V izogib novim izgubam ajska podražitev v loških vrtcih Škofja Loka, 20. maja - Da bi preprečil kopičenje novih izgub ? poslovanju Vzgojnovar-stvenega zavoda, ki je z rdečimi številkami sklenil že minulo poslovno leto, je škofjeloški izvršni svet v torek določil nove višine prispevkov staršev. Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj i Z majsko novo odmero se bo masa prispevkov staršev pove-g» za dobrih dvanajst odstotkov, in sicer za starše, ki so doslej Plačevali polno oskrbnino za trinajst, za starše, katerih prispevek Je bil med spodnjo in zgornjo mejo za okrog 25 odstotkov, pove-anja prispevka pa ne bo za tiste starše, ki so plačevali najnižji *nesek. . Razen na novo odmerjenega prispevka staršev na osnovi po-atkov o dohodkih na družinskega Člana v preteklem letu, bo ^jska cena varstva v škofjeloških vrtcih valorizirana še za do-nn sedemnajst odstotkov. S tem bodo obdržali sedanjo raven roškov občinskega proračuna za subvencije. Skupaj se bo torej Primerjavi z aprilom povečal prispevek staršev, ki plačujejo Polno ceno, za približno trinajst in prispevek staršev, ki so med sPodnjo in zgornjo mejo, za približno 46 odstotkov. Najnižji pri- spevek ostaja nespremenjen. S tem bo realna višina prispevkov staršev na ravni lanskega maja. Polna cena oskrbe v škofjeloških vrtcih za maj znaša 8427 tolarjev za otroke od dveh do sedmih let in 12.212 tolarjev za otroke do dveh let starosti. Občinski izvršni svet se je strinjal, da se poslej višina prispevka staršev mesečno valorizira z rastjo življenjskih stroškov. S povečanim prispevkom staršev izguba v vrtcih, ki je nastala lani in v prvih mesecih letos, ni pokrita. Lansko bodo delno pokrili iz rezervnega sklada zavoda, delno pa iz občinskega proračuna. Sicer pa je občinski izvršni svet na torkovi seji podrobneje pogledal tudi plače zaposlenih in stroške zavoda. Več o tem na 3. strani. • H. Jelovčan Pesmi štirih v Jo?anovičevih risbah Škofja Loka - Škofjeloška knjižnica Ivana Tavčarja prireja v ponedeljek, 24. maja, ob 19. ari v sodelovanje z Gorenjskim glasom v galeriji ZKO-KajižnJca predstavitev bibliofilske mape risb Petra Jovanoviča. Grafična mapa je nastala ob pesniških besedilih zbirke Pesmi štirih pesnikov Kajetana Kovica, Cirila Zlobca, Janeza Menarta in Toneta Pavčka. V kaltarnem programa sodelujeta Petra Jovanovic, flavta, m Uroš Lovšin, kita-ra. Za prijetnejše počutje aa prireditvi bo poskrbela še Gostilna Homaa iz Škofje Loke. V Ljubljani zaseda državni zbor Višje olajšave za otroke Uržavni zbor bo obravnaval tudi predlog za spremembo zakona o ^žavljanstvu. .Ljubljana, 21. maja - Sloven-*a ljudska stranka je v torek, a začetku seje državnega zbo-,a' ob predlaganih spremem- ah zakona o državljanstvu po-p^o terjala od vlade, da sD • 8a državnemu zboru VgeJern moratorija na podelje-a nJe državljanstev ljudem iz wv'h držav bivše Jugoslavije. n.0ratorij naj bi veljal do skle-u v? Posebnih sporazumov s državami. Na dnevni red je bila uvršče-? tudi sprememba zakona o °"odnini, ki bi vpeljala višje olajšave za otroke. Za prvega otroka naj bi bila olajšava 20 odstotna, za vsakega naslednjega pa po pet odstotkov. Odbor za finance je bil proti tej spremembi, ker bi to podrlo konstrukcijo državnega proračuna. Zmanjkalo naj bi 3 milijarde tolarjev, prihodki od dohodnine pa naj bi bili zaradi tega za 14 odstotkov manjši. Večina poslancev ni sprejela tega tolmačenja. Ker ima vlada absolutno oblast nad proračunom, bi manjkajoči denar lahko na- domestila. Gre za pomembno olajšavo in za problem nacionalnega pomena. Družinam z več otroki bi olajšali preživljanje, zakonci pa bi se odločali za več otrok. Irena Oman (Samostojna poslanska skupina) pa je predlagala, da bi bili olajšav deležni samo Slovenci, Jaša Zlobec (LDS) pa je protestiral, da bi bila to kršitev ustave. Seja državnega zbora se bo nadaljevala prihodnji teden, ko bodo poslanci tudi sklepali o večini zadev. Več o seji na 2. strani. • .1. k oš nje k V ERO sklenjen socialni pakt J^rar»j, maja - Novo vodstvo Iskre KRO je pred kr»tkim sklenil socialni pakt s sindikatom, ki Jj eni strani vsebuje elemente za postopno sta-'l'*at ij<, poslovanja podjetja, na drugi pa tudi '^normalizacijo socialnega položaja zaposle- Vodstvo s podpisom prevzema obveznosti ^a Postopno povečevanje plač. Kot nam je P°vedal pomočnik direktorja Kdo Resman, aJ bi se plače maja povečale za 12 odsto-Koy. septembra za 20 in decembra za 10 od- stotkov. S takšno dinamiko bi nemara za »obletnico« sedanjega vodstva, torej aprila prihodnje leto, že lahko dosegli 80 odstotkov izplačila kolektivne pogodbe. Seveda bodo morali biti izpolnjeni tudi gospodarski pogoji. Izplačevali naj bi tudi jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči, odpravnine in regres za letni dopust, obdržali polno zaposlenost delavcev in jih sproti obveščali o izpolnjevanju gospodarskega načrta. Skušali bodo poravnati tudi stare dolgove do delavcev, od odpravnin do regresov. • D.Ž. TELEFONSKI IMENIK Po izrednih ugodnih plačilnih pogojih na vseh poštah na Gorenjskem ¥novem telefonskem imeniku je samo za območje senjske objavljenih več kot 30.000 novih °*iroma spremenjenih telefonskih številk.! Možnost nakupa na 3 čeke aii Pačilo V dveh Obrokih - pri poravnavi PTT računa ^LAJŠAJTE SI TELEFONIRANJE UPORABO NOVEGA TELEFONSKEGA IMENIKA! Poklon Luksemburžanom Škofja Loka - Predsednik vlade kneževine Luksemburg g. Jacques Santer bo danes (petek) ob 9.15 odkril spominsko ploščo Luksemburžanom, vzidano na pročelje škofjeloške vojašnice. Gre za poklon luksemburškim mobilizirancem v nemškem oku- Satorskem rezervnem policijskem bataljonu, ki so 1941. leta v kofji Loki in tudi drugod v Sloveniji odkrito zavračali vojskovanje proti slovenskim partizanom. Zaradi tega so številni končali tudi v koncentracijskih taboriščih. • H. J. GLASOVA PREJA V petek, 28. maja 1993, ob 19. uri, v kapeli Loškega gradu. O likovni kulturi v na Škofjeloškem se bosta pogovarjala prof. Miha Naglic in naš gost, dr. Ivan Sedej, umetnostni zgodovinar, likovni kritik in etnolog, ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. V razgovoru bosta skušala odgovoriti na številna vprašanja: kako to, da je bilo ravno tu, v loškem svetu, rojenih toliko slikarjev in drugih likovnih umetnikov?! Je "kriva" lepota krajine ali še kaj drugega? Kaj sploh je lepota? In kako različno jo ljudje dojemamo... Prav po svoje se ta vprašanja izražajo tudi v tistem, ki ga je izustil neznani šentmartinski faran ob pogledu na mojstrovino Janeza Šubica: "Zakajpa Martin po cerkvi ne gleda?" SPONZORJA GLASOVE PREJE STA MERCATOR MESOIZDELKI IN LOKA KRANJSKI ALPINISTI ODHAJAJO V ANDE - V četrtek, 20. maja 1993, je odšla iz Kranja odprava, ki jo organizira Alpinistični odsek pri Planinskem društvu Kranj. V njej sodelujejo Janez Triler, Andrej Ke-cman, Andrej Prinčič in Darja Zaplotnik iz Kranja ter Dušan Košir iz Trbovelj. Alpinisti bodo obiskali dolini Paron in Santa Cruz v Cordilleri Blanci, od koder načrtujejo več vzponov na šesttisočake. Vse naveze bodo v alpskem slogu poizkušale z vzponi v zahtevnih smereh, kar bo odvisno predvsem od vremena in razmer v Andih. Kot predvidevajo, se bo prvi član odprave vrnil domov čez štiri tedne, drugi pa dva tedna pozneje. - Foto: S. Saje Petek, 21. maja 1993 Dan Merkurja na Jesenicah 10 do 15% POPUST. SLOVENCI PO SVETU Sekretarjevo opozorilo Slovenska pomoč naši manjšini na Koroškem se ne bo zmanjšala. Dodeljevala se bo javno, vendar bosta dobili osrednji organizaciji manj, več pa kulturna, izobraževalna in športna dejavnost, je Slovencem na Koroškem povedal državni sekretar dr. Peter Vencelj. Državni sekretar za Slovence po svetu in manjšine v Sloveniji Peter Vencelj je med zadnjim obiskom na Koroškem dal predstavnikom slovenske manjšine jasno vedeti, da država Slovenija tako hude razdrobljenosti, kot sedaj vlada med Slovenci, ne bo podpirala. Slovenci morajo oblikovati skupno politično zastopstvo, ki bo omogočalo in dovoljevalo notranjo različnost in politično barvitost Slovencev. Ne gre torej za nikakršno nasilno poenotenje. Kar se finančne pomoči države Slovenije Slovencem na Koroškem tiče, je državni sekretar povedal, da se višina pomoči ne bo zmanjšala. Višina sredstev in ključ delitve ne bosta več tajnost. Ker ni enotnega zastopstva, bo ključ delitve narejen v Ljubljani, slovenska država pa bo tudi kontrolirala, kako se bo denar potrošil. Osrednji organizaciji Slovencev na Koroškem, Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev, bosta dobili precej manj denarja, več pa namensko kulturna, izobraževalna in športna dejavnost. Skupno zastopstvo Slovencev na Koroškem naj bi izvolili Slovenci sami. Navzven naj bi predstavljajo enotna narodno-politična stališča in zahteve. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Dvojezični vrtec v Pliberku Pretekli teden so v pliberškem otroškem vrtcu ustanovili dvojezično skupino. Pot do nje je bila težka in ni minila brez vročih političnih prepirov. Led je bil prebit, ko so prišli v politiko mlajši. Mestni svetnik Fric Kumer je dejal, naj dvojezični vrtec pomaga pozabiti napake preteklosti, župan dr. Raimund Grilc (Ljudska stranka) pa je s tem izpolnil svojo predvolilno obljubo. Jubilej globasniškega kulturnega društva V nedeljo, 23. maja, popoldne bodo v ljudski šoli v Globas-nici proslavili 90. obletnico delovanja Slovenskega kulturnega društva Globasnica. Društvo je ob tej priložnosti izdalo brošuro, mešani pevski zbor Podjuna pa je izdal kaseto s 16 pesmimi. Ustanovitelj in prvi predsednik društva je bil kaplan Ivan Hojnik, ki je na ustanovnem zboru 3. maja 1903 dejal: "Z rokami in nogami se moramo upreti nemškemu nasilju, in to iz verskega in domoljubnega ozira." Te besede so ostale načelo društva do danes. V brošuro ob 90-lelnem jubileju so priložnostna besedila napisali avstrijski /ve/ni predsednik dr. Thomas Klestil, avstrijski vicekancler dr. Erhard Busek, deželni glavar Koroške dr. Christof Z.ernatto, koroški kulturni referent dr. Peter Ambrozv, med znanimi politiki pa je voščilo napisal tudi predsednik Slovenskih krščanskih demokratov in slovenski zunanji minister Lojze Peterle. • J. Košnjek Bled, 21. maja - Danes se na Bledu končuje osmo posvetovanje o plačah, ki ga prireja Društvo za vrednotenje dela Slovenije. Najprej so udeležence seznanili s trenutnim gospodarskim položajem z vidika plačnoga sistema v Sloveniji, nato pa so se posvetili razpravam o plačah v tujini in Sloveniji, spori v zvezi s plačami, motiviranju za kakovost, priredili pa so tudi okroglo mizo o visokih plačah. - Koto: G. Sinik STRANKARSKE NOVICE Slovenska ljudska stranka Slovenija naj bo ostrejša Ljubljana, 15. maja - Slovenska ljudska stranka terja od slovenskih oblasti ostrejšo reakcijo na izzivanje Hrvaške, ki je v Sečovljah na slovenskem o/emlju začela graditi mejni prehod. Slovenski organi naj ustrezno ukrepajo in zaščitijo državni interes Problem Sečovelj pa je takoj treba obravnavati v držav nem /boru, če bo Hrvaška vztrajala pri sporni gradnji. • J.K. Občni /bor za popravo krivic Ljubljana, 21. maja - Združenje žrtev komunističnega nasilja, predseduje mu Mihael (ene, sklicuje 3. občni zbor, ki bo jutri, 22. maja, ob pol desetih dopoldne v sejni sobi občine Ljubljana Bežigrad na Linhartovi 13. Združenje bo na občnem /boru ponovno zahtevalo, da se krivice, povzročene zaradi političnih, ideoloških in razrednih motivov, zakonsko popravijo. Z zakonom oblast zavlačuje, saj ni soglasja, katere krivice in iz katerega obdobja naj se popravijo. Nesoglasja so glede višine in oblike odškodnin, pa tudi glede tega, ali naj bodo upoštevani le politični zaporniki ali tudi prizadeti zaradi drugih oblik razlikovanja in preganjanja ter civilne žrtve državljanske vojne. • J.K. V torek začeta seja državnega zbora se bo nadaljevala prihodnji teden Tudi lastna hrana je suverenost Državni zbor je po dolgem času sprejel strategijo razvoja kmetijstva v Sloveniji, končno pa so obravnavali tudi predlog zakona o gozdovih. O njem, o dajatvah pri uvozu kmetijskih proizvodov, o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti, o spremembi zakona o dohodnini in privatizaciji ter o nekaterih drugih zakonih iz 50 točk obsegajočega dnevnega reda pa bodo poslanci sklepali prihodnji teden. Ljubljana, 21. maja - Včeraj se je končal prvi del zasedanja državnega zbora. Seja se bo nadaljevala v torek in bo trajala toliko časa, dokler poslanci ne bodo obdelali 50 točk obsegajočega dnevnega reda. Poslanci so sprejeli dodatno na dnevni red predlog sprememb privatizacijskega zakona, zakona o državljanstvu, zakona o dohodnini, zakona o denacionalizaciji (podaljšani rok za vložitev zahtevkov po denacionalizacij-skih postopkih), osnutek zakona o carinski službi ter zakona o ustanovitvi Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani in Višje zdravstvene šole v Mariboru. Poslanci bodo vse dopolnitve dnevnega reda obravnavali po skrajšanem postopku. Državni zbor je namenil uvodni del zasedanja sprejemu Slovenije v Svet Evrope, o čemer sta govorila predsednik zbora Herman Rigelnik (vrnili smo se tja, kjer smo že bili, je dejal med drugim) in vodja naše delegacije v parlamentarni skupščini Sveta Evrope Borut Pahor, ki je ocenil, da smo bili pred dvema letoma za Evropo problem, ker smo hoteli na svoje, sedaj pa smo člani družine 28 demokratičnih evropskih držav. slovnike, je poslanec Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik terjal prednostno obravnavo zahteve odvetnikov direktorja Hita Danila Kovačiča, da se iz parlamentarne komisije izločijo Marjan Podobnik, Ivo Hvalica in Marjan Poljšak. Poslanci so zahtevi ugodili in po več urah razprav na državnem zboru in na odboru za notranjo politiko sklenili, da se zahteva odvetnikov zavrne, komisija pa se bo sama odločila, ali bodo lahko na preiskovalnih komisijah sodelovali tudi odvetniki. Komisija za raziskavo primera Hit se bo ponovno sestala v ponedeljek. Nas bo Rusija izkoriščala Državni zbor je v torek, sredo in včeraj nekatere manj pomembne točke dnevnega reda že sprejel. Tako se je izrekel za spremenjen« in z evropskimi standardi usklajen zakon o industrijski lastnini in za zakon o varstvu topografije polvodni-ških vezij. Parlament je ratificiral nekatere mednarodne spora/ume in konvencije, med drugim tudi zakon o izvajanju resolucije varnostnega sveta OZN številka 757, ki poostruje Brezposelni gozdarji Leta 1990 seje število zaposlenih v gozdarstvu znižalo s 6100 na 3600. Ob preoblikovanju gozdarskih organizacij bo ostalo brez dela še od 700 do 1000 ljudi. Za preživljanje teh ljudi bo denar zagotovila država. Imeli bodo enake pravice kot delavci v stečajnih postopkih. V gozdarstvu je zaposlenih okrog 300 delovnih invalidov. Njihov položaj naj bi reševali skladno s pokojninskim in invalidskim zakonom. Zavrnjena zahteva Kovačičevih odvetnikov Potem ko sta predsednik poslovniške komisije Miran Potrč in predsednik odbora za notranjo politiko in pravosodje Vito-drag Pukl povedala, da šele junija lahko pričakujemo predloge poslovnika in zakona o parlamentarni preiskavi in parlamentarnih preiskovalnih komisijah in da bodo morali do takrat v parlamentu uporabljati smiselno sedanje zakone in po- sankcijc zoper /vezno republiko Jugoslavijo. Ce o teh zakonih ni bilo razprave, pa jo je bilo več 0 zakonu o ratifikaciji sporazuma med slovensko in rusko vlado o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju. Poslanci Nacionalne stranke in Samostojne poslanske skupine so menili, da nas postavlja spora/um v podrejen položaj, saj bo drago, po svetovnih cenah, plačevati ruske izdelke, ki bodo preplavili nal trg, svetovne kakovosti pa ne Zakon o gozdovih pred sprejetjem V tej parlamentarni rundi naj bi bil sprejel tudi /akon o gozdovih, ki je že dve leti v skupščinski proceduri. Zakon bo urejal gospodarjenjem z dobrim milijonom hektarov gozda, od katerega ga je sedaj 400.000 hektarov v državni in 675.000 luk tarov v zasebni lasti, po denacionalizaciji pa naj bi bilo SO odstotkov gozda zasebnega, kar je običajno v Evropi Posestno so gozdovi razdrobljeni, saj je sedanjih lastnikov nad 300.000. (iospodarjenje z gozdovi bo sonaravno, večnamensko in ekološko ter ekonomsko varno Osnova za posek bodo gozdno-gojitveni načrti, /a posek bosta ministrstvo in minister izdajala odločbe, določene pa bodo tudi površine, k hi posamično odkazilo dreves ne bo potrebno. Za okrog 11.000 kilometrov gozdnih cest bodo skrbeli lastniki go/da in drugi uporabniki. Ker imajo te ceste tudi javni pomen, bo 30 odstotkov sredstev krila država iz proračuna. Uvedena bo javna gozdarska slu žba, kamor bodo prišle tudi sedanje gozdarske organizacije, ustanovili pa bomo Zavod za gozdove Slovenije in Inštitut /.i gozdarstvo Slovenije, država pa bo dala tudi koncesije. Zakon uveljavlja popolno lastninsko pravico nad gozdovi, vendar je ohranjen element javnosti. Dostop do gozdov bo prost, dovoljeno pa bo tudi nabiranje gob in gozdnih plodov. Dr. Franc Zagožen je v razpravi med drugim dejal, da poslanci z dolgim sprejemanjem zakona niso vzeli dostojanstva gozdovom, ampak ga |c st.ua oblast, ki je ljudem vzela lastništvo nad gozdovi. Osnova družinska kmetija Kmetijski minister dr. Jože Osterc je poslancem predstavil strategijo razvoja slovenskega kmetijstva. Odločamo se za ekosocialno večnamensko kmetijstvo, katerega osnova je družinska kmetija. Strategija je sinteza naših danosti in srednjeevropskih izkušenj, kmetijstvo je opredeljeno kot pomembna gospodarska dejavnost in važen element suverenosti države. Z izvedbo strategije naj bi ohranili poseljenost krajine in varovali okolje in zrak. Državni zbor je strategijo sprejel in zadolžil vlado, da pripravi v treh mesecih operativni program uresničevanja resolucije, zgodaj jeseni p* program triletnih ukrepov na področju kmetijstva. Enkrat letno mora poročati državnemu zboru o uresničevanju in položaju kmetijske politike, vlada pa je dolžna tudi poročati, zakaj ni uresničila v državnem zboru še sprejetih sklepov glede kmetijstva. V živahni razpravi je bilo izrečenih veliko ostrih besed na račun vladne kmetijske politike, ki uničuje kmetijstvo bolj kot katerikoli sistem prej. Uvaja se grobi liberalizem. Država mora zagotoviti spodbuden davčni sistem, ki bo kmetom zagotavljal najprej dohodek, da bodo potem lahko plačevali davke. Zaradi obrambnega vidika je treba poseliti obmejna območja in dolgoročno rešiti največji problem slovenskega kmetijstva: posestno sestavo. Na to je posebej opozarjal Ivan Oman. Pri nas ima kmetija povprečno dobre 3 hektare obdelovalne zemlje, v Evropi pa štirikrat vd-Domačo proizvodnjo je treba zaščititi, sprejeti tržni red in spodbujati izvoz tržnih viškov. Posebno pozornost je treba nameniti kmetijskemu strokovnemu šolstvu. Zakon o posebnih dajatvah pri uvozu kmetijskih izdelkov i" živil (prelevmani) naj bi bil sprejet prihodnji teden. Poslanci so kritizirali splošnost zakona in možnost, da o prelevmanih odloča vlada, ne pa kmetijsko ministrstvo. dosegajo. Državni zbor je tudi sprejel predlog /a izdajo zakona o varstvu pred požarom in predlog za izdajo zakona o gasilstvu. Zaščita Slovencev in slovenščine Poslanci so razpravljali (sklepali naj bi prihodnji teden) o predlogu zakona o gospodarskih družbah. Srž razprave se je zožila na položaj slovenščine in Slovencev v upravnih odborih družb. Uporaba slovenščine naj bi bila obvezna, Slovenci pa naj bi imeli v upravnih odborih družb večino. Upoštevanje teh dopolnil še posebej vztrajno zagovarja vodja Samostojne poslanske skupine Saso I ap Predlagal je tudi črtanje členov, ki omogočajo članom uprave družb, članom nadzornih svetov in ožjim družinskim članom zagotovitev posojil brez vednosti in soglasja delničarjev oziroma lastni kov /akon o gospodarskih družbah je temeljni gospodarski /.ikon, pomemben ne le za državljane Slovenije, ampak tudi za tujce in tuji kapital, ki bi pokazal interes za sodelovanje v slovenskem gospodai stvu. Bomo imeli tudi letalstvo in mornarico Obrambni minister Janez Janša je parlamentarcem predstavil predlog resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije. Obravnava dokumenta je bila kritična Nekateri poslanci. najvztrajnejši je bil Jaša Zlo* (LDS), so predlagali, naj * zasnova vrne vladi, podobfl**^ mnenja pa je bil tudi odbOf ^ obrambo. Dokument naj preozko obravnaval obrani* j politiko Slovenije, saj se lo'c le vojske, reševanja in /;,st', ne pa tudi ostalih vidi» , obrambe. Zato bi rnfljL obrambni koncept SloveW nastajati medresorsko, ni sna tudi vloga Slovenije g'e J morebitnega sodelovanji' ^ mednarodnih mirovnih Sij, Pojavljali so se pomisleki, *Mj dopustna uporaba term"1 obrambne sile ali slovel* vojska. Zakaj kar naenkrat s,^ vorimo o lastnem letalstvu -j mornarici, ko pa še ni dolu0 |; tega, ko je bilo rečeno, o* A rodov vojske ne bomo "j1 , Resolucija naj bi bila C* 'a nasprotju z. ustavo, ker lc-ta K vori o oboroženi nevtralno li1" V zasnovi nacionalne varii<>\' , morali rešiti varnost Slove«1! ^ prehodnem obdobju, v kater*' možnost vojne in agresije od'-^ ta dejstvo, od Evrope "'"''„j-trdnih garancij, da bi nas ',r'' la, vključevanje v sistem t>vr ske kolektivne varnosti Pgpj problem prihodnosti. Po ,n°^i ministra Janše prinaša 1° obveznosti, vendar hi bila '-^jm ,iii in njen sistem obrambi1 od graditve povsem obrambnega sistema. .J Državni zbor bo nadaUJj zasedanje v torek, ko bo no priznal novo vuno žavo Eritrejo, ki se je "•' rendumu odcepila od Id'1'' • J. Košnjek tratili »HI ia lidajaielj: Laafiaiinn podjetje GOR KRANJ GLAS I MSKl Gl AS poii.l.nknn, ,u do^moh n,(.„u„,.k,„, »redenik BSS ,v,t. h,„ ,.. k Direktor i. Kl..Ri urednik Murku^J lottKotnick LeuMenctn«! v..,,., s..,.- DurmkuS.de Vilmo Slunovnik M.....Volc.uk t „"./„.1......k ,,,„„,/..u'M> Priprav. ,. ,i,k: m,,.,, v„ k,.....Mi Podjetje DELO ifK. rhk«.»ooJ......ev.i iluM,;;,, to2&»3 i/il šunk t redniika pwl'tik*: IMOdviMti ncslr.mk.ii-.ki polnimo informativni pohldnik Odaovorna urednica: I .-..,...1.1,,.., IW.it.h Novinarji In uredniki: Helen., lolo !»„ kmirei Zalur. Stefun 2urjji l-ektorlraaje: Murj r*W™H?i Pijudeiu 1 ki,.....doU ! 11-8*0 '11Kb l«l«fttit 'ium Naročala*, uprava, f^^**^**.-0* ^Z'T,'' , ' i'"''''''11 118-463 l.lffu, [064) 215-36* MaN mM: lele.on 11 '>m ,.,.-..--''V puknuo,,.. 24 lil vlMVM M ..Momulskcm ojlivn.ki. „....ine ure v vik d..n .hI 7 do 17 ure < .iv-p.s ohi.uk.h in petkih N.i.ocnm.....mescem oh,,.........Im.lu.ilm n.nocmk, ,mu,o M.....HolkO« /,,„,„„ |0,„, nurOCnina 140 Dl M OfbuM aertlVC po ceniku 1'tomctm da m-k p«. Mopnj. 5 odslolkox v ceni cuv.p.su (mnenje KMI 2.1/27-92) Petek, 2l.maja 1993 PO GORENJSKEM 3. STR AN • GORENJSKI GLAS Kranjska vlada zavrača vsak sum Število računov je običajno slasti investicije zahtevajo takojšnja nakazila, zato sklep o začasnem financiranju. Kranj, 20. maja - Objava nesporazuma med izvršnim svetom in županom zaradi neobjave sicer sprejetega občinskega proračuna, je Povzročila med člani izvršnega sveta pravi vihar. Kot se to v podob-Q'h primerih pogosto dogaja, smo za težave te vlade krivi novinarji, z*gato s pravno neveljavnim proračunom pa so rešili s sklepom o z*casnem financiranju. Položaj, v katerem se je "arijski občinski izvršni svet znašel sredi meseca maja, ko P° številnih napornih usklaje-Vanjih med proračunskimi porabniki v občini, zahtevami poslancev občinske skupščine na erii strani, ter pogajanjih z republiko, ki v bistvu določa ob-Se8 javne porabe na drugi stra-ni' le uspejo sestaviti kolikor toliko za večino sprejemljiv Proračun, pa ta kljub sprejemu P° vseh pravilih v skupščini ne j^'ja, je seveda zelo nezavid-'Jlv- Za kolikor toliko smotrno Porabo sredstev je namreč že s^rajni čas, da se načrtovana, 2'asti investicijska dela oddajo, SaJ je gradbena sezona že v pol-nem zamahu. Objavo proraču-na v Uradnem listu štejejo v iz-vršnem svetu kot dolžno deja- nje, če je sprejet po predpisanem postopku. Če se ob tem pojavljajo sumi in dvomi o pravilnosti poslovanja s proračunom, naj se to razišče, onemogočanje njegovega izvajanja pa ni na mestu. Trdijo, da ima občina več (17) računov že najmanj 5 let, v času dela tega izvršnega sveta pa, da je bil odprt le račun za dograditev bazena ter podpar-tiji za vplačila odkupljenih stanovanj in prenakazila osnovnošolskih plač. Vsak od računov in podpartij (teh je skupno več kot štirideset) je predmet nadzora Službe družbenega knjigovodstva, zato so sumi o tajnosti nekaterih nesmiselni in brez osnove. Tudi poslovanje prek računov v določenih podjetjih (npr. račun Sklada stavb- nih zemljišč pri Domplanu), ki imajo izvajalski značaj, je znana in povsem normalna že dolgoletna praksa. Če bi bili dosledni, so poudarili na seji izvršnega sveta, bi župana, ki se nad to "računovodsko razveja-nostvjo" čudi, morali spomniti na dejstvo, da je tako stanje prevzel in s primopredajo podpisal. Da bi se izognili že omenjenim možnim posledicam neizvajanja proračuna, je na sredini seji kranjska vlada poleg poročila o uresničevanju proračuna v prvih treh mesecih tega leta, sprejela Sklep o začasnem financiranju potreb iz občinskega proračuna v mesecu maju 1993, s katerim je omogočeno nadaljnjo izvajanje proračuna. Poročilo je pripravljeno za obravnavo na skupščini, ko bo ta sklicana. To pa, kot smo slišali, ne bo tako enostavno, saj njen predsednik majskega zasedanja, kljub opozorilu, da se je nabralo dovolj gradiva, ne skliče. Dodati je tudi treba, da so o položaju in možnih rešitvah iskali tolmačenja na republiki in v kratkem pričakujejo strokovno pomoč. Objava težav z uresničevanjem proračuna v našem časopisu pred tednom dni je člane kranjske vlade ogorčila do te mere, da si je članek zaslužil posebno točko dnevnega reda. Brez možnosti pojasnil in ugovora smo slišali, da o delu izvršnega sveta poročamo enostransko, tendenciozno in nepreverjeno, le za uspehe te vlade ne najdemo besed. Ob očitku, da smo poročali o zadevi, ki je bila na dnevnem redu, ko nismo bili prisotni, so pozabili, da so nas s seje zaradi obravnave odpisa davkov odstranili, in da smo o teh težavah poročali na predlog in z informacijami iz prve roke: od predsedujočega te seje. Kritična obravnava zadnje, tako burne seje je spodbudila nekatere k zahtevi, da terjajo zamenjavo novinarja, ki poroča o njihovem delu, slišali pa smo tudi predloge, da se seje zapre za javnost in da se informiranje omogoči le prek posebnih komunikejev posebnega predstavnika za tisk. Dejstva, da je bilo vodstvo časopisa (po dobri stari maniri prejšnjih časov) na izvršni svet povabljeno na kavo, pa skoraj ni potrebno omenjati. • Š. Zargi Prenizke cene komunalnih storitev Bo država uslišala Komunalo? Radovljiška Komunala predlaga republiški vladi, da bi ji dovolila višje pokanje cen komunalnih storitev, kot jih sicer omogoča uredba. iNovljica, 17. maja - Občinski izvršni svet je na ponedeljkovi seji 'I soglasje Komunali, da zaprosi republiško vlado za 40-odstotno pišanje vodarine, za 20-odstotno povečanje smetarine in za >lstotiio podražitev kanalščine. vendar se bo ob takšnem nadaljevanju do konca leta povzpela na 20 milijonov. Ob tem, da jim podjetja, ki so v velikih težavah, dolgujejo devet milijonov tolarjev, v Komunali poudarjajo, da so glavni razlog za izgubo prenizke cene storitev. Kot je znano, so cene že več kot eno leto v republiški pristojnosti, povečujejo pa se lahko le v skladu z vladno uredbo. Nazadnje so se povečale 1. aprila in sicer za 2,75 odstotka. Ko je izvršni svet na ponedeljkovi seji obravnaval problematiko cen komunalnih storitev, je soglašal s tem, da Komunala zaprosi republiško vlado, da ji s 1. junijem odobri višje podražitve komunalnih de- . Kot je na seji izvršnega sve-a Povedala direktorica Komune in članica izvršnega sveta ernarda Podlipnik, se je Ko-^Uriala takšne možnosti hotela Jj0služiti že lansko jesen, ven-ya^ je vlada njeno prošnjo zasja k-v javnosti, kot jih sicer omogoča uredba. Vodarina naj bi se glede na marčevske cene povečala za 40 odstotkov, smetarina za 20 in kanalščina za 10 odsto- tkov. V Komunali predlog za podražitev utemeljujejo s tem, da jih je uredba, ki dovoljuje poviševanje cen na podlagi do-iočenega deleža rasti življenjskih potrebščin, "zatekla" na nizkih cenah. Radovljiška občina je s ceno vode za gospodinjstva na 47. mestu med 56 slovenskimi občinami, z vodo za gospodarstvo še dve mesti nižje, s cenami kanalščine in smetarine pa okrog tridesetega mesta. Cene bi bile tudi po podražitvi med najnižjimi v Sloveniji* C. Zaplotnik Domiada v Kranju "a, ker ni vsebovala sogla-"vršnega sveta za podraži- la v- Podjetje je minulo leto nate nih rem je tudi število zaposle-zrnanjšalo z 98 na 89, še ne- ki»ko jj^dtem ko mu letos to več ne sPeva. v prvem četrtletju je •no v komunalni dejavnosti I gospodarilo nekaj manj kot » milijonov tolarjev izgube, ki j Je/ dobičkom od nekaterih S«! dejavnosti sicer zmanj-0 na 4,7 milijona tolarjev. Kranj - Dijaški in študentski dom iz Kranja prireja danes in jutri 31. domiado, srečanje mladine iz slovenskih in zamejskih dijaških domov. Poglavitni namen srečanja je prikaz ustvarjalnosti mladih, krepitev domske identitete in uveljavitev dijaških domov. Domiada v Kranju bo družabno, kulturno in športno srečanje, na katerem bo sodelovalo okrog 300 dijakinj in dijakov. • H. J. APK MAJA SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.:241-031 seje občinske vlade So v loških vrtcih razsipni? ^K(,fjn I oka. 20. maja - O vzrokih izgub, ki so se že lani začeli . "Pičiti v V/gojnovarstvenem zavodu Skofja Loka, je občinski pršiti svet razglabljal že na seji pred dvema tednoma. Tedaj je ''Rnal, ,ja je j,|avn| milog za rdeče številke (te se pojavljajo v c,n po vsej Sloveniji) zabetonirana višina soeialnovarstvenih Ni),'|,-H'' 'tamor s°dij<» tudi prispevki staršev za varstvo otrok in '»ile lani v izključni pristojnosti republiške vlade. Izvršni svet šl V('a' ""hteval tudi podatke o lanskih stroških in plačah v lo-*'n vrtcih. dar zaradi pomanjkanja denarja v zavodu morejo ugoditi vsem. Olga Bandelj je tudi povedala, da so loški vrtci še vedno polni, da sta v njih lani delala povprečno 102 zaposlena, da v svoj program vključujejo tudi 332 otrok v devetnajstih oddelkih zunanje priprave na šolo in potujočih vrtcih, da je velik problem nadomeščanje vzgojiteljic in varušk zaradi bolezni (tudi otroških), povprečno vsak mesec zaradi bolezni manjka 4,5 odstotka delavcev. Za prevoz na delo, denimo, 30 odstotkov stroškov za posleni nosijo sami. Člani izvršnega sveta so se nekoliko spotaknili ob števil- b»i 'ančne številke črno na oherr> pričajo, da se v vrtcih vena.Sai0 racionalno. Njiho-jPlače so, tako kot za vse nosn'CnC V družbenih dejav *or zabetonirane in nad-stroctane' ^pd materialnimi '*oh '/s,°Pa le področje oraževanja, ki pa zbuja stjurnost le po indeksni ra-^ '1c Pa tudi po znesku. Ol-to ""ndvli I* pojasnila, da je '*oK Cd'ca Pfs,rc ponudbe jih i ,,icva,'n'h programov, ki rt,,., V/-RPJiteljicam ponudilo "M|stvo Po rt /a šolstvo m \lt ".' kamor predšolska i/oh1" /da| MHh M""^'^v«> ^,(|'|',eVanJe vzgojiteljic UrJ-i , Ja- tc bi se ga rade '"cvale še števdneje. ven- ke (okrog pol milijona tolarjev na mesec), ki jih zavod plačuje za zunanje storitve fi-nančno-računoVodske službe in prevoz prehrane. Menili so, da bi veljalo pretehtati, kakšni bi bili stroški, če bi zavod imel lastno službo. Sicer pa niso podvomili o bilančnih številkah zavoda, večina ne tudi o tem, da bi se zaposleni obnašali razsipno. Direktorico Olgo Bandelj je najbolj "znerviral" Milan Kavčič, v vladi zadolžen za družbene dejavnosti, da podatki brez primerjave z drugimi vrtci po Sloveniji ne omogočajo presoje, ali v škofji Loki dejansko najbolj racionalno poslujejo ali ne. Band-Ijevi je še očital, zakaj ni ukrepala, ko je začela zaznavati izgubo, iz njegovega omenjanja koncesij in zasebnih vrtcev pa se je dalo slutiti tudi nezadovoljstvo z vzgojnim programom vrtcev. Bandljeva je odgovorila, pri tem jo je podprl tudi Srečo Erznožnik iz občinskega sekretariata za družbeni razvoj (in večina drugih članov izvršnega sveta, ki so priznali, da so bili z izgubo v vrtcih seznanjeni), da direktorji slovenskih vrtcev na limitirane cene niso mogli vplivati. Postregla je tudi s podatki o ekonomskih cenah oskrbnin v nekaterih drugih občinah, ki pa lahko zavajajo, če hkrati ni primerjalne analize kakovosti ponudbe, na primer, števila obrokov prehrane otrok, stroškov vzdrževanja stavb, ogrevanja in podobno. Izvršni svet je pač zahteval informacijo o lanskih stroških in plačah v škofjeloških vrtcih, kar je tudi dobil, ne pa analize. Z mnenjem, da bi se na stroške dalo vplivati, če se že ni dalo na prihodke, se je strinjal tudi predsednik loške vlade Vincencij Demšar. Predlagal je, naj bi do septembra izdelali še primerjalno analizo poslovanja z možnostmi zmanjšanja stroškov, kar je na koncu obveljalo kot sklep. • H. Jelovčan Kdo bo direktor zavoda za prostorsko načrtovanje "Obremenjeni" (najbrž) niso primerni Komisija: vodenje zavoda je najbrže možno postaviti na nove temelje le s strokovnjaki, ki niso obremenjeni s postopki reševanja pretekle in sedanje prostorske problematike v občini. Radovljica, 17. maja - Izvršni svet naj bi na podlagi razpisa na ponedeljkovi seji imenoval direktorja zavoda za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo, vendar tega ni storil, ker bo od dveh kandidatov, ki izpolnjujeta razpisne pogoje, zahteval še njuno zasnovo vodenja zavoda v mandatnem obdobju in način reševanja prostorske problematike v občini. V razpisnem roku, ki se je končal 24. marca, so se za mesto direktorja zavoda prijavili trije kandidati: dipl. inž. elektrotehnike Marko Bezjak iz Radovljice, dipl. inž. lesarstva Janez Hu-dovernik iz Spodnjih Laz pri Gorjah in dipl. inž. arhitekture Alenka Pavlin iz Kranja. Bezjak si je v preteklosti kot načelnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, kot predsednik občinske skupščine in nazadnje kot član kolektivnega organa, ki je po razrešitvi Janeza Urbanca nekaj časa vodil upravo za urbanizem, pridobil precej izkušenj na področju prostorskega načrtovanja in gospodarske infrastrukture v občini. Pavlinova je zaposlena na Zavodu za prostorsko in urbanistično načrtovanje mesta Ljubljane, kjer sodeluje v skupini za pripravo novega urbanističnega načrta Ljubljane, sicer pa je vodila izdelavo pomembnih urbanističnih dokumentov za mesto Kranj in bila članica mnogih strokovnih komisij. Hudover-nik je vodja priprave proizvodnje v LIP-ovi tovarni v Podnar-tu, dela magisterij iz poslovne politike in organizacije in ima precej podjetniških izkušenj. Komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja je ugotovila, da vsem razpisnim pogojem ustrezata le Bezjak in Pavlinova, medtem ko ima Hudovernik premalo delovne dobe. Ker gre za zelo pomembno kadrovsko odločitev, od katere bo precej odvisno reševanje sedanje in pretekle prostorske problematike v občini, je komisija izvršnemu svetu svetovala, naj pred dokončno odločitvijo pridobi od kandidatov še njihovo zasnovo vodenja zavoda in način reševanje problemov. Čeprav komisija navaja, da je izvršnemu svetu le predložila poročilo o poteku razpisnega postopka in ne predloga imenovanja, pa je iz večinskega mnenja komisije, da je "možno postaviti vodenje zavoda dejansko na nove temelje najbrže le s strokovnjakom, ki ni obremenjen s postopki reševanja pretekle in sedanje prostorske problematike v občini", že mogoče (med vrsticami) prebrati konkretni predlog ali vsaj predlog, koga naj izvršni svet ne bi imenoval. • C. Zaplotnik Nova prijateljstva Radovljica se je predstavila Sondriu Radovljica, 19. maja - Predsednik radovljiške občinske skupščine Vladimir Černe je v sredo sklical novinarsko konferenco, na kateri je skupaj z nekaterimi člani delegacije, ki se je konec minulega tedna mudila v italijanskem Sondriu, seznanil javnost o podpisu Listine o prijateljstvu z občino Sondrio in o priložnostni predstavitvi Radovljice. Predsednik radovljiške skupščine oVIadimir Černe in župan občine Sondrio Flaminio Benetti, sta Listino o prijateljstvu med občinama Radovljica in Sondrio slovesno podpisala v petek v vladni palači v Sondriu, že prej pa sta jo potrdila parlamenta obeh občin. Občini, ki sta prve stike navezali v skupnosti alpskih mest, sta s podpisom listine vzpostavili prijateljske odnose, ki bodo z izmenjavami na gospodarskem, kulturnem, športnem in drugih področjih prispevali k še boljšim odnosom med italijanskim in slovenskim narodom. Radovljiški predsednik je ob tej priložnosti podaril občini Sondrio svečnik, ki so ga (po kopiji Jožeta Bertonclja, mojstra kovaštva iz Krope in dobitnika nagrade Crucifix) izdelali v UKO Kropa, sicer pa se je občina predstavila prebivalcem Sondria z dvema razstavama. V radovljiški občini so doslej konkretne pobude za sodelovanje z občino Sondrio dali smučarski klub Radovljica, alpski letalski center Lesce, srednja gostinska in ekonomska šola Bled in Muzeji radovljiške občine, iz tržiške občine pa njihovo mineralološko društvo. Že v petek so v mestni palači Sertori odprli razstavo, na kateri se je radovljiška občina slikovno predstavila s svojimi naravnimi in kulturno zgodovinskimi znamenitostmi ter tudi Z nekaterimi izdelki: Almira s kolekcijo Vesne Gaberšček - ligo, Elan z maketo jadralnega letala in programi Elan Fly, Elan Ski in Elan Marin, Franc Oblak s športnimi loki, Flamingo Lesce z vitraži, Alojz Lotrič z gorjuškimi pipami, UKO Kropa, Rajko Šolar in Franc Koselj s kovanimi izdelki, Jana Ambrožič z Bleda pa z zlatarskimi izdelki. V soboto so ob prepevanju okteta LIP Bled v sondrijskem muzeju najprej odprli razstavo panj-skih končnic Čebelarskega muzeja Radovljice in kovaških izdelkov Jožeta Bertonclja in Kovaškega muzeja iz Krope, nato pa seje oktet predstavil še na celovečernem koncertu. Danes, v petek, bo v Sondriu "delavnica" z naslovom "Radovljica: narava, turizem, kultura, obrt in industrija, predstavitev občine pa se bo končala jutri, ko bodo zaprli razstavi. • C. Zaplotnik Majske pokojnine bodo morda nižje Ljubljana, 17. maja - Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je ta teden nameraval uskladiti pokojnine, vendar še ni bilo statističnega podatka o gibanju marčevskih plač. Morda bodo tokrat pokojnine celo nižje kot prejšnji mesec. Če bodo namreč statistični podatki pokazali, da je bila povprečna marčna plača (po kateri zdaj usklajujejo pokojnino) nižja od februarske, bodo morali biti za enak odstotek nižji tudi pokojninski prejemki. Ali bo torej majska pokojnina res nižja, bo znano še ta teden, če vendarle bo, pa bodo upokojence »potolažili« z dodatkom za rekreacijo, nekakšnim regresom, ki ga upokojenci vselej dobijo maja. Ta znesek, izplačan skupaj z majskimi pokojninami, bo znašal 6089, oziroma 9134 tolarjev. • D.Z. Čarobna palica Na Jezerskem bi bili najbrž zelo zadovoljni, če bi našli čarobno palico, s katero bi razjasnili vse nejasnosti, negotovosti in z njo spoznali takšen cilj, ki bi prepričal vse, da je edini in najboljši. Pa Jezerjani, ki imajo najpogosteje zdaj v mislih turizem, niso edini, ki bi jim takšna čarobna palica prišla zelo prav. Veseli bi je bili lahko morda recimo tudi v Davči, saj bi si z njo pomagali k drugačnemu cilju. Leščani bi si najbrž z njo skušali uresničiti spet svojo težavo in željo, ki ji pravijo promet. Blejcem bi bila dobrodošla na podobnem področju. Tudi v Bohinju se ji na turističnem in še kakšnem področju najbrž ne bi odrekli. In nenazadnje v marsikateri občini bi si "oddahnili", da jim ob vseh težavah ne bi bilo treba reševati takšnih, ki so še najmanj potrebne. Saj ob nemoči zaradi materialne moči in okrnjeni ter odvzeti pristojnosti na različnih področjih zdaj rešujejo težave, zaradi katerih kopni energija, ki bi jo potrebovali čimveč, da bi lahko pravočasno začeli delati in urejati tam in tisto, za kar so kot občina po eni strani zainteresirani in pripravljeni ob sodelovanju občanov oziroma krajanov spodbujati. Ni čudno, da potem že naravnost ironično izzveni dovtip (na nedavnem posvetu med sejmom malega gospodarstva v Kranju),dabibil v občinah marsikdaj in marsikje (na Gorenjskem) dovolj le eden "predstavnik" oziroma "glavni občinski mož" in to naj bi bil tisti, ki bi, če bi spregovoril ali se obrnil, tudi nekaj premaknil in bi bil zato tudi dejansko in upravičeno s pravim naslovom odgovoren za početje. Zdaj, ko imajo občine župane in predsednike občinskih vlad, se kaj rado zgodi (dogaja), da "usklajeno" (župan in predsednik občinske vlade namreč) delujeta "iz pisarne v pisarno le z dopisovanjem" in ob tem, ko eden gradi, si drugi prizadeva, kako bi zgrajeno čimbolj uspešno (izvirno) podiral. Čeprav vemo, kako se končajo pravljice o čarobni palici, ni "nevarnosti", da bi jo povsod tam, kjer si jo ta trenutek želijo, tudi dobili. Pa vendar, nikjer ni nerešljivo skrita. Največkrat bi jo brez težav našli, če bi bili pripravljeni vsaj sesti skupaj za isto mizo. • A. Žalar Referendum v KS Ribno Kako gospodariti z domom? Ribno, 20. maja - Potem ko so si v krajevni skupnosti Ribno v radovljiški občini dobrih dvajset let prizadevali, da bi postali lastniki Zadružnega doma, so ga lani po številnih zapletih končno le dobili. Zdaj, ko so lastniki, pa se srečujejo z drugačnimi težavami. Dom je praktično dotrajan, nefunkcionalen in predvsem potreben obnove in preureditve. To nalogo in vprašanje, kako, pa so si zastavili že takoj po ureditvi lastniških pravic. Poseben odbor pri svetu KS je ugotovil, da je z najemnino od lokalov (trgovina, gostilna, frizerski lokal) gospodarno izkoriščenega le 15 odstotkov celotnega prostora. Zato je odbor ugotovil, da je rešitev, da ob temeljiti prenovi v domu opredelijo tudi nekatere dejavnosti, ki bodo omogočile krajevni skupnosti ob uporabnosti za svoje potrebe tudi takšno gospodarjenje, da bodo pokrili vzdrževalne stroške. L . LOS . i "T. V 1 ZJWDNA rf&fOA en« »MMOVA IA0.Ul.IGA OO.A V ■•MM A,TO. Ml M OCA ANOM J «Mwfll .1, Idejni načrt prenove, ki ga je za razpravo krajanom pripravil Andrej Ržišnik, d.i.a. - Creatim. Zdaj odbor ponuja krajanom v razpravo in odločitev primerno rešitev, o njej pa naj bi se najprej opredelili na zboru krajanov, ki bo 30. maja ob 10. uri. Na podlagi ankete in idejnega projekta, ki ga je pripravil član sveta in odbora Andrej Ržišnik so za razpravo že ponujene rešitve o izkoriščenosti kleti, prvega nadstropja in podstrešnega prostora. Kako in na kakšen način, s samoprispevkom ali z vlaganji sovlagateljev, pa naj bi se krajani odločali z referendumom. Osnova za nadaljnje odločitve bo torej oblikovana na zboru krajanov v nedeljo, 30. maja. Takrat pa naj bi krajani odločali tudi 0 vlogi predsednika KS, ki želi razrešitev dolžnosti, s čimer pa se člani sveta KS ne strinjajo. • A. Žalar Parkirišče pri Zdravstvenem domu Kranj, 20. maja Kranj bo končno dobil nekaj novih parkirnih prostorov in sicer nasproti Zdravstvenega doma. S sredstvi občinskega proračuna in po projektu Projektivnega podjetja Kranj jih gradi Cestno podjetje Kranj. Parkirišča z zelenimi deli bdilo urejena in gotova predvidoma do konca tega meseca. Na novem parkirišču bo prostora za 81 osebnih avtomobilov, trije prostori pa bodo rezervirani za invalide. Ob parkirišču in Bleivveisovi ulici bodo uredili tudi pločnik. • A. Z. Predsedniki KS radovljiške občine o komunalni infrastrukturi Potrebujejo najmanj 110 milijonov Za uresničitev usklajenega nujnega programa na področju gospodarske infrastrukture zmanjka skoraj 15 milijonov. Računajo, da bodo razliko pokrili iz republiških sredstev. Radovljica, 20. maja - Na rednem posvetu s predsednikom izvršnega sveta občine Radovljica, Jožetom Resmanom, in predstavnikom komisije za komunalno infrastrukturo pri izvršnem svetu, Juretom Klančni-kom, ter še nekaterimi predstavniki strokovnih služb v občini so predsedniki krajevnih skupnosti radovljiške občine z razumevanjem sprejeli razlago o letošnjem programu večjih vzdrževalnih del na področju komunalne infrastrukture v občini. Ovrednotene želje, kaj naj bi letos v občini naredili znašajo sicer kar 270 milijonov tolarjev, vendar pa za usklajeni minimalni program potrebujejo nekaj manj kot 110 milijonov. "Za tako imenovani program podjetjem, Elektro Žirovnica gospodarske infrastrukture v občini je v občinskem proračunu letos zagotovljenih dobrih 76 milijonov tolarjev, ugotavlja Jure Klančnik. "Z. denarjem iz nekaterih drugih virov (delež občine za demografsko ogrožena območja, posojilo zavarovalnice in denar iz proračunske rezerve) se ta znesek poveča na slabih 95 milijonov, razliko do skoraj 110 milijonov pa bi morali pokriti iz republiških sredstev. Ocenjujemo, da to ne bi smela biti posebna težava, saj smo na primer pri porabi gospodarske infrastrukture na prebivalca v občini Radovljica z 2.203 tolarji na lestvici slovenskih občin na dnu." Sicer pa imajo v občini na podlagi razporejenih in določenih sredstev za posamezna redna dela že sklenjene pogodbe in zadolžitve tako z Javnim podjetjem Komunala, Cestnim oziroma Gorenjske in s krajevnimi skupnostmi; s slednjimi na primer za redno vzdrževanje krajevnih cest. V razpravi, ko je predsednik Jože Resman seznanil predsednike KS z nekaterimi deli na posameznih področjih oziroma dejavnostih in objektih, so bili le-ti še posebej zainteresirani za program tistega dela opredeljenih sredstev, ki je povezan z njihovo 40-odstotno soudeležbo pri posameznih akcijah. Ta program je v osnovi že pripravljen, obravnavati pa ga mora še odbor za komunalno infrastrukturo pri izvršnem svetu na podlagi izdelanih meril za posamezna področja. Sicer pa so v razpravi predstavniki KS Lesce in Radovljica še posebej izpostavilivcestno problematiko; tako glede opredelitve trase avtoceste kot ureditve prometa. Program tako imenovanega investicijskega vzdrževanja komunalnih cest s financiranjem na podlagi razmerja 40 : 60 (40 odstotkov prispevajo KS) so vključene vse krajevne skupnosti v občini: Begunje za odsek Pevko-Vovk 375 tisoč, Bled po lastni odločitvi 1 milijon, Bohinjska Bela za Kupljenik 600 tisoč, Bohinjska Bistrica za Zoisovo in oporni zid ter muldo Žlan 1,2 milijona, Brezje po lastni presoji 800 tisoč, Gorje po lastni presoji in Rokov most 1 milijon, Kamna Gorica za oporni zid 400 tisoč, Koprivnik -Gorjuše po lastni presoji 695 tisoč, Kropa za asfalt v Dolini in stopnice na Kastelo 850 tisoč, Lancovo za Ravnico 1 milijon, Lesce za Hlebce - Hraše 900 tisoč, Ljubno za različna dela 700 tisoč, Mošnje za Dobro polje - Graben 750 tisoč, Podnart za odvodnjavanje 200 tisoč, Radovljica po lastni odločitvi 1,5 milijona, Ribno za Savsko cesto do čistilne naprave 375 tisoč, Srednja Dobrava za krajevne odseke 300 tisoč, Srednja vas za odseke v vasi 600 tisoč, Stara Fužina za odseke v KS 712 tisoč in Zasip za odvodnjavanje v Podhomu 300 tisoč. K deležu, ki ga bodo prispevale KS same, bo tako občina zagotovila dobrih 14 milijonov tolarjev, vendar pa bodo denar krajevne skupnosti dobile na podlagi prioritet, kar pomen), da nekatere takoj, nekatere ob polletju, nekatere pa po 1. septembru. Kar zadeva posamezne "aktualne" probleme in dela v občini p* r predsednik Resman pojasnil, da j* v programu cesta v Upniški doli"1 v prvi etapi med obema mostovoma (pripravlja se gradbeno dovoljenje, občina pa bo finacirala Pre" tavitev telefonskega kabla). V pr°" gramu sta tudi Lesko in PodvM' sko križišče in se pripravlja dokumentacija. Prav tako je v priprav" gradivo za Blejsko obvoznico. N* kulturnem področju je predviden* preureditev Kulturnega doma ' Mošnjah, dela Doma KS Brezje za vrtec in ob sodelovanju krajanov, Triglavskega narodnega parka in občine obnova cerkve Sv-Pavla v Stari Fužini. Za most * Globokem je v občinskem proračunu rezerviranih 5 milijonov, razliko pa bi morala prispevati rep»' blika, da bi ga obnovili. Zagotovljena pa so celotna sredstva & most Brod. Glede preskrbe pil"* vode na desnem bregu Save (L»°" covo) pa se pripravlja rekonstrukcija vodovoda, kar je v program" Komunale. 9 A. Zalar Cesta Hotemaže - Britof bo! Visoko, 20. maja - Krajevna skupnost Visoko v kranjski občini je že nekaj časa nekakšen usklajevalni nosilec akcije za obnovo regionalne ceste na odseku Hotemaže - Britof. Zdaj so tudi že prepričani, da cesta z manjšami spremembami in tudi s previđenim pločnikom skozi Visoko bo obnovljena. Na sestanku v petek s predstavniki Republiške uprave za ceste so namreč ugotovili, da ni več posebnih zadržkov, zato pričakujejo, da se bodo dela na cesti začela v prihodnjih dneh. Izvajalci bodo z deli začeli predvidoma na odseku v Hotemažah. Medtem ko že na samem začetku precej zemljiških zadev na trasi ni bilo spornih, so zdaj uspeli že razrešiti tudi večino najbolj "zahtevnih" zadev. Nekaj lastnikov pa bodo obiskali še posebej tudi predstavniki Republiške uprave za ceste. Na vprašanje, kaj bo, če se s kom ne bi mogli sporazumeti, pa je mnenje, da se lahko zgodi, da na tistem delu cesta ne bo obnovljena. # A. Ž. KRATKE GORENJSKE 3 Priprave na gradnjo vežic Lesce - V krajevni skupnosti Lesce v radovljiški občini že nekaj časa poteka akcija za izgradnjo novih poslovilnih vežic na pokopališču. Dve tretjini denarja je že lani zagotovilo Turistično društvo in tudi projekti zanje, ki jih je izdelal dipl. inž. arh. Bojan Furst, so že gotovi. Predstavniki krajevne skupnosti so pred dnevi povedali, da zdaj pri krajanih zbirajo še manjkajočo tretjino denarja. Akcija poteka zadovoljivo in če bo vse po programu, naj bi bile vežice jeseni gotove. Zgradili jih bodo na istem mestu, kot so sedanje. • A. Ž. Maturantski plesi - Kranj - Po več letih je bil minulo soboto v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma v Kranju gimnazijski maturantski ples. V dvorani se je zbralo okrog 2000 slavljencev 'J! gostov. Podobno maturantsko srečanje bodo danes (petek) ime" srednješolci Iskre, jutri pa dijaki šole Ministrstva za notranje z3' deve iz Tacna, ki jih bo nagovoril tudi minister Ivo Bizjak. Odločanje v KS Železniki - Železniki - Danes (petek) ob 19. ufi se bodo v KS Železniki krajani na zborih v Zadružnem domu 1,3 Ccšnjici in v Kulturnem domu v Železnikih odločali o noven1 predsedniku sveta KS. Podano bo tudi poročilo o lanskem dal in programu za letos. Na razpis za predčasne volitve za preds*"' nika sveta KS je pridobilo pristanek kandidata (med vsemi P°1' vanimi krajani, društvi, strankami) le Turistično društvo in sic* od Andreja Čufarja. Ce ga bodo danes na zborih potrdili, b° vodstvo KS spet lahko delovalo. • A. Ž. Olepšali SO dom - Kranj - Potem ko so med redkimi društvi up0, kojencev na Gorenjskem v Društvu upokojencev Kranj počast' s proslavo Dan upora in I. maj, so kratek prireditveni predali 0 koncu minulega tedna izkoristili za prenovo Doma v Kranj1!: Prostore so prepleskali, zdaj pa je prenovljeni Dom v Tomšič^ ulici v Kranju Že odprt. • (ip) Izlet v Prekmurjc - Kranj - Društvo upokojencev Kranj je kar J1' dveh izletih popeljalo svoje člane v Prekmurjc. Prvi je bil apr'1 ' drugi pa pred dnevi. Obiskali in ogledali so si Ljutomer, (^rn1°(jj Veliko Nedeljo in Piano. Ena od zanimivosti v Prekmurju s(,,u(1 gasilska društva. V Ljutomeru je bilo na primer ustanovljc". 1871. leta, v Ormožu 1886., v Veliki Nedelji 1895. in v PoW§ kjer je bil rojen Miško Kranjec. • (ip) PRITOŽNO KNJIGO PROSIM PRITOŽNO KNJIGO PROSIM Druga plat Evrope? Kar se dogaja v pritličnem stanovanju v lHici Rudija Papeža 3 (Planina H) v Kranju, že ni več moč opisati in primerjati z nobeno izrazno prispodobo. Se najbolj zgovoren in razumljiv izraz za stanje je: GROZLJIVKA. Tako pravijo stanovalci (eden od njih nas je tudi obvestil), ki kljub opozorilom, prošnjam na razli-čne službe in organe (in še komu) v občini ostajajo lahko zgolj nemočni opazovalci. "Vsi, recimo odgovorni za ukrepanje, že vedo, kaj se že lep čas dogaja in da gre za grozljive posledice narkomanije. Pa nič." V stanovanju, ki je, po vsem dogajanju, že brez vode in elektrike, sta samo še "napolnjena" straniščna školjka in radiator. Menda imetnik stanovanja hodi po vodo zdaj na kranjsko pokopališče. Kopalnica je brez ploščic, kopalne kadi in umivalnika. Kuhinja podobna Od dnevnega prostora pa so ostale le še čudno prepleskane stene. Na tleh, kjer je bil najbrž včasih parket in topli pod, so zdaj smeti in najrazličnejši, čudni odpadki... Zaudarja... Že sa- V imenu stanovalcev in občanov v tem delu občine poslavljamo vprašanje tistim službam in organom, ki vedo za primer (če pa ne, naj si ga ogledajo): Se lahko, in če se, zakaj se lahko, to dogaja? Ali (spet) ni nihče za nič odgovoren? Je spet "dežurni" krivec zakon o denacionalizaciji ali kateri drug? In če je odgovor podoben tako zastavljenemu vprašanju, naj bo vprašanje drugačno: Mar ni nikogar (službe, organa...), ki bi vsaj iz človeško-sliižbene vesti poskrbel recimo za BOLNIKA?! Skoda, ker (še) ni čas pred vo- litvami, saj bi bilo vprašanj* najbrž zelo primerno iieiia/*"' nje tudi kakšnemu "žago*0/ itikn socialnega programa nj^ gove pripadnosti"? Ce p* > pravi odgovor, da je tO h' Pj., mer, kakršni so NA l)N SVETLE EVROPE (tuh otrok, kot že tri desetletja poslej, in zdaj čakajo na prija- ■ »Predšolske otroke, ki bodo Rovali v prvi izmeni, pričakujmo 23. junija, nato bodo juli-ja in avgusta v šestih izmenah etovali šolski otroci, po 1. sep-er"bru pa računamo na tri iz-^*ne otrok v šoli v naravi,« ^arn je povedal predsednik |~.Veze prijateljev mladine Jese-^.Ce Anton Dežman. »Letova-Je smo pravkar razpisali, tako a p odzivu še ne moremo nič vefi> upamo pa, da bo letovišče Pineti pri Novigradu, ki prejme 160 otrok v izmeni, f°lno. V 32 letih smo se kar navadil Pa m na otroške kolonije. Lani Je bilo organiziranega leto-(ej||Ja otrok nekaj manj kot pre- sta, zato smo proste zmo- gljivosti napolnili z individualnimi gosti, odraslimi in otroki. Finančno se nam je to dobro obneslo, zadovoljne pa so bile tudi družine, ki so v naših sicer skromnih letoviških hišicah po-čitnikovale ceneje kot drugje.« Za otroka, ki bo počitnice preživel v koloniji, bo letos treba odšteti 1200 tolarjev dnevno in 900 tolarjev za prevoz. Razpis je »odprt« do 20. maja, po tem datumu pa bodo tako kot minulo leto sprejemali prijave indivudualnih gostov. Za odrasle bo letovanje v zmogljivostih ZDPM Jesenice letos veljalo 1600 tolarjev, za predšolske otroke 1100, za šolske 1200 in za srednješolce 1300 tolarjev. Jeseničanov očitno ne skrbi, da bi starši zaradi neprijetnosti, ki jih utegnejo doživeti slovenski gostje v Istri, svojim otrokom odrekli počitnice. Ljudje, ki na Hrvaškem živijo od turizma, nas želijo in pričakujejo, tam smo že desetletja dragi gostje, so nam povedali pri ZDPM Jesenice. Njihovega letovišča še niso obdavčili. Tudi beguncev ni v bližini, v tem delu Istre pa je še več slovenskih letovišč. J^oKacin, predsednik društva Sončkov klub dobrodelna fondacija bo širila bdenje o invalidih med ljudmi cer ?ii 19. maja - Prejšnji mesec je bil na pobudo Zveze društev za odločili, da poda k; SV°J° obraze in imena, l'stih' °.P°2arJal' na probleme loliki' Sam' 110 morejo več v ti rta 'ncr' ^ot P°PreJ opozarja-noVj.Se,<< ,nam JC O smislu usta vedai . Tončkovega kluba po- dd' J*lk« Kacin 'Jujj SVc,u obstaja sistem, ki ^hr s,.,niul'ra, da prispevajo v **konoH • namenc- ''n nas Ust in ,a'a še ne omogoča ^Ctju jan.Ja dobrodelnih fon-Jrij^v^a '"pa, zato so osnovali Prerasv' '"»ončkov klub, ta pa bo !i v fondacijo tega tipa. Oi L " ""uuv. >»ožn0?- odo M 10 zakonske Nlativ Pri ,,as u'di še ni sti ljudi ;Vn'h meh anizmov, ki bi NpeviPravi,i do dobrodelnih e do ,i , v- davčne olajšave so počene vsote. f0nu;,,: POmofijo dobrodelnih Vedenipipa sc v svetu *iri ludi d°v«< J 'udl o težavah invali las izdaja Jelko Kacin »mijj »Voje čase ljudi . ,ev Za°ZaVcSćala Zveza d.u ?aJpas,CLr"b,aln° Paralizo, '^cij , kroS tovrstnih orga-r'' Tak,,'' Polnoc Prizadetim ši ^ciljen ,c" denimo v okviru 0 Vit! .Vc/e nas,alo dru-°trok t:'J* kl 'družuje starše P°&koJh P'J° Poledice zar.,d. £**Hntn na0,n- kJ" «rc za ' P«C B. a " °,roci "« Ua „h jemljemo ta ke, kakršni pač so in upoštevamo njihove posebnosti.« Poleg Jelka Kacina je v Sončkovem klubu še nekaj znanih imen, denimo Zora Tomič, sicer predsednica Zve/.e društev za cerebralno paralizo, taj nik zveze Jože Primožič, Ma tevž Krivic z Ustavnega sodiš ča, igralec Boris Cavazza, direktorica Krke kozmetike gospa Vahtarjeva in še nekateri. Mnogo jih po pravilih, kakršna imajo dobrodelne fondacije na tujem, ostaja tudi anonimnih. Jelko Kacin, ki so mu osebni družinski razlogi narekovali, da se je pridružil Sonč-kovemu klubu, je prepričan, da za vse prej omenjene cilje ne bi smelo biti škoda denarja in energije, saj se ta »kapitalski vložek« večkratno povrne. Lden prvih konkretnih skup nih projektov bo uresničen že konec muja, ko bodo v nekda nji karavli JLA v Božičih na Primorskem odprli dnevni center za invalide • I). Z. Žlebir, foto: G. sin i k V Pineti je tako, kot je vedno bilo Eno od njih je tudi otroško letovišče, s katerim upravlja kranjsko podjetje Pinesta, ki tudi že dolga leta pošilja v zdravstvene kolonije otroke iz gorenjskih občin. Prejšnja leta je tam vedno letovalo nad 2200 otrok v sezoni, lani pa jih je bilo vse poletje 1645. Da letuje manj otrok, so precej bolj kot razmere na hrvaškem krive socialne okoliščine. Njega dni je bil prispevek družbe k letovanju otrok zajetnejši, danes se vse večji prelaga na ramena staršev. Letos bodo za otroka odšteli 11.400 tolarjev, kar je domala dve tretjini ekonomske cene, preostali del pokrije zdravstvo in vse manjši del občina. Vsako leto nekaj deset otrok iz socialno najšibkejših družin letuje zastonj, nam je povedal direktor Pineste Rajko Kožar. Zato kljub dejstvu, da kupna moč v gorenjskih družinam močno pada in si vse teže privoščijo počitnice, v otroških kolonijah pričakujejo vsaj toliko otrok kot lani. Prva izmena začne že v začetku junija, ko v Pineto pridejo otroci iz vrtcev, sredi junija bo predšolska zdravstvena kolonija, julija in avgusta šolske zdravstvene kolonije, v pred in posezoni pa letujejo tudi invalidni otroci in odrasli paraplegiki. Pričakujejo tudi nekaj šol v naravi, vendar šele jeseni. Tudi kranjsko otroško letovišče je lani prazne zmogljivosti napolnilo z odraslimi leto-viščarji. Odkar je prevzelo še 170 ležišč v Tekstilindusovih objektih, ima teh možnosti več in tudi letos razpisuje družinska letovanja za 28 DEM dnevno, oziroma 20 DEM za otroka. Komercializacija je torej zajela tudi področje, ki je bilo namenjeno družbenemu standardu otrok. Ko bi družbeni prispevek za letovanje otrok vsaj ostal na enaki ravni in ko bi hrvaški davek na slovenske počitniške kapacitete prizanesel vsaj temu tipu letovišč! Dotlej pa slabše situiranim družinam lahko pomaga edinole sociala. Ali pa odplačevanje otroških počitnic v obrokih. Pri Pinesti zato svetujejo čimprejšnje prijave, da bo obrokov lahko več. • D.Z.Žlebir Gasilski veteran Ludvik Štalec Dolgočasja nikoli nisem poznal Razen z gasilstvom se je ukvarjal s kulturo in športom, šah pa še igra. Tržič, 21. maja - Pred dvema tednoma ga je tržiško gasilsko društvo nagradilo s priznanjem za 60 let društvenega dela. Prav kmalu pa bo praznoval še večji, osebni jubilej. Julija bo namreč Ludvik Stalec dopolnil 90 let. Za naše bralce je povedal, kako jih je preživel. Že dolgo prebiva v Tržiču, vendar se je rodil v Rakovniku pri Medvodah. To se je zgodilo 27. julija 1903. leta. Iz domače hiše z enajstimi otroki je 14-le-tni Ludvik odšel v uk za mizarja v Vižmarje. Ker je bil marljiv, so ga tam zadrževali še po končanem vajeništvu. On pa je sedel na kolo, pa hajdi spraševat za službo! Našel jo je v Amanovi tovarni finega pohištva v Tržiču, kjer je bil mizar vse od leta 1920 do odhoda v partizane. »Naše podjetje je takrat opremljalo najboljše hotele, na primer, v Sarajevu, Dubrovniku, pa drugod,« se spominja na delo Ludvik Stalec in nato nadaljuje o drugem: »Tudi kadar sem bil doma, nisem poznal dolgočasja. Že kmalu po prihodu v Tržič sem prevzel na skrb tržiško knjižnico, kjer sem dvakrat na teden popoldne izposojal knjige. Sam nisem imel veliko časa za branje, pa so mi bralci opisali vsebino, da sem vedel, kaj ponujam. Tudi po drugi vojni so me ponovno izbrali za knjižničarja, kar sem ostal do ustanovitve mestne knjižnice na začetku šestdesetih let. Kultura mi je bila nasploh blizu, zato sem bil tudi član dramske sekcije društva Sokol. Prirejali smo razne igre, v katerih mi je kdaj pripadla tudi glavna vloga. In šah sem rad igral! Leta 1934 sem bil celo prvak mesta v šahu. Največ svojega prostega časa pa sem posvečal gasilstvu. Leta 1930. sem bil med ustanovitelji Gasilskega društva Bistrica pri Tržiču, kjer sem dolgo sodeloval v vodstvu.« Po preselitvi v Tržič leta 1951 seje Ludvik pridružil trži-škim gasilcem. V tamkajšnjem društvu je bil kar 26 let blagajnik, še dobro desetletje dalj pa pri Občinski gasilski zvezi v Tržiču, kjer je vodil tudi administracijo. Njegovo vztrajnost je G D Tržič ob nedavnem praznovanju 110-letnice društva nagradilo s priznanjem za 60 let dela. »To priznanje, ki je eno od mnogih, mi veliko pomeni,« priznava sogovornik in ugotavlja: »Se več mi pomeni druženje z gasilci, med katerimi se vedno razvedrim. Še vedno obiskujem občne zbore društev, zlasti v Tržiču, Bistrici in na Brezjah pri Tržiču, katerih član sem. Z veseljem pričakujem tudi udeležbo na letošnjem mednarodnem srečanju gasilcev na Madžarskem, kamor bom odšel z gorenjskimi gasilci kot najstarejši gasilski veteran.« Po ženini smrti Ludvik spet prebiva v Bistrici, kjer imata hišo njegovi hčerki Nevenka in Marta. Kot pravi, mu je bilo nekdaj majhno naselje bolj všeč. Doma se vseeno dobro počuti, saj so mu v razvedrilo tudi vnuki Klemen in Jure pa Viktor in Matej. Dopoldneve najraje preživlja ob prebiranju časopisov, popoldne pa pogosto odide med prijatelje. Ob partiji šaha ali taroka obujajo spomine, komentirajo sedanjost in pomislijo tudi na prihodnje dni. Ludvik sedaj že razmišlja o tem, kako bo sprejel goste ob svoji 90-letnici. Pa srečno! # Stojan Saje Ustanovljeno Gorenjsko društvo za boj proti raku Rak koplje prezgodnji grob Kranj, 19. maja - Po večletnih prizadevanjih je bilo danes v Kranju slednjič ustanovljeno Gorenjsko društvo za boj proti raku. Kazalo bo pot k zdraveu načinu življenja in med drugimi cilji tudi znižanju števila žrtev raka in drugih obolenj, ki prezgodaj odpirajo grobove, je uvodoma dejal predsednik gorenjskega društva dr. Branimir Ceh. Ljudje se moramo poleg pravice do zdravega načina življenja zavedati tudi svoje dolžnosti do zdravja. Pokazati pa je treba pot, kako zdravo živeti in opozarjati na napake, katerih posledica so kronična obolenja. AIDS je poleg vojne in nasilja eden najhujših zdravstvenih problemov današnjega sveta, dramatično se širijo tudi druge bolezni, v Evropi in razvitih deželah pa so najtrši zdravstveni problem bolezni, povezane z življenjskimi razvadami. Bolezni srca in ožilja terjajo letno 12 milijonov, rak pa pet milijonov življenj. Ustanovitev Gorenjskega društva za boj proti raku je prispevek k ozaveščanju gorenjskih ljudi za zdrav način življenja, je ob ustanovitvi tega društva dejal dr. Branimir Čeh. Projekt Slovenija 2000 in rak, ki sledi priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, ima za cilj znižanje obolevnosti in umrljivosti za rakom, ki je tudi pri nas že katastrofalna. Te podatke je na ustanovnem zboru v Kranju nanizala prof. dr. Vera Pompe - Kirn z Onkološkega inštituta v Ljubljani, ki ugotavlja, da letno v Sloveniji na novo odkrijejo 6000 rakov. Tudi na Gorenjskem, kjer na leto zboli za rakom okoli 600 ljudi, že zvoni alarmni zvonec. Visoka je zlasti obolevnost za pljučnim rakom in rakom obtočil med moškimi, ki so v veliki meri posledica kajenja, med ženskami pa za rakom dojk in ginekološkimi raki. Rak je bolezen vseh starosti, čeprav je večja možnost za obolevnost pri ljudeh nad 65 let starosti. Veliko število rakov je na Gorenjskem pripisati družbeno-gospodarski razvitosti s spremenjenimi življenjskimi razmerami. Številne škodljive razvade povečujejo možnost obolevnosti za rakom: kajenje, nezdrava in neuravnotežena prehrana, premalo gibanja, alkohol... Prosvetljevanje ljudi, da bi opuščali te razvade in še drugače pripomogli k zdravemu načinu življenja (kot je poudarila podpredsednica društva dr. Ana Kraker - Starman, zlasti med mladimi) je zapisano med prednostnimi nalogami novoustanovljenega društva. Tem problemom namreč zgolj zdravstvene službe niso več kos, pač pa potrebujejo tudi pomoč laikov in njihovih združenj. Društvo bo po gorenjskih šolah izvajalo tudi program Slovenija 2000 in rak, sodelovalo pri preventivnih akcijah (ena teh je tudi Teden boja proti raku) in pridobivalo člane (tudi kolektivne), ki bodo preventivno dejavnost širili v svojih okoljih. # D.Z.Žlebir V Sloveniji še 70 tisoč beguncev Osemnajst zbirnih centrov so že zaprli Ljubljana, maja - Po zadnjih podatkih je v Sloeniji še 70 tisoč beguncev iz BiH, od tega polovica s statusom začasnega begunca. V 38 zbirnih centrih (18 so jih že zaprli) je nastanjenih 11.400 beguncev. Begunci, ki so pribežali v Slovenijo po 10. avgustu lani, niso dobili statusa, pač pa imajo možnost evidentiranja na Ministrstvu za notranje zadeve ali pri Rdečem križu Slovenije, tako da jim, razen nastanitve, lahko ponudijo tudi človekoljubno pomoč. Prek Rdečega križa na tak način prejema organizirano pomoč več kot 10 tisoč začasnih beguncev brez statusa. Urad za priseljevanje in begunce ocenjuje, daje v Sloveniji še veliko ubežnikov iz Bosne, ki se iz različnih razlogov niso prijavili ali iskali pomoči. Začasni begunci predstavljajo že 3,5 odstotka vsega prebivalstva na Slovenskem. Urad za preseljevanje in begunce je sklenil prvo fazo reorganizacije zbirnih centrov. Zaprl je 18 zbirnih centrov, med njimi tudi štiri gorenjske: Dijaški dom in Tehnik v Škofji Loki, Panoramo v Tržiču in Staro Fužino v. radovljiški občini. V preostale zbirne centre pa je urad sprejel začasne begunce, ki so bili nastanjeni v turističnih objektih in tiste, ki so jim gostiteljske družine odpovedale gostoljubje. Za pomoč beguncem si Slovenija prizadeva dobiti čimveč sredstev iz tujine, tako denimo za adaptacijo zbirnih centrov, kot tudi materialna pomoč v hrani, obleki, obutvi... Pomoč, kjer ima veliko vlogo Visoki komisariat za begunce OZN, prihaja v obilni meri, a je v primeri s sredstvi, ki jih mora zagotavljati republika Slovenija, še vedno premajhna. # D.Ž. škofja Loka, maj - Starejši in invalidi v Virmašah in pri Sv. Duhu so bili nemalo presenečeni, ko so z dvorišča zaslišali ubrano pesem otroškega pevskega zborčka, ki so ga na kitari spremljale uršulinke. Karitasova podružnica pri župnišču Sv.Duh je namreč organizirala obiske po domovih in s tem starejšim in invalidom pripravila prijetno popoldne. M. V. TECHNO FOTO HI-FI VIDEO Ljubljanska 1, KRANJ tel.-fax.: 064/221-112 /za hotelom Jelen/ GORENJSKI GLAS • 6. STRAN KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja Mirna Pavlovec, v galeriji Mestne hiše pa razstavlja slike in grafike Nataša Pi-čman. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Poslikano pohištvo na Gorenjskem - iz restavratorske delavnice. V galeriji Pungert razstavlja fotografije Diego Andres Gomez, V bistroju Želva in v pizzeriji Bist ca v Mojstrani se z akvareli in akrili predstavlja Milena Rupar iz Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici pa je razstava risb Ane Cajnko iz Ljubljane. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled retrospektivna razstava (ilustracije, lutke) akad. slikarja Fojia A. Zor-mana. Razstavo so pripravili Muzeji radovljiške občine. Na OŠ Tone Čufar je na ogled razstava Mladi slovenski fotografi. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je odprta od 10. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure, ponedeljek zaprto. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja han Pipan fotografije na temo Okna in vrata. BLED - V hotelu Astoria razstavlja akad. slikarka Klementina Golija. V hotelu Toplice razstavlja slikar Andrej Jemc. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je na ogled slikarska razstava arhitekta Fedorja Žigona. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17; ure, razen ob ponedeljkih. V okroglem stolpu je na ogled razstava Uran v mineralih in rudah in v Zirpvskem vrhu. V galeriji Fara razstavlja fotografije Mark Nedzbala, arhitekt iz ZDA. TRŽIČ - V paviljonu NOB razstavlja akad. slikarka Maja Dolo- res Šubic. V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Hotaveljc skozi čas avtorja prof. dr. Antona Ramovša. KAMNIK - V kavarni Veronika razstavlja grafike Dušan Sterle. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, ob 20. uri uprizorili Evalda Flisarja KAJ PA LEONARDO za abonma petek I, konto in izven. Gostuje Mestno gledališče ljubljansko. Jutri, v soboto, bodo komedijo ponovili za abonma sobota I, konto in izven. V torek, 25. maja, ob 20. uri pa bo gostovalo Hrvatsko narodno kazalište iz Splita s komedijo Mate Matišića CINCO I MARINKO ILI KAKO DOBITI NJEMAČKU PENZIJU. KRANJ: KONCERT - V Glasbeni šoli Kranj bo v ponedeljek, 24. maja, ob 19.30 koncert baročne glasbe. Nastopili bodo člani Društva glasbenih umetnikov Maribora: Majda Švagan, me/zosopran. Ivica Trubič, bas. Jasmina Nanut, violina, in Robert Mracsek, klavir. V glasbenem programu so dela znanih baročnih mojstrov glasbe. KOMENDA: LINHARTOVA KOMEDIJA Kulturno društvo Komenda bo jutri, v soboto in v nedeljo, obakrat ob 20. uri v Kulturnem domu v Komendi uprizorilo komedijo Antona Tomaža Linharta TA VESELI DAN ALI MATIC" L K SE ŽENI, v režiji Franca Štebeta. KAMNIK: LETNI KONCERT - V veliki dvorani kina Dom bo danes, v petek, ob 20. uri letni koncert ženskega in moškega pevskega zbora DKD Solidarnost. JESENICE: RAZSTAVA - V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo Likovna ustvarjalnost učencev osnovnih šol občine Jesenice. Na otvoritvi bo pel otroški pevski zbor OŠ Prežihov Voranc Jesenice. CERKIJE: MLADI PEVCI - V osnovni šoli Davorin Jenko bo danes, v petek, ob 17. uri drugi del srečanja otroških in mladinskih pevskih zborov kranjske občine. Nastopili bodo učenci osnovnih šol Davorin Jenko iz Ccrkelj, Matija Valjavec iz Preddvora, Osnovne šole Šenčur in mladi člani KUD Veleso-vo. ŠKOFJA LOKA: PREDSTAVITEV MAPE RISB V knjižnici Ivana Tavčarja bo v ponedeljek, 24. maja, ob 19. uri predstavitev bibliofilske mape risb Petra Jovanoviča ob pesniških besedilih zbirke PESMI ŠTIRIH. V kulturnem programu sodelujeta Petra Jovanovič - flavta, Uroš Lovšin - kitara. ŠKOFJA LOKA: RAZSTAVA - V galeriji Ivana Groharja bo danes, v petek, ob 20. uri otvoritev razstave akad. slikarja Bogdana Vrčona. KRANJ: SREČANJE PEVCEV - V kulturnem domu na Prim-skovem bo jutri, v soboto, ob 20. uri prijateljsko srečanje pevskih zborov Iskre iz Kranja in pevskega zbora NVinscher iz Južne Tirolske. Poleg pevcev bo nastopila tudi slovenska folklor na skupina iz Globasnice. RADOVIJICA: RAZSTAVA - V galeriji Šivčeve hiše bo danes, v petek, ob 18. uri otvoritev razstave plastik in slik akademskega kiparja Lovra Inkreta. V otvoritvenem programu bo Igor Škrlj, član Gledališča Tone Čufar, bral pesmi Lovra Inkreta. CERKLJE: RAZSTAVA - V snack baru Vanesa v Gradu pri Cerkljah bodo danes, v petek, ob 20. uri odprli razstavo portretov in krajin slikarja Damjana Štirna. Na razstavi, ki bo odprta (razen ob ponedeljkih) do 6. junija se bo na otvoritvi avtor predstavil tudi z igranjem na havajsko kitaro. RADOVIJICA: PEVSKA REVIJA V nedeljo, 23. maja, ob 15. uri bo v radovljiški župnijski cerkvi revija župnijskih pevskih zborov radovljiške dekanije. GORENJSKI PLESNI NAMIG '93 Tržič - Več kot sto plesalk se bo v show dancu, sodobnem plesu in jazz baletu v petek, 21. maja, ob 20. uri na OŠ Bistrica predstavila tržiškemu občinstvu na letošnjem Srečanju plesnih skupin Gorenjske, ki jo v imenu vseh občinskih Zvez kulturnih orgnizacij Gorenjske organizira domača ZKO Tržič. Nataša Bregant in Alenka Dolenc - Križaj sta iz. nastopov plesnih skupin v štirih gorenjskih občinah izbrali 11 skupin iz Kranja, Tržiča, Kamnika in Domžal za zaključno gorenjsko plesno prireditev in tako bo na tržaškem plesnem odru moč videti skupine PIKAPOLONICA, GARFIELD, ADAMS, CO-RONA, JAZZ BALET, HIPNOZA IN 5 JOUNG ANIMALS, POIESIS iz Kranja, ARABESK in MIŠ MAŠ iz Tržiča, ČVE-Kl iz Kamnika in MICKEY MOUSE iz Domžal. Prireditev bo vodila Bojana Kališnik - Sušnik, po prireditvi pa bo strokovni razgovor z mentorji plesnih skupin vodila Neja Kos, strokovna delavka za področje sodobnega plesa pri ZKO Slovenije. Boris Kuburič Valvasorjeva nagrada etnologinji Anki Novak SPREMLJANJE KULTURNE DEDIŠČINE Kranj - V obrazložitvi za letošnjo Valvasorjevo nagrado, ki jo podeljuje Zveza muzejev Slovenije, je med drugim zapisano, da J* etnologija Gorenjske, raziskovanje njenih najrazličnejših področij, dolgoletno načrtno zbiranje gradiva za prikaz duhovne in materialne kulture gorenjskega človeka najtesneje povezano s kustosinjo Gorenjskega muzeja Kranj etnologinjo Anko Novako^; Več kot trideset etnoloških razstav, sem niso vštete tudi nekatere priložnostne razstave, muzejske ureditve in postavitve, sodelovanje pri treh etnoloških filmih, številni članki v strokovnih revijah in časopisih je le izsek iz dela etnologinje, ki je imela priložnost, da je dokaj kmalu po ustanovitvi Gorenjskega muzeja Kranj leta 1953 kot mlada etnologinja lahko nadaljevala komaj začeto etnološko delo na Gorenjskem. Nekje ste rekli da je osnovno delo v muzeju zbiranje gradiva. V teh desetletjih se je v vaši inventarni knjigi in seveda v muzejskem depoju nabralo več kot 4000 najrazličnejših etnoloških predmetov, fotografskih posnetkov pa je vsaj trikrat več. Dela ste se lotili prav v času, ko je bila te vrste kulturna dediščina na Gorenjskem še dobro ohranjena in dobesedno v vsakdanji rabi. "To je res, v kmečkih domovih po Gornjesavski dolini so še desetletja po vojni uporabljali na primer kmečke poslikane skrinje kot sestavni del hišne opreme. Nekatere predmete je bilo za muzej mogoče odkupiti, drugo pa je bilo treba vsaj dokumentirati. To je bilo še posebej pomembno za množico stavb značilnih za gorenjsko arhitekturno stavbarstvo, ki se je v šestdesetih letih, ko smo vstopili v nekakšno gospodarsko konjunkturo, začelo zelo hitro spreminjati. In takrat je žal tudi v precejšnji meri začela bledeti slika, ki jo je doslej imela Gorenjska kot sestavni del alpskega kulturnega prostora. Kot rojeno Dolenjko me je posebej presenetila množica takrat še živih gorenjskih obrti, kar vse je kazalo na iznajdljivost in vitalnost gorenjskega človeka - od lončarstva, sitar-stva, zvončarstva, tkalstva. Zato sem tudi za svojo prvo študijsko obdelavo izbrala prav domačo obrt na Gorenjskem." Vendar pa ste kmalu ugotovili, da je tudi ljudska umetnost na Gorenjskem nekaj posebnega in ste s posebnim zanimanjem ne le zbirali, pač pa tudi proučevali poslikano kmečko pohištvo. "Ljudska umetnost na Gorenjskem je nekaj posebnega. Kar poglejmo, kako se je to odražalo na kmečki hiši z njenimi kamnoseškimi deli od portalov do oken, kovaškimi dodatki, rezbarijami lesenih delov in seveda s poslikavo pohištva. Študijskega projekta poslikanega pohištva sem se lotila še posebej naklonjeno; Gorenjski muzej ima zdaj eno največjih zbirk poslikanih kmečkih skrinj v Sloveniji, morda je le še tista v Etnografskem muzeju Slovenije večja. Pa ne gre le za število, pač pa je bil tudi izbor, vsega pač ni bilo mogoče odkupiti, takšen, da so v muzeju najznačilnejši in morda tudi najlepši primerki te ljudske umetnosti pri nas. Večina tega, kar še ostaja na terenu, pa je ustrezno dokumentirana in na voljo za študij. Pri tem zbiranju predmetov pa je ostal problem ustreznejših muzejskih depojev enak kot pred štiridesetimi leti. Mislim celo, da tako neustreznih prostorov nima noben drug muzej v Sloveniji, kot prav gorenjski. Morda je zato še bolj nujno, da se je končno lani začelo poslikano pohištvo tudi restavrirati, doslej je bilo deležno namreč le osnovne zaščite." V gorenjski ljudski kulturi ne moremo mimo planšarstva. Leto tudi na Gorenjskem izginjajoča kulturo, ki je bila nekdaj zelo pomembna, skorajda ni več mogoče videti, razen v Planšarskem muzeju v Stari Fuiini. "Planšarstvo je vsekakor izstopajoča sestavina gorenjske Splitski gledališčniki - Boris Dvornik in Ratko Glavina sta protagonista komedije Mateja Matišića ( inco i Marinko ali kako dobiti njemačku penziju, s katero Hrvatsko narodno kazalište iz Splita gostuje po Sloveniji. V torek, 25. maja, ob 20. uri bodo nastopili v Prešernovem gledališču v Kranju, v četrtek, 27. maja, ob 20. uri pa na Loškem odru v Škof ji Loki. O svoji tragični groteski je avtor Mališu zapisal: "Ko sem začel pisati o Cinci in Marinku, ki kot dva živa mrtvaka v krstah potujeta v obljubljeno državo Hrvaško, nisem niti slutil, koliko takšnih potovanj v krstah nam bo pravzaprav le ponudila stvarnost. Krsta je postala najpogostejše prevozno sredstvo, s katerim se uresničujejo sanje o lastni državi..." ljudske kulture. Njegov vpliv je bilo zaznati prav na vseh področjih življenja in kulture - v prometu, noši, v izbiri živine, v stavbarstvu, v organizaciji te vrste gospodarstva, ne nazadnje v ljudski umetnosti in miselnosti sploh. Nadvse sem zadovoljna, da je Gorenjski muzej našel skupaj z Bohinjci skupen jezik pri iskanju pravega prostora za muzejsko planšar-sko zbirko. Razstava, ki je bila v Kranju pripravljena leta 1969, se je po dveh letih iz muzejskih prostorov morala umakniti, našli smo prostor v nekdanji sirarni v Stari Fužini. Zbirka tako ni končala v muzejskem depoju, pač pa se je vrnila (kasneje tudi izpopolnjena) v Bohinj." Vzporedno s temi glavnimi področji etnološkega dela ste se ukvarjali tudi z dokumentiranjem spomenikov ljudskega stavbarstva na Gorenjskem. Se letos boste na to temo skupaj z dr. Cenetom Avguštinom pripravili obsežno razstavo. Se je Gorenjska glede tega v zadnjih desetletjih zelo spremenila? "Gre za res velike in odločilne spremembe. Ko se je ponudila priložnost, da ljudje namesto starih hiš postavijo nove, se je začelo po gorenjskih naseljih pravcato rušenje vsega starega. Spremembe so sicer sestavni del življenja in nanje ne gre gledati preveč tragično. Toda zamenjevanje nekdanjih stavb z novimi je bilo na Gorenjskem in morda še kje tako stihijsko, silovito, že kar nevrotično, da je bila pri tem izgubljena prav vsaka mera. Z izginevanjem stavb značilnih za nekdanjo prevladujočo arhitekturo so se kazale tudi spremembe v socialni in duhovni kulturi. Ker se je večina tako ihtavo lotevala gradnje novega, se je v tem hitenju popolnoma pozabilo na korenine nekdanjega stavbarstva pri nas. Posledica te nove podobe kmečke vasi in podeželja sploh je bil tudi zaznaven občutek izgube kulturne identitete. Na srečo pa mlada generacija čuti to praznino, spet išče izgubljeno kulturno identiteto, ki ji je tako nasilen in brezobziren razvoj prerezal večino niti z nekdanjim kvalitetnimi merili." Ali je vsa ta kulturna dedišči«* potem izginila domala brez & du? "To sicer ne. Prof. Peter 1 ster, ki je kot konservator pfe. leti delal v Zavodu za sporne^ ško varstvo v Kranju, je že t(a. krat predlagal, naj se primer* značilnega ljudskega stavb^' stva na Gorenjskem rešujeJ vsaj z dokumentiranjem, s te se je ukvarjala skupina str° kovnjakov Gorenjskega muz£ ja in takratnega Zavoda za sp^ meniško varstvo Kranj. VečU1 spomenikov ljudskega stavba stva je zatorej arhivirana in ° nes lahko natančno ugotavlj. mo, kakšne domove so i"16 dokume"' naši predniki ti." vsaj z S kolegom Naškom Kriznar]f ste posneli tudi nekaj etnolog filmov. "Res je. Muzejsko gra(!'v! je eno, film pa lahko v svoj*' značilnem jeziku k temu le dodaja. Iz najinega sodelov* nja so nastali trije filmi - Ki"* čka naselja in stavbarstvo I Dolini iz leta 1977, Planšars^J v Bohinju iz leta 1977 in HralJ v Šenčurju iz leta 1988. FilnVB možnost, da se marsikateri # naše kulturne dediščine olu*"* v prvotni podobi, čas je "'' način zaustavljen, vse dru^,s spreminja in celo propada.' Valvasorjeva nagrada nd vljenjsko delo na področju logije vas je našla sredi P^fjL na razstavo o spomenikih H skega stavbarstva. "Nagrada je zame potrdit . da so bile etnološke st"" sem jih ubirala ta leta vsaj večina. Po drugi strifljJB pomeni priznanje tudi ^ skemu muzeju nasploh. NPH na razstava ni koli ni povS I samostojno delo, pač pa s* I no ob pomoči fotografov, H paratorjev in drugih. Vscs* sem širila svoje znanje ob P moči kolegov drugih strok.y sebej dr. Ceneta Avguš" ^ Hvaležno pa mislim na vS ste gorenjske domove, ki frj vsa leta prijazno odpiral' vr.'j, in jih še sedaj, mi pomag3 j podatki, tako da je bilo del°M terenu zame še večje zadd* 9 stvo." • I-ea Mencinger, ' Gorazd Šinik te/.e, p';,v; KAREL KUHAR V CELOVCU^ Konec meseca so v galeriji Schnitz.er v Celovcu odp'$fl slavo likovnih del Karla Kuharja, slikarja, ki ga poznamo jf v i I n i h predstavitev v Kranju kot tudi drugod v Sloveniji 'n* # ni. Razstavljeni eksponati so nastali v ateljeju, ki ga mlad" f karskim talentom, še posebej iz. sosednjih dežel, za nekaj cev daje na voljo mesto Celovec. Karel Kuhar je v štirih """^ izdelal vrsto objektov iz posebej pripravljenega papirja f" A nega na metalno ogrodje. Po svojem izgledu se objekti sic*"jjJ fino ločijo od avtorjevih prejšnjih slikarskih del, po svoji?*jk pa sledijo avtorjevi že kar ustaljeni oblikovalni tradicij''EM simbolike in znamenj, glasnikov že davno pozabljenih \jJ/m Temno obarvane arhetipske oblike se živo odražajo od s jjw sten galerije in skupaj z izborom slik ustvarjajo v prostoru P no razpoloženje. J& O razstavi je poleg intervjujev v celovškem radiu in ,c fflj|itl izšlo več prispevkov v koroških časopisih. Posebej naj otnf,i($ članek znane koroške kritičarke Orete Misar v časopisu Zeitung, Kuharjev prehod iz slikarskega v tridiinenziona'0 . d\ dročje utemeljuje Misarjeva s spremembo okolja, v kater« jf objekti nastali. Kljub uporabi tako enostavnega in ccneiieg ^ tenala se umetnikova dela odlikujejo po tehtnosti oblik i" finotti izraza. Tako kot je avtor znal izraziti svojo introverOjjr in melanholijo v slikah, jo na podoben način kaže tudi V ^ vljenih objektih. Po mesec dolgem odločanju se je moč s'^%i ki je tako značilna za njegova slikarska dela, udejanjil*.\ ffl plastičnih objektov velikih dimenzij Umetnik si je, 'ak •(/•' Klitifiarka, podvrgel svet arhaično kulturnih živ.ili, i-,a in obarval z njegovemu temperamentu ustreznimi temni01' Jjr (ene A*» Obnova cerkvenega zvonika na Breznici O premoženju in nepremičninah Cerkve se do nedavnega ni veliko govorilo. Zdaj je postavljeno vedno bolj v ospredje, Cerkev pa se je lotila zahtevnega projekta obnavljanja dotrajanih objektov, ki so hkrati slovenska kulturna dediščina. Eden takih je tudi brezniška cerkev. Cerkev na Breznici, ki sodi pod Župnijski urad Greznica, je bila zgrajena leta 1821, oblikoval Pa jo je italijanski gradbenik Zamolio. Lokacijo naj bi določil Matija Čop na geometrijskem središču župnije: župnijski center Rodno na vzhodu, nato pa je bila določena srednja vrednost med Žirovnico in Rodnovim. Od postavile temeljnega kamna pa do njene posvetitve sta pretekli le dve leti. Na začetku se je kraj kratko malo imenoval "Pri novi cerkvi", ker vasi Breznice takrat še ni bilo. brezniška cerkev hrani dela nekaterih znamenitih umetnikov, kot so Mencinger in Valentin. ^ njej je tudi znamenita slika Matere bočže, avtorja Janeza Šubica, krstilnica pa je delo Jožeta Plečnika. Novejše posege v cerkvi je opravil arhitekt Bitenc. Cerkveni zvonik je bil do leta 1918 prekrit z bakreno litino, ko ga je zaplenila avstrijska v°jska za vojno industrijo. Od tedaj pa vse do danes je zvonik prekrit s pocinkano pločevino, ki pa je skozi čas postajala vse slabša. Močni vetrovi so začeli zvonik nagibati, kar je Pilo v zadnjem letu še najbolj očitno. Obstaja-'a je resna nevarnost, da se zvonik prelomi," Pravi župnik Jože Klun. Po njegovih besedah le cerkev spomenik kulturne dediščine slovenskega naroda, zato skrb zanjo ne more bi-" te naloga tistih, ki cerkev obiskujejo, tekmec lahko k temu nekaj pripomorejo tudi dru- ustanove in podjetja. "Tako smo se odloči-I da cerkev zavarujemo ter se lotimo obnove *rkvenega zvonika," pravi Klun. Na osnovi te ^ločitve so navezali odnose z zavarovalno aru-žbo Adriatic. IV r' Adriaticu se zavedajo, da so sakralni oblin specitični. 'V primeru brezniške cerkve n* gre za reševanje že nastale škode, temveč ™Qdvsem za preventivo pred morebitno ško- 0 Zvonik bi brez obnovitvenih del propadel," j*[avi Milan Pagon, direktor Adriaticove poo-"'aščene agencije PAM iz Radovljice. Obnova zvonika naj bi bila končana predvidoma do konca maja. Cerkev je danes v celoti zavarovana, kar v preteklosti ni bilo mogoče. Posebej je zavarovan tudi zvonik. Zavarovalnica Adriatic pa je brezniški cerkvi namenila še 200.000 tolarjev ti. preventivnih sredstev, kar je njen prispevek k varovanju kulturne dediščine. Dan Merkurja na Jesenicah, petek, 21. maja 1993. Obiščite Merkurjev! prodajalni Union in Universal. 10 % POPUST za vse blago iz zaloge. V prodajalni Union pa še: - od 11. do 17. ure predstavitev delovanja malih gospodinjskih aparatov Gorenje MGA Nazarje, - posebni 15 % POPUST za: steklo, kristal, keramiko, porcelan, posodo, in gospodinjsko plastiko, tople pode in itisone, sanitarno keramiko, Keramične ploščice in kopalniško opremo. Samo ta dan preizkusna vožnja s Citroenovimi vozili AX in ZX. NAGRADNO ŽREBANJE za vse kupce na Dan Merkurja v prodajalni Union ob 19. uri Cementni izdelki DRAŠLER i Kranj ■ Primskovo^ telefon: 211-317 PLOŠČE, TLAK0VCI, LAMELE, t •i) l ROBNIKI!' t ) h i PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p O. 6422C ŠKOFJA LOKA KIDRIČEVA 54 ^9°V8ko, proizvodno, gostinsko podjetje "LOKA" s **težem v škofji Loki, Kidričeva 54, Ima poleg številnih 0tJajaln tudi lastno pakrinico In pražarno kave. J^adi popestritve pakirniške dejavnosti, izboljšanja kvalitete s8 "LOKA" kave in širitve prodaje na tem področju, želimo . maja, bodo na gradu Strmol svečano podpisali posojilno pogodbo med podjetjem Iskratel iz Kranja in nemško banko /a razvoj 1)1 (. iz Kolna. Posojilo v višini 20 milijonov mark je namenjeno razvoju slovenske telekomunikacijske infrastrukture. Dogodek je toliko bolj pomemben, ker gre /a prvo večje posojilo na podjetniški ravni po osamosvojitvi Slovenije. Nemška banka za razvoj Deutsche Investitions und Lntvvic-klungsgesellschaft bo s posojilom financirala opremo, ki jo bo proizvedlo podjetje Iskratel in dobavilo podjetjem za PIT promet Slovenije. Iskratel je mešano podjetje, koncem Siemens ima v njem 47-odstotni delež, ustanovljeno je bilo jeseni l°Ss>. Ustanovni kapital /naša 52,3 milijona mark, število zaposlenih se je s 1607 zmanjšalo na 1141, v razvoj vlagajo 12 odstotkov letne ga prihodka. Prodaja se lani povečala na 127,1 milijona mark. Podjetje od vsega zadatka posluje pozitivno, dobiček je lani znašal 700 tisoč mark Izvoz je imel lani imel 55,8>OdftO tni delež, letos računajo na 70 odstotnega. Iskratel IVOJe i/ delke izvaža v Turčijo, Nemčijo, ("eško. Slovaško, v države nekdanje Sovjetske /veze in na območje nekdanje Jugoslavi je, kjer zaradi blokade oziroma vojne ni omejitev. Študentje proti vojni v BIH Ljubljana - Študentje Visoke šole ZI socialne delavce v I jubljani bodo v torek, 25. maja (nekdaj dan mladosti), ob IV uri priredili na ploicadi pred < 'ankarjevim domom mirovni shod proti vojni v BIH in drugod DO svetu Pravzaprav se bo začelo že ob 9. uri, ko bo v okrogli dvorani ( aukai jevega doma tretja okrogla miza z naslovom Kaj bomo v Slovemp še naredili /a begunce, v triurnem programu imiovnega shoda pa bodo sodelovali botaniki in slovenski kulturniki. Na shodu se bodo študentom pridružili tudi begunci i/ zbirnih centrov v Ljubljani • H. J. čilna. Najbrž je zgolj ugotavljanje in klicanje občine, da je treba nekaj čimprej narediti, da bo Jezersko spet dobilo nazaj Planšarsko jezero (to je namreč trenutno posušeno) premalo. Prava rešitev je pravzaprav tista, ki jo je omenil predsednik sveta KS in član upravnega odbora društva Milan Kocijan, ko je poudaril, da je za Jezersko najbolj aktualna enotnost na vseh področjih (tako pri akcijah kot vsebinskih opredelitvah), ki je trenutno ni, predvsem pa tudi lastništvo. Slednje je še kako povezano tudi z jezerom, za katerega je strokovna ocena, da je najprej potrebno urediti jezersko skledo, da ne bo več puščala. Kakršnakoli drugačna vlaganja in reševanja bi pomenila nepotrebno trošenje denarja. Z jezerom pa je potem seveda povezana tudi okolica s kampom, urejena p0' nudba in najbrž tudi še ne p0' zabijena očesna klinika. Vendar pa se bodo okrog t0' vrstne ponudbe, nujnih rešitev in načrtnega dela najprej mor3; li pogovoriti na Jezerskem ffl skupaj. Zgolj ugotavljanje ti-stih posameznikov, ki so v pe' tek prišli na konferenco O" morda še koga), da Jezersko brez jezera izgublja turistično ime, je ta trenutek premalo- Najprej bo treba sesti skupaj-tako tisti, ki so pripravljeni \ dobro voljo in delom podpre' oživitev turizma, kot oni, ki W že danes do neke mere le-ta tudi reže kruh. Pot do takšnega skupnega dogovora pa ne " smela biti težja, kot je danes ze za marsikaterega Jezerjana & sta, ki vodi v dolino. • A. Z"' lar S seje kranjske vlade Naše kmetijstvo meji na vrtnarstvo Kranj, 20. maja - Kljub nekaterim pomislekom, zlasti o še "f zadostni ozaveščenosti do varstva okolja, ki pa zahtevajo šir>° ureditev, je kranjska vlada na zadnji seji potrdila program l'° speševanja kranjskega kmetijstva, za katerega je v občinske"^ proračunu namenjenih 15 milijonov tolarjev. Pri tem se na i*cf panost zemlje, ki je posledica dolgoletnega izkoriščanja, kot trdijo pripravljala, ni pozabilo. Prav na dan, ko je slovenski parlament obravnaval in spw£ mal Strategijo razvoja slovenskega kmetijstva, po nekaterih tL's('V in mestih pa so v počasnih kolonah kot premične ovire hru,1ie traktorji nad politiko do kmetijstva ogorčenih kmetov, je krafjj ska vlada obravnavala program pospeševanja kmetijstva v ovc ni, ki ga je pripravila posebna komisija za kmetijstvo. Kot os" vni problem našega kmetijstva je bila omenjena velika posest^ razdrobljenost, tako da naše kmetijstvo, kot je duhovito prip*^ nt I eden od članov izvršnega sveta, bolj meji na vrtnarstvo-ukrepom slovenske države, ki /more le od 4- do 5-krat manjše1 tervencijc /a pridelavo hrane, zato pa se stopnja samooskrbe"1, tem prehranske varnosti, zmanjšuje, občinski proračun dodaja •. milijonov tolarjev, ki se deli po že omenjenem programu. Nje8 osnovni cilj je ohranjevanje kmetijske proizvodnje v težjih V0* jih in pospeševanje pridelave tam, kjer so ti boljši. ii oP JJ Na področju živinorejske proizvodnje program predvideva gresiranjc (polovico cene) uvoženega bikovskega semena črn°o le (iz Amerike) in svetlolisaste - siemcntalske pasme (i/ Nenič'J pač glede na to, kako so posamezni rejci specializirani. Prof** tudi predvideva posebne preiskave krav molznic (za ugotavlja,'{ ustreznosti krme), umetno osemenjevanje svinj in več preveri'' v prašičereji ter spodbujanje konjereje. V poljedelstvu naj občinskih sredstev sofinancirali analize živinske krme ter zC (70-odstotno), za kar je med kmeti veliko zanimanje, saj se If u tak način lahko i/ognejo nepravilni uporabi mineralnih gnoj' škropiv, del sredstev pa bo tudi v prihodnje namenjen regres n j u semen. Novost so prizadevanja za obnovo travne ruše nil preživeli so, sicer ne bi." ^kolikšni meri se je kolektiv v ZQdnjih letih osul?" ^ Y zadnjih petih letih se je Jnn zaposlenih zmanjšalo z 580 "a 550 /aP°s,enih' lani I na 550. Zmanjševanje je bi tudk.0ntrolirano, žal pa so odšli ntrolir '.strokovnjaki, zlasti ekono-kar je največji problem. enda ftiist V, je Jar pa ne gre pozabiti, da Zn ^'P'cs ohranil blagovno cen"11 k' ^c trcnutno premalo iiua **'prav ta^° Pr'^nost 4lPlesje veiik izvoznikr Delež izvoza je 80-odstoten, vi vJfbil ^-odstoten. Alpleso-Pos|C v ' ^lmuicn' problemi so ljiv Ca ,ina"čne neprilagod-BJJgjVjetih, ko se ni splačalo *je?» je letošnje poslova- n "Alpl Posli kot celota iz tekoče- 8»k T*lovanJa ustvarja dobi-Padi m Program tudi z za-Uns||m' "bremenitvami Konec najs|CAa lcta S(> bile razmere nov0' v Podjetju Pohištvo, s|ahx Vods'vo pa je trend po ,ekoc\Vanja Us,avil° 111 /daJ v dobi,*?.?1 poslovanju ustvarja Prt 'ček "ašati pa še sposobno V|jeil■ ,il'««>šnji plan jc posta P°slov-ti °* da bl vsa P°dJctJa Jcrrio Pozitivno, urcsniču- nekateU prib|i'"<> X()odstotno, Segain podJe'ia ga celo pre- 'kov» naJvcc M 10 odrto 'K "»nj?0 le ocena sklada, kaj IJ***I» napraviti?" *e|° SlaKere V AIPlesu so bile /;i aktiv ' za,° sn,° sc odločili tivnem P0,eS. ^di \ opera da "a aI?,S,U' X-X«*M««M i bus ; pol. penzion ^yx««*x«o«»< pol. penzion RIM CAPRI POMPEJI NEAPELJ RIM • CAPRI ; POMPEJI - AMAIFI j 25.6. W*K*N4M«m*M» 1 125 DEM I bus IL! pol. penzion ( ZABAVIŠČNI PARK SAN MARINO • RAVENA Objave za rubriki sprejemamo na fax 215-366 oziroma v oglasni službi, Bleiweisova 1 6, KRANJ TRGODOM d.o.o. Frankovo naselje 67 64220 Škofja Loka Tel.: 064/631-355 Fax: 064/631-355 TRGODOM VSE ZA DOM Cenjene stranke obveščamo, da lahko v trgovini TRGODOM v Frankovem naselju 67. Škofja Loka - POSLOVNI CENTER TRATA dobite pod izredno ugodnimi prodajnimi pogoji tudi do 6 OBROKOV brez obresti izdelke iz bogatega programa. ITISON od 1.101 SIT /a m2 TAPISONI od 724 SIT za m2 iz njih po naročilu i/delujemo tekače, predpražnike, kopalniške garniture, avto tepihe, obloge za stopnice... od 600 do 1.156 SIT za m2 od 755 SIT za m2 od 3.475 do 4.600 SIT garnitura TOPLI PODI UMETNA TRAVA AVTO PREVLEKE DEKORATIVNO KRZNO IN PREPROGE.VSEH VRST POSTELJNINA ODEJE MERIMO 10.476 SIT ENOPOSTELJNI KOMPLET MERINO OD (NADVLOŽEK, VZGLAVNIK, PREGRINJALO) 34.707 SIT LIKALNA TEHNIKA za gospodinjstvo in obrt Likalnik iz nerjavečega jekla in 1,5 I uparjevalnikom že za neverjetnih 18.728 SIT PROFESIONALNA LIKALNA TEHNIKA: LIKALNIKI, UPARJEVALNIKI, VAKUUMSKE OGREVANE IN NEOGREVANE LIKALNE DESKE - POSODA ZA ZDRAVO KUHANJE iz nerjavečega jekla z debelim dnom -IZREDNO UGODNO DELOVNI ČAS od 8 do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure JOŽE KOŠNJEK »Afere in politični obračuni Natrgane mreže parlamentarnih preiskovalcev preveč zgovorni poslanci državnega zbora, člani preiskovalnih komisij, so bili zadnje čase okara-tii ker so povedali marsikaj, kar seje dogajalo za zaprtimi vrati preiskovalnih komisij. Poslej bodo morali molčati. Pa tudi novinarji so pisali preveč in ne vsega po resnici. Pravm neurejenost parlamentarne preiskave grozi, da utegne marsikatera riba nastavljeni mreži spretno niti. ^° je pred dvema mesecema Poslanec državnega zbora Marjan Podobnik javnost °supnil z afero HIT, ki se ji £ kasneje pridružila še afera *»S in domneve, da je celotno politično in gospodarsko žl.vUenje obvladovala udba in tyena naslednica Varnostno-'nformativna služba notra-n]ega ministrstva, sedaj pa ^'ade, se je tresla gora. Neka-teri so evforično napovedo-Va,i, da bo tekla kri in bodo Padale glave vodilnih politikov ■ Doslej se je od tresenja *j°re rodila miš. Problem je U°l>il novo razsežnost. Graj so d^'ežni poslanci, člani prei-7°valnih in nadzornih komi-S, ki so javnosti pripovedova-kaj se je dogajalo na zapr-j'n sejah in kdo naj bi bil vple-en v nečedne posle, in novi-narji, ki s tem seznanjajo jav-in sami brskajo po gradi-'n virih, ki so jim pač do-s!°Pni. K molčečnosti je pokriće v torek, na začetku zaganja državnega zbora, P°*val tudi predsednik zbora ^er'iian Rigelnik. Samo pri nas se dogaja, da se poroča z 'j^nih sej, drugje, po Rigel-J\ pa so tudi mediji med e'orn preiskovalnih komisij .aye/.ani k molku. Navada je, ^Preiskovalna komisija ob-^»ča javnost uradno šele ta-.rat, ko je delo končala, do a*rat pa so parlamentarci °'čijo. Opozorilo so vzeli v Parlamentu zelo resno. Čla-°rn preiskovalnih komisij so a8otovili, da lahko varno Pr£n|rajo tajno gradivo v po-. °eJ določeni sobi državne-^ Parlamenta, vrata sejne ,.0rane, kjer se sestaja komika za nadzor zakonitosti de-S| Varnostno-informativne *.De. so še tesneje zaprta, pr^narji pa morajo čakati v dvo-3 "e ^' uJe'a ^esed a ..""crni razdalji, da njihova 'h\.i .... u: ..: i., i . .A °raru ^moc sistema du!v° •,JU<1' Jc prepričanih, (q ^1 b«le vse te afere odveč. v naši državi deloval Cije^0rn» sistem in bi institu-0pr. 'totema učinkoviteje o j.,av'Ja'c svoje delo. Zakona lji n« srečo nismo sprejelo Der,.Ra "'smo hoteli in ni bi-TJJ* lj,»čne volje in interesa. v|je sPrtJem na hitro pripra-piir, eKa novega predloga je C an»ent odložil. Prav tako litv, '.tiki Rodilo, da pred vo-M '7' ni bil sprejet zakon o t^- ari in njihovem financi-iiisij,' 'n,eli smo (in imamo) ru JJJ^k k» bi lahko v okvi-č(v^Hni«h pooblastil prepreku,..,^. .naJr»*ličnejse kraje in ^liei 'l,u'" smo 'n lmamo ^U/b^ n»d/.orno finančno ^H)0' pravos°djo. Zato je 4| u ,sPrenevedanje trditev, "lesn( ličju hotela oz. prav tam. K je zdaj predsedniški 8Pa potem pa sc je morala i*?*kf kot odškodnino za pritličj6 ^ tela pa jc dobila vilo Ak■ \t tem se jc začelo obdobje *a neprijetnosti in težav: sc jc med drugim preživlja'.^jf di tako, da je izdelovala m1 u, turne lutke za narodne so leta /JJp' Franc pa jc dvakrat emigrl y& Kanado: prvič zaradi ries"' J nadaljevanje na * 9966 k- Za prihodnje dni nam strokovnjaki napovedujejo lepo vreme. LUMiri^ SPR€M€M Danes, 21. maja bo delni Sončev mrk, ki pri nas ne bo viden. Zadnji krajec se bo Rovesil v mlaj ob 16.06 in zato nam erschlov vremenski ključ do naslednje lunine spremembe, 4. junija, napoveduje lepo vreme. Devetič - osem bendov j-jubljana - Kar nekako navadili smo se že, da se vsako leto ob prehodu maja v junij v Ljubljani dogaja Druga godba, torej glasbeni festival, ki v sebi združuje godbe različnih usmeritev, od poudarka na etno glasbi pa do jazza, reggeja, ročka in sodobne improvizirale glasbe. Letošnji festival sicer ne ponuja velikih imen a la Les Negresses Vertes, ki smo jih imeli priložnost slišati lani, a je orga-ni*atorjem, Glasbeni mladini Slovenije in Radiu študent kljub temu uspelo zbrati nekaj odličnih zasedb različnih glasbenih stilov. Tako bodo prvi dan nastopili godbaši družine Lela (La Famille •-sla), ki šteje šest bratov in prihaja, jasno, iz Albanije. Bratje Lela, Predstavniki tipičnega melosa iz tistih krajev, so pred leti že uspejo nastopali po Franciji. Naslednji dan bo nastopil duet Sainkho Namchvlak (Rusija) in Jim Meneses (ZDA). Glasbo, ki nam jo bosta predstavila Sainkho, znana jazz vokalistka in tolkalec Meneses, M lahko uvrstili med sodobne jazz improvizacije. Sodoben pristop klasike nam bo večer za tem, v torek 1. junija, v Križevniški cer-*v'. predstavil Boris Kovač s svojim komornim orkestrom. Sredin večer, poimenovan "Neznana Evropa" bodo nastopile kar tri skupi-ne, slovenska Data Processed Corrupted, Dull Schiksal iz nizozemskega Rotterdama (rattle - punk - ročk s primesmi jazza) in £den najbolj znanih avstrijskih underground bandov Franz Franz. zadnja dva večera Druge godbe bosta v znamenju gostov z afriške celine, saj bodo v četrtek nastopili Les Musiciens du Nil s tipično arabsko glasbo, arabskimi inštrumenti in skozi junaške epe, arabsko zgodovino. Festival bo v soboto zaključila, v glasbenem svetu Mogoče mogoče najbolj znana, skupina Farafina iz Burkine Faso v Seveda značilnem afrosoundu. Skratka, Druga godba se bo odvijala od sobote, 29. maja, do sobote, 5. junija, pretežno v tradicionalnih Križankah, ponedeljkov in Sredin večer bosta v KUD France Prešeren v Trnovem, koncert, na katerega bo vstop prost. Komornega ansambla Borisa Kovača pa Mladi, zagnani kranjski radijci v Križevniški cerkvi. Obe slovenski skupini glasbenikov bosta rati tudi nastopili premierno • Igor K. "DVODNEVNI" IZLET PRESENEČENJA - 29. MAJA NA MORJE Izlet presenečenja z agencijo MEGGI TOURS bo tokrat prihodnjo soboto, 29. maja - smer Slovensko Primorje. Program izleta je izredno pester: Qgled Škocjanskih jam, kaktej v Seči, piranskega starega mestnega jedra... "i zvečer, kot se za izlet presenečenja spodobi, jih ne naštevamo. Cena iz-'eia: samo 58.- DEM v SIT, v ceni sta kosilo 4- večerja, vstopnine, prevoz s klimatiziranim avtobusom... In za bralce GORENJSKEGA GLASA seveda Presenečenje; 5 - DEM; cenejši izlet, če boste ob prijavi predložili kupon k tega oglasa. Prijave: MEGGI TOURS Kranj (v hiši Carnium center poleg Globusa), tel.: 064/223-870; ali v poslovalnicah Meggi Tours v škofji Loki in Kamniku, v TD Jesenice. S prijavo je treba pohiteti, kajti izleti presenečenja nudijo več! I KUPON = za 5. DEM nižja cena "dvodnevnega" izleta presenečenja v slovensko Primorje 29. maja 1993 - MEGGI TOURS Sonja Zaplotnik se je na kranjskem Radiu zaposlila po dolgoletni novinarski praksi na Radiu Triglav Jesenice. Danes je v.d. glavnega in odgovornega urednika Radia Kranj, ki svojim poslušalcem namenja vedno več zanimivih novosti. S 1. aprilom letos so kot najmlajša slovenska radijska postaja - tri leta bodo junija stari - korajžno začeli s poskusnim jutranjim programom z začetkom ob 6.30, program pa traja do 20. ure zvečer. Radio Kranj, gorenjski me-gasrček, je v ustanavljanju in dokler status ne bo urejen, se bodo kadrovsko le težko okrepili. Danes imajo več kot 60 honorarnih sodelavcev, ki poleg rednih sodelavcev skrbijo za program in za novosti, ki jih uvajajo. Katere oddaje so po vašem mnenju pri poslušalcih najbolj odmevne? »Več jih je: lani je na velik odziv naletela oddaja Dobro jutro ob kavi, v kateri gostimo znane Slovence, v oddaji Čaj ob petih pa predstavljamo znane Slovence. Kar ponosni smo bili, da smo prav s to oddajo vzpostavili četrto slovensko radijsko mrežo, saj je pogovor s Kučanom iz našega studia prenašalo več kot 20 radijskih postaj. In tako smo se na skupščini združenja radijskih postaj domenili, da vsak zadnji četrtek v mesecu prenašamo pogovore izmenoma s predsednikoma Milanom Kučanom in Janezom Drnovškom. Potem imamo še Vasovanje s podokni-čarjem Francem Pestotni-kom, govorimo o filmu, zanimivi so petkovi in sobotni večeri..« O kranjskem radiu se sliši glas, da ima predvsem dobro glasbo.. »Takole bi rekla: imamo dobro glasbeno urednico, spremljamo vse glasbene novosti. Smo pa tudi ena izmed redkih postaj, ko se preko dneva izmenjajo kar tri ekipe. Tako prihaja do pestrosti, predvsem pa je koristno zato, ker je nekaterim poslušalcem kdo tudi zoprn in ga nočejo poslušati ves dan, drugim je zoprn kdo drug in tako dalje.« Kje so šibke programske točke? »Nedvomno je to informativni program. Lani smo uvedli gorenjska regionalna poročila. Prav na tem področju pa bo potrebno še veliko dela, saj si želimo, da bi pokrivali vso Gorenjsko oziroma slišnost programa. Obenem bi morali dvigniti kvaliteto in upamo, da nam bo to uspelo letos, saj računamo, da se bomo prav na tem področju kadrovsko okrepili z novinarji - pripravniki.« Na Gorenjskem imamo več lokalnih radijskih postaj. Kako so - če sploh so - konkurenčne? »Mislim, da ima vsaka radijska postaja svoj krog poslušalcev in ne občutim, da bi si lahko kakorkoli konkurirale. Celo več: lahko bi še veliko bolj sodelovali in bili združeni veliko močnejši. Zgled dobrega sodelovanja je prav sodelovanje vseh lokalnih radijskih postaj, ko ob določeni uri vsi prenašamo pogovor. In zanesljivo bi bilo lahko tega več tudi med gorenjskimi radijskimi postajami.« Zato, ker kranjski radio še nima urejenega statusa, je verjetno težko reči kaj o načrtih. »Radio je v ustanavljanju, nimamo organa upravljanja in zato je res težko govoriti o načrtih. Vendar pa iz dneva v dan delamo in uvajamo novosti. Na Radiu je dobro vzdušje, ki ga ustvarjajo mladi ljudje, ki si želijo predvsem čimveč delati. Vesela sem, da delajo s tako zagnanostjo, da so polni novih zamisli in idej. Res je, da se včasih zgodi kakšna napaka, a prepričana sem, da bodo z nekaj prakse postali odlični -vsak na svojem področju radijskega dela.« • D. S. Tudi med malimi je veliko prijateljstvo... mL/ Za druge ne vem, a jaz sem najraje v naročju UTRINKI S KINOLOŠKE PRIREDITVE V ŠKOFJI LOKI ^ČLOVEK IN PES UADIA ŽIKI Piše: Drago Papler V torek, 25. maja 1993, ob 17. uri bo na valovih Radia Žiri zopet oddaja V ritmu valčka in polke z Narodnozabavno lestvico Radia Žiri s petimi uvrstitvami najpriljubljenejših viž in petimi predlogi najnovejše produkcije. UVRSTITVE PETIH NAJ VIŽ: 1. Gorenjski nagelj - Ansambel Gašperji 2. Po dekle - Don Juan & Ansambel Lojzeta Slaka 3. Gospodar svojih poljan - Ansambel Mak z Edvinom Fliserjem 4. Kje je ta Mojca - Štirje kovači 5. Godec - Ansambel bratov Poljanšek 5. Dober dan - Šaleški fantje PREDLOGI NOVIH PETIH VIŽ: 6. Naših 20 let - Ansambel Franca Miheliča 7. Ave Marijo zvoni - Alpski kvintet 8. Najlepša leta - Jože Skubic in Slapovi 9. Pesem slovenska naj živi - Fantje izpod Rogle 10. Ob-la-di, ob-la-da - Ansambel Vesna z Ireno Vrčkovnik Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah in razglednicah smo izžrebali Veroniko Slivnik, Podhom 13, Zg. Gorje, 64247, ki bo prejela glasbeno kaseto. Tudi sedaj vas vabim k sodelovanju - izpol nitvi kupona. Sodelujte! Objavljeni kupon pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri 64226. KUPON: Ime in Priimek:................................................, Naslov:.............................................................. Glasujem za skladbo:..................................... Novi predlog:................................................... Mnenje o oddaji:............................................. Za glasbenega gosta 9. 6.1993 predlagam: Iprodokcha 1992 31. NfiDRU€VRNJ€ PIŠ6: DRAGO PflPL€fl VURBERK '92: VRTNICA IN JOŽE SKUBIC S SLAPOVI V Vurberku, idiličnem kraju na južnem delu Slovenskih goric, med Mariborom in Ptujem so junija prvič pripravili 1. festival vokalno instrumentalnih skupin slovenske domače glasbe z diatonično harmoniko in večglasnim petjem. Po domače bi Vurberk '92 lahko poimenovali tudi štajerski festival "dolenjskega melosa" domače glasbe, na katerem je osnova Slakov zven, večglasnega petja, ob frajtonarici. Nasploh so nam ti preprosto, pa tudi zvočni in melodični vižarji tako blizu, saj imajo globoke korenine v naši ljudski dediščini. Organizator je na podlagi zasedb in kvalitete za festival zbral 13 skupin. Najboljša skladba festivala je po oceni strokovne komisije Ona sanja v izvedbi ansambla Vrtnica iz Nove Gorice, ta viža pa ie prejela še prvo nagrado strokovne komisije in prvo nagrado za najboljšo izvedbo. Strokovna komisija je drugo nagrado podelila ansamblu Dan in noč iz Velenja, tretjo nagrado pa ansamblu bratov Poljanšek iz Kamnika. Nagrado za najboljše besedilo je dobil Marjan Stare za pesem Dolenjska žganjekuha, v izvedbi ansambla Draga Elikana s Turjaka. Občinstvo je glasovalo povsem drugače, v skoraj nasprotju s strokovno žirijo, kar pa je že praksa podobnih festivalov, saj žirija gleda na tehnično raven in zahtevnost ter izvedbo skladbe, občinstvo pa je dovzetno za melodije, ki gredo s svojo melodičnostjo hitro v uho... Za najbolj všečne melodije je občinstvo podelilo prvo nagrado in zlatega zmaja Jožetu Sku-bicu in ansamblu Slapovi iz Grosupljega za skladbo Belo pismo, drugo nagrado in srebrnega zmaja ansamblu Fantje izpod Rogle za Slovensko pesem in tretjo nagrado ter bronastega zmaja Fantom izpod Vurberka za domačo tematiko v skladbi Na Vurberški grad. Izšla je tudi kaseta Vurberk '92. 0nJ«< »li ti veš, ka Jože Skubic in ansambel Slapovi sta prejela prvo nagrado občinstva in zlatega zmaja vurberškega festivala - Foto: Drago Papler ŠTEVERJAN '92: KRTI IN ASI V začetku julija je bil v zamejskem Števerjanu že 22. festival domače zar>avne glasbe. Prvi večer je nastopilo 24 ansamblov s po dvema skladbama - prva je morala biti izvirna in prvič izvedena, druga pa iz zakladnice najbolj priljubljenih uspešnic domače zabavne glasbe. Petnajst ansamblov se je uvsrtilo v finalni večer. Nagrado za najboljše besedilo je pre-jelprofesor Ivan Sivec za Pesem gora v izvedbi ansambla As iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je prejel tudi nagrado za najboljšo izvedbo kvinteta. Nagrado za najboljšo izvedbo tria pa sta si razdelila sestava Primorski fantje iz Pirana in Trio Svetlin iz Moravč Nagradi za najboljšo melodijo je dobil Boris Rošker za pesem Dober dan, Steverjan v izvedbi ansambla Ekart iz Prepolja, nagrado občinstva ansambel Mladi prijatelji iz Pesnice, nagrado za najboljši ansambel festivala pa ansambel Krt iz Stahovice pri Kamniku. SOBOTA, 22. maja 1993 9.00 Tedenski izbor 9.10 Oscar junior, tuja nanizanka 9.20 Klub klobuk 10.55 Pet prijateljev, angleška nanizanka 11.20 Tok tok 12.10 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 13.45 Moški, ženske 15.00 Verniki, ponovitev ameriškega filma 17.00 TV Dnevnik 17.10 Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija 18.00 Regionalni program - LJubljana 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.12 Žrebanje3x3 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 šport 20.05 Utrip 20.30 Križkraž 21.35 Poglej in zadeni 22.35 TV dnevnik 3, Vreme 23.20 Sova, Kaj se je zgodilo Baby Jane?, ameriški film SLOVENIJA 1 KAJ SE JE ZGODILO Z BABY JANE? ameriški barvni film; igrajo: Vanessa Redgrave, Lynn Red-grave; Med sestrama Blanche in Jane Hudson vladata napetost in ljubosumje že od otroštva naprej. Takrat je bila Jane priljubljena otroška zvezdica. Kasneje, ko je Blanche postala igralka, je sestro zasenčila in jo popolnoma izrinila iz sveta slave in uspeha. Jane se ni mogla sprijazniti z usodo, vdala se je pijači, hkrati pa je začela postajati vse bolj neuravnovešena... Napet odnos pa postane zares nevaren v trenutku, ko Blanche doživi prometno nesrečo in ohromi - odvisna od pomoči in nege neuravnovešene sestre, ki jo sovraži, saj je prepričana, da ji je uničila kariero... 12.45 Človek in glasba 13.40 Sova, ponovitev 15.05 Športna sobota 18.45 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 19.55 Šport 20.10 Studio City 21.10 Berlinska gospa, koprodukcijska nadaljevanka 22.00 Sobotna noč 22.00 Alpski večer 93, 2 del 23.10 Koncert Yvesa Montanda, 2 del R&U d.o.o. Cankarjev trg 6,64220 Škofja Loka Tel: 0641623-303 Rezervni deli za ROČNA ORODJA, 810 TEHNIKO, GOSPODINJSKE APARATE. Montaža ter irštaftrar^e ELEKTROINSIALACIJ. Servisne storitve tudi na domu; GORENJE, ISKRA, CORONA TekkOTMkacijska oprema PANASONIC. I 8.00 Koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Fdukon 11.30 Deček iz Andromede, mladinska nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 Smisel življenja, ponovitev dokumentarne serije 12.35 Addam-sovi, ponovitev 13.05 Me je kdo iskal? 13.50 Moja Hrvaška 14.20 Glasba 14.25 Poročila 14.30 Prizma 15.10 Iz stare skrinje 16.00 Poročila 1630 Otroški program 18.00 Poro čila 18 05 TV razstava 18.20 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 1905 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 1930 TV dnevnik 20 00 TV tednik 20.30 Spet zalju bljen, ameriški barvni film 22.10 Lepa naša 22.45 TV dnevnik 23.05 Sli ka na sliko 23.50 Poročila v nemšči ni 23.55 Poročila 0.05 Sanje brez meja 9.00 Čas v sliki 9.05 Družinske vezi 9.30 Jolly Joker 10.15 Evroturizem 10.30 Bingo bongo, italijanska komedija 12.10 Gospod Rossi išče srečo, risanka 12.30 Hallo Austria, Hallo Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Dolge noge, dolgi prsti, nemška kriminalna komedija 15.05 Molitve iz božjega vrta 15.30 Jaz in ti 15.30 Blunderjevi 15.35 Duck Ta les 16.00 Otroški vvurlitzer 17.00 Mi ni čas v sliki 17.10 X large 18.00 čas v sliki 18.05 Alpe - Donava -Jadran 18.30 Baywatch 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Kodr reče A 22.00 Zlata dekleta 22.25 Po licijska postaja, ameriška tv kriminalka 23.55 Čas v sliki 0.00 Prema knjenca, britanski film 1.40 Poroči-la/Ex libns 150 1000 mojstrovin 8 00 Vremenska panorama 12.55 1000 mojstrovin 13.05 Pustolovske poti v svobodo 14.00 Barcelona pleše in poje 14.45 Plešoče tipke 15.00 Ali imate radi klasiko? 16.25 Ozri se po deželi 16.55 Graščaka. serija 17.45 Kdo me hoče 18.00 No gomet 19.00 Avstrija danes 19.30 Cas v sliki/Vreme 20.15 Poletje na Manhatnu, tragikomedija 22.00 Čas v sliki/Šport 22.30 Samuraj, francosko italijanska komedija 22.55 Upor Giulia Manierija, italijanski film 0.25 Manekenka in vohljač, serija 1.15 Poročila/Ex libns 1.25 1000 mojstrovin ^ Zehte kaj sporoć'ti fGoreri|kam m Gorenjcem Izberite M »NAJUČINKOVITEJŠI ■ način OBJAVO t v Gorenjskem glasu^^ <^ fax 215-36^<4r 14.00 TV koledar 14.10 Cro pop ročk, ponovitev 14.55 EP skupine B v rugbyju Hrvaška - Madžarska, prenos 16.30 SP v namiznem teni su, polinale (m), posnetek 16.50 Rokomet Finale pokala evropskih prvakov 1 tekma Badel 1962 Za greb VVallau Frankfurt 18.20 SP v namiznem tenisu, polfinale (m), posnetek 19.30 Dnevnik 20.05 črno na belem v barvah: Jerry Lee Le-vvis; Heavy metal, V avtobusu; Svet sredi dvajsetega stoletja; V avtobusu, britanska humoristična serija, Nori Max, abstralski film 0 00 Hit depo 2.30 Horoskop K k M k L A 900 MCM 940 RIS, risanke 9 40 Astrološka napoved 10.00 Razce pljeni, ponovitev ameriškega filma 11 30 Ročk starine, ponovitev 12.00 A Shop 1215 MCM 1805 MCM 18 30 Jazzbina 19.00 MCM 20.00 Ri sanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Avtotimes 21.00 Matlock 22.00 Dnevno informativni program 22.15 Poročila v anglešči ni Deutsche VVelle 22 40 Video grom 0.25 Astrološka napoved 0.36 Erotična uspavanka 8.00 Napoved, telegraf, horoskop 9.30 Novice, aktualno, naše stranke so stranke 11.30 - Novice, duhovni razgledi, glasba je življe nje, danes do 13 ih 14.15 Obve stila, popoldanski telegraf, lekcija angleščine 15.30 - Dogodki in od mevi 16.15 - Obvestila, novice, moja je lepša kot tvoja sobotni klepet - z vami klepeta Simona Vo dopivec 18.00 Voščila, prenos Radia Slovenija NEDELJA, 23. maja 1993 12.00 Napoved programa 12.16 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13 00 Danes do 13 00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 - Loka v časopisku 14.40 Minute za druži no 15.00 Dogodki danes jutri 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija 16 00 - Napoved EPP 17.00 - športni utrinki novice obvestila 19.00 Odpoved programa KINO 22. maja CENTER KMEČKA OHCET IZBOR SLOVENSKEGA PARA ob 20 uri STORŽIĆ amer akcij avant film OBLEGANI ob 17, 19 in 21 uri ŽE 11 / AH amer ljub thrill IGRA SOLZ ob 17, 19 m 21 uri DUPLICA amer akci| film ŽIVA BOMBA ob 18 uri, amer znan fant film IZTRE BLJEVALEC 2 ob 20 uri TRŽIČ prem amer krim PEKLENSKI VAL ob 18 in 20 uri RADOVLJICA amer krim film V POSTELJI S SOVRAŽ NIKOM ob 18 in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer drama GLENNGARY GLEN ROSS ob 18 in 20 uri ŽELEZNIKI amer psih srhlj V ZADNJEM TRENUTKU ob 19 uri 9.45 Živ, žav, ponovitev 10.30 Čarobna piščal, tuja glasbena oddaja 11.05 Huckleberry Finn in prijatelji, ponovitev nadaljevanke 11.30 Obzorja duha 12.00 Slovenska ljudska glasbila in godci: Razvoj citer 12.35 Videomeh 13.00 Poročila 13.05 Snežna vila Juki, japonski film 16.05 Ognjeno drevje thike, angleška nadaljevanka 17.00 TV Dnevnik 17.10 To ni tvoj sin, ameriški film 19.05 Risanka 19.17 Slovenski loto 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Na poti z dr. Stinglom, nemška dokumentarna serija 22.05 TV dnevnik, Vreme, Šport 22.31 Sova: Hal Roach predstavlja: Zgodaj v posteljo, ameriška burleska; Vrtinec, južnoafriška nadaljevanke 11.10 Vrnitev na otok zakladov, angleška nadaljevanka 12.00 Križkraž 13.00 Poglej in zadeni 15.00 Šport na nedelja 15.00 Svetovni pokal v atletiki, reportaža iz Celja 15.20 Monte Carlo: Formula 1, prenos 17.00 NBA košarka 17.55 Rally Sa turnus, reportaža in prenos 18.40 SP v namiznem tenisu, finale, posnetek 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.00 Alpe - Donava - Jadran 20.30 Bitka za premoč, ameriški film 23.15 športni pregled gostilna y PRTRIMOZK Pristava pri Tržiču vabi jutri, 22. maja od 14. ure dalje na vrtno zabavo %, ansamblom IIENCEK 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Mini kins, kanadska mladinska nanizan ka 9.55 Risanka 10.00 Poročila 10.00 Hišni ljubljenčki 10.30 Mali juke box 11.30 Narodna glasba 12.00 Po ročila 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobrota 13.30 Pustolovščine gozdne drušči ne, risana serija 13.55 Baka. doku mentarna serija 14.40 Risanka 15 00 Operne arije 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17 15 Ples do jutra, ameriški film 18.50 Zajčje zgodbe 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20 05 Parnell 21.00 Sedma noč 22.35 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 0.00 Sanje brez meja Ti HRVAŠKA 2 14.45 TV koledar 15.00 Športna nedelja. Dnevi športne rekreacije, reportaža 15.25 Velika nagrada Mo naca v F 1, prenos 17.15 SP v namiznem tenisu, posnetek 18.15 Te nis ATP turnir 18.45 Jadranje: ACY navtična akademija 19.06 Konjeniški šport: Croatia cup '93, reporta ža 19.30 TV dnevnik 20.05 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 20.35 Sea trek, dokumentarna seri ja 21.10 Majski cvetovi, angleška nanizanka 22.10 šport 23.40 Jazz I A 745 Nedeljski nagovor: Pater Be nedikt Lavnh 8.00 Astrološka napo ved 8.10 Ris, risanke in spoti 8 30 Stan in Oho 9.40 Male živali 10.00 čudoviti cirkus pod morjem, pono vitev 10 30 Dance session 1100 Matlock, ameriška nanizanka 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavnh 12.16 Kulinarični kotiček 12.30 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 13.40 Videogrom 18 06 MCM 19.00 Rally saturnus 19 30 MCM 2006 Live 8t Kickin 21.16 Marlboro music shovv 21,46 Trop ska vročica, 1. del ameriškega fil ma 22.36 Astrološka napoved 22.46 Ciguli miguli, hrvaški film 0 20 MCM SLOVENIJA 1 TO NI TVOJ SIN ameriški barvni film; igrajo: Donna Mills, Ken Hovvard in drugi; Michael in Kathy San-ders se morata šest mesecev po rojstvu sina sprijazniti s težko novico - deček ima slabo srce in mora nujno na operacijo. Ko so znani rezultati krvnih preiskav, pa čaka mlada starša Še večji šok. Izkaže se namreč, da bolni deček ni njun otrok. V bolnišnici ugotovijo, da sta njegova starša zakonca Holly in Ted Barnes, ki pa se z resnico ne moreta sprijazniti. Upira se jima že sama misel, da bi se morala odpovedati otroku, na katerega sta se navezala in ga vzljubila. 9.00 Jutranji program 9.05 Mož iz bambusa 9.30 Kultura za zajtrk 10.15 Univerzum 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.10 Če ški gradovi in dvorci 13.40 Tako potujemo in tako se ljubimo, ameriška komedija 15.30 Jaz in ti 15.50 Odštevanje 16.15 Beverly Hills, zadnji del 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Klub za seniorje 18.00 čas v sliki 18.05 X large 18.30 Bavvvatch kopališki mojstri iz Malibuja 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Levja jama, 5. del 21.15 Jedi z zgodovino 21.45 Kako ste 22.10 Glas islama 22.15 Zvezde in zvezdice 22.45 Ma rie Curie, francoska nadaljevanka 0.00 čas v sliki 0.05 Peter I Čajkovski 0.40 Poročila/1000 mojstrovin TiAVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Čebelica Maja 9.30 Simpsonovi 10.00 Pan optikum 10.15 Dvoboj, italijansko francoski film 12.05 Clip 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.30 Odcve tele vode 15.00 Šporlno popoldne 18.00 čas v sliki 18.05 Družinske ve zi 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Sporni primeri 20.15 Njen alibi, ameriška kriminal na komedija; Tom Selleck 21.55 Čas v sliki/Šport 22.00 Očka nam je vsem kos 22.25 Poroka po Italijan sko, italijansko francoska komedija 0.00 Pariz ekspres, britanski film 1.15 Poročila SALON POHIŠTVA AEK MAiA Kranj, PREDOSLJE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 PONEDELJEK, 24. maja 1993 I1II6UV JESENIH 8.00 Napoved, Mirin vrtiljak 9 30 - Godba na pihala, horoskop, /god be drugače tokrat po domače 11.00 - Radijski sejem, voščila -13.00 - Nedeljski klepet, voščila, dogodki in odmevi 17.00 Nedelj ski klepet, minute za ljubitelje re sne glasbe 19.00 - Prenos Radia Slovenija - 9.00 Napoved programa radijski koledar EPP 10.00 - Kmetijska oddaja 11.00 Novice in dogodki osmrtnice obvestila mali ogla si - 11.40 - Sprehod po kinodvora nah 12.00 - Nedeljska duhovna misel 12.16 EPP 12 30 čestit ke in pozdravi naših poslušalcev 1330 Nedeljsko popoldne Radia Žiri vmes vreme prometna var nost kulturni kažipot Loka v časopisju glasbena lestvica 3x3 športni utrinki 15.30 Odpoved programa - KINO 23. maja CENTER amer akcij avant film OBLEGANI ob 17 in 19 uri, prem amer akcij krim PEKLENSKI VAL ob 21 uri STORŽIĆ amer thrill LOVČEVA POTEZA ob 18 uri, amer trda erot NEBEŠKE LISICE ob 20 uri ŽELEZAR amer lmb thrill IGRA SOLZ ob 17 , 19 in 21 uri DUPLI CA amer akcij film /IVA BOMBA ob 18 in 20 uri TRŽIČ prem amer znanstv fant filma IZTREBLJEVALEC 2 ob 18 in 20 uri RADOVLJICA amer krim film V POSTELJI S SOVRAŽNIKOM ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer drama GLENNGARY GLEN ROSS ob 18 m 20 uri 10.45 Batman, ameriška nanizanka 11.10 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 11.40 Znanje za znanje - učite se z nami 12.10 Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 13.05 Alpe Donava - Jadran 13.35 Športni pregled, ponovitev 15.5 Homo turisticus, ponovitev 16.25 Dober dan, Koroška 17.00 TV Dnevnik 17.15 Radovedni Taček: Smeti 17.25 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna serija 18.00 Regionalni program - Maribor 18.50 Pari, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.10 Dosje 20.56 Omizje 22.15 TV Dnevnik, Vreme 22.38 Šport 22.45 Sova: Samci in samke, angleška nanizanka; Vrtinec, južnoafriška nadaljevanka 15.00 Forum 15.15 TV mernik, ponovitev 15.30 Utrip 15.45 Zrcalo tedna 16.00 Nedeljskih 60 17.00 Obzorja duha 17.30 Sova, po novitev 18.45 TV avtomagazin 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Sedma steza 20.30 Mladen Mitrovič - Miroslav Mandič: Nežna vrata, drama BiH 21.45 Zelena ura 22.15 Videošpon 22.55 Orion 23.25 Koncert Big banda RTV, 2 del SLOVENIJA 2 NEŽNA VRATA drama TV BiH; Mestno okolje. Kaj počnejo otroci v prostem času? Posnemajo svet odraslih - igrajo se vojno. Vživljajo se v svoje idole, like iz stripov in po svoje urejajo probleme, ki jih starejši ne znajo rešiti. Vendar pa imajo tudi otroške igre svoje napake, čeprav drugačne od od napak, ki jih delajo odrasli... Zgodba malega junaka, nekega mestnega dečka, \š zgodba brez velikih besed in brez dramatičnih poudarkov. 9.00 Dopoldanski program 9.05 Družinske vezi 9.30 Nočni studio 10.30 Marie Curie, ponovitev 11.45 Pustolovščina v rastlinskem svetu 12.15 Šiling 13.00 čas v sliki 13.10 Sporni primeri 13.35 Sinha Moča 14.00 S telesom in dušo 14.45 Euro-ritem 15.00 Jaz in ti 15.05 Fračji dol 15.30 Am, dam, des 15.50 Superba-bica 16.15 Strelovod 16.30 Štiri zmaga 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Otroški VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Bavvvatch kopališki mojstri iz Malibuja 19.20 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Športna arena 21.00 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi od strani 21.15 V otrokovem imenu, zadnji del ameriškega tv filma 22.55 Easy flyer, ameriški pustolovski film 0.20 Čas v sliki 0.25 Manekenka in vohljač 1.15 Poročila/1000 mojstrovin MEGAMILK ETAŽNI MINIATURNI OLJNI GORILNIKI ZNANE FIRME JlrOot^n/ Ugodno za 48990 SIT z MONTAŽO! - moč aorilnika 00 15 KW - 35 KW - tiho delovanje - ekološko čisto izgorevanje - moderen design - servis zagotovljen - posebej primeren za etažne peči. V ceno vključena strokovna montaža in nastavitev. Možnost plačila na 2 čeka. SERVIS OGREVALNIH NAPRAV, tel • 064/311-060 7 45 Pregled sporeda 7.50 TV Kole dar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Po ročila/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Ali ste vedeli? 11.45 Mala kinotoka 1200 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Majski evotovi, angleška nanizanka 15.45 Aftornoon report 16.00 Poročila 16 05 Učimo se o Hrvaški 16 35 Ma lavizija: Minikins, kanadska mladin ska nanizanka 17.30 Hrvaška drža va in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Bo sede 18.35 Santa Barbara, ameri ška nadaljevanka 19.18 Risanka 19 30 Dnevnik 20.05 Hrvaška in svet 20.50 Ulica, italijanski film (čb) 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sli ko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja Ti H KVAS TiAVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.50 Tisoč mojstrovin 17.00 Echos d« France 17.30 Lipova ulica, serija 18.05 Družinske vezi 18 30 Srček 19.00 Regionalni program 1930 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.00 Novo v kinu 21.08 Moistri kuhajo 21.15 Kompas 22.00 Cas v sliki 22.30 Mojstrovino 23.05 VVator and Povver, eksperimentalni film 0.10 Preganjanje in umor Jeana Paula Marata, britanski film 2.05 Roroči-la/1000 mojstrovin 15 35 Ko se svet vrti 15.45 Excali bur, ponovitev 18.00 Košarka NBA liga 19.30 Dnevnik 20.06 2,4 otroka, humoristična nanizanka 20.36 Hi troje, višje, močneje, oddaja o športu 21.35 Nenavadna medigra. angleška nadaljevanka 22.25 Srni sel življenja, dokumentarna serija 23 00 Fluid ročk caffe 23.30 Horo skop KANAL A R 8.00 Napoved, telegraf, horoskop, obvestila. 9.30 Novice, aktualno, n.iso stranko so stranko 11 30 Novice, šport, danes do 13 in 13.30 Predstavitev popoldanskega programa 14.15 Obvestil«-popoldanski telegraf, rezerviran0 /a stranko 16 30 Dogodki m odmevi - 16.15 Obvestila, novic«, osrednja tema 18 00 Voščila, novice 18.46 Dogodki jutri, prano« Radia Slovenija 9.00 Helena, ponovitev 9.60 Astro loška napoved 10.00 MacNeil in Le hrer komentirata 1100 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadalje vanke 11.50 Dober nakup 12 00 A Shop 12.16 Rally saturnus 1820 Dober nakup 18.30 Upravljanje, do kumentarna serija 20.16 Dnevno in formativni program 20 30 Druga čen svet, ameriška nadaljevanka 21 20 Teden na borzi 21 30 Upra vijanje, dokumentarna serija 22 00 Mrčes ameriški barvni film 12.00 Napoved programa 1216 EPP 12.30 Morda ste prešli*«'. 13 00 Danes do 13.00 13 40 N»» zgodovinski spomin 14.00 Lok« časopisku 14.30 Devizni tečal 14.40 Meda polna skleda 1&-*' Dogodki danes jutri 16.30 I nos dnevno informativne odd«K Radia Slovenija 1600 Nap«v" programa 16.16 Otroški Pgj gram 17.00 športne novice 0 vosi,la 1800 Mladinski profl'«" 1900 Odpoved programa - KINO 24. maja. CENTER amer akci| krim film PEKLENSKI VAL ob 16, 18 in 20 STORŽIĆ in ŽELEZAR Danes zaprtol TRŽIČ predprem amer ekdl avant filma OBLEGANI ob 18 in 20 uri JODI.G toJUU, S'M FflLU... i mi je v komadu Beštija oni dan zapel Iztok Mlakar, primorski Kantavtor. Čist t'ko vam povem. Lahko bi napisal, d' sem ob pisalu, da bomo na Euroviziji šesti, mislil šesti z zadnjega konca, togi niti ne bi preveč zgrešil. Ampak jest s'm človek, k' ma hrbte-Jlco (jasno, kako bi pa drugače pokonci stal) in stojim za tistim, kar sem napisal. Torej priznam, brcnu sem v prazno, k' svina s'm ^rcnu. Sicer pa kaj potem, saj tudi taprva ni bila bogvekaj. Pustijo to, namreč zgodilo se je nekaj bolj prijetnega. Ne boste verigi, ampak v uredništvo Gorenjskega.... je prispela pošiljka pmjana Demšarja iz Škofje Loke. No, tolk' časa sem težil, da mi e.Damjan (al' pa njegova mami) zares poslal primerek Kinder 'aJčka. Rezultat: full zadovoljen. Jajček je bil sicer primerno me-P* (sonce pa to...), tako da smo ga malce namakali v hladni vo-WL Po odluščenju ovitka sem tisto za jest dobil jaz, žvalco, k' je ^Jajčku, pa gospod Aligator. Od drugega tedna naprej bo Kin-^erželvica svoje mesto dobila na polici v trgovini Aligator Music ^op. Damjan sila si, res. Kar pa se tiče nagradnega vprašanja. ^ečina vas je napisala, da "dvorni preizkuševalec" salam'co ne-e v usta z vilicami, ene par vas meni, d' z zobotrebcem, bile so celo ideje, da z roko. In, moram reči, d' sem bil v dilemi, ali vili-ali zobotrebec - do sedaj sem bil prepričan, da so vilice. Am-d' ne bi koga prikrajšal, sem v žrebanje poslal vilice in zobotrebce. Pa žrebajmo. Nataknila se je Lazar Damjana, Shutna Hi 64209 Zhabnica, ki sicer pravi vilice, ampak to ni več pomembno, kot smo rekli. Punca, bravo. TOP 3 i ^eep the Faith - Bon lovi i Wandering Špirit - Mick Jagger Songs 01... - Depeche Mode (tahitra moda) ]JJ ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 95: ^tera država na Eurosongu 93 ni dobila nobene točke in če Vn ne 9re to' ^an^° napišete, kolk' smo jih dobili mi? Odgo-^e čakam do srede, 26. maja, seveda na Gorenjski glas, pripis Wlcifra". Vesna hvala za pohvalo, ostajam v novinarstvu, Moj-8|'a si ti tud' brcnila glede lx banda, pa Nataša tud', Renata Fait-naj bi v Ljubljani seveda bili, kart pa še ni (ampak bojo tudi P Aligatorju) in na koncu sestrci od Boži čestitam za rojstnega fijjaj bo mladost čim daljša (je pač najbolj cool)... Vidimo se na unevu radosti" v ljubljanskih Križankah. Cav... GLAS iivnji n"0 SOBOTO OPOIDNC NH flRDIU TflIGlflV J€S€NIC6 /96.0 MHZ/ \ GLASBENEM ZASLIŠANJU JANEZ MENART u Morda poznate Nove popevke na ploščah, Balade v D duru, Jan v mesečini, Antisong? Ko človek prebira pesniške zbirke Ha a Menarta, dobi občutek, da se pesnik zelo dobro spozna g? 9lasbo. Vprašali smo ga, ali se torej pesnik mora spoznati na g2?bo, Menart: "Do neke mere se mora. Dobro je, če ima pesnik ft, luh, saj je v glasbi in poeziji skupen vsaj ritem, delno pa tudi ^'Onacija. Nujno pa vsekakor ni, saj je bilo kar nekaj pesnikov, n'so imeli posluha; jaz ga imam." p , Gospod Janez Menart ni samo povedal, da ima posluh, am-le to tudi dokazal, saj je zapel slovensko narodno N"mau čez ar°- Lepo! r,;., Rada bi vam posredovala pesem, ki pa ni iz Menartove pes-s,s*e zbirke, ampak spada v realno, revolucionarno, ljubezen-p ° Poezijo, ki jo je še posebej za mesec ljubezni spesnil Tone .Jjnezzi - Tof: vSeerv°zna sem hudo, nervozna sem zelo, Kg, me nervira, vse me živcira, vse huje je iz dneva v dan. -^3ai storim, kaj naj reva naredim? -■k! P.a baldrijan, si že poskusila z njim? Sam J P0SKusim z njim, ta hip! ?.P°vej, kje pa stanuje ta tip? taič i? sodelovati, na zmagati, smo si rekli v soboto, po '2vernvem ^urosongu "93, ko je naša pesem Tih deževen dan, v lilijo * X Danda pristala na 22. mestu, predstavili pa so se 300 9radn°m 9lec*alcev. S tem smo prišli tudi do rešitve naše na-t>ain:?e uganke, kjer ste napovedovali uvrstitev 1 x banda Raču-iivij6 • 'z^°ča pravilne napovedi in v sobotni oddaji Glasba je 9'asb^6 korno že objavili, kdo je postal lastnik Petrolovega e°ega stolpa in še desetih nagrad Ligui Molyja. SREDA: 26. maja, ob 17. uri 'Zr mm ODDAJO PRIPRAVUA IN VODI Nataša f* LESTVICA • Bešter 1. Tomaž Domicelj - Loški grad 2. Faraoni - Sonce sreče 3. Big ben & Miša Molk - Poljub 4. Expose - ril never get over you 5. Depeche Mode - I feel you 6. Brvan Adams - AH I vvant is you 7. Riko - Kakšen dan 8. Agropop - Ne zapusti me nocoj 9. Boy George - The crving game 10. Šank ročk - Pravljica o mavričnih ljudeh NOVA PREDLOGA: 1 x band - Tih deževen dan Janet Jackson - That's the way love goes Ta teden so imeli srečo pri žrebu: Mitja GRMO-VŠEK z Jesene, ki prejme bon za 3.000 SIT, Go-razd DOMINKO, ki prejme VVIKEND vstopnico za PRIMADONO in 2 PIZZI v PIZZERIJI OLIVA v Svetem Duhu in Urša KOLAR, ki dobi vstopnico za PRIMADONO! Vsem iskreno čestitam! Sodelujte z nami, čakajo vas lepe nagrade! GLASUJEM ZA: MOJ NASLOV: KUPONE POŠUITE NA RADIO KRANJ, 64000 KRANJ. TUJI DEL: 1. Bon Jovi - Bed of roses 2. Whitney Houston - l'm everv women 3 Abba - Take chance on me 4. Niamh Kavanagh - In vour eyes 5 Depeche Mode I feel you PREDLOG: George Michael Somebody to love DOMAČI DEL: 1 Chateau Lola 2. Pidži Greva v hribe 3 čuki Krka 4. Spin - Srce mi gori 5. 1 x band Tih deževen dan PREDLOG: Strmina Dolge noči NAGRADO PREJME: narjeva 2, 61215 Medvode. Lep pozdrav, Saša Pivk. Ivanka Lovrin, Viš- Domačl predlog Tuji predlog__ Ob klepetu s Naslov KUPON KUPONČKE POŠLJITE (na dopisnici) NA RADIO ŽIRI, 64228 ŽIRI. DON MENT0NY BAND V PRIMADONI! V diskoteki Primadona na Trebiji vsak teden poskrbijo za presenečenje in povabilo najboljše slovenske ansamble ali soliste - danes, v petek, 21. maja, igra DON MENT0NY BAND. Jutri (sobota, 22. maja) bo nagradno žrebanje - sploh pa vsak petek in soboto, ko je od 21. do 4. ure odprta diskoteka PRIMADONA, ob 1. uri izžrebajo nekoga, ki prejme zlat prstan; vsakomur, ki v Pijmadoni praznuje rojstni dan, pa podarijo buteljko odličnega vina Vabljeni - rezervacije po telefonu 064 68-5711 Tito *fja Loka v trg 14 0641621-000 AL^erxxjR J?JNe m obnavlianje avtoplaščev ^3ll8l,fai/064/632806 ZADETEK V PETEK Zadnji petek v najlepšem mesecu leta - in v njem najbolj priljubljena izobraževalno razvedrilna oddaja RADIA ŽIRI (v sodelo vanju z GORENJSKIM GLASOM) : kviz ZADETEK V PETEK. Začetek danes ob 17. uri na frekvencah RADIA ŽIRI, zaključek v poznih večernih urah, kajti ZADETEK V PETEK danes gostuje v OKREPČEVALNICI "RAJ" v Škofji Loki (na Šolski 15) V Raju bo grizla nohte tekmovalna ekipa verjamemo, da bo dobro znala in skupaj z navijači na koncu imela raj v RAJ-u. Za rajsko razpoloženje bo poskrbela skupina PARTY SOUND kajti dre višnji ZADETEK V PETEK je jubilejni (deseti v tretji, to je zim-sko-spomladanski seriji!) Veliko vprašanj smo že prejeli, ali se bo kviz nadaljeval tudi poleti in jeseni brez skrbi, odgovor Vam bomo napisali v GORENJSKEM GLASU in povedali na RADIU ŽIRI pravočasno Škofja Loka Mestni trg 20 Tel.:064/622-171 SAMOPOSTREŽBA TRŽNICA DANE BOGATAJ Šolska ulica 14 ŠKOFJA LOKA Tel.: 064/ 622 095 Frankovo naselje 67 ŠKOFJA LOKA Deseti jubilejni ZADETEK V PETEK III. serije dne 21. maja 1993 od 17. ure dalje OKREPČEVALNICA Za razvedrilo igra "PARTY SOUND" TOREK, 25. maja 1993 10.05 Pamet je boljša kot žamet 10.10 Poštarska pravljica 10.45 TV avtomagazin 11.15 Zelena ura 11.45 Vezna vrata, ponovitev drame BiH 13.00 Poročila 13.45 Sobotna noč, ponovitev 16.05 Sedma steza 16.25 Slovenski utrinki iz Porabja, oddaja madžarske TV 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, nadaljevanka 17.35 Oscar Junior 17.45 Lisica zvitorepka 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 Pari, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Žarišče 20.40 Gore in ljudje 21.45 Kronika, kanadska dokumentarna serija 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.45 Sova: Alo, alo, angleška nanizanka; Vrtinec, južnoafriška nadaljevanka 16.20 Dosje 17.00 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 19.30 TV dnevnik, Vreme, Šport 20.00 Poslovna borza 20.10 Trije semestri, švedska nadaljevanka 21.00 Novosti založb 21.10 Osmi dan 22.00 Svet poroča SLOVENIJA 1 VRTINEC južnoafriška nadaljevanka; Armstrong je nezadovoljen z vedenjem mlade žene Seline. Za kazen jo pošlje na posestvo svoje matere Amy. Benedict Mathews namerava na sodišču izpodbiti nalog za izgon. Toda Armstrong umakne nalog. Kaj ima za bregom? Medtem se še vedno poskušajo prebiti do Johna in Alison, ki sta zasuta v starem rudniškem jarku. Ali sta živa? Anthony Armstrong, ki ima velike kockarske dolgove, se spusti v nevarno igro z majorjem Jacksonom. TV 1 TV 1 7.45 Pregled sporeda 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Peljite starše v muzej 12.00 Poročila 12.10 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Nenavadna medigra, ponovitev 15.40 Afternoon Report 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Hrvaška kulturna dediščina 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Cia, angleška dokumentarna serija 21.00 V velikem planu 22.36 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 6.00 Teletext 9.00 Jutranji program: čas v sliki 9.06 Družinske vezi 9.30 Klub za seniorje 10.15 Pan - opti-kum 10.30 Ribička z Bodenskega jezera 12.00 Red Arrows, iz serije Diversion 12.05 Sortna arena 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sinha Moča 14.00 S telesom in dušo 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Heatclif in Rifraff 15.30 Am, dam, des 15.50 Sanjski kamen 16.15 Naravovarstveni detektivi 16.30 Igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Wurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Baywatch - kopališki mojstri iz Malibuja 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Dežela gora 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi od strani 21.20 Drugi dom, 7. del 23.15 čas v sliki 23.15 Veliki ameriški seks škandal, ameriška komedija 8.30 Vremenska panorama 16.35 1000 mojstrovin 16.45 Stroj spremeni svet 17.30 Orientacija 18.00 Družinske vezi 18.30 Da ali ne 19.00 Regionalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Kdor se smeji, zmaga 21.00 Naredi si sam 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2: Nepozabna ženska, 3. del španske serije Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter na SV 1584 KHz od 16. do 19. ure. Ob 16.30 prisluhnite športnemu obzorniku, ob 17.30 novostim na številki 92, ob 18.10 pa glasbeni lestvici Slovenca. xxx 16.45 Ko se svet vrti, ponovitev 17.30 Barve nasilja, ponovitev 19.30 Dnevnik 20.05 Buntz z Beverly Hill-sa, humoristična nanizanka 20.35 Peta hitrost 21.10 Nenavadna medigra, angleške nadaljevanka 22.10 Ob 100 letnici rojstva Miroslava Krleže 23.45 Radar 0.15 Horoskop 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 Novice, danes do 13-ih - 13.30 -Napoved popoldanskega progra ma pod geslom "zabava vas Braco Koren" - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, Bracov klepet - 18.00 - Voščila, novice -19.45 - Dogodki jutri, prenos Radio Slovenija - 9.00 Jazzbina 9.35 A shop 9.50 Astrološka napoved 10.00 Macneil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A shop 12.15 MCM 18.05 MCM 18.25 A Shop 18.46 Kulinarični kotiček, ponovitev 19.00 A Shop 19.15 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 21.20 Ciklus slovenskega filma - Stane Sever; H8, hrvaški film 23.05 Dnevno informativni program 23.50 Poročila v angleščini: Deutsche VVelle 0.10 A shop 0.25 Astrološka napo ved 0.35 MCM R 1Z.00 - Napoved programa 12.15 -EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13 00 13.40 - Naš zgodovinski spomin - 14.00 - Loka v časopisku - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Varno s Triglavom - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje R Slovneija - 16.00 - Napoved programa - 16.15 - Od srca do lonca -16.30 - EPP 17.00 Novice - špor tni utrinki - obvestila - 17.30 - Vprašanja in pobude - 18.00 - Aktualna tema - 19.00 - Odpoved programa - KINO 25. maja CENTER amer. akcij krim film PEKLENSKI VAL bo 16., 18. in 20 uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA ital. vvest. kom. TRINITA ob 20 uri KAMM d.o.o. Zgornje Bitnje 108 a, 64209 Žabnica Tel. 064/312- 188 Vam nudi za navtični program INOX- NERJAVEČE vijaki matice tečaji kovice in še tisoč različnih artiklov iz kvalitetnega nerjavečega jekla (90 % artiklov je v zalogi) 0 Mladi fotografi se predstavljajo Fotografija ni samo tehnika V njej je tudi izpoved najbolj skritih avtorjevih misli in čustev. Jesenice, maja - Do 11. junija bo v jeseniški osnovni šoli na ogled razstava mladih slovenskih fotografov, na kateri se predstavlja 109 avtorjev. Med petkovo svečanostjo so prikazali tudi 80 diapozitivov 14 ustvarjalcev, najuspešnejšim osnovnošolcem in srednješolcem pa so podelili priznanja. Nagrajencem in gostom i/ občinskega vodstva ter Fotografske zveze Slovenije je izrekla dobrodošlico ravnateljica Mili llenič. ki je izrazila zadovoljstvo, da njihova šola gosti mlade fotografe iz vse Slovenije Od nje smo po svečanosti izvedeli, da so kulturna dogajanja pogost spremljevalec vsakdanjega utripa v OS Tone Cufar. saj je to že tretja večja letošnja prireditev. Tudi njihov fotografski krožek je dejaven vsako leto. vendar pa le malo članov sega prav v vrh. Med kulturnim nastopom mladih pevcev, glasbenikov in recitatorjev iz šole je pomen fotografske prireditve označilo nekaj govorcev. Predsednik Fotografske zveze Slovenije Rafael Podobnik iz Nove Gorice se je zahvalil jeseniškemu Foto klubu Andrej Prešern in šoli za prevzem organizacije prvega srečanja z imenom "Mladi slovenski fotografi se predstavljajo", ki jc ludi prvo državno tekmovanje v mladi Sloveniji. Prav v mladih vidijo upanje v napredek slovenske fotografije. Oa bi to dosegli, je mladini priporočil vztrajno delo, ki naj ga vodi želja po odkrivanju lepote in resnice. Da je fotografija tudi i/poved najbolj skritih misli in čustev, jc Podobniku pritrdil jeseniški župan Božidar Brudar. Kot jc ugotovil. Fotografu ne zadostuje le poznuvanje tehnike, ampak mora znali opazovati živ ljenje okrog sebe, kar je lahko koristna popotnica /a vse življenje. Zato so tudi veseli, da se na Jesenicah predstav Ija loliko avtorjev. udeležbo srednješolcev. Čeprav je bila žirija zadovoljna s kakovostjo del, pa zaradi prevladovanja pejsažev in portretov mladim fotografom priporoča usmerjanje tudi k motivom iz športa in življenja nasploh. Posebnost na razstav i sla gotovo dva panoja fotografij brez aparata, ki so jih izdelali člani FKK Gorenja vas. drugo nagrado za kolekcije na je osvojil srednješolec Sandi Ceferin. Kot je zaupal njihov učitelj Vlastja Simon-cič. se njihov krožek ukvarja z različnimi tehnikami take fotografije že 19 let, zato je prav, da dobijo mladi ustvarjalci tudi priložnost za predstavitev. Mojster fotografije Jaka Čop pa je po ogledu razstave menil, da se ni treba bati za prihodnost slavne slovenske fotografije. Vseh imen avtorjev nagrajenih del niti ni moč zapisali. Največ nagrad in diplom je ostalo v kategoriji do 15 let v jeseniški občini, kjer delujejo krožki v osnovnih šolah Mojstrana, Koroška Bela. Žirovnica in P. Voranc ter T. Čufar na Jesenicah Jeseničani so bili uspešni tudi med srednješolci, sicer pa so od Gorenjcev nagrade prejeli še Kranjčani, Goicnjevaščani in l.očani. Med najbolj zadovoljnimi sta bili gotovo sestri Mojca in Tina Ba-lant i/ Ljubljane, ki sta članici FKK A. Ažbe Škofja loka: prva zaradi I. nagrade za kolekcije fotografij in diplome za diapozitiv z motivom psa. druga pa za 3. nagrado za kolekcijo fotografij in I. nagrade za kolekcijo diapozitivov s snežaki Obe je za fologra- Kazstavo mladih avtorjev sta si ogledala tudi mojstra fotografije Jaka Čop in Vlastja Simončič. - Foto: S. Saje Mlade zanimajo različni motivi Udeleženci prireditve so si ogledali projekcijo 80 diapozitivov, ki so jih izbrali izmed 99 prispelih del. Kot je povedni Andrej Malenšek i/ Foto kluba A. Piešein. so dobiti kar 533 črno-bclih in barvnih fotografij, od katerih so izbrali 279 del 109 avtorjev, Velik*) je sodcluiočih iz Osnovnih šol, želeli pa bi si večjo fijo navdušil njun oče, ki je tudi deloval v loškem klubu. Srednješolec Gašper Svetlin / l.tvornika, ki jc fotografsko pot začel v OS Koroška Bela in jo nadaljuje v jeseniškem klubu A. Prešern, jc I. nagrado prejel za kolekcijo fotografij z železarskimi motivi, sicer pa najraje slika v gorah. Razvese-lil se je priznanja, vendar bi mu bolj prav prišla praktična nagrada zaradi večnega pomanjkanja fotografskega materiala, • stoja« Saje NAGRADNA KRIŽANKA V današnji Paniorami objavljamo kar dve križanki: jutri (v soboto) zvečer boste s Panoramo v roki lahko reševali TV križanko v popularni oddaji KRIŽKRAŽ; ker pa je po mnenju naših bralcev dolgčas, če je v Gorenjskem glasu samo TV križanka, smo tokrat s sodelovanjem založbe SLOVENSKA KNJIGA LJUBLJANA pripravili zanimivo nagradno križanko, v kateri lahko dobi nagrado prav vsak. Namreč: izmed reševalcev, ki boste iz črk na oštevilčenih poljih sestavili rešitev, jo vpisali v nagradni kupon (33 črk) in kupon na dopisnici najkasneje do 28. maja 1993. do 8. ure poslali na UREDNIŠTVO GORENJSKI GLAS. 64000 KRANJ, bomo izžrebali 5 (pet) prejemnikov izjemno lepe nagrade - faksimile prve izdaje Poezij dr. Franceta Prešerna z rokopisom slovenske himne. Faksimile je SLOVENSKA KNJIGA izdala ob 190-letnici pesnikovega rojstva. Predsednik Slovenije Milan Kučan je faksimile Prešernovih Poezij kot darilo naše države izročil papežu Janezu Pavlu II. ob prvem uradnem obisku v Vatikanu. Za bralce GORENJSKEGA GLASA smo s sodelovanjem SLOVENSKE KNJIGE uspeli zagotoviti izjemno priložnost: vsi. ki boste pravilno rešili nagradno križanko SLOVENSKE KNJIGE, lahko faksimile Prešernovih poezij kupite za tretjino ceneje (redna cena 8.484.- SIT). Obiskal Vas bo zastopnik SLOVENSKE KNJIGE in Vam kot nagrado za pravilno rešeno križanko ponudil to možnost: če Vam ponujena priložnost ne ustreza, to pripišite na dopisnico, ko pošiljate rešitev na naš naslov. V žrebanju nagrad in pri izkoriščanju navedene izjemne priložnosti bodo seveda upoštevane tudi vse rešitve, ki jih boste oddali v naš nabiralnik na Moše Pijadeja 1, v naši malooglasni službi in v pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice in TD Škofja Loka! SLOVENSKA KNJIGA TRGOVINA DOM ŽABNICA Izžrebanci nagradne križanke TRGOVINE DOM ŽABNICA 1. NAGRADA BON V VREDNOSTI 5.000 SIT KATARINA LUZNAR, Na L modelom. Zadnja Pri reorganizacija sodišč "as je bila 1979. leta. Bojda stari sistem zdaj v precejšnji IW vrača? jPred letom 1979 so bila, če *°vorim za Gorenjsko, občin-n*a in okrožno sodišče v Kra-JU' ki je bilo prva instanca za Jonska sodišča. Leta 1979 je ž"° uvedeno temeljno sodišče Soe"otami v štirih občinah, ki . Prevzele vse pristojnosti Panjih občinskih in okrožne- s°diŠča, prva instanca je v "V primerjavi z letom 1979 gre zdaj za bistveno večje spremembe v organizaciji sodstva. Pričakujemo, da bodo posledice reorganizacije res odslikava evropskega sodstva, da bodo s tem končno dani pogoji za nastanek pravne države, da bo pravno varstvo za stranke bolj ažurno in učinkovito. Zgolj reorganizacija kar tako pa bo nesmiselna, če vzporedno ne bo bistveno spremenjena tudi zakonodaja, po kateri bodo sodniki sodili. Reorganizacija je šele korak na pol poti, če bodo sodniki sodili po materialni procesni zakonodaji, ki še ni evropeizirana. Sodnikom je treba dati tudi nove zakone, šele takrat bo pravno varstvo res učinkovitejše. Po zagotovilih ministrstva se že pripravlja velika sprememba pravnega sistema, vseh pomembnih zakonov materialne in procesne narave." Delitev pristojnosti V katerih primerih bo, na primer, Škofjeločan moral na sodišče v Kranj, v katerih mu bo pot prihranjena? »Okrajno sodišče v Škofji Loki bo izvajalo funkcijo za sodni okraj Škofja Loka (sedanja občina), okrožno sodišče v Kranju pa funkcijo za Gorenjsko. V kazenskih zadevah bo obtožencem za kazniva dejanja, storjena na območju Škofje Loke, za katera je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let, sodil sodnik posameznik na okrajnem sodišču v Škofji Loki po t.i. skrajšanem postopku (primer samopostrežne tatvine, kjer je po zdaj veljavni kazenski zakonodaji predpisana kazen do enega leta zapora). Za taka kazniva dejanja bo po novem na okrajno sodišče prenesena tudi preiskava. Za kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen nad tri leta zapora (primer vlomna tatvina) pa bodo obravnave na okrožnem sodišču v Kranju, kjer bodo tudi sodniki porotniki. V obeh primerih bo o pritožbah razsojalo Višje sodišče v Ljubljani.« Kako pa bodo pristojnosti deljene v civilnih sporih? »Okrajno sodišče bo predvidoma odločalo o premoženjskih in odškodninskih sporih do vrednosti zahtevka treh milijonov tolarjev. Nad tem zneskom bo okrožna pristojnost. Okrajno sodišče bo odločalo tudi v sporih zaradi motenja posesti, služnosti, sporih iz najemnih, zakupnih, stanovanjskih razmerij, v sporih iz darilnih in posojilnih pogodb, v zapuščinskih zadevah in drugih nepravdnih zadevah na okrajnem sodišču bo zemljiška knjiga, vsa izvršba in, kot kaže, tudi del prekrškov, kar bo podrobneje opredeljeval zakon. Na okrožnem sodišču pa se bodo vodili postopki za mladoletnike, gospodarski prestopki in spori, izvrševanje kazenskih sodb tudi za okrajna sodišča (pošiljanje v zapor), na okrožnem sodišču bo izvenobravna-vni senat (odločanje o podaljšanju pripora, ugovorih na obtožnice), prisilne poravnave in stečaji, likvidacije, sodni register, spori iz avtorskih pravic in industrijske lastnine.« Volitve sodnikov Kdo bo po novem volil sodnike, kakšen bo mandat? »Sodni svet bo državnemu zboru predlagal kandidate za izvolitev v sodniško funkcijo in tudi razporeditev sodnikov, mnenja o kandidatih bo svetu dajal personalni svet sodišča. Sodniki smo predlagali neposredno komunikacijo sodni svet-drža-vni zbor, brez parlamentarne komisije za volitve in imenovanja, vendar smo bili zavrnjeni, češ da za vsako imenovanje ali izvolitev v državnem zboru obvezno daje predhodno mnenje komisija. Oba zakona, tako zakon o sodiščih kot zakon o sodniški službi pa udejanjata tudi trajni sodniški mandat. Zdaj mandat sodnika traja osem let. Sodniki porotniki naj bi ne imeli trajnega mandata, stari naj bi bili najmanj 30 let. Poleg trajnega mandata bodoči zakon govori tudi o omejenem sodniškem mandatu za sodnike, ki po uveljavitvi zakona ne bodo izpolnjevali pogojev za trajni mandat (mlajši od 30 let), zanje opredeljuje tudi sodna opravila, ki jih bodo lahko izvajali (manj zahtevna sojenja). Okrožno sodišče bo vodil predsednik, okrajno predstojnik. Natančno bo o njunih pristojnostih govoril sodni red, izvedbeni akt, ki naj bi bil sprejet v kratkem času po uveljavitvi zakona o sodiščih, čeprav smo sodniki predlagali, naj bi bil nared vzporedno s temeljnim zakonom. Predsednike sodišč in predstojnike okrajnih sodišč bo imenoval minister za pravosodje na predlog sodnega sveta. Predlagali smo, naj bi jih, enako kot sodnike, volil državni zbor, s čimer bi se ognili nevarnosti vpliva izvršilne oblasti na sodno oblast. Po zadnjem usklajevanju na ministrstvu je bil sprejet kompromisni predlog, to je, da jih imenuje minister na predlog sodnega i sveta, vendar obvezno izbira izmed najmanj treh kandidatov sodnikov.« Si bo stranka v zadevi lahko izbirala sodnika, podobno kot, denimo, zdravnika? »To ne, vendar pa zakon konkretizira ustavno pravico do zakonitega naravnega sodnika. To pomeni, da bomo na oglasno desko sodišča decembra obesili razpored del, iz katerega bo razvidno, kateri sodnik bo v prihodnjem koledarskem letu delal na določenem področju. Na ogled bodo tudi pravila dodeljevanja spisov in zadev, ki gredo po črkovnem redu sodnikov oziroma vloženih vlog strank. Podrobneje bo to opredeljeval še sodni red. Natančna bodo tudi pravila o izločitvi sodnika. Za sodnike, ki so trenutno na temeljnih sodiščih in imajo tu namen tudi ostati, je gotovo najbolj pereče vprašanje, kje bodo po reorganizaciji predvidoma 1. januarja naslednje leto pristali; na okrajnem ali okrožnem sodišču? V ministrstvu preračunavajo predvideni obseg del na posameznih okrajnih in okrožnih sodiščih, ki bo osnova za potrebe po kadrih.« "Popusti" v prehodnem obdobju Delovno besedilo zakona o sodniški službi natančneje opredeljuje pogoje za izvolitev in razrešitev sodnikov. Katere so bistvene značilnosti? »Za trajni mandat bo lahko kandidiral sodnik, ki bo starejši od 30 let, je delovno uspešen, osebnostno primeren, ima državni izpit ipd. Zakon natančneje opredeljuje tudi druge pogoje, kot minimalni delovni staž za sodnika okrajnega sodišča štiri leta in za sodnika okrožnega sodišča šest let. Za sedanje sodnike zakon predvideva t.i. prehodno obdobje, ki daje glede na potrebe sodišč in dosedanje izkušnje sodnikom določene "popuste". To je pomembno zlasti za gospodarske oddelke bodočega okrožnega sodišča, kjer so zvečine mladi sodniki. Ob uveljavitvi zakona se bodo sodniki, ki izpolnjujejo vse pogoje, lahko brž prijavili za trajni mandat, če bodo izpolnjevali pogoje, lahko pa bodo počakali do izteka sedanjega osemletnega mandata.« Kako bo po novem z nagrajevanjem sodnikov? »Zakon uvaja plačilne razrede in tarife. Naj ponazorim s primerom; 30-letni sodnik, ki ima tri leta delovne dobe, po zadnjem kriteriju ne bi mogel biti okrožni sodnik. Če je zadnje obdobje delal, na primer, na stečajih, in to uspešno, ga sodni svet lahko razporedi na delo okrožnega sodnika, a ker še Tlima dovolj prakse, mu bo dodelil plačo okrajnega sodnika. Tudi v trajni mandat se še ne bo mogel prijaviti. Od leta 1979 smo vsi sodniki lahko delali vse, sodili tako obrobne kot zahtevne zadeve in imeli v bistvu enake plače, razlika je bila zgolj v minulem delu. Po reorganizaciji bo razlikovanje mogoče tako v statusu sodnika (okrajno, okrožno sodišče) kot v plači. Pomeni, da bo imel sodnik začetnik na okrajnem sodišču drugačen okvir sojenja, drugačen položaj in plačo kot okrožni sodnik. Na obeh sodiščih se uvaja tudi naziv svetnik.« "•lijevanje z 12. strani nja c i stj KOrr>unizmom in komuni dcio U*ić Zato" ker ni hotel so" ^OsVat' Z °kvcščevalno službo p la Panjem zakonu o s'ninskem preoblikova-J" Podjetij bi po konča- nenacionalizaciiskem noPku ra:liko med crl'"' j Se" bi tisto, kar tu n° Pnznano upravičen "''nesli nazaj na podje Mag. biologije Franc Molnar se je pred dobrim letom iz Kanade začasno preselil na Bled. To je storil zato, da bi lahko sodeloval v de-nacionalizacijskem postopku, v katerem pristaja na pameten dogovor s podjetjem ali na vračilo v naravi, kot to določa zakon. Želi, da bi bil postopek čimprej končan; zaveda pa se, da lahko traja tudi več let. Začasna odredba ima dobre in slabe strani Franc Molnar zahteva poleg hotela tudi vrnitev depandans Koiotan in Jadran, zemljišča, na katerem so bili nekoč kavarna, paviljon in jezersko kopališče, blagovne znamke in hotelskega vrelca. Radovljiški upravni organ je pred dobrimi tremi tedni na njegov predlog in zahtevo že izdal podjetju < ii.mil hotel Toplice začasno odredbo, ki mu kot denaciona-lizaciiskcmu zavezancu prepoveduje razpolaganje z nepremičnim premoženjem oziroma lastninsko preoblikovanje do izdaje pravnomočne denacio-nalizacijske odločbe. Upravičenec si je z odredbo rezerviral premoženje v naravi, zavezancu pa povzroča kar precej sitnosti in težav. Ker se odredba nanaša na celotno premoženje, podjetje ne more najemati bančnih posojil, ki bi jih sicer potrebovalo za dobro pripravo na turistično sezono. Banke namreč zahtevajo, da podjetje za vračilo denarja jamči tudi s premoženjem, po odredbi pa tega ni dovoljeno obremenjevati. Nekdanjemu lastniku delež v podjetju? V podjetju Grand hotel Toplice se zavzemajo za to, da bi se z nekdanjim lastnikom čimprej sporazumeli za pametno in za obe strani sprejemljivo re- šitev. Ker so posamezni deli podjetja tehnološko in funkcionalno medsebojno povezani in odvisni, ne želijo, da bi posamezne nepremičnine izločili iz celote. Med različnimi oblikami vračanja podržavljenega premoženja, ki jih predvideva zakon, se jim zdi še najbolje, če bi se z nekdanjim lastnikom sporazumeli za delež v podjetju. Na vprašanje, kdo bi v takem primeru imel v podjetju večinski delež, je direktor Grand hotela Toplice Zvone Spec odgovoril, da nekdanji lastnik ne, ker ima podjetje še veliko drugega premoženja: Vilo Bled, restavracijo na Golfu, Bistro in precej opreme, vrednost podržavljenega premoženja (brez opreme) pa je zdaj najmanj enkrat večja, kot je bila ob nacionalizaciji. Kot poudarjajo v hotelu, so med obnovo ob koncu šestdesetih let od Toplic ostale le nosilne stene, vse ostalo pa so preuredili in obnovili; temeljito pa so prenovili tudi depandansi Koro-tan in Jadran. V podjetju so na podlagi predpisane metodologije že ocenili vrednost premoženja ob podržavljenju in danes, vendar si glede ocene z nekdanjim lastnikom še niso enotni. Sicer manj pomembna, a zanimiva novost je "evropei-zacija" zunanjega izgleda sodnikov. Zakon predvideva enotna službena oblačila, toge, medtem ko bodo častitljive bele lasulje sodnikom prizanesene. Varovalka trajnemu manAatu Trajni mandat bi bil lahko določena potuha za slabo delo sodnika. So predvidene kakšne varovalke? »Vsakih šest let bo personalni svet ocenjeval delo posameznega sodnika. Ocena, če bo slaba, bo lahko sprožila disciplinski postopek ali postopek za razrešitev sodnika, če bo dobra, pa za njegovo napredovanje v plačilnem razredu in statusu. Vsaka tri leta pa gre sodnik avtomatično v višji plačilni razred v okviru ranga sodišča, če seveda uspešno dela. Zakon na sploh veliko govori o dolžnosti sodnika, nezdružljivosti funkcije z drugimi deli, disciplinski odgovornosti, ker je logična posledica trajnega mandata. Tudi razlogi za razrešitev sodnika so natančno opredeljeni.« CVETO ZAPLOTNIK Ivan Kepec je že pred šestimi leti pozival k odcepitvi od Jugoslavije in bil za to kaznovan "Moje kaznivo dejanje: delovanje za neodvisno Slovenijo" Kranjski župan vitomir Gros predlaga, da bi razveljavili "hudodelsko pravo" nekdanje Jugoslavije, s tem pa tudi sodbo, na podlagi katere je bil Ivan Kepec obsojen. Kranj, 17. maja - Temeljno sodišče v Kranju je decembra 1987. leta na osnovi kazenskega zakona tedanje socialistične federativne republike Jugoslavije pogojno obsodilo danes 71-letnega Ivana Kepca iz Trboj na osem mesecev zapora, mu zagrozilo, da bo kazen spremenilo v zaporno, če bo v treh letih storil novo kaznivo dejanje, in mu naložilo plačilo stroškov postopka in povprečnine v skupnem znesku 418.666 (tedanjih jugoslovanskih) dinarjev. Vzbujal narodnostno nestrpnost Kot je razvidno iz "sodbe v imenu ljudstva", je sodišče Kepca obsodilo zato, ker je vzbujal narodnostno nestrpnost med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Od junija 1986. leta do marca naslednjega leta je v Kranju, Medvodah, Celju, Rogaški Slatini in drugod v Sloveniji z letaki pozival Slovence k nasilni odcepitvi Slovenije od Jugoslavije, k ustanavljanju "slovenskega osvobodilnega gibanja" (SOG), k boju za svobodno Slovenijo in k nasilnemu izgonu pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti iz Slovenije, poudarjal pa je tudi, da druge republike izkoriščajo Slovenijo in Slovence. Letake, ki so bili podpisani s kratico SOG -Slovensko osvobodilno gibanje, je pripenjal in lepil na vidna mesta, metal v poštne nabiralnike, zatikal za avtomobilske brisalce ali odmetaval po tleh. Policisti in kriminalisti sicer niso ugotovili, koliko tovrstnih letakov je razpečal po Sloveniji, vendar so jih na vidnih mestih odkrili najmanj 21, poleg tega pa še 58 na njegovem domu v Trbojah. Na policijski postaji padel po stopnicah? Kepec, ki je bil tudi udeleženec narodnoosvobodilnega boja, je bil v preiskovalnem zaporu skoraj en mesec, od 7. septembra 1987 do 6. oktobra istega leta. Najprej je bil v radovljiških zaporih, nazadnje pa v bolnišnici kazensko poboljševalnega doma v Zagrebu. Iz nje je odšel z odpustnico, v kateri med drugim piše, da so ga sprejeli na kirurški oddelek zaradi zloma leve podlahtnice, do katerega je prišio pri padcu po stopnicah na postaji milice na Bledu. Po osamosvojitvi zaprosil za vrnitev sodnih stroškov Slovenija se je medtem osamosvojila in Ivan Kepec je marca letos zaprosil Temeljno sodišče v Kranju, da bi mu po vrnilo sodne stroške, ki jih je plačal v kazenskem postopku. V prošnjo je med drugim zapi sal: "Moje kaznivo dejanje je bilo delovanje za samostojno in neodvisno Jugoslavijo. Ker se je to tudi zgodilo, sem upravičen do povrnitve stroškov. Za trpljenje in zlom roke ne bom ničesar uveljavljal." Da bi sodišče lažje ugotovilo sedanjo realno vrednost stroškov, je na vedel tudi tečaj nemške marke, ki je bil tedaj 41 dinarjev. Kranjsko sodišče je še isti mesec Kepcu odgovorilo, da je pravi naslov za tovrstne zahtevke republiško ministrstvo za pravosodje. Pripomnilo pa je tudi, da bi zahtevek lahko uveljavljal šele potlej, ko bi prišlo do obnove kazenskega postopka in bi bil v tem postopku oproščen ali bi javni tožilec umaknil obtožnico, s tem pa tudi ustavil postopek. Grosovo pismo ministrstvu za pravosodje Kepec se je potem oglasil pri predsedniku kranjske občinske skupščine Vitomirju Grosu, ki je prejšnji teden na republiško ministrstvo za pravosodje naslovil pismo, h kateremu je pri ložil tudi "sodbo v imenu ljudstva", prošnjo za povrnitev 418.666 tolarjev stroškov, odgovor sodišča in druge dokumente. Pismo je poslal v vednost tudi Milanu Kučanu, Hermanu Rigelniku, Ivanu Kristanu, dr. Janezu Drnovšku in ministrstvu za notranje zadeve. Predlog za odlikovanje z zlatim znakom svobode Kranjski župan v pismu ugotavlja, da je Ivan Kepec 1987. leta začel z dejavnostmi, ki so podobne tistim, na osnovi kate rih se je Slovenija na poti razdružitve osamosvojila in ločila od Jugoslavije. I/, sodbe ni mo- goče razbrati natančne vsebine letakov, Kepec pa tudi nima nobenega več, ker so mu vse zaplenili policisti. Kar zadeva zlom roke, Vitomir Gros ugotavlja, da se je "v vsakem primeru dogodil v prostorih postaje milice na Bledu" in da za to prevzema oz. nosi odgovornost slovenska policija. Kepec trdi, da jo je zlomil v samoobrambi pred miličnikom, ki ga je hotel brcniti; v odpustnici iz zagrebške bolnišnice pa je navedeno, da naj bi padel po stopnicah. Gros predlaga ministrstvu, naj primer prouči in Kepcu za poškodbo roke plača odškodnino. Ugotovi naj, da je pri dokaj visoki starosti zbral veliko poguma in se že v "davnem" 1987. letu zavzemal za samostojnost, kakršno je Slovenija nekaj let kasneje tudi dosegla. Parlament naj po nadzorstveni pravici razveljavi "hudodelsko pravo" nekdanje Jugoslavije in s tem tudi sodbo, na podlagi katere je bil obsojen. Država naj mu vrne zaprošeni revalorizirani znesek skupaj z zamudnimi obrestmi, mu povrne sodne stroške, plača odškodnino za čas, prebit v bolnišnici, v zaporu in na sodišču in določi pravično odškodnino za prestane bolečine, skrbi in strah. Predlaga tudi, naj ministrstvo ugotovi, da je Ivan Kepec eden prvih borcev za svobodno Slovenijo in naj ga predsedniku republike predlaga za odlikovanje z redom Zlati znak svobode Republike Slovenije. Kaj dodati k temu? Ivan Kepec je bil očitno "petelin, ki je zapel malo prezgodaj", v času (navideznega) bratstva in enotnosti, ko je pozivanje k samostojnosti in neodvisnosti Slovenije veljalo za najhujše kaznivo dejanje, /a to, kar se je kasneje, po slovenski pomladi in prvih večstrankarskih volitvah tudi uresničilo, je bil kaznovan in se danes, gledano skozi očala samostojne in mednarodno priznane Slovenije, zdi kot nesmisel. Odlikovanja si pripenjajo tisti, ki so šele nekaj let kasneje kot Kepec upali pozivati k razdružitvi ali odcepitvi od Jugoslavijo. KOMENTAR Bosansko, ironično in tragično "Pravzaprav je naša lepa Bosna ena sama velika ironija; vsaj jaz jo gledam tako. Tako je, na priliko, precej smešno in nenavadno, kajne, da je, čeprav so bili Slovani svoj čas največji sovražniki islama in so se tisoč let bojevali z njim, Bosna - ta čisto slovanska dežela - zdaj ena najmočnejših postojank pravovernega islama. Reforme Kemal paše niso segle sem. Tukaj v Jugoslaviji je na stotisoče Muslimanov, ki so v starem pravovernem smislu boljši muslimani od večine Turkov v Turčiji.. Sarajevo je mesto, ki je izredno polno ironije. Tukaj se je tako rekoč pričela velika vojna, ki je povzročila velike spremembe v svetu, Rusija je postala boljše-viška, Avstrija se je razsula, Italija je postala fašistična, Nemčija ima Hitlerja, Turčija Kemal pašo. Nastalo je več novih držav, vštevši Jugoslavijo. Amerika je doživela strašno gospodarsko krizo. In tako dalje. Toda na tej planoti, ki jo z vseh strani obkrožajo griči in gore, je Sarajevo ostalo v bistvu isto, kot je bilo leta 1914. Gornje besede so iz knjige Vrnitev v rodni kraj (1934), ki jo je po svojem obisku v Jugoslaviji napisal Louis Adamič, ameriški pisatelj slovenskega rodu in je bila tedaj v Ameriki prava uspešnica. Američanom je odkrila nadvse zanimivo in nekoliko ironično deželo iz starega sveta, nam pa še danes pomaga v poskusu razumeti tragedijo, ki se 60 let pozneje dogaja v tej isti deželi. Navedene besede o Bosni je pisatelju izpovedal njegov sobesednik, Bosanec z imenom Omar Ha-dži Alič. Razlolil mu je tudi, kako je njegovo, za tujca nekoliko ironično ime nastalo: Omar je bilo ime njegovemu staremu očetu; ime Hadži si je prislužil, ko je opravil svoj hadž, romanje v Meko; Alija, njegovega davnega turškega prednika, pa so poslovanili v Aliča... Miha Naglic Poslovanjem musliman je nato poamerikanjenemu Slovencu razložil še nastanek in pomen Sarajeva: "Temelje za razvoj Sarajeva do njegove sedanje oblike so položili v srednjem veku, ko so naši muslimanski predniki napravili iz tega kraja prednjo stražo islama zaradi njegove strateško ugodne lege v gorah. Da so začeli tedaj graditi tukaj veliko mesto, je bilo čisto pravilno z gledišča srednjeveškega mohamedanstva, zdaj pa to nikakor ni več nujno, saj smo odrezani od velikega muslimanskega sveta na Vzhodu in so naše potrebe čedalje bolj družbene in gospodarske v zahodnem smislu; z vsakim dnem postaja očitneje, zlasti odkar se je začela svetovna gospodarska kriza in je celo turizem pričel upadati, da nas je tukaj gori preveč..." To, kar je veljalo že 1933, velja danes še bolj: da so namreč proti zahodu, v srce Evrope pomaknjeni Muslimani moteč dejavnik in da jih je preveč! S to ugotovitvijo se posebno dejavno strinjajo njihovi najbližji sosedje, Srbi in Hrvati, ki so vrh tega (cankarjansko rečeno) njih bratje po krvi in jeziku in tujci po kulturi. Tiho pa z njo soglašajo (mo) tudi bolj ali manj oddaljeni opazovalci teh tragičnih dogodkov. Sicer ne bi dopuščali, da pravoslavni in (v zadnjem času tudi) katoliški Jugoslovani pobijajo svoje mu- Koalicija na preizkušnji: slimanske brate, kot da bi bili živali Vse bolj očitno postaja tisto, 0 čemer se naskrivaj govori U dolgo: Srbom in Hrvatom 0 predvsem za to, da si Bosno razdelijo! Muslimane, katerih na očeh sveta ne morejo kol pokončati, pa so stisnili v nt' kakšno islamsko enklavo sre» balkanskih gora, v kateri naj** množijo in r ihta jo, kakor vedo in znajo, vendar pod budnijn nadzorom ("zaščito") t.i. civiliziranega sveta. V ta namen si lahko izrabi tudi načrt, ki sta i* zasnovala diplomata Vance tfi Owen. Take namene potrjujejo poročila, da se srbski in hrvaš*1 politiki in generali vsepogosteji sestajajo in dogovarjajo. Svojo vlogo v zadevi pa imamo tud* Slovenci- vlogo nekakšnega po*' rednika. Obilno govorjenje o "Evropi" ne more prikriti nm vpletenosti v balkanske zadevi Nikola Pašič, prototip srbskeg* političnega lisjaštva, je svoj & izjavil, da stoji Jugoslavija t? dveh stebrih, od katerij je prvi v Beogradu, drugi pa v Ljubljani-(Tega, da je nanju položen" težka traverza, ki pritiska Hrvate, sicer ni omenil, se P", razume!) Ko smo Slovenci svoj steber spodmaknili, je traverz" padla in pomečkala najprej m Hrvaške, nato pa še Bosno. Je že tako, da se zgodovina Z" ene dogaja kot ironija, za drug? pa kot tragedija. Sodelovanj* Slovencev v bitki pri Sis^f (1593) in odločilna vloga, ki)° je v njej odigral Andrej Tur jam s svojimi kirasirji, je naredi'0 konec turškemu vpadanju ' naše dežele. Slednje je bi'0 zanje prava tragedija. Ironij" pa je v tem, da se 400 let P0' zneje zavzemamo za islam**6 potomce tedanjih napadalci* Časi se res spreminjajo! S'cer pa je vprašanje, kdo je dan(S, bolj evropski: Turki in njihav slovanski dediči v kulturi slednjih bratje po krvi in jeii' ku?!. f/7 Najdaljša slovenska politična nadaljevanka z imenom Hit -Vis še vedno polni strani dnevnega časopisja in kaj malo verjetno je, da bi se pred poletjem končala. Ne nazadnje tudi zaradi tega, ker za novinarje prihaja čas tako imenovanih kislih kumaric, zato se bodo še toliko vestneje zakopali med gore gradiva, ki v sebi skriva množico raznovrstnih, predvsem pa še neodkritih afer. Zdaj Že lahko rečemo, da še noben politični spopad ni toliko obremenjeval vlade, parlamenta in predvsem strank, stvari pa znajo biti še bolj zapletene, saj se uresničujejo napovedi o tem, da bodo v spore posegli tudi Italijani. To pomeni, da bo Zgodba Hit - Vis dobila mednarodne razsežnosti, še bolj neprijetno pa bo to, da so v naše notranje zadeve spet potegnjeni sosedje, s katerimi imamo probleme zaradi meje, hkrati pa smo jim pred kratkim že namenjali pomembno mesto v prisluškovalni aferi. Tako ni čudno, da o italijanski dimenziji afere Hit že piše časopis II Piccolo, ki navaja, da namerava njihov drtavljan Bruno Sacco lotiti direktorja Hita Danila Kovačiča in mu pri tem očita izsiljevanje in />/1-;i manje podkupnine. Vsakič, ko se pojavi nova slovenska afera, se zgodi, da v določenem trenutku uide kontroli naše politike, čeprav je doslej na koncu skoraj vedno prišlo do političnega kompromisa. V nobenem primeru pa vse, kar se dogaja v zvezi s Hitom in Visom, ni dobro za sedanjo koalicijo, ki je po nekaterih informacijah že močno načeta. Tako naj bi po pisanju Republike Janez Janša zaradi spora glede Marko Jenšterlc odkupa vojaških stanovanj predlagal zamenjavo ministra Mihe Jazbinška. V tistem trenutku, ko pa bo odšel prvi minister iz sedanje koalicije, se bo začela sesedati tudi sama vlada. Pri tem ne smemo pozabiti, da je Janša le v Demosu prvi zahteval kadrovske spremembe, na koncu pa je ta skupek različnih strank popolnoma razpadel. Če je verjeti napovedim o motnih političnih scenarijih, naj bi bila nova vlada brez liberalnih demokratov in Združene liste, kar sploh ni izključujoče, saj predvsem krščanskih demokratov (zaradi njihovih izkušenj z LDS v preteklosti) do sedanje koalicije ne vete nikakršno ljubezensko, ampak čisto pragmatično razmerje. Uresničitev takšnega scenarija bi bila lahko verjetna tudi, če si pogledamo vpletenost in aktivnost posa meznih političnih struktur v omenjene afere. Najhujši spopadi so potekali med LDS in demokrati, medtem ko so se desne stranke v glavnem drlale v ozadju, še posebej j>a krščanski demokrati, ki iz te dokaj mirne pozicije le opazujejo potek dogodkov in vanj bistveno ne posegajo. Za to tudi nimajo poStonJh potreb, saj bi jim vsaka aktivnejša politika prej škodila kot koristila. Na koncu bodo najbolj pozinvri liki tisti, ki bodo najmanj utn* zani. Ker je tudi Janša v tokrat vlado prišel z izrazito pomoči krščanske demokracije in * ima sam do njih še nekaj (ne pozabimo; da je neka zahteval Peterletovo zamenja*1 na premierskem mestu) ob W ^ šnin scenarijih, ki se morda g slišijo precej neverjetno, nt bilo pametno le zamahniti roko nO-Slovenski politiki so šli v sj padih tako na nož, da se °°%L zadeve težko umirile brez "^Jjjj drugačne kombinacije. P°sl^L. SO začeli tudi po nizkih vr^ /j vih, sploh pa so znova potep na dan staro in dobro z'1" y. udbo, ki bo pri nas najh*1 ■ nedogled eden najpomenlbffl ših pokazateljev obnašanja P sameznikov v bivšem .viv'<'' , Prvič se je udba pojavila r Mihi Kozincu v zvezi z njtr** obrambo Vinka Levstika. krat so nekateri slovenski "' u trnki v javnem pismu izjavi'1' # je Šlo pri njegovem seznanja ^ udbe spogovori z Levstik*"" \, neetično dejanje, pa čeprav tem obveščal svojega ko* p Sicer pa sam dosje na udi* ^ ne more biti zadosten razt^f^ obtožbe sodelovanja v to S . Ijivo ustanovo. Dosjeji so trio dvojni in sicer o nadzirt> ter o nadzorovalcih. A Ker pa v Sloveniji Lli zamenjavi sistema nismo a-sj ^- razrešiti problema v zvez' * p ntvi udbe, bo to še naprej tili^. uttke ostala zlata jama za ^ nipulacije v njihovih spopadih Za stranski' opaZ * h e f>a bo veljalo, da je P"1''!^1 krizi tedaj, kadar M '"'.^f* argumenti" začnejo pojavi} naših aferah. fctek,21.majal993 POSU IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 19.STRAN • GORENJSKI GLAS Genova Kompasovih stavb na Ljubelju Kmalu nova brezcarinska prodajalna Ljubelj, 20. maja - Od 10. aprila je odprt nov Mejni turistični ser-s Kompasa na Ljubelju, kjer pospešeno grade tudi novo brezca-"sko prodajalno. Kot je napovedal vodja MTS Franci Neme, naj Jo predali namenu najkasneje 17. junija. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA STATISTIKO AKTUALNI PODATKI Povprečne plače v podjetjih in drugih organizacijah v Republiki Sloveniji, marec 1993 Poleg nove menjalnice in špedicije Kompasa in Interevrope je Ima*1 meJne8a servisa tudi restavracija, ki lahko sprejme 62 ^. 'skovalcev v notranjosti in 24 na terasi. Po odprtju prostorov, y .^c'a v eni izmeni šest Kompasovih gostincev in vsaj eden v j 'nJalniško-špedicijskem delu, so poskrbeli še za zunanjo uredi-^ s senčili, reklamnimi napisi in cvetličnimi nasadi. V teh dneh sto* 3 ^c naPc'Java toplovoda od nove brezcarinske trgovine, ki 2jj "a prostoru nekdanje restavracije. Obnova te stavbe gre po ^lih; do konca maja naj bi sklenili gradbena dela in objekt tu- °Premili, do sredine junija pa naj bi končali tudi zunanjo ure-. ,ev- Datum odprtja trgovine je odvisen prav od tega, v vsakem y tieru pa bo prodajalna na voljo kupcem najpozneje 17. junija. stari in novi trgovini bo zaposlenih skupno 24 delavcev Kom-Pasa- • S. Saje BRUTO MAREC 93 SIT NETO MAREC 93 SIT SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 71.411 65.088 94.014 SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 43.916 40.303 56.832 BRUTO MAREC 93 SIT NETO MAREC 93 SIT SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 70.990 64.804 93.991 SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 43.576 40.069 56.615 BRUTO INDEKS MAREC 93 NETO INDEKS MAREC 93 FEBRUAR FEBRUAR 93 SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 96,9 99.0 90.9 SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 97,0 99,0 91,0 Vir: Zavod Republike Slovenije za statistiko KOLIKO JE VREDEN TOLAR-. BORZNI t POSREDNIKI /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko Centr i igrač t — 5JH 20. maja - Izolska tovarna igrač je zadnja leta izvažala kar odstotkov izdelkov, zdaj pa se spet bolj ozira na domači trg, saj "»eravajo v večjih mestih - tudi v Kranju - "Mehano-lande", če-Qr b' lahko dejali "centri igrač". Etn^' Mehano-land bo junija zaživel v bežigrajski blagovnici q ona v Ljubljani, nato jih bodo postopoma odprli tudi drugod. pr^tri igrač potrebujejo vsaj 150 površinskih metrov trgovskega ^od°ra' saJ je potreben tudi prostor za otroško igralnico in za ti Sejalce. V manjših, zasebnih trgovinah pa nameravajo odpre-"""i Mehano-lande". Upravni odbor dela naprej Kranj, 20. maja - Upravni odbor sklada za razvoj malega gospodarstva, ki mu predseduje Franc Golija se je sestal 13. maja in glede na zaplete pri imenovanju novega upravnega odbora s tem dal vedeti, da nadaljuje z delom. Za razvoj malega gospodarstva je letos v državnem proračunu predvidenih 800 milijonov tolarjev, ker naj bi bila uporabljena za jamstva bančnih posojil malim podjetnikom in nadomeščanja dela obresti, bi letos v malo gospodarstvo lahko vložili dobrih 65 milijonov mark. Upravni od- ^l'iiiiii'jiiili't i..... SKB BANKA 0.0, SKB banka odslej tudi na Bledu ^KB banka je bila s poslovanjem za občane na Gorenjskem navzo-a že dve leti, od 1. julija lani pa je s pripojitvijo Alpetourove inter-* banke tudi s poslovanjem za podjetja. Poslovna enota Gorenj-*a ima zdaj sedež v Škofji Loki, jeseni pa ga nameravajo preseliti Kranj, v spodnje prostore hotela Creina. ke poslovna enota SKB ban-I na Gorenjskem je slabem doh Uspe,a med podjetji pri-1 Sf 350 komiten,ov ,er 'Ud Oortnikov Naraslo je Evropi ne prenese. To se drugim kaže tudi v tem, da J vlada dovolila uvoziti veli" količine mesa po nizkih cctiajj Meso zaradi tega v trgovinah^ bilo nič cenejše, razliko pa pobrali trgovci in predeloval^ industrija. Uvoz bi sc verjet11 še nadaljeval, če ne bi 1*1 zaprli zaradi zapleta s slinavlC in parkljevko. C. Zaplotnik Občinska vlada zavrača pobudo lovskih družin Ruševec še varen pred streli radovljiških lovcev Ruševci bodo na območju radovljiške občine lahko brezskrbno peli še do 26. maja, ko bo o pobudi lovski družin, da bi preklicali popolno zaščito in dovolili lov, odločala občinska skupščina. ponavadi streljajo najmočnejše in preživetje najodpornejše živali. SamO \' da je lov na ruševca dovoljen v nekateri sosednjih občinah, po mnenju zavoda Radovljica, 17. maja - Ko so člani radovljiškega izvršnega sveta na ponedeljkovi seii odločali o tem, kaj predlagati občinski skupščini: ali sprejeti pobudo lovskih družin iz radovljiške občine in med 1. majem in 15. junijem dovoliti lov na ruševca ali jo zavrniti, so sc štirje člani vzdržali, med njimi tudi občinski kmetijski minister, ki tudi sicer na seji ni hotel (javno) povedati svojega stališča; večina pa jc menila, da lani sprejetega sklepa o popolni zaščiti ne bi spreminjali in da naj bi veljal tudi letos. Skupščina bo o predlogu izvršnega sveta odločala na zasedanju 26. maja, (najmanj) do takrat pa bo ruševec na območju občine varen pred streli lovcev. Uprava za gospodarske in družbene dejavnosti je za tokratno sejo pridobila dovolj mnenj in stališč strokovnih organizacij pa tudi društev in političnih strank, tako da je izvršni svet imel za odločanje dovolj argumentov za zaščito in proti njej. Še letos republiška uredba o zavarovanju živalskih vrst? Republiško ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo navaja, da že nekaj časa pripravljajo uredbo o zavarovanju živalskih vrst, s katero bodo med drugim zavarovali tudi ruševca. Razlog, da uredba še ni sprejeta, je v tem. da jim doslej ni uspelo rešiti nekaterih vprašani o pristojnosti in drugih praktičnih problemov; vseeno pa upajo, da jo bodo sprejeli še do konca leta. Čeprav lov ni glavni krivec za upadanje števila ruševcev in za oženje njegovega življenjskega prostora (to so predvsem spremembe in posegi v okolje), se na ministrstvu zavzemajo, da bi ga v radovljiški in tudi v vseh sosednjih občinah popolnoma zaščitili, kot so ga, denimo, tudi v Triglavskem narodnem parku. Lov v času svatovanja (razmnoževanja) je tudi v nasprotju z mednarodnimi konvencijami, še zlasti z bernsko, ki po odločitvi parlamenta od marca 1990. leta velja tudi na slovenskem ozemlju. Ruševca bolj kot lov ogroža nemir Kot navajajo v republiškem zavodu za varovanje naravne in kulturne dediščine, je ruševec v Rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst Slovenije med ranljivimi vrstami, kar pomeni, da še ni (močno) ogrožen, vendar je verjetno, da bo v bližnji prihodnosti to postal. Ker je Slovenija tik pred tem, da podpiše in nato tudi ratificira bernsko konvencijo, bo morala tudi za ruševca uveljaviti varstveni režim, ki bo zagotavljal njegov nadaljnji obstoj. V kranjskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine sc strinjajo, da ruševca bolj kot lov ogroža nemir - izletništvo, planinstvo, nabiranje gozdnih sadežev, vendar sc kljub temu zavzemajo za prepoved lova, pn katerem gre po njihovem mnenju zgofj za lov na trofeje in za lov zaradi lovskih užitkov Razlage, da lovci streljajo lc tiste živali, ki bi sicerpropadle zaradi naravne selekcije, so po njihovem mnenju neutemeljene. Nasprotno: lovci zaradi lova na trofeje more biti glavni argument, da bi zašči^ preklicali tudi v radovljiški občini Društvu za opazovanje in proučevanj. Fitic Slovenije ugotavljajo, da nekate ovci podatke o številu ruševca napihuj.fl jo glede na trenutne ekonomske prestižne interese; sicer pa predlagaj ' da bi trajno zavarovali vse sedanje K'v vrste ptic, razen fazana in mlakarice. Ukrep ni učinkovit, če velja le z* eno ali dve občini ni Zeleni Gorenjske so zaprepaščcni predlogi in pritiski amaterskih '°vs" oigam/acij, da hi njeni člani ponijali tudi med razmnoževanje Zaskrbljeni so, da Slovenija predst**TJ najjužnejši življenjski prostor ruševca da jc že izginil v Bosni in Hercegovim ■ na Hivaškcm. Menijo, da je lov 11 ^ "nepotreben prestiž", in predlagaj*'. ^ naj ga gredo tisti, ki si želijo ln>!< \o. ^ c no, kjer je lovni Lovske družine ||M razvit. Lovske družine iz radovlj-- ( občine zagotavljajo, da se Števil*0 ^. ruševca ne zmanjšuje, ampak eelo ^ rašča, in da bodo gospodarile tako, d ^ bo ohranil. Menijo tudi, da P0?0^ zaščita povzroča škodo lovnemu tur'ž $ in da je ukrep neučinkovit, če velja *c eno ali dve občini. C Zaplotnik > UREJA: Vilmi Stuiovnik SLOVENSKI VESLAČI SO V TOREK PRIPRAVILI SVOJO PRVO TISKOVNO KONFERENCO Majhna ekipa z velikimi rezultati Blejski veslači so z lanskima prvima medaljama za Slovenijo na olimpijskih igrah naenkrat postali eni najpopularnejših jjlovenskih športnikov, zato so sklenili, da bodo s priložnostnimi tiskovnimi konferencami večkrat spregovorili o svojem de|u, treningih in tekmovanjih - Članska reprezentanca se od lani ni spremenila, najpomembnejši letošnji nastop blejskega dvojca in četverca pa bo svetovno prvenstvo. B|«l, 18. maja - Nekakšna otvoritev letošnje veslaške sezone je bila prvomajska regata na Bledu, ki je bila pred leti pregled pripravljenosti yseh jugoslovanskih klubov, letos pa je bila zaradi neudeležbe le-teh '"očno okrnjena. Naši veslači so se nato udeležili dveh mednarodnih re-po nastopih in testiranji doma pa ugotavljajo, da je solidno (celo ^•'o bolje kot lani) na sezono pripravljen dvojec brez krmarja, nekaj rt še pa polovica četverca brez krmarja. Vendar pa bo z dobrim delom 0 glavnega cilja sezone, svetovnega prvenstva, ki bo konec avgusta in v **Cetku septembra v Roudnicah na Češkem, moč še vse nadoknaditi. . Čeprav do sedaj veslači niso Pripravljali posebnih tiskovnih *°nferenc. so pri Veslaški zvezi Avenije sklenili, da zaradi zani-manja za njihovo delo in načrte. Pripravijo prvo tiskovno konferenco. Ta je bila v torek zvečer -*Je drugje kot na Bledu, prostor klepet pa so veslačem "posodi-" v Vili Bled. . Po uvodnih regatah smo skle-n'li, da četverec brez krmarja ostane v enaki zasedbi, kot je na-SjjjPal lani, to je: Sadik Mujkič, ^»šo Mirjanič, Jani Klemenčič in "J'hta Janša, prav tako ostajata i uPaj v dvojcu brez krmarja Iz-°* Cop in Denis Žvegelj. Naj ob tem omenim še ekipi, ki nista v A selekciji in jim pravimo kategorija B članov. Tudi ta dva čolna ima možnost nastopati za absolutno kategorijo. To je dvojec brez krmarja z Ljubljane - Gregor Geršak in Jošt Dolničar ter skifist Iztok Butina iz Izole v kategoriji lahkih veslačev," je letošnjo A selekcijo veslačev predstavil trener blejskih veslačev in predsednik veslaške sekcije pri Veslaški zvezi Slovenije Miloš Janša. Kot je tudi povedal, si veslači želijo, da ponovijo rezultate iz lanske sezone, kar pa ne bo lahko, saj je konkurenca močna, vedno znova pa lahko preseneti- jo nove ekipe. To so okusili že na prvomajski regati v Italiji, ko je dvojcu na dveh tekmah enkrat prvo mesto odščipnila ameriška posadka. 'Testi na vodi so pokazali, da so veslači pripravljeni tako ali celo malo bolje kot lani ob istem času. Udeleževali se bomo vseh pomembnejših regat. Vrhunec sezone, ko bo treba biti najbolje pripravljen, pa bo v svetovno prvenstvo v Roudnicah na Češkem. Čeprav so naši veslači Kot je povedal novi predsednik Veslaškega kluba Bled Franc Čop, bi za delo in materialne stroške kluba potrebovali letos okoli 400 tisoč nemških mark, na razpolago pa imajo približno tretjino tega denarja, ki ga dobijo od države. Sponzorji pa se kljub njihovim velikim uspehom ne odločajo za sodelovanje s klubom. Najpomembnejša veslaška prireditev letošnje sezone pri nas bo mednarodna blejska regata, ki bo /2. in 1S. juniju. Čeprav nekaj ekip, ki so pred teti sodelovale na tej regati (pred dvema letoma in lani je bila zaradi vojne močno okrnjena), ie ni potrdilo udeležbe, na Bledu pričakujejo najmanj 40 tujih veslačev. vse zadnje sezone osvajali po kakšno kolajno, je težko reči. da jo bodo tudi letos na svetovnem prvenstvu, vendar pa se bomo za to prav gotovo potrudili, saj možnosti so," pravi trener Miloš Janša. Svetovno mladinsko prvenstvo (od 4. do 8. avgusta) pa je tudi glavni cilj letošnje veslaške sezone naših mladincev, kjer pa blejski klub letos nima svojega reprezentanta. • V. Stanovnik Teniški navdušenci so v selcih zgradili dve novi peščeni igrišči S PROSTOVOLJNIM DELOM JE MOČ MARSIKAJ NAREDITI ^'c*. 15. maja - Minuli konec tedna so se tenisači - rekreativci zbrali "teniških igriščih v Selcih in hvalili novo pridobitev. Zanjo pa so do-'čini morali pošteno pljuniti v roke, saj za izgradnjo dveh teniških Rrišč žrtvovali več kot štiri tisoč delovnih ur. Seveda pa jim je novo-j^'dnja uspela s pomočjo številnih podjetij iz škofjeloške občine, pose-"•J '* Selške doline. Selške doline. . , D« njihovo delo in gradnjo v 1 ^ a s i h cenijo in podpirajo tudi * "Hčini, so s svojo prisotnostjo ^ Pozdravnimi besedami na so-"'ni otvoritvi dokazali tudi žu-J*J Peter Hatvlina, predsednik iz-'Vj.a sveta Vincencij Demšar in M*retar Športne /ve/.e Janez Na-c-.j Denarja za gradnje je v ob-l ' Vse manj. ko pa se odloča, ■ .^.vložiti, pa so ponavadi špor- |*J na zadnjem mestu n Pred štiri leti smo sc v Šport-društvu odločili, da tudi v y 'C|n postavimo teniško igrice. I '/'ju in okolici je bilo vse več ijpSkih navdušencev, v vsej Sel-|i" dolini pa jc bilo le eno teni-*" igrišče v Železnikih Iako l " prej igrali tenis kar na ro-l^ietncm igrišču, na asfaltu tla i naCr,ov;,nJc gradnje pa sc J*lednje leto ustavile poplave Mam je odneslo most preko n |c,ce, nogometno in rokomet-Dl 'Krišče je bilo popi avl je no, po- kod no JC ml° lucl1 /cmlJ'ščc, j Cr smo načrtovali izgradnjo Cn teniških igrišč. Zato smo potem morali zemljišče nasuti in /graditi protipoplavni zid okrog igrišča, kar je vse skupaj še podražilo. K sreči smo naleteli na veliko razumevanje tukajšnjih podjetij, posebej Domcla. ki nam je obljubil denar, seveda v primeru, da imajo njihovi delavci možnost igranja na enem od igrišč. Tako smo se sedaj dogovorili, da imajo eno igrišče v uporabi oni, drugo pa jc za vse ostale," je povedal predsednik gradbenega odbora Marko Lotrič. Sicer pa so pri izgradnji teniških igrišč v Selški dolini ali /. denarjem ali z materialom pomagala vsa podjetja in zasebniki, poleg Domcla pa je največ pomagalo trgovsko podjetje Loka. Precejšen del denarja jc Športno društvo zbralo z organizacijo veselic in srečelovov, pri tem pa so spet pomagala številna škol jeloška podjetja Z novima teniškima igriščema je rekreacijski park Rovcn začel dobivati končno podobo, za njegovo ureditev pa jc gradbeni odbor porabil 103 tisoč nemških i^i^i^K^HHa1lBa8GaPWrW P§PP 1 k! sL /T T K I H 1 rj b . -t ** 1 - .1 Novi teniški igrišči v Selcih sta plod dela številnih športnih zanesenjakov in pomoči domačih podjetij, posebej Domela. Foto: G.Šinik mark. Teniški navdušenci so opravili več kot štiri tisoč prostovoljnih delovnih ur, največje breme pa je prevzel gradbeni odbor na čelu s predsednikom Markom Lotričem. predsednikom Športnega društva Branetom Ber-toncljem, nekdanjim predsednikom Francem Rantom, in Branetom Ravtarjem, za finance pa je skrbel Franc Rakovcc. • V. Stanovnik y petek Start saturnusa ■*<.■ ti ■ ,x .x . I (III J ' l i i i f . i i ' i i v . i r. i J j t i i i i ■ i i l UMI VI" ■ "T ' M.('"cv Vsc boljšega Kranjčana Mirana Slrikovica iz iste ekipe. • ^ANJSKI HOKS VODILNI V SLOVENIJI V KUČANE IN BISTRICO PO KOLAJNE (•i,„r*l,i> 2i. maja Kranjski boksarji odhajajo danei ni mladinsko in lUtr'"*0 državno boksarsko prvenstvo v Poljčanc, kjer bodo danes in ||tj '"'''ilin.ilni m polfinalm boji, finala pa bodo \ nedeljo v Slovcn-([)C ls,rici. Tja gredo kot l.ivonti in predstavniki trenutno najmo-r'** Sp'il '>l,ks'Hskega kluba v Sloveniji, čeprav ne bo najboljšega Bo-vvii u',,r'ča (srednia kategori|a), ki ima poškodovano toko Na pi k«v . v" bo 9 boksat |e\ iz K i a n j.i mladinca Denis Smiljanič (poltcž-v»t(J n> Andrej £M|i0 (vdter) ler člani Branko Kušlakovič (lahka), Kd-'"'^ (polte/ka), Rido Bašovič (srednja), David Justin (težka), lH»vi*Mi^" Oplanlč (bantam), />one Drobež (polvelter) in Safel Bega »j. vtiperteika) Kranjska odprava računa na pel finalov in,./1111ski Koks se uveljavlja v mukah in težavah privl predsednik v, j** kranjskih boksarjev Dušan Cavič. "Verjetno sem edini \ drli °srni| Sl'"' "'' predsedništvu in trenerstvu tudi financei kluba V lrCn| '"esecih delovanja smo organizirali v Kranju žc tri revije. Za \) "P 11,1 hodniku dvorane na Planini plačujem 200 mark mesc-I0qq'"tipno pa &cm za napredek kranjskega boku potroiil le blizu Hivy '1,i,rk športna /veza nas uvršča med rekreativec in zato ne do-bo u ° dotacij kot tekmovalni športi. Jeseni bomo šli v ligo, knr nas tlij* ">ti|n mct| tekmovalne športe, to pa bi moralo spremeniti tudi Wr|l 11 l>M lin.iiHiranju Cc |C cilj Slovenije, da se uvel|.ivi tudi s l Crn Iv ' "u*mm" da smo vredni podpore tudi zato, ker se v cvrop ^'rtku °^SU l,vo|lav "n" kot nekateri drugi športi, pri katerih sta , Kr„rcntil 1,1 kakovosl v I viopi veliko hujši kol pri boksu" '!l,|skl boksai |i so posebej hvaležni zdravniku dr Mar ur Kocjan ' Ikrbi za redne Zdr.iv n .le boksarjev • J. Košnjek GORENJCI IMAMO SE H NEGA PRVOLIGAŠA V KANADO ZA NAGRADO Kranj - Štiri kola pred koncem tekmovanji v drugi slovenski mladinski ligi je vse znano: CREINA - Dolnov jc prvak! Devet točk prednosti pred Piranom, deset pred Zarico, nobenega poraza, doslej so eno ločko oddali lelos le v Sežani. Gre za generav i JO, ki |c OSVOJill pionirsko, kadetsko in mladinsko (Mvenslvo Gorenjske, bila kadetski prvak države in ima v svojih vrstah štiri stalne ali občasne reprezentante. V Klubu so bili veseli povabila muka s PiimskovcL'.a, zdaj po slovneža, Darka Kristana in sc bodo julija udeležili velikega no Izlet na stol Kranj, 20. maja - V društveni pisarni PD Kranj le zbirajo prijave za pohod na Stol, ki bo 29 maja 1993 Odhod bo ob 6. uri izpred hoteli Crtl na, na izletu, ki ga bosta vodila Jože Trilar in Peter Lcban, pa bo 4 ure hoje do vrha gore. Priporočajo planinsko obutev in ji.ilu || • S. S. gometnega turnirja v Torontu (Kanada). Tja pridejo moštva iz obeh Amerik, Evrope, Kanade in gre za enega večjih takih turnirjev na svetu. 'To je nagrada za te fante, za njihovo vztrajanje in trdo delo. Seveda si bodo lep del stroškov plačali sami, ostalo akcijo |>a vodijo starši, kjer so pose-hcj aktivni Boris Zdešar, Bojan Božič in Brane Bizjak. Mi bomo seveda do konca prvenstva odigrali resno in športno, a že preizkušali prihodnjo, novo generacijo mladih igralcev. Julija načrtujemo priprave v Bohinju, v prvi slovenski mladinski ligi pa želimo poseči v boj za vrh. To so na ši igralci sposobni, "nam je povedal trener in tvorec uspehov te generacije Stane Kodele. V klubu so ponosni na svojo mladino, prvoligaški status pa bodo na eni Od tekem dostojno proslavili. ŠVICARSKI JADRALNI PILOTI SE BODO ŠE VRAČALI NA BLED Računalnik za leski alpski letalski center Lesce, 19. maja - Od prejšnje sobote, 8. maja, do te sobote, 22. maja, so gostje Alpskega letalskega centra v Lescah švicarski jadralni piloti. Švicarski nacionalni aeroklub je takšen jadralni tabor pri nas pripravil že desetič, zato so ob letošnjem obisku pripravili tudi nekaj slovesnosti. Prva je bila prejšnji torek na letališču v Lescah, druga pa nekaj dni kasneje v blejskem hotelu Golf. Letošnjega tabora se udeležuje dvajset pilotov z osemnajstimi letali in spremljevalci, tako da je te dni pri nas več kot trideset gostov iz Švice, ki pa so seveda večino dneva v letalu ali na leškem letališču. Iz zraka imajo priložnost opazovati vso Slovenijo, njihovi preleti pa segajo daleč v notranjost Avstrije in Italije, ter celo v bližino Švice, kamor po lanskem uspehu enega njihovih pilotov, letos sicer ni uspelo poleteti še nobenemu. Da so švicarski jadralni piloti pri nas zadovovoljni, samo po sebi govori dejstvo, da so letos že desetič prišli na Bled in v Lesce, že deseto leto pa so gostje blejskega hotela Golf. Tako so prejšnji teden v hotelu pripravili tudi slovesnost, na kateri so se tako osebju • hotela kot vodstvu Alpskega letalskega centra zahvalili za sodelovanje. Alpskemu letalskemu centru pa so podarili računalnik. • V. Stanovnik Švicarski jadralni piloti so te dni gostje Alpskega letalskega centra, že sedaj pa so se dogovorili, da k nam pridejo tudi prihodnje leto. Foto: G. Sini k USPEH DVEH LESKIH JADRALCEV - Minuli torek sta dva leska jadralca z jadralnim letalom opravila dva več kot šeststo kilometrov dolga preleta. Miha Taler je letel 630 kilometrov, Boštjan Pristavec pa 650 kilometrov. Letela sta proti Švici, nato pa nazaj preko Maribora. Vabila, prireditve Turnir za mlade nogometaše - Športno društvo Brezje pri Tržiču vabi vse mlade nogometaše starosti do 15 let na turnir ekip v malem nogometu, ki ga bodo na igrišču na Ježah pripravili v soboto, 22. maja, z začetkom ob 14.30 uri. Ekipe najmanj sedmih nogometašev se morajo prijaviti pol ure pred začetkom turnirja na igrišču. Prijavnine ni! V nedeljo, 23. maja, pa bodo Brezjani pripravili še ženski turnir v odbojki. Začetek turnirja, ki bo na zunanjem igrišču za Domom družbenih dejavnosti, bo ob 15. uri. Tudi za ta turnir se boste prijavili na igrišču, prijavnine pa tudi tu ne bo. • J. Kikel Občinsko.prvenstvo v trojkah - Komisija za športno rekreacijo pri ŠZ Tržič bo organizirala občinsko prvenstvo v balinanju v trojkah, ki ga bodo na balinišču na Ravnah izvedli člani ŠZ 5. avgust iz Tržiča. Začetek tekmovanja bo 24. maja ob 16. uri. Prijave bodo sprejemali pol ure pred začetkom tekmovanja na balinišču ob vplačilu 300,00 tolarjev. Sistem tekmovanja bo odvisen od števila prijavljenih ekip. Za najboljše so pripravili častna priznanja, rezultati pa bodo veljali tudi za točke v Delavskih športnih igrah 1993. • J. iriv*i Nogometni spored - Živila Naklo gostujejo v nedeljo v Ljubljani pri vodilni SCT Olimpiji. Tekma bo ob 16.30. Naklanci igrajo proti Olimpiji vedno dobro. Jelen Triglav Kranj igra v drugi slovenski ligi v nedeljo ob 16.30 doma z Gidosom iz Turnišča. V tretji ligi igra Zarica v soboto ob 17. uri doma z Jadranom, v Škofji Loki pa bo v soboto ob 17. uri gorenjski derbi med Jelovico LTH in Creino Dolnov. V slovenski mladinski ligi igra v nedeljo ob 14.30 Jelen Triglav iz Kranja v Ljubljani z Olimpijo. V območni mladinski ligi igra Zarica v nedeljo ob 14.30 doma s Solinarjem iz Pirana, Dolnov Creina gostuje v Renčah, Jeseničani pa pri Primorju v Ajdovščini. • J. K. Rokometni spored - V II. rokometni ligi za ženske ekipa Lokastara v soboto, 22. maja, ob 18. uri gosti kranjsko Savo. Pred to tekmo se bosta v Škofji Loki pomerili ekipi starejših deklic Lokastara in Save Kranj (ob 16.30). Lkipa Kranja doma igra z Olimpijo II. V III. rokometni ligi pa so pari: Radovljica Š. Bled - Šešir (nedelja ob 10.15), Loške smojke - Besnica, Preddvor Skala - Herbalife Storžič (danes ob 18. uri). Preddvor Info II. - Zabnica (nedelja ob 10.30). • V. S. Balinarski spored- V VI. kolu super lige ekipa Trate v derbiju kola doma gosti lanskega prvaka Brdo. Tekma bo jutri, v soboto, začela pa se bo ob 15. urt. V prvi ligi ekipa Primskovega jutri doma gosti Bičevje, 5. avgust gostuje v Postojni, Feroles Radovljica doma gosti Hrast, Huje pa gostujejo pri Transportu. Vse tekme se začenjajo ob 9. uri. • V. S. KONJENIŠKI KLUB ^ KOMENDA Pi vabi v nedelio, 23. MAJA, ob 14.30 " -M NA HIPODROM V KOMENDO, NA VELIKE KASAŠKE DIRKE. Po prireditvi veselica - igra ansambel "RADIUS". VABLJENI V KOMENDO! RadsportFABJAN VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroSkem ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE 2 Tet. 9943-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) I ODMEVI V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse. ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšali, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas. Mole Pijadeja 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi. Pravica... po domače Sem izseljenec, star 56 let. Pred 48 leti sem bil 8-letni begunček. Skupaj s starši in brati sem maja 45 zapustil domovino, ker bi nas drugače komunisti pobili. V družini smo pač gojili doslednost med prepričanjem, pričanjem in delovanjem. Kot zaveden Slovenec so naš ata odvračali tako Nemčijo kot komunizem. Kot predvojni slovenski župan na Jesenicah je naš oče takoj po zasedbi odstopil, ker ni hotel imeti nobenih stikov z okupatorjem. Veliko svojega časa je takrat posvetil pomoči v nemških taboriščih zaprtim Jeseničanom ne glede na njihovo politično opredelitev. Morda kateri od takratnih zapornikov še živi in če je mož na mestu, lahko o tem priča. Kmalu se je pojavila še druga nevarnost za naš narod, enako kruta kot okupacija in z izgledom, da jo daleč preživi: komunizem, pod pretvezo osvobodilne fronte, tudi temu se je naš oče uprl, ker pač ni mogel drugače: slovenskemu narodu je hotel le dobro. Kot ponosen Gorenjec je bil v obeh držah neomajen. Ko so Nemci zahtevali vpis v Volksbund, je bil eden od zelo redkih Jeseničanov / največ 3 (ni pomota, tri, kvečjemu 5) družine, ki jim slovenska zavest ni dopustila, da bi klonile pred nemško zahtevo. Vsi poznejši komunistični veljaki zgornje Gorenjske so pokorno ubogali nemški ukaz. Zaradi tega "prestopka" smo bili vsi prepričani, da nas bodo Nemci izselili, zato smo imeli do konca vojne vse, kar je bilo važnega in potrebnega -tudi izpiske iz zemljiške knjige - spokano, kar nam je prišlo zelo prav, ko smo morali po vojni bežati. Druge posledice te očetove odločitve, ki so bile Jeseničanom znane: Starejša dva brata sta s tem utemeljila zavrnitev vpoklica v nemško vojsko in mlajša dva se nisva smela vpisati v državno šolo, ker pač nisva bila pristaša nemškega rajha. Vsi drugi Jeseničani so seveda šolo lahko nemoteno obiskovali, med njimi tudi tisti, ki so jo herojsko pognali v zrak, s slovenskimi sošolci vred. Seveda je sedaj vsa dokumentacija v zvezi s Volks-bundom izginila, ker bi prene-katerim zaslužnim borcem vzbujala neprijetne spomine. Kot vem, ti borci - ex-Hitlerju-gend in ex-Volksbundarji - sedaj zavirajo vsako priznanje našemu očetu. Kar je po svoje razumljivo, saj je nasprotniku lažje odpustiti zločine kot pa to, da jih moralno nadkriljuje. Ker je bil oče ugleden meščan, priznan narodnjak, pošten in spoštovan javni delavec, je bil njegov odklon komunizmu hud trn v peti domačim partijcem, ki so se morali na vse križe izmišljevati različna hudodeljstva in izdajstva, ki naj bi jih oče zakrivil in katerim seveda noben Jeseničan ni verjel. A trn v peti boli in ga je treba odstraniti. Sam Bog ve, zakaj se jim do konca vojne to ni posrečilo. Morda so ga hranili za povojna ljudska sodišča... Maja 45 je bilo pa jasno, da si lahko le s potjo v begunstvo rešimo življenj*. In na to grenko pot se je oče napotil in jo, razočaran nad svojim narodom, leta 1972 tudi donodil. Ob koncu prejšnjega desetletja smo bili tudi mi, bivši begunci in sedaj enakopravni državljani različnih driav, najprej presenečeni in potem navdušeni nad hitrim razpadom komunističnih sistemov. Pričakovali smo, da se bodo zatirani narodi na svoji novo starih mestnih in vaških poti v svobodo kar najbolj jeder. temeljito otresli vseh komuni- Od gospe Magde Malovrh, ki je stičnih navlak. Zmotili smo se: vodja delavnic pod posebnimi predolgo je trajalo razkrojeva- pogoji sem izvedela, da so Ino delo uničujoče ideologije, prostori ustrezni glede na kva- Razjedeno telo lahko le počasi draturo in dostopnost za de- okreva in traja leta, da zopet lavce, neugodni pa zaradi zaživi v vsej popolnosti svojih potrebe po prenašanju materia- moči, razuma in zagona. Od la po stopnicah v 1. nadstropje, nove slovenske države, prvikrat Gospa Malovrhova poudarja, neodvisne, smo pričakovali tisti, da niso proti preselitvi v pri- ki smo jo morali po krivici meru, da bodo novi prostori zapustiti, da si bo uredila pra- ustrezni za delo. Gospod Vence vično zakonodajo, ki bo tudi Ambrožič, predsednik Društva skušala povojne krivice popra- za pomoč duševno prizadetim, ] KOMENTAR meni, da bi novi ustrezni prostori omogočili razširitev delovanja delavnic pod posebnimi pogoji na celodnevno varstvo. Tako bi lahko vanje vključili znatno več kot 12 oeb, kolikor jih sedaj del v delavnicah. To pa bi bila tudi razbremenitev za starše teh oseb. Zato komisija za iskanje novih možnih lokacij za delavnice pod posebnimi pogoji vztrajno dela. Do sedaj so obiskali že nekaj lokacij, vendar ni nobena popolnoma ustrezna. V interesu Sekretariata za družbeni razvoj in planiranje in odbora za prenovo starih mestnih in vaških jeder je, da bi se delavnice, kolikor je le mogoče, hitro izselile. Gospoda Erzno-Žnik in Potočnik poudarjata, da bi v primeru odprtja edinega slovenskega poštnega muzeja v škofji Loki, le-ta veliko pridobila na atraktivnosti za turiste. Poleg tega je starološki grad razglašen za kulturni spomenik prvovrsme kategorije in mu zato moramo dati vsebino, ki mu pripada. Delavnice, v katerih se odvija proizvodna dejavnost, pa to prav gotovo niso. Glede na to, da so v občinskem proračunu od leta do leta skromnejše finančne možnosti za vzdrževanje in obnovo kulturne dediščine, je pobuda sestavljena PTT podjetja več kot zanimiva. Republika Slovenija ponuja investiranje v celoti, zato pa morajo pravočasno pripraviti mesto lokacije, programsko prostorsko opredelitev deja-jr j i • i vnosti in ustrezne zahtevke za Kam z delavci pod plitev Pnontete. In za konec še mnenje g. Kosa, direktorja Centra slepih in slabovidnih v Stari Loki: "Dokler se ne najde ustrezen prostor, kamor bi se dejavnost delavnic lahko locirala, ne moremo prose pojavlja v'zvezi s'potrebo po štorov starološkega gradu dajati preselitvi delavnic pod posebni- komurkoli v najem. Tehniškemu viti, če se to sploh še da. Majhen del te poprave bi bila tudi . vrnitev zaplenjene imovine -tako imenovana denacionalizacija. Ne vidimo pa nobenega razloga, da bi jo prepustili plenilcem. Izbrali in pooblastili smo torej sorodnika, da nas zastopa pri denacionalizaciji očetovega imetja. Nismo si pa niti predstavljali, kakšen križ smo mu s tem naložili. Čeprav razpolagamo z vso dokumentacijo - ravno zato, ker smo jo imeli pripravljeno, če nas Nemci izselijo - mora hoditi od urada do urada in ugoditi najrazličnejšim in večkrat za lase privlečenim zahtevam. Ena teh nas je pa prav pretresla, ker dosega višek zafrkavanja in norčevanja: Na jeseniški občini moramo dokazati, da je bil naš ata, Valentin Markež, zadnji predvojni župan, rojen 11. 2.1894 na Jesenicah, sin Joža Markeža, posestnika na Jesenicah, rojenega 19. 1. 1844 v Bohinju, vnuk Jakoba Markeža, rojenega ra-vnotam 14. 4. 1809, brat bivšega zavodskega ekonoma Alojzija Markeža in brat lansko leto umrlega 95 let starega Jeseničana Joža Markeža - RES SLOVENEC! Izgleda, da so stare metode še zelo pri srcu nekaterim funkcionarjem Republike Slovenije, domovine vseh Slovencev. V imenu družine Valentina Markeža Franci Markež Argentina posebnimi pogoji v Škofji Loki? Ze nekaj let je star problem, ki mi pogoji. Le-te se nahajajo v starološkem gradu v Škofji Loki, v njih pa proizvodno dejavnost opravljajo osebe z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju. Ker je starološki grad označen kot kulturni spomenik prvovrstne kategorije in mu je glede na to potrebno dati primerno vsebino, se s problemom natančno ukvarjajo tri strani: 1. Center slepih in slabovidnih v škofji Loki, ki ima v lastni starološki grad in ga oddaja v najem, 2. Tehniški muzej iz Ljubljane, ki ima trenutno v najemu arugo nadstropje starološkega gradu in ima v teh prostorih urejen poštni muzej, ker pa so obstoječi prostori PTT muzeja premajhni, je interes Tehniškega muzeja iz Ljubljane, da pridobi še ostale prostore v gradu. Tako pridejo v poštev tudi prostori, kjer so trenutno delavnice pod posebnimi pogoji. V PTT muzeju naj bi uredili zbirko eksponatov s PTT področja. Tako nastane problem pridobitve nove lokacije za delavnice pod posebnimi pogoji oz. stavne, kjer bi v prihodnje muzju bomo dali prostore v najem za 25 let, ko bo rešena problematika delavnic pod posebnimi pogoji." Škofja Loka, 22. 4. 1993 Tatjana Jereb au perspektivi celodnevnega varstva Društvo za pomoč duševno prizadetim v škofji Loki te išče primeren objekt za preselitev. Je moralo priti do tragedije? Med skoki v Planici nič več alkohola Kranj, 13. maja - Smrt 15-letne ljubljanske srednješolke Helene Medved na športnem dnevu v Planici je sprožila vprašanje, na katero so bili prireditelji, policisti, zdravniki, ne nazadnje pa tudi pravi ljubitelji planiških skokov pozorni že vrsto let, vendar nanj niso bodisi znali, hoteli ali mogli odgovoriti; kako v športni Planici napraviti konec pretiranemu pijančevanju. Odgovor je zdaj tu, za Heleno, žal, prepozno. Dekle, odlična dijakinja, je v Planici, zibelki slovenskih smučarskih skokov in poletov, umrla zaradi zastrupitve z alkoholom in podhladitve. Alkohol so dijakinje res prinesle s seboj, kar pa bistva ne spremeni. Učitelji, odgovorni za mladež, se bodo bržkone znašli na zatožni klopi, že zdaj pa so v očeh precejšnjega dela javnosti glavni krivci za tragedijo. Sloviti dr. Janez Rugelj je šel v tem verjetno najdlje, ko je ob tem dogodku kar vsem slovenskim osnovnošolskim in srednješolskim učiteljem počez očital, da s svojim zgledom učijo učence lenariti, piti, kaditi, se malomarno vesti, da večinoma niso sposobni in da bi bilo najbolje vse šole razpustiti in učitelje pometati na cesto. Odgovornost učiteljev na raznih ekskurzijah, izletih, pohodih, športnih dnevih je ogromna. Nesreče se dogajajo, prenekatero, izzvano z mladostno obješ t nos t- HelenaJelovčan jo in neizkušenostjo, prav prisebni učitelji tudi preprečijo. Seveda se o tem bolj malo piše in sliši. Nemogoče bi bilo torej trditi, da je učiteljem vseeno ali da se svoje odgovornosti premalo oziroma sploh ne zavedajo. Zakaj potemtakem skoraj ni več večdnevnih zaključnih izletov ob koncu šolskega leta? Učitelji se jih upravičeno branijo. Kdo bi krotil najstnike, prepričane, da so požrli vso pamet sveta, ki ne poslušajo niti staršev, kaj šele učitelje, ki ne spoštujejo dogovorov, reda, na izletih ponočujejo, popivajo, izginjajo iz skupine? Kakšno palico bi moral imeti učitelj, da bi jih varno vodil od doma do doma ? Tudi smrt dijakinje v Planici, za katero so ljubljanski učitelji po zakonu nedvomno odgovorni, ima podobno ozadje. O njeni smrti se je veliko pisalo, veliko očitalo in krivilo. Tudi novinarje, ki da so tragedijo pretirano napihnili, jo zlorabili za dviganje naklade. Morda res. a morda je prav to prineslo tudi nekaj pozitivnega. Dežurni policisti na planiških prireditvah iz leta v leto ponavljajo isto zgodbo. V Planico pripeljejo številu* avtobusi z vseh koncev, potniki alkohol "zajtrkujejo" že med vožnjo, v Planici s popivanjem nadaljujejo, namesto da bi želodce in premrle ude poživili Z jedjo. Posledica so mehke noge* slabosti, zastrupitve, izpiranj*1 želodcev, če motečega obnašanja pijanih navijačev niti m omenjamo. Skratka, policisti in zdravniki imajo ob vsakokratni planiški prireditvi polne roke dela. Poslej popivanja v Planici tit bo več. Člani organizacijskega komiteja planiških prireditev, ki so bili pred dnevi pri šolskem in športnem ministru dr. Slavku Gabru v Ljubljani, so dejali, m na prireditvenem prostoru planiških tekmovanj ne bodo več točili alkoholnih pijač. Je moralo priti do tragedij*-da so se prireditelji ovedli nevarnosti alkohola ? Helena Medved je, žal. umrla, morda bo njena smrt rešila koga drugega ? Morda so nekaj k prepovedi prispevali tudi novinarji z "napihnjenimi" zgodbami? Vsekakor upajmo, da bodo skoki v Planici poslej res predvsem športni dogodek in ne več tudi priložnost za pijančevanja do nezavesti. Upaj' mo tudi, da so se iz te tragedije česa naučili tudi navijači, ki ponašajo pijače s seboj. Asfaltiranje ceste Trstenik - Gorice Spoštovani. obračam se na vas z naslednjo zadevo: pred nekaj dnevi je bil v ljubljanskem Dnevniku in Gorenjskem glasu objavljen članek glede neasfaltiranih (makadamskih) cest na Gorenjskem. V tem članku ni bila omenjena cesta Trstenik - Gorice. Ta "nepomembna" cesta pa je močno bolj prometna kot nekaj drugih objavljenih (npr. Trstenik - Bašelj). Dnevno pelje po njej 10 do 15 avtobusov, dostavni tovornjaki, traktorji, veliko osebnih avtomobilov, za katerimi se dvigajo gore prahu. Stanovalci ob tej cesti smo se ga te krepko najedli, da ne omenim travnikov in gozdov izvajal delo varstveno delovni obloženih s prahom, center in to v tem smislu, kot*Svet Krajevne skupnosti pa te delvnice delajo danes in v ceste niti ne omenja in to zato, ker je predsednik KS doma iz Babnega vrta in so vsi načrti in dela usmerjena na področje Babnega vrta. Zanima me, kje je vaš novinar dobil tako pomanjkljive podatke. S spoštovanjem! 3. Sekretariat za družbeni razvoj in planiranje pri občini škofja Loka in Odbor za pre- Janez Podakar p.p. 45. 61001 Ljubljana Tel.: 061/301-573 * 068/ 46^568 Cang-Slang Shujševalni čaj Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tahlete, dietični preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže Izjema pri tem je čang-šlang, čaj za reduciranje telesne teže p<> kitajski re< epturi Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povz.r(x"a izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in ■podbu)*. izgulx> teka 7. rednim pitjem čaja čang-Šlang IkkIo izgorele odvečne telesne maščobe, vase telo pa lx> postalo gladko in gibčno čaj <*ang-šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti Čang šlang so nekoč pili bogati Kitajci S pitjem čaja soolxlržali vitkost in gitx*nost Tudi vsak obrok hrane so činili kot en sam požirek. Škatlica Cang-šlanga vsebuje 40 vrečk čaja, ki so jamstvo za tkxsego želene telesne teže Po pitju čaja ne čutite v želodcu nolx:ne teže, niti kakSne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang-$lang, čaj z več kot 1.700-letno tradicijo. Za Izgubo teže Jc dovolj, da vsak dan preti obrokom popijete eno skodelico čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne lxwte nervozni, nasprotno, ohranili lx»te dobro razpoloženje Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skfmii, kiim cfin'./ /»/.«in i>rrU\hiiittwt(.i Rr,klu*i iS l|*>. i ta irarrtr« sem prepričana, da je klepar "točno pretiral s ceno. Seveda niti slišati noče, da bi del denar- ja vrnil. Prosim, napišite v časopis; če že meni ne more nihče pomagati, naj bo primer vsaj v poduk drugim naivnim ljudem,« pravi Marta K. Da zdaj je, kar je, ima gospa Marta verjetno prav. Obrtnik sam oblikuje cene, ki mu jih tudi tržna inšpekcija ne more spodbijati. Ta lahko preveri le to, ali ima omenjeni klepar prijavljeno obrt in ali je račun, ki ga je izstavil Marti K.., v skladu z njegovim cenikom. Opeharjeni upokojenki svetujemo, da vendarle stopi do inšpektorjev, ali se bo z dragim "Kavelj" v ženski roki Lesce - V Hrašah pri Lescah sta se 13. maja okrog enajstih zvečer v stanovanju sprla 30-letna Marjeta K. in njen prijatelj 'gor P. Med prepirom je Marjeta razbila kozarec za pivo in z nJlrn skušala udariti Igorja, vendar ji je fant kozarec zbil iz ro-*e in jo udaril v obraz. Marjeta je potem vzela "kavelj", ki ga uPorabljajo za klasični štedilnik, in ga porinila v levi zgornji Igorjevega trebuha. Očitno oster kavelj je povzročil tako hudo poškodbo, da so Igorja P. odpeljali na zdravljenje v °°lnipnico, proti nasilni Marjeti K. pa bodo možje postave napisali kazensko ovadbo zaradi povzročitve hude telesne Poškodbe. Mladež kradla čips ranj - Na Pševski cesti v Stražišču ima Mercator Izbira skladiš- če, k K i gaje 13. in 14. maja zvečer "obiskala" peterica mladoletni-J?v, starih od 15 do 17 let. Splazili so se skozi razbito okno sklada in uspeli odnesti kar 600 vrečk čipsa, vrednega okrog 30 s°t tolarjev. V odpeljanem avtu ni bilo mark ^.e'ezniki - Škofjeloški kriminalisti bodo ovadili kaznivega deja-Ja krive ovadbe 29-letncga Sama V. iz Železnikov, zasebnega ^°ujetnika, ki so ga že lani ovadili tožilstvu zaradi suma poslo-n^ goljufije. Zdaj se je očitno spet zapletel, ^amo V. je 23. februarja letos v policijski pisarni v Železnikih 18* bazensko ovadbo, v kateri je navedel, da so mu ponoči z u,' rta 19. februar delavci podjetja Avtomarket iz Ljubljane I rac"i osebni avto toyota celica, ki ga je v tem podjetju kupil na ^.^'ng. Od policije je zahteval, naj mu avto vrne. Navedel je tu-kj' ^a je imel v avtu poslovni kovček in v njem 4500 mark, ki naj p* odpeljali skupaj z avtom. kj?0»Cisti so ugotovilo nekoliko drugačno resnico od Samove. elavci Avtomarketa so mu tovoto odpeljali zato, ker se ni držal godbe o plačilu. Razen tega so dognali tudi to, da v odpelja-■gjl avtu ni bilo mark, ampak jih je imel Samo V. spravljene do- 'Delovala" na avstrijski strani rne*eruce - Kriminalisti z jeseniške policijske postaje bodo javne-jesJ°^Istvu ovadili 39-letnega Francija R. iz Utika in 42-letnega J.J n,Ci«na Viktorja Ž. Slednjega so obravnavali že pred dnevi hr '(1 domnevnih vlomov v vikende. Zdaj so ugotovili še, da sta Dpj. ....."ivTimi viuiiiuv v vihviiuv. / ju u(,"in> mi av, ua sia Ust e'nc*a ^" aPr''a lel°s družno vlomila v gozdarsko hišo, p0ri^O/darske uprave Hallcnburg, na drugi strani meje. V hiši sta a nekaj alkohola in odnesla s seboj lovsko trofejo. Istega Pila..8 ",0n'ska'a" še eno gozdarsko hišo, vlomila vanjo, jedla in kno' V/ela pa tudi dve lovski puški z daljnogledom, usnjeno ja- anorak Še v^'T1'Jeni Franci R. ima po prepričanju kriminalistov na grbi aprj|. krat ni ilegalni prestop slovensko-avstrijske meje marca in dajai*1, ° na^ ^' Prc^ mcJc prenašal orožje in strelivo ter ga pro-v Sloveniji. Razen tega naj bi Iranci R. 11. aprila pretihota-rneje v Avstrijo šest ljudi ter za to dobil 900 mark plačila. Pil Prek vercala" begunce "s* i 48lctna Sefik S. in Mirko C, oba iz Ljubljane, sta d'rj. Cna kaznivega dejanja prepovedanega prehoda prek Jvne meje. 8. maja sta z osebnim avtom prepeljala prek Pot Cga Prcnoda na Ljubelju begunki iz BIH, in to s tujima lUnV "•toma, ki sla ii ju sposodila od znak, podobnih be-Ma *!'!lla /a prevoz sta zaslužila 1400 mark. Na enak način hc p°JOVala prek Ljubelja 14. maja. Tokrat sta prevažala tri vrnilj' - k' S° l,laCalc 1600 mark Avs,rU« so "Paket" Preiskovalni sodnik pa jc oba prevoznika zaslišal. STROKOVNO HITRO PRIJAZNO obrtnikom pripravljena tožiti, pa je seveda stvar njene presoje in volje. In vsaj dveh tisočakov dolga naj mu ne plača. Privarčevala res ne bo, bo pa mogoče imela svojstveno zadoščenje. V t.i. tržnem gospodarstvu, ki dovoljuje svobodno oblikovanje cen za različne storitve, se je pred naročilom pametno vnaprej dogovoriti za ceno, najbolje je celo podpisati pogodbo. Se prej pa seveda zavrteti nekaj telefonskih številk, primerjati cene različnih izvajalcev. V Merkurjevi Gradbinki na Primskovem, denimo, stane meter narejenih pocinkanih žlebov vsega 469 tolarjev, s 5-odstotnim popustom na kartico zaupanje celo samo 446 tolarjev. Šestnajst metrov žlebov bi torej v Merkurju stalo dobrih sedem tisočakov, če prištejemo še droben material, potreben za montažo in delovne ure, potem so žlebovi, ki jih je klepar Anton §. dal pod kap stanovanjske hiše Marte K. na La-borah, dejansko dragi kot žafran. • H. Jelovčan UM Tudi to se zgodi Pogoltnil ukradeni prstan Kranj - Nepridipravi imajo očitno vse bujnejšo domišljijo, ki jim pomaga priti do stvari, ki niso njihove. No, 26-letni Robert R., doma iz Kovorja, brezposeln, se je v nameri vendarle uštel. 14. maja okrog enih popoldne je prišel v Emonino trgovinico v hotelu Creina in od prodajalke želel, da mu pokaže moške zlate prstane. Prodajalka jih je "razstavila", Robert sijih je ogledoval in jih "preskušal", potem pa se vljudno zahvalil in nameraval iz trgovine. Prisebna prodajalka je takoj opazila, da en prstan, vreden petnajst tisočakov, manjka. Poklicala je policijo. Policisti so prijeli Roberta R. in ga odpeljali na rentgen. Slika je nazorno pokazala prstan, kije obtičal v njegovem želodcu. Seveda so mu potem dali tudi odvajalo... /USPEŠEN \ I NESREČE posel propagandna ^ I OBJAVA § tsV v Goreniskem glasu Vlom na Bobovku Kranj - V sredo dopoldne je neznani nepridiprav (ali več) vlomil v stanovanjsko hišo na Bobovku. Iz hiše je odnesel video-rekorder in okrog 357.000 tolarjev, zvečine v devizah. Preiskava še traja. Smrtni trk v Britofu Britof - V sredo, 19. maja, ob 15.45 sta trčila golfa v križiču v Britofu. 60-letna Pavla Sesek iz Zg. Pirnič je pripeljala po novi cesti cesti Šenčur-Britof ter v križišču prečkala staro prednostno cesto Kranj-Jezersko. Tedaj je po njej iz kranjske smeri pripeljal 29-letni Janez Sajevic iz Olševka. V neogibnem silovitem trčenju je voznica Seškova umrla, njena sopotnica Marija Drnovšek in voznik v drugem golfu pa sta bila lažje ranjena. Pešca povozil do smrti Jesenice - V sredo ob 12.40 je 25-letni Matjaž Dolenc z Jesenic z osebnim avtom peljal po C. maršala Tita od Javornika proti Hrušici. V bližini stavbe s številko 37 je z njegove desne strani nenadoma stopil na cesto 80-letni Valentin Kejžar s Hrušice. Avto ga je zbil, zaradi hudih poškodb je pešec umrl. Smrt pri delu Žiri - Včeraj (četrtek) zjutraj ob 5.40 je bila v obratu žage Kme-tijsko-gozdarske zadruge v Ži-reh delovna nezgoda, ki se je končala s smrtjo 23-letnega Marka Breliha. Med žaganjem lesa se mu je v oko oziroma glavo zaril drobec, zaradi česar je umrl. Podrobnejši vzrok nezgode komisija UNZ še raziskuje. # H. J. VSI PRODAJAJO, DZIRLO PODARJA! d.o.o. p.p. 45, 61001 Ljubljana Tel.: 061/301-573, 068/ 46-568 Najavljarao skorajšnji izid "DŽIRLO MAGAZINA" prvega brezplačnega časopisa na katerega se lahko naročite vnaprej. Dostava takoj po izidu v Vaš nabiralnik. Pokličite naše številke ali nam pišite na poštni predal 45, 61001 Ljubljana POP-CORN Ali ste že kdaj pripravljali pokovko? Včasih vam je uspelo, včasih ne. V vsakem primeru je za tem ostala mastna, po možnosti ožgana [X)S(xia, dim in zmanjšan užitek ob grizljanju. Naj vam predstavimo napravo, ki je novost v ponudbi podjetja DŽIRLO. To je POP-CORN aparat, naprava, s katero si brez naštetih nevšečnosti v nekaj minutah pričarate svežo, hrustljavo |X)kovko Pragišče koruze vsujete v napravo, vključite - nekaj z.al>avnega pokanja - in pokovka je tu. Ali ste vedeli, da se je Madonna s pomočjo pokovke, ki jo je uživala namesto ostalih ogljikovih hidratov, prelevila iz. okroglega dekleta v to, kar vidite sedaj. Zakaj? Pri siceršnji pripravi pokovke potrebujete tudi olje in sol, ki povečujeta kalorično vrednost in količino škodljivih snovi v telesu. Zato je pokovka iz POP CORN aparata primerna pri dijetah, kajti olja in soli ne potrebujet. Otrokom je pokovka priljubljena poslastica, nemalokrat pa vas bo rešila v primeru nepričakovanega obiska. Združite prijetno s koristnim! Zaradi funkcionalnosti in lepe oblike lahko POP-CORN aparat postavite povMxl: v kuhinjo, pisarno, posebej pripraven pa je tudi v barčkih, ki s tem aparatom lahko razširijo svojo ponudbo Naročite jo lahko na naših telefonih ali z naročilnico. Cena Izdelka: 3-399,00 SIT + PTT stroški —llfjiHn p. p. 45 61000 Ljubljana gjq Tel.: 061/301-573 051/ 46-568 mm PRVI PREVAJALNIK, V KATEREGA JE VNESEN TUDI SLOVENSKI JEZIK!!! PREVAJALNIK Z NAJVEČJIM ŠTEVILOM TUJIH JEZIKOV NA SVETU!!! 13.000 besed, 550 pogovornih frai, ki jih potrebujemo, ko se znajdemo v raznih situacijah, npr. v hotelu, na recepciji, v restavraciji, pri ogledu znamenitosti, pri zdravniku, pri mehaniku, pri frizerju, na pošti, na železniški ali avtobusni postaji, pri spoznavanju in predstavljanju ljudi in še in se MOGOČE NISTE VEDELI, VENDAR ČLOVEK V VSEM ŽIVLJENJU V POGOVORU UPORABLJA POVPREČNO LE 250 BESEDNI 25 JEZIKOV LAHKO PREVEDETE V SLOVENŠČINO IN SLOVENŠČINO V 25 SVETOVNIH JEZIKOV!!! Na slovenskem tržišču ima ekskluzivno pravico prodaje tega izdelka podjetje DŽIRLO, d.o.o., p.p 45, 61101 Ljubljana. podjetja DŽIRLO sporočamo, do je izdelek proktičen prispevek k vključevanju Slovenije v svetovni komunikacijski sistem. PODROBNA NAVODILA SO PRILOŽENA APARATU. Cena izdelka: 9.999,00 SIT + PTT stroški. ■ l! GINGER ZA DOLGO IN SREČNO LJUBEZEN. KUPUJEJO ŽKNSKE- PIJEJO MOŠKI! Čaj, sesuvljen po stan kitajski receptun, ki ug'o nekaj dneh pitja bOM> opazili, da je splošna napetost popUMitS, da spite globlje, mirneje in da ste prijetno umirjeni. Ta občutek preraste v splošno dobro ptxrut)e, kar se ho kazalo tudi / /tx>ljšanjem konditi|e, obnovo ipolne moti in mladosn 699,00 SIT + PTT stroški KJNG-KONG LJUBITE SE BREZ SKRBI! Prednosti pri kupovanju KING-KONCA: kondom je vedno pri roki. zadrega pri kupovanju izgine, velik prihranek, popolna anonimnost. KING-KONG je komplet 50 kondomov v raztopini medu popularni medenjaki!'! Plačilo po povzetju, embalaža je nevtralna 999,00 SIT + PTT stroški. TAR-GARD Ustnik za trijno uporabo - zdravje je naše največje bogastvo Iz cigaretnega dima odstrani do 97 odstotkov šk(xlljivih snovi, vendar cigareti ne otlv zame UDOM. Omili ali telo odpravi značilni kadilski kašelj in preprečuje bolezenske spremembe na pljučih. KADILCU JE TAR-GARD I OTREBNEJŠI KOT vžigalnik! 699,00 SIT + PTT stroški. KADILCI, POZOR! še nekaj za vas: NICOSTOP. Čaj za kadilce Kdo ne pozna dražečega kašlja, ki je posledica stalnega draženja sluznice in dihalnih poti s cigaretnim dimom Poleg TAR-GARDA, ki zmanjšuje količino škodljivih snovi v cigaretnem dimu, smo vam pripravili še čaj. 699,00 SIT + PTT stroški NAROČILNICA ime in priimek ulica in it. postna it in kra| _kom NICOSTOP kom TAR-GARD >om GINGER _kom ČANG ŠLANG kom POP CORN kom KING-KONG kom. PREVAJALNIKOV Wf»lll«4— p*4J|H« mm mmIoti DUrU, mm. 4f, »1O0O l>tjl|— nZBrln TwUsT niMn TwffsT Nova stvaritev estradne skupine VIS DIJAMANTI (Janez Zma-zek-Šef, električna kitara in vokal, Aleš Klinar-Ludvik, orgle, električni vokal in Robeno Magnifito, t>a.sov.ska kitara in moderni vokali) je kaseta z enajstimi uspešnicami, meti katerimi sta dva uradna hita DŽIRLO TW1ST in TRANSLATOR Kaseto in ploščo prodaja podjetje Džirlo d.o.o., Ljubljana za samo 299 SIT. Kaseta lx> v prodaji od 5 maja 1993 dalje izključno po pošti DEKLETA POZOR! Najavlpmo prireditev, k|er bo ptxljctje DŽIRLO izbralo tlekleta, ki lxxlo predstavljala naše izdelke in naše podjetje. Na prireditvi, ki hov začetku junija, ho tudi prva javna promocija kasete in plošče DŽIRLO TWWT v izvedbi VIS DIJAMANTI Na prom '2296 COMMODORE 64 z vso opremo, prodma »323-617_122M Pralni stroj Gorenje, nov, Se zapakiran, prodam In 3 nove ženske drese žun, Kranjska c 11, Šenčur 12321 Rotacijsko KOSU NICO IMP, ugodno prodma Kajdlž Eranc, Žirovnica 54, »802-227 i2i§; VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. 5 VELIKA NAGRADNO PRODAJNA AKCIJA ki traja do 31. 5. 1993 Lpralni sušilni stroj CANDY 2. barvni televizor 3. šivalni stroj PFAFF 4. ROGOVO gorsko kolo 5. posteljna garnitura ODEJA IN ŠE VEC KOT 100 DRUGIH NAGRAD! Javno žrebanje bo v NAMI Škofja Loka v petek, 4. junija 1993. Z vsakim nakupom nad 2000 SIT boste kupci v NAMI v ŠKOFJI LOKI bližje kateri od stotih nagrad. POSEBNO PRESENEČENJE: v javno žrebanje boste vključeni, tudi bralke in bralci GORENJSKEGA GLASA. Zadošča, da shranite ta oglas in počakate na naslednjega 3 Dragi bralci! -C Vsi tisti, ki ste doslej vestno spremljali našo nagradno igro.-" boste iz objavljenih delčkov fotografije lahko sestavili ce\o- / to. SLIKO nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: NAMA VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA, Titov trg 1 V nekaj dneh boste dobili serijsko številko kupona, s kate- ■ rim sodelujte v VELIKI NAGRADNI IGRI BLAGOVNICE NA-MA ŠKOFJA LOKA. / V NAMI / Še malo sreče in nagrada je lahko vaša KDOR IŠČI, TA NAJDB Novo za graditelje kako zaščititi hidroizolacijo obje" pred poškodbami in se izogniti ponovnim stroškom in jetnostim pri sanaciji Enostavno, ALPETOUR BANDAG Škofje Loke je v ta namen izdelal posebne plošče ZIP, ki jih s mi nalepite na izolacijo. So pa vsestransko uporabne tudi protihrupno zaščito, kot razne podloge itd Enostavno učin"« vito in ceneje. Zaenkrat jih dobite v trgovinah ALPETOu BANDAG Škofja Loka, Savica, Bohinjska Bistrica, ZOIS Ra/ Btartji Singe prodam B 242-417, po Samonakladalno prikolico 20 k^j^i-dvovroN.nski OBRAČAI NIK. Pu ^ nlk Tajfun, prodam »42? Reg BLAGAJNO ocr 180, Prod^» «41-119 'v HLADU NIK Gorenje, mini *'^'flV r H /M7II l>lir\ UUIOI um -— , (jW ra/ategljiv kavč, prodam Sav* dana. Pod Mirco |i>sonic.t> —-----"Z/d1*' Rabljen Ml ADU NIK / /••""/°t^n* kom. prodam, cena zelo ufl ^i «46 169, po 17 uri > Defendl motor za Pla,i,n'J t\ prodam česen Son|a. J P,a" ,/£ ™H___^ Norat>l(on pralni SIMOJ P* t\<« prodam za 25000 SIT In STROJ slnger, star 80 let /• s%r SIT «311 978 ^ek, 21.maja 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 25.STRAN • GORENJSKI GLAS r, Najnovejši SATELITSKI! ^jgTEMI "AMSTRAD" ^AFKA NA EHIANU(AN(3VNEM)| !^At>usKI PROGRAMU FRANCU A. OBROKI / -T^N--. IM0NTAŽ0SAM0O79^! sat-vjrhovtstlk: *KXOKA. OODESiC: 125 _ TEL: 064 633-425 ortLno K°SILNICO tomos z 80 cm Qenom, prodam. Milje 26, Visoko komblien HLAD|LN'K z zamrzovalni-prodam, cena zelo ugodna. Z^l69. PO 17. Uri_12428 ^OČNIKE za avtoradio, Philips 25 £ Prodam. «715-169, sobota zve- —_ 12454 ^ov MOTOKULTIVATOR gorenje ^ ugodno prodam. «733-879 Bočno KOSILNICO SCT dvojne klin 3j2*> malo rabljeno, prodam. 064- oh/0! za kavo 2. ročki, generalno •v^jen, prodam. «736-772 12508 rj3^lniSTROJ obodin, rabljen, pro-«^^«325-756 12508 |wlno rotacijsko KOSILNICO z j6fv/lnskim motorjem, dobro ohran-Jff; Poceni prodam. «802-170 ali 0r^lni STROJ v odličnem stanju, «632-002_12540 Blasius 800 EPLLE 'JsJr'11- Ljubljanska 24, Radovljica ^KULAR enofazni, 2 KW, prodam. 5^390_ 12583 gorski OBRAČALNIK širine 260 |P Prodam. «061-612-034, po 20. *~-__^ 12589 {^D|LEC pijač LTH, HHP 2.0 FL, n^ov, prodam. «41-838 12590 £°KER AVTOMAT ugodno prodam. <^77-477_12590 ^aioCinski AGREGAT 1.5 KW, 220 V, 4^° rabljen, ugodno prodam. O >s^9S) 12602 Norno vrtno KOSILNICO prodam. J*nr8savska c. 51, Kranj 12*15 S STROJ Candy, star 5 let, v "lem stanju, prodam. « 714-Popoldan 12017 ILA °IiASB BE.tiT0NARICO odlično ohranjeno C5>-NS, s poltonl, prodam. 070- 12300 llgSj! n°v VIDEO PI AYF R TENEAI <^2^r°dam «421-650 12388 &r^°r sAXOrON vamaha OJarri ©633-222 YTS 32, 12481 H4gS^no KITARO, novo, prodam. MATERIAL f^"r~~—____ fc^na strošna OKNA ugodno °Peko t? ln s,rešno OPEKO ter novo konr°brovec s slemenjaki, torvol 0vnic ^iotno kmečko peč Iz mod-^^Jg^j749 in 47-463 12313 Ustnik KOl.FKTOR nov, prodam 35 *°vcenoje. «312-124 12318 fo|cJ®n°tStrošno OPEKO 750 kom. I?rrahii ^u kom večjega formata O73 u')°no žlebove, prodam. 0312- ^sj^-—.___,_,731> ^ANjp0ve PONTE In domačo j^^Prodam «802-726 12324 sEKjjfi? Pločevino /a žlobove In O Po a? kl)uk0' Prodam ®738- ^a^'1' Prodam SMREKOV OPAŽ rlških11 novo strešno OPEKO Iz °Pekarn. ugodno 0311- 1235? ne barve za streho prodam « ||LEFON VINA * SERVIS wfc*»»nl6. t"' * "*•«• • ttlelonske K '•"» »robno in debelo - .»bat, "'Hit ,;. '•"cij, J«'«nu. ivitovanli. g«. '•i./B.q,ANa;,,r,lijiva ,a- ••0rovj^BLjAN|KA 1 • 222-150 Dva nova KOLEKTORJA IMP + Jugoterm, ugodno prodam. 0214-808 12411 Strešno OPEKO folčar kikinda, rabljeno, prodam. Zg. Brnik 28 12424 Izdelujemo in prodajamo suh smrekov, macesnov in borov ladijski pod-parket ter obloge opaž raznih širin in dolžin! «64-103 12426 Brezplačno oddam večjo količino kritine špičak. «41-268 12433 Vezano OKNO 70 x 100, novo, prodam. «66-052 12453 3,5 kub.m suhih hrastovih DESK in PLOHOV (3 cm in 4 cm), prodam. «061/824-375 12465 3 m dolge smrekove PUNTE, prodam. Šmartno 14, Cerklje 12494 350 kom betonskih BLOKOV 20x40x20, prodam. «721-665 12496 Smrekove PLOHE deb. 5 cm in 8 cm, prodam. «64-032 12497 Staro strešno OPEKO Gor. Radgona cca 1200 kom zamenjam za 3 kub. DRV. «214-173 12511 Gašeno APNO staro dve leti, prodam. Šuštar, Predoslje 90 12564 Cevi za talno gretje 150 metrov, prodam. «84-535 12570 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole. « 50-836 10766 Instruiram matematiko in elektrotehniko za vse srednje šole. Matjaž, «213-644 11558 KUPIM Kupimo GARSONJERO v Šorlijevem naselju ali okolici. Šifra: MARUA 11691 Odkupujemo starinsko POHIŠTVO in ostale starinske PREDMETE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7, Kranj, O 064/221-037 11799 Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca. « 45-222 12201 Kupim posamezne elemente Marle-sove kuhinje Orhideja, zelene barve. «733-487 12272 Restavriramo in odkupujemo starinsko pohištvo in druge starinske predmetel «57-254 12273 Kupim BIKCA simentalca do 100 kg. «58-487 12278 Kupim MIKROVALOVNO PEČICO. «242-100 12264 Kupim BIKCA simentalca do 14 dni starega. «801-042 12297 Kupim rezervne dele za moto Benassi R 90. « 733-812 12327 Kupim 1 kub.m. PRSTI za vrt. Stražišče, «311-468 12397 Kupim smrekove hlode «64-103 12427 Kupim teden dni starega TELETA simentalca «70-592 12478 Kupim borove HLODE « 064/43- 007 12616 LOKALI BIRO ZA ARHITEKTURNO IN GRAFIČNO OBLIKOVANJE IŠČE V KRANJU POSLOVNI PROSTOR ZA NAJEM - v skupni izmeri cca 100 kvad.m. Prostore smo pripravljeni tudi obnoviti «064/241-110 6658 Oddam DELAVNICO (70 + 50 kvad m) v bližini Kranja »43-407 11326 V najem oddam posl. prostore do 70 kvad.m v centru Stražiša pri Kranju. «331-537 12064 V centru Kranja oddam dve PISARNI s telefonom, cen kurjavo, možnostjo parkiranja. «218-752, zvečer 12099 V najem vzamem LOKAL v Radovljici aH v Kranju, velikosti 50-100 kvad m za mirno dejavnost «51-841 12247 Oddam TRGOVSKI LOKAL Obvezen odkup inventarja. Ponudbe pod šifra: TEKSTIL 12265 KIOSK 3x2,50 m, opremljen, zelo malo rabljen, ugodno prodam za 3000 DEM «66-158, dopoldanlo 17588_ ODDAMO samopostrežno trgovino v škofji t oki. trgovino z živili In poslovno - trgovski lokal pri Kamniku, opremljen kava bar pri Kranju, pros tor za mirno obrt pri Kranju, lokal za trgovino aH poslovni prostor na Bledu APRON NEPREMIČNINE, « 064/214-674 12594 KOLESA Prodam športno moško KOLO Super speclal kampanjola Iride, 12 prestav, vožen eno sezono, zelo ohranjen Cena po dogovoru « 215 750. Slavko 11269 TRGOVINA BOVLA na Hujah pri Kranju NAJNIŽJE CENE ;M KfJuli ihlli ARTIKLOV V KRANJU. ODPRTO VSAK DATI DO 20. URE, OB NEDELJAH DO 17. URE. PRIDITE. NE BO VAM ŽALI CTX 80 ugodno prodam. Dobro ohranjen. «51-267 12192 KOLO Ponv prodam. «620-541 12196___ APN 6 prodam ali menjam z doplačilom za ATX. «57-962 12226 Žensko KOLO na 5 prestav ugodno prodam. Zupan,Podhom 20, Zg. Gorje 12228 MOTOR BT 50, prodam. «421-345 12238 TOMOS AVTOMATIK, prodam. «891-134 Anže 12259 Otroško KOLO BMX in žensko KOLO, prodam. «78-046 12303 BT 50, lepo ohranjen, prodam. «802-726 12326 Otroško dirkalno kolo in motor Pony express. «324-596 12353 Dobro ohranjeno žensko KOLO rdeče barve, prodam. Kolo ima Samson kovček na kolescih. 0213- 406 12385 Moško gorsko KOLO ugodno prodam. Kirm, Kovor 60, Tržič 12451 Prodam AVTOMATIK, metalne barve, s 4 smerokazi. Oprešnikova 43, Kranj 12473 športno KOLO rog, primerno za otroke od 10-15 let, poceni prodam. «401-037 12488 APN 6, dobro ohranjen, prodam. «48-092 12492 ATX prodam. «733-321 12539 Novo moško dirkalno KOLO na 10 prestav PREYER Avstrija ugodno prodam. O 064/43-494 12619 MOTOR 15 SLC, odlično ohranjen, letnik 1985, prodam. « 064/41-082 12620 OBVESTILA Premagajte bolečino, glavobol, astmo, alergije, shujšajte, prenehajte kaditi! «064/213-034 8887 Nudimo popust 15 - 20 % za izdelke iz keramike in porcelana, nudimo pa tudi ženskq, otroško In moško perilo, lasne dodatke, perle ter k odkup in prodajo deviz. TRGOVINA - MENJALNICA TJAŠA, škofjeloška 10, Stražišče, O 312-226 12203 PANASONIC, brezžični telefoni, tajnice, faxi in telefonske centrale, zelo ugodno «632-595 12299 Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov v gasilskem domu na Trati. «631-729 12301 Enodnevni nakupovalni izlet z avtobusom na Madžarsko dne 29.5.93. Pijave na O 49-442, po 16 uri 12443 GARDALAND - zabaviščni park v Italijo - odhod 22. In 29.5. Prijave na «691-624 12446 Glasba za ohcetl in zabave! DUO CARENA! «46-137 12401 V torek 1/6/1993 sekcija zasebnih trgovcev organizira strokovni Izlet v Prekmurje. Inf. In prijave na «45-645 12556 OBLAČILA Kombiniran VOZIČEK dino skupaj z marelo in vrečo, rabljen eno leto, cena 10.000 SIT, prodam. 051-538, po 19. uri 12518 Globok italijanski otroški VOZIČEK in ZIBKO, poceni prodam. «47-552 OSTALO DRVA meterska, razlagana, trske, z dostavo, prodamo. Žagamo tudi na domu. «325-488 104&5 CIPRESE - lepe sadike cipres v kontejnerjih za ograje, prodam. «323-141 11544 Prodam bukova DRVA, po možnosti tudi razžagam. Šenčur, Mlakarjeva 48 12202 KAKOVOSTNO VIPAVSKO VINO, sort: mertot, roze, pinot in malvazija z analizami, prodam. Cena po dogovoru v kleti. «065/48-544, po 19. uri 12244__ PREVLEKE za JUGO KORAL, prodam za 35 DEM. «312-259 12255 Prevajalnik za 26. jezikov vključen slovenski jezik, prodam. «52-281 12280 PLOČEVINO za cisterno 4 mm, prodam. «613-308 12293 STE STARI, UTRUJENI, SAMI, ZAPUŠČENI OD VSEH IN IMATE KMETIJO ALI STANOVANJE?! POKLIČITE NAS, POMAGALI VAM BOMOI DNEVE VAŠE STAROSTI BOSTE PREŽIVELI VARNO IN BREZSKRBNO APN 6 S, prodam «215-456 i?i8» MW0 NAJCENEJŠE TRENIRKE v trgovini Rubin na Kokrlcl. Prepričajte se! «215-545 12179 Za deklico prodam belo, dolgo obhajilno OBLEKO. «801-668 12462 NOSEČNICE - v Butiku OHRIDEJA dobite oblačila. Stari del Kranja. «327-144 OTR. OPREMA Prodam otr. POSTEUICO in HOJ-CO, vlečno kljuko Lovrič Marica, Vrečkova 9, «323-077 12222 Chlcco športni VOZIČEK z dežnikom In mrežo, prodam za 8000 SIT. 076- 527 12227 Otroški AVTOSEDEŽ In okroglo STAJICO prodam. « 064/70-770 12268 Pozorl Bodoče mamice, obrtnik vam nudi otroške kombinirane vozičke v raznih barvah Izdelani so po Italijanski licenci Cene so zelo konkurenčne. Možnost plačila na dva obroka In s čeki 1 leto garancije, servis zagotovljen Informacije na telefonu «217-020 12268 Kombinirani otroški VOZIČEK, stajico In hojlco, prodam. «216-011 PENZION "REVITA" V USTANAVLJANJU Tel. LJUBLJANA 061/192-564 AVBO in zavijačke za gorenjsko narodno nošo, prodam. «241-723 12340 Izposodim si 700.000 SIT proti vračilu po dogovoru. «331-455, zvečer 12349 PREVAJALEC za 26. jezikov (tudi slovensko),cena 120 DEM, prodam. «52-281 12358 Ugodno prodam FIŽOLOVKE. «713-254 12389 V najem vzamem GARAŽO v Kranju, okolica sodišča ali nove pošte. «215-107 12410 Dobro ohranjeno PRIKOLICO za 3 osebe prodam, cena 40.000 SIT. «401-069 12442 Lektoriranje in prevodi iz angleščine ter nemščine. «733-235, Begunje 12455___ Vam pisanje dela težave? Pokličite jezikovno delavnico Pika; 0733-235, Begunje 12456 Cicero - nemščina v treh mesecih, prodam. 051-712 124*4 Orodja - montažne A lestve, prodam po dogovoru. 051-458 12504 Prvo KOŠNJO TRAVNIKA prodam. 0421-256 12530 Razne STARINE prodam. 0212-406, javijo naj se samo resni kupcil 12531 črn PREMOG ugodno prodam. 0 331-101 12604 Posebne MOTIKE za ročno okopavanje krompirja prodam. 0 421-214 12612 PRIDELKI Drobni KROMPIR za krmo prodam. 0631-552 12195 SENO ugodno prodam, 11-12 SIT. 0883-532 12290 Jedilni KROMPIR ter lep močan vrbov hlod, prodam. 0631-68312460 Krmni KROMPIR prodam. Pivka 1, Naklo, 048-733_12495 GOSTINCI - presenetite svoje goste! ODLIČEN koprski REFOŠK prodam. 0066/38-195, zvečer 12241 POSESTI Starejšo takoj vseljivo HIŠO z vrtom, komunalno opremljeno v Žireh, prodam 0061/341-060 ali 064/691-280 12162___ Polovico HIŠE v Žireh prodam. Cena 25000 DEM. 0222-241, int. 237 dopoldan In 81-494, popoldan 12252 Zazidljivo manjšo parcelo na Golniku z gradbenim dovoljenjem, prodam. 0326-014 12275 Dirkalno KOLO Porsonal, prodam za 14000 SIT 0 328-533 17189 Malo rabljen kombiniran otroški VOZIČEK peg. 07150540 12471 V bližni Kranja oddam KOŠNJO detelje in trave. 0 324-432, po 19. Url 12276 Na Dobravici pri Podnartu prodam zazidljive parcele - lokac. dokumentacija urejena. 0714-779 12294 PARCELO za vikend v škofjeloški občini kupim. 0620-057 12472 V Stražišču prodam atrijsko hišo. Primerna tudi za poslovne prostore. 0310-214 12526 Prodam starejšo HIŠO v bližini Kranja ali zamenjam za stanovanje. 0631-259_12575 Zazidljivo PARCELO 600 kvad.m v Krizah pri Tržiču, prodam. 0214-765, samo od 8. do 19. ure 12578 Novo hišo PRODAMO v Škofji Loki (atrijsko), večjo v Sv. Duhu, Naklem; nedograjeno - 3/4 gradbena faza nad Selcami, v Mojstrani; obnovljeno v Ljubnem, pri Preddvoru; starejšo v Zg. Gorjah, Hotavljah, pri Brezjah in druge. Zazidljivo parcelo PRODAMO na Posavcu, v Ljubnem, Loki pri Tržiču (4.000 kvad. m), Jezerskem (2.300 kvad. m), Poljanski dolini; njivo in gozd nad Horjulom (12.000 kvad. m); gozd in pašnik pri Kamni gorici (22.000 kvad. m); pogorelo domačijo na Žirovskem vrhu (16.000 kvad. m). APRON NEPREMIČNINE, 0 064/ 214-674 12595 Pri Gorenji vasi ugodno prodamo obnovljeno HIŠO na parceli 1.500 kvad. m. 0 064/214-674 12596 Nedokončano vrstno - atrijsko HIŠO v Drulovki pri Kranju prodam. 0 061/ 823-132 12610 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA KRANJ - Delavski dom Kranj vpisuje nove člane. 0 41- 581 11784 POSLOVNI STIKI Nujno prosim za pomoč osebo, ki bi mi odstopila hipoteko za najem kredita iz tujine. Cenjene ponudbe pod šifra: POŠTEN IN SPOSOBEN 12253 POZNANSTVA Osmaljen 39/170/82 želim spoznati prijateljico, ljubiteljico planin. Šifra: MAJ 12355 RAZNO PRODAM Nemško trajno žarečo PEČ in SOD 57 litrski za vino, prodam. 051-221 12177 Govejo strojeno KOŽO, prodam. Cena po dogovoru. 046-318 12186 Premog, šivalne stroje, coklar, moped avtomatik, bojler, prodam. 0712-239 12197 MOTOR za čoln Tomos, dele za Austina, konfekcijsko stojalo, prodam. 0323-077 12221 PRTLJAŽNIK za Uno, AVTOPLAŠČE Semperit 155/70 R 13, novi, počitniško PRIKOLICO 310, 2+1, ugodno prodam. 0401-065 12325 Kuhinjo in otroški VOZIČEK prodam. 052-056 12351 Drva, bukova in mešana, prodam ter dostavim. 0696-042 12359 Suha bukova DRVA prodam. 066- 230 12449 JAGNJETA in domače ŽGANJE, prodam. 0682-557 12450 GOBELIN Pastirica 72x55 uokvirjen, prodam. 0802-189 12457 Zamrzovalno SKRINJO 380 litrsko in kombiniran otroški voziček, prodam. 0621-794 12459 Suha bukova DRVA prodam. 065- 452 12489 Cvetoče KAKTEJE zelo ugodno prodam. 0217-937, Orehek 12512 Prodam ŠOTOR za 4 osebe z dvema posteljama, ter moško kolo Rog -Senior na 10 prestav. 0329-294 12526 PAJKA Fahr in PRAŠIČE (70-100 kg) prodam. Hraše 5, Smlednik 12601 STAN. OPREMA PACE SATELITSKI SISTEMI PACE ŽE OD 610 DEM DAUE ANTENSKE NAPRAVE LUKEŽ KRANJ, TEL: 212-107 Nujno in poceni prodam SPALNICO, staro tri leta. 0328-033 12520 Kotno sedežno GARNITURO, prodam. 0422-086 12529 Novo TUŠ KABINO (nemško) prodam. Najamem KLETKO za Aleksandra. 0 064/242-271 i2eu ŠPORT JADRALNO PADALO CX 21, prodam za 1300 DEM. 043-293 12347 ČOLN Maestral 8, ugodno prijam. 058-484 12361 BRAKO prikolico in ČOLN Maestral 9 z motorjem, prodam, dobro ohranjeno. 0403-221 po 14. uri 12586 STORITVE Jedilni KOT - starejši prodam. Cena 50 DEM. 0 211-896, nedelja dopoldan 12108 KUHINJO po zelo ugodni ceni prodam (s pomivalnim koritom, hladilnikom In štedilnikom ter mizo s 6 stoli). 0 45-066 12206 Spalnice, otroške, dnevne sobe, predsobe, kihinje Pea, sedežne usnje od 140.000 do 155.000 SIT in se ostalo pohištvo, prodam. Cene so brez trgovske marže z dostavo na dom. 0217-167 12243 SPALNICO Iz belega jesena ugodno prodam (ogled vsak dan po 14. uri na Blejski Dobravi 34 a). Jože Valjavec 12350 SPALNICO starejšo, dobro ohranjeno, ugodno prodam. 0061/578-650 J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, Hi-Fi naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, 0 329-886 963 POPRAVLJAM pralne stroje. Pridem takoj! 0 713-235 7357 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, tenis igrišč, sejanje peska IZDELUJEM po dogovoru, izvršim tudi MONTAŽO. FRLIC, Zevnikova 5/a, Orehek, Kranj, 0 217-937 »453 LEDO SERVIS -iramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro, poceni. 0 214-780 9047 POSTAVITEV kmečkih peči, zidanih štedilnikov, kaminov, POLAGANJE keramike. 0 65-773 9511 AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter obžagovanje drevja vas čaka. 0 733-120 9879 Montaža in popravilo rolet in žaluzij! 0061/376-783 10512 Polaganje PVC podov in parketa ter brušenje in lakiranje parketa. 0631- 070 10553 ROLETE, ŽALUZIJE vseh vrst lahko naročite na 0 216-919 10756 PEČARSTVO KROPAR Alojz, Kranj sprejema naročila za pečarsko -keramična dela ter marmor. 0 214-313, samo zvečer od 19. do 21. ure, ostalo osebno na Ul. XXXI. divizije 46 10760 SERVIS in TRGOVINA - Samsung, Gorenje; ugodne cene, obroki. Cankarjeva 27 - Radovljica; Oprešnikova 82 - Kranj, 0 064/217-759, MONTAŽA satelitskih anten 11092 SATELITSKE ANTENE, vrhunske nemške za 520 DEM z garancijo in montažo. 0310-223 11256 POPRAVILA MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne In eiektroinstalacije. 0 325-81511459 Nudimo računovodske in knjigovodske strotive. SPARTAK, d.o.o., 0216-706 11525 Na računalniku tipkam vse vrste besedil. 047-419 11600 IZOLIRAM cevi centralne kurjave in vodovoda z stekleno volno za zasebni in družbeni sektor. 0061/781-269 11654 OPRAVLJAMO krovsko - kleparska dela po ugodni ceni. Možnost plačila na dva obroka. 0 328-223, po 19. uri 11752 Vlečne kljuke, snemljive, izdelam, predelam in montiram. 0633-506, popoldan nsso Diplomske naloge - laserski izpis. 0872-095 11996 čistimo vse vrste talnih oblog, sedež, grt, avtomobilov, stekel Ugodno! CASABLANCA, D.O.O., Poslovni center, Planina 3, Kranj 12053 CASABLANCA d.o.o., vaša nova agencija za promet z nepremičninami. 0323-171, int. 69, 9.-12., 15.-19.ure 12056 FORD FIESTAZE od 17500 DEM ; ESCORT, MONDEO, OPEL ASTRA i VOZILA SO V ZALOGI • MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT^ INF. VRBA d.o.o.Struževo 4 1 Kranj. tel. 064/ 218-454 1 VOZILA CASABLANCA, d.o.o. agencija z nepremičninami - kupujemo, prodajamo, najemamo. «323-171, int. 69, 9.012., 15.-18. ure 1205a Popravilo elek. orodja BLACK in DECKER, Iskra. Kodrič, Zg Besnica 36, S403-153 12091 Strokovna ped i kura nog! «46-369 12092 Frizerski salon Ana HORVAT, Vodo-pivčeva 13, se priporoča za obisk! Torek, sreda in petek popoldan od 13. do 19. ure. Lahko tudi po «221-741 12101 Kvalitetno izdelujemo CINKANE" SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Prebačevo 32/a, « 326-426 12112 KOMBI prevozi tovora do 1500 kg in manjše selitve. «215-211 12271 ROLETARSTVO BERČAN vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. «061/342-464 ali 061/342-703 12292 Potrebujete načrt za gradbeno dovoljenje hitro in poceni! «218-937 1230« Krovsko kleparska dela, ugodne cene za kritine in izgotovljene kleparske artikle. «738-814 12344 Satelitske ANTENE, vrhunske nemške za 520 DEM, z garancijo in montažo «310-223 123*7 Izdelujem in prodajam SMETNJAKE iz pocinkane pločevine. «324-457 12476 Kvalitetno izvajamo krovsko-kle-parska dela ter barvanje napušča. «214-765, samo od 18. do 19 ure 12579 VODO INSTALACIJE (nove, popravila, predelave, čiščenje bojlerjev, itd.) naredimo strokovno - hitro. « 218-427_12597 SATELITSKI SISTEMI od 474 DEM dalje. Tudi na kredit. O 064/712-086 12605 Ugodno, hitro, globinsko ČIŠČENJE vašega itisona, tapisona, sedežne garniture, avtomobila in stekel. Ca-sablanca d.o.o., O 323-171, int. 69 V621 STANOVANJA STANOVANJE 2-sobno, centralna, telefon, Bistrica pri Tržiču, prodam. «217-911,51-647 115«3 Enosobno STANOVANJE v hiši na Bledu, oddam. Grajska c. 34, Bled 12043 V škofji Loki ugodno prodam novejše enosobno STANOVANJE, šifra: ŠOLA 12127 Prodajam ali zamenjam za garsonjero 2-sobno stanovanje s kabinetom. «329-153 12198 Tričlanska družina Išče 1-sobno STANOVANJE v škofji Loki. Tomič, Staretova 8, Kranj 12208 Najamem STANOVANJE Tržič-Kranj širša okolica. «58-104 12213 Zamenjam STANOVANJE 83 kvad m. Planina za manjše 65-75 kvad.m šortijevo naselje ali okolica. «325-301 12237 Enosobno STANOVANJE na Planini v Kranju oddam! Šifra: GORENJSKA 12246 GARSONJERO, opremljeno, oddam za eno leto v najem v Tržiču. «53- 136 12289 3-sobno konfortno lastniško STANOVANJE zamenjam za manjše z vašim doplačilom, šifra: ŠORLUEVO NASELJE ,2310 NAJNIŽJE CENE NEMŠKIH TV SATELITSKIH SISTEMOV $ 136 KANALI *z anteno 80x90659 DEM *z anteno 60x70 569 DEM DO 25 OBROKOV z montažo SATEX" TEL: 48-570 Družinica nujno potrebuje STANOVANJE. Pomagamo starejšim ljudem. «310-601, Danilo 12339 Zamenjam enosobno STANOVANJE družbeno za večje. «325-076 12345 V Lescah ali RAdovlajici najame mlad par manjše stanovanje za dva meseca (julij,avgust). «061/108-051 12378_ Nudim brezplačno STANOVANJE dvema študentkama-nekadilkama za šolsko leto 1993/94. «214-406 12379 Enosobno STANOVANJE (42,10 kvad.m) s telefonom na Planini, prodam, šifra: PRITLIČJE 123*4 Zamenjam 2-sobno družbeno stanovanje za dve manjši enoti z doplačilom. «324-181 dopoldan Iščem GAROSNJERO ali enosobno stanovanje v Kranju ali okolici. Enoletno ali dvoletno predplačilo. «324-181, dopoldan 12401 Dvosobno STANOVANJE 54 kvad.m. v stolpnici, prodam. «401- 341 12405 GARSONJERO v Kranju najamem takoj. «211-171, 211-452, od 7.30- 14.30 12436 Oddam eno ali dvosbono STANOVANJE samski osebi. «421-248 12445 Sprejmem dve samski dekleti na stanovanje s souporabo kuhinje in kopalnice. «328-088 12482 Menjam lastniško GARSONJERO za večje družbeno stanovanje. «326-761, po 18. uri 12545 Stan pravico za 3-sobno stanovanje (82 kvad.m) dam za lastniško 2-sobno. »215-291 12555 Takoj najamem STANOVANJE v Tržiču ali okolici. Šifra: JUNIJ 12558 Zamenjam 2-sobno ogrevano STANOVANJE (73 kvad. m) v Tržiču za manjše ogrevano (do 53 kvad. m) v Kranju. Brejc, Koroška 7, Tržič 1256S Komfortno 1,5 sobno STANOVANJE 52 kvad.m, prodam po 1450 DEM/ kvad m. Šifra: RESNO i?588 KUPIMO STANOVANJA NA GORENJSKEM. ZAMENJAMO 1 5-sobno stanovanje v Gorjah za enakovredno v Kranju, 1-sobno v pritličju - Planina II za 1 -sobno v višjem nadstropju, 2 + 2 - Planina II za 2-sobno in druga. PRODAMO stanovanja: v Tržiču 3-sobno (75 in 80 kvad. m), Kranj -Šortijevo n. 3-sobno (72 kvad. m), na Planini 2 5-sobno (72 In 82 kvad. m), 2-sobna (od 58 do 65 kvad. m), 1.5-sobna (52 in 54 kvad. m) na Planini III - ni/ek blok, garsonjere in druga. APRON NEPREMIČNINE, « 064/ 214-674 i?592 Kranj - šortijevo naselje v pritličju prodamo lepo 2.5-sobno STANOVANJE (68 5 kvad. m). Q 064/214- 6 74 12593 Menjam STANOVANJE na Jesenicah za stanovanje v Kranju. O 216-261, Int. 233, Robert 12011 VARSTVO S 1 avgustom iščemo VARSTVO za enoletno deklico. «329-334 12193 Iščem VARSTVO na našem domu Iz okolice Lesc. «712-146 12334 VOZILA DELI Citroen rabljeni REZERVNI DELI in ODKUP avtomobilov Citroen za av-toodpad. « 064/692-194 9509 Poljski FIAT 125 P, letnik 1977 prodam za dele «45-253 12223 Malo rabljene gume Dunlop 155 SR 13 prodam za 4000 SIT. «622-836 12306 Traktorske gume Barum, raznih dimenzij, ugodno prodam. «681- 687 12493 Prtljažnik za avto prodam. 12571 t84-535 OPEL KADETT 1100, letnik 1970, karambollran, prodam za rezervne dele. Oddam tudi mladi KUŽKE. «310-601 12672 Z 750 po delih prodam in malo rabljene gume. «326-795 125*5 ISKRA Servis Kranj, Planina 4 Servisiramo električno ročno orodje ISKRA, Perles, Kango, Marto in gospodinjske aparate Corona (Iskra), Braun, Ariston, Moulinex, Eurotech. (064)326-450 od 8.00 do 15.00 ure Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 29/ 5/1993. Prijave na fi 49-442, po 16. Uri 9475 MENJALNICA VILFAN v Delavskem domu. « 211-387 102*6 TALBOT, letnik 1983, poceni prodam. Ogled vsak dan od 12. do 15. ure ali v nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku. 12065 FORD ESCORT 1,6 I katalizator, letnik 1988, dobro ohranjen, z veliko dodatne opreme, prodam. «83-443 12142 ŠKODO FAVORIT, staro leto in pol prodam. «421-709 12169 AVTOSEJEM V KRANJU na Gorenjskem sejmu vsako soboto in nedeljo vabi "Praktikum* PRVI TRIJE VSTOP PROST! Sobotna vstopnina velja tudi v nedeljo. GOLF JXD, letnik 12/85, 115000 km, prodam. «48-068 12170 JUGO 55 KORAL, letnik 1989, rdeče barve, 5 prestav, prodam. «312-494 12174 VW HROŠČ, letnik 1974, z rezervnimi deli, prodam. Reg. do julija 1993. «801-352 12175 GOLF, 1.90 1,3 bencin prodam za 14000 DEM ali menjam za R 4 in Jugota. «214-717 12180 VW 1300, letnik 1971, reg. do 5/94, prodam. «326-662 12168 JUGO 45. letnik 1989, 37000 km, prodam. Zg Bela 71, Preddvor 12190 MOTOR od Zastave 750 in MENJALNIK - generalno obnovljen prodam. Đ 421-234 122*3 GOLF, letnik 1989, prodam. Hribar, Golniška 32, Kranj Kokrica 12191 R 4, letnik 1988, prodam. «57-231 12194 126 P, letnik 1979, pinkl barve, reg. do avg.93, prodam. «52-218 12199 HYUNDAI 1.5 GLS. letnik 12/1990, z vso dodatno opremo, metalne barve, cena 13.500 DEM, prodam. « 48- 584 12204 R-5 CAMPUS, letnik 1991, 5 vrat, črne barve, I. lastnik, cena 11.400 DEM, prodam. O 064/48-584 12205 126 P prodam. Adamovič, «215- 601 12207 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1985, odlično ohranjeno, prevoženih 51.000 km, rdeče barve, prodam Zg Gorje 94 (pri Bledu) 12210 R 4 GTL, tip 2, letnik 1988, 44000 km, prodam. «212-984 12215 Z 101 GTL, lotnik 1983 ugodno prodam za 1600 DEM. Grlmičeva 6, Cirče 12216 Z 750, letnik 1984, reg. do januarja, prodam. «328-137 12217 R 4, letnik 1983, reg 10/93. prodam za 1800 DEM. «710-000, popoldan 12216 Poljski FIAT 125 P, letnik 1977. prodam za dele «45-253 12219 R 5 GTS 1400, francoske izdelave, letnik 1989/12, prodam. »422-016. po 16. url 12220 Prodam AX letnik 1990 Smledniš-ka 87, Kranj 1222» Zastavo 128. letnik 1981, lepo ohranjeno, garažlrano, prodam. «64-289 12230 Z 750, pločevina obnovljena 2 leti, neregistrirana, prodam Golniška 15, Kokrica 12231 l AND ROVER kratki, dlesel, registriran, letnik 1961, prodam. Kovač, Prešernova 2 a, Radovljica itJM ŠKODO 105 L, letnik 19/8, reg do 7/93, ugodno prodam. Kovač, Prešernova 2 a, Radovljica 12239 R 4, letnik 1979, prodam O 310- 668 1224« CITROEN AX TRE, 4/88, 55000 km, metalno siv. prodam »217-338. popoldan 12249 UNIMOG 421, letnik 1978 In MOTOR mercedes 240 - D, prodam «77-092, popoldan 122*4 JUGO 45, letnik 1981. dobro ohranjen, registriran. Voklo 47, šen ČUr 1225* R 4 GTL. letnik 9/91. 25000 km. rdeče barve, prodam. »738-823 12257 _ - ,_ DYANO, letnik 1980. prodam. » 723-584, po 15. uri_122*0 Karambollran (zgoret motor) PASSAT TD KARAVAN, letnik 1992, prodam za 12000 DEM »45-017 122*1 ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano celo leto. prodam. • 70-219 12266 mobitel :>(K>blaićen distriburcr ILOYI) d.o.o. MOBILNI telefoni že od 4.170 DEM dalje. Možnost nakupa na takojšnje plačilo, kredit ali leasing. Tel. 061/722-563 YUGO 60 KORAL, letnik 8/1990, prevoženih 34.000 km, prodam. Cena po dogovoru. B 064/871-325 12267_ GOLF JX bencin, letnik 10/87, 45000 km, prodam. »215-544 12270 JUGO 55 EX, letnik 1988. nanovo registriran, rdeče barve, prodam. »326-694 12274 R 4 GTL, letnik 1985, registriran do 4/94, prodam. »64-082 122*3 R 4 GTL november 1983, prodam. «327-710 12287 AX 11 TRE, letnik 10/88, 5 vrat, 5 prestav, kovinsko temno moder, odlično ohranjen, prodam. 8631-245 12288 GOLF bencinar, letnik 1990, prodam. Berginc, Frankovo nas. 2, Šk. Loka 1229T BMW, letnik 1979, registriran do marca 94, prodam. «76-018 12295 GOLF, letnik 1982, prodam. «81-140 dopoldan, 85-478 popoldan 12300 Z 750, etnik 1984, prodam. »621- 485 12302 HROŠČA, letnik 1974, prodam. Mivšek, Lipce 14, BI. Dobrava 12305 JUGO 45, letnik 1989, reg. 2/94, prodam. «46-278 12307 BOLHO, april 90, 12000 km, prodam, cena 4000 DEM. «329-905 12312 Z 128, letnik 8/87 z avtoradiom in dodatno opremo prodam. »323- 354 12315 R 6, letnik 70, reg. do 5/94, z veliko rezervnimi deli, prodam. «66-942 12317 127 FIAT super, letnik 1978, reg. do 16.1.94, ohranjen, prodam. «57- 921 12319 Z 101 GTL, I. 87, registriran nujno prodam za 3800 DEM, R 18 TU, I.86, kot nov za 6500 DEM in VOLVO 144, starejši letnik za samo 1600 DEM. Slibar, Zgoša 15, Begunje 12322 GOLF JL, letnik 1979, garažiran, odlično ohranjen, 55000 km, cena 4500 DEM, prodam. 061/813-309 12326 Z 101 GTL 55. I. 1986, prodam «710-597 12329 Z 101 konfort, I. 82, dobro ohranjen, prodam. Brane, Sorska 1, Drulovka Prodam JUGO 45 KORAL. I. 90, prvi lastnik, dobro ohranjen «421-802 12332 ŠKODO 105 L, letnik 1981, za 800 DEM in streho za Z 101, prodam «725-423 1233* Z 128. krem barve, letnik december 1988, registriran do 19 4 1994. prodam. «78-417 12341 Vozno, neregistrirano ŠKODO, letnik 1973, dobro ohranjeno, prodam «311-283 123S« TAl BOT HORIZONT nerog,, vozen, letnik 1978, prodam za 800 DEM Bukovica 1, Selca 123*0 Z 128, letnik 1987. prodamo «241- 307 17362 AUDI 80 TD, I 85, metallk, odlično ohranjen, prodam za 13700 DEM. «710-552 123*4 R 4, I. 77, reg eno leto, zelo ohranjen 985-558, po 15. uri 123*5 VW DERBY, letnik 1981, prodam, cena po dogovoru «216-353 12366 ATX, letnik 1990, 2700 km, modre barve «211-746 123/1 Z 101, letnik 1982, prodam. Legat, Cankarjeva 38, Radovljica 123/2 HROŠČ 1200 J, reg do 10/93, ohranjen, prodam «47 110, zvečer Z 750, I. 1984, ugodno prodam Trstenik 51, Golnik 123/4 LADO SAMARO. I 1987/10, z novimi gumami, cena 4800 DEM, prodam «83 850 123/s Z 750. I. 78, prodam za 300 DEM. «324-162 12377 ALFA ROMEO 2000, brezhiben, registriran, prodam. «47-154 123*0 JUGO 45 KORAL, letnik 1988, prevoženih 53000 km, prodam. •215-797 123*1 Z 126 P. letnik 1978, rdeče barve, prodam »631-190 123« GOLF S paket, prodam. »310-057 12383 Dobro ohranjen R 4, LETNIK 1989, PRODAM. «421-303_12386 R 5 CAMPUS, I. 89, prodam. «216- 203 12360 Z 101 GTL 55,1. 85, registriran 8/93, 70000 km, cena po dogovoru, prodam. «41-416, po 16. uri 12392 HYUNDAJ 1,5, let. 91, prodam, v račun vzamem cenejši avto. «325- 077 12393 OPEL ASCONO, I. 86, 44000 km, cena po dogovoru, prodam. 0881- 452 12394 Z 101 konfort, letnik 1980, reg. do decembra, prodam. «323-317 12399 MERCEDES 200 D, dobro ohranjen in garažiran, prodam. «872-523 12399 VVARTBURG limuzina, letnik 1982, izredno dobro ohranjen, cena po dogovoru, prodam. «311-344 12402 GOLF, I. 1981/9, brezhiben, prodam. «631-622 12403 R 4 GTL, letnik 1990, 40000 km, reg. do marca/94, prodam. «710-756po 14. uri in 712-056 do 14. ure 12404 R 4, 1.1988, dobro ohranjen in garažiran, z dodatno opremo, cena po dogovoru, prodam. «710-556 12406 JUGO 55, letnik 1989 november, prodam. «323-470 12407 Odlično ohranjeno Z 101, prva barva, letnik 1983, prodam za 2500 DEM. «215-107 12409 UNO brezhiben, letnik 1988, prodam. «64-255 12412 HROŠČA, letnik 1976 in 126 P, letnik 1977, ugodno prodam. «325-859, popoldan 12413 JUGO SKALA 55, letnik 1989, prodam. «325-877 12416 JUGO KORAL 55, letnik 1988, prodam. Celar, Nova vas 7 a, Preddvor 12419 GOLF, letnik 1980, odlično ohranjen, reg. do avgusta 93, prodam. «41- 394 12421 JUGO 55 KORAL, letnik 1989, dobro ohranjen, prodam. Lahovče 43, Cerklje 12422 R 4 GTL, I. 1985, rog do 6 4 1994, prodam. «77-477 12430 HYUNDAI PONY limuzina, star 2,5 let, prevoženih 36000 km, prodam. «83-639, od nedelje 12434 Zastavo 128, letnik 1983, reg , zelo ohranjen, ugodno prodam. ©325- 196 12437 Z 128, letnik 1985, 77000 km, dobro ohranjen, reg. do 5/94, cena 3000 DEM, prodam. «51-8 1 4 12438 GOLE, letnik 1980. obnovljen in dobro ohranjen, prodam. «323-400, od 18. ure dalje 12439 UNO 45. letnik 1992, cona 12 400 DEM. prodam. «312-255 12440 I ADA RIVA 1300, lotnik 1987 126 P, letnik 1988, prodam šifrer, Zabnica 19 12444 R 4, letnik 1987, cona 3900 DEM, prodam «312-255 12446 Tovorni avto FIAT, ohranjen, poceni prodam. »681-245 12447 R 4 11/90 Katrco, 18500 km, prodam. »76-016 124&2 JETTO 1987, bencin 1,6, prodam. »621-794 12458 JUGO 45, lotnik 1991, 19000 km, prodam. «723-149 12468 Škodo 110 L, letnik 1976, ODDAM. «241-830 12467 Z 101, letnik 1986, reg do aprila 94, prodam, cena po dogovoru «82- 126 12469 Zastavo 750, 5/82, lepo ohranjeno, prodam «871-281 12474 Z 101, letnik 1989, 42000 km, garažiran, prodam. «633-589, dop., 633-605 pop. i»476 LADO KARAVAN 1200, I 85, prodam «801-643, zvečer od 20 uro naprej 124*0 GOIF, letnik 1980, 125000 km. drugi lastnik, prodam. Jane, Sobonje 4, Križe, «58-177 124*1 CITROEN Ol D SIT, I 91. »710 1?8, Mauko Silva. Gradnlkova 123, Ra dovljica 174*4 R 4GTL, letnik okt/91, prodam šuceva 3, Kranj i?4M Zastavo 750, prevoženih 55 000 km, prodam. »51-615, po 20. uri 124*/ SUBARU JUSTY, I 1987, 4 WD, ugodno prodam. »77-389 124*0 101 GTL, I 83, reg do 5.4.94, ugodno prodam »401-130 124** JUGO 45 A letnik 1986. 8000 km po Seneralnl, dodatna oprema, cena 000 DEM, prodam Ogled v soboto od 13. do 19. ure Predoslje 123, l«t„ir POLETNA ŠOLA NEMŠČINE Dvotedenski tečaji (od 28. 6. do 9. 7. 1993) za - učence (začetniki) - dijake (začetniki, utrjevanje snovi) Inf. po tel. 621-998, K0N Škofja Loka, Podlubnik 253 (prof. Meta Konstantin) R 4, letnik 1978, registriran celo'•j? ugodno prodam. Breg ob Savi t1 \ 401-130 2$ Z 101, I. 82, prodam. «50-676i2* JUGO 55, letnik 1988, Mavčiče 90 2/9* 12S1S 126 P, letnik 1982, reg. do prodam. »49-421 LADO 1200 S, letnik 1983, nerejg trirano in Z 750, letnik 1981, rej& trirano celo leto, prodam. »328-0*' 12519 ^ Z 101, letnik 1985, reg. do 31-£9 prodam. »326-142__ 1B R 18, letnik 1981 in GOLF, ti| 1979, prvi lastnik, prodam. »9 709__^ JUGO 45, letnik 1984 prodam 1 1350 DEM. »736-230 1*5 Dve Z 81/84, prodam. Dugam Kidričeva 29, Kranj, »213-808J Z 128, letnik 1987, reg. do 18/5^ prodani za 3300 DEM. «691-S35 12533 _____S JUGO 45, letnik 1986, doda'1* opremljen, prodam. Sorska ■ stan.3, Kranj___> R 18 rdeč, letnik 1987, izr*^ ohranjen, prodam. Martin Košir, V*. iče 62, Golnik, ogled vsak dan M in pop.__ JUGO 45, letnik 1987, reg. do 3^ prodam. »242-021, popoldanj^ GOLF diesel, S paket, Lahovče 26, Cerklje pre R-5 CAMPUS prodam. « 621 1254/ .7* 19* a5> VOLVO 244, GL D6, letnik prodam. Ahačič Branko, Fran.na* Sk.Loka MAZDO 3?3 SFDAN, bola, P079!]!! feb.88, 79000 km, z dodatno °fl mo, prodam za 12200 DEM. 9 156 -- Zelo poceni prodam gostinske v .i mize in stole. «311-120__y\ 1987, ugodno Pr0<^ Z 101, I. «324-745 R 4 TLS, letnik 1979, kovi^, moder, reg. colo loto, prodam Wy no «324-708___J> Ugodno prodam ZASTAVO 1i letnik 1990. Tomše, Vešter Hfl Loka_ VVARTBURG, odlično ohraHjjJ. poceni prodam. Ljubljanska 24. ■ dovljica R-5 CAMPUS, letnik 1990, pr1 « 49-422 KOMBI IMV 1.600 OR, letnik J* registriran do 6/1993, zelo uflrf prodam. Zasavska c 68, Kranj' ^ 311-386 Jyt -.---' $ GOLF, letnik 12/1980, prodal, I 3.200 DEM. Likar. Preddvor 13*0 064/45-133_ MERCEDES 200 D. 1978.prodam. «883-076 Z 101, lotnik 1983 in za 7b0 Wm letnik. «325-862 > R 4, lotnik 1983, rog do)M prodam. Cena 1800 DEM »đ/ I 125//____ R 9, dlesel, star 3 lota, 0*49 odlično ohranjen, prodam L Stojko, St Fužina 10, Boh I 125*0 ____S -'--n CF R 5 CAMPUS, lotnik 1990, refl j loto «311-755 ^S, Škofja Loka, «622-535 R 5 CAMPUS. letnik 1990; ^ km, bele barve, prodam ali za R 4, letnik 87/88 «633 4*>< -1-_-.—-g/*; ZASTAVA SKALA 55, l«,nttf, ? bele barvo, prodam «325-»"^,^ 14 ure ---ImM YUGO 45 KORAL, karam""/ prodam » 064/78-080 AX TE, s katalizatorjem, star. . prodam. Gaelman, Smlednik j| « 323-423 Auto - KrainlJ CELOVEC. ROSENTALERSTHASS* t«1:9943 463 21415 ^iC VOZILA#NAD.DELI*SEnv' GOVORIMO SLOVENJ ^tek, H.maja 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 27. STR AN • GORENJSKI GLAS "POD ŠIFRO" *a male oglase "POD ŠIFRO" *° oglaševalci naročili objavo PtO, da zanje v malooglasni s|užbi Gorenjskega glasa zbiramo Izključno pismene po-""dbe interesentov. Stik z °9laševalcem "POD ŠIFRO" ^vezete tako, da posredujete P'smeno ponudbo v zaprti ku-na naslov GORENJSKI "LAS - MALI OGLASI 64000 .ra.ni. na kuverto obvezno na-Pisite šifro, na katero se Vaša Ponudba nanaša. Veliko uspe-na Vam želi Gorenjski glas in 86 Priporočamo! ^STAVO 101 GT 55, letnik 1984, j^rirano do 8/8/1993, prodam za DEM. 310-059 h2?LF Diesel, letnik 1985, bele JJ*. 5 vrat, prodam. 91 064/329- w^ 12600 I^LF Diesel, letnik 1990, bele 54.000 km, prodam. Cena po javoru. » 064/715-927 izeoa ZAPOSLITVE ijjftn dober zaslužek! «620-565 sfSpNO ALI HONORARNO ZAPO-hk'JEV NUDIMO ZA PRODAJO RESNIC "SLOVENSKE KNJIGE". clgOj; PREVOZ IN OSEBNA UR-fi§NOST. « 733-349, ZVEČER '^odt° -astoPn'ko za sklepanje Simpatičnega FANTA ali DEKLE jjffitirno za strežbo. « 52-055 (i^LE za strežbo zaposlimo. In- i^nadia u.oL Hm nn 1Q urj y 12146 bi?iiuo- Zaslužek tudo do 5000 -tM- CASABLANCA D.O.O., 12054 akacije vsak dan po 19. JJenji Marjetka $d£ za cca 6 ur dnevno (v. st.) mlajša upokojenka. «326- «sl^_^ 12168 J^tel JELEN takoj zaposli NATAŠA in RECEPTORJA. «211-857 j^VARna VENCELJ Preddvor za-Ijj'1 Pripravnico oz. gostinsko de-8*°- Možnost redne zaposlitve. C5"052 12163 ^ELa° a" P°9°dbeno zaposlimo DraJp*CA lesne stroke. Zaželj gin ^0^nost zaposlitve za nedoločen dva Zaželjena Ponudbe na lntex d.o.o , 12211 Žensko za pomoč v kuhinji ali kuharico zaposlim. «242-100 12265 Iščemo dekle za pomoč v strežbi. »712-146 12335 Iščemo natakarico ali natakarja za KAVA BAR v Škofji Loki. Pogoj: srednja gostinska šola - smer natakar, zaželena praksa. Nastop službe takoj, OD po dogovoru. Prošnje pošljite na naslov: ARNOL, d.o.o., Titov trg 3 a, 64220 Škofja Loka 12366 Iščem delo na domu, imam dovolj prostora. »217-174 12391 Honorarno sprejmemo DELAVKO za strežbo v pizzeriji. »222-188, Kranj 12406 Zaposlimo mlajšega ŠOFERJA z C in E kategorijo. Ponudbe z dokazili in opisom dosedanjega dela oddajte pod Šifra: VSAJ 2-LETNE MEDN. IZKUŠNJE 12435 Trgovina s tekstilom išče PRODAJALKO. »217-842, po 17. uri 12441 Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu 2x tedensko. »403-274 12479 Zaposlimo KUHARJA in NTAKAR-ICO za delo v okrepčevalnci Pizzeriji, lahko tudi pripravnika. »620-575 12503 Zaradi občasno povečanega obsega dela TAKOJ zaposlimo več delavcev. Zaieljeno s poklicem MIZAR. Jelovica Šk.Loka, Kidričeva 58, kadrovska služba, »631-241 12510 šoferja za razvoz in prodajo po terenu redno zaposlimo. Pogoj -marljivost. Šifra: 20 do 30. let 12523 Zaposlimo trgovske potnike za prodajo hrane in opreme za male živali na področju Slovenije. SKOR-PIO, d.o.o., »43-234 12524 Zaposlim dekle za strežbo v lokalu. Honorar 200 SIT/h. »216-683 12532 Gostilna OSVALD Selo pri Žirovnici 17 takoj ZAPOSLI KV kuharico oz.kuharja lahko tudi pripravnika. »801-128 12534 Iščemo kuhinjsko POMOČNICO in ČISTILKO. »41-700, od 12. ure dalje 12541 Pašna skupnost Boh. Bela išče PASTIRJA za pašo od 1.6. do 1.10. 93 na Belski planini. »720-184 12559 Enkratna priložnost za zaslužek S-10.000 DEM, delo profesionalno, pogoj poštenost in resnost. »58-276 v nedeljo od 16. do 18.ure 12574 Nji Predal 34, Železniki »325-265 \?s"mo enega območnega dir-l*9v ter tri Podr°čne vodje s ^Om0'?"1 Ravno tako zaposlimo 5 jstu^'alistov za predstavljanje pod-tftr d Nudimo vam redno zaposlitev la ^^oročno delo. Vaše ponudbe ??3?,061/341-542 aH 064/325-265 lOMUS ZALOŽBA ZASLUŽEK zastopniški prodaji terenu, ^goji: osebno vozilo ' Pjosti čas/ nad 25 ur tedensko ■aktivnoznanje slovenščine. Jgooljšim omogočimo RAJ zaposlitev. ■^-064-51-491 MO KV STRUGAR UsCe enc|r»ger d.o.o., Alpska 28, '^trT----- ^Irilci ^£k,e 'a pomoč v okrepče-\!J*3l2-063 12251 liftJ '---- Niaći0 d8kle vaJon° strežbe v ijp°stii 9^?"'n'. Informacije osebno B nad 'O besed Po ,.,fro ttd coniic" "u zaračunavamo r«n)sk 'Ku za naročnike Go 'I1,1'".....>t>iav.i 20 ,Booi,"v '"neifta (vel|a tudi '"C",' l>" '"'»»»n«') Kup,,,, 0bJ8vi|, Čhl '»»I. oglas bomo lUn'l" V«i°LnOVno P"" ,orek v >v'n, e''*°"«Peha v največji MtJtUl 8'Mi w Goreni.kem Zaposlim KV mizarja. 12564 r43-007 Gostilna v Kranju honorarno zaposli DEKLE za delo v strežbi. O 213-484 12606 FRIZERKA išče zaposlitev. Možno tudi honorarno. Šifra: FRIZURE BUBI 12613_ _ Honorarno zaposlim natakarja ali natakarico v kava baru Škofja Lo ka 620 832 ŽIVALI ©®ISHM©Iin GLAS NAPRODAJ ŽE \\ PONEDELJEK / IN ČETRTEK / / V RAGTIME JAZZ KLUBlfW PRAŠIČKE od 20 do 60 kg prodam. Voglje, Letališka 7 12314 Delovno KOBILO prodam in TELICO težko 200 kg. Zgoša 5 a, Begunje 12320 BIKCA simentalca nad 100 kg težkega, prodam. »632-894 12333 KRAVO po izbiri, prodam. Otoče 21, Podnart 12337 Čistokrvno nemško OVČARKO z rodovnikom zelo ugodno prodam. 064-030 12346 PUJSKE od 20 do 30 kg prodam. Struževo 12, Kranj 12348 BIKCA starega 6 tednov, prodam. Sp.Brnik 15 12363 KRAVO mlado pašno, prodam. Urbane, Studor 7, Šr. vas v Bohinju 12388_ Volčji ŠPICI naprodaj, stari 10 tednov, cepljeni, z rodovnikom. Lan-gusova 9, Ljubljana 12396 KOZO z mladičem, cena 250 DEM, prodam. «48-583 12414 JARKICE rjave in bele PITANCE, prodam. Hrase 5, Smlednik, 12415 TELIČKO simentalko, težko 120 kg prodam ali meso. «48-598 12417 KOKERŠPANIJELE zlatorjave z rodovnikom, prodam. «65-301 12416 KRAVO simentalko prodam, telila bo junija. «48-591 12420 PUJSKE od 25 do 35 kg, prodam. Žabnica 37 12423 Rjave JARKICE ter manjše in večje PRAŠIČE, prodam. Stanonik, «65- 546 12425 TELIČKO simentalko, težko 110 kg, prodam. Strahinj 80, «48-093 12429 PUJSKE različne teže ugodno prodam. Prešeren, Gorica 17, Radovljica, 0 714-376 11730 Nimfe, skobčevke, kanarčke, aga-pornise, ribice, hrčke, kače, želvice, aleksandra, prodam 076-342 12015 JARKICE stare 6 tednov, prodam. Balanč, Zg Besnlca 79, 0403-102 12026 Mladiče pasme ŠPRINGER ŠPAN-JEL, odličnih staršev, ugodno prodam! 047-532 12126 Čistokrvne KOKER ŠPANJELE brez rodovnika, stare 6 tednov, prodam. 0211-038 12156 TELICO brejo 7 mesecev prodam 064-351 12167 PRAŠIČE za rejo In ODOJKE za zakol, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0733-232 12171 Dva BIKCA stara 14 dni, prodam. Zalog 49, Cerklje 12173 JAZBEČARJE črn kratkodlake, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. 0692-761 12176 Toden dni starega BIKCA prodam Okroglo 6, Naklo, 047-764 12176 Dva BIKCA za rejo 100 kg, prodam. Jezerska c 49, Kranj Primskovo 12164 Mlade MUCKE oddam prijaznim ljudem »47-057_ 12200 KRAVO s I. teletom prodam ali menjam za bika. » 692 178 12212 Večjo količino PRAŠIČEV, težkih 30-50 kg, prodam »062/766-216. Ptuj 12214_ PUJSKE »tare 7 tednov, prodam Platiša, Pungert 11, šk. Loka 12232 KOZO srnaste pasme z dvema mladičema, cena po dogovoru, prodam. »725-052_12240 Brejo KRAVO ali TELICO prodam. Praprotna polica 12, Cerklje 12261 Enoletne KOKOŠI za zakol ali nadal|no rejo prodam zelo ugodno Voklo 56, »49-277_\rn* K070 z mladičem prodam »725- ()()', 12304 BIKCA za zakol, prodam. Gričar Jože, češnjevek 8 12431 PRAŠIČKE težke 30 kg prodam. »45-434 12432 Molzno KOZO prodam. Kejžar, Zg.Sorica 30, »697-050 12470 KOKOŠI nesnice po izbiri, prodam. »58-203 12485 25 in 100 kg PRAŠIČE in KOZLIČKA, prodam. »242-288 12498 Brejo KRAVO simentalko, prodam. »51-341 12501 TELICO brejo pet mesecev in BIKCA starega sedem tednov, prodam. »401-322 12507 KOKOŠI nesnice, stare eno leto,prodajamo za nadaljno rejo ali zakol. Cena 120 SIT. Voklo 49, »49- 250 12515 BIKCA črnobele pasme, star en teden, prodam. Porenta, Sp. Bitnje 19, Žabnica 12516 110 kg težko TELICO simentalko in 130 kg težkega BIKCA frizijca, prodam. Pot na Močila 6, Križe, »57-689_12517 Prodajamo rjave JARKICE. Lanišek, Beleharjeva 49, Šenčur 12542 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Šemrov, Zvirče 15, Tržič 12550 Kupim TELICO simentalko pred telitvijo. 049-444 12552 KOZE z mladiči prodam. Berce, Hafnarjeva pot 20, Stražišče - Kranj, O 312-535 12607 Enoletne KOKOŠI prodam. Cena 130 SIT. « 217-351, od 17. do 19. ure 12618 SPOROČILO O SMRTI Nepričakovano je umrl IVAN ŽUREJ roj. 1950 Od njega smo sc poslovili v sredo, 19. maja 1993. Kolektiv Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega nepozabnega očeta ALOJZA ŠTEMPIHARJA sc iskreno zahvaljujem sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožaljc, podarjeno cvetje, hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mi v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala tudi gospodu župniku iz Šenčurja za lepo opravljen obrca. še enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoča hčerka Vera z družino OSMRTNICA V torek, 18. maia 1993, je za vedno zaspal naš dragi oče in dedi PAVEL KOŠOROK Dočakal je visoko starost 90 let. Na žalost sc jih nismo mogli veseliti skupaj. Vse, ki ste ga imeli radi in ste mu bili v njegovi starosti v oporo, vabimo, da se skupno poslovimo od njega v soboto, 22. maja 1993, ob 10.30 na kranjskem pokopališču. Po pogrebu bo maša zadušnica v župnijski kapeli na Zlatem polju. Na očetovo željo, namesto cvetja darujte za Karitas. Zara pokojnega bo do pogreba v mrliški vežici kranjskega pokopališča. Hčerki Marija in Jana r družinama, sin Pavle z družino, njegovi sorodniki in prijatelji ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, strica, deda in pradeda IVANA ŽIŽMONDA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sinovi Franci, Zdravko in Ivan z družinami Britof, 12. maja 1993 ZAHVALA Mnogo prezgodaj se je ustavilo srce dragemu lir RAJKU -«v*k OBLAKU Vsem in vsakomur, ki ste nam v teh težkih dneh s svojo pomočjo in dobroto stali ob strani, nam lajšali bolečino, se iskreno zahvaljujemo. VSI NJEGOVI Prebačevo, 3. maja 1993 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je preminula NEŽA MORYS PTT upokojenka Od nje smo se poslovili dne 17. maja 1993 na pokopališču na Bohinjski Beli. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. PTT PODJETJE KRANJ Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojena sodelavka iz Splošnega sektorja -čiščenja zgradb m okolice ALOJZIJA ČEBULJ rojena 1906 Od nje smo se poslovili v sredo, 19. maja 1993, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. DELOVNI KOLEKTIV SAVA ZAHVALA Ob smrti naše ljubljene PAVLE ZIHERL iskrena hvala dr. Mariji Bračko, dr. Devanu Zrimšku, dr. Majdi Mazovec, prof. dr. Miru Košaku, prof. dr. Božu Kralju, prof. dr. Nino-Slavu Radovanoviču, doc. dr. Alešu Žemvi in doc.dr. Metki Zore za dolgoletno skrb, pomoč in zdravljenje. Hvala tudi zdravnikom in sestram v zdravstvenem domu Škofja Loka, v bolnišnici dr. Petra Držaja v Ljubljani, v bolnišnici UKC v Ljubljani in na Golniku ter na kliniki "Cecile" v Lausanni v Švici. Zahvala župniku g. Alfonzu Grojzdku za občutene besede ob slovesu, zborovodji g. Tomažu Tozonu in njegovim pevkam in pevcem v mešanem pevskem zboru "Lubnik" in v "Škofjeloškem oktetu", ter g. Janezu Severju za "Tišino". Zahvala sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Mož Janez in hčerka Jana v imenu vseh sorodnikov. Škofja Loka, 18. maja 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, brata, strica in starega očeta JOŽETA PETAČA iz Vogelj 19 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Pegamovi za dolgo zdravljenje. Zahvalo izrekamo tudi g. Marjanu Žerovniku in g. Alojziju Cebašku za lepe poslovilne besede. Hvala tudi čebelarjem. Zahvala g. župniku Antonu Slabetu za lepo opravljen cerkveni obred ter pevcem iz Vogeli in Naklega za zapete žalostinke. Hvala tudi Navčku za pogrebne storitve. Vsem skupaj še enkrat izrekamo hvala. VSI NJEGOVI Vogjje, 14 maja 1993 Peto srečanje mladih gasilcev Gorenjske Letos že tretjič na Kokrici Kranj, 19. maja - Po nekajletnem premoru so letos organizirali 5. srečanje društev Mladi gasilec iz gorenjskih občin, Že tretjič so za izvedbo tekmovanja poskrbeli gasilci s Kokrice pri Kranju. V tamkajšnji osnovni šoli namreč od leta 1984 deluje društvo Mladi gasilec, v katerem je sedaj okrog 20 članov. Njihovo zanimanje velja predvsem varstvu pred požari, svoje znanje pa dokazujejo na tekmovanjih. Na 5. srečanju, ki je bilo 15. maja 1993 na Kokrici, je nastopilo 7 ekip učencev od 1. do 4. razreda, pri starejših učencih pa so tekmovale 3 ekipe. Pri mlajših je zmagala I. ekipa z Ovsiš pri Podnartu, sledile pa so ji II. ekipa Ljubno, I. ekipa Ljubno, II. ekipa Ovsiše, Žabnica, Kranjska Gora in Kokrica. Pri starejših so prvo mesto osvojili tekmovalci iz Kranjske Gore, 2. gasilci iz Žabnice in 3. iz Bistrice pri Tržiču. Zmagovalce so letos prvič nagradili s prehodnimi pokali, vsi sodelujoči pa so prejeli priznanja. Udeleženci, med katerimi ni bilo le Ločanov, so pokazali solidno znanje na testih o požarni varnosti, tekmovanju v gasilski štafeti in vaji z vedrovko. Po končanem tekmovanju so se mladi sprostili na družabnem srečanju, njihovi mentorji pa so imeli posvet o delu društev. Ker na Gorenjskem deluje le 18 društev Mladi gasilec, so sklenili spodbuditi širšo organiziranost. K temu naj bi pripomogli tako sodelavci občinskih gasilskih zvez kot vodstva osnovnih šol.9 S. Saje OBVESTILO Vse izgnance z leta 1941 do 1945 in njihove svojce vabimo na ZBOR, ki bo v sredo, 26. maja 1993, ob 16. uri v prostorih Skupščine občine Kranj, sejna soba št. 15, I. nadstropje, zaradi obravnave važne problematike. Pričakujemo vašo udeležbo. ft „ . UPravni ""»r Društva izgnancev Kranj Pohod upokojencev V četrtek, 27. maja 1993, organizira Društvo upokojencev Kranj - Odsek za pohode pohod do Brega pri Preddvoru, Predoselj, Brda, Ilovke, in skozi Rupo nazaj v Kranj. Zmerne hoje z ogledom naravnih in zgodovinskih znamenitosti bo za 3 do 4 ure. Zaželena je primerna lahka obutev, dežnik in malica. Zbor bo ob 8.15 na avtobusni postaji v Kranju. Izlet bosta vodila dr. Helena Prlja in Aloj/ Zelnik. • L. C. I/let v Prekmurje Društvo upokojencev Kranj organizira izlet v Prekmurje. I/let bo v torek, 8. junija 1993, / odhodom ob. 6. uri izpred kina (enter v Kranju. Prijave sprejema Društvo upokojencev Kranj, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. • L C. Družinski kolesarski izlet Člane Kolesarske sekcije Kokrica in Kluba Galerije De/man ter njihove družinske člane in ostale ljubitelje kolesarjenja vabijo v soboto, 22. maja, na prijetno družabno srečanje. Start kolesarskega izleta bo od 10. do II. ure izpred Galerije Dežman na Kokrici, izlet pa bo potekal v smeri Kokrica - Golnik - Senično - Križe -Duplje - Naklo. Na cilju na Kokrici bodo pred Galerijo Dežman poskrbeli za prijetno počutje s tekmovanjem v družabnih igrah. • L. C. Kolesarski izlet Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v torek, 25. maja, kolesarski izlet na relaciji Kranj -Visoko - Cerklje (9.00) - Komenda (9.40) - Vodice (10.20) -Dragočajna (11.00). Druga, malo težja možnost pa je ob 8. uri iz Kranja proti Kokrici, Beli, Preddvoru (9.00), Visokemu, Cerkljam (9.40), Komendi (10.10), Kamniku (10.40), Mengšu (11.00), Vodicam (I 1.30), Smledniku s prihodom ob 12. uri v kamp Dragočajna. V kampu bo potekal program, ki ga bodo izvedli kranjski upokojenci in upokojenke, na citre pa bo igral in vas zabaval Marjan Beton. Na izlet ste vabljeni tudi upokojenci iz okoliških društev Našli se boste na relaciji in ob času, ki je zgoraj naveden ali pa na samem cilju. • F. C. I/let na Dobrčo Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Žirovnica vabi na planinski izlet na Dobrčo. Izlet bo v torek, 25. maja 1993, odhod z osebnimi vozili bo ob 8. uri izpred Društva upokojencev na Selu. Udeleženci iz vasi od Sela do Rodin lahko počakajo na avtobusnih postajah po vaseh. Oprema naj bo planinska, hoje bo od 4 do 5 ur. Informacije po telefonu 801-006 - Feldin. • L. C. Ohranjanje kulturne dediščine Hotavlje - Turistično društvo Hotavlje bo danes, 21. maja, ob 20. uri v Zadružnem domu na Hotavljah pripravilo predavanje dr. Janeza Bogataja o ohranjanju kulturne dediščine. Predavanje, na katerem bodo prikazali tudi videoposnetke z lanskih prireditev Dan oglarjev. Dan koscev in Cvetje na vasi, je nekakšen uvod in spodbuda za pripravo izdelkov in za sodelovanje krajanov na letošnji prireditvi Cvetje na vasi, ki bo 18. julija. Sicer pa ima Turistično društvo že 30. maja v programu tudi tradicionalni Dan šmarnic na Slajki, Večer podoknic 14. avgusta in Semanji dan pod vaško lipo 15. avgusta. V Domu na Slajki pa bodo uredili sanitarije in sodelovali pri urejanju ceste na Slajko. Na razgledna mesta bodo postavili klopi, dotrajane in kozolce s cvetjem na območju društva pa obnovili. • A. Ž. Kamniški turistični utrip Rokovnjaški pohod - Planinsko društvo Kamnik prireja v soboto, 22. maja, "rokovnjaški pohod". Vse dodatne informacije dobite po telefonu: 061/831-345. Čiščenje Velike planine - Planinsko društvo Bajtar vas prav tako v soboto, 22. maja, vabi, da se udeležite čiščenja Velike planine. Vse podrobnosti o akciji vam bodo povedali po telefonu: 061/825-407. Planinski tabor MDO - Na Starem gradu bo v torek, 25. maja, planinski tabor MDO. Prijavite se lahko po telefonu: 061/831-345. • M. P. Hrastnica '93 Kolesarski klub Janez Peter- nel vabi v soboto, 29. maja, ob 16. uri vse prijatelje kolesarjenja na kolesarski kronometer "Hrastnica 92". Start bo v Pu-štalu v Škofji Loki, cilj pa na koncu 5.000 m dolge asfaltirane ceste v Hrastnici. Štartnina je 300 SIT. Prijave so možne do 15.30 na dan prireditve. Za prigrizek in pijačo na cilju bo poskrbljeno. Zaščitne čelade so obvezne. Kronometer šteje za slovensko prvenstvo rekreativ-cev in veteranov. Mostec 93 Društvo prijateljev otrok Slovenije vabi na veliko otroško žurko "Mostec 93". Zurka bo v nedeljo, 23. maja 1993, ob 14. uri v rekreacijskem cestru Mostec v Ljubljani. Nastopajo: ansambel Pohorje express, pevka Romana Krajnčan, prijatelji otrok iz Avstrije in vsi otroci. Program bo povezoval Toni Gašperič. Čisti izkupiček prireditve bo namenjen duševno prizadetim otrokom. V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 30. maja 1993. • L. C. 15. junij Dan krivde, odpuščanja in sprave Imaš oblast, a ne Moči otmit' solzo iz oči, ki je še ni posušil čas. Skupina slovenskih veteranov: partizanov, domobrancev, če-tnikov - plavogardistov in prisilnih vojakov pod zastavami sil osi, kulturnikov in drugih, ki nas povezuje ideja sprave, se bomo tudi letos, 15. junija, na ljubljanskih Žalah spomnili največje narodove nesreče, na poboj 10.000 slovenskih domobrancev in njihovih svojcev v junijskih dneh leta 1945. Da bi se zlo ne ponovilo nikdar in da bi človek ohranil človečnost. Hkrati bomo počastili spomin vseh padlih na bojiščih in v medsebojni vojni. Vsi so umrli za svojo in našo Domovino. Slovesnost bo ob Lipi sprave in Odrešnikovem znamenju. Tudi tokrat bo sveto mašo, ki bo ob 17. uri v cerkvi Vseh svetih, daroval metropolit slovenske katoliške cerkve in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, nato pa bo ob lipi beseda za spominski dan in kulturni spored. Čeprav so jo že večkrat poškodovali in so ji vitko stebelce v petih letih rasti upogibali tudi mrzli vetrovi z. vrhov, pa naša Lipa (naj bo tudi vaša!) to pomlad že kaže poganjke cvetov. Ljubljana, 15. majnika 1993 Za združene ob Lipi sprave Stanislav Klep RADiO 913 F/7 STEREO Jutri v Kino Center v Kranju Izbor parov za Kmečko ohcet Velika glasbeno zabavna prireditev za izbor parov za letošnjo Kmečko ohcet pod Storžičem, ki bo od 24. do 27. junija v Preddvoru, organizirata pa jo Turistični društvi Bela - Bašelj i" Preddvor, bo jutri, 22. maja, ob 20. uri v Kino Center v Kranju. Predstavilo se bo osem parov Nedeljskega, ki so se uvrstili v finale, in oba že izbrana para Gorenjskega glasa Metka Seidl in Janko Kemperle ter Mojca Novak in Robert Polajnar. Na prireditvi bosta izbrana dva para Nedeljskega za kmečko ohcet pod Storžičem irf dva para za Kmečko ohcet v Kandršah. Nastopili bodo Ansambel Slovenija, Boutique Moped Sho«> Tomaž Domicelj in Rado Časi. Vstopnice so že v prodaji Prl blagajni Kina Center. Pokrovitelji prireditve oziroma Kmečke ohceti pod Storžičem so Šešir Škofja Loka, Krka Novo mesto, Živila Kranj, Zavarovalnica Adriatic, Pivovarna Union, Gorenjski glas, Nedeljski dnevnik, TELE-TV, Merkur Kranj, Občina Kranj, Hotel Ko-kra-Brdo, Petrol, Pension Zaplata, Vila Bella-Klakočar, Gostilna Bizjak, Kino Center Kranj, Radio Slovenija in Zavarovalnica Triglav. TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE Slovenija I J A DROGE I D