Leto 1906.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XCIX. — Izdan in razposlan dne 29. novembra 1906.
Vsebina: (Št. 220—228.) 226. Ukaz o uporabljanju položnic poštne hranilnice za plačila pobiralnira uradom. — 227. Razglas o dopustilu z električno silo obratovanih malih železnic z ozkim tirom v Karlovih Varih, in sicer a) od gledališke ulice do Heleninega dvorca in b) od ceste Marijanskih Lažni do južnega roba planote Heleninega dvorca. — 228. Razglas o šolskih prispevkih ali drugih zakonitih prispevkih za javne zavode, uvedenih v posameznih v državnem zboru zastopanih kraljevinah in deželah od nepremične zapuščinske imovinc, ki spada k zapuščini, ki se po občih pravilih o sodni pristojnosli obravnava v kaki drugi v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel.
2*«.
Ukaz finančnega ministrstva in trgovinskega ministrstva v poraznimi z Najvišjimračnniščem z dne 25. oktobra 1906.1.
o uporabljanju položnic poštne hranilnice za plačila pobiralnim uradom.
Da se olajša uporaba poštne hranilnice ob plačilih davkov in pristojbin, naj se od 1. dne januarja 1907. 1. počenši opominskim listom, potem plačilnim nalogom na polju pristojbinstva, plačilnim nalogom (plačilnim pozivom) o osebnih davkih (iz-vzemši občo pridobnino) brezplačno prilagajo navadne položnice poštne hranilnice z zelenim podtiskom v številu, ki ustreza rokovom dospelosti.
Ta naredim pa ostane omejena na take plačilne zavezance, ki morajo svoj dolg plačevati neposrednje na državnem pobiralnem uradu ali na mestnih davčnih uradih, ki so za pobiranje davkov pridruženi čekovnemu prometu poštnega liranilnič-nega urada. Ti mestni davčni uradi se objavijo s posebnim razglasom.
Izdaja položnic izostane tudi pri plačilnih zavezancih, ki stanujejo na sedežu zaračunjajočega urada, če ne kažejo morda krajevne razmere, zlasti razsežnost kraja, da bi bilo namenu primerno plačilnim nalogom in opominskim bstom prilagali položnice.
Ako se rabijo zelene položnice za plačila, na-domestuje praviloma prejemno potrdilo poštnega urada potrdilo davčnega urada.
Prejemno potrdilo davčnega urada se dä samo :
1.	ako stranka to želi in to željo izrazi s tem, da prilepi na hrbtu položnice pisemsko znamko, ki ustreza poštnini za dopisnico ali zaprlo pismo.
Prejemno potrdilo davčnega urada se da v tem primeru, kakršen je znesek nalepljene znamke, z nefrankirano dopisnico ali z nefrankiranim zaprtim pismom (zalepko) in na naslovni strani je napisati zaznamek: „Poštnina plačana (razpis trgovinskega ministrstva z dne 27. julija 190G. 1., št. 23079).“
2.	Tudi v drugih nego pod št. 1 oznamenjenih primerih tedaj, ako se mora vplačani znesek zara-čunili drugače, nego je izjavila stranka.
(SlovonUoh.)
2i:*
Potrdilo davčnega urada se dâ tu na poštnini zavezani dopisnici.
Ker so vročene položnice opremljene z ozna-menilom in s številko računa vplačilnega mesta, se ne smejo rabiti za plačila drugim blagajnicam.
Poleg teh položnic, ki se dado strankam na razpolaganje za posebne namene, se smejo, dokler se drugače ne ukrene, porabljati z ministrstvenim ukazom z dne 2. novembra 1900. 1. [drž. zak. št. 191) uvedene vplačilnice, ki se dobivajo na poštnih uradih, pri prodajalcih poštnih vrednostnic in v c. kr. poštnem hranilničnem uradu za ceno 7 vinarjev.
Iiorjtowski s. r.	Fort s. r.
28*.
Razglas ministrstva za železnice z dne 16. novembra 1906. 1.
o dopustilu z električno silo obratovanih malih železnic z ozkim tirom v Karlovih Varih, in sicer a) od gledališke ulice do Heleninega dvorca in b) od ceste Marijanskih Lažni do južnega roba planote Heleninega dvorca.
G. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižjega reda z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) ter zakona z dne 24. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 216) v porazumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, Rahardu Luthrellu Pilkingtonu Be-thellu lordu Westbury v Londonu v družbi z bankirjem Alfredom Schvvalbom v Karlovih Varih in s civilnim inženirjem Gustavom Miillerjem tam podelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat z električno silo obratovanih malih železnic z ozkim tirom v Karlovih Varih, in sicer:
a)	od gledališke ulice do Heleninega dvorca in
b)	od ceste Marijanskih Lažni do južnega roba planote Heleninega dvorca.
§ 1.
Za dopuščeni železnici uživajo kon'cesijonarji finančne ugodnosti, navedene v členu V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.).
Doba v členu V., lit. d) gorenjega zakona omenjenih oprostil od davkov se ustanavlja na 15 let, računaje od današnjega dne.
§ 2.
Koncesionarji so dolžni, dokončati gradnjo skraja oznamenjenih železnic najpozneje v enem letu, računaje od današnjega dne, in dodelani železnici izročiti javnemu prometu ter po njih tudi vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega roka za gradnjo, morajo koncesijonarji na zahtevo c. kr. državne uprave dati zagotovilo položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdelajo dopuščeni železnici, se podeljuje koncesionarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
§ 4.
V kolikor bi se v napravo dopuščenih železnic rabile javne ceste, morajo koncesijonarji dobiti privolilo tistih, ki so dolžni vzdrževati te ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
§ &•
Koncesijonarji so dolžni plačati stroške z napravo in obratom spočetka oznamenjenih železničnih prog zavisnih ukrepov v varstvo nemotenega obrata ob času dopustila teh prog že obstoječih državnih telegrafskih in telefonskih vodov, zlasti tudi stroške za eventualno preložitev teh vodov.
8 5.
Koncesionarjem se je ob gradnji in obratu dopuščenih železnic držati vsebine lega dopustilnega lazglasa in pa tehniških dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministrstvo za železnice, pa tudi semkaj merečih zakonov in ukazov, zlasti zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in redu za obrat železnic z dne 16. no-
vembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), kolikor se po določilih v oddelku B zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) uporabljajo za male železnice, potem zakonov in ukazov, ki se morebiti dadö v bodoče, naposled pa še tega, kar ukažejo ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§ 7;
Koncesionarjem se daje pravica s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ustanovi, narediti delniško družbo, ki stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
Znesek napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnic, vštevši nabavo vozil in pa dotacijo glavnične reserve, in se izkažejo pra vilno, prištevši interkaiarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po porabi odobrene napravne glavnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če privoli državna uprava v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo obratnih naprav in se stroški izkažejo pravilno.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bode trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila ter obrazci delnic, ki se iz-dadö, potrebujejo odobrila državne uprave.
§ ».
Koncesionarji so dolžni, po železnici dajati vožnjo zastonj podčastnikom in ordonancam, ki so vsakčas v službi.	#
O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
Koncesionarji so dolžni, oddajaje službe ozirati se v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. (10) na dosluženc podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§ 9-
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, ki po ukazilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo železnici vsled dopustila ali iz dohodarstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi potrdilnicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice, se morajo prevažati s potno prtljago vred brezplačno.
§ 10.
Koncesijonarji so dolžni, pošto ter uslužbence poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem črtežu navedenimi vlaki.
Za to opravo ter za druge oprave v namene poštnega zavoda smejo koncesijonarji zahtevati primerno odplato, ki se določi z dogovorom.
Dopiši, ki se gledé uprave male železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom malega železniškega podjetja in med podrejenimi mu organi ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po uslužbencih železničnega zavoda.
§ H-
Koncesijonarji so dolžni, poskrbeti za oskrbo svojih uslužbencev v onemoglosti in starosti in za oskrbo njih družin in v ta namen pristopiti k pokojninskemu zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic. Stalne uslužbence je zglasiti z dnem, katerega se stalno namestijo, izmed drugih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kakor vozniki, sprevodniki, čuvaji ali postajski služabniki, ob primerni uporabi najpozneje, ko so dovršili tri službena leta, pri prej imenovanem pokojninskem zavodu.
§ 12.
Koncesijonarji so dolžni na zahtevo ministrstva za železnice podati pravočasno statistične izkaze, potrebne za sestavo letne železniške statistike.
§ 13.
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9, lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na šestdeset (60) let, računaje od današnjega dne in mine po tem roku.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v § 2 ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §11, lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§ 14.
V § 8 zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) ustanovljena državna pripadna pravica se ne uporablja o dopuščenih železnicah.
§ 15.
Koncesijonarji nimajo pravice, razen ako bi to izrečno dovolila državna uprava, obrat dopuščenih železnic prepustiti tretjim osebam.
§ 16.
Državna uprava ima pravico se prepričati, da je gradnja železnic ter obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
§ 17.
Državni upravi se pridržuje pravica, da se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega svarila večkrat prelomile ali opustile v tej dopustilnici, v do-pustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, daje izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopuslilne dobe.
Derschatta s. r.
««§.
Razglas ministrstev za notranje stvari, bogočastje in nauk, finance in pravosodje z dne 21. novembra ' 1906. I.
o šolskih prispevkih ali drugih zakonitih prispevkih za javne zavode, uvedenih v posameznih v državnem zboru zastopanih kraljevinah in deželah od nepremične zapuščinske imovine, ki spada k zapuščini, ki se po občih pravilih o sodni pristojnosti obravnava v kaki drugi v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel. (Prim. razglase z dne 11. junija 1898. I. [drž. zak. št. 101], z dne 3. septembra 1898. I. [drž. zak. št. 184], z dne 28. decembra 1898. I. [drž. zak. št. 24 iz leta 1899.], z dne 4. aprila 1899. I. [drž. zak. št. 69], z dne 6. maja 1899. I. [drž. zak. št. 111], z dne 7. novembra 1899.1. [drž. zak. št. 245], z dne 22. novembra 1900. I. [drž. zak. št. 230], z dne 20. decembra 1902.1. [drž. zak. št. 34 iz I. 1903], z dne 24. marca 1904.1. [drž. zak. št. 33], z dne 18. februarja 1905. I. [drž. zak. št. 36] in z dne 6. decembra 1905. I. [drž. zak. št. 186]).
Od prispevkov omenjene vrste se je nadalje uvel prispevek k deželnemu šolskemu zakladu v Trstu. (Zakon z dne 20. decembra 1902. 1, [dež. zak. št. 3 iz 1. 1903.], veljaven od 20. dne januarja 1903. 1. naprej) Za odmero tega šolskega prispevka je v zmislu tega zakona poklican c. kr. urad za odmero pristojbin v Trstu Deželni zakon se uporablja na zapuščine, pri katerih je pripala dedščina po začetku veljavnosti zakona.
Klein s. r.	Korytowski s. r.
Bieuerth s. r.	Marchet s r.