šl^ l^f Gorenjski časnik ij W f\yy PRVt FktDHODSIK TTDHfK ' PETEK, 13. APRILA 2007 Leto LX» it 30, cena 1,21 EUR, 290 SIT, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih naklada: 22.00d izvodov Wrw.GO Rb n fSKIGIAS.SJ na otok do nujne obnove Na blejskem otoku so začeli obnovitvena dela. Če bo ^reme lepo, naj bi bila najnujnejša končana že do konca tega meseca. Vilma Stanovnik nar pa je namenjen obnovi, na otoku še popestrili, sa ...................................... ki bo po predračunu stala bomo to soboto odprli raz- Bled - "Čeprav smo že ob nekaj več kot sto tisoč ev- stavo oblačil na^ih predni- pregledili vseh streh na oto- rov, Najdražji je prevoz ma- kov v glini- Odprli bomo ku vedeli, da je obnova nujno potrebna, pa so gradbeniki to znova potrdili te dni, ko so začeli strehe objektov na otoku odkiivati. Če teriala s helikopterjem, ven- tudi razgledni stolp, letos dar je takšen prevoz najhi- pa je tudi izredno zanima« tiejši in najlažji," pravi blej- nje za poročne slovesnosti sk) župnik Janez AmbrožiČ na otoku, tako da 7. julija na in dtxlaja, (hi so zu iv: va jaka šlo vse po načrtih in bo vre- del izbrali Gradbeno pod- me za delo ugodno, naj bi jetje Bohinj, ki je pripravilo opeko zamenjali do konca najugodnejšo ponudbo. Ker meseca, sicer se lahko dela so s helikopterjem morali na otok prepeljati tudi ma- r.u DO ODisK teriol za odei, sedaj razmiš- otoka mogoi» saj je gostov Ijajo, da bi hkrati očistili in na Bledu vsak dan veČ. Ob prepleskali tudi fasado zvo< lepih dneh od vstopnine, ki nika, prenoviti pa bo treba je za odrasle obiskovalce po tudi vodovod. "V dogovoru tri e vre, zberemo tudi od soo do 600 evrov, ves de- zavlečejo za teden ali dva. Tudi v tem 2 županom Janezom Fajfar-iem bomo naSo ponudbo primer u 1 m ar no vet nili enega prostega termina, " Še pravi lanez Ambrožič, ki se ne more sprijazniti z dejstvom, da postopek denacionalizacije blejskega otoka (kot je znano, ga Cerkev zahteva V naravi) še vedno ni končan, kar pomeni, da ne morejo dobiti denarja za obnovo ne iz državnega proračuna ne iz evropskih skladov. Na blejski otok vozijo gradbeni material in hitijo s prenovo, kljub temu pa je odprt za obiskovalce. /repto;Ank>Hgio««c nlbO I 1 Podružnica Gorenjska in Kamnik Koroika cesta 2, T: (04) 287 41 60. F: (04) 287 41 51 Zapora glavne ceste na Polici Odsek ceste med Polico in Naklim bo zaradi gradnje krožišča predvidoma zaprt do konca junija Stojan Saje voda do poslovne cone, obe» ..............................................................................nem pa regulirajo potok Du- Naklo • Gradnja novega kro- peljSÜca. V dobrih dveh me- žišča na Pivki pri Naklem po- sedh in pol mora biti konča- tcka s polno paro. Od grede, 11. aprila 2007, do predvidoma 30. jurüja bo zaiadi gradbenih de) zaprta cesta Naklo-Kranj. Izvajalci se bodo potrudili dokončati dela pred tem rokom. Kot je povedal delovodja KJemen Mam iz Cestnega podjetja Kranj, so se takoj lotili odstranjevanja asfalta na cestišču ir. izdelave izkopov za napeljave. Nadaljujejo izgradnjo fekalne ka« nalizadje, vodovodain plino- no tudi krožiSČc s Stiritni kraki. Ob gradbišču je urejen le zasilni dostop z vozili do objektov v poslovni coni, ves dmg promet pa j e preusmer-jen na novo industrijsko ce-sto Polica-Okroglo. Prvi dan so v prometnih konicah na* stajali zastoji, zato so promet v križišču s semaforji rj Polici usmerjali policisti. Precej voznikov je kljub oznakam za zaporo in obvoz zašlo do gradbišča. r ' Gorenjska Urasfiiàte sy-ow zalje trt ideje! Banka I- ^NCHEKxqrr TUNIZIJA 149 Gorenjska Gremo gor. Tržič Tržiški komunalci z županom Včeraj ob koncu dela so Imeli zbor delavci Komunalnega podjetja Tržič, za kar sta se dogovorila direktor Fbrijan Bulovec in tržiški župan Borut Sajovic. Razlog za srečanje je bila obravnava več žgočih težav. Na prvem mestu je slabo finančno pnsl»- vanje, saj so lani imeli prek 320 tisoč evrov izgube. Nerešeno je preoblikovanje v Javno podjetje, v katerem ima za zdaj Občina Tržič 77-odstotni delež. Ovira pri delu je tudi nezadovoljstvo mec več kot 60 zaposlenimi, Po mnenju večinskega lastnika jih je veliko, treba pa bo spremeniti predvsem delovne navade- O ladaljnjih korakih pri reševanju problemov se bodo odločali na skupščini podjetja konec maja letos. S. S. 30 I cu AKTUALNO Zaradi rudnika zahtevajo rento v Sfoveniji so ^močja 2 manj vplivi nd okolj«, pa dobivajo r^nto, v Žirov- skem Vrhu pa t\é. čeprav so do nje opravičeni« pravijo v občinf Gorenja vds* Polja ne. Rudnik naj bi negativno ival na zdravje 3 KRONIKA Vrhunske jadrnice v plamenih Naó 14O gasilcev vti ur gasilo požar, ki j» v sr«do zvc^^r izbruhnil v ovan j« jadrnic podjetja ^^___^ v ZapuŽah. škode naj bi bi^o med p«t in sedpm milijonov evrov^ saj so zgoreli v$i stroji in štiri ♦ I « 8 SNOVANJA Gorenjska kulturna pokrajina Goreijska postaja ob tudi politična pokrajina bo pokrajina zgodila , na pnmer v ustanove v današnjih Naglii Ali se nam na , kjer bi 9 FINANCE Bistvo je v olajšavah Letos mcrarno izpolnjene napovedi za odmero dohodnine za leto 3006 strniti da^fnemu organu najkasneje do 30. aprila. Ker so dohodki vpl* sanu je pomembno ra olajšav«. Obiavljamo tudi kraje, r bo mogo^ oddali napovedu 19 VREME Danes, jutri in v neddjo bo sončno in tcph. jutri: sončno 7/21 X l/) CJ O \Đ KÙ CN n p- £ 4 2 POLITIK danica. zavrl @g*g/as. si GORENJSKI GLAS petek. 13, aprila 2007 Prvič dnevi županov Danes in jutri bo na Bledu prvi strokovni posvet ovenskih županov. županov. Danica Zaviu.Žli:bir Bied - Dneve županov pripravlja podjetje Planet CV, strokovnega posveta pa naj bi se poleg županov udeležili tudi ppdŽuparJ in drugi predstavniki občin in javne uprave. Prisluhnili bodo vrsti aktu- ne, o učinkovitem komuniciranju za ohranjanje ugleda in prepre&vanju krize v medijih, o sklepanju javno-za- sebnih partnerstev v luči nove zakonodaje, o tem. kaj si lahko na lokaliü laviü obetajo od prihodnjih evropskih projektov. Spoznali bodo tudi investicijsko rajprivlač- alnih tem, med njimi pome- nejšo občino v južni Evropi nu priprave občinskega raz- (občina Indjija v Srbiji). Žu- vojnega programa, uvajanju pokrajin in novi vio^ občin, izzivom sodobne občinske panom bo spregovoril minister za lokalno samoupravo in regionalni razvq dr. Ivan uprave, spregovorili o lobira- Žagar. Za okroglo mizo pa nju v politiki in med gospo- bodo župani (z Gorenjskega daiskimi partnerji, o finand- Janez Fajfar iz občine Bled in ranju občin po novem in za- Borut Sajovic iz obäne Trtid) konu o financiranju občin, o razpravljali o praktičnih po» predšolski vzgoji kot strošku sledicah novega zakoria o fi- javnih in zasebnih sredstev, nanciranju obČin, Podelili o pomenu podjetniškega raz- bodo tudi priznanje Najhitre-mišljania za hiter razvoj obČi- je rastoča občina. arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo preime FRANCKA JANKOVIC iz Žabnice. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Frančiška justln iz Radovljice bo prihodnje leto praznovala 8o-letnico. Rodila se je v Selcih, pri rosnih šestnajstih je postala partizanka. Večkrat je spala pod smrekami, a seje vedno vse srečno izteklo. V Davči je pol leta delala v partizanski tiskarni Triiof, Pod strogim očesom Črkostavcev so delal! tudi ponoči ter tiskali razglase in razne publikacije, Spominja se pomembnega dogodka, ko so natisniti Prešernovo Zdravljico, ki sc )o dostavili celo maršalu Titu v Beograd. Po vojni )e v Ljubljani končala pn/o administrativno folo. Frančiška justin Na Spodnji Dobravi pri Kropi je spoznala zdaj že pokojnega moža. Ima sina, s katerim živijo skupaj v hiii in dva vnuka. Njena družina je na Gorenjski glas naročena že 4c let. Rada ga ima zato, ker so v njem realno zapisani dogodki z vse Gorenjske. Ker je bila zaposlena na občini, ie vedno večkrat prebere kaj zanimivega o ljudeh, ki jih pozna. Sicer prebere vse vsebine, posebej rada pa ima Razvedrilo. Včasih je rada vezla in delala gobeline, zdaj pa, pravi, se ji preveč tresejo roke. D. K. Sova Parlamentarna komisija skuša ugotoviti, ali so se v Slovenski varnostno obveščevalni agenciji Sova dogajale nepravilnosti. i ože košn j ek • i • 4 Komisija za nadzor var* nostiih in obveščevalnih služb je v torek povabila na pogovor direktorja Slovenske varnostno obveščevalne agencije (Sova) Masaža Šin-kova in njegovega namestnika Branka Cvelbarja. Direktor je prišel, Cvelba: pa je bil zaradi osebnih razlogov odsoten. Šinkovec je po besedah predsedujočega komisije, poslanca socialnih demokratov DuSana Kumra korek« tiiu od^uvdrjal na vprašanja in zagotovil, da med obiski predstavnikov vlade na sedežu Sove ni bila razkrita mreža agentov s podatld, ki bi ogrožali nacionalno varnost. Tudi 3 porabo denarja iz tal- nega fonda, iz katerega naj bi Poslanci SDS {levo Miro Petek) so kritični do delovanja Sove. t Foto: Ti^a dou opravili nekatere sporne na- kupe, tudi za predsednika re- sander lavriha. Nekateri po-publike, naj bi bilo vse iz opozia-, so menili, da ie bila z raz- redu. Branko Cvelbar naj bi v pismih nekaterim članom kritjem le lokacije ogrožena v^ade opozori} na nepravilno- nacionalna varnost Slovenije sti, ki naj bi se dogajale v le- ter 2 njo sodelavd Sove. Du-tih, ko je agendjo vodij Izlok Šan Kumer je napovedal ^ez Podbregar. Veliko prahu je dva ali tri tedne novo sejo dvignila novica, da naj bi si misije na sedežu Sove. Obis- rajni objekt Snvp «;tpHì Ijvib- kali bodo tudi njene objekte nost posledica odvzema ne- ane ogledal svetovalec za ter pogledali posnetke o vsto- katerih privilegijev, ki so jih kaznivih dejanj, bodo ukrepali skladno s pristojnostmi. V sredo sta poglede na dogajanja v Sovi na konferenci za novinarje pojasnila tudi poslanca Slovenske demokratske stranke Miro Petek tajne lokacije v Ljubljani se nacionalna varnost ni zmanjšala. Petek je izrekel sum. da naj bi Sova na tej lokaciji izvajala tudi politične naloge in da so se v teh prostorih dogajale tudi stvari, ki niso bile del siužbe. Nekda- in Jožef Jerov§ek- Petek je menil, da je medijska pozor- nji direktor Iztok Podbregar )e te sume zanikal in povedal, da je od zamenjave na- nacionalno varnost predsed- pih v prostore ter dokumen- imeli zadnja leta nekateri za- prej deležen grobih napadov nika vlade Janeza Janše ^^ek- te. Če bodo ugotovili sume posleni v Sovi. Z razkritjem in žalitev. Cvet svetopisemske znanosti v Sloveniji V počastitev leta Svetega pisma bo julija v Ljubljani svetovni kongres njegovih raziskovalcev. Jože Košnjek Ljubljana - "Dogodek je zgodovini Slovenije po znanstvenem. duhovnem in moralnem pomenu brez primere, saj gre za zborovanje najbolj dejavnih specialistov vseh vej judovstva in krščanstva na vrhunski znanstveni in ekumenski ravni," je na predstavitvi srečanja iudov- skih, katoliških, pravoslavnih, protestantskih in drugih razi skovalcev Svetega pisma povedal predsedujoč; kongresa, predsednik medna-rodce organizacije za študij stare zaveze lOSOT in eden najboljših poznavalcev Svete- Predstavniki krščanskih cerkva na predstavitvi leta Svetega pisma. Desno dr. Jože KraŠovec» ga pisma na svetu, akademik eden največjih poznavalcev Svetega pisma na svetu. /f»(»:asa dr. Jože KraŠovec. Ljubljanski dogodek, ki bo potekal PogaČarjevem trgu pri ljub- fovske konference dr. Franc vim prevodom v slovenščino med JS. in 20. julijem pod Ijanskd stolnici pa bo potekal Kramberger v imenu katoli- smo se uvrstili med najbolj okriljem Slovenske akademi- biblični festival s posredova- ške, paroh Peran Boškovic v kulturne, najbolj napredne je znanosti tn umetnost, bo njem svetopisemskih vsebin, imenu Srbske pravoslavne in najbolj trdožive evropske pomemben rudi zaradi ude- Letos je leto Svetega pis- cerkve in Škof mag. Geza Er- narode. Vse ljudi dobre volje ležbe pravoslavnih znanstve- ma, ki so ga januarja lani nikov, ki na dosedanjih sre- razglasile katoliška, pravo- a m ev3n čanjih niso sodelovali MeH kongresom bodo predstavlje- Cerkev. V Sloveniji so marini vsi dosedanji slovenski borski nadškof in tedanji niša v imenu Evangeličanske cerkve podpisali posebno listino, v katero so zapisa- i, da je Sveto pismo temeljni dokument naŠe duhovne so povabili k sodelovanju pri praznovanju tega pomembnega dogodka Pretekli teden so predstavili tudi slovenski prevod angleške knji- prevodi Svetega pisma, na predsednik Slovenske ško- in splošne kulture. Z njego- žice Dar Svetega pisma. > > GORENJSKI GLAS petek. 23. aprila 2007 KT U LNO 3 rudnika "V Sloveniji so območja z manj vplivi na okolje, pa dobivajo rento, v Žirovskern Vrhu pa ne," pravi Elizabeta Rakovec iz občine Gorenja vas-Poljane. Predvidena renta le za občino, za prebivalce pa ne. Bošttan Bogataj Žirovski vrh • Na posledice delovanja Rudnika Žirovski Vrh, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja aktivno izkoriščaj luanovo rudo, tukajšnji prebivalci že dolgo opozarjajo. Izpostavlieni so bili in so še sevanju, delavci rudnika, Žirovskarji in njihovi potomd zbolevajo, politika in zdravniki pa prikroju- jejo ali molčijo o alarmantnih podatldh. Tako v eni od televizijskih oddaj, ki je razburila dolino. Upravičeni do rente "Zakon o trajnem prene« han j u izkoriščanja uranove njde v Žirovskem Vrhu v jože Roje, vodja službe varstva pred sevanjem: "Živim v vplivnem območju rudnika, zato enem od členov predvideva rn\ je veliko do korektnih meritev. Te kažejo» da sevanja praktično ni." Za njim je skoraj ureditev izplačevanja rent. V urejeno jalovišče Jazbec, preteklosti za to ni bilo poli- tične volje, danes pa tudi na podlagi zakona o sevanju potencialno nevarnost, da jalovišče BorSt zdrsi v dolino, v ga je malo več kot nič/' pravi Avberšek. Zanimivo je, da se pripravljajo podzakonski preteklosti pa naj bi zaradi zaradi skoka cene uranove akt, ki je.podlaga za izplače- delovanja rudnika poznali pogače za odkup rudnika in izpostavljeni virom sevanja, pravi, da o posledicah ridar-jenja v Žirovskem Vrhu na okoliške prebivalce ne more vanje rent," nam je pojasnila Elizabeta Rakovec, direktorica občinske uprave občine Gorenja vas-Poljane. Osnu- več spontanih splavov in otrok z Downovim sindro- ponovni zagon oglašajo po* govoriti, zato pa kategorično mom. nudnild iz tujine. Vodja službe varstva pred sevanjem Jože Roje, ki skrbi zanika prikrivanje in prikro-jevanje zdravstvenih izvidov delavcev rudnika. "Ljudje tek uredbe so na okoljskem zavračajo očitke mirustrstvu že pnpravih m naj bi Sel prihodnji teden v za monitoring emisij na od» zbolevajo povsod, vemo pa. lagališčih in okolja pravi, da da je tu rudnik, in vemo "Vplivi na okolje so danes je radon v naravi vseskozi tudi, kako so ga zapirali. Več usklajevanje- Na občini mož- ugodnejši, kot smo jili pred- nost za izplačevanje rent, ki je ne bodo dobili prebivalci videli s projektom zapiranja. prisoten: "Veliko je odvisno tudi od vremena, zato smo v kot deset let spremljam zdravstveno stanje sedanjih saj jih praktično ni, čeprav zadnjih letih, ko ni bilo vro- in bivših zaposlenih, Kljub Žirovskega Vrha, ampak ob- smo to pričakovali šele ob Čih poletij, izmerili zelo temu pa trdim, da nisem ni- dna, vidijo v primerjavi seva- zaprtju rudnika leta 2010. majhne količine sevanja." kdar popuščala pri pregledih nja med Jedrsko elektrarno Nikakor pa nobenih poda- Namig, da potvarjajo rerul- in me je vodila samo resnica- Krško, reaktorjem in skladiš- tkov ne skrivamo niti jih ni- tate, se mu zdi smešen, saj z Pravijo, da delavd niso imeli čem Brinje in območjem rudnika Žirovski vrh. Na koli nismo," pravi direktor rudnika Franc Avberšek. V tem območju je sevanje naj- rudniku je zaposlenih Še 16 družino živi v vplivnem območju rudnika in je njegov interes, da meritve opravlja pravih registratorjev sevanja. To ni res! To je zelo strogo urejeno," pravi Seianova, Doktorica po pregledih 346 celavcev, med njimi jih čeprav je jalovilče Jazbec že vendar so daleč pod mejo do- enot, da bi bile meritve še je veliko, ki jih spremlja še močnejše. delavcev. Sevanja na območ- korekmo. "Leta 2005 smo Še "Najhuje je na jaloviščih, ju rudnika sicer Še nihajo, povečali število merilnih skoraj urejeno, Boršt pa bodo začeli urejati jeseni," voljenega. Mejo so pred časom zaostrili in danes znaša zanesljive. Sevanje je tako majhno, da ga je že teŽ- sedaj, ugotavlja, da je marsikdo zbolel zaradi težkih de- pravi direktorica in dodaja, 0,5 mSv, vendar meritve ko meriti," pravi Roje, ki bi lovnih razmer, vendar ni niti da ni pravično, da druga ob- rudnika že tri leta kažejo močja, kjer so izmerili manj manjšo skupno efektivno vplivov na okolje, dobijo ren- dozo sevanja (o,a mSv). težko rekel, da je kateri od delavcev zbolel zaradi delovanja rudnika. to, v njihovi občini pa ne, Dodaja, da je rudnik sofinanciral investicije v Žirovskem Vrhu kot nadomestilo za izgubi jena delovna mesta. "Vendar mi želimo odškodnino za nezmožnost gospodarjenja z zemljiŠ6, ki bodo pri nas ostala takšna še nekaj milijonov let," razloge ute- Naravnemu sevanju in sevanju, ki je posledica rudarjenja. so z izkoriščanjem dodali od pet do deset odstotkov, po zaprtju rudnika pa bo ta vpliv le še c-dstotek nad naravtiim sevanjem oziroma 0,1 mSv. "Drži, da je v Žirovskem Vrhu več sevanja kot v Krškem- Toda v Krškem se- Zaradi dela v rudniku ni umrl nihče Magdalena Selan, upokojena zdravnica medicine dela in danes na Gorenjskem edina s pooblastilom pri enem potrdila suma, da je zbolel zaradi vpliva sevanja. '*Na podlagi raziskav in preiskav ter videnega lahko rečem, da nobeno drugo podjetje nima tako strogih varstvenih in zdravniških pregledov," je dejala zdravnica in dodala, da se nihče več ne spomni na Černobilsko tragedijo, nihče ne opozori za izvajanje zdravstvenega na seyanje v Postojnski jami, melji Rakovčeva in dodaja le vanja skorajda rti. pri nas pa nadzora izpostavljenih delavcev, torej tistih, ki so bili pri vcžnji z letalom, na rentgenu ... ljubljana Knjiga o žirovski čipki Ob lanskem praznovanju stoletnice Čipkarske iole Žiri je več avtorjev pripravilo knjigo z naslovom Bele stezice v vrtincih življenja. Pobudo za knjigo je dala dr. Marija Stano* nik, zasnovana pa je kot umetniška fotomonograflja s poudarkom na estetiki Čipke- Dr Marija Stanonik, Marica Al- breht, Stane OC, hc 04/201 42 13, e^mail mt\i ogli$i m osmrtnicer r^)*: 04/201 42 47 (ipr«[«m na avlomatstefP od?ivf>iku 94 ur iJ^^Hfi^ u^* ri^m «ri 7 Ha / Cortnj&kl ;lat Je pollednik, iiKaja ob torkih in petkih, v niktadi 12.000 ^rvodòv / ftedn« pnlòge^ MojA Čeranjska, letopis C^renj^ka {e^krdt letno) ir> dev^t loUl^^h ocifo| / Tisk; S€Ti d d * LjuMfa^d / Natojfiina. tel.: 04/201 41 / Ccr>a i^v^a: x^x / SIT, letna niro^nlrra: 127,0$ tUR / 30.446.23 SIT: Cerve v SIT so prerdćun^r^e po z^men^ave ) EUR S4oS^T, Redni plačniki imijo tc% popusra. polffif\uo% popv$U, letnr popusta: v dob|a / &2la$ne^tcriM; pocenik^j. oeUsr^o trienje: (eL: 04/ aoi 42 4$ 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek. 13, aprila 2007 KRATKE NOVICE Preddvor Večja dotacija staršem Občinski svet Občine Preddvor je na seji ob koncu marca obravnaval predlog župana za povišanje enkratne dotacije novorojenčkom s stalnim bivališčem v obČInl. Doslej so staršem vsakega novorojenca prispevali po dvajset tIsoČ tolarjev oziroma 83,46 evra. Ker se višina te dotacije že dalj časa ni spreminjala, so jo sklenili povečati za slabih 20 odstotkov. Po nok^em bo dotacija znašala okroglo sto evrov, kar so občinski svetniki soglasno potrdili. Kot je pojasnil direktor občinske uprave Marko Bohinec, so v letošnjem tisoč evrov. Ta vsota proračunu rezervirali za ta namen bo zadoščala za 30 otrok, kolikor se jih poprečno rodi na leto v obč ni Preddvor S. S. Tftžič Muzej ohranil smuči Kolektiv Tržiikega muzeja je poskrbel za novost v nekdanjem obrtniškem dvorcu Zgornja kajža v Tržiču. Tam je pripravil stalno muzejsko razstavo Zimsko Športna zbirka, k ima za zda) ved kot noo različnih eksponatov. Med njimi je okrog dvesto parov smuči, Se enkrat toliko kosov smučarske opreme, množica priznanj in obsežen slikovni material, Kot ocenjuje direktorica Melanija Primožič, gre za bogato zimsko Športno zbirko, ki ima tudi velik nacionalni pomen, Razstava bo n« ogled od danes, 13. aprila, ko jo bo ob ^9.30 odprl Tržičan Bojan Križaj, direktor Slovenskega alpskega smučarskega sklada, pričakujejo pa tudi druge ugledne goste. S. S. Preddvor Razdelili denar za šport Odbor za šolstvo, šport in kulturo, ki ga vodi Anka Bolka, je v sodelovanju z občinsko upravo pripravil Letni program športa v Občini Preddvor za leto 2007. Z njim so predvideli, kako bodo porabili 20.447 evrov iz letošnjega proračuna za športne dejavnosti. Dobrih tisoč evrov bodo namenili za športno vzgojo ptedšoUkiti utiuk in iv enkrat več za vzgojo šoloobveznih otrok. Prek 5.700 evrov bodo dali za športno vzgojo otrok, ki so usmerjeni v kakovostni in vrhunski Šport, dobrih Štiri tisoč evrov za mladino v teh kategorijah ter Še posebej 2.861 evrov za kakovostni in vrhunski šport. Za planinstvo so rezen/irall 1.635 ^vrov, za izobraŽevanje 1.226 evrov, za športne prireditve 1.635 evrov in za rekreacijo 204 evre. Odbor je opozoril tudi na pomanjkanje športnih objektov, zato je vodstvu občine priporočil več smernic za vključitev v razvojne načrte. Predlagal je ureditev igrišč ob osnovni šoli in strelišča, ob adaptaciji domov v Preddvoru in na Bell pa tudi gradnjo športne cvorane, športnega parka ob Kokri, pešpoti m kolesarskih stez. S. S. Srečanja Jehovovih prič jehovove priče z Gorenjskega so prejšnji ponedeiiek zvečer, po sončnem zahodu, v Kraljest/eni dvorani na bmledniSki cestf v Kranju počastile Jezusovo smrt pred 1974 leti. Zanj so zapisali, da je "največji človek, kar jih je kdaj Živelo". Pomembno srečanje Jehovovih prič pa bo v nedeljo, 15. aprila, ob 9.30 na SmlednIŠki cesti / Kranju; ko bo na sporedu biblijsko predavanje z naslovom Vtem svetu, polnem težav, se lahko počutite varne. j. K. KOMUNAU RADOVUICA, d.0.0.. Ljubljanska c. 27 4240 RADOVUlCA vabi V delovno razmerje sodelavko ali sodelavca za (^ela v knj govod stvu. Kandldail/Ke rrorajo Izpolnjevati naslednje pogoje: • V. stopinja strokovne izobrazbe ekonomske arreri, 2 eti delovnih izkisenj na obračunu clač, • uporabniško znanje računalnika (WORD, EXCEL), • vozniško dovoljenje kategorije ß. Kandidati/ke, ki izpolnjujejo pogoje, naj pisne prijave z dokazili pošljejo v 6 dneh po objavi na naslov. Komunala Radovljica, d. o. o., Ljubljanska c. 27, 4240 Radovljica z oznako: 'Prijava na razpis'. Bleda ejo dušo "Res je Sled za nas najlepši kraj na svetu, toda vse lepote bi bile brez takšnih ljudi, kot so današnji nagrajenci, kaj malo vredne," je na prireditvi ob občinskem prazniku poudaril blejski župan Janez Fajfar Vilma Stanovkik Bled - Prireditve ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga na Bledu v spoinin na prvo pisno omembo kraja praznujejo vsako leto 10. aprila, so se sicer zabele že prejšnji teden, minuli torek zveder pa so v nabito polni dvorani domačini in gostje zaploskali letošnjim občinskim nagrajencem. "Bled ima res dolgo zgodovino, naša dolžnost pa je, da ga zanamcem ohranimo vsaj tako lepega kot je sedaj. Lahko Je posneti film o lepotah naSe-ga kraja, kaj malo pa je vreden, če tu ne bi živeli ljudje, kot so naši današnji nagrajenci in nagrajenke. To so zagotovo posebni ljudje, ki dajejo kraju dušo in srce, ki so se pripravljeni žrtvovati in marsikdo med njimi, Če far.predenjevrokesegelde- skrbele učenke delavnice omenim le gasilce, celo dati setim dobitnikom Častnega Musike Radovljica s pevcema Simono Vodopivec in Klenieiioiii Černeloui. kla- LetgŠnji blejski občinski nagrajenci z županom Janezom Fa|farjem In novim Častnim občanom Bleda Ivom Rudenjakom. 1 roro: Ank» bi/Iov« življenje za druge. Zato je znaka občine Bled ter pre- v^j enkrat na leto prav, da se jeimiikom bioiiasdii, srebi- jim oddolžimo z majhno po- nih in zlatih plaket zomostjo," je zbrane nago- Za imeniten kulturni pro- voril blejski župan Janez Fai- gram so na prireditvi po- pa DaRiva pa je na oder pospremila novega častnega občana obiine Bled, znane» ga gostinskega in turistič nega strokovnjaka, Dubrov Čana Iva Rudenjaka, velike ga Ijubitdjei Bleda, ki že vr sto let skrbi za vzorno sode lovanje med Bledom in Du brovnikom. // Poplava // na vrhu bloka Ob obnovi strehe bloka v Kranjski Gori je voda vdrla v zgornje stanovanje. Urža PFTERNEL Kranjska Gora • Podjetje Dom-mvest je februarja letos pričelo obnovo strehe na stanovanjskem bloku Bezje 10 v Kranjski Gori. Ob tem pa, kot trdijo nekateri stanovalci, hi," je zatrdila Kunsdjeva, Id v maminem imenu od Dom-investa zahteva, da stanova- za menjavo ravne strehe z večjem nalivu. Ne nazadnje so se zaradi tega tudi odločili nje usposobi do prvomajskih praznikov, tena pa tudi odškodnino za vse težave, ki so jih imeli. In dvokapnico. Zamenjava strehe stanovalcev ne bo stala nič, je povedal Potočnik, pridobili bodo novo dvokapno i o vsem tem pravi di- streho, dvigalo, dodatno izo- odprle strehe niso primemo rektor Dominvesta Marjan lacijo fasade in kletne plošče zaš^tili, tako da je v nekate- Potočnik? Povedal nam je, da ter dvanajst novih parkirnih rih stanovanjih prišlo do za- ne zamkajo, da je do Škode mest. Dominvest pa bo pri- makanja. Najhuje je bilo v prišlo, zanjo pa je odgovoren dobii Sest novih stanovanj v stanovanju Kunstljevih v izvajalec del. Škodo bodo vse- vrhnjih nadstropjih in večina zgornjem nadstropju. Kot kakor povrnili v skladu s ce- je že prodana. Glede stanova» nam je povedala laslničina nitvijo zavarovalnega cenilca. nja Kimstt'evih je še zagoto» hčerka Maja Künstelt, je Dominvest tudi poravnava vil, da bo obnovljeno stanova- voda, ki je vdrla, skoraj povsem uničila stanovanje. Po njenih besedah je teklo po stenah ("ljudje so podstav-Ijali lonce!" je ponazorila), uničeni so podi, pohištvo, električna riapeljava, stanovanje je postalo vlažno In za-lohlo. Mama se jc bila prisiljena izseliti iz stanovanja, ki še danes ni obnovljeno. Po besedah Kunsüjeve se dogovori z Dominvestom vlečejo te vse predolgo, zavarovalnica naj ne bi hotela povrniti celotne škode, Dominvest in Kovinar Gradnje kot izvajalec del pa naj bi se izgovarjala, da je bilo stanovanje za-močeno že prej. To seveda ne drži. saj je do vdora vode in zamakanja prišlo šele zaradi posledic gradnje na stre- stroške bivanja lastnice stanovanja v nadomesmem stanovanju v višini petsto eMov mesečno, [e pa Potočnik ob tem poudaril, da je v stanovanje zamakalo že prej, in stcer vsako zimo in ob vsakem nje še lepše, kot je bilo prej, obnova pa je trajala nekaj dlje zato, ker je bilo treba stanovanje izsušiti. Potočnik je obljubil, da bodo dela v stanova> nju Kunstljevih končana do zo. aprila. Kranj Sejem cvetja Turistično društvo Kranj in Zavod za turizem Kranj organizirata sejem balkonskega cvetja to soboto od 8. do 13. ure na Glavnem trgu v Kranju. Na sejmu bodo sadike prodajali gorenjski vrtnarji, cvetličar fvlatjaž Beguš pa bo ob 10. url predstavil nekaj trendov v zasajanju, predvsem p« postregel s praktičnimi nasveti o izbiri in negi cvetja v razmerah, ki jih narekuje mestno jedro. "Radi bi spodbudili tudi Čim več meSČanov, da okenske police in pročelja svojih hIŠ okrasijo s cvetjem In s tem prispevajo k lepšemu videzu mesta. Zato bomo prebivalcem mestnega jedra, ki se nam bode pridružili na Glavnem trgu, za spodbudo pri zasajanju podarili sadiko »I m .» na zeieni stojnici , ' je povedala Natalija Polenec, direktorica Zavoda za turizem Kranj. S. K. KRANj Tekma mobilnih robot kov Na Tehniškem §olskem centru Kranj bodo to soboto organizirali prvo regijsko tekmovanje učencev osnovnih šol z mobilnimi roboti Legobum 2007. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri, prireditev pa bodo popestrili s predavanjem Tomaža Amona na temo Navidezn svet. S. K. GORENJSKI GIAS petek, 13. aprila 2007 GORENJSKA 5 Naklo turizem Turistična agencija Integral oživlja turizem v Naklem. Sto JAN Saje Naklo • Informativni dan, ki ga je pripravila poslovalnica turistične agencije Integral v Naklem v sodelovanju s Turistično informativnim cen» irom občine, je privabil množico domačinov. V dvorani ob knjižnid je agencija predstavljala možnosti za popotovanja in poätrüce, razstavni prostor pa so 2 Izdelki popestrile Članice Društva kmečkih žena, dijakinje Srednje biotehniške šob in predstavnica Centra za rrajnostni razvoj pude^Ija iz Slialiiiija. Še veČ se je popoldne dogajalo na parkirišču ob zdravstvenem domu kjer je lože Mohorič Turistični podmladek je prepričan, da bi bila ArneŠeva luknja vredna ogleda. povezoval pester program. Zbrane sta pozdravila župan Občine Naklo lancz šhilar in nacija za uspešno bodoče delo. Kot ic dejala vodja vali z nastopi plesni skupuii Skokicc in Pikico iz OŠ Na- ia vtar, Ina Štefe, Hrto Pogačnik in Tanja Pirievec so direktor družbe Integral iz poslovalnice Stanka Žontar, klo ter folklorna skupina DU na dveh avtobusnih vožnjah Trliča Drago Crii. Oba priča- nameravajo združiti vse no- Naklo. Turistični podmla- skozi Duplje, Tržič, Podkujeta, da bo v Naklem več silce turizma, da bi mu vrnili dek, ki ga vodi Daša šter, je z brezje in Naklo opisali še gostov po izgradnji novega priključka tia avtocesto. Menila sta, da je povezava dje s centrom dobra kombi- nekdanji sloves v kraju. Svojo pripravljenost za pomladi in moč so pokaza Starejši. Obiskovalce so zaba- jgrico Ameleva luknja razkril le eno od naravnih znamenitosti v občmi. Novi druge zanimivosti. Najbolj veseli so bili tisti obiskovala, Vi impli ^TFČo pri f^rphu kalni turistični vodniki Mitja desetih privlačnih nagrad^ Želijo splošno gimnazijo Na Ekonomski gimnaziji In srednji šoli Radovljica si prizadevajo pridobiti še oddelka splošne gimnazije in višje strokovne šole - smer ekonomija. cvFTo ZAPLO™ 1K Radovljica - Na šoli bi srednješolskim programom ekonomska gimnazija, ekonomski tehnik in maturitet-ni tečaj radi dodali še oddelek splošne gimnazije in oddelek višje strokovne Šole -smer ekonomija (podjetništvo in bančništvo), s Čimer bi izboljšali izobraževalno ponudbo šole. ustregli željam dijakov in staršev ter čim večjemu številu dijakov omogočili šolanje blizu tako svet staršev kot tudi ob- terimi razpolagajo, se je v činski svet. V radovljiški ekonomski preteklem letu iz radovljiške gimnaziji in srednji šoli so Kot pojasn uje ravnatelj občine vpisalo v splošne in tudi prepričam, da bi na šole Jože Pogačar, ekonomska gimnazija tako kot vse druge gimnazije pripravlja dijake za šrudij. vendar pri tem daje večji poudarek družboslovju, informatiki, ekonomiji in podjetništvu, manjšega pa naravoslovju. Večina dijakov, ki želi nadaljevati študij na naravoslovnih in tehničnih fakultetah, klasične gimnazije 48 dijakov, s širšega območja, ki vključuje tudi občine Bled, Gorje, Bohinj Ln Žirovnica, pa 116. S programom ekonomske in splošne gimnazi-na isti šoli bi dijakom olajšali tudi prehod iz enega v drug program, marsikateri družini pa bi zmanjšali prevozne stroške. Mesečna avto- Zgornjem Gorenjskem potrebovali šolo ali šolski center, ki bi omogočil višješolsko izobraževanje na ekonomskem in informacij-ske.Ti področju (komerciala, bančništvo, poslovni sekretar, informatika). Šola bi dijakom, ki nimajo želje nadaljevati študij na fakulteti, omogočila pridobiti se zato raje odloča za Šolanje busna vozovnica na relaciji višjo strokovno izobrazbo, na splošnih gimnazijah na ^adovljica-jesenice znaša 89 izobraževalni program pa doma. Vodstvo šole pri teh Jesenicah, v Kranju in tudi v evrov, za vožnjo od Radovlji- bi bil povsem praktično na- prizadevanjih podpirata Ljubljani. Po podatkih, s ka- zato se drugi župani kar kregajo, zakaj imamo tako visoke cene,*' je na zadnji seji občinskega sveta dejal župan Franc ĆebulJ. Svetniki $0 tudi izvedeli, da na visokogorskem območju skorajda ni ceste (I bi bila izmertena, medtem ko bodo v nižinskem delu letos skušali do konca odpraviti zatečeno stanje. S. i. Komisija za grobišča Danica z. Žlibir mnenia o ma aktivnosti za ustrezno ..................................— zavarovanje Ln vzdrževanje Skofia Loka • Tik pred veli- grobišč ter jih posreduje žu- konočnimi prazniki so v panu, podaja Škofji Loki imenovali komi- vprašanjih, ki se nanašajo sijo za evidentiranje in ure- na obstojeja in na novo od- ditev prikritih grobišč. Tudi krita grobišča ter grobove v tem mandatu torej obstaja množičnih pobojev, obra- politično soglasje vseh koa- vnava predloge idejnih reši- lidjskih strank in list, dđ se tev za označitev grobišč ter delo, opravljeno v preteklih mandatih, nadaljuje. Komisijo sestavljajo: Jože Peter * « s VOI e mnenje v zvezi 2 njimi posreduje županu, županu posreduje predloge in Kranjc (predsednik), Štefan pobude v zvezi 2 ureditvijo Kalamar, Janez Fintar, An- in zaznamovanjem grobišč. drej Pipp. Anton Bogataj in Frančtlek Jenko. Komisija za evidentiranje in ureditev prikritih grobišč Občine Škofi a Loka, posvetovalno Dopolnjuje tudi evidenco povojnih pobojev, ki jo vodi občinska uprava, posreduje poročila o svojem delu in rezultatih predstoj n Ucii občin- telo župana, evidentira po- ske uprave, ki na osnovi datke o Številu in območjih prejetega gradiva obvešča prikritih grobišč v 2. sveto- javnost, po pooblastilu žu-vni vojni in po njej na ob- pana sodeluje na sejah pri- močju občine škofja Loka, stojne državne komisije ali pripravlja predloge progra- drugih organov. RfteČe PRf Škofji Loki Tamburaške tekmovanje v Retečah Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti bo jutri, 14. aprila ob 1$. url v kulturnem domu v Retečah pri Loki organiziral 27. srečanje tamburalev in man-dolinlstov Slovenije. Srečanje bo tekmovalnega značaja, udeležilo pa se ga bo deset skupin Iz Metlike, Vinice, CIrkovc, Gorišnice, Majšperka, Šmartnega pri Litiji, Vipave, AriiČ, Dragatula in ReteČ. Letos imajo nastopajoči prvič v programu obvezno skladbo. Izbirali so lahko med Coklarsko v priredbi Damirja Zajca in Na sončni strani Alp v priredbi Jožeta Trošta. Na tekmovanju bo sodelovalo nad 220 tamburašev in mandolin stov. j. K. A JASNOVIDKI T&JA IN MEUNJA . 090142853 www.qorenjskiglas.sl mvjbMcAtl I I Atitf^n Oft01 MO ABANKA 6 info(^gglas.si COREN|SKI GLAS petek. 13. aprila 2007 KRATKA NOVICA UUBgANA Za posojila nižje obresti, za varčevanje pa višje PoStna banka Slovenije je okviru akcije "V trenutkih, ko gre tesnoki bo trajala do 31. maja, znižala obrestne mere za stanovanjska posojila. Vsi, ki bodo v tem Času oddali vlogo za najetje posojila, bodo piagali le tretjino stroškov odobritve posojiia. V banki so hkrati znižali tudi obrestne n sicer od 0.15 do 0,9 mere za potrošniška posojila odstotne to^ke. Varčevalci varčevanja Premium lahko po poteku varčevarja najamejo potrošniško posojilo po 0,3 odstotne točke nižji obrestni meri. Obrestne mere za vse oblike varčevanja do enega leta so od 2. aprila dalje vilje za 0.2 odstotne toč.iU6 sn KPANJ 04/2013 220 ŽIC LOKA 04/S17QKS ftAPQVUICA 04/U 20 44S TRŽIČ 04/S9 71 JSO UtfBUAHA 01/23 08 0L£D QMÌ7ÌO4Ì0 ALPE TO U F .-^jMS-. 1 Mehanizmi nt^usirija rrHhanćmov, aparatov rn d. U&nica Smo poöj9tie 9 SOWnffiìi czkušnjari^ na področiih finoriehaniKe, elektromehani-ke in •leUronike, z laslnim rwosern in Irivniem zant^vnih sstemov. izdeJKc^ ^ tehnologij, v celoti usmerfeno v evoz. NAée amb«ci02ne načrte DOdorajo standartji ktf^av05ti in proc«s n«fiehnih izbdh sa^, c^eđ^pvem pa motUraaL ^sobni in onz^de^ni scđet^oci. Smo prvo sloveo skopcdjetfe. ki ie za 9/oìaDrìzadevanta na področju izoarazevaojà m razvoja 2aD> sJervh prejelo rr)ednan>üni riazv ^VLAGATEUIV UUOIV Dni^ Se^ 49& sodelavcev. Ponu^mo vom rrvsnost« da s^.upaj 2 n^i uresničNe svo^ Zapodim žftiimo: SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC ZA KOVINE (m/ž) vS(r&esf(o naCavnem oddelKu za nabavo mtfenal^v, cnr9.). Prednost linaio ker>cll3a^ z izku&niami na področju strateške nabave, lehnologije, zahtevnega in r^Mmegs rnenagemen^^ bo poleieeoW dn>č|J rwofB in tehnologife PrvdrxKt ìmaio kandidali. kl poznajo tehnologije v pttdlzvodni in ima>o znanja a področja avtomobdeke in«iisln|e in znancem v«ai ene^ ga tujega iezfka (ang , nem.)* Delo bo potekäo na Akaciji v Lqyrici. SKUDIŠČNIK - L06IST (m/ž) Oeto dKfdUä^i^e Vi^. M r^ iii Ci^lvCv v ^kb^Aàcu^ sKrb za dä£n) stanlei prelocirar^ blaga • FIFO sistem,**. Zaftt«« se poklk^eobrBzba tehnične amen* Eno letodelovriih izkušenj In oprav-len ^ za vozrtka vflhčat^a Pmto delovno mesto je na lokaoQi v Upnici in v Karv niku* NASTAVLJALEC ORODJA (m/i) s pokkcno czobrsbo strojne amert {IV* äopnja), poznavar^em Tenucnin m vostnih «tandainSoVi poznMnje predpisov cz vars^a delu, lerzmnja prt rokov^ nju s stro« za brizganje plastike. Deto bo potekalo na lokac^i v Karriniku. ORODJAR itn/z) 8 srednješolsko ali pokkcno «obrazbo tehnične • str?3ìne «men in 3 lela delovnih tzkuaenj* Pri delu }e pome^br>o znanje pri z obdelovalnimi esro)i. Delo zajema vzdftnanje orodij 1n php^* Delo bo poleKalo na iokacijl v Kamniku. SKUPINOVOCMA PLASTIKE e smen pasMilm zibanjem mega iuregai» zjka, poznai^anjem dela z rečunainiKorT). zwji s področja predelave termoplastov n v^ dveletnim delcvnirtd izkuinjami. Zaželene »o i^usni» pri vodenju n^anjiiK skupin. Delovno T«sto Je prosto r^a lokac^i v Kammku. PROIZVODNI DELAVEC li (m/ž) 2 osnovnošolsko eobrezbo irt 1 mesecen>delovrvh izkušenj. Delo obseoa izvaanfe enostavnih delovnih operacfj ph montaži delov, polizdelKAr In ^delkov ler s«emov s podroćq finomehamke* elektny!>ehanSosli pnpra^ienosl za tirrv skodek), zanesljh^. ažurnost ter zeljo po prkioO'wiju no^h znani n srečevanja z KMn (zzrvi* če Imate veliko ooOre volje želfo po napredosanju* Ste v^vmo« da ee nam pn-družite. Prijavo s kralk m žMjenjeplaom ter potrebnimi dokazili poilfile v 8 dneh pe objavt na nai r>aslov: ISKRA MEHANIZMI, d. d*, Upnica üpntoaS. 4245 Krope. teL(04) 53 55 109. laks: (04)5336 593 vvMv, |skra.^ l/ I f jTf/ /J BI r ^O I / **« * * 4 * * * * I 4 « é* * I ^ il 1 nazsij v Prešernovo mesto- hen ". saj so ga podprli številni pokrovi- V Zavodu za turizem Kranj smo se teiji. Glasovnica za glasovanje ho objav- odločili^ da bomo v mesecu juniju, na- Ijemj Gorenjskem glasu 13.. 20., 26. tančneje 16. junffa, taksno poroko po- aprila in 8. maja. Predsiavirev vnago- darili paru. ki ga bodo izbrali bralci GO' \xiine2a para pa ho 25. 5. 2 renjskega glasOy kije tudi glavni medij- Torej: GLASUJTE ZA SVOJ PAR! enlns i |V [ ,/2BiRAN|£ PRIIAV POTOU po I poi^a» na n^^^i cg^iòsAr^): I ŽAVODZATUmZeMmMSb S pripisom; "C LASfiVN 1 CA ! COiDiHMkl Par št. |oy Rassamee SenangkhaNtr in Manan Kikel) Par St. 2r Ana Cestnik in Peter KazborSek Par tt ;; Maja Rogeij in Milan Nagtič Marfan Kikelj, mož pri 48 letjh, rojen v Ljubljani, 2adnja leta pa je preživel na Corenjskem v Podnartu. Zaradi Številnih težav, k» so ga zadnja leta spremljala v Življenju, ^eje lani odločil za potovanje na Tajsko. Tam je že prvi večer spoznal joy Rassamee Senangkha« butr, domačinko, staro 41 let, ki ga je čisto prevzela. Marjan je pre* pnčan.da je vjoy na&el pravo žensko zase. Po mesecu dni bivanja na Tajskem, kjer sta bila ves čas skupaj, se je Joy vrnila z njim v Slovenijo. Tu bosta ostala le toliko časa, da uredcta vse potrebno za dokončen odhod na Tajsko. Marjan bo tako pustil službo v kranjski tovar ni, kjer je delal več kot 20 let» prodal hiloin vseosta-lo. Pred odhodom pa si Marjan želi, da bi se v Sloveniji tudi urad* no poročila. In kot pravita, b't bila Meščanska poroka pika na i. Zase pravita, da sta predvsem vesela. Veselje najdeta povsod; v gozdu, v gorah, na vrtu, pri kuhi, pri družini, pn pnjateljih, predvsem pa, ko pleietasaj so bili tudi njuni prvi koraki na piesii* ču. Peter Razboršek prihaja z Brezij in bo letos dopolnil 29 let. Zapo-slen je v podjetju, ki se ul tujejo pri Ježici, Domžalčanke pa pri ekipi KED P. Ilirije. V. S. Nogometni spored • V sredo so nogometaši v Prvi li^ Telekom odigrali 27. kolo. Ekipa Domžal je z 1 ; 2 slavila na Ptuju pri Dravi in še naprej vodi na lestvici. V nedeljo DomžaiČani gos* tujejo pri Beli krajini. V 2. SNL bo že danes, 2 začetkom tekme ob 19. uri, na sporedu gorenjski derbi, saj se bosta v Šenčurju pomerili ekipi TInex Šenčurja in Triglava Gorenjske. V 1. gorenjski lip so odigrali 13. krog, Rezultati: Kranjska Gora : Kranj o : 4, Visoko : Velesovo o : 3, LoČan : Naklo 1 :1, Sava : Alpina Žiri 3 : o, Bohinj : Britof 2 : o, Šobec Lesce : Železniki 2 r o. Pari jutrišnjega 14. kroga: Kranj : Šobec Lesce, Železniki ; Bohinj, Britof ; Sava, Alpina Žiri : Ločan, Naklo : Visoko, Velesovo : Kranjska Gora, Vse tekme se bodo začele ob 77, uri. V 2. gorenjski ligi so odigrali 12. krog. Rezultati: Preddvor: Hrast-je 3 : 4, Trboje : Bitnje o : 2, Sled Hirter : Podbrezje 5 : 2, Polet : Kondor 1 r o. Pari 13. kroga: Polet : Preddvor, Kondor : Bled Hirter, Podbrezje : Trboje, Bitnje : Hrastje. Vse tekme bodo jutri ob 17. uri. V. S. Vaterpolski spored • Danes se bo s tekmo Maribor : Kokra v mariborskem Pristanu zaČei drugi del v članskem državnem vaterpolskem prvenstvu sezone 2006/2007. Jutri bosta na sporedu še preostali dve tekmi. V Kranju se bosta ob >8. uri pomerili ekipi Triglava in Branika, v Ljubljani na Kodeljevem pa Koper in Olimpija. J. M. Odbojkarski spored - V 1, DOL za moške sc odbojkarji Auto-commerca postali prvi finalisti letošnjega državnega pn/enstva. Blejci so tudi v drugi tekmi zaigrali odlično in Marchiol Pn/ač -no ugnali z o : 3 (• 22, - 20, • 20). Blejci pa bodo morali na svojega nasprotnika počakati še do sobote, ko se bosta vtretji tekmi pomerila Prevent gradnje ICM in Salonit Anhovo. Kanalci so namreč dobili drugo tekmo 33:1 (-19, 21, 20, 22) in izenačili izid na 1:1. Prva tekma finala je predvidena v soboto 2i. aprila. V1, DOL ženske je v prvi tekmi malega finala Nova KBM Branik zanesljivo ugnala Slewing Vital 53:0 {2^. 15) in lahko že v soboto z zmago v Ijubljam osvoji 3- mesto. Finale med HJT Nove Gorico in TPV Novo mesto se zaradi nastopa igralke HIT Nova Gorica na evropskem kadetskem prvenstvu začne šele v torek. 17. aprila, V 2. DOL za moške je v dodatni fìnalni ligi za napredovanje v 1. DOL v 4. krogu prišlo verjetno že do končne odločitve, saj so za spremembo na prvih dveh mestih le še teoretične možnosti. Termo Lubnik je na gostovanju v Slov, Bistrici izgubil s 3:1 (22,-21,15,14). Ker je Oltmpija ugnala Partizan Fram s 3 : o sta sedaj v vodstvu Olimpija in Svit (49), drugou-vrščeni Partizan zaostaja že za 5 točk. Termo Lubntk (38) pa je že izločen iz boja za napredovanje, jutri Ten^o Lubnik gostuje na "prestižni" tekmi v Framu. B. M. Četrti ponedeljkov šahovski turnir Corenjke - ŠD Gorenjka Lesce bo v ponedeljek, 16. aprila, organizirala že četrti letošnji rating turnir. Tekmovanje bo potekalo v klubskih prostorih restavracije Center, Alpska 58 v Lescah, Prijave sprejemajo do 16.45, začetek turnirja ob 17. uri, predviden zaključek ob 20.30. Informacije: Janez Petrovih, GSM: 041/406 369 ali elektronsk naslov: ga.nota^sioi.net O. O. 8. preizkus 12 ur KaliŠča • V soboto, 14. aprila, se bo ob 6. uri nad vasjo Mače pri Preddvoru začel 8. preizl Smrtna nezgoda pri delu v gozdu v torek zvečer se je pri spravilu vej v gozdu nad jelendolom smrtno ponesrečil 52>letni domačin, je sporočila Policijska □prava Kranj. Ko je nesel veje po strmem bregu navzdol, je padel in se nato kotalil nekaj metrov po pobočju. Pri tem je z glavo udaril ob Štor in se tako hudo poškodoval, da je na kra» jü umrl. Reševalci iz Zdravstvenega doma Tržič, ki so prispeli na kraj nesreče, poškodovanemu niso mogli veČ pomagati, Truplo pokojnika so v dolino prinesli gorski reševalci iz Tržiča. Spodnja Sor i ca Z motorjem v tovornjak v sredo ob 13.04 sc je v bližini Spodnje Serico na region cestì Po d ro Št-Že lez n i ki zgodila prometna nesreča, v kateri sta bili dve osebi hudo ranjeni. i voznik motornega kolesa iz Železnikov je s i4 letno sopotnico vozil iz Zalega Loga proti Petrovem Brdu, V križišču regionalnih cest je zavil levo na stransko cesto proti Petrovem Brdu. Pri tem je zapeljal na levo smerno voziSČe in tam trčil v tovorno voziio. Voznik in potnica sta po trčenju padla na bok, nato sta z motorjem vred zdrsela do odbojne ograje na robu križišča. Oba sta bifa hudo ranjena, zato so ju z reševalnim vozilom Zdravstvenega doma Škofja Loka odpeljali v Klinični center Ljubljana. kran] Policija poziva priče Minulo nedeljo ob 15.35 se je na Poštni ulici v Kranju zgodila prometna nesreča med voznikom kolesa z motorjem in polfcistom kolesarjem. Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče policija poziva morebitne priče, da pokličejo na Policijsko postajo Kranj (233 64 50) ali na številko 113. S. S. VOOICE Usposabljanje za motoriste V nedeljo, 15. aprila, bo od 8. ure naprej na parkirnem prostoru pred občino Vodice potekala preventivna prireditev Varno v promet • policijska izkušnja kot nasvet, ki jo priprav- ja Policijska uprava Ljubljana. Na prireditvi bodo sodelovali tudi policisti inštruktorji Postaje prometne policije Ljubljana. Prireditev je namenjena praktičnemu izpopolnjevanju v varni vožnji s kolesi z motorji in motornimi kolesi, s Čimer bi radi pripomogli k zmanjšanju števila prometnih nesreč motoristov in ublažiti posledice teh nesreč. Udeleženci izpopolnjevanja se bodo lisposabljsli z lastnimi motorji, ki so registrirani in zavarovani ter tehnično brezhibni. S. S. Žeje pri Komend Vlomili v gradbena zabojnika v noči na torek so vlomili v gradbena zabojnika na gradbišču v industrijski coni v Žejah in odnesli električni kabel, lastniku pa so povzročili za približno 450 evrov Škode. •mMmi Kpanj Tat v lokalu Nekaj noči nazaj je neznani storilec vlomil v gostinski lokal na območju Kranja in odnesel video projektor in cigarete. Nepridiprav je lastnika oškodoval za približno 1.400 evrov. S. S. VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA i/^ GOSTINSTVO IN TURIZEM 6LED Prešernova c. 032, 4260 SLED objavlja prosto delovno mesto VODJA PRODAJE HOTELA ASTORIA(m/ž> Pogoji; - VI. stopnja izo&razbe - znanje angleškega, nernsNega in italijanskega jezika 3 leta delovnih izkušen; na področju hotelske prodaje Zaooslitev je za neOoločen čd$ s polnim delovnim òasom. Prijave na razpis pošljite v osmih đneh po objavi na naslov: HOTEL ASTORIA, Prešernova cesta 044, 4260 Bied, s oripisom "z9 razpis". Vrhunske jadrnice v plamenih V požaru, ki je v sredo zvečer izbruhnil v proizvodni hali navtičnega podjetja Seaway Group v Zapužah, je nastalo med pet in sedem milijonov evrov škode. Pogasilo ga ie 142 gasilcev. Simon Šubic Zapuže • V h^H za izdelavo H m ir poH Seaway Cìmiip v Zapužah je v sredo okrog 21.20 izbruhnil velik požar, ki ga je J42 gasilcev ukrotilo šele po 2. uri zjutraj. Med gašenjem sta se z dimom za- sinipila delav«! podjelja ìn gasilec, Id so tu oskrbeli reše- valci nujne medicinske po-moä Radovljica in Bled, nato pa prepeljali v jeserü§ko bolnišnico, so sporoäli iz Regijskega centra za obveščanje Kranj. Po naših podatkih sta si oba že opomogla. Polidja včeraj do 14. ure le ni sporočila uradnega vzroka za nastanek imlčujočega požara, po prvih predvidevanjih pa naj bi požar izbruhnil v ^rusilnici. er so stroji in orodja za obdelavo ;n izdelavo plovil, id so zelo Čislana v svetu navtike. "Dva delavca sta na dvorišču pred objektom zaslišala iz brusil- V občini Radovljica ne pomnijo tako velikega industrijskega požara, kakršen je bil v noči r^ četrtek v Seawayevl tovarni. / ^oto ccmd metrov, ter ostrešje. V delavnici so zgoreli vsi nice močan pok. Ob vstopu stroji ter štiri jadrnice. Zgo- sta videla, da je s stropa padla neonska svetilka, na tleh pa ie že gorelo. Z vedrom vode sta poskušala požar pogasiti, vendar jima lo ni uspeb. Požar sta potem poskušala pogasiti tudi 2 ročni- tudi na celoten objekt, velik navtičnem podjetju. Kdaj enol gasilske zveze Radovljica, poklicni gasilci iz Kranja in z Jesenic ter prosto« voljni gasilci z Bleda, iz Ribnega in Naklega. Ker se na hidrantno omrežje nismo preveč zanašali, smo društev za rela sta tudi kalupa prototi- modelov Ship- vod nje. pov man 72 in Shipman 80, ki j razvijajo v Seawayu. Gasilcem ie tudi zaradi požaniili mi gasilnimi aparati, vendar prostore sosednjih podjetij. jima ni uspelo, zato sta pros- "Škodo ocenjujemo na pet tor zapustila," so sporočili s do sedem milijonov evrov, v uprave žar se je hitro razširil v so- sednje prostore in kasneje šič, pomočnik direktorja 1 proizvodnjo v pcdjetju. ne ve. V bližini imajo sicer novo poslopje, kamor pa ne morejo preseliti vse izpadle proiz-' ; " Seawayu je zaposlenih približno 180 ljudi, od tega 150 v Zapužah, drugi pa so na Bledu. Svoje zmogljivosti nameravajo širiti tudi v Italijo, vendar pa naj bi po besedah GraŠiča ta projekt sedaj počakal, dokler znova ne usposobijo celotne proiz- kar ne št?jemo izpada proiz- vodnje v Zapužah. "V intervenciji je sodelovalo 142 gasilcev iz vseh zidov uspelo zaščititi poslovni del ob'ekta in skladišče ter nekaj samo z neprekinjeno dostavo vode iz požarnega bazena in potoka Zgoša. Gašenje je bilo zahtevno, saj je gorel material z visoko kalorično vrednostjo, ki vodnje," je povedal Jani Gra- te m pera-as nil Janez Koselj, poveljnik Gasilske zveze občine Radovljica. Iz hidranta ni bilo vode Med gašenjem požara v Mizarstvu Vehovec v Kranju je odpovedalo hidrantno omrežje, tako kot maja 2004 v požaru na dvorišču Planike, Simon Subic Kranj • "Zgorel je več)i del delavnice, tudi večina strojev. Hvala prav vsem, ki nam pomagajo," je v sredo popoldne med čiščenjem pogorišča s potrtim glasom povedal samostojni podjetnik Boris Vehovec iz Hrastja. Samo dobrili 24 lar prej so po njegovi mizarski delavnici na Zgomjesavsld cestì v Kranju pustošili ognjeni zublji, z njimi pa se je borilo okoli 140 gasilcev iz Gasilsko reševalne službe Kranj (GES) in Industrijske gasilske enote Sava ter iz 16 prostovoljnih gasilskih društev iz občine Kranj pa tudi iz Naklega in Šenčurja. Kriminalistična komisija je ugotovila, da j e požai brez dvoma izbruhnil v zgomjem delu osrednjega prostora mizarske delavnice. Naiveriet- Požar ie pogasilo 140 gasilcev, i c®f«d neje je zagorelo v lesenem silosu, v katerem je bilo pet kubičnih metrov žagovine, oziroma v filtrskih vrečkah, v katerih je bil fin lesni prah. "Vzrok za nas'anek požara bi lahko bil kakšen iskreč delec v odsesovalni cevi ali pa iskrenje v notranjosti ventilatorja, ki je nastalo zaradi stika rotoli a ^ kovinskim ohišjem," je sporočil tiskovni predstavnik Policijske uprave Kranj Zdenko Guzzi. Po nestrokovni oceni je v požaru nastaio za 400 evrov gmotne Ikode. Škoda bi bila lahko še precej večja, če ne bi gasilcem uspelo pravočasno omejiti požara. To bi jim kmalu onemogočilo pomanjkanje vode v hidrant-nem ormežju. "Na podlagi izkuSenj s požara v Planiki pred tremi leti smo takoj začeli črpati vodo iz bližnje Save," je pojasnil vodja gašenja Matej K^žar Iz GRS Kranj in pojasnil, da so v istem času prejeli kar tri pozive na intervencijo: na gozdni požar na lavomiku pod Jo- štom, prometno nesrečo na Kokrid in požar v Tekstili n-dusu. 27 Priloga Gorenjskega glasa urednik: mlha.nacuč(g)slol.n£t Gorenjska postaja ob zemljepisni tudi politična pokrajina. Ob tem se sprašujemo, ali se nam bo pokrajina zgodila le na birokratski ravni ali tudi na drugih področjih družbenega življenja. Tudi v kulturi? Miha NaguČ da se ie izrazil z izjemno Gorenjska ima celo vrsto govorico najbolj ustvarjal- kulfimih ustanov, poklicnih bujemo kulturnega centra- podjetniki v Regionalni raz-lizma. V državi ga pač ijna- vojni agenciji Gorenjske in tem, da je Go- renjska že sama po kulturna nih posameznikom s PreSer-nom na čelu. SvetšĆe Marije Pomagaj na Brezjah pa je postalo eno od narodovih duhovnih zdravilišč... Zdaj. ko se v Slcveniji poleg že dolgo dejansko obstoječih ustanavljajo §e uradne pokrajine (kot vmesna sa-Narava je že pred Gorenjci moupravna ustanova med ustvarila prizore, ki jih do- državo in občinami), se nam zastavi vprašanje, ali bodo te samo Še ena od bi- in ljubiteljskih: knjižnic in moJjubljanskega.Atošene knjigam, muzejev, arhivov, pomeni, da bi ga morali ime- pokrajina, ne gre dvomiti. Naši predniki so naravo pod Alpami sooblikovali tako, da je nastala prelepa kulturna kraüna. življamo kot krajinske ikone. Pogledi na severno ste- no Triglava iz Vrat, na Jalo- rokratskih instanc ali kaj vec s Slemena, Spikovosku- več? Na Glasovi preji o po- pino iz Martujjka, na Blej- krajinah, ki se je zgodila 29. sko jezero z otokom na sre- tnarca na Dvoru JezerŠek v di in gradom 'ixh strme in Zgomjem Brniku, je prevla- samotne skale, pa na Bo- dalo spoznanje, da morajo galerij, (pol)poklicnih gledališč in amaterskih Ddrov, pevskih zborov in instru« mentalnih orkestrov, koncertnih dvoran in glasbenih Šol, sedanjih in še več nekda- niih kinodvoran, množico različnih daištev in • ne nazadnje - celo vrsto individualnih ustvarjalcev. Recimo, da vse to sestavlja gorenjsko kulturno mrežo. Kar pa Še ne pomeni, da dejansko funkc i on i ra kot om rež je. Večina v tej množici naštetih dejavnikov deluje tako, da je vsak sam zase. Povezave so ti Še po pokrajinah. Kranj osrednji miizej, knjižnico in gledališče že ima, ne potre- ce Slovenije firmi BSC, Poslovno podporni center d. o. o., Kranj. Ali pa kmetje v strokovni službi Kmetijsko gozdarske zborni- Svetovalna buje pa Še svojega Cankarje- služba, ki bi pomagala zain-vega doma, pa gorenjske teresiranimkuitumikompri opere, gorenjske narodne in modeme galerije in kar i e še takega. Bilo bi sicer ästo dobro, Če bi imel Še kaj od tega. A stvar je v tem, da meste in pnpravi projeKiov m v pnja-vah na različne razpise. Podobno nslogo delno že opravlja jSKD • Javni sklad za kultuTTie dejavnosti, ki pokrajina takšnih institucij ima svoj sedež v Ljubljani, ne bi zmogli, niti fmančno izpostave pa tudi v gorenj-niri kadrovsko. Pa še ljub- skih upravnih enotah, ven- Ijanskeso preblizu. dar je njegova dejavnost Tisto, kar potrebujemo, je omejena pa področje t. i. Iju- omrežje, gorenjska kulturna mreža. Da bi bila vsa ta biteljske kulture in ni vsego-renjska. Vsegorenjska kul- hinjsko jezero tam nekje pri pokrajine postati tudi raz- redke, naj gre za gostovanja, množica k^Jltumih ustanov turna mreža pa bi morala za- cerkvici sv. Janeza Krstiiika Nt: grt za to, da . te in še druge so podobe. vojna priložnost. Mišljen je bil seveda predvsem gospo- obiskovanja, zamenjavo, pripravo skupnih prireditev. J . . ki sodijo na slovenski oltar, darski razvoj Gorenjske, a Scena je torej bogata, a raz-ul nUjVlO Da ne govorimo o prispev- zakaj ne bi pomisli še na drobljena in razpršena. in posameznikov bolj povezana, da bi delovala bolj usklajeno in izbrane projekte pripravila skupaj. Za to bi potrebovali osrednje gorenjske kulturne ustanove, zbrane v enem središču. Bolj gre za to, da bi tiste, ki so razpršene po vsej pokrajini, delovale bolj povezano in ambiciozno. To je tudi v ku, ki ga je dobri duh Gorenjske, njen genius loci, dal slovenskemu narodu tako. druge razsežnosti družbenega življenja. Na kulturo, jetì vse kulturne dejavnike. Sicer pa, kot že rečeno: ne gre za to, da bi nujno potrebovali osrednje gorenjske kulturne ustanove, zbrane v duhu casa. Pesnik in po njem imenovano gledališč/^»te Po drugi strani bi verjetno zadostovala manjša strokov- večina soglašala z domnevo, na služba, nekaj takega, kar enem središču. Bolj gre za da na Gorenjskem ne potre- imajo gospodarstveniki in to, da bi tiste, ki so razpršene po vsej pokrajini, delovale bolj povezano in ambiciozno- To je tudi v duhu Časa. Sociologi ugotavljajo - na to je na Glasovi preji opozoril dr. Zdravko Mlinar • da se v evropski družbi že par desetletij dogaja "prehod od območne k omrežni organizaciji družbe" {network society). Procesi povezovanja in združevanja se ne odvijajo več le znotraj posameznih in med seboj izključujočih se teritorialnih enot. Vse bolj je aktualno interesno in programsko povezovanje čez take ali drugačne teritorialne meje. Zato lahko tudi na področju kulture sklenem podobno kot smo na Glasovi preji za pokrajino v celoti: pokrajina r.e sme (p)ostati le politično (samo}upravna tvorba. Postati bi morala generator novih razvojnih priložnosti na vseh področjih družbenega življenja, tudi v kulturi... IO GORENJSKI GLAS petek, 13. aprila 2007 REPORTAŽA Snovanja V torek so se na trasi gorenjske avtoceste v Mošnjah končala arheološka izkopavanja. Arheologi so bili srečne roke, izkopali so vilo rustico iz 1. stoletja. Mošnje pa imajo lepo priložnost da se uvrstijo na turistični zemljevid Slovenije. Na leta MMVII "Po mnenju nekega jezikoslovca naj bi ime kraja Mošnje izhajalo iz latinske besede mansio, kar pomeni postajališče. V antiki so bila postajališča ob prometnih poteh, ki pa ni potekala direktno mimo II prve lopate. Če je bilo sprva "dovolienje" in pokritje stro- Jgor Kavčič nih praznikih, 8. januarja na ...................................... MoScnjski dobravi nedaleč vala Bogu, da od tamkajšnjega cerkvenega gradimo avtoce- znamenja postavili dva velj-ste," je pred Ča- ka Šotora in v zemljo zarili som v naključni debati na temo, kje. kako in kdaj se slovenski škov za izkopavanje do kon- ariieologi najbolj pogosto od- ca marca, so po prvih odkrit-lo^jo za izkopavanja posred- jih in predvidevanjih, da bo no namignil arheolog kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine aprila. Teden pred zaključ-Milan Sagadin: "Zaščitna iz- kom izkopavanj sem tako kopavanja na trasah bodočih že dmgič odpravil na arheo-avtocest so zagotovo najlepše loško najdišče v Mošnje in priložnosti za obsežnejša iz- imel kaj videti. Medtemko si kopavanja, Id skoraj po pravi- je bilo v februarju vse do te-lu pomenijo tudi nove izjem- daj izkopano moč ogledati no pomembne najdbe." Da je čas izgradnje slovenskih avtocest ob vseh prednostih, ki jih te prinašajo, res tudi zlata doba slovenske arheolo- Šlo 23 večjo zadevo. Časovne roke »daljšali do torka, lo- predvsem v gornjem delu obeh velikih Šotorov, se je oni dan pred menoj odprl pogled na nekaj tisoč kvadratnih metrov površin, ki so ške stroke, dokazujejo števil- bile zadnje Cri mesece v "tena izkopavanja in temu po- meljiti arheološki obdelavi". sledJčno najdbe po vsej Sloveniji. V Celju, Mariboru, na Ustank: zidov večjega poslopja 2 nekaj prostori na prostora, kjer je bilo v teh zadnjih diieb pri izkopa va II j il i dolenjski avtocesti, v Pre- desni strani, v nadaljevanju kmurju, na ankaranskem proti severozahodu pa kakih križišču, na primorski avto- 70 metrov dolg zid vse do cesti in na mnogih drugih "avtocestnih najdiičih" po Sloveniji se arheologi vračajo v antično obdobje, v Čas naselitve Slovanov, srednji vek ... Gradnja avtocestnega križa v zadnjih desetih, petnajstih letih je s pomočjo DARS-a, Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, investitorja gradnje in posledično v skladu z zakonom tudi arhe-ološldh izkopavanj, tako posredno prispevala tudi k ohranjanju naše arheološke dediščine. angažiranih največ ljuči. Ko sem se obrnil za 180 stopinj, sem za seboj zagledal globel z nekaj visokimi žerjavi, s katerimi si gradbeniki pomagajo pri gradnji viadiikta. Razlika med pogledoma je bila očitna, za kakšnih 2000 let. Pred kontejnerji, ki so te mesece arheologom in ostalim sodelavcem pri izkopavanjih služili kot delovna pisarna, eden od njih pa je I ^^ I peči pod hodno površino vm^ zultatov prišli Šele v prihodnjih mesecih, ko bodo, Če se izrazili po filmsko, v "post produkciji" pregledali vse najdbe, jìli UJiiestüi v določeno obdobje in na podlagi le- teh poskušali ugotoviti, kaj se je pred skoraj dva tisoč leti dogajalo v Mošnjah in okoli- gala|udita Lux. V osrednjem Tuf iz domačih krajev prostoru term so med drugim našli tudi dele mozaika, ki je v časih, ko je vila bila v ävoji fuiJ^icri, kiasil Üa njenega "termalnega dela". Danes so na tleh vidne tidne kamnite plošče ter ostanki meter visokih kamnitih ste- Tulc, na zunanji strani hiše, smo našli sončno uro, za katero predvidevamo, da jo je iz ki SO ga kopali v teh krajih, izdelal domaČ mojster. "To pod vprašaj postavlja tezo, Id sojo mn^^ za- brov, ki so ctìtno na nekakš- govarjaU, da je domač tuf d. "Gre za rimljansko vüo rustico, lahko bi ji rekli kar po- nih ploščah držali pohodni uporabljan šele od baroka na- deželska vila, iz zgodnjega antičnega obdobja. Dobri obeti z začetka izkopavanj, da gre za zelo kvalitetno najdišče, skoraj zagotovo edinstveno lovrstno na Gorenjskem, so se uresničevali iz dneva v prej, ko so iz njega zidali portale cerkva, dvorcev, večjih pod. Sledila je malta, nekakšen starodobni estrih, ter na koncu še mozaik. Iz sosed- kmečkih hiš ... Ob opazova-njega prostora je bila v pod- "i" najdb lahko celo talni prostor izpeljana odprti» definiramo, kakšen tip orodja na, skozi katero so dovajali vroč zrak iz peči, prav tako nameščene za zidom. je uporabljal mojster pri svojem delu, " je razlagala Luxo- va. Tuf je sicer precej krušljiv Arheološka sreča v Mošnjah Na trasi bodoče gorenjske avtoceste na odseku Vrba-Peračica pri vasi Mošnje že od začetka leta pod vodstvom kranjske območne izpostave Zavoda za varstvo kulturne vsak dan polnejši z novimi dan. "NaSa vila" nam je ved- škatlami z izkopaninami in no znova postregla s kakš- V sosednjem "ogreval- in je kot kamnina zelo "pro-je služil za priročno skiadiš- nim novim presenečenjem." nem" prostoru so arheologi blematičen", po stoletjih pod "naše vile". dedlSüne potekajo zaSCima Če, sem srečal arheologinjo pripravnico Judito Lux, sicer namestnico vodje izkopavanj Milana Sagadina, zadolženo za vse, kar se je dc^ajalo na terenu, naj bo to vodenje dela arheologov, skrb za ostale delavce ali pa ob vikendih strokovno vodenj e obiskoval • Gre za kai precej obsežen stavbni kompleks z dvema večjima prostoroma, velikima 1Ó0 in 120 kvadratnih odkrili stenske fresko posli- zemljo pa )e na zraku obso- kave. Mogoče očesu prijaz- )en na hiter propad. "Sončno nejša čakalnica kot pri današ- uro smo prav zalo že prvi dan njih zasebnih zobozdravni- poslali v restavratorski center pa smo jih na spodnjem nivoju zidu, v bližini tal." po- arheološka izkopavanja. Prva cev po najdišču. Danes bi že Čem, so se spotili, potem pa jasnjuje sogovornica in doda- metrov, m trerru proston, naj bi služili tako imenovanim termam. V enem od teh prostorov so se ljudje ogrevali, v naslednjem, najbol) vio- kdh, kjer ponavadi srečujemo umetniške slike. "Freske so na žalost neokrašene, našli Menda v Sloveniji obstaja še v Ljubljano, kjer so takoj ustavili nadaljnje propadanje." ena tovrstna sončna ura, a je mošnjanska posebna prav po tem, da je narejena iz doma _ ^ a ( dJu^vpav^ija. i «t« ^c* pu itdjuidcu. L/oJiCd L'i Wiii, cv dC «s^a/lau. ^A^iciii ya ui wwmi* m. ijTZKOfie Sß je tCl sondiranja na območju celo- lahke z gotovostjo rekli, da so pohiteli še v tretji, hladnej- ja zanimivost, da je na vho- čega materiala, bržkone po nahajala višje gor m seje tne trase so potekala že ob te- sprejema goste kar v hiši in leri^kili piegledili v prele- na puseslvu piemožtiega klem letu, aktualno najdišče Rimljana, prebivalca anti- ši prostor. "Hmmm, neke vrste današnja savna?" "Tako nekako. V tem, najbolj vro- dih v stavbo ali iz enega pros- naročilu prav zato hišo, med-toia v drugega vselej up>orab- tem ko jc druga taka ura bila Ijen tuf. Notranja vrata so uvožena. v .Mošnjah pa je bilo odkrito ob nadzoru na samem tere- čnih Mošenj. Ave. čem prostoru bi moral biti Se bila precej ozka enokrilna, Največja prostora vile ru- mosoče celo ze nu. Ko so stroji zakopali v manjšibazenček2 vodo, aga njihova namembnost pa se sticesta bila očitnonamenje- Febr jarski zidovi pred Mošnjami zidu, najdenih je bdo nekaj zemljo, Je bil ^opsžen del postanejo terme zaenkrat Še nismo uspeli najti. Mogoče je šlo le za zemeljsko poglobitev v pol- je v 400 letih bržkone tudi večkrat spremenila, nekatera so stanovalci vile v nekem Usmerila na novcev ... Sledil je dogovor z "Na netó način bi lahko go- krožnem delusobe? Težko je obdobju namreč tudi zazida- na dnevnemu bivanju, na sredini je namreč opazno večje ognjišče, manjše pa Še v kotu — Tudi zidovi so glede na starost skoraj 2000 let še investitorjem Darsom In iz- vorili tudi o termah," je pre- namreč že sedaj podati neko li. Hmnun, fe pomislimo na ^ vi kcpavanje se je lahko začelo, pričana Luxova. Seveda bodo dokaj nauinčno repDko pros- današnji Čas, ko hiša je. in ko vedno dobro ohranjeni in po-Korosko. Tako so že takoj po novolet- arheologi do natančnejših re- torov, ki jih gledava," je razla- mine petdeset let, hiše ni več? nekod segajo tudi v višino do GORENJSKI GUS petek, 13. aprila 2007 11 REPORTAŽA Snovama m Del mozaika iz najbolj vroče sobe v rimski vili treh metrov. "Kakršnekoli ga pomena najdbe Dars po- Preteklost in sedanjost • 70-meterskega zidu kmalu ne bo već Ne gre za novodobno najdbo, svastika je Še iz rimskih Časov primerjave in podobnosti z drugimi najdiSÖ po Sloveniji in sosednji Italiji bomo iskali v nadaljevanju naših raziskav, saj je delo na terenu namenjeno predvsem izkopavanjem, fotografiranju in dokumentiranju. Hitimo čim več odkopati, saj nas lovijo roki, ko iiioraiiiü po pogodbi z investitorjem naša dela zaključiti," je nekaj dni pred zaključkom del pojasnjevala mo;a sogovornica. Po njenih besedah je število zabeleženih in shranjenih najdb več kot 6000, od tega jih je vsaj 500 zelo kvalitetnih, Sama \iJa in predmeti datirajo v čas med i. in 4. stoletjem naSega štetja. Od osrednjega najdišča vile nas kaldh 70 metrov dolg zvali k nekaterim spremembam v projektu bodoče avtoceste. Želeli bi namreč urediti arheološki park, saj bi del rimskega najdišča, na katerem se nahajajo zidovi viJe rustice, z malenkostnimi spremembami v projektu mogoče lahko v celoti ohranili," idzuiiŠlja Luxovd. Kol je povedal predsednik KS Mošnje Franc Pctemel, so se tudi sami aktivno vključili v zaenkrat Še idejo o arheolo« Škem parku. Te dni so na različne naslove od investi* torja, do gradbenikov in ministrstev poslali apel za ohranitev izkopanine take, kot je. "Lani smo ustanovili Turistično društvo Mošnje za namen promocije kraja in prav arheološka na'dba bi bila trebno izvesti, po zadnjih informacijah bo projektant možne tehnične rešitve in ču. V skupini smo tako imeli tudi po šestdeset ljudi in mnogi so prihajali tudi po vaS priimek, ki mi vendarle ocene stroškov izvedbe teh večkrat," je povedala simpa- zveni nekoliko antično, rim- rešitev naročniku, torej Dar- tična Judita, ki je ta torek po sko, v kakšni povezavi z va- su, predstavil v teh dneh. 78 delovnih dneh včasih tudi šim navdušenjem nad anti-Tam naj bi nato obstoječe s petdesetimi delavci na tere- ko? "Niti ne, moram reči, da 2,Ìd0V tOTCl bVCZ mi» hnli ]mt HnKa Rimlianftv \J ''V teh dneh bodo m obmo^u arheološkega najdišča potekala le tista gradbena dela, ki bodo usklajena z arheologi. Odkopanih možnosti proučih m, predvidoma po posvetovanju 2 ministrstvom za promet in Za- vudujLi za vdibtvo kulturne nu. devetimi tehniki {§tu- me bol) kot doba Rimljanov denti) in tremi diplomirani- zanima nekoliko kasnejši doSOVOra Z mi arheologi ter dvema raču- čas, 6. in 7. stoletje. Je pa res, o Udlnikaijeaia ui geode lom. dediščine RS, sprejeli nadalj- zaključevala izkopavanja. nje odločitve. Sicerpabodov Delali so kombinirarw pod teh dneh na območju arheo- Šotorom ali na prostem, le-loškega najdišča potekala le tos, kljub letnemu času, pod t3sta gradbena dela, ki bodo zelo ugodnimi vremenskimi pogoji In ko sem se poslavljal od simpatične arheologinje Judite Lux, mi vseeno ni dalo. da sem že pred led sodelovala pri izkopavanjih na področju novega NUK-a, pa tudi □a nekaterih kasnejših najdiščih z rimskimi najdbami. tako da imam s tem obdo- arheologi izvajalci del do odločitve o usklajena z arheolcgi. Odkopanih zidov torej brez dc^o- vora z arheologi izvajalci del do odločitve zagotovo ne bodo zasuli bjem kar veliko znanja in iz- VflOrcbitni kulenj, " je Se dodala Judita: "In moj priimek? Izhaja iz Romunije in je res bolj re- spremembi da je ne bi povprašal po nje- dekprinas, saj ga zaenkrat v rirnjektCl Mošnje bi tako zagotovo nem, za Slovenjo nekoliko Sloveniji nosimo le štirje. prišle tudi na katerega od turističnih zemljevidov. Kako neobičajnem priimku. "Je moji starši, jaz in sestra." zid vodi do prostora, kjer bi naša najbolj reprezentativna pa je s številnimi najdbami, lahko v preteklosti bil vhod turistična točka. Ce gre avto» si bo rujbolj zanimive izmed na posestvo. V Času mojega cesia skozi naŽ kraj, je prav, obiska so intenzivna izkopa- da imamo tudi mi nekaj od tega," meni Petemel, ki je prepričan v ugodno rešitev s strani Darsa. Menda bi zado- vanja potekala v tamkajšnjem, bržkone gospodarskem, objektu, arheolc^e pa je zanimal tudi morebiten štovala že sprememba izved- tlakovan vstop na teraso ozi- be protihrupne zaSčite iz ze» roma pot, Id je vodila do vile meljskega nasipa v zaš6tno ... "Zid je verjetno fiuikcioni- ograjo. Izkopani objekt se ral kot neke vTSie "c^aja", ki namreč nahaja dk ob predvi» muzej naj bi je varovala pot pred brežino, denem voznem pasu v sme- predstavljal," dobim pojas njih v prihodnosti moč tudi kje ogledati? "Izkopanine gredo najprej v restavriranje v Ljubljano, kasneje pa jih bo v hrambo bržkone dobil Gorenjski muzej, ki ima tako arheološko zbirko kot arheologa. Najdbe so sicer last države, ki odloča, kateri hranil in saj je z zimanje strani povsem neobdelan in je bil očit- ri prod Gorenjski, približno sedemdeset metrov od kon- nilo, da pa bi ob morebitni vzpostavitvi muzej ali raz- no zasut z zemljo," Zid bi ca bodočega viadukta. Seve- stave na tem prostoru lahko bilo lepo ohraniti, razmiš- da pa so želje in načrti odvis- del najdb bil na ogled tudi tu Ijarr, a ne ta dolgo, Judith» mi je namreč kaj hitro dala vede- ni od odločitve Darsa, sprememba projekta pa bi bržko« v Mošnjah. Možna bi bila tudi rekonstrukcija posa- ti, da ga bodo znova prekrili z ne tudi nekoliko podražila in meznih prostorov v take, ka zemljo, tak je namreč dogo- podaljšala gradnjo. kršni so bili v času Rimlja- vor, kakršen je veljal tudi ob Na Darsu so pred tednom nov. zaščitnih izkopavanjih dru- dni prejeli načrte avtoceste, v god po Sloveniji. "Ga ni ško- katere so arheologi vrisali da?" raznušliam. "Seveda ga natančno lokacijo arheoio- je. Mogoče se sliši nekoliko neromantično, ampak ni škega najdišča na Mošnjah, pri tem ie iz načrtov razvid- Zdnimar>je ljudi že v času izkopavanj veliko V treh mesecih, kolikor so prvi, ki bo uničen. Bistveno z no, da del najdišča posega v Mošnjah potekala arheolo- naše strani je, da ga izkoplje* mo, dokumentiramo in fotografiramo ter ga tako na neki način ohranimo za prihodnost. Prihodnost, ki ima v glavah vas arheologov in 1> tudi, tudi v prostor bodoče avtoce- ška izkopavanja, so na obis-ste. Kot so povedali v njihovi ke prihajali tudi mnogi kra- kalne skupnosti ko gre za ohranitev vsaj dela izkopanin v naravi." službi za komuniciranje, je Dars načrte nemudoma posredoval nadzornemu inženirju z namenom» da jih prek odfiovomega projektan- različnih šol iz radovljiške jani in ljudje iz dnjgih koncev Gorenjske, Id jih je zani-tTialo. kaj so arheologi odkrili. "K nam so ho«lili otroci zagotovo ne bodo zasuli. " ta temeljito pregleda in prouči možnosti za ohranitev cbčine, vodili smo jih po naj- Pera, kot ga kličejo, sem že pred leti srečal na arheološkem najdišči» na Ajdni nad Potoki, v njegovi karieri sodelovanja pri izkopavanjih pa je še mnogo drugih najdišč kot v Kranju, Radovljici, Dostovčah, SmokuČu pa tudi drugod po Sloveni* ji, na Dolenjskem, Primorskem ... "Tega dela se preprosto dišču, sami pa so potem svo- "navlečeš" fn ne nazadnje nt moreš veČ brez tega. Sam so- Možnosti za arheološki park arheološkega najdišča v naj- je vtise prelili v risbice. Da bi delujem pri izkopavanjih že 14 let," razlaga Pero, ki je tokrat večji možni meri. V tem tre- se i20gnili neprestanemu po terenu raziskoval z detektorjem za kovine. 'Po terenu nutku sicer še ni mogoče vedeti, ali in v kolikšnem obse- prihajanju ljudi na teren, pregledujem in iščem še kakšne kovinske predmete, ki so se smo, da bi nas ti čim manj nam prvič izmuznili. Tako smo že našli žeblje, orodje, nože, "Tako arheologi, ki tukaj gu bo arheološko najdbo motili pri delu, ob petkih in škarje, tudi nakit iz brona ali srebrne novce." Detektor je že izkopavamo, kot domačini iz mogoče ohraniti ter kaki^ne .^ol)otah org;»ni?.iral i po dve začel piskati biiiiiip, Pero je območje označil za arheol^a in Mošenj smo zaradi izjemne- tehtučne rešitve bo za to po- uri dolgi vodenji po najdiš- šel novim najdbam naproti. / 12 GORENJSKI GLAS petek, i\. aprila 2007 WIKIPEDIJA Snovama Ali veste, kaj je "distribuirana kooperativrìa omrežna produkcija znanja"? No, po domače, v googlovskem žargonu, se temu izjemnemu spletnemu fenomenu reče Wikipedija... m Slovenci Wikipedije, kije v bistvu strašno občutljiv in ranljiv sistem, Miran Hladnik se se spremrnja in spreminja se tako zelo moćno, da nimamo več za šaljive a ti ste- dornest!ti s plemenitejšimi interesi. Reč, ki se dogaja Slovencem v googlovsldh Časih, se modro imenuje "distribuirana kooperativna omrežna produkcija znanja", bolje pa jo poznamo ga, ki se osmeli na novo šteti pod popularnim imenom nebihilobrez «as; namesto s«. WUdf^^ja. prepričanja, daje Človek po naravi dober. jm (pr. n. L) pravi pr. O. m Na Wikìpedìjo nas naplavi namesto A. D. (Anno Domi- sprehajanje po Najdisiju^ ni) pravi po G,, kar ne pome- Googlu, Matkurji ali kakš- ni pred naSim Gospodom in nem drugem iskalniku. Ved- po njem, ampak 'pred Googlom' in 'po Googlu\ Gjvori se o tiieiijcjvi družbe^ ne paradigme, to je nečem no pogosteje se na prvem mestu med zadetki znajdejo gesla iz WikJpedije» še IcJiii praviloma v angleščini, zdaj podobnem kot prehod iz no- že v slovenščini. Wikipedija madstva v poljedelsko druž« (po slovensko se naglašaena- bo aliiz ustne v loijižno kul- ko kot enciklopedija • na dru- turo. V tako spreminjavih čk- gem i, pod angleškim ali hr- vaškim vplivom pa pcgosto slišimo tudi wikipedija • z ski nacionalni značaj Če naglasom na e) je spletna en- s ih se maje celo konstanta, znana pod imenom sloven^ povprašamo tujega poznavalca sloveasldh čudi. kaf je ciklooedija, globalni projekt, jt ^^ a WIKlMMJüA WtM Rogo vor :W( ki pedlje t WNflW. tran WWWH M M WXM^ »PKOyn tv Ođm P4 Ortgn^ » JI SI m MnMifl n« ^ noi imđm M^^VM^MI toim j»mw^^wwmiff ^^wmmtm ìpt> mtctri wkiù^iamip^^Bfmì^t? te t Tf Mogo^ja aiioff» tt yuifcifcarfcu^ft^e^M W< Wr^rée^w^S^ («i "PW^V*KaiMTTnSCCtCTi b^wwfwn SWJOidiW «»noMMri^MM l>IM>^M7UM«QDMMffW «ftjAMtt» ms tcwn tU ^tre oa^f^TOBrit m £m. H ft «ew «MA fw dWMtfm II M ^ < ti 911. M MM #w n tPW* AMMU.Agr om«^ Meiert Pocmö • rwer» Bk» w* Vto kd QfMW Orif^lf^ Ci 113 SKWAà : ki teče od leta zooi (sioven- taki nejasnosti izvora imena zaščiti podatkov, videti skrai- liònske in kvalitetne rasti so no neodgovomo in obsoj eno na neuspeh. Čeprav je zdtddi stresel s slovenskim prego- ustvarjajo prostovoljci $ cele- tvorili v Vikepedijo, pa kaj ko svoje odprle narave dovzetna tisto, kar najbolj znači po- ska od leta 2002) in ga s pod- nI nobenega razloga, da Slo dalpske Slovane, bo brž po poro neprofitne fundacije venci ne bi Wikipedije pre vorom Naj sosedu kcza crkne (za premožnejle regije prilagojen v Naj sosedu kraua crk- ga sveta. O izvoru imena je več razlag: Wiki je osebno ime maorskih žensk na Novi ne) in tako izpostavil privoš- Zelandiji, v havajš6ni u/ifei- Čljivost kot nažo prepoznav« ivi no značajsko spedfiko. In-temetna revolucija. ki jo simbolizira iskalnik Goc^e, briše zloglasno slovensko vsakdanjo skrb za sosedovo živi- nn iT zavesti m jo obeta na- pornem res nitro , poimenuje pa tudi računalniški predam, ki teče na strežnikih in omogoča računalniškim laikom neposredno urejanje spletnih infomiacij in gradnjo spleinih zbirk Ob se nani zdi Črka W nepri- za napake, diletantizam in memo imenitnejša od V-ja in besedo v podomačeni obliki najdemo zapisano le redko. Za poseganje v Wikipedijo se v principu ni treba niti prijaviti, vanjo lahko prispeva kdor koli, kar je ob skrbi, ki jo sicer posvečamo varnosti vandalizem, ji zbgoma uspe- potihnili nergavi očitki, da se 2 Britaniko pač ne more pri merjati; hočeš nočeš |e po njenem zgledu Britanika morala presedlati s papirja va informacije oblikovati na zaslon, kjer pa ji finančno kompetentno in trajno. Wi- Idpedija izrablja spedfiko Interneta bolj kot druga početja in za razliko od konkuj^Č- ne kaže najbolje. Wild pedi ji zagotavljajo uspeh nepristranskost, vljudnost in potrpežljivost piscev, ne, čeprav nekaj desetkrat najbolj nenavadno pa se zdi manj obsežne Enciklopedije Britanike, samo na Internetu njeno opogumljanje k svobodni interpretaciji (in celo na Internetu in komplicirani hidi obstaja Spričo njene ko- smiselni kršitvi) postavljenih T V V ♦ Isa ; išči, pa boš našel RAČUNALNIK IN JAZ Robert Gu^hk Na internet u sem se spravil mi, ki namesto nas iščejc infor-iskat inßrmacije o novih avto- macije po int^metu. Na nas je nu>bilih. Moram priznati, da le, do vpišemo Želeni pojem in že nam program vrne nabor -zadetke vseh strani, kjer se nahajajo informacije o pojm u. fe i 5mo ga isfes/i. Ta nabor zna bjfi zelo dolg in nepregleden, zato je potrebno iskanje kar se da natančno opredeliti. Najbolj pogosto uporabljen iskal' nik po intemetuje Google, ki ga najdemo na spletni strani h l tp ://unvw.google .com, zelo uporabna iskalnika pa sta Še AltaVista, kije dostopen na st ran i je sprva bilo videii zelo slabo. Kazalo Je že, da bo potrebno vzeti pot pod noge in začeti s turnejo okrog trgovcev z avto- rr^obili. Pa mi to ni nič kaj pre-več dišalo, saj äovtk za tc potrebuje vdiko Časa in živcev, ko ga trgovci zalagajo z obiljem v$eh hvalospevov o njihovih av- tcmobilih. Mnogo bolj prijetna se mi Je zdela možnost, da se äo vseh potrebnih infomuicij dokopljem preko intemeta. Pa kol rečeno, to sploh ni bilo : Oče informacije, naha- ja. To običajno ugptovi iz IP naslova računalnika, ki oka- Najbolj natančen Je potrebno besedo ali več hesed postctvimo i?!^ pri d^niratyu is^m^i poj- mov, Bcj kotjih om^imo in bdje, rakterizi'a posamezno državo, kot jih d^niramo. tem boljše. med narekovaje. V nasprotnem iskalnik išče tudi izpeljanke iz iskanih besed. Če vpišemo na Ta ko nam ob iskanju informa- bo^' uporabne zadetke bomo do- Google m^e ime kol Robert Gu-cij najp rej ponud i zadetke iz bii'. Nc^boljeje, da pcjme defini- Äin. dobimo »bog 79 6 zadetkov. lokalnega okolja, glede na Jezik. Če imo v Sloveniji, nam ramo z logičnimi operatoiji, kot so AND, sžovensfco IK ali OR. saj iskalnik iŠČe vse izpeljanke, ki vsehujgo besedo Robert ali besedo torej najprej ponudi zadetke v sUnmko Ali. Z njimi poveže- Guštin. Tako se najde pod tem slovenskem jeziku. Nato počasi Širi izbor po sosednjih dtžaiah mo več hesed. fei popisuj^ naš iskalni pojem. V primeru opera- iskanjem tudi igralec Robert de Nero, če pa iskdrU pojem posta - in gre vedno širše in dlje od nas. torja AND idcalnik iffls zadetke, vite med nar^ovoje koi "Robert lahko pa iskalnik rwstavimo tako. da išče le rezultate v 5/0-venskem jezik u. ia vsebuj^ cèa ali več vpisanih Guštin", potem vam isfeainik pojmov, v primeru operatorja OR, pa ene& ali drus^ Mno- vme le ruUanČne zadetke, b vse-bujdo le natančen zapis v Upo rabna funkcija, ki Jo go bolj uporabnoje iskanje z ope- Rßbert GušHn. Takoß v tem pri- http://www.altavi- nuja Googfe, jc tudi iskanje ratorjem AND, ki vrr\e precej meru zadetkov le 105. tako zelo preprosto opravilo, sta.com, in HotBot, nastrani slik. Če želimo poiskati sliko, ki manj zadetkov, tako da Je iàcanje iskanje uporabnih itfomuicij saj mi je vsako iskanje infor- http:^ .hotbot.com. V Slo- se povezuje z določenim poj- madj dalo preveč možnosti i« venijije največkrat uporabljen kopico neuporabnih informa- iskalnik NaJdi.Si, do katerega pridemo preko spletne strani Zato sem se zadeve loft/ z http://tiwuf.najdi.si. ai iska nje m prek o iskaln i kov, iskalnih strojev ali angleško "search enmne". To so progra- Vsaj za G 00^ je značilno. da zna določiti lokacijo drža- vo iskalca, torej ve, kje se do- mom , ta pojem preprosto vpišemo v iska/nife in namesto opcije Splet, angleško "Web", izberemo opcijo Slike, anglelko "Pictures". Tako lahko na Internetu najdemo precej uporabnih bolj uänkovuo. Za pntner, ko čemo avto Ford, znamke Mon-deo, izvedbe Ghia, v iskalnik vpišemo "Ford AND Mondeo AND med ogromno množico inprma- djje podobno kct bi iskali šivan- ko v kopiä sena. Zato Je sistematičen in ur&en pristop edina pra - Ghia". S tem je naš izbor že do- va pot. ki vodi dc uspešneži i^- 5tz bc^ omae^. nja. Obilo najdenih šivank vam Za iskanjs oseb ali točno do- ždim. Jaz pa grem napr^ idcat ločenih pojmov, je najbolje, da avto. GORENJSKI GLAS petek, aprila 2007 WIKIPEDIJA Snovarna -J ) whmdi« mm •a rnimrnU ni pravU. S stalno modifikacijo lastnih principov Wikipedija ohranja potrebno prožnost in vitalnost. Za Wikipedijo ne stoji nobena državna in- štitudja» ampak po pionirsko gradi na samoiniciativnosti piscev. Kjer ni ekskluzivne avtutilelc, ludi ili ciic ja" ipd. Wikipedijska proizvodnja Infonnadj je alternativa tako državni kot tržni regulaciji informacij in je neskončno različna od ideala prosvetl j enega absolutizma, \d trenutno skuža obvladova- večja je njegova sposobnost zem, kooperativnost, manko prilagajanja in večja sposo- centralnega arbitra in avtori- Wikipedija tete zaupne v dobmn^er- pji^aŠU ZClO nost m polteno rabo, optimi- ^ zem, potipežljivo odpravlja- yitslOVCWSkt nje vandabzma, zavest o ne- dokončnosti in spreminja- izkliŠiric vem značaju znanja. Ni \eč- J ' eih podjetij na papirju. Ker poljščina. Slovenščina se z no veljavnih resnic, ki bi se ijn/Tvvifnri'r^w centralizem, pa iz spomina ra vse sovjetsko poimenujemo kolektiv. Wikipedija je s petdeset milijoni obiska na dan med najbolj obleganimj spletišči in daleč presega uporabnost bnost preživetja. Wikipedija vsebuje približno štiri milijone geselskih Člankov, cd tega je milijon in pol ali 30 odstotkov v angleščini, sledijo konkurenčnih endklopedič» nemščina, francoščina in pišejo članke ljudje, » sami niso v vrhu ekspertne hierarhije. njihovih izdelkov ne bremeni status uradne do- okicfi 46.000 članki uvršča jih dalo obvladati v kateki- na sedemindvajseto mesto. zemski maniri vprašanj in V družbi, kjer ima vsaka enoumnih odgovorov. Vsaka reč svojo ceno, je zastonjkai- konCnostì in nedotakl ji vos b skodelozaWitópedijoprijet-in so zato lahko hitreje pred- na alternativa. Ob praJcsi« da generala ima pravico m nalogo, da svet popiše po svoje, tako da bo ustrezal aktualni kooptraiivnosi, manko met kritične presoje in do- je glavnina prispevkov objav- kulturni paradigmi. Zato ni CCTltVOlflC^Cl polnjevanja. Zaradi nenehne Ijena pod šifiami, za katerimi treba čakati z objavi jan jem do dyhitrn /m kontrole in modifikacij gesla ni vedno mogoče odkriti trenutka, ko bodo gesla "do- nikoli niso zares dokončana, avtorjevega pravega imena, zorela". Wikipedija nas uČi, kdi vzbuja občulek, da je uinaiijka cclo sii/ibohil kitpJ- da je iiiord^ bolj kot nedosc^g- ' svet, kakor ga predstavlja Wi- tal v obliki družbene^ ugle- Ijivi ideal stoodstotno zanes- ZClliDCmič V kipedija, manj pregleden in dairvpliva,kisicerpritičeav- Ijivih informadj iz delavnic ^ -J manj obvladljiv, vendar je lorjem. Navdušenje, strast- odmaknjenih ekspertov po- (ìohrOVlClìflCÌJlOSt ravno zato wikipedijska ref- nost» zavzetost, gorečnost, memben angažma slehemi- predanost in voluntarizem prevevajo ljudi, ki jih je pri same. ekskluzivne resnice, nosti, pač s stališča, da je Vsak članek v Wikipediji ima tegnilo sodelovanje v Wikipe-zato gesla vključujejo različ- skupnost najboljše varovalo svojo pogovorno stran, kjer diji. Opaja jih spoznanje, da ti slovensko duhovno klimo. leksija sveta vemejša od tiste, Wikipedija d^je težo skup- ki jo ponujajo drugi mediji. ne perspektive na pojav, Avtoriteta hromi kreativnost in é • ome)u)e svobodo, ki sta osnovni gesli wi]d-univcrzu- ma, zato wiki-skupnost kroti avtorski ego in v kali zatira morebimo avtorsko samovoljo, Pojav Wddpedije nas je prisilil v ponovno premišljanje o konceptu naie dviliza* oje in pri tem se je izkazala pred agresivnimi ali zlona- pisci diskutirajo o dilemah so udeleženi pri nečem no- memimi posamezniki. Če- püijo verzijo, \6 bo spre- vem in da so pionirji altema- prav so njeno jedro majhne iemljiva za vse, in ima stran tìvnega modela kulture. Tra- skupinc zavzetih pisccv z s kronolc^jo vseh vnesenih dicicnalnim kulturnim pesi* kovih ustvarjalnih energij in njegova volja do partidpadjc pri enciklopedični odslikavi sveta. Ne gre samo za vednost in znanje, pomembnejše je przadevanje za sožitje, za kvaliteto življenja ali. Če se izrazimo malo sentimental- osebnim stilom in odgovor- sprememb. Ta kontekst raz- mistom gre wikipedijska vera no, za našo srečo. nostjo, ji kritiki očitajo, da s poudarjanjem anonimnega kolektivizma ogroža indivi-dualizem zahodne dvilizaci-je, in govorijo o njenem levičarskem fanatizmu in celo o za neposredno dedinjo te- digitalnem maoizmu. Mno- meljnih zakonitosti zahod- žica je seveda ambivalenten nega družbenega sistema, ki pojem. Salomonsko razrešu- )0 od fiancoske revolucije da- jemo njegovo dvoumnost s Ije značijo gesla svoboda, preimenovanjem: taki mno- enakost in bratstvo. Wikipe- Žici, ki jo opredeljujejo de- dijo opisujejo z izrazi "pametni kaos", "decentralizira- mokratična pravila, damo ime skupnost (občina, občes- na eksistenca", "množični tvo, ljudstvo), tisto, ki jo zna-um", "sodelovalna ekonomi- Čita nasilje, manipulacija in kriva genezo člankov, pomaga razumeti, kako je prišlo do redakcijskih odločitev, je zgled demokratičnih postopkov pri iskanju rešitev in varovalka v primeru donamer-nih posegov. Wikipedijo najdemo tie- numo v blizu dvesto jeziidli. Z izkazanim interesom za jezikovno raznolikost je po» membno sredstvo za ohia- njan)e m razvi)anje jezik je izraz specifičnega pogleda na svet Več kot ima človeštvo takih pogledov, v reSljivost ČJoveŠldh težav na Wikipedije, ki je v bistvu in pošteno rabo, optimizem, potrpežljivo odp ravljanje vandalizma, živce, ker diskvalificira njiho- strašno občutljiv in ranljiv TflVCSt O vo nenehno tarnanje o krizi sistem, ne bi bilo brez pre- ta nesposobnost so^snega prič^ja, da je üovek f« .a- ncdokončnosti ÌH urejanja odnosov. Nevarno- rav] dober. Deistvo, da Wik3- sti, ki prežijo na Wikipedijo, pedija živi, raste in se uspeš- niso nič drugačne od tistih, ki pretijo celi naši kulturi, v prvi vrsti zloraba medija s strani ideološko zaslepljenih posameznikov. Številčnejša ko je wiki-srenja, hitreje izloči ali ublaži posamične blodne informacije, no izpopolnjuje že sedmo leto, je spričevalo zaupljivosti družbe in s tem dokument visoke stopnje blaginje in kulture. Še posebej razveseljivo je, da to spričevalo zadeva tudi tradicionalno sumničave Slovence, spreminjavem značaju znanja Wikipedija prinaša zelo ne- med katerimi prebiva Wiki-slovenske izkušnje: voluntari- pedija že skoraj šest let Velika noč nekoč 79 IZ STARIH ČASOV Miha Naguč V opìyu gprenjske vdike noči, ki ga povzemamo po Manici Koman, smo ostaii pri sobot- dekleta večkrat prepričati, da u> ni vedno res. " Vdiko soboto so sklenili z veU- nem žegnu, "Jedi, fci jih neso k konočno procesno, sledilje rtajveč- hlagoihvi*, naiožć v jcHxiS. Po ji od veiikonočnili dni. "Orugi navadi prineso: pkče ali gnjai, en kolač ali tudi dva, korenino dan, to je na veliko nedeljo, ko smo prišl; od prve tnaSe, smo hrena, nekaj jabolk, pi rhov, po- üle smeli pokusiti 'blagoslov'. maranč in oblato. Ko je jeriias Ta ohičaj je bil precej slovesen. naložen, ga pogrnejo z lepim pofkrobljenim prto*n. Čim vi^e kar jt zelo dobro sredstifo za od- vrnitev strupenih kač. " Na veliko nedeljo Je družina ostala doma, gostilne so bile ptazne. tudifantje so x ibiiuìi le okoli domaČih oglov in "sekali" pilite. "Pačpaje dru^ dan, t. j. Velikonočni ponedeljek, vse boli žit^no. Ta dan delijo pir' he vsenavskriž. Pod besedo Jcrbas smo postavili m klop poleg očeta. Oče je najprej vzel 'pirhi'je miš^eno vse, kar se daje naložen jerbas. tem imenitne- oolat in ga raztrgal na t^iko de- ruje za Veliko noČ. Tako na pri' je je. V naši ie vedno vedo lev, kolikor je bilo nas, družin- mer dobi služkinja od gospodi- povcdati o neki Jeri. ki je v ta skihiianov. Te koščke smo naj- nje za pirhe krilo ali robec, kije na men, da bi bil jerbas vi^i, prg pojedi i. Potem je razrezal navadno rudeč, ali vsaj zelo podtaknila - k^ drugega ravno nekaj pithov injahok, narezal žive barve. Gospodar daruje Velikonočni pozdrav na razglédnlci Frartjà Kopača, ni imela pri roki -par starih čev- portene kose gnjati in kolača in hlapcu klobuk ali hlače, rta ri pred a, sv. vojno Ijev. Nesreča pa je hotela, da ji je na m jih razdel i/. Mati pa je oče prejme vivček ali tohak za padel jerims z ^ve in čevlji so medtem postavila na mizo pol- no^'aty'e. bab ica zavojčA kave se zakotalili ravno pred mlade- no skledo okusno pripravljenih itd. Po kosilu pa začno razna-niča, ki gaje ona Še posebno rq>nih olupkov." Še ostanki od Šoti in prinašati pirhe vsevprek. jim botrom gredo otroci po pir-he." za njimi tudi mladina, za katero naroči sjstilničar harmonüuzna. Na veliki ponedeljek pridejo fci postrbi, da mladi svet s par poroda videla. " Ja, la res ni imda te pojedine so imäi swjo vlogo. Otroä gredo s pirhi k stricem in po (Wgcn postnem času napo- skočnimi pc^mi zakljuä veli-sreče. Sicer pa: Jerbase neso de- "Kosti blagoslovljenega plečeta tetam, kar Je le nekaka zame- ^ na svoj račun tudi gostilne^ konoàie praznike," Tako: zdaj kleta na glfl Katera pride od ne vržejo v smetišče, temveč v njava, kajti domov pridejo še "Popoldne krcngo možaki v go- pa sami presodite, kaj je od ne-blagoshva prva domov, se še isto leto omoži. Seveda so se morala peč, da se vpepeie. lupine od pirhov pa pofro5yo po oknih, bolj, ali pa vsaj tako obioženi, kot so m od doma. Tudi k swv itiino. da pri meriä vina ugpn^o kdar^ velike noči Se ostalo oziro-kako modro. Proti večeru pride >na kaj se Je spremenilo... 14 GORENJSKI CIAS petek, 13. aprila 2007 USODE S m varna Zgodba o Fridi in njenem boju z duševno boleznijo Skozi okno se daleč vidi V tistCifl ^^^^^ M1KLAVĆ1Č otrok, željan ljubezni in to- Ko sem se naveličala, nekaj- prosto delovno mesto med Mogoče 2 enim, dvema» de- trenutku, ko sem objemala bratca, bi dala vse bogastvo tega sveta za eno samo besedo • ostani. plesa naročja," je 2 žalostio v krat semceio dobila uši, sem dločik sem se za pomorsko, vendar le zato, da bi lahko za nekaj časa odšla iz hiše in svobodno zadi- glasu dodala Frida. "Če danes pogledam na- se vrnila domov. Le oče me je "opazil", da spet sedim za zaj, v preteklost, lahko mir- mizo in požrešno jem. Poki- no rečem, da sem bila oropana za otroštvo, za mladost. mal mi je, ni pa se mu zdelo strežmm osebjem, kar Še zdaleč ni bilo to, kar sem želela," reče grenko ob spominu na diskriminacije, ki jih je doživljala kot bodoča potrebno, da bi me vprašal, momarka-navigatorka. hala. Vsi so bili zgrožeru, ko sem jim povedaia. V očeh sem jim brala, da jim je sicer malo mar zame, da se v Po eni strani sem bila odra- kod sem se potikala. Bratec Doma se le poslovila edino sctimi. Po)ma mmam. Trajalo je kar nekaj Časa, da sem se ibrihtda in prišla k sebi" Delo na ladji ni bilo enostavno. Delovni dan je trajal domala 20 ur na dan. Glavni tvu bojijo, da bodo izgubili brezplačnega sužnja, Id jim je vse, kar so si 2aželeli, prinesel k riti. V šoli sem imela dokaj spodobne ocene in zato mi je bila pot odprla ..." Bilo jo je strah edino za brata Simona, ki bi bil brez nje prepuščen na milost in sla» po drugi strani pa je v meni tičal ubog, prestrašen otrok. Željan ljubezni in toplega naročja," je z žalostjo v glasu dodala Frida. Ko je bila najstnica, je nekoč za ves teden zbežala od doma. Globoko v duši je upala, da jo bodo iskali, lovi-i, želeli najti. Pa ni bilo nič od tega. Kot da nikomur ni mar, kje se potepa. "Takrat sem zašla v neko Simon se )e stiskal k meni in od brata. Mama je bila spet šef je bil Španec, ona pa ni mi šepetal, da so ga pretepa- na psihiatriji, tokrat nelqe v li, ko me ni bilo. Njegove be- bližini Trsta, oČe je vedril pri sede so mi zmeraj segle do svoji ljubici, deda pa je imel srca in za nekaj Časa sem večopravkassvojimistarost- sklenila, da bom "doma in nimi težavami kot s praktič- pri pameti". Žal besede ni- niirü stvarmi. sem dolgo držala..." Kliub vsemu je šolo zmeč- "Vsi so me imeli za frajer- ko. Ćeš, grem, kadar hočem, znala niti besedice tega jezika. Vendar se j? hitro priučila. Najprej kleftdc, potem izrazov za hrano. Le moških se je iz<^bala. Poslala je sa- motarka. "Pa ne iz lastne volje. Začele so se mi dogajati čudne kala z dokaj solidnimi oce- pridem, kadar se mi zluSUi. reči. Včasih sem imela privi* nami. Imela je smisel za pi- Verjemite, v tistem trenut- de kot takrat, ko smo kadili sanje, veliko njenih pesmi je ku, ko sem objemala bratca, marihuano ali ko sem se ga bilo objavljenih v Jolskem nemilost ulici. Tam pa so že tipično primorsko druiČino, glasilu in tudi v lokalnem ča- bi dala vse bogastvo tega sveta za eno samo besedo - takrat, pred tridesetimi leti. Bilo nas je sedem ali osem. sopisju. Šolska knjižničarka ostani. Pa je ni bilo. Nihče vladale droge, pijača, huli- Nikomur se ni ljubilo hoditi jo je dobesedno silila, naj se me ni stisnJ k sebi, pobožal, ganstvo. Živeli so preblizu v šolo, domače razmere smo vpiše na Filozofsko fakulte- objei. Nihče! In to je tako bo- pristanišča, da se to ne bi do- imeli neurejene, v šoli so bili to, toda Fridi kaj takega ni di- lelo, da sem mislila, da ne taknilo tudi njihovega vsakdana. srečni, da so imeli vsaj nekaj šalo. Želela je stran, na mor- bom mogla niti dihati, kaj dni miru pred našim rogovi- je "Ce danes pogledam na- ljenjem. Zbirali smo se v zaj, v preteklost, lahko mir- neki zapuščeni hiši, tìx zra-no rečem, da sem bila oropana za otroštvo, za mladost. ven obale, kadili, pili, poslušali glasbo. Bili smo neškod- Po eni strani sem bila odra- Ijivi, v primerjavi z daraSnjo sla, po drugi strani pa je v mladico, ki je nagnjena k meiii UČal ubog, prtrsUdŠcii miiC^vaiiju in djugili. To se je dogajalo v času, ko je ženska enakopravnost bolj kot ne veljala na papiiju. Čeprav sem se prijavila na veliko razpisov, so povsod raje jemali v službo fante kot cicklcflü. Kuii6iu sem dobila napila. Pred s^j sem vide-vala stvari, za katere sem pozneje, ko sem se "prebudila", vedela, da niso bile resnične. Ali pač?! Moje psihično stanje, ko sem se vedno boli pogrezala vase, me je strašilo. Vedela sem, da je psihična bolezen dedna, konec koncev sem že celo živ-ostalimi fanti, ki so bili spre- ljenje opazovala mamino po-jeti na krov. Ne vem, kaj vse Časno propadanje ... Ampak šele, da bi lahko počela kaj drugega. Prvi ve^er sem se zato do mrtvega napila z se je dogajalo z mano, prepričana pa sem, da sem tisto tivč izgub Qa iLedulŽiiust. ... da bi se ta vrag lotil tudi mene... Ojej, na to pa nisem bila piipravljeia ..." Med sosedi 33 SLOVENCI ZA MEJAMI No s^mu Turizem in prosti ustartova Poti kulturne lože Košnjek čas na Gospodarskem razs' tavišču v ljubijani jt s projektom (Se)znaru> zam^stvo scdebvaia tudi ktJtwjta in izo dediŠHne or^nizirala dve kon-firenci za novinarje o predstavitvi izobražffifalne ir. turis-rìfye pcnwihe na dvojezičnem braèxvalna ustanove Foti ìad' ozeìr.lju v Avstriji in Italiji, jr! turrte dediščine Siovenua, kije so seju udeležili tudi pomemb- bila ustanovljena 26. junija 2000 v Radovljid, pchudnik za njeno ustanovita pa je bil Slavko Meičk iz Krcpe. Ustanova Poti kulturne dediščine ždi s projektom fNe)znanc za-mòstifo ^riti poznavanje skup- ni predstavniki zam^skih kulturnih (n gospodarskih organizacij. Žal so bili na konferencah le redki slovenski novinarji Večje bilo zamejskih. "Obe predstavitvi sta kijub temu prerasli v drobna, a na moč korist- nega slovenskem etničnega, kul- na posveta o odnosu SlTvenije turnega in gpspodankegfi pros- do Slovenccv v zam^stvu in Slavko Mežek, Tomaž Ban {Stalno slovensko gledališče Trst), |anko Ze»2«f (Krščanska fora in njesjve kulturne ter na^ njihcve turistične ponudbe." je Celovec), Janez Strgar (Klub koroških Slovencev v LjubljaniK Adnan Kert r^v^te dediSäne, pndvsem pa stmü svoje vtise o sodelovanju (Mohorjeva družba Celovec). Davorin Devetak (Slover»sko deželno gospodarsko združen)« hepiH sodelovanje s Slovena, ki na s^mu Slavko Mezü. "Re- '^^ì Magdalena Wen«ka na stojnici na sejmu Turizem m prosti čas živijo v obm^nih obmo^ih Ita- publika Slovenija petnajst kt lue, Avstrije in Madžarske, V po osamosvojitvi še vedno ne ve, turizem v obliki. " slovenske kraje med Trstom, kaj naj pravzaprav s sloven- Tujim gostom, b pnhajajo Kritika velja predvsem za državne ustanove, Cezmejno Gorico, Beneäjo, Rezijo, Celovcem m MowÄrom v Porabju na Madžankemje bilo po letu 2000 organizimnih že }86 ekskurzij, ponosno pove Slavko Mežek, skim zamejstvom m Slovenci cäi odhajajo iz Slovenije, nihče sodelovanje občtn se namreč že onkraj meja. tudi po padcu r\e priporoča obiskov slovenskih lahko pohvali z nekateritnido- načnujejo ustanovitev turistične agencije, jci bo prodajala turistične zmo^ivosti na obeh straneh m^e z Italijo, Avstrijo evropsk iH tn&a ne, ko hrezmej- krajev in njihove turist ične in brimi pri mai. Tudi poročanje m Madžarsko, m samostojno rw ustrežljivost do Avstrije m gostinsfce pon udbc za m^ami, o zamejstvu se največkrat zoži Jtalije ni več potrebna. Zamejstvo ostaja deklarativna ob- Na nedavnem ljubljanskem veznost in puhlica dnevne poli- Cepravje ta nadpovprečna in bi se v Sloveniji lahko od nje kaj naučili. Kot da Slovenec za me- le nu dvwezičnč Uwle m ^uoko kandid^ranje za evropska srw- stva za razvoj (uriznta na teh politiko, m pa na stvarne obmo^'ih. saj jih sedanji turis-dosežke in oriložnosti. V pro- tični razvqj'nißndi ne upošte- sgmu Turizem in prosti čas je tike. To seveda velja tudi za jami ni več primeren partner! jektu (Nc)znano zamejstvo vajo. } Osnovna wla Orehi^K Ktanj objavlja razpis ZA VPIS OTROK v vrtca Orehek in Mavčiče za šolsko leto 2007/2008 OtAö^a ioìz Or^h^k Kranj DNEVNI PROGRAM, lei traja od 6 do 9 ur v ^ec Orehek otrok« 2. starostne^ obdobja v vrtec Mevč^ otroke 1. irt Ž. starostne^ obdobja Poleg rednega oiogr^ma nudirno bogat đodatn program, igodnje ucanre hjjih )ez}kov. ottske kulturnih ustveilaJcev, ciobanovo mačko, različna praznovala, dpormi program Zlan sonček, sooeiovanie v međnaru(>-nem projektu in državnem prcìeKlu. Uvajar^e e>emeEN|1K(Cl>S.Sl Prava izbira za družine.. Temie Zreče Najem apartmaja, sjfrostitev in užitki termalnih vrelcei/. 3,5 in 7-dnevnl NAJEM apartmaja Vile Terme Zreče Že Od 141,00 EURoani) ReClA Vključeno: najem, kopanje vtemialnih bazenih. oOIsk Savna vasi (50 % ugodneje) U o i « Info: 03/757 60 00, www.terme-zrece.si .'tt i8 KMETIJSTVO cveto.zaplotn si GORENJSKI GLAS petek, 13. aprila 2007 Hract)e Gorenjski spomladanski kmetijski sejem Podjetje Agromehanika bc danes, v petek, opoldne v Hrast-ju odprlo spomladanski kmetijski gorenjski sejem, na katerem bo sodelovala večina slovenskih Izdelovalcev in uvoznikov kmetijske mehanizacije. Sejem bo odprt še jutri in pojutrišnjem. Kmettjska svetovalr^a služba bo v okviru sejma prU pravila v nedeljo ob 10. url v jedilnici Agromehanike preda* vanje o investicijah na kmetijskih gospodarstvih. Predavala bo mag. Olga Oblak» specialistka za agrarno ekonomiko v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. C. Z. Kranjska Cora, Stara Fužina Občna zbora društev kmečkih žena članice Društva podeželskih žensk Občine Kranjska Cora se bodo jutri, v soboto, ob sedmih zvečer zbrale v Železničar-skem domu v Kranjski Gori na občnem zboru društva. Predsednica Angelca Hlebanja bo poročala o lanskem delu in predstavila letošnji program dejavnosti, posebna točka dnevnega reda pa je tudi sprejem novih članic. Z odlomkom iz Matička se ženi se bo predstavita igralska skupina iz Radovljice, zaigral bo tudi mladi harmonikar iz Rateč. V nedeljo ob 73. uri pa bo v penzionu Bohinj v Stari Fužini občni zbor Društva kmečkih žena v Bohinju, ki ga bodo popestrili še s predavanjem Maure Arh o zdravilnih učinkih nekaterih cvetic in plevelov in z nastopom dtrark • sester Repine s Kamenj. Za dobro razpoloženje bodo poskrbele članice KUD Srednja vas. C. Z. zcornje Jezersko Rejci ovc bodo zborovali Člani Društva rejcev ovc jezersko • soičavs ke pasme se bodo v nedeljo ob pol enajstrh dopoldne zbrali v hotelu Planinka na Zgornjem jezerskem na jubilejnem, desetem občnem zboru. Na zboru bodo obravnavali tudi program dela društva za obdobje do leta 2009 in se seznanili s programom mednarodne razstave drobnice v alpskem prostoru, ki bo septembra v Logarski dolini- C. Z. š kof) a Lo ka Delavnica o predelavi sadja in vrtnin Razvojna agencija Sora bo v okviru projekta Center vseživ-Ijenjskega učenja Gorenjska pripravila 24, in 25. aprila [zzačetkom ob uri) na srednji biotehniški Šoli v Strahinju brezplačno delavnico predelave sadja In vrtnin. Prijave sprejema do petka, 20. aprila, na tel. št 50 60 225 ali po elektronski poŠti info@ra-sora.si, C. Z. 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj RADIO SORA Rjdio Sora d.0.0., Kdpucinđki trg 4,4220 Škofja Loka, tel.: 04/506 50 50, fax: 04/306 50 60, e-mail: infoeradiosora .si ò cestno podjetje kranj, dmžba za vzdrževanje In gradnjo casi. (f .d takoj zaposii delavca/delavko s SREDNJO ALI VIŠJO IZOBRAZBO TEHNIČNE ali drug« smeri, z veseljem do deta na računalniku • zaželeno je poznavanje okolja Acad Vabimo vse zainteresirane kandidate, da pošljete ponudbe 2 dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izku-šenj na naslov Cestno podjetje Kranj, družba za vzdrieva-nje h gradnjo oest, d. d., Jezerska cesta 20. Kranj. Delovno razmerje bomo skienili za določen čas z možnostjo sklenitve nove pogodbe o zapostitvi. Za dodatne infonnacije smo vam na voljo v kadrovski službi • tel. 280 60 U. Najuspešnejše zadružno leto Kmetijsko gozdarska zadruga Gozd Bled je lani poslovala doslej najuspešnejše. Ustvarila je 6,6 milijona tolarjev dobička in med člane razdelila 2,5 milijona tolarjev rabata. Cveto Zaplotnik ma itaiijanskima mlekarna- ....................................... ma. Kmetje so v povprečju Bled • Kot je na ponedeljke- prejeli 63,55 tolarja za liter vem občnem zboru dejal di- oz. tri odstotke več kot leto rektor zadruge Jože Skumà- prej. Doslej so najmanj pevec, so miniJo poslovno leto tino plačila morali zapraviti v zaznamovali prodaja mleka zadružni trgovini za nakup hčerinski družbi Mlekop, krmil in drugega blaga, hkra-prodaja lesa v Avstrijo in Ita- ti pa jim je zadruga jamčila Ujo in menjava tolarjev v redno plačilo ne glede na to. evre. Prireja mleka se vse aii je prejela plačilo ali ne. Po bolj koncentrira, ob narašča- . sprejetju dopolnila k pogod-nju količine odkupljenega bi letos nimajo veČ takšne mleka se število kmetij, ki obveznosti, vendar jim tudi oddajajo mleko, še naprej zadruga v primeru, da mieka zmanjSuje. Količina je v zad- ne dobijo plačanega, ne jam- Direlrtor Jože Skumavec njih devetih letih porasla z čiza redno plačilo. se je povečal takoj, ko so les začeli prodajati v Avstrijo. Pri nesortirani hlodovini iglavcev v lubj u, dostavljeni do kamionske ceste, so dosegli povprečje 13.245 tolarjev za kubični meter, povprečna cena za ves les pa je znašala 11.826 tolarjev in je bila za 22 odstotkov višja kot predlani. Promet v Kmetijsko gozdarskem centru na Bledu so v osmih letih povečali Štirikratno, lani je presegel 163 milijonov lolarjev, od tega so ga 37 odstotkov ustvarili člani zadruge, ostalo pa drugi kup-Zadruga je lani odkupila nih govedi je prodala Klavni- d. Lani so začeli tudi s proda- 1,68 na 2,54 milijona litrov, število "mlečnih lonetij" pa tudi 250 klavnih govedi oz. d Škofja Loka, del pa tudi v se je v tem Času zmanjšalo z 57,5 tone mesa, kar je 15 od- Avstrijo. Lanski odkup lesa tom Regionalna biologistika 5S na 31. Lani je vsaka v pov- stotkov več kot leto prej, in (8.773 kubičnih metrov) je za lesne sekance. tekočih goriv in s projek- preČju oddaia že 81.806 H- dosegla povprečno odkupno bil najmanjši, odkar se In kaj načrtujejo letos? Od- trov mleka, največ pa kar ceno $79 tolarjev za kilo- ukvarjajo s to dejavnostjo, za kup mleka naj bi povečali za 537.854 litrov. Mleko so pre- gram mesa goveje polovice kar sta bila kriva predvsem tri odstotke, pri živini so si ko Mlekopa prodajali Ljub- ali za 11 odstotkov višjo kot dolga zima in nizke cene lesa zastavili cilj 70 ton mesa in Ijanskim mldcaniam in dve- predlani. Veliko večino klav- na slovenskem trgu. Odkup pri lesu 15.000 "kubikov". Z odprodajo nepremičnin in delnic so že odplačali posojilo, ki so ga najeli za poravnavo obveznosti do hranilno kreditne službe. Nabavili bodo prikolico z nakladalnikom za prevoz lesa, ki bo skupaj z lani kupljenim traktorjem stala 41 milijonov tolarjev. Objelct Izletniška ulica 13 v Ribnem bodo po sklepu upravnega odbora in občnega zbora prodali, za stavbo Zgornje Gorje 7 Še vedno poteka denadonalizacijski postopek, za objekt Zgornje Gorje 7a pa bodo vprašali občino, ali bi ga bila pripravljena kupiti in pod kakšnimi pogoji. Se vedno ni rešeno lastništvo zemljišča na Li-pand in v Zgomji Krmi. Občnega zbora na velikonočni ponedeljek se je udeležilo 33 članov. Polovico koncesijske dajatve naj bi dobile občine Sedanji tri leta stari zakon o cJivjacJi in lovstvu naj bi letos prvič spremenili. Cveto Zaplotn i k Po predlaga nem zako nu na j Čunu koncesijske dajatve ...................................... bi imele lovske organizacije naj bi poleg prihodkov od Kranj • Ustavno sodišče je kot sedanje upravljavke lo- prodane divjačine upošteva- iani na podlagi prejetih po» bud za oceno ustavnosti za- višč prednost le pri prvi po- U Še prihodke od prodanih delitvi koncesije, pii vseh itofej. Koncesijska dajatev kona o divjadi in lovstvu nadaljnjih podelitvah pa naj naj ne bi bila le prihodek ugotovilo, da so nekatere bi najprej dali prednost lov- drŽave, ampak naj bi jo po- doiočbe, povezane s konce- skim organizacijam, v kate- lovico dobila občina, na ka- sijami, v neskladju z ustavo, rih kot Člani prevladujejo teri leži pretežni del lovišča, zato je zakonodajalcu nalo- lastniki zemljišč in gozdov Kazen je zagrožena tudi za žilo, da jih v enem letu od oz. člani s stalnim prebiva* tiste, ki krmijo divjad v na* izdaje o^očbe, to je do 23. liščem na območju lovišča, sprotju z načrti lovsko novembra letos, odpravi. Na nato pa lovskim organizaci- upravljavskih območij. Z ministrstvu za kmetijstvo, jam, ki mejijo na lovišče se- zakonskimi spremembami gozdarstvo in prehrano so danjega upravljavca. Med- naj bi uredili tudi lov z lo- že pripravili spremembe za- tem ko sedanji zakon pred« kona, s katerimi odpravljajo videva podelitev koncesije to neskladje, hkrati pa pred- za najmanj dvajset let, lagajo še nekatere druge predlagajo zmanjšanje na kom, polhanje in sokolarje-nje, območnim združenjem upravljavcev lovišč (OzuJ) pa naj bi podelili sta- spremembe in nove rešitve, najmanj deset let. Pri izra- tus pravne osebe. Ornitološki izlet Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije bo v nedeljo pripravilo ornitološki izlet na Šobec. Udeleženci se bodo ob osmih zjutraj zbrali na parkirišču pred kampom Šobec, potem pa bodo pod vodstvom Blaža Blažiča m Cvete Er-man lahko opazovali rumene strnade, različne vrste ščinkavcev, kovačke m druge ptice. C. Z. POL)AN€ O balkonskih rastlinah Društvo podeželskih žena Blegoš in kmetijska svetovalna služba vabfta v torek ob pol štirih popoldne v zadružni dom v Poljanah na predavanje o zasaditvi in negi balkonskih rastlin. Predavala bo Majda Stanonćk iz Vrtnarstva Stanonik - Zako-bil jek. C. Z. GORENJSKI GLAS petek. 13. aprUa 2007 FINANCE, KAŽIPOT cveto .zaplotn i tas.si 19 Davčni zavezanci morajo letos v dohodninski napovedi preveriti že vpisane podatke in vpisati še podatke za uveljavitev olajšav. CvFTO Zaplotn 1K družinskega Člana, otroku v OlajSava za prvega vzdiže- ....................................... primeru, da vloži svojo napo- vanega otroka znaša 484.873 Krartj • Davčni organ nekate- ved, splošne olajšave ne bodo tolarjev, za drugega 528.050 re olajšave avtomatično pri- priznali. Olajšava za invalida tolarjev, za tretjega 702.954 zna v odmemem postopku, s loo-odstotno telesno okva- tolarjev, za vsakega nadalj- druge )e treba uveljaviti. Av- to znaša 3,513.772 tolarjev, za njega otroka se §e poveča. Za tomatično prizna splošno starejše od 65 let 281.081 to- prvega otroka, ki potrebuje olajšavo (604.330 tolarjev), larjev ter za prejemnike po- posebno nego in varstvo in olajšavo za zavezance, ki so kojnin, nadomestil in pri- ni v zavodu ali rejništvu, je dopolnili 65 let starosti, in za znavalnin 14,5 odstotka od olaišava 1.756.937 tolarjev, za zavezance, ki prejemajo po- zneska, ko j nino aJi nadomestila, ter drugega 1.799.104 tolarjev itd., za vsakega drugega vzdr-olajšavo za samostojne kiü* VeČ o uveljavljanju davč- ževanega družinskega člana turne delavce in novinaije, v ^ gj pa znaša 484-873 dolarjev. iiap>ovedi pa je treba uveljaviti olajšavo za zavezance s rete na naši spletni strani □ oiaisavo za zavezance s «oreniskiolas si v Olajšava za vlaganja loo-odstotno telesno okvaro, www.gorenjSKigias.si v ' i olajšavo za študente, za vzdr- rubala Nasveb. ževane družinske Člane, za prostovoljno dodatno pokoj- Zavezanci lahko uvel ja vi j a- tudi največ 2-odstotno Dijakom in Studentom, ki zmanjšanje davčne osnove ninsko zavarovanje in za vb- lani niso imeli veČ kot 1,6 mi- za vlaganje v določene name- ganja v različne namene. Olajšave za starejše, študente, otroke... lijona tolarjev obdavčljivih ne (vzdrževanje stanovanja dohodkov, se za dohodke, ali hiše, nakup zdravil, učbe-dosežene z delom preko nikov in leposlovnih knjig, mladinskega oz. študentske- plačilo Šolnine ...) ter največ ga servisa, prizna olajšava v 4-odstotno oJajšavo za reše- Splošna olaišava se prizna višini 1.225.200 tolarjev, vanje stanovanjskega proble- vsem zavezancem, vendar le Olajšava se jim pri2na le do ma. Kot olajšavo lahko uve- pod pogojem, da kdo drug dopolnjenega 26. leta staro- Ijavljajo celotni znesek samo- ne uveljavlja za njega olajša- sti, kasneje pa le ob pogoju, prispevka ter plačane premi- ve za vzdrževanega družin- da so se na študij vpisali pred je za prostovoljno dodatno skega člana. To pomeni, da v 26. letom - za dodiplomske- pokojninsko zavarovanje, primeru, če starši v svoji na- ga za največ šest let in za po- vendar ne več kot 560.937 to- povedi za dohodnino uveljav- diplomskega za največ Štiri larjev in le pod pogojem, da Ijajo otroka kot vzdrževanega leta od dneva vpisa. so jih plačali sami. davčni urad kranj SPOROČA NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 2006 Zavezanci za dohodnino n^orajo vložiti Napoved za odmero dohodnine za leto 2006 najkasneje do 30. aprila 2007 na predpisanem oziroma pred izpolnjenem obrazcu. Napoved lahko zavezanci za dohodnino vložijo na sedežu Davčnega urada Kranj oziroma na Izpostavah Jesenice, Kranj, Badovlj^, Ško^a Loka in Tritò, lahko jo pošljejo po pošh', na naslov Davčnega urada Kranj odroma izpostav, oddajo po elektronski poti, na naslovu; http://eda>^i.durs.si/, ali ps jo oddajo na sprejemnem mestu: SPREJEMNO MESTO NASLOV DATUM SPREJEMA ČAS SPREJEMA Prostori Osnovne šo!e Žirovnica Žirovnica, Zabreznica 4 Torek, 17.4.2007 Od 12. do 18. ure Prostori Občine Kranjska Gora Kranjska fiora. Kolodvorska 1/b četrtek, Id. 4. 2007 Od 12. do 18. ure Sej na soba Občine Preddvor Preddvor. Dvorski trg 10 Torek, 17.4.2007 Od 10. do 17. ure Sejna soba Občine Jezersko Jezersko, Zgornje Jezersko 6S Torek, 17.4. 2007 Od 14. do 17. ure Sejna soba Občine Naklo Naklo. Glavna cesta 24 Torek, 17.4.2007 Od 10. do 17. ure Prostori Občine CerkJje Cerklje, Trg Davorina Jenka 13 Četrtek, 19.4.2007 Od 6. do 17. ure Sejna soba OMlne Šenčur Šenčur, Krenjska cesta 11 Torek, 24.4. 2007 Od 8. do 17. ure Prostori Krajevnega urada Žiri ŽIri. Loika cesta 1 Ponedeljek. 18.4.2007 Torek, 17.4.2007 Sr«da, 18.4. 2007 Od 8. do 17. ure Prostori Krajevnega urada Železniki Železniki, ČešnJIca 48 Ponedeljek, 16.4.2007 Torek, 17.4.2007 Sreda, 18.4.2007 Od 8. do 17. ure Postori Krajevnega urada Gorenja vaa Gorenja vas, Poljanska cesta 67 CeMek, 19.4.2007 Od 8.do17. ure Prostori Krajevne skupnosti Poljane Poljane, Poljane 87 Petek. 20.4.2007 Od 8. do 17. ure Cilka Hablan direktorica HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Njtofilo I» spff:tninw po tplffofui 0^/251-^MM, Uhu «^bfl« fii Zoisov» vC^^rij-vo; MOOÜI-dOI1 COurnCmoaiasovinMK;IKI!>«ruonli^ Uiecnougodna lANEZ ROZMAN S.P.- ROZMAN BUS, U^NCOVO 91, 4240 RADOVgiCA, TELt 04/S^ iS 04/s3 04 230 TRST 28. 4.; MADŽARSKE TOPLICE 29. 4. do 5.. lo. 5. do 13 17. S clo 20. 5.; PELjE^AC ' MORJE 21, 7. do 28, 7,, 17. 9. do 24- Me02lCURjE4. 9.; .• b- s. Obvestila o dogodkih objavl/amo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat, PRIREDITVE Glasbeniki za otroke Kranjska Cora • Veliki dobrodelni koncert v živo Glasbeniki za otroke bo v nedeljo, Ì5. aprila, ob 17. uri v večnamenski Športni dvorani Vitranc v Kranjski Gori. Nastopili bodo številni znani glasbeniki, otroci, Toni Mežan. Za otroke do 6. leta starosti je vstop prost- Izkupiček koncerta bo namenjen otrokom iz občine Kranjska Gora. Dan Zemlje Krartj • Turistično društvo Kranj v sodelovanju z Zavodom za turizem Kranj prirejata v soboto, 14. aprila, semenj Dan Zemlje. Prireditev bo potekala v starem mestnem jedru Kranja, na Glavnem trgu ob vodnjaku od 8. do 13. ure. Prihod pomladi Bitnje • KUD Bitnje in KS Bitnje vabita krajanke in krajane Bitenj danes, v petek, ob 17. uri v CD Bitnje na prireditev Prihod pomladf. Očiščevalna akcija na Kokrici Kokrica • TD Kokhca vabi vse krajane na skupno očiščevalno akcijo jutri; v soboto, z začetkom ob 9. uri pred kulturnim domom. 350'letnica rojstva Marka Antona Kappusa Kamna Gorica ^ jutri, v soboto, 14. aprila, ob i9. uri Kulturno društvo Kamna Gorica in Kovaški muzej Kropa vabita v Dom krajanov na spominski večer ob 350. obletnici rojstva Marka Antona Kappusa, jezuitskega misijonarja v Mehiki. Prva in druga slovenska himalajska stena Dovje - Danes, v petek, se bo ob 20. uri v Kulturnem domu na Dovjem zaČel spominski filmski večer Prva in druga slovenska himalajska stena. Tokrat si boste lahko ogledali dva DVD-ja m sicer Makalu in Trisu Srečanje članov AMD Šenčur Šenčur - AMD Šenčur vabi na tradicionalno srečanje članov In Članic ter prijateljev društva, ki bo jutri, v soboto, ob 19.30 v Domu krajanov Šenčur. IZLETI Boč Kranj • PD Iskra Kranj v soboto, 21. aprila, vabi na Donačko goro in BoČ. Hoje bo za 7 do 8 ur. Odhod s posebnim minibusom izpred hotela Creina bo ob 6.30. Informacije in prijavé: tel: 041/435 858 • Marjana ali e-pošta: marjan-kai@emaH.si, tel: 041/414 \6^ ■ josip. Prijave sprejemajo tudi v pisarni društva ob sredah od 17. do 18. ure, Poslovni center Planina 3, Kranj V Bistro in na Cerkniško jezero Zirovrtica - Sekcija Turistični Izleti pri Društvo upokojencev Žirovnica organizira v četrtek, 19. aprila, turistični Izlet v Bistro pri Vrhniki in Cerkniško jezero. Na pot boste odšli ob 7. uri z Rodln - avtobus bo ustavljal na vseh postajah do Brega. Prijave in informacije po tel.: 580 13 04, pisarna društva in gsm 047/765 426 - Nataša, V Sočergo Kranj - Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v Četrtek, 19, aprila, v Sočergo. Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri izpred Creine. Hoje boza približno 3 ure, pot pa je lahka. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 16. aprila. PROSTA DELA študentje,dijaki fVFl tA Na Slavnik Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi na planins- ki pohod na Slavnik,Pohod bo v torek, 17, aprila. Smer po- hoda je Prešnica-Slavnik-Podgorje. Avtobus bo peljal ob 7. uri iz Rodin do Žirovnice. Prijave po tel. 040/737-562. Pohod na Sv. Ožbolt Šenčur - Pohodntška sekcija Društva upokojencev Šenčur vabi člane v sredo, ì8. aprila, na pohod na Sv. Ožbolt. Odhod bo ob 8. uri iz Šenčurja. Skupne hoje bo 4 ure. Prijavite se po telefonu št. 25 31 591. OBVESTILA Občni zbor Preddvor * Planinska sekcija Preddvor vabi Člane na redni občni zbor, ki bo danes, v petek, 13, aprila, ob 19, uri v mali dvorani Doma krajanov v Preddvoru, Naklo • Gasilska zveza Naklo obvešča, da bo 3. občni zbor danes, v petek, 13, aprila, ob url v Domu Janeza FilipiČa v Naklem. KONCERT Zborovska petica Kranj • Zveza kulturnih organizacij Kranj vabi na Zborovsko petico, koncert petih pevskih zborov pred tekmovanji. Sodelujejo: Ženski pevski zbor Dupljanke Duplje, Komorni zbor Vox Carniolus Jesenice, Komorni zbor Krog Lju a, Akademsk pevski zbor France Prešeren Kranj, Petar Mllič, klavir in Komorni zbor De profundis Kranj. Koncert bo v dvorani Gimnazije Kranj danes, v petek, 13. aprila, ob 20. uri. Vstop je prost PREDSTAVE Poroka čistilke Marije Kranj - V Prešernovem gledališču bo v nedeljo, 15, aprila, ob 20. uri predstava Poroka čistilke Marije avtorja Toneta Partljiča 2 režiji Vinka Moderndorferja. Igra Mojca Partljič. ZA POPOLN PREGLED SI OGLEJTE WWW.CORENjSKICLAS.Sl/KAZIPOT 20 ZAHVALA, MALI OGLASI info ®g'glas. si GORENISKi GLAS petek, 13. aprila 2007 SPOROČILO O SMRTI 2 boiećino v sicu sporodamo, da nas je zapustila naša draga Marjana Piršič rojena Tavčar, 1053 - 2007 Od nje smo se poslovili v drutinskem krogu na pokopališču na Kokrici pri Kranju. Na nieno željo namesto cvetìa damite v korist Bolnišnice Jesenice VSI NJENI GG mali oglasi 04/20142 47, e-poštd: maliagldsi^^g-glas.si www,g0?enjskiglđs.si LOTO Rezuirati 29, kroga • n. 4.2007 4, 7. 15, 20, 22, 25, 24 in 15 04061 s Predvideni sklad jo. kroga za Sedmjco: 185.000 tUR Predvideni sklad 30. kroga za Lotka: 35.000 EUR NCPRI NIČNI NC R£AL iSTAn SVET RC HAt^lt^A vUc « 13 4000 kAA«) r4i t Emaii: kran|9sve(* hrip HANOVANjA prodamo KRANJ • Zlato polje: dvosobno, $6j6 mj, 1, mad», L 2007, novogradnja, prazno rn takoj v&«ljivo. Vceni vSt«ta 2 parkirn; mesii z nadstreškom. Cena: 105.000 EUR (25,1 mio SIT). KRANj • Zlato poifi: 39,26 eno* sobnoi I* 199S. 2. n»ä./4. lepOi svetlo. vzdfievano. Cena 77 EUR (18,5 mioSlT). KRAN| * Savska c*: enosobnoi ma, L 1989. 3. nad., prostorno, hod* nik. dnevna, kuhinra« soba. prenov* iena kopalnica, brez balkona. Cena: 86.380 EUR (20J rnio SH). KRAN) « KofT)ika cj dvosobno, cca 41 m2 v adaptirano I. 20cs. I^st* m vhod, t*2. drvarnica^ klet. vredno ogleda. CK na olje. Ogled slik na na&i spletni stranL VREDNO OCL£DA Cena: ?8.868 EUR SIT), KRAN| « Cosposvctska: enosobno, 3V3 ms4iOi6 ma kleti. 2 nad., L 2005, CK • phni oprernljeno, balkon, t miren okoli!, lastno parkiriiĆOi ZK. , Cena^ 84.500 £UR (20,2 mio SIT), KRANJ • Planina II: dvosobno, 69.26 m3, $7?! prijetno stanovanje, vzhod^ na stran, 11982. velik balkon. Cena' 110,583 £UR mio SfT), SKOFJA loka * Partizanska: enosob-no, 57.42 m2, n. nad., 1,1974, J tega, hodnik, kuhinja, kopalnica, soba. bal* jen. Cena: 87.000 acijsko pedi opremljeno, vseljivo kmalu, t vaHiina, Cena: 350 EUR {83.874100 5IT}/mesec ♦ H iS E prodamo TRŽIČ; samostojna hiša, nj ms lio* risa, 287 mz parcele^ N4K, L 1970, nadstropje )* kompletno prenovljeno. CK • ol)e, sončna lega. Cena: 1 §0.000 EUR m^o ZEMLJIŠČE prodamo RIBNO: 644 m2, položno zemljilče, primerno za gradnjo stanovanjske hiiei druga vrsta pod <«ste v smen proti hotelu. Do?top po javni asciti« rani cesti. Cena: 125,00 EUR/m2 BLED * Žotoiža; ravno^ stavbno zem- iSče. $49 m2. cca. 40O m oddaljeno od jezer), območje stanovanjske gradnje^ kupec pridobi $e lastni§tvo na cesti 171 ma lr> dodatno parkirno mesto Cena: 109 800,00 EUR .312472,00 srn. venum 8rjler4), 400Q Krinj td./far 04/1J4-3OS0 t$m dji/a4 777 EUR (20,8 mio SIT). SKOFJA loka ' Frankevo n^ Insob* no, 87.18 m2, y nad., 1 1986, adaptiv rano L 2003, razen kopalnice, kuhU nje m oken, lepo in prostorno, 2K Cena 120.000 EUR (28,7 mio SIT), : JESENICE: dvosobno, ^3.87 m2, ob- n eno . 2004, CK na o je. plin pred vrati. Cena: 66.$00 EUR (15.9 mio JESENIC& trisobno, m2, v većst^ ncFvanjski hiii, CK « elektrika, stilsko pohiiTvOi savna, kamin v dnevni sobi. Zanimivo stanovanje, vredno Ogleda* Cena: 82.OOO EUR (19.6 mio SIT). BANOVANJE oddamo KRANJ: trisobno. 76,92 m2, brez CK. omvanje na kamin ah termoakumu* I I^EMO KwìjafrfiLLAkLokotica, nujno iščemo maniSo Kiio s parcelo 500 mi okoiea, ikerno dvodruL h($o z manjio parcelo, cena do 250.375,00 EUR (59.995.865 SFT). PRODAJA Zlato poTje, dvosobno. 54*9 rru, VP, del* no obno^jeno, delno opremljeno, CK* plm, I 63, zelo prijetno, možnost pr^ graditve, cena: 95.977,30 EUR (23.000.000,00 sn) Z3ato dvosobno stan., 52 r7i2,1.61. popolnoma obnovljeno praznoin takoj ^ vseijivo, predamo. Cena: 190^50,23 EUR (i4.coaooo,oo SIT). Mlakftóeva^ garaža. 17 ma, vpisana v ZK, cena: 14.000,00 EUR (3.354.960.00 Skofia Loka, Grane, 500 ma. zazidljiva parcela, sončna, ravna, el in voda v blrüni* Cena: laj €UR/rn2 (29.953.00 J Log v Poljansk) dolini, dvcstar^vanjska, v^^drievana hiia. 960 m2 zemljiiäa, n5 m2 stan. povr./nad., s kietjo in garažo, okolica. Cena: 2^i.6Sv86 EUR .ooo.oco.oo wv^^v.venum.SI Ks KERN NEPREMIČNINE Tet CSM 05i/)20 K49i$trov trg 12, 4OOO 13 53,202 66 700, Emaii: infoAkvbern.si POSLOVNI PROSTORI: Oddamo: KRAN|: mestno jedro. 2 pisarni 16 in 20 m2, souporaba WC fn čajne kuhinje, v I, nad*^ obnova 2002. primerno za mirne dejavnosti (odvetnik, servisi, storitve), tudr za stanovanje, cena » 10 EUR/ma (2.396.40 SIT/m2). KRANf: več pisarn v pri ta skupaj 185 mt in v 1. nadstropju j 167 m2, souporaba sanitarij in ča* jne kuhinje, obnova 1997 leta, vsi prikiju^kr, možnost paritiranja pred Stavbo, po 6 EUR/m2 (1.438,00 S IT/m 2) Prodamo: : KRANJ: gostinski lokal za 50 Ifudi, velikosti so m2 In terasa 72 ms, ob^ novljen leta 2004, prodajajo za 210.000 EUR (50,3 mio SIT). KRANJ; gostinski oka , ve ikosti 74 mz. letnik 1985^ prodajajo za 111.000 EUR (26,6 mio SIT), HISE: Prodamo: SRITOF; medetažr>a stan* hiša« po* vrline 214 m2. zgrajena L 1 zemljišče 779 ma, mirna (klet, pritličje, stre I je), CK na oje, cen 200.000 EUR (47-928.000 SIT), MLAKA: slan. hi Sa, tri etaže po 75 • ma. Stara 43 let, parcela 963 mz, i ima klet. pritličje in mansardo, cena « 210.000 EUR ($0,3 mio SIT). DftULOVKA: hiSa dvojček 170 mz stan. površine, zgrajena v I. 2006 do 3. gradb. faze, zemljiiče 244 m2. e in mansarda, motnost na ključ, mirna lokacija, meseni plin, kupci ne proviz* Ije, cena» 181J05 EUR (43*4 mio. SfT TRŽIČ ' Zvirie; hla 185^9 ^^ površine, zgrajena f. 2006 v po* daljiani gradb< fazt, zemljiiče 551 m2, pritličje in mansarda, CK na p j in, prodamo. Cena: 202.000 EUR (48.407.280 SIT) MEDVODE (Svctjft): hiša*dvojček na razgledni lokaciji, letnik 77, adaptacija 2003 (streha, oknSi vhodna in garažna vrata}, stan. površina 230 mi, parcela 353 mz. cena ^ 270.000 EUR (64,7 mio SIT). RADOVLjlCA - leta 2006 luksuzna hiša^dvojČek, s stan. povrüno 195 mz (K. P in M), na $83 mz velikem zemljiiču z urejeno okolico, za 350.000 EUR (83.8 m^o SiT), RADOVLMCA • atrijska hiša stan. mi P in rne samostojnim letnik 1984, na 753 ma veUkem zemljišču, urejena okolica, z nad^ streSkom za 2 avta za 550.000 EUR (131,8 mio SIT), ZEMgiSĆA: Prodamo: Bitnje: stav, parcelo 723 mz, sonč* na lokacija, po 120 EUR/mz (28^756.00 SIT/ma). Brrtof• V^e stavb, parcela 540 m2 ali 550 mz. ni plašnega komunah nega prispevka, po 140 EUR/mz Ü3.54 9,00 S IT/m 2), Coriče. stavb, parcelo za stan, hišo 998 mz po 95 €UR/m2 (22.765,00 Si Trtič ^ bližina: stavb* parcelo za posiovno dejavnost 900 m2, po 80 EUR/m2 (19.171,00 S IT/m 2)» Orutovka: suvb. parcela 1186 ma na mirni lokaciji, po 80 EUI^/m: (19.17140 S!T/m2). STANOVANJA: Prodamo: K RAN JI Planina h dvosobno, 60 tnt v 9. nad., etnik 75, cena EuR (22.50 mio KRANJ I mestno dvosobno ^ K 68.71 m2, 2 nad. in mansarda, tudi del podstrehe In klet, obnova 2001 in 2004. cena ■ 103,070 EUR (24.7 mio SIT). KRAN}r mestno jedro: trisobno, 95,2o m2, 3 nad, obnova 1979, eena « 125J80 EUR (30,0 mio SIT)» KRANJi Zlato polje: enoinpolsobno, 39,00 mi v pritličju, ni CK, ni letnik i960, cena ■ 83.041 EUR (>8,9 mio KRANJ, mestno jedro^ novogradnja • dvosobno. 5243 mz v prrtličju objek* la, cena « 97i92l EUfi ^nio TRlIČ-Cankarjeva:trisobno, 72.00 mz v 1, nadstrop|U< obnova 2002, « 90.000 EUR (21,6 mio SIT), ww>v,k3*kern*si dom plan 9nAM a ntentrlng, momra^iiii*, url»i«Bni VI enenjento, MMKM 14 M; 041/e47'439 tel.: 20 ea 700 HANOVANJE PRODAMO Kranja Vodovodnr stolp * dvosobno, IIL nadsV.. v nmen 56,54 mz, lete izgradnje 1959, CK, telefon, cena 94300,00 EUR (32,6mioSlT) vsel)ryo po dogovoru. Kranj, Pbnina I: dvosobno2K, I. nad-str. v OTien 80,1 m2, L cigr. 1979. CK, te «J igabe cena 127,300,00 EUR 1 Kranj, Planina II: enosobno, SI. r\adst. v izmeri 39,10 mz, L czgr, 198), CK^ tel. kopalnica »novljena 2005, ona 74.000.00 EUR (i7.7mioSn). mcžnostv^itveleb. 2008. ^ je v stanovanju še najemnik. Kranji Zbto polje, trisobno, visoko pHtfi^ v izmeri 66,82 füX delno rànovl]eno v irth iocc in 2003 (kopalni in olmi L izgr* 1961. CK, tefefbn, (obd telftr^ balena n;, cena 116.007,00 čUR (27.8 mo SIT). ¥nr% Zlato pete ga^sorqera. IL nadtrr. v e* ri ìò ml i i men 29 m2. r legrađ. T992, ODnovjena T996, dobri rape^fte/ prostorov, balKOo. «na 73 026,00 EUR (17499.950,64 SfT). KranL Planiru I: enosobno v umen 31,30 m2, lil. CK. tel., »na 71 oco, 00 EUR mio Kr«i bližjna avtobusne postaje^ d^irosobno, IL nadstr,vi2Tnefi 63 main 60 m2ter?s& CK, t^on. zgrajeno 1.1976, sončna lega, C9ia 124.3s3.CC EUR (29£co.ooo,00 SfT). lOgnj, Pbniru III: dvosobno^ I nadstr, v izmeri 63.6 mz, leto izgr, 1986, ddno prenovljeno (tlaki) 2002, cena 102*200,00 EUR (24491.208.00 SIT). Skdf alpski Moki. dvosobno ♦ k nad* str., v izmen 72 m?, I. izgr, 19S9, cena 169J10079 EUR Mo,6 mio SIT). L alpski dvosobno, IL nadstr,, v izmeri 53 mz. I* izgr, 1989, cena 111.300.00 EUR (26,7 mio SIT). Knni Flanma L drobno, fV. nadstr, v a* mkk i' i l méf? O mL izgr* 1978. kopalnica ob^ novljena 2006. CK, telson, vsejrvo apnj 2CO?, cena 107.oco.oo EUR (2^3 mio SIT). Trtü) mestno jedro. 8 dvosobnih ttano- vanj v tnnadstr»ni hiü vdikosüod 5450 mz'83,00 mL leto izgr. t957,veeloii pre novljena leta 3000 (Paki, instalacije, b> patnica. CK, relefbn, dvigalo) balkona nk cena 1350 EUR/mz (323.51400 SrT/m2), vpisana v ZK* vwjiva tuof BTczirta Kranja^ v prttiičju Dlstanovanjske hiie, trisobno v izmen 120 mz, dodatno ie420 ms vrta, garaža 25 m2, dvekteti. pokrfta tn paHcima mesta, v celoti prv novljeno 1.2000, leto izgiad. 1981, cerxa 158.^1,00 EUR (38.033»504,00SIT), STANOVANj E ODDAMO V NAJEM: Kran), Ptarina I), novogradnja, enosobno, I, v izmeri 34 m; z garažnim rne^ stom v kletk kuhinja opi^m^ena. L ZO07, cena 300,00 EUR (71.892,00 S strdki ^ ena varšAna. HIŠE-PRODAMO Bkžma Cflis^ na Gorenjskem, pntHčna, tlonsa 12 y ii m2 na parceli veli^o^^ti 572 m2^ 1. izgradn e 1992, cena 162744,11 EUR Ü9 mio StT), Kranj, Kokria, enorudstropna velikosti 160 m2 na pa redi velikosti 524 ms, dd* no obnovljena fasada in Instalad^ je, I. Jzerad. 1956, cena 179435.00 EUR Corenfslo ^ Begu^K dvonadstropna, vdi^ kost) 730 rns. na parcefi velikosti 2370 mz, ^jena lea 3894. leto prenove 2003. epre^ ma ADSL CK, iiMski internet, Mima, več teteibnov, ba&ron, garaži, te^^a. več pvkjr- ^bfvšikt* m (^orec z vsem sooobnin^ i^^em na atfaktKmi Madji, v blfän^ dostop na ivtoa* sto. primerno tako za stanovanjsko na^ nnmbnost kot za pQsk>vno, zdravrlstvo, zdrai^stvo, sanatorij Cena 1*500.000,00 EUR (3S946acoo,ooSn. POSLOVILI PROCTOR • PRODAMO Kranj, StTaii^ visoko prillile, v izme* ri Z09 mz, leto iz^dnje 197^ delno obnovljena 2002, Tastno parkjriSČe 30 m2, za trgovino ali podobno d^avnost. cena ^33*^33^83 EUR (32 mio SIT), POSLOVNI PROSTOR * OOOAMOV Sisrtf ceste Kra/^ * ike^fa Lds v smeri skupno 125 m2, od tega 40 ma v pnUičju m % m2 v nadstropju, samostojen vhod, tlab keramika, uporabno dovolien je za tr* govino{mo2nost tudi za psame). I. iz- Sad 1960. obo^jeno 1.20CO, cena 8.5 jR/ma (^036,94 SrT/m2) ^ stroški, SKLADIŠNI PROCTORI « PROIZVOD* NE HALE- PRODAMO • NAjEM Sla^ pri Uubljani^ veükosti 600 rru, leto izgradnje 1975, cena 427*724,92 EUR (102,5 mio SIT), moSnosctudi ema • cena 4.172,92 EUR mesečno ^ stroški {1 mio srt* PARCELA - PRODAMO Bližina Preddvorai zazidljiva v izmeri mz, cena 115 EUR/mi (2755.86 z gradbenim covoljcnjcm za SQSokopmliòio hio Üorisa cca. 90 ma^ ki je v zaključni f^ pridobrvanja^ Jawmüki Ro4 nad Jesenicami, v tzmen 759 mL na paroli elei^b in telefon. S0f)6ia, dostop z javne ceste, geodetsko cdme^fena, celot7>a zazidljiva, 6 m od avtoceste, cena 37.5S6.33 EUR (9 m« SfT), Sko4)a Loka • Poljansb dolina (Gorenja vas) v izmeri 764 m:^ lepa, senčna, cen« 43.816,00 EUR (10,5 mio SiT), Corenjslo, Srednja vas nad CorIČami, panxia za postavrtev vikenda v izmen 403 m2, cena 37»556.33 EUR (9 mio SIT), iebej dopl^rlo za že pnctobljerra gr^ radbvo^enjeza postavrtev bnjnancevv^ lini 8.300.00 EUR (1.989.012,00 Sn). eKoHistv.ll Mlinska uL 1. Maribor, PE TrliC Ste Mjne Auz Mines 9/2 Telefon: 592 59 49, 030/30 2011 STANOVANJA PRODAMO TRŽI C • Ravne, enosobno, 45,50 m z, VP/4, I.L 1986. Cena: €0,924,72 EUR (14,6 mio SIT). TRŽIČ ' mestno jedr^, enosobno, 32,72 m2, prriličje/4, stavba v celoti obnovljena Ì. 200Ì. Cena: 45.149 EUR (10.819.506 SIT^. TRŽIČ ' mestno jedro, enosobno, 39i83 m2. 1./4. stavba v celoti obnovljena 1,2008* Cena: 56*998 EUR (13.659.001 SIT) POOlJUBELf - enosobnoi 40,08 m2, P| večsta no vanjska stavba, U 1907. nova kopalnica. Cena: 39.650 EUR (9.501728 SiTj. KRANJ - Zlato pelje zgoraj, enoin-polsobnoi 39 m2, P/41 Li. i960. Cena: 75.112,67 EUR {t8 mio SIT). TRŽIČ • mesto, dvoinpolsobno, 67 mz, IL nad., ebn* L 2000, takoj vseljivo. Cena: $4.680,35 EUR (15,5 mìo SIT), TRŽIČ - mesto, dvoinpolsobne, . i eno v 83 soo EUR 66,6 m2, I. 2003. (20.009*940 SIT)* LESCE - trisobne, 60 mz v mansar* di stanovanjske vile, obnovljeno v celoti I. 2002, terasa lE mž, vrt. nadstreiek za avto. Cena: no»582,54 EUR (26,5 mio SIT)» TRŽIČ * trisobno, dvoetažnoi 74.85 m2^ kM| terasa v skali^ obnovljeno 2005. Cena: 85.54$ EUR 5 mio SfT) KRANJ • Vodovodni stolp, itlrisob* no* 83,9 m2, 172, U 1962, delno obnovljeno* Cena: 13U450 EUR •500»678 SIT). HISE PRODAMO BiSTTtiCA PRi TRŽIČU - start, hiia, montažna, v naselju več montažnih his, 113 mz biv. pevriir^e, parcela cca* 400 mz. Li* i960, skoraj v celoti obnovljena L 2006, vseljiva takoj. Cena: 150.000 EUR (35.946»ooo SIT), RADOVLJICA « center, dvostanovanj« ska hiia. cca. 300 ma biv, povrSine v treh etažah, parcela 896 ma. \x 1965, obnovljena 1.1995 Cena: 404.773.83 EUR (97 mio SIT). XOKRICA PRI KRANJU - dvostan, hiSa, 160 m2 biv. pov.. parcela 524 m2, l.i* 1957, obnovljena, urejeno naselje, registriran poslovni pros* tor. Cena: 179450 EUR {45.003.398 SIT), PREDDVOR PRI KRANJU • dvostan. hiia. 120 mz (2 x dvosob* no), parcela 600 ma. opremljena. I. prenove 2001, garaža, lepa lokacija. Cena: 180*000 EUR (43,135.200 VISOKO PRI KRANJU ^ dvo- ali tri^ stanovanjska hiia, 360 mz biv. povrSine ^ 80 m2 poslovnega pros* tora, parcela 712 mz^ l.i, 1982, praz* na in takoj vseljiva Cena: 27^.140,19 EUR (65 mie SIT). BISTRICA PRI NAKLEM • stan. hiia, 254 mz, pare. 221 mz, 4 spalnice, 2 garaži, velika terasa 1 Li. 1985, streha nova 2002* Cena; 146 000 EUR (35.011404 PARCELE PRODAMO UNCOVO * 3 zazidljive parce e 676 ms, 679 m2 rn t.050 mj. Cena: 90 EuR/m2 (2i*567,6 SIT/mz). ZALOG PRI CERKLJAH - zazidljiva parcela, na kateri stoji siva na brunarica, 530 mz. sončna. Cena: 66.766,82 eUR (16 mio SIT)* POONART « zazidljiva parcela^ 1.142 ms, ravna, «erižna, pravokotne oblike» Cena: 70 EUR/m2 TRŽiČ • okolfCdi zazidljiva parcela. '191 Cena: 47 EUR/mz {ìL263 www.e ko^hit a. < fesst , d. 0.0^ nepremičninska družba, Stritaneva ulica Telefon: 236 73 73 Fa*: 236 n V7V .SI nterneC EUR BANOVANJA PRODAMO: KRANJ • Vodovodni stolp: enosobno, 34,85 m2.4./4 nad.< L rzg. ^968, cena 71.000 EUR (17*014440,00 KRANJ • Stražii^ enosobno z atri* jem, 46,iom2, polk etno v . 1979. cena 79.z85.60 (19.000.000,00 SIT). KRANJ «Zlato polje: enosobno, 31,30 mz ♦ klet lomz, 2./2 nad. 2005, cena 89 000 (21*327*960,00 SIT). KftAN} « Zlato po^ dvosobno, n> vogradnja 2006, 56,76 ma, l. nad* s, dva parkirna mesta, takoj vse Nvo, cena 107.000,00 EUR EUR KRANJ * Elijevo naselje: garsonje* ra. 27,16 m2,3./3.1. izg. 1968. cena 66*000,00 EUR (15.816.240,00 srn* .fessi.& m p PROJEKT t^.^ì il •W C ■ M Tel.: 04 20 43 200 GSM: 031 S11 111 KRANJ • VODOVODNI STOLP: dvosob* ne. 52,17 ms, i. nad./4, ebnov^eno I* 99, vpisario v ZK. vsi pnkiju^ki, opremljena kuhinja in kopalnica, odiifna lokacija. Cena: 98.100 EUR (23.508.6&4 SFT). KRANJ • VODOVOmi ^rOlP: trfsoboo, 7Z rm, L nad. nsek Uok, kcmpietne obnovljeno I. 04, opremljeno, zelo lepo. Cena' i286co£UR (30.817.7045(1). KRANJ • PIANINA11: cnsoono, 70 rru obn. L 06,5^ riad/7, lUnkgonalno, lepo, sonino, vsi priMjüÖi, ur^en bbk Cena: I25.t87 EUR (29.999312,68 SIT), KRANJ * ZLATO POLJE: garsonjera, 21,24 ms, kompletno obno^^a 1.06, vpisana v ZK, vsa infrastruktura v budini. Cena: 55.900 EUR (13395876 SIT). KflAHl • OBROBJE MESTA: enosobno, ^746 rru. delno obn. 03, CK* plin. p> trebno obr>ove, prazno, takoj vsdj^vo* Cena: 50.075 EUR {u 999 973 SIT)* KRANJ • OKOUCA; tnsobno. to7mLL2oe2, epo urejeno, na mimi io^ kaciji* Cena: 149.000 EUR (35706.360 TKŽIČ MLAKA: tnsobno. 75 mz L 96, paridmo mesto, mima bbcija. dobra Ì10.000 EUR GOLNIK: enosobno, 42,36 ma, delno obn. 02, Cena: 8oMA CiKk 100 ZAZNANE KUPCE NUJNO KURMO: ErMtobno v Kranju V KRAN)U IN BUŽNJI OKOUCI gar^ sonjero, dvo-, dvoinpoMn trisobno HiSO na Cccenjskem CELOTNO PONUDBO NEPREMIČNIN NAJDETE NA NA$I SPLETNI STTWNl wwvii*mp*pròjekl.s2 HmtUIĆNINC km ■■ IH ti O^MVf AiraiMU QÈMOéOUé NOVOGRADNJA ! U WS 2 EWII M UWCUI BmFVOfiQ MOO(UA neo MM OfM&K 0UUOO7 Hfif w^ «■ ml** lOM» M oma* 03 b üidüt 7 e Nds#w«i r idef*i*o. ■ 031 /S6&^S3 7oo»ej DVOSOBNO STANOVANJE Begunje, 58 m2. I. 1987, 4. nadstn;^pie. 8 ŠTIRISOBNO STANOVANJE, 113 m2.1 rtadsiropje» adaptirano. Možna menjava zt man^d sianovanje proti doplačifu., «041/727-703 ODDAM VEĆ SAMSKIH SOB oddarno v Kranju. Cena od 100 • 160 eur (23,964,00 sil • 35.946,00). Var^h d.o.o., Tržaika cesta 2, LJubl>ana, V 040/623-505,040/907-777 roo/w» DVOINPOLSOBNO Radovljica, samo resoi interesenti, «041/693-632 'oa»» DVOSOBNO $tancvar>ja, v tkohi Loki na Pariizanakt cestL w delna opremljeno, za dalidi äas. rriesečna r» jemnina 400 eur (96.856,00 sit} •• đroiki « NAJAHEM ENOSOBNO ah dvosobno stanovanje, Kranj ali oKoUca, meaećna najemnina, 28 daljéi čas. « 041 /897-424 gekkoprojekt nepremičnine 6nU3' 79A. 4000 Kranj Lnfo-nep^igekMiprotefct.sl «ddcDpfOMrt.si 04 2341 999 031 67 40 33 DVO- ak veĆ90Dno stanovanj v Krarv jü. BrttoKj, PrMosUah, v Ploku aii ^iši z možnoarjo pnkljuöitva na ADSL, « 041 /365-425 /oo»^) Hiše_ PftODAH HIŠO Btetrtoa pd Trtrču, vel. 220 m2, parcela 400 m2, v ca^i obnovljeru, lepasonćna lega, cena 150.000 EUR (36 mio SIT), • 041/707-201 H(S0 M(8ka - Kran;, m. Qr^dbena faza, L2006. možnost dveh stanovanj, 040/699-919 HIŠO pod Krvavcem, 55 m2, garaža 30 m?, na parceli 90S m2. 'ep eadnf ip) zelenjavni vrt, sončna lega, cena 130,000.00 eur (31,153.200,00 srt), 031/233-113 STANOVANJSKO HIŠO, 3, (aza, 10x11 m, ob glavni cesti • Davča, dbena elezniki fOOÌèAH STANOVANJSKO WtO. 3. gradbena £aza. lOxI^rr, ob glavni cesti Davća -Železniki, 9 041 /271-563 7002»» KUPIM H^ŠO ENODRUŽINSKO, z nakaj zemlje v okolici Loke oz. cnenian^ za ISS samostojno, Kranja ali Sk. HAJAH6H ZA DALJŠE obdobje najamefD atareh 60 hiso. na koncu vas(, v okolici Kran- VIKENDI, APARTMAJI ODDAÜ VIKEND HIŠICO V kampu Terme z vso opremo, mi kolesi. « 03 V64 7-323 7002663 POSESTI PflODAH RADOVUlCA - LANCOVO prodam 2^dljr/o parcelo, Komunsir« urejerta, « 031 /451 -8 22 700S032 KMETIJO SmoKuö (Žirovnica), na ravnini, zaradi selitve, 8 031/442-038 KUPIH KMETMSKO ZEMUIŠĆE v občim Radovljica, dobro ptaćilo, 035 TRAVNIK za postavitev čebelnjakov v občim Radovljica aH Žirovnica, 041/904-999 POSLOVNI PROSTORI OODAH POSLOVNI PROSTOR Planina, 40 m2, 9 04/233-07-64. 04/232-53-77 'oo»60 OSTALO ODDAM NJIVO na Bledu dam v 04/S76.62-70 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP. PRODAJA, PREPIS rabljenih vozi), gotovinsko plačilo. Avto Kranj, d,o.o.. Kranj, Savska 34, Kranj, 04/2011-413, 041/707-145, roOTsar ^ü^fOlfrik 10, A}C3 hMo ^^ PE4302Naxie PRODAJA IN MONTAŽA: • pn^rriAdke ifi plaii^Cd iiitioHiierji ^mo^iT hitn servK • avtoopiiha vj» po<3vo2ie vo^ii, • I/p u$ ni SI siami tcatahzatoqi f ^^^ itr »4^« r6 0$2 ^^ H itp WWW dQO anio t,%\ AUDJ TT COUPE 1. 120,000 km 4k4 položnice. Se^s 04/20-13-610 a T/165 kW, I 01. , Klima, kredii na S(a3/06, FORD Mondao 1,6 16 V, I, 1995, svetlo rrodre barve, lopo ohrwijen, zelo ugodno. 8 03> /360-596 HYUNDAI Accent 1,6 GLS, I. 2005, 30.000 Km, maks4malr>a opr«ma, prv\ lastnik. Avto mehani Ka Lulina Franc, Gostećd 8, Skof;a LoKa, 9 04/502- 2000.041/630-754 LADANtvai,7i,Ll986, , cena po 700» 3a ODKUP • PRODAJA rabljenih voz uredimo prepfa. Mepax, d.0.0., 041/773-772 TwaìbJ OPEL rrxxfef, 391 1.0. L 2004, 5.600 km, , 9 040/847- roe?»« OPEL 2004. Voctra 2,0 DTI karavan, I. 140.000 Km, 6x airbag, klima, pdc, 9 041 /444-494 ;ac?9ié RENAULT laguna. I. 1996, 9 7GO»3a RENAULT Scenic 1,6 16 V Expression, 2 VM dodatno opremo, 10/0L srebrne barvs, pM iastnik. RENAULT Thalia 1.6, . 2002. kllma, 9 040/326-745 Ttxaw SEAT LEON 1.6. 16V, T0.800 km rdeče barve, 5 vrst z vso do, dobro orvBnjen, «041/563- 750 'WW» VOLKSWAGEN Sharan 1,9 TDi, I. 2001, moder, veliko opreme, odhčen. «041/269-272 700?9>2 DRUGA VOZILA PRODAM POČITNIŠKI KONTEJNER, 6x2,4 m, CH^r^mljen, z dodatno streho, cena po TOMfM MOTORNA KOLESA PRODAM KAWASAKI KLE $00, 1, 04, 22,000 km 1. laslnik, kredrt na položnice. YAMAHA TTR 90,1, 05 oin>$ki motor, (vicina sedeža cca 64 cm), modre barve. Servis štern, Krtnj 9 04/20- AVTO PEL I IN OPREMA PRODAM 4 ZIMSKE gume in 040/840^56 napo. KARAMBOLI RANA VOZILA_ KUPIM POŠKODOVANO VOZILO tudi totalka - ponujam na|več. (ak^éen odkup, pr^ voz. 031 /770-033 7C0?5«7 OSTALO KUPJM OSEBNO VOZILO od letnika 2001 dalje. Sem resen kupec , « 041/725- TEHNIKA PRODAM RASU EN le[e(on GSM Nokia 3200 BARVNI TV Samsung, ekran 70 cm, cena {23,964, brezhitier>, 100 eur I^COSSfiO DIGITALNI saleirtski sprejemnik L^^ lovka TV, naročn^ko razmerje, 9 040/232-287 roo29io STROJI IN ORODJA PRODAM ELEKTROMOTORJE, različnih moč 700W«®' KOSILNICO BĆ5 127, pelrole), bencin, «051/226-622 r»»76 KOSILNICO VIkon 185, « 04/533- 60^ 700297» PAVCE za kosilnico 040/943^90 . 9 POKONČNO ŽAGO za razrez ivemih tiožč, možna menjava za KomPinirKo, VRTNO TRAKTORSKO kosiln^ Gut- brod GLX105, do naklona 20%, « 031/673-740,031/673-741 7«s$7? KUPIM CEPItEC za drva za večji Traklor, 04/533-31-21, 041/926-269 70029»8 QRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM BETONSKE STEBRIČKE za vrtno ograjo in mslo zidno opeko, 9 04/514-62-4 4. 031 /54 5-065 Tue^e?? H RASTOVE I n bukove naiagane in naložene na paletah, 9 040/776-464 >0029*9 KOLE Kostanjeve za okoničene, obdelane, 63 lahko LESTVE VSEH VRST IN DOLŽJN d> m. Zbilje 22, «01/361-10-78 7002M2 NOV, belonskt strešnik Lkozar, 300 kosov, črne barve. 30% ceneje. « 031/304-147 700875^ NOVA vhodna vrata d podbojem 30 % ceneje, « 041/271-953 SMREKOVE prizme, hrastova, kostanjeve In javorjev« plohe, « 031/271-151 70029M KUPIM ODKUPUJEM lubadance. sušice smreke, jelke In les rta panju, plačilo 7C02ft36 ŠVELARJE, već komadov, ;CCr2a?1 KURIVO PRODAM BUKOVA drva na Bledu, cena po d> govom. « 041/2?9-a83 7oo2$io DRVA metrska ali razžagana, možnost dostave, « 041/716^19 700294« SUN A. meéana drva, 16 rco2a47 SUHA bukova in kostanjeva drva. Preddvor, «051/377-723 7002967 ZELO ugodru) prodam lesne bnkete za kurjavo - razprodaja zaloge, « 04/53-31-648,040/65-74-25 70Mao5 STANOVANJSKA OPREMA POHliTVO PRODAM OKROGLO MIZO in 6 slolov. 801 7C029r9 ZARADI SELITVE UGODNO prodam mizo in dve klopi. 2 posleUi. 3 raztegljive nove kas^, motorno kosih nlco. kopalniško omar^o. Ogled In nakup možen v soboto, 14.4., od 14. ure daiie, Lukan, Latenic« 41, Golnik GOSPODINJSKI APARATI PODARIM ŠTEDILNIK, 4 plir>, 2 eksktrika, dobro ohranjen, « 031/216-581 7003es6 OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM BOJLER SO I, elektrika, centralna in Rade Konćar, « HLADILNIK 1301 In pralni 041 /878-494 TERMO AKUMULACIJSKO pač. 1.5 KVi/, cena po dogovoru, « 04/202- 62-44 VRTNA OPREMA_ PRODAM NOVO VRTNO mizo m klopi iz ma- sivr>eoa lesa, « 041/369-014 OSTALO_ PRODAM STEKLOKERAMIČNI štedilnik 60 cm, steUokeramično pk>ééo, samostojećo. «041/641-525 ŠTEDILNIK, bojler, zraven podarim pomiv^nl stroj, « 031 /636-922 SPORT, REKREACIJA PRODAM ŽENSKO KOLO r>a 5 prestav, srebrne barve, cena 50 eur (11.982,00 sd>. « 041/333-524 7«tf07* TURIZEM PRODAM BON ZA ŠPANIJO, 6 dni, 300 eur ( 71.692,00 sit). soba 2 os^i, doplaii- k). 9 04/572.54-32 IZL^ v Španiro za d dni z avtobusom. • 04/S31-02-03 7C0300I POTOVANJE v Špariito do konca junn ja, za dve osebi, ugodno 100 eur (23,964.00 alt), « 041/709^46 KNJIGE, PUBLIKACIJE PRODAM 39 ODLIČNO ohranjenrti romanov Vik torije Holt, zelo ugodno. 397 UMETNINE, NAKIT PfK»AM TAPISERIJE, 16 umkainih izdelkov, tema Kristusov knzev pot. Cena 76,000 eur (17,973.000.00 OBLAČILA PRODAM OBHAJILNO 08LEK0, dekliško in otrobi sedež zfi kolo, « 04/516-05-90 7002Mé OTROŠKA OPREMA PRODAH OTI^OŠKI tobogan In stolček za koK>, po 16, un. 9 041/366-759 OTROŠKI globok in športni voziček, ugodno, «041/995-156 ZIVAU IN RASTLINE PRODAM RODOVNIŠKE mladiče, n:»tweiler, cepljeni in tetovirani, « 041/536-534 Toomoi LIGUSTER, sadike za živo me]o, ugodno, « 04/531-83-14, 040/295-312 7 SADIKE <^ebetih jagod, 0,50 eur (120 sit), « 04/256-14-87 iWM ZELO VEUKI KM kratka dia* ka, b^rva podobna lisički, « 040/702-340 rooseaa KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM KOSILNICO BCS 127 2 velikimi kc^esr in z vozičkom, doDro ohranjena, 9 0^1/675-153 'ocesšs SILOREZNICO Blasius 900S, nizko KorHo, s 7,5 KVVel&ktričnim moioqem, i>godno. « 041/727-045 ?00?877 PRIDELKI PRODAM BAURANO SENO, kv^ftetrvo in manjši Iraćni obračalnik, • Q4/252-l6-eS r»2flM BELI lr> rdeči jedilni krompir, « 031 /247-805 W2«i CVIČEK dolenjski, kakovostni, moina dostava, 9 061/806-921, po 16.uri loroBU 7oo?Mi DROBNI krompirzà krmo, « 04/253- reoMO HLEVSKI GNOJ. Lanski, dobro uležan, bfo, moina dostava, « 040/645-660 JABOLKA jonagold. ajder^d m zJali delišes, lahko dot»te pn Markoti, Čadpvlie 3, « 04/256-00-46 JABOLKA, Hraše 34, Lesce, « JEČMEN In Krompir flana, deziro za saienje, « 04/252-17-39 roMMbo KROMPIR primeren za sajenje ali Krmo, 9 04/257-16-96 7co27w KROMPIR beli. larìsk], uvoz. za sadita In teličko simentalKo, staro 14 dni, « 70023eS KROMPIR adora 041/612-263 saienje, ìùtWC KROMPIR, primeren za sajenja, več vrst m krmilni, « 041 /860-207 KROMPIR virgo beli, primeren za saienie, «041/347-507 tw»u KROMPIR krmni lerza nje, več sort, « 041/376-911 7(»?m/ SEMENSKI krompir b^i astor, uvoz, « 031/669*240 70Q?ei3 SEMENSKI krompir beli in rdeči, polovico mesa od mlade k;ave. cisterno za gnojevko 2200 I, « 0599/617- 51 700»2l SEMENSKI krompir arrov, bistra, romano in kifelčar ter kislo repo., « 04/253-12-^1. 031/459-674 WSM SUHE KRHUE, no. školia Loka, slive, hruäke, ugoc^ 04/512-04-95 7007870 ULEŽAN hlm^ gnoj. možna dostava, 706»«« VZREJNE ŽIVALI PRODAM BELE PIŠČANCE In purane za nadaljnjo rejo. « 041/203-564 700»7S BIKA, 250 do 400 kg. -22-rOD2S7« BIKCA elmenlalca, 350 - 370 kg, 051/601-814 fwms BIKCA ČB, starega I teOen, mzastak* lena okenska knla, « 041/342-350 7oo»ro ČEBELJE DRUŽINE po 48 eu( (11.502,^2 art), pio satnice in os-mukalmke, « 031/380-467 •ctt?Bai DVE TEUČKI ciki, večjo količirto 04/596-21-22 I 3 mesece, in 9r\oja.. JARKICE rjave, grahaste, peteline sta-jevce, piščance za dopitanje, krivo s teličko simentalko, Hraše 5, « 01/362-70-29 7oo«i6 KOZE, več burskfh Irtdve smasti, stare od enega do pet fet, breje, in leto starega burske^ kozla, « 041/623- 212 ;o02e&3 KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, Čeanjevek 30. « 031/710-605 po 12. urt 7009073 PRAŠIČE r&zllčno težke in jih pripe-jem na dom in prodam rotacf^ kosilnico SIP 165 cm. « 041/724-144 SIMENTALKO, siaro14, dni ler krompir, primeren zasajanje, sorte jeada in 041/505-792 TEUCO, 8 mesecev brsjo. križanec, « 031/587-116 TOO»i« TEUCO simentalko, 6 mesosv brejo ir> kupim bikca simentalca. starega do 10 dn 700»« 3 TEUCO simerrtalko. in kravo Simentalko. 04/25602-07 9 mesecev 3. Oolnik TEUČKO dimentalko, staro 10 dni. TELIČKO simentalko, staro 10 dni, al menjam za bikca sirrentalca starega 10 dni, « 04/253-15^7 7009^ ZAJKLJE za nadaljnjo r^jo ali zsKOl, Stare 5 mesecev, « 04/595-78*21. 040/122-007 zv8čer 700?M KUPIM 10 DNI starega s^menlelca - s^ mentalko, « 04/514-62-67 rwvz BIKCA «iimenlalca, tenkega okoli 150 kg, kmljen. BilbanTfne, Dobruša 18, Vodice rco»è3 JALOVO KRAVO ter bikce in teličke sV mentalce. težke od 100 - 300 kg, « 7ùQ9an OVNA starega 7-9 041/218-493 TELIČKO Simentalko pasme, staro 6 mesecev mesne OSTALO DO ZIME VZAMEMO v rejo enoletnega bika ali leHco, 9 04/533-88-25 rCCTMO PRODAM BAZENZA MUKO l004 in kupim pllrv ski étedlinfk Kckec, «04/572-36-05 7ÖOW7 i MALI OGLASI, ZAHVALE info @g-gios. si GORENJSKI GLAS petek, 13. aprila 2007 BETONSKE ST9br» za . 9 SENO v m 041/44^86 reoa»ii KUPIM KL^O za U>KO$i, « 04/580-20-94 ZAPOSLITVB fm/ž) NUDIM OOSTILNA v Kranju fante u delo v strežb a.p., Jezerska c. 41, 04/234-33-60. dehle ali MaH^ Ezdr Kranj » « 7009M0 QOSTÌLNA v zaDOSlI nalakar- ja sli nalakarico. aedel]9 In prazniki C>ros(c, BTC • Kratochwtll d.o.o., àmanmska 152. LjuOliana. • 040/67^65 7oo»42 Ovsenlk Inženirtni. d. o. o. i«zef5kff C. 108/e. 4000 Krar^ TeL: 04/261-66^, 041/762-007 Zaposlimo KV mizarja Za vse dodatne i nt KNčite Oomna O. na mobilni telefon! GOSTrNSTVO Andrej Sum s p. zh^ posli nataMrfco delo v ztr^ibi. poslovna enoia v LJm &f«v02 it Radovljice ordariiziran, deL od poa. Ö0 E>er. Andrej Mp»Ka KUHARJA PtCOPEKA uposlin^o. L^rh Sp. Bitnje 7a, Žabnica. • 041/643-682 /00300^ NATAKARJA ali natakanco zapostinio takoj. Enoamenske delo, nemščina, angleščina. Vidmar sJaniaa.p., GegoniS' Ka6p, iMce. • 041/606-155 Wiu/ PtCERUA v Metodah honorarno zaposli picopeka za j v Man^ Perne t.p.. Delavsl^ Kranj. delo V DNEVNEM banj na KoKrtc^ takoj poslimo defavko za strežbo za re Brdo 8, Medvode, 8 01/3^11- tÙM?^ ZAPOSUMO ie enega p^cooeka* Piceni Pod gradon^^ Koroška cesta 26, Tržič, 8 031/57t-7S1 ZAPOSUMO prodajalko v žKrllski stro* ki * prodaja krvha. Pekarna Zevnlk^ Uubl>anska 36a, Kranj, 8 031/506- ZAPOSUMO KUHAAJA m moikega za strežbo. Porto * M d*0*0o Cankarjeva ulica 1, Kranh 8 040/263-155 70C3U« VOZNIKA kamiona za medna rod n transport zaposlim C m E prevwi EU, Zaje Bor« s*Pm 15a. SmMniK. 8041/622-529 ZAPOSUMO VOZNIKA lo^^oma^ vo» la^ op. C in E Kategorije tor sKlad^niKa. Proénje pošljite v d dneh r>a Groboviek transporte d.o.o«! Mafa ul 10, Horiul, 01/75-00-152, 041/788-678 PAIUČIMO In zaposPmo zastopnike za Irzenfe slovenskega proinoda že poz* nanim strankam, Fantorr^ interriattondi, Ul* M, Grevenbroich 13, Celje, 8 060/23-99 iwc^i ZA NEDOLOČEN ČAS zaposlimo za* stopnik« in vodje skupin za terensko novifì arhkiov za varovanje naj&oljsi pogoji^ln uvajanje v dele. Sinkopa, d.o*o.. Žirovnica 67, 041/793^367 040/666-345 wm. ZAPOSLIM sarnostojnega zunanja gradbana deba ter defavca, Miutn Bijeič s^p^ 26. KranL 8041/711^42 Struzevo 7007^9 AVTOM EH ANIKA za servisiranje osebnih voa) Peugeot zaposlimo. Zaželene so delovne izkušnje. Avto-hlia Kevciö» d.o.o.. Milje 45, Visoko. « 041/717-712 ioozrr? ZAPOSUM delavce v proizvodnji in m terenu (KV n^iza/je, lehnike In obdelt> valoe). MuarstvD Lartes. Goručan Jože s.p., Senićno 36, Knže, 8 04/59-55- 355, ined 7. in 6* uns zjulraj rmò^r n ZAPOSUM dva stroma tehnika za delo na CNC stroiif^ vodfo vanlea. Bo^an Ćepin, s*p., nas* 24, šen6or ZAPOSLIMO dva izku^na in samostojna zidarja za zidanje, Mega^ malrte, d.o.o., Staniova 39. 041/421-820 Zaposlimo etoktroinstaleterla a^i eiek^ t^^hnika. možncsl pnuiitve, lahke pripravnik. Eiektroinsi^clje Janez VaL ter s.p.. Zg. Duplje 14, Duplje, 8 jùòMè ZAPOSLIMO SLIKOPLESKARJA za slikopleskarska dela v Kranju z ekelK co* Brezat PrlrrbOž s.p., Mla&ka cesta 75. Krani, 8 041/697-467 VENERA SHOP d 0.0 , Zg. Jezersko 82* 4206 Jezersko razpisuje delovno mesto proo pomoò knva idn nju. 8 040/133-486 žensko Ì v Kra- DUO ROLO Isce delo na obletnicah, porokah x zabavno (n na/odno glasbo, 8 041/224-907 IGRAM na rarnih zabavah narodno 031 /562-457 7ùi»a&i IŠČEM DELO ćiićenje, pospravlianje. obcasnoi tedensko v Kranju in okotiel. 8 040/296-263 roo^s^i POMOČ V GOSPODtaJSTVU. pomoč stamèffri ceebam, mbđm družmam {ùin> d), v DopeUanskem času, 8 041/623- 532, med 19* m 20. uro STORITVE HUDIM ASFALTIRANJE llakovanje dvorišč, dovoz, poti* parKiriiò, polag. robnikov* pralnih plosc, czd. betonskih In kamni-Hh èkarp. Adrevic & Co, d.n.o.* Jelov&kova 10. Kamnik. 01/639^6- 14. 041/680-761 roo24Si ASTEftIKS SENČILA Rozman Pewr s*p.. Senicne 7, Knže, tel*: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije, roloii, rotata, lamelne zavese, plise zavese. tomamM, markize, wvuwastenks.net BARVANJE tesad m r>apuičev, ugod* no in kvalitetne. Megamairix, d.e.o., Staretova 39, Kj«nj, 8 041 /570*957 7CCtUl BELJENJE In glajenje nolr^nllh površin, barvanje napušcev in l&sad, dekor&th^nl ometi in opleski, ant^lrvlčni premazi, Pavec Ivo s*p*, Podbrezje 179, Naklo, 8 031/39-2909 fOotBit BRUNARICE, vrtne ute, nadstreiki za avtomobile. Dobava in montaža, izdelava ponudb in svetovanje. Andrej Tc^ mincs.p.. Poljane 45, Poljane nad šk* Loko, 8 041/515-139 7002777 BYT VOI IN OSTALI, Gradbenlitvo d.n*OM Glavni irg 14, Kranj. vsa gradbei^a dela, no^radnje. adaptacK je, notranje omete, vse vr^ lasad, V 04/202^1-20, 041/760-814 7ooiflpo 6VTVQI, OČE IN SIN> d*n*On Struževo 3a, Kranj vam nudi vsa gra<^ bena dela. notranji ometii fasade, adaptacije, novogradnje, hitro In poceni, 8 041/593^92 rcioms FASADNI PROnu Klar systems, štuka-lure, tudi za iK4ranje prosiore. Nudimo in projeMnnte. Rozman Marian s*p** Snakov^ 34* Kru, 8 041/515- 620, VMW>iarsyst«ts com GRADBENIK REXHO d.n*e* Adergas 13. Cerktjet Iriiraja od lemeljev do stre* he, notranji ometi, vse vrste 'asad. kamnHe ékarpe, adaptao^e, ureianje fn llakovanje dvortsč, 8 041 /589*996 IZDELAVA tem Knauf, napuići ponudb rn s.p.. Pollane 45, Loko, stanovani sis-okna Velux, zunanji , Stiradur, Izdelava Andrej Tominc Poljane nad Škofje -139 7Q077it IZDELAVA PODSTREŠNIH STANO* VANJ po sistemu Knauf, montaža strešnih oken Velux in polaganje Lami-natev, fzd. brunaric m nadstreškov. Mesec Damjan s*p.. Jazbino 3, Po^ * 041/765^42 IZDELUJEMO in prenavljamo strehe* Megamatnx, d*o*o. Staretova ulica 39* Kranj, 8 041/570*967 1 e? IZVAJAMO gradbeni dela od do Strehe* adaptacije, notranje omete, lasade. llakovanje đvoriič, betonske ikarpe. Babic Mitos s.p*. Begunjska 041/622-^46 ^«10» IZVAJAMO sanacije dimnikov, nudimo dimne obloge, dimne kape* Novak & Co, dn^o** ljubljanska 69, Domžale, 041/696^102 7002S40 IZVAJAMO VSA tesarska dela* Poobl&ičeni Gerard Bramac Tondach* Svetej s.p*, Grmičeva 3% 041/64- in krovec Marko LAMELNE ZAVESE, žatu^ije, rolete, screen senčila, pliseje fzdelame in montiramo* Rono senčila d*o.o*, Mavsaiieva cesta 46. Nolr^njeGohce. 8 01/365-12-47, 041/334-247 NAČRTOVANJE n vrtov* grobov, vodnih vrlov in ostalih zelenih površin ter svetovanje, Lazič s*o., Larix, Matajceve u * 1 04/231-27-22, 031/729-003 PRENAVUAMO H^ŠE in stanovanja v Kranju In okolici - rezer/irajte svoj termin, Megamatrn, d.o.o., Staretova ui* 3S, Kranj. 8 041/570*957 7001 ase frrv SERVIS Šinke Marko s.p., C. na Klanec 53, Kranj, pop, TV, video, maK Ih 009* aparglov, SPLOŠNA GRADBENA deU, zfdane betonske škarpo, notranji ometi, ^sade. novogradnje, adaptacije, be* tonske ograje, z veemi materiali. Grad* benik Oarrl In estall d*n*e., Tončka Oežmana 10. Kranj,, 8 051/415-043 rwsÉi TESNJENJE OKEN IN VRAT uvožena tesnila do 30 % prihranka pri ogrevarv ju. Prepiha in prahu ni večt Zmaniian hrup. 10 let garancije. BE & MA. d.o.o** Ek&lerieva 6, Kamnik 01/83-15^57,041/694-229 ^OOMH VIJOSA d*e*o., Tomšičeva ul* 40. Kranj, izvaja vsa gradbena dela. adaptacije, vse vrste fasad, zunanje uredftve in notranje omete, 8 031/451-420 VSA SLIKOPLESKARSKA deta, pola* ganje talnih oblog ter izdelava fasad. Volčaniek AJbin s.p.. Kfdnčeva 7, Jesenice. 8 041/873-706 roK4U IŠČBM ONE MAN BAND igra, pole na obletnicah, zabavah z narodnozabavno glasbo, 8 031/442-424 POSLOVNI STIKI KREDITI DO S LET za vse zaposlene ter J pokojence obremenitve doh., sure obveznosti niso owi. Kredit» tudi nd osnovi vozila ter leasing!. na položnice. Priderno tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Mari bor. t^.'. 02/252-48-26, IZOBRAŽEVANJE NUDiy PLESNI TBĆAJI ZA MLADOPORO-Č€NC& rnaturM, strà. ost^ì M^v)9 skucMne, posamezno, v panj! Stufio Tango, Britof 31$. KiBnI, m 041 /820485 ZASEBNI STIKI ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE posreduje za poirerte Tveze. 2a vse starosti po v^et SLO. Mnogo se iih J8 že s;>oznak>. naj se Vas Se več!, RAZNO PRODAM CISTERNA plastična 1100 I, čis!a. za vodo. na palari. možna dosUvs, 9 HIDROMOTOR Vivob GR;2. konus 1:6. 19 cm 3. zagozda 4mm, W 'OOJm kostar^. diva mešana ty vc«no, 04/514-12^.061/392-628 lonsmt MIZARSKO delovno mizo, novo^ 7002M7 NOVO ODEJO. dO% gostega 126x200 l2 , ugodno. 9 Ma29&đ PLINSKA KOTEL VsrlJanI 26/6-2XE, ;oo2er9 ZASOJNIK za sn>eti. rabljen, 900 i. cena 100 eur (23.964,00 srt), 9 'COMftft v SPOMIN Tini Vem. da nekoč in nekje se spet srečava... V srcu, duši... in v HvaJa ti! Škofja Loka. u. aprila zooy SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pol je sklenil naS sodelavec iz Pregleda plaščev Dušan Kündig tojen 196& Od njega smo sc poslovili v torek, 10. apriJa 2007, ob 15.3*^ na pokopališču v Kranju Ohranili ga bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA TIRES V SPOMIN Danes mineva četrto leto. odkar nas je zapustil Leopold Senk 1943.2003 Vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveČe, najlepša hvala. VSI NJEGOVI Vijr « prebuja. ivtAl, mami ie Vas več ni. V SPOMIN 9. aprila so minila ^tiri leta, odkar nas je zapustila naša mami Francka Debeljak Hvala vsem, ki se je spominjate. Hčerke Majda, Joži, Olga in Francka z družinami Nifi zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v srcih no^ih za vednò boš osU^. ZAHVALA V $S. letu nas je zapustil dragi mož, ati, brat, stric, boter in svak Alojz Marčen 1959 •2007 skreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem PoŠte Slovenija in Goodyear EPE, društvoma CIV in MDSS 2a izrečena sožalja. podarjeno cvetje in sveče, vsem, ki ste sočustovali z nami in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala gre tudi pogrebnima sli^bama Navček in Komunala Kranj, g. župniku za opravljeni pogrebni obred, pevcem Kranjskega kvinteta, izvajalcu Tišine ter ge. Vidi Doles za lep govor. Še enlaat hvala vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin. Žalujoči: žena Majda. sii> Slavko, hčerka Mojca I GORENJSKI GLAS petek» 13. aprila 2007 ZAHVALE infoi^g-^ssi 23 Kako bo^i m di^ trpi, ko od boiečine usihc^ mdi. veš ti in vemo mi, kismobiiiob t^ zadnje dni. ZAHVALA V 73, letu nas Je zapustil diagi mož, oče, stari ata, brat, stric, tast, bratranec Štern p.d. lošlov Lo)ze. 22.04.1034 • 30.03,2067 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, še posebej bratu Marku z druiino, sestrama Mihaeli in Anici. Zahva)a gre tudi prijateljem, sosedom, sovaščanom, znancem, biv§im sodelavcem, DU Šenčur za izrečena ustna in pisna sožaija, ta podarjeno cvetje, sveic in denarno pomoi. Posebno zahvalo izrekamo dr- Damjani Pogačnik Petemel ter vlSji medicinski sestri Mateji Senk, Onkololkemu inStìtutu Ljubljana, bolniSnid Jesenice ter uslužbencem Upravne enote Kranj in kolektivu Iskraemeca. Zahvaljujemo se g. tupniku Cirilu Isteniču za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Bratov Zupan, trobentaòi za zaigrano Tillno. Hvala ìxxàx pogrebni službi Navček. Žalujoči: vsi nj^ovi Visoko, 3. aprila 2007 Zemija motiß tiplßnja, ki se ei ga nisi bai. V(Sn£C večnggp žiij/enja Jezus ä zato je dal. ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi dragega ateka in brata Antona Bogataja iz Seic se od srca zahvaljujemo vsem sorod ni komi sosedomi vaičanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožaljc, nam bili v pomoč ter mu darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Alplesa lei vsem, ki ste se v tako velikem Številu poslovili od njega. Iskrena hvala dj. Petri Rodi in reSe- valni Službi škofja Loka, kakor tudi gospodu župniku Damjanu Proštu za pogrebni obred. Hvaležni smo tudi pogrebni službi Hipnos za opravljene storitve. Prisrčna hvala vsem» ki ste ga spremili na zadnji poti. ŽaJujoči: hči Vanda z Milanom, Simono, Erminom in NeUom, brat lože, sestra Marta in Minka ter ostali sorodniki Selca. 10. aprila 2007 Prazen dom je in dvorišče, oko zaman te Oče. Solza, žalost, bolečina te obudila ni, ostala jepraznina, ki boii. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila draga mama» stara mama, babica, prababica in sestra Pavla Tavčar p.d. Janezova mama iz Čabrač 7 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem Jelovica • obrat Gorenja vas in Tapetništvu Bokal Zahvaljujemo se vsem za daiovario cvetje, sveče in vsem, ki ste pisno in ustno sočustvovali z nami in jo pospremili na njeni zadnji pod Posebna zahvala tudi dr, Nadji Sukc tsr dr, Andi Padan in pa- tronažni sestri Nadji. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Francu šuS* tarju za lepo pogrebno sk)vesnost pevcem cerkvenega zbora Trata • Gorenja vas za zapete žalostinke, izvajalcu UŠine in pogrebnemu podjetju Akris. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste na kakršenkoli način počastili njeno slovo, še enkrat ISKRENA HVAIA VSI NIENl ZAHVALA V 73. letu nas je zapustila naša draga mami, babi, tašča, sestra in teta Bernarda Senk rojena Grašič, Iz Teoetiš, p.d. Birtova Nada Iskrena hv^a vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan* cem za izrečeno sotaJje, podarjeno cvetje In §e zahvala Oukolo* Skemu in§t.» dr. Ani Teran, medicinski sestri Miri, patronaini sestri Cvetki, Majdi Grašič, svakinji Midd, nečakinji {oži in sna-I Sonji za veliko skrb med težko boleznijo. Hvala vsem sodelavcem Iskra MIS, kokrškim upokojencem, KS Tenetiše» ge. PoŽonec. g. Košir. Hvala g. župniku Branku Balaiicu za sv, mašo in lep pogrebni obred. Hvala nosačem, pevcem, pog. službi Navček in cvetličarni Cvet. Hvala vsem imenovanim in ne» imenovanim in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hči Marjana. sin Polde z družino, brat Martin in vsi njem Tenetiše, apriJ aoo7 ZAHVALA V 69. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož. oćc, stari ata, tast, brat, stric, svak in prijatelj Marijan Bester st. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, prinesli cvetje in sveče ter darovali za sv, maše. Zahvala Čebelarjem društva Britof, ki so ga ponesli ru zadnjo pot Zahvala tudi sorodnßcom. sosedom» znancem, prijateljem, pogrebnemu zavodu Navček, pevcem p. d. Predoslje in trobentaču za prelepo melodijo slovesa. Posebej se zahvaljujemo g. Miranu GaJeui in g. župniku Jožetu Klunu za ganljiv pogrebni obred in tolažilnc besede v tem težkem trenutìau Se enkrat vsem imenovajum in neimenovanim iskrena hvala. VSI NJEGOVI Mlaka, 4. aprila 2007 V SPOMIN Ni smrt. kar nas loči. in iivljenje ni. kar nas druii. so vezi močn^^e. brez pomenu zanje so raze laljc. kraj in čfl$. Hvaličevi Anton 12, 01,1900 * zo. 06.1975 Helena 12. 04.1S97 + 14. 04,1993 Slavko 21. 09.1926 4 12. 04.1977 VSI NJIHOVI Prišla je pomlad, a tebe z nami ni. Tam. kjer biiviš zdaj ti, naj vetrii topel nežno te hladi, naj ti sonce sreče za večno tari. V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila ljubljena žena. mati, babica in prababica Marija Bohinc v mislih in v srcu si vedno z nami in tvoi nasmeh bo za večno ostal živ Prisrčna hvala vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo, ter vsem. ki prižigate sveče na njenem grobu. Pogrešamo te: mož France, otiod Jelka, Mari, Majda, Frenk in Vera z družinam i Koffv ljubU • ne umre 'ledaleije. Se^ k ÜUjetya ne poznamo, ' kako bi smrt. ZAHVALA Ob boleč: izeubi dragega moža, očeta, dedija, sina in brata Borisa Ceja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sedanjim in bivšim sosedom, nekdanjim sodelavcem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, izrečena ustna in pisna sožaija, denarno pomoč ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala gre tu-di osebju Bolnišnice Golnik, odd. 200 in 400 • negovalni odd., pogrebni službi Navček, trobentaču za zaigrano TiŽino, še posebej pa MoPZ MAJ. VSI NJEGOVI SPOROČILO O SMRTI Zjutraj ne veS, kam boŠ drevi legel, ne kdo te vzdrami, ko zaprek oko, kadar svojim dragem v roko segel, nemara za dolgo vzel slovo! (Oton Župančič) Po kratki in hudi bolezni je tiho odila naia draga mamica, mama, prababica Milena Zupan rojena Bem Pogreb drage pokojnice bo danes, v petek, 13. apriia Z007, ob 16. uri na pokopališču v Lescah. Žara bo od 9. ure istega dne v poslovilni vežici v Lescah. VSI NJENI Lesce, Bled. Kranj, Radovljica, 10. aprila zoo? 24 info ® fi-g/flS .si GORENJSKI GLAS petek, 13. aprila 2007 Anketa Za naše veliko možnosti Vilma Stanovnik V nedeljo se začenja svetovno prvenstvo v hokeju na edu skupine B. Tokrat smo Škofji Lokt povprašali, ali bo našim fantom uspelo osvojiti prvo mesto in spet zaigrati med hokejsko eltto. Fotoi T na DoU Samuel Cerovski: "Hokej kar rad pogledam, če imam le čas. Navadno $i tekme ogledam po televiziji in tudi tokrat bo tako. Upam, da bo naši reprezentanci uspelo. " Maja Po renta: Šport kar rada spremljam, II še najbolj odbojko. Tudi to vem. da bo pri nas kmalu svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, vendar na tekme ne nameravam hoditi." Vesna jankovec: "Hokej rada spremljam in zanima me tudi reprezentanca. Mislim, da imajo naš doma veliko možnosti, da osvojijo prvo mesto, posebno če bo v ekipi Anže Kopitar." Boštjan Kalan: Nejc lemec: "Redno spremljam našo re- : "Hokej je eden mojih naj-prezentanco in ugotavljam, da je zadnje čase v njej pre- cej neresnosti, zato imajo le kakšnih 70 odstotkov možnosti za prvo mesto." : ijubših športov in ogledal si ! bom tekmo Slovenije z An- : glijo, za več pa ni časa in de- : narja. Pričakujem, da se bo- : do naši uvrstili v skupino A." Vegetarijansko kosilo vrtcu v eni od enot Kranjskih vrtcev bodo skušali septembra na željo nekaterih staršev uvesti vegetarijansko prehrano za otroke, stare od tri do Šest let. Suzana P. Kovačič Kranj • Pred časom je skupina staršev izrazila željo, da see doplačati. V enem od ljubljanskih vrtcev, kjer imajo tak oddelek, je to približno deset evrov na me- bi njihovi otroci, ki bodo sec. "To pomeni, da bomo obiskovali Kranjske vrtce> morali odpreti heterogeni imeli na voljo vegetarijan- oddelek (otroci» stari od 3 do sko prehrano. Konec marca 6 let), med drugim bo treba so imeli predstavniki star- za strokovno pripravo vege-šev na to temo sestanek z tarijanskih obrokov usposo-vodstvom Kranjskih vrtcev. biti eno do dve kuharici, ki "Za zda) vegetarijanskega bosta to hrano pripravljali, oddelka ne bomo javno raz- Vsi ti otroci pa bodo nameš- pisovali, starši morajo na čeni skupaj v enem vrtcu vpisni list samo zabeležiti oziroma enoti, da se bomo "vegetarijanska prehrana". izognili transportu hrane," § Na podlagi tega bomo vide- je povedala Marjeta Podpe- , koliko bo dejansko takih čan, vodja sanitarno-žlvil- janska prehrana uvede po na." Zapriseženi vegetari- otrok (po trenutnih poda- skega nadzora v Kranjskih dopolnjenem tretjem letu janci poudarjajo pozitivne tkih 7 do 8), potem pa se vrtcih. Dodala je $e: "Starši starosti otroka, popolnoma učinke in svarijo pred uži- bomo na ponovnem skup- bodo morali pred poslova- pa se mora izključiti vegan- vanjem mesa, medtem ko nem se sta nku s s ta rš i dogo - njem takega oddelka podpi- stvo v predšolskem obdo- ljubitelji mesa opozarjajo vorili glede oblikovanja in sati izjavo, da otroka piosto- bju invjavnem zavodu. Po- na bogato hranilno vred-funkcioniranja oddelka," je povedala Metka Benčič. voljno vključujejo in da je nujena oziroma nadomest- nost in večjo raznolikost zdravstveni nadzor otroka na živila morajo biti skrbno mešane prehrane. Odprto vodja zdravstveno-soci al ne odgovom ost sta ršev, II službe v Kranjskih vrtcih. Nadzorna pediatrinja v izbrana, prehrana mora vsebovati mleko, mlečne iz- je tudi vprašanje, ali ne bi morali o vegetarijanstvu odločati "otroci", ko bodo Starši bodo morali vegeta- Kranjskih vrtcih dr. Majda delke, jajca, zelenjavo, pol-rijansko prehrano zaradi MedvešČek je povedala: "Če nozmata živila iz žit, sadje, za to dovolj stari. Izbira je v dodatne priprave vsak me- že, potem naj se vegetar!- stročnice, oreščke in seme- rokah staršev. LIGA UPC TCLEMACH - 2A PRVAKA TCQ - LOKA KAVA : ALPOS ŠENTJUR SOBOTA» 14. 4. 2007, ob 20.15 ŠPORTNA DVORANA PODEN VABLJENI! RD TERMO : MRD DOBOVA KRŠKO Hala Poden, sobota, 14. 4. 2007, ob 20. uri TBE p^am i/e. skaum vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes, jutri in v nedeljo bo sončno in toplo. Amcij4 AS 2J ol(ol|e , li Met«o Sin hit. Pesem že diši po poletju, skladba namreč nosi naslov Modro morje, od danes naprej pa jo lahko slišite na radijskih postajah po vsej Sloveniji. Ciasbo in aranžma je prispeva producent Raay> besedilo pa je nil Simon Megitč. A. B. : KINO SPORED • DODATEK KINO (ENTER. KftAKJ Sobota, 14.4. 16.00 in18.00 SPOZNAJMO ROBINSONOVE 20 J O PISMAZIWOJIME 20.30 PISMAZIWOJIME KlNOZElLURJÉSENia Nedelja J 5.4. 16.00 in 16.00 SPOZNAJMO ROBINSONOVE 20.30 PISMAZIWOJIME Petek 13.4. 18.00 BOU ČUDNO KOT FIKCIJA, komedija 20.00 DOBRI PASTIR, drama Ponedeljek 16.4. 18.00 Sobota, 14.4. 18.00 SOU ČUDNO KOT FIKCIJA, komedija 20.00 SPOZNAJMO ROBINSONOVE DOBRI PASTIR, drama Izjemno zanimiva knjiga o življenju avtorja, ki je ne boste mogli spustiti iz rok. Ctno knjige z 20% popustom je ÌO EUR / 2400 SIT • BüM^«« • jMto IMS-IM Naročilo po UL: 04/2014241. e-poSti: naroc nine ^g-g/as. £r ali no Zoisovi 1 y Kranju od jh do Zablujence smo letos s pesmijo Kdo hoče plesati z menoj srečali celo na letošnjem izboru za slovensko evrovizijsko popevko, spot pa je luč sveta dokončno ugledal konec marca. Trenutno bend snema novo ploščo. ß Polona M. Baldasin impatična Sdrifska skupina Zablujena generacija je na letošnji Emi s skladbo "Kdo hoče plesati z menoj" požela veliko navdušenja. Single je pred kratkim dočakal tudi videospot, ki so ga fantje, podkrepljenega 2 dokumentarcem iz zakulisja Eme, premiemo že predstavili na domačih tleh. Zanimalo nas je predvsem to» kako oni gledajo na Emo in tovrstne oblike slovenskih izborov. Pogovarjali smo se z 'zablujencem' Primožem Aličem. Nekateri vam očitajo, da so z leti vaši albumi postali preveč komercialoi, da ste optistili pravi punkerski pridih osemdesetih in devel* desetih. Kako komentirate to izjavo^ "V osemdesetih smo bili % premladi, da bi lahko aktivno sodelovali v punkerskem gi- * prepoten zbudiš. Za nas je Ema predvsem zanimiva izkušnja." Kdo hoče plesati z menoj? se je na letošnji Emi uvrstil visoko. Ste tako dobro uvrstitev pričakovali? "Emi smo se posvetili stoodstotno, saj ne maramo polovičarstva. Za nas je bil uspeh že to. da smo se uvrstili na samo tekmovanje. Uvrstitev v finalni večer in na koncu Četrto mesto sta za nas odličen dokaz, da stvari delamo v pravo smer. Drugače pa je bil to enkraten vpogled v to, kako te stvari potekajo. Glasbe namreč ne dojemamo v smislu merjenja moči 'kdo je boljši in za koliko'." Je nastop na Emi vplival na vaše sedanje delovanje. koncerte, glasbo? "Predvsem nam je dal ogromen pozitiven naboj, tako da v tem trenutku pripravljamo komade za že šesti album, ki bo na policah banju. V devetdesetih smo pred dvajsetimi leti, Bedari- Zakaj ste se prijavili na (Če bo vse posreči) v mesecu razmišljali, delovali ter ja! Mi smo po vseh teh letih Emo? Radovednost, provo- maju. Koncerti so, dvorane ustvarjali, kakor smo takrat ostali "isti" in upamo, da se kacija? so nabito polne in v tem čutili. Po letu dva tisoč pač skomercializiiamo do konca. "Najprej je bila radoved- najbolj uživamo. Če se na- sledimo temu, kar čutimo da bomo lahko posneli vsaj nost, potem ugotoviš, da je vežem na to, da pripravlja- danes. Kar hočem povedati, Še kakšen album v "našem vse skupaj lahko Čisto za- mo nov album, komadi, ki je, da deluj času primemo..., stilu". Kako sploh dokazati nimivo, potem začneš raz- jih nameravamo posneti, pa kadar me udari nostalgija in kaj v resnici dejansko si. Če mišljati, da ti lahko uspe, so nastali pred Emo, potem bi rad okusil pridih tistih let, to, kar počneš, oz. to, kar po- da postaneš slovenski elit- lahko rečem, da na samo si zarolam kak bend iz tiste- čnemo Zablujenci, nekoga ni estradni glasbenik. Ti glasbo ta nastop ni vplival, ga časa, ne pa da nekomu ne prepriča, da mislimo res- pa imajo (kot je vsem zna- Zablujena je še zmeraj za- očitam, da bi moral početi no. Torej naše blefiranje tra- no), bojda kupe denarja ... stvari tako, kot so to počeli ja že več kot deset let. II in potem se seveda ves blujena in bo zablujena tudi ostala." Tudi stanovalci v hiši Big Brother so imeli praznike, njihova tedenska naloga je minila v velikonočnem duhu. Pogovarjali smo se z jessy, odšla je tudi mlada mamica Nina. Nina Va ant vrneš v hišo, bi se? "Ne. Za noben denar. Preveč mi pomeni tisto, kar imam zunaj sako soboto odide te hiše." Se ti seda}, kot zu* eden izmed sta- naaji opazovalki, zdi kaj novakev in tokrat drugače kot takrat, ko si je bila to Nina, še bila v hiši? "Vidim le, da je pred njo pa Jessy, vsak prikazan na svoj način ki se je sedaj že navadila na in da ljudje ne vedo čisto normalen vsakdan: vsega. Ampak vseeno, tako pač je. svo) "Počutim se bolje kot kadarkoli prej in se še bolj ve- lessy bo torej svoje ne-selim sončnih dni," je po- kdanje sostanovalce še vedala. Za koga od stano- spremljala preko spletne valcev pa boš sedaj najbolj strani in se z njimi srečala na kakšni kavi po koncu res ničnostnega Šova. stiskala pesti? "Za Andreja, ker mislim, da si to zasluži bolj kot vsi." Če bi ti Big Veliko prahu je dvignila Jessy iz Žirov se ne bi vrnila Brother dal možnost, da se * tudi mlada mamica Nina, v hišo BB. -MnaiA ki se nikakor ni mogla sprijazniti s tem, da je nominirana in so gledalci odločili, da Je ravno ona tista, ki mora hišo zapustiti. V Big Brother ju je zaupala, da ima ljubimca, kar je potrdil tudi njen mož, temnolaska pa je kasneje vse zanikala. Kaj je res in kaj ne, kdo se laže in kdo ne? Vse to boste lahko videli že v sobotni oddaji, saj se je ekipa Big Brother)a odpravila v Ninin domači kraj. Posebno presenečenje pa v soboto Čaka še koga izmed stanovalcev v hiši. zato kar počakajmo. i PETEK 13.4.2007 03 KULTUR; ▲ Koncert na velikonočni ponedeljek je navdušil do zadnje klopi polno Uršulinsko cerkev v Škofji Loki. Igor Kavčič v skladbah, naravnanih na tematiko velike noči, so se predstavile altistka [ana Jo-ila je ideja, prijatelj- df. mezzosopranistka Salka ski dogovor dveh in na koncu združba ljudi, ki se ob pravih stvareh vedno Kolarič in sopranistke Vera MJeJnik, Marta Močnik Pire in Francka Šenk. Za glasbeno spremljavo so poskrbeli znajo zbrati skupaj. Tako je instrumentalisti Klemen ob zakljudcu koncerta Stahat Bračko (violina), Jasna Rus mater, na velikonočni pone- (violina), Jeinej Bemik (vio-deljek v UrŠulinski cerkvi v la), Spela Loti KnoU (oboa), Škofji Loki, povedal Marko Janez Jocif (spinet), Jaka Tri-Črtaiić, skupaj z Marijo Le- lar (violončelo), z orgelsko bar sovoditelj večera, ki so ga skladbo pa se je na pwsebej pripravili v okviru 01 JSKD za to priložnost usposoblje-in Knjižnice Ivana Tavčarja. nih orglah iz uršulinske cer- Klopi je bilo premalo za vse, kve predstavil Klemen Kar- Profesorici solo petja na škofjeloški glasbeni šoli Saška ki so si želeli slišati najboljše ženske glasove iz Ško^e lin. Ob poslušanju orgel smo si lahko na velikem Kolarič in Vera Mlejnik sta se v eni od skladb predstavili tudi skupaj. / Foto Tornii Luader Loke in Kranja, ter liživati v platnu ogledovali fotografije odličnem petju in lepi glasbi, orgel (posnel jih )e TomaŽ na izjemen potendal, ki ga v prostorih, ki bi v idealni po- Uvodni ljudski pesmi Liobe Lunder), ki so po Karlino- Jenče so v nadaljevanju nad- vem mnenju pravi biser in grajevale pevske solistke, po kot take nujno potrebne te- veČini glasbene pedagoginje mei j ite obnove. "Namen in profesorice na glasbenih lega večera in tega koncerta sebi skriva loška Trnuljčica, nunski samostanski kom- vezavi z glasbeno-vzgojno vsebino ohranjal tudi sakral- pleks, je v dodatku h kon- no razsežnost teh prostorov. II certnemu listu zapisal Kar-lin in dodal: "V Glasbeni šoU Ponedeljkov koncert je lepa potrditev ^oraj zapisa- šolah v Kianju in Škofji Loki, ne želi biti le zapolnjenje Skofja Loka smo Že pred le- nih besed in lepo bi bilo, ko dirigentke zborov in kot to- praznine, nastalo z neizved- tom in pol z^novali projekt bi o tem v prihodnje razmiš- krat tudi solo pevke v različ- bo Škofjeloškega pasijona. Orgelskega središča v Uršulin- nih pevskih kombinacijah. ampak predvsem opozoriti ski cerkvi in pripadajočih Ijali tudi v škofjeloškem občinskem sveta Škofjeloški pasijon-Pasionska baština/Pasiionska dediščina Franc Križnar vseh umetnostnih pogledih. Tako so že v soboto, 31. mar- mentalnega koncerta v pol-noštevilno zasedeni cerkveni mije za ^asho z dirigentom, organistom, umetniškim ca, v župnijski cerkvi sv. )iiri- ladji kot prvič na Sloven- vodjem in ustanoviteljem an- ponedeljek, 2. ja v Stari Lold pri Škofji Loki skem izvedli znameniti Cou- sambla Tonetom PotoČni- apriia, se je v nastopili v imenu hrvaške perinov ciklus Mo/itv^no bo- kom. Šlo je za a cappella in z Zagrebu na Pasionske baštine/Pasijonske goslutjc. Poleg tega pa so v orgelsko spremljavo odpete Gornjem Gradu v akad. rkc. dediščine trije renomirani njihovih izvedbah poslušali postne korale, za gre^rijanski umetniki: organist Mario še glasbo skladateljev Raiso- koral, ki je T. Potočniku slu- sv. Katarine zaključilo letoš- Penzar in pevski solistki - al- na, Lukaäca, Pulitija. Bacha žil kot skladatelju za nove nje mednarodno sodelova- tistki Martina Borse in fele- in Charpentireja. procesij ske predstave Skcßc- nie ob 70-jetnici Muzqskegß na Kodrič. Šlo je spet za in- Škof) eloča ni pa so vrnili loSkega pasijona (škofi ^ Loka, društva Skqßa Loka in za ka- tema ci ona liza d j o Skqßelo- nastop z odprtjem potujoče 1995-2000) in za sedem terim vseskozi stoji Občina Škega pasijona, tega edinstve- razstave Ško^ehŠki pasijon av- polscenskili, koncertxùh pri- Skoja Loka v sodelovanju z nega in v celoti ohranjenega torja Alojzija Pavla Florjanä- zorov iz Škojehškega pasijo- zagrebško Pasionsfco boJti- dramsko-literamega besedi- ča, izdali posebno-tematsko na. Gre za vzdrževanje kon- no/Pasijonsko dediščino. Ta že 16. leto zapored obuja v tem tradicionalnem Času postno kulturno dediščino v la - našega nacionalnega številko Doneskov št. 14 k Lo- dicije SkoßehSkega pasijona spomenika iz leta 1721, saj Škim razgledom in vrnili glas- tudi takrat, kole-tega ni v šk. so hrvaški glasbeniki kot po- beni obisk z nastopom Komi- Loki. Ta pa se spet napovedu- sebnost tega vokalno-inštru- rtega zbora ljubljanske Akade- je za leto 2009. Kropa 3S0 iet rojstva jezuita Kappusa Kulturno društvo Kamna Gorica in Kovaški Muzej Kropa jutri, v soboto, 14- aprila, ob 19. uri v Dom krajanov v Kamni Gorici vabita na spominski večer ob 3S0-letnici rojstva rojaka Marka Antona Kappusa (1657 • 1717). O življenju, pomenu dela in zapuščini slovenskega jezuita in misijonarja v Mehiki bo govoril Tomaž Nabergoj, ku-stos Narodnega muzeja Slovenije. I. K. K ran; Zborovska "petica** Danes, v petek, 13. aprila, ob 20. uri bo v dvorani Gimnazije Kranj v organizaciji 2K0 Kranj koncert petih pevskih zborov, ki se pripravljajo na prihodnja zborovska tekmovanja. Nastopili bodo Ženski pevski zbor Dupljan-ke IZ Dupelj, Komorni zbor Vox Carniolus z Jesenic, Komorni zbor Krog iz Ljubljane, APZ France Prešeren Kranj in Komorni zbor De profundis» Kranj. I. K. Nakio Folklorno srečanje odraslih javni sklad RS za kulturne dejavnosti Kranj in Folklorna sekcija DU Naklo prirejata območno srečanje folklornih skupin, ki bo v nedeljo, 15, aprila 2007, ob 15. uri v domu Janeza FilipiČa v Naklem. Prijavljenih je tz skupin iz mestne občine Kranj In občin Cerklje, Naklo in Preddvor. Po letu 2000 bo to Že drugo tovrstno srečanje v Naklem. Tokrat ga bodo popestrili tudi & sprevodom vseh udeležencev, ki se bo začel ob 14.30 pred Osnovno šolo Naklo. S. S. Območno srečanje otroških folklornih skupin Danes, v petek, 13. aprila, ob 18. uri bo v Kulturnem domu Predoslje območno srečanje otroških folklornih skupin. Nastopilo bo trinajst skupin iz nekaterih kranj* skih osnovnih $ol ter iz Preddvora, Besnice, Naklega, Cerkelj, P redose I j in Železne Kapfe. I. K. Kumpovo srečanje, dan za lutke v soboto bo od 9. ure naprej pa tja do 14. ure v Kranju potekalo regijsko srečanje lutkovnih skupin, imenovano po kranjskem lutkovnem nestorju Sašu Kumpu. Na treh prizoriščih, v lutkovnem gledališču In v modri dvorani gradu Khislstein ter v Otroškem kulturnem centru Krice Krače, se bo predstavilo 10 lutkovnih skupin iz Ribnega, Doba, Šenčurja, Bleda, Roj, Preddvora, Predoselj in Kranja, srečanje pa se bo zaključilo z okroglo mizo za režiserje in mentorje lutkovnih skupin, ki jo bo vodila selektorica jelena Sitar Cvetko. I. K. Razstava del Toneta Lapajneta Danes, 13. aprila, ob 18. uri bo v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost odprtje razstave Zemljo rtebu akademskega kiparja in nagrajenca Prešernovega skladaToneta Lapajneta. I. K. Veliki pomladanski koncert gimnazijcev Revijski orkester Gimnazije Kranj za prihodnji torek pripravlja tradicionalni Veliki spomladanski koncert, na katerem bodo nastopile tudi pevske zvezde, kot so: Oto Pestnef, Elda Viler, Ditka Haberl, Ana Oežman in Tomaž Ahačič. I.K. Darilo za nove naročnike! Izberite svoj priročnik. Naročniki Gorenjskega glasa knjižice lahko kupite na Zoisovi 1 v Kranju, jih naročite po telefonu St.: 04/2014241 ali po e-poiti; narocnine4^g*glas.sf popustom ip - -A K 04 NOMIN k a OR 245 PETEK 13.4.2007 COflAZOŠ INIK KOMPASHOLIDAYS uialog Prvom^u&kJ pot ovinia 07 • teLOl 2006111 pwm«*»^pctt/iT)n POČITNICE IN POTOVANJA VAITHOACNS NOVIGRAD ipa Sbenix RODOS KRETA ;7.4a5. y isisn 4 0L s PCL iA (I L J Z7.UÌ. hm nrsear mWa5nLvfl«.biB4n iiZinST ( IVS NZ. ooM lei s u 00 LKMMMBARCaONA^IfOWZOSISni Največja izbirfTOTMföil aMf 0J7$ST sCßKZ.ogM,H-bus WWW. kom pas. si JÉ .il TV SPORED PETEK 13.4. • RearnvTV 13.042007 P«THI Reaiffy 12.«) M^jna ^ìòfi n^ H^nj? 1330 14i0 Napaka? 1445 fte^dDje živali 1S3S tviHki vn 1&2S 16J0 Otuđeni] m^idne 17.15 Zdravnikovi zapiski 18J)S Podt^ki posnetki 1BJ0 ^paka? 19.00 Zann^äne jdiavniik« Aojstvo 20.15 Dan mo^ stniti ai JOS f^mnù 2100$antt v Yoiku 2230 vo 0030Oan m uniti 1220 [2\m m lorm». 2. dd 15.10 ZaljuMjen^, SI cW 14^ Usodna ^idxm 51.- S2 àm 153S Za ljubezen do (M. 46. • 47. del 17.40 i>onka 2 millonarjm 116.dd1835MariaA»a6^žeiw. skrivno b^ff, 74. M 21.10 Usodna ^utezrr, S2. « 22 JK Za ijuKeen do 47. dd 23.00 Sre^ v IjutKflu, 107. dH 253$ Ual^anje ^liKzni 124. de( SOBOTA 14.4. • ftMlčnTV I? R«aliiy 06.00 Krüiöio reievanje 0630 Drzni tatovi 07.15 Ndpdkd? 07.40 Hufianje 0830 aku nraä 08J5 VSiame Z9!xfl)e09.202böii vHoirywoodu10.lOOkoz3 0koirOOZk>anv KoHyvroodu 11JS ZkiOn v HollywCN^du 1130 Okoza oko 1L40aoänv Hcdlywoodu 1530Oko 2a oko 14^ v HoOywoodu 1S.10 Oko za okc 16.00 Zlodn v HdfywoDdü 1630 C«» za oko 1740 noàn i Hollywoodu 1U0 Okoza oko »PohčEtke 0330 DiTni taimr # Bonantka 06JXI 2ivn. 17. det0630 Za ljubezen dO Gm. -47. d«411.00 Na^ sknvno življenje. 15. 1130 Usodna ljubezen. 48 - 52. del 16J» Monl-ol&OO Živeti, l3.dell9J»VkiJhinji2An9ekifr in Ma(to, 3. del 20.00 Svetovni popotnik 21.00 4. del U.00 Üvlien)? z Anito. 15. de 25.00 Ljubezen upnda^ 3. dH NEDEUA 15.4. KMätyTV Realty 06Ì10 Kdo pa ms«, da 9?! 0740 Z^ ĆZ Tajpeja 06.05 Oirta 083S Pie^i 09J0 Zloän v Hollywoodu 10.10 Oko za oko 11.00 Zk3äi v Hol^woodu 1130 Dkoz» oko 1240 2k)än v Hoflywoodu 1530 Oko za oko 14i0 Zbön v Hot^Nvoodu 15.10 Oko za oko 16.00 Zlođn v Hofiywodu 1630 Oko za oko 1740 ZloOn v Hollywoodu 1630 Oko za oko 19.25 Drzn utovi 0235 Zdravr^ kartotekeOBiS Na n«u04.1SKA( Ròmantìo 06J» 2fveti 16. del 0630 iudeževa žend. 97.-101. del 114)0 N^ sk^o žMjenie. 16. del 1130S(«^v rjut«2ni. m .107.det16J»Mw-ÌQ ia.00 Živeti 17. del 19.00 V kuhinj z Angekxn in Mario. 4. del 20.00 Svetovni popotnik 21.00 PepeB:a. S. dei UJOO 2Mjen)e z Anito, 14. del 25J30 ljubeen napnifii 4. def OOJ» Nezvestoba. 4. det 01.00 Monio PONEDEUEK 16.4. redihy tv Reality 1240 Mejna policija U^OS 15.50 Kaj storiti? 14.20 Napaki? 1445 Reševanje iivali 15.10 Reievanje livali 1535 hnì^kì vrt 16.00 ^valski vit 16.25 Rojstvo 16.50 študenti mediane 17.15 Zdravnikovi zapiski 18.05 RPA 18.30 Napaka? 19.00 Zamolčane zdravniške zgodbe 19.50 Roj^o 20.15 Lov ns duhove 20.40 Lov na du^ve 21.05 lasnovidci 22.00 Same v New Yorku 22.50 prevaranti 2540 Medicinski detektr/i 00.05 Rostvo • lAiumka 12 JO Laurita t Lorenzo. I del 13.1 OZa^ubfena. Si del 14.0S Usodrv ljiä)ezen. 52. - S3, dei 1535 Za fjuberen do Glorie. 47. - 48. del 1740 Poroka z mifi/onai^ni. 117. del 1835 Maria Ros ženo, 96. del 1930Judež èva žena, 101 del 20 JO Naie OiTvno iivljenje. 75. del 21.10 Usodna l|ube»i, 53. del 22 JK Za rjubezen do Glorie. 46. del 23X0 Sreü V ljubezni 138. del 2535 Mai^evanje IjubezrilZSdel TOREK 17.4. ReafitylV ReaBty 12.15 Zapeki ffTajpeja 1240Me^ poft- dja 15.05 Hi^ive 1530Kaj storto? 1420 Napaka? 144S Reiévanje ävali 15.55 2h/abki vit 16i5 ftojstvo 1630 Stucfenti medicirw 17.15 Zdravnikovi zapiski 18.05 RPA 16.30 Napaka? \9J30 V iskanju o^eta1930Ri3fStw20.15 Lov na duhove 21.05 Ja&novidd 22.00 Same v New Y»ku 2230 fvßtxta 2340 Meckiiskl detek* tM 00X15 Rojstvo 0030 lov na duhove OUO Jdsnovidd 02.10 Menti uoip Rmurtia 12J0 burna 91 Lorenzo. 4. del 15.10 ZaHubTjena. 84. dH 14.05 U»dna Qubezen. 53.- 54 del 1535 Za ljubezen do Oont 48. - 49. dd 1740Poroka z md)pnai)en^ 118. del 1835 Marta Rosa d^e 2eno, % del 1930iudeževa žena. 103. del 2020 NaSe ^crmo dvijenje. 76. del 21.10 Usodna ^lèezen S4. del 22.05 Za ljubezen do ^one. 49. del 23X0 Sfeä v ljubezni. 109. de) 2535 Ma§^anje iubezri126 del SREDA 18.4. iMlIryTV f^11^HPA1130Ri^l2.15Zapidiiz Tajpeja 1240 Mfjna polidja 13X5 Huj^nje 1530 Ka) sRMTti? 14^ Napaka?1445 Reševanje žIvaB 1S35 2vaHki vrt 16Ì5 Ro^o 1630 študenti medicin« 17.15 Zdravnikovi zapisi 18.05 n>A1830Mapaka?19Xl0Vbkanju očeta 1930 Rof^ 20.15 Lm na duhove 21X5 ias-novldd 22.00 Same v New Yorlru 22.50 Pre-vaisnt] 2340 Uedìdnski defektni 00.05 Rojstvo 0030rta duhove SMiMtka 12.20 Laurita in Lorenzo, S. del 15.10 Zaljubi^na. 8?. dei 14.05 Usodna ljubezen. 54. - 55. del 1535 Za ljubezen do Glorie. 49.-SO. del 17.40 Poroka z milijonarjem. 119. def 18.35 Mari» Rosa i^ ženo. 97. del 19.50 Judeževa žena. 104. det 20 JO Na» skrivno življenje. 77. del 21.10 Usodna ljubezen. SS. del 22.05 Za ljubezen do Glorie. 50. del 25.00 Sre^a v ljubezni. Maščevanje ljubezni. 23.55 ČETRTEK 19.4. MitylV Realriy 11X0 Rudenti rnedtc^ 11JS flPA 1130 Rc^ 12.15 Zapbki izlajpeja1240Mej-rta polK^ 15i)5 H u^1530Kaj storiti? 14J0 Napaka? 1445 Mvani^ žnrafi 1535 vrt 1625 Rojstvo 1630 Studenti rnedidne 17.15 Me^cinske zgodbe 18X5 RPA 1830 Napaka? 19.00 Debelost 19.50 Rojstvo 20.15 ü)v na duhove 21.05 i»noviđo 22.00 Same v New Yortu 2230 Prevarant) 2540 Medìdnki detektivi 00X5 Pa^ 0030Lov na duhove Konantia 12i0 üurita in Lorenzo. 6. del 13.10 ZaTjvbliena, 86. del 14.05 Usodna ^ubezen. 55. • S6. dH 1535 Za rjubesn do Glorie, SO. • 51. del 1740fMa z nvlQonaqem, 120. del1835 Uaù Rosa i^ženo. 96. del I930iud8ževa žer« 105. dei 2020 Nak ^^ ävH^r 76. del 21.10 Usodna ljubeea Sć.del22XS2a 6ii«2endoGione.St. dei 23.00 Sreö v ljubezni. 111. del 2535 Maičevanje Dubezn. 128. dei Da so generadje in kramljanje o ljudeh, ki jim pripadajo, nadvse zanimiva "stvar", ni nobenega dvoma. Pa Čeprav se poraja vprašanje, kaj pravzaprav je geneiadja. Tista, staiej- i znana, iz Časov "j armije", gimnazijski letnik maturantov, družinski rod ali kar celo obdobje, ki ga je zazna-movaJa uspelna in zanimiva generadja ljudi. Obe tokrat opaženi zgodbi zaznamuje predvojno generadjsko obdobje, ljubezen do narave in slo venstva in ne nazadnje, privrženost umetnosti "Ne pozabi napisat', da nobeden ni bil mlajši od 75 let Le župan jih Še nima, ampak kaže jih toliko Herleci: Roman, Grega, Milč in Matej z županom Pemetom je bil pred dnevi hudomušno navihan in kanček piker nastanku Slovenskega planin- guralikasvoje^vemuotroka lom povzel Zlobčevo poezijo: Emil Herfec ■ MiJč, starosta slo- ska djuštva Gams, ki je dalo ve- ki ga je v živijenju zaznamova- odo slovenstv\i in življenja In vensk^ gomištva, vodnik al- Uko pravili alpinistov. Gamsi lomoije, špoit, umetnost, veli- še preden se je Francetu ^odi-pinist in reševalec Zaljubljen v so se postarali kot se bomo vsi, ka slikarska imena, tudi partì- lo presenečenje, sta zvoke naravo iji življenje. In ne samo Herleca pa sta sklenila, da bi zanšdna, ter vsaj dve močni Dvoržakove in Mozartove so- on. V Kranjsko gostilnico, za katero skrbi bilo škjda, če bi spomin na to ženski in njemu ljubi Štirje nate za flavto in klavir prikiica-. najmlajši obdobje i^inil. Župan Dami- otrod (Domen, Bor, Ana in li mladi glasbenid: Pdona Biz» iz generadje dnàine Herlec, jan Perne, tó je s svojim obis- Rok). Obetalo se je še presene- iak ob klavirju in Gordana Buh smo prišli obudit spomine na kom dal še protokolarni pečat Čenje, za katerega mladostni s flavto. Padel je rdeč zastor in šestdeset let oiganiziranega generadji "^msov", je bil po- France pač ni vedel. Zdravko na ogled smo dobili odličen gomištva v Kranju ter pospre- dobnega mnenja. Obnajstarej- Krvinajevgoste povabil akade- mladostni portret Cirila Zlob- ša Herieca, Milča in Romana, je stopil še mlajši rod znane gorenjske družine. Romanov sin Matej ter Matejev Gr^r. Oba ponosna, pivi na očeta in strica, najmlajši pa na dedija. Ma-tq Hetkc. ki se je zidane volje nasmejal očetu, je pred slabim mesecem po podjetniškem prestopu iz Gorenjske banke "končno" prevzel m^edžer-sko vlc^o direktorja Zavarov^-nice Maribor v Kranju. Čeprav nekaterih z vrha slovensičega planinstva. Četudi imajo do gostilnico blizu, ni bilo, jih ne Herled ne mi nismo pogrešili mit odprle bolj kot ne Ijubrtdj- Morda so šale še bolj zalege. Roman in Matej ske fotografske razstave Gre-govega dedija Romana Herk* ca. Brata Roman in Milč sö se Drugo in drugačno generadjsko soočenje, z veliko osebna navdušenja in spoštova-: družno spominjala rojstne va- nja, pa sem oni dan doävljal v i sice Dobrave ter Vin^arja ob Gorcnj[vasi,vgalerijineutrud-: vznožju alpskega predgorja. n^ Ždravka Krvine. V galoij-: kar je oba zaznamovalo za vse ske prostore je povabil aka- Ciril Zlobec : živ^enje. Kako sta Karia Maya demskega slikarja Franceta : zamenjala za planinske potopi- Slano, Id je z odprtjem tokrat- mika, pesrüka in pisatdja, po- ca, Id mu ga je namenil France se Janka Mlakarja, prve letnike ne razstave zaključil praznova- nosnega Kiaševca iz Ponikev, Slana daljnega leta 1952, ko so Planinskega vestnika in kako so se. zaradi očetove službe so nje svoje osemdesetletnice, ki Cirila Zlobca, Id je svojih 80 se je začela lanskrea septem- praznoval leto pred France- prijatdjevali in se ob bomi hrani družili v študentskih časih, : se za nekaj let preselili na Sta- bra v Kranju, se nadaljevala v tom, svojim mladostnim prija- "Dora (Plestenjak, Francetova j jersko - vrnili nazaj na Gorenj- Mariboru in se stopnjevala do teljem iz Ljubljane. Umetnost- prva žena) nam je kuhala repo i sko. Odbojkai^ka žoga, dmže- 26. oktobra, ko se je na umet- na zgodovinarka Polona Ško- in zelje, stax>mno smo živeli, a : nje ob športu ter ob vzomikiih. nikov j ojstni dan v Ljubljani dič je odlično predstavila slikar- smo bili prijatelji in radi smo j Jožu Čopu in Kiementu Jugu, ^odil velik obisk. In stem glo- jevo življenjsko pot, dramski se imeli," je obujala spomine gomištvo na Storžič, Grinla-vec Kočno. vse to ie botrovalo bok priklon zveliko časti slikar- igralec Jože Logar pa je z nje- simpatična Veronika, ki je že JU, grafiku, veščemu risarju. t m \ ? iči IX m f/ « / I Ciril in Veronika Zlobec, France Slana in Zdravko Krvina mu lastnim prodornim redta- tista leta svoje srce dala Qrilu; ta je od ItfU 1989 redni član SAZU, je dopisni Član HrvaŠke akademije znanosti in umetnosti ter redni Član Evropske akademije iz Salzbur-ga. In oba s Francetom zaznamujejo in generadjsko povezujejo velika imena naše in svetovne kulture ter umetnosti. Biti v njuni družbi, je bilo tudi tokrat nekaj nepozabnega. Pomlad obeta. Uživajte jo. V Medani na prazniku pomladi, ob morju ali na kakem vršacu, kjer je Še zima. Mar ni lepo!? Cordana Buh A PETEK 13.4.2007 05 HUMOR Brat vse vidi. Brat vse ve Martin Strel preplaval Amazonko, piranhe, krokodili, morski psi, krapi in bohinjske postrvi pa kažejo že prve znake trajne alkoholiziranosti. Naš športnik, uitiamaia- je povedal, ko je izplul ob za- tonski plavalec, ljubitelj reč- ključku svoje poti. Bil je ne- nih rib» Dolenjec, učitelj kita- koliko razočaran predvsem re, nosilec Častnega naslova nad slovenskimi mediji, ki o kralj cvička, v zasebnem živ- njegovem podvigu niso poro- Ijenju pa Martin Strel je v 66 čali dovolj pogosto (žal Strel dneh preplaval 5268 kilome- neve, da poŠta iz Južne Arne- trov Amazonke In se vpisal rike pwtuje vsaj mesec dni, med najhitrejše Človeške ribe zato poročanje ni mogio biti na svetu, saj mu je uspelo tako ažurno, kot bi si on že- "dol skoz" plavati s povpre- leJ, o.p., mali brat), zato se je ^ Čno hitrostjo 2,7 metra na se- odloČil, da bo nemudoma od- | kundo. Svoje plavanje je po- potoval v ZDA, Iqer ga čakajo svetil ljudem, ki živijo ob z rdečo preprogo. Iz neurad- Amazonki, s poudarkom na nih virov smo izvedeli, da bo iztekel iz soda. potem pa je Dogodka na srečo ni tistih, ki so ga spremljali na snemal oglas za izdelovalca kljub izjemni kondiciji od- spremljal noben novinar, ra- njegovi poti in so ob njegovih preprog "Red Carpet". potopih in izplavanjih maha- nehal in umaknil usta od zen seveda fotografa redak- Da ljubi rdečo, je dokazal soda. Vse ostalo vino je tako dje Velikega brata, ki je bil U z zastavicami. Trenutno že tudi ob zaključku plavanja. steklo v Amazonko. Voda se porečju Amazonke ravno na poteka preverjanje posnet- Še preden je zlezel iz vode, jenemudomaobarvalavrde- dopustu. Uspelo nam je pokov, na katerih so obrazi so- so mu prijatelji iz strokovne to. ribe različnih vrst, izo- sneti tole fotografijo, ki jo delujočih dobro vidni. Plava- ekipe, ki ga je spremljala na brazbe in verskega prepriča- ekskluzivno objavljamo nje je posvetil tudi zašdti de- poti, namenili požirek cvička nja. so bile proti svoji volji nalem časopisu. Pričakovati ževnega gozda. "V deževnem kar iz soda (glej sliko). Strel primorane popiti velike koli- gozdu mora deževati, to je pa je po celodnevnem plava- ^^ cvička. Ne morete verje- dejstvo. če se ne raotmi že nju nekoliko nerodno, to se samo ime ' deževni gozd" go- mu dosiej sicer še ni zgodilo, ti, kaj so pijane počele po vodi... metale so se na hrbet. gre velike proteste različnih društev ljubiteljev živali, izvedeli pa smo že, da dr. Janez Kugelj namerava von o tem. Če t>o potrebno, odprl pipico in odlomil zapi- glumile majmune, ljudem svojo terapevtsko skupnost bom organiziral tudi nekaj ralo. Nekaj časa mu je še kazale jezik, poprdevale slo- samo za potne stroške vzeti letalskih prevozov dežja ..., " uspdo popiti ves cviček, ki je vensko himno... prvih i6 rib. Mali Brat Cor, dol, naokol' Študenti nimajo stila Skofieioški študentje so pred nedavnim pripravili tihi protest pred upravno enoto, kjer je potekala seja občinskega sveta, in so na tia (glej fotografijo) napisali svoje nestrinja-nje, da jih omenjeni svet kljub trudu, ki so ga doslej vložili v to, sploh "ne jebe". Zavod O Še vedno ni uvrščen v občin» ski proračun, poleg tega pa je bü Pasijon (ta je na črko P) obravnavan pred Črko O. To je nezaslišano. Zgodilo pa se je, da se svetniki in svetnice tudi tokrat niso kaj dosti ustavljali ob "študentskem predpražniku" in so mimo stopali čez. tje tako leseni. )a marsikakšno bi lahko skupaj uSpiČili. Ujeli pa smo debato dveh svetnic (glej noge), tó sta stali v Odvrgli sta napol pokajeni dgareti in stopili v prostor. II bližini vrat "Ti, a ne bi bilo fino. če bi se takole na vrata Naš namig Študentom. Ko boste naslednjič protestirali, polegel kakšen fest študent? A veš, da res, z roke bi mu poskrbite, da boste sami ležali med vrati. Ko bodo vstopali jedla, vse bi dobil od mene ... Ah, škoda, da so naSi študen- občinski svetniki, priporočamo, da se poležejo študentke. Č etverec 8re2 Sunka 1 0 preživetju: "Sem sočna velikonočna Sunka, ki sem Imeia Izjemno srečo, da sem bila podarjena vegetare jancem in sem preživela velikonočne praznike. Kaj me Čaka v prihodnosti. Še ne vem. Najbrž me bo pobralo od starosti." Sunka 2 O preživetju: "Sem najboljši prijatelj velikonočne šunke. družin» Podarjen sem skim prijateljem vegetari- jancev, ki so poleg tega tudi šefi mojih lastnikov. Zarad ljubega miru sem uspela preživeti velikonočne praznike, opažam pa že, da po meni roke steguje iz-letni srn. M Sova Are hi vis Komentar o dogajanju pri Sovi Slovenia: "Huhuuuuu, huhuuuuu^ huh, huh, huhu-uuu, huhuuuuu, uuuuuuuu-uuuuuuu. ' Marc Mosens]s O brskanju po njegovi vili v Mošnjah: "Močno sem upal, da bodo arheologi v Mošnjah našli tudi moje okostje. Kar nekajkrat so kopali zelo blizu, jaz sem tulil levo, levo, še mal' gor, levo ... pa nič. Celo stali so že na meni, ravno tam, kjer sem imel mošnje. Cviill sem ko prašiča, pa me ni nobeden slišaL" Pt^ROCHWKl HkM/smBom Pečemo za praznike 1. de Pečemo za praznike 2. del Praznična kuhinja Slavnostne jedi Dieta po praznikih Lahka kuhinja zdai samo öSBfll 3 J8 im (990 (906 sm Knjižice lahko kupite na Zoisovi 1 v Kranju, jih naročite po telefonu št.: 04/2014241 ali po e-pošti: narocnine@g-Qias.$i Gorenjski Glas Za va^ hflt^imio Co^ GG ^ZL^-I i mrpManmi PRVOMAJSKI izurr IM BOMMHJSKI OTOKE Program 1. dan: Odhod zgodaj zjutraj. 2 udobnim avtobusom vožnja do jezera Como 2 ogledom starega dela mesta Como. Nato vožnja v $vico do zdraviliškega mesta Lugano In ogled tovame čokolade Alpska roža. 2. dan: Po zaitrf(u Izlet z ladjo po jezeru Maggiore z obiskom palače dr\jžine Boromeo in botaničnega vrta na otoku Madre. Na otoku Isola dei Pescatori sprehod po ribiškt vasici. Na otoku Sella ogled baročnega gradu. Popoldne vmitev v Streso, r>ato odhod proti domu. Cenanleta:119EUR/28.517SIT Doplačila: palača Boromeo in vrtovi cca. ]0 EUR/2.396 SIT in prevoz z ladjico cc^. 8 EUR/1.917 SIT MJAVLJAMO tMO&NEVPiA IZLETA: • 12. maj - Veliki m (Grossglockner) (cena 33 EUR / 7.908 SITI • 19. maj - Dolomitiin Cortina D'Ampezzo (cena 42 EUR/10.064 SfTj a Tg e I Naročnikom Gorenjskega gtasa priznamo 10% popust! Prl/ave: Gorenjski glas po tel.: 04/201 42 41 alt Agencija linda po tel.: 04/235 84 20 al1041/248 773. Gorenjski Glas PETEK Ì3.4.2007 KRATEK O liMJ liAlVI 14. aprila 2007 Sobota jošt, Dunja, Justin Zvezde bodo naklonjene, tako da se bodo vse morebitne težave, poslovne ali pa v družinskem krogu, relevale karseda dobro in brez zapletov, 15. aprila 2007 Nedelja Helena, Božidar, LIza čepra v nedelja, to se pro vi da n počitka, bo kar n o poma. Raznim opravkom in obiskom ne bo konca in vsako prosto minuto $i bo treba izboriti. 16. aprila 2007 Ponedeljek Bernarda, Beno, Boža Prevladovali bosta obe skrajnosti. V domačem krogu umirjenost in sproičenost, v delovnem okolju pa napetost, sporne situacije in razne zvijače ter pasti. 17. aprila 2007 ^ Torek Rudi, Anita, Robi To je dober don za pridobivanje raznih materialnih dobrin. Sklepanje dobrih kupčij in naložb, ki so se v preteklosti p relagale. 18. aprila 2007 Sreda Erika, Konrad, Polo dede prijateljstva se bodo pojavili dvom t m vsaka st va r se bo najmanj dvakrat premislila. Tudi no izrečene beseda se svetuje previdnost. 19. aprila 2007 četrtek Ema, Leon, Laro Ugoden dan za poslovne uspehe, razne načrte in nedokončane projekte. Marsikaj v tem dnevu se bo obresto' vaio in polepialo trenutke. 20* aprila 2007 Petek Cveto, Neža, Hilda Že sama prva misel, do je petek, bo sprožilo občutek ugodja, ki bo trajal čez cel vikend. Vse bo tako, kot je tre» ba in ite bo nobenih skrbi. TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko, Odgovor nam pošljite do torka prihodnji teden na SMS pod šifro uganka, pripišite rešitev -I- ime in priimek na številko 03i/69-ivn, ali pošti na Gorenjski Zoisova 1, po glas, z.oisova 4000 Kranj, s pripisom "Tisoč ugank za odrasle''. Osnova okroglo ploščata vabljiva, kot ribica zlaU, nac^radr^ vse bo(| je boatta, ploščata in štirioglata. Izžrebafl in nagradi bomo dva pravilna odgovora (enega» ki ga bomo prejeli preko SMS, In drugega, ki ga bomo prejeli po pošti). Nagrado boste prejeli po pošti. Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi: metla. Tokrat pravilnega odgo-vora nismo prejeli- TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Razočarana* Nekoč si mi že pomagalo. mislil, kaj bi sploh rada. Pri- vzameŠ čas za sebe. Lep z vami in bi jih bilo potreb- hodnost ti prinaša prijetne pozdrav, spremembe na osebnem "lesen" zato se zopet vračam k tebi področju. Nekdo, ki si ga po pomoč. Kaj naj storim, da skc»raj že pozabila, se bo ne bom več tako razočarana spomnil na tebe In bo hotel Drago Tanja. Upom. da bo nod življenjem. Sama se obnoviti vezi, ki so se v pre- tvoja rubrika še dolgo, saj mi imam za zelo pozitivrio m teklost« pretrgale. Kako da- polepSa vsak petek. Tudi horo-znam biti zadovoljna z majh- boš šla, razmišljaj šele skopi so zelo zoriimivi. Rada ni mi stvarmi Kaj je potem takrat in se ne obremenjuj. bi, da mi pove^ za moje in mo- narobe z menoj, ne znam si Tudi s pozabljenimi prijate- ževo zdravje, dnjgo bo pp že več pomagati. Upom. da boS |j] boš prišla v kontakt In kako. Lepo vas pozdravljam, imela kakino lepo napoved obeta se ti veliko druženja. za mene. Hvala ti! no zamenjati. Ne pomagajo mu več, tako kot včasih. Operacije, za katero me sprašujete, ne vidim In bi rekla, da tudi ni potrebna. Vaše težave, ki jih Imate s krčnimi žilami, se odpravijo, oziroma zelo omilijo in iahko se odloČite za poseg, o katerem premišljujete. Kot vem od drugim ljudi, so te operacije zelo uspešne. Zaenkrat vam sladkorne Še Rada si med ljudmi, sploh s Če je zdravje, potem je vse. tistimi, s katerimi si na isti Na žalost se na to velikokrat nI treba zdraviti, a res je, da NIČ nI narobe s teboj, zato valovni dolžini. V drugi po- pozabi. Skoraj vsi smo taki vam sladkor precej niha, a to misel kar takoj odpusti. lovici leta boš prevzela več- brez izjem. Starost oziroma sami veste, da je to zelo od- odgovornost v službi, kar jesen prinese marsikatero visno od vaše prehrane in Zadnje Čase se ti bolj malo dogaja in tako ti veČ časa ostane za premišljevanje. dobro delo. Dopust bo tak. bo iz različnih razlogov tegobo, a kot vidim, se oba z možem kar dobro držita. gibanja. Skrbi, ki jih Imate zaradi srca, so odveč, saj ne Otroci so ti zrasli in so sko- kakršnega si lahko samo že- Možu svetujem, da gre na vidim nobenih težav okoli raj na samostojni poti, službi imaš vse v redu, v ljubezni je tudi vse dobro. iš in tudi s financami se bo pregleda za ledvici In pro- tega. Gibanje obema zelo dobro izšlo. Uživaj življenje v vsakem trenutku in ne stato, saj je izvor njegovih novih težav prav tu. Glede koristi in naj ga bo Čim veČ, seveda v mejah normale. Prav imaš, marsikdo bi si imej slabe vesti, če si včasih zdravil za pritisk se strinjam Želim lepo poletje v jeseni. HOROSKOP TANJA in MARICA i) Oven {21«3. •214.) Kmalu se bo izkazala vaša borbenost, nekdo vam bo predlagal nekaj, kar vam bo že takoj na začetku sumljivo. Vztrajali boste pri svojem, čeprav bodo letele hude besede. Šele kasneje boste izvedeli, da ste imeli Še kako prav. Bik (22.4. - 20.5.) Preteklost in z njo povezani spomini bodo ujeli vašo prihodnost oziroma sedanjost In vaše življenje bo s tem postalo še bolj nemirno, kot je bilo doslej. Postavljeni boste pred več odločitev. Naglica, to ni rešitev. Dvojčka {21«5. -21.6.) Ljudje okoli vas se vam bodo zdeli nemogoči. Ne boste mogli razumeti tistih, ki bodo drugače razmišljali. To vas ne bo zmotilo in še naprej se boste veselo prtpravl)ail in kovali presenečenja tako za vas In druge. Rak (22,6. • 227.) Zagon na delovnem mestu vam bo popustil v tolikšni meri, da bodo to opazili tudi drugi. Sicer brez škode, le navajeni vas niso tudi po tej plati. Tudi v družinskem okolju bodo komaj prenašali vašo slabo vo-io. Reši vas ed no lahko le dopust. Lev {237. * 23.8.) Končno si boste lahko oddahnili. Neke malenkosti vam bodo sicer še ostale, ki pa jih boste lahko tudi preložili. Kmalu boste začeli s pripravami na več/o zabavo, ne smete pozabiti na nekoga, ki mu povabilo veliko pomeni. Devica {24.Z. - 23.9«) z obiski pri poslovnih partnerjih boste morali pohiteti, da vam dobre priložnosti nekdo ne odnese izpred nosa. Pri podpisu uradnega dokumenta se boste upravičeno. Čeprav naskrivaj nasmejali. V krogu domačih ljudi boste prijetno presenečeni. Tehtnica (249. - 23.10.) Slaba volja, žalostne In obremenjujoče misli, vse to In Se kaj več bo postalo samo grenak spomin. Znova boste našli stvari, ki vas veselijo in napolnjujejo. Samo odkritje, da so vas nekateri zelo pogrešali, vas bo privzdignilo iz Škorpijon (24.10.-22.11.) Obdobje, ki je pred vami, bo zelo dobro za reševanje starih In tekočih uradnih zadev. Kar se tiče denarnih zadev, vam bo vaša naravna previdnost prišla zelo prav, saj se boste s tem izognili nespametni naložbi. Strelec (23.11*- 21.12.} z denarjem Še nekaj časa ne boste ravnali po svojih zmožnosti In Še kar naprej boste prelagali svoje obveznosti. Da se jih je precej nabralo, dobro veste tudi sami, a z določenimi osebami se morate pogovoriti, da ne bodo posledice Še slabše. Kozorog (22.12. * 20.1.) v bližnji prIKodnostI bo končno prišla do izraza vaša creativnost. Pri tem je mišljena tako v ljubezni, kot na delovnem področju. Glejte le, da vam zanos ne zamegli občutka za pravo mero. Pred vami je daljša pot. Vodnar (21.1. • 19«2.) Na Čustvenem področju boste prišli do novih spoznanj. Stvari, na katere doslej niste bili pozorni, vam bodo pomenile vedno več. Sprememb se boste seveda ustrašili, a hkrati tudi težko pričakovali vse, kar prinašajo. Ribi {20.2. - 20.3.) Na poslovnem področju se boste prizemljili in zahtevali pošten odnos. Zaupali boste sami sebi In tudi drugim dokazali, da ste vredni In da zmorete veliko več, kot ste doslej pokazali. Pri denarju bodite pazljivi. PETEK 13.04.2007 07 KRIZANKy PRENOVLjEN RAZSTAVNI PROSTOR: AKCIJA LESs OD 12,4. 2007 DO ODPRODAJE ZALOG TC DOLNOV, Šuceva 23, Kranj, tel.: 04 2042 714 m PARKETOV HARO« NOTRANJIH VRAT LIKO VRHNIKA IN LIP BLED - MONTAŽA VRAT ■ BANKREDIT DO 300.000,00 SIT ODPLAČILA DO 24 MESECEV, DO 6 MESECEV BREZ OBRESTI H! LAMINAT AC3/31 KUK OREH ČEŠN|A, STARI HRAST nora censt: 7,00 EUR/m' (1.677,48 SfT/mO CELENIO byHARO ■ Okenske police EDER HELOPAL Lepila za vse vrste parketov • Kuhinjski pulti ■ Barve SADOLIN iTopli podi PRI NAS KUPLJENO BLAGO VAM TUDI POLOŽIMO 02. VGRADIMO!!! PARKET GOTOVI PANELNI HARO HRAST, BUKEV NATURREL LAK 600 x 180 x 12 nora cena: 16,65 EUR/m' (3.990,00 Sfl/mO PARKET GOTOVI PANELNI HARO OREH NATURREL LAK 600 x 180 x 12 nora cena: 21,99 EUR/m'(5^69,68 SfT/m^ goflemm CUS useha. nafuwha talna OBLOGA pltpadnkf umatov ancleZev SOSÈO ĆSRNEJ amca OftUGO ws nove SVtNEJE H&XMi» RUSKI VUUUfl PARKET GOTOVI PANELNI HARO HRAST TREND EHATII. lAK 2200 x 180 x 13,5 nora cena: 21,99 EUR/m' (5.269,68 Sn/m') smiCA • L KfUJPR kopru MOOCL VOOA UA ----.'t 8HU KOREh acABEn tavlor » t 4 ^ * TRMNAT TRC^ sestavtl* f. kalan BVTANSM PFVFC glussto SIRUE prftr. DUaCA MAUeOL učar A^nOMO. BLOV ibirill flauet snovrr veteft GOREHJSK QUS kutavtoa HCEU AfRläKA HR2UCA a^ottka JliISPlSA- tbljjct REM» mjCtfsn DOSKOK s POKLaOM VISO«( kaaht SPOUBOX VHOKI tka žareKNA &ASaR£2 VĐJNE nadle2ha Žli2ElXA šaaipion K^V SevERW ttaui PESNIK HENMT CUSSO« NfNMIX PARKET GOTOVI PANELNI HARO HRAST TUNDRA DIMLIEN U^K2200x 180x13 nora cena: 25,00 EUR/m' (5.991,00 SIT/m') REPUBL amaqa cvetuca. prhju E.LESENE TALNE PLOŠČICE jutranja ofojna plia£a OBER ■ LESENE TALNE PLOSCICE HARO CELENIO COTTO KLIK redna cena: 54,00 EUR/m' (12.940,56 SIT/m^ nora cena: 34 99 EUR/m^ r8.3SS.00 SrT/m^^ ekica AFfOin vel£tok 4.VRATA LIKO VRHNIKA -8% HAOänU rem na hrva&sh izoümäja 1 ^EMGOJ avgust Vse cene veuaio za gotovinsko piačiio. Vse ceni so v eur in vkmi^čuiejo 20% DDV Cene v sit so paeračunane po paritetnem tečaiu Banke Slovenija leur = 239,64 sit. KAR SE v LES3 DOGOVORI, glavno TO ZAGOTOVO DRZI! eClZDAA. aiAJNAA HAaV lOfUOJU evans KAKL suh tkatma 2a zavese te2a KAMD naznaxo otfbngst rusjanovoi LgftlD j «LAVNO TO UE MOĆ. jakost topio za lake pouuoza sladice SUKAR iUBK SeOLA KW JE6UČ joRoe HLlĆfVO KRA^nai uplju msja PA&UA KAROO erađlski pisaiuj ama > » ROĆM VOfiiK DSU HRV HO- GOHFTAS {coaaw I « urad. WSABNA GRdM JUNAK, AJANr swbot. za&aru VRSTA IGUVOI oscar euller KEM. MENT(Yb) eva lonoyka OLUfiĆENA PROSENA ZRNA has kartograf fWWI 11 17 14 t5 16 t7 1s 27 vttoka vzpetma pevec raha2 ZOTTl TC DOLNOV Šuceva 23, Kranj, tel.: 04 2042 714 Za r^«valce kriianke smo pripravili Sest lepih nagrod: 1. nagrada • bon za nakup v vrednosti 41,73 EUR (10.000 SFT) 2. nagrada • bon za nakup v vrednosti 29,21 EUR (7.000 SIT) 3. nagrada - bon za nakup v vrednosti 20,70 EUR (5.000 SIT) A.. S. in 6. nagrado podeljuje Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno gesfo, sestavljeno iz Črk z oitevllCanrh polj In vpisano v kupon iz križanke) [Ite na dopisnicah do srede. 25. aprila 2007, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kran;, p. p. 124. Dopisnice lahko oddate (ud? v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. la» 9 « 9 e. Utca dmaii coc*« pr»krvte« Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu it. 24, je bila Pizzeria Romano, "avćarjeva ulica 31, Kranj. Nagrajenci: 1. nagrado • 4 pizze, prejme Andreja Kokalj, Planina 34, Kranj; 2. nagrado • 3 pizze, prejme Milan Kavčič, Greg ob Savi, 4211 Mavčiče; 3. nagrado • 2 pizzi, prejme Marija Mlakar, Sameva 29, looo Ljubljana. 4,, in 6. nagrado, prejmejo: Danica Vari, Hrib ki jo podejuje Gorenjski glas, , 4205 Preddvor; Marija Drobič, Kamna Gorica 23, 4246 Kamna Gorica in Igor Križnar, Hudi Graben 2a 4290, Tržič. 08 PETEK H. 4.2007 DRUZ ^BN KRONIK; Aktualna slovenska miss Iris Mulej pravi, da na izboru za miss sveta največkrat zmagujeta klasična in eksotična lepota» čeprav se včasih zgodi, da gre lenta najlepše v roke dekleta s seksipilnejšo energijo. T.-- I '.'Li A en ka Brun Ravno tako si ga bomo lahko izbor, pa $e nI znano. Med pri- Bajaffl & iastnikton so iiav- odedali na tdeviziji, kasneje pa spelimi scenariji so izbraii naj- duševali na Gospodarskem rišel je čas, ko se začenjajo različni pre- bo Tdeviaja Sbvenija prenašala tudi izbor za Miss Sveta. boljšega in lahko se ^odi, da razstavišču pretekli teden, nas bo toh«)! med lepoticami ljubljanska dvorana Kodelje-Predizbori se začnejo na Šla- zabavaJ kar virtualni voditelj vo p>a bo 17. aprila gostila an- idzbori slovenskih jerskem, potdoli pa bodo tudi deklet za takšna in na Notranjskem, Primorskem 02dr0nia voditeljica. Tako kot vsako leto bo tudi sambel Kitajskega nacional* nega cirkusa, ki se bo sloven- drugačna lepotna in na Koroškem, kar pomeni, letos potekal izbor obleke za skemu občinstvu predstavil z tekmovanja. Tako je razvedril- da se bodo Gorenjke za svoje miss Slovenije, vendar tokrat v vrhunsko akrobatsko predsta- ni program Televiaje Sbvenija v sredo na novinarski konfe- uvrstitve boriJe na tujem tere- sodelovanju z revijo Elle. Glav- vo Marco Polo, namenjeno nu. Tako kot njena predhodni- na nagrada za miss Slovenije tako najmlajšemu občinstvu rend skupaj s partnerji (Gerži- ca, se bo tudi Iris letos od svoje seveda vključuje tudi prevozno kot tudi vsem ostalim generacijam. Že nekaj časa pa se Sei^eja Valjavec in Marko Modrej z na Videoton, Opel, Elle, Slo- krone poslovila že junija, Če- sredstvo - letos bo to kar Oplov venske novice) predstavil letoš- prav je bil dolga leta izbor za malček, slovenski avto leta nji projekt Miss Sloveni^ za slovensko miss za miss Svela v 2007, z vso dodatno opremo, jesenskem časa kasko zavarovanjem, plačano Radia Beivi ukvarjata z zani- Tokrat bo polfinalni izbor v registracijo in akontacijo do- mivo temo: menjavo poklica. Miss Svela. Predizbore in polfinalni izbor za miss Slovenije bomo tokrat lahko spremljali petek, j. junija 2007, vTermah hodnine. Miss Slovenije ga bo Tokrat se je Sergeja preizku- od konca aprila do konca maja Olimia, zaključni izbor pa ko- dobila v trajno last, dobila pa bo sila v vulkanizerstvu. Marko na prvem programu T^eviaje nec junija. Vse prireditve do fi- tudi vso garderobo za svetovni pa v svetovanju strankam v tr- SkTvenija v nedeljskih oddajah nalnega izbora bo vodila Katja izbor in vso garderobo, ki jo bo govini z oblačili in po bese- Tist^ lepega popwìdneva, fi- Tratnik, voditeljica na Televiziji nosila na izboru za miss Skwe- dah njegove nadzorne', lahko ralni izbor pa bo konec junija. Slovenija, kdo bo vodil finalni nije. lakoj zamenja poklic. Priprave na tiskovno konferenco (Maja Nemec, Petar Rado* Aktualna miss Iris Mulej bo svojo krono predala svoji viČ, Borut Cazvoda, Urška Božič) i ni^ivr^ioou naslednici že letos junija./^<»0 i na ook Kitajski nacionalni cirkus je paša za oči. /Fote irhMoegam^toria Vedno razpoloženi Momčilo 8ajagič-Bajaga /Foto zaiiicD(M«roMijc«n) Sergeja se je v moški vlogi znašla ... Marku pa svetovanje strankam tudi nI delalo težav VRTIMO GLOBUS Conneiy za samostojno Škotsko Legendami igralec Sean Connery je izjavil, da bi se v domovino vrnil le, če bi bila Škotska neodvisna. Rojen v Edinburghu je pred več kot pol stoletja domovino zapustil, živel je v Londonu in v Španiji, zadnja leta pa na Bahamlh. Nekdanji James Bond, ki je pristaš škotske nacionalne stranke, zavzeto spremlja politične razmere, ob tem pa postaja vse bofj optimističen, da se mu bo srčna želja, da bi bila Škotska samostojna, uresničila. Se Gates ozira v vesolje Najbogatejši Zemljan BiH Gates naj bi premišljeval o tem, da bi poletel v vesolje, ]e z Mednarodne vesoljske postaje sporočil ruski astronavt Fjodor juršikin. Sklicuje se na besede Catesovega prijatelja Charlesa Simonyija, ki je prav tako obogatel v Microsoftu, trenutno pa je turist na vesoljski postaji. V podjetju Space Adventures, kl organizira polete, o Gatesovih načrtih, ki naj bi ga stali 19 milijonov evrov, še niso bili obveščeni. Oče je Larry Birkhead Konec je ugibanj, kdo je oče pol leta stare deklice Dannìelyn, hčerke pokojne Anne Nicole Smith. Testi DNK so pokazali, da njen biološki oče ni Howard K, Stern, ampak fotograf Larry Birkhead, ki je bil Annin partner» preden se je poročila s Sternom. Kdo bo dobil skrbništvo nad deklico, bo znano v kratkem, Stern pa že izjavil da, se z Blrkheadom za skrbništvo nad deklico, ki ie edina dedin- ja premoženja pokojne zajčice, ne bo bojeval. Kirsten o drogah Obetavna hollywoodska igralka Kirsten Dunst je za britansko revijo povedala, da kadi marihuano, pa tudi druge droge je poskusila. "Obožujem travo. Nikoli nisem veliko kadila, mislim pa, da ima Amerika smešen odnos do trave. Če bi jo vsi kadili, bi bil svet lepši," svoj pogled opisuje zvezdnica Spidermana. Previdno dodaja, da s tem ne misli, da bi morala biti 'zadeta' ves čas, saj le pravilna uporaba spodbudi kreativnost. Live >. Tjaša Nedeljko prihaja iz mariborskega konca. Že leta uspešno nastopa na lepotnih tekmovanjih in se pojavlja na modnih stezah. 1