Glas zaveznikov
! Uto II • Št. 401
lliniiormaciijjskii <dmev>niik A. k S.
Cena 4 lire
TRST, torek 8. oktobra 1946
UREDNIŠTVO:	VI« S. Pellico 12 • Telefon It 93854 hi 9444S
OGLASI: Cena za milimeter vulne (iirlna ena kolona): trgovakl L. 27, m.-tvaiki L. 56 (oemrtnloe L. 100). objave I* 20, flnmčul ln pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plrčljlvo v naprej. Oglase sprejema izključno: S.P.L, Soclett per la Pubbllcitš. ln Italla, Trst, uL Silvio Pelllco It 4. tel. 94044. Cena posamezne Številke 1* ' 'zaostale L.8). Rokopisov ne vračamo.
V Parizu hitijo z razpravljanjem
Danes tri zasedanja
(isimiallt/ o tržaškem guvernerju
PARIZ, 8. oktobra — Pariška konferenca, kateri preostaja le Se sedem dni za dokončno l’rcučitev osnutkov mirovnih pogodb s petimi evropskimi državami, bivSimi sateliti Nemčije, je vstopiia včeraj popoldne v zaključno fazo. Plenarna seja, ki ji predseduje britanski zunanji friinister Bevin, je pričela razpravljati o mirovni pogodbi z Italijo. Prvi je govoril senator Tom t'onnally, svetovalec ameriSkega zunanjega ministra Jamesa Bjrnesa.
Izjavil je, da je
pravična rešitev blaškega vprašanja ter italljansko-hgoslovanske meje bistvena za Vključitev miru z Italijo. Dodal je, »o predlogi, ki jih je predal po-'tiino-ozemeljaki odbor za Italijo Plenarni skupščini, med najpomembnejšimi, za katere Je konfe-^Pea poklicana, da izreče svojo »odbo.
«To vprašanje — je nadaljeval °anally — ni le bistveni element 21 trajen mir, marveč predstavlja *n# Izmed najmučnejših vprašanj, i Jih mora konferenca rešiti. De-eSacija Združenih driav je že J*čkrat Izjavila, da morajo sklepi', f* J-h »prejme konfenenca zavzema-1 vprašanja v njihovi celoti. Na-ne bo mogoče sprejeti odlo-‘v®. če statut ne bo na zadovoljiv zajamčil neodvisnosti svo-ozemlja in pravic ter ^*n°vnlih svoboščin prebivalcev. °*emlje bo moralo imeti najve-n.oino svobodo in nadzorstvo nad svojimi zadevami. Imeti bo n°ral0 svoje livljenje, svobodno pred »»oko nadoblastjo in pred vsa-zunanjim vplivom; biti bo mo-falo svobodno in neodvisno Statut — je potem izjavil Con-naiip — mora zajamčiti na primeren in na zadovoljiv način, da bo mednarodni značaj ozemlja ohranjen ter da bodo dali polno zaščito pravicam in svoboščinam prebivalcev. Za dosego teh namenov ni zadostno sporazumeti se o besedah dokumenta, ki bi ga lahko in ga Tudi bodo tolmačili na različne na-ne, določem bo moral biti neki mi-nimum upravne strukture, ki bo kosten za zagotovitev izvedbe fonov statuta.
»Guvernerja ni mogoče, ka-. 0r se je to hotelo zatrjevati,
, eti za diktatorja ali agenta kaki Sne koli skupine tujih sil. Jr*aško ljudstvo bo imei0 polno možnost apelirati na Varnostni svet, kadar bo imelo kakršno koli dejanje guvernerja za neupravičeno.
»Guverner je orodje mednarodne organizacije, kateri je Poverjena ohranitev miru in 'arnosti. Imeti bo moral primerno oblast, da bo izpolnil to Sv’ojo nalogo. Pomanjkanje *au panja v guvernerja v tej nJegovi funkciji bi vsebovalo Pomanjkanje zaupanja v orga-l'**acijo, ki jo predstavlja. lavam Srednje Evrope bi mo-hrp-z razlike biti dovoljen svo-“eden dostop do ozemlja, ki bi mo-rolo biti in ostati demilitarizirano. ’vi dnevi obstoja novega ozemlja ? naJi>ečje valnosti za njegov bo-c' dobrobit in neodvisnost.
*^arnostnemu svetu — je nadet-za.Va* Connallg — bi morali tako) ustanovitev začasne vlade Obodnega ozemlja.
*folcgacija Zdrulenih driav — je plačil govornik — zahteva od "orne konference, da odobri in edloži Svetu zunanjih ministrov Jožefe odbora kot izraz svoje pre-
Je začel govoriti južnoafrl-u Predsednik general Jan Smuts, ato^8 lzJav", da Je dejstvo, da sta tlQVatlaka ln zahodna skupina traj-glasovala druga proti drugi, bil ^ >a„ja vreden element. »Vi*
zn!* ^8’ da se V tem tren°tku ^ a8e razcepljamo na nova tabo-a izhoda jn Zahoda. To bi tvorilo ^°d®n vtis, ki ga moramo zbiiaatl ^r®z odloga. Nasi voditelji ae mo-aJ° Posvetovati ln pomiriti .duše. ^storlmo — je nadaljeval Smuts a »e bo ta konferenca končala Poslanico upanja, In ne obule ' To Je tisto, kar svet pričajo. Storimo, da bo s te konte-
^donela takšna poslanica jih hn zavozniškim narodom, da no	** obdržala združe-
: "j‘hh°V° mlrovno fronto, kakor ° ° °lbd,ržalt združeno med vojno. «V gledanju „ VeI?ka nasprotja
>n na nasprotujoč«^ zahteve v ^
v * *emi m!rovnlm' Pogodbami ln gledanju na moč
Delegat Bele Rusije K. V. Ki-seljev se je bavll s severnoameriškim popravkom k členu 13 pogodbe g Italijo, s členom, na podlagi katerega bodo morali Jamčiti osnovne svoboščine državljanov odstopljenih ozemelj.
Ta predlog — Je dejal Klseljev — postavlja zavezniške države na enak položaj z bivšimi sovražnimi državami ter j« »nepravičen, ofenziven im temelji na nezaupanju.* Nato je dejal, da tako jugoslovanska kakor francoska ustava vsebujeta popolna jamstva glede osnovnih svoboščin in k temu so še vse zavezniške države podpisale statut Združenih narodov, ki jamči te pravice. «Po našem mnenju — Je dejal Klseljev — drugo jamstvo ni potrebno ter bi težilo k razru-šenju vzajemnega zaupanja ln spoštovanja med zavezniki.*
Pariška konferenca se bo danes trikrat sestala na plenarno zasedanje ln sicer ob 9.30, 15.30 in 21.30.
Na podlagi predlog i štirih ministrov, da se konferenca zaključi 15. oktobra, so določili tri dni za razpravo predlogov odbora za načrt italijanske pogodbe. To pomeni, da bodo glasovanje o 78 členih in 9 dodatkih zaključili v sredo zvečer.
Samo malo delegatov je bilo prisotnih pri otvoritvi plenarne seje, ki so jo Imeli sinoči ob 21.30,
Prvi govornik ukrajinski delegat Dimitri Manullski, je dejal, da »o Združene države in Velika Britanija «prezrle pravične jugoslovanske zahteve po Julijski krajini in Trstu*.
Manullski je dodal: »Ta konferenca ne sme biti drugi Versailles, ki je z odvzemom Julijske krajine Jugoslaviji pustil krvavečo rano v srcu jugoslovanskega naroda.* Kitajski delegat dri Chi Quot Tal Hai je dejal, da je njegova delegacija podprla francoski predlog za tržaški statut, ker «nudl minimalni praktični temelj, da bo Vanostnl svet mogel višiti svojo nalogo, da zagotovi nedeljivost ln neodvisnost svobodnega tržaškega ozemlja.* Abesinski delegat Ato Aklilou Wolde je dejal, da je njegova država zahtevala samo pravico. Dodal je: «Abesinlja upa, da bo končna mirovna pogodba, kakor tudi ta konferenca, priznala moč in pravičnost abesinske zahteve.*
Po govoru abesinskega delegata so plenarno sejo odložili.
Sovjetski zunanji minister Molotov se je vrnil v Pariz iz Moskve in takoj spet prevzel vodstvo sovjetskega odposlanstva na pariški konferenci 90 minut po otvoritvi plenarnega zasedanja. Danes bo sledil Ernestu Bevinu kot predsednik konference.
Čestitke Leifu Egelandu
Vršilec poslov sovjetskega zunanjega ministra in ponosni branilec zunanje politike svoje države Andrt)J Višinski je v soboto proti svoji navadi s skoro otroškim, zanosom vstal s sedeža, da stisne z obema rokama roko južnoafrlške-
hotel pokazati svojo simpatijo do slovanskih narodov. Ne glede na obliko diplomatske vljudnosti lahko zagotovim našemu voditelju, da je ta simpatija popolnoma obojestranska.*
Nato je sledil angleški ln franco-
TOM CONNALLY
mu delegatu Leifu Egelandu v znak ' ski prevod. Tolmači so imeli težave svojega osebnega upoštevanja In pri stanju, ko so pustili v prvot-spoštovanja za delo, ki ga je- ta n€m jeziku besede, ki jih je VI-
opravil kot vodja političnega ln ozemeljskega odbora za Italijo. Ta izredni dogodek je vredno zaključil delo komisije, ki se Je sestala 43 krst po začetku pariške konference dne 20. julija.
Prej je Višinski iznenadll komisijo, ko Je govoril v efrikansčint ter je tako spregovoril prve afri-kanske besede, ki so jih slišali na javnem zasedanju pariške konference In to v jasnem nasprotstvu s pravili konference, k[ priznavajo samo tri uradne jezike in sicer: angleščino, francoščino in ruščino.
»Ker gojimo v naši državi največje spoštovanje za vsak narodni jezik in vemo, da jeziki predstavljajo kulturno bogastvo vsakega naroda — je izjavil Višinski — hočem zaključiti z besedami: «Dankie meneer die voorsitter.* Južnoafriški ^delegat Jan Jordan, ki je vodil južnoafriško delegacijo pri obrazložitvi zahtev svoje države do Italije v komisiji ln ki je sedel med sovjetsko ln jugoslovansko delegacijo, je dal znak za aplavz, kateremu so se kmalu pridružili nekateri nizozemski in belgijski delegati ter jim je sledila ostala komisija.
To je bil velik trenotek za Ege-landa, ki je bil očlvidno ganjen zaradi te manifestacije.
«V Imenu sovjetske delegacije ln — mislim tudi v Imenu ostalih delegacij — se želim znova zahvaliti našemu voditelju za velike napore, k( jih je naredil ter za spretnost, s katero Je vodil naše debate*, je izjavil Višinski ob zaključku. »Istočasno želim čestitati južnoafriški delegaciji, ker ima tako sijajnega zastopnika. Fogostoma sem opazil med našimi debatami, da je vedno, ko Je dovolil besedo meni kakor tudi ostalim zastopnikom slovanskih delegaciji to storil v ruščini. Prijetno ml Je misliti, da to ni naredil samo Iz vljudnosti, ampak da je
ko-nad u-
lt,r J“ na mo6 ln »llovitost, s
Zn[T 80 86 borlli “ "Je v “‘jah, so mnogi obupan
eb°m konference.
CMn°S° o»eb bo brez dvoma osta-nJeht,aZ0<^aranih zarad' nekaterih či„ ‘h rezultatov, toda na vsak na-k) 80 nasIt odS°Y°re na vprašanja, »Wo, ae zdela "ereiljivn, ter se v Snem konferenci t«ba »ra-s a« doseženih rezultatov.* sU^?U J« ozna^11 'talijansko-av-«(Jskl sporazum za Tirolsko za ktned odličnih točk konferen-je ln Je zagovarjal podporo, ki jo dt^ala Italiji ln Grčiji njegova boiuVa’ kl temelji na dobri Javni flo tlkl ln brez vsakega prejudlca Ql^8lh narodov.
Connally
o miru
Pariz, 8. oktobra Senator Tom Connallg, predsednik odbora ameriškega senata za zunanje zadeve in elan delegacije na mirovni konferenci v Parizu, Je izjavil v političnem 4n teritorialnem odboru za Italijo, da je odgovornost za ohranitev miru dolžnost delegatov.
Dejal je: sKdor koli gleda danes na okrvavljeni svet v ruSe-in si lahko pri tem Zeli in »4 lahko pri tem želi simpatije ter IJul zni za človeški rod.*
venih vi na
šinski spregovoril v afrikanščinl ln njihova Izgovorjava ni bila tako jasna kot Višlnsk‘jevega.
Egeland je na kratko odgovoril
in se zahvalil Višinskemu za njegove besede in je vrnil vljudnost z besedo: «Spaslbo» (Hvala). Prej je Egeland dejal: «Ce bi bilo moje znanje ruščine tako dobro kot obvlada Višinski moj materin jezik, bi moral vrniti plemenito izjavo.*
Sledile so hvale vseh držav vstev-ši poljskega delegata ki je dejal, da čuti skoraj potrebo predložiti, da je afrikanščina četrti uradni jezik na konferenci.
Znano je, da se je Višinski zanimal za afrikanščlno, odkar Jo slišal člane južnoafriške delegacije, ki so sedelj na njegovi levi strani govoriti med seboj v svojem materinem jeziku.
Po zadnjih predsednikovih besedah, ki je naznanil odložitev zasedanja, so delegati zapustili svoje sedeže, da čestitajo predsedniku iz mu izrazijo svojo zahvalo.
Višinski je bil na čelu in njegov izraz hvaležnosti je bil v očitnem nasprotju s hladnostjo, ki jo je pokazal med razpravo. Ko je Egeland dal v žep svoje težko kladivce, je šel skozi hodnike palače v spremstvu Jana Jordana proti salonu «De Barthelot*, da se udeleži konca »maratonskega* zasedanja gospodarske komisije, ki je trajala 28 ur in Dol.
Egeland »e je tam ustavil trenotek, da izrazi svoje spoštovanje ln čestita svojemu kolegi W. Parmln-teru, južnoafriškemu vršilcu po-s]py..y_Parizu, za njegovo vztraj-nost. Parminter mu je dejal, da ni zapustil dvorane kom‘sije in da so bile njegqve listine morda najbolj čiste od vseh. Kratki in jasni stenografski zapiski so krasili njegovo papirno mapo. Listine so vsebovale zgodovino dolgega in mučnega zasedanja, ki je morda najdaljše v zgodovini'mednarodnih konferenc.
ARETACIJA
»PANSKIH PARTIZANOV, KI SO SE BORILI PROTI FRANCU
Madrid, 8. oktobra Španska policija je javila, da je aretirala Josča Isida Olajzola o katerem trdi, da je komunistični vodja In vrhovni poveljnik iregu-larnih španskih sil, ki se bore proti Frankovemu režimu. Prijelj so ga skupno z 84 drugimi komunisti, izmed katerih so se mnogi udeleževali podtalnih bojev. Policija trdi, da Je odkrila eno Izmed najvažnejših prolifrankističnih organizacij. Policija prav tako poroča, da je bil pri nekem spopadu pred več tedni med gverilskimi in oddelki policije ubit Jesus Bayon Gonzales, ki ima vzdevek major Carlos. Kot poročajo, je bil ustreljeni glavni tajnik osrednjega odbora španske komunistične stranke. Policija ražen tega trdi, da je bil Gonzales poveljnik tajne armade v Estremaduro-vem režimu. Policija je izjavila, da je odkrila sledove te organizacije, ko je lovila morilce Julijana Mu-guerza, ki je bil ubit v Madridu proti koncu avgusta meseca.
Ameriška lastnina
in poljske zaplembe
WASHINGTON, 8. oktobra — Ameriško zunanje ministrstvo je naznanilo, da fe zahtevalo podaljšanje roka za vloH-tev svojih zahtev do 211 podjetij, ki jih bodo na Poljskem podržavili, z namenom, da zaščiti ameriške interese. _
Zunanje ministrstvo pravi v svo-
..Hlapčevsko glasovanje"
Komentar beograjske „Politike ‘ o dela pariške mirovne konference
TRST, 8. oktobra. — Beograjska *Politika» komentira v članku pod'naslovom «Hlapčevsko glasovanje* delo pariške mirovne konference. «Mirovno konferenco, pravi članek, so napačno začeli z nepravilnimi sklepi glede postopka in so jo ravno tako napačno zaključili. Od trenotka, ko sta britanska in ameriška delegacija predložili, da bi sklepe sprejeli z navadno večino, je bilo jasno, da ni bil njihov namen doseči sporazuma ali
kompromisa, temveč navadno preglasovanje.___
to dosegli, nadaljuje čla-
«Ko so
nek, so izkoriščali svoj privilegirani položaj do skrajnosti. Priznati je treba, da je njihov volivni aparat posloval brezhibno. Grška, avstralska, južnoafriška, abesinska in na žalost tudi francoska delegac.ja so Igrale vlogo hlapčevskih volivcev, ki so glasovali po navodilih (newyorškega) Wall Streeta ln londonskega Cityja» <t. j. obeh finančnih srodišč sveta, op. ur.).
Ko govori o resitvj tržaškega vprašanja, naglaša list, da to vprašanje ne bi smelo zav seti od glasov Novega Zelanda, Avstralije, Južno afriške zveze, ki so glasovali ne samo proti Jugoslaviji, na katerem ozemlje leži Trst, temveč tudi proti vsem državam, od katerih zavlsi Trst in ki gravitirajo k Trstu. Zaradi tega je jugoslovanska delegacija upravčeno izjavila, poudarja članek, da Jugoslavija ne polaga nobene formalne In moralne važno, sti na te sklepe in da se ne bo čutila obvezano po sklepih, ki so jih tako sprejeli. Ker »e zaveda dejstva, da .Trst ne bo mogel živeti, odrezan od svojega zaledja, je Jugoslavija zahtevala najtesnejše gospodarsko sodelovanje med tržaškim svobodnim ozemljem in Jugoslavijo. V nasprotju s tem sta se Velika Britanija in Amerika zavzemali za sprejem predloga, ki pome. ni gospodarsko propast Trsta. •
List zaključuje, da pogoji mirovne pogodbe glede Trsta niso sprejemljivi niti za Tržačane niti za jugoslovanski narod niti za države Srednje Evrope. »Britanija in Združene države mislijo, da je dovolj, če države, ki nimajo nikake zveze s Trstom pristanejo na te pogoje. Zaradi tega razloga so sklepi, za katere so glasovali njihovi hlapci na zaključnem zasedanju pouličnega odbora, brez najmanjše moralne vrednosti.*
UČINKI A-BOMBE
NA BODOČE MORNARICE
London, 8. oktobra Bivši poveljnik ameriškega bro-dovja na Pacifiku William Halsey je govoril v San Frančišku o učinkih atomske bombe na mornarice v bodočnosti. Zavrnil je misel, da bi bila v dobi atomske bombe mornarica zastarelo orožje in je izrazil zamisel o naglem in okretnem bro-dovju, ki bi moglo uničiti oporišča za odmet izstrelkov. Misli, da ni nemogoče zgraditi vojnih ladij, ki bi mogle kljubovati, sili eksplozije, vročini in radioaktivnosti atomske bombe. Rekel je, da so odobrili 250 milijonov dolarjev za razvoj ameriške mornarice ln da zdaj preučujejo fiziko jedra, reakcijski pogon, radijsko upravljanje izstrelkov in elektronsko fiziko.
jem poročilu, da je poljska vlada dne 30. septembra objavila seznam 513 podjetij na Poljskem, ki jih namerava podržaviti brez odškodnine lastnikom in neki drugi seznam 404 podjetij, za katera namerava poljska vlada dati odškodnino lastnikom. Poročilo pravi, da so a-merUki interesi lahko ogroženi.
Oba‘seznama, ki ju bo veleposlaništvo v Varšavi poslalo zunanjemu ministrstvu, bodo objavili takoj, ko jih bodo dobili.
Ministrstvo je navedlo odredbo poljskega ministrskega sveta, ki dovoljuje samo 30 dni od dneva objave seznamov za vložitev protestov da(ji da se uradno sestane z iraškim
poljskim pokrajinskim ali osrednjim odborom ter naglaša, da seznama nosita datum 23. septembra, čeprav ju niso objavili do 30. septembra.
Medtem ko ameriška vlada skuša doseči podaljšanje roka -- nadaljuje poročilo — da omogoči primerno zaščito ameriških interesov, vzpodbuja zunanje ministrstvo d-meriške državljane, ki se pritožujejo zaradi svojih interesov, da vložijo čimprej svoje proteste.
Zunanje ministrstvo javlja, da so podjetja, ki jih je treba podržaviti brez odškodnine, tista, ki jih je poljski minister za industrijo že proglasil za last vlade ali nemških državljanov. Med temi, pravi ministrstvo, so podjetja, pri katerih so lahko ameriški državljani zainteresirani in zahtevano nčmško lastnino je mogoče dobiti brez privoljenje lastnikov zaradi nemškega vdora na Poljsko. Ministrstvo pristavlja, v kolikor je znano, so v izvestnih primerih odklonili lastnikom pravico do sdoje imovine in arhivov po zaplembi s strani Nemcev.
ZDRUZiTEV
MED TRANSJORDANIJO IN IRAKOM
Bagdad, 8. oktobra Iz detro obveščenih iraških krogov so izvedeli, da vesti glede združitev med Irakom in Transjorda-nijo odgovarjajo resničnosti, ker so dosegli sporazum o vseh točkah sodelovanja v diplomatskih zastopstvih, carinski upravi in poenotenju poveljstva obeh vojsk.
Naznanili so, da je ministrski predsednik Transjordanije Ibrahim paša Hašim odpotoval v Beg-
obrambnim ministrom Saldom Ra-quljem, čeprav niso za časa sestanka še ničesar uradnega vedeli glede združitve med obema državama. Trans jordanski kralj Abdullah je tudi odpotoval na obisk k iraškemu regentu in ob vrnitvi je izjavil, da je Imel namen ustanoviti neko vrsto združitve med Transjordanijo in Irakom.
ZAKON O PROPORCU V FRANCIJI
Pariz, 8. oktobra Francoska narodna zbornica j« odobrila z 295 glasovi proti 245 zakon o delnem proporcionalnem zastopstvu. Za zastopsivo so glasovali napredni katoličani in komunisti, medtem ko so socialisti in radikalci, ostale sredinske skupine in konservativci glasovali proti temu zakonu. To nenavadno razdelitev glasov, pri kateri so se socialisti postavili proti svojim »partnerjem* v vladi, so označili na hodnikih kot »pravo pogodbo a hudi čem*, med Vatikanom in Krem. ljem.
PAPEŽ
O PRISILNIH PREKR8CE-
V AN JIH V JUGOSLAVIJI
Vatikan, 8. oktobra
Ko je včeraj papež pričel v Castel Gandolfu sodno leto cerkvenega so. dlšča «Sacra Rota», je imel važen govor, v katerem je obravnaval temo: «Razlika med cerkvenim ln civilnim sodnim redom, glede na predmet*.
Papež Je najprej govoril o tem, kar razume Cerkev pod »svobodo vesti* ln pod »toleranco glede ostalih verskih konfesij* in Je razvijal io, kar pravi zakonik kanonskega prava, da «ne sme biti nihče proti svoji volji prisiljen, da bi sprejel katoliško vero*.
Ko Je glede tega omenil razpravo proti nadškofu Stepincu, je papež dejal dobesedno: »Ce je torej pred nekaj dnevi, pc vesteh, ki jih je prineslo časopisje, v nekem zelo ia-lostnem procesu zatrdil javni tožilec, da je tudi papež odobraval tako zvana «prisilna prekrščevanja* in celo, kar bi bilo še bolj težko, v narodne imperialistične namene, 1-mamo Mi pravico in dolžnost zavrniti tako napačno obtožbo ln imamo za primemo, da vam pre-čitamo, da bo naša trditev zadostno dokumentirana, neki promemorla državnega tajništva z dne 25. Januarja 1942 v odgovor na neko vprašanje poslanlštva Jugoslavije pri sv. Stolici o stanju prekrščevanj, v katerem je v ostalem sama Jugc*lavl. ia izrecno priznala, da niti sv. Sto. Ilca niti katoliški opiskopat Hrvat-ske sploh nista sodelovala.*
Ko je potem zopet povzel besedo, je papež obravnaval globoko razliko med pojmovanjem zakona v cerkvenem in civilnem obredu in ko je govoril o žalostnih moralnih prilikah, ki jih je povzročila vojna, je še enkrat poudaril, da zakona ne more razvezati nobena človeška oblast.
USTAVLJENA
ZVEZA Z JUGOSLAVIJO
London, 8. oktobra Kakor poroča radio London, jo prometna direkcija na ameriškem področju v Nemčiji izdala navodilo, naj ustavijo poštni promet z Jugoslavijo. Tedensko poročilo ameriške vojaške upravo pravi, da se jo to zgodilo zaradi tega, ker Jugoslavija ni hotela sprejemati poštnih po-šiij iz ameriškega področja.
T NIŠU ZADRŽANO
BRITANSKO LETALO PRISPELO V BARI
Caserta, 8. oktobra
Glavni stan oboroženih sil je javil, da je britansko letalo kurirske službe, ki so ga 4. oktobra jugoslovanski lovci prisilili k pristanku v bližini Niša, srečno pristalo v Bariju 6. oktobra ob 11.05 po Greenwichu. Potrdili so, da ob pristanku pri Nišu ni bil nihče ranjen.
PROCES
PRED MARIBORSKIM SODISCEM
Beograd, 8. oktobra Mariboru se je začel proces proti 18 obtožencem; ki so v Prekmurju in v Slovenskih goricah napadali člane Osvobodilne fronte. Vse skupaj naj bi organiziral škofov pomočnik Ivan Jerič, ki je včeraj prišel pred vojaško sodišče v Mariboru.
Jože Cajgcr, eden izmed 18 obtožencev, je prišel brez dovoljenja preko meje ter je bil v stalnih štirih z Jeričem ter z župnikom Joletgm Havkcm iz Bogojine v Prekmurju. Havko je tudi vzdrževal zveze s kurirji, ki ji je pošiljal «Kraljevi odbor v Salzburgu.»
Ilavko in Jerič sta obtožena, da sta v Prekmurju organizirala celo «belogardistično mrežo ter sta imela stike ž majorjem Stepanom Horvatom, katerega je ljudsko sodišče obsodilo na smrt.
Jože Cajger je bil obsojen na 20 let, Jože Havko pa na 10 let prisilnega dela. Ostali obtoženci so bili obsojeni na kazni od 4 do 12 Ut prisilnega dela.
SVOBODNI NEMŠKI SINDIKATI
London, 8. oktobra Britanska vojaška uprava v Nemčiji je odločila, da je prišel trenotek, ko lahko dovoli sindikatne-mu gibanju britanskega zasedbenega področja, da se svobodno razvija brez nadaljnih posegov. Posredovanje vojaške uprave bo zavzelo obliko nadzorstva in prijateljske pomoči. Izvršili ne bodo nikake vaZne mezdne spremembe brez predhodnega pcavetovanja s sindl-katniml združenji, ki bodo postopno dobivala vedno večji vpliv v določitvi mezdnih kvot in delovnih pogojev.
CARINSKI PREGLED New York, 8. oktobra Sovjetski veleposlanik v Združenih državah Nikolaj V. Novikov je moral približno 30 minut čakati v carinskem urad na letališču La Guardla v New Yorku, po vrnitvi z letalem Iz Evrope. Opazovalci so izjavil, da «se morajo tudi diplomati podvreči carinskemu pregledu* ter so pristavili, da niso sovjetskega veleposlanika po krivici pridržali na letališču, ker morajo nediplomatski potniki včasi dolgo čakati. Carinski uradniki letališča La Guardla so odklonili komentirati stvar in so dodali, da so poročali Izide preiskave carinskemu nadzorniku.
Saragal o Trslu
in pogajanjih z Jugoslavijo
PARIZ, 8. oktobra. — Predsednik italijanske ustavodajne zbornice Saragat je podal sledeče izjave posebnemu poročevalcu agencije ANSA v Parizu: *Glede statuta svobodnega tržaškega ozemlja, mi pripisuje (komunistični) list <Unita* izjavo, ki dejansko ne odgovarja niti mojemu mišljenju niti temu, kar sem izjavil novinarjem. Stališče italijanske delegacije je sledeče:
(1)	Noben Italijan ne more redi, da je zadovoljen s tem statutom, ker bi bil edini statut, ki bi nos lahko zadovoljil, tisti, ki bi priznal vključitev Trsta 4n istrskega področja tostran etniike črte k italijanski domovini.
(2)	v okviru okoliščin, ki so nastale v mednarodnih odnoSajih zaradi /aSistidne vojne in katere posledice nosi demokratska Italija, bi bila najbolj zaželena reSitev za notranjo organizacijo svobodnega triaikega ozemlja (ie bi bili prisiljeni sprejeti to načelo) ta, ki bi Izvirala iz neposrednega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo.
(S) Na žalost pa se ti neposredni sporazumi kažejo problematični glede na sedanji položaj. Res je, da je italijanska delegacija v svojih poizkusnih stikih, ki jih je zadevno naredila, Sla do skrajne meje možnih razgovorov, medtem ko je jugoslovanska delegacija ravnala popolnoma drugate.
(š) Prisiljeni smo tore) sprejeti dejanski položaj, zaradi katerega bodo Trst odrezali od matere domovine in ki niti ne nudi možnosti tistega bratskega sporazuma med obema narodoma, iz katerega bi mogli izhajati pogoji za integralni demokratski začetek vprašanja notranje organizacije svobodnega ozemlja. Priznati moramo — i«
VESTI V 1 STAVKU
Neredi v Grčiji
ATENE, 8. oktobra — Neka oborožena tolpa približno 500 mož je napadla in zavzela neko mesto v pokrajini Kipourion v goratem delu zahodne Makedonije. Znatne vladne sile so poslali proti kraju, da ga poskušajo osvoboditi.
Ministrstvo Javnega reda je obja-
vilo, da je neka druga skupina upornikov, močna približno 300 mož, napadla orožniško postojanko v vasi Langadl, v pokrajini Nigri-ta, približno 50 km severovzhodno od Soluna, ter prisilila orožnike k umiku. Uporniki, ki so oplenili vas, so odpeljali enega orožnika ln štiri prebivalce kot talce.
Neki grški uradnik je pojasnil, da so umaknili mnogo majhnih orožniških postojank, ki so v središčih, kjer »o se pripetili neredi v severni Grčiji, ker bi »pomenilo obsoditi jih na smrt, če b} jih pustili v krajih, kjer se uporniki sprehajajo po mili volji ln kjer Jih lahko napadejo v katerem koli tre-notku.*
Včeraj so objavil!, da Je blio njed
neredi, ki so tfe pripetili v septembru na Peloponezu blizu Sparte, ubitih 106 oseb, od katerih je približno polovica, komunistov ln polo-v'ca pripadnikov monarhistične stranke.
Kot sporoča atenska poročevalska agencija, je neki poročevalec grškega glavnega stana Izjavil, da bodo i vpoklicali za vojaško službo redne rezerviste določenih grških letnikov za nedoločeno dobo, z namenom, da pomagajo oboroženim silam pri vzpostavitvi varnosti v nekaterih poljedelskih pokrajinah države. Poročevalec je dodal, da nimajo namena oborožiti v ta namen civilistov.
Ne glede na tc operacije čiščenja, bodo vpoklicance izvežbali v uporabi novega orožja.
svetohlinstvo bi bilo to zamolčati — da osnutek, ki so ga odoprili v Parizu, Ščiti na način, ki je najbolj v skladu s sedanjim objektivnim položajem v Trstu, demokratske pravice tega prebivalstva. Demokracije ne pojmujejo morebiti kot temeljno načelo zagotovil, ki bi bila sedanjemu stfnju tragično iluzo-rična, temveč kot učinek vISjega in nepristranskega zagotovila Izvestnih načel, ki jih lahko povzamemo v Rooseveltovem reku:	tSvoboda
pred strahom.*
GENERAL MORGAN
O BODOČNOSTI ČLOVEŠTVA Caserta, 8. oktobra
Ob priliki odkritja spominskega kamna v glavnemi stanu zavezniških sil v komemoracijo tretje obletnice osvoboditve Caserte je vrhovni zavezniški poveljnik Sredozemlja, divizijski general William G. Morgan, dejal med drugim:
«Ena izmed najbolj žalostnih in najbolj neugodnih karakteristik današnjega sveta je namerna falzl-flkadja in pretvarjanje dejstev v egoistične namene. Vsak dan vidimo o tem primere. Dokler bo Se trajala ta praksa, se ne bo svet nikoli mogel urediti v srečno življenje, čeprav je to na doseg človeškemu rodu. Mi vsi moramo zato žrtvovati naše narodne in osebne želje za skupno dobo. V nasprotnem primeru bomo nekega dne znova padli v konflikte.
eZnanost je že dala človeškemu rodu na razpolago takšne instrumente. da bi bodoča vojna prav lahko povzročila konec naše civilizacije. Trenotno je svet v težavah, ki so jih povzročili strahotni napori, katerim je bila v zadnjem skoro vsake država podvržena. Potrebujemo časa, da zberemo naše sile. Vsak izmed nas mora izpolniti dolž. nost o tej borbi in jaz ne morem storiti boljšega, kot da vam citiram besede, ki jih je uporabil predsednik Lincoln pred mnogimi leti. e.Pravica dela silo: s to vero si na koncu upamo storiti našo dolžnost, kakor jo nameravamo».
NOBENEGA VATIKANSKEGA PROTESTA
Rim, 8. oktobra
Kot poročajo uradni vatikanski krogi, nlsb poslali nobenega uradnega protesta Jugoslaviji gled« obtožbe, po kateri, naj bi papež odobraval tako zvano prisilno prekr-ščevanja x rlmsko-katolliko vero
— Ameriška vojaška uprava v Nemčiji je dala nalog Svetu nemških pokrajin na ameriškem podro-čju, naj izdela predloge za trgovino s sovjetskim področjem ln za izboljšanje možnosti potovanja med tobeml področji,
— Islandski parlament je e 32 ugodnimi proti 19 nasprotnim glasovom ratificiral sporazum, na podlagi katerega bodo ameriake oblasti lahko še nadalje uporabljale letališče Keflavik kot člen v ustroju zvez med Združenimi državam: in njihovimi okupacijskimi silami v Nemčiji.
— V starosti 61 let je umrl švedski ministrski predsednik Per Albin Hansson, ki je bit v tej funkciji od leta 1932, s tromesečno prekinitvijo v letu 1936; iz delavske družine, se je Hansson najprej posvetil novinarstvu, nato pa postal voditelj švedske socialdemokratske stranke !n med leti 1929-19126 zavzemal funkcijo ministra za obrambo v številnih socialističnih vladah.
— Z odlokom poveljnika britanskih sil v Nemčiji sira Sholta Douglasa bodo 6. oktobra ukinili policijsko uro na britanskem področju.
— Kanadski periodični list »Labor Challenge* je objavil ustanovitev nove komunistične stranke v Kanadi.
— Perzijski šah je podpisal odlok o volitvah v parlament '
— Komunistične čete so razbila zunanje obrambe Paotinga, približno 145 km jugovzhodno od Pekinga.
— Češkoslovaški predsednik Klement Gottwald je izjavil, da bo novo ustavo izdelala sama narodna zakonodajna zbornica.
— Švicarska socialistična stranka je sklenila, da se pridruži kampanji proti španskemu totalltarcu Francu.
— Mednarodna organizacija » delo Je odobrila poročilo odbora za ozemlja, ki nimajo samovlade; po-
ročilo ima namen dvigniti življenjsko raven v kolonijah in podobnih področjih.
— V Melbourneu v Avstraliji Je ves promet zastal, ko so v ponedeljek stavkali tramvajski in železniški delavci.
— Druga letalska nesreča v kratkem času se je pripetila na Novem Funidlandu:	od treh potnikov
stnnoglavljenega letala sta bila dva ranjena, medtem ko Je eden izginil.
— Med premirjem v bo jih med uporniki ter perzijskimi vladnimi četami v okolici mesta Siraza so šli uporniki v mesto, da so nakupili živež ter obiskali čajnice, nato pa so nadaljevali z boji, ker hočejo izsiliti avtonomijo, kakršno Ima severna perzijska pokrajina Azer-beidžan.
— Rudolfa Hoessa, poveljnika zloglasnega naoiattčnega taborišča v Oswieczlmu na Poljskem (kjer Je umrlo tudi veliko Slovencev, op. ur.), so pripeljali na Poljsko, kjer ga bodo sodili s sto drugimi obtoženci.
— Poljski polkovnik SJalski. ki je 1939 poveljeval poljski garniziji Westerplatte v Gdansku, je zaradi jetike in trpljenja v vojnem ujetništvu umrl v Neaplju, kjer se je zdravil
— V Jeruzalemu so lz zasede ubili nekega britanskega vojaka, drugega oa ranili.
— Pri neredih v Kalkuti so ubili 3 osebe, 8 je ranjenih.
— Nemške sodne oblasti so umaknile zaporna povelja proti von Pa-pena, Fritscheju in Schachfcu, češ da ni povoda za obtožbo zaradi veleizdaje; verjetno pa je, da Jih bo sodilo nemško sodišče za čiščenje.
— Nemške oblasti so odbile prošnjo Herme Goeringove, ki je bila, pred poroko znana igralka, da bi se vrnila na oder.
— Japonski radijski uslužbenci so v nedeljo stavkali,
— Na Danskem je strmoglavil, belgijsko letalo: eden mrtev, dva ranjena.
— Trgovska in Industrijska zbornica v Hanau pri Frankfurtu se j« pritožila zaradi ukinitve nemške industrij« brušenja diamantov.
[ GOSPODARSTVO 1
ZANIMIVOSTI
NAČRTI ZA OLAJŠANJE IZMENJAV flmik	^
A nanvinLi --J.'_I_~_N	P
t® oi&Jk <Mm.eJLLČa.nov
Ameriški pogledi na bodočnost mednarodne trgovine
Pomočnik ameriškega ministra ra mednarodno trgovino Arthur Paul Je pred nedavnim govoril o važnosti dela, ki naj osvobodj svetovno trgovino. To bo mogode doseči, če bodo države sodelovale pri irvajanju severnoameriškega načrta za svetovno trgovino da če bodo takoj omilile »dušljive ukrepe*, ki zdaj ovirajo trgovino med raznimi državami.
Za ves čas po zmagi nad Japonsko je značilno, da Je bilo zelo malo mirnodobskega trgovskega poslovanja na področju mednarodne trgovine in smo danes čele na za- j četku prehodne dobe dela in načrtov za preusmeritev vojnega v mirnodobsko gospodarstvo.
Vojna Je v mnogih državah povzročila tolikšno materialno in gospodarsko razdejanje, da bo omenjeni prehod težaven in dolg. Delo za pospeševanje svetovne trgovine je v prehodni dobi zelo različno od Istega dela pred vojno. V bodoč h letih namreč nt bo določal trgovine med večino držav zgolj redni mehanizem ponudbe in povpraševanja. Svetovna trgovina bo mnogo bolj odvisna od načrtov, ki jih bodo Izdelala za zunanjo trgovino preskrbovalna ministrstva ter družbe za porazdeljevanje mednarodne izmenjave v raznih delih sveta. Najvažnejše delo, ki ga bo treba izvesti, je morda delo za oprostitev svetovne trgovine izpod »prisilnega Jopiča*, ki jo zdaj stiska.
Delo za poskus odstranitve predpisov, ki zdaj ovirajo trgovino med državami, je dvojne vrste. V prvo vrsto spada obsežna zbirka načrtov, ki jih Je Združenim narodom predložila severnoameriška vlada. Ti načrti predvidevajo ustanovitev tako imenovanih »strokovnih agencij* pri gospodarskfem in socialnem odboru Združenih narodov.
Članice teh agencij bi bile razne ustanove, kakor mednarodna banka, mednarodni denarni sklad, organizacija za prehrano in kmetijstvo, mednarodna delavska organizacija ter nova organizacija, ki Jo predvidevaje načrti, in sicer organizacija za mednarodno trgovino, ki bi uživala mnogo ugodnosti In, prednosti. Ko bodo sklicali trgovin, sko konferenco, na kateri naj bi ustanovili organizacijo za mednarodno trgovino, bodo mogli nuditi tarifne prednosti članom te organizacije. Članstvo mednarodnih strokovnih agencij pa j* zvezano tudi z določenimi obveznostmi za odpravo razlik v pogledu tujega blaga in za odpravo neprimernih nadzorstev. Pravico za nova in sa-
letih zgubljali pogum. Ne moremo pričakovati, da bi bili takoj pripravljeni opustiti nadzorstvo nad zunanjo trgovino tisti katerih gospodarstvo je bilo med vojne uničeno, katerim resno primanjkujejo neobhodno potrebne življenjske po-trebiščine in ki imajo malo blaga za izvoz da bi z njim krili uvoz Za vse to. bo potrebno mnogo časa in izvedba bo zahtevala veliko razumevanja na ameriški strani
Druga stran tega vprašanja pa predstavlja delo za dosego takojšnjih sprememb trgovinskih načrtov in nadzorstev pri drugih državah.
Po ugotovitvah pomočnika ministra za zunanjo trgovino, ki je pred nedavnim obiskal trgovinske ministre v nekaterih državah, so ti zelo sprejemljvi za predloge za epre-membo nadzorstva. Združenim državam je tudi že uspelo doseči nekatere poenostavitve in olajšave. Novi načrti za britanski uvoz, katere so jih pred nedavnim izdelali z britanskim trgovinskim min!str-
TRŽAŠKA KRONIKA
Odpiranje
in zapiranje trgovin
stvom v Londonu, dobro osvetljujejo uspehe tega dela.
Na britanskem področju zapusti vsak dan 30 nemških ljudskih avtomobilov montažne delavnice. Vozove, ki so jih do zdaj izdelovali Izključno samo za zasedbene sile, bodo začeli delno izdelovati tudi za civilno prebivalstvo, in sicer po ceni okoli 3000 mark. Ugledni ameriški časnik «Christian Science Mo nitors, ki izhaja v Bostonu, popisuje lastnosti tega novega ljudskega avtomobila:
Hitlerjev ljudski avto, voz za ljudstvo, o katerem so najprej mislili, da ni nič drugega kot prazno govoričenje z namenom, da izvlečejo iz nemškega naroda denar, zdaj obstoja in s tem potrjuje, da je s pomočjo novih iznajdb v gra-njl avtomobilov mogoče zgraditi Stedljive vozove.
Br'tpnski izvedenci so po šestmesečni stalni ugrabi mnenja, da ta voz za 260 dolarjev s svojo karoserijo iz odpornega jekla in Stirici-lindrskim motorjem, hlajenim na, zrak, predstavlja pravi čudež cenenega voza.
Mnogo teh ljudskih voz je
do
CEŠCENJE SVETIH ŽIVALI V EGIPTU
movoljna nadzorstva naj bi odpravili in smoter, ki naj bi ga te agencije dosegle, je postopno olajševa-
nje ter morebitna odprava večine omejitev v pogledu mednarodne trgovine. %>
Ko Je severnoameriški kongres ratificiral listino, sprejeto v San Franciscu, ko Je odobril določila, k; so jih sprejeli v Breton Woodsu ln pri obnavljanju trgovinskih pogodb, Je posebno upošteval dolgoročne načrte za rešitev vprašanj mednarodne trgovine. Veliko dela ameriškega urada za mednarodno trgovino Je bilo v prvem let posvečenega pripravi gradiva, ki bo služilo za pospeševanje omenjenega načrta.
Mnogo podrobnih pojasnil Je bilo potrebnih za predhodne konference, ki bodo ta mesec v Londonu, *a sestanek 18 držav, ki se bodo meseca marca prihodnjega leta pogajale za določitev medsebojnih tarif ln za svetovno trgovinsko kon. ferenco, kt se j« bo Julija prihodnjega leta udeležilo 50 ali morda celo več držav, kjer bodo verjetno ustanovili mednarodno trgovinsko organizacijo, ki bo določila plavila za bodočo svobodno in aktivno mednarodno trgovino.
To je zelo daljnosežen načrt. Kakor pri vseh mednarodnih ustanovah bo tudi pri uresničevanju tega načrta začetno delo počasi napredovalo. Tisti, ki ga bod<» opravljali ali podpirali, bodo morda v prvih
Profesor univerze kralja FUuda dr. Sami Gabra je v Kairu v Egiptovskem institutu govoril o češčenju svetih živali v starem Egiptu. Svoja izvajanja je podpiral z novimi raziskovanji in izkopaninami. To -■eSčenje sega v prazgodovinsko dobo Egipta. Prvi poglavarji plemen, ki so živeli v tinitski dobi so nosili nazive kot «kralj-kača-sokol-btk». Ravno tako je tudi zanimivo, da so imele pokrajine, kakor izhaja tz prv'h zgodovinskih spomenikov, svoje oznake, ki so često predstavljali ibisa, sokole, volka, psa, bika ali kačo. Seveda pa so bile že takrat te oznake ostanek starejših obdobij. Služili so nomadskim plemenom kot orientacijski znaki in so prikazovali žival, ki je živela v določenem predelu sveta. Včasi so častili živo žival, včasi njeno podobo. Vrhovna svečenika državne vere v Hellopolisu in Memphisu sta vodila boj proti tem pokrajinskim živalskim bogovom. Vendar zaman, ker državna vera ni mogla nadomestki pbvsod znanih verskih rekov. Talco je čeSčenje svetih Uvali ostalo. Kadar je bila moč svečenikov majhna, se je narod takoj
vrnil k češčenju živali. Posebno je razširjeno to češčenje v severnbvz hodnem Egiptu. V svetih mestih so jim celo zgradili templje, tako v Memdesu, Hermopolisu in Maguaji V zahodnem Hermopolisu so poklonili ibisu in pavlanu zgradbo, ki je obsegala nič manj kot sto tisoč kvadratnih metrov. Zgradba obsega ogromen tempelj, prostore za krmljenje živali in grob za mrtve živali. Vse skupaj imenujejo: *Pro-stor najvišjih duhovt.
Ognjenik Stromboli je začel po dveh letih mirovanja ponovno delovati. Vsa pbkrajina je pokrita s pepelom in kosi lave; prizadeto je bilo tudi Sito na polju.
.* •
Sofijski mestni svet je odločil, da bodo postavili v Sofiji velik spomenik,-in sicer v znak hvaleSnosti do herojske sovjetske vojske, osvoboditeljice Bolgarije.
zdaj napravilo 10.000 do 15 000 milj in vozijo še boljše kot ob začetku. Voz doseže na avtomobilskih cestah, in sicer	na	daljših	progah,
hitrost 90-105 km na uro. Na navadnih	cestah	pa	prehiti	mnogo
drugih	močnejših voz. Na	avtomobilskih	cestah	pri	dolgih	progah
porabi na 56 km 4,5 Vtrov bencina.
Celo pri veliki hitrosti in mokrem vremenu voz ne drsi na cesti. Ce vodi voz dober vozač, je zelo dober za cestni promet, je pa tudi za daljša potovanja dovolj udoben. Na slabih cestah vožnja ni vedno prijetna, ker preveč trde vzmeti pri veliki hitrosti ne odbijajo ostrih in trdih sunkov.
Umetna roka
na motorni pogon
Moderna tehnika je prinesla velik napredek tudi v medicini in storila prave čudeZe v razvoju protez. Ena izmed najbolj presenetljivih naprav je gotovo umetna roka na motorni pogon. Izumil jo je ameriški fizik Alderson in je narejena iz duraluminija ter tehta dva kolograma.
Izumitelj upa, da bo lahko teSa zmanjšal s tem, da bo uporabljal magnezijo in umetne zmesi. V notranjosti roke so posebne vrste kabli, ki jih goni električni motor in izvajajo mišicam podobne gibe. Motor črpa moč iz akumulatorjev, ki so tako veliki kot ,katle za vžigalice in so vdelani v aparaturo jermenov, s katero je umetna roka pritrjena. S pomočjo te priprave lahko umetno roko pregiba uporabnik v komolcu, zapestju in celo prste prav tako kakor pravo roko. človek brez roke lahka s pomočja umetne roke nemoteno dela in naši prtljago. Umetno roko z motorjem je o Ameriki predvajal neki moški, ki so mu skoraj popolnoma amputirali roko ie pred leti. Nova iznajdba bo velikega pomena za ti-
Zd-ruženje trgovcev na drobno javlja, da je z vzpostavitvijo sončne ure stopil v veljavo za odpiranje in zapiranje trgovin naslednji urnik:
delavniki: trgovine z manufakturo, opremo, mešanim blagom radijskim in optičnim iraterialnom od 9. do 13. in od 15. do 18.30. Papirnice in knjigarne od 8. do 12.30 m od 15. do 18.30; trgovine z motornimi kolesi, gradbenim materialom, šivalnimi stroji, železnino in stroji od 8. do 12. in cd 14.30. do 18; trgovine z živili, delikatesami, sadjem in zelenjavo od 8. do 12.30. in od 15. do 18.30.; drogerije od 8. do 13. n od 15. do 18; mlekarne od 7. do 12. in cd 15.30 do 18.30.; Cvetličarne od 8. do 19.;
nedelje in prazniki: mlekarne od 7. do 12.; cvetličarne od 8. do 13 ; Papirnice smejo, med šolskim letom odpirati trgovine pol ure pred za-četkcin šolskega pouka. Ob sobotah in dnevih pred praznik; smejo zvečer zapirati trgovine pol ure kesneje. Ob polpraznikih ostanejo trgovine popoldne zaprte, oooldne pa je treba vse trgovine zapreti ob 13. razen tistih, za katere je tudi ob takšnih dnevih predvideno, da ostanejo cdprte tud; popoldne.
Ne hodi po I sredi ceste '
VOZAČA spraviš v zapor SEBE v bolnišnico ali grob
300 do 400 hišnikov stavka zaradi prenizkih plač
Po 7 mesecev trajajočih pogajanjih z Združenjem hišnih lastnikov so v nedeljo začeli stavkati hišniki, ki opravljajo službo v 300 do 400 poslopjih. Kot sporoča zvezna delavska zbornica se bo stavka v prihodnjih dneh najbrie se razširila, ker zadevo plač močno občuti vsa kategorija hišnkov. Odločitev, da pričnejo stavkati, so hišniki sprejeli pretekli četrtek. Do zdaj Enotni sindikati n so posegli v zadevo, a je možno, da se bodo
pridružili stavki, ko bo jutr sestanek hišnikov, na katerem bedo razpravljali o zadevi.
Delavska zvezna zbornica je izja. vila, da so zahteve hišn kov izključno gospodarskega značaja. Hišniki prejemajo približno 200 lir meseč-re plače in želijo, da bi njihove plače priiagodili plačam h šnikov v Ital ji, ki prejemajo od 100 do 1500 lir na mesec. Lastniki so pripravljeni povišati sedanje plače za največ 100 odstotkov.
Ker imajo hišniki poleg plače še druge dohodke, ker opravljajo postranske posle, ali se bavijo z obrtjo, misli zvezna delavska zbornica, da bodo mogli precej časa vztrajati v stavki.
Dva roparja obsojena
Maria Marussija in Aurclia De Giorgija je redno porotno sodišče obsodilo na 6 let in 4 mesece zapora ter na 3 leta in 4 mesece zapora, ker ata z orožjem v roki grozila Antonu Di Pieru in mu odvzela listnico in v istih okoliščinah odvzela znesek 2100 lir Brunu Verzi. Napad sta izvršila v noči med 5. in 6. marcem 1946. Razpravo so večkrat preložili zaradi odsotnosti oropanega Di Piera, ki ga tudi na
vera zahteval za Marussija 6 let in 9 mesecev ter za De Giorgija 4 leta in 6 mesecev zapora. Zagovornik odvetnik Zennaro je dejal, da mora sodišče upoštevati posledice vejne, v kateri so uničili predvsem moralne vrednote in da sta cbtožence do teh dejanj pripravila lakota ln obup.
Po več kot enournem posvetovanju je sodišče razglasilo obsodbo, s katero je prvega obsodilo na 0 let in 4 mesece zapora in drugega na 3 leta in 4 mesece zapora.
SPOROČILO ŠOLSKEGA NADZORNISTVA
V odgovor na številne prošnje sporoča šolsko nadzorništvo osnovnošolskim učiteljem, da morajo do nadaljnjega ukaza še nadalje opravljati službo pri šolskih vodstvih, od katerih so trenotno odvisni.
ZAHRBTEN NAPAD
V glavno bolnišnico so pripeljali 53 letnega Fioravante Valia, stanujočega v ulici S. Michele št. 37. Val-le ima na levem ramenu rano, prizadejano s strelnim orožjem ter se bo moral zdraviti 8 do 10 dni. Ko je šel s svojo ženo v bližini ulice
PREHRANA
i
Za bolnike. Od danes dalje lak' ko dvignejo imetniki dodatnih vilskih nakaznic za bolnike v Pl> oblaščenih trgovinah sladkor ‘n olivno olje ter olje v nadomesti0 za surovo maslo. Konec razdeli1' vanja bo 31. t. m.; cene so: oliva0 olje 420 lir za liter; sladkor 87 W za kg.
Razdeljevanje mleka. Od srede dc 15. t. m. bodo navedenim P°" trešnikom v tržaški občini razdeli«' valj naslednje količine mleka! otrokom od o do 1 leta po 12 skat*1 izhlapelega mleka; otrokom od 1 4°
let 4 škatle izhlapelega mleka! otrokom od 4 do 9 let 2 škatH izhlapelega mleka; osebam nad K leti 4 škatle izhlapelega mleka! bolnikom po 8 škatel izhlapelega mleka; delavcem zaposlenim P1* nevarnih dušljivih delih 2 škatli & hlapelega mleka. Škatla izhlape10' ga mleka stane 21.50 lir.
Jajca v prahu. Danes bodo za®e" razdeljevati potrošnikom od 19 <1°
65 let v Trstu in pokrajini po gr Jajc v prahu; prodajna cena 2®* l’r za kg. Konec razdeljevanja 1* t. m.
Razdeljevanje petroleja. Razdeli* valni urad sporoča, da so dan«! začeli razdeljevati petrolej za ret svetljavo; obrok znaša 1 liter n*. rumeno nakaznico, in 7,5 del a modro nekaznico; cena petroleju lir za liter.
“tos
iali
Izredno pprotno sodišče
Dve obsodbi zaradi ovaduštva
<G
V
Ptt« *ŠV( vHt la.i Ho i
kih
•a
33 *Por
<y.
vam
'roti
»lot
love
nov
Pailini, sta dva neznanca streljala zadnji razpravi ni bilo in so zato j nanj s samokresom. Valle je izja-prečitall njegovo izjavo.	vil, da sta napadalca tila visoke
Javni, tožilec Je ob zaključku go- postave in sta nosila svetle plašče.
Nizozemska princesa Julijana pričakuje za februar svojega Četrtega otroka. Urincesa, ki je zdaj stara 37 let in je prtstolonaslednioa, vma tri hčerke.
Moskovska radijska postajat je začela uporabljati za «Tri velike» rusko besedo sVelika trojka». »Reuter* je to komentiral: tTrojka je vozilo, ki ga vlečejo trije konji in za katerega vodstvo je treba precej spretnosti.*
V Benetkah so zaključili razpravo proti ttl fašistom, obtelenim ubojev in mučen ja svojih sodržavljanov. Utiri obtožence so obsodili na smrt s streljanjem, S jih, je bilo obsojenih na zaporne kazni od SO do 12 let, 9 pa so jih oprostili.
Leteča pomoč porodnicam
Slika kaže leteči materinski oddelek v Veliki Britaniji pri delu v hiši neke porodnice, kateri so priskočili na pomoč s transfuzijo, krvi. Steklenica s transfuzijsko tekočino je pritrjena s povojem na železni drog, ki je slučajno pritrjen na stropu. Leteči oddelek za materinsko pomoč jemlje s seboj vedno vso opremo; zdravniku pomagajo tri izurjene bolniške strežnice
ŽUPNIK ZAVADLAV UMORJEN S SIRELOM V TILNIK
Vest o najdbi trupla župnika v Gorenjem polju pri Kanalu Izidorja Zavadlava je med prebivalstvom Soške doline povzročila zgražanje in srd do merilcev. Kot smo že včeraj poročali, je župnik Za-vadlal izginil 15. septembra, ko se je iz vasi Marijino Celje, kjer je bral mašo, vračal v svojo faro. 7.e takrat sq domnevali, da so župnika ugrabili neznanci.
Njegovo truplo sta v soboto okrog 15. ure odkrila dva kmeta v gozdu, oddaljenem ’ okrog
nekem
6 km od Gorenjega polja. Truplo je ležalo vznak na tleh in je bilo pokrito z vejami. Neznanci so župnika ustrelili z revolverjem v tilnik. Krogla je prebila lobanjo in izstopila pri nosu. Sklepajo, da je bil Zavadlal ustreljen med tem, ko je klečal. Preiskava je dognala, da so umorjenemu župniku pfedčasno grozili s smrtjo, ker je med svoje farane razdeljeval slovenski katoliški časopis.
V nedeljo popoldne so župnikovo truplo prepeljali v Gorenje polje, kjer se je zbralo mnogo preb-Valec-v Soške doline, da se poklonijo spoštovanemu in priljubljenemu župniku in v žalnem sprevodu spremijo krsto do Plav. Truplo so nato prepeljali v mrtvašnico gcrlškega pokopališča, kjer je bila obdukcija.
Danes dopoldne so pokojnika po-
kppali v njegovi rojstni vasi Vrtojbi, kjer se je pred 37 leti rodil.
Sebi In hčerki je hotela vzeti življenje
Zaradi družinskih nepr l k je hotela 35 letna Linda Spossot, por. Ban-cali, iz Gradiške vzeti življenje sebi in svoji hčeri 4 letni Rosanni. Hčeri je dala 4 tablete veronala, sama pa Jih je zavžila osem in nato. legla skupaj s hčerko ter pričakovala smrti. Spessotovo je naslednji dan pogrešala njena svakinja, k; je odšla na stanovanje, kjer je našla trdno speči mater in hčer. Opazila je prazno škatlico veronala im si takoj mislila, kaj se je zgodilo. Obe
zastrupljenki so nato prepeljali v goriško bolnišnico in jima izprali želodce.
PREHRANA
Dodatne nakaznice za delavce. Dne 1. novembra bodo stopile v veljavo nove dodatne živilske nakaznice za delavce, ki so zaposleni pri težkih in najtežjih delih. Prehranjevalni urad opozarja prizadete, da je treta vložiti prošnjo za omenjene nakaznice najkasneje do 20 t. m.
Vpisovanje in pričetek pouka na osnovn h šolah
Vpisovanje v slovensko deško osnovno šolo v ulici Croce in dekliško osnovno šolo /v ulici Randacco se je pričelo včeraj ln bo trajalo dc' 9. t. m. Vpisovanje je vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Za vpis v 2. 3. 4. in 5. razred je treba predložiti lansko šolsko spi i Čuvalo, v prvi razred vpisujejo otroke rojene leta 1940 in tudi starejše, ki iz kakršnega koli vzroka še niso obiskovali šole. Za vpis v prvi razred je treba predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju koz.
Kdor bi iz opravičljivega vzroka zamudil rok vpisovanja, se bo lahko naknadno vpisal od 10. do 13. t, m. Dne 14. oktobra se bo vsa mladina ob 8.30 uri zbrala pri svojem šolskem »poslop ju ter bo nato ob 9. uri prisostvovala šolski maši, h kateri so .vabljeni tudi starši otrok. Dne 15. oktobra bo prvi dan rednega šolskega pouka s pričetkom ob 8. uri.
Včeraj sta se morala pred i*re“ nim porotnim sodiščem zagovafJa* ^g' bivši stotnik republikanske fašisti®
ne vojske Achille Manso in
bivl ^
''e t kdil ji
km,
V
j« H
bi
narednik Sergio Ferrante. Obtoži« so ju, da sta prijavila nemškem11 poveljstvu oddelek alpinov, ki s" hoteli preiti k partizanom. Dejanj* **. ki ga je obtožnica očitala obtožen cema/ se je zgodilo v bližini Rek*
16. aprila 1945. Oddelek alpinov hotčl na pobudo poročnika Sp«11' berja očiti k partizanom. Po trd^ J P vah prič sta obtoženca njihov n*' men izdala Nemcem. Ti so Sperb*1; ja ustrelili, oddelek pa internif9® v rižarni pri Sv. Soboti, odkod*1 se je kesneje rešil.
Sodišče je spoznalo oba obtož«®' ca za kriva In obsodilo Mansa ®°.
24. let ter Fea-ranta na 10 let i® rreseeev zrpoT«>
JUL KRAJINA

s
S
V
Itj
«»
S
Področni ukaz ZVU št. 105
Dodelitev in uporaba stanovanj
S področnim ukazom st. 105 Zavezniške vojaške uprave so izvedli popravke k doložbAm o dodelitvi in uporabi stanovanj na goričkem področju, zaradi česar je bilo potrebno razveljaviti področni ukaz st. 73 z dne 25. marca 1946. Na podlagi novega zakona bodo sestavljeni stanovanjski uradi iz ravnatelja,dveh članov in podrejenega osebja Vse trgovske prostore, ki niso na
LOUIS WILTON
*
27.
menjeni za bivališča, bodo morali takoj, ko bodo po3taii razpoložljivi naznaniti stanovanjskemu uradu. Nihče ne bo mogel oddati v najem, podnajem ali drugače razpolagati s kakršnim koli prostorom brez dovoljenja, k; ga teda stanovanjski urad in ki ima možnost izvrs'iti rekvizicije v korist nekaterih skupin oseb s predhodno odobritvijo pokrajinskega komisarja in v primerih potrebe odrediti bivanje v
Kilometrski kamen št. 27
Zdaj pa mi morate povedati prav iskreno in odkritosrčno, česa se prav za prav bojite. Ce gre za policijo, bi bilo najboljše, da bi bili ie nekaj dni v tem. varnem skrivališču. Ce pa se bojite sramote, ki vas obdaja, ali če se bojite česa drugega, bi bilo najboljše, če čim prej od tu Izginete. Kar se tiče mene, bi želel, da bi še oetali nekaj časa tu. Mislim, da ste pogumna in če pomislim na moje nasvete, se cr.i zdi, da se vam ne more pripetiti ničesar hudega. Na drugi strani pa bom čuval nad vami.
Gledal jo je in pričakoval odločitve, toda Isabela se je Izogibala njegovega pogleda: pričakovala Je odkrite izjave, zdaj pa je bila še bolj razburjena kot prej. Razumela je prav za prav samo bistveni del njegovega vprašanja in na tega mu je odgovorila.
— Plašijo me samo posledice — Je stisnila is sebe. — Zenska, ki sta-
nuje tu, mi Je povedala nekaj podrobnosti.
— Ah, ljub; bog — je vzkliknil Duncan in njegove ustnice 30 se mu raztegnile v prav vražji nasmeh. — Dobra gospa Drewova vam je torej pravila?... Seveda, tudi to spada zraven in ko privleče ta vredna žena na dan vso svojo izkušenost, verjamem, da ostanete nekoliko pod vtisom. Zdaj popolnoma razumem vaše duševno razpoloženje, gospodična. Toda, zdaj mislim, da zadostuje. Ce vam bo hotela Brevvova še nadalje polniti glavo z svojimi zgodbami, ji recite, da naj odloži pripovedovanje za drugič: čez pet ali šest let, ko bo imela nadaljnjo zalogo izkušenosti, takrat Jo boste poslušali. Prepričan sem, da bo postala Drewova, če vas bo slišala govoriti tako, gluha kot riba in da vas ne bo več nadlegovala.
Duncan se je nasmejal, da bi Jo opogumil in pri tem je pokazal
tako mirnost in zaupanje vase, da ja bi učinek takojšen: Isabela se je oddahnila in v njej se je »pet porodilo zaupanje v tega zagonetnega človeka.
— Torej, kaj bi morala storiti po vašem? — je vprašala' boječe.
— Poživiti vaš potrti duh, da boste boljše vzdržala — je odgovoril mledenič ter dal še nekaj nasvetov, katerih smisel Je bil videti precej nejasen:	— Rad
priznam, da življenje tukaj ni ne mirno, niti zabavno, toda tudi v sodnih zaporih ni nič bolj prijetno; jaz že v^m. Vsa kakor ste kazen zaslužili, ker niste ustavili avtomobila../ Priporočam vam predvsem, da ne pozabite, kar sem vam rekel včeraj. Kot vidim, imate v torbici revolver. Izvrstno. Nihče ne ve, kaj se lahko zgodi. Pripravljeni moramo biti na vse možnosti...
Ko je tako govoril, je bilo videti, da nekaj napeto opazuje. Nenadoma je obmolknil, položil desnico na roko dekleta, da bi jo posvaril, naj se ne premakne in napeto poslušal. Potem pa, preden je Isabela mogla razumeti, za kaj gre, Je naglo skočil čez plot in izginil v gostem drevju.
Slišati J« bil šum vej in lomlje-
nje suhih vej na tleh, nato pa prestrašene ženske krike:
— Pustite me! Ali hočete, da naščuvam psa na vas...
— Pustite v miru vašega prijaznega psička, ker se ml ne ljubi, da bi ga miril — je odvrnil Duncan. — V ostalem pa se ne bojte, kajti nimam namena storit; vam kaj želega. Razumeli boste, da dostojen človek ne more dopustiti, da bi mlada in ljubka gospodična kot ste vi. prisluškovala za drevjem kakor kakšna klepetava in nesramna služkinja.
Kmalu nato se je vrnil Duncan, ki Je vlekel za seboj upirajočo se Molly; zaman se je skušala oprostiti železnega prijema.
Isabela ni mogla razumeti tega neprijetnega prizora ln tudi Dun-canova pojasnila ji niso dovolj povedala.
— Gospodična MoHy je precej radovedno dekle — je dejal z glasom, kot da bi govoril o stari znanki, _ MoIly bj na vsak način ho-
tela vedeti, o čem sva govorila. Dobro, zadostil bom nienl radovednosti. _ Nasmejal se je močnemu dekletu, ki Je zbiralo sile, da bi ga začelo zmerja'-!. — Gospodični Isabeli sem pripovedoval dogodivščino, ki se Je pripetila nekemu
mladeniču v Pimlicu. Zgodba še ni končana, toda za konec boste zvedeli ob pravem času. Mladenič je bi; skromen trgovski pomočnik in je vlomil v blagajno svojega gospodarja, da bil dobil sredstva za nekaj dni zabave. Nesrečnik pa ni imel sreče. Naslednji dan so ga našli na bregu Temze v zelo žalostnem položaju in popolnoma oropanega. Policija že nekaj mesecev išče njegovo vljudno prijateljico, ki b: gotovo lahko dala kakšno pojasnilo o tej zadevi... Ali je vaši radovednosti zadoščeno, gospodična Drewova?
Čeprav je bilo vprašanje vljudno, Molly ni vedela, kaj bi odgovorila ter je obstala, kot da bi jo kdo polil z mrzlo vodo.
Duncan pa je bil velikodušen.
— Zdaj ko je vaši želji zadoščeno, vas ne bcm še naprej zadrževal. Upam, kljub temu, da zgodbe ne boste pripovedovali vaši prijazni materi, ker bi se dobra ženska, občutljiva kot je, preveč razburila... Zdaj pa vas meram opozoriti še na nekaj — to rekoč se je spet obrnil k Isabeli. — v primeru da bi kaj izginilo, gospodična Longdenova, se zaupno obrnite na to cvetko vseh poairežnlc, ki vam bo v Uku petih minut spet našla izgubljeno stvar.
V teku petih minut! — je z dvignjenim glasom ponovil Duncan: — Ali ste razumeli, Molly?
Molly ni odgovorila in kcinaj jo je Duncan spustil, je z vso naglico zdirjala proti hiši, kot da bi Jo preganjal stekel pes.
Isabela je obsedela na klopi. Zdelo se je, da Duncan ne vidi' njenega vprašujočega pogleda. Iz žepa je potegnil uro, pogledal nanjo in namršil obrvi.
— Ali ml i
skupnosti. Prizadeti bodo lahko predložili priziv proti odločitvam stanovanjskega urada stanovanjskem odboru.	•
Po določitvi postopka o prizivu in razpravi pred stanovanjskim odborom, določa odredba, da se bodo tisti, katerim bodo dodelili kak prostor, sporazumeli z oddajalcem glede najemnine; v primeru nesporazuma bo najemnino določil urad za najemniške prizive.
Pokrajinski komisar si pridržuje pravico izdati izredne ukaze glede dodelitve stanovanj.
Kršitelji kakršne koli določbe novega ukaza bodo podvrženi kazenskemu ..postopku Zavezniškega sodišča In kaznovani z globo ali z zaporom ali pa obojim.
iieoa kuruz»
Trst, 8. oktobra
Z ‘ odredbo Zavezniške vojažk* uprave št. 61, člen X so določ11 ceno koruze na lir 1600 za stot, t«f razen (tega 300 lir nagrade za dajo žitnicam; skupno torej 111 1900 za stot.
Vso koruzo bodo morali pridela vale; oddati do 31. decembra 1®^
«A i
ZARADI EKSPLOZIJ PREKINJENI PROGI

Trst, 8. oktobra Zaradi eksplozije dveh min, ki jih neznanci položili na železnia'110 progo, sta bili železniški progi Ttr Podbrdo in Gorica-Ajdovščina sobote ponoči do nedelje popold®* prekinjeni.
Vlak, ki je odpeljal z goriške P0' staje proti Ajdovščini v nedeljo ol) 4.27 uri je iztiril v bližini tojbe. Ranjen ni bil noben potnik-
»Al
Ve
Ko-
i»)
Pri
Po;
JUs
Pri:
tii

Ni,
s
'tt
H
%
'blo
«P
ZANIKANA VEST Priobčene so bile razne novMjP^ '’iP zavezniškega in krajevnega
vin
glede nedavne eksplozije m'® v ^eJ
ljti in o namenu Zavezni»Ke. vo^ . ške uprave, da nudi priza^et!m ®' P* nančno odčodnino.
Zavezniška vojaška uprava Juhi', 1
1 rtz lrraJino m»-. /In«	» Clžl $4 .
ske krajine uradno izJav^a-te vesti zmotne.
I
RADIO TRST I
263,2 m - D40 ko
STRELI NA POLICISTE
Policijska postaja v Gradiški poroča, da so neznane osebe streljale na agente policijske postaje v Ro-mansu ob Soči. Napadalci so se po nočete povedati Utreijnnju hitro razbežali v temo.
ničesar o tisti drugi osebi? — je nenadno vprašal.
Isabela je tudi tokrat energično odkimala z glavo.
— Ne bi bilo lepo od mene, fe bi mu povzročila sitnosti.
Nobeden izmed agentov ni bil ranjen. Področje so preiskali, toda brez uspeha.
Nezgoda 7 letnega dečka
V nedeljo popoldne se Je v ulicl — Da, da, to bi bile sitnosti, ve- Rastello ponesrečil 7 letni Domeni-
like sitnosti! — je dodal mladenič in ji stavil drugo vprašanje:	—
Kdaj so vam rekli, da morate pripraviti denar?
— Za enega* izmed naslednjih dni... To je, obljubila sem podpisati bančno nakazilo. 'Ce pa bi bilo potrebno...
— Torej je še dovolj časa — jo je prekinil mladenič z običajnim skrivnostnim načinom govorenja tf r ji ponudil roko v pc7drav. — Za ta čas pa kvišku glavo in kmalu na svidenje.	,(Nad. prih.)
co Zlnchini, stanujoč v ulici Mona-che 3. Ko je hotel steči čez cesto, se je zaletel v vojaški avtomobil. Pri nesreči si je zlomil desno nogo ter dobil več poškodb po telesu.
Nesreča na lovu
Na lovu v okolici Fare je neki prijatelj s strelom lz lovske puške po nesreči zadel 36 letnega Antona Tonettija. Na srečo je bil Tonetti le lažje ranjen. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico; ozdravel La v desetih dneh.
TOREK, 8- OKTOBIiA 17 simfonična glasba; 17.30 k
no; ig.45 pregled anglo-amerišK* .ki iz Verdije^
ga tiska; 18 odlomki iz Verdije'1 opore »Traviata*;. 18-45 predavanj
opore	--------------------
(slov.); 19 mladinska ura (slov-®
19.30 vokalni konfcert baritonO1* , Janka in sopranistke Polajnarje''0!1 k j. 20 slov. vesti: 20.15 ital. vesti: 20.VOA.
ke«
H
K\
/E
V
'A
S
*Ct
i 11
*
V
'Ado
V,
glasbene sanjarije; 21 glasba; 21-1
koncert tržaškega filharmoničnežt
O*
»-.vinjen:	»auarmonicn^j.
orkestra; 23 zadnje ital. vesti; 23-J’
zadnje slov. vesti; 23.30 nočno bavišce; 24 zaključek.
SLOVENSKI SPORED TOREK, 8. OKTOBRA
Ulji
kč ]
18.45 predavanje: Naša izba; mladinska ura; 19.30 koncert s.. pranistke Milice Polajnarjeve baritonista Vekoslava Janka; 20 ®?, poved časa. vesti v slovenšči® i 23.15 zadnje vesti v slovenščini.
SREDA, 9. OKTOBRA
8 vesti v slovenščini, koledar; . slavni valčki; 11.30 predavam Ukrajinska književncet; 11.45	.
morna glasba; 12.15 predavani Ameriški tisk: 12.30 slovenske P.i
Jlal
>Ah
'U
ir
Ameriški tisk; 12.30 slovenske sml; 12.45 napoved časa, vesti slovenščini.___________________ ____^
Kdor oglašuje, t ta napieduie
Glavni urednik: PRIMOŽ H. BRDN-Izdaja A. L S-

k
.»!