a; LluMi i an i j
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO
Številka 5
MAJ 1976
LETNIK XIV.
Pogled nazaj naj nam odpre nči na poli * prihodnost
Ko me je glavni in odgovorni urednik našega časopisa zadolžil, da napišem rezime dela DS TGA v pretekli mandatni dobi, nisem mislil, da bom s tem imet toliko dela, Želel sem le kronološko opisati ves potek mandata in se le tu in tam dotakniti pomembnejših stvari in odločitev. Takšna želja je obstojala samo do trenutka, ko sem hotel začeti s pisanjem, potem pa so se vrstili problemi. Nova ideja o načinu rezi-miranja preteklega dela je bila: zelo kritično in tudi samokritično opisati obdobje samoupravljanja v preteklih dveh letih. Tudi to misel sem opustil, ko sem se spomnil mnogih argumentov za in proti takšnemu kritičnemu prerezu skozi delo samoupravnega organa. Odločil sem se narediti mešanico kronologije dela in objektivnega ter kritičnega in subjektivnega gledanja na dogajanja v našem samoupravljanju.
Edvard Kardelj, kot vodilni samoupravni teoretik je večkrat povedal, da je samoupravljanje v naši družbi živi organizem, ki se nenehno razvija in raste, kateri je v nas in mi v njem in da se prav vsi učimo in razvijamo skupaj Z njim.
Nihče še ni izdelal modela samoupravljanja h kateremu strmimo mi in katerega si Želimo. Mi, Jugoslovani, smo pionirji na tem področju in učimo se lahko le iz lastnega dela in lastnih napak.
Tudi DS TGA in njegovi kolektivni izvršilni organi so bili v pretekli mandatni dobi pionirji na tem področju. Bili smo prvi, ki smo zaorali še nezaorano polje samoupravljanja, ki smo v obdobju ustanavljanja OZD — TOZD, SIS in drugih oblik medsebojne svobodne menjave dela in rezultatov dela bili v prvih
Odličja, ki obvezujejo
Naši odlikovanci. Foto: K. n.
V letošnjem letu, predvsem pa ob prazniku osvobodilne fronte slovenskega naroda ter prazniku dela je bilo organiziranih vrsto proslav in kulturnih prireditev na katerih so mnogi državljani prejeli priznanja in odlikovanja za njihovo dosedanje uspešno delo. Tako je vrsta zaslužnih družbenopolitičnih delavcev širom naše domovine prejela razna odlikovanja. V naši republiki pa so bila podeljena tudi priznanja OF ter srebrni in zlati znaki sindikata Slovenije.
Med delovne kolektive v Sloveniji v katerih je prejela odlikovanja vrsta delavcev sodi tudi naš. Pri nas je
dobilo odlikovanja sedemnajst delavcev. Z njimi jih je odlikoval predsednik SFRJ tovariš Tito.
Na osrednji svečanosti v veliki dvorani TGA v restavraciji Kidričevo, ki je bila v sredo 28. aprila ob 19. uri z bogatim kulturnim programom v katerem so sodelovali: godba na pihala sindikata TGA, šola »BORIS KIDRIČ« Kidričevo in mladina ter gostje iz sosednje republike Hrvatske (iz Medžimurja), so bila podeljena tudi odlikovanja 17 delavcem iz naše tovarne. Po odig-
(Nadaljevanje na 5. strani)
IZVOLILI SMO NOVE SAMOUPRAVNE ORGANE
Tokrat objavljamo imena' vseh novoizvoljenih članov delavskih svetov. Imena novoizvoljenih članov ostalih samoupravnih organov bomo objavili v prihodnji številki »Aluminija«.
Na volitvah 29. aprila letos so bili izvoljeni v organe upravljanja naslednji člani delovne skupnosti:
I. V delavski svet UNI AL
1.	Mohorič Milan
2.	Kozoderc Anton
3.	Tominc Maks
4.	Štelcer Rudi
5.	Heric Zoran
6.	Milosavljevič Milan
TOZD Tov. alum., elektroliza A TOZD Tovarna alum, livarna TOZD Tovarna glinice, rdeči del TOZD Tov. glinice, tek. vzdrž., vod. TOZD Vzdržev. investicijski oddelek TOZD Vzdrževanje, teh. pripr. dela
TOZD Tovarna alum., elektroliza A TOZD Tovarna alum., elektroliza B TOZD Tovarna alum., livarna TOZD Tovarna alum., anodna masa TOZD Tovarna alum., elektro ener. TOZD Tovarna alum., skup. za t. v. TOZD Tovarna aluminija, vodstvo
TOZD Promet, cestni promet TOZD Promet, cestni promet DS SS, splošni sektor DS SS, finančni sektor
7.	Posavec Konrad
8.	Prelog Viktor
9.	Lončarič Franc
10.	Mazera Ivan
11.	V delavski svet TGA
1.	Klasinc Vinko
2.	Mandelc Jože
3.	Pukšič Franc
4.	Šteineker Anton
5.	Terbuc Franjo
6.	Kranjc Alojz
7.	Kranjc Franc
Iz Tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu aprilu 1976 in v času od I. — IV. 1976.
Indeks 1976/1975 prikazuje odnos dosežene proizvodnje nar pram istemu obdobju lanskega leta.
I. Dinamika proizvodnje	— Indeks fizičnega		obsega	
Obrat — mesec		Doseženo		
	r lan	mesečno kumulativno 76/75		
A. GLINICA				
i. Izloženo				
— marec	100	87	99	100
— april	100	80	94	96
2. Kalcinirano				
— marec	100	90	105	106
K april	100	75	97	96
B. ALUMINIJ				
3. Elektroliza A				
— marec	100	100	101	103
— april	100	101	101	102
4. Elektroliza B				
— marec	100	104	105	101
— april	100	102	104	101
Proizvodni podatki
5. Elektroliza B — 12 P
— marec	100	104	98	80
— april	100	106	100	81
6. Elektroliza B —	- 12 S			
— marec	100	91	101 1	93
— april	100	104	102	94
7. Livarna				
— marec	100	100	101	100
— april	100	101	101	100
8. Anodna masa				
— marec	100	38	139	86
— april	100	—	86	62
II. Prikaz porabljenih surovin		na enoto	proizvoda ■	— IV/76
			Indeks	
Na 1 tono proizvoda		Plan		
			april	I-IV/76
1. GLINICA				
Al hidrat AI2O3				
— boksit		100	98	99
— NaOH		100	69	52
— para		100	93	98
el. energija		100	103	101
2. ALUMINIJ				
Hala A				
— glinica		100	100	100
— anodna masa		100	104	100
— kriolit		100	98	56
— Al fluorid		100	128	123
— el. energija —j	kemija	100	98	100
Hala B				
— glinica		100	100	100
— anodna masa		100	100	100
— kriolit		100	77	67
— Al fluorid		100	117	99
— fel. energija —	kemija	100	100	98
Hala B — 12P				
— glinica		100	100	100
— anodni bloki —	- amod. masa 100		98	96
— kriolit		100	104	85
— Al fluorid		100	105	87
— el. energija —	kemija	100	95	100
Hala B — 12 S
— glinica	100	100	100
— anodna masa	100	97	98
— kriolit	100	98	90
— Al fluorid	100	130	101
SSleL energija — kemija	100	98	99
ANODNA MASA Za izvoz: — petrolkoks	100		101
katranska smola	100	.—	98
Za domačo porabo: — petrolkoks	100		101
— katranska smola	100		97
— el. energija	100	—	93
NEZ 6 0 0 E
Aprila letos se je poškodovalo 13 delavcev.
Prikaz ponesrečencev po TOZD in DS SS:
na delu	na poti skupaj
TOZD ALUMINIJ	7	7
TOZD GLINICA	1	1
TOZD VZDRŽEVANJE	3	3
TOZD PROMET	2	2
12	1	13
OBLIKA NESREČE
1.	stisnjen je v nek predmet	6
2.	stik s škodljivimi	snovmi	1
3.	padec oseb	4
4.	padec predmetov	2
TOZD ALUMINIJ
1.	Mirjan Vedlin, mat. št. 823, se je ponesrečil 2. aprila, zaposlen v hali B. Pri odklanjanju anodnega efekta se mu je zlomil leseni — že nagoreli drog, zaradi česar je padel. Z obrazom je zadel ob vročo glinico na peči. Na levi strani lica je utrpel lažjo poškodbo.
2.	Anton Kirbiš, mat. št. 379, iz elektro-energetike, se je ponesrečil 6. aprila. Pri hoji po stopnicah je nerodno stopil in padel. Pri padcu si je poškodoval palec leve roke.
3.	Marjan Kozel, mat. št. 4122, iz elektrolize B, se je poškodoval 15.-aprila. Pri prestavljanju injektorja ob črpal-nem loncu, se mu je ta izmuznil iz rok in mu padel na prst desne noge. Utrpel je lažjo poškodbo.
4.	Ignac Matjašič, mat. št. 3010 iz elektrolize B, se je ponesrečil 28) aprila j Pri opravljanju nadzora v hali B, se je pri peči 644 vanj zaletel prebij alee na stisnjen zrak in mu na stegnu desne noge povzročil lažjo poškodbo.
5.	Stanko Predikaka, mat. št. 3599, iz hale B, se je ponesrečil; 30. aprila. Pri sestopu z el. celice mu je spodrsnilo in je padel na katodni del celice ob razbiti skorji. Desno nogo mu je zajel plamen. Utrpel je lažje opekline.
6.	Marjan Zidar, mat, št. 4127 iz hale A, se je ponesrečil 8. aprila., Pri nameščanju spone na anodno desko, mu je magnet spono sunkovito pritegnil k anodni deski. Pri tem si je stisnil sredinec desne roke.
7.	Ludvik Rodošek, mat. št. 1854, iz livarne, se je poškodoval
18.	aprila. Pri prevzemu al. odlitka iz kokile, mu je drugi izpadel iz naslednje kokile ter mu padel na stegno desne noge. Utrpel je lažjo poškodbo.
TOZD GLINICA
1.	Janez Marah, mat. št. 3163, iz glinice beli del, se je ponesrečil 2. aprila. Ponesrečenec se je peljal domov z dela. Med vožnjo je s stranske ceste pripeljala voznica z osebnim avtomobilom in izsiljevala prednost. Pri tem je ponesrečenca zadela s prednjim delom vozila. Pri padcu si je ponesrečenec poškodoval desno nogo in levi kolk.
TOZD VZDRŽEVANJE
1.	Rudi Čelan,, mait. št. 623 iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 2. aprila. Pri vlačenju cevi iz katodne omare je s palcem desne roke zadel ob železni profil. Pri tem je utrpel lažjo poškodbo.
2.	Venčeslav Milošič, mat. št. 4130 iz elektro vzdrževanja se je ponesrečil 14. aprila. Pri popravilu svetilke v mokrih mlinih se je prislonil ob gumi trak, kateri je bil prekrit z lugom. Utrpel je lažje opekline.
3.	Mihael Jeza, mat. št. 865, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 30. aprila. Pri nameščanju in vpenjanju jeklene vrvi s pomočjo žerjava okrog ležaja je ta zdrsnila s svoje lege in zagozdila delavcu palec in kazalec leve roke. Utrpel je lažjo poškodbo.
TOZD PROMET
1.	Albert Tomanič, mat. št. 2959, iz transportne skupine, se je ponesrečil 21 aprila. Pri transportiiranju pločevinastih posod, količine 50 litrov, je pon. stisnila posoda ob plato vozička, pri čemer si je poškodoval kazalec na levi roki.
2.	Vinko Zebeq, mat. št. 4143,, iz transportne skupine, se je ponesrečil 7. aprila. Zapiral je vrata na železniškem vagonu, med tem ga je udarila varovalna ročica po desni strani reber Utrpel je lažjo poškodbo.
Novoizvoljene
člane
saminpravnlh
organov
čakajo
odgovorne
naloge
Če smo v prejšnjih številkah našega glasila posvečali največ pozornosti evidentiranju kandidatov za nove bodoče člane samoupravnih organov in sami kandidacijski konferenci, potem tokrat velja glavna pozornost predstojećim nalogam, ki čakajo te novoizvoljene člane seveda skupaj z nami vsemi.
Volitve so za nami. Rezultati so znani in nam torej več ne preostaja nič drugega kot takojšnja vključitev v aktivno delo. Mislim, da je povsem odveč ponavljati tista stara dejstva, ki jih že vsi poznamo (vsaj morali bi jih poznati) kaj je samoupravljanje, kakšno vlogo m pomen imajo DS in njihovi- organi ter podobno. Vedno večje kompetence in tudi s tem naloge ter dolžnosti nas ne Je navajajo ampak direktno. prisiljujejo, da se čimbolj vključimo v razreševanje tekoče problematike v TOZD in v sami OZD.
V prejšnji številki smo se vsaj malce spoznali z novim osnutkom zakona o združenem. delu, ki prinaša izredno pomembne preokrete v celotnem samoupravnem, socialističnem, sistemu in katerega mora povsem jasno poznati sleherni član naše delovne skupnosti. Osnutke so dobili že tudi vsi poverjeniki sindikalnih skupin, seveda z nalogo, da o njih skupno s svojimi člani razpravljajo od Člena do člena ter dajejo svor je pripombe. Tega verjetno povsod ne bodo storili saj' je sam osnutek zares obširen. Sami poverjeniki pa bi ga morali še kako obdelati ter spoznati tudi ostale delavce v svoji skupini. Vsi vemo, da je o, tem tekla pestra razprava na tretji seji CK ZKJ na kateri je tovariš Roman Albreht podal referat, ki je izredno zanimiv, v razpravi pa je med drugimi sodeloval tudi tov. Edvard Kardelj. Iz vse te razprave je bilo moč ugotoviti samo eno in to, da so prav vsi enotni, da novi zakon o združenem delu prinaša delavcem nekaj povsem novega, saj pomeni korak naprej k osvobajanju delavcev in delovnih ljudi, samoupravljala pa naj' na podlagi svoje lastne prakse preizkusijo zakonski osnutek.
To sem omenil predvsem zato, ker tudi vse nias čakajo v tej smeri prav tako zahtevne naloge. Morali bomo vsi skupaj z novoizvoljenimi organi ta osnutek predelati, dati svoje morebitne pripombe in predloge, ki pa morajo biti vsekakor plod-skupnih prizadevanji za dosledno izvajanje tega zakona tudi v naši delovni organizaciji — skratka v slehernem delu proizvodnega procesa v vsaki TOZD. Sodelavci, ki smo jih na preteklih volitvah (29. aprila) izvolili v razne organe samoupravljanja nikakor sedaj ne smejo ostati osamljeni. Kajti mnogim, ki so morda prvič v teh organih je prav sedaj naša pomoč najpotrebnejša in tudi zato najkoristnejša. Če
Pogled nazaj naj nam odpre oči na poti v prihodnost
Hidravlični prèbijalnik v elektrolizi B
(Nadaljevanje s 1. strani)
»borbenih« vrstah. Tudi mi smo delali napake in tudi mi smo se učili. Nismo imeli pomoči, ali vsaj ne konkretne, v razreševanju nove, kvalitetnejše samoupravne problematike.
Pogosto smo se jezili eni na druge, na strokovne in vodilne delavce, če vse ni potekalo kot smo si želeli. Znali smo biti zelo strogi razsodniki v sporih, ki se niso tikali direktno nas, naše TOZD ali osebnih interesov; postavljali pa smo se včasih kot nevtralci tam, kjer bi odkrita in samokritična ocenitev prizadela naše osebne interese.
Skupaj z ostalimi delavci TGA smo dosegali in dosegli pomembne samoupavne zmage. Vse več je zavesti prisotno v našem samoupravnem delu, vsè več informiranosti in delegatskega duha, vse več odgovornosti v našem delu. Lahko zapišem, da smo že v marsičem prerastli poslaniške manire in se aktivno vključili v odgovorno delegatsko delo, čeprav ne morem trditi, da smo v popolnosti uspeli.
Ne da bi iskal opravičita za morebitne pomanjkljivosti v svojem delu, ali delu ostalih samoupravljalcèV, moram zapisati, da je preteklo obdobje bilo izredno razgibano in polno zelo zahtevnih nalog, ki jim ob učenju v novih samoupravnih odnosih, nismo bili vedno kos. Nikoli nisem bil zaskrbljen, če smo v svojem delu naredili propust zaradi prevelike želje po čim večjem in boljšem skupnem uspehu. Skrbelo me je le V trenutkih, ko smo znotraj že obstoječe ograje naše velike »domačije«
hoteli izgraditi še nekaj majavih, a vendar ograj, med posameznimi »sorodnimi gospodarji«.
Naš samoupravljalec je v vrtincu hitrih dogajanj moral iskati rešitve bliskovito, v hipu in je v tem v dobršni meri uspeval. Vsi vrtinci niso bili vedno premagani ob pravem času, toda nismo nikoli odnehali. Tam, kjer ni bilo možno preplavati vrtinca, smo gradili mostove zaupanja in sporazumevanja. V začetku majavi, danes, z novim osnutkom »Zakona o združenem delu«, imajo realno možnost, da postanejo trdna vez med dvema obalama, ki jih vežejo skupni interesi.
Zelo kritično bi ocenil naše delo iz posebnega zornega kota. Pogosto govorimo in se poslužujemo znanega reka »čas je denar«; temu pa nismo bili dosledni pri sejanjih na vseh mogočih samoupravnih nivojih. Velikokrat smo porabili precej časd ta obravnavo drobnih, majhnih in osebnih problemov, spuščali smo se v formalizme ali celo dlakocepstvo, pri tem pa nam je za obravnavo problemov od splošnega interesa primanjkovalo časa. Osebno smatram (kdr je možno tudi znanstveno dokazati), da nobena, dobro pripravljena seja ne sme trajati več kot tri ure. Po tem času popušča koncentracija, ljudje postajamo nervozni, prepogosto se spuščamo v formalizme in delujemo popolnoma neučinkovito. Upam si trditi, da smo ena izmed maloštevilnih delovnih organizacij, ki ima tako skrbno in strokovno pripravljene seje in da je le od nas samih odvisno, ali se bo vloženi trud za pripravo seje tudi obrestoval.
Mislim, da je potrebno v tem trenutku opozoriti na nekatere stvari, ki jih rhi, že bivši samoupravni organi, nismo v popolnosti upoštevali. Včasih smo pozabljali na pomen splošnih družbenih interesov in na dohodek kot družbeno kategorijo, Preprosto smo namreč gledali vse. skozi prizmo naših (osebnih in tovarniških) uspehov in rezultatov, ne upoštevajoč pri tem odgovornost do razvoja ostalih delov družbe. Realno je in tudi naša moralna obveza pred družbo je, da se s polno odgovornostjo obnašamo do skladnega razvoja vseh delov družbe, kakor znotraj TGA, tako tudi izven.
Povezava dveh dogodkov iz časa, ko sem predsedoval DS TGA, mi ne gre in ne gre izpred oči. Ta dva dogodka namreč zgovorno povesta o miselnosti, ki ne bi smela obstojati v naši delovni organizaciji. Na predlog glavnega direktorja (v skladu z obstoječimi pravilniki) za dodelitev stanovanja (vrednost okrog
500.000	din) polkvalificirane-mu delavcu izven prioritetne liste, reakcija delegatov DS TGA je bila spontana. Predlog je pozdravljen domala z aplavzom.
Drugi predlog glavnega direktorja za dodelitev kredita (80.000 din) izven prioritetne liste (toda v skladu s pravilnikom) dipl. ing. za katerega velja splošno mnenje, da je strokovno izredno sposoben, je klaverno propadel. Z vso dolžno spoštljivostjo do fizičnega dela, ne morem se obraniti vtisa, da je umsko delo oz. strokovnjak »persona non grata« v naši delovni organi-zacaji. Te moje besede naj bodo v premislek delegatom, ki so ustrezna sklepa sprejeli in delegatom, ki naše dosedanje delo nadaljujejo.
Ob zaključku objektivnega prereza skozi dela DS TGA v pretekli mandatni dobi, bi rad nanizal še nekaj osebnih misli.
Zahvalil bi se rad vsem delegatom in Strokovnim ter vodilnim delavcem na sodelovanju v preteklih dveh letih z željo, naj bo to sodelovanje v novem DS TGA še uspešneje in kvalitetneje.
Ne bi želel biti skromen, a vendar moram uporabiti besedo poslanica, da bi povedal kaj pričakujem v prihodnjo-sti. Naj bo to moja poslanica vodilnim in strokovnim delavcem ter delegatom v samoupravnih organih.
Tovariši vodilni delavci, vložite še več truda, želje in angažiranosti v sodelovanju s samoupravnimi organi v pri-hodnjosti. Vnesite vse svoje sposobnosti v izgradnji našega, TGA-jevskega boljšega jutri.
Tovariši strokovni delavci, bodite smoterni in odgovorni, toda bolj ažurni, na poti iskanja kaj in kako proizvajati in prodajati jutri.
Vam delegatom v samoupravnih organih želim veliko več uspeha v delu, kot smo ga imeli mi. Manj napak in več odgovornosti do poslanstva, ki ga opravljate. Pred vami in nami je sedaj zelo odgovorna naloga, sprejemanje novega zakona o združenem delu, kateremu morate posvetiti še posebno pozornost.
Svojim sodelavcem iz samoupravnih organov se zahvaljujem za sodelovanje, istočasno pa želim povedati, da so moji direktni nastopi in včasih ostrejša beseda imeli le en cilj: PRAVILNO, ODGOVORNO IN POŠTENO SA-MOUPRAVNO DELO!
POMLAD
Vojo Veličkovič
Novi blok v Kidričevem
(Nadaljevanje z 2. strani)
bomo že takoj v samem začetku delali s skupnimi napori in prizadevanji, potem tem članom ne bodo naloge izgledale pretežke in se bodo toliko bolj marljivo in odgovorno lotili svojega odgovornega dela v kolikor bodo ob strani začutili naše skupne napore in sodelovanje. Seveda bo potrebno čitnprej organizirati za vse novoizvoljene člane samoupravnih orga-
nov seminarje in predavanja (zato je naš DS TGA že tudi odobril sredstva), ki bodo nudila tem članom jasnejšo sliko in predstavo o pravem samoupravljanju prilagojenem naši organizaciji, ki pa razumljivo ne sme, odstopati od skupnih ciljev naše socialistične samoupravne družbe.
V času evidentiranja smo se na sindikalnih skupinah odločali za tiste, ki naj pridejo v poštev, v samem na-
daljnjem postopku in na kan- zirati prav na široki bazi de-didacijskih konferencah pa lavskega razreda. Takoj pa je smo izbrali tiste za katere treba opozoriti tudi na dolo-
smo prepričani, da bodo opravili svojo samoupravno dolžnost, kot od njih pričakujemo. Vsekakor pa s tem nikakor niso postavljeni v manjvredni položaj, tisti, ki tokrat niso prišli v poštev, kajti v nadaljnjem razvoju bomo potrebovali še razne komisije in svete ter še kaj kjer bo dovolj mest tudi za ostale. Kajti znano je, da naše samoupravljanje mora ba-
čene pomanjkljivosti, ki se že pojavljajo in v katerih nekateri novoizvoljeni člani smatrajo, da so v raznih samoupravnih organih le formalno. To smo občutili že
Naj mi nihče ne zameri, če se ponovno še dotaknem osnutka zakona o združenem delu. Kajti, ko sem listal po osnutku od člena do člena, sem našel toliko stvari, da sem se preprosto zamislil nad tem, zakaj' se večina naših delavcev bolj podrobno
Žaganje
Premik
doslej (predvsem v TOZD tovarna glinice), ko mnoge seje niso bile sklepčne. Mnogokrat pa je vladala tudi neodgovornost posameznikov, kar pa skoraj gotovo velja še za nekatere druge TOZD, vendar se ne ojunačijo, da bi svoje napake povedali širšemu kro-
ne upozna s tem še kako pomembnim dokumentom, ki je resnično največja pridobitev delavca v združenem delu. To omenjam zato, ker bodo prav naši novoizvoljeni člani delavskih svetov ter ostalih samoupravnih organov morali krepko poseči v to, da se bo-
Skulptura
gu delavcev v TGA ne zavedajoč se dejstva, da se na napakah učimo in, da tisti, ki dela tudi greši.
Zato bi bilo še kako poželjno, da bi se v našem glasilu oglašali s problemi in uspehi tudi iz drugih TOZD. Taka izmenjava mnenj, ki ni bila znana širokemu krogu zaposlenih v TGA bi še kako koristila in pomagala v nadaljnjem razvijanju medsebojnih odnosov tudi na samoupravnem področju. Naloge, ki čakajo novoizvoljene organe u-pravljanja brez dvoma niso niti malo lahke, saj1 bodo zahtevale maksimum napora vseh -fe-i. toda ne le njih, ampak vseh nas. Kajti, kot sem že povdaril, smo upravljavci prav vsi in ne le tisti, ki smo jih volili kot svoje predstavnike, ki so nam odgovorni za svoje delo in tudi sami kot p oe di nei ne morajo odločati o pomembnih aktualnih zadevah.
do do podrobnosti seznanili s tem zakonom. Kajti brez tega si jaz osebno ne morem več zamišljati uspešnega dela. Sklepi o neposrednih idejnopolitičnih nalogah ZKJ v boju za razvoj socialističnih samoupravnih družbeno-eko-nomskih odnosov v združenem delu niso pomembni le za člane ZKJ ampak za prav vse delavce v združenem delu. In prav zato bomo konkretneje o tem osnutku zakona še spregovorili oziroma jih obravnavali skupno z novoizvoljenimi člani samoupravnih organov, ki jih tako skupno z nami vsemi čakajo zahtevne in odgovorne naloge.
F. Meško
Če gre človek z odprtimi očmi po obratu glinice mimo avtoklavnih vrst vidi, da na raznih mestih piha para iz cevi. Takšen človek odprtih oči je tudi naš Stevo Lončarič. Po poklicu je visokokvalificiran ključavničar in je zaposlen v TOZD vzdrževanje na delovnem mestu vodje skupine ključavničarjev v avtomaciji.
Komisiji za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge je podal predlog za ureditev priključkov na merilnih in regulacijskih napravah pri parovodih in kondenčnih loncih. Predlaga zamenjavo holandskih matic s prirobni-cami. Holandske matice so namreč že kmalu po montaži pričele puščati paro in tako je para ves čas nekoliko pihala in s tem so nastale velike izgube na energiji. Poleg tega je bilo zaradi nastalih zapeklin otežkočeno popravi-
lo.	Da bi se v bodoče izognili takšnim pomanjkljivostim, je tov. Stevo Lončarič predlagal omenjeno spremembo. Komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge je razpravljala o predlogu tov. Lončariča. Ugotovila je prednosti, ki jih prinaša Lončaričev predlog. Zaradi velike tesnilne površine je tesnenje za-neljivo in para ne bo več u-hajala. Zmanjšala se bodo tudi popravila in obratovanje avtoklavnih vrst kot ključnega objekta pri proizvodnji glinice bo zanesljivo.
Glede na naštete prednosti je komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge sklenila predlagati
predlog kot koristen in za njegov koristen predlog »Zamenjava holandskih matic s prirobnicami na avtoklavnih
Novator Stevo Lončarič
DS TOZD tovarna glinice, da prizna predlog tovariša Steva Lončariča kot koristen. Istočasno je komisija dala tudi predlog za odškodnino.
Delavski svet TOZD tovarna glinice, je na seji dne 26. 4. 1976 obravnaval predlog tov. Steva Lončariča in po razpravi sprejel sklep, da prizna
vrstah«i odobri tov. Stevu Lončariču enkratno izplačilo v višini 2.000 din.
S tem naj bi bila v korist tovarne in posebno zadovoljstvo avtorja tov. Lončariča urejena moralna in materialna stran njegovega prizadevanja.
Tehnokratizem in birokratizem v združenem delu
#	Teze
1.	TEHNOKRACIJA
Pojem tehnokracije je grškega izvora. Grška beseda tehne pomeni strokovnost, spretnost, tehniko, a grška beseda kretein pomeni vladati. Z razvojem tehnološke revolucije in tehnike na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je začel uporabljati strokovni termin teh-nokracija. V prvi polovici 20. stol. (1920) je bila na univerzi Kolumbia (ZDA) organizirana skupina tehničnih raziskovalcev z imenom TEHNOKRACIJA pod vodstvom ing. Howarda Scotta za raziskave in izboljšave na področju tehnologije. Teorija je dobila velike socialne, družbene, razredne in politične razsežnosti v dobi svetovne gospodarske krize v letih 1928 do 1935, ko so tehnokrati začeli trditi, da je le tehnokracija oziroma njena elita sposobna uspešno rešiti nastalo ekonomsko in družbeno krizo, da so politične stranke nesposobne, kompromisarske, oportunistične, enostranske itd., s tem je tehnokracija tore j postala socialno ekonomsko gibanje*.
*	To je čas razbohotenja fašizma v Italiji) nacizma v Nemčiji. V obeh primerih je buržoazija izročila v roke diktatorjem, nosilnim političnim strankam, z reakcionarno vsebino delovanja, ki so se z vso naglico pripravljale na vojno.
Plodna tla za pojav tehno-kratizma so zaprtost komuniciranja, monopol nad sredstvi obveščanja, zataienost centrov vladanja, zanikanje socialnih, družbenih, političnih gibanj in vladanje elite.
Danes se birokratizem in tehnokratizem med seboj povezujeta in dopolnjujeta. Za birokracijo je značilno, da uspeva V manj razvitih družbah. Birokracija je družbeno in socialno bolj zaostala, njen poudarek je na pravno-poli-tičnih kategorijah. Tehnokracija je bolj sociološko-eko-nomska in politična kategorija, ki je značilna za tehnično razvite družbe. Oba pojava sta še zlasti pri nas politično in socialno izredno nevarna kot protiutež 8- nasprotje samoupravljanja, posebno še prav danes v naši samoupravni družbi, ko oblikujemo, urejamo in na novo gradimo samoupravne odnose v TOZD, KS in SIS v duhu politike ZKJ in samoupravne Ustave.
Sodobno pojmovanje označuje tehnokracijo in tehnokratsko vladanje takole:
1.	Kot dokritno, apriorno pravico, nta osnovi katere izbranci (ne vsi ljudje), navadno pa »neodvisni« apolitični eksperti — tehniki, strokovnjaki rmenegerji, oblikujejo in sprejemajo odločilne družbeno-eko-nomske in politične odločitve za nadaljnje družbenopolitično in socialno življenje, odločitve, ki imajo lahko take ali drugačne daljnosežne posledice za prizadeto družbo
2.	Da vodi, ukrepa in usmerja družbeno življenje družbe le z uporabo strogo teh-
ničnih in računskih meril oziroma pravil, (ki jih sicer uporabljamo v tehničnem delu proizvodnega procesa); takšna orientacija v družbenem gibanju ne more biti sprejemljiva. Kajti, človek bi bil v tem primeru le sestavni del tega tehnično-proizvodnega procesa oziroma stroja; največkrat že kar po pravilu njegov manj. pomembni del, ki se mora stroju mehanično adaptirati, podrediti in ga je najlažje zamenjati, s tem pa se razvodeni tudi prepotrebna osebna in družbena odgovornost, ker je po načelu tehnokratskega upravljanja v domeni 'elite.
3.	Človek v takem podrejenem položaju postane objekt manipulacije tehnokratov v odločanju in proizvodnem procesu, sestavni del tehnološkega postopka tako ali slabše tretiran kakor stroj. Temu je »služila« im še danes »služi«, oziroma je podrejena ('en del) pragmatistične, psihosociološke, zapadnjaške teorije, ki naj enako prilagodi »a-daptira« osebnost človeka delovnemu postopku in procesu, da bo čim bolj. »zadovoljen« ob stroju, da se ne bo »vmešaval« v družbena vprašanja, da ne bo uveljavljal svoje osebne in skupne pravice do dela. V bistvu človeka od-
tujuje od rezultatov dela in ga postavi v mezdni odnos (odnos izkoriščanja). Z rezultati delavčevega dela »v njegovem imenu« stvarno razpolaga in v njih odloča tehnobirokratska elita ali celo posameznik.
4.	Tehnokracija; pomeni trajno vzpostavljanje določenih tehnokratskih družbenih odnosov v smeri' oziroma smislu krepitve dominacije in privajanja družbenega vpliva in obvladovanja osnovnih določil v posesti tehnično tehnokratske strukture, torej strukture »ekspertov« in ozkih krogov elite, na škodo voljenih družbenih predstav-
niških teles (delegatov) in na škodo samoupravljanja. Gre torej za prevladujoč dominantni vpliv tehnokratov pri sprejemanju odločitev, ki jih uresničujemo vsi. Delegatska funkcija se skuša omejevati v procesu samoupravljanja in odločanja le na obrobna, nepomembna proceduralna in formalna statistična vprašanja; ali pa se skuša speljati na neproduktivno področje kot objekt »kritike« neracionalnosti itd.
(Dalje prihodnjič)
benopolitičnem področju prav tako pa tudi na njihovih delovnih mestih v podjetju.
Zatem je sledil bogat kulturni program, ki je požel velik aplavz vseh navzočih, predvsem je ta veljal tamburaški oz. folklorni skupini iz sosednje republike Hrvatske ki je zagovoljila sicer bolj maloštevilne obiskovalce te osrednje svečanosti v Kidričevem.
Ob koncu naj omenim le to, da vsa prejeta odlikovanja še kako obvezujejo odlikovance, da bodo v bodoče še aktivneje delovali na vseh področjih družbenopolitičnega življenja in na svojih delovnih mestih v delovni organizaciji. Vrsta delovnih nalog na področju samoupravljanja v predstojećih javnih razpravah o osnutku zakona o združenem delu ter ostalo je prav gotovo tista v katerih bodo prav ti odlikovanci pokazali svoje vrednosti in bodo upravičevali prejeta odličja.
Seveda gre za dosežene uspehe zasluga vsem članom delovne skupnosti in občanom KS, da so bile naloge uspešne. Saj so tudi oni tvorno sodelovali s svojim delom kar tudi v bodoče od vseh pričakujemo. Zato naj bodo prejeta odlikovanja poedincev iz TGA Kidričevo odlikovanja vseh nas, ki smo se in se bomo tudi v bodoče enakovredno borili za vse boljše proizvodne pogoje v naši delovni organizaciji, prav tako pa tudi za vse politične akcije v podjetju in v KS v katerih živimo in delamo. S skupnimi močmi bomo brez dvoma kos vsem težkim in zahtevnim nalogam, ki nas še čakajo.
F. Meško
Stanko Lepe j, predsednik občinske konference socialistične zveze Ptuj je bil slavnostni govornik na proslavi ob 27. aprilu in 1. maju, ki je bila v Restavraciji Kidričevo. Foto: K. n.
Pavla Elsner prejema medaljo dela, ki ji jo je podelil predsednik republike Tito. Medaljo ji izroča Branko Gorjup, predsednik SO Ptuj
Branko Gorjup je pred podelitvijo odlikovanj nagovoril odlikovance in vse prisotne na proslavi
Program proslave je popestrila folklorna skupina iz Nedelišča pri Čakovcu. Foto: K. n.
Odličja, ki
(Nadaljevanje s 1. strani)
rani internacionali je spregovoril tov. Vojo Veličkovič, ki je nato dal besedo slavnostnemu govorniku tovarišu Stanku LEPE JU predsedniku občinske konference SZDL Ptuj, ki je s svojimi besedami orisal bogato zgodovino OF ter današnje SZDL, kot njene naslednice, ki zelo uspešno nadaljuje z delom na vseh področjih. Takoj po končanem govoru je nastopil najslavnejši trenutek za vse, ki so bili v dvorani, kajti prečitan je bil ukaz predsednika SFRJ tovariša TITA št. 183 z dne 22. 12. 1975 s katerim je odlikoval 17 delavcev iz TGA Kidričevo za njihovo dosedanje uspešno delo na družbenopolitičnem torišču. Predsednik SO Ptuj tov. Branko GORJUP je nato podelil visoka odlikovanja.
Z MEDALJO DELA SO BILI ODLIKOVANI:
Stanko Debeljak, Pavla Elsner-Butolen, Franc Emeršič, Vinko Knez, Adolf Kosi, Stanko Kovačec, Anton Kurilič, Ivan Mazer a in Ivo Tušek.
MEDALJO ZASLUG ZA NAROD:
sta prejela: Anton Fajfarič in Franc Meško.
RED DELA S SREBRNIM VENCEM: so prejeli tovariši: Peter Gegič, Franjo Gnilšek, Maks labolčnik in Boris Solovjev.
RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNIM VENCEM: sta prejela tovariša Franc Klemenčič in Anton Kokol st.
Po tem je zbranim odlikovancem iz TGA spregovoril še tov. Kostanjšek, ki je v imenu glavnega direktorja TGA tudi osebno čestital vsem odlikovancem in jim zaželel tudi v bodoče mnogo uspešnega dela na drtiž-
obvezujejo
SE O UVELJAVLJANJU DELAGAT-SKEGA SISTEMA
V začetku meseca maja (5-. maja 1976) so se sestali na. svojem 20. rednem zasedanju vsi trije zbori skupščifte občine Ptuj', seveda tudi tokrat na ločenih sejah ter razpravljali o vrsti točk dnevnega reda, pač vsak v svoji pristojnosti. Tokrat so imeli na dnevnem redu zasedanja 15. točk (družbeno-politični zbor je imel v okviru svoje pristojnosti le 7 točk dnevnega reda). Po ugotovitvi sklepčnosti so razpravljali o predlogu stališč, priporočil in sklepov žborov Skupščine občine Ptuj ža nadaljnje uveljavljanje delegatskega sistema, uskladitev 2. Člena odloka o priznanjih in nagradah v občini Ptuj1 ža-ràdi amandmaja zbora združenega dela in zbora krajevnih Skupnosti.
Zanimiva je bila razprava ,ož. analiza zaključnih računov organizacij združenega dela za leto 1975, o predlogu odloka O ustanovitvi pokrajinskega odbora ža vzhodno štajersko pokrajino kot medobčinskega organa za izvrševanje Skupnih nalog na področju ljudske obrambe. Ostala žbOra ZZD in ZKS pa Sta obravnavala še vrsto predlogov iz raznih področij 0 katerih pa je DPZ le razpravljal ož. se z istimi seznanil, pri čemer velja predvsem Ö-meniti predlog odloka o naj-višjih stanarinah v občini Ptuj ter predlog odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča. Podana pa je bila še informacija o problemih o uresničevanju programma družbeno-usmCrjenc stanovanjske gradnje V Občini Ptuj. Sledila so kot Običajno delegatska vprašanja, ki so po svoje večkrat zelo zanimiva in bomo o tem tudi v našem glasilu spregovorili kaj Več, saj' so taka vprašanja prav plod' večine in določene KS ali ZD, ki se oblikujejo na sejah konferenc delegacij ali na samih posvetih delegä; ciji pred sejo SÖ in zato kot take morajo imeti Vso podporo Večine občanov kraja iž katerega delegat ali delegati postavljajo določena vprašanja.
Čeprav smo torej v prejšnji številki »Aluminija« obširno pisali o delegatskem sistemu, se tudi tokrat Odločam še za en sestavek prav iz dejstva, da glede na minule volitve v naše samoupravne organe po delegatskem sistemu (v DS TGA) le nekoliko Več naši delavci izvedo o tem delegatskem sistemu. Predvsem pa o stališčih, priporočilih ter sklepih zborov SO Ptuj o nadaljnjem uveljavljanju delegatskega sistema. 'To gradivo So sicer dobili vsi delegati DPZ in delegacije v ZŽD ter ZKS, s tem pa ni rečeno, da o njem vedo tildi ostali občani oziroma vsi naši delavci. Zato komisija za pripravo sklepov, stališč, priporočil predlaga vrstp teh in sicer, da naj nadaljnje utrjevanje delegatskega sistema nuj Vse delovne in kraieVne skupnosti čimprej opredelijo
IZVOLILI SMO NOVE
(Nadaljevanje s 1. strani)
8.	Gunžer Štefan	TOZD
9.	Frank Maks	TOZD
10.	Kovačec Stanko	TOZD
11.	Lah Franc	TOZD
12.	Furman Jože	TOZD
13.	Kórnik Franc	TOZD
Tovarna glinice, rdeči del Tovarna glinice, beli del Tovarna glinice, beli del Tovarnt glinice, kotlarna Tovar, glinice, tek. vzdr. in v. Tovar, glinice, tek. vzdr. in V.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
Volišča so bila tudi na zunaj svečano obeležena — TOZD promet
Hlušička Rudi Peršuh Anton Knez Vinko Pšajd Albina Žargi Marjan Firčec Zvonko Peternel Vlado Vuk Janko Kirbiš Janko Pinterič Ivan, ml. Zupane Jurij Brlek Anton Perič Stevo Urbančič Boris Krnjič Ivan Primožič Angela Požun Nevenka Feguš Erika Brglez Jože Bregar Jože
TOZD Vzdrževanje, strojno TOZD Vzdrževanje, gradbeno TOZD Vzdrževanje, elektro TOZD Vzdrževanje, projekt, kon. od. TOZD Vzdrževanje, avtomacija TOZD Vzdrževanje, op. pripr. dela TOZD Vzdrževanje, investic. oddel. TOZD Vzdrževanje, tehn. prip. dela TOZD Promet, želez. prom. in tran. TOZD Promet, želez. prom. in tran. TOZD Promet, želez. prom. in tran. TOZD Promet, cest. prom. in vodst. TOZD Promet, cest. prom., in Vodst. TOZD Promet, cest. prom. im vodst. DS SS, splošni sektor DS SS, splošni sektor DS SS, STK
DS SS, sektor za org. in načrtov. DS SS, kadrovsko socialni sektor DS SS, komercialni sektor
III. V delavski švet TOZD tovarna aluminija
1.	Cajnko Franc
2.	Gajzer Boris
3.	HamérSek Franc
4.	Kavarič Vido
5.	Kumer Franc
6.	SólòVjév Boris
7.	Jakplič Ivan
8.	Kirbiš Ivan
9.	Kondrič Mirko
10.	Mlinarič Ludvik
11.	Petrovič Franc
12.	Štumberger Mirko
13.	Artnjek Stanko
14.	Ivančič Franc Ì5. Plohl Franc
16.	Toplak Stanko
17.	Zupanič Jože
18.	Petrovič Mirko
19.	Rodošek Rado
20.	Šajn Maks
21.	Kozoderc Marija
elektroliza A elektroliza A elektroliza A elektroliza A elektroliza A elektroliza A elektroliza B elektroliza B elektroliza B elektroliza B elektroliza B elektroliza B livarna livarna livarna livàrna livarna anodna masa el. energetika
skupina za tek. vzdrževanje vodstvo
IV. V delavski svet TOZD tovarna glinice
1.	Furjan Anton
2.	Nòvak Jože
3.	Repič Justin
4.	Strašek Anton
5.	Bauman Franc
6.	Dončec Štefan
7.	Kovačec Stanko
8.	Leskovar Karel
9.	Tominc Drago
10.	Kužner Ciril
11.	Letonja Štefan
12.	Milošič Ignac
13.	Pepelnik Franc
14.	Skamlič Ciril
15.	Smolinger Stanko
16.	Ačimovič Marija
17.	Avguštin Alojz
18.	Gulin Rafael
19.	Kajič Anton
20.	Korošec Avguštin
21.	Premzl Vlado
rdeči del
rdeči del
rdeči dej
rdeči del
beli del
beli del
beli del
beli del
beli del
kotlarna
kotlarna
kotlarna
kotlarna
kotlarna
kotlarna
tek. vzdrževanje
tek. vzdrževanje
tek. vzdrževanje
tek. vzdrževanje
tek. vzdrževanje
tek. vzdrževanje
in vodstvo in vodstvo in vodstvo in vodstvo in vodstvo in vodstvo
Volilni odbor v TOZD tovarna aluminija je bil v tesnih prostorih
Varno ravnanje z viličarji
A)	Nevarnosti in ogroženosti pri delu s traktorjem Traktorji ogrožajo varnost traktoristov, njihove sodelavce
in tudi druge osebe na delovnem mestu ali v javnem prometu.
Nevarnosti se pojavljajo zaradi:
1.	Nezavarovanih vrtečih in gibljivih delov na traktorju ah na priključkih.
2.	Neprimernih delovnih pogojih na zemljišču, na primer: neravnih tal, slabo varovanega delovnega mesta, vremenskih sprememb, tresenja, ropota, ogroženosti zastrupitve in podobno.
3.	Nenadne prevrnitve stroja, predmetov, ki padejo s traktorja ipd.
4.	Nekaterih orodij in priključkov strojev, na primer nožev, plugov, žlic, rahijačev, bran in drugih priključkov.
5.	Pomanjkanje osebnih varovalnih sredstev oziroma zaradi rabe neustreznih sredstev osebnega varstva, oziroma, če traktorist teh sredstev pri delu sploh ne uporablja.
6.	Neredne prehrane in podaljšanega delovnega časa.
7.	Voznika ogrožajo tudi drugi, na primer nedisciplinirani vozniki ali pešci na cesti, dalje naravni pojavi kot npr. strela itd.
B)	Znanje, sposobnost ih odgovornost traktorista
1.	Traktorist mora biti za svoje delo usposobljen. Imeti mora vozniško dovoljenje za kategorijo — traktorji.
2.	Traktorist mora biti usposobljen tudi za področje varstva pri delu. Poznati mora nevarnosti in ogroženosti pri delu, ki ga opravlja, in poznati nevarnosti in način zavarovanja,
če dela z nevarnosti in način zavarovanja, če delà z nevarnimi kemičnimi sredstvi (mineralna gnolija, škropiva) ali če dela v okolju,, kjer mu preti nevarnost pred strupenim prahom, nevarnih tekočin (kislin, lugi), kakór tudi pred tekočimi kovinami itd.
3.	Traktorist mora biti zdravstveno sposoben ža opravljanje dela in najmanj 18 let star.
4.	Pri delu mora traktorist uporabljati osebna varovalna sredstva. Med opravljanjem dela mora biti preskrbljen s primernimi osebnimi varovalnimi sredstvi za varstvo pred mrazom, čezmerno izpostavljenostjo sončnim žarkom, pred prahom, kemičnimi sredstvi, ki so škodljivi za zdravje in pred neugodnimi vplivi pri delu.
5.	Traktorist odgovarja za svoje napake ih nevarna ravnanja zlasti, če je povzročil nesrečo pri delu ali telesne poškodbe oziroma materiaino škodo. Odgovornosti so disciplinska, upravno-kazenska, odškodninska in kazenska.
6.	Traktorist se mora seznaniti ž navodili za varno delo s traktorji. Poznati mora varnostne ukrepe in jih upoštevati na svojem delovnem mestu. To velja tudi ža njegove pomočnike oziroma delavce, ki delajo neposredno z njim.
C) Posebna pravila previdnosti
1.	Preden stopiš Ua traktor pojdi okrog njega z odprtimi očmi in opravi vse preglede, ki so predvideni pred delom.
2.	Na traktor se vzpenjaj previdno po dostopih, ki so zato urejeni oziroma predvideni.
3.	Preden vključiš zaganjač motorja, se prepričaj, če je me-njalnikova ročica v nevtralnem položaju!
4.	Preden kreneš s traktorjem, usmeri pogled v Smer vožnje. To velja še posebno za vzvratno vožnjo (vožnja nazaj).
SAMOUPRAVNE ORGANE
V.	V delavski svet TOZD Vzdrževanje
1.	Ačimovič Drago
2.	Bezjak Marjan
3.	Gotvàjn Franc
4.	Jeza Franc
5.	Pišek Franc
6.	Planinšek Anton
7.	Spolen jak Jakob
8.	Beranič Ciril
9.	Mlakar Franc 10; Pišek Jože
11.	Dasko Hinko
12.	Gužvinec Josip
13.	Papdi Mirko
14.	Širec Franc
15.	Glažar Zvonko
16.	Horvat Branko
17.	Rosič Milorad
18.	Kmetec Anica
19.	Potočnik Bojan
20.	Lovrenčič Alojz
21.	Vuk Janko
strojn. vzdrževanje strojil, vzdrževanje strojn. vzdrževanje stiOjii. vzdrževanje strojn. vzdrževanje strojn. vzdrževanje strojn. vzdrževanje gradb. vzdrževanje gradb. vzdrževanje gradb. vzdrževanje el. vzdrževanje el. vzdrževanje el. vzdrževanje el. vzdrževanje projekt. kOnstruk. odd. vzdrž. avtomačije vzdrž. avtomačije oper. prip. dela in sklad, oper. prip. dela in sklad, invest, oddelek tehn. priprava dela
Član volilnega odbora pojasnjuje način volitev — TOZD vzdrževanje
V TOZD tovarne glinice ob steklenici (soka).
VI.	V delavski svet TOZD Promet
1.	Arnuš Anton
2.	Bauman Vinko
3.	BratOvščak Stanko
4.	Frangež Anton
5.	Hrovat Ciril
6.	Klaneček Jože
7.	Mesarič Janez
8.	Mlakar Martin
9.	Mohorko Zvonko
10.	Murko Danilo
11.	Peinkiher Anton
12.	Škrjanec Janez
13.	Zajc Franc
14.	Kmetec Jože
15.	Koderman Jakob
16.	Malovič Miroslav
17.	Murata Srečko
18.	Pehan Peter
19.	Pukšič Franc 2Ò. Štebih Antonija 21. Toš Franc
žel. prom. in transport žel. prom. in transport žel. prom. in transport žel. prom. in transport žel. prom; in transport žel. prom. in transport žel. prom. in transport žel. prom. in transport žel. prom. in transport žel. prom. in transport Žel. prom. in transport žel. prom. in transport žel. prom. in transport cestni prom. in vodstvo cestni prom. in vodstvo cestni prom. in vodstvo cestni prom. in vodstvo cestni prom. in vodstvo cestni prom. in vodstvo cestni prom. in vodstvo cestni prom. in vodstvo
VII.	V delavski svet delovne skupnosti skupnih služb
1.	Huzjan Slavica
2.	Kovačič Pavla
3.	Majcen Otilija
4.	Pihler Jože
5.	Ranfl Albin
6.	Toplak Emilija
7.	Zelenik Konrad
8.	Kovač Miro
9.	Mešl Milan
10.	Rižner Konrad
11.	Rojs Hilda
12.	DraškOvič Irena
13.	Janžekovič Mira
14.	Lajh Janez
15.	Toplek Marjana
16.	Mušič Said
17.	SkaZà Marjan
18.	Zajc Milka
Ì9. Hazàbént Dušan
splošni sektor splošni sektor splošni sektor splošni sektor splošni sektor splošni sektor splošni sektor služba tehn. kontr. služba tehn. kontr. služba tehn. kontr. služba tehn. kontr. sekt. za org. in načrt, finančni sektor finančni sektor kadrov, soc. sektor kornere, sektor komerC. sektor kornere, sektor
elektr.-rač. center
20.	Sankovič Alekšanderslužba varstva pri delu
21.	Strihič Marjan £ obrat družbene prehrane
Volišče v delovni skupnosti skupnih služb. Foto: K. n.
(Nadaljevanje s 6. strani)
5.	Traktor je treba le postopoma, počasi in previdno izpeljevati. Pogled voznika naj bo pri speljevanju usmerjen v smeri željene vožnje, neposredno aili preko, yzvratnega ogledala. Menjanje smeri vožnje se sme opraviti, ko traktor miruje. Pri vzvratni vožnji) naj bo voznik traktorja posebno previden (med delom, na dvoriščih, ozkih poteh itd.), da ne be koga povozil ali poškodoval. Pri manevriranju uporabi traktorist zvočne signale, da bodo druge osebe v bližini opozorjene!
6.	Hitrost vožnje mora prilagoditi' zemljišču in delu. Na
kamnitem, strmem in nevarnem zemljišču naj bo hitrost minimalna.	\	' PSI:,
7.	Med premikanjem traktorja ni dovoljena vožnja na priklopnih strojih, če ti nimajo v ta namen nameščen posebni sedež.
8; Med premikanjem traktorja tudi ni dovoljeno skakati na traktor ali z njega, ali pa prehajati iz tràktorjà na priklopnik in stati na napravah zà pripenjanje.
9.	V bližini traktorjev, ki obratujejo, sé dilige ošebe né smejo zadrževati.
10.	Traktorji tudi ne smejo obratovati na nagibih, ki so večji kot dovoljuje proizvajalec traktorjev, in so vpisani v njegovih navodilih.
11.	Na traktorju ni dovoljeno prevažati osebe (op. razen v primeru^ ko je v ta namen nameščen posebni sedež!), niti nevarnih snovi.
12.	Traktorja ne smemo nikoli preobremenjevati.
13.	Pred vsako vožnjo se mora traktorist prepričati o stabilnosti bremena ali naloženega tovora, dimenzijah, kako
je breme naloženo in o položaju priključka, da ne bo nesreče.
14.	V javnem prometu sme biti višina tovora 4 metre, širina pa 2 in pol metra. Štrleče dele bremena je treba opremiti z rdečimi' zastavicami ali varnostnim trikotnikom.
15.	Pri ustavljanju je treba zmanjšati hitrost na blag način iii enakomerno.
16.	Ko zapuščamo traktor, je treba zategniti ročno Zavoro in izvleči kontaktni ključ. Če so strmine večje im moraš tam ustaviti, zavaruj traktor tako, da podložiš kolesa z zagozdami.
17.	Pri vožnji v koloni pazi na varnostno razdaljo ker je lahko posebno kritično, če je traktor popolnoma obremenjen s tovorom.
18.	Ko voziš po dvorišču, prepusti pešcem prosto pot.
19.	Zvočne signale uporabljaj zmerno in če je to potrebno!
20.	Prehitevaj le v izjemnih primerih in če je to resnično potrebno.
NE PREHITEVAJ PA:
—	na ovinkih
—	na križiščih
—	na prehodih za pešce
—	pri slabi vidljivosti, megli, mraku ipd.
21.	Hitrost vožnje traktorja mora biti vedno Zmerna to je po dvoriščih do 10 kilometrov na uro. V prostorih obrata pa največ do 5 kilometrov na uro. V bližini vrat in prehodov pa korakoma.
22.	še posebej bodi previden na slabih poteh, ko so tla mokra, spolska in podobno.
• Prof. dr. Stane Stergar
Vzroki slepote Pii pas
Ko govorimo o slepoti, se nam samo po sebi postavlja vprašanje: kako zmanjšati število ljudi z ugaslim ali oslabljenim vidom. Odgovor bi bil: boj proti povzročiteljem slepote, torej preprečevanje. Vnaprejšnja zaščita nam bo dala ustrezne in želene rezultate samo, če bomo poznali vzroji ki vplivajo na uničenje vida. Ce razčlenimo vzroke, ki jih u-gotovimo ob registraciji slepih, bomo tiste, ki so pogostejši za slepoto lahko ločili, od tistih, ki so izjemni. Temu bodo sledili tudi ustrezni varstveni ukrepi.
Vzroki slepote so po raznih državah ali celinah zelo različni. Ne-? kateri od njih, kot npr. trahom, onhocerkoza in variola, ki so v svetovnih statistikah na vrhu lestvice med vzroki slepote, so pri nas nepomembni, ker teh bolezni pri nas praktično ni več. Zelo pa zbolevajo za temi boleznimi ljudje v Afriki in Aziji. Zato se v svetovni statistiki pokaže odstotek vzrokov na tak način in si je pač treba med prebivalstvom, kjer živimo narediti svojo lastno statistiko in načrtovati temu ustrezno preprečevanje.
Omeniti pa moramo, da se pri istem narodu skozi obdobja vzroki slepote tudi spreminjajo. Zato je treba statistične podatke obnavljati in sproti ugotavljati, kateri vzroki naraščajo in kateri upadajo. Pri nas so z leti nekateri vzroki za slepoto skoraj izginili iz naših statistik, kot npr. trahom, gonoreja očesa, skrofulozno vnetje očesnih vek, medtem ko se nekateri drugi pojavljajo pogosteje, kot npr. virusne bolezni očesa, diabetes in glavkom.
Vzroki za slepoto so lahko v vseh delih očesa in v živčnih poteh do centrov v možganski skorji*^ V sprednjem delu zrkla so v roženici, v šarenici, v leči, globlje v steklovini, v žilnici in mrežnici in še bolj zadaj v živčnih poteh. Mnogo očesnih stanj s slabim vidom je prirojenih in tudi dednih. Odstotek slepih je zelo visok zaradi podedovanih vzrokov» in to skoraj pri eni Četrtini slepih. Dokazali smo celo, da ti dedni vzroki naraščajo. Take spremembe na očeh opazimo večinoma že pri rojstvu, a so kasneje dostikrat še izrazitejše. V izjemnih primerih se rodi otrok brez očesa, s povečanim ali zmanjšanim nerazvitim zrklom, rodijo se otroci z degeneracijami na mrežnici ali z odmrlim očesnim živcem.
Med vzroki ne smemo prezreti toksoplazmoze, leptospiroze, tumorjev, poškodb ter slepote povzročene zaradi vnetnih in degenerativnih sprememb na mrežnici, žilnici in na vidnem živcu. Take spremembe povzročajo razni strupi (tudi alkohol in nikotin), zelena mrena ali glavkom in bolezni ožilja.
Pri nas imamo popisane in registrirane vse slepe in smo na podlagi tega popisa sestavili statistični pregled vzrokov.
Najprej poglejmo, koliko je slepih pri nas. V Jugoslaviji je sedaj registriranih približno 23.350 slepih oseb. Od tega je po republikah število naslednje: v Srbiji 4.757j Kosovo 1.616, Vojvodina 2.311, Ktrvatska 4;292, Slovenija 1.811, Crna Gora 1.132, Bosna 3.675 in Makedonija 3.840 slepih. Približno jè na 10Ò.OÒÓ oseb 1,01 do 1,03 promile slepih, kar ustreza odstotku slepih v evropskih državah. Kòt snió že omenili, je ta odstotek v nekaterih državah Afrike in Azije mnogo večji.
V naši republiki je torej okrog 1.811 oslepelih oseb. Pri teh je pa odstotek izgubljenega vida različen. 21,1 % ima izgubo vida od 90—95 %, 78,9 % pa nad 95 %. Več kot tri četrtine slepih spada torej v skupino, ki je po veljavnih predpisih upravičena do tuje pomoči.
Ce pogledamo po spolu, opazimo, da je več slepih moških (58%>) kakor žensk (42%). To si razlagamo tako, da je na delovnih mestih, ki so zelo izpostavljena vzrokom za oslepitev, več moških kakor žensk.
Zanimivo je tudi povezati slepoto s poklicem. Opazili smo, da je največji odstotek slepih med nekvalificiranimi delavci (30,4 %). Teh delavcev je v splošnem dosti, so pa zelo izpostavljeni tudi očesnim travmam in boleznim. Velik
Ob krajevnem prazniku Kidričevo je priredilo Hortikulturno društvo Kidričevo razstavo cvetic. Na sliki je detajl z razstave.
Aranžirani cvetlični lončki
Zahvala
Podpisani Nadelsberger Anton stanujoč v Lancovi vasi št. 87 — Videm pri Ptuju se prav prisrčno zahvaljujem vsem tovarišem s katerimi smo v podjetju v času moje delovne dobe vsa leta skupno delili vse težave in dobre strani. Zahvaljujem se za tovarištvo, za izkazano pozornost in jim želim zdravja ter veliko delovnih uspehov pri nadaljnjem delu za dobrobit naše skupnosti.
Hvala za vse izrečene najboljše želje v jeseni mojega življenja, kakor tudi za darila, ki jih nisem pričakoval.
Še enkrat hvala za izrečene čestitke tovarišem in vodstvu sindikata. Posebna hvala tudi za obiske in darila med trajanjem moje bolezni z željo, da bi naša tovariška vez ostala še v bodoče.
Anton Nadelsberger
OBVESTILO
Obveščamo člane kolektiva, da bomo po 20. maju začeli izdajati brezplačne družinske vstopnice za kopališče v Kidričevem.
Ker je bilo v lanskem letu precej zlorab vstopnic, je letos krajevna skupnost Kidričevo zahtevala, da vsak tisti član kolektiva, ki bo dvignil sezonsko družinsko vstopnico predloži slike tistih članov družine, ki jo bodo uporabljali. Slike naj bodo formata 3x3 cm, da se jih bo lahko nalepilo na hrbtni strani vstopnice.
SINDIKAT TGA
komisija za rekreacijo in šport
Sindikalna organiziranost i nadi delovni organizaciji	(4)
SINDIKAT JE SESTAVNI DEL SAMOUPRAVLJANJA IN POLITIČNEGA SISTEMA
BREZ DOBREGA SINDIKATA NI PRAVEGA SAMOUPRAVLJANJA
Pregled nalog, ki jih ima sindikat pri uresničevanju delavskih interesov, pokaže, da brez dejavnega sindikata ne more biti pravega samoupravljanja. To še posebej velja za današnji čas, ko si v sleherni celici naše družbe prizadevamo za polno uresničitev ustave, to je za resnično oblast delovnih ljudi nad razmerami, v katerih delajo, nad sredstvi, ki jih pri tem uporabljajo, in nad dohodkom ter drugimi sadovi njihovega dela.
Po uvedbi samoupravljanja so nekateri začeli' že kar odpisovati sindikat. Govorili so, da delavci sami upravljajo, to je odločajo o svojem dohodku in o vseh drugih pomembnejših zadevah, zato je sindikat odveč, ali pa naj' se ukvarja s čim drugim in ne s tem, kar spada k samoupravljanju. Seveda niso imeli prav. Sindikat bo še zelo dolgo potreben delavcem tudi v popolnoma razvitih samoupravnih razmerah, kajti z ničemer ni mogoče zapolniti vrzel, ki bi nastala, če bi ne imeli razredne družbenopolitične organizacije, katere člani so vsi delavci.
Izkušnja je pokazala tole resnico: v tisti temeljni in drugi organizaciji združenega dela, v kateri je sindikat spal ali bedel le z enim očesom, je bilo samoupravljanje bolj na papirju; namesto delavcev so večkrat odločali vodilni posamezniki. Tam pa, kjer jfe bil sindikat dovolj dejaven, je samoupravljanje živelo in samovolja posameznikov ni imela mesta.
Zato lahko trdimo: dober sindikat — dobro samoupravljanje; slab sindikat — slabo samoupravi j anje.
Po svojih ustavnih nalogah' in iz teh izvirajoči družbeni vlogi je sindikat sestavni del samoupravljanja na vseh ravneh samoupravne organiziranosti. To velja tako za temeljno ali drugo organizacijo združenega dela kot tudi za občino in druge družbene ravni. Zato je prav, da so tudi v vseh temeljnih samoupravnih aktih (statuti temeljnih in drugih organizacij združenega dela, statuti samoupravnih interesnih skupnosti, statuti občin) temeljne določbe o tem, kako sindikat deluje kot sestavni del samoupravljanja. Tako je treba, denimo, v statutu temeljne organizacije združenega dela, določiti način sodelovanja osnovne organizacije sindikata v samoupravljanju oziroma dolžnosti samoupravnih in poslovodnih organov do osnovne organizacije sindikata. Tu je treba zapisati, da so organi upravljanja dolžni obravnavati' in zavzeti stališče o vseh pobudah, predlogih, zahtevah iin mmenijih osnovne organizacije sindikata. Prav tako morajo urediti obveznost, da samoupravni organi pred odločanjem o vprašanjih, ki so pomembna za delavce, dobijo mnenje osnovne
organizacije sindikata, kar zlasti velja za samoupravne sporazume, statut, pravilnike, finančni načrt in sklepni račun, investicijske in druge razvojne načrte, osnove in merila za delitev dohodka itd. O stališčih oziroma mnenju sindikalne organizacije o teh zadevah morajo organi upravljanja razpravljati, preden o takšnih vprašanjih dokončno odločijo. Posebej morajo obvestiti sindikalno organizacijo o razlogih, zaradi katerih morebiti ne bi mogli sprejeti njenih predlogov. Prav tako je v statutu temeljne organizacije treba zapisati, da delavci samo v svoji sindikalni organizaciji predlagajo in določajo kandidate za delegate v organe samoupravljanja, v delegacije oziroma za delegate v družbenopolitičnih, samoupravnih, interesnih in drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah oziroma predlagajo tudi odpoklic. Nadalje mora biti v statutu urejeno sodelovanje osnovne organizacije sindikata v delu razpisne komisije za imenovanje direktorja in drugih vodilnih delavcev in sodelovanje sindikata v postopku za njihovo razrešitev. Posebej je treba določiti, da delegati v sindikalnih organih in drugi sindikalni delavci ne smejo biti klicani na odgovornost za o-pravljanje nalog, ki izvirajo iz njihovih funkcij v sindikalni organizaciji. V statutu temeljne in druge organizacije združenega dela morajo biti tudi določbe, po katerih temeljna organizacija zagotavlja prostorske, časovne in po potrebi tudi finančne ter strokovno-tehnične pogoje za delo osnovne organizacije sindikata, da priznava nadomestilo osebnega dohodka sindikalnim delavcem oz. delegatom v primem odsotnosti z dela zavoljo opravljanja sindikalnih dolžnosti ipd.
Trditev, da je sindikat sestavni del samoupravljanja, je utemeljena na številnih u-stavnih določbah, izhaja pa iz bistva sindikata kot demokratične množične organizacije delavskega razreda pri uresničevanju interesov delavcev.
Sindikat je sestavni del skupščinske oblasti. V naši ureditvi pripada vsa oblast delavskemu razredu skupaj z vsemi delovnimi ljudmi mesta m vasi. Tako je zapisano v ustavi. In zapisano je tudi, da delavski razred in vsi delovni ljudje za zgraditev družbe kot svobodne skupnosti proizvajalcev razvijajo socialistično samoupravno demokracijo kot posebno obliko diktature proletariata. To zagotavljajo delovni ljudje na različne načine:
od samoupravljanja v temeljni organizaciji združenega dela, v krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih, do odločanja v občini, republiki in federaciji in do dejavnosti v družbeno-političnih organizacijah.
Kot druge družbeno politične organizacije j'e tudi sindikat neposredno vključen v
skupščinsko odločanje in je njen del.
Svojo odgovorno vlogo v tem sistemu delavske oblasti uresničuje sindikat na različne načine, med drugim tudi tako:
—	da se bori za najširšo u-deležbo delavcev pri opravljanju funkcij oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev;
—	da zagotavlja demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organe upravljanja organizacij združenega dela ter dragih samoupravnih organizacij in skupnosti in kandidatov za delegacije v teh organizacijah in skupnostih ter za delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (občinska, mestna, republiška in zvezna skupščina);
—	da uresničuje politični vpliv na delo delegacij in delegatov, da bi le-ti ravnali skladno z interesi delavcev, ki so jih izvolili in skladno z interesi delavskega razreda kot celote ter zagotavlja pogoje za tako njihovo ravnanje;
—	da v okvira socialistične zveze delovnega ljudstva skupaj z dragimi družbenopolitičnimi organizacijami opravlja pravice, dolžnosti in odgovornost delegacije do delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske (mestne, obalne) in republiške skupščine. Kot je znano, je družbeno-poli-tični zbor prav zbor delegatov delovnih ljudi in občanov, ki so organizirani v socialistični zvezi delovnega ljudstva, v zvezi komunistov, v sindikatih, v zvezi socialistične mladine in zvezi združenj borcev narodno osvobodilne vojne. Pri tem je del delegatov izvoljen iz vrst sindikalnih vodstev;
—	da uveljavlja odločilno vlogo v družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju o dohodku in delitvi dohodka, o medsebojnih razmerjih pri delu in o dragih pomembnih vprašanjih.
Na opisane in drage načine deluje sindikat torej znotraj delavske skupščine oz. skupščinske oblasti s polno odgovornostjo za sprejete u-krepe in drage odločitve.
(Se nadaljuje)
NEPOZABNI SPOMINI NA
Sobota 24. aprila 1976 bo prav gotovo ostala mnogim v najlepšem spominu, saj se je na ta dan ponovno zbrala v Mostju velika množica občanov ptujske občine, da skupno proslavijo zelo pomemben praznik naše revolucije. Deževno jutro vsekakor ni obetalo prav nič dobrega. Deževni in temni oblaki pa niso odvrnili od tega namena osem do deset tisoč ljudi iz ptujske občine, ki so se zbrali pred spomenikom slovensko-goriške »Lackove čete«, da o-budijo spomine na tiste mračne dni, ko je tod in vse okrog nas divjala vojna ter divji teror.
Tega deževnega popoldnéva so se zbrali na svojih zbornih mestih občani ptujske ob-
1.	Plinska jeklenka z utekočinjenim plinom ne sme biti nikoli napolnjena do vrha.
2.	Polnih jeklenk z utekočinjenimi plini ne smemo v nobenem primeru segrevati preko temperature plus 50° C.
3.	V na pol prazni jeklenki z utekočinjenim plinom ali jeklenko v kateri je še nekaj tekoče faze, bo parni tlak plina nad tekočino bolj zm'erno naraščal glede na povečano temperaturo.
4.	Jeklenka z utekočinjenim plinom mora med odvzemom plina stati pokonci. Jeklenka pa oddaja preko svojega ventila vedno ;!r.le plinsko fazo, ki se nahaja nad tekočino. V jeklenki se doseže ravnotežje pri odvzemu plina, ker ga prav
čine od mladih pionirčkov vse tja do starih borcev, ki so predtem obiskali na slavnem pohodu po poteh revolucije mnoga spominska obeležja iz NOV pri katerih so obujali spomine na dejanja slavnih naših herojev, ki so v revoluciji dali vse kar so zmogli — celo svoja dragocena življenja. Zbrani množici je pred tem spomenikom, naše revolucije spregovorila članica 10 RK SZDL Slovenije tovarišica Silva Jereb, ki je poleg ostalega predvsem pov-darila pomen junaškega boja »Lackove čete« v tem kraju, na mestu kjer je nedaleč od današnjega spomenika junaško izkrvavela »Slovenskogo-riška četa« pod vodstvom narodnega heroja Jožeta Lacka, ki je pozneje umrl za posle-
toliko ^ odda tekoča faza. Drugačna situacija pa nastane, če jeklenka leži vodoravno ali pa obrnjena navzdol. V tem primeru brizga iz ventila tekoča faza.
5.	Če jeklenko s propanom in butanom gibamo, tekoča faza pri iztekanju prične takoj izparevati. Pri tem je potrebna toplota iz okolice, ki se začne ohlajeva-ti. Če pridemo pri tem v dotik s tekočo fazo plina, lahko dobimo zmrzline.
6.	Poškodovanih ventilov ne sme popravljati sam uporabnik jeklenke. Jeklenko s poškodovanim ali nedelujočim ventilom je treba vrniti dobavitelju, čeprav
dicami hudega mučenja v ptujskih zaporih.
Pravgotovo ni potrebno opisovati junaških dejanj tega odreda, ki se je enakovredno bojeval z veliko premočno ntemško policijo in gestapom in, ki je izkrvavel na mestu svoje drage zemlje, nekateri pa so svoja življenja morali dati pozneje, kot na primer Jože Lacko, seveda po podli izdaji domačina, ki je bil bolj vdan sovražniku, kot pa svoji krvaveči domovini.
Iz zbranih vtisov po poteh revolucije je bilo vsekakor moč sklepati to, da so predvsem mladi zelo. zanimivo sledili vsem pripovedovanjem komandantov in komisarjev odredov, ki so pripovedovali o junaških bojih slovensko-goriške »Lackove čete« in o-stalih.
Razveseljivo je bilo tudi to, da niti še tako slabo vreme, ki se je obetalo, ni preprečilo pohoda mnogim mladim, ki so ta dan pričakovali z Velikim zanimanjem., saj so še vedno bili .sveži spomini na lanskoletni pohod, ki je prav tako bil pokvarjen z vremenom, vendar pa še kako veličasten na slavnostnem prostoru.
Na tej — za ptujsko občino pomembni slovesnosti so podelili tudi 25 priznanj OF. Sekretar komiteja občinske konference^ ZKS Ptuj tov. Alojz Gojčič pa je podelil 150. novim članom partijske knjižice, literaturo o zgodovini in vlogi ZKJ ter rdeč nagelj. Žarela so mlada lica od ponosa in veselja, saj. so postali tisto kar so želeli in za čemer so tudi toliko stremeli — (novi člani ZKJ poborniki vsega naprednega in tisti, ki želijo nadaljevati vse kar je že pred njih postavila organizacija ter njihovi predniki.
Nič manj niso žarela lica mladim _ teritorialcem, mladincem in mladinkam — prostovoljcem, ki so pred spomenikom slovenskogoriške »Lackove čete« dali slovesno zaprisego, ki so jo ponavljali za tovarišem Karlom ŽMAVCEM rezervnim podpolkovnikom in katerih prisega je odmevala vse do tistega gozdička, kjer je pred tolikimi leti izkrvavela hrabra četa. Nikoli več se to ne sme zgoditi in ponoviti je bilo rečeno in to je tudi tlelo v njihovih mladih srcih.
Nikoli več vojnih grozot ter terorja, ki so ga preživljali njihovi starši in predniki. Bojevali se bomo za dragoceno priborjeno svobodo tudi za ceno lastnih življenj. To je torej tisto kar nadaljuje našo revolucijo — mladi, ki so vedno in povsod ter ob vsakem času pripravljeni za obrambo domovine. Mostje je tudi tokrat tega oblačnega in deževnega sobotnega dneva dokazalo, da je iz krvi naših slavnih predhodnikov zrastel novi rod. Zares rojen iz krvi, katero so prelili naši najdražji. Iz zborovanja so poslali pozdravno pismo tovarišu Titu s čestitkami in željami za bližnji rojstni dan. Vsem, ki so si stisnili ta dan roke pa želimo, da se ob letu spet dobimo na istem mestu.
INFORMACIJA 0 GLASBENI MLADINI
Glasbena mladina Slovenije, kolektivni član ZSMS v okviru SZDL, je član Muzičke omladine Jugoslavije in obenem član Mednarodne organizacije Glasbene mladine (FIJM). Glasbena mladina je družbeno in vzgojnoizobraževalna organizacija, ki s svojo dejavnostjo prispeva k skupnemu razvoju kulture in socialističnih odnosov ter vpliva na estetsko in kulturno vzgojo mladih samoupravljalcev. Naloge Glasbene mladine so razvijati kulturo in še posebno glasbeno življenje in ustvarjalnost mladih, ostriti moralno in umetniško presojo glasbenih in drugih del in se zavzemati za uresničevanje kulturnih želja in potreb članov in okolja, v katerem živijo in delajo.
Glasbena mladina organizira kulturne in umetniške dejavnosti — animirane koncerte, srečanja, tekmovanja, festivale in podobne manifestacije, snuje klube, aktive, društva in ansamble. Poleg tega podpira izmenjavo izkušenj svojih članov v republiškem, medrepubliškem in mednarodnem okviru. V tem smislu organizira sodelovanje svojih članov v mednarodnem kampu v istrskem Grožnjanu in v inozemskih glasbenih kampih.
Glasbena mladina Slovenije ima lastno izdajateljsko dejavnost, v katere okvir sodi časopis GLASBENA MLADINA, ki izhaja že šesto leto in si je v tem času pridobil krog bralcev, ki presega številko 14.000. To glasilo, ki izide šestkrat na leto, poroča o delu in uspehih organizacije Glasbene mladine, obvešča o dogodkih iz glasbenega življenja, zasleduje vidnejše zanimivosti glasbe pri nas in na tujem, prinaša podatke o glasbenih ustvarjalcih in poustvarjalcih, ocenjuje nove plošče in glasbene publikacije ter v obliki poročil, kritik in razmišljanj skuša mladim bralcem pomagati k širši glasbeni razgledanosti in jih usmeriti h kritičnemu odnosu do glasbe.
Pravila previdnosti pri ravnanju z jeklenke
Komandanti odredov raportirajo komandantu pohoda tovarišu Stanku Lepeju. Foto: K. Zorec
Pred Žnidaršičevo domačijo govori komandant Osojnikovega odreda. Foto: K. Zorec
Med mladimi je bil tudi predsednik SO Ptuj tovariš Branko Gorjup. Foto: K. Zorec
Udeleženci iz Kidričevega pred pričetkom pohoda. Foto: K. Zorec
Gradnja kanalizacije za novi blok
NOVI POSTOPEK PRIDOBIVANJA GLINICE
Francoska firma Pechiney in kanadski ALCAN skupno sodelujeta pri razvijanju novega	takoimenovanega
H-PLUS postopka za pridobivanje glinice. Pogodbo o tem sta podpisala že leta 1974. Pri novetn postopku uporabljajo za ekstrakcijo glinice žvepleno in solno kislino ter je zelo primeren tudi za predelavo manjvrednih surovin, kot so različne gline, ilovica itd. V bližini Marseilla gradijo poizkusno tovarno z dnevno proizvodnjo 20 ton glinice. Kvaliteta proizvedene glinice jè izredno dobra. Če bodo omenjeni poizkusi uspeli, proizvodnja glinice ne bo več v toliki meri odvisna od boksita. Vsa pomembnejša svetovna nahajališča boksita so namreč
oddaljena od najmočnejših potrošnih centrov aluminija. Novi postopek " predelave manjvrednih surovin bi omogočil velike prihranke na transportnih stroških.
H-PLUS postopek ima celo nekaj ugodnih prednosti pred Bayer postopkom n. pr.: o-mogoča pridobivanje še bolj-čiste glinice. Pomanjkljivost pa ima v tem, da porabi skoraj 60 odstotkov več energije. V ceni glinice znašajo stroški za boksit tudi do 45 odstotkov, načrtovana cena novih surovin pa bi znašala samo 4 odstotke stroškov. Podjetji upata, da se bo najkasneje že leta 1979 pokazalo, če je novi postopek konkurenčen Bayer postopku.
S.	J.
GVINEJA-
y_
Se o uveljavljanju delegatskega sistema
najmočnejša proizvajalka boksita
(Nadaljevanje s 6. strani)
pravice in dolžnosti svojih delegacij in delegatov v najvišjih samoupravnih aktih (statutih, sporazumih) in tako te akte vsklajajo z ustavnimi določili. Pri tem je še zlasti potrebno opredeliti način oblikovanja stališč, kdaj lahko delegacija samostojno razpravlja o zadevi in aktu, kdaj v sodelovanju s samoupravnimi organi, kdaj in v katerih zadevah pa obvezno skupaj Z zbori delavcev ali zbori občanov ter kdaj in kako se vsklajujejo med delegacijami pred zasedanjih zborov. Zagotoviti je treba večjo povezavo delegatov s sredino, ki ga je delegirala.
Delegati družbenopolitičnega^ zbora se naj še bolj povežejo s svojo sredino in se pred zasedanjem zbora sestajajo ter dobijo mnenja in stališča o obravnavanih vprašanjih v družbenopolitičnih organizacijah. Zagotoviti je treba pomoč strokovnih služb pri vsem delu delegacije ter zagotoviti tudi opravljanje tehničnih opravil za nemoteno delovanje delegacij v delovnih in krajevnih skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah za delegate DPZ.
Vsekakor je treba zagotoviti prostore za sestajanje in arhiviranje gradiva pri vseh delegacijah), ki doslej tega še nimajo. Zagotoviti materialni položaj delegatom, ki opravljajo svojo funkcijo v enakem obsegu kot jo dosegajo pri opravljanju rednega dela. Zelo pomembno je tudi ugotoviti obremenjenost delegatov z raznimi drugimi družbenimi funkcijami ter jih v tem primeru razbremeniti drugih dolžnosti.
Zaradi večje obveščenosti vseh delegatov, delavcev in občanov je potrebno podaljšati rok med objavo gradiva in sklicem seje od sedanjih 10 dni vsaj na 14 dni, čim-več gradiva pa objavljati tudi v internih glasilih delovnih organizacij, časopisu »Tednik« in radiu ter podobno. V občinskem centru je potrebno zagotoviti čimprejšnjo ustanovitev informacijsko dokumentacijskega centra, v bazi pa stremeti za ustanavljanjem informacijskih skupin. Potrebno je nadaljevati s prakso dvostopenjskega postopka, če je le mogoče, uvajati vari-
antne rešitve z obrazložitvami posledic posamezne odločitve, enofazni postopek pa naj ostane le izjema.
Delegacije in konference delegacij (tako imamo tudi mi v naši OZD) naj ocenijo svoje delo in delo posameznih delegatov ter podvzamejo potrebne ukrepe za bolje delovanje. Za nemoteno delo in razmejitvene pristojnosti zborov občinske skupščine in posameznih zborov, temu ustrezno pa je seveda potrebno dopolniti tudi določbe statuta OS. Posebno pomembno pa je v vsem tudi razvijanje in oblikovanje ter reševanje zadev različnih področij iz neposredne baze, delegatska vprašanja pa naj postanejo predlogi in napotki za sprejemanje raznih normativnih aktov. Naslovniki, ki so jim posredovana delegatska vprašanja, naj zagotavljajo sprotne in vsebinsko kvalitetne od-
Svetovna proizvodnja aluminija je vsako leto v poprečju za 8,5 odstotka višja. To pomeni, da narašča proizvodnja aluminija najhitreje, hitreje od proizvodnje katerekoli druge kovine. Tako hitremu naraščanju proizvodnje aluminija je nujno morala slediti tudi proizvodnja boksita in tudi iskanje novih boksitnih nahajališč. V času od leta 1967 pa do leta 1970 so dokazane zaloge boksita narasle od 5,8 milijard ton na 12 milijard ton. Okoli 80 odstotkov boksitnih zalog si lasti 5 držav:.
Avstralija 3,6 milijard ton, Gvineja 3,63 milijard ton, Brazilija 0,9 milijad ton, Jamajka 0,725 milijard ton, Surinam 0,549 milijard ton. Jugoslavija ima okrog 181 milijard ton boksita, kar pred-
govore. Te se naj posreduje delegacijam1 vseh zborov ter tistemu delegatu, ki je vprašanje na seji zbora postavil. Važno je tudi izboljšati stike in oblike dela v skupini delegatov za republiško skupščino, kakor tudi z delegati za zvezno skupščino, saj nam je to doslej precej manjkalo. Zbori skupščine pa bodo na eni izmed prihodnjih sej obravnavali poročilo o delu delegatov zveznega zbora in o povezovanju delegatov z bazo.
To je spet le delček vsega tistega, za kar se moramo vsi boriti ter si prizadevati, da bi naš delegatski sistem desnično zaživel ne le v občinski skupščini m krajevni skupnosti, ampak tudi v naših delovnih organizacijah. Le s takim načinom bomo resnično dosledno opravili vse delegatske naloge.
F. Meško
stavlja 1,5 odstotka sVetov-niz zalog boksita.
Če upoštevamo, da je za proizvodnjo 1 tone aluminija potrebno 5 ton boksita in da bo proizvodnja aluminija še naprej naraščala z enako letno stopnjo rasti 8,5 % bi to leta 2000 samo za proizvodnjo aluminija porabili okoli 6 milijard ton boksita. Če pa bi proizvodnja aluminija še tudi po letu 2000 naraščala z nespremenjenim tempom (8,5%) potem bi vseh 12 milijard ton danes poznanih zalog boksita porabili že do leta 2007. Za obdob je od1 leta 2000 pa do leta 2020 pa bi za proizvodnjo aluminija potrebovali celih 27 milijard ton boksita.
Zaradi tako skokovite rasti porabe boksita bo nujno potrebno za proizvodnjo glinice uporabljati tudi boksite slab-
Afrika ima največja nahajališča kvalitetnih boksitov ha svetu. Dobra polovica vseh teh zalog pa se nahaja v Gvineji. Gvineja ima resne možnosti, da v kratkem času izpodrine Jamajko kot drugo največjo proizvajalko boksita na svetu, lahko pa ogroža tudi prvo mesto Avstralije. Vše to velja seveda pod pogojem, če ji ne bo žal denarja ža investicije v nove rudnike boksita.
Trenutna letna proizvodnja boksita v gvinejskih rudnikih se ocenjuje na 6 milijonov ton. Za uporabo gvinejskega boksita so zainteresirani vsi Veliki svetovni proizvajalci glinice. Skupno i gvinejsko vlado so ustanovili več mešanih družb za eksploatacijo boksitnih' nahajališč in Vsi načrtujejo močno povečanje proizvedenih količin boksita.
Cie de Bauxite de Guinée (gvinej sko-francosko-ameriška
še kvalitete z manjšo vsebnostjo AI2O3 in višjo vsebnost SÌÓ2. Časi, ko je moral boksit vsebovati najmanj 55 odstotkov AI2O3 in ne več ‘kot 3 odstotke SÌ2, so na žalost že minili. Francija, Madžarska, Gvajana in ZDA so svoje zaloge kvalitetnih boksitov v glavnem že izčrpale tako, da danes v Franciji in na Madžarskem že uporabljajo boksite ž 8 %Si02, v Sovjetski zvezi pa celo z 11—13% SÌO2.
Tudi v naši državi nastaja podobna slika. Od sedanje letne proizvodnje 2 milijonov ton boksita bo morala do leta 1980 narasti proizvodnja na 5 milijon ton. Takrat bomo tudi pri nas morali uporabljati boksite z nižjo vsebnostjo AI2O3 in višjo vsebnostjo SÌO2, torej manj kvalitetne boksite.
družba) tako načrtuje letno proizvodnjo 9 milijonov ton boksita. Office de Bauxite de Kindia (gvinejsko-sovjetska družba) bo proizvajala 2 milijona ton boksita na leto. Neka druga gvinej sko-arabska družba načrtuje letno proizvodnjo 5 milijonov ton boksita. Poleg navedenega pa se gvinejska vlada pogaja še s podjetjem Alusuisse za eksploatacijo boksitnéga nahajališča Touge in jugoslovanskimi predstavniki za izkoriščanje nahajališča Dabola. Obe nahajališči naj bi letno proizvajali po 2 milijona ton boksita.
Če bodo vsi našteti načrti uresničeni, bo letna proizvodnja boksita v Gvineji kmalu dosegla 30 milijonov ton. (Leta 1973 je Avstralija proizvedla 19 milijonov ton, Jamajka pa 15 milijonov ton boksita).
ita
Na ekonomičnost predelave manj kvalitetnih boksitov vpliva mnogo faktorjev, od katerih bi našteli samo najvažnejše:
—	kemijska sestava boksitov
—	mineraloška sestava boksitov
—	tehnologija predelave po Bayefjevem postopku
—	ekonomski pogoji: lokacija boksitnega rudnika, velikost rudnika, pogoji rudarske eksploatacije, stroški prevoza do tovarne glinice oziroma predelava teh manj kvalitetnih boksitov na mali ali veliki oddaljenosti od boksitnih rudnikov.
(Povzeto po Rudarstvu, Geologija, Metalurgija 3/1975).
SJ.
Ali so zaloge boks res neizčrpne?
Zakaj, nekdo postane alkoholik drugi pa ne, čeprav oba živita v enakih življenjskih razmerah, je vprašanje, ki se nam pogosto zastavlja. Nekateri skušajo na to vprašanje odgovoriti tako, da menijo, da obstaja »alkoholična osebnost« z značilnostmi, ki pogojujejo razvoj alkoholne bolezni. Takšen odgovor bi bil preveč preprost, saj je človek dinamično bitje, ki je v stalnem boju sam s seboj in svojim okoljem. Človek je postavljen pred zahtevo, da rešuje življenjske probleme — bolj ali manj uspešno. Življenje prinaša poleg prijetnih tudi manj prijetne zahteve, ki so povezane s tegobami, razočaranji, ovirami in preprečitvami. Zrela osebnost rešuje življenjske zahteve zavestno in v dejavnem spopadu z realnimi dejstvi. Nezrela osebnost pa tega ni zmožna, zato se zateka k škodljivim obrambnim postopkom. Bodoči alkoholik pogosto rešuje napetost na neustrezen način.
Ne poznamo specifične alkoholične, osebnosti, ki bi bila značilna za nastanek alkoholizma. Sužnji alkohola lahko postanejo tudi ljudje, ki so povsem telesno in duševno zdravi, čustveno urejeni, socialno, uspešni in umsko ustrezni. Od alkohola postanejo odvisni ob nesrečnih in nadpovprečno obremenjujočih okoliščinah, posebno kadar se te nagrmadijo.
Ponavadi so bodoči alkoholiki nevrotično motene osebe, krfi jih obvladujejo notranje napetosti. Alkohol sprošča te napetosti, uveljavijo se potrebe in želje, ki so bile v treznem stanlju potlačene. Človek, M je trezen boječ, zadržan in molčeč, lahko postane pod vplivom alkohola sproščen in družaben. Alkohol odstranjuje zavore, ki so v treznem stanju pri posamezniku preprečevale uresničenje potreb in želja.
Psihična defektne osebe, ki zaradi okrnjenosti svojega razuma ne najdejo primernejše rešitve, pogosto sežejo po alkoholu pri reševanju svojih življenjskih problemov,
Z alkoholom pogosto rešujejo svoje težave osebnostno iztirjene osebe, kil žive v notranjem itn zunanjem neuravnoteženem okolju. Poleg navedenih osebnostnih lastnosti, M bi jih lahko imenovali predmorbidne lastnosti, so za' nastanek alkoholizma potrebni še posebni soeiahio-ekonomsM vplivdl.
Od socialnih dejavnikov sta pomembna modela vzrokov in idealov, ki jih najde mlad človek pri svojih starših oziroma osebah, od katerih je odvisen.
Alkoholizem pospešujejo nekateri psihološki! pojavi, kot so posnemanje staršev, sugestibilhost — druženje z vrstniki, ki čezmerno uživajo alkohol, zmanjšane napetosti, možnost bega ite stvarnosti, navidezno reševanje konfliktov^ možnost identifikacije z ideali, kot so hrabrost, odločnost in pomembnost.
Kadar človek postane od alkoholla duševno in telesno odvisen, mora stalno ali čezmerno piti alkoholne pijače, zato nastopijo telesne, duševne in socialne komplikacije, postane alkoholik, ki kaže značilne spremembe vedenja.
. Laže tako brezvestno, da verjame že sam svojim lažem.
Oseba, ki staklo in vse več pije, skuša to pred svojo okolico vešče prikrivati z laganjem. S tem manevriranjem- alkoholik skuša navidez ohraniti svojo zunanjo integriteta, čeprav vse bolj zapada v .alkoholno odvisnost. Laganje mu omogoča prikrito pitje in nabavljanje pijače, začasno prikrivanje neugodnih dejanj, storjenih v pijanosti. Laganje se lahko tako vtki), da alkoholik laže že kar iz navade, brez dejanske potrebe ali koristi. Laže tako brezvestno, da verjame že samo svojim lažem. Pravim, da je laganje posledica vzpostavljenega pogojnega refleksa, kjer je pogojni stimulans dolgo in pogosto uporabljena laž, ki nujno spremlja uživanje alkohola oziroma brezpogojne mikavnosti, tako da za nekatere alkoholike pomeni laž tudi med abstinenco občutek zadovoljstva in uživanja. Takšna oseba ima seveda spremenjene kriterije za ponos, dostojanstvo, radi in skrbeti zanj, podobno, kot skrbi mati za svoje otroke. Zaradi občutkov izolacije, nemoči, sovraštva’ in neustreznosti ga obdaja napetost. Z razionimi! podvigi si skuša povrniti' in dvigniti samospoštovanje. V dtružbi se hvali s svojimi sposobnostmi in zvezami' pri pomembnih ljudeh. Skuša delati usluge .svoji okolici, vendar je končni uspeh teh uslug ponavadi dvomljiv.
Razpoloženje alkoholika je spremenljivo. Redkokdaj' je ljubezniv, pogosteje brezbrižen do dogajanja okoli sebe in sovražen do vseh tistih, ki ga na kakršenkoli način motijo pri pitju alkohola'. V trenutkih treznosti ga obdajajo občutki krivde. Zaveda se, da uničuje družino, izgublja ugled in da ga zapuščajo prijatelji. Tudi v službi ga gledajo postrani, vendar se tega zaveda pravičnost in čast. Oblikuje si dvojno morato. Prva vrsta
moralnih norm velja za lastno osebnost, z njimi opravičuje vsa svoja ravnanja, laži, nezvestobo pa tudi tatvine. Strožje moralne norme postavlja za vse druge ljudi. Takoj' je pripravljen zahtevati naj strožje ukrepanje družbe, kadar se mu zdi, dà mu je bilia storjena krivica, ki pa v bistvu izvira iz alkoholne zasvojenosti. Bistvo krivice alkoholik seveda, noče videti, da bi na ta način čimbolj prikril' svoje napake.
Motnje v čustvovanju
Alkoholikove predstave o ljubezni so večkrat spremenjene. Od drugih ljudi zahteva, da ga morajo imeti samo, ko je trezen. Verjetno si vsak alkoholik pogosto dopoveduje, da mora začeti živeti novo življenje, zmanjšati popivanje ali ceto prenehati piti. Obljube so kratke, kajti odvisnost od alkoholla je močnejša. Če bi bito tako preprosto prenehati piti, potem, ne bi bilo alkoholikov, in seveda tudi zdravljenja ne bi bilo potrebno. V treznih obdobjih je alkoholik živčen in se odpoveduje pijači s skrajnimi napori'. Izjemama ob .hudem čustvenem pritisku vzdrži dalj časa, ko je v - strahu za svoje življenje. Samo v skupini1 sebii enakih, s pomočjo svojcev in terapevtov s sodobnim kompleksnim zdravljenjem sta mogoča abstiniranje in hkrati rehabilitacija na vseh področjih človeškega delovanja.
Rez
Brez zdravljenja1 pa alkoholik ne more dolgo abstinirati. Občutki krivde ga siMjo) da jih utopi v alkoholu. Potem za nekaj ur zopet na vse pozabi ih zaradi alkoholne omame mirno zaspi. Uživanje alkohola je pri njem združeno z ugodjem-, vse drugo pa se mu zdi1 j neprijetno in puščobno. Pravimo, 'da je alkoholik čustveno razklan, zato se med treznimi ljudmi počuti negotovega, ogroženega in potisnjenega v obrambo. Več-, krat kuje maščevanje proti (zarij) nerazumevajočemu okolju. Ljudje, ki ga obdajajo' in ki jih najbolj potre- • huje, so navadna najpogostejša tarča njegove nestrp- ifl nosti (alkoholik ponavadi' pretepa svojo življenjsko družico, otroke, prepira še š sosedi in sodelavci:).
V trenutkih treznosti se: zaveda nekaterih komplika- ' cij, ki’ izvirajo iz njegovega pijančevanja. Navadno mu je tudi jasno, da je suženj alkoholla, vendar tega noče || priznati nòtti sebi, kaj- šele drugim. Očitki okolice o motečem vedenju so vse. večji. V tem navzkrižnem ognju očitkov in pritiska okolice ter občutka krivde, alkoholik spretno manipulira, tako da se dolgo brani z različnimi obrambnimi mehanizmi. Njegov strateški cilj je biti čim dlje v stiku z alkoholom oziroma miimo piti hrez razburjenja okolice. Zdrava in normalna okolica pa alkoholika stalno stika. Älköhölu 'vdan človek redkokdaj! prizna, da je odvisen' od alkohola, še več, celo močno vinjen se razjezi1, če mu' kdo očita, da je pijan. Kadar pa že prizna, da pije, našteje razumsko oblikovane vzroke za- popivanje, ki so alkoholiku v prid (žeja ob težkem’ fizičnem delti, nekdo ga je razjezil, in kdo ne bi na to nekaj popil?- affli: v družbi bi izpadel ■ smešno, če ne bi pilli, ipd.). | Zelo pogosto alkoholik -išče krivce za pitje v drugih osebah. Vseh njegovih težav in pivskih problemov1 so krivi drugi, zlepa pa ne spozna, da je vzrok za popivanje v njegovi zasvojenosti’ od ’ alkohola. Alkoholik ni zmožen pogledati na celoten in nepretrgan potek svojega življenja, pač pa svoje življenje drobi na kratka časovna obdobja in potem skuša usmeriti' pozornost okolice na tista obdobja, ko ni pil. O obdobju pitja pa zvito molči.
Prirejeno po »Prizmi«, 1975
Pravila previdnosti pri ravnanju z jeklenko
(Nadaljevanje z 9. strani)
je še polna. Hkrati je treba dobavitelju sporofito o-kvaro na ventilu.
Kdaj nastanejo pri jeklenki propan-butan eksplozije? Propan in butan sta v mešanici z zrakom eksplozivna plina. Zato je nedopustljivo, če dopuščamo, da plina uhajata dlje časa v ozračje zaprtega stanovanjskega prostora. Mešanica propan-butan z zrakom se vname že pri najmanjšem plamenčku, potem pa eksplozivno zgori. Pri tem nastane izredno vroč plamen, ki lahko povzroči hude opekline. Zračni pritisk pa tudi naraste tako sunkovito,
da raznese okna, vrata, popokajo okenska stekla, tudi zidovje. Jakost eksplozije je seveda odvisna od količine plinske mešanice, ki se je nabrala v stanovanjskem prostoru.
Eksplozija, npr. v kuhinji nastane, če iztekajoči plin prepozno prižgemo na plinskem rešoju. Ni nujno, da pride v takšnem položaju do rušilne eksplozije, vendar pa nas lahko nastali plamen o-
plazi po obrazu, rokah ali laseh in s tem povzroči opekline.
Požar, ki nastane zaradi nepredvidenega uhajanja plina pri štedilniku, pogasimo, če jeklenko takoj zapremo. Pri tem trezno presodimo položaj in ostanimo brez panike. Zato si zapomni sledeče:
1.	Jeklenka naj bo skrbno izolirana od toplote.
2.	Iz jeklenke naj plin ne u-haja.
3.	Stanovanjski prostor, v katerem uporabljamo jeklenko naj bo vedno dobro zračen.
4.	Temeljito zračenje je potrebno v prostoru, v katerem uporabljamo grelne premične peči s katalitič-nim izgorevanjem plina. Plin, ki gori, ni tako nevaren kot plin, ki uhaja in je zmešan z zrakom. S treznim ukrepom zanesljivo preprečimo nesrečo. Hladno jeklenko
takoj odnesemo iz gorečega prostora na prosto.
Plin, ki se je vžgal, pogasimo takole:
Z mokro cunjo primemo ventil in ga zapremo. Če se je jeklenka segrela ali pa je postala vroča, jo ohladimo z vodo, da se ne pregreje. Odnesti pa jo moramo iz prostora in jo še naprej ohlajevati. Če jeklenke ne moremo pogasiti, pustimo, da plin še naprej gori, vendar pa jeklenko ves čas ohlajamo z vodo. Gašenje je možno s CO2 gasilnim- aparatom ali pa z aparatom na prah.
-k
9 Prof. dr. Stane Stergar
„ALUMINI3ADA 76"	|
Letošnje V. igre aluminijskih delavcev Jugoslavije so bile v Budvi od 30. IV. do 3. V. letos. Organiziral jih je Aluminijski kombinat Titograd. Letos mam ni uspe Ilo, da bi ponovno osvojili prvo mesto in prehodni pokal v trajno last, zaradi oslabljene ekipe in športne sreče, ki nam ni bila naklonjena. Vendar 2. mesto v skupnem plasmanu vseh ekip ni neuspeh temveč ravno nasprotno. Končni vrstni red ekip je bil naslednji:
1.	SE VOJNO
2.	KIDRIČEVO
3.	TITOGRAD
4.	SLOVENSKA BISTRICA
5.	ŠIBENIK
6.	MOSTAR
Po disciplinah smo dosegli naslednja mesta:
NOGOMET:
Na izredno težkem igrišču, ki je bilo že skoraj močvirje in v težki skupini z Mostarjem, lansko prvouvrščeno ekipo, in Sevojnim, je ekipa TGA osvojila drugo mesto potem, ko je katastrofalno porazila favorizirano ekipo Mostarja in izgubila s Sevojnim. V finalu so premagali ekipo Šibenika.
Rezultati: predtekmovanje TGA — MOSTAR 5:0 TGA — SEVOJNO 0:2 finale (za 3. in 4. mesto)
TGA — ŠIBENIK 2:0
ODBOJKA:
Naši odbojkaši standardno zasedajo 3. mesto, vendar pa je res, da jim žreb še ni bil nikoli naklonjen, saj so vsako leto v isti skupini z Impolom, ki je razred zase.
Rezultati: predtekmovanje TGA : ŠIBENIK 2:0 TGA : IMPOL 0:2 finale (za 3. in 4. mesto)
TGA : TITOGRAD 2:0
NAMIZNI TENIS:
V odsotnosti naših najboljših igralcev so tenisači zasedli
4.	mesto, kar pa je kljub temu več, kot smo pričakovali in jih lahko pohvalimo zaradi njihove borbenosti. Tukaj so bili tudi naj slabši pogoji za igro saj se je igralo kar v avli hotela, kjer je bilo prostora komaj za dve mizi in še ob zelo slabi razsvetljavi.
Rezultati: predtekmovanje TGA — TITOGRAD 5:1 TGA — MOSTAR 3:5 finale (za 3. in 4. mesto)
TGA — ŠIBENIK 2:5
PETEROBOJ:
Večni »autsiderji« kot so jih že vsi imenovali, ker dosedaj še niso osvojili kolajne, so letos v novi postavi Dobnik, Slavinec in Ačimovič presenetili in osvojili prvo mesto. Uspeh je toliko večji, ker se je tekmovalo v vojaški obleki, moramo za vedeti, da dosežen uspeh ni slučajen ampak je plod številnih treningov.
STRELJANJE:
Lahko bi rekli, da smo nad njimi nekoliko razočarani. Prvo mesto so tokrat prepustili ekipi Impola, ki je že z dobrimi rezultati pred aluminijado opozarjala nase.
ŠAH:
Osvojeno 4. mesto je majhen neuspeh, realno smo pričakovali vsaj bronasto kolajno. Kljub dobrim položajem v nekaterih partijah jim osvojitev kolajne nii uspelo. Odpovedali so nekateri ključni igralci.
Rezultati: 1, kolo TGA : ŠIBENIK 3,5:0,5
2.	kolo TGA : SEVOJNO 2:2
3.	kolo TGA : MOSTAR 0,5:3,5
4.	kolo TGA : IMPOL 4:0
5.	kolo TGA : TITOGRAD 1:3
KEGLJANJE:
Kegljači so zasedli 4. mesto, ki je glede na njihovo zasedbo dokaj realno. Moramo pa pohvaliti izredno razpoloženega Colnarič Daniela, ki je podrl 44 kegljev in tako osvojil plaketo najboljšega kegljača.
ROKOMET:
Rokometašem ni uspelo obraniti lanskega prvega mesta. Smola v drugi tekmi predtekmovanja s Šibenikom in slabša razlika v golih, sta jih uvrstila na drugo mesto v skupini im,- z borbo v finalu za 3. in 4. mesto, ki pa je bila zgolj formalnost saj nasprotnik igralci Impola niso bili dozorel nazprotnik za našo ekipo.
Rezultati: predtekmovanje TGA : TITOGRAD 24:12 TGA : ŠIBENIK 14:14 finale (za 3. in 4. mesto)
TGA : IMPOL 23:16
Kljub dežju, ki je vstrajno padal tokom celega tekmovanja lahko zaključimo^ da so V. igre popolnoma uspele in da je organizacija le teh bila na visoki ravni.
Naslednje igre organizira naš sosed Impol. Upamo, do bodo uspehi v Sl. Bistrici boljši in da bo naša ekipa nastopala v popolni postavi.
Nasvidenje v Sl. Bistrici prihodnje leto.
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO
Uredniški odbor:
Ivan Tušek — predsednik, člani: Konrad Rižner, Stojan Kerbler, dipl. Ing., Doroteja Puž, dipl. our., Janez Sukič In odgovorni urednik tovarniškega časopisa — Franc Vrlič. Tisk: ZGP Pomurski tisk — TOZD tiskarna, Murska Sobota člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno Rokopisov In slik ne vračamo.
Vzroki slepote pri nas
(Nadaljevanje s 7. strani)
je tudi odstotek med tistimi b: poklica (14,2 °/o). To so predvsem tisti, ki so slepi že od rojstva zaradi prirojenih anomalij, ali pa so otroci^ ki so oslepeli že v predšolski dobi. Zelo blizu tem je odstotek (13,3 °/o) šolske mladine, podobno so zastopani kvalificirani delavci, obrtniki in kmetje. Pri uslužbencih je odstotek nižjf (5,6 %>), pri gospodinjah pa zopet višji (10,0 °/o).
če hočemo pogledati, kateri deli očesa so pri slepoti največkrat prizadeti^ ugotovimo, da je v celoti najpogostejši sedež oslepitve očesno zrklo, in sicer skoraj v 30 %». Pri tem so upoštevane tudi prirojene spremembe zrkla, ki jih je kar 8 °/o. Posebej je upoštevana visoka kratkovidnost z vsemi svojimi komplikacijami (odstop mrežnice!), ki povzročajo slepoto v 17,5 %>. Obolenja notranjih očesnih mren (šarenica, žilnica in mrežnica) so prizadete pri slepih v 15 °/a, leča v 9 °/o, pri čemer ima veliko vlogo prirojena siva mrena. Zelena mrena ali glavkom povzroča slepoto v 7 °/o, tudi rože-nične bolezni povzročajo slepoto v prav tolikšnem odstotku. Očesni živec, ki je bil prizadet že od rojstva ali pa je zbolel kasneje, je pri slepih zastopan s 7,2 °/o.
Naj zanimivejši pregled nam dajo vzroki slepoti, to se pravi načini, kako pride do obolenj posameznih delov očesa. Najpogostejši vzroki so prirojene in dedne ok-
vare zrkla, ki z 21,9 °/o predstavljajo pomemben delež. Zelo pomembne so poškodbe z 19,8 °/o in infekcije očesa s 13,6 %>. Že prej omejene komplikacije pri kratkovidnosti so vzrok slepote kar v 17,5 °/o. Splošna obolenja organizma, kamor spada tudi diabetes ali sladkorna bolezen, povzročajo slepoto v 5 °/o. Obolenja centralnega živčnega sistema vodijo do slepote pri 2,1 %» slepih. Pridobljena zelena mrena brez prirojenih primerov je vzrok slepote v 5 °/o.
Prvo mesto zavzemajo torej he-reditarni (dedni) in kogenitalni (prirojeni) vzroki in pomenijo e-nega od najvažnejših problemov pri preprečevanju slepote, in sicer zato, ker ti vzroki še naraščajo.
Poškodbam so vzrok eksplozivi, streli in razni mehanično — fizikalni in kemični vzroki. Prizadete so bile v vojni, pri delu na delovnem mestu in izven njega. Število eksplozivnih poškodb je bilo po vojni precejšnje, saj je bilo povsod najti eksplozivni material, s katerim so neprevidno ravnali predvsem otroci, pa tudi^ odrasli. Zato imamo med slepimi še vedno 5,3 % vojaških vojnih invalidov.
Pri infekcijah je omeniti, da je bila včasih zelo pomembna tuberkuloza očesa, ki pa močno u-pada kot vzrok slepote. Glede trahoma imamo še nekaj starih slepih iz dobe, ko je bila to v Pomurju huda in razširjena bole-
zen. Danes trahom pri nas ni več vzrok za slepoto. Isto velja za očesno skrofulozo, ki je zaradi boljših higienskih in socialnih razmer z dvigom življenjskega standarda izginila kot vzrok slepote.
Po statistiki Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu več kot deset milijonov slepih. To je ogromno število. Pri nas so zelo pomembni prirojeni in dedni vzroki za slepoto. S to problematiko se ukvarja genetika kot veda, ki na osnovi genov ugotavlja možnost za prirojene in dedne anomalije na splošno, pa tudi na očesu. Za probleme genetike se vse bolj zanima znanstveni in zdravstveni svet zahodnih in vzhodnih znanstvenih centrov. V življenje uvajajo genetična načela v obliki genetičnih servisov in posvetovalnic za zakonske pare.
Tudi najboljša kurativa (zdravljenje obolelih) ne bo bistveno zmanjšala odstotka slepih. Odločno pa bo posegla na to področje preventiva. S preprečevalnimi u-krepi prihranimo človeku bolečino in skrb, ki sta posledica slepote in so tu vsi materialni stroški dobro naložen kapital. Poleg osebnih težav slepih bomo tako rešili družbo velikih bremen, ki jih daje za zdravljenje, rehabilitacijo in pomoč slepim zaradi invalidnosti.
					PR AVILUO MlŠUEUJl	ELEKTR LOKO « MOTIVA	VEDA O GORAH	NEKIJAN. VAS NOG RÈPREZ.	TROJ A	VSA NJE	TOMC. RISATELI (C1AUDČ	m	KLEPEC peter	SLOVES, Dobro IME	hlaplj. TEKOČIM	merila	Oc> \ *e
												"Pasta, maža					
H					usten							DAN ■ V TEDNU					
—												HIMALAJ GOVEDO					
					ZABA- VIŠČE								Tmm J AMERIKI Posoda ZA GROZDJE				
-A—J=J=bA-U__^					AM. TILNI KOMIK					STOL BREZ nasiona PREBlVm ATEN							
Anusu 'ŽIVAL:!	SUKANEC	UŠESNI: KAMEN* ČEK	VAS NA DRAVSOt po.au		krepka						PoDZEMte, -É241							
					POTRDI= TEV						OTOK V JADRANU					m §1	
								RIMSKA Pet	OSEBNI zaimek			Z. IN VOKAL			VEUKa SOVJET. Reka		
PONA- VLJALNI GLAGOL									IZVLEČEK OTOK ČAR. KIRKE								
RUSKI PISATELJ								STAR SLOVAN				Keka v z. S R&lJl					
								NIKOLA TESLA				Rudar					
NANAŠANJE LOŠČILA											LADIJSKA SOBA JotResnc SREDIŠČE						
KATERI (OZ. ZAIM)			10. IN. 7. ■ ČRKA !			PRITR- DILNICA	kRAJ PBJ LJUB L JAM						ŽIDOVSKO M. IME				
			IZVRŠILNI OR9AU				REKA V ITALIJI						ZNAMKA nem.avtov				
IZDJlš = LJEN SVET								AMER. M. IME		GRŠKI Bog Gozdov				UKAZ, ODL	PRJMoRz sia VZKLIK		
FOSFOR		ŽIVILSKI OBRAT								SAM					autonom. Pokrajin		
		Preplah, ZMEDA								SRBSKA REKA					*WVA/*4		
LUKA V ČRNEM MORJU						NIKAL- NICA			IVAN CANKAR			Videm					
									SOMMER			prediog					
PROSTO (nem)				OGLJIK		INDIVIDU- ALEN							HRV. industri- ja NAFTE				NAU3PAH SLOG
				KUMER		MESNI IZDELEK											
dumasov MUŠKETIR							NAŠ SLIKAR (FRANCi,						KAREL DESTOVNIK			meter	
													HRUP			NAVAJAz NJE	
UTAJITEV							Sa mo z ZADOVO: LJEVANJE	ŽIVAL, KI RIJE pcDzemu				Živa l, Ki LETA					
IGRA NA SREČO												atletska Disciplini					
DEL EL. NAPE -L JAVE								INDOEVR PLEMENA		TOVARNA V CELJU				staro* VERZ. KRALJ			
PRETEP					KARINA				TEŽKO DELATI								
					OŽINA M M4LAJ. POLOTOKU				GOROVJE V RUSIJI								
ŠPANIJA		amper		ČASOVNI PRISLOV						ITALIJA	RECEPT			KOSITER			
		ir. /ZDEL. 6LASBIL		živila							NEKDANJI PISTOKUC						
ČEHOV ANTON			PLAČILO za h Panc										tb/čmcb				
			KORalni OTOK										pristan V ALilRU				
DEL POHIŠTVA						RIMSKA Poginja JEZE				TEsrm Pisane papige				OSEBNI ZAIMEK			
Deščica					/VEPRE s VODNIK									Palm at. Ž. IME GRŠKA ČRKA			
ŽUPANČIČ					ZMRZNI VODA				Ramo* ČELNIK						JOSIP MURN		
									Tona						OZIMKA, ENOTA V MAGNETIZMU		
PAZKCm Risa'					VOSNE-- MALEC							GLASB. ZNAKI					SESTAVIL M. TREU