Izhaja vsakih štii inajsl. dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljun za celo leto iUdr- 80 kr. -HK3B Za tuje drž. več poštni stroški, i „Soda" z .Gosp. Listom1 in ,Primorcem1 stane na leto 5. gld. 20 kr. Oglasi se plačujejo za trislopno petit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v JJ Gosposki ulici št. 9. Rokopisi se ne vračajo. '<«N2f Izdajatelj in odgovorni urednik: Drag-. Strueelj. — Tiskd in zdlag-a „Gor. tiskarna" A. Gabršček (odgovoren Jos. Krmpotič). Koncem 1. 1896. Dovršili smo četrto leto «Priinorče-veg;i» življenja. Odkar smo ločili «Pri-morca» od «Soče», je obema listoma nekoliko bolje v 'gmotnem pogledu, dasi smo izdatno povečali oba. «Primorca» se tiska zdaj 1800 iztisov, kar je za malo Goriško že veliko število; vendar bi se dalo to še podvojiti, ako bi bil «P.» povsod tako razširjen, kakor je že v nekaterih vaseh. Prosimo torej vse prijatelje in somišljenike, naj širijo naš list v sleherno slovensko hišo, kjer si le morejo pri-trgati teh bornih so kr. naročnine za celo leto. Ker je naročnina neverjetno nizka, mzmerno tak6 nizka, kakor pri nijed-nem listu na vsem slovanskem jugu, zategadel potrebujemo velikega števila točnih naročnikov. Dosedanji bi pokrili vse glavne stroške (— brez sleherne uredniške nagrade! —), ako bi točn o plačevali; ali ž^J, tožiti moramo, da tudi s temi 80 novčiči imamo križe in težave, ker veliko naročnikov zaostaja s plačevanjem. — Odslej bodi to drugače ! Kdor ne mara ali ne more plačali teh 80 kr., naj list vrne ; kdor ga prejema, naj ga tudi plača ! Zategadel se obračamo na tem mestu do vseh d o 1 ž n i k o v, naj gotovo poravnajo svoj dolg do prihodnje številke, sicer jim list ustavimo, naročnino pa po terjamo drugačnim potom. — Dalje prosimo vse naročnike, katerim poteka naročnina s koncem 1.1., da jo pravočasno ponove. Mi pa se bomo prizadevali po svojih močeh, da list še zboljšamo po potrebah, katere spoznamo kot opravičene. Uredništvo in upravništvo. O gojitvi značajev. (Govoril pri zborovanju učiteljske „Zaveze" v Opatiji dne 20. avgusta 1. 1896. g. Fr. Praprotnik). (Nadaljevanje.) Mnogo se bode v tem oziru doseglo, ako se mladina tako odgojuje, da se že v Prvi mladosti privadi dela, raznovrstnim opravkom. Po delu utrdi se volja, po delu dobi človek zaupanje do samega sebe, v svojo lastno moč, po delu se človek nauči 2anašati se v prvi vrsti na-se in ne na druge, P° delu pride človek do prave samostalnosti, otrdi se nravno in fizično, po delu postane ^lovek velika nravna oseba, koje nikaka ourja ne podere, koja se uspešno ustavlja Vsem nravnim uplivom in naj pridejo od koderkoli. Zato so pa tudi vsi veljavni pedagogi z vso odločnostjo zahtevali, da se z odgojo mladine združi tudi primerno delo. ložje, kakor Locke, Niemayer, zahtevajo, da se med šol. predmete uvrstijo, tudi ženska in deška ročna dela. Rousseau pa pravi svojemu Emil-u: „Uči se rokodelstva, pri katerem bodo imele roke več dela, nego glava". Ra'in o tako zahteva tudi naš Slomšek, da se otroci zgodaj- privajajo raznovrstnim opravkom, kajti to je najboljše sredstvo, da se obvarujejo pohajanja, lenobe, ki je vseh grdob grdoba. Za časa, ko otroci obiskujejo šolo, se posebno priporočajo povrtna dela. Zato so dobro urejeni šolski vrti neizmerne važnosti pri odgoji mladine. Dobro urejen.šolski vrt, kojega učeneb sami obdelujejo in oskrbujejo, ni le" v gospodarstvenom oziru največje važnosti, temveč on tudi kaj dobrodejno upliva na vso učenčevo nrav, na njegovo telo tako dobro, kakor na njegov duh in voljo ter tako neposredno tudi na njegov značaj. V šolskem vrtu se otroci privadijo marljivosti, tukaj se v njih vzbuja veselje in ljubezen do naravne lepote, sploh v šolskem vrtu se zasadi marsikatera kal, ki bode v poznejših letih poznala lepo cvetko v značaju. Ravno tako dobro uplivna so tudi deška ročna dela. Najbolj se je razvila ta ideja na Danskem in v Švediji m to po prizadevanju Danca Clauson-Kaas-a, ki se je celo svoje življenje trudil, da to misel dejansko izvrši. V teh dveh deželah so se z vsakdanjo šolo združile tudi delavnice, tako, da si otroci nekaj ur bistrijo glave, nekaj ur pa urijo roke. Kako bi se tudi pri nas šola tako preustrojila, da postane tudi šola delavnica, to vprašanje rešiti bode treba v bližnji prihodnosti. Še-le kadar se to zgodi, postala bode šola vzgo-jevalnica naroda v besede pravem pomenu. Dandanes se sicer mnogo učimo, zmoremo pa le malo, in to zato, ker se vse človeške moči ne razvijajo jednakomerno. Zato je potrebno, da se povsod poleg šolskih vrtov osnujejo tudi delavnice, v katerih se bode mladina brez vsakega siljenja vadila in urila v raznovrstnih opravkih. Tako se bode nagon po napredku spravil v pravi tir, tako se bodeta red in nravnost, ki povsod razpadata, še najložje ohranila. Delo torej, in bodi si že tako ali tako, je nravno dejanje, ker izvira iz nravnih nagibov, teži po nravnih smotrih, delo torej je velik pospešitelj pravih in poštenih značajev. Tako odgojena mladina se bode v poznejšem življenju ravno tako krepko ustavljala raznim nravnim uplivom, kakor se bode tudi varovala bede in siromaštva. Beda in siromaštvo pa, katero se dandanes tako grozno širi med ljudstvom, najbolj ovira značajno izrejo otrok. Beda in siromaštvo slabi moč in silo Človeško, ono skali skoraj vsako veselje v rodbini, ono je največja zapreka dobre vzgoje in torej tudi vzgoje blagih in plemenitih značajev. Srečni ljudje so navadno tudi dobri ljudje ; ljudje pa, ki trpe pomanjkanje za življenje najpotrebnejših reči, pač ne morejo biti srečni. V srcih takih ljudi kaj rada tli zavist do drugih srečnejših. Za dobre in lepe nauke taki ljudje malo marajo, skrb za življenje pri njih tako prevladuje, da uduši vsaki drugi plemenitejši čut v njihovem srcu. Siromaštvo je glavni jzrok, da je domača odgoja tako zanemarjena, da so otroci revežev tako izprijeni, da jih nobena šola več popraviti ne more. Skrb za ohranitev telesa v osiromašenih rodbinah popolnoma prevladuje; kako se razvija duh, srce in volja, po tem nihče ne vpraša, ker za to ni časa. Manj ko bode torej med narodom si- romaštva, tem bolja bode vzgoja, temveč tudi dobrih in lepih značajev. Pospeševati občno blaginjo v besedi in dejanju se pravi, pospeševati značajnost naroda, in kdor v tem oziru blagonosno deluje, pridobi si za srečo narodu neizmernih zaslug. Nadalje bodi odgoja mladine jednotna, tako, da se domača in šolska vzgoja popolnoma vjemata, -da obe težiti le po jednem in istem smotru, vzgojita krepostne značaje. Ta prevzvišeni smoter mora odgojitelj vedno imeti pred očmi, in na ta jedini smoter mora vedno in dosledno obračati tudi pozornost učenčevo. Vse, kar bi utegnilo učenca od tega smotra odvrniti, mora se opustiti. Napačno je torej,, gojencu velevati, da mora zato priden biti."da bode kedaj velik in imeniten gospod, da bode potem dobro živel na svetu; popolnoma napačna je pri prvi odgoji mnogojezičnost, ki je dandanes v vseh boljših rodovinah običajna. Napačno in trdnim značajem na kvar je, da se že pri po-četnem pouku ufita po dva ali celo po trije jeziki. V starem Rimu je bil že poprej imenovani Kato naj večji nasprotnik grške omike; dejal je: „Naša mladina naj se privaja starorimskim čednostim, naj se dobro priuči svojemu maternemu jeziku, to bode ohranilo njo in rimsko državo; ko bode pa pri nas prevladala tuja omika, tuji jezik, tuje šege in navade, konec bode nas in naše države", kar se je tudi zgodilo. Tudi Dr. Lindner je bil odločen nasprotnik mnogojezičnosti pri prvi odgoji mladine. In poglejmo naše slovenske razmere! Zakaj se pav naših omikanih krogih odgoji tako malo značajnih rodoljubov? Največ je {.emu kriva dvo- ali celo trojezičnost. Otroci tako odgojeni končno niti ne vedo prav, kateri je njihov materni jezik, kajti odgojevali so se v vseh, in to največ tako, da so opazili, da se tujemu jeziku pripisuje večja veljava nego domačemu. Ako so potem taki ljudje če že ne odločni nasprotniki, pa vsaj malomarni in brezbrižni za domačo stvar, ako v njihovem srcu ne tli ista ljubezen, tisto navdušenje za dom in narod, kakor v tistem, ki se je že od prve mladosti odgojeval v prav narodnem duhu, ki je pil ljubezen do domovine z maternim mlekom, tedaj se pač ni čuditi. Mnogojezičnost je mnogo, mnogo kriva, da se po naših boljših rodovinah odgoji toliko narobnih mlačnežev, narodnih odpadnikov in nasprotnikov, sploh toliko neznačajnikov. Ded in oče sta bila še goreča rodoljuba, sin in vnuk pa sta prava turška janičarja. To je tisto shvatanje po raznih smotrih, ki zabranjuje razvoj krepostnih značajev, ki je nam Slovencem odgojilo že toliko in toliko grdih in ostudnih poturic. Ce hočeš torej, da bodo otroci kedaj značajni rodoljubi, da bodo tebi na čast in veselje, da bodo trdni stebri drage domovine, odgojuj jih v prvi dobi jedino le v svojem maternem jeziku. Drugo jim potrebno znanje pridobili si bodo lahkoma pozneje, ne da bi radi tega izgubili kaj na svojem značaju. Goriške novice. * Mesto voščil za praznike in novo leto so začeli v zadnjih letih dajati raje v dobrohotne namene. Pn nas Slovencih se ni še nič kaj udomačila ta lepa navada, pač pa raje dajemo zaslužek c. kr. pošti ter pisarimo, da nas prsti bole, Cernu ta potratna nadlega! Proč ž njo! — Pri nas imamo nujne narodne potrebe v Gorici, tem torej naklonimo kaj podpore, ne pa metati denarja za pisma in znamke ! Da gremo z dobrim zgledom naprej, se odkupi naša „Goriška tiskarna“ s sledečimi darovi: Za „Slogine“ zavode 30 kron, za glasbeno šolo „Goriškega Sokola“ 30 kron, podpornemu društvu slov. visoko-šolcev na Dunaju 10 kron, slov. dijaškemu podpor, društvu v Gradcu 10 kron, družbi sv. C. in M. za Istro 10 kron, Bratovščini hrvat, ljudi u Istri 10 kron. Vse one rodoljube, ki se hote odkupiti, naj nam naznanijo do 30. t. m. in vpošljejo odkupnino. V „Soči“ 31. t. m. naznanimo imena in poziv, naj teh dobrotnikov, ki so že izvršili svojo novoletno dolžnost, nikar ne nadlegujejo novoletni šeškarji, ki so bili itak že plačani za vsako uslugo. * Vipavska železnica. — Za onih 50.000 gld., katere zahteva država od interesentov, so oglašeni doslej ti-le doneski : D o r n b e r g : davčna občina . . 4000-— Davčna občina Prvačina 1500-— Župnik L. Ivančič 1000-— Iv. Bizjak, velep 1000-— Jož. Mrevlje, velep 1000 — Jož. Perozzi, brat r. Ferdinanda, c. kr. car. oficijal v Trstu . . . 1000-— Jož. Budin, župnik v Trstu, rodom iz Dornberga 500'— Skupaj . . 10.000 — Bilje: županija. . . 1200-— združene opekarne . 5000’ — Skupaj . . . 6200-— Občina Sv. Križ 3000-— Alfred grof Coronini 2000 •— Franc grof Coronini 2000-— Obč. Lokovec-Otlica 1500'— „ Šmarje 1000-— „ Kamnje 1000-— „ Skrilje 1000-— „ Renče 1000-— Iv. Dugulin, župnik v Ajdovščini . 400 — Mesto Gorica IpBBf** — ! — Trgov, in obrtnijska zbornica — ! — Skupaj . . gld. 31.100-— Niso se še formalno oglasili prinosniki (ali obljubili soj: iz Rihemberga 3000, iz Ajdovščine do 15.000, iz Vrtojbe 1000, iz Mirna 1000, z Vogerskega 1000 gld. — Ti torej brez dvoma donesejo manjkajočih gld. 18.900. — Doslej je izrecno odklonila le obč. Šempas, ki je na strani od železnice. — Tudi g. Mulitsch daje še vedno na razpolago svojih 10.000 gld. Torej denarja dovolj ! — Zanimivo je to, da goriško mesto, kateremu bo nova železnica največ v korist, ni dalo niti groša, dočim se je obvezalo dajati za nepotrebni furlanski tramvaj 75 let po 12.500 gld. Tako gospodarstvo imamo zdaj v Gorici ! — In naša prevrla trgov, in obrt. zbornica, ki se včasih širokousti s svojo nepri-stranostjo, tudi ni podpisala niti beliča, a doklade pridno pobira tudi od Slovencev! — Taki so ! Potem pa hote, da bi jim prizanašali ! * Shod v Kojskcm. — V septembru odloženi shod društva „Šloga“ v Kojskem se bo vršil prihodnjo nedeljo po poldanski službi božji ob 2. pop. v prostorih g. Mariniča. Udeleže se ga oba državna in razni deželni poslanci. * Sreča v nesreči. — V Zaloščah pri Dornbergu je prekopavalo 10 delavcev vinograd Janeza Budina za sajenje amerikanske trte. Nakrat se je pa utrgala zemlja in predno so se mogli umakniti, zasula je zemlja — čudno! — spodnja telesa, morali so jih sicer na pomoč prišli vaščani odkopati, ker se sami niso mogli ganiti, ali poškodovan ni nikdo, samo jednemu je noga malo opraskana. * Pust v adventu. — „S en ti n e 11 a“ je priobčila ono vlogo na namestništvo, ki zahtevo, naj se tiskar in zalagatelj Andrej Gabršček iztira iz Gorice; potem, pravijo, bo med Slovenci in Lahi zopet mir. On je najhujši dražilec proti Lahom, zlasti laškim trgovcem ni več mogoče obstati. — Menimo, da taki smešni izrodki lahonske zagrizenosti niso v nečast onemu, proti kateremu se zaganjajo. — Več v „Soči". * Vprašanje In odgovor. — Goriška „Sentinella" je priobčila članček pod vprašanjem : „Kateri jezik je govoril Jezus Kristus?” — V neki kavarni je hudomušnež pripisal za vprašanjem kratek odgovor: — slovenski! * Zakaj hočejo Ločnlk pod Gradišče? — Prav je, ako vemo, če tudi želimo Ločni-čanom srečen pot do Gradišča! «Nemo» v «Corrieru» je vskliknil: »Žal, da Ločnik ni še priklopljen Gradišču, kajti tamošnji volilni možje bi bili vedno italijansko liberalni«. Torej tu gre za zmago liberalnim laškim kandidatom ! — Kaj pa, ako bi rekli mi: Žal, da sežanski okraj ne voli skupno z gradiščanskim, kar bi bilo bolj pravično, nego da voli skupno z goriškim in tolminskim, a gradiščanski voli sam ! *«Goriška himna«. — Lahonski listi poročajo, da je došlo odboru 70 skladb one hujskajoče pesmi, o kateri smo že govorili, da jo hote imeti za »goriško h;mno». To bo zopet halodri, to bo hujskanja in izzivanja proti Slovencem ! Pa kaj, saj imamo Rinal-dinijevo ero, pod katero gre Lahonom žito v klasje! * Službi sodnijskih služb sta razpisani v Kanalu in v Korminu. Za prvo službo je čas prositi do 12. januarja, za drugo pa do 18. Prošnje je poslati okrožnemu sodišču v Gorici! * Doslednost! — „Eco“ ugaja geslo krščanskih socijalistov dunajskih: „Kupujte le pri kristijanih!“. — Toda nekdo nam zagotavlja, da gospodje okoli „Eco“ kupujejo vse le od židov. „Eco" sama se baje tiska na židovski papir, z židovskimi črkami in z židovskim črnilom. Kristjanske tvrdke so se doslej vedno brezuspešno prizadevale, da bi spodrinile židovske tekmece! *„Goriška ljudska posojilnica” se bliža prometu pol milijona goldinarjev, dasi ne more ustreči vsem' prosilcem za posojila, ker je premalo denarja na razpolago. — Ker je ta posojilnica edini zavod v mestu, ki še vedno plačuje po 4*/2% obrestij, svetujemo, naj vsakdo prinese preostajajoči denar. — Prve dni januarja se preseli v hišo blizo „zlatega angelja” št. 9. v ulici Vetturini, katero je kupil za narodne namene konsorcij 10 gospodov. Pesnik Zamejski je bil nevarno zbolel na zapbučnici; nad 3 tedne je moral ostati v postelji. — Hvala Bogu, zdaj je pa že izven nevarnosti in na potu okrevanja. Za prihodnje „piruhe” izidejo v „Slovanski knjižnici” njegove izbrane pesmi v lični zunanji opravi. Sloveči naš S. Gregorčič jih je pregledal in ocenil tako, da to bo lep dar slovenskemu narodu za prihodnje — piruhe. Slovenska šola v Gorici. — Vsak Slovenec, ko se sreča s kakim rojakom iz Gorice, popraša radovedno: „Kaj pa s slovensko šolo v Gorici ?“ — Na tako vprašanje ni mogoče še dati jasnega odgovora! Merodajna gospoda cincajo in mencajo, kakor tisti, ki nočejo in ne marajo dati. — Da je potreba v srcu slovenskega dela Goriške šestletnega boja za slovensko šolo, to je uprav škandalozen pojav, ki dela sramoto šolskim oblastnijam te toliko hvaljene in ljubljene Avstrije! Deželni zbor se snide že 28. t. m. Ali bo zopet tak kup interpelacij, kakor lani ? Ali bi ne bilo bolje, ako bi gg. deželni poslanci pomislili: ali se sploh hote udeležiti prihodnjega zasedanja, ako vse lanske interpelacije niso nič izdale! Ako beseda vseh naših poslancev nič ne velja, da le irreden-tovski glasovi zmagajo, po kaj naj hodijo v deželni zbor?! * Brošurica o Židih. — Ponatisnili smo iz „Soče“ razpravico „Ž i d o v s k o n r a v o s 1 o v j e v Talmudu" Knjižica obsega 20 slrapic. Cena 10 kr. s poštnino vred. Kdor jih naroči 100 iztisov jih dobi za gld. 2, 50 pa za gld. P50, 20 za gld. P—. Kdor more, naj si jo naroči! Slučajni čisti prebitek porabimo za pridobitev in natis novih spisov o židovstvu. „Materino delo za Boga in domovino44, katero je izdala naša tiskarna, ima ta-le obseg: v Škofovska priznanja. — Predgovor k 3. izdaji. — Spomin materi. — I. poglavje: 1. Imenitnost človeka in njegove vzgoje sploh; 2. Materin upliv na deco; 3. Materina ljubezen do otrok. - II. poglavje: 1. Materino delo za Boga; 2. Sveta družina zgled vzgoje; 3. Lastnosti mladine: a) Bodi pobožna, b) ubogljiva, c) odkritosrčna, d) sramežljiva, e) delavna. — III. poglavje: 1. Materino delo za domovino; 2. Ženska domovinska ljubezen; 3. Žene se sploh odlikujejo v domoljubju; 4. Rodoljubne Slovanke; 5. Narod blagoslavlja dobre matere; 6. Odpadniki so zaničljivi. — IV. poglavje. Pravila za narodno vzgojo : 1. Mati bodi sama rodoljubka; 2. Domoljubje oslanjaj se na vero; 3. Pouk treba zgodaj začeti; 4. Mati uči ljubezen do narodnega jezika; 5. Uči spoznavati domovino; 6. Uporabljaj lepe zglede; 7. Kako je treba pripovedovati; 8. Uporabljaj narodne običaje; 9. Uporabljaj lepe narodne pesmi; 10. Uporabljaj narodne spomenike. — Sklep. — Narodna imena. „Eco del Litorale” je našim čitateljem predobro znan list, enako njeno „katoličanstvo”, o katerem misli, da ga je vzela v najem. Kedar le more, udari prav s slastjo po Slovencih, a nikdar nima za nas prijazne besede, pa naj lahonski potepuhi počenjajo še take lopovščine proti nam Slovencem. — Evo zopet slučaj ! Silno se je razkoračila nad člankom v „Soči” „Iz cerkve nas pode”, kateri imenuje kot izrodek — liberalne smešnosti in drznosti, da se mi liberalci mešamo v cerkvene posle. Ali glejte jo, ve-lepobožno krščansko - katoliško junakinjo ! Mej tem, ko se oblastno korači proti „Soči”, ni našla ne ene grajalne besedice proti onim ljudem, ki se dejanski mešajo v cerkvene reči in preminjajo za hrbtom merodajnih cerkvenih oblastij prastare cerkvene navade in običaje; ni našla ostre graje niti za lopovsko tatvino v cerkvi! Kajpak, saj je šlo tu vse le proti Slovencem, zato molči ta velekatoliška duša! Taki so gospodje okoli „Eco”, pa hote dajati dobre nauke na levo in desno! Pometajte raje pred svojim pragom, ki je blaten že več kot preveč! Isti list omenja tudi, da pripovedovanje „Soče” o župniku Marinigu je izmišljeno! Tolike predrznosti nismo pričakovali niti od „E o”, če tudi je odgovarjala le liberalni „Soči” ! Kar smo pripovedovali, je vse resnično! Da bi se bilo o tem že kaj sklepalo na merodajnein mestu, tega seveda nismo trdili, ali razni uplivni stroji so delovali z vsemi silami tako, kakor smo opisali mi. Da je gospodom neprijetno, ker smo izvedeli za vse take mahinacije tudi mi in da smo imeli srčnosti dovolj, osvetliti jih po vrednosti in po zasluženju, to radi verujemo. Prebivalstvo v Pevmi je bilo jako razdraženo, ker so jim vsiljevali Mariniga, katerega poznajo prav dobro še iz prejšnjih časov; sklenili so tudi, da se primerno pripravijo na „sprejem”, ako bi ga jim po vsej sili poslali za „dušnega pastirja”. — No, v soboto se je reč ugodno rešila, kajti z najmerodajnišega mesta se je obljubilo deputaciji iz Pevme. da dobe za vikarija č. g. Budina iz Gorice. Ta novica je tamošnje prebivalstvo močno razveselila, ker uverjeno je, da dobi za dušnega pastirja moža, kakoršnega prav Pevma najnujneje potrebuje. — Evo, tako „iz zraku” je bilo vzeto naše pripovedovanje ! — Kako daleč sega katoliški razum in verska gorečnost gospodov okoli „Eco”, naj dokazujejo tudi naslednje vrstice: Pred 14 dnevi smo povedali, kak6 je pisal milanski „Osservatore Cattolico" o mons. P a v i s s c h u. „Corriere” je drzno odgovoril „Osservatoru”, kateremu je zabrusil v obraz očitanje, češ, da je bil „O.” urednik že obsojen na 20.000 lir radi Rossminijanstva. — „Osservatore” je odgovoril mirno, trezno in dostojno. Dejal je, da je znano, kakošna je bila porota. (— O, take porote poznamo tudi na Primorskem! Saj tu noben Slovan ne sme niti tožiti laškega lista, ker pogori gotovo, dočim je Slovenec obsojen, naj še tako jasno dokaže svoje trditve. Tak6 se je godilo tudi našemu izdajatelju!) Sicer pa, je dejal „O s s er v a t o r e, ona obsodba ne more biti uredniku v nečast, saj je pomagal plačati ono globo sam sv. Oče! — In kaj mislite, da je „Eco" rekla le eno prijazno besedo v obrambo veleugled-nega „Osservatore Gattolico" ? Molči kot grob! Njena velekatoliška vest je povsem mirna, ko se po naših židovskih listih blatijo prvi boritelji katoliške cerkve; nič jih ne zavrne, da bi čitatelji v naših krajih izvedeli resnico, dasi ve, da „Osservatore" je pri nas premalo razširjen list, da se torej sam ne more uspešno braniti! — Mi bi bili že zadnjič rekli v obrambo „O. G." primerno besedo, a nam je prišel prepozno pred oči. — In zakaj je „Eco" molčala v tako važnem trenutku? Ali se je bala zamere pri svojih prijateljih v židovskem in rosminijanskem taboru? — Da, da, le po nas Slovencih udriha z vso srčnostjo, s kakoršno silno varčuje v borbi proti zakletim sovražnikom vere in cerkve v laškem taborju, kjer imajo celo framasonske lože, ki so nam Slovencem — hvala Bogu ! — znane le po imenu! Hvalimo Boga, da tega lista je čedalje manj videti po slovenskih hišah! Naj izgine še od tam, kjer ga še vedno trpijo ! * Trgovec, obrtnike in rokodelce slovenske opozarjamo, da „Primorec" je najbolj razširjen list v deželi ; že zdaj se tiska v 1800 iztisih. Ako je torej upati na kak uspeh potom javnih oglasov, tedaj je v ta namen „Primorec" najprimerniše sredstvo. — Vrhu tega ima „P." za slovanske trgovce in obrtnike poseben oddelek, da vsak zaveden kupec lahko vidi komu mora dati prednost. — Vabimo zategadel trgovce, obrtnike in rokodelce v Gorici in na deželi, da se oglase in dajo razglasiti svoje podjetje v „P." Za celo leto računimo z listom vred le 5 gld. (obliko glej zadaj). Čim več bo domačih tvrdk oglašenih, tim ^/nanj bo P t u j i h ! V rokah slov. rojakov je, da tuje (zlasti nasprotne) tvrdke sploh izginejo! — Sicer pa moramo naglašati še enkrat, da za oglase (— domače in pluje ! —) ne sprejemamo nikake odgovornosti! Oglasi so trgovina upravništva, brez katere bi list sploh ne mogel izhajati. Enako je pri „Soči". Pokopališki čuvaj (il servo dei morti) Giuseppe O n g a r o je stal v torek pred kazenskim sodnikom na ovadbo gosp. Štefana Pavlina, kakor smo poročali po izvolitvi dr. Maranija. — «11 servo dei morti» je bil pbsojen na 10 gld. globe ozir. 2 dni zapora *n na plačilo stroškov. —To je bila majhna lekcija temu magistratovemu plačancu ! Umesten korak. — O svojem času smo povedali, kakć sta agitovala za dr. Ma-fanija celo c. kr. majorja v p. G a t i n e 11 i *n Hannbeck; šla sta celo tako daleč, da sta se podpisala pod agitacijsko okrožnico kot — c. kr. majorja, kar je ostro prepovedano. — Čujemo, da je bila proti obema gospodoma disciplinarna preiskava. Kako je končala, nam ni znano ! •— Hudega ne bo ! „Hunski katolik" se preseli v Ljubljano, ker je njegov urednik postal škof na Krku. Urednik po imenu bo neki semeniški profesor v Ljubljani, duševni vodja pa ostane še vedno njegov oče dr. M a h n i č. Radodarni doneski, — Za „Slogine" zavode je dalje došlo: Veletržec z lesom Jos. Goljevšček v G. 5 gld. — Prof. Jos. Ivančič za december 5 gld. — Trgov. A. Koren in prof. V. Bežek v G. po 1 gld. — Mizar, mojster Fr. Bavčar v Selu 1 gld. — Duhovn. Jos. Furlani v ^illi Vicentini 4 gld. — J. G. v K. 5 gld. Prof. dr. A. Primožič na Dunaju poslal po Položnici postne hran. že 10. febr. t. 1. 7 glđ., katerih vsled spregledanja nismo še objavili. — Dr. Kerševani v G. o gld. Za „božičnico" Sloginih zavodov so darovali: Duhovn. Jos. Furlani v V. ^icentini 1 gld. — Vikarij Jos. Mašera v Št. Mavru 1 gld. — Dr. Keršovani 3 gld. — G- Ivan Ilijaševič 5 gld. — G. I. Marzidovšek gold. — • Trgovec gosp. Anton Chiurlo 80 n)°trov obleke ženske in možke, Jurij Moše Pa 25 kosov ženske obleke. — Z usnjatim ~ la go m so obilo obdarovali trgovci: Hausner Ivan v G., Lokar Ivan v Mirnu, Grufovka Ivan v G., Casagrande Karol, Culot A'°jz, Scallettari Alojz, Šcalleltari Ivan, to-varnar z usnjem, Bensa Ivan v G., Jakil Franc in Jakil Andrej v Hupi, Kosovelj Josip, strojar in posest, v Črničah. Za božičnico v P e v m i prof. dr. Primožič na Dunaju 5 gld. — Al. Fogar, veleposestnik, 10 gld., Ant. Figi, velepos. v Slavji, 3 gld., Ant. Pintar velepos. na Brdah 3 gld., Ant. Gravnar velepos. na Brdah 3 K., preč. g. Iv. Kulavčič, župnik v Solkanu, 3 gld., iz cerkvenega zaloga v Pevmi 2 gld., Janez Mikuluš, krčmar v Brdah 1 K., Josip Klanjšček, posestnik v Slaviji 1 gld., Štefan Gibič pos. v Slaviji 25 kr., gospa Amalia baronica Teuffenbach v Pevmi 1 gld., Katarina .Kodermac, posestnica pri mostu 1 gld., Terezija Komavli, krčmarica na Brdah 30 gld., gospod Kopač daruje kolače in svečke za božično drevesce. Trgovec Moše v G. G5 metr. blaga. Ženski podružnici v Gorici: Gospa Karolina Drufovka 1 gld., Alojzija Faganel 60 kr., gosp. Klančič in Amalia Čebron iz Gradišča po 2 gld,, U. P. iz G. 1 gld. Razpis službe. Na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici izprazni se dne 1. januarja 1897. služba kmetijskega opravnika, kateri ima dolžnost opravljati skupaj z učenci vsa kmetijska dela na šolskem posestvu. Opravnik dobiva letne plače 400.gld., v enakih odplačilih koncem vsakega meseca; zraven tega ima prosto stanovanje. Prosilci naj podajo svoje vloge z dokazi sposobnosti do konca tek. leta deželnemu odboru. Vipavska železnica. — Laška špekulanta Antonelli in Dreossi sta bila odpovedala izgotovitev podrobnega načrta; delala sta se grozno užaljena vsled odpora Slovencev. — Ko so se na to ponudili od naše strani možje, da hočejo oskrbeti podrobne načrte, vlada ni sprejela te ponudbe, pač pa je izrekla, da izdela načrte po svojih inženirjih. — Ali kaj se je zgodilo ? Antonelli in Dreossi sta pozabila na svojo „užaljenost", o kateri sta tožila celo deželnemu glavarju (— ali se je ta razjokal od sočutja, daruber schvveigt die Geschichte! —) in izdelujeta načrte dalje, a vlada je svojo besedo požrla! — Kaj pa to pomeni?’ Ali sta se A. in D. potezala za to in igrala le komedijo v sedmih dejanjih ali pa je morda celo vlada stopila ž njima v dogovor? Kakšne „botre" pa imata A. in D. gori v ministerstvih? Ali — čujte — pride še lepše! Vlada je sicer zatrjevala, da šele r a z-piše to podjetje, ali A. in D. sta se samozavestno smatrala že od prvega početka kot podjetnika. Vemo tudi, da drugim tekmovalcem se delajo vsakovrstne in preočividne težave, ki se dajo otipati in katerim „dobro podprt" razlog je lahko uganiti! Ali o tem za danes še molčimo! A. in D. nastopata torej kot — podjetnika! Evo par dokazov v podporo te trditve. V Dornbergu so govorili njiju inženirji, da prično z zgradbo tunela že hitro po novem letu. Poizvedovali so tudi že, kje dobe najprimerniše gradivo itd. Meseca avgusta je nekdo prosil dela pri tej železnici. Ali A. in D. sta odgovorila, da sta že z vsem preskrbljena (abbiamo tutto in esuberanza!). Deželni glavar — na posredovanje slov. strani — je vprašal A. in D., ali hočeta vzeti za izvršitev eksproprijacijskih poslov slovenskega odvetnika in pri delu slov. delavce. — Odgovorila sta, da slov. odvetnika bi že vzela, ali izbereta si ga sama, zaradi delavcev pa si hočeta ohraniti proste roke. Evo, tako gotova sta bila A. in D., kakor da imata zgradbo te železnice že v žepu!! In ni čuda, ako sta bila tako gotova ! Le čujte, kaj smo dalje izvedeli! Samo železniško ministerstvo dopisuje o vipavski železnici tak6-le : „Baucomite der L o c a 1 b a h n Gorz-Heidenschaft zu Handen des Dr. Isidor Bin g, Wien, I. Ebern-dorf 6". In ta B i n g je zastopnik podjetnikov (in ne inženirjev) Antonelli j a in Dreossi j a ! Takega ravnanja od strani vis. železniškega ministerstva mi navadni poštenjaki ne razumemo ! Zares, A. in D. sta se izborno pobratila z visokimi osebami ua Dunaju, kamor sta pogosto tekala! — No, saj sta lahko, i šampanjec je lahko tekel, kajti pri furlanski železnici sta baje dobila do 300.000 gld., (a že letos so morali marsikaj popravljati na državne stroške). Zato sta pač lahko tekala na Dunaj, najela si ondi tudi tega dr. Binga, da lazi okoli ministerskih vrat, kaiti pri vipavski železnici bi zopet dobila masten „zaslužek". (Notabene: stroškov-n i k furlanske železnice sta naredila sama, a zgradbo sta dobila kar pod roko! Da nista delala računov v svojo škodo, to je samo po sebi umljivo!) Proti takemu postopanju so vložile občine na Vipavskem pritožbo na visoko ministerstvo in prosile, naj bi se oziralo na domače slov. podjetnike, kateri bi dajali prednost domačim delavcem (z Vipavskega, s Krasa, s Kranjskega, iz hribov),1 ki so splošno znani kot izborni delavci. Vemo, da so bili pri dolenjskih železnicah jako zadovoljni ž njimi, ker pošteno delajo in se lepo obnašajo tudi v navadnem občevanju, česar ne moremo reči o delavcih iz Italije, katerih se povsod boje. Zdaj bi pa radi vedeli : Kako neki sta ta dva Laha A. in D. (jeden je celo iz Italije doma !) k srcu prirasla visokim gospodom dunajskim? Kdo neki jima je ijognojil zemljo, da jima pšenica kar sama leze v klasje? — Ali, pravimo, naj se nikdo ne šali z ljudstvom, ki pričakuje s to železnico boljših časov, ne pa, da bo moralo le gledati, kako mu tujci kradejo iz ust oni košček kruha, kateri je njemu namenjen. — Kako je mogoča tolika slepota v Avstrji ? ! Za naše učiteljstvo. — Deželni šolski svet je deloma razveljavil svoj sklep, da učitelji ne smejo biti več občinski tajniki. Prepustil je namreč okrajnim šol. svetom oblast, da morejo o tem določati. — S tem je vse zopet popravljeno ! Ne vemo od kake strani se je bila raznesla med učiteljstv ^ 'rest, da ono zloglasno prepoved je uzroL.:< dr. H. Tuma. Zdi se nam, da so s to vestjo v zvezi nečedni nameni! Ta vest je namreč neresnična! Čast domači obrti! — Z Vipavskega nam poročajo, da pri znanem mizarskem obrtniku g. Fr. Bavčarju v Selu je videti krasno izdelana oprava za jedno sobo g. Leop. Bolka v Gorici. Vredno je, da si jo ogleda, kdor se zanima za take izdelke. Posnemajmo jih! — V „Sentinelli" čitamo, da neki Hrvatje v Pulju so bili zatoženi pri okrajnem sodišču, ker so kričali „Porchi de laliani!" Sodnik pa je reč odstopil celo državnemu pravdniku, da jih bo tožil po §. 302 k. z. — Kolikokrat smo Slovenci v Gorici žaljeni s „porchi di ščavi", a komu se je doslej kaj zgodilo ?! Duhovske in cerkvene vesti. — Dr. Mahnič je bil potrjen v Rimu 3, t. m. Odpotoval je tudi že na Dunaj k cesarjevi av-dijenci. — Naslednik dr. Mahniča v osrednjem semenišču je dr. Jos. Pavlica. — V Zdravščini bodo zidali novo cerkev za 20.000 gld. Shod županov v Gradišču. — 10. t. m. je bil v Gradišču shod furlanskih županov gradiščanskega okraja; sklical ga je gradiščanski župan g. Perco. — Goriški župan dr. Venuti ni bil povabljen, toda slučajno ali ne-slučajno je bil vendarle doli. — Razgovor se je vršil o enotnem postopanju pri prihodnjih volitvah, da bi se Furlani ne dali voditi za nos iz Gorice. Videti je, da furlanski možje se hote zaresno otresti židovsko - advokatske komande iz Gorice ! Na goriški pošti je od 18. do vštetega 24 t. m. čas za odpošiljanje blaga od 8. zj. do 7. zvečer. Vendar je priporočati, da se nesejo zavoji na pošto že dopoldne, sicer ni gotovo, da se -odpošljejo še istega dne. — Priporoča se tudi, da vsakdo priloži v zavoj ali v košek še jeden naslov, kamor je pošiljatev namenjena! Dogaja se, da se naslov odtrga, in v takem slučaju pošta odpre zavoj in dobi notri naslov. Tudi pri c. kr. poštnem uradu na kolodvoru se sprejemajo od 18—24. t. m. denarne in vožne pošiljatve od 8. ure. zjutraj do 7. zvečer. Iz Renč. Starešinstvo je dovolilo v svoji seji 9. t. m. 500 gld. za vipavsko železnico, a 500 gld. zložijo zasebniki. — V proračunu za I. 1897. je tudi svota 20 gld. za „Slogine" zavode v Gorici. Srečen padec. — Neki Rijavec na Trnovem je padel s 16 m. visoke bukve, a se ni nič poškodoval, le malo pretresel se je! Zares, srečen padec! Iz Ustja se nam piše, da so tam dobili novega župnika v osebi veleč. g. Jakoba Bajca. Priredili so mu lep sprejem in se je župljanom že zelo priljubil. Društvene vesti. „Goriški Sokol" je veliko izdal za darove o priliki „Miklavževega" večera. — Vrhu tega so mu prihiteli na pomoč : Svečar Jernej Kopač 312 kosov medenega peciva.— Trgovec Jeretič vse papirnate žakljiče. — Gospa J. Ušajeva pomeranč in jabolk. — Prof. J. Ivančič 5 kron. — Rodbina Bizjakova iz Dornberga 2 kroni. — „Goriška tiskarna" A. Gabršček za 87 kron raznega blaga. — Neki drugi gospod konfetov. Par darovalcev je neznanih. — Presrčna hvala vsem dobrotnikom. „Vinarsko društvo za Brda" ima v ulici Barzellini veliko zalogo pristnih briskih vin, pridelek svojih članov, t. j. b e 1 a vina in rebulo po raznih cenah; potem črna vina, modro frankinjo in navadno črno vino. Priporočamo gospodom v mestu in na deželi, ki potrebuje dobra, zdrava in naravna vina ter so se doslej posluževali mogoče pri naših narodnih nasprotnikih, da se obračajo za svoje potrebe neposredno na to društvo, ki ima lepo a tudi težko nalogo, spravljati med svetom v kupčijo svoje naravne pridelke. Ostala Slovenija. Trst. — 7. t. m. je močna visoka plima preplavila vse obrežje in se razlila tudi po bližnjih ulicah. — Javni shod pol. društva „Edinost", ki se je vršil G. t. m. pri sv. Mariji Magdaleni spodnji, je bil kar najsijajneji. Ljudstva je došlo toliko, da je bila sobana mnogo premajhna ; mnogo poslušalcev je slonelo ob oknih, samo da so mogli slišati govore svojih narodnih voditeljev. Razpravljala se je resolucija, ki je bila stavljena že na drugih enakih shodih in ki se tiče osnutja c. kr. okr. glavarstva za Trst in okolico; dr. Gregorin je v obsežnem govoru pojašnjeval delokrog občine in bodočega okr. glavarstva, ter najtopleje priporočal vsprejetje resolucije. Slednja je bila enoglasno sprejeta in govornik pozdravljen z burnimi „živio“-klici. Po shodu je bila jako živahna zabava. Prepevala sta pevski zbor društva „Slava" in pa kvartet društva „Velesila", manjkalo pa tudi ni navdušenih napitnic. Z zadoščenjem v srcu, da dan ni bil zgubljen za naša narodna prava, so se vračali zborovalci pozno v noč vsak na svoj dom. Istra. — V Pulju strašno deluje legar (tifus). Vsi zdravniki imajo noč in dan opravila s to kugo; ni skoro družine, v kateri ne bi bil vsaj jeden bolnik za legarjem. V civilni bolnišnici leži 250 bolnikov, in ni več postelj na razpolago, v vojaški pa je čez 500 bolnih za legarjem. Oblasti so morale dati odpreti bolnišnico za silo v Vodnjanu. Občinstvu se priporoča v posebnih razglasih, naj uživa le zavreto vodo ; več vodnjakov so zaprli, ker je voda sprijena. Vojaštvo ne sme na sprehode in se mu je hrana sboljšala, kajti dobiva večerjo in vina. Kolikor je le bilo možno, to so storile oblasti, da zapre-čijo širjenje te nalezljive bolezni. — V Lošinju so končane občinske volitve, pri katerih je hrvaška stranka sodelovala. Ni sicer zmagala, ker se je rovalo proti nji tudi z nezakonitimi sredstvi, toda v primeri s prejš- njimi volitvami more zaznamenovati velik napredek. V tretjem volilnem razredu je dobila 214 glasov, v drugem pa prav med meščanstvom 22 glasov. PIrvaška stvar se torej lepo razvija in vidno napreduje. Le tako naprej ! Kranjska. — Nemški red namerava osnovati v Šiški pri Ljubljani novo župnijo. Sedaj spadajo Sišenci v frančiškansko župnijo v Ljubljani. V Šiški se je zadnja desetletja prebivalstvo jako pomnožilo; ta vas ima več prebivalcev kot marsikatero mesto na Kranjskem. — Nove posojilnice snujejo na Dobrovi pri Ljubljani in v Škocijanu pri Mokronogu. — Občina Selce je imenovala preds. notarske zbornice, g. dr. Jarneja Zupanca, častnim občanom in sicer v priznanje njegovih zaslug za zgradbo nove šole v Št. Lenartu, za katero je g. Zupanc žrtvoval več tisočakov. — V Tržiču na Gorenjskem je umrl 82 letni učitelj Janez Debelak. Pokojnik je bil jeden najstarejših, če ne morda naj-slarejši učitelj na Kranjskem. — Št. Jakobsko-Trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda priredi 13. t. m. v „Narodnem domu" v Ljubljani svoj občni zbor. — Radovljiški občinski svet je imenoval v svoji seji 2. t. m. g. ces. svetnika I. Murnika radi njegovih velikih zaslug za mesto radovljiško velikim navdušenjem častnim meščanom. * O poslovanju banke »Slavlje" od početka letošnjega leta do 30. septembra 1896. dohajajo nam uvaževanja vredna data : od 1. januvarja do 30. septembra 1896. predloženo je bilo v življenskih oddelkih 3186 ponudeb z zavarovanim kapitalom 4,268.540 gld. Sprejetih bilo je 2639 ponudeb za kapital 3,590.240 gld. a. v. Zavarovalnina iznašala je v tej dobi 789.867 gld. 57 kr. a. v. Izplačanega kapitala po umrlih članovih bilo je letos do konca septembra 224.158 gld. 14 kr. Izplačanih kapitalov v obče od početka poslovanja banke do konca leta 1895. bilo je 25,553.849 gld. 30 kr. Rezerve in fondi iznašajo 7 298.184 gld. 77 kr. Vsem zavarovancem izplačala se bo tudi letos 10% dividenda. Ta ugodni uspeh kakor tudi jako ugodni pogoji za zavarovanje kapitalov in penzije so pač najboljše priporočilo, cta obujajo zaupanje v naš domači zavod. * Užigalicc družbe sv. Cirila in Metoda pozdravljajo vsi slovenski listi z veseljem, takisto tudi svinčnike družbe sv. Cirila in Metoda. Opozarjajoč novič narodne trgovce na to, izrekamo nadejo, da bo občinstvo povsod zahtevalo teh užigalic in teh svinčnikov. Zlasti bi bila dolžnost vseh članov družbe sv. Cirila in Metoda, da delajo na to, da se bodo povsod prodajale, oziroma kupovale te užigalice iz tovarne Pojatzijeve, kjer se izdelujejo Sudmark užigalice. Štajerska. — 6. t. m. je umrl v Celju odvetnik dr. Friderik Babnik v 51. letu svoje dobe. Pokojnik je bil dober narodnjak in vstrajen soborilec za narodna prava spodnještajerskih Slovencev. Slava njegovemu spominu ! — Zadnja deželnozborska volitev v mestni skupini celjski se ni vršila v zmislu zakona, vsled česar so se dr. Dečko in tovariši pritožili na državno sodišče. Na to pritožbo je ministerstvo notranjih poslov podalo protispis z dne 24. nov. t. 1. št, 7606, v katerem priznava, da je pritožba dr. Dečka glede 56 volilcev opravičena. Razprava o pritožbi se bo vršila pri drž. sodišču 31. ja-nuarija 1897. — Geometrom v Ljutomeru je imenovan J. Lieber, rodom Čeh, ki razu • me še precej slovenski. — V Ptuju se je naselil nov zdravnik, dr. Bela Štuhec, jako odličen Slovenec (v Gradcu in Celju znan kot izvrsten pevec). Upamo, da si jako hitro pridobi zaupanje meščanov in okoličanov. — Akade-mično društvo „Triglav" v Gradcu je imenovalo pesnika Aškerca svojim častnim članom ter mu priredilo v sredo, 9. t. m., slavnostni komers. Razgled po svetu. Proračunski odsek državnega zbora je razpravljal dne 15. t. m. nujni predlog poslanca R u s s a radi odprave časnikarskega koleka. Sprejel je predlog poslanca H a a s e ja, da ta kolek se odpravi splošno z dnem 1. januarja 1898., ter drug predlog poslanca R o m a n c z u a, da kolek pri listih, kine izhajajo več kot trikrat na teden, preneha sl., marcem 1897. Prvi predlog je bil sprejet z 20 proti 10, drugi z 20 proti 9 glasovom. Za oba predloga so glasovali tudi slovenski člani proračunskega odseka dr. Gregorčič, P o v š e in Robič. Poročevalec o dotičnem zakonu bo v zbornici dr. R u s s. — V isti seji je poročal dr. V. pl. F u c h s o vladnem načrtu zakona radi duhovskih plač. Poročevalec je izdelal drug, duhovnikom ugodnejši načrt zakona, ali vlada ga ni sprejela ; zato je poročevalec predlagal, naj se izvoli pododsek peterih udov, ki naj pregleda vladin in poročevalčev načrt ter stavi potrebne predloge odseku. V pododsek so bili izvoljeni: Beer, Fuchs, Kaizl, Kathrein in Pininski. Pri tej priliki je poslanec dr. Gregorčič nasvetoval resolucijo, s katero se vlada poživlja, naj sprejema dobrohotno nasvete škofijskih ordinarijatov, ki zadevajo premembo sedanjih vikarijatov v župnije. Za goriške župnike je pa predlagal plačo 1000 gld., za duhovne pomočnike 600 gld., za stolne vikanje 150 več nego za kapelane; vikarji na deželi imajo že zdaj 160 več nego kapelani, in to jim ostane tudi pozneje. Žal, da je prav malo upanja, da bi se te številke sprejele, kajti minister je odgovoril, da po vladi predlagano zvišanje plač (v Galiciji in Dalmaciji) in prernemba glede na fasije, iz katerih se bodo izpuščale ustanovljene maše, bo zahtevala od države letnih 1,800.000 gld. Na prizadevanje poročevalca dr. Fuchsa se je vlada odločila, da bi zboljšala svoj predlog za toliko, da bi dodala k tej vsoti še 200.000 gld., tedaj skupaj 2 milijona, a više da ne more iti. Pododsek in pozneje odsek bodo o tem razsojevali; znatnih zboljškov ni lahko pričakovati. Pododsek mora svoje delo tako pospešiti, da bo koj po praznikih poročal o tem proračunskemu odseku. Avstrija. — Naš cesar se snide koncern februvarja na Kap Martinu s franc, predsednikom Faureom, v maju pa odpotuje v Petrograd. •— Najstarejši državni poslanec, Poljak, prošt Ljudevit Buczka, je umrl. Imel je 82 let, poslanec pa je bil od 1861. I. — Grof Badeni hoče sestaviti večino, ki bi se posebno opirala na plemstvo. Grof Sternberg pa je v neki knjižici odkril, kakšen bode program novi plemenitaški stranki. Pred vsem priporoča plemičem, naj se na vso moč upirajo antisemitizmu. Ge se isti ne zajezi, se ljudje ne bodo zadovoljevali z židovskim denarjem, temveč se polotijo tudi njihovih gradov. Potem naj se plemiči upirajo vsaki pre-membi sedanje državne oblike. Grof Sternberg torej hoče, da plemiči podpirajo dualizem in nasprotujejo češkemu državnemu pravu. Geške veleposestnike opominja, naj ne zaupajo Mladočehom, ki hočejo njihovo pomoč le izkoristiti v svoje namene. Grof Sternberg je tudi za nemški državni jezik. S takim programom plemstvo gotovo ne osreči naše države. — Državnozborske volitve se bodo baje vršile med 10. in 20. marcem prihodnjega leta. — 12. t. m. je umrl v svojem gradu Fridau-u pri St. Polten-u na Spodnjem Avstrijskem grof Ferdinand Trautmanns-dorf, predsednik avstrijske gosposke zbornice in vrhovni komornik, v 72. letu svoje dobe. Bil je vedno v diplomatični službi, najprej pri konzulatih v Londonu, potem- v Berlinu (kjer je bil njegov oče poslanik), 1. 1868. v Vatikanu. L. 1877. je bil predsednik avstr, delegacije, od 1879. 1. pa predsednik gosp. zbornice. — Deputacija poslancev iz Geške, Moravske, Koroške in Gornje Avstrijske je bila 11. t. m. pri ministerskem predsedniku in prosila, naj se druga železniška zveza s Trstom gradi čez Karavanke. Ogcrska. — Ogerska vlada je odpovedala avstrijski trgovsko in carinsko pogodbo. Trdi se, da je avstrijska vlada že bila pripravljena, da isto odpove, pa jo je ogerska prehitela. Tudi 1. 1876. je došla odpoved trg. in carinske pogodbe od ogerske strani. — V Budimpešti je prišlo na vseučilišču proti prot. kirurgije Jos. Kovacsu do velikih izgredov. Dijaštvo je nezadovoljno s profesorjem, ker je prestrog pri rigorozih, ter ga je sprejelo s psovkami in klicanjem „Abzug Kovacs . Se hujša buka je nastala, ko je hotelo redarstvo posredovati. — Ministerski svetnik dr. Aleks. Darday je imel te dni neko predavanje v pravniškem društvu, v katerem je dokazoval potrebo državnega nadzorstva cerkvenih posestev. To predavanje je menda imelo namen narod pripraviti na podržavljenje cerkvenih posestev. Obnoviti se misli na Oger-skem neki patent ces. Jožefa II., ki se je bil svojedobno razveljavil. Vlada hoče duhovščino spraviti bolje v odvisnost, da ne bi mogla delovati proti cerkveno-političnim zakonom in da bode morala bolj pospeševati madja-rizacijske namene. — Adresna razprava v ogerskem zboru je v toliko zanimiva, ker so sedaj prvič izdali člani ljudske stranke svojo adreso. V tej adresi se zahteva odgovor na to, zakaj se v prestolnem govoru niso omenili zunanji odnošaji. Večjo vrednost bi dobila ta zahteva, če bi Madjari prej uredili svoje notranje odnošaje in bolje ravnali s svojimi nemadjarskimi podložniki. Ostale države. — Predsednik francoske republike F. Faure obišče pomladi ruskega carja v Petrogradu, da s tem vrne obisk carjev v Parizu. Faure bode v Petrogradu po carski sprejet. Mnogo so je pisalo o tem, da po francoski ustavi ne more predsednik republike obiskati in zastopati Francije na evropskih dvorih ; kakor se sedaj vidi, pa je to vendarle mogoče. — V Stari Srbiji (turški pokrajini) je nedavno umrl skopeljski metropolit nagle smrti. Sestra pokoj, metropolita Metoda je. ovadila turški oblasti, da so Grki metropolita zastrupili, na kar se je začela preiskava. Novoizvoljeni metrop. Ambrozij se ne upa v metrop. cerkev, ker se boji, da ga ljudje ubijejo. Zaprt je v grški cerkvi. Kot Grk je hotel odpraviti slovansko službo božjo in uvesti grško. Tamošnje prebivalstvo pa, ki je večinoma srbske narodnosti, je drlo v cerkev in zahtevalo slov. službo. — V sosednji Srbiji se sklicujejo tabori, na katerih protestujejo proti izvolitvi Grka Ambrozija skopeljskim metropolitom in poživljajo vlado, da v Carigradu stori potrebne korake, da se ta volitev razveljavi. Srbski poslanik je baje pri turški vladi že dosegel, da sultan ne potrdi novega metropolita.N e m č i j a si prizadeva pridobiti naklonjenost Rusije. Po nemških listih se poroča, da se dardanelske ožine odpro za ruske vojne ladije, za druge evropske vojne brodove pa naj ostanejo zaprte. S tem se po mnenju teh listov ne oškodujejo koristi drugih evropskih oblasti. V resnici pa ima ta pisava .namen, napraviti razdor med Rusijo in Francijo, ker se glede dardanelskega vprašanja ne vjemati te dve državi. Nemci pa bi silno radi baš zato spravili to vprašanje na dnevni red. — Španci mislijo prodati Kubo Zjedinjenim državam. 1. 1865. so Zjed. države hotele kupiti Kubo, n tedaj so bili Španci še preponosni, da bi J° prodali. Sedaj pa so jih večkratni porazi 'n trajne sitnosti na tem otoku precej ponižali, in se morda kupčija dožene, če so le Američani pripravljeni Špancem dosti za Kubo plačati. — Guvernerjem za nemške naselbine v vshodni Afriki je imenovan polkovnik Lie-berth. Pričakovati je, da bode novi guverner bolj človeško ravnal z ubogimi črnci nego hiegovi predniki. — Laški konzul Cechi v ^anzibaru je organizoval večjo ekspedicijo do bbrežja Vehi - Šebrejla. V karavani sta bila dva pomorska častnika, nekaj drugih ital. ^astnikov in vojakov in 70 dobro oboroženih zamorcev. Divji rod Somali je napadel ekspe-'c|jo in pobil skoro vse moštvo, med njimi nnzula in vse častnike. Le trije menda so utekli, drugo je vse mrtvo ali smrtno ranjeno. cehi je že od prej znan kot vstrajen preiskovalec Afrike; laška literatura ima od njega Ze več knjig geografske in etnološke vsebine. Razgled po slovarjem svetu. e t Dr. Josip Kopač. — Dne 8. t. m. Umrl v Zagrebu naš rojak, odvetnik dr. je S{yi ^°^aC v 59. letu svoje dobe. Porojen je i V ^oštanju pri Celju, pravniške nauke ko8''?11' najPreJ v Padni, potem pa v Pragi, lin- ^ ^°bil doktorat, je nastopil prakso pri 0dšefni Pr°kuraturi v Trstu, od tam pa je v Zagreb in vstopil kot odvetniški koncipijent v pisarno dr. Mrazovića. Od 1. 1867. je imel svojo od v. pisarno, katero je s svojim znanjem in pravniško spretnostjo povzdignil, da je mnogo časa bila na glasu kot prvega reda. Bil je prav iskren Slovan, vedno je izrekal upanje, da se kedaj Slovenci in Hrvati združijo v jeden narod, večkrat je obžaloval, da se ni Hrvaotrn rodil kak Janez Blehveis, kateri bi znal odgajati ljudstvo in ga pripravljati za narodno in politično borbo. V politiki ni javno nastopal. Pač pa je bila njegova hiša vedno odprta zlasti slovanskim gostom, ki so obiskovali Zagreb, potem pa tudi tujim politikarjem, s katerimi se je lahko brez tolmača razgovarjal. Govoril je namreč slovenski, češki, hrvaški, nemški, italijanski in francoski jezik P. v m.! Hrvaška. —' Sedanjemu hrv. banu se mora priznati, da je upravo precej izjednači! z ogersko. Vse napake ogerske uprave so se prenesle na Hrvaško. Posl. Jakčin je v proračunskem odseku hrv. sabora trdil, da obč. predstojniki in tajniki na Hrvaškem narodu več škodujejo nego toča ali živinska kuga. Povsod vlada absolutizem, vse je odvisno od volje velikih županov. Oblastva de-moralizujejo narod s tem, da se veliki župani in okr. načelniki mešajo v volitve obč. funkcijonarjev. Občinam se usiljujejo taki ljudje za načelnike, ki nimajo nikako sposobnosti, samo da znajo slepariti pri volitvah. V Plešenici imajo obč. tajnika, ki je že zakrivil mnogo nasilstev in nezakonitostij. Poslanec je navel več slučajev. Vse pritožbe nič ne pomagajo, ker zna tajnik za vladno stranko dobro delovati pri volitvah. V vo-jakovški občini se je zgodilo pred desetimi leti neko poneverjenje, ki še dandanes ni urejeno. Občina je dobila 30.000 gld. za razne prodaje, a prebivalstvo ne more izvedeti, kje je denar. V občini Staza je še nedavno bil obč. načelnik nekdo, ki je 10.000 poneveril in pozneje v ječi umrl. Načelnik občine Seli je tudi 4000 gld. poneveril in v ječi umrl. Bivši obč. blagajnik v Martinski vasi je v ječi itd. Vse to se godi takorekoč pred očmi vlade, v zagrebški županiji, koje veliki župan Kovačev'ć je v veliki milosti pri vladi. Kakšne razmere pač morajo biti še le v drugih krajih kraljevine? Hrvaška uprava je pod banom Khuen-Hedervary-jem zgubila popolnoma svoj evropski značaj. Dalmacija. — Pri občinskih volitvah za mesto Kotor, dne 10. t. m., je v III. volilnem razredu hrvaška stranka sijajno zmagala. Od te stranke je bilo oddanih 436 glasov, 10 jih je pa komisija odbila. Red je bil uzorem Ako bi bilo treba, imeli so še 200 glasov pripravljenih. Volili so vsi hrvaški volilci III. vol. razreda, za njim v s i okoličani, ki imajo volilno pravico, in sicer iz Lepetana, Mrčevca, Kavaca, Bogdašiča, Spiljara in Škaljara, ter oni iz Lastve in Tivta, ki imajo volilno pravo v kotorski občini. Tudi srbski kmetje iz Kavaca in Mrčevca so glasovali za Hrvate, z besedami: „Mi ćemo s braćom, ako nas dijeli vjera, ne dijeli nas krv!“ Živeli zmagovalci! Živela bratska zavest med Hrvati in Srbi. Radi verjamemo, da je vsled te zmage, ki je za Kotor prva te vrste, bila navdušenost ne-popisljiva. — V Arbanasi h pri Zadru si osnujejo hrvatsko tamburaške društvo. Srečno bilo! — Dne 2. t. m. je umrl v Splitu Angelo Katalinić; več let je bil predsednik trgovske in obrtnijske zbornice, častni in podporni član raznih narodnih in dobrotvornih društev ter odlikovan z raznimi redovi našega cesarja, papeža in grškega kralja. „Dika rodu i otačbini11, kakor piše „Jedinstvo" v nekrologu, „lahka ti zemlja domaća!" Bosna-Hercegovlna. — V „Bošnjaku" čitamo to-le: „Ni dolgo tega, kar smo javili, da se Srbi in Črnogorci vesele in na vse strani razširjajo vest, da se je turški sultan odrekel svojih suverenskih pravic nad Bosno-Hercegovino. To vest je razglasil v svet parižki list „Le Nord" ter so jo po njem vzeli Srbi brez premisleka. „Male Novine" se neizmerno vesele in že zidajo gradove v oblake; iste trdć, da je ta vest mogoča in ni nikakor brezmiselna. Ako „M. Nov", to trde, se zelo motijo. Nemogoče je to radi tega, ker se sultan neče odreči teh pravic in se jim tudi ni odrekel; tudi njega mora veseliti, ko vidi, da naš mohamedanski živelj, ki je v množini v teh deželah, vživa dosti pravic in so zakoni njemu ugodni; brezmiselna pa je ta vest zato, ker bi Srbi ne mogli upravljati dežele, ko še svojih odnošajev ne morejo urediti. Dežela je potrebna še mnogih in velikih troškov, srbske blagajnice so pa prazne". — Ta odgovor „Bošnjaka" prinašamo svojim čitateljem, ker se nam zdi verjetneji nego nasprotne vesti, ki se še vedno širijo po svetu, da je namreč sultan oddal svoja prava Srbiji in Črni gori, potem pa, da Nj. V. naš cesar je podelil srbskemu kralju naslov „kralja bosenskega". Iz omenjenega lista se vidi, da so vladni krogi v Sarajevu uverjeni, da sedanje stanje v teh deželah ostane še dolgo časa neizpremenjeno, ker „se sultan neče odreči svojih pravic in se jih ni odrekel", kakor pravi „Bošnjak" ; s tem je po našem mnenju toliko rečeno, da prvič: Srbija in Črnagora ne dobita Bosne, drugič pa: da je tudi čas priklopljenja teh dežel od strani naše monarhije še precej daleč. — Iz Sarajeva in Mostara so odšle na Dunaj deputacije srbsko-pravoslavnih občin, da zaprosijo za avdijenco pri cesarju. Te deputacije hočejo prositi za bolj slobodno občinsko upravo glede cerkve in šole. — „Bošnjak u“ se poroča iz Trebinja, da so našli v neki jami pri Grebanu, v občini Kurtovih!, množino kostij posebne vrste medveda, ki je že davno izumrl. To je že druga najdba kostij tega medveda v Hercegovini. Prvikrat sq jih našli v Preslici, v konjiškem okraju. Češka. — V Pragi je začel izhajati nov tednik „Nove listy“ s krščansko-socijalnim programom. — Nemci v Trutnovu so pokazali zopet na najnestrpnejši način svojo kulturo. Ubogi Čehinji je umrl sin; napravila mu je skromen spominek s češkim nadpisom, Nemci so ji ga izrovali in morala je napraviti nemški napis. — O uravnavi Vltave in Labe se že dolgo razpravlja. Komisiji, sestavljeni v ta namen, dovolilo se je za prihodnje leto od države 800.000 gld , od dežele pa 400.000 gld., zraven pa še 100.000 gld. podpore. „Nar. Listy“ pravijo o tem: „Malo je pač to, toda to bode za češki reki Vltavo in Labo, pa ne za Dunav!" Župan praški, Vincencij Gregor, se je odpovedal temu častnemu mestu, ker mu je minila triletna doba. V zadnji seji mestnega zastopa se je poslovil od obč. svetnikov. Moravska. — V Brnu so osnovali krščansko-socijalno društvo. Dasi je društvo nemško, je vendar večina članov češke narodnosti. Zato pa to društvo narodnim Nemcem nič prav ne ugaja; boje se, da se bode pod plaščem kršč. socijalizma razširjal češki upliv v Brnu. Da je večina Čehov v tem društvu, prihaja od tod, ker so v Brnu mali obrtniki največ Cehi ; kršč. socijalizem pa ima oporo najbolj v malih obrtnikih. Galicija. — Rusine hočejo odlični krogi na vsak način še bolj razdružiti, kot so dosedaj. Listi poročajo, da se tam snuje nova rusinska katoliška stranka in da namerava rusinska duhovščina domonstrovati proti cepljenju rusinskega naroda in proti prouzročitelju tega cepljenja, kardinalu-me-tropolitu Sembratowiscu. — Dež. odbor je sklenil, da ne predloži dež. zboru predloge, da bi se vpeljala v Galiciji direktna in tajna volilna pravica na kmetih. Gospoda, ki ima sedaj prvo besedo v Galiciji, le dobro ve, da bi jo volilci popolnoma prezrli, ako bi mogli voliti brez nadzorovanja. Da se to prepreči, ostanejo volitve po volilnih možeh. Dež. odbor se sklicuje na to, da ne gre vsako leto pre-minjati volilnega reda, ker se je lani pre-menil, pomnožilo se je bilo namreč število poslancev. Srbija. — „Male Novine" v Belgradu veselo pozdravljajo v uvodnem članku jedne zadnjih številk združenje jugoslovanskih poslancev v našem drž. zboru. Članek končuje z besedami: «Mi sa iskrenom in bratskom simpatijom pratimo rad tamošnje naše braće, pa smo s velikim zadovoljstvom primili i ovu viest o njihovom novom pokretu. Južnim Sloveni ma spas je u njinoj zajedničkoj slozi i ljubavi, a što god tome vodi, zaslužuje naše simpatije i potporu >. To res bratsko pisanje belgradskega lista zasluži na vsak način naše polivale in priznanja, oh enem pa bodi za vzgled Srbom v Hrvaški in Dalmaciji, ki često prav vidno nasprotujejo svojim najbližji bratom — Hrvatom. »Braćo, samo složno, slogom sve je možno!» Bolgarija. — Trgovinska pogodba z Avstro-Ogersko je že dognana in se v kratkem podpiše. Največja težava je bila radi carine od čevljev in narejene obleke. Naposled se je določila carina na 280 frankov od čevljev in 300 frankov od narejene obleke. Vlada se sedaj baje začne pogajati glede trg. pogodbe z Rusijo in Anglijo. Z novimi pogodbami se oživi trgovina v Bolgariji. Suro-“vine se bodo sedaj lahko izvažale, ki se •doslej niso mogle. Obrtnije pa pogodba ne povzdigne dosti, ker se odpre tujim izdelkom bolgarsko trgovišče.— 14. t. m. je otvoril knez Ferdinand zasedanje sobranja. Prestolni govor je bil sprejet navdušenjem, posebno na onih mestih, kjer je govoril o odnošajih do Rusije. Knez je poudarjal, da so se pri njegovem potovanju na Rusko še bolj utrdile nepo-rušne vezi mej Rusijo in Bolgarijo. Rusija.. — Ministerski svet je odredil, da se da dovoljenje nekaterim novinarjem .za izdajanje novih časopisov. Med temi je nekaj takih, ki pripadajo čisto liberalni stranki. Razun dovoljenja izdajanja so dobili vsi tudi pravo, da se jim ni podvreči per-ventivni cenzuri. Ker že od davna niso bila taka dovoljenja izdana, smatra se to početkom slobodomis.elnoga pota, na koji ruska vlada najbrž krene. V isti seji je izjavil minister notranjih poslov, Goremikin, da se sklenejo zakoni v obrambo Židov, ki so sedaj odvisni od upravne samovolje. — Ruski car je izdal naredbo, s katero se odstranjujejo nekatere proti Poljakom naperjene postave. — Car je naročil železniškim upraviteljstvom, naj brezplačno prijemajo na železnicah žito in darove za stradajoče Indijce. To bode gotovo koristilo ruskim interesom v Aziji. — Iz Petrograda se je pred kratkim poročalo, da je Rusija dobila od M e n e 1 i k a jedno luko in nekaj zemlje ob Rudečem morju. V vsem se kaže težnja ruske politike, da zadobi prvenstvo nad vzhodom. Poleg sibirske železnice, ki se jako hitro gradi, zagotovi si tudi morsko pot v vzhodno Azijo. Značilno je, da je Rusija na tem pomorskem potu izbrala prav tisti kraj, ki se dotika franc, kolonije Obok. To, da bode vihrala ruska in francoska zastava na kraju Rudečega morja, dokazuje dovelj, da sta se obe državi sporazumeli za daljne vspešno postopanje v vzhodni politiki. Raznoterosti. * Opica — morilka. — Neka častnikova udova, imenom Klara Locsy v Budimpešti, je imela veliko veselje z živalimi. Kupila si je opico in dva velika psa. Udovina slu-žabkinja je zanemarjala opico, da je ostala večkrat gladna. Ko je nekega dne stopila gospa v sobo, hotela se je opica bržkone maščevati radi zanemarjenosti nad njo, skočila je na njo in trgala kose mesa raz obraz. Sluge so komaj odgnali besno žival ter jo zaprli, gospa je umrla po treh dneh v strašnih bolečinah. *8ciizacijonalni Izum. — Neki pariški list je donesel brzojavko iz New-Yorka z dne 20. p. m., katera je iznenadila cel svet. Znani izumitelj Edison iznašel je pripravo, s katero more slepcem povrnili pogled s pomočjo Rontgenovih žarkov, seveda le v slučaju, če vidni živci niso mrtvi. Dosedanji poskusi na dveh slepcih so se Edisonu popolnoma posrečili. Vso svojo pozornost hoče Edison obrniti v popolnenje tega izuma. Ako se mu posreči, da pomore vsaj polovici teh nesrečnikov, da spregledajo, bode mu človeštvo hvaležno in ga prištevalo k prvim dobrotnikom in ženijem. Radovedni smo na daljne vspehe tega izuma. Redka slučaja. — Prošli mesec je v Geirungu praznovala zakonska dvojica Pisko svojo srebrno poroko. Pri obedu je bil navzoč tudi SOletni oče gospe Pisko. Bil je dobre volje in pripovedoval razne anekdote. Hkrati se je zgrudil s stola — mrtev. Zadela ga je bila kap. Ko so se navzočniki trudili, da ga obude v življenje, je prišel brzojav, naznanjajoč, da je ravnokar umrl jubilarjev oče! * Zopet izseljenci v Brazilijo. — Raznim trmastim ljudem ne pomagajo ne dobri nasveti, ne propovedi, ne vzgledi; oni kar šiloma drve v svojo nesrečo. Kljubu temu, da se je že toliko govorilo in pisalo v svarilev pred izselitvijo v Brazilijo, vendar vse to ni pomagalo. Minolo nedeljo prepeljalo se je zopet 850 izseljencev iz Hrvatske. Kranjske in Ogerske preko avstrijsko - italijanske meje v Genovo. Preko 200 teh nesrečnih zaslepljencev pridržale so oblasti na Reki, ker niso imeli voznih listkov. Agent za izseljevanje je baje pravil v Korminu, da je sklenil z glavno agencijo braziljsko pogodbo, glasom katere mora preskrbeti 15.000(1) izseljencev za Brazilijo. Umevno je, da ta ne-poštenjakovič mami ljudi na vse možne načine, samo da jih pregovori in da dobi svojo provizijo ! * Umetnost priporočevanja po časnikih postaja tem težavnejša, kolikor se izdelovalci blaga drug druzega prekositi skušajo. Če hoče priporočilo kaj izdati, mora biti nenavadno, mično in prijetno. Ono mora mikati in vabiti, in to zamore le resnična lepota. Pot nam kažejo v tem oziru toliko raznovrstne priporočbe Kathreinerjeve sladne kave. Nov dokaz temu je krasno izdelana priloga današnje številke našega lista, ki bo naše bralce gotovo razveselila. Kakor se je „Kathreinerjeva deklica" lani vsem prikupila, tako se bo tudi današnja ljubka de-vojčica. Otroški uzklik „meni diši najbolje", bo marsikoga napeljal, da tudi sam poskusi, ali je ta kava res tako dobra. Narodno gospodarstvo. Močnejša drevesa je najbolje presajati po zimi, kadar je zemlja zmrzla. Kolikor več prsti si odnesel na drevesnih koreninah na novo mesto, toliko več upanja je, da se drevo prime. Spomladi je treba takim presajenim drevesom večkrat prilivati, ako ni vreme že samo na sebi vlažno. Dobro zdravilo konjem, ki imajo naduho. Naberi dobro zrelih črnih brinjevih jagod, stolči jih in zmešaj z nekoliko strdi (medu). Dobro je tudi priliti nekaj lanenega olja. To vse se napravi v svalke, kteri se dajejo konju po 2 do 3 krat na teden. Tako mi je svetoval prijatelj, ki je na ta način popolnoma ozdravil bolnega konja. Varujte pajke. — Navadni ljudje smatrajo pajke za škodljive živali in jih pridno pokončujejo. Kdor pa pajke bolj opazuje, se je že prepričal, da so na polju in V gozdu jako koristne živali. Pajki polove v svoje mreže neštevilno škodljivih mrčesov, posebno listnih ušij. Kruh obvarovati, da ne plesni. — Hlebi naj se koj po peki denejo v Žakelj, v kterem je še nekaj moke, in sicer tako, da hleb leži na hlebu z zgornjo skorjo. Žakelj naj se potem zaveže in obesi v zračen hram. Tako spravljeni kruh ostane svež 4 do 6 tednov in prav nič ne plesni. Predno se hleb načne, okrtači naj se s čisto krtačo in položi čez noč v klet, da postane zopet mehak. — Tako svetuje „Steir. Landb." Rtiče krmi po zimi, kadar jim manjka hrane. Krma se pa ptičem ne sme dajati v sneg, kjer se izgubi, in blizu grma, jo pa deni na kak drug kraj, okrog pa nasadi protja, da mačka ne more hitro planiti po ptičih in ji lahko uidejo. Kruha pa ne dajaj ptičem. Kruh se skisa, ako se zmoči, in ptiči potem poginejo, ako ga jedo. Najboljša krma je konopljino seme, zmlet oves, solnčnične in bučne peške, Špeh, orehova jederca in kaj podobnega. Zoper konjske grinte priporočajo naslednje mazilo, s kterim namaži zvečer prav dobro grintovo kožo, zjutraj pa jo izperi z milom; GO delov živega srebra (dobiti v vsaki lekarni), 450 delov vazeline, GO delov terpentina in 250 delov žvepla. Za viiiorcjcc. — Iz „Kmetovalca" potiskujemo : Vprašanje: Imam več sodov letošnjega vina. Kar je slabšega, se je že očistilo, boljše vino z brega je pa še vedno motno, kakor rebulja. Kaj naj naredim s tem vinom, da se očisti in ne pokvari? Klet imam pod zemljo, in sicer še precej gorko (J. V. v O.) Odgovor: Da se mlado vino iz boljših leg še ni očistilo, in to v kleti, ki je precej topla, je vzrok to, ker sladkor še ni po-kipel. Ko bo kipenje ponehalo, kar se utegne zgoditi, kadar nastane hujši mraz, se bo vino samo od sebe očistilo, in ko se to zgodi — brž ko ne proti koncu januarja — je pa pretočite. Kaj drugega s takim mladim vinom ne počnite. Morda ima vino malo čreslovine v sebi, ker je prekratek čas vrelo na tropinah: no, to nič ne škodi, ker je še vedno čas dodati čreslovine v obliki tanina. Čreslovina namreč naredi, da zakrknejo beljakovine, ki plavajo v vinu, in se potem vsedejo na dno. Ce se vino ne očisti do pomladi, potem skušajte v posebni steklenici očisti je z želatino. Ako poskusno vino čistilo sprejme, potem morete vse vino tako očistiti, ako ne, morate pa poskušati z dodajo tanina. To, kar vam skušnja pokaže z majhno množino vina, naredite potem z vsem vinom. Injiževnost. „Slovanska knjižnica" izide 15. januarja št. 57-58. — To bo lepa knjiga, na katero opozarjamo že zdaj svoje čitatelje. Dve odlični pisateljici češki sta živeli nekaj časa na Slovenskem, in sicer Ana ft e bako v a na Gorenjskem na Bledu in v Bohinju, Gabrijela P r e i s s o v a pa na Koroškem. Prva je napisala več obrazov in povestic pod naslovom „Povesti s potovanja", druga pa „Ko ro lanske povesti"; jedne in druge so zbudile med češkim narodom veliko hvale in občudovanja, a kritika jih je označila kot biserje češke leposlovne književnosti. V jednih in drugih se takd divno opisujejo najlepši kraji slovenske zemlje, naše šege in navade, da noben Slovenec bi ne mogel tega lepše storiti. — Prevod sta oskrbela visokošolca v Pragi gg. A. Dermota in Ivan Kunst ič. — Knjiga bo v vsakem pogledu krasna; ako bo le mogoče, prinese tudi sliki in življenjepisa obeh pisateljic. — Pri vsakem navadnem založniku bi take knjige ne dobili izpod 80 kr., v „Slovanski knjižnici" pa jo dobi vsakdo za ubornih 30 novčičev v hišo ! Zategadel se je le čuditi, da ta knjižnica ne šteje niti 600 naročnikov! Ako pomislimo, koliko knjig je prišlo že v svet polom te knjižnice, da, ko lahko rečemo, da je to podjetje vsaj deloma pokrivalo mizerijo na knjižnem trgu, tedaj smelo trdimo, da bi moralo slovensko občinstvo nekoliko bolje podpirati založnika, ki vstraja vkljub vsem prevaram in bridkim skušnjam.— Naročnina za celo leto znaša le gld. P80, ali 15 kr. za snopič. — Doslej je izšlo že 50 snopičev. Razun 1., 3., 5. in 34. so še vsi na prodaj. „Knjižnica za mladino". — 24. snopič izide 20. januarja. Takrat se šele naznani, ali bo izhajala tudi prihodnje leto. Ako se do tje proda vsaj za 1000 gld. knjig iz zaloge, bo izdajateljstvo nadaljevalo, ako ne, pa ne. „Koledar" iz naše tiskarne je izšel. Poleg navadne koledarske vsebine prinaša dve povesti in drugi del Rutarjevih spisov o goriški deželi. Stranij je nad 200. Cena 50 kr. Naročniki „Soče" na deželi, ki plačajo do konca t. 1. naročnino za celo prih. leto, đobć koledar brezplačno. „Popotnikov koledar za slovenske učitelje" je naša tiskarna skoro že dotiskala. Do konca meseca ga že dobe vsi oni, ki so si ga naročili. — Šematizem šolstva in učiteljstva je bil sestavljen po najnovejših podatkih od novembra in decembra. , .ie so: lično v platno vezan gld. P40, z zja o obrezo gld. P50, v usnje vezan gld. 1 / i z zlato obrezo gld. P80. . Dostavljamo, da koledar dobe le tisti, ki pošljejo denar naprej. S pošiljanjem „na upanje" imamo prežalostne skušnje. Loterijske številke. I 12. novembra: Dunaj......................... 87 15 25 14 32 uradec.........................5G 51 83 «9 G 16. novembra. Brno.......................... 73 21 36 41 56 19. decembra: Trst.......................... 19 60 3 30 7 inomost....................... 25 30 85 1,87 90 Llnc...........................66 r;4 2 13 87 Dunajska borza 19. decembra 189G. Skupni državni dolg v notah . . .101 gld. 30 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 101 „ 30 „ Avstrijska zlata renta..............122 „ 70 „ Avstrijska kronska renta 4"» . . . 100 „ 75 , Ogerska zlata renta 4%...............122 „ 25 „ Ogerska kronska renta 4%..............99 „ 15 „ Avstro-ogerske bančne delnice . . . 936 „ — „ Kreditne delnice................... 365 „ — „ London vista........................119 „ 90 , Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 „ 85 , 20 mark..................... 11 „ 76 , 20 frankov........................... 9 „ 53 „ Italijanske lire ...................45 „ 35 „ C. kr. cekini........................ 5 „ 68 , Tržne cene. za 100 kilov Kava : Santos . .' Sandomingo Java . . . . Cejlon . . . ?u,ik„rk'\ ::: Speli............. 1‘etrolll v sodu . . v zaboju . surovo . . . kuhano . . . gld. 132-— do 140'— • 160- - , — „ 160-- „ 164'— n 185-- „ . 192-- „ „ 35-- „ 35'’/, „ 52- - „ 56'— „ 18'8/4 , „ 610 „ „ 64-- „ 66 — , 81'- , 82'— Moka : (Majdičeva): Št. 0 gld. 15'45, št. 1 gld. 14 95, št. 2 gld. 14'45, » 3 „ 13'85, ,4 „ 13- , „ 5 „ 12 45, št. 6 gld. 11'45, št. 7 gld. 9'45 Ogerska : št. 0 gld. 15-10, št. 1 gld. 14-20, št. 2 gld. 1410, » 3 „ 13-30, , 4 „ 13-20, „ 5 „ 12-80, št. 6 gld. 11-80. otrobi debele.......................gld. 4-60 do 4 70 Tnršicn navadna.....................„ 5.40 „ 6-40 D Ves.................................. 6.50 „ 7,- CENIK mlinov „Erste Ofen-Pester Damptmuhlen". Yia Cappuccini N. 11, (v bivši tovarni sladkorja). Pšenični greš N. B fl. 15-60 » „ , C , 15-10 Pšenična moka 0 1 2 3 4 5 6 15-40 14-60 14-40 13-70 13-50 13-10 12-20 S » S |f.. I 1 1 £:to^ 1|S| = i isi1 > C= C3 9B šenične otrobi drobne a fl. 4-45 — debele a fl. 4'75, °b a fl. 7-—, turšica ogerska fl. 5-30, domača fl. 0-—. Sol, a fl. 10-—. h več ko 25 stotov (kvintalov) po sporazumljenji. ^aiog-a pridelkov Iz Monastera. Riž mutico I.a a fl. 26 za 100 kg. in ceneje vrste od drugih tovarn. za domačo rabo v sodčkih po 56 litrov; po 16, 18, 20 in 24 kr. liter. mv- Vso brez zavezo. -VOJ Vino Zdravnik Dr. IVI. Keršovani se je preložil v lastno hišo v ulico Barzellini h. št. 2. 2,5 81 traven „Sloginih“ zavodov. kot navadno. Za mlekarje in gospodarje! Tvrdka G. Ferd. Resberg v Gorici je spravila v trgovino novo vrst moke za rejenje živine, katero uporabljajo že v planinskih deželah vsi živinorejci in mlekarji. Ta s. 123 8—11 moka za pitanje je pripoznana po c. kr. kmetijskem po-skušališču v Gorici kot izborno sredstvo za rejenje in jo priporoča odjemnikom radi svoje redilne lastnosti za boljšo kakovost kravjega mleka. MokiTza^pItanje se dobiva v zaznamovanih in s svincem zapečače-nih Žakljih od 50 kg. po 3 gld. pri tvrdki J. Kaučič v Gorici na Kornju ter pri tvrdki G. Ferd. Resberg v Gorici v stari cukrarni v kapucinski ulici. p. 53 7_8 Vinarsko in sadjarsko društvo W za Brda 218 s sedežem v Gorici, ulica JterzelliništZO. priporoča po nizki ceni s\)o\a pvl^tva vcWlo, modro $Yat\Vu\\o \t\ &Y\x$a navadna orna v\na, pr\-^ del^e 5vo\\fi Hano v. i 3van 5)om\ce^ v*}CoYm\nu na glavnem trgu v nekdanji Pallovi hiši priporoča rojakom iz Brd svojo trgovino jedilnega blaga in domačih, zunanjih pridelkov, n. pr. sladkor, kavo, riž, olje, moko I11 druge reči, dalje petrolij ter raznovrstne sveče za cerkve in pogrebe. 68 3 Postrežba je vestna in poštena, cene zmerne. Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. Pismena vprašanja pod „9132“, Gradec, poste restante. 32, 25—25 *3*0 z. o y \ liOstilM „Pri ptelinf ulica Ghega št. 7. - V Trstu * blizu j. kolodvora Podpisani naznanja sl. občinstvu, daje uredil svoje gostilniške prostore tako, da more priti v nje gospod in priprost kmet. Postreže se vsakega z dobrim jedili in izbornim črnim ali belim naravnim vinom, in sicer po taki ceni, da se ne boji tekmovanja. Gostilna je vedno preskrbljena z domačo posušeno in svežo presičevino, pristnim salaniom, klobasami, nanoškim ovčjim in drugim sirom. Priporoča zasebnikom in krčmarjem svojo veliko zalog/o črneg-a in beleg-a vipavskeg-a vina toliko iz zaloge v Prvačmi kot v Trstu. Prodaja se na drobno in debelo in razpošilja po zahtevi na vse strani stroškov prosto. Vina SO teil-le vrst: modra frankinja, ber-zamin, burgunder, izabela, rulandec stari in novi, belo staro in novo, rizling stari in novi itd. Speeijalitetna vina črna in bela iz 1. 1892., 1893., 1894. in 1895, v steklenicah od 1 litra 80 kr., pol litra 40 kr. — Domači tropinovec se dobi tudi po naročilu v vsaki meri. Gostilna je odprta od 7. ure zjutraj do polunoči. — Priporočaje se svojim rojakom v Trstu in na de-deli, da ga počaste s svojim obiskom pri vsaki priliki, drže se gesla „Svoji k svojim“, beleži udani Anton Vodopivec, 94—7 gostilničar. H V življenju se ne zgodi več tako redka prilika, I da bi se moglo dobiti le za 2 gld. te-le potrebne k| predmete, in sicer 40 komadov: 1 prima-ura, n najelegantneja, lepo pozlačena, z lepo verižico, R točno kazoča, z enoletnim jamčenjem; 1 fina za-I pestnica za dame iz pariškega duble zlata ; 1 I najelegantneja zakopčnica za dame nove fazone; 1 krasna Židana zavratnica za gospode; 1 igla za isto z umetnimi briljanti; 3 komade elegantnih gumbov iz duble zlata z umetnimi briljanti za prsa; 2 mehanična gamba za manšete, duble zlato s patentovanim zapiralnikom; 2 krasna gumba za ovratnico iz duble zlata ; 1 elegantni prsten za gospoda z lepim kamenom : 6 najli-nejih barvanih žepnih robcev ; 1 krasno in lino obrobljeno žepno ogledalo; 10 finih angleških papirjev za pisma in 10 zavitkov. Vseh krasnih predmetov stane z uro vred odslej le 2 gld. in se dobč, dokler so v zalogi, po poštnem 75 1 povzetju pri krakovski. 204 — 3 trgovski hiši F. VVindisch v Krakovu, (Krakau, Postfach Nr. 16-10). „Goriška ljudska posojilnica” (opisana zadruga z omejeno zarezo) sg preseli 1. jan. 1897. iiplp— v hišo št. 9. v ulici Vetturini (za gostilno „Angelo d’ oro“ ali „Pri zlatem angelju"). Svoje prostore bo imela na levo roko pri tleh. V edenajstih mesecih je imela letos 444.000 gld. — prometa. — Hranilne vloge se obrestujejo po 41/2°/o Posojila se dajejo: na menice po G1/,0/,, na vknjižbo po h1/,0/« Uradni dnevi za denarni promet so: nedelja, ponedeljek in četrtek od 11. do 12. predp. Za druga opravila vsak dan do poludne. m 4 UWr“* Opozarjamo sl. občinstvo v Gorici in na deželi, da naša tiskarna ima v svoji zalogi Krasne posetnice gospo, gospico in gospodo vseh oblik in velikostij. ^osehuce z* fcitaU SoM* s sokolskim monogramom. (Na zahtevo pošilja uzornik črk za posetnice) zz xzzxiz voščila n. pr. godove, novo leto itd. Krasna poročna naznanila y veliki izberi. Trgovske zavitke vseh kakovostij. TrfjoirsJke račiine vseh oblik. Trgovski iiapir s tiskom tvrdke. ssD^* Vabila za • razna društva • in • VSPOREDE, razne lepake itd. OSMRTNICE, PRAVILA, BROŠURE, KNJIGE in drugo prevzema v tisek in točno izvršuje A. GABRŠČEK. Prvi In naj sta reji Antona Jerkiča v Gorici na Travniku (poleg nadškofije št. 11) prevzema vsa v fotografično stroko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-valno ali poveiičevalno na najokusnejši način. Neprekos-70 Ijivo delo jamči. Cene poštene. 26—1 Prodaja STEI^FELOSKO PIVO, vino in žganje M. Brass, v Gorici na Kornu 8 (v bivši Reichovi hiši). Najlicljše in ceneje kakor drugod se dobivajo slamoreznice, mlatilnice, vevniki (Putzmulilen) in drugi koristni kmetijski stroji samo v edini slovenski zalogi na Goriškem pri FRANCU BABNIK v Gorici, via Formica št. 12. (poprej na Starem trgu). Za stroje se jamči in se zamenjajo, ako ne bi odgovarjali za-litevorn. Postrežba je poštena. — Novi ceniki na zahtevanje se pošiljajo zastonj. 71 — 1 jgp**' Slovanski obrtniki in trgovci. <««► • -<«{> <«•> Lončar Alojz Černe v Kobaridu izdeluje vsakovrstne lončene peči in raodovnice za ognjišča po najnovejših uzonih. Gene so nizke in doliro blago. Prevzame tudi slavhinske okrase po doposlanili načrtih. ANTON OBIDIČ ♦ čevljar v Semeniški ulici št. 4- se . priporoča Slovencem v Gorici in I okolici za blagohotna naročila^^ Gostilničar Ivan Lisjak pri ,Rajhu“ št. 5. na Kornu, priporoči svojo gostilno: vino belo vipavsko in briško, teran kraški, pivo steinfeldsko, kuhinja dobra, sobe izvrstne za prenočišče, prostorni hlevi za živino. Cene primerne. ■•S®B«BeB®e®B®B«CB«B®N®K®N®N®EOI B9B®fl®B«B9®B®B®B®®B®B®B®B®fl®a®S®! Trgovce S v Nunski ulici z vinom Anton Čoš, v Gorici (gostilna pri .belem i g zajcu") priporoča bogato zalogo vsakovrstnega 2 belega in črnega vina v sodčkih od 56 1. naprej, • katerega ima v svoji zalogi v glediščni ulici, 20. Gene zmerne, poštena postrežba. B®B®BeBOB®B®B®B®Ofl <> B®H®B®B®B®B® ^Fotograf A. Jerkič%■ ivan Dekleva JPek Karol PraščekT na Travniku <► ^priporoča______, _______ zavod zavednim Slovencem na Jr Goriškem. ^ Uoriskem. ^ veletržec z vinom, ima v svojil) zalogali vseli vrst domačih in islrskib vin. Cene zmerne. ••e®®®®e®«®e«®®®®®®e®ccec®®e«®® Svečar J. Kopač v Gorici Solkanska ulica 9 q • priporoča pristne čebelno-voščene sveče ® • kg po gld. 2'4o. Za pristnost jamči s 1000 kron. • S Sveče slabejšib vrst po jako nizki ceni. Zaloga g 5 kadil za cerkve po gld. I '20, 1 gld., ter 50 kr. kg. ® • Razpošilja na vse kraje aVstro-ogerske monarhije. • ••e®®®®«®®«®®««®«®«®®®®®®®®®®®«® priporoča S pekarijo v Riva Corno 4 1 in podružno prodajalnico kruha v Semeniški ulici 2. • Trgovec z vinom Ant. Pečenko • 2 Vrtna ulica štv. 8. j • priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej • ® pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, J • briskih in istrskih vinogradov. Gene zmerne, } ® postrežba točna. Za pristnost vina jamči. "TPIJJ J H»>- < Andrej Čermelj ^ * na Kornu * priporoča svojo zalogo razno- ^ 4) vrstnega j e d i 1 n e g a b 1 a g a. 4^ Postrežlia vestna. ^ ***« 41 S *****'*»*>£'# ir*'« 4 Klobučar Anton Fon (*. I* v Semeniški ulici ^ J, priporoča svojo bogato zalogo H, klobukov in kap ter gostilnico 4( preskrbljeno z izborn. vini. ******************** 1 Andrej Jakil ^ Tovarnar kož v Rupi j* t P- Miren. Prodajalnica na Kornu v Gorici- ^ ’ V v # # ^ ^ ^ * # # # ^ $ ]’a]>iriiicii Antona Jerctiča f 4 Saunig & Dekleva ji v Semeniški ulici in za veliko vojašnico g- | glavna zaloga koles „Svvift" v ulici Fran Josipa |e ^ priporoča vse izdelke, ki spadajo v š o 1 s k o in ^ ] čl št. .4. Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev & pisarniško stroko, kakor peresa, svinč- Žf i ^ itd, v nunski utici št. 16. Popravljalnica koles :$ nike, papir, knjižice itd. |£ S in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. ^ JO S. V 1 N D Y Š tovarna strojev in livarna Praha - Smiehov, VinohradskA ulica št. 94- priporoča patentne stočilne stroje brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem steklenic, , ZRAČNE TLAČILKE (lastna iznajdba) povsem nove, zboljšane sestave, kotle s pumpo, čistila za s|°**j*! niče, zamaiilke in kaprovalke steklenic, tlačilke, parni ve tili in zaklopnico vseh vrst iz rdečega zlilka, medenine ali železa najmanjšega do največjega obsega. _ Ceniki na zahtevo brezplačno.