Št. 288 (115.390) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi.___________________________ TRST - Ul. Montecchi6-Tel. 040/7796600______ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ 1 Kflfl I ID POŠTNNA PLAČANA V GOTOVINI IDUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% La Combustibile 34018 TRST - DOMJO 38 - Tel. 820331 - 810252 • diesel goriva • plinsko olje za ogrevanje • motorna olja • les in premog za kurjavo peči in štedilniki na drva SHoll Pooblaščeni prodajalec za tržaško pokrajino NEDEUA, 29. OKTOBRA 1995 Trmasto vztrajanje kljub obsodbi Ivan Fischer Francija je v petek ponoči izvedla že tretjega od Šestih načrtovanih jedrskih poskusov v Pacifiku in si tako nakopala ponovno obsodbo svetovne javnosti, saj je edina država, skupaj s Kitajsko, ki Se vztraja pri tej, po mnenju večine znanstvenikov, nepotrebni obliki eksperimentiranja. Najbolj žolčni protesti prihajajo seveda iz Francoske Polinezije, kjer se najbolj občutijo kvarne posledice eksplozij, zatem pa Se iz Japonske, Avstrabje, Nove Zelandije in drugih tiho-oceanskih držav. Bizarno je, da se nikjer niso odlocih za bojkot francoskih ah kitajskih proizvodov. Se vec, Nova Zelandija, ki je ena najbolj glasnih obtoževal-cev Francije, dobavlja Parizu največ urana. Sicer pa so se protesti, oziroma njihova moč, nekoliko ublažili, na kar je Chirac najbrž tudi računal. Delno prav so mu dali tudi elani Evropske unije, saj je predstavnik evropske komisije uradno izjavil, da francoski poskusi v Polineziji ne ogrožajo okolja in da je zabeležena radioaktivnost po poskusih daleč pod nevarno mejo. Sicer pa so mnenja v Evropi deljena: Velika Britanija meni, da gre za francosko notranje vprašanje (kako je lahko notranje vprašanje poskus, ki utegne ogroziti ekolsko ravnovesje na veb-kem delu sveta, je še kar nerazumljivo), Belgija, Norveška in Švedska pa so francoske poskuse obsodile. Obžalovanje so izrazile tudi Združene države Amerike. Najbolj odmevni protest pa prihaja najbrž iz Norveške, kjer so letošnjo Nobelovo nagrado za mir pode-lili Mednarodni konferenci Pugvvash in njenemu britanskemu predsedniku profesorju Josephu Rotbla-tu. Komisija, ki podeljuje prestižno priznanje, je s tem nedvoumno obsodila jedrske poskuse, profesor Joseph Rotblat, svetovno priznan fizik, Id se je v začetku 40. let umaknil iz projekta Manhattan, pri katerem je sodeloval, pa je potrdil tisto, kar je pred leti dejal nekemu britanskemu časopisu: »Obstoju človeške rase grozijo tri stvari: jedrska vojna, uničenje naravnega okolja in svetovna revščina.« Podebtev Nobelove nagrade organizaciji, Id se aktivno bori proti jedrskim poskusom, in njenemu predsedniku, je mednarodna javnost soglasno ocenila kot krepko zaušnico francoski jedrski pohtiki in aroganci tako francoskih kot kitajskih politikov, ki se požvižgajo na obsodbo mednarodne javnosti. I Prstan Ivanki Mežan, I velika nagrada Grmačam MARIBOR - Na včerajšnji slovesni razglasitvi najboljših na jubilejnem 30. Borštnikovem srečanju je naj višje slovensko gledališko priznanje Borštnikov prstan prejela igralka ljubljanske Drame Ivanka Mežan. Veliko nagrado Borštnikovega srečanja je prejela predstava SNG Drame iz Ljubljane GrmaCe Daneta Zajca v režiji Mileta Koruna. Borštnikovo nagrado je prejela Lepa Vida. Borštnikove nagrade za vloge so dobili Bojan Ban za Polonija v Hamletu, Bine Matoh za Hackerja v Ljubezni dobrega moža in Jernej Šugman za Hamleta. Borštnikova nagrada za mladega igralca je pripadla Nataši Ralijan za Polono v GrmaCah, za režijo predstave Ljubezen dobrega moža pa Bojanu Jablanovcu. ■ Tematska konferenca SSk I o strategiji za prihodnost TRST - Pod geslom »Kako naprej?« je bila včeraj v Vižovljah celodnevna programska konferenca Slovenske skupnosti, ki je na osnovi izhodišč o položaju in nerešenih problemih slovenske manjšine v Italiji in na osnovi uvodnih tematskih posegov razvila zelo živahno in konkretno razpravo. Rezultati tega srečanja bodo objavljeni v prvih dneh decembra, ko bo stranka praznovala 20-letnico svoje deželne organiziranosti, in bodo s tem postali tudi uraden strateški dokument, ki ga bo Slovenska skupnost ponudila v razpravo vsej manjšinski javnosti. Dokument bo hkrati programska osnova za spomladanske sekcij-ske, pokrajinske in deželni kongres stranke. ■ Na 5. strani H RIM / PO DINIJEVEM PREDLOGU h Kresanje mnenj predvsem okoli vlade premirja D'Alemo skeptičen. Fini in Berlusconi pa jo odklanjata RIM - Prodijeva Oljka in Berlusconijev kartel z vsemi grmički vred, a tudi Bossijeva liga in Bertinottijevi prenovitelji vneto ocenjujejo Četrtkov predlog premiera Dinija o sestavi vlade premirja - najširšega možnega zavezništva za speljavo najnujnejših reform. Za takšno rešitev se je zavzel včeraj predsednik senata Carlo Scognami-glio, ki je izdelal "minimalni program ustavne reforme". »Ustava je skupna vrednota, zato bi morale politične sile kljub razlikam, ki jih ločujejo, najti skupen jezik«, je poudaril. Za Massima D’Alemo je vlada premirja prav zaradi velike vrzeh med levosredinsko in desničarsko koalicijo praktično nemogoča, Silvio Berlusconi pa jo že a priori odklanja, ker zahteva takojšnje volitve. Oba tudi zavračata možnost izoblikovanja sredinskega pola, ki bi po- menil v novem večinskem volilnem sistemu anomalijo. Vodja DSL potrjuje, da ostala lider Oljke Romano Prodi in da »Dini ni nikogaršnji, saj se bo že sam odločil, kam in s kom«. »Brez li-derja pa je ostal Kartel svoboščin,« je pripomnil v intervjuju za RAIl vodja DSL. Vlado Široke koalicije je rezko zavrnil tudi Gi-anfranco Fini, češ da bi slo samo za nekajmesečno životarjenje, hkrati pa kritiziral Casinijev in Buttiglionejev grmiček, Ces da sta posredništvo razvila že v pravo strategijo v smeri tretjega, sredinskega pola. Načelnik skupine KDC v zbornici Carlo Giovanardi mu ni ostal dolžan: »S tem, da hoCete volitve Cimprej, porivate vse, od SKP do Severne fige, v sveto alianso.« Umberto Bossi pa opozarja, da bo po volitvah zahteval, naj se krmilo vlade poveri njegovemu človeku. JEDRSKI POSKUSI / EKSPLODIRALA JE PETEK ZVEČER Val protestov proti tretji Chiracovi bombi Senco tudi na francosko-britanskih odnosih PARIZ (Reuter) - Francija je v petek v južnem Tihem oceanu izvedla svoj tretji jedrski poskus. Podobno kot oba prejšnja je tudi petkov poskus izzval ogorčene proteste zlasti tihomorskih držav. Poskus je vrgel temno luC tudi na britansko-francoske odnose. Velika Britanija je namreč upala, da bo Francija nadaljnje poskuse odložila vsaj do konca vrhunskega srečanja držav Članic Com- monwealtha novembra letos, kjer se bo zaradi svoje tihe podpore francoskih poskusov soočila z ostrim nasprotovanjem ostalih držav Članic. Na 12. strani Slovenska sodobna umetnost v Trstu Danes parlamentarne volitve na Hrvaškem Danes v Primorskem dnevniku Mediobanca širi tipalke Poslovna banka je kupila 11 odstotkov glavnice družbe Ferlin, da bi preprečila njen padec v pustolovske roke, in potrdila operacijo »super Gemina«. Stran 2 V dvorani palaCe spomeniškega varstva so včeraj odprli likovno razstavo sodobne slovenske umetnosti 80ih in 90ih let (foto Balbi/KROMA). Na 4. strani. ZAGREB - Danes bo 3, 6 milijona hrvaških volilnih upravičenčev na parlamentarnih volitvah, ki so se prelevile v referendum za podporo vladanju predsednika Franja Tuđmana, izbiralo med veC kot petdesetimi političnimi strankami. Opazovalci pričakujejo gladko zmago predsednikove stranke HDZ, ki bi utegnila dobiti celo dve tretjini glasov, tako da bo lahko sama spreminjala ustavo. Napovedana pogajanja med hrvaško in srbsko stranjo za rešitev vzhodnoslavonskega vprašanja so včeraj odpadla, ker se pogajalci niso pojavili ob dogovorjenem Času. Na 11. strani Industrije! proti politikom Z generalne skupščine Confindustrie v Riminiju je prišel hud napad na politični razred in zahteva po hitri odobritvi finančnega zakona in izpopolnitvi večinskega volilnega sistema. Stran 2 Manjšinsko založništvo v Pordenonu Na pordenskem sejmu Edit Expo, ki so ga odprli včeraj, so na ogled knjige številnih evropskih manjšin. Stran 3 Odbojka: za začetek zmaga Imse Odbojkarji Imse so na otvoritvenem srečanju letošnjega prvenstva v B2 figi doma s 3:0 premagali Car-pi. Manj uspešno so prvenstvo v Cl ligi zaCele boravke, ki so doma z 0:3 izgubile proti izkušenemu Coneglianu. Stran 36 Jadran TKB brez sreče Košarkarji Jadrana TKB so v 6. kolu B lige na gostovanju pri Rivi del Garda doživeli še en tesen poraz. Stran 37 Nedelja, 29. oktobra 1995 ITALIJA - DEŽELA Z RIMINI / NA GENERALNI SKUPŠČINI ITALIJANSKIH INDUSTRIJCEV r RIM / SKRIVNOSTNE 4 STRANI n Confindushia pošteno navila ušesa italijanskim politikom Nujna odobritev finančnega zakona in večinske volilne reforme Mancuso se je bal, da mu branja ne bodo dovoli i Za Mancuso so inšpekcije v Milanu in Palernnu utemeljene RIMINI - Confindu-stria hoče odobritev finančnega zakona, pa čeprav ji ni ravno všeč, kajti tudi slab zakon je boljši od provizoričnega proračuna. Predsednik italijanskih industrijcev Luigi Abete, ki je v Riminiju zaključil plenarno zasedanje generalne skupščine Confindustrie z več kot pet tisoč delegati iz vse države, je izpostavil dejavno vlogo svoje stanovske organizacije v državi in podčrtal, da podjetniki želijo biti protagonisti razvoja. Ne smejo pozabiti, da so vodilni razred in da morajo zato sodelovati v političnem in institucionalnem življenju države, ki je potrebna modernizacije, prenove institucij in večje kulture. Abetejev poseg je preveval močan poziv k občutku za odgovornost, ki ga morajo pokazati vsi, v prvi vrsti pa politiki, katerim predsednik industrijcev namenja jasno znamenje: »Izbran je bil večinski volilni sistem in poti nazaj ni, zato ne sme priti do kakih packarij ali celo do spreminjanja stvari med njihovim potekom.« Današnji povprečni politični razred kaže vso svojo skromnost in poraja krizo za krizo, je priznal Abete, ki je moral zaključiti dvodnevno in do politikov vse prej kot blagohotno razpravo. Nič Čudnega, Ce nestrpnost podjetij do politike, ki ne odloča in zavlačuje prehodno fazo prek vseh razumnih meja, narašča, je priznal, čeprav je pozval k odgovornosti tudi svoje, ki morajo prav tako poka- zati več državniškega smisla. Pred Abetejem je z ostro kritičnim posegom nastopil pooblaščeni upravitelj Pirellija Marco Tronchetti Provera, za katerega je politika danes v Italiji razumljena kot golo prisvajanje države. Podobno mnenje je izrazil tudi pooblaščeni upravitelj Fiata Cesare Romiti, za katerega Italija bivaka v zmešnjavi, ki ji preprečuje dosego politične stabilnosti. Toda proti strankam in njihovi nesposobnosti, da bi z reformami kapitalizirale gospodarski razvoj zadnjih let, se niso zaganjali samo veliki podjetniki, ampak vsa baza. Nezadovoljstvo je prevevalo nastope nekdanjega predsednika mladih industrijcev Al-da Fumagallija (»italijanski davCni sistem je baročen, uprava in storitve pa groteskne«), lastnika tovarne gospodinjskih strojev Ocean Gianfranca Nocivellija (»Italija je zunaj Evrope, podjetja pa so v njej«), podprednika Confindustrie Giorgia Fossaja (»ne razumemo, ali smo na koncu prve republike ali na začetku druge, kajti država se izraža v šizofrenicnih tonih«) in drugih. Skratka, živeti in delati v Italiji je danes pravi podvig, je menila večina raz-pravljalcev, medtem ko so bili »branilci« zelo redki. Najvidnejša sta bila pooblaščeni upravitelj naftnega koncerna Eni Franco Bernabe, ki je dejal, da je politični razred vendarle uspel organizirati naj večjo privatizacijo vseh Časov, ki za- deva prav njegovo grupo, in minister Giancarlo Lombardi, vladi posojeni podjetnik, ki je svoje kolege opomnil, da si morajo tudi sami izprašati vest. Na koncu pa podjetniki politikom vendarle pušCajo nekaj možnosti za rehabilitacijo in za dosego toliko potrebne stabilnosti, brez katere Italija ne bo ujela evropskega vlaka. Kot rečeno, je med nalogami, ki jih imajo pred seboj, na prvem mestu odobritev popravljenega oziroma izboljšanega finančnega zakona, na drugem pa izpopolnitev volilnega sistema, ki mora postati pravi večinski sistem, pri čemer je vprašanje enega ali dvojnega kroga povsem obrobno. RIM - Bivši pravosodni minister Mancuso je včeraj v intervjuju za TGl pojasnil, zakaj ni prečita! štirih strani svojega posega v poslanski zbornici: imel naj bi bil jasen občutek, da branje mu ne bi bilo dovoljeno. K temu naj bi ga navedla tudi nepričakovan poseg ministra Motza ter »besna reakcija leve sredine ob prvi trditvi glede inšpekcij v Milanu.« Mancuso je še pristavil, da je nameraval omenjene strani prebrati ob koncu svojega govora, vendar mu čas tega ni dovoljeval. Skrivnostna bela stran pa naj bi bila namenjena razmišljanju ali novim pripombam, »ki pa mu jih skromnost razprave oporečnikov ni sugerirala.« Na vprašanje, zakaj taka vztrajnost pri milanskih inšpekcijah, je Mancuso odvrnil, da ne gre za nobeno vztrajanje, temveč za opravljanje dolžnosti v razmerah, ki so jih označevale ne samo disciplinske nepravilnosti, temveč še kaj hujšega, kot naj bi potrdila bodoča dogajanja. Bivši minister je bil mnenja, da so že sedaj na razpolago elementi, ki narekujejo inšpekcijo tudi v Palermu, Dini pa bi moral pojasniti, zakaj se je odločil, da ostane tajna prijava, ki jo je Mancuso že avgusta predstavil ministrskemu svetu. n MILAN / S TRANSAKCIJO SEZNANILI DELNIČARJE NA VČERAJŠNJI SKUPŠČINI Mediobanci 10% Ferfina Maranghi: Operacija Super Gemina je še vedno uresničljiva Častni predsednik Mediobance Cuccia (Telefoto AP) MILAN - Pravijo, da ni bila še nobena skupščina Mediobance tako kratka (štiri ure) in umirjena kot včerajšnja, med katero sta bila predsednik upravnega sveta Francesco Cingano in pooblaščeni upravitelj Vincenzo Maranghi celo nasmejana. Zakaj? Ker se je trnov pot družbe Ferfin (Ferruzzi Finanziaria) končal. V resnici je Maranghi sporočil, da je Mediobanca v zadnjih štirih dneh za 250 milijard lir kupila 158,14 milijona delnic Ferfin, to je 10,7% druZbine glavnice (vodstvo Ferfina je v ponedeljek najavilo povišanje glavnice). Na vprašanje nekega delničarja, ali gre morda za naskok na Ferfin, je Maranghi to odločno zavrnil in transakcijo utemeljil rekoč, da gre samo za dokaz zaupanja. »V grupo smo veliko naložili, zanjo smo se žrtvovali, zato ni prav, da pride v roke kakšnemu pusto- lovcu,« je dejal in pripomnil, da je Mediobanca po 30. juniju za 69,7 milijarde lir kupila še 1,8 milijona delnic Generali. Družba Ferfin je, kot znano, vpletena v zadevo Gemina oziroma v operacijo Super Gemina, ki pa je po Maran-ghijevem zatrdilu še zmeraj aktualna, torej uresničljiva. Na skupščini so odobrili bilanco Mediobance z dne 30. junija, določili dividendo v znesku 200 lir, ki jo bodo začeli izplačevati 16. januarja, in deloma obnovili upravni svet. Pet njegovih elanov so potrdili (Egidio Giuseppe Bruno, Cesare Geronzi, Pietro Marzot-to, Antonio Nottola in Giampiero Pe-senti), Eugenia Coppolo di Canzano pa zamenjali s pooblaščenim upraviteljem zavarovalnice Generali Gian-francom Guttyjem. Proti francoskim jedrskim poskusom NOVICE Med Venetom in FJK aretirali 10 ljudi zaradi orožja in mamil PORDENON - Pordenonski karabinjerji so po petmesečni preiskavi včeraj uklenili v lisice deset oseb zaradi preprodaje orožja, mamil in ukradenih avtomobilov. To so: vodja tolpe Guglielmo Marini iz San Vita al Taghamento (Pordenon), Rosa Camilat-to in Angela Chiasutto iz San Micheleja al Taghamento (Benetke), Fabio Gazzola in Carla Basso iz Asola (Treviso), Caterina Britt iz Zoppole (Videm), Alberto Macor iz Rivignana (Videm), Giovanni Ca-sonato iz Susegane (Treviso) in Lorenzo Marai iz Padove. Oče in sin umrla med potapljanjem TRENTO - Včeraj so povlekli iz jezera Garda trupli 55-letnega Luigija Molinarija in njegovega 29-letne-ga (oženjenega) sina Luca iz Ferrare, ki sta bila navdušena potapljača. Fantu je menda postalo slabo, oče pa mu je skušal pomagati, vendar je tudi njega obšla usodna slabost. Kaže, da nista bila najbolje opremljena. Craxi: To je izrazito politična razsodba RIM - Bivši vodja PSI Bettino Graxi je iz Hamma-meta znova napadel sodnike, ki so mu zaradi podkupninske afere Enimont naložili 4 leta zaporne kazni. Označuje jih kot oboroženo roko lažne revolucije in ponavlja, da ni dobil niti pare za svoje volilne kampanje, medtem ko da je njegov tožitelj Antonio Di Pietro prejemal milijonska brezobrestna posojila. Nekdanji premier sodnikom očita politično pogojenost, saj da bi drugače morala na zatožno klop tudi Occhetto in D’Alema. RIM - Pred sedežem Francoske akademije v Vili Medici je včeraj bila manifestacija Zelenih proti ponovnim francoskim jedrskim poskusom v tihomorskih atolih. Ravno ko so odpirali razstavo slikarja Raoula Douffyja, je nekaj de- monstrantov splezalo na pročelje palače in razobesilo napisa »Ne poiskusom, Chirac ustavi se« in »Da Voltairu, ne Chiracu«. Na sliki (telefoto AP) demonstrant z masko francoskega predsednika republike Jacquesa Chiraca. TRG FONTANA / PO 26 LETIH Tajne službe plačale sto milijonov lir fašistu za informacije o milanskem atentatu RIM - Storilcev tragičnega atentata 12. decembra 1969 v banki na milanskem Trgu Fontana niso nikoli odkrili, tudi ker so preiskave najprej bile usmerjene proti anarhistom, potem pa proti skrajni desnici, vendar ob dvoumnem zadržanju tajnih služb, ki so nudile kritje osumljenim fašističnim skrajnežem. Te dni se je razvnela nova polemika, ko je beneški sodnik Casson odkril, da je tajna vojaška služba Sismi izplačala sto milijonov lir nekdanjemu tajniku skrajno desne organizacije Grdine Nuovo Carlu Mariji Maggiju, ki je že bil obsojen zaradi obujanja fašistične stranke. Sam Maggi je povedal, da naj bi Sismi že plačal podobno'vsoto Martinu Sicilianu, ki je bil vpleten v preiskave o milanskem atentatu. Sodnik Casson je včeraj v Rimu zaslišal ministra za obrambo v Belusconijevi vladi sen. Cesareja Pre-vitija, ki je priznal, da so ga svojcas informirali o tem izplačilu. Torej naj ne bi šlo za nedovoljeno izrabljanje finančnih srdestev tajnih služb. S posegom beneškega sodnika je polemiziral sam sodnik Salvi-ni, ki vi Milanu vodi preiskavo o atentatu izpred skoraj 26 let, češ da je razkril informatorske vezi preiskovalcev. Tudi voditelji Sismija so zavrnili vsak sum: izplačila so merila samo k pridobivanju novih informacij o atentatu. Napovedali so tudi, da bodo tožili beneški dnevnik Nuova Venezia zaradi objave vesti, ki bi morala ostati tajna. Najbrž nismo Se nikoli na enem samem mestu videli zbrane knjige vseh slovenskih založb v našem za-mejstvu, tistih, ki imajo svoj sedež v Trstu ah Čedadu, v Gorici ah v Ukvah v Kanalski dolini. Običajno je vsaka založba razstavljala svoja dela in si ni želela prisotnosti konkurenčne hiše. Običaj je bil, da so nekatere razstave bile prirejene na ozemeljsko omejenem območju in so zaradi tega tam bile razstavljene bodisi lokalne izdaje kot knjige, ki so o tistem področju govorile. Sem pa so, hočeš nočeš, sodile tudi knjige tiskane v Sloveniji. Na sejmišču v Pordenonu pa v teh dneh (sejmišče je odprto le do vključno srede, 1. novembra) lahko vidimo vse, kar naši založniki izdajajo na območju republike Italije. Slovenske knjige so namreč razstavljene v veliki hali skupno s knjigami več desetin narodnostnih in jezikovnih manjšin iz vse Evrope. Za priredbo te speciah-zirane razstave na porde-nonskem sejmu knjig, ki ima naslov Edit Expo, in ki ga letos prirejajo že šestič, sta si prizadevala Furlana Alessandro d’Osualdo (furlansko Di Suald) in Romano Toffoletti. Odločila sta se, da bosta na sejem ponesla bogato izbiro knjig, ki se tiskajo v Furlaniji, kjer, poleg tistih v italijanskem jeziku, tiskajo tudi veliko v furlanskem jeziku. Dobro pa sta se zavedala, da bi to pritegnilo pozornost manjšega števila obiskovalcev sejma. Zaradi tega sta stopila v stik z evropskim uradom za manj razširjene jezike. To je eden izmed uradov Evropske skupnosti v Bruslju. V njem si prizadevajo ovrednotiti jezike narodnostnih manjšin. Teh je v Evropi zelo veliko: kar 41. Živijo domala v vseh 15 državah Evropske skupnosti, od Finske do Španije, od Grčije do Velike Britanije. Seveda je tudi Italija posejana s temi manjšinami, od naše, slovenske, do sosedne, furlanske, do Nemcev, Ladincev, frankofonov na zahodni italijanski meji. Pa tudi Hrvati, Grki in Albanci na ita-hjanskem jugu sodijo sem. Tudi Nemci so si med seboj različni. Ge tisti na Južnem Tirolskem govorijo Cisto nemščino, so VValserji v Dolini Aosta, tisti v Pladni (Sappada) in še kakšna manjša in odrezana skupnost nekaj posebnega. D’Osualdo in Toffoletti sta v Pordenon privabila predvsem Furlane. Želela pa sta, da bi tudi Slovenci bili blizu, saj dobro poznata slovensko založniško dejavnost. V slovenskih krogih je tokrat prevladala odločitev, da gredo vse slovenske založbe enotno na ta sejem. Doslej smo namreč na njem videli le knjige Založništva tržaškega tiska. Andrej Furlan od tržaške založbe Devin ter Marina Cemetig in Riccar- Pordenonski Edit Expo zanimiva razstava manjšineaa založništva 28/10 18|P IstitOtTEtUNt DarioFO ?L MaxDePELCADomenicoZANNIERodori 29/ 10 11.00 Giimoblie: de Psntetoste o ie s«uie coSERENA i'GilbertoPRESSAtiCOElenaBARTOL 15J0»Ui lonlis lenahis: Gulile milleieuic^am ■ te lotile liijgue: Got™ Mitlileuropcts INI I HansKITZMULLERceisoMACOR Ei msrnumm 17.00 Ih mil tururk - l e miile cvhure 18.00 In ogm flSAURANuidericoBERNARDICATALAAmede rimk - h ospre rime 30/: 10 11.00 ^ oGIACOMINI iSi cuFACADEMIEdalFRIUL 1 lOO Gonts e boi de oree odionc • (ofili e bedi delf am 6(dtono i i pdiegfinoggi JanPeireDeBOSdUIER NCAISuanlioMI linguistki di ligo Peilis 18.00 to linguo deisardi: BliogMidio e vakiiiraiions 3 3*/IO 15.00 CHELUTTIS rmUsalvatoreRUIU ; 0VENSKC UvioS L edilono per rogazzi neiie lingue regionali 15.30 Esperienais e propuesth di didoti- 0SSI -R*Tir ARISCHsilvanaŠCHI che bilenqo3 tsperienze e ptcrooste di di danita biiingue AVI-FACHINAlessandraBURELLI 18.00 ftieoiogio friubi«, trilito deitimmogiimrio Mllelltvo Tito M ANIAC C 0 RobertoJ AC 0 VISSI 1/1110.00 (ostmi pukih I j ,Q0 Us ienghis foiodb le lirtgue faghte JacumVIT .' l r ' SergioSALVl Vi N S 15.00 I timbots -1 (imbii SergioBONA 15.30 I odlans ■ Gli ottitani TO PieroDeM ATTEIS ''-G'V'S Us tnvtdin-Vt mvitano: ISTITUT Dl CUITURE FURLANE ISmUTDI DIDATICHE DE UHIVERSITAT Dl UOIN SOtlETAI MLOLOGJCHE FURLANE IITRUOI ISTITUT LABIN FURLAN ONDE FURLANE CLAPE (UlTURAl AtUlLEE LA PATRIE DAL FRIUL CUFACADEMIE DAL FRIUL ENTE FRIULI NEL MONDO 8RAITAN ISTITUT TELIINI do Ruttar, ki sta poskrbela, da so v Pordenon prišle knjige beneških založb, so mi včeraj zjutraj na sejmišču, povedali, kaj vse so tja prinesti. Že sam pogled na razstavni prostor je lep. Polovica velikega paviljona je namenjena manjšinskemu knjižnemu tisku. Slovenske knjige so razstavljene na poticah ob ceh steni tega sejemskega paviljona: dolžina te potice je 25 linearnih metrov. Dejansko je razstavnega prostora trikrat toliko, 75 metrov, saj so knjige razstavljene v treh etažah. Res je sicer, da niso tam na ogled (in nekatere tudi na prodaj) le knjige, ki so različne ena od druge. Za nekatere primerke velja pravilo, da jih je razstavljenih več. Tak je primer knjige Pavla Strajna o naši manjšini. Tam sta italijanski in angleški prevod te knjige. Predstaviti ju bodo v torek, 31. oktobra na sejmišču. Ob 16. uri bo tam govoril Milko Bufon iz Trsta. To bo edina predstavitev knjige slovenskega avtorja na tem sejmu. Podobnih predstavitev je in bo v teh dneh, tja do vključno srede, 1. novembra, kar nekaj desetin. Seveda so naši založniki v Pordenon prinesti v glavnem svoje izdaje zadnjih let. Poseben poudarek so dah tistim knjigam slovenskih avtorjev, ki so bile prevedene v italijanščino. Vendar pa so poskrbeli, tako je povedal Andrej Furlan, da je poleg te knjige tudi slovenski original. Največkrat je platnica podobna. Med »slovenskimi« knjigami v italijanščini so tako literarna dela, prednjačijo pa znanstvene in zgodovinske publikacije, takšne, ki italijanskega soseda obveščajo o naSi stvarnosti. Največ takšnih knjig v dveh jezikih je iz Benečije. Tu so knjige založb kot so Lipa, Studenci, Zveza slovenskih izseljenev, Dom, itd. itd. Ne utegnem imenovati vseh (najbrž ni bilo niti časa, da bi slovenski organizatorji natisnili zgibanko, na kateri bi bile navedene vse slovenske založbe). Nekatere teh knjig, še zlasti pravljice, bogato ilustrirane pravljice, so tudi v beneškem narečju. Podobna ugotovitev velja tudi za nekatere druge slovenske založbe. Založništvo tržaškega tiska je že pred leti izdalo veliko knjig v italijanskem jeziku. Enako sta naredila Slori in Krožek Virgil Sček. In Se kdo drug. Razstavljena je tudi v italijanščino prevedena knjiga spominov Henrika Tume, pri njej pa je monumentalna knjiga Tumovih pisem. Tudi »Monumenta Frisingensia« v priredbi prof. Janka Ježa, ki je izšla v solaložbi Mladike in Val-lardija so tu razstavljena. Na ogled je goriški dvojezični hst »Isonzo - Soča«. Tu so glasbene kasete Sejma beneške pesmi in videokasete Zveze slovenskih izseljencev. Na potici kjer so knjige Goriške Mohorjeve družbe so na častnem mestu zvezki Slovenskega primorskega biografskega leksikona. In še dva debela zvezka Krajevnega leksikona za Tržaško in Goriško sta tu razstavljena. Mimo in poleg teh »uradnih« ali pouradnih založb kar precej knjig pride na dan v samozaložbi, ali ob priliki raznih praznikov in obletnic. Teh knjig na sejmu v Pordenonu ni. Najbrž zaradi tega, ker je premalo časa bilo na razpolago, da bi bila prirejena bolj zajetna in tudi bolj popolna razstava. Sicer, da ne bo nesporazumov. V Pordenonu niso razstavljene le slovenske knjige prevedene v italijanski jezik. Tam so tudi slovensko napisane knjige. Vse to je na ogled, recimo tako, v slovenskem oddelku. Slovenske knjige pa so razstavljene tudi drugje. Največ jih je v oddelku izrecno namenjenemu mladinski literaturi. V njem so slikanice v raznih jezikih. Veliko jih je v slovenskem jeziku. To velja predvsem za knjižice, ki jih izdajajo v Benečiji. Marsikatero teh slikanic najdemo v slovenskem in italijanskem jeziku. Nekatere so tudi prevedene v furlanščino. Ena ah dve slovenski knjigi sta našh pot tudi med Ladin-ce, nekatere druge med Nemce. Slovenske knjige pa so Se drugje. V Krminu je nemški profesor Kitzmuel-ler ustanovil zaloZbo Brai-tan. Doslej je izdal več knjig italijanskih, furlanskih, nemških in tudi slovenskih avtorjev. Med slednjimi velja omeniti go-riško pesnico Ljubko Sorti, M so ji posvetih itahjanski prevod njenih pesmi. Naslov knjigi je »Canti spez-zati«. V videmskem dnevniku Messaggero Veneto je lani v snopičih izhajal slovar za pet jezikov: ita-Ujanščino, furlanščino, slovenščino, nemščino in angleščino. Priredila sta ga Marija Brecelj in Gianni Nazzi. Slovar je izšel v knjižni obliki. V Pordenonu ga lahko dobimo. Plakat razstave knjig v manjšinskih jezikih, ki so jo priredili v okviru letošnjega knjičnega sejma v Pordenonu Videmska univerza ima bogato založniško dejavnost. Skrbijo tudi za razne manjšinske jezike. Alessandro D’Osualdo in Emanuele Castellari sta napisala oteoSko zgodbico »Rele in sreča«. Prevedena je v več kot deset jezikov, med temi je tudi slovenski. Kričeča platnica otroka kar vabi. Prav tako je v Vidmu bogata založniška dejavnost Furlanskega filološkega društva. Med knjigami, ki so jih dali natistniti je tudi tista Enza Pascola z naslovom »Čase della Slavia friulana«. Pordenon ni daleč. Iz Gorice po avtocesti prideš tja v pičli uri. Nekaj več časa boš potreboval iz Trsta, prav tako nekaj več iz Benečije. Kljub temu, da imamo v teh dneh veliko drugih vsakodnevnih opravkov bp marsikdo med našimi bralci našel čas in pohitel v to meto na zahodu Furlanije. Sejmišče je prav ob izvozu z avtoceste. Tam bo lahko videl bogato slovensko založniško dejavnost. Slovenska knjiga na tem sejmu v Pordenonu ni letos prisotna prvič. Sejem EDIT EXPO v tem kraju prirejajo že šestič. Pred nekaj leti so poseben prostor namenili slovenski knjigi. Bilo je tik po proglasitvi slovenske samostojnosti, zaradi tega je razstava bila tudi manife-stativnega značaja. Na otvoritev je prišel pesnik in akademik Ciril Zlobec, ki ga sicer v Venetu dobro poznajo in cenijo. Na sejmišču so bile prisotne najbolj znane slovenske založbe, ki so pokazale svojo bogato in kvalitetno produkcijo. Marsikdo med obiskovalci je ostrmel, saj slovenskih knjig sploh ni poznal. Lani naj bi se nekaj podobnega zgodilo s hrvaško knjigo, poskus pa ni bil med najbolj posrečenimi. Organizacijo je prevzela neka založba iz Milana, hrvaške založbe pa niso pravilno upoštevale okusa ita-hjanskih ljubiteljev knjige. V Pordenon so prinesli le kup »bojnih« knjig, ki so govorile o vojni. Niso vedeti, da Italijane dogajanje na Balkanu ne zanima veliko. Ge za trenutek ostanemo v tem manjšinskem paviljonu, moramo povedati, da je največ tam razstavljenih knjig doma v Furlaniji, neglede ali so napisane v italijanskem ali furlanskem jeziku. Furlanska knjižna bera je zelo bogata, tako na literarnem kot na raziskovalno domoznanskem področju. Vidimo pa tudi knjige v baskovskem in katalan-skem jeziku, knjige v ladinskem jeziku. Zanimivo je, da so bile nekatere knjige v sardinščini tiskane v Trstu, po naročilu deželnega društva Sardincev. Kaj bi naštevali dalje, saj bi brez dvoma na koga pozabili. Obisk na pordenon-skem sejmu bo povedal kaj vse izdajajo manjšinci v tej naši Evropi. Marko VValtritsch Tudi letos predstavitev številnih knjižnih novosti PORDENON - Na sejmišču v Pordenonu vsako leto priredijo 11 sejmov, od tega jih je le nekaj splošnega značaja, drugi so specializirani. Med sejmišči v Furlaniji - Julijski krajini (Videm, Trst, Pordenon in Gorica) so v Pordenonu neizbežno prvi, saj iztržijo kar polovico sejemske ponudbe in prodaje v dežeb. Pred Šestimi leti si je skupina furlanskih založnikov zamishla sejem vsega tega, kar se tiska v deZeti. 2e od vsega začetka pa sejem ni bil le prikaz furlanskega oz. deželnega založništva, ker je privabil tudi založnike iz sosedne dežele Veneto ter tiste iz Tridentinskega in Južne Tirolske. Se zlasti je izstopal tudi založniško bogati Veneto, kjer izdajajo veliko zgodovinskih knjig in Se več bogato ilustriranih knjig o lepotah svojih zgovinskih mest. Te knjige pa gredo dobro v denar, tiskajo se v več jezikih. Sejem letos prirejajo že petič. To je dokaz o njegovi uspešnosti. Na prireditev prihajajo tudi založniki iz drugih krajev Italije (letos je tam bogato zastopana založba Adelphi) in trgovci, ki ponujajo knjige več založb. Lani so imeti nad 10.000 obiskovalcev, kar je za tako prireditev veliko. Letos je prisotnih več kot 70 razstavljalcev. Letos so razstavljene tudi stare knjige in časopisi. Čeprav so Sredv-sem iz Lombardije in Piemonta, bo marsikdo tudi iz naSih krajev tam našel veliko zanimivega. Tudi letos je na sejmišču filateb-stična razstava. Tokrat desetina zbiralcev prikazuje maxim karte z znamkami, na katerih so motivi umetniških slik in kipov. V programu sejma je okoli 50 predstavitev novih knjig. Med temi bo tudi knjiga »II confine mobile«, za katero so poskrbeli v tržaškem inštitutu za zgodovino odporniškega gibanja, založila pa jo je založba Laguna. Sejem dopolnjuje nekaj zanimivih razstav. Ena teh prikazuje dokumente iz Pordenona iz časa nemške zasedbe in prvih povojnih let. Na drugi so fotografije in knjige o prvi svetovni vojni v teh krajih. Na ogled pa je tudi razstava o vlakih in železnicah od Dunaja do Trsta, Gorice, Gradeža, torej pretežno po slovenskih tleh. Na njej so originalni eksponati, največ zanimanja pa je za nekaj sto razglednic postajnih poslopij. Veliko jih je na slovenskem ozemlju, napisi na postajah so seveda slovenski. Največ prihajajo v poštev kraji ob Južni železnici, vidimo pa tudi kraje v Soški dolini in na našem Krasu. Razstava je poleti že bila v Gra-dežu, na voljo je tudi bogato ilustriran katalog. Tržaškemu prijatelju, ki mi je pred dnevi potožil, da ni utegnil v GradeZ, da bi si tam razstavo ogledal, svetujem: »Pojdi v Pordenon, saj konec koncev ni daleč.« m.w. LIKOVNA RAZSTAVA NA POBUDO »DIALOGOV S SREDNJEVZHODNO EVROPSKO USTVARJALNOSTJO« / Sodobna slovenska umetnost v palači spomeniškega varstva »Trst spet postaja kozmopolistsko mesto« - Slike na ogled do 18. novembra V veliki pritlični dvorani spomeniškega varstva na Trgu Liberta je od včeraj na ogled likovna razstava »Sodobna slovenska umetnost: osemdeseta-de-vetdeseta leta«. Gre za eno od pobud v nizu tržaških »Dialogov s sre-dnjevzhodno evropsko kulturno ustvarjalnostjo«, ki jih je priredilo združenje »Trieste Contempora-nea«. Na včerajšnjem slovesnem odprtju razstave so poudarili širši pomen te kulturne manifestacije: gre za prvo veliko slovensko likovno razstavo v Trstu, ki potrjuje povezanost mesta s širšim zaledjem. »Trst spet postaja kozmopolitsko mesto,« je dejala predsednica prireditelj-skega odbora Giuliana Carli, ki se je spomnila tudi umetniškega doprinosa dveh pomembnih tržaških slovenskih slikarjev, Avgusta Černigoja in Lojzeta Spacala. Za podžupana Roberta Damianija ni tovrstno sodelovanje namenjeno samo kulturnemu svetu, ampak odpira širše dimenzije medsebojnega spoznavanja, brez katerega se ne more razviti niti sodelovanje na gospodarskem in na drugih področjih. Podobne misli je. izrazil tudi minister za kulturo Republike Slovenije Sergij Pelhan (njegovo izjavo objavljamo v okviru), ki je razstavo tudi uradno odprl. Na krajši slovesnosti so bili še prefekt Moscatelli, podpredsednik deželnega sveta Budin, deželni odbornik To-mat, konzul Slovenije v Trstu Pelikanova, deželni nadzornik za spomeniško varstvo Boccieri, predsednik Trgovipske zbornice Donaggio (ravno Trgovinska zbornica je organizacijsko in finančno omogočila ves splet tržaških »Dialogov«), Razstavo je oskrbel ravnatelj Obalne galerije Piran Toni Biloslav: »Mislim, da lahko s ponosom pokažemo izbor espona-tov iz osemdesetih let, tudi zaradi izredno kratkega Časa, ki smo ga imeli na razpolago, kajti izvedeli smo šele pred mesecem, da se ta razstava pripravlja in smo zato morali večino del potegniti kar iz naše stalne zbirke v Obalni galeriji, ki je zaCela nastajati nekako sredi sedemdesetih let in ki zelo dobro dokumentira obdobje zadnjih dvajsetih let. Smo pa seveda vključili v sodelovanje tudi Društvo likovnih umetnikov Slovenije, tako da smo oboji organizatorji te razstave.« K sodelovanju so povabili 26 avtorjev, zaradi stiske s prostorom pa so razstavili samo 24 del, v glavnem zelo velikega formata, v naslednjih dneh pa bodo skušali urediti dodatni prostor za preostali dve deli. Razstava bo odprta do prihodnjega 18. novembra vsak dan razen ponedeljka od 11. do 13. ure, od torka do sobote pa tudi od 17. do 20. ure. V okviru tržaških Dialogov bo jutri ob 20.30 v muzeju Revoltella koncert Bartokovih, Lauermanno-vih in Finklevih skladb v izvedbi Austrian Art En-sambla. V četrtek ob 21. uri pa bo v dvorani gledališča Miela nastop ženskega zbora bolgarske televizije, ki bo nastopil s koncertom »Le Mystere des Voix Bulgares«. Primorski dimnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FEG Z včerajšnje slovesno!! v palači spomeniškega varstva na Trgu Liberta (foto Balbi/KROMA) Minister S. Pelhan Razstavo je slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan tako ocenil: »Razveseljivo je, da so se v zadnjih letih odnosi med Trstom in Slovenijo bistveno izboljšali, da se odpiramo posebej na področju kulture, ker je kultura bila vedno most, ki ni gradil pregrad, ampak jih je podiral. In tu se kažejo res veliki premiki. Tako je tudi v tem primeru, ko je prišlo do razstave sredi Trsta, kar bo omogočilo, da prikažemo italijanski kulturni strani slovensko sodobno likovno ustvarjalnost, ki mislim, da sodi enakovredno v srednjeevropski prostor. Tudi s tem se Trst spet priključuje zaledju, ki ga je kulturno in duhovno imel zelo dolgo, še za časa Avstrije. Skratka, kažejo se boljši odnosi, kar bo verjetno vplivalo tudi na gospodarske, a upam tudi na politične odnose.« V ŠEMPOLAJU Prvo srečanje Prodijevega odbora za okoliške občine V pričakovanju parlamentarnih volitev se tudi pri nas snujejo odbori Prodi. V Sempolaju se je v petek zveCersestal na prvem koordinacijskem srečanju odbor za okoliške občine tržaške pokrajine, ki nosi ime »Morje - Kras«. Udeleženci so vzeli v pretres današnjo državno politično situacijo ter obravnavali najrazličnejšo problematiko, s katero se spoprijema naša družba. Sestanka, kateremu bodo sledila nadaljnja srečanja, so se ueležili predvsem lokalni upravitelji, ki se prepoznavajo v levosredinskem taboru. Koordinator Marino Vocci je najprej predstavil dosedanjo pot ter politično perspektivo Oljke, ki združuje tradicionalne stranke in tudi odbore Prodi. V debati so udeleženci obravnavali širše politične tematike, kot je vloga tradicionalnih strank in novih volilnih baz. Pogovor je stekel o važnosti ustave, o vrednotah, ki označujejo levo-sredinske sile, o odnosu državljan - politika ter o potrebi po odlični organizaciji za volilno zmago. Poudarek je bil dan tudi temu, da mora program upoštevati lokalno narodnostno stvarnost ter druge aspekte, ki označujejo naše okolje. Tudi v ta namen bo koordina- cijski odbor v bližnji bodočnosti organiziral sestanke, ki bodo obravnavali posamezne argumente, ki zadevajo naš prostor, (m.c.) r NABREŽINA / ZUPAN O PLINSKI POSTAJI V TRŽIČU -i Energetski pol ali turizem? Depangher: Problem uokviriti v širšo razvojno strategijo Problem plinskega tenninala, ki ga načrtuje družba SNAM v Tržiču, čedalje bolj buri duhove. Včeraj se je oglasil še devinsko-nabrežinski župan Giorgio Depangher, saj bi bil terminal tako rekoC pred njegovim pragom. Občinski svet je ravnokar odobril novi splošni regulacijski načrt, v katerem je rečeno, da temelji bodoči razvoj tega območja prvenstveno na razmahu turizma. Toda kako naj se turizem razvije, Ce bo takoj onstran pokrajinske meje plinska postaja, katere onesnaževalni učinki ne bodo zaznavni samo ondod, temveč tudi na tej strani, se vprašuje župan in v isti sapi ugotavlja, da bi se z uresničitvijo projekta SNAM ves Tržaški zaliv na mah spremenil v en sam velik energetski pol; tržiškemu terminalu bi bilo treba namreč prišteti še naftne hranilnike družbe SIOT pri Dolini, napovedani premogovni terminal ob železarni pod Skednjem, pa še načrtovano podzemsko skladišče utekočinjenega naftnega plina na območju bivše rafinerije Aquila pri Zavijah. Kakšna usoda bi tedaj doletela Sesljanski zaliv, Ribiško naselje pri Devinu, Marino Mu-jo in marine v tržaški luki? »Morda bi lahko vse te pobude hodile vštric, vendar dvomim,« pravi Depangher. Vprašanje gre obravnavati globalno, saj gre za strateške izbire, ki pogojujejo prihodnost vsega Tržaškega. To bodo gotovo štorih na konferenci vseh šestih županov, h kateri pa bi bilo treba po njegovem pritegniti še vse subjekte, ki so se spopadli s Projektom Trst in pokrajinsko gospodarsko konferenco. ZELENI / BOJ PROTI BENZENU Prometna zapora naj velja tudi za avtomobile s katalizatorjem preseči 15 mikrogramov za kubični meter, a v tržaškem središču je koncentracija že zdaj trikrat višja od dovoljene. Zeleni pozivajo mestno upravo tudi k Čimprejšnji predložitvi izvršilnega načrta za speljavo kolesarske steze od Trga Liberta do Trga Irneri, za kar je že prejela sredstva iz državne blagajne, predvsem pa kritizirajo Pokraji-Ceš da je pozabila na načrt Prepoved vožnje v osrčju mesta, ki velja od ponedeljka do sobote in s katero skušajo mestni , upravitelji omejiti stopnjo onesnaženosti zaradi izpušnih plinov, je treba raztegniti tudi na avtomobile s katalizatorjem. Zahtevo bodo v obliki nujnostnega vprašanja predložili tržaški občinski skupščini svetovalca Zavezništva za Trst Paolo Evangelisti in Alberto Russignan ter svetovalec Demokratične stranke levice Marino Andolina. To sta povedala na včerajšnji tiskovni konferenci predstavnika Federacije zelenih in ravno tako elana mestne skupščine Paolo Calderisi in Sergio Zucchi. Zahtevo sta utemeljila z dejstvom, da vsebuje pri nas neosvinčeni bencin 3, 6% benzena (drugje v Italiji od 2, 5% do 3%, v Sloveniji pa 4, 0%), navadni bencin pa komaj 1%. Benzen je zelo nevaren, saj povzroča limfa-tično in druge vrste levkemije. Se nevarnejši pa so po zatrdilu zelenih dvotaktni motocikli. Nadlogo gre nemudoma odpraviti tudi zato, ker koncentracija benzena v zraku z novim letom po evropskih normah ne bo smela za kolesarsko stezo PonCana-Ri-cmanje-Boršt-Draga, ki je bil izdelan pred tremi leti in finansiran z deželnim denarjem. Pravzaprav ji očitajo, da načrta namenoma ni dala uresničiti, in dodajajo, da bi se to dalo urediti v dobrem mesecu dni. Treba bi bilo samo počistiti in popraviti obrobje železniške proge, ki je povezovala Trst s Hrpeljami in Istro, utrditi ponekod nasip in preveriti stanje predorov. Najbolje bi bilo, pravijo, da bi krajevna oblast ves ta pas odkupila od Državnih železnic, ki da bi bile s tem še kako zadovoljne, saj bi se znebile stroškov. Kolesarsko stezo naj bi pomagala upravljati zainteresirana športna in druga društva. V Saležu slovesnost pred obnovljenim spomenikom Danes ob 15. mi bo v Saležu slovesnost pred na novo urejenim spomenikom padlim v NOB:. Pobudo je dalo KD Rdeča zvezda, ki slavi letos 50 let delovanja. V okviru proslav je društvo organiziralo izlet v Salsburg, Linz in Mathausen, od koder sta se v nedeljo vrnila dva avtobusa zadovolnih izlCetnikov. Ssinoči pa je društvo povabilo vaščane in vse, ki jih je problem zanimal, v svoje prostore na pogovor - srečanje na temo »Položaj in perspektiva Slovencev v narodno mešanem prostoru« s tremi uglednimi gosti. V tem trenutku še kako aktualno vprašanje so oblikovali in poglobili obiskovalci sami v pogovoru s Cirilom Zlobcem, pesnikom, pisateljem, urednikom, časnikarjem, prevajalcem in politikom, z Borisom M. Gombačem, tržaškim Slovencem, zgodovinarjem, sociologom in s svojim sovaščanom, nekdanjim predsednikom kulturnega društva Rdeča zvezda in županom občine Zgonik in sedanjim podpredsednikom deželnega sveta Milošem Budinom. Pred pogovorom so vrteli kratek film z izseki iz nekaterih prireditev zadnjih dveh let društvenega delovanja. (J.J.) STRANKE / PROGRAMSKA KONFERENCA SLOVENSKE SKUPNOSTI NOVICE V Vitovljah razprava o novi strategiji za našo manjšino Programski dokument bo osnova za notranje in zunanje soočanje Stranka Slovenske skupnosti se zelo dejavno pripravlja na pomembno zimsko-spomladansko delovno sezono, v kateri bo praznovala 20-letnico svoje organiziranosti na deželni ravni in opravila se-kcijske in pokrajinske kongrese z zaključnim deželnim kongresom. Priprave na te zahtevne dogodke pa so tokrat še bolj temeljite tudi zaradi posebno občutljivega trenutka, ki ga preživlja slovenska manjšina v Italiji in ki je bil vCeraj predmet poglobljene analize na programski konferenci, ki jo je stranka priredila v športnem centru v Vižovljah. Uvodni del celodnevnega zasedanja je pripadel tematskim posegom predsednika stranke Marjana Terpina, deželnega tajnika Martina Breclja (govoril je o temeljnih problemih manjšine), Stefana Bukovca (o delovanju SSk v italijanskem političnem prostoru), Iva Jevnikarja (o odnosu do matične države), Andreja Bratuža (o delovanju stranke na mednarodnem prizorišču), Aleša Figelja (o delovanju SSk v okviru manjšine), Petra Močnika (o stranki, kakršno bi potrebovah) in Erike Jazbar, ki je govorila o odnosu stranke do mladih. Sklepne misli je povzel tajnik Brecelj, ki je napovedal, da bodo rezultati konference objavljeni v začetku decembra, najverjetneje tretjega, ko bo stranka praznovala 20. obletnico svoje deželne organiziranosti. »Uradna objava dokumenta, ki naj bi bil strateški za nadaljnjo politiko slovenske manjšine v Italiji,« je dejal Brecelj, »pomeni, da ga bomo ponudih v razpravo tudi ostalim manjšinskim komponentam, hkrati pa bo programska osnova za spomladanske kongrese stranke. Vse to se dogaja v okviru velikih epohalnih sprememb, ko Čutimo potrebo po odgovorih na vprašanje “Kako naprej? ki smo ga izbrali tudi za geslo današnje konference.« Prireditelji vižoveljske-ga zborovanja so bili zelo zadovoljni z zavzetim sodelovanjem udeležencev, ki je bilo po besedah Iva Jevnikarja izredno živahno in predvsem zelo konkretno. To dokazuje, da je stranka kljub splošni krizi strank še zelo potrebna, kajti čutiti je veliko potrebo po prostoru za razpravo. Prihodnost vloge stranke je torej zagotovljena, potrebno pa jo bo okrepiti, da bo lahko učinkoviteje posegala za reševanje problemov naše skupnosti. Sicer pa se konferenca ni zadrževala le pri notranjih vprašanjih, ampak je zajela tudi širše probleme, na primer konkretno tudi vprašanje odnosa do Prodijeve kandidature, odnosa do italijanskega okolja nasploh in še posebno do matice. Martin Brecelj je v razgovoru z novinarji med številnimi temami, ki se jih je programska konferenca lotila na osnovi že objavljenih izhodišč za razpravo, izpostavil problem predstavništva manjšine. Odgovore na ta problem je SSk sicer že anticipirala z lani začeto akcijo za manjšinske volitve, Čeprav to nikakor ne zmanjšuje pomena lastne politične stranke. Naspro-tno, ta je še toliko bolj po- trebna, Ce upoštevamo, da se velika večina Slovencev razpoznava v isti politični koaliciji (levosredinski), da je bil npr. senator Bratina deležen skupne volilne podpore in da je prišlo do skupnega nastopa tudi na tržaških upravnih volitvah. Skratka, Slovenska skupnost ne odpira široke razprave samo med svojim Članstvom, ampak ponuja svoja izhodišča tudi v presojo vse manjšinske javnosti ter italijanske in slovenske države. V stranki so namreč prepričani, da je napočil odločilni Cas izbir in konkretnih odgovorov na vprašanja, ki so bila zamrznjena pod blokovsko razdelitvijo sveta in ki so postala z odjugo še bolj usodna za preživetje naše narodne skupnosti, (vb) Prizor s programske konference SSk (Foto KROMA) PROMOTRIESTE - TZ / POMORSKA POSTAJA Odprli razstavo antikvariata Razstava bo odprta vsak dan do nedelje, 5. novembra Na Pomorski postaji so sinoči odprli 13. prodajno razstavo antikvariata. Uradnega odprtja razstave, ki jo prireja Promotri-este v sodelovanju s Trgovinsko zbornico, so se udeležili predstavniki krajevnih oblasti in seveda starinarji, ki prihajajo s področja Alpe-Jadran, ki so s svojimi dragocenimi predmeti številčno prisotni na letošnji prireditvi. Razstava bo odprta vsak dan do nedelje, 5. novembra; dopoldne od 10. do 13. in od 15.30 do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa neprekinjeno od 10.30 do 20. ure. MANIFESTACIJA DRUŠTVA EDINOST Prof. Pahorja povsem oprostili Kvestura ga je prijavila, češ da ni imel ustreznega dovoljenja V obtožnici je bilo zapisano, da je prof. Samo Pahor priredil zborovanje na javnem mestu, ne da bi prehodno, tri dni prej, obvestil kvestorja in obvestila opremil z dovoljenjem župana v zvezi z zaCasno zasedbo javne površine. Na obravnavo je iz Rima, kjer je sedaj zaposlen, prišel nekdanji tržaški kvestor Biagio Giliberti. Prišel je kot priča. Tako njegovo pričevanje kot celotna obravnava pa sta vsega skupaj trajali samo 23 minut: pretor Picciotto ni počakal ne na poseg javne tožilke Kozmannove ne na poseg Pahorjevega zagovornika, odv. Mamelija. Na podlagi člena 129 kazenskega postopnika (sodnik v vsakem trenutku lahko izreče sodbo, Ce ugotovi, da dejanje ne obstaja, da ga obtoženec ni zakrivil, da dejanje ni kaznivo, da ga zakon ne upošteva kot kaznivega, da je prekršek zapadel ali manjka eden od pogojev, ki omogočajo nadaljnje postopanje proti obtožencu) je namreč Pahorja oprostil, »ker dejanje ne obstaja«. Prof. Pahor je 28. decembra predlanskim odšel na kvesturo s prošnjo, da bi društvo Edinost lahko manifestiralo vse nedelje v januarju 1994 na Trgu Unita. Prošnja je bila v treh izvodih, dva zadržijo na kvesturi, enega vrnejo vlagatelju in velja kot potrdilo. Pahorju so izvod vrnili z zahtevo, da poskrbi za dovoljenje Občine. Dovoljenja ni prinesel, obrnil se je neposredno na Občino in vprašal, Ce je poskrbela za dovoljenje. Povedali so mu, da ga bodo poslali na kvesturo (31.12.93). Tedaj se je po telefaxu obrnil do kvestorja in tožilca pri preturi s prošnjo, naj mu vrnejo izvod prijave obvestila o manifestaciji s pripombo o ukrepu, ki so ga sprejeli (Ce so torej dali ali zavrnili dovoljenje). Odgovora ni prejel in tako so 2. januarja lani ter vse ostale nedelje manifestirali, kot so napovedali. Kvestura pa je zatem Pahorja prijavila sodnim oblastem, češ da ni obvestil pristojnih oblasti, a prijavi so priložili kopijo njegovega obvestila o manifestacijah: Ce pa je obstajala kopija, je samo po sebi umevno, da je obstajal tudi original in s tem tudi samo obvestilo o manifestaciji. Bivši kvestor Giliberti je menil drugače, kar je ponovil tudi med včerajšnjim pričevanjem, ko je dejal, da ni bilo obvestila o manifestaciji ali vsaj ni bilo v zanje veljavni obliki. Pretror Picciotto pa je bil drugačnega mnenja in je Pahorja povsem oprostil. Pahorja bi bil moral vCeraj sicer zagovarjati odv. Maniacco, ki pa ga ni bilo in je njegovo mesto uradno prevzel odv. Mameli. Zapisnicarka je bila Sara Ukmar, tolmač Marko Ukmar. HKGS / PROŠNJE DO 17. NOVEMBRAh Prispevek Kraške gorske skupnosti malim obratom Predsednik KGS sporoča, da lahko lastniki malih trgovinskih podjetij, ki so vodena družinsko ali osebno, dejanske družbe, osebne družbe in zadružne oblike z največ dvema nameščencema in ki delujejo na ozemlju Kraške gorske skupnosti - Comunita Montana del Carso v okrožjih, ki dne 20.10.1991 niso presegla 500 (petsto) prebivalcev, lahko predstavijo prošnje za prispevek, ki znaša največ 50% za porabljena sredstva, in vsekakor na najvišjo vsoto 2.000.000.- lir za znižanje stroškov tehnicno-gospodarske konzulen-tne službe s posebnim ozirom na vodenje knjigovodstva za leto 1994. Prošnje na kolkovanem papirju je treba predstaviti v tajništvu Kraške gorske skupnosti - Comunita Montana del Carso v Sesljanu 54/D do vključno 12. ure, dne 17. novembra 1995. Prošnje, ki ne bodo priložene pravočasno in/ah ne bodo popolne, se ne bodo upoštevale. Prošnje morajo vsebovati sledečo dokumentacijo: a) upravno dovoljenje za prodajo; b) potrdilo o vpisu v Seznam podjetij, ustanovljenem pri pristojni Zbornici za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo; c) nadomestno izjavo izpricevalne listine, izdano na podlagi 4. člena, zakona št. 15 z dne 4.1.1968, ki potrjuje pravno naravo trgovskega obrata, odnosno število nameščencev; d) izjavo Zupana občine, v kateri deluje mali trgovski obrat, ki potrjuje delovanje slednjega v kraju, ki dne 20.10.1991 ni presegel 500 (petsto) prebivalcev; e) izplačane fakture stroškov za tehnicno-gospodar-sko konzulentno službo za leto 1994, s posebnim ozirom na vodenje knjigovodstva. Združenje APICE prireja zasedanje Na Pomorski postaji bo od 13. do 19. novembra 10. zasedanje združenja APICE (Anaesthesia, Pain, In-tensive Care and Emergency Medicine). Namenjeno bo zdravstvenim delavcem, ki skrbijo za nego bolnikov v smrtni nevarnosti. Zasedanje, ki se ga bo udeležilo 160 docentov (veC kot polovica bo tujcev) in 1.800 elanov združenja, so predstavili na tiskovni konferenci v navzočnosti župana Illyja, začelo pa se bo s konferenco »Trst, mesto znanosti in vzgoje«, na kateri bosta tudi Margherita Hack in direktor centra za teoretsko fiziko Miguel Virasoro. Dirigent Lu Jia zapušča Verdi Mladi kitajski dirigent Lu Jia je zaključil štiriletno dejavnost v Trstu kot glavni dirigent orkestra gledališča Verdi. Prvič je nastopil v Trstu poleti 1991 z Mozartovim Requiemom. V prihodnjih mesecih ga Čakajo važne mednarodne obveznosti; med drugim bo tudi prevzel nalogo dirigenta jeruzalemskega simfoničnega orkestra, nastopal pa bo tudi v Chicagu. Za Piccolo zbrali že 10.000 podpisov Odbor bralcev tržaškega dnevnika »Piccola« je zbral že 10000 podpisov med tržaškim prebivalstvom; prebivalstvo Zeli tako podpreti novinarje dnevnika, ki nasprotujejo možnosti -iznesel jo je založnik- da bi natisnili nekaj strani v sinergiji z videmskim Messaggerom Venetom. Pobudniki odbora so na tiskovni konferenci podčrtali, da uspeh pobude dokazuje, da prebivalstvo zavrača načrte založnika in da bi »Piccolo« ohranil svojo avtonomijo. Zbrane podpise bodo pobudniki v prihodnjih dneh izrocih založniku tržaškega dnevnika. Priznanje Teddyju Renu Na sedežu muzeja Schmidi so vCeraj dopoldne izročili priznanje tržaške občine pevcu Teddyju Renu ob 50-letnici njegovega umetniškega udejstvovanja. Teddy Reno, sicer po imenu Ferruccio Riccordi, je po rodu TržaCan in ravno v našem mestu je zaCel nastopati takoj po osvoboditvi v oddajah tukajšnje radijske postaje. Požar uničil trgovino Sinod je zajel trgovino s krznenimi oblačili Roberta Pelle v Ul. Rossini ob Kanalu pri Rusem mostu silovit požar. Zublji so unicih več sto krznenih plaščev in docela opustošili prodajalno, treba pa je bilo tudi izprazniti stanovanje nad njo. Na kraj so pri-brzele kar štiri gasilske ekipe, ki so bile na delu dobre tri ure, pa tudi policija, karabinjerji in rešilec RdeCega križa - lastnico trgovine je ob pogledu na razdejanje namreč obšla slabost. ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOV ZIMSKI VOZNI RED (od 29.10.1995 do 30.3.1996) NOVOSTI! NOVOSTI! NOVOSTI! Redne linije Z novim voznim redom uvajamo novo redno linijo v Amsterdam s prvim letom 16. decembra. V nizozemsko prestolnico bomo leteli enkrat tedensko ob sobotah. V Kopenhagen letimo ob sredah namesto ob torkih (sobotni let ostane nespremenjen), v Frankfurt je poleg sobotnega popoldanskega tudi dopoldanski let. V London letimo tudi ob ponedeljkih, v Moskvo dodatno ob torkih, v Tirano pa tudi ob nedeljah. Čarterske linije Kot že nekaj zim doslej bomo tudi letos Ljubljano s čarterskimi leti povezali z Gran Canarlo in Tenerifaml in sicer ob sobotah; ponovno smo oživeli tudi čarterske polete v Tel Avh/ ob petkih. Prodaja po telefonu Dobrodošla novost e tudi telefonska prodaja letalskih vozovnic s plačilnimi karticami: eurocard, kmečko kartico in american express. Poleg tega vam vozovnico lahko na vašo željo dostavimo na zahtevani naslov za minimalno doplačilo. S plačilnimi karticami tudi na letalu. S plačilnimi karticami boste odslej lahko kupovali tudi brezcarinsko blago na naših letalih. Izboljšave v potniški kabini letala in postrežbi Ker si želimo izboljšati kakovost naših storitev, pripravljamo izboljšave potniškega servisa in potniške kabine na vseh tipih letal. Uvajamo porcelansko posodo in kovinski pribor. Na določenih rednih linijah bomo potnikom postregli s toplimi obroki. Letala bomo opremili z novimi kuhinjami za pripravo toplih obrokov in garderobno omaro. Z zmanjšanjem števila sedežev v potniški kabini bomo nudili več prostora za ročno prtljago in obleke ter pridobili večji razmak med KNJIGE / NA POBUDO TRŽAŠKE KNJIGARNE IN SLOVENSKEGA KLUBA Slovenci kot evropski narod v raziskavi Jožka Šavlija Avtor zagovarja tezo tesne sorodnosti Slovencev z Veneti Na pobudo Tržaške knjigarne in Slovenskega kluba je predsinoCnjim bilo v Gregorčičevi dvorani srečanje ob knjigi Slovenija, podoba evropskega naroda. O zadnji knjigi Jožka Šavlija sta prisotnim poleg avtorja spregovorila še dr. Janko Jež in založnik Radivoj Humar. Enkratnost srečanja pa je bila predvsem v »razburljivosti« obravnavane teme, saj zadnja knjiga Jožka Šavlija postavlja zgodovino slovenskega naroda v novo luC, predvsem pa jo utemeljuje z doslej neupoštevanimi ugotorn tvarni. 2e v svojih prejšnjih objavah-je Savli izpostavil svoja dognanja o tesni sorodnosti med Slovenci in Veneti, pravzaprav naj bi šlo za isto ljudstvo, ki je že v bronasti dobi naseljevalo srednjo Evropo. Iz teh praprebivalcev naše celine smo izšli tudi Slovenci. Zelo verjetno se torej 6. stoletja po našem štetju nismo preselili z ostalimi narodi, temveč že pred tem prebivali na S predstavitve Savlijeve knjige (Foto Balbi/KROMA) današnjih tleh. Savli, doktor gospodarskih in družbenih ved, trditev utemeljuje z enostavno ugotovitvijo, da bi znameniti Samo ne mogel biti vladar, ko bi ne obstajala že urejena in utrjena državna stvarnost, kot je dejansko bila Karantanija. Sploh se zgodovinska pot Slovencev, kot jo pac prikazuje avtor predsinoCnjim predstavljene knjige, vije ob dokazovanju nepretrgane državnosti našega naroda: v tej luči naj bi torej doslej veljavni pogledi na preteklost bili nepopolni. Slovenci namreč niso bili v srednjem veku le ljudstvo »hlapcev in dekel«, temveč narod, ki je premogel tudi visoko plemstvo, to se pravi tisti družbeni razred, ki je Slovencem dajal dostojanstvo enakopravnih v evropskem prostoru. Ker je pri Slovencih oz. Ka- BOLJUNEC / DRUŠTVO »F. PREŠERNA« S prof. Gregori po sledeh Inkov Predavateljica je v sliki in besedi prikazala svoje potovanje po Peruju V sredo zvečer, ko je že vsak zapustil za seboj delovni dan in ko je mrzla burja zapihala med boljunske hiše, je v mali dvorani gledališča »F. PreSerrna« spet zaživelo. Boljunsko društvo »Franceta Prešerna« je v svoj sedež spet privabilo številno publiko. Tokrat je bilo na vrsti predavanje z diapozitivi domačinke profesorice Sonje Gregori. Orisala je svoje letošnje potovanje po Peruju. Njena potovanja so publiki zelo priljubljena, zato jo odbor društva tudi rad povabi na svoje večere, ki se vrstijo ob sredah. Prisotne je v imenu društva pozdravil predsednik Igor Coretti. Tokrat so prisotni s Sonjo odleteli v daljni Peru in se za nekaj Časa zasanjali v pisani svet Južne Amerike. Povedala je, da je najboljši Cas obiskov v Peruju naše poletje, oziroma tamkajšnja zima, to je suhi letni Cas. Njeno potovanje se je začelo v glavnem mestu Lima, ki ga je ustanovil španski conquistador Francisco Pizarro, ki je bil glavni morilec inkovske civilizacije. 2e tu so si prisotni lahko ogledali perujsko umetnost, ki se je razvila v gradnji mogočnih zgradb in svetišč. Zelo so znani tudi keramični izdelki, izdelovali pa so tudi zlate predmete in okraske ter pa zelo živahno barvane tkanine. Potovanje se je nadaljevalo do mesta Pisco s plovbo po Tihem oceanu, pa do mesta Arequipa in nato do jezera Titicaca, ki si ga delita Bolivija in Peru, kjer si je Sonja ogledala mesto La Paz, ki ga imajo za najvišje ležeCo prestolnico na svetu. Po vrnitvi v Peru je Gregorijeva šla v mesto Cuzco, ki pomeni popek, saj je bilo to središče inkovskega sveta. Tam si je ogledala raznobarvni sejem in pa praznik posvečen dnevu osamosvojitve. Od tam pa jo je pot vodila preko prečudovite doline reke Umbamba na biser inkovske kulture in sicer Machu Pic-hu. To je gorska utrdba na Andih, ki jo je odkril leta 1911 ameriški arheolog. Podobno je gnezdu kondorja na visini dvatisoc metrov. Ne vedo toCno, pravi Sonja, zakaj je nastalo, vendar v stoletjih se je zelo dobro ohranilo.Tam so imeli svoja bivališča hi- erarhično urejena, najnižje je stanoval kmet, najvišje pa kralj. Se višje je bil postavljen tempelj sonca s kraljevo grobnico. Na najvišji točki hribovja pa je bil postavljen monolit granita, z njegovo senco so Inki računali ure, dneve in mesece. Kot se kondor spusti v let iz mogočnega hribovja, so tudi poslušalci tudi zapustili te kraje in se s Sonjo premaknili še v Venezuelo in sicer v Caracas in nato domov. Močna neonska luC je prisotne iz perujskega ozemlja pripeljala v dvorano in diapozitivov je bilo konec. Profesorico Sonjo Gregori so poslušalci pozdravili s toplim aplavzom in jo povabili, naj jih Se obišCe z bogatim predavanjem o svojih potovanjih. Magda Švara AZiENDA CONSORZIALE TRASPORTI TRIESTE KONZORCIJ ZA JAVNE PREVOZE TRST Podjetje A.C.T. sporoča, da bo sprejelo v službo s pogodbo za določen čas (contratto di formazione e lavoro) po predhodni javni selekciji osebe med 21. in 32. letom starosti za sledeče delovne naloge: - 3 šoferje s pogodbo za določen čas (c.f.l.) 7. stopnje; -1 delavca mehanika s pogodbo za določen čas (c.f.l.) 7. stopnje: -1 delavca elektroavto s pogodbo za določen čas (c.f.l.) 7. stopnje; Pogoji za prepustitev na selekcijo: - vpisani v 1. ali 2. sezname na zavodu za zaposlovanje na dan 19. 10. 1995; - vozniško dovoljenje "D" kategorije in Potrdilo o poklicni usposobljenosti (CAP.) šoferja; - vsaj vozniško dovoljenje "B" kategorije in sposobnost doseči vozniško dovoljenje "D” kategorije in druge kvalifikacije. Razpis je na razpolago na sedežu Konzorcija, v uradih, ulica dei Lavoratori 2 od 9. do 12. ure od ponedeljka do petka. Rok za predložitev prošenj zapade, 10. novembra 1995, ob 12. uri. Vsa nadaljna pojasnila so na razpolago v personalnem uradu podjetja, Ulica dei Lavoratori 2, soba št. 12, tel. 7795314. GENERALNI DIREKTOR ing. Aldo de Robertis- rantancih veljalo nasledstvo po t.i. gotskem pravu, kot v Angliji in Španiji, in se je plemstvo lahko prenašalo tudi po materi, so se rodbine v Času ohranjale. Pri tem se je Savli dotaknil tudi sicer malo obdelanega vprašanja ženske prisotnosti v zgodovini, predvsem s podatki o nekaterih uglednih predstavnicah rodbine celjskih grofov. Odkritje vsekakor preseneča, saj z družboslovnega zornega kota bistveno dopolnjuje veljamo zgodovinopisje. Prav tako presenetljiva je Savlijeva trditev, da jezik ne nujno edini potrjuje pripadnost nekemu narodu: narodni duh se lahko prenaša predvsem v drugih človeških in družbenih dejavnikih, zato se Slovenca lahko Čuti tudi nekdo, ki ne obvlada slovenskega jezika. Resnici na ljubo je naravnost drzna trditev, da bi lahko naši italijansko govoreči someščani bili Slovenci, ki paC slovenščine ne veC govorijo, a pripadajo prav tako slovenskemu narodu... Poleg res pozornosti vrednih novosti je Savlijeva knjiga o Sloveniji, podobi evropskega naroda zanimiva tudi po svoji bogati slikovni opremi: ilustracije, fotografije in risbe dopolnjujejo »zanesljivi in blagodoneci jezik«-, tako oblikovana celota pa ponuja vpogled v avtorjevo »kritično zgodovinopisje, tesno podprto s sociološkimi in etnološkimi podatki«. Pri isti založbi je že v pripravi angleška inačica knjige, v zamisli pa je tudi italijanski prevod. V skladu z zahtevanimi nacrti, ki si jih je Radivoj Humar zamislil z ustanovitvijo svoje založbe, pa bo v kratkem zagledal luc sveta izdaja Prešernovega Krsta pri Savici z ilustracijami akademskega slikarja Dominka. Damiana Ota Praznik »Macaroni e Vu Cumprd« v Dijaškem domu Danes od 15. ure dalje bo v Dijaškem domu praznik, s katerim se bo zaključil splet pobud proti rasizmu in za sožitje »-Macaroni e Vit Cumpra«, ki se je zadnje tedne odvijal v Trstu z razstavami, konferencami, predvajanji filmov in glasbeni nastopi. Nastopili bodo afriška glasbena skupina Jarabi, istrski Musi canti in brazilski pevec Alberto Chicazban. Prodajali bodo proizvode držav Tretjega sveta, ki so jih neposredno dobavili proizvajalci, raznovrstno blago pa bodo tudi barantali. Se danes je v pasaži Ter-gesteo na ogled razstava, po kateri so poimenovali vso pobudo »Macaroni e Vit Cumpra«. Danes bo ugasnila svojo prvo svečko naSa mala Giulia Da bi bila vedno pridna in vesela ji želita nono Bruno in nona Marta VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 29. oktobra 1995 NARCIS Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 16.57 - Dolžina dneva 10.17 - Luna vzide ob 12.00 in zatone ob 21.57. Jutri, PONEDELJEK, 30.oktobra 1995 ALFONZ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16.2 stopinje, zračni tlak 1018.2 mb narašča, veter 2 km na uro severni, vlaga 61-odstotna, nebo poo-blačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Dionea Sirotic, Martino Carmeci, Giorgia Slokar, Matteo Tri-zio. UMRLI SO: 85-letni Santo Angelini, 74-letni Mario Frankfurter, 87-letni Nicolo Mauri, 56-letna Marta Werk, 64-letni Giorgio De NAGLUSN0ST PHILIPS F« DELUJE AVTOMATIČNO BREZ STRANSKIH UČINKOV SLUSNI APARAT JE GLOBOKO V USESU PRIHRANI DO 30% ENERGIJE KAR POMENI DA NE POVZROČA ODMEVA, SUMOV TER SKROMNA PORABA BATERIJ. BREZPLAČNA POJASNILA PRI NOVI DIAGNOSTIČNI CENTER PHILIPS: v Gorici, Ulica Marconi 3 - Tel. 0481/30030 urnik: torek, sreda in četrtek 9.00 - 12.30 v Trstu pri OTTICA DOLOMITI Drevored XX Settembre 10 - Tel. 040/368275 vsako sredo 9.30 - 12.30 Mottoni, 78-letna Noemi Seculin, 89-letni Karl Schneider, 92-letna Antonia Grabar, 85-letna Maria Passante, 72-letna Romea Novel, 73-letna Hafiza Hamidovic. C] LEKARNE NEDELJA, 29. oktobra 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Lareo Sonnino 4, Ul. Al-pi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje), Sesljan. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Sonnino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Lareo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304). Od PONEDELJKA, 30. oktobra do NEDELJE, 5. novembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Gavana 11 (tel. 302303], Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Gavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefontane 39 BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Terra e li-berta«, r. Ken Loach, i. lan Hart, Rosana Pastor.’ EX-CELSIOR - 14.45, 17.15, 19.45, 22.15 »Apollo 13«, i. Tom Hanks. EKCELSIOR AZZURRA- 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »La seconda volta«, i. Nanni Moretti. AMB ASCIATORI 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Die Hard«, i. Bruce VVillis, J. Irons. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Nove mesi - imprevisti d’amore«, i. Hugh Grant, Robin Wil-liams. NAZIONALE 2 - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Show Girls«, r. Paul Verhoeven. NAZIONALE 3 -15.15, 17.00, 18.50, 20.40, 22.30 »Movvgli - II libro della giungla«, i. Jason Scott Lee. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.40, 20.00, 22.15 »Bat-man Forever«, i. Val Kil-mer, Tommy Lee Jones, Jim Carrey. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Desiderio di vizi«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »French Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Al di la delle nuvole«, r. Michelangelo Antonioni, i. John Malkovi-ch, Sophie Marceau, Kim Rossi Stuart. LUMIERE - 16.30, 18.10, 20.20, 22.15 »Al di la delle nuvole«, r. Michelangelo Antonioni, i. John Malkovi-ch, Sophie Merceau, Kim Rossi Stuart. a PRIREDITVE SKD TABOR -Opčine -Prosvetni dom. Vsak Četrtek se ob 20. uri zbiramo ženske in dekleta krožka "OB PLETENJU SE KAJ..."Pridite! SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA vabi na video festival JAMBOREE 95. Predstava bo danes, 29. t. m. v Kulturnem domu F.Prešeren v Boljuncu ob 15. uri. Toplo vabljeni vsi skavti in skavtinje, starši in prijatelji ter vsi tisti, ki imajo radi pristen skavtski popoldan. Pričenja se nov niz OPENSKIH GLASBENIH SREČANJ SKD Tabor s prvim koncertom v nedeljo, 5. novembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopili bosta piani-stiki Tamara Ražem in Tatjana Jercog s programom za klavir in klavir štiriroc-no. Na sporedu Chopin, Liszt, Debussy, Prokofiev, Dvorak, Brahms in Rossini. Prisrčno vabljeni stari in novi ljubitelji glasbe. !5I ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča cenjene elane, da je v uradu na razpolago tekst D.L. iz 16. aprila 1995, št. 297, eten 625, ki zadeva razpis za poučevanje v tujini (stalno učno osebje otroških vrtcev in šol vseh vrst in stopenj. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča univezitetne študente (zadnji letnik: jezikoslovna smer, literani predmeti ali višja šola za prevajalce), da je v uradu na razpolago tekst razpisa selekcij za opravljanje funkcije asistenta italijanskega jezika v tujini za šolsko leto 1996/97. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča, da je urnik sprejemanja strank sledeč: vsak torek od 16.30 do 18. ure, Ul. Carducci 8, tel. št. 370301. VOLITVE V SOLSKE ZBORNE ORGANE: Ravnateljstva slovenskih Sol obveščajo, da bodo volišča na Šolah vseh vrst in stopenj odprta danes, 29. t. m., od 8.00 do 12.00 in jutri, 30. t. m., od 8.00 do 13.30. Za sodobnega moškega NOVO PRODAJNO MESTO J^zporter Ul. Mazzini 43 - TRST (Jjjj Glasbena Matica-Trst KONCERTNA ABONMAJSKA SEZONA 1995/96 Kulturni Dom Trst SPORED: 9. november 1995 PIHALNI ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE Bojan Gorišek, klavir Aljoša Deferri, klarinet Miloš Mlejnik, violončelo Dirigent: Milivoj Surbek IZ.december 1995 GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE Žarko Hrvatič, violina Stefano lob, violina Bogomir Petrač, viola Peter Filipčič, violončelo 21. december 1995 BIG BAND RTV SLOVENIJE Solistka: Alenka Godec Dirigent: Alojz Krajnčan 29. januar 1996 ČRTOMIR SISKOVIC, violina EMANUELE ARCIULI, klavir 13. februar 1996 ZBOR ”JACOBUS GALLUS” Dirigent: Janko Ban IS.marec 1996 BOJAN GORIŠEK, klavir JANEZ ŠKOF, recitator 26. marec 1996 DUODENA CANTITANS CAPELLA RUDOLPHINA Vokalno-instrumentalna skupina za staro glasbo iz Prage Dirigent Petr Danek 18. aprila 1996 MILKO BIZJAK, orgle SIMONA SLOKAR, violončelo Informacije in vpisovanje abonmajev v pisarni GM, Ul. R. Manna 29 tel. St. 0401418605 od 10. do 14. ure SKD Slavec Picmanje-Log vabi na 10. SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE v nedeljo, 5. novembra 1995 Kulturni dom v Ricmanjih 3 OBVESTILA UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo javni sestanek v dvorani A.Grmek v Mladinskem krožku v Dolini v torek, 31. t. m., ob 20. uri. KD SLOVAN - Padrice obveSCa pevke in pevce, da se bo pevska vaja začela v torek, 31. t. m., ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ - v novih prostorih. Pevci, muzikantje, recitatorji se bomo srečali v petek, 10.novembra, ob 20. uri v Partizanskem domu na PADRICAH St. 60 ob cesti Padrice - Bazovica .Novi pevci pridružite se! SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje letos svojo Studijsko Stipendijo iz sklada “Mihael Flajban". Stipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno Studijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Stipendija je namenjena slovenskim zamejskim vi-sokoSolcem, ki se bodo vpisali v tržaško ali videmsko univezo v akademskem letu 1995/1996. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/l.nadstr,, tel. St. 631203 ob Četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra. SKLAD MITJA CUK obveSCa, da je na sedežu Sklada dvakrat tedensko na razpolago logopedinja. Informacije dobite vsak dan v dopoldanskem Času, razen ob sobotah na tel. St. 040/212289. SKLAD MIA CUK obveSCa, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov na vseh Šolskih stopnjah. Informacije po tel. St. 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem Času. OBČINSKA UPRAVA V DOLINI prireja tečaj slovenščine za občane, ki ne poznajo slovenskega jezika in bi se ga radi naučili. TeCaj bo potekal v večernih urah dvakrat tedensko pod okriljem Ljudske univerze. Vpisovanje vsak delavnik od 9. do 12. ure v tajništvu občine, kjer bodo intere- SLOVENSKA PROSVETA v Trstu Donizetijeva ul. 3 vabi v torek, 31. t. m., ob 18. uri na predstavitev knjige SLOVENSKO POMORSKO RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA OD TRSTA DO TIMAVE Knjigo je napisal kap. Bruno Volpi Lisjak, izdala pa Mladika. Monumentalno zgodovinsko-etnoloSko delo bo predstavil univ. prof. Jote Pirjevec. senti dobili tudi vse potrebne informacije o poteku teCaja. Rok vpisovanja zapade 11. novembra 1995. UPRAVA OBČINE DOLINA obveSCa, da je za stanovanja z enim samim stanovalcem predvideno znižanje tarife davka za smetarsko službo. Zainteresirani morajo vložiti prošnje na občinsko upravo na zadevnih obrazcih do 15. novembra. Tiskovine za prošnjo lahko dvignejo v občinskem davčnem uradu, kjer so jim na razpolago vse potrebne informacije. VAS MIKA angleščina? Morda že obvladate osnove, a bi se radi Se izpopolnili? Ponujamo Vam možnost, da se ji približate sproščeno in udobno, primerno svojim željam in zahtevam, za razvedrilo ali uporabno dopolnilo svojega znanja. Ponudba velja predvsem za elane, dobrodošlo Vas Čakamo na prvem spoznavnem srečanju jutri, 30. t. m., ob 18. uri na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20 ( v drugem nadstropju). NOVOUSTANOVLJENI MePZ F.Venturini vabi na vajo vsak torek in Četrtek ob 20.30 v Kulturni center A.U.Miro pri Domju. SK BRDINA sporoča, da se nadaljuje telovadba v repenski telovadnici vsako sredo od 18. do 20. ure. SK BRDINA sporoča, da se bo pričel teCaj smučanja na plasicni stezi v Nabrežini dne 7. novembra in bo ob torkih in Četrtkih od 18. do 20. ure. Cas vpisovanja je Se jutri, 30. t. m. na sedežu Kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah od 19. do 20. ure. SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostovanje Kd Španski borci - Ljubljana Miro Gavran MOŽ MOJE ŽENE komedija Danes, 29. t. m., ob ob 16. uri. Izven abonmaja. ABONENTI lahko izkoristijo DODATNI KUPON! SKD I. GRUDEN Nabrežina Tudi letos se bomo dne l. novembra primerno poklonili spominu rajnih. Zbrali se bomo ob 14.30 na nabrežinskem trgu pred spomenikom padlim. Od tod se bomo podali na pokopališča in k obeležjem v naši okolici. Po spominskih svečanostih bo ob 17. uri sledil v Nabrežini na Radovičevi kmetiji tradicionalni "VAHT1Č". Na družabnost vabi vse člane in prijatelje. Postregli Vam bodo z domačim prigrizkom, pečenim kostanjem in pristno kapljico. Odbor SKD l. Gruden Odbor za obnovo vaškega spomenika vabi danes, 29. t. m., ob 15. uri na otvoritev in predajo mlajšim generacijam obnovljenega spomenika v Saležu DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu Dr. EDI KOVAČ: "PREBUDITEV STARIH RELIGIJ NA BALKANU? VERSKI VIDIKI VOJNE V BOSNI” Predavanje bo v Peterlinovi dvorani jutri. 30. t. m. ob 50.30 Pohištvo vabi na OGLED PRENOVLJENIH RAZSTAVNI HPROSTOROV ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE ENNIA DE MARIN v soboto, 28. oktobra, ob 18. uri Danes, nedelja. 29.10 0DPRIT0 OD 10. DO 19. ure TRST - Ul. S. Cilino 38 tel. 54390 siAWšmrpibšii( ~ Prosek 551 Tel. 251040 POSEBNA RAZPRODAJA VSEGA BLAGA S POPUSTI OD 30% DO 60% opreme, ki bo 17., 18. in 19. novembra v Domu Br-dina na Opčinah. SEKCIJA VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi in Piščanci vabi v sredo,1. novembra na počastitev padlih v NOB. Zbirališče ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Sodeluje MoPZ Tabor. Vabimo k številni udeležbi. GLEDALIŠKA SKUPINA SKD TABOR vabi fante od 16. leta dalje, da se ji pridružijo. Se posebej dobrodošli bodo Openci. Srečanje bo jutri, 30. t. m., ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. VZPI-ANPI od Domja in KD FRAN VENTURINI vabita vse vaSCane v sredo, 1. novembra, ob 14. uri pred vaški spomenik, da se poklonimo spominu padlih v NOB. ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB Skedenj, Ko-lonkovec, Sv. Ana vabi vse demokratične organizacije in prebivalce, da se v sredo, 1. novembra, ob 11. uri pri spomeniku udeležijo polaganja vencev. Na svečanosti bo spregovoril Renato Kneipp, sodeloval pa bo tudi pevski zbor L Grbec. SLOVENSKO PASTORALNO SREDISCE v Trstu obveSCa, da bo danes, 29. t.m., ob 14.30 na mestnem pokopališču pri Sv. Ani vsakoletna slovenska maša za vse rajne, ki tam počivajo v pričakovanju vstajenja. Maševal in govoril bo Salezijanec g. Franc Pohajac. V PETERLINOVI DVORANI bodo v torek, 31. t. m., ob 18. uri predstavili knjigo »Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave«. Knjigo je napisal kap. Bruno Volpi Lisjak, izdala pa Mladika. Predstavil jo bo univ. prof. Jože Pirjevec. H ČESTITKE Hip, hip, hura! GIU-LIA eno leto ima! Vse najboljše ji želijo Giuseppe, Fabia in Samoa. Danes praznujeta v Loterijo Slovenska [Kulturno Gospodarska Kveza obvešča člane glavnega odbra SKGZ, da bo seja jutri, 30. t. m., ob 20. uri v Trstu, v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20/11 IVAM KD in ŽPZ I. GRBEC s= Škedenjska ul. 124 vabita otroke in odrasle na POPOLDAN POSVEČEN MALI NIKI danes, 29. t. m., ob 16. uri v društvenih prostorih Marko Kravos bo predstavil svojo najnovejšo otroško knjigo Sodeloval bo otroški pevski zbor Vigred, ki ga vodi Eva Cink Borštu obletnico poroke RITA in STOJAN PECAR. Mnogo zdravja in mnogo sreče v nadaljnjem življenju jima želita hčerki Maja in Mirjana skupaj s sorodniki. Rojstvo BARBARE je osrečilo mamo Danilo in očka Vilija. S sreCno družino se veselimo vsi na učiteljišču A.M. Slomška in na srednji Soli sv. Cirila in Metoda. Cok Pierina in Doro iz Lonjerja, ki stanujeta v Izoli praznujeta 50 letnico poroke. Obilo zdravja in sreče še toliko let jima voščijo sestre in vnuki. MALI OGLASI tel. 040-361888 PRODAM Panda dance 900, letnik ’90, v izredno dobrem stanju, nove gume. Tel. na St. 220716 -popoldanske ali večerne ure. PRODAM motorno kolo Grillo-Piaggio 50 kub. v odličnem stanju (skoraj nikoli rabljen). Tel. v večernih urah na St. 220525 (Katja). PRODAM star morotni kopaC PGS, 12 k.s., 533 kub dizelski motor Con-dor ter prikolico. Tel. St. 231704. PRODAJAMO in dostavljano živalski gnoj v Gorici in okolici vsaj tri tone. Tel. St. 0336/388104. PRODAM kanarčke Ma-linua, dobre pevce. Tel. na St. 220189 ob uri kosila in večerje. DAJEM v najem opremljeno sobo v dolini GlinSCice (Boljunec 149) starejši osebi, ki bi želela živeti pri družini in ne v domu za ostarele. Tel. St. 228193. NUDIM individualne lekcije za osnovnošolske otroke. Tel. St. 381794. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu obveSCa cenjene odjemalce, da nudi v svojih trgovinah v Ul. Flavia, Foscolo, v Miljah in v Centru Zele- DAR0VE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. 28. oktobra 1995 BARI 9 68 59 48 28 CAGUARI 49 52 9 60 77 FIRENCE 34 46 2 35 65 GENOVA 87 88 3 46 75 MILANO 32 72 61 41 88 NEAPELJ 38 45 85 77 86 PALERMO 77 64 88 40 6 RIM 10 70 49 14 39 TURIN 89 26 28 55 57 BENETKE 50 81 ENALOnO 69 60 49 1 X X 2 X X 2 1 2 X X 2 ni Market krizanteme po ugodnih cenah. POHIŠTVO KORŠIČ -Danes, 29. oktobra vabimo vse na otvoritev prenovljene trgovine Pohištva Koršič v Ul. S. Cilino 38. NUDIMO dobro plačano službo - novost v Italiji! Predstaviti se v Četrtek, 2. novembra, ob 21. uri v hotelu Dolina - Sesljam GOSPA z izkušnjami nudi pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem Času. Tel. St. 0038667/31261. PODJETJE iSCe Sest predstavnic/kov za prodajo v gasilskem sektorju. Za informacije tel. na St. 0338/320315. IŠČEMO predstavnika ali trgovskega potnika izkušenega na področju elektro-mate rialov z znanjem slovenščine in italijanščine, z vozniškim dovoljenejem in avtomobilom, starejšega od 21 let. Tel. St. 0368/930625. V SESLJANU pri križišču se je dne 26. t. m. izgubila bela perzijska mačka z rodovnikom ter z ovratnico z zelenim zvončkom. Tel. St. 291371 - nagrada. PODARIMO simpatičnega psička majhne rasti. Tel. St. 200865 ali 200071. PIVNICA pri Nadji v Boljuncu - vsak petek zvečer vas vabi na pokušnjo naravno točenega piva iz soda (“a ca-duta“). OSMICA v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini St. 8. Toči belo in Crno. PRI KOVAČEVIH za cerkvijo v Doberdobu je zopet odprt Kmečki turizem. Vabljeni! 12 11 10 KVOTE 45.704.000,- 1.977.000,- 161.000,- KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d'Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 Drev. Čampi Elisi 1/1 Drev. D'Annunzio 73 Miramarski drev. 37 Nabrežje T. Gulli 8 ESSO Trg Liberta 10/1 Ul. F. Severa 2 Drev. D'Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 ERG PETROLI Nabrežje N. Sauro 14 API Ul. F. Severa 2/5 NOČNE ČRPALKE (seli Service) TAMOIL - Ul. F. Severa 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) t Nepričakovano nas je zapustila naSa draga žena in mama Xenja Kojnc por. Kosmač Žalostno vest sporočajo mož Branko, sin Gianni, tast Rudi, mama Ivanka, sestri Maria in Anna, brat Luciano in drugi sorodniki Pogreb bo v torek, 31. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v borštansko cerkev. Boršt, 29.10.1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) t Dne 27. t. m. nas je zapustila naša draga Levina Ženi vd. Toros že vd. Sossi Žalostno vest sporočajo hčerka Mara z Willyjem, sin Mario s Sonio, vnuka Barbara in Edi s Paolo, nečaki in ostali sorodniki Pogreb bo v torek, 31. t. m., ob 12.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Opčine, 29.10.1995 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta) ZAHVALA Svojci Brune Kočevar vd. Battinelli se zahvaljujemo župniku in vaščanom Trebče, 29,10.1995 Ob prerani izgubi ljubljene hčerke in sestre Laure Loredan izrekamo hudo prizadeti družini občuteno sožalje Anamarija, Marko in Marjana ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naSega dragega Viktorja Petelina Žena Anica ter sinova Bogdan in Martin z družinama Nabrežina, Trst, 29.10.1995 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 _____SOVODNJE / NA POBUDO OBČINE IN DRUŠTEV_ V novembru niz prireditev ob 50-ietnici osvoboditve Obeležili bodo tridesetletnico postavitve spomenika padlim v NOB v Sovodnjah - 24. novembra večer z Zlobcem Sovodenjska občinska uprava je v prejšnjih dneh objavila spored pobud in proslav s katerimi namerava počastiti 50-letnico osvoboditve in 30-obletnico spomenika padlim v Sovodnjah. Program je zelo pester in bogat in se bo odvijal skozi cel mesec november. Otvoritveni večer bo v torek 31. oktobra ob 19. uri, ko bodo v občinski sejni dvorani odprli fotografsko razstavo o spomenikih padlim v narodnoosvobodilnem boju in žrtvam nacifašiz-ma v občini Sovodnje. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi brošuro, ki vsebuje fotografije in zanimivosti o omenjenih spomenikih. V sredo 1. novembra bo v jutranjih urah tradicionalno pola- Ekološka akcija V Doberdobu bodo danes dopoldne priredili ”lov na odpadke”. Ce odmislimo besedno igro, gre za koristno in predvsem vzgojno zadevo, katere pobudnik je občinska uprava, v sodelovanju z društvi in naravovarstveniki. Udeleženci "Lova na odpadke” se bodo zbrali ob 9.30 pred županstvom, od koder se bodo namenili v razne smeri, na pobiranje odpadkov, ki jih "ljubitelji” krasa, brez kakršnegakoli pomisleka puščajo ob poteh, celo v bližini jezera, na gmajnah itd. Pobuda doberdobske občinske uprave ima poleg praktičnega učinka, tudi vzgojni namen. Vprašanje odgovornega odnosa do narave in okolja zadeva pravzaprav vse sloje prebivalstva, zlasti pa si je treba prizadevati za osveščanje mladine. ganje vencev, posebno slovesno bo ob 11. uri v Sovodnjah, kjer bodo proslavili 30-obletnico postavitve spomenika padlim v Sovodnjah ter ponovno odkrili obeležje žrtvama, ki so ju naci-fašisti usmrtili na glavnem trgu. Obeležje bodo namestili na zid cerkve. Program predvideva nastop moškega pevskega zbora "Skala ” iz Gabrij in vokalne skupine "Sovodenjska dekleta”, sodelovali bodo tudi osnovnošolski otroci. V okviru prireditev ob 50-letnici osvoboditve so si upravitelji zamislili tudi serijo zgodovinskih predavanj, ki naj bi predvsem mlajšim generacijam osvetlila nekaj važnih aspektov slovenske zgodovine v naših Člani rajonskega sveta v Pevmi so sklenili, da bodo sami poskrbeli za ureditev nekdanjega župnišča in že vrsto let prazno in propadajočo stavbo spet vrnili pevm-ski skupnosti. Že pred več kakor desetimi leti je občina pripravila načrt za obnovo stavbe, vendar pa iz te moke ni bilo krajih. Tako bo v petek, 10. novembra ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah predaval ravnatelj Narodne in študijske knjižnice v Trstu Milan Pahor, na temo "Narodni dom v Trstu”. O "Trgovskem domu” v Gorici pa bo spregovoril novinar Marko VValtritsch in sicer, v petek 17. novembra, v Kulturno - športnem centru Danica na Vrhu. V soboto, 18. novembra bo v Kulturnem domu v Sovodnjah na sporedu zborovski koncert partizanskih skladb. Izvajali ga bodo pevci moškega pevskega zbora "Skala” iz Gabrij in mešanega zbora "Oton Župančič” iz Standreža. Za zaključek proslav, bo občinska uprava gostila pesnika in akademika kruha. Nasprotno: poslopje je v tem času začelo hitreje propadati. Včeraj so domačini zadevo vzeli v svoje roke. Opremili so se s peimer-nim orodjem in začeli urejati dvorišče, oziroma vrt stavbe, ki je od vsega začetka služila skupnosti in ki so jo zgradili domačini sami. Člani Cirila Zlobca, ki bo v petek 24. novembra, v Kulturnem domu v Sovodnjah predaval o vrednotah NOB v današnjih časih. K programu v organizaciji občine dodamo še, da bosta novembrsko dogajanje v Sovodnjah obogatili še dve prireditvi, ki ju organizira domače kulturno društvo. V nedeljo 12. novembra, bo na vaškem trgu pred cerkvijo tradicionalno martinovanje, v nedeljo 26. novembra, pa bo v Kulturnem domu v Sovodnjah slovesnost ob 50-letnici ustanovitve Kulturnega društva. Ob tej priložnosti bodo predstavili publikacijo Marka VValtritscha z naslovom "Protagonisti so-vodenjske stvarnosti”. rajonskega sveta upajo, da bo ta prvi korak mogoče le spodbudil Občino, da bo storila kaj konkretnega za prenovo župnišča. Če takega odziva ne bo, pa bodo skušali zadevo urediti z lastnimi močmi in s prispevkom krajanov. (Med včerajšnjo akcijo - foto Studio Reportage). O ČRPALKE Danes bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi, 14 ESSO - Ul. Lungo Ison-zo, 77 MONTESHELL - Ul. Aquileia, 20 ERG - Ul. sv. Mihaela, 35 AGIP - Ul. Trieste, 174 TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Boito, 43 IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giu-lia GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste ŠKOCJAN AGIP - Ul. Battisti (Pie-ris) MARJAN AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste, 33 M PRIREDITVE KD OTON ZUPANČIČ prireja 4. novembra v Kulturnem domu Andrej Budal v Standrežu tradicionalno martinovanje. Vpisovanje pri Marti (tel. 21407). SPD GORICA prireja 12. novembra martinovanje v lovski koči na Kremancah nad Renčami. Prijave na sedežu društva ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure. Ob zadostnem številu udeležencev bo zagotovljen avtobusni prevoz. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja 19. novembra večerjo ob martinovanju v gostišču Fogolar v Gal-lianu pri Čedadu. Vpisovanje na sedežu in pri poverjenikih do 8. novembra. V prihodnjem tednu bo dežurstvo na sedežu zaradi praznikov 3. novembra. MARTINOVANJE bo 11. novembra v domu na Bukovju, v priredbi KD Briški grič. Prijave in informacije na sedežu od ponedeljka do petka od 20. do 21. ure in pri Maji Humar (tel. 884187) in Emanueli Juretič (81163). PRISPEVKI V spomin na drage starše Andreja in Terezijo Brajnik darujeta Ema in Pepi 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Standrežu. n_______________IZLETI SPD GORICA vabi danes, 29. t.m., v Benečijo na B urn jak, praznik kostanja, ki ga prireja Planinska družina Benečije v Črnem vrhu. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče ob 9.15 na Travniku. Poleg prijetne družabnosti (v popoldanskem času) bo dopoldne še krajši pohod s Črnega vrha na Vogu. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 21. do 27. oktobra 1995. RODILI SO SE: Loren-zo Ronghi, Christian Fas-sina, Giulia Candussio, Giacomo Grion, Sara Korbi, Gianluca Bassi, Christian Leone, Piero Azzano in Salvatore Cur-cio. UMRLI SO: 95-letna upokojenka Giovanna Castellano vd. Mola, 89-letna upokojenka Violan-te Bujatti vd. Sussi, 81-letna upokojenka Cateri-na Morosin por. Marizza, 75-letna upokojenka Lui-gia Gon, 72-letna gospodinja Maria Felati vd. Bressan, 96-letna gospodinja Caterina luran vd. Zanetti, 45-letni upokojenec Francesco Trevisan, 85-letna gospodinja Soha Susmelj vd. Bulfoni, 69-letni upokojenec Daniele Sgubin, 82-letni upokojenec Paolo Orazietti, 74-letna upokojenka Anna Pettarin vd. Scime, 81-letni upokojenec Rodolfo Mandechich, 55-letni Giorgio Buiatti, 91-letna upokojenka Anna Donda vd. Miani, 83-letna upokojenka Ljudmila Terzer vd. Mikulus, 81-letna gospodinja Ludmil-la Matelič vd. Komel, 93-letna upokojenka Cecilia Mirnih, 74-letni upokojenec Nevio Cecon, 68-let-ni upokojenec Renato Ghia, 62-letni upokojenec Giuseppino Cechet, 94-letna gospodinja Ele-na Mozetič vd. Koder-matz, 64-letni upokojenec Aquilino Sandrin, 85-letna gospodinja Ni-colina Gumar, 51-letni natakar VValter Di Biag-gio. OKLICI: podoficir karabinjerjev Alfredo Teati-no in Vera Vasiljevič, trgovski zastopnik Andrea Codermaz in študentka Cecilia Eugenia Tolosa. POROČILI SO SE: komercialist Gianpaolo Bolteri in uradnica Cri-stina Bon, trgovski pomočnik Sergio Leonar-delli in agent javne varnost Flavia Canevali. gl RAZSTAVE V GALERIJI KINA VIT-TORIA je na pobudo likovnega združenja Exit postavljena razstava slikarjev Alessandre Ber-nardis, Micheleja Drascka in Hermana Kosiča. Na ogled bo do 12. novembra po umiku kinodvorane. V SINAGOGI v Asco-lijevi ulici je samo še danes odprta fotografska razstava o Jeruzalemu. Fotografije so delo Duby Tala in Moni Haramati. Ogled med 10. in 13. uro. V GALERIJI KATO-LISKE KNJIGARNE razstavlja svoja dela slikar Krištof Zupet. Razstava bo odprta do 5. novembra. Ogled po urniku knjigarne. V DVORANI DEŽELNIH STANOV NA GRADU je odprta razstava romunskih ikon, izdelkov ljudske umetnosti iz okolice Arada. Razstava bo odprta do 20. novembra. Ogled je ob delavnikih (razen ponedeljka) in praznikih po urniku ogleda drugih zbirk in razstav na gradu. [3 OBVESTILA CK3KLUB sporoča, da bo prihodnje srečanje jutri, 30. novembra, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. SKD KREMENJAK iz Jamelj prireja plesne vaje za otroke in odrasle. Prijavite se lahko pri Milki Pahor tel. 419993 ali pri odbornikih. KINO VITTORIA 15.00-17.20-19.40-22.00 »Die hard (Duri a morire) «. Igrajo Bruce VVillis, Je-remy Irons, Samuiel L. Jackson. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 16.00-18.00- 20.00- 22.00»Fermo posta«. Rež. Tinto Brass. Prepovedan mladini pod 18. letom. TRZIC COMUNALE 16.00- 18.00- 20.00-22.00»La se-conda volta«. Rež. Mim-mo Calopresti. Igrata Nanni Moretti in Valeria Brani Tedeschi. M LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele, tel. 21074. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te- renziana 26, tel. 482787. REVMA / VČERAJ POPOLDNE Krajani začeli urejati župnišče Če jim občina ne bo pomagala bodo poslopje rešili sami Od torka. 31. oktobra dalje se začenja SENZACIONALNA RAZPRODAJA ' vsega blaga na zalogi v skladišču oblačil in jeansov .0-1 sua «7 ©dh/SSaMl , Gorica - Ulica Cassino 5 (vhod tudi iz ulice Garibaldi 6) IZREDNI Od AO% do 90% obvestilo občini NOVICE Skupščina članov združenja Societat filologjche furlane Na sedežu Furlanskega jezikoslovnega društva ( Societat filologjche furlane) bo jutri, ob 18. uri, skupština elanov, kjer bodo razpravljali o nizu za razvoj furlanskega jezika in kulture pomembnih vprašanj. Tako bo govor o deželnih zakonih št. 42 in 85 o natečaju za video v furlanščini, o teCaju furlanskega jezika in kulture itd. Sedež društva je v Bellinijevi ulici 3. Tečaj šivanja na sedežu skupnosti Arcobaleno Na sedežu skupnosti Arcobaleno v Mihaelovi utici 38, se kljub gradbeni dejavnosti (za obnovo prostorov namreč) odvija ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do 17. ure, teCaj šivanja. Na sedežu skupnosti pa se ukvarjajo tudi s pletilstvom in popravljanjem oblatil. Urnik trgovin v prihodnjem prazničnem tednu Združenje trgovcev ASCOM obvešča, da bodo trgovine v nastopajočem tednu poslovale po sledečem umiku: jutri, 30. oktobra, vse trgovine bodo lahko poslovale ves dan; torek, 31. oktobra vse trgovine bodo poslovale po običajnem umiku z izjemo mesnic, ki bodo odprte tudi v popoldanskem Času, v pekarnah pa se bo treba oskrbeti s kruhom tudi za sredo; sreda, 1. novembra, vse trgovine bodo zaprte, z izjemo cvetlicam, ki bodo odprte v dopoldanskem času; v soboto, 4. novembra, bodo lahko (fakoltativno) odprte trgovine, ki imajo sicer na ta dan obvezno tedensko zaporo. Tekmovanje jadralnih letalskih modelov Na mirenskem letališču se bodo danes spomnili 3. obletnice smrti nekdanjega predsednika aerokluba Angela Zottarja. Priredili so namreč tekmovanje jadralnih letalskih modelov, ki jih bodo spuščali s pomočjo maksifraCe. Tekmovanje se bo začelo ob 9. mi. TV Primorka začenja niz oddaj o naši narodnostni skupnosti Slovenska narodnostna skupnost v Italiji preživlja nelahke Čase predvsem zaradi težav, ki jih beleži tako na gospodarskem, kulturnem in šolskem področju. Določene težave se kažeju tudi na relaciji manjšina-maticna domovina kakor tudi znotraj same manjšinske organizuanosti in nenazadnje v sami levici. Tem vprašanjem se bo posvetil voditelj zamejske oddaje na TV Primorka Rudi Pavšič, Id bo v studio povabil različne sogovornike, ki so izraz naše manjšinske razvejanosti, da bi se z njimi razgovarjal o teh problematikah. Niz pogovorov se bo pričel že jutri. Gost v studiju bo Livio Semolič, elan vodstva goriške SKGZ. Oddaja bo na sporedu jutri, ob 18.15. Zapornik se je sam javil Na goriški kvesturi se je, v spremstvu odvetnika, javil Giovanni Ballarin iz Bassana del Grappa, ki so ga iskali zaradi pobega iz zapora. Pravzaprav ni šlo za pravi beg. Ballarin je v zaporu v Padovi dobil dovoljenje za obisk v Bassanu, vendar pa se ni ob zapadlosti roka vrnil v zapor, kjer prestaja kazen zaradi umora. Poskus tatvine V petek okrog 19. ure je Mario Gabrielli prosil za posredovanje policije zaradi domnevne tatvine v uradih uvozno-izvoznega podjetja Astra, v ulici Scuola Agraria 10. Točnih poročil o poteku preiskave še ni, vendar se zdi, da so neznanci odšli praznih rok. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA Smučarski odsek prireja od 27. decembra 1995 do 2. januarja 1996 za mladino in odrasle (ter cele družine) v Cerknem (Hotel Eta) s smučanjem na Črnem vrhu, po zelo ugodnih pogojih. Prijave samo še v torek, 31. t. m., od 19. do 20. ure na sedežu društva, Ul. Malta 2 (tel. 33029). & Petrolilfera ©ir ii ziana GORICA - Ulica Trivigiano, 41 - Tel. (0481) 20671 & plinsko olje za ogrevanje maziva pogonska goriva ^ avtoprevozi s cisterno ...telefonirajte nam, da bo zima topla, pri nas sta prijaznost in resnost Vam na razpolago ZSKD / POUDAREK NA DEŽELNI RAZSEŽNOSTI Knjižica s padalki o prisotnosti Zveze Poleg predstavitve publikacije tudi nastop pevskih zborov iz Gabrij in Štandreža Spored spominskih slovesnosti V prihodnjih dneh se bodo pred spominskimi obeležji in na pokopališčih vrstile komemoracije ob dnevu mrtvih. Spominu padlih za svobodo in žrtev vojne se bodo poklonili predstavniki borčevskih organizacij, krajevnih ustanov in društev. Objavljamo razpored spominskih slovesnosti v nekaterih krajih na Goriškem: Občina Sovodnje; sreda, 1. novembra, 9.30 Vrh, 9.50, Gabrje, 10.10 Rupa, 10.30 Peč, 11.00 Sovodnje. V Sovodnjah bodo na novo odkrili spominsko tablo na cerkvi. Sodelovala bodo društva, borčevske organizacije, spominu padlih se bo poklonila tudi Slovenska skupnost. Občina Doberdob: sreda, 1. novembra, 11.20 Jamlje (spomenik padlim v NOB), 11.30 pokopališče (obeležje padlim avstrijskim vojakom), 11.40 Soneti (spomenik padlim italijanskim vojakom), 12.00 PalkišCe, 12.10 Poljane, 12.20 Doberdob. Poleg občinske uprave sodelujejo tudi društva in borčevske organizacije. Standrež: na pobudo VZPI/ANPI, rajonskega sveta in društev, v sredo, 1. novembra, ob 11.15 v domu A. Budala in ob 11.30, pred spomenikom NOB. Gorica: na pobudo VZPI/ANPI, v sodelovanju s predstavniki društev in organizacij ter konzulata Republike Slovenije, v sredo, 1. novembra ob 11.30 pred spomenikom padlim partizanom na glavnem pokopališču. Venec bodo položili tudi predstavniki SKGZ. Pred tem bo v Gorici, ob 10. uri, slovesnost pred spomenikom deportirancem v Nemčijo, na trgu pred železniško postajo. Slovesnost prireja združenje ANED. Pevma: na pobudo rajonskega sveta, društev in borčevske organizacije, v sredo, 1. novembra ob 9.30, pred spomenikom. Podgora: v sredo, !, novembra ob 10. uri na pobudo rajonskega sveta in borčevske organizacije v sodelovanju z društvi. Srečanje predstavnikov levičarskih komponent V Kulturnem domu v Gorici so se sestali predstavniki različnih komponent slovenske levice na Goriškem. Namen srečanja je bil, da bi si predstavniki različnih strank in družbenih organizacij izmenjali poglede na nekatere aktualne probleme za Slovence v Italiji in zaceli razmišljati o skupni strategiji naprednih in levičarskih sil, ki skupno vzeto predstavljajo večji del slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Srečanja sta se med drugimi udeležila senator Darko Bratina in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, poleg njiju pa še goriški predstavniki DSL, SKP, Demokratskega foruma, Zelenih. Prisotni so bili tudi predstavniki SKGZ in občinski upravitelji izvoljeni na listah Občinske enotnosti. Srečanje je bilo koristna priložnost za začetek dialoga, ki je še posebno potreben in koristen v trenutku prehajanja proti bipolarnemu volilnemu sistemu. Skupna strategija naprednih sil pa je potrebna tudi v manjšinskem okviru, kjer je po oceni mnogih razpravljalcev potrebna prevetritev in prilagoditev oblik manjšinske organiziranosti in političnega nastopanja novim izzivom časa, začenši z vprašanjem skupnega manjšinskega predstavništva, ki tako, kakršno je, ne zadovoljuje vec nikogar. Sestanek, ki je potekal v obliki prostega razmišljanja in izmenjave pogledov, so sklenili z dogovorom, da bodo s podobnimi oblikami srečevanja nadaljevali in jih po možnosti osredotočili na obravnavo specifičnih aktualnih tem. ODPRLI JO BODO 31. TM. Petnajst likovnikov v Kulturnem domu Razstavo prirejata Kulturni dom in združenja ENDAS iz Tržiča SODIŠČE TRŽIČ S kulturnim večerom, na katerem so predstavili trojezično informativno publikacijo, se je v goriskem Kulturnem domu zaključil triptih večerov, s katerimi so tudi na Goriskem počastili 50-let-nico Zveze slovenskih kulturnih društev. Po septembrskih proslavah v Dolini in kulturnih večerih na Goriškem, bodo v naslednjih mesecih pripravili priložnostne prireditve ob 50-letnici tudi med Slovenci na Videmskem in s tem poudarili pomembno deželno dimenzijo, ki jo ima ZSKD. Petkov večer v Kulturnem domu so obogatili elani pevskih zborov Oton Župančič iz Štandreža in Skala iz Ga-brji, ki so pod vodstvom Mirana Rastje predstavili del izbora iz letošnjega zborovskega repertoarja. Predsednik goriške ZSKD Rudi PavSiC je posebej izpo-stavU bogato dejavnost te organizacije, ki je v petdesebh letih aktivne prisotnosti v zamejstvu odločilno prispevala pri rasti naše manjšinske stvarnosti. Zveza s svojimi skoraj sedemdesetimi društvi nedvomno predstavlja najveejo organizirano obliko kulturne ustvarjalnosti, ki se kaže tudi v delu kulturnih društev, od katerih bodo nekatera letos slavila 50 let dela. To so KD Sovodnje, KD Oton Zupančič iz Štandreža in KD Briški grič iz Steverjana. Ob predstavitvi trojezične publikacije je deželni predsednik ZSKD Ace Mermolja poudaril, da knjižica želi shematsko predstaviti delo in prisotnost Zveze in včlanjenih društev. Jasno je, da taksna knjižica ne more zaobjeti vsega, kar to gibanje v resnici predstavlja, zaradi tega je v načrtih izdaja večje knjige, ki bi celoviteje in primernejše obeležila petdesetletno prehojeno pot organizacije ljubiteljske kulture. Ace Mermolja je nadalje ugotovil, da ZSKD opravlja neprecenljivo delo na celotnem območju, kjer Slovenci Živimo in da je zato toliko manj razumljivo, da je komaj lani bila deležna deželnega priznanja. Na sliki - Foto Studio Re-portage - s petkove prireditve v Kulturnem domu. V galeriji Kulturnega doma, kjer je bila do petka na ogled skupinska fotografska razstava elanov krožka Skupina 75, bodo v torek odprli novo razstavo. Tokrat gre za skupinsko razstavo petnajstih likovnikov z Goriškega, ki bodo na razstavi sodelovali vsak s po tremi deli. Razstavo prireja združenje ENDAS iz TržiCa, v sodelovanju s Kulturnim domom. Gre za dokaj široko paleto likovnih ustvarjalcev, z zelo različnimi umetniškimi izkušnjami. Nekateri med njimi so se že uveljavili v tukajšnjem prostoru, nekateri pa Se iščejo svojo smer in prostor. Med likovniki so dobro zastopane slikarje.V Kulturnem domu si bomo do 10. novembra lahko ogledali dela Grazie Aiello, Augusta Brtolija, Laure Boletig, Claudia Corra-dija, Renza Furlanija, Oresteja Grandessa, Li-via Perina, Mariegrazie Persoglia, Renza Pillo-na, Armanda Pizzigna-cha, Daria Šansona, Giannija Segatta, Cesa-reja Spangherja, Adriana Velussija in Giorgia Vinzana. Razstavo bodo odprli v torek, 31. t.m. ob 18.30, na ogled pa bo do 10. novembra, ob delavnikih od 9. do 13. ure ter v večernem Času, ko so v Kulturnem domu prireditve. Ob praznikih je razstava zaprta. Vittorio Spolverini alias Dani oproščen Ljudje na Goriskem so na Vittoria Spolverinija, alias Danija, alias Vittoria Ze skoraj pozabili. Malo tudi zaradi inflacije raznih vidcev in videnj na raznih koncih Italije. Vittorio Spolverini, ki je svoj nekdanji poklic fotografa opustil že pred leti, se je te dni spet znašel na očeh javnosti. Na preturi se je moral zagovarjati ker da je s svojimi "videnji” zlorabil lahkovernost ljudi, ki so, zlasti v začetni fazi, trumoma navalili na travnik, ob državni cesti na Majni-cah, kjer naj bi videc komuniciral z Marijo. Pretor je Spolverinija po zaslišanju nekaterih prič, povsem oprostil kaznivega dejanja. Oprostitev je predlagal tudi tožilec. Zadnji dan Na razstavišču ob locniskem mostu se danes zaključi 15. avtomobilski sejem Motor expo racing. Obiskovalci sejma si bodo tudi danes, poleg razstavljenih novih modelov avtomobilov in "muzejskih” vozil, ogledali nekaj športnih prireditev: devetnajst pilotov se bo pomerilo ob 10. uri za najboljšo uvrstitev na 9. Rallystam, izvedli pa bodo, s pričetkom ob 13. uri, tudi 6. Rally policijskih vozil. Aretacija zaradi posesti orožja V priporu v goriskem zaporu je 28-letni G.R. iz TržiCa zaradi posesti strelnega orožja. Na njegovem domu so namreC, med hišno preiskavo, našli skrito pištolo kal. 7.65 z nekaj naboji in utisevalcem. Po skopih informacijah, ki so pricurljale v javnost, pa se zdi, da je G.R. mojster v izdelavi orožja, oziroma v predelavi igrač v pravo orožje. Ze v začetku letošnjega leta je imel opravka s policijo in sodstvom zaradi podobnega kaznivega dejanja in ga je policija zato imela na špici. Kot kaže se možakar ni nameraval kar tako odpovedati nedvomno zanimivemu, vendar pa tudi nevarnemu hobbyju. r PO OBJAVI NJENIH SLIK Lepa Dimitra spet kali grško javno življenje Socialisti zahtevajo naj se odpove političnemu udejstvovanju ATENE - Petkov sklep atenskega državnega pravdništva, ki je ukazalo aretacijo dveh založnikov, ker sta objavila sliko žene prvega ministra Andreasa Papandreua v provokativni goloti in v lezbični pozi z neko svojo prav tako golo prijateljico, je v Grčiji postala bit dneva, zaradi katerega se marsikdo škodoželjno smeje. Aretacijo založnikov dnevnikov Avriani in Onoma je ukazal državni pravdnik Efterpi Ko-stamani, ker je v objavi slike Dimitre Liani Pa-pandreu zaznal kaznivo dejanje žalitve. Dnevnik Avriani je napisal, da je sliko gole Dimitre objavil na prvi strani, tako da bi premierjevo ženo prisilil, naj zapusti politiko. Vladin predstavnik za tisk je sliko ocenil kot »falsifikat«, s katerim naj bi poskusili očrniti Papandreua in njegovo socialistično stranko Pasok. Bivša stevardesa Dimitra se je ob svojem 36 let starejšem izvoljencu prvič pojavila med volilno kampanjo leta 1988. Na vse zaplete prekaljene socialistične politike ta takrat 33-let-na stevardesa ni naredila slabega vtisa, bab so se samo, da jim to ljubezensko razmerje ne bi škodilo na volitvah. Prav tako se niso zgrozili, ko je Papandreu odslovil svojo ženo in se poročil z Dimitro. Priletnemu, sedaj 76- letnemu Papandreu, so navsezadnje privoščili na stara leta mlado ženo. Takoj pa je bil ogenj v strehi, ko se je Dimitra začela pečati s poh-tiko in je prevzela vplivno in prestižno funkcijo osebne pre-mierove tajnice. Politično delovanje mlade Dimitre so grški socialisti ocenili kot pravo vmešavanje v strankine zadeve, tako da jo je moral Papandreu večkrat zagovarjati pred napadi svojih strankinih tovarišev. »Upajmo, da bo Dimitra odstopila in da bo obljubila, da se odpove politiki...«, je zapisal dnevnik A vrani, ki je bil do vzpona lepe Dimitre vnet zagovornik Papandreua. Dnevnik je pred sporno lezbično sliko objavil še druge fotografije gole Dimitre, tako da se je v Grčiji marsikdo vprAašal, ali je dopustno, da neki časopis objavlja slike Dimitre iz časov pred poroko s Papandreuom. Pri dnevniku A vrani pa si niso delali skrbi, ker so ubili dve muhi z enim zamahom, saj so očrnili Dimitro pred javnim mnenjem, obenem pa povečali naklado z 10 tisoč na kar 80 tisoč izvodov. Bržkone bi dnevnik objavil še marsikatero pikantno sliko nadobudne premierjeve žene, če tega ne bi prekinil državni pravdnik Kostamani, ki je s tem Grke prikrajšal za dodatno zabavo. Najvišji nebotičniki rastejo na Vzhodu V 90. letih so ZDA veljale za domovino nabotičnikov. To obdobje se zapira, saj raste najvišja stolpnica v Kuala Lumpurju in tudi drugih pet nebotičnikov nastaja prav tako v Aziji. VVorld Trade Empire State Building New York, ZDA Amoco Chicago, ZDA John Hancock Center Chicago, ZDA Chrysler Building New York, ZDA Texas Commerce Tovver Houston, ZDA First Interstate Bank Plaza Houston, ZDA First Canadian Place Toronto, Kanada -jS) VVorld Trade Center ena ^ New York, ZDA VVorld Trade Center dva New York, ZDA Empire State Building New York, ZDA Central Plaza __________ Hong Kong Stolpnica Kitajske banke Hong Kong T & C Tovver Stolpnica Kitajske banke Kaoshiung, Tajvan Primerjava med Stolpnicami Višina najvišjih stolpnic na svetu: Stolpnica T & C mil (D o ■s CZ) r Petronas Sears Jin Mao VVorld Trade VVorld Trade Empire State Central Stolpnica T & C ena in dva Tovver Building Center ena Center ena Building Plaza Kitajske banke Tovver 442 m 436,2 m 413,7 m 410,4 m 408,6 m 375 m 368,1 m. 368 m 342 m BAGDAD / EKONOMSKA KRIZA V IRAKU LONDON / ZNANSTVENA RAZISKAVA V kalnih vodah reke Tigris iščejo ostanke zlata nekdanjih zlatarn V reki iščejo drobce zlata, ki se nahajajo v ostankih nekdanjih delavnic židovskih zlatarjev, ki so se pred šestdesetimi leti odselili v Izrael Podaljšanje delovnika ne koristi storilnosti Uradniki so ob zdravje in zanemarjajo družino BAGDAD - Vzdolž kalne reke Tigris v najhujši opoldanski pripeki na tisoče mladih Iračanov vihti ponve in kozice polne vode in umazanije, v upanju, da bodo našli vsaj drobec zlata. »Bil sem zlatar. To je bil moj poklic že v otroštvu,« pravi Farban Svih Kadim, nadzornik skupine iskalcev zlata ob mostu Al-Suhada. »Danes se komaj lahko preživljam,« se pritožuje. Delavci se spustijo po strmem nabrežju do reke, kjer izpirajo umazanijo s prav tako umazano vodo. Tigris gotovo ni Klondike. Zlato, ki ga iščejo bagdadski mladeniči je tako rekoč človeškega izvora. Kadim nam zaupa, da kupuje in brska po odpadkih zlatarskih delavnic. »Danes kopamo tam, kjer so pred šestdesetimi leti delali židovski zlatarji,« razlaga Kadim. Obrtnikom je med delom od časa do časa padel na tla kak drobec, ki je nato ostal obešen na njihovih oblačilih ali so ga z umazanijo pometli pred duri na ulico. Iskalci zlata kopajo dva ali tri metre v globino, to umazanijo kupijo in jo odnesejo na nabrežje, kjer jo izperejo, v upanju, da bodo v njej našli kak drobec zlata. Tega nato prečistijo v tovarnah in ga znova prodajo. Židje so bili do ustanovitve izraelske države leta 1948 bagdadski zlatarji. Še danes so police starinarn dobro Založene z lepo izdelanimi zlatimi predmeti naroda, ki je živel med Tigri sem in Evfratom vsaj 2.500 let. Izraelci trdijo, da so jih iz Iraka odgnali, Iračani pa, da jih je zvabila v Izrael sionistična propaganda. Kakorkoli že, je danes v Bagdadu ostalo le še nekaj starejših oseb, zadnjih predstavnikov nekdaj pomembne židovske skupnosti. Tisti, ki danes iščejo zlate odpadke židovskih delavnic, so predvsem mladi ljudje, ki stoje ure in ure do pasu v vodi, da bi našli kako žlahtno drobtinico. Trud pa se izplača. Kadim in njegovi delavci v treh dneh izperejo do 50.000 iraških di- narjev zlata. Ko izplačata svojih enajst delavcev, ostane Kadimu in njegovemu poslovnemu partnerju približno 12.000 dinarjev na osebo. Ge to vsoto pretvorimo v dolarje, bomo verjetno presenečeni, saj znaša 12.000 iraških dinarjev samo kakih pet ameriških dolarjev. Upoštevati pa je treba, da znaša v Iraku plača visokega državnega funkcionarja manj kot 20.000 dinarjev, tako da se v resnici iskalcem zlata godi razmeroma dobro. Dejavnost se je začela razvijati v 80. letih, zacvetela pa je šele, ko se je država začela soočati s posledicami strogega embarga po Husejnovi invaziji Kuvajta leta 1990. V vsej državi se danes z iskanjem zlata ukvarja na tisoče oseb, smešno kot se lahko zdi, pa je ta dejavnost eden od razlogov, zaradi katerih država še ni povsem propadla, kljub embargu. Zaradi inflacije (iraški dinar se je od junija devalviral za petdeset odstotkov) ljudje, čim imajo denar, kupujejo zlato. LONDON - Podjetje nima nobene koristi, če uradniki presedijo skoraj ves dan v uradu, ker pade storilnost. Prizadeti pa so tudi uradniki, ker so ob zdravje in zanemarjajo svojo družino. V Veliki Britaniji že nekaj let prevladuje težnja o daljšem delovnem umiku, kar pa po ugotovitvah zadnje raziskave nekega velikega podjetja za zaposlovanje škodi gospodarskemu napredku. Iz raziskave izhaja, da 70 odstotkov madnikov dela po 40 ur na teden, kar ena tretjina pa po 50 ur na teden, ne da bi jih plačati za nadurno delo. Produktivnost pa se ne zviša, ker napetost in utrujenost znižata storilnost. »Skoraj polovica od približno enega miti j ona anketiranih oseb je priznala, da dobršen del svojega bivanja v uradih posveti naporom, kako bi dala vtis, da ima ogromno dela,« je povedala Anne Riley, ena od odgovornih pri družbi za zaposlovanje Austin Knight. Po njenem se večina zaposlenih trudi, da bi svojim nadrejenim dokazala, da si službo zasluži. Po zadnji gospodarski recesiji so nadrejeni in delodajalci začeli krčiti osebje in podaljševati delovni umik, tako da se nihče ne počuti varnega. Kljub vsemu temu pa kar 90 odstotkov delodajalcev priznava nekoristnost po- daljševanja delovnega umika preko določene meje. Anna Riley zato svetuje podjetjem, naj spremenijo dosedanje težnje, preden bo prepozno, ker bo imela ta »delovna kultura« prej ali slej dramatične posledice za gospodarstvo in družbo. Po njenem ni dovolj kvatificirati pozitivne in negativne značilnosti dolgih delovnih dni, temveč je treba predvsem ugotoviti, kaj predstavljajo. Rileyjeva je mnenja, da je prišlo do strukturalne involucije v managerstvu, ki se je zaradi recesije zaprlo v neke vrste oligarhično logiko, po kateri je treba zagotoviti varnost vodstvenemu osebju na škodo podrejenih. Ukrepati pa je treba čimprej, ker se z novo gospodarsko rastjo veča delo v podjetjih, ta pa nimajo nobenega načrta za zvišanje delovne moči, prav tako ne predvidevajo dodatnega plačila za prekomerno delo. Delati pod pritiskom ne prizadene samo storilnosti, ker so uradniki preutrujeni, negativno vpliva tudi na medčloveške odnose na delovnem mestu. Še bolj negativno se tako stanje odraža na uradnice, ki se morajo odreci družinski sreči, če hočejo ohraniti delovno mesto. SVET Nedelja, 29. oktobra 1995 FRANCOSKI JEDRSKI POSKUSI V TIHEM OCEANU Nova eksplozija stresla Mururoo Ogorčeni protesti mednarodne javnosti - tretji del PARIZ (Reuter) - Francija je v petek ob 23. uri v južnem Tihem oceanu izvedla svoj tretji od napovedanih šestih jedrskih poskusov. Kljub protestom svetovne skupnosti in okoljevarstvenih organizacij je Francija trdno odločena, da bo izpeljala predvideni program jedrskih poskusov, preden se jim bo leta 1996 dokončno odpovedala. Tiskovni predstavnik francoskih oboroženih sil je poleg moči, nekaj manj kot 60 kiloton, navedel le malo podatkov o izvedenem poskusu. Francoske oblasti so očitno spoznale, da je bila začetna politika sorazmerne odprtosti podatkov o poskusih kontrapro-duktivna in je samo okrepila protijedrske kritike. Francoski predsednik Chirac je potrdil, da bo Francija najverjetneje izvedla še tri poskuse. Z njimi naj bi dobila potrebne podatke za izvajanje računalniških simulacij, ki bodo zagotavljali varnost in učinkovitost ter morebiten nadaljnji razvoj francoskega jedrskega orožja. Po končani seriji poskusov bo Francija pristopila k mednarodnemu sporazumu o popolni prepovedi vseh jedrskih poskusov, ki naj bi ga podpisali predvidoma prihodnje leto. Podobno kot oba prejšnja je petkov poskus sprožil ogorčene proteste predvsem tihomorskih držav in okoljevarstvenih organizacij. Poskus pa je vrgel temno luč tudi na bri-tansko-francoske odnose, čeprav uradni London ponavlja, da so jedrski poskusi francoska notranja zadeva. Velika Britanija je upala, da bo Francija nadaljnje poskuse odložila vsaj do konca vrhunskega srečanja držav članic Com-monvvealtha, ki bo potekalo na Novi Zelandiji od 10. do 13. novembra letos. Ostali voditelji držav članic Commomvealtha so že zagrozili, da bodo na srečanju osamili Veliko Britanijo zaradi njenega mlačnega odnosa do francoskih jedrskih poskusov. Novozelandski premier Jim Bolger je v intervjuju za novozelandski radio potrdil, da bodo ena od tem na novembrskem srečanju Commomvealtha tudi jedrski poskusi. Avstralski premier Paul Keating pa je francosko politiko obtožil dvoličnosti, saj je Francija objavila, da bo podpisala protokol o nejedrskem območju v južnem Tihem oceanu. ANALIZA Delovni obisk z veliko pompa LONDON - Ko je Jacques Chirac nazadnje prišel na »prijateljski klepet« z Johnom Majorjem, je bil tako daleč v predsedniškem predvolilnem boju, da je obisk izzvenel bolj kot prepričevanje francoskih volil-cev. Po zmagi na majskih volitvah se Chirac z vsem predsedniškim pompom vrača v Veliko Britanijo na pogovore z Johnom Majorjem, Id naj bi samo še bolj utrdili odlične odnose med državama. Medtem ko je Chirac na rednem srečanju z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom v sredo govoril predvsem o vizijah prihodnje Evrope in načrtih za oblikovanje enotne evropske denarne enote, je njegov prvi predsedniški obisk v Londonu bolj praktične narave. Državnika naj bi se pogovarjala predvsem o treh temah: krepitvi medsebojnega sodelovanja na obrambnem področju, obli- kovanju skupnih izhodišč za konferenco o prihodnosti EU prihodnje leto in o medsebojnih odnosih na več področjih. Chirac bo sogovorniku pojasnil predvideni načrt dveletnega zategovanja pasu, s katerim naj bi se Francija pripravila na predvideno denarno unijo leta 1999. Poleg tega se bo zahvalil britanski vladi za njeno tiho diplomatsko podporo francoskih jedrskih poskusov v južnem Tihem oceanu. Velika Britanija je v petek dala vedeti, da je tretji izvedeni poskus povsem francoska zadeva. S tem se ni pridružila splošni obsodbi poskusov v južnem Tihem oceanu. Major bo na srečanju skušal sogovornika prepričati o praktičnih prednostih sodelovanja med državami EU v nasprotju s togo politiko Bruslja, ki buri »evroskeptike« v njegovi vladajoči konservativni stranki. V ponedeljek bosta državnika slovesno odprla sedež francosko-bri-tanske letalske skupine za Evropo, ki naj bi načrtovala in poveljevala skupnim letalskim operacijam. Poveljstvo skupine bo nameščeno v letalskem oporišču High Wycombe blizu Londona. Odločitev o oblikovanju te enote je bila sprejeta na vrhunskem srečanju novembra lani na osnovi izkušenj, ki so jih dobili v letalskih operacijah nad ozemljem nekdanje Jugoslavije. Tiskovna predstavnica francoskega predsednika je v petek izjavila: »Ustanovitev te enote kaže na željo obeh držav po sodelovanju in oblikovanju skupne evropske varnostne in obrambne identitete. In vse bo potekalo pošteno v odnosu do Nata.« Ker bo Velika Britanija prevzela predsedovanje Zahodnoevropski uniji, je srečanje tudi priložnost, da se določijo prednostne naloge unije za prihodnje leto, pri čemer se državi z nekaterimi razlikami zavzemata za krepitev WEU. Chirac je v pogovoru s sekretarjem unije Josejem Cu-tileirom omenil željo Francije, da bi se unija spremenila v evropski steber Nata. Veliki Britaniji podobni pogledi niso po godu in Major bo Chiraca opozoril, da Velika Britanija ostro nasprotuje združitvi Zahodnoevropske unije z EU in njeni krepitvi na račun Nata. Državnika bosta se bosta pogovarjala tudi o nasledniku Willyja Claesa. Francija je izrazila zadržke do nekdanjega danskega zunanjega ministra Uffeja Ellmanna-Jensena. Velika Britanija naj bi podprla kandidaturo nekdanjega nizozemskega premiera Ruuda Lubbersa, če ne bo predlagala svojega kandidata. Allan Wheatley / Reuter ZADNJI DAN PRED REFERENDUMOM V GUEBECU Zagovorniki odcepitve se nameravajo »samo« pogajati Tisoče Kanadčanov je nenadoma postalo navezanih na nekdaj zapostavljeno francosko govorečo provinco MONTREAL (Reuter) - Nasprotniki odcepitve Quebe-ca skušajo z velikimi zborovanji v zadnjih dneh pred re-ferndumom prepričati prebivalce francosko govoreče kanadske province, naj se odločijo za ohranitev enotnosti države. V petek zvečer se je na Kanadskem trgu v središču Montreala zbralo več kot 150 tisoč ljudi, ki so prepevali kanadsko himno ter s transparenti in zastavami izražali svojo željo, da se Quebec ne odcepi. Separatisti so zborovanje ocenih kot zrežirano prireditev, saj po njihovem mnenju Kanadča- ni niso tako čustveno navezani na Quebec, kot kažejo v zadnjih dneh. Trenutno razmerje med zagovorniki in nasprotniki odcepitve je 46 proti 40 odstotkov, 14 odstotkov volilcev pa je neopredeljenih. Zagovorniki odcepitve poudarjajo, da pozitiven izid ponedeljkovega referen- duma še ne pomeni razpada Kanade. Referendumsko vprašanje je namreč oblikovano tako, da se bodo volilci odločati, ati naj Quebec postane suveren po tem, ko bo Kanadi ponudil uradni predlog za oblikovanje novega gospodarskega in političnega partnerstva. Quebeški pogajalec z zvezno vlado v Ot-tawi bo Lucien Bouchard, vodja stranke Bloc Quebe-cois. Bouchard le redko omenja Quebec kot samostojno državo, ampak govori o drugačnosti province in od volilcev žeti, da mu dajo močan mandat za pogajanja s Kanado. Rok za sklenitev sporazuma je 30. oktober 1996, Quebec pa naj bi ostal V gospodarski in denarni uniji s Kanado, s prostim pretokom ljudi, blaga, storitev in kapitala, vendar ne bi bil del kanadske federacije. Verjetno pa bo največja težava pri pogajanjih ta, da so predsednik zvezne vlade, zunanji in finančni minister francosko govoreči Que-becani, kar pomeni, da se bodo v primeru uspeha separatistov znašli v precej neprijetnem položaju. Kraljica Elizabeta »žrtev« telefonske prevare MONTREAL (Reuter) - Disc jockey Pierre Brassard z montrealskega radia je po papežu, haitskem predsedniku in igralki Brigitte Bardot potegnil za nos še britansko kraljico Elizabeto. Poklical jo je po telefonu in se predstavil kot kanadski premier Jean Chretien, zaskrbljen nad usodo države zaradi referenduma v Quebecu. Kraljica, ki je formalno tudi kanadski šef države, je z razumevanjem sprejela »Chretienove« skrbi: »No, kot vse kaže, se lahko izid referenduma obme v napačno smer. Ce bi lahko pomagala, bi z veseljem storila vse, kar je v moji moči.« Buckinghamska palaca doslej v javnost ni posredovala nobenega uradnega mnenja o quebeškem referendumu, zato je nelagodnost toliko večja. Javorjevi listi še vihrajo po Montrealu (Telefoto: AP) NOVICE Turčija omilila sporni zakon ANKARA (Reuter) - Turška premierka Cillerjeva je pozdravila odločitev parlamenta, da omili zakonodajo, zaradi katere so se za zapahi znašli številni intelektualci, ki so se zavzemali za pravice Kurdov. Članice EU v zameno za turški vstop v carinsko unijo, o katerem so se načelno že dogovoriti, že dlje Časa zahtevajo spremembe zakonov, ki omejujejo »separatistično propagando«. Novi zakon zmanjšuje trajanje zaporne kazni s petih na največ tri leta, omogoča zamenjavo zaporne kazni z odškodnino, hkrati pa daje sodišču pooblastilo, s katerun lahko prepreci oddajanje RTV programa, ki bi po njegovi oceni imelo separatistični značaj. Jelcinova odsotnost ne povzroča pretresov MOSKVA (Reuter) - Kljub bolezni predsednika Jelcina ruska administracija deluje nemoteno. Tiskovna agencija Interfaks sporoča, da Jelcinov svetovalec Viktor Iljušin in šef administracije Sergej Fiolatov nenehno prejemata poročila o predsednikovem zdravju. Jelcinov tiskovni predstavnik Sergej Medvedjev je včeraj izjavil, da so zdravniki predsedniku odsvetovati sprejem obiskov, saj bi to lahko upočasnilo njegovo okrevanje. Preventivno zaprli černobilski reaktor KIJEV (Reuter) - Manj kot teden dni pred obiskom zahodnih strokovnjakov so zaradi napak pri dovodu goriva zaprti černobilski reaktor. Direktor je novinarjem zagotovil, da radioaktivno sevanje ni ušlo iz reaktorja. Ukrajinski predsednik KuCma je obljubil, da bodo Černobil zaprti do leta 2000, vendar bodo potrebovati pomoč Zahoda. Ukrajina, ki ima veliko nahajališč urana, primanjkuje pa ji nafte in plina, namerava še naprej razvijati jedrsko industrijo. To dokazuje tudi največji evropski reaktor v Zaporožju, ki so ga na omrežje priključili v petek. Šarma razpustil parlament v Utar Pradešu NEW DELHI (Reuter) - Najmočnejša indijska opozicijska stranka BJP je ostro protestirala, potem ko je predsednik Sankar Dajal Sarma razpustil zakonodajno telo v zvezni državi Utar Pradeš. Odločitev je namreč razblinila upe BPJ, da bo vodila deželno vlado, kar naj bi bilo ključnega pomena za uspeh na splošnih zveznih volitvah prihodnje leto. Indijski zakoni določajo, da ima Sarma v naslednjih šestih mesecih pravico do neposredne oblasti v Utar Pradešu. Boj za ameriški avtomobilski trg DETROIT (Reuter) - Japonski avtomobilski proizvajalci skušajo zadržati povišanje cen svojih modelov za prihodnje leto pod dvema odstotkoma in se tako cenovno približati detroitskim »velikim trem«. Agresivna cenovna politika Japoncev in šibek dolar bosta ameriškim proizvajalcem povzročila veliko težav, zlasti na trgu srednjih in majhnih avtomobilov. General Motors in Ford bosta povišala cene novih modelov za približno 2, 5 odstotka, Chrysler pa je napovedal le 1, 4-odstotno podražitev. Nova poslovna politika japonskih proizvajalcev že daje rezultate. Njihov delež na ameriškem trgu se je zaCel povečevati in letos znaša 23, 5 odstotka. Močne družbe, na primer Toyota, si lahko v boju za tržni delež privoščijo celo kratkoročne izgube. Ameriški proizvajalci se zavedajo, da bodo japonski ofenzivi kos samo s še učinkovitejšo proizvodnjo in zniževanjem stroškov. HRVAŠKE PARLAMENTARNE VOLITVE Referendum o podpori Tuđmanu HDZ se nasmihata dve tretjini glasov ZAGREB (Reuter, STA) - Danes bo na hrvaških parlamentarnih volitvah pribh-žno 3,6 milijona volilnih upravičenčev v domovini in na tujem izbiralo med več kot petdesetimi političnimi strankami, toda pravi boj bo potekal le med HDZ in Hrvaško socialno-liberalno stranko (HSLS). Opazovalci omenjajo celo možnost, da bi HDZ dobila dve tretjini glasov in s tem možnost spreminjanja ustave. Današnje parlamentarne volitve so se pravzaprav prelevile v referendum o podporo vladanju predsednika Franja Tuđmana. Vlada je razpisala predčasne volitve, da bi izkoristila Tudmanov junaški status po vojaških zmagah v operaciji Nevihta. Tako se sploh ne postavlja vprašanje današnjega zmagovalca, paC pa se zgolj ugiba, koliko glasov bo dobila vladajoča HDZ. Ustanovitelj HSLS Slavko Goldstein je kritiziral očitno zapostavljanje opozicije v predvolilnem boju. Na berlinski radijski postaji se je pritožil nad nezadostno navzočnostjo opozicije na državni televiziji. Po Goldsteinovem mnenju lahko raCuna opozicija na porast števila volilnih glasov. Trditev je utemeljil s tem, da HDZ predsednika Tuđmana še vedno vlada v duhu enostrankarskega režima in omejuje svobodo na gospodarskem področju. Med prebivalstvom pa vlada dvom o tem, za kaj sploh gre na današnjih volitvah. »Kaj Tuđman ne kandidira?« se je spraševal neki Zagrebčan. »Toda kdo potem kandidira? Zakaj sploh glasujemo?« Včeraj je tajnica predsednika Tuđmana za odnose z javnostjo Nataša RajakoviC je obvestila javnost o nedavnih izjavah ameriškega kongresnika Franka Wolfa, ki je v razpravi pred ameriškim kongresom dejal, da je hrvaška vlada fašistična. Med razpravo o ustanovitvi podjetniškega sklada za Hrvaško v višini 12 milijonov ameriških dolarjev je VVolf dejal, da mu je pomočnik ameriškega državnega tajnika za človekove pravice povedal, da so razmere v Zagrebu podobne tistim, ki so vladale v Berlinu v tridesetih letih. VVolf se je skliceval tudi na pogovor s predstavniki ameriških obveščevalnih služb in dejal, da v javni razpravi ne želi govoriti o podrobnostih, ker so zastašu-joCe. Po VVolfovih trditvah naj bi morali na nogometni tekmi Hrvaška - Italija v Splitu po prihodu predsednika Tuđmana vsi igralci in navijači vstati in ga pozdraviti z iztegnjeno roko. Rajakovičeva je pojasnila, da so se omenjene nogometne tekme udeležili britanski veleposlanik na Hrvaškem, podpredsednik Fife, 90 italijanskih novinarjev in 16 novinarjev iz Velike Britanije, Portugalske in Francije, poleg tega pa je tekmo prenašala tudi hrvaška televizija, in nihče ni videl ničesar podobnega, kot je zatrjeval ameriški kongresnik VVolf, ki je poleg tega med svojo razpravo Tudmanovi knjigi Brezpotja očital antisemitizem. Tu-dmanova tajnica za stike z javnostjo je spomnila, da se je hrvaški predsednik javno opravičil židovskemu narodu za vse, kar so preživeh v času NDH, in da je bil tudi sam udeleženec protifašističnega boja. Namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivo Sa-nader je v zvezi z omenjenim dogodkom izročil protest vodji misije ameriškega veleposlaništva na Hrvaškem. Borut Pahor v Zagrebu ZAGREB - Na povabilo predsednika sabora Republike Hrvaške Nedeljka Mi-hanovića se bo konec tedna v Zagrebu mudil predsedujoči odbora za mednarodne odnose Borut Pahor, ki bo spremljal potek vohtev na Hrvaškem in se bo ob tej priložnosti sešel z Žarkom Domijanom, dosedanjim predsednikom zunanjepolitičnega odbora hrvaškega sabora, ter s predstavniki ustavnega sodišča in državne volilne komisije. MIROVNI PROCES V BOSNI IN HERCEGOVINI Gračov in Peny dosegla dogovor SARAJEVO (Reuter) - Ameriški zunanji minister VVilliam Perry in ruski obrambni minister Pavel GraCov sta na pogovorih v Fort Rileyju dosegla pomemben napredek za sklenitev sporazuma o ruskem sodelovanju v bosanskem mirovnem načrtu. Američani in Rusi bodo oblikovali posebne skupne vojaške enote, ki bodo pomagale enotam za vzdrževanje miru. Perry je pojasnil, da gre za inženirske, transportne in druge enote, ki ne bodo pod poveljstvom zveze Nato. V teh enotah bodo sodelovali tudi vojaki iz drugih držav. Gračov je poudaril, da s tem še vedno niso rešili vprašanja sodelovanja ruskih vojakov v enotah za vzdrževanje miru, saj Rusija še vedno zavrača možnost, da bi ruski vojaki delovali pod poveljstvom zveze Nato. Pogajanja bodo nadaljevali v Bruslju sredi novembra. »Upamo, da bomo končno dosegli soglasje,« je dejal predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Burns. »Ge pa soglasja le ne bi dose- gli, bomo seveda nadaljevali prvotni načrt, torej enote za vzdrževanje miru pod poveljstvom zveze Nato.« Ameriški mirovni posredniki bodo v Daytonu ponudili sprtim stranem osnutek mirovne pogodbe, osnutek nove ustave in analizo ozemeljske delitve med sprtimi stranmi. Poleg tega bodo predstavili problematiko vračanja beguncev in naCrt za povojno obnovo in razvoj Bosne. Predstavniki ZN poudarjajo velik pomen sprostitve dostopa do Sarajeva prek srbskega ozemlja, kar naj bi bil pomemben korak k popolni svobodi gibanja okoli Sarajeva. Bosanska vlada pa je poudarila, da je prihod štirih civilnih tovornjakov v Sarajevo le simbolnega pomena. Sarajevska vlada in srbske sile se medtem obtožujejo zaradi domnevnih kršitev premirja, a predstavniki ZN zatrjujejo, da ne prihaja do večjih kršitev. Predstavnik ZN Chris Vernon je zagotovil, da se ohranja ozračje zaupanja pred začetkom mirovnih pogajanj v Daytonu. »Nočemo, da bi katera od sprtih strani našla izgovor, da se ne udeleži pogajanj v Dayto-nu,« je dejal Vemon. Kot znamenje izboljševanja ra- zmer bo kanadski bataljon v sestavi Unproforja zapustil oporišče na Visokem. Poveljnik bataljona major Pierre Linteau je dejal, da »njihova navzočnost na tem območju ni več potrebna zaradi velikih sprememb v zadnjem tednu«. Približno 30 islamskih bojevnikov, ki kot prostovoljci služijo v vladni vojski, je v jugozahodni Bosni zadržalo konvoj, ki so ga spremljali britanski vojaki. Pot so nadaljevali le zaradi posredovanja častnika vladne vojske, ki je spremljal konvoj. Poveljstvo Unproforja je opozorilo britanske vojake na nevarnost, ki jim preti od islamskih mudža-hedinov, ker je pred dvema tednoma neki britanski vojak ustrelil njihovega pripadnika. POPOTOVANJE PO SRBIJI Strah pred mirom, strah pred vojno (6) Srbija je se močno oddaljena od pravne države. Nihče ne nadzoruje predsednika Miloševiča, on pa nadzoruje vse. Sodišča se imenujejo neodvisna, toda dejansko so odvisna prav od njega. Srbska ustava sicer zagotavlja manjšinske pravice, v resnici pa so odvisne od milosti vladajočih, torej nikakor niso osnovna pravica vseh V taksnih okoliščinah morajo Srbi zdaj živeti. Svoboda misli uradno obstaja, toda kdo jih lahko izda, na koncu vedno odloča vlada. Isto velja za srbske Sole. V srbskih gimnazijah berejo zahodne filozofe kot na primer Hegla prav tako pogosto kot hrvaške pisatelje. »Zato obstajajo učbeniki,« razloži Jovan Jovanovič, ravnatelj gimnazije. »Učitelji lahko prosto izbirajo med temami, seveda dokler niso v ozadju politična vprašanja.« Na vprašanje, kje se začne področje političnih vprašanj, je ravnatelj odgovoril: »Taki področji sta zgodovina in geografija.« Tako na primer odgovora na vprašanje, ali je treba Bosno označiti kot srbsko, muslimansko ali hrvaško, ministrstvo za šolstvo ne prepušča v presojo učiteljem. Ministrstvo seveda za ti dve področji samo določi najprimernejše učbenike. Odgovor na vprašanje, zakaj je razpadla SFRJ, se v teh knjigah glasi na primer takole: »V komunistični stranki in v vodstvu zvezne države so vedno imeli zadnjo besedo Hrvati in Slovenci - Srbom niso dopuščali avtonomije...« Ta poenostavljen pogled na dogodke ima hude posledice: številni učenci slepo verjamejo napisani besedi, le nekateri boljši učenci resno razmišljajo o verodostojnosti napisanega. »Naši učbeniki so slabo napisani in prikrivajo številna dejstva,« se pritožuje Dojena Ivkovič, devetnajstletna učenka beograjske elitne gimnazije. Sojena želi Cim prej oditi na študij v tujino. »Želim vedeti vec, kot pa nam tukaj dopustijo vedeti. Prav tako nočem po končanem študiju na univerzi živeti v revščini in hkrati opazovati, kako tisti, ki so iznajdljivi, postajajo čedalje bogatejši.« Njene besede kažejo, zakaj je od leta 1991 na stotisoCe mladih zapustilo Srbijo. Vojna, revščina in utesnjenost so že skoraj tretjino bodočih srbskih intelektualcev pregnale v tujino. Izguba intelektualnih moči bi lahko zato v prihodnosti imela veliko hujše posledice od morebitne izgube nekaterih bosanskih hribov in dolin v letošnjem poletju. Toda stare elite so Se vedno popolnoma prevzete od vojne. Mihajlo Markovič je eden tistih intele- ktualcev, ki je imel v zadnjih petih letih velik vpliv na srbsko pohtiCno življenje. V časih Tita je bil politični oporečnik, Id so ga slavili na Zahodu. Zavzemal se je za kritičen odnos do marksizma. Nekoč je užival podporo Miloševiča, nato pa ga je Miloševičeva »politično ljubosumna« žena odrinila iz njegove bližine. Predsednika Miloševiča nato ni srečal celih petnajst mesecev. 24. avgusta letos pa je Markovič na srečanju stranke ostro napadel MiloSe-vičevo politiko. Očital mu je enostransko poročanje državne televizije, ki naj bi govorila le še o miru in popolnoma pozabila na bosanske Srbe. Očital mu je tudi to, da je kriv za padec Krajine. Nikakor se pa se ne strinja z imenovanjem zunanjega ministra Milutinoviča. Doma ob skodelici Čaja nam je razložil, zakaj zavrača politično usmeritev Milutinoviča. »Milutinovič želi za vsako ceno doseči mir. To je kapitulacija. Socialist se mora vedno vprašati, kako lahko poleg miru ohrani tudi druge vrednote.« Milutinovič, ki je profesor logike in je bil rojen v Krajini, je predstavnik tiste domoljubne inteligence, ki od padca Krajine ne podpira Miloševičeve vladavine. Michael Thumaim, Die Zeit Nadaljevanje jutri Stbska elita bogati, intelektualci so pobegnili v tujino, »raja« pa se znajde, kakor ve in zna Italijanski karikaturisti so dolgo Časa risali italijanskega premiera Lamberta Dinija kot žabjega kralja. Glavni krivec za to je bil list skrajne levice II Manifesto, ki se je ob umestitivi Dinijeve vlade na naslovni strani spraševal, ali naj levica »poljubi žabjega kralja« in mu tako pomaga, da se Osvobodi prekletstva in se spremeni v princa. Po Četrtkovem nastopu v poslanski zbornici in po nepričakovani - zato pa tem bolj razveselivi zmagi nad Kartelom svoboSCin, ki ga je z nezaupnico skusal vreči s sedla, pa se je prispodoba povsem spremenila. Lamberto Dini ni veC žablji kralj, ampak Čistokrvni žCrebec ali še raje princ, ki se je prekletstva otresel predvsem s svojim nastopom in tudi - po oceni marsikaterega komentatorja - s tistim »k...«, ki mu je privrel na dan spontano in odločno in morda bolj poparil njegove nekdanje sopotnike kot dokumentirane in ostre obtožbe, ki jih v govoru ni manjkalo. S svojim nastopom je premier presenetil tudi liderja Oljke Romana Prodija, po katerem je bil Dini »priden, res priden, morda celo preveč«. V tem stavku je marsikateri komentator razbral Prodijevo bojazen, da bi mu Dini - hote ali nehote - izmaknil liderstvo leve sredine in postal - kot bi hoteli nekateri »grmički« pod Oljko - novi zastavonoša leve sredine. Tvegano je v tem trenutku ugibati, ali bo nekdanji žabji kralj, ki ga zdaj vsi slikajo kot mikavnega političnega princa, postal zastavonoša tiste reformistične levice in zmernega centra, ki se zbira okoli Oljke ali še išCe svoj prostor in svojo vlogo, kot na primer nekdanji sodnik Antonio Di Pietro. V svojem Četrtkovem nastopu je premier sicer dejal, da je njegovo vodilo samo državna korist, ker si ne on ne njegovi ministri ne gradijo temeljev bodoče politične kariere. Dejansko - zavestno ali ne - pa je Lamberto Dini s svojim posegom potisnil Kartel svoboščin na desno, tako da je v sredini političnega loka zazevala praznina. To bo nedvomno zaostrilo nasprotja v Kartelu, ki jih je Četrtkov poraz zaostril, in morda tudi premike v italijanskem volilnem telesu. Kaj pa Dini? Kljub zagotovilom, da si ne postavlja temeljev za politično kariero, se premier očitno ne namerava takoj umakniti s politične scene. Njegova vlada bo ob koncu leta ponudila odstop, pa ce bo finančni zakon dotlej odobren ali ne in ne glede na to, ali ji bo uspelo izpolniti Četrto obvezo iz svojega programa, tista pravila o enakih izhodiščnih Žabji kralj italijanske politike se je osvobodil prekletstva in postal princ Lamberto Dini, toda zmeda je kljub temu velika Vojmk Tavčar možnostih, ki naj bi v volilni kampanji zagotovila večjo medijsko enakopravnost vseh tekmecev (in ki je zaradi odpora Kartela veliko trši oreh od zahtevne pokojninske reforme). Toda italijanski premier - ki je s tega vidika v popolnem sozvočju s predsednikom republike Oscarjem Luigijem Scalfa-rom - upa, da mu še ne bo treba zapustiti scene. V svojem Četrtkovem ekspozeju je nakazal možnost trajnejše vlade premirja, ki naj bi ob širokem dogovoru med političnimi silami spodbudila tiste reforme (med njimi zakon proti monopolom in sprememba volilnega zakona za senat in poslansko zbornico), ki bi omogočile posodobljenje italijanske države in politične dialektike, predvsem pa bi bile večje jamstvo, da bi iz volitev izšla jasnejša veči- janski komentatorji, ki bodo z razčlenjevanjem vseh stališč skušali ugotoviti, ali je taka rešitev možna in za državo koristna. Mnenja med strankami pa tudi med komentatorji so deljena. Ce naj sodimo po dosedanjih stališčih, so raz-h a j a n j a med strankami prevelika, da bi bilo za nova volilna pravila. Leva sredina se zavzema za večinski sistem v dveh krogih po francoskem vzorcu (Mario Segni, ki je sicer osamljen, dodaja še nujnost neposredne izvolitve premiera), desnica pa za predsedniško republiko, ki naj temelji na večinskem sistemu v enem samem krogu, medtem ko bi Severna liga in Stranka komunistične prenove želeli propor-Cni sistem, pa Četudi s pragom. Še večji je razkorak v pogledih na zakon proti tele- vizijskim in drugim monopolom, saj so v tem primeru v igri neposredni interesi Silvia Berlusconija kot založnika. In tudi politična sreča Kartela svoboščin, ki ima prav v postajah milanskega medijskega magnata pomembno orožje. Z navajanjem razlik bi lahko še naštevali, vendar že povedano kaže, kako težko je zbližati stališča. Kljub temu pa po oceni nekaterih komentatorjev vlada premiera ni iluzija. Prepričani so namreč, da se bo Lamberto Dini decembra dovolj okrepil, da bosta tako Massimo D’Alema kot Silvio Berlusconi prisiljena, da se umakneta vsaj za korak, saj bi v nasprotnem primeru tvegala postopno marginalizacijo. Drugi niso tako prepričani v premierovo moč, toda ugotavljajo, da je do 31. decembra še dolga pot in da se lahko marsikaj zgodi. Po oceni drugih komentatorjev bi bilo ponovno odlašanje z volitvami škodljivo, saj so prepričani, da strankam ne bo uspelo poiskati skupnega imenovalca in da bi bil zato poskus oblikovanja vlade brezpredmeten. Politične volitve ne bi razrešile vseh vozlov, ki bremenijo italijansko politično sceno, vendar bi izmerile, kolikšno je soglasje, ki ga imajo posamezne politične k o m -p o -nente v pri-h o -d n j i h dneh in tednih zelo verje-t n o razpisali itali- in kako italijanski volilci ocenjujejo predloge in usmeritve zavezništev. Seveda obstaja nevarnost, da bi sc razmerje sil bistveno ne spremenilo in da bi tudi v novem parlamentu ne bilo jasne ve- čine in zato tudi trdne vlade ne. Vendar je smer volitev obvezna, Ce država ni sposobna ubrati poti nujnih reform. Najbrž bo kmalu jasno, katera od dveh rešitev bo možna. Odločilna bo že spet poslanska zbornica. V senatu imata leva sredina in Severna liga zadostno moC, da izglasujeta finančni zakon tudi ob opoziciji Kartela svoboščin in Stranke komunistične prenove. Zato je verjetno, da se bo vsaj še nekaj Časa kartel šel ostre opozicije. Toda v spodnjem domu, kot je dokazalo Četrtkovo glasovanje, so sile zelo uravnovešene. Ker je oCitno, da SKP ne bo podprla finančnega zakona, je usoda drža-vnega proračuna odvisna od politike Kartela. Ostra opozicija bo dokaz, da so se Berlusconi in njegovi politični sopotniki odločili tudi za Čelni volilni spopad, bolj spravljivo stališče pri finančnem zakonu pa bi lahko nakazovalo možnost širšega dogovarjanja. Marsikaj bo odvisno od razmerja sil v Kartelu svoboSCin. Gianfranco Fini je v glasovalni izjavi napovedal ostro opozicijo, dan prej pa je precej odkrito grozil tudi predsedniku republike. Ko je nekaj ur po porazu v zbornici jeza delno splahnela, je bil Fini nekoliko spravljivejši. Kot običajno, sta se pred zaostritvijo ogradila Pierfer-dinando Casini in Rocco Buttiglione, ki jima postaja vse bolj desničarska usmeritev Kartela očitno pretesna. Ni naključje, da sta prav Casini in Buttiglione omenila možnost, da bi lidersko vlogo v Kartelu prevzel nekdanji predsednik republike Francesco Cossiga. V prihodnjih mesecih bo kot doslej - in morda v še večji meri - zmedo spremljala negotovost in stalno nihanje od zaostritve do popuščanja napetosti ter obratno. Toda Certkovo glasovanje je kljub vsemu pokazalo, da je v sedanjih razmerah poražen tisti, ki izbere pot zaostrovanja in Čelnega spopada. Z zavrnitvijo nezaupnice je treznost prevladala nad logiko »Cim slabše, tem bolje«. Tudi javnomnenjske raziskave, ki so stalno spremljale dogajanje minulih dni, dokazujejo, da med italijanskimi volilci jasnost, treznost in zmernost niso več tako necenjeno blago. To daje upati, da bi lahko tudi v Italiji prevladalo omikano politično soočanje, ki ga ne bodo pobarbarjale anarhoidne skomine ali obramba zelo pristrankih štacunarskih koristi. ** NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. oktobra 1995 _____________TEREZIJA STOJSIC____ V manjšinsko politiko vnesti »evropskega duha« Po padcu velike koalicije med socialdemokati (SPO) in ljudske stranke (OVP) zaradi nesoglasja o proračunu ter razpustu državnega zbora, bodo Avstrijci 17. decembra - samo 14 mesecev po zadnjih državnozborskih volitvah - spet poklicani na volišča. Pri Zelenih bo na tako imenovanem manjšinskem mandatu ponovno kandidirala gradiščanska Hrvatica Terezija Stojsič (37), ki od svoje izvolitve v državni zbor leta 1990 z veliko angažiranostjo zastopa interese avstrijskih manjšin, v njen delokrog pa sodijo tudi vprašanje migracije, sodstvo ter mediji. Po poklicu je Stojsičeva pravnica. Gospa Stojsid, Zeleni so kot edina avstrijska politična stranka v parlamentu že leta 1986 uvedli avtonomen manjšinski mandat. Prvi manjšinski poslanec v okviru tega mandata Zelenih je bil koroški Slovenec Karel Smolle, leta 1990 pa ste mu sledili Vi. Vam je v zadnjih petih letih uspelo kaj premakniti v korist avstrijskih narodnih skupnosti? Mislim da. Navezala sem se lahko na uspešno delo Karla Smolleja pri tem mandatu, zato tudi menim, da je bila ustanovitev manjšinskega mandata pred zdaj že devetimi leti bistvenega pomena za avstrijske narodne skupnosti kot tudi manjšinsko pobtiko v Avstriji. Dejstvo, da je interese manjšin v avstrijskem parlamentu zastopal poslanec-pripadnik manjšine - najprej koroški Slovenec, potem gradiščanska Hrvatica po avtonomnem mandatu, je bilo izrazit signal tudi za ostale stranke, ki so medtem tudi v svojih vrstah imenovale lastnega manjšinskega govornika. S pomočjo manjšinskega mandata Zelenih je bilo namreč mogoCe ustvariti pritisk na ostale stranke, ki so se postopno začele zavedati pomembnosti manjšinskega vprašanja. Mislim, da se je v zadnjih treh mandatnih dobah marsikaj premaknilo v prid vsem manjšinam v Avstriji. Avstrijska javnost se je šele z vstopom Smolleja in mene seznanila s tem, da v državi živijo tudi narodne skupnosti, ki hočejo kot kot manjšine ne le preživeti, temveč graditi sožitje. Katera od avstrijskih manjšin je imela najvecjo korist? Ce upoštevam svojo dobo manjšinske govornice v državnem zboru, potem je bila to etnična skupnost Romov in Sin-ti, ki jo je avstrijska politika do pred nekaj leti popolnoma zanemarjala. Zdaj je prav ta manjšina v središču pozornosti politike. Ne da bi se hotela preveč hvaliti, imam za to osebno velike zasluge, saj je bil prav moj tesen stik z organizacijami Romov in Sinti osnova za pozitiven razvoj. Delo mi je bilo zato toliko lažje, hkrati pa je bilo tudi obveza, saj sam sama z Gradiščanske, torej z območja, kjer v Avstriji živi največ Romov in Sinti. Danes je ta narodna skupnost dosegla enakovreden in enakopraven položaj z vsemi ostalimi narodnimi skupnostmi v Avstriji, pri čemer pa je treba povedati, da bo treba v prihodnje prav tej skupini najbolj pomagati. Kljub temu so avstrijske manjšine mnenja, da ni niti približno dosežena tista raven manjšinske zaščite v Avstriji, ki bi dejansko zagotovila tudi njihovo kulturno, gospodarsko in tudi politično preživetje ter učinkovito pospešila njihov vsestranski razvoj. Zahtevajo namreč bolj naklonjeno zakonodajo in med drugim prenovo sicer obstoječega, toda zelo omejevalnega zakona o narodnih skupinah iz leta 1976, ali pa celo popolnoma nov zakon. Zahteva po bistvenem izboljšanju pravnega statusa manjšin je popolnoma upravičena, vprašanje obnovitve obstoječega zakona pa je prav v zadnjem letu postalo osrednje vprašanje v politični razpravi. Prilagoditev omenjenega zakona je tudi cilj mojega delovanja v državnem zboru in četudi so predčasne volitve za nekaj časa prekinile ta projekt, se politika temu vprašanju takoj po volitvah ne bo mogla izogniti. Zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976 namreč ne ustreza več potrebam in izzivom današnjega Časa, kar je pokazala tudi problematika Romov in Sinti. Razprava o novelaciji zakona se mora začeti pri omejevalnih določilih, ki manjšinam niso dajala pravic, ampak so jim jih omejevala. Konkretno mislim na 2 5-odstotno klavzulo za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov, na medijsko prisotnost, dvojezično predšolsko vzgojo in na odgovornost večine do manjšine. Po mojem mnenju je potrebno, da država končno jasno prizna svoje manjšine. Predsednik slovenskega sosveta Marjan Sturm je glede tega vprašanja predlagal celo določilo na ustavni ravni. Tako je, in ta zahteva se popolnoma ujema z mojimi predstavami govornice za manjšine kot tudi s političnimi cilji Zelenih. V bistvu gre za enostavno stvar: Avstrija naj se razglasi za večkulturno in večnarodno državo in naj to jasno pove, saj je prav to kvaliteta avstrijske identitete. To in nič drugega naj zapiše v ustavo ali v zakon z ustavno veljavo. Ce ta jasna izjava ne bo tudi del prenovljenega ali novega zakona o narodnih skupinah, potem tak zakon ne bo odgovarjal namenu, ki bi ga moral imeti, seveda poleg drugih določil v korist manjšinam. V zvezi z razpravo o prilagoditvi zakona o manjšinah pa hočem opozoriti na še en izredno pomemben aspekt. Avstrijska manjšinska politika se bo morala zgledovati tudi po evropskih usmeritvah, pri čemer ne mislim na prostor Evropske unije, temveč na koncepte in razmišljanja Sveta Evrope glede vloge narodnih skupnosti v bodoči Evropi. Sporočilo se za to glasi: proč od etnocen-triCnega mišljenja, ustvariti koncepte sožitja in mnogovrstnosti, pri katerih uresničitvi pa morata v solidarni družbi prispevati svoj delež tako manjšina kot tudi večina. Manjšinska vprašanja so torej hkrati vprašanja demokracije in njene zrelosti. Točno. Način, kako neka večina oziroma država obravnava svoje manjšine, kakšna je njihova politična participacija, je merilo za zrelost demokracije. Cim bolj neka država potisne svojo manjšino ali svoje manjšine na pravni rob, tem nižji je standard in zrelost te demokracije nasploh. Gre torej za merilo glede civilizacijske zrelosti družbe. Avstrija je na tem področju v primerjavi z drugimi državami storila že marsikaj, kar pa ne pomeni, da nima več nalog. binsko reformo zakona o narodnih skupinah. Kar so narodne skupnosti tudi ostro kritizirale. Popolnoma upravičeno. Razprava se je torej šele začela, imam pa vtis, da obstaja glede krepitve kompetenc sosvetov širok konsenz med političnimi strankami in tudi v sosvetih samih. Kajti to, da bi vse ostalo pri starem, v tem trenutku nihče noCe. Radi bi izvedeli tudi še za Vaše stališče glede med koroškimi Slovenci spornim vprašanjem javno-pravnega zastopstva, torej neke etnične zbornice, in tudi do vprašanja neposrednega manjšinskega mandata v koroškem deželnem zboru. Menim, da gre pri tem za osnovna vprašanja politične participacije manjšin oziroma in da smo vedno enotni, s tem pa nam hkrati odvzemajo možnost, da med nami uveljavimo politični pluralizem. Temu se je treba zoperstaviti, ta opcija mora obstajati tudi za manjšino. Nočem namreč, da bi bil tisti, ki zagovorja model etnične zbornice, dober pripadnik manjšine, tisti pa, ki se angažira za narodno skupnost v neki politični stranki, slab. Pred tem hočem svariti, kajti prav to je instrumentarij za razdvojitev manjšine. Danes ne gra več toliko za Slovence ali Hrvate in koliko jih je še, danes gre za vprašanje, kako ohraniti in razvijati regijo, ki je bila skozi stoletja multikulturna, multietnic-na. Eden od receptov za dosego tega cilja je, da se vsi vključimo v trende in tokove sodobne družbe in si na tak način zagotovimo prihodnost kot etnična skupnost in kot regija s posebno identiteto. Se kratko nazaj k obnovitvi zakona o narodnih skupinah in k manjšinskim sosvetom, ki so del tega zakona, toda zaradi svojih (ne) pristojnosti povsem sporni. Kako okrepiti pomen teh sosvetov? Dosedanja vloga sosvetov in njihova pristojnost je absolutno nezadostna. V sosvetih sprejemajo soglasne skepe, razpravljajo o pomembnih vprašanjih, toda vse to brez obveze za vlado in parlament, da te sklepe oziroma sugestije tudi uresničili. Kot primer naj navedem samo sklepe o dvojezičnih vrtcih na Koroškem, razširitev radijskih in televizijskih oddaj za koroške Slovence in postavitev dvojezičnih krajevnih napisov na Gradiščanskem. Vse izkušnje kažejo, da je treba sosvete reformirati, jim dati kompetenco akitvnega in dejanskega odločanja. To je - še pred padcem vlade - spoznala tudi koalicija socialdemokratov in ljudske stranke, pri Čemer pa je treba opozoriti, da sta obe stranki mishli, da bodo s krepitvijo kompetenc sosvetov obšli nujno potrebno vse- za to, kako naj bi se ta optimalno zagotovila. Nesporno je, da obstajajo različni modeli. Nekatere manjšinske organizacije model etnične zbornice odklanjajo, ker menijo, da se manjšina ne sme spuščati v politično bitko in s tem tudi ne v podrejen položaj. Tudi jaz sem skeptična do take etnične zbornice in svarim pred tem, da bi se manjšine pustile uspavati. Z virilistom v deželnem zboru problemi narodne skupnosti namreC še zdaleč ni bi bili rešeni, zato sem prepričana, da moramo iti po poti sožitja in zagotoviti odgovornost za manjšine in njihove težnje povsod. Odgovornosti do narodne skupnosti ne smemo razrešiti nikogar, kajti za večinske stranke bi bilo gotovo najlažje, ko bi vso odgovornost naložili enemu samemu zastopniku manjšine. Torej odgovornost za manjšino tako pri manjšini sami kot tudi pri večini? Da, pri čemer bi rada opozorila še na nekaj: od nas pripadnikov manjšin se vseskozi zahteva, da govorimo z enim jezikom Se k predčasnim volitvam v Avstriji. Bo tako imenovani manjšinski mandat pri Zelel-nih zagotovljen tudi v prihodnji mandatni dobi državnega zbora? Zagotovo. Manjšinski mandat je avtonomen in mu je zagotovljeno tudi zanesljivo mesto na kandidatni listi. 28. okotbra bo na posebnem zborovanju imenovan kandidat za manjšinski mandat, za katerega se bom samoumevno potegovala, v začetku novembra pa bo zvezni kongres Zelenih izbiro formalno potrdil in sklenil dokončno kandidatno listo. Kakšni so cilji Zelenih pri teh volitvah? Kar zadeva stranko samo, je naš cilj postati še močnejši in sedanjim trinajstim sedežem v državnem zboru dodati še kakega. Morda še pomembnejša pa je »Akcija 49 odstotkov«, pobuda, s katero pozivamo volilke in volilce, naj s svojimi glasovi preprečijo, da bi desni tabor v Avstriji presegel teh 49 odst-totkov in sestavil vlado. Konkretno to pomeni, da ne sme priti do situacije, da ljudska stranka in Haiderjevi svobodnjaki lahko ustanovijo čr-no-modro koalicijo in vlado, pri čemer sem prepričana, da Avstrijci, ki sicer voliljo ljudsko stranko in tudi svobodnjake, nočejo, da bi ti dve stranki oblikovali vlado. Prav »Akcija 49 odstotkov« ima namen, da te volilce opozori na nevarnost Crno-modre koalicije oziroma vlade. Ne pomeni poziv za preprečitev čmo-modre kaolicije hkrati tudi ponudbo Zelenih za njihov vstop v koalicijo s socialdemokrati in liberalci? »Akcija 49 odstotkov« pomeni tudi poskus, da bi povezali vse reformne sile v Avstriji. Le če bodo te dovolj močne, bo mogoCe preprečiti desničarsko vlado ali celo tretjo republiko, kot jo je že napovedal Haider. Reformne sile pa so med socialdemokrati, liberalci, Zelenimi, v ljudski stranki in celo med svobodnjaki. Glede vprašanja morebitne udeležbe v neki vladi, ki dejansko hoCe izvesti reforme, pa menim, da smo že dovolj dolgo v državnem zboru oziroma v opoziciji, da si lahko predstavljamo tudi vlogo, v kateri bi še aktivnejše oblikovali politiko. Vemo, kako se politika sooblikuje kot opozicija, zakaj ne bi razmišljali tudi o tem, kako bi lahko oblikovali politiko na izvršni ravni. Poudarjam pa, da Zeleni gotovo ne bodo stopili v vlado samo zato, da bi bili v njej zastopani. Si lahko predstavljate zaželjeno reformno vlado na čelu s sedanjim šefom socialdemokratske stranke in kanclerjem Vramtzkym? 17. decembra bo v Avstriji vse odprto. Brez dvoma grozi Crno-modra koalicija, kar moramo preprečiti, toda Avstrijke in Avstrijci morajo opozoriti tudi socialdemokratsko stranko, kam naj bi šla pot v prihodnosti. Z Vra-nitzkym na Čelu socialdemokrati ne bodo oblikovali drugačno politiko kot v zadnjih devetih letih, zato »Akcija 49 odstotkov« vključuje tudi Vranitzkega. Se zadnje vprašanje: ah Zeleni na Koroškem razmišljajo o podpori za Enotno listo, narodno stranko koroških Slovencev? Med zelenimi in Enotno listo obstajajo stalni stiki, in sicer na ravni dveh političnih strank. 2e pri lanskih državnih volitvah smo imeli stike z EL, saj veliko koroških Slovencev podpira politiko Zelenih, nenazadnje tudi zato, ker so Zeleni trenutno edina stranka v avstrijskem parlamentu, ki dosledno zastopa interese manjšin. Uradnih stikov glede javne podpore Enotni listi pa zaenkrat še ni bilo, čeprav je znano, da obstajajo številne povezave med obema političnima formacijama. Tudi Ce še nimamo uradne ponudbe Enotne liste, je za nas samoumevno, da sodelovanje želimo, saj bi bilo to tudi v interesu slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Ivan Lukan NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. oktobra 1995 Hrvaška revija Obzor je 16. oktobra objavila dokument o stikih krajinskih Srbov z italijanskim senatorjem Agnellijem in njihovimi somišljeniki, ki ga je hrvaška vojska našla v kninskem zunanjem ministrstvu. Dokument je novinar Milan Ivkošić izkoristil za oster napad na Istrski demokratski zbor (IDS) in posredno tudi za napad na Hrvaško kmečko stranko (HSS), ki se je povezala z IDS in drugimi hrvaškimi opozicijskimi strankami, da bi omilila poraz na današnjih političnih volitvah. Novinar izhaja iz predpostavke, da so bile trditve hrvaškega predsednika Tuđmana osnovane, ko je na neki tiskovni konferenci navedel, »da je IDS osvojil težnje italijanskih fašistov in iredentistov...« »Istra je poligon, najboljši poligon za vse tiste, ki ne simpatizirajo s Hrvaško in jo želijo destabilizirati.« Novinar Ivkošić je seveda s poudarkom navedel, da je univerzitetni profesor Ardui-no Agnelli tržaški senator nekdanje socialistične stranke PSI (sedanje Forza Italia). Morda je bilo to istovetenje PSI s FI le novinarjev spodrsljaj, a med bralci je bržkone dosegel svoj učinek. Vsekakor je tržaškega senatorja med hrvaškimi bralci dodatno oCrnil, ko je navedel, da je Agnelli promoviral Dobrico Cosiča v Italiji. V Kninu zaplenjeni dokument naj bi torej potrjeval, da niso izmišljotina trditve, da imajo iredentisti in fašisti še vedno pretenzije nad deli hrvaškega ozemlja. Se več, dokument naj bi po novinarjevih trditvah dokazoval, da so iredentisti tesno sodelovali s kninskimi Četniki in da so zelo resno poskušali uresničiti načrt iz druge svetovne vojne, po katerem bi eni in drugi hoteli dele hrvaškega ozemlja. V analizi dokumenta pa novinarja kot kaže manj zanimajo iredentisti v Italiji, večjo pozornost posveča Istrskemu demokratskemu zboru, ki »ščiti Srbe«. Se bolj ga moti, da to delajo tudi nekateri istrski antifašisti, ki so se v drugi svetovni vojni postavili po robu iredenti in se borili za Hrvaško. Bržkone bi morali Istrani preganjati v Istri živeče srbske priseljence. V svoji »hrvaškosti« novinarja bržkone ne motijo samo italijanski in srbski istrski tujerodci, moti ga vse, kar ni v skladu s smernicami Tudmanove »hrvaškosti« in kar bi lahko ogrozilo dvotretjinsko zmago vladajoče HDZ. Prav zato je precej Crnila posvetil po njegovem nelogični koaliciji Hrvaške kmečke stranke z Istrskim demokratskim zborom in posredno z italijanskim iredentizmom. In prav v tem grmu tici zajec. Novinar se bržkone zaveda, da njegovo pisanje ne bo bistveno vplivalo na volilne odločitve Istranov, lahko pa vpliva na odločitev tradicionalnih volilcev HSS, ki so ostali zvesti RadiCevi državotvorni politiki in bi jih zavezništvo z iredentisti razočaralo do teke mere, da bi se izneverili svoji stranki. V korist kateri novinar seveda ne navaja, vseeno pa je zapisal, da je politika vladajoče HDZ v Istri »državotvorna«. Ob vsemu temu pa je lahko vsakomur jasno, da je Hrvaška preuranjeno uporabila v Kninu zaplenjeni dokument za predvolilno propagando in ga ni raje uporabila kot dokaz vmešavanja določenih italijanskih krogov v njene notranje politične zadeve, ki ji bi prav prišel v primeru zapletov z Italijo. Okvirno poročilo delegacije iz Republike Srbske Krajine Beograd, 25.11.1993 Poročilo o pogovorih delegacije RSK (Republike Srbske Krajine) s senatorjem Arduinom Agnellijem v Trstu V delegaciji sta bila Nikola Matijevič, sekretar srbske občine Zadar, in dr. Rajko Bokun, begunec iz Splita, ki dela v VMA (Vojno medicinska akademija). Cilj srečanja je bila vzpostavitev tesnejših stikov, ki bi služili kot podlaga za bodoCe skupno sodelovanje. V tem smislu bi morala nastopiti na srečanju v Vidmu, ki ga je napovedal senator Agnelli. Ker naju v Milanu ni nihče dočakal, sva prišla na to srečanje z zamudo. V Trstu so naju dočakali sodelavci gospoda Agnellija, s katerimi sva se pogovarjala o prihodu prostovoljcev v brigado »Giuseppe Garibaldi«. Pogovor bi morali nadaljevati naslednjega dne, 21. 11. 1993, a Italijani se niso pojavili. To so storili v dogovoru s senatorjem Agnellijem, ki nama je v kasnejšem pogovoru povedal, da se bomo o tem razgovarjali na prihodnjem srečanju 18. decembra. S senatorjem Agnellijem sva se sestala 21. novembra. Pogovor je trajal dve uri. To pa so glavna stališča senatorja Agnellija: Zavrnil je Tudmanove obtožbe, da se srbski in italijanski imperialisti in iredentisti združujejo na enak način kot v prvi svetovni vojni. Italija le obnavlja tradicionalno prijateljstvo s srbskim narodom. Dejansko je položaj na Hrvaškem podoben onemu v drugi svetovni vojni, ko so bili Hrvati zavezniki Nemcev in jim je treba to preprečiti. Glede stališč italijanske vlade je poudaril, da je bil zunanji minister proti Srbom in da je pred meseci dajal neugodne izjave. Po zadnjih nastopih hrvaških voditeljev je svoja stališča uravnovesil. V ministrstvu za zunanje zadeve je veC kot polovica oseb n£ srbski strani. Za sedaj je to dovolj. »Številni visoki oficirji italijanske vojske so mojega mnenja«, je povedal g. Agnelli, »a ne smejo javno iznesti svojih stališe.« Tako je na nedavnem sestanku v Jeruzalemu italijanski general, ki so ga imenovali za načelnika štaba Nato za Sredozemlje, izjavil, da se strinja z Agnellijem. Zveza Italijanov Istre in Dalmacije je imela do sedaj 20 podružnic, ki so jih v glavnem kontrolirali komunisti. Sedaj so izvedli reorganizacijo in ustanovili 42 podružnic. V Sloveniji so štiri podružnice, njihovi Člani pa se razhajajo, ker nekateri pristajajo na sporazum s Slovenci. Zadarska podružnica ni zanesljiva za Italijane, ker se je v njo infltriralo mnogo Hrvatov. Istrske podružnice obtožujejo, da so pro jugoslovansko in prosrbsko usmerjene. Obtožujejo jih tudi iredentizma. Istrske podružnice dobro sodelujejo s Srbi s svojimi ljudmi v IDS (Istrski demokratski zbor). Srbi v Istri morajo paziti na vse. Svoje načrte morajo uresničiti v mehkejši varianti, za katero jim daje najboljše izglede demokratični program IDS. Unija Italijanov, ki ima podporo Republike Italije, bo ščitila Srbe v Istri, a ti ne bodo smeli preveč javno delovati, ker so Italijani v Istri hrvaški državljani in morajo biti do določene mere lojalni hrvaškim oblastem. • Srbska stran bi morala po Agnellijevih besedah povečati propagando o prisotnosti Italijanov v Istri in Dalmaciji s poudarkom na pomenu italijanske kulture. Po njegovem je treba poudariti celo Dalmacijo iz Perasta iz Časov propadanja beneške republike (pisma v beneškem narečju). Smatra, da je treba najti Italijane v Perastu in Kotorju in ustanoviti po- družnico Zveze Italijanov za Boko Kotorsko. (??) Možni so pogovori o tehnični in drugi pomoči srbski radio-televiziji Knin, tako da bi povečali slušnost in omogočili oddaje v italijanskem jeziku. To je predlagala naša stran in senator Agnelli je predlog osvojil kot predmet pogovorov 18. decembra. Napake, ki so jih v preteklosti napravili Srbi in Italijani, je treba premostiti. Temu poročilu bi bilo dobro dodati informacijo, ki sva jo dobila od tržaškega novinarja Fausta Bilosla-va. Biloslava in senatorja Agnellija je dnevnik II Piccolo obtožil, da sklepata tajne zveze s Srbi, kar Italijane neposredno peha v vojno. Zaradi tega je imel gospod Biloslavo z omenjenim novinarjem Piccola televizijski dvoboj. V teh dneh pričakujejo novega pred tržaškimi javnimi in političnimi delavci v neki veliki tržaški dvorani. V Trstu se ni pojavil nihče iz našega konzulata, kljub temu da smo se jim takoj javili. Senator Agnelli je predlagal, naj bo prihodnje srečanje 18. decembra leta 1993 v Pordenonu, ki je od Trsta oddaljen približno 100 kilometrov. Srečanje naj bi medijsko pokrili s prisotnostjo številnih novinarjev in radio-televizijskih ekip. Midva sva predlog načelno sprejela. Agnelli naju je prosil, da mu navedeva, kdo bo v bodoči naši delegaciji, tako da bi on glede na raven delegacije povabil na srečanje italijansko delegacijo enake ali podobne teže. Menimo, da bi morali priti na to srečanje z naše strani znani in ugledni ljudje iz javnega, kulturnega in političnega življenja (iz Novega Sada, Beograda in Podgorice). Mnenja smo, da bi moral biti obvezno prisoten minister za zunanje zadeve g. Slobodan JarCeviC. Senator Agnelli je vztrajal, da pripeljemo tudi Marija Mancusa, bodočega poslanca za Zadar v skupščini RSK. Mi pa predlagamo, da pred odborom za srbsko-italijan-ske odnose Republike Srbske Krajine in pred srbsko radio-televizijo Knin v delegacijo vključimo tudi Lazarja Macuro, ki je že sodeloval v teh vprašanjih in med drugim odlično obvlada angleščino in italijanščino. Direktor radia Novi Sad je že sklenil, da pošlje svojega novinarja. Sledi naknadno ustno poročilo. POROČILO NAPISAL Nikola Matijeve P.S.: konzul iz Milana je zaprosil, da mu pošljem svoje poročilo. ^ Nedelja, 29. oktobra 1995 NEDELJSKE TEME Furlanščina je z zakonom postala manjšinski jezik Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je konec septembra odobril deželni zakon za zaščito in pospeševanje furlanskega jezika in kulture. Zakon je javnost, še zlasti v Furlaniji, sprejela z velikim zanimanjem, pomemben pa je tudi za slovensko manjšino v Italiji, ker priznava, da je Furlanija -Julijska krajina večjezična dežela, in ker je deželni svet končno premostil tezo, da je za ta vprašanja pristojna izključlno rimska vlada. Ce to ne velja za furlanščino, odslej ne bo mogoče več trditi, da velja za slovenščino. Zakon ima tri dele (34 členov); v prvem je govor o deželni jezikovni politiki, v drugem o njenih instrumentih, tretji del pa je namenjen prehodnim, finančnim in zaključnim določilom. V prvem delu zakona se Dežela navezuje na 3. člen svojega statuta o avtonomiji, ko se izreka za aktivno politiko pri ohranitvi in razvoju furlanskega jezika in kulture, s čimer naj bi bila furlanski jezikovni skupnosti zagotovljena zaščita njenih etničnih in kulturnih značilnosti. Zaščita furlanskega jezika kot enega od deželnih jezikov in furlanske kulture je za Deželo ključnega pomena pri razvoju posebne avtonomije. Ohranjanje raznih krajevnih ali manjšinskih jezikov pa tudi prispeva h gradnji take Evrope, ki bo temeljila na načelih demokracije in spoštovanju različnih kultur. Dežela zato ohranja in razvija tradicije, ki so prisotne na njenem teritoriju in smatra zaščito in pospeševanje jezikov, ki so tu tradicionalno v rabi, kot točno določeno obvezo v odnosu do družine evropskih narodov. Pri tem namenja posebno pozornost furlanskemu jeziku, ki ga govorijo skoraj izključno na njenem teritoriju. Zakon se nato sklicuje na Evropsko karto deželnih ali manjšinskih jezikov, ki med drugim poudarja, da predstavljajo deželni ali manjšinski jeziki kulturno bogastvo, da je treba upoštevati celoten teritorij, na katerem je vsak od teh jezikov v rabi, da je potrebna odločna akcija za njihov razvoj, da je treba olajševati in spodbujati njihovo pisno in ustno rabo v javnem in zasebnem življenju ter pospeševati njihovo proučevanje in raziskovanje ter končno zagotoviti primerne oblike in sredstva za njihovo poučevanje in učenje. Določila zakona bodo v veljavi samo na tistem delu deželnega teritorija, kjer je furlanski jezik tradicionalno v rabi, preko organizacij, ki delujejo v deželi, pa jih bodo lahko koristili tudi furlanski izseljenci. Za uresničevanje jezikovne politike, ki jo določa obravnavani zakon, bodo Dežela in krajevne uprave sklepale tudi konvencije z videmsko in tržaško univerzo ter drugimi inštitucijami in javnimi ter privatnimi ustanovami. Videmski univerzi pa priznava Dežela poglavitno vlogo pri raziskovanju furlanskega jezika in kulture. Zato bo na več načinov (od podpore raziskavam o furlanski in ladinski skupnosti, do uradnih in dopolnilnih tečajev na vi- demski univerzi, podeljevanja štipendij, izdajanja znanstvenih zbirk in organiziranja tečajev o furlanskem jeziku in kulturi na univerzah v drugih državah) podpirala raziskovalno dejavnost in poučevanje furlanskega jezika in kulture ter spodbujala oblikovanje raziskovalcev za to področje. Dežela bo spodbujala in pospeševala kulturno dejavnost, tako da bo podpirala ustvarjanje v furlanskem jeziku, priznavala posebno kulturno vlogo ustanovam in inštitucijam, ki kvalificirano delujejo na deželni ravni in razpolagajo s primerno organizacijo ter podpirala njihovo dejavnost. Med temi ima Dežela za posebno pomembno furlansko filološko društvo “G. I. Ascoli". V videmski mestni knjižnici “Vincenzo Joppi“, ki jo Dežela priznava za osrednjo deželno inštitucijo, ki ohranja in valorizira vso tiskano, rokopisno in avdiovizualno produkcijo o furlanski zgodovini, književnosti ali jeziku, bo ustanovljen poseben “Furlanski oddelek". Knjižnica bo svoje podatke nudila vsem drugim knjižnicam, ki imajo v svojem fondu gradivo o furlanskem jeziku in kulturi. Deželna uprava ji bo za to delovanje vsako leto dodelila ustrezen prispevek. Naslednji člen nato navaja splošne cilje, ki si jih je Dežela zastavila pri uresničevanju svoje jezikovne politike, in sicer: ohranjanje in valorizacija furlanskega jezika, pri čemer naj bi se posluževali rednih in izrednih pobud; razvoj furlanskega jezika, ki naj ustreza vsem situacijam modernega življenja, še posebno pa naj bi ga uporabljali v sredstvih javnega obveščanja. V zvezi z javno rabo furlanskega jezika zakon določa, da deželna uprava, krajevne uprave in njihove ustanove, ki delujejo v občinah, kjer je furlanski jezik v rabi, uporabljajo ob italijanskem, ki je uradni jezik, tudi furlanskega, kolikor to dopuščajo krajevni statuti in državni zakoni. Občinski statuti lahko predvidevajo rabo furlanskega jezika v občinskih svetih in ob uradnih tudi toponime v furlanskem jeziku. Predsednik deželnega odbora bo lahko v deželnih zavodih za poklicno izpopolnjevanje v okviru dopolnilnega didaktičnega eksperimentiranja na predlog odbornika za izobraževanje z odlokom tudi sprejel določene pobude na področju učenja furlanskega jezika in kulturnih tradicij. V drugem poglavju prvega dela zakona je nato govor o enotni uradni pisavi furlanskega jezika. Določila jo bo posebna znanstvena komisija, ki jo bo na predlog odbornika za izobraževanje in kulturo imenoval predsednik deželnega odbora. Pri vseh publikacijah in dokumentih v furlanskem jeziku, ki jih bodo izdale Dežela, krajevne uprave in njihove ustanove, bo upoštevana uradna pisava. Isto bo veljalo za toponoma-stiko in smerokaze v furlanskem jeziku, stroške za njihovo postavitev pa bo krila deželna uprava. Drugi del zakona, ki je namenjen inštrumentom deželne jezikovne politike, najprej obravnava ustanovitev Deželnega inštituta za furlanski jezik in kulturo s sedežem v Vidmu. Inštitut, ki bo deloval na podlagi direktiv deželnega odbornika za izobraževanje in kulturo, bo načrtoval in usklajeval vse pobude za zaščito furlanskega jezika, ki so v pristojnosti Dežele. Zakon našteva nato vse naloge inštituta, med katere sodi tudi izdelava statističnih raziskav o socio-lingvističnem stanju furlanskega jezika, priprava jezikovnih in didaktičnih inštrumentov ter oblikovanje učiteljev, usklajevanje kvalitetnih izdaj v furlanskem jeziku in prevodov v furlanski jezik ter pospeševanje rabe furlanskega jezika v sredstvih množičnega obveščanja. Inštitut bo opravljal vse svoje naloge neposredno, s sklepanjem konvencij s kulturnimi in znanstvenimi ustanovami, s podeljevanjem štipendij, z največ enoletnimi pogodbami z raziskovalci in strokovnjaki, s podporami javnim in privatnim ustano- vam ter s prispevki časopisom, založbam, privatnim radijskim in televizijskim postajam. Vsako leto bo inštitut po posvetovanju z goriško, por-denonsko in videmsko pokrajinsko upravo predlagal Deželni direkciji za izobraževanje in kulturo triletni načrt posegov, s katerimi naj bi dosegli cilje, ki si jih je zastavil zakon. Na podlagi teh triletnih načrtov bo deželna uprava podeljevala finančne prispevke, ki bodo namenjeni naslednjim sektorjem: a) študij in raziskovalna dejavnost ( raziskave o položaju furlanskega jezika na raznih področjih deželnega teritorija; iskanje, zbiranje, katalogiziranje in urejanje zgodovinskega, arhivskega, etnološkega, folklornega gradiva in pričevanj; zbiranje in sestavljanje seznamov; pri- pravljanje in izdajanje atlasov, zemljevidov in drugih dokumentov o zgodovinskih, kulturnih in jezikovnih področjih; organiziranje znanstvenih in kulturnih seminarjev in srečanj; raziskovalna in dokumentacijska dejavnost v zvezi s problemi, ki zadevajo zgodovino, gospodarstvo, družbo, tradicije in furlansko kulturno, umetniško in jezikovno bogastvo; podeljevanje štipendij za študij ali raziskovalno dejavnost; uvedba univerzitetnih tečajev); b) tisk, založništvo, avdiovizualna produkcija in komunikacijska sredstva ( tiskanje časopisov in periodičnega tiska v furlanskem jeziku, ki naj bi razvijali in širili poznavanje zgodovine, jezika, kulture in furlanskih tradicij; objava znanstvenih in poljud- nih del o furlanskem jeziku in kulturi; informativna dejavnost preko komunikacijskih sredstev; realizacija radiotelevizijskih programov; produkcija filmskih in avdiovizualnih del v furlanskem jeziku ali pa takih, ki zadevajo furlansko zgodovino in kulturo) c) šolstvo ( informativni in izpopolnjevalni tečaji; raziskave o zgodovinski, kulturni in jezikovni stvarnosti ter o furlanskih tradicijah; razni natečaji za učence in druge obšolske dejavnosti, ki naj bi prispevale k boljšemu poznavanju zgodovine, kulture, jezika in furlanskih tradicij); d) gledališke in glasbene prireditve ( prevodi gledaliških tekstov v furlanski jezik; sestavljanje in objava monografij, esejev, zvezkov, snopičev v zvezi z gledališkim izražanjem v furlan- skem jeziku; raziskovanje, zapisovanje in objava ljudskih glasbenih besedil; priprava in organizacija predstav in koncertov gledaliških in folklornih skupin ter zborov, ki posredujejo furlansko gledališko in glasbeno bogastvo) e) toponomastika (zbiranje in proučevanje toponimov v furlanskem jeziku in znanstvene publikacije o tem). Naslednji členi zakona so namenjeni organom inštituta (znanstvenemu odboru in predsedniku), sestavi znanstvenega odbora in njegovim zadolžitvam. V znanstveni odbor, ki ga sestavlja devet elanov, predlaga po dva člana videmska univerza, enega tržaška, enega izbere filološko društvo Societa filolo-gica friulana, tri določijo go-riška, pordenonska in videmska pokrajina, dva pa še deželna uprava. Odbor ima petletni mandat in njegovi elani so nato lahko znova potrjeni. Med njegove naloge sodi tudi postavitev znanstvenih temeljev za določitev jezikovne politike inštituta na osnovi direktiv pristojnega odbornika in predlogov kulturnikov in sodelovanje pri uresničevanju načrtovanih posegov ter ugotavljanju njihovih rezultatov. Ob koncu drugega dela zakona je še določilo o kritju stroškov, ki jih bodo imele obvezne šole v deželi za organiziranje dopolnilnih tečajev furlanskega jezika in o finančni podpori tistim organizacijam, ki bodo take tečaje prirejale na tujem za izseljence. Tretji del zakona, ki obsega prehodna, finančna in zaključna določila, govori najprej o televizijskih programih v furlanskem jeziku na deželni televiziji. Za njihovo realizacijo lahko deželna uprava sklene konvencijo z RAI-em pa tudi s privatnimi televijskimi postajami. Po nekaj prehodnih določilih se nato zakon zaključuje s členom o finančnem kritju stroškov, ki jih določila zakona predvidevajo. Tako bo videmska univerza prejemala letni prispevek za potenciranje svoje raziskovalne dejavnosti na področju furlanskega jezika in kulture. 150 milijonov lir v triletju 1995-1997 bodo za svoje delovanje prejeli videmsko filološko društvo “G. L Ascoli" in druge priznane inštitucije in ustanove. Mestni knjižnici “V. Joppi“ iz Vidma je namenjenih 400 milijonov lir, od tega 200 za leto 1995, po 100 milijonov pa za ostali dve leti. Za delovanje Deželnega inštituta za furlanski jezik je predviden prispevek v višini 600 milijonov lir: 300 milijonov za leto 1996 in 300 za 1997. leto. Za izvedbo triletnega načrta posegov, ki ga vsako leto predlaga zgoraj omenjeni inštitut, namenja zakon posameznikom in ustanovam, ki delujejo na furlanskem kulturnem in jezikovnem področju, 1.670 milijonov lir (870 milijonov za leto 1996 in 800 milijonov za leto 1997). 200 milijonov lir (100 milijonov za leto 1996 in 100 za 1997. leto) znaša finančni prispevek, ki ga bodo prejele obvezne šole za uvedbo tečajev furlanskega jezika in kulture. Končno je za leto 1995 predvidenih še 185 milijonov lir, s katerimi bodo krili izredne pobude za furlanski jezik. Skupno znaša torej finančni prispevek za kritje stroškov, ki jih predvidevajo določila zakona, 3.305 milijonov Ib. Zadnji, 34. člen, zakona določa, da bo v Uradnem deželnem vestniku zakon objavljen v furlanskem jeziku. Zakon bo začerl veljazi z objavo v Uradsnem vestniku, še prej pa se bo morala o njem izreči vlada. Pred dobrim letom dni je vlada podoben zakon dežele Sardinije o sardinščini zavrnila. Upati je, da bodo imeli Furlani več sreče. J.R. NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. oktobra 1995 Občina Alghero jedro promocije katalonščine D’una banda 1’alcalde de rAjuntament de 1’Alguer Senyor Carles Sechi... Na eni strani župan občine Alghero gospod Carlo Sechi. Tako se začenja konvencija, ki jo je občina Alghero, malo katalonsko mesto na Sardiniji, sklenila z univerzo v Palmi de Mallorci. Verjetno je to prva konvencija med neko javno upravo v Italiji, napisana samo v katalonskem jeziku. Besedilo konvencije je pravzaprav enostavno: univerza v Palmi daje na razpolago občini Alghero lektorja za katalonšCino, ki bo na razpolago občinski upravi, pa tudi občanom, ki bi želeh kakorkoli uporabljati katalonski jezik. „ Idejo za to pobudo je treba pripisati novemu županu Alghe-ra Carlu Sechiju, predstavnikom male katalonske stranke Sar-denya y libertat, ki je bil pred približno letom dni izvoljen za župana v levičarski koaliciji. Sechi, ki sedaj vlada z dokaj nenavadno večino (podpirata ga del koalicije in sredina, medtem ko se mu je del koalicije uprl, ker je izbral občinske odbornike brez posvetovanja s strankami), je že v volilni kampanji napovedal pobude za ovrednotenje katalonskega jezika: v Algheru se je tako pojavilo veC dvojezičnih napisov, občina se aktivno udejstvuje pri pouku katalonščine v šoli, povezave z Barcelono, Palmo in Valencio so čedalje intenzivnejše, sedaj pa še ta konvencija, ki je po svojem pomenu nedvomno dogodek vreden izredne pohvale, pa tudi odraz velikega poguma. Zupan Sechi je na ta dosežek ponosen, saj gre za prebijanje ledu na področju, ki je bilo še do nedavnega v Italiji tabu tema. Tem bolj je Sechi ponosen na dejstvo, da ne gre za ustano- vitev neke nove birokratske strukture, ampak gre dejansko za službo, s katero bo občina aktivno pomagala vsem, ki želijo uporabljati katalonski jezik. »Lektor namreč ne bo na razpolago samo občini za uradne prevode ah dopisovanja s katalonskimi oblastmi ali tečaje kata-lonšCine, ampak gre za novo storitev, ki se je bodo lahko posluževali vsi občani,« prvi Sechi in že navaja primere ljudi, ki so se zanimah za novo službo: trgovec, ki želi opremiti izložbo z dvojezičnimi napisi, goshlničar, ki žeh natisniti dvojezične jedil- nike, kulturno društvo, ki žeh v svojo dejavnost vključiti tudi nekaj katalonščine. V Algheru se namreč nihče ne sramuje svojega katalonskega izvora, ampak gledajo domačini nanj s ponosom, saj je sosednja Barcelona s Katalonijo, državo v državi, tega ponosa tudi vredna. V zadnjih letih prihaja v Alghero čedalje veC katalonskih turistov, sedaj pa govorijo že o možnosti neposredne letalske povezave med Algherom in Palmo. Tudi na kulturni ravni katalonska tradicija izstopa iz mnogo revnejšega sardinskega "okolja. Ta ponos se odraža v mestu tudi z dvojezičnimi napisi, ne samo onimi, za katere sta že pred leti poskrbeli občina in turistična ustanova, ampak tudi z novimi napisi, ki se v Čedalje večjem številu pojavljajo na trgovinah in gostilnah. Skratka, prihodnost Alghe-ra je v čedalje večji meri katalonska in dejstvo, da to ne ustvarja travm ne med prebivalstvom ne med občinskimi možmi dokazuje ms veliko zrelost in daje županu Sechiju poguma, da nadaljuje po poti, ki jo je pred letom dni nakazal v svojem volilnem programu in jo sedaj dosledno uresničuje. Kaj vsebujeta sporazum in sklep občinske uprave ACORD DE COL.LftBORACI6 ACADŠMICft, CIBMTIFICA I CULTURAL EHTRE L'AJUHTANEOT DE L'ALCUBRCZTALIA) I LA UHiVERSITAT DE LES ILLES BALEARS (ESPANIA) REUHITS Ohma banda i'alcaidcdc 1'Ajutjtameut de 1’AlgUcr SenyorC*rics Sechi. 1 de I'ultra, el Rector de la Univenitat de. te* Illes Baleare, MagmTic i Excel.lentfssim Senyor Nadai Balte Nicoiau, eom a rcpresenuan? d'a^uest«, tegcmi el que estsbielx la Uel organi« 11/1983, de 25 d’agost, de felorma imiversitiria. i ei Reial decrei 1666/1989. de 22 dc dasembte, pel qaai s'aprovcd tis Esatuts de Pesmentada imiversitat Sporazum o akademskem, znanstvenem in kulturnem sodelovanju med občino Alghero in univerzo Balearskih otokov je sestavljen samo v katalonskem jeziku. 2e to daje pomen dokumentu, ki je bil priložen sklepu občinskega odbora v Algheru in kateremu je nihče ugovarjal, Ceš da ni v italijanskem jeziku. Tudi nadzorni organi so ta sporazum odobrili. Sporazum sestavlja devet členov. Prvi Člen vsebuje namene sporazuma, to je spored sodelovanja, izmenjav in študij na področju poučevanja in izobraževanja ter tudi raziskav. Sporazum je enoleten in dopušča, da njegove ugodnosti uporabljajo tudi druge inštitucije. Drugi Člen vsebuje oblike sodelovanja, ki jih ta sporazum omogoča. Gre za izmenjavo informacij in publikacij med knjižnicami v Algheru in na Balearskih otokih, za izmenjavo učnega osebja in raziskovalcev, za seminarje, študijske obiske, skupne programe in študijske načrte, pravico do pristopa do učnega materiala, kratkotrajne obiske in druge oblike medsebojnega sodelovanja, s katerimi bi soglašali obe strani. V tretjem členu so navedena področja medsebojnega sodelovanja, ki so prav tako široka: skratka, rečeno je, da se bo sodelovanje lahko odvijalo na vseh področjih, če bosta o tem soglašali obe strani. Poleg tega se obe strani obvezujeta, da bo osebje, ki ga bosta namenili programom sodelovanja, visoko kvalificirano in ustrezalo poverjenim mu nalogam. Določeno je tudi, da bosta obe strani sklenili o posameznih aspektih ločene protokole medsebojnega sodelovanja. Četrti člen govori o specifičnih projektih, ki jih bo treba potrditi s posebnimi protokoli. Ti protokoli bodo morali vsebovati izvir in oris vsakega posameznega naCrta, imena odgovornih, trajanje nacrta, zagotovitev ustreznih sredstev, pa tudi znanstveno in akademsko nadzorstvo nad izvajanjem programov. Te protokole bosta morala odobriti rektor univerze Balearskih otokov in župan občine Alghero. Peti Člen doloCa, da bo vsak projekt ločeno obravnaval finančne obveze in da iz tega sporazuma finančne obveze ne izhajajo ne za eno ne za drugo stran. Sesti člen doloCa, da bo prišlo do priznanja skupnih študijskih dejavnosti in tečajev, ki bi jih študenti opravili na osnovi sporazuma o medsebojnem sodelovanju. V sedmem Členu je določeno, da bodo vsa znanstvena dela, izvedena v okviru sporazuma o sodelovanju, na razpolago obema stranema, razen če druga določila tega ne prepovedujejo. Osmi člen doloCa, da sporazum velja tri leta in da se avtomatično podaljša, če nobena izmed obeh strani pred zapadlostjo ne predlaga sprememb ali ukinitve. Deveti Člen pa vsebuje določila o medsebojni koordinaciji: vsaka od obeh strani bo imenovala odbor, komisijo, ali odgovornega človeka, ki bo zadolžen za koordinacijo vseh oblik sodelovanja-na osnovi tega sporazuma. Sporazum sta v februarju letošnjega leta podpisala župan mesta Alghero Carlo Sechi in rektor univerze v Palmi Nadai Nicoiau. Na osnovi tega sporazuma je 26. julija letos odbor občine Alghero odobril sklep o prvem stvarnem projektu. Navezujoč se na sporazum je namreč občinski odbor zaprosil univerzo Balearskih otokov, naj imenuje lektorja za katalonsko filologijo in ga dodeli občini Alghero. V sklepu občinske uprave so navedene tudi naloge, ki bi jih moral ta lektor izpolnjevati. Občina Alghero ima v svojem statutu določila v zvezi z zaščito in promocijo katalonskega jezika ter Ze nekaj let podpira stolico katalonskega jezika in slovstva pri univerzi v Sassariju. Prav tako občina Alghero organizira tečaje katalonskega jezika in sprejema druge pobude v zvezi s promocijo katalonščine. V sklepu občinske uprave je zato poudarjena potreba, da bi občina imela na razpolago lektorja katalonskega jezika, ki bi bil znanstveno jezikovni svetovalec, pa tudi tehnični pomočnik za zaščito in širjenje katalonskega jezika. Ta lektor bi seveda sodeloval tudi pri delu stolice za katalonšCino na univerzi v Sassariju. Tako je 15. oktobra letos prišel v Alghero lektor za katalonšCino. Občini je na • razpolago 30 ur tedensko, za eno leto bo prejel štipendijo v višini 16 milijonov lir (v breme občine), medtem ko mu je univerza plačala potne stroške. Konvencijo o lektorski službi bodo lahko podaljšali za nadaljnji dve leti. ' v X WV. K '— — v.’ 1 - v V" * « X * * v i • "V* 1 - ' ' V 7 ' — ■ - v ' — 1 " ^ ' £ acord de l.hboraei<$, redactat en exemplars,en catols; eada una de les parts se’n queda dos cxempiar$, Palma, 24 de Febrer de 1995 L’Alguer. 25 dc Febrer de 1995 Per la UmversitSt de les Illes Baleare Nada! Raffe Nicoiau Re Pet eFMuniclpt de L'Alguet ( Carles Sechi !bba AlcaHe Nedelja, 29. oktobra 1995 NEDELJSKE TEME PESEM ZDRUŽUJE LJUDI BELEŽKE IN VTISI S POTOVANJA Dolinski pevci na večdnevnem gostovanju v Strasslachu Kultura plemeniti ljudi, jih povezuje v neuničljivo celoto: spoznavanje sosednjih kultur pa Siri pogled v svet, uvaja k strpnosti in spoštovanju sočloveka. Tudi zato je bilo nedavno gostovanje dolinskega moškega pevskega zbora pri pevcih v Strasslachu izrednega pomena. MoPZ Valentin Vodnik je ponesel slovensko pesem v nemški svet, ponosno je v= bavarskem mestecu predstavil globoko čustveno moč in veliki človeški zagon naše ljubiteljske kulture: s pesmijo pa je utrdil tudi dragocene pevci s svojim zborovodjo Ignacijem Oto že več mesecev temeljito pripravljali. Da bi kulturno "obveznost” združili s poučnejšimi trenutki, so se Dolinčani odločili za predhodni enodnevni postanek v prestolnici Bavarske. Munchen je odlično zadostil tej zahtevi, saj ponuja veliko kulturnih in turističnih znamenitosti za še tako zahtevnega obiskovalca. Petek, prvi dan na nemških tleh, se je torej začel v mun-chenskem muzeju znanosti in tehnike. Obisk osrednje muzejske ustanove, kot je Deut- MePZ Isarlust med nastopom na družabnosti (f. M. Kocjančič) prijateljske vezi z delom evropske stvarnosti. Prvi stiki s pevci zbora Isarlust iz Strasslacha, kraja v neposredni soseščini Miinch-na, segajo še precej let nazaj: tedaj je dolinski zbor že gojil kulturne izmenjave z nemškim zborom iz Giessna v okolici Frankfurta. Ti stiki ostajajo še vedno živi, posebno ob priložnostih, kot so obletnice tega ali onega zbora. V tem času pa so se stkale še nove vezi prijateljstva in sodelovanja. Strasslach je dovolj "blizu” našim krajem in to omogoča tudi pogostejša srečanja. Glasba je vesoljni jezik sporazumevanja: pa čeprav zapeta v različnih (včasih tudi tujih, nerazumljivih) jezikih, uspe pesem segreti srca in človeka naravno zbližati s sosedom. Tako je bilo tudi ob prvem srečanju med dolinskim in strasslaškim zborom. Jezikovno pregrado je premostilo drugačno sporočanje, ki seže globlje in ti odpre možnost, da se novemu prijatelju približaš mimo besede. Vzdušje pričakovanja na ponovno srečanje je prevevalo tudi pravkaršnje gostovanje pevcev MoPZ Valentin Vodnik v Nemčiji: potovanje iz Doline v Strasslach je spremljal pogovor o stvareh in dogodkih, ki skupini vežejo v tem prijetnem "poglavju” kulturnega delovanja. Pevci in pevke strasslaškega zbora Isarlust so namreč nedavno tega - preteklega junija - že drugič obiskali Dolino. Poleg prisrčnega koncertnega nastopa je srečanje obsegalo seveda še ogled naših krajev in živahno večerno družabnost. Se posebej v trenutku, ko si opravil resnejši del obiska, ti sproščenost dovoli, da se pobliže spoznaš. Tako je bilo tudi v tem oktobrskem popotovanju v bavarsko deželo, na katerega so se dolinski scher Museum na otoku sredi Isare, je zadovoljil tudi tistega, ki si je neverjetno obsežno zbirko že ogledal. Na osmih nadstropjih je zbrano in predstavljeno najrazličnejše gradivo, ki obiskovalcu prikaže in obrazloži očarljivo pot znanosti, od prazgodovine do prvih odkritij, odtod razvojno vse do današnjih dni. Ogled vsega, kar je tako natančno in izčrpno razstavljeno, prav gotovo zahteva ogromnega časa. 2e nekajurni sprehod po številnih muzejskih dvoranah vendarle ponudi pravo pašo za oči, obenem pa izostri človekov um. Prevzamejo te zbirke koles, avtomobilov, letal in drugih prevoznih sredstev, ki si jih je človek izmislil in v času izpopolnil za čedalje zahtevnejšo lastno rabo. Zastane ti dih, ko skorajda tavaš po podzemskem rudniku in pomisliš, kako je bilo "nekoč” težko v teh pogojih služiti vsakdanji kruh. Očara te iznajdljivost, s kate- ro je človek predelal naravne dobrine za to, da si je olepšal bivanjski prostor in ga krojil po lastni želji po udobnosti. Zaslutiš človekovo iskanje v času čedalje popolnejših sredstev za ohranjanje in ustvarjanje ne le strogo razumskega, temveč tudi duševnega bogastva. Vsekakor prijetni poučnosti muzeja je sledil turistični sprehod po mestu, v katerem veje posebno vzdušje. Morda botruje temu občutku naša vsakdanja navajenost na podeželsko okolje, v katerem je Trst sicer mesto, a nikakor ne velemesto, v katerem bi bili življenjskost in sproščena odprtost ljudi zaznavni značilnosti! Munchen pa diha drugače, neverjetno urejeno v milijonskem velemestnem vrvežu, ki priča obenem o podjetnosti prebivalcev in njih naravnem nagnjenju do vsestransko polnega življenja. Neizogibna postojanka so seveda znamenite pivnice, v katerih se posrečeno spajata sodobnost in prvobitnost, družbena naprednost in skrbno varovanje dediščine preteklosti. In seveda okusno, vabljivo pivo... Dan po Munchnu je kronala skupna večerja v Hof-brauhaus, svetovno znani mestni pivnici, ki svoj sloves snuje tudi na več kot 400-let-ni tradiciji. Po okrepčilu telesa pa je prišla na vrsto še potešitev duha: nisi pevec, če te pesem ne spremlja v slehernem trenutku življenja! Postanek v sobani znamenite pivnice je zato ponudil odlično priložnost. Dvignil se je zborovodja, udaril ob vilice in dal akord: zazvenela je slovenska pesem, tokrat živahna in poskočna, kot se kraju spodobi. Z odobravanjem je utihnil celo godec, ki je s harmoniko razveseljeval večerne goste. Dober pevec se tudi rad postavi, tako je prvi sledila druga pesem, nato še tretja: za skoro dve uri sta se ”na prizorišču” vrstila dolinski zbor in miinchenški godec. Od časa do časa so k mizam dolinskih pevcev prišli tej in oni gostje, z začudenjem spraševali, odkod ta pesem, ta nepoznani jezik, pa seveda "kako prijetno presenečenje”! Oglasila se je še Zdravica in vse srčno združila, vsaj za posebno priložnost. Nastop MoPZ V. Vodnik na koncertu ob 60-letnici pevskega društva Isarlust v Strasslachu Udeleženci gostovanja pred spomenikom v taborišču Dachau (f. M. Kocjančič) V soboto je gostovanje MoPZ Valentin Vodnik doseglo višek. Dan je bil v celoti posvečen gostiteljem, ki so pevce sprejeli že v jutranjih urah, jim sledili pri vajah in jih nato pogostili v svojem društvenem sedežu. Popoldne pa peljali na ogled enkratnega dogodka: filmske delavnice Woody Studio, kjer nastaja bavarski Hollywood. Ob gledanju filmov in televizijskih nanizank si nihče ne domišlja, da je vse, kar vidi, re- Glavni cilj gostovanja v Strasslachu je bil sobotni nastop na jubilejnem koncertu ob 60-let-nici tamkajšnjega zbora Isarlust. MoPZ Valentin Vodnik je bil med nastopajočimi častni gost, zato je bila priložnost še pomembnejša. Pod vodstvom Ignacija Ote so pevci podali odlično podobo ljubiteljske kulture, ki jo Slovenci gojimo v zamejstvu. 2e izbor pesmi, njihova težavnostna raven in raznolikost, ob tem pa seveda občuteno glasbeno posredovanje, je za občinstvo bilo pravo doži- Čislana flaškona vetje. Posebno toplo ti je pri srcu, ko odkriješ, da čas in trud, ki si ga vložil v pevsko dejavnost, nista bila zaman in da je tvoja pesem izzvala v tuji kulturni sredini tolikšno občudovanje! Za nase pevce je to bilo v posebno spodbudo, tako da so po nastopu še dalje s pesmijo poživljali zbrano druščino. Po jubilejni prireditvi se je srečanje na- daljevalo na društvenem sedežu gostiteljev. V dobrodošlico Dolinčanom so zapeli moški, ženski in mešani zbor Isarlust, v znak utrjenega prijateljstva so bila izmenjana darila, v imenu zbora pa se je predsednik Gert Pansegrau obvezal, da bo v bodočnosti zbor segel tudi po slovenski skladbi iz poklonjene pesmarice Ignacija Ote. Ce imamo Slovenci radi vino, ga imajo Nemci še posebno v čislih. Tako je bil poklon dveh ”flaš-konov” pristne domače kapljice za prijatelje iz Strasslacha osrečujoči dar: v skupini so ga dolinski pevci izročili ponosno pojoč vaško koračnico, ki spremlja osrednji praznik naše vasi, majenco. Človeško gledano je bila to najzanimivejša priložnost gosto-vanja.- Tu so se po jubilejnem koncertu spletale prave, iskrene vezi med Dolino in Strasslachom! (dam) snično. Cisto drugače pa je, ko se znajdeš natanko sredi tistega prizorišča, ki filmskemu traku - seveda poleg igralcev - daje "smisel”. Sprehod med kulisami, ki so pravzaprav prava bivanjska okolja, je bil sprehod po preteklosti, sedanjosti in... bodočnosti, saj hranijo v tej drugi na svetu najvažnejši, producentski hiši tudi kulise znanstvenofantastičnih filmov. Prav gotovo najočarljivejše pa je bilo prisostvovanje nastopu takoi-menovanih stantmenov. Pri tem se je gledalcem odprl nepoznani zakulisni svet vseh filmskih posnetkov, na katerih se vse zdi tako ... krvavo, nevarno, tvegano, drzno! Nič vsega tega. Gre le za pretvaro, saj se filmski junaki, ki jih v "nevarnih” scenah poosebljajo temeljito izvežbani dvojniki, tepejo z dovoljšnjo previdnostjo, z visokih streh mečejo lutke, skozi šipe in v ogenj pa se mečejo primerno opremljeni. Pravzaprav pri tem pomisliš, da te krepko vlečejo za nos... "Poučni” del tridnevnega gostovanja na Bavarskem je v nedeljo sklenil obisk bivšega koncentracijskega taborišča v Dachauu. Med vsemi je bil ogled tega spominskega kraja najresnejši: človek se naravnost strezni ob pogledu na grozote, ki jih je Dachau - žal le eno od mnogih nacističnih taborišč - ustvaril v zgodovini polpretekle dobe. Srh te spreleti, ko hodiš po barakah, čeprav niso več iste in so jih pozneje na novo postavili, in bereš zapise ujetnikov, kar jih je čas še ohranil; surova tišina te spremlja skozi sobe, v katerih so še ohranjene krematorijske peči. Zbrani pred spomenikom, ki ga je mednarodna skupnost šele leta 1968 postavila v opomin novim rodovom, so se dolinski pevci z enominutnim molkom in pesmijo poklonili spominu na žrtve. Nanjega pa so položili venca KD Valentin Vodnik in prebeneškega KD Jože Rapo-tec. Pot v Dolino je bila tako še bogatejša z občutki: to je bil čas za pripovedovanje svojih vtisov, doživetij, spoznanj. Kot vselej ob tovrstnih gostovanjih so se nekateri zvrstili pred mikrofonom in tako spletli svojevrsten avtobusni pogovor. Poleg nepogrešljivih anekdot so bile tudi globlje misli: o tem, da je zbliževanje s sosedom dragoceno za spoznavanje njegove kulture in je medsebojno spoštovanje edina pot k pravemu sožitju; o tem, da so srečanja s sorodnimi skupinami pravi vir bogatenja za posameznikovo osebnost in družbeno skupnost. O tem, da je ob takih priložnostih pevski zbor posredovalec tudi vsestranskih vsebin naše kulturne dediščine. Damjana Ota NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. oktobra 1995 Ko so Rubije živele v funkciji gradu (4) Položaj se je še znatno poslabšal spomladi naslednjega leta (1915), ko je Italija napovedala vojno svoji bivši zaveznici Avstriji. Bližina meje kajpada ni obetala nič dobrega in tudi v Rubijskem gradu so začeli razmišljati o tem, ali se ne bi kazalo umakniti k sorodnikom v notranjost monarhije. In res so kmalu nato zapakirali slike, preproge, boljše kose pohištva in razne druge dragocene predmete (tako na primer zbirke starega orožja) ter jih po železnici odpremili v Gradec, kjer je živel brat grofice Josephine Carl Steininger. Tri sode vina so neke noči zakopali v parku. Nakana pa je prišla na uho vojaških oblasti in te so takoj odredile izkop. Avstrija pa je bila urejena država in je zaseženo vino pošteno plačala, pa čeprav le po aproviza-cijski ceni... V mejnem pasu se je močno povečala prisotnost vojske. Ta je najprej zasegla mlin ob Vipavi. V njegovih prostorih so uredili prehodno postajo za vojaštvo in tren. V samem gradu pa se je nastanilo poveljstvo težke možnar-ske baterije, ki so jo postavili v parku. Tu so vojaki skopali vrsto jarkov in zaklonišč, med katerimi je bilo eno preurejeno v zasilno vojaško ambulanto. Na posestvu, ki ga je obdeloval kolon Petejan, pa je delovala baterija, sestavljena iz štirih težkih topov. Bianchijeva družina se je junija komaj umaknile iz gradu, namenjena tudi sama v Gradec, ko so na Rubije začele padati prve italijanske granate. Dne 26. junija je večja granata priletela naravnost v grajsko kuhinjo in odrezala obe nogi kuharici, Antoniji Vlček, Čehinji po rodu, ki je pravkar pripravljala kosilo za oficirje topovske baterije. Nemudoma so jo odpeljali proti Mirnu, kjer je delovala vojaška bolnica, nesrečna ženska pa je na pol poti izdihnila. Pokopali so jo na mirenskem pokopališču, »ob južnem zidu«, kjer pa danes ni več zaslediti nobenega spomina za nesrečno Čehinjo. Sest mesecev kasneje, 5. decembra 1915, je druga granata ubila nekega vojaka, ki je igral na klavir v baroničini sobi v prvem nadstropju. Avstrijske vojaške oblasti so dan po tem dogodku odredile evakuacijo civilnega pre- bivalstva. Po maši, ki jo je v domači cerkvi daroval župnik Valentin Zega, so se domačini odpravili le z najnujnejšo prtljago. V Rubijah je tako ostalo praktično le vojaštvo. Grad je kmalu utrpel veliko škodo, saj so nanj naprej in naprej padale granate, pa tudi vojaštvo samo mu ni prizaneslo. V njegovih kleteh je bilo kolikor toliko varno, zato so si posamezni vojaški oddelki, ki so se tod zvrstili, urejali ležišča, s tem, kar jim je pač prišlo pod roke, tudi s knjigami, kolikor jih je ostalo v grajski knjižnici. Tu so bili nekaj časa nastanjeni tudi Honvedi slovitega komandanta Geze von Lukachicha, ki je sicer bival v znani Paulettichevi hiši v Zgornjih Gabrijah. V tej hiši je danes sedež domačega društva »Skala«, v njej pa ima še vedno nekakšno podstrešno spominsko sobo tudi družina italijanskega polkovnika Paola Caccia Dominioni. Ta je v času med vojno, ko je te kraje zasedla italijanska vojska, vodil oddelek plame-nometalcev okrog Kostanjevice, Opatjega sela in Temnice na sosednem Krasu. Caccia Dominioni je bil tudi sam plave krvi - bil je grof - in je bil, tako poročajo, precej bogat, saj je bil med drugim lastnik industrijskega kompelk-sa Montecatini. Darinka Tomšič iz Sovodenj, ki je bila med drugim dalj časa varuhinja otrok na gradu, se dobro spominja tega častnika, ki se je tudi v povojnih letih rad zadržaval v teh krajih. Po njegovi smrti pa prihajajo od časa do časa semkaj po nekaj dni na počitnice njegovi nasledniki. Caccia Dominioni je bil sicer profašist, pravijo domačini, do slovenskih ljudi pa ni kazal nobene nestrpnosti. Boji okrog Rubij so bili srditi zlasti v letu 1916. Sam Caccia Dominioni je v svoji knjigi z naslovom »1915-1919« na primer zabeležil naslednje: »Začela se je naša ofenziva. Sardinjski grenadirji se odpravljajo v napad na Mirenski grad. Potem, ko bodo osvojili grič, bodo morali zasesti še nižinsko območje ob Vipavi, ki teče prav tam spodaj: pionirska kompanija je poslala sem dva čolna za primer, da bi morali prebresti reko. Čolna sta prispela do Rubijskega gradu, vendar kako naj se pomikamo naprej, ko pa smo stalno pod dobro usmerjenim ognjem in ko so vozovi, konjske vprege in sama čolna povsem izpostavljeni na cesti? Sedaj so razpregli konje in čakajo. Pehota prodira iz Rubij proti Dolenjim Gabri jam, pri pokopališču pa se mora ustaviti in ne more nikamor naprej.« Čolna sta se zato iz Rubij pozneje vrnila h kompaniji, Mirenski grad je italijanska vojska sicer za nekaj ur zasedla, kaj kmalu pa jo je morala ponovno prepustiti avstroogrskim branilcem. Tudi avstrijska novinarka Aliče Schalek, ki je v vojnem času redno dopisovala s fronte v »Newe Freie Presse«, obravnava v svoji knjigi »Isonzofront« vojne dogodke okrog Rubij skega gradu v prvi polovici leta 1916 in v tej zvezi piše: »Vračam se domov mimo Rubij skega gradu. Glavno fasado zgradbe so porušili na tako umetelen način, da se zdijo sobe, ki so brez prednjih sten, kot nekakšne gledališke kulise. Ta rezultat je Italijane stal desetkrat več, kolikor je bil prej vreden ves grad. V kleti je še nekaj polomljenih ma-slanjačev. Kdaj pa kdaj v tem prostoru prespi oficir, ki ga je na poti tod mimo zajela noč. Ustaviti se v tem gradu po- meni skoraj praznik. Klet je tako solidna, da je varna pred vsakim izstrelkom in ima še vse štiri stene. Nihče ne godrnja, da je tema, da diši po pesnobi in da je vlažna. Neki kadet mi pokaže debelo kni-go, ostanek nekdanje knjižnice. "Našel sem jo pod seboj, ko sem se prebudil - mi pravi. Sinoči sem bil tako truden, da se sploh nisem zavedel, kaj imam za zglavje. "Traites diplomatiques” -piše na naslovni strani.« Med vojaštvom v parku so granate povzročile marsikatero žrtev in tu pa tam so med gredicami vzrastli grobo izdelani križi. Park so preorale tudi nekatere bombe, ki so jih odvgrla italijanska letala na avstrijske postojanke okrog gradu. Marca 1916 so Rubijce in begunce iz sosednjih vasi evakuirali iz Bilj v Leibnitz -Steinklamm in nato v Bruck a.d. Leitha. Avgusta istega leta so italijanske čete zavzele Gorico in prodrle tudi do Rubij, kjer se je poleg italijanskih nastanil tudi oddelek zaveznikov - angleških topničarjev. Zdaj so v parku in na hribu nad gradom vzrastle številne vojaške barake, tod so se premikali razni oddelki italijanske vojske, kaže pa, da je marsikdo odnesel iz grajskih razvalin tudi kakšen spominek. Tudi težji predmeti, tako na primer železna vrata stranskega vhoda na grajski vrt, so v tem času enostavno izginili. Elio Fornazarič Na slikah: Pod naslovom: Po vojni vihri: "Grad brez prednjih sten spominja na nekakšne gledališke kulise” (Aliče Schalek, "Isonzofront”) (Zbirka Marija Terezija Ros-setti de Scander) Desno v sredini: V grajskem parku je bilo za časa prve svetovne vojne tudi več zaklonišč. Na sliki vojaki pred vhodom v tako zaklonišče. Pred vrati zasilne vojaške ambulante baronica Luoise. (Zbirka Plavio Mozetič) Levo: Baronica Mitzi (Marija Fernanda) polaga cvetje na grobove padlih vojakov (dveh Bosancev in enega Italijana) v grajskem parku. (Zbirka Miro Kuzmin) Desno: Bunker v parku nubijskega gradu. (Zbirka Miro Kuzmin) 2 Q Nedelja, 29. oktobra 1995 NEDELJSKE TEME RAZISKOVALNO DELO NA PEDAGOŠKEM Dijakinje Slomška o Na Slomšku o otrocih Začetek Šolskega leta je bil letos na našem pedagoškem liceju A.M. Slomška kar se da spodbuden in moram reči nenavaden. V okviru novih ministrskih določil o dopolnilnem pouku, ki naj bi nadomestil popravne izpite, so vzporedno stekle alternativne dejavnosti. Profesorski zbor se je okvirno odločil za teme, ki naj bi jih obravnavali, dijakom pa smo dali možnost, da v okviru le-teh izberejo argumente, ki jim najbolj ležijo. Steklo naj bi raziskovalno delo, ki naj bi kljub relativno omejenemu času in sredstvom omogočilo dijakom, da se spoprimejo z nekoliko drugačnim načinom dela, pri njem naj bi bili aktivnejši, zaradi fleksibilnosti urnikov pa naj bi Sli dijaki tudi izven Sole, Sola pa naj bi bila odprta za morebitne obiske in srečanja. V načrtu je bilo, da bi izsledke tega dela predstavili in posredovali celi Soli in zelo uspešno so to dijaki tudi opravili, upoštevajoč novost pobude in njihovo neizkušenost. Ena od ponujenih tem, ki je dijake zlahka osvojila, so bile »človekove pravice«. Tema je bila zelo obširna, zato smo se morali porazdeliti v skupine. Letošnji maturanti so s pomočjo avdiovizualnih sredstev obravnavali problem rasizma in drugačnosti. Del 4. razreda je obravnaval kršitve človekovih pravic, vojne zločine, genocide, telesno nasilje in mučenje. Zelo zajetna skupina tega razreda pa se je odločila za proučevanje pravic otroka oz. nasilja, ki se izvaja nad otroki. Tudi ta tema se je izkazala za zelo obširno in potrebno je bilo sestaviti podskupine, ki naj bi se poglobile v določene argumente, za katere pa je bilo razpoložljivo gradivo omejeno. Ugotovili smo, da je nasilje nad otrokom Se vedno tabu tema, pa čeprav je zelo razširjeno, pa naj bo to v obliki telesnega nasilja, psihološkega oz. spolnih zlorab nad otroki. To raziskovalno delo nam je ponudilo možnost poglobitve tega družbenega problema, s katerim se bodo tudi naši dijaki kot bodoči pedagogi lahko tudi srečevali. Vsekakor se mi zdi pravilno, da so se spoprijeli s tako žgočo tematiko na strokoven in poučen način. Ob koncu smo skupno z dijaki naredili obračun opravljenega dela in pri analiziranju negativnih in pozitivnih strani so se dijaki bolj številčno izrekli za pozitivno plat tega dela. Dejali so, da so bili pri njem aktivnejši, kreativ-nejsi, teme so bile zanimive, marsičesa so se naučili in spoznali za njih nove ustanove. Nenazadnje pa je bila za njih težavna preizkušnja, ko so morali javno nastopati na zaključni predstavitvi. Temu aspektu bi morali posvečati bržkone večjo pozornost, kajti ugotovili so, da je težko sproščeno in tekoče spregovoriti pred mikrofonom... Na koncu pa so izrazili zadovoljstvo nad dejstvom, da je naš Primorski dnevnik izkazal tako pozornost za njihovo delo, in dejali so, da je to lepo zadoščenje in priznanje za njihov trud. Loredana Kralj i Eonvencija o otrokovih pravicah PRAVICE OTROKft ► PRflNICFl ODRASC-FtNje IN t)VSE\lNE§Pi ttAVNOjR ► Pravica ihemi iu. m. JeDRousNENtM steelstu ► pravica tx> SosEfckie stoftt st iuvaivdck P PRAVICA Ro SOlAlOjA ► Pravica bo tovpRouAnjA Ptufb oicrotmostjo ia nbuersnih tekoPašcAMjek ,ki Cj ocjCovblo OTRovovc #ORjwje io. telesni T&t, ttoRALm Restvoj ► Pravica ro ijo&Eaoji tu RseoHevAuje vsi IMAJO ENAKE PRAVICE NC6LEDC NA TO ,KATERE RASE ,BARVE .SPOLA SO , NE GLEDE KATERE VERE ih NARODNOSTI SO a* i vsi so ENAKI Otrok je vsako Človeško bitje, mlajše od 18 let, razen Ce pravo določa, da se polnoletnost doseže že prej. Dobrih 40 let je minilo, odkar so bile otrokove pravice prvič zapisane v ženev- ski Deklaraciji (1959) in po desetih letih, namenjenih otrokom smo ob zatonu »stoletja otroka« vendarle spoznali, da otrokova pravica ni samo, da se rodi zaželen in da preživi, ampak da tudi živi polno in srečno otroštvo s po- močjo odraslih in skupaj z njimi. Svetovna javnost je generalni skupščini Združenih narodov 20. novembra 1989 soglasno podprla sprejem konvencije o otrokovih pravicah. Konvencije uvrščamo med najpomembnejše temeljne dokumente s področja varstva človekovih pravic. Nastale so zaradi množičnih Človeških stisk našega planeta, saj so prav otroci najbolj izpostavljeni, vendar brez pravice, da povzdigujejo glas v zaščito, zato so postali poseben subjekt mednarodno pravnega varstva. Povedati moramo tudi, da so ta dokument pripravili in napisali odrasli. Prva takšna konvencija sega v leto 1924. V predvojnem obdobju je za varstvo otrok pri delu skrbela mednarodna organizacija dela. Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1959 sprejela Deklaracijo o varstvu otroka. Pobudo za to konvencijo pa je še 20 let pozneje dala poljska vlada. Ta konvencija je univerzalnega značaja, nanaša se na varstvo otrok z vseh koncev sveta in različnih civilizacij. Vsak otrok ima pravico do življenja, preživetja in veselja, države pa jih morajo zagotoviti v naj-veCjem možnem ob- segu. Države si morajo prizadevati, da pri urejanju družinskih razmerij ravnajo predvsem v otrokovo korist. Konvencija med drugim tudi določa primerno pravno varstvo mladoletnim osumljencem in storilcem kaznivih dejanj, otrokom v oboroženih spopadih in varstvo otrok pred jemanjem mamil in drugimi zlorabami, vključeno s krutim ravnanjem, pred ekonomskim izkoriščanjem, prostitucijo in seksualnimi zlorabami otrok. Otroku ne smejo izreci smrtne kazni ali ga obsoditi na dosmrtni zapor. To je osnovno napotilo, ki ga je moC Čutiti v celotnem besedilu konvencije. Ta deklaracija je nastala zato, ker otrok potrebuje zaradi telesne in duševne nezrelosti posebno varstvo in skrb tako pred rojstvom kot tudi po njem. Katjuša Čebokli, Urška Može, Marjana Santelj, Valentina Bandi, 4. razred -PseniNAfiji -TEČAĆI IA STARŠE / VEC to/fi KOT m. NASILJA AKTIVNO SODELOVANJE1 ‘PSIHOLOGI -SOCIALNA 8U0ZBA \ass“ malo otrok pRfocm “ANONIMNI *NE PUrAun vo n ■OTROK -sotitiA^vosr -ADOLESCENTI ‘^UrifVAAdf Linea azzurra, telefon za mladoletne V okviru raziskave o nasilju nad otroki smo na našo šolo povabili gospo Mario Pisent, ki je predsednica telefonske zveze za mladoletne Linea azzurra. Opisala nam je delovanje tega združenja, ki poleg klicev na pomoC otrok samih oz. signalacij odraslih o nasilju nad otroki, ponuja tudi druge dejavnosti, ki imajo namen informiranja, osveščanja in izobraževanja. Namenjene so staršem, šolnikom, socialnim in zdravstvenim operaterjem, prostovoljcem itd. V oktobru je npr. že stekel teCaj za prostovoljce, ki bo trajal do decembra ’95. Gospa Pisent nam je povedala, da to in Telefone azzurro, ki deluje na vsedržavni ravni, ima sedež v Trstu in da v njem delujejo izključno prostovoljci različnih profesionalnih profilov, ona sama je npr. profesorica italijanščine na italijanski višji šoli. Linea azzurra mora nujno tudi aktivno sodelovati z raznimi strokovnjaki, kot so psihologi, povezana pa je tudi s socialno službo tržaške občine in drugimi teritorialnimi službami. Tiziana Bergamo, Katja Sardo, Monica Cossutta, 4. razred Pedofilija, spolno nasilje nad otroki -ZDRUZENjE vsts ’TCLEfON* IS?/l*3kS 306666 m*>Neh-mEk MRftSiVNOčf 10 OSfotetiH tSiltiCNA PObkODBA y/ \ TERAPEVT-- vs* kontmumn*** pomoč ni n*. manjši man krm* poškodbi / / 4^*Woi*ri .teMFŽL - PARKI, SOLSki WSjMN0*mNi L Iztao v'*-** «JL NEm-JENO SPOLNO ' ŽIVLJENJE StMMfjA »-.k D0mWQ£ "ŽRTVE- "437**0 43t£T io iurr -uiioLoaeot •s^jtaieesrtEti m ADOLESCENCA NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. oktobra 1995 Nasilje nad otroki v družbi in družini Nasilje nad otroki v socialnem in družinskem okolju Otrok je v svoji Čustveni in telesni šibkosti večkrat žrtev agresivnosti odraslih. Takšno situacijo preživlja otrok v socialnem in družinskem okolju, saj je otrok socialno bitje. Otrok predstavlja za odraslo osebo sredstvo za zadovoljitev svoje agresivnosti. V nekaterih socialnih skupnostih je otrok bolj podvržen nevarnosti bodisi s telesnega kot s psihološkega vidika, zato je potrebno, da ustrezna socialna služba ščiti otrokovo življenje pred nasilniki. Nasilje nad otroki delimo v dve glavni skupini: a) fizično nasilje, b) spolno nasilje. Osebe pa, ki so navadno obtožene nasilnega dejanja, so: a) starša, b) sosed, c) učitelj, č) neznane ah celo izmišljene osebe. Sedaj pa vam bova predstavili tri točke, s katerimi so se ukvarjali številni strokovnjaki: a) psihološki profil staršev, b) psihološki profil otroka, ki je bil žrtev nasilja, c) zdravniško-legal-ni problemi. Preden bi nadaljevali najino raziskavo, bi še dodali za naju zelo pomembno točko; otrokovo pričevanje je precej kompleksno, saj se otrok razlikuje od odrasle osebe. Dokler otrok ne doseže obdobje racionalizacije, ne loči materialnega življenja od duševnega, zato pravimo, da prehaja skozi animistično obdobje, iz katerega preide nato v racionalno obdobje. Otrok žrtev nasilja Ločiti moramo zanemarjenega otroka in otroka, ki je podvržen nasilju, ker prvi otrok je tele- sno zanemarjen (npr. starša ne skrbita za njegovo telesno nego); drugi pa je prepuščen samemu sebi; to se pravi, da je otrok preskrbljen v vseh svojih materialnih potrebah, po drugi strani pa je psihološko zanemarjen. Mnogi otroci so telesno in psihično tako močno prizadeti, da privedejo posledice do stalne invalidnosti ali celo smrti. To je predvsem odvisno od staršev, ki se ne zavedajo, da je to njihovo dejanje nečloveško. a) Psihološki profil staršev Mnogi avtorji so opisali starševo agresivnost nad otroki z različnimi izrazi: nezrelost, impulzivnost, odvisnost, sado-mazohi-zem, egocentričnost, narcisizem itd. ... Kateri so vzroki, ki privedejo starša do agresivnosti nad otrokom? Ločili sva vzroke v dve veliki skupini: 1) mnogokrat starša pokažeta to agresivnost nad otrokom prav zaradi tega, ker se čutita kot majhna otroka, ki nista dobila prave ljubezni in zato iščeta v otroku ljubezen neke odrasle osebe - in temu pravimo zamenjava vloge. 2) Mnogi nezreli starSi pa, ki želijo biti otroci, ne sprejemajo neodvisnosti in potrebe svojih otrok in projecirajo svoje težave na otroke, ker mislijo, da so otroci krivi vsega tega. Včasih je otrok vzrok agresivnosti med zakoncema in postane tako žrtev nasilja. Največkrat pa eden od roditeljev sprejema ali celo spodbuja nasilje drugega. b) Psihološki profil otroka, ki je bil žrtev nasilja Otrok podvržen nasilju lahko reagira bodisi pasivno kot reaktivno, kar lahko povzroča hujše nasilje s strani staršev. Nasilje povzroča otroku sledeče spremembe. a) zunanjo spremembo -npr. otrok je žalosten, je neobčutljiv, zgleda večji, medtem ko v resnici ni; b) spremembo vedenja; c) spremembo obnašanja do hudih staršev, kar je posledica strahu oz. emotivnega stresa, (npr. zanikanje hrane, bruhanje itd....); č) zdravniško-legalni problemi. Dejansko so bili razglašeni v skoraj vseh državah posebni zakoni z na- menom, da bi zmanjšali nasilje nad otroki ter da bi obsodili nasilnike. V Franciji je bil ta problem predmet zelo pomembne razprave na državnem zborovanju, ki je bilo 7. maja 1971. Tu so spremenili člena št. 62 in 378 kazenskega kodeksa, ki pravita: 1) Oseba, ki izve za nasilje nad otrokom izpod 15. let, mora takoj obvestiti pristojno oblast; v obratnem primeru bo kaznovana po členu št. 62! 2) Zdravniki, ki vedo o nasilju nad otroki, so oproščeni profesionalne tajnosti. Po členu št. 378! V več državah je v veljavi zakon, ki kaznuje starše, ki posilijo svoje otroke tako, da jih le-te ločijo od družine. Martina Cesar, Martina Salvi, 4. razred Delo Bocio-psiho pedagoške službe V sklopu raziskave o nasilju nad otroki smo obiskali slovensko socio-psiho-pedagoško službo. Srečali smo se s psihologinjo dr. Nado Berce, dr. Lucianom Lippolisom in s socialno delavko Odilo Bufon ter profesorico Loredano Kralj. Psihologinja dr. Berce nam je opisala delo v tej službi, povedala, da v njej deluje ekipa, ki skrbi za otroke od 0 do 18 let, ki imajo raznovrstne težave oz. motnje. Skupina pomaga reševati probleme, ki nastajajo v družini teh otrok. Strokovnjaki se ukvarjajo z otroki, ki se težko naučijo branja in pisanja, zamenjujejo črke in imajo težave s sim-bolizacijo, z računanjem (diskalkulija), z avtizmom itd. " Dr. Lippolis je pred kratkim zaključil študij psihologije na univerzi v Padovi in opravlja prakso v tem centru. Za diplomsko delo si je izbral temo Nasilje nad otrokom in nam o tem tudi pripovedoval. Povedal nam je, da lahko ločimo pri nasilju individualni, družinski, nasilni, intelektualni in ambientalni faktor. Nasilje je lahko psihično in fizično, vendar je psihološko nasilje vedno prisotno. Posledice takega nasilja so lahko emotivnega in intelektualnega značaja. Emotivne posledice so: pesimističen pogled na svet, ekstremno otroško obnašanje ali pa pretirano zrelo obnašanje. Intelektualne posledice pa so težave s koncentracijo zaradi anksioznosti. Statistike so dokazale, da povzročitelji nasilja izvajajo nasilje v enakih’oblikah, kot so ga doživeli. Večkrat otrok popolnoma zbriše to nasilje. Katjuša Čebokli, Valentina Bandi, 4. razred PASIVNI UMOR -ono* m towy ntmmv -mm umu anm> / ereou«*WQ« UNMbjO m jeipMmi etiHttev v miMosn Umor novorojenčka |t£tg£ IA v UAVtttt bETONOfc 'TtiRePit/ki 60$ ® NHHEH > AaL Aftit l uU. At- fVVv /v»WMVxr MA, VAP3aCml/) a X\&Xx>'x fw\%aL&<<)^e-X\i\AVv . 9 ASSaaAT KfNOAiv <\AaoVw (vV.CkA«' #YvO,^ SK.nVsjAv, AivvvtkA, /v%X/X^rv-x, 'vnAv* )vxXxC[sp -□g ‘rauieopM ‘piel ‘ourv ‘uopuog ‘egmpa ‘ja ‘USAg ‘pp ‘sejs ‘Bsar ‘izv ‘Z!°IV ‘I°S Teuia>[ :ouABiopOy\ AHiisaa Plavajoča duhova mornarjev Tanker je plul iz Kalifornije proti Panami Trupli mornarjev Jamesa Cartneyja in Michaela Mie-na so spustili v odprto morje ranega jutra 2. decembra 1929. Dan poprej sta se zadušila s strupenimi parami v podpalubju tankerja VVaterton, ki je bil v lasti družbe Citys servis. Tanker je plul iz Kalifornije proti Panami. Ko so mrtva mornarja prepustili valovom, je njune tovariše prevzela iskrena žalost; Cartney in Mien sta bila namreč med elani posadke zelo priljubljena. Eden od mornarjev je svojo naklonjenost izrazil z besedami: »Ob njiju je bilo vse videti lepše.« Vendar pa posadka svojih priljubljenih mornarjev ni dolgo pogrešala... Naslednje jutro, so začudeni mornarji, v morju opazili plavalca. Ko je ladja upočasnila hitrost in se približala »plavalcema«, sta pojavi izginili kot jutranja meglica. Vendar sta se kmalu spet pojavili - slabih 15 metrov od ladje. S take bližine ni bilo veC nobenih dvomov. Bila sta Cartney in Mien! Mrtva mornarja sta spremljala ladjo dva dni. Posadka se je nanju že tako privadila, da nikogar ni bilo veC strah; jasno jim je bilo, da jim nočeta nic slabega. Zgodilo se je, da sta odplavala celo pred ladjo, kakor da bi jo skušala odvrniti od smeri bližajoče se nevihte. Ladijski kapetan je poročilu, ki ga je kot po navadi sestavil za svoje delodajalce, dodal tudi zgodbo o umrlih mornarjih. Ker pa mu gospodje niso povsem verjeli, se je kapitan odločil, da bo porodio podkrepil z otipljivejšimi dokazi. Na naslednje potovanje je vzel fotografski aparat. Dokler niso zapluli v Tihi ocean, se ni zgodilo nic posebnega. Tedaj pa so v peneči sledi, ki jo je za seboj puščal VVaterton, zagledali nejasni podobi, ki sta se izmenično pojavljali in izginjali. Ko je napočilo jutro, sta trupli plavali vzporedno z ladjo in ko je kapetan presodil, da je dovolj svetlo, ju je posnel karseda od blizu. Gez nekaj ur sta trupli izginili. Nekaj naslednjih dni se nista več pojavljala. Kakor hitro je ladja priplula v pristanišče, je kapetan pohitel v stavbo ladijske družbe in dal razviti film. Uspeli so vsi negativi razen enega. Nekdo od navzočih je dvignil negative proti svetlobi in iz njega se je iztrgal vzklik: »Tukaj sta!« Ko so razvili še pozitive in jih pokazali sorodnikom in prijateljem umrlih mornarjev, so mnogi v bledih podobah razpoznali Jamesa Cartnyja in Michaela Miena... (B.K.) ŠAH 8 7 6 5 4 3 2 1 a b c d e f g h Kiselev - Tregubov /Elista 1994 Na polje e4 se je vklinil Cmi kmet, ki je napadel belega skakaCa in po morebitnem umiku ima Crna dama prost ustop v belo rokado in napad na belega kralja. Beli, ki je na potezi, zato išče možnost proti akcije in to mu tudi uspeva, saj ima v igri še drugega skakača, ki odločilno poseže v borbo za kritična polja na šahovnici! Rešitev naloge Beli skakač s polja c3 gre pod udar dveh Črnih figur l.Se4:l / na l...fe4 2.Dc4+ Kh8 3.Dc6:; tudi na l...Le4: 2.Dc4:+ KSahovska naloga št.: 41 h8 3. Dc7: in beli ima v obeh primerih odločilno prednost /. Cmi igra l..b5 2.Sg3 f4 3.Sf5! De6 4. d5! Ld5: 5.Sg5 De8 6.Sh6+! Prava sinfonija belega skakača, ki je s polja c3 prišel na h6. Po 6...Kf8 7.Df5+ Ke7 8.Dd5: SfB in Cmi se je vdal! Silvo KovaC FELJTON Šege in navade na Kozjanskem (» Ko je bila krsta narejena, so mrliča s par preložili vanjo. Včasih je bilo truplo že tako trdo, da so morali lomiti kosti, Ce so hoteli zapreti krsto -opravilo, ki je poleg močnih rok zahtevalo tudi zelo močne živce. Na željo pokojnika so v krsto položili različne predmete, na primer umetne zobe, da bo tudi »tam« lepo izgledal, ženskam pa poročno obleko. Zadnje slovo od domačije Krsto so nosili iz hiše vedno z nogami naprej, »kot gre Človek vedno z nogami iz hiše«. Premožnejši ljudje so si lahko privoščili pevce in duhovnika, ki je spremljal pogrebni sprevod od doma do cerkve in nato do pokopališča. V Podsredi sicer imajo mrliško vežico, vendar se nanjo ljudje le stežka navajajo. Zavedajo se, da ima številne prednosti, od tega, da se Cez noC zapre in se grejo ljudje lahko domov spočit, do tega, da je doma vse cisto. Pa vendar jim je nekako izpod Časti, da bi jo uporabljali. Celotna pogrebna slovesnost je bila odvisna od premoženjskega stanja umrlega, saj za najrevnejšimi včasih niti zvonili niso. Pogrebci so odšli najprej v cerkev k masi, od tam pa na pokopališče. Ob odprtem grobu so se zvrstili govorniki, ki so govorili o dobrih delih pokojnika. Domačini nekoliko sarkastično pravijo, da »Ce ne prej, ob smrti govorijo o tebi vse lepo«. Sedmino Po pogrebu so pogrebci odšli na sedmino. Izraz iz- haja iz nekdanje navade, da so se pogrebci zbrali sedmi dan po smrti. Danes imajo sedmino takoj po pogrebu, ko so ljudje, ki pridejo na pogreb od daleC, še zbrani. Kadar je semina doma, jo pripravijo v prostoru, kjer so bile prej pare; sosedi, ki ne gredo na pogreb, med pogrebom pospravijo pare. V zadnjem Času imajo sedmine najpogosteje v vaški gostilni. Na sedmini, kjer so se vedno zbrali vsi pogrebci, so najprej zmolili molitev za umrlega in se pogovarjali o njem. Pogovor je pogosto prerasel v prepir zaradi pokojnikove zapuščnine, zlasti če je umrl brez oporoke. Sicer pa je bilo za sedmine značilno, da se je na njih veliko in dobro jedlo in pilo, in marsikatera sedmina se je sprevrgla v pravo veselico. Ce je bil pogreb na pepelnico, na se- Pogreb g. Jakoba Zidanška, 30. januarja 1972, v Podsredi (Fototeka SPU dmini niso mogli postreči z mesom, zato so jo Cez nekaj dni ponovili, da je bilo na mizi lahko tudi meso. Teden dni po pogrebu so se zbrali pokojnikovi najbližji in skupaj odšli k masi, ki je bila namenjena pokojniku. Po masi so na grob odnesli svece in rože. Sklep V sestavku sem skušala Cim bolj vemo zapisati šege ob rojstvu, poroki in smrti, kot so mi jih opisovali ljudje v Podsredi in bližji okolici. Opisi se nanašajo predvsem na preteki Cas, na tisti čarobni »nekoč«, »danes« se domači- nom zdi preveč »vsakdanji«. Nekatere stare šege so danes že povsem pozabljene, druge so se v celoti ohranile, spet druge so se preoblikovale in se prilagodile današnjemu Času in sodobnemu natinu življenja. To, kar je ostalo na Kozjanskem nedotaknjene- ga in prvinskega, sta Čudovita narava in izredna gostoljubnost ljudi. S svojo prijaznostjo in odprtostjo ustvarjajo izjemno ozračje, ki ga je treba doživeti. (Konec) Nives Špeh OGROŽENE ŽIVALSKE VRSTE Zaradi človeškega užitka umirajo mnogi Ob kitih, tjulnjih in delfinih so ogroženi tudi morski psi ... Ze več kot uro križari ribiška ladja pred indonezijsko obalo. Lovci so odvrgli vrvi, na katerih koncih so železni kavlji z vabo - kosom svežega, Se krvavega dellinjega mesa. Z njo naj bi privabili morske pse, ki zavohajo kri na odddaljenosti do dveh kilometrov. Nenadoma nastane med lovci nemir. Uzrli so morskega psa. Razločno je videti iz vode StrleCo hrbtno plavut. Žival se giblje naravnost k vabi. 2e v naslednjih sekundah lačna roparica zagrabi... se voda obarva 'krvavo rdeCe. Morski pes vleCe, se trga s kavlja - hoCe se osvoboditi - a proti vitlom, ki dvigujejo mrežo, je boj brezupen. Nato vse sledi izredno bliskovito. Žival potegnejo na ladjo. Ob tem ji k drugim. Morski pes krčevito trza v smrtnih ranah. Tako pohabljenega psa naposled lovci potisnejo nazaj v morje, kjer v urah, ki sledijo, izkrvavi, ali po nekaj muCnih dneh podleže od sestradanosti, saj brez plavuti ne more več loviti. Po kitih, zdaj v azijskih vodah predvsem indonezijski, japonski in kitajski lovci lovijo morske pse. Razlog - plavuti. Vendar bo ta lahki plen za morskega psa usoden. Komaj je trimeterski citronski morski pes zagrizel, se železni kavelj, na katerem je pritrjena vaba, zadre v njegovo žrelo. Cez nekaj sekund eden od lovcev s strani zasadi potapljaški nož, da bi zlomil njen upor. Komaj je v paničnem strahu drgetajoče bitje na krovu, že mu z dolgimi noži odrežejo stranske, hrbtno in prsne plavuti, ki jih nato vržejo na kup Meso ni cenjeno in bi komaj našlo kupce, a s plavutmi sklepajo brezvestni lovci velike posle. En funt tega mesa (ena plavut tehta do osem funtov) prinese lovcu 40 ameriških dolarjev - skoraj tretjino povprečnega mesečnega zaslužka v revni Indoneziji. Trgovci nato prodajajo en funt plavuti po sto ameriških dolarjev naprej. Pri poklicnih lovcih na plavuti so posebej cenjene dolge prsne plavuti. Te nato v ribjih tovarnicah na obali predelajo v juhe in jih izvozijo na Japonsko, v Ameriko in predvsem v Evropo. To juho ponujajo tudi mnoge nemSko-azijske restavracije kot specialiteto. Tako iskanih plavuti pa ne predelujejo le v juhe, temveč jih v obliki prahu ponujajo kot sredstvo za zvišanje spolne moti. Kaj donosen posel, saj je znano, kako visoke cene so na japonskem in kitajskem voljni plačati za prah nosoroga. Vera, da pokončna in moCno štrleča hrbtna plavut roparice spodbuja moško zmogljivost, je v južni Aziji splošno razširjena. Za užitke ob juhi iz plavuti morskih psov in zaradi takih prepričanj umre po podatkih WWF (VVorld VVildlife Fund) letno v svetu Cez sto milijonov morskih psov. Niti ena od 350 vrst njihovega rodu pa ni zajeta v VVashingtonskem sporazumu o zaščiti živali (WA). To pomeni, da je vse nenadzirano trgovanje z morskimi psi in njihovimi telesnimi deli povsem legalno. Morski psi so živali roparice in imajo to smolo, da ne veljajo za prijetno temo pogovorov... In tako zanje ni lobbyja, ki bi jih ščitil. Stoletja stilizirani kot morilski stroji in ne nazadnje, tudi v hol-lywoodskih filmih, kot je Zrelo, prikazani kot pošasti. Pri vsem tem pa imajo morski psi zelo pomebno vlogo v morskih ekosistemih. Kot lovci ujamejo večinoma šibke in bolne živali, in tako zmanjšujejo nevarnost za razširitev bolezni. Na 9. mednarodni konferenci o zaščiti živalskih vrst v Fort Laverdalu so zaščitniki živali naročili preiskavo, ki bi dokazala težke posledice morebitnega iztrebljenja morskih psov iz prehranjevalne verige za ekologijo morij. Ze zdaj so ugotovili, da je število morskih psov ravno v azijskih morjih drastično upadlo. Morski psi dosežejo starost do sto let. Ustrezno majhna je njihova sposobnost ustvarjanja potomstva in do petnajst let potrebujejo, da spolno dozorijo. To bi -ob upadanju njihovega števila, Cigar dramatičnost straši znanstvenike - lahko pomenilo njihovo izginotje že v nekaj letih. »Po kitih, tjulnjih in delfinih,« toži Denise VVenger - biologinja Evropskega združenja za varstvo živali, ki namerava skupaj z IUCN (VVorld Conservation Union) doseči določila, ki bi zaščitila morske pse, »zdaj mnogim od 350 vrst grozi iztrebljenje. Trgova- Kaj lahko vi storite? - Ne obiskujte restavracij, ki ponujajo juhe iz morskih psov ali želvje juhe. - K našim dodajte še Društvo proti mučenju živali Ljubljana, Trubarjeva 16, tel. 061/131 52 61 Slovensko ekološko gibanje, Miklošičeva 38/111, nje z njimi mora biti nemudoma prepovedano. Zadnji Cas je, da morske pse zavarujemo pred človekom. Resnični morilec morij niso morski psi, paC pa človek!« svoj podpis, da jih bomb zbrane poslali na Evropsko organizacijo za pomoč živalim, ki bo glasove prenesla na konferenco CITES - varstvo živali. - Podpise zbiramo: tel. 061/133 23 77 »PriSel bo dan, ko bodo ljudje na enak način obsojali ubijanje živali kot danes obsojajo usmrtitev človeka.« (Leonardo da Vinci) VREME IN ZANIMIVOSTI 40 Nedelja, 29. oktobra 1995 X" „ SME ZMERNO JASNO ppl ftČN" OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE , ., SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANIi- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 X\CA 1020 1010 ^ C Nad vzhodno Evropo je Šibko območje visokega zračnega priti- 'a 6) ska, nad zahodno Evropo pa plitvo riklonsko območje. Oslablje- ^ --— na tiladmi fronta s<; združuje severno od Alp. Oh zahodnih višin- ,, —l-JV —4—-J--.*«1Ti/vli vrl-i^nn rrr^olr p VREMENSKA SLIKA Nad vzhodno Evropo je Šibko območje vi ska, nad zahodno Evropo pa plitvo ciklon na hladna fronta se združuje severno od Atp. vu z.™, skih vetrovih doteka nad nase kraje bolj vlažen zrak. Počitke pripravlja in posreduje Hidroir^eorološki zavod. 10f» OSLO STOCKHOLM '6/12 ° HELSINKI #10 MOSKVA 3/n ° -LONDONo ^ERDAMO/13 BERLIN Ij/jf^ARSAVAS/v ------------------%flU 0«> DUNAJ 5/8 č) UUBUANA9/12 A """»"MILANO^. ° BEOGRAD., ^ °5/16 "X. SPLIT 7/ OSOFIJA-/. •• —"^^-SKOPJEO 1020 ___ j-^KIIVI 5^. > - >6 ' f-' DANES GRADEC 9/14 TRBIŽ c% CELOVEC 8/12 O KRANJSKA GORA _ 5/10 O TRŽIČ 8/12 O S. GRADEC 9/12 dS /S MARIBOR O 8/14 ČEDAD— OVIDEM 10/18 O KRANJ ^N. GORICA GORICA o TO/18 O ds CELJE o 7/14 * LJUBLJANA 9/14 S POSTOJNA O 6/12 N. MESTO o S/1V ZAGREB w S TRST, 12/1 Portorož KOČEVJE O CRNOMEy Slovenija: Zmerno do pretežno oblačno bo, ponekod bo občasno rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature bodo od 12 do 17° C. Sosednje pokrajine: Zmerno do pretežno oblačno bo. Občasno bodo rahle padavine. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.37 in zašlo ob 16.53. Dan bo dolg 10 ur in 16 minut. Luna bo vzšla ob 11.58 in zašla ob 21.54. 0NESNAŽEN0ST ZRAKA 28.10 povprečna 6.00-7.00 Ljubljana Figovec 6 Ljubljana Bežigrad 17 Celje 18 Trbovlje 27 Hrastmk 29 titiŽ 27.10 24-uma max. uma JUTRI 79 84 45 61 433 421 307 199 Mejna imisijska vrednost: ^Kritična imisijska vrednost: 350 mikrogramov/m3 700 mikrogramov/m3 PUMOVANJE Danes: ob 1.00 najvisje 24 cm, ob 6.16 najnizje -5 cm, ob 11.51 najvisje 27 cm, ob 19.03 najnižje 40 cm. lutri: ob 2.24 najvisje 22 cm, ob 7.54 najnižje 1 cm, ob 12.53 najvisje 16 cm, ob 20.19 najnižje -32 TEMPERATURE V GO ^3^ BI0PR0GN0 Vreme bo na pocutie in razpoloženje vremensko obcu-tnivih ljudi vpbvalo zmerno obremenilno, zato se bodo slabše počutili, bodo razdražljivi, nemimi, hitreje se bodo utrudili pa tudi spali bodo slabše kot običajno. * Ib 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 13 10 7 4 2 -1 NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SE 4 do 8 vozlov popoldne: NW 4 do 8 vozlov V0X POPULI ^ Zmaga ni sneg, da bi sama padla na glavo. ® 8 ® Vsakdo lahko da, kar hoče, vzeti pa sme samo tisto, kar zasluži. O KRANJSKA GORA _ 3/14 TRŽIČ 5/15 OVIDEM 9/18 _N. GORICA POSTOJNA i0/19£oRTOŽož N. MESTO O v™ CRNOMEU O ZAGREB 7/i7 OPATIJa* PAZIN o/ REKA 10/19 V Sloveniji: Pretežno oblačno bo, ponekod bodo občasno rahle padavine. Obeti: V torek bo pretežno oblačno, občasno bo Se rahlo deževalo. L™1- J k J k J? v j i A-Maa— BfflHi* Burkež ni prizanesel niti britanski kraljici LONDON - Ne vemo, kje so bolj v zadregi - v Ottavvi ali Londonu. Vanjo jih je spravil kanadski disc jockey Pierre Brassard, ki velja za izvrstnega posnemalca glasov, predvsem pa za nepoboljšljivega burkeža. V četrtek je telefoniral kraljici Elizabeti in se izdajal za premiera Jeana Chre-tiena, ona pa se je z njim pogovarjala polnih 14 minut. Ne samo, pomenjkovala sta se tudi o politiki, kar je privedlo skoraj do diplomatskega inci- denta. Kot znano, bo v Quebecu, kjer so prebivalci večinoma francoskega porekla, kmalu re- . ferendum. Brassard je vprašal kraljico, ali se je pripravljena obrniti na Kanadčane z govorom izpod njegovega peresa, ki ga preveva duh enotnosti. Ona je pritrdila, vendar s pripombo, da se mora poprej seznaniti z besedilom. Tega pa ne bi bila smela, saj spada Kanada v sklop Commonwealtha in je torej Elizabeta tudi državni poglavar te države... Ko bi bil ostal telefonski pogovor zaseben, ne bi bilo ognja v strehi, toda poredni Brassard ga je lepo snemal, Časovno skrčil na polovico in ga oddal v eter preko radijske postaje CQOI-FM, tako da ga je poslušalo na stotisoCe ljudi. Buckinghamska palača je ponorela, zabrneli so diplomatski telefoni, kanadska vlada se je oprostila britanski, ki ve, da nosi del krivde tudi kraljica, Brassard pa navija muziko. Tradicionalni plesi V Pekingu se vsak petek sestane skupina starejših občanov, ki se obleče v starodavne tradicionalne obleke in zapleše tradicionalne plese po mestnih ulicah (Telefoto AP) Namesto kožice odrezali moda DUNAJ - Prišel je v bolnišnico, da bi ga obre-zali, zdaj pa je skopljen. Neverjetni dogodek se je pripetil v urološkem oddelku največje in najsodobnejše dunajske bolnišnice AKH, dnevnik Kurier pa je zvedel, da je tragediji botrovala zamenjava priimka. Moški, kateremu bi mu morali odrezati kozico, ima skoraj enak priimek kot nekdo drug, ki mu je treba zaradi rakaste tvorbe odstraniti moda. Odrezal si je osovraženi ud SAO PAULO - Jose Freire Junior je bil že od mladih nog naveličan svojega spola. Začel je spravljati denar, da bi si plaCal kirurški poseg, s katerim bi se iznebil uda, medtem pa se je draginja v Braziliji povzdignila do vrtoglave višine in sanje, da bi postal ženska, so se razblinile. Tako se je Jose, ki ima zdaj že 32 let in si služi kruh s prodajanjem verižic na hipijskem semnju v Goianii, odločil, da si pomaga kar sam. Kupil si je kirurški nož, razkužilo in anestezij-sko tekočino, se zaprl v stranišče in si odrezal penis, ki pa ga je takoj odvrgel v školjko, da bi mu ga ne bi spet prisili. Zdravniki so povedali, da je kljub izdatni izgubi krvi že zunaj nevarnosti. Priprave na zimo Bliža se zima in pingvini se v tem letnem času že pripravljajo na polarni mraz, ne da bi pri tem zgubili svoje dostojanstvo (Telefoto AP)