Šakali se iz Istre širijo proti Posočju in Doberdobu t V *<10 Trst: Furlanič, Ukmar in Švab najbrž spet kandidati za Občino Primorski dnevnik NEDELJA, 6. MARCA 2011_ št. 55 (20.070) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Groba napaka, ki dejansko ni napaka SandorTence Novinarjem, tiskarjem in grafičnim delavcem se včasih zgodi, da zamenjamo fotografije. To se ne dogaja ravno vsak dan, ko pride do napake pa se je treba opravičiti. Tega pa še nismo doživeli s fotografijo ob dnevu spominjanja na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, na kateri so italijanski vojaki, ki leta 1942 v Loški dolini streljajo slovenske talce. Fotografija se je februarja pojavila na plakatih in razstavah v več italijanskih občinah, najhujše pa je, da je našla mesto na uradni strani italijanskega notranjega ministrstva. Kot da bi v Sloveniji na Dan upora objavili fotografijo Slovencev, ki mečejo Ita-Iijane v fojbe, ali kot da bi se Nemci spomnili svojih vojnih ujetnikov v Sovjetski zvezi s posnetki nemških vojakov, ki pobijajo ruske ujetnike. S tem bi se ustvarila neka perverzna veriga, ki bi ustvarila dodatna trenja in premaknila nazaj kazalce zgodovine. Osebno mi je posnetek italijanskih vojakov, ki streljajo nedolžne talce, povzročil bolečino. Prvič zaradi smrti nedolžnih ljudi in drugič, ker se je njihova smrt zaradi ignorance, površnosti ali slabe vere nekaterih znašla v nepravem trenutku na napačnem mestu. Dvojna krivica torej za talce, krivico pa so po svoje doživeli tudi mrtvi v fojbah in ezuli, ki bi si zaslužili fotografijo o svoji tragični usodi. Res je, da preteklost ne sme pogojevati prihodnosti. Res pa je tudi, da takšne »nerodnosti«, kot je ta s fotografijo, potrjujejo velike zamude uradne Italije pri celoviti obravnavi svoje zgodovine po letu 1918 in najbrž še prej. LIBIJA - Število žrtev hitro narašča Gadafijeve sile nadaljujejo napade na vzhodu države Nacionalni svet upornikov se je razglasil za edinega predstavnika Libije OPČINE - Zmagoslavje praprovskih merjascev pred openskimi Kraški pust je naš! Med skupinami prva gropajsko-padriška Luna puhna pred Prosekom-Kontovelom OPČINE - Velika parada barvitih mask, humornih domislic, lepo izdelanih vozov v prijetnem sončnem vremenu, vse to je bil letošnji 44. Kraški pust, ki je privabil na Opčine na tisoče gledalcev. Zmaga je ostala pri lanskem zmagovalcu Praprotu, ki je s svojimi merjasci potrdil, da »Trst je naš in Gorica t'di«, po tolikšnem vsesplošnem uspehu pa tudi Kraški pust je naš! Zmagoslavje merjascev je potr- dil openski veliki divji prašič, medtem ko so bili kriški ribiči tretji. Med skupinami je zmagala Luna puhna pred Prosekom-Kontovelom in skupino Ja-badabadva. Na 2., 3. in 14. strani TRIPOLI - Sile, zveste libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, so včeraj na vzhodu Libije nadaljevale napade na mesta, kjer so po začetku upora 15. februarja prevzeli nadzor uporniki. O silovitih spopadih so poročali iz Zavije, 40 kilometrov vzhodno od Tripolija, kjer naj bi Gadafijeve sile predrle obrambo upornikov, v spopadih pa naj bi bilo po nekaterih vesteh več kot dvesto mrtvih. Včeraj se je prvič na uradnem sestanku sestal nacionalni svet upornikov, ki ga vodi bivši pravosodni minister Mustafa Abdel Džalil in se razglasil za edinega predstavnika države. Na 29. strani Pokrajina Trst: okence za starše Na 5. strani Kmalu tridesetletnica Odprte meje Na 8. strani Premiera nove produkcije SSG Na 8. strani V nesreči v Krminu ranjena voznica Na 9. strani Danes v Sovodnjah pustni sprevod Na 12. strani GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRAND0LI GROUP sas mmiMMm* «9« Nabrežina Kamnolomi, 23/H - 34011 - Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 www.frandoligroup.it - info@frandoligroup.it NAŠA PRODAJALNA Geom. Giuliano Biondini Corso del Popolo, 54 - 34074 TRŽIČ (GO) tel. & fax 048146 336 - mob. 3495939706 trieste@haus.rubner.com - www.haus.rubner.com MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA Oblačila za vse priložnosti Ul. Flavia di Stramare 99 (Žavlje) Milje Blizu avtobusne postaje 20 Tel. 040231118 ^ 2 Nedelja, 6. marca 2011 KRAŠKI PUST / OPČINE - Na 44. Kraškem pustu so ščetinaste živalice v sončnem popoldnevu osvojile prvi dve mesti Zmagoslavje merjascev Divji prašiči protagonisti na zmagovitem praprovskem vozu in na drugouvrščenem openskem Letošnji 44. kraški pust ima mnogo zmagovalcev. V prvi vrsti so zmagali merjasci, ki so s svojimi rilci ponesli Praprot in Opčine na prvi dve mesti uradne lestvice. Na grbi merjascev je zmagal tržaški župan Roberto Dipiazza, ki so ga tako Praprovci kot Openci izoblikovali na svojih vozovih. Zmagali so cestni znaki in vozniška dovoljenja gropajsko-padriške Lune puhne v konkurenci skupin mask, ki so za las odvzeli proseško-kontovelskim »trugam« slast zmage. Med velike zmagovalce včerajšnjega sprevoda po openskih ulicah je treba prišteti vseh 1291 pustnih šem, sopotnic vozov in protagonistk skupin mask, ki so s svojimi barvitimi kostumi, domiselnimi koreografijami in izvirnimi zamisli-mi pozabavali na tisoče in tisoče gledalcev. Več kot desettisočglava množica je bila s svojo prisotnostjo nujni okvir-protagonist prireditve. In seveda, med zmagovalce je treba uvrstiti tudi lepo, sončno vreme, ki se je po orkanski burji v prejšnjih dneh oddolžilo pustnim delavcem s svojim prešernim, skoraj toplim nasmehom. Sonce ni zasijalo nad Opčinami po naključju. Pred dvema tednoma, na predstavitvi Kraškega pusta na Zidarichevi domačiji, sta kralj Krcebubi in kraljica Filomena Kavka Prstopavka zelo točno napovedala njegov prihod, kar se je tudi uresničilo. Ko bosta slekla kraljevska oblačila, bi lahko naskočila prestol elitnega zamejskega meteorologa Darka Bradassija ... Kralj in kraljica sta odprla sprevod na kočiji, ki jo je vodil kočijaž Mario, vlekla pa kobili Beba in Liša. Uvodna trebenska godba je predstavila tudi svoj otroški Rišto band, ki je s kuhalnicami in pokrovkami dajal ritem odraslim klarinetom, trobentam in bombardonom. Prvi so po ulicah zaplesali romjanski sadeži, od ananasa do grozda, jabolk, pomaranč, kokosov. Indijski figovec Bruno je svojo spečo hčerkico, figovko Sorajo peljal kar v vozičku. Openski Tržaški rodeo je pripeljal na ulice prve merjasce. Orjaški, lepo izdelan divji prašič (na sliki spodaj) je z grozečim čekanastim rilcem oral na vozu, potem ko je razparal občinsko palačo. Boljunčani so predstavili domorodce, ki so ob ritmih Wama-vake plesali bun-go-bungo. Člani skupine Anffas so, oprem- ljeni s slikarskimi paletami, prikazali barvito umetnost. Štmavrci so v velikem kotlu na vozu kuhali jezo in krizo, v premični kuhinji pa sta Maurizio in Antonio cvrla ta pravo frtaljo. Cestni znaki, semaforji, cestarji, mestni redarji, pa tudi vozniška dovoljenja gro-pajsko-padriške Lune puhne so silili skupinski zmagi naproti. Merče so v svojo miš- Vse o 44. Kraškem pustu v povezavi dosjeji na spletni strani www.primorski.eu £ nico ujeli tajkuna in kategorično ugotovili, da »politiki sirjejo«. Nabrežinska osnovna šola Virgila Ščeka je nakazala cel vremenski razpon, od snežink do kapljic, oblakov in sonca, ki porodi barvito mavrico. Sovodenjski voz je z lepo izdelanim povodnim možem opozoril na vodno ujmo, ki je pri njih pogosto doma. Skupina Medje vasi in Štivana je z bojevniki, bojevnicami in velikim svečenikom ljudstva Maya opozorila, da bo vsega kmalu konec (beri: 2012 ...). Skupina Ja-badabadva je popeljala pust v čudežno deželo kart, cvetk in živalic. Vasi občine Zgonik so predstavile najdaljšo vozovno kompozicijo. Kljub nad 26 metrov dolgim vozom o eksotičnem davčnem paradižu, polnim harmoničnega gibanja, pa se računi Zgoničanov niso izšli: od tretjega mesta sta jih ločili le dve točki. Šempolajci so se spustili na zemljo iz vesolja, da bi sem ponesli malce zabave. Med tistimi, ki sta se vesoljsko pozabavala, sta bila tudi devinsko-nabre-žinska občinska svetnika Edvin Forčič in Massimo Veronese. Lanski zmagovalec, Praprot, je s svojimi kožuhastimi merjasci potrdil, da »Trst je naš, Gorica t'di,« po včerajšnjem prvem mestu (s pičlo točko prednosti pred bratranskimi openskimi merjasci) pa so zakoličili, da je tudi Kraški pust naš! Vreme je bilo z dežniki, mavricami, starko zimo in snežinkami tudi vodilo ške-denjske skupine Lalo. Bazovci so s svojim, tehnično verjetno najbolj bogato izoblikovanim vozom, polnim premikov, pregibov, dima in luči, nakazali, kako bi se lahko »vesoljsko« znebili neapeljskih odpadkov ( ... in tudi pre-mierja). Zamisel je bila genialna, odlično izvedena, koreografija prefinjeno izdelanih mask vesoljčkov učinkovita (na gornji sli- ki), a kaj ko je Bazovce od zmagovalnih stopničk ločila le točka ... Sv. Ivan in Kolonja sta poletela z lastno letalsko družbo. Križ pa je priplul v valovanju čudovitih penečih se človeških valov na pust s tunaro Staro Pipn-ko, da bi ulovil zadnjega kriškega tuana. Ribiči Škržadnou, Smuačou, Črtnou, Bibc, Štjfnou, Krjačou, Žiučou, Vi-don'tou, P'rasou, Zounou, Kocolo in Žpanov so z vso vnemo privlekli mrežo, a kaj ko se je vanjo ujela konzerva tunine s Šonika, letnik 1954. Sprevod so - kot poslednje dejanje - sklenili Prosečani in Kontovelci, ki so z milijarderjem Žžkom, milijarderčkom Mikijem, pogrebnim cvetjem, barvitimi trugami in žarami ugotovili, da lahko postanejo tudi »poslednje zadeve« - velik biznis. Za zmagoviti biznis pa jim je - v veselje Gropajcev in Padričarjev - zmanjkala točka. Marjan Kemperle 1 Število sodelujočih ■9 1 Vozovi udeleženci Skupine udeleženci Opčine 133 Štmaver 50 Merče 40 Sovodnje 45 Vasi občine Zgonik 107 Praprot 58 Bazovica 89 Križ 106 Romjan 62 Boljunec 70 Anffas 37 Gropada-Padriče 70 OŠ. Virgil Šček 68 Medja vas-Štivan 50 Jabadabadva 121 Šempolaj 39 Škedenj 35 Sv.Ivan-Kolonja 31 Prosek-Kontovel 80 Skupaj 628 Skupaj 663 SPLETNA ANKETA - Začasni rezultati Trenutno v vodstvu Bazovci pred Praprovci Kot se pogosto dogaja, je tudi letošnji Kraški pust potrdil, da so okusi različni. Po mnenju ocenjevalne žirije so najlepši pustni voz izdelali v Praprotu, takoj za Prapovci pa so bili Openci. Bazovica je v uradni razvrstitvi šele na četrtem mestu. Po začasnih rezultatih, ki jih objavljamo dobrih pet ur po zaključku open-skega pustnega sprevoda, pa so Bazovci prepričljivo prvi pred Praprotom. Kot na »uradni« je tudi na spletni lestvici tretji Križ, kateremu sledi Zgonik, Op-čine, ki so bile po mnenju žirije druge, pa si na spletu za zdaj delijo peto in šesto mesto s Štmaverci. Te razlike si lahko razlagamo tudi tako, da je več Bazovcev doma pred računalnikom, medtem ko so se drugi odločili, da pustno soboto nadaljujejo v noč na nedeljo in se trenutno požvižgajo na taka ali drugačna glasovanja. Seveda se glasovanje na spletu nadaljuje, končni rezultat po pokopu pusta pa bo pokazal, ali so Bazovci prehitro startali ali pa bodo to svojo prednost obdržali tudi v finišu. 5 % 5 % 1 % 1 % 9 % 23 % 38 % 18 % | Opčine: Tržaški rodeo I Štmaver: Kaj se u loncu kuha????? : .primorski.eu ] Merče: Sir(je)jo J Sovodnje: ...Tudi povodni mož je v težavah!!... Vasi občine Zgonik: Računi se ne izidejo Praprot: Trst je naš in Gorica t'di I Bazovica: Je to rešitev? ] Križ: Lov n zadnjiga kriškega tuana TRADICIJA Danes pustni sprevod po miljskih ulicah V Miljah bo danes že 58. pustni sprevod, ki bo najbrž, kot vedno, privabil veliko število obiskovalcev. Sprevod bo krenil ob 13.30 iz Ul. Forti in se bo vil po ulicah DAnnunzio in Roma do trgov Repubblica in Caduti della liberta vse do Ul. Battisti. Nagrajevanje bo ob 18.30 na trgu pred županstvom, nakar se bo začela vsesplošna pustna zabava. V času pustne prireditve bodo v Miljah prometne omejitve, od 13. do 21. ure pa bodo za ves promet zaprli miljski predor, Trg Caduti della liberta in Ul. Roma. Od danes do torka bo mestno prevozno podjetje okrepilo vožnje avtobusa številka 20. Letošnji miljski pust bodo prvič označevale omejitve pri prodaji alkoholnih pijač, občinski redarji bodo ob sodelovanju policije in karabi-njerjev danes do torka poostrili varnostne ukrepe. / KRAŠKI PUST Nedelja, 6. marca 2011 OPČINE - Maske, šeme, kostumi, barve, ritem, koreografije, domislice na včerajšnjem sprevodu 3 Slike pustnega veselja Vozovi in skupine mask za nekaj ur preplavili openske ulice v veselem razpoloženju 4 Nedelja, 6. marca 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu VOLITVE - Tržaški občinski svet Furlanič, Švab in Ukmar skoraj gotovo spet kandidati V sredo odločitev o županskem kandidatu (ali kandidatih) desne sredine? Slovenski tržaški občinski svetniki Iztok Furlanič, Igor Švab in Stefano Ukmar se bodo na majskih volitvah skoraj gotovo spet potegovali za mandat v mestni skupščini. Vsi trije podpirajo župansko kandidaturo Roberta Cosolinija. Ukmar in Švab, sicer pripadnik stranke Slovenske skupnosti, bosta kandidirala na listi Demokratske stranke, Furlanič pa na enotni levičarski listi, ki jo bo najbrž predložila pred kratkim ustanovljena Zveza levice. Ukmar bo glavni kandidat slovenske komponente Demokratske stranke, ki je izbiro kandidatov poverila ožji delovni skupini, zadnja odločitev o imenih pa bo pripadala za to poklicanim strankinim organom. Število svetnikov DS kot celotne leve sredine bo odvisno od županovih volitev. Če bo prevladal Cosolini, bo demokratov več kot v sedanjem občinskem svetu, če bo zmagal kandidat desne sredine pa bo stranka še naprej v opoziciji. Slovenska skupnost bo o majskih volitvah prve sklepe sprejela na sredini seji pokrajinskega tajništva, ko bo morda dokončna jasna usoda rajonskih svetov. Švab menda ni pod vprašajem, kot je tudi zelo verjetna njegova vključitev na kandidatno listo Demokratske stranke, s katero SSk veže dogovor na deželni ravni. Ni izključeno, čeprav je malo verjetno, da se bo Slovenska skupnost na pokrajinskih volitvah predstavila s svojim volilnim simbolom. In to spričo volilnih pravil, ki so za Pokrajino zelo različna od občinskih. V teh urah je glavna predvolilna pozornost namenjena desni sredini, ki bo morda imela celo tri županske kandidate: Franca Bandellija, Piera Tono-nija in Roberta Antonioneja. Bandel-li je že kandidat, Tononi v bistvu tudi, Antonione pa skoraj. Če bodo na desnici res trije kandidati, bo predvolilna bitka med njimi neusmiljena, saj se bo le eden od njih prebil do morebitnega drugega volilnega kroga. Nekateri so prepričani, da se bo državno vodstvo Ljudstva svobode na koncu opredelilo za tretjega županskega kandidata, ki ne bo ne Anto- Iztok Furlanič (SKP-Zveza levice) nione in ne Tononi. Ta možnost obstaja, tretjega imena pa ni videti na obzorju, razen da v Rimu ne razmišljajo o deželni odbornici za finance Sandri Savino, ki je neposredno iz politične- Igor Švab (Slovenska skupnost-DS) ga kroga senatorja Giulia Camberja. Za župansko mesto se bo potegoval tudi neodvisni Uberto Fortuna Drossi, nekdanji deželni svetnik občanske liste in občinski odbornik z žu- Stefano Ukmar (Demokratska stranka) panom Riccardom Illyjem. Njegov volilni program dejansko obsega eno samo programsko-politično točko, to se pravi ustanovitev tržaške mestne (ali metropolitanske) občine. POKRAJINA - Stališče Demokratske stranke »Predsedniška kandidata Ret in Bassa Poropat nista eno in isto« V krajevnem časopisju se v teh dneh pojavljajo stališča aktualne predsednice Pokrajine Marie Tere-se Basse Poropat in devinsko-na-brežinskega župana Giorgia Reta, ki bosta maja kandidirala za predsedstvo pokrajinske uprave. V raznih intervjujih jima je bilo postavljenih več vprašanj. Med temi je bilo tudi vprašanje, kako gledata na slovensko manjšino v Trstu in v Evropi leta 2011. Ret je odgovoril, da je slovenska manjšina »bistvena zaradi svoje zgodovinskosti« in poudaril dejstvo, da bo v prihodnosti lahko imela pomembno gospodarsko in politično vlogo z balkanskimi državami. Jasnega odgovora torej ni bilo, pod-črtujejo v skupni izjavi pokrajinski svetniki Demokratske stranke Maria Monteleone, Mariza Skerk, Michele Moro, Paolo Salucci, Albino So-sič (SSk), Sandy Klun, Emilio Coretti in Massimo Veronese. »V teh petih letih pokrajinske uprave pod vodstvom Poropatove smo večkrat obravnavali teme, ki niso pomembne samo za slovensko manjšino, temveč za vse tiste, ki verjamejo, da je prihodnost Trsta, Italije in Evrope v razumevanju in spoštovanju jezikovnih, verskih in zgodovinskih razlik med narodi. Svetniki desne sredine pa so v pokrajinskem svetu zavirali potek in nato volili proti postavitvi dvojezične table na pokrajinsko palačo Galatti. Volili so proti novemu statutu, ki dovo- ljuje rabo slovenskega jezika na Pokrajini. Noben svetovalec desne sredine - niti podžupan Občine Devin-Nabrežina Massimo Romita - se ni oddaljil od teh ideoloških prepričanj, ki so nasprotne temu, kar pravi Ret,« so v stališču zapisali pokrajinski svetniki. Zanima jih kaj meni kandidat Ret o delovanju pokrajinskih svetnikov, ki pripadajo njegovi stranki. »Če Ret kandidira s prepričanostjo za neko evropsko vizijo Pokrajine, bo moral odstraniti današnje pokrajinske svetnike desne sredine. Ali bo tudi ta tema povzročila razhajanja med njimi,« se sprašujejo pokrajinski predstavniki Demokratske stranke. Tržaški dijaki ob 150-letnici zedinjenja Italije Med 17. in 19. aprilom bo dvajsetč-lanska delegacija dijakov tržaških lice-jev Galilei, Carducci in Prešeren v Tu-rinu, kjer bodo ob priložnosti pobud ob 150-letnici zedinjenja Italije predstavili projekt Odmevi zedinjene Italije v Trstu, ki že nekaj mesecev poteka na omenjenih šolah in pri katerem sodeluje kakih 150 dijakov in petnajst profesorjev, ki raziskujejo, kako je v Trstu odmevalo italijansko zedinjenje, pa tudi, kakšen je bil Trst nekoč in kakšen je danes ter odnos med italijanskim preporodom in slovanskimi narodi. Najdeni predmeti V uradu za najdene predmete Občine Trst na Velikem trgu 4 v sobi št. 37 v mednadstropju se nahajajo predmeti, ki so jih na ulicah našli v letošnjem januarju in februarju. Gre za torbo, uhana, uro, mobilni telefon, očala, razne ključe, fotografski aparat, prstan in zaponko. Lastniki jih lahko pridejo iskat od ponedeljka do petka med 9.30 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne med 14. in 16. uro. Glasba v muzeju Schmidl V gledališkem muzeju Carlo Schmidl v Ul. Rossini 4 bo jutri v dvorani Bobi Bazlen ob 17.30 že petnajsto ponedeljkovo srečanje, na katerem bosta nastopila mandolinist Sergio Zigiotti in harfistka Tatiana Donis. Trst: »pustno« zaprtje razstavnih dvoran V torek bodo ob priložnosti pustne po-vorke v popoldanskih urah zaprte sledeče občinske razstavne dvorane na Velikem trgu 4, Umberto Veruda na Malem trgu 2, Attilio Selva v Ul. Rossini 4 in palača Gopčevic, ki bodo odprte le do 13. ure. Božje polje: nesreča Včeraj popoldne je malo pred 14. uro na pokrajinski cesti št. 1 pri Božjem polju v bližini restavracije Hostaria ai pi-ni prišlo do prometne nesreče, v katero je bil vpleten avtomobil znamke fiat panda. Voznik slednjega naj bi se iz nepojasnjenih razlogov prevrnil, na kraj nesreče pa so prišli nabrežinski ka-rabinjerji in reševalci službe 118, ki so ponesrečenca prepeljali v katinarsko bolnišnico. MANJŠINA - 150. obletnica italijanske države Edinost napoveduje javno zborovanje Družbeno politično društvo Edinost se je že 4. marca 2010 obrnilo na predsednika obeh krovnih organizacij, da ju opozori na bližajočo se 150. obletnico italijanske države in na bližajoči se 15. splošni popis prebivalstva. Ker ni prejelo nobenega odgovora, je društvo 13. maja 2010 pisalo vladnemu komisarju v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji in predsednikoma obeh krovnih organizacij in jih opozorilo, da bo leta 2011 tako 10. obletnica tako imenovanega zaščitnega zakona kot tudi 150. obletnica italijanske države. Takoj na začetku je društvo zapisalo, da se zaradi neomajne zvestobe ustavi Italijanske republike ne bo moglo veseliti ob visoki obletnici države, katere oblasti delajo sramoto italijanskemu narodu s hudo in vztrajno kršitvijo njenega temeljnega zakona. Društvo je nato predlagalo vrsto ukrepov za spoštovanje »tako imenovanega zaščitnega zakona«, nato pa je zaključilo: »Če ne bo izveden nobeden od navedenih ukrepov, ki imajo za cilj odpravo vseh oblik rasne diskriminacije in s tem resnično in iskre- no spoštovanje ustave Italijanske republike, ki zagotavlja varstvo jezikovnih manjšin in enakopravnost vseh državljanov, bomo prisiljeni prirediti dne 17. marca v Trstu, na sredini Trga Zedinjenja Italije zborovanje na javnem prostoru, da izrazimo italijanskemu narodu sožalje, ker v 150 letih skupne države, še ni imel vlade, ki bi mu ne delala sramote, tudi z rasno diskriminacijo zoper lastne državljane, in izrazimo protest, ker italijanska država v 90 letih, odkar si je priključila dele Avstro-ogrskega cesarstva, ni bila pripravljena priznati slovenski narodni skupnosti pravic, ki jih je Avstro-ogrsko cesarstvo priznalo s temeljnim zakonom z dne 21. decembra 1867.« »Ker v več mesecih ni prišlo do nobene izboljšave glede priznavanja pravic, ki izhajajo iz ustave Italijanske republike in mednarodnih pogodb, je društvo Edinost predložilo pristojni oblasti priglasitev za zborovanje na javnem prostoru 17. marca v Trstu, na sredini Trga Zedinje-nja Italije od 11.45 do 12.15,« piše v zaključku tiskovnega sporočila Edinosti. OB 8. MARCU - Na podlagi raziskave Trgovinske zbornice iz Monze Trst do žensk srednje prijazen V prihodnjih dneh se bo na Tržaškem zvrstilo več pobud ob mednarodnem prazniku žensk Tržaška pokrajina je do žensk »srednje prijazna«, saj se na lestvici Iwf (Index Women Friendly), ki jo je nekaj dni pred 8. marcem, mednarodnim praznikom žensk, oblikovala Trgovinska zbornica iz Monze, nahaja med tistimi pokrajinami, ki so prejela tri zvezdice. Največ zvezdic, se pravi pet, sta prejeli pokrajini Pescara in Teramo, oblikovalci lestvice pa so pri tem upoštevali devetnajst kazalcev, med katerimi so npr. zaposlenost žensk, število ženskih podjetij, socialno skrbstvo, varnost idr. Ob tem podatku se bodo v prihodnjih dneh na Tržaškem zvrstile tudi številne pobude ob mednarodnem prazniku žensk. Nekatere bodo na sporedu že jutri, kot npr. Tržnica solidarnosti, ki jo v dvorani Cral na Pomorski postaji ob 10.30 prirejajo članice sindikata Cgil. Demokratska stranka pa popoldne vabi v kino Ariston ob 16.30 na ogled filma We want sex o boju angleških delavk za enakopravnost. Po predvajanju je predvidena tudi krajša debata ob prisotnosti se- natorke Tamare Blažina in pokrajinske odbornice za delo Adele Pino. Na dan žena, se pravi v torek, pa se bo v mestu odvijala cela vrsta dogodkov. Ob 9.30 bodo v prostorih filatelije italijanske pošte (Ul. Galatti 7/d) predstavili poseben filatelistični žig, posvečen 8. marcu ter odprli razstavo Marise Ulcigrai Z menoj. Ob 11.30 se bodo dogajanja preselila v sejno dvorano Pokrajine Trst (Trg Vittorio Veneto 4), kjer bo predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat nagradila podjetnico Aleksandro Pangerc. Ob 17.30 pa bo v sejni dvorani Občine Trst nagrajevanje 7. izvedbe mednarodnega natečaja ženskega pisanja. 8. marec bo tudi dan, posvečen manifestacijam. Tako bodo ženske stranke Italije vrednot praznovale na ulicah v spomin na socialne bitke, ki so izboljšale položaj žensk, a tudi da bi opozorile na še nerešene probleme. Iz podobnih razlogov prireja manifestacijo tudi Tržaška koordinacija žensk, ki vabi na Trg sv. Antona ob 17. uri. V Kaštelu, na slovensko-hrvaški meji, bo v torek ob 10.30 tradicionalno srečanje Hrvatic, Italijank in Slovenk. Pobude se bodo nadaljevale tudi v naslednjih dneh. Tako bo v četrtek na li-ceju Dante (Ul. Giustiniano 3) Elisabetta Vezzosi predavala na temo Ženske, pravice, demokracija: nedokončana pot od zedinjenja Italije do danes. V petek pa bo v Mednarodnem domu žensk ob 19.30 pisateljica Dorica Makuc predstavila italijanski prevod svoje knjige Primorska dekleta v Nemčijo gredo (Le nostre ragaz-ze vanno in Germania. La memoria slo-vena del Carso goriziano). V gledališču Miela bodo 22. marca ob 19. uri predvajali dokumentarni film Pray the devil back to hell o mobilizaciji žensk v Liberiji. V Narodnem domu bo 23. marca ob 16.30 na sporedu okrogla miza Ženske iz Afrike, pri kateri bodo sodelovale tudi Afričanke, ki obiskujejo Zavod združenega sveta, zdravniki otroške bolnišnice Burlo Garofolo in drugi zdravniki z delovnimi izkušnjami v Afriki. / TRST Nedelja, 6. marca 2011 5 POKRAJINA TRST - Predstavitev novega projekta Okence za starše Skupaj je mogoče Pri projektu sodeluje več združenj, ki delujejo na Tržaškem Skupaj je mogoče: to je naslov in geslo eksperimentalnega projekta, ki ga bo Pokrajina Trst izvedla v sodelovanju s številnimi združenji, ki delujejo na ozemlju in v okviru katerega bo zaživelo okence za starše, ki bo slednjim nudilo informacije in pomagalo pri iskanju odgovorov na vprašanja o njihovem starševstvu in usklajevanju službenih in družinskih obveznosti ter prostega časa, kar je danes vse prej kot enostavno. Projekt, za katerega je bila podpisana konvencija med Pokrajino in združenji (k projektu so pristopila združenja Ambra, Mamme in gioco, Aida, Zuf in Sonce, odbora Mani dell'amicizia in Gioca Opicina ter Spontani odbor združenih staršev jasli, otroških vrtcev in osnovnih šol v Občini Dolina za promocijo šolske menze z biološko, tipično in tradicionalno hrano), ki bo trajala eno leto in jo bo mogoče podaljšati, so v petek popoldne predstavili v prostorih Mednarodnega doma žensk v Ul. Pisoni ob prisotnosti predsednice Pokrajine Trst Marie Terese Bassa Poropat in odbornice za socialne politike Marine Guglielmi. Cilj projekta, piše v opisni shemi, je oblikovati in dati na razpolago posebno operativno obliko za sprejemanje in primerno odgovarjanje na vprašanja, ki izhajajo iz družinskega okolja in se nanaša- Pobudo so v petek predstavili v Mednarodnem domu žensk kroma jo na razmere naravnega razvoja družinske izkušnje, še posebej, če se ta nanaša na starševske odgovornosti. Konkretno bo zaživelo potujoče okence, kjer bodo predstavniki pokrajinske uprave in združenj ter izvedenci nudili staršem, parom in združenjem informacije o službah in pobudah na tržaškem ozemlju glede vprašanj starševstva in družine ter smernice glede oblikovanja združenj oz. odborov staršev ali družin. Prav tako bodo nudili informaci- je in pomoč glede organiziranja samostojnih solidarnostnih pobud oz. pobud sodelovanja med družinami. Predvideno je, da bo okence dvakrat na teden delovalo v Trstu (v enem primeru tudi v uradu za stike z javnostjo Pokrajine Trst), štirikrat mesečno pa na ozemlju drugih občin tržaške pokrajine. Poleg tega bo na voljo tudi telefonska številka s telefonsko tajnico, ki bo snemala sporočila 24 ur na 24. Prav tako bo na voljo naslov elektronske pošte. NABREŽINA - Obujanje starih običajev za vstop v veseli pustni čas Štraubarije, norčije in sožitje na osnovni šoli Virgila Ščeka Na osnovni šoli Virgila Ščeka so želeli obuditi stare običaje in na pustni četrtek stopili v veseli pustni čas. Učenci so izdelali nekaj živo barvanih panojev, ki so krasili večnamenski prostor, na stene šolskega hodnika pa razobesili prikupne kurente in mnogotere pustne maske - delo malih rok. Učiteljice so na šolo povabile pustarje iz Benečije, da bi učenci spoznali zgodovinsko-etnograf-ski pomen tega običaja in bi lahko primerjali ter iskali skupne točke v pustni tradiciji pri nas na Krasu in v sosednji Avstriji. Tako so pri letošnji pustni delavnici sodelovali tudi učenci italijanske šole Carducci, ki so se lahko seznanili tudi z našimi tradicijami. Praznik se je začel ob 8.30, ko so se odprla vrata delavnice za mame s pustno kulturo v kuhinji. O pustnih običajih na Krasu je spregovorila kulturna delavka Vesna Guštin. Mame so pozorno prisluhnile besedam raziskovalke starih tradicij. Mama učenke italijanske šole Carducci, gospa Heike Dobler je nato v svojem jeziku - v nemščini pripovedovala o pustni navadah v Avstriji, točneje v Voralerbergu, se pravi pokrajini na meji s Švico in Nemčijo. Ob tem je mamicam ponudila tudi tipično pustno slaščico Kuchli, ki spominja na naše štraube. Njen poseg je simultano prevajala 9-letna hčerka. Gospod Giovanni Coren iz Špetra pa je predstavil pustne navade v Benečiji in s tem očaral tako slovenske kot italijanske mamice. Zanimivemu uvodu, ki je bil namenjen mamam, so sledile delavnice za učence. Vodili so jih Marina Černetič in Giovanni Coren, ki sta bila osrednja gosta tega prelepega srečanja. V le nekaj urah so tako učenci spoznali like blu-marjev, ta liepega in ta gardega, hudiča ter seveda masko bližajoče se pomladi. V popoldanskih urah so izdelali nešteto rožic vseh barv in oblik, ki krasijo tipične klobuke beneškega pusta. Pa je napočil čas za krajše rajanje. Učiteljice so na šolo povabile tudi na-brežinsko godbo. Šola je v trenutku dobila res nov, svež obraz sproščenosti in veselja. Začutiti je bilo, da je pust res stopil v živo. Godba je zaigrala in iz razredov so prihiteli učenci s cvetjem in raznobarvnimi trakovi ter tri velike maske, pod katerimi so se skrivale mame, ki so sprejele povabilo in skakale, kot se za pust spodobi, po hodniku ob zvokih vesele melodije. Veselje pa je doseglo svoj višek v večnamenskem prostoru, kjer so se na mizah bohotili pladnji štraub in krofov ter borovničevi in pomarančni sokovi. Med povabljenci je bil tudi na-brežinski župan Giorgio Ret, ki je sprejel vabilo in pohvalil pobudo ter tesno sodelovanje obeh šol. Na povabilo učiteljic je uradno odprl nabrežinskega pusta. Z razposajenim vlakcem, ki ga je sestavljalo 80 učencev, in veselimi viža- DSI - Jutri Gost glavni urednik Ognjišča Božo Rustja Gost ponedeljkovega večera Društva slovenskih izobražencev bo glavni urednik revije Ognjišče Božo Rustja. Ognjišče je revija z versko vsebino namenjena mladini, a jo radi berejo tudi odrasli in tudi njena vsebina ni samo verske narave. Zelo je priljubljena v Sloveniji in je po svoji uspešnosti pravi fenomen. Pogovor z Božom Rustjo bo potekal na temo »Zgodovinski trenutki Cerkve na Slovenskem« in se bo dotaknil nekaterih vprašanj sodobne katoliške skupnosti, tudi žgoče aktualnih, kot je finančna afera, ki je prizadela mariborsko škofijo in vznemirila celotno skupnost verujočih v Sloveniji in tudi zunaj nje, saj odmeva tudi v mednarodnih krogih. Vendar bodo predmet pogovora tudi svetlejše teme, kot so pastoralna prenova z novimi prijemi ter prav delovanje revije Ognjišče in njenega vzporednega telesa, ki se izraža po radiu. Božo Rustja pa je pobudnik odmevnega založniškega projekta »Zgodbe za dušo«, ki potrjuje pomembnost pričevanjskega pripovedovanja, v katerem bralcem govorijo usode najrazličnejših ljudi. Zbirka se je pravkar obogatila z deseto knjigo, ki samo potrjuje njeno uspešnost. Pogovor z Božom Rustjo bo v Pe-terlinovi dvorani, ulica Donizetti 3. Začetek ob 20.30. mi godbe, se je pustni dan prevesil h koncu. Oba gosta iz Benečije sta bila navdušena, učenci, učiteljice in starši seveda tudi. Za uspeh takega dne gre zahvala seveda prav vsem, posebno na-brežinski godbi, ki je vse razveselila in pa kmetiji Darija Zidariča iz Praprota, ki je gostoma Marini Černetič in Gio-vanniju Corenu darovala dva hlebca domačega sira, ki je zelo poznan po naši deželi in izven nje. Kultura, dobra volja, sodelovanje, sožitje, prijateljstvo in smeh so bile sestavine nabrežinske Štraubarije. SKD IGO GRUDEN Pohod po učni poti Pot kamna Ste že pomislili, kako preživeti sončne spomladanske nedelje, ko je še prezgodaj za urejanje vrtov in dvorišč, po drugi strani pa jasno nebo in sončni žarki mamljivo vabijo na svež zrak? Ne še? Torej je za vas naša pobuda kot naročena! Pridružite se odbornikom in članom SKD Igo Gruden iz Nabrežine, ki v nedeljo 13. marca vabijo v Volčji grad, na pohod po učni poti Pot kamna. Zbirališče bo na nabrežinskem placu ob 9.30, odhod z osebnimi avtomobili do Volčjega grada pa ob 9.40. Od tod bomo pohodniki krenili, v spremstvu predstavnikov društva Debela griža, po 4 km urejeni učni poti in spoznali značilnosti kraške krajine, kraških naselij ter posebnosti vasi z izredno bogato kamnoseško dediščino in enim največjih ohranjenih prazgodovinskih gradišč pri nas. Pohod se bo zaključil po približno dveh urah, nakar se bomo - utrujeni in seveda lačni - dobro kraško okrepčali. Potrebna je primerna obutev, pohodna palica in nahrbtnik dobre volje. Pobuda spada v projekt »Spoznaj Kras«, preko katerega želi SKD Igo Gruden sodelovati z društvi s komenskega in štanjelskega Krasa v medsebojnem boljšem spoznavanju, navezovanju prijateljskih stikov in tkanju kulturnih in kraško-ljub-nih vezi. Zulejka Paskulin i SKD J. RAPOTEC - KLUB B.K.B. prirejata S* * v ogrevanem šotoru v parku v Prebenegu DANES, 6. marca DJ Šilček & T@D Torek, 8. marca ples s skupino KRAŠKI OVČARJI in DJ-iem Srrc>1a v« • Zivic pusl v Bregu! Pod pokrovitelja^ . Pokrajina Občina DoftM SOMPD Vesela pomlad vabi na koncert NAJ PESEM ZADONI v soboto, 12. marca 2011, ob 20. uri v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah Peli bodo: Otroški pevski zbor Glasbene šole Izola (vodi Kristina Babic) Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper (vodi Maja Cilenšek) Mlajša dekliška pevska skupina Vesela pomlad [vodi Andreja Štucin) r ^^JgF^I^ SKD Slavec Ricmanje-Log I S oii\ i od 12. do 20. marca 2011 RICMMJSKI TEDEN 2011 Včeraj danes Danes, NEDELJA, 6. marca 2011 NIKA Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 17.58 - Dolžina dneva 11.23 - Luna vzide ob 6.45 in zatone ob 19.55 Jutri, PONEDELJEK, 7. marca 2011 TOMAŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka 9 stopinj C, zračni tlak 1017 mb pada, veter 22 km na uro vzhodnik, severovzhodnik, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8 stopinj C. OKLICI: Eduardo Ferrara in Francesca Caruso, Dario Renni in Francesca Car-vutto, Steven Held in Tequila Ferri, Sal-vatore De Caro in Miriam Fedeli, Mat-teo Borghetti in Francesca Colbasso, Milan Madzarac in Marina Brajkovic, Franco Italo in Raffaella Mancuso, Dorian Rama in Gessica Venturim Zuc-con, Italo Margiocco in Nicolita Cior-nea, Marco Busnelli in Michela Brai-covich, John Michael Evans in Francesca Verbacci, Diego Coterle in Do-riana Klatowsky, Marcus Maria Huberti in Sonia Marussi. SZ BOR, ŠPORTNA S0LA TRST in SKD ŠKAMPERLE ,.. vabijo na Otroško * .pustno rajanje DANES, 6. in torek, 8.marca 2011 od 15.30 do 19.00 na stadionu Prvega maja. VSTOP PROST za otroke v spremstvu staršev!! TOTERTJ" ANIMACIJA ples 2 ansamblom POPUSTI [I] Lekarne Nedelja, 6. marca 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Maz-zini 1/A, Sesljan. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (040 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124) Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Maz-zini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (040 812325). Od ponedeljka, 7. februarja, do sobote, 12. marca 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (040 300940), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (040 400928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Id Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Tel. 040-291498. Vljudno vabljeni! OSMICO sta odprla Igor in Roberta, Gabrovec 27. OSMICO je odprl Kristjan Debelis v Škednju, Ul. Soncini 112. Tel. 3385837604. Vabljeni! OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klaric. Toplo vabljeni!. Tel. št. 040-2907049. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V MEDJI VASI ŠT. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. 040-208451. e Nedelja, e. marca 2011 TRST SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA ZAŠČITNI ZAKON ŠT. 38/2001 IN SEDANJA STVARNOST Sodelujejo univ. profesor Paolo Segatti, senator Miloš Budin in prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan petek, 11. marca 2011, ob 17.30 Velika dvorana Narodnega doma v Trstu (Dl. P. Filzi 14) ec prirejata^ oV, , 7. marca od 16.30 dalje v prostorih Mladinskega krožka v Dolini Pridi! Čaka te nastop skupin Stars in veliko presenečenje!!! U Kino AMBASCIATORI - 15.40, 17.45, 20.00, 22.15 »Manuale d'amore«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Un gelido inverno - Winters bone«. CINECITY - 10.50, 13.05, 15.20, 17.35, 19.50, 0 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Loterija S. marca 2011 Bari 22 S9 e2 1S 17 Cagliari eS 82 30 e8 87 Firence 3 43 23 13 11 Genova 30 e S4 3 S Milan 27 22 13 79 e Neapelj 2 1 3e 14 8S Palermo 83 Se 49 4e 74 Rim 48 S7 82 1e 14 Turin 84 S9 83 38 81 Benetke 44 4e 43 e3 S4 Nazionale 24 39 8 e8 4S Superstar 74 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 9 dobitnikov s 4 točkami 32.3S7,00 € 320 dobitnikov s 3 točkami 1.S19,00 € 5.261 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 31.351 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 65.377 dobitnikov z 0 točkami S,00€ Na tržaški leposlovni fakulteti je 2. marca Eva Krmec z odliko in pohvalo zaključila specialistični študij iz tujih sodobnih jezikov in književnosti. Čestitamo, doktor magister! Vsi domači Na tržaškem konservatoriju, na oddelku za glasbeno didaktiko, je z diplomsko nalogo iz zborovske kompozicije in dirigiranja z odliko diplomirala Petra Grassi Čestitamo ji Na tržaški leposlovni fakulteti je z odliko in pohvalo zaključila študij Eva Krmec Iskreno ji čestitamo in želimo še veliko nadaljnjih uspehov Danijel, Vesna, Livio, Andrej, Liza in nono Aldo mama, tata, Veronika, Tomaž in Jernej Danes se v Lonjerju nekaj l godi, saj naš Iztok svoj prvi rojstni dan slavi. Vse najboljše mu iz srca želijo nonoti, tete in strici 4. marca je na konservatoriju Tartini v Trstu diplomirala iz glasbene pedagogike Petra Grassi "Kar tako naprej!" ji kličejo vsi sorodniki iz Jamelj, Slivnega, Križa in Nabrežine Na tržaški univerzi je 1. marca uspešno magistrirala v filmologiji Sonja Skerlj Ponosni ji čestitajo mama, tata, mož, sestra in brat z družinama, tast in vsi domači Katji in Fabiotu se je pridružil Manuel Srečnima staršema čestitamo, novorojenčku pa želimo vso srečo nonoti, pranoni, strici, tete, Nika, Jari in Andrej 19.50,22.15 »Manuale d'amore 3«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.30, 22.20 »Piranha 3D«; Dvorana 3: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »The fighter«; Dvorana 4: 15.30, 17.40, 20.00, 22.00 »II cigno nero«; Dvorana 5: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »La vita facile«. 22.05 »The fighter«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.05 »La vita facile«; 11.00, 12.50, 14.40, 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Piranha 3D«; 11.00, 13.30, 16.00, 18.30, 21.30 »Manuale d'amore 3«; 13.10, 17.45, 22.10 »127 ore«; 17.20, 19.35, 21.50 »Unknown - Senza identità«; 13.05, 17.30, 22.10 »Il Grinta«; 10.50, 15.15, 20.00 »Il cigno nero«; 10.55, 15.25, 20.00 »Il discorso del Re«; 10.50, 12.40, 15.20 »I fan-tastici viaggi di Gulliver 3D«. FELLINI - 16.30, 20.15 »Il buongiorno del mattino«; 18.15,22.10 »Unknown - Senza identita«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il cigno nero«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il gioiellino«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 21.10 »Divja vožnja«; 16.30 »Dekle z zmajskim tatujem«; 21.40 »Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo«; 19.20 »Dekle, ki se je igralo z ognjem«; 19.10, 21.20 »Črni labod«; 15.00, 17.00 »Zlatolaska 3D«; 15.10, 17.10 »Gremo mi po svoje«. KOPER - PLANET TUŠ 11.05, 16.00 »Sa-mova pustolovščina 3D - sinh.«; 10.40, 12.50, 15.00, 17.10 »Zlatolaska 3D«; 10.50, 13.30, 15.50, 18.10, 20.30 »Jutranje veselje«; 12.00, 16.15, 18.45, 21.15 »Moja neprava žena«; 19.20, 21.50 »Neznanec«; 10.00, 13.10, 15.30, 17.50, 20.10 »Rango -sinh.«; 13.40, 18.00, 20.20 »Divja vožnja 3D«; 11.40, 14.00, 16.10, 18.35, 21.00 »Pravi pogum«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Il Grinta«; Dvorana 2: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »The fighter«; Dvorana 3: 16.00, 17.30, 20.45, 22.20 »Piranha 3D«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La vita facile«; 15.45, 19.00 »Amore & altri rimedi«. SUPER - 16.45, 20.00 »Femmine contro maschi«; 18.30, 21.45 »127 ore«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.20, Čestitke Ob rojstvu sinčka ABELA iskreno čestita naši pevovodkinji Martini in Borisu združeni MePZ Repentabor. Odbornici Martini in njeni družini se je pridružil ABEL. Srečni družini čestita Jus Repen. Hip, hip, hura za IZTOKA, ki danes prvi rojstni dan ima. Vso srečo in veselje mu želita stric Davorin in teta Martina. Poseben poljubček mu pošilja Sofia z družino. Katja in Fabio pripravljata se na bedne noči, saj v zibelki sinko MANUEL si že glasilke krepi. Staršema čestitamo vsi mi, novorojenčku pa želimo veliko srečnih dni. Stric Peter, Marisa, Ivana in Petra. S Izleti SPDT prireja danes, 6. marca, ob srečanju s pobratenim društvom PD Integral iz Ljubljane, avtobusni izlet na Črni vrh z ogledom znamenitega »Letanja blumar-jev«. Odhod ob 7.40 s trga Oberdan v Trstu, oziroma ob 8. uri s trga v Sesljanu. PODPORNO DRUŠTVO ROJAN v sodelovanju s Krutom vabi v nedeljo, 8. maja, na izlet v Istro z vodenim ogledom Pa-zina, Moščeniške Drage in Opatije. Vpisovanje in vse informacije na Krut-u, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, pri g. Ko-balu, tel. 040-826661 in pri g. Boletu, tel. 040-417025 Super Enalotto Št. 28 3 12 38 50 54 55 jolly 19 Nagradni sklad 3.893.641,24€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 26.023.580,70 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 12 dobitnikov s 5 točkami 48.670,52 € 1.805 dobitnikov s 4 točkami 323,57€ 76.881 dobitnikov s 3 točkami 15,19 € / S Poslovni oglasi DRUŠTVENA GOSTILNA PRO- SEK - v torek, 8.3. DAN ŽENA: večerja z glasbo v živo. Rezervacije 040-225039 V TOREK, 8. MARCA praznujemo v Gostilni Sardoč v Prečniku DAN ŽENA IN PUST z glasbo v živo. Za rezervacije 040-200871 OPRAVLJAMO ODVOZ odsluženih predmetov iz vaših stanovanj, kleti, garaž. Izdelava ograj, portonov. GSM 00386-41455156 in 0038640204545 STANOVANJE ODDAMO v Sloveniji ob Štanjelu: opremljeno, na koncu vasi HRUŠEVICA, 50m2. http: //www.nepremicnine.net/ nepremicnine.html?id_regije= 2&nep=1&posr=3&detail=54664 17&pic=1413745.jpg STORITVENO PODJETJE V TRSTU IŠČE uslužbenca/ko z večletno izkušnjo na področju davčnih prijav, posebej v izpolnjevanju obrazcev 730. Obvezno je znanje slovenščine in italijanščine. Zaposlitev je za določen čas. CV poslati na 730trst@gmail.com IŠČEMO ŠTUDENTKO ZA LEKCIJE ANGLEŠČINE na domu dekletu 4. razreda višjih šol. Tel. 040-214237 ^ Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM UŠAJ v Na- brežini št.8 - Odprti danes, jutri in tudi na pustni torek. Tel. 339-2241221 SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z društvom Debela griža, vabi vse ljubitelje narave in kulturno-zgodovinske dediščine v nedeljo, 13. marca, v Volčji grad na pohod po učni poti Pot kamna. Zbirališče na trgu v Nabrežini ob 9.30, odhod z osebnimi avtomobili ob 9.40. Pohod traja pribl. 2 uri, primeren je za vse, sledi kraško okrepčilo. Za info 040200924 (Zulejka). SPDT prireja v nedeljo, 13. marca, geološki izlet po kraškem robu, Draškem krasu in Griži. Izlet bo vodil gospod Paolo Sossi. Zbirališče ob 9. uri pri cerkvi na Jezeru. 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. AKACIJEVE KOLE prodajamo. Tel. št.: 040420604 (ob večernih urah). DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel. št. 335-5387249. KOSILKO BCS prodam po dogovoru; tel. 0481-882421. KUPIM HIŠO ALI ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE na Opčinah ali Proseku-Kontovelu. Tel. št. 040-213385. NA PROSEKU ODDAJAMO V NAJEM opremljeno stanovanje s samostojnim ogrevanjem. Tel. št. 320-1509155. PODARIM VELIKO KOTNO OMARO dnevne sobe iz sedemdesetih let, temno rjave barve. Razstavitev in prevoz v breme prevzemnika. Tel. št. 380-4501614. PRODAJAMO tipično kraško hišo v Rep-nu s pogledom na vaški trg. Hiša je v zelo dobrem stanju, možnost ogleda, kličite na tel. št. 346-3385460 večernih urah (med 19.30 in 21. uro). PRODAM samostojno hišo v Piranu, v starem predelu mesta, 110 kv.m., s teraso in majhnim vrtom. Cena: 312.000 evrov. Tel. 338-1809880. TRST Nedelja, 6. marca 2011 7 SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja jutri, 7. marca 2011, ob 19.00 ob prvem in ob 19.30 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/11) NABREZINSKI GODBENIKI bodo ob priliki pusta obiskali naslednje VZPI-ANPI Opčine-Bani-Ferlugi-Piščanci 67-letnica mučeniške smrti ROZAIIJE KOS KOCJAN-GULIČEVE Jutri, 7. marca, ob 10. uri bomo počastili njen spomin s polaganjem venca na spominsko ploščo v Narodni ulici št. 28 Sodelujeta: OŠ France Bevk in Katerina Iscra SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Arthur Schnitzler MV Režija: Dino Mustafič premiera: 11. marca ob 20.30 - prvi petek 13. marca ob 16.00 -18. marca ob 20.30 20. marca ob 16.00 -31. marca ob 19.30 1. aprila ob 20.30 9. aprila ob 20.30 - 14. aprila ob 19.30 -16. aprila ob 20.30 - prva nedelja - drugi petek druga nedelja - prvi četrtek - tretji petek prva sobota drugi četrtek druga sobota Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Tel. št.800214302 ali 040 362542. H Prireditve SLAVISTIČNO DRUŠTVO IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabita na predstavitev zadnje knjige Silva Faturja »O kruški« v petek, 11. marca, ob 18. uri v prostorih tržaške knjigarne v Trstu. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Zvezo pevskih zborov Primorske, Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst in Zvezo slovenske katoliške prosvete Gorica vabi na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje danes, 6. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Braniku (nastopa SLPZ Doberdob). ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na proslave ob 10. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB v četrtek, 10. marca, ob 19. uri v dvorani Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu, Ul. Filzi 14 ter v nedeljo, 13. marca, ob 10.30 ob spomeniku na Istrski ul. št. 192. 13 Obvestila BARKOVLJE - Ob 10- letnici poimenovanja vrtiča ob barkovljanskem pristanišču bomo msgr. Škabarju počastili njegov spomin, na licu mesta, danes, 6. marca, po maši od 11. ure. DANES, 6. MARCA, bodo vrata Naravoslovnega didaktičnega centra odprta od 9. do 17. ure. Poleg lepot kraške narave, so v razstavnem prostoru na ogled še dela priznanega umetnika Graziana Cuberlija »Riciclirt«. Center je odprt tudi od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Vstop je prost. Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, _ na srečanje _ z naslovom ZGODOVINSKI TRENUTEK CERKVE V SLOVENIJI Govoril bo glavni urednik Ognjišča Božo Rustja. Začetek ob 20.30 ZAHVALA Vsem prijateljem in znancem, društvom, organizacijam in ustanovam, ki so mi ob Prešernovi nagradi napolnili hišo s cvetjem in srce z zadoščenjem, tistim, ki so zaslužni za podelitev visokega priznanja, založbam za tri hkratne knjige, sodelavcem medijev za potrpežljivost, kakor tudi slučajno srečanim, ki so mi segli v roko z iskrenim pogledom - hvala! Od srca! Miroslav Košuta DANES, 6. MARCA, OD 15. DO 19. URE V OBČINSKI TELOVADNICI V NABRE-ŽINI: Pustno rajanje v maskah za najmlajše«: igre in nagrade za male maške-re, ob 16. uri Mago Argento in njegove čarovnije, ob 17.30 nastop plesne skupine eagazze del sorriso, glasba s skupino Euforia. Vstop prost! S pokroviteljstvom, sodelovanjem in podporo občine revin Nabrežina. SKD PRIMORSKO iz Mačkolj vabi vse prijatelje pusta, da se udeležijo pustnega sprevoda po vasi, ki bo krenil danes, 6. marca, s pričetkom ob 8. uri izpred vaške gostilne. rruštvo bo v torek, 8. marca, priredilo tudi tradicionalno pustno rajanje, ki bo v prostorih Srenjske hiše s pričetkom ob 17. uri. Za glasbo in prigrizek poskrbljeno. Vljudno vabljeni. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ A. SIRK IN OV J.KOŠUTA vabi otroke in starše na veliko pustno rajanje danes, 6. marca, ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu. Zabavala Vas bo priznana otroška anima-torka Mojca s plesno skupino Spini. Poskrbljeno za hrano in pijačo! ŠKD CEROVLJE MAVHINJE vabi otroke na pustno rajanje danes, 6. marca, ob 16.30 v dvorano športnega središča v Vi-žovljah. Za animacijo bo poskrbel slovenski animator Sten Vilar. DRUŠTVO ZVEZDA vabi v ponedeljek, 7. marca, od 16. ure v Ljudski dom v Pod-lonjer (Ul. Masaccio 24) na otroško pustno rajanje. KRUT vabi ljubitelje knjige in branja na srečanje Bralnega krožka v ponedeljek, 7. marca, ob 16. uri pod mentorstvom prof. Eveline Umek. Prijave in dodatne informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. M.Z. LONJER - KATINARA obvešča člane in prijatelje, da ob priliki vaškega pustnega rajanja se bomo zbrali v ponedeljek, 7. marca, od 13. ure dalje v prostorih telovadnice. Informacije na tel. št.: 338-4966680 (indrea). MLADINSKI KROŽEK DOLINA IN MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabita na razposajeni pustni ponedeljek s priznanim animatorjem Stenom Vilar. Nastopila bo tudi domača otroška plesna skupina. Vesela maškarada bo v ponedeljek, 7. marca, s pričetkom ob 15.30 v prostorih Mladinskega krožka v rolini. Za otroke bo poskrbljena malica, vstop prost. Toplo vabljeni. PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA Slovenskega visokošolskega sklada Ser- danes, 6.3., od 15. do 20. ure v torek, 8.3., od 16. do 20. ure v domu A. Ukmar Miro pri Domju Zabaval bo ansambel RemiH t Vabljeni! lemiK I • - J Slovensko kulturno društvo Primorsko - Mačkolje vabi na tradicionalno otroško pustno rajanje ZA CLASBO IN PRICRIZEK eg&F * . POSKRBLJENO. V OTROKOM BO NA VOLJO SLADOLED! Dne, 8.3.2011 v Srenjski hiši v Mačkoljah s pričetkom ob 16. uri gij Tončič obvešča člane, da se bo redni občni zbor vršil na sedežu sklada v Ul. Ginnastica št. 72 v ponedeljek, 7. marca, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu. PUSTARJI IZ LONJERJA bomo koledo-vali po vasi v ponedeljek, 7. marca. Pričakujete nas lahko v popoldanskih urah. Če se nam želite pridružiti, pa bo zbirališče ob 12. uri pred ŠKC Lonjer-Katinara. SKD VIGRED prireja v ponedeljek, 7. marca, od 16. do 18. ure v domu Škerk v Šempolaju tradicionalno pustno rajanje. PILATES - Skupina 35-55 SKr F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da na pustni torek oz. dan žena, 8. marca, pilates odpade. SKD TABOR - PUSTNO RAJANJE v torek, 8. marca, od 16. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. Posebni gost animator in igralec Sten Vilar. Na veliko pustno zabavo vabljene male in velike maškare!!! KRUT obvešča, da so še prosta mesta za spomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gradežu, ki začenja v sredo, 9. marca. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. MLADIKA, ZTT IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo na kavo s knjigo v sredo, 9. marca, ob 10. uri v Tržaško knjigarno. O pepelnici in postnem času bo govoril Dušan Jakomin. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi na pepelnico v sredo, 9. marca, od 18. do 20. ure v Štalco v Šempolaju, vse vašča-ne, pustne prijatelje in veseljake od vsepovsod, da se pridejo poslovit od šem-polajskega pusta 2011 »Vesoljkota«. RAJONSKI SVET za zahodni Kras se bo sestal v sredo, 9. marca, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). OBČINA DOLINA sporoča, da bo od četrtka, 10. marca, do petka, 18. marca (vključno), izjemoma sprejemala prošnje za vpis v oddelek »malčkov« otroških jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - Naselje Sv. Sergija) z italijanskim pogovornim jezikom za kritje z mesecem aprilom tega š.l (2010/2011) enega mesta, ki se je pred kratkim sprostilo. Mesto je namenjeno otroku s stalnim bivališčem v občini Dolina, ki se je rodil v obdobju med 2.09.2009 in 31.05.2010. Dodatne informacije in vpisni obrazci so na razpolago na občinski spletni strani (www.sandorligo-dolina.it). Za morebitna pojasnila se lahko obrnete na občinski Urad za izobrazbo in šolske storitve na tel. št. 040-8329281. SKD VESNA, VZPI-ANPI EVALD AN-TONČIČ STOJAN vabijo na praznovanje »Dneva žena«: družabnost, ples in smeh z Vesno Hrovatin in znanimi zamejskimi lepotci. V nedeljo, 13. marca, ob 18.30 v gostilni Bita - Ljudski dom v Križu. eezervacije in informacije Sara tel. 340-7235369. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila in prireditve objavili v naslednji izdaji. t Za vedno je zatisnil svoje lepe, modre oči naš ljubljeni mož, tata, nono in pranono Felice Tretiach Srečko Bibc kriški ribič Žalostno vest sporočajo žena Jolanda, Silva z Davidom in Sandro z Ingrid ter sestra Marija Pogreb bo v sredo, 9. marca, ob 13. uri v kriški cerkvi. Za zadnji pozdrav bo naš dragi izpostavljen v mrliški vežici v ulici Costa-lunga od 10.30 do 12.00, v kriški kapelici pa pol ured pred obredom. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Križ, 6. marca 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Ciao, nono Ečo Aljoša, Alexander, Mateja in Sandi Ciao, Srečko Vanja, Katrin in Gvido Poljubček nonotu bis Saša in Erik Čau, stric Ečo ... za vedno v naših srcih! Breda, Dušanka, Vojko in Alexi z družinami Pozdrav Srečkotu, svojcem iskreno sožalje. Družina Cosma Pridružuje se družina Nussdorfer Ob težki izgubi dragega očeta izreka kolegici Silvi in ostalim sorodnikom iskreno sožalje Andrejka z družino Ciao, Srečko Anamarija, Robi z Giulio in Nicol z Matejem Ob izgubi dragega Srečka sočustvujemo z Jolando, Silvo in Aleksandrom z družinami Franko, Nedia, Astrid, Andrea in Antonio Ob boleči izgubi zadnjega kriškega ribiča in častnega člana Srečka Tretjaka Bibca izreka ženi Jolandi, sinu Sandrotu, hčerki Silvi in vsem ostalim svojcem iskreno sožalje Ribiški muzej Tržaškega Primorja Ob boleči izgubi dragega očeta Srečka Tretjaka Bibca izreka iskreno sožalje svojemu pevcu Sandrotu in vsem ostalim sorodnikom Moški pevski zbor Vesna Ob izgubi dragega Srečka Tretjaka izreka odbornici Silvi in vsem svojcem iskreno sožalje SKD Vigred Ob izgubi dragega očeta izreka iskreno sožalje Aleksandru Tretjaku Slovenski lovski pevski zbor Doberdob ^ Zapustila nas je Darka Puntar Žalostno vest sporoča družina Pogreb bo v sredo, 9. marca, ob 10. uri v mrtvašnici v ulici Costalunga. Pokop žare bo v ožjem družinskem krogu. Prosek, 6. marca 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Potihoma je odšla naša učiteljica VIDA PERTOT iz Nabrežine Ostala bo za vedno v naših srcih. Njeni učenci letnika 1944. ZAHVALA Maria Grazia Zuccoli Ob izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami in počastili njen spomin. Svojci Prosek, 6. marca 2011 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Marjo Milič Iskrena hvala g. zdravniku I. Guštinu za nego in nasvete ter domačinom Stankotu, Dragotu, Editu in gospe Ivanki. Zahvaljujemo se tudi orožnikom, osebju prve pomoči, podjetju Acegasips, gospe Anici, Občini Zgonik, g. župniku J. Markuži, strežniku, celotni vaški skupnosti Zgonik, Kraškemu pogrebnemu podjetju Lipa, cvetličarni Nadji, duhovniku v ul. Costalunga, nosilcem krste in cvetja, Primorskemu dnevniku, MPZ edeča zvezda, darovalcem cvetja in prispevkov ter gostilni Guštin. Zadnja zahvala vsem, ki so nam na katerikoli način izrazili sožalje, počastili njegov spomin in ga pospremili k zadnjemu počitku na domače pokopališče. Sorodniki Zgonik, 6. marca 2011 Kraško pogrebno podjetje Lipa 4.3.1992 4.3.2011 Ob 19. obletnici smrti drage Marije Kos por. Tul se je z ljubeznijo spominjajo mož Romano, sin Germino in vnuk Mauro Dolina, 6. marca 2011 8 Nedelja, 6. marca 2011 ALPE-JADRAN, DEŽELA / ČEZMEJNO SODELOVANJE - Prvi pohod leta 1981 Ob tridesetletnici Odprte meje sredi meseca vrsta prireditev Pobudnika Odprte meje takratna župana občin Dolina in Hrpelje-Kozina Edvin Švab in Boris Bernetič TRST - Letos praznujemo 30 let od prve Odprte meje. Od padca meje leta 2007 naprej je bil dogodek preimenovan v Odprta meja v novem času. Na mejnem prehodu Botač-Beka ta dogodek vsako leto vztrajno obeležujejo v spomin in iz spoštovanja na dogodek iz leta 1981. Pobuda je bila za tiste čase zelo pogumna. Državna meja ni ločevala le dveh držav, temveč je predstavljala tudi mejo med različnima sistemoma. Rdeča nit vseh dosedanjih prireditev je bil pohod po stezi prijateljstva, ki poteka med posameznimi kraji v Občini Hrpelje - Kozina in Občini Dolina. Zagotovo lahko iz pobude Odprte meje razberemo zametke ideje Evropske unije brez meja. Praznovanja tridesetletnice Odprte meje se bodo začela čez dva tedna. V petek, 18. marca, je predvideno srečanje otrok in mladih v Boljuncu - natančneje se bodo najmlajši otroci, ki obiskujejo vrtce v dolinski občini, zbrali ob 9.30 pri gledališču F. Prešerna v Boljuncu, uživali ob trenutku animacije in se sprehodili do Gornjega konca, otroci osnovnih in srednjih šol pa se bodo podali v Botač, z italijanske strani bodo krenili po kolesarski stezi iz Boršta, s slovenske strani pa z Beke, prijatelji iz Škofij pa bodo prehodili stezo s startom v Boljuncu. Ob srečanju v Botaču ob 11. uri bo čas za krajši program, ki ga bodo oblikovale sodelujoče šole, osrednja proslava pa se bo zgo- dila ob 14. uri v občinskem gledališču v Boljuncu, ko bodo nagrajeni tudi najboljši likovni in literarni izdelki. Najbolj živahno pa bo seveda v nedeljo, 20. marca, ko bo tradicionalni pohod po stezi prijateljstva med Botačem in Beko. Start na italijanski strani je predviden ob 10. uri izpred Sprejemnega centra naravnega rezervata Dolina Glinščice v Bo-ljuncu, na slovenski strani pa ob 10. uri pri karavli na Beki, od koder bosta startala skupinska pohoda. Okrog 11. ure bo v Botaču srečanje pohodnikov s krajšim priložnostnim programom, ob 13. uri pa je predviden zaključek pohoda s kulturnim programom pod šotorom na Beki, kjer bo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo. Slavnostna govornica bo slovenska evropska poslanka Tanja Fajon, kulturni program pa bo oblikovala srčna pesem Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Zdravstveni dom Sežana bo ob tej priložnosti pripravil štiri zdravstveno vzgojne točke, in sicer meritve krvnega tlaka in sladkorja v krvi ter svetovanje, predstavitev temeljnih postopkov oživljanja, promocija programa SVIT in še predstavitev nordijske hoje. Svojo stojnico bo imel tudi Naravni rezervat Dolina Glinšči-ce z bogatim gradivom o naravnih lepotah parka, skozi katerega se vije Pot prijateljstva. V torek, 22. marca, pa bo ob 18. uri slavnostna akademija v kulturnem domu v Hrpeljah. Slavnostni govornik bo minister za zunanje zadeve Samuel Zbogar. Ob tej priložnosti bodo izročili priznanja prvima pobudnikoma Odprte meje, takratnima županoma Borisu Bernetiču in Edvinu Švabu. Za kulturni program bodo poskrbeli Kvartet Utrip, Andreja Hrvatin in recitatorji, v avli pa bo na ogled priložnostna razstava o Odprti meji. RAI - Slovenski spored Danes po TV dnevniku Lynx magazin TRST - Danes bo po slovenskem TV dnevniku ob 20.50 na sporedu mesečnik Lynx magazin, ki je rezultat tesnega sodelovanja med dvema televizijskima hišama: RAI in TV Slovenija in specifično štirimi programskimi enotami: slovenskim in italijanskim TV programom RAI ter slovenskim in italijanskim programom TV Koper-Capodistria. Tokrat si bodo gledalci lahko ogledali štiri prispevke, ki soočajo med seboj teme in ljudi z obeh strani meje. Gozdovom pravimo tudi zelena pljuča našega planeta. Da z njihovim zdravju nekaj ni v redu nakazuje že dejstvo, da je bilo letošnje leto izbrano za mednarodno leto gozdov. S tem naj bi strokovnjaki opozarjali na nevarnosti, ki pretijo zelenim oazam širom planeta. Kakšno je stanje v naši bližini ? Kako je z zelenimi lepotci na italijanski in kako na slovenski strani meje ? O tem se sprašuje Luana Grilanc. Loris Braico se po nekaj mesecih vrača na temo prehoda na digitalno televizijo. Kljub dolgim tehničnim pripravam in informacijam publiki je marsikje in marsikaj zaškripalo. Predvsem v obmejnem pasu se veliko uporabnikov televizije še vedno pritožuje nad ne-vidlji-vostjo posameznih kanalov oziroma nad spremembami frekvenc posameznih kanalov. Tu je tudi težava z vskakovanjem tujih programov na domače frekvence. Zavod "Šport in mediji" je na slovesnosti pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenije in Mednarodne federacije športnih in tv filmov v Ljubljani podelil številna priznanja vrhunskim športnikom, športnim delavcem ter filmskim ustvarjalcem iz Slovenije in zamejstva. Med nagrajenci je bil letos tudi Sergio Ferrari, ki je prav sliki, pa naj gre za fotografijo ali tv posnetek, posvetil vso svojo ustvarjalno moč. Z njim se je pogovarjal Piero Pieri. V Trstu že skoraj trideset let v okviru Zdravstvenega doma deluje Slovenska služba za varstvo zdravja slovensko govorečih otrok. Otroci in mladostniki do 18. leta starosti ter njihovi starši se lahko nanje obrnejo po pomoč v primeru različnih težav in motenj v razvojnem obdobju. Zanje pripravijo in vodijo številne terapije pod vodstvom logopeda, psihologa in fizioterapevta, na voljo pa jim je tudi nevro psihomotorična terapija in medicinski sestri. To, da terapija otrok poteka v maternem jeziku, je ključnega pomena za njeno uspešnost. Prispevek je pripravila Špela Lenardič. Lynx Magazin bodo ponovili v četrtek, 10. marca, ob isti uri. Sarajevski režiser Dino Mustafič je skozi posodobljeno dramaturgijo v luči novega branja Schnitzlerjevega dela upošteval kompleksna moralna in socialna vprašanja 21. stoletja SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Premiera v četrtek in petek Najnovejša produkcija SSG provokativni Schnitzlerjev Vrtiljak TRST - »Pišem za tiste, ki ne trpijo za vrtoglavico,« je leta 1917 izjavil dunajski zdravnik, pisatelj in dramatik Arthur Schnitzler, pri katerem je sam Freud občudoval presenetljivo naravno sposobnost razumevanja skrivnostne dimenzije človeške podzavesti. Njegov kontro-verzni tekst Rondo (Reigen), ki je postal klasika avstrijske dramske literature, izhaja iz vznemirljive analize delikatnih osebnih dogodivščin in iz neizprosnega pogleda na krhko, licemerno fasado meščanskega sveta, ki je izgubil stik z resničnimi, trajnimi vrednotami. Schnitzlerjev Vrtiljak se namreč vrtoglavo giblje nad breznom totalnega pomanjkanja ljubezni, vere, perspektiv in idealov, ki zrcali de-kadenčno venenje ob zatonu »Felix Avstrije«, a hkrati emblematično kaže na moralni zaton današnjega časa. Provokativna lahkotnost tega omamnega ljubezenskega vrtiljaka v desetih prizorih bo zaživela v najnovejši produkciji Slovenskega stalnega gledališča, ki bo doživela premiero v četrtek, 10. in v petek, 11. marca ob 20.30 v Mali dvorani SSG. Priredba Željke Udovičič bo dala še bolj aktualen priokus tekstu, ki je bil presenetljivo napreden že v času nastanka in je ohranil izzivalno sporočilnost svojega izraznega naboja še dolgo let po prvi objavi in uprizoritvi. »Sladke deklice« in družbeno neoporečni moški Schnitzlerjevega Dunaja razkrivajo lažnivost javne podobe, ki se na zasebnem področju prelije v krožno verigo razmer, ki se med seboj povezujejo pod skupnim imenovalcem nesreče, dolgočasja, sovraštva in osamljenosti. Rondo v desetih dialogih zamrzne trenutke, v katerih se ljubezen razvrednoti s prilagajanjem družbenim zakonom, ki temeljijo na prevari in spolnosti kot neizprosno zrcalo plit-vosti življenjske dimenzije v sklenjenem krogu tragično ponavljajočih se dejanj. Surova dialektika samospraševanja o obstoju in razumevanju določenih vrednot ponuja prodorno aktualne iztočnice, ki jih poetika sarajevskega režiserja Dina Mustafi-ča razvija skozi posodobljeno dramaturgi-jo v luči novega branja, ki upošteva kompleksna moralna in socialna vprašanja 21. stoletja. Priznani gledališki in filmski režiser, ki je v svoji karieri prejel veliko nagrad za umetniške dosežke v svetovnem merilu, se prvič sooča s Schnitzlerjevim tekstom. Njegov pristop k Rondoju upošteva izvirno, bivanjsko in socialno sporočilo izvirnega teksta z branjem, ki poudarja omamno pustoto mehanskih, izpraznjenih dejanj z govorico telesa in koreografskega giba. Opis avtomatizmov multietnične in Gabrovec ocenjuje zakon o kamnolomih TRST - »Spor med Severno ligo in ostalimi komponentami desne sredine je v preteklem tednu privedel do dokaj skromne bere v deželnem svetu, ki je sprejel edinole novi zakon o telekomunikacijah, odborniki pa so kot na tekočem traku mašili čas z odgovarjanjem na celo vrsto svetniških vprašanj,« pravi deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Obračunavanja med glavnima političnima zaveznikoma Tondove večine je privedlo tudi do zamrznitve razprave o novem deželnem okvirnem zakonu o izkopih in kamnolomih, ki se bo po sprejetju prvega člena nadaljevala predvidoma čez mesec dni, ko je zakonski osnutek znova na dnevnem redu skupščine. Kljub ne ravno spodbudnemu splošnemu stanju deželni svetnik SSk vsekakor izraža zadovoljstvo zaradi sprejetja nekaterih bistvenih popravkov k prvemu členu zakona, ki bodo, če se kaj ne spremeni, zagotovili možnost ohranjanja in razvijanja kamnolomov okrasnega kamna tudi v parkih, naravnih rezervatih in zaščitenih conah. Gre za majhne in običajno obrtniško vodene podjetniške dejavnosti, ki jih na Tržaškem najdemo predvsem v devinsko-nabrežinski in v repentabrski občini. Deželni svet je prav tako na priporočilo svetnika Gabrovca in kolegov v svetniški skupini Demokratske stranke sprejel še popravek, ki dovoljuje razvijanje kamnolomov tudi v smeri podzemnih tunelov. S tem so bile v dobri meri sprejete zahteve domačih upraviteljev kamnolomov. Ti so se na pobudo repentabrskega župana Marka Pisanija nekajkrat sestali z deželnim svetnikom Gabrovcem in z goriškim kolegom Demokratske stranke Giorgiom Brandolinom, ki temu zakonodajnemu postopku sledi kot poročevalec opozicijskega zavezništva. Poziv Kmečke zveze sadjarjem TRST - Kmečka zveza poziva zainteresirane člane, da se udeležijo prikaza reza sadnega drevja v petek 11. marca 2011 ob 10. uri na vrtu Branka Kjudra v Dutovljah št.171. Prikaz bo vodil specialist za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica univ.dipl.inž.agr. Ivan Kodrič. Zbor udeležencev je ob 9.45 pred Osnovno šolo Dutovlje. f uKiriDWiii} www.primorski.eu1 hladno, verjetno iluzorno svobodne družbe je zaupana desetim »nezvestim parom« v kreacijah članov stalnega ansambla SSG in nekaterih gostov. Vloge tipiziranih človeških likov bodo odigrali Maja Blagovič, Luka Cimprič, Romeo Grebenšek, Lara Komar, Vladimir Jurc, Primož Forte in Nikla Petruška Panizon. Z njimi se bo vrnil na tržaški oder priljubljeni igralec Gojmir Le-šnjak. Kot gosta bosta nastopila še Mairim Cheber in Jure Kopušar. Predstavo v slovenskem prevodu Lučke Jenčič bodo uokvirjale virtualne scene na projekcijah, ki jih je realiziral Dragutin Broz s sodelovanjem Tomisla-va Krajcerja in Antonia Giacomina. Ko-reografska zasnova Sonje Vukičevič na osnovi izvirne glasbe Vladimira Pejkovi-ča dobesedno tolmači glasbene in plesne sugestije, ki so vtkane v zaporedje dialogov. Vizualni vtis predstave dopolnjujejo kostumi Lea Kulaša in oblikovanje luči Rafaela Cavarre. Dvojna premiera v Mali dvorani SSG bo v četrtek, 10. (za novinarje in goste) in v petek 11. marca ob 20.30. Ponovitve bodo 13.. 18., 20. in 31. marca ter 1., 9., 14. in 16. aprila. Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Blagajna SSG je odprta vsak delavnik od 10. do 15.ure (brezplačna telefonska številka 800214302). Brezplačno parkirišče na tržaškem velesejmu bo na voljo vsem abonentom in gledalcem SSG (vhod iz ulice Rossetti - Revoltella). VIDEM - Po povzročitvi opeklin Punčka okreva Materin partner ostaja v zaporu in naj bi dejanje že priznal VIDEM - Zdravstveno stanje dveletne punčke, ki jo je partner matere v četrtek zvečer dal v sušilni stroj in ji s tem povzročil opekline, se je odločno izboljšalo in dekletce ni v življenjski nevarnosti, so včeraj sporočili iz videmske bolnišnice. Punčko, ki so jo sprejeli na pediatrični oddelek omenjene bolnišnice, so namreč takoj začeli zdraviti in včeraj se je že igrala z bolnišničnim osebjem. Medtem pa ostaja v zaporu partner matere. Gre za 24-letne-ga državljana Dominikanske republike Zolia Adelia Picharda Santano, ki je osumljen povzročitve poškodb, kar naj bi po mnenju preiskovalcev Dominikanec v glavnem že priznal. Moški, ki je v četrtek punčko pripeljal domov iz vrtca, je takrat čakal, da se 27-let-na mati, italijanska državljanka, ki pa je prav tako po rodu iz Južne Amerike, točneje iz Kolumbije, vrne domov. Santana, ki ga je včeraj zaslišal videmski tožilec Marco Panzeri, naj bi nezaslišano dejanje storil v trenutku nerazsodnosti: punčka je namreč začela jokati, on pa je ni bil sposoben potolažiti oz. obvladati njenega joka. Zato jo je iz obupa dal v sušilni stroj, s tem pa ji je prizadel tudi opekline prve in druge stopnje po hrbtu, menijo preiskovalci. Hudo poškodovano punčko je mati našla zvečer ob prihodu domov ter takoj poklicala reševalno službo 118, ta pa policijo, ki je opekline povezala s sušilnim strojem in takoj osumila Santano, katerega so tudi kmalu aretirali. Kot že rečeno, se zdravstveno stanje punčke izboljšuje, San-tana pa ostaja v zaporu. O potrditvi njegove aretacije bo videm-ski sodnik za predhodne preiskave Paolo Lauteri odločal na obravnavi, ki je napovedana za jutri. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.eu DOBERDOB - Opremili bodo osnovno šolo, županstvo in center Gradina S fotovoltaiko tudi občina stopa na pot varčevanja Naložba znaša 150.000 evrov - Fotovoltaične module bodo namestili do avgusta Varčevanje z energijo in zaščita okolja: to sta cilja naložbe, ki jo občinska uprava iz Doberdoba namerava izvesti v fotovoltaične naprave, s katerimi bo oskrbovala z električno energijo tri večja poslopja v občinski lasti. S fotovoltaičnimi panoji, ki naj bi jih namestili do avgusta, nameravajo opremiti županstvo, sprejemni center Gradina in stavbo osnovne šole v Doberdobu, ki imajo najprimernejšo lokacijo, osončenost in tipologijo strehe. Občinski odbor je ravnokar odobril preliminarni načrt, ki ga je zaupal izvedencu, v kratkem pa bo sprejel še dokončni in izvršni projekt ter razpisal dražbo za izbiro izvajalca. »Računamo na to, da bodo naprave nameščene do avgusta. Projekt nameravamo uresničiti čim prej, saj želimo izkoristiti državne prispevke oz. akcijo "Conto energia", s katero spodbujajo nakup in instalacijo fotovoltaičnih naprav,« je povedal občinski odbornik Daniel Jarc, po katerem bo občina Doberdob za tri fotovoltaične naprave potrošila približno 150.000 evrov. Postavka je že predvidena v letošnjem proračunu, denar pa si bodo priskrbeli preko posojila državne depozitno-posojilne blagajne (Cassa depositi e prestiti). »Naložba se izplača, saj bomo s pomočjo državnega prispevka "Conto energia" stroške amortizirali v približno osmih letih,« je povedal Jarc in nadaljeval: »Upamo, da bodo vse tri fotovoltai-čne naprave nameščene istočasno, vendar ne izključujemo, da bosta svojo napravo najprej dobili občinska stavba in doberdobska osnovna šola, šele nato pa center Gradina. Za namestitev tamkajšnje naprave moramo namreč prej dobiti krajinsko avtorizacijo krajinskega varstva Furlanije-Julijske krajine, kar običajno zahteva nekaj časa.« Jarc je pojasnil, da sedeža županstva, doberdobske osnovne šole in sprejemnega centra Gradina niso izbrali naključno. To so namreč občinska poslopja, ki so najbolj primerna za postavitev foto-voltaičnih panojev. Strehe morajo biti pravilno orientirane in morajo biti izpostavljene sončnim žarkom. Jarc je podčrtal, da bo občina Doberdob z namestitvijo fo-tovoltaičnih naprav kar nekaj prihranila na električni energiji, saj bosta stavba šole in center Gradina postala skoraj energetsko samozadostna, medtem ko bodo na občinski stavbi krili približno četrtino energetske porabe. »Kar se pa tiče poslopja nižje srednje šole, bomo v okviru načrtovanih širitvenih del namestili tudi solarno termično napravo, ki bo služila za ogrevanje vode v šoli in v telovadnici,« je zaključil doberdobski odbornik za prostorsko načrtovanje, kmetijstvo, evropske načrte, promet in prevoze. (Ale) ZLATO ZA GRAM ZLATAKNA FORfI VČERAJ Čelno trčenje v Krminu Včeraj zjutraj je v Krminu prišlo do hujše prometne nesreče, v kateri je bila ranjena 44-letna ženska. Okrog 7.40 sta dva avtomobila, ki sta peljala po deželni cesti št. 409 (nedaleč od Sirkove restavracije na Subidi) čelno trčila. V avtomobilu Fiat punto je sedel 31-letni D.F. iz Krmina, v avtomobilu Ford fiesta pa 44-letna slovenska državljanka L.S. Mladenič, ki se je peljal v smeri proti Sloveniji, je morda rahlo zavozil na nasprotni vozni pas, voznica pa ni imela časa, da bi se mu izognila. Trčenje je bilo silovito. Na kraj je prihitela služba 118, ki je z rešilnim vozilom prepeljala ranjeno žensko v goriško bolnišnico, kjer so jo sprejeli na zdravljenje zaradi poškodbe presnega koša. 31-letnik, ki je bil vidno vinjen, se ni telesno poškodoval. Okoliščine nesreče preučuje goriška prometna policija. Center Gradina bumbaca Doberdobsko županstvo bumbaca Nedelja, 6. marca 2011 9 APrimorski ~ dnevnik GRADIŠČE - CIE »Nečloveške razmere« V petek obisk delegacije parlamentarcev »Z najhujšim serijskim morilcem ravnajo boljše kot s priseljenci, ki so zaprti v centru CIE v Gradišču. Od prejšnje nedelje živijo namreč "gostje" centra za identifikacijo in izgon v nečloveških razmerah.« Na »sramotno situacijo« v centru CIE v Gradišču, v katerem je trenutno 101 priseljenec, opozarjajo predstavniki goriškega pokrajinskega tajništva policijskega sindikata SAP, ki menijo, da razmere v strukturi niso spodobne za omikano državo. Položaj je postal še bolj kritičen po zadnjih neredih, v katerih je skupina priseljencev sežgala ležalnike in drugo notranjo opremo ter ustvarila zelo veliko materialno škodo: večina sob je zdaj neuporabnih, zato morajo priseljenci spati na hodnikih in v menzah. »Nekateri nimajo niti blazin in vzglavnikov ter spijo na tleh s prižganimi lučmi. S težavo se umivajo in brijejo, saj so v uporabnih sobah na voljo le štirje tuši, ne dovoljujejo pa jim uporabo zunanje kadi. Ob tem sta prepovedana uporaba mobilnih telefonov - čeprav telefoni v kabinah že več časa ne delujejo - in kajenja,« pravijo predstavniki sindikata, ki opozarjajo tudi na nevarnosti, ki pretijo policistom v tako napetem okolju. »Priseljenci so tako obupani, da prosijo policiste, naj jih premestijo v pravi zapor, kjer bi se lahko vsaj umivali, spali in ohranjali svoje dostojanstvo,« podčrtuje sindikat SAP. V petek bodo center CIE obiskali člani pristojne parlamentarne komisije, ki se bodo po besedah senatorja in poslanca DS Carla Pegorerja in Ivana Strizzola pred tem srečali s predstavniki občine, kvesture in prefekture. RUPA - Prometna nesreča pred tovarno Kemica Trk med voznicama 58-letna V.G. iz Gorice in 67-letna P.S. iz občine Šempeter-Vrtojba sta se k sreči le lažje poškodovali Na državni cesti št. 55 pri Rupi sta včeraj okrog 15.30 trčili voznici. Obe sta se vozili sami, do trčenja pa je prišlo natanko pred tovarno Kemica. Baje sta ženski za-vozili preveč proti sredini cestišča, zato pa sta se njuna avtomobila oplazila, zaradi česar sta se voznici prestrašili. Obe sta izgubili nadzor nad vozilom. 58-letna V.G. iz Gorice, ki je bila namenjena proti Dolu, se je s svojim avtomobilom Fiat Grande punto obrnila okoli svoje osi, na koncu pa se je ustavila le par centimetrov od obcestne ograje. Avtomobil je tako imel razbito edino levo vzvratno ogledalo in nekaj prask na levem boku. Bolj poškodovan je bil avtomobil tipa Mercedes C280, s katerim se je proti Gorici vozila 67-letna P.S. iz občine Šempeter-Vrtojba. Potem ko je izgubila nadzor nad vozilom, je ženska za-vozila proti levi in trčila v obcestno ograjo in zidek pri cestici, ki vodi proti tovarni Kemica. Levi prednji del avtomobila je bil močno poškodovan, takoj po trku pa so se v Mercedesu sprožile tudi zračne blazine. Ženski sta se lažje poškodovali; z rešilcem so ju prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so ju nekaj časa zadržali na opazovanju. Na kraj je priletel tudi helikopter službe 118, njegov poseg pa na koncu ni bil potreben. Zaradi nesreče je bil promet na državni cesti št. 55 nekaj časa oviran; po zakonu predvidene izvide je po nesreči opravila prometna policija, gasilci pa so očistili cestišče. V nesrečo vpleteni Mercedes bumbaca TRŽIČ - Kandidatinja uradno začela volilno kampanjo Silvia Altran se obrača na delavce in družine S petkom je sedanja tržiška podžupanja Silvia Altran tudi uradno županska kandidatinja Demokratske stranke, Stranke komunistične prenove, Italije vrednot in Italijanskih socialistov na spomladanskih občinskih volitvah v Tržiču. Na prazniku, ki so ga priredili v občinski galeriji na Trgu Cavour, se je zahvalila vsem, ki jo bodo podpirali v tej volilni kampanji, v kateri ima trenutno dva uradna tekmeca: Giovannija Iacona, ki ga podpira Levica ekologija in svoboda, ter Alessandra Per-roneja, ki je kandidat Kritične levice in Združenih komunistov. Leva sredina se torej ne bo predstavila enotno tržiškim volivcem, z razdrobljenostjo pa se spopada tudi desnosredinski tabor, ki ni še javno izrazil županskega kandidata. Silvia Altran je v petek z malega odra galerije, ki je spominjal na ameriške konvencije, prvič posegla z govorom »v županskem stilu«. »Čeprav smo že osredotočeni na volitve, se zavedamo, da smo priče moralnega propada italijanske države. Na našem teritoriju želimo začeti z dokazovanjem pozornosti družbi, ščitenjem moralnih vrednot in temeljnih svoboščin,« je povedala kan-didatinja in tako nadaljevala: »Desnosredinska opozicija bo prav gotovo še naprej trdila, da je na- Silvia Altran bumbaca še mesto v razsulu. V resnici pa sem prepričana, da smo v teh letih dobro delali, zaključili smo številne posege in vrnili občanom nekaj manjših, a pomembnih delov mesta.« Pred zbranimi ljudmi, med katerimi so bili številni upravitelji in predstavniki levosredinskih strank iz tržiške in bližnjih občin, je Altranova izrazila prepričanje, da je »treba gledati v prihodnost. Povedati moramo, kako bomo premostili kritične situacije. Podjetjem, delavcem, in družinam moramo stati ob strani,« je poudarila. Glavne teme njenega volilnega programa bodo solidarnost, delo ter spoštovanje zakonov in temeljnih svoboščin. GORICA - Turizem Izteka se rok za prijavo, v I • v I • čakajo še na odziv briških podjetnikov Izteka se rok za vložitev prošnje na razpis za sodelovanje pri projektu »Turismo Alpe - Adria - A.A.Tourism«, številka 4202 ID, C.U.P. B27J09000120007, ki ga financirajo s sredstvi iz programa Interreg IV Italija-Avstrija 2007-2013. Nastal je na pobudo Slovenske gospodarske zveze v Celovcu (Avstrija), Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ-URES), dežele FJK in ASCOM Confcommercio iz Gorice. Namenjen je podjetjem z nastanitvenimi kapacitetami in oznako ATECO 55.10 in 55.20, s sedežem in delovanjem v pokrajinah Videm in Gorica. Do danes so že zbrali prijave iz Benečije, s Krasa in iz Gradeža, računajo pa, da se bodo odzvali tudi podjetniki iz Brd. Namen projekta je povečanje števila gostov in turistov iz Slovenije v naše kraje, s tem da sodelujoča podjetja povečajo jezikovne osnove z vsaj minimalnim znanjem slovenščine in izboljšajo kakovost sprejema slovenskih gostov s posebnimi ponudbami, ki bodo deležne skupne promocije v Sloveniji. Prispevek bo dodeljen v obliki pomoči »de minimis« v višini do 100% opravičljivega zneska, v najvišji vrednosti do 6.666,66 evrov za vsako sodelujoče podjetje. Razpis in ostale listine so objavljeni na spletnih straneh www.sdgz.it,www.ures.it,www.ascomgorizia.it, www.aa-tourism.sgz.at/home_it/C1/; na razpolago so tudi na sedežu ASCOM Confcommercio v Gorici (Ul. Locchi 14/1, tel. 0481532499). Prošnje morajo biti poslane po pošti ali dostavljene na omenjeni sedež do 7. marca letos. 10 Nedelja, 6. marca 2011 GORIŠKI PROSTOR / SEVERNA PRIMORSKA IN KRAS - Iz Istre se širijo proti severozahodu Šakali v Posočju kot doma, segajo tudi do Doberdoba Na Tolminskem lani 26 krat napadli drobnico - Na kraški gmajni opazili samico z mladiči Kult™ večer v Jamljah ' -/ji V dvorani jamehskega kulturnega Ženski pogledi na Bukovju V soboto, 12. marca, bo v Kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu potekala prireditev Ženski pogledi. Večer, ki se bo začel ob 20.30, prirejata KD Briški grič in Fotoklub Skupina75. Letošnjo proslavo bodo posvetili Marii Fini In-galiso, lani preminuli članici Skupine75, ki je veliko pripomogla k rasti in uveljavljanju slovenskega fotokluba. V Posočju je vse več šakalov. Pred dvema mesecema so jih opazili tudi na gmajni med Doberdobom in Foljanom, pred enim mesecem pa so ob hitri cesti Go-rica-Vileš našli poginulo samico. Na do-berdobskem Krasu so se šakali prvič pojavili pred desetimi leti, ko naj bi zaradi vojne zbežali iz držav bivše Jugoslavije. Zveri so se takrat nekaj časa zadrževale na Krasu, potem pa so izginile in se pred nekaj meseci spet pojavile. Med Doberdobom in Fo-ljanom so opazili samico s podmladkom, ravno tako samico pa so našli ob hitri cesti pri Fari. Pred desetimi leti so enega šakala opazili tudi v Brdih, kjer pa očitno ni našel primernega življenjskega okolja in nato se ni več prikazal. Kot rečeno, so šakali redni gostje Posočja. Kot pojasnjuje vodja odseka za gozdne živali in lovstvo tolminske enote Zavoda za gozdove, Iztok Koren, so v lanskem letu opazovali družino petih živali, glede na opažanja v začetku letošnjega leta in na razširjenost pa predvidevajo, da je šakalov trenutno vsaj deset. »To ni avtohtona vrsta, k nam se je očitno razširila iz Istre, kjer ravno tako živi šele nekaj let,« pravi Koren. Na Tolminskem so lani zabeležili 26 napadov šakalov na drobnico, povzročeno pa je bilo za 6.000 evrov škode. V letošnjem letu šakali še niso napadli. Sicer pa je bilo v lanskem letu največ škode zaradi napadov medvedov, drobnico so napadli kar 38-krat in s tem povzročili za 11.000 evrov škode. Sedem napadov naj bi povzročil ris, škoda pa je ocenjena na 1.200 evrov. Kot je še povedal Koren, lani na Severnoprimorskem niso zabeležili nobenega napada volkov. Zlati ali navadni šakal (v latinščini Ca-nis aureus) je na prvi pogled kot križanec med volkom in lisico. Gre za živali, ki imajo zelo močno povezavo med samcem in samico, v primerjavi z večino sesalcev je zato njuno partnerstvo dolgotrajnejše. Tudi obnašajo in komunicirajo med seboj podobno, kot to poznamo pri domačih psih ali volku. Živijo v družinskih skupinah v toplih sredozemskih stepskih in polpuščav-skih področjih. Tradicionalno je zlati šakal prisoten kot avtohtona vrsta na Balkanskem polotoku (Albanija, Makedonija, Srbija, Črna Gora, BiH in Hrvaška), živi ob celi dalmatinski obali, največja populacija se nahaja na polotoku Pelješcu. Pred približno dvajsetimi leti se je razvila precej velika populacija v Istri, in sicer med Umagom, dolino reke Mirne in Buzetom. V zadnjih letih se je zlati šakal začel širiti tudi na severozahod, po vsej verjetnosti pa primerki, ki jih v zadnjih mesecih opažajo na Goriškem, pa prihajajo ravno iz Istre. Antonov 124-100 na ronškem letališču foto altran Velikan med letali pristal v Ronkah Pristajanje in vzletanje letal je postala tako običajna zadeva, da ne vzbuja posebnega zanimanja razen v primeru, da se pri tem ne zgodi nekaj izrednega, rekli bi celo enkratnega. Kar se je pred dnevi zgodilo na letališču v Ronkah, ima značilnost enkratnosti. Pristalo je namreč eno največjih tovornih letal na svetu, znameniti ruski velikan Antonov 124-100. Če smo natančni, gre za letalo ukrajinske letalske družbe, ki je po razpadu Sovjetske zveze posvojila tovarno. Tudi inženir Antonov je bil Ukrajinec. Kakor koli že, prihod tega zračnega orjaka je vzbudil veliko zanimanja med ljudmi na ronškem letališču, saj gre za letalo, ki v dolžino meri skoraj 70 metrov, razpon kril je 73,30 metrov, visoko pa je kar 21 metrov. Štiri-motorni velikan tehta 392 ton, lahko pa prepelje tovore do 150 ton. Kljub velikosti in navidezni neokretnosti je letalo dokaj hitro, saj lahko leti s hitrostjo 850 km/h. Pristanek giganta ukrajinske izdelave je pomenil tudi nemajhno pomoč krajevni industrijski proizvodnji. Skratka, pripeljal je delo, ki ga industrija na Goriškem še kako potrebuje. Priletel je iz Dohe, prestolnice arabskega Katarja, v svojem ogromnem trebuhu pa je pripeljal velik elektromotor, ki ga uporabljajo za utekočinjenje plina. Podjetje iz Tržiča bo motor servisno pregledalo in na njem opravilo nekatere spremembe. Velikansko električno napravo so raztovorili pri nosu letala, ki so ga dvignili. Iz njegove notranjosti so potegnili tovor, ki so ga naložili na posebne tovornjake in odpeljali v industrijski obrat v Panzanu. Če bodo pristajanja in vzletanja orjaških Antonovov postala v Ronkah nekaj običajnega - kot je zaželeno -, bo to seveda dobro znamenje predvsem za krajevno industrijo. (vip) TRŽIČ - Predstavili slovar Karla Muccija Če prevajalec ni natančen, »piazza« postane »kvadratnik« Karlo Mucci altran Vsako prevajanje zahteva veliko mero pazljivosti in natančnosti, to pa še toliko bolj velja za tehnično izrazoslovje. Tako je v četrtek v občinski knjižnici v Tržiču poudaril družbeni in kulturni delavec Karlo Mucci, ki je predstavil svoj italijansko-slovenski in slovensko-italijanski slovar elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij. Predstavitev knjige je bila vključena v niz četrtkovih knjižnih srečanj, ki jih prireja tržiška občina. V imenu občinske uprave je prisotne nagovorila odbornica za kulturo Paola Benes, nato pa sta knjigo predstavila Rudica Požar in Fa-bio Scropetta. V nadaljevanju je Mucci odgovoril na vprašanja, ki so mu jih postavljali Benesova in ostali udeleženci srečanja. Mucci je kot primer slabega prevajanja omenil lanski napis »Kvadratnik brez meja«, ki so ga razobesili lani na goriškem Travniku ob priliki praznika Okusi na meji. Takrat so očitno v googlov prevajalnik dali besedo »piazza«, prevod »kvadratnik« pa je bil seveda popolnoma napačen. S tem primerom je Mucci opozoril, da je treba biti pri prevajanju zelo pazljivi, za dober prevod pa je seveda obvezna tudi uporaba slovarja. Mladiko je zastopal Sergij Pahor, uvodoma pa je prisotne nagovorila tudi Lucia Germani, predsednica društva Tržič, ki je bilo skupaj z tržiško občino soprireditelj predstavitve. Glasbeno točko je poklonil harmonikar Jari Jarc in zaigral skladbo »Carnevale di Venezia«, saj je predstavitev knjige potekala na pustni četrtek. V dvorani jameljskega kulturnega centra bo v soboto, 12. marca, na sporedu Prešernova proslava v organizaciji društva Kremenjak. V teku večera, ki se bo začel ob 20.30, bosta nastopila vokalna skupina Kremenjak in dramska skupina društva Štandrež z veseloigro Na stara leta. Slavnostni govornik bo predsednik turističnega društva Brest iz Brestovice Stane Švigelj. Brez šolskih avtobusov Goriško prevozno podjetje APT sporoča, da v ponedeljek, torek in sredo (7., 8. in 9. marca) šolski avtobusi ne bodo vozili. Ostali avtobusni prevozi bodo sledili navadnem urniku. Gradbeništvo in arhitektura Jutri se bo na novem sedežu goriške gradbene šole, ki se nahaja v obrtni coni v severni mestni četrti, začel niz seminarjev, ki ga prirejajo v sodelovanju s fakulteto za arhitekturo Tržaške univerze. Predvidenih je šest predavanj na temo sodobnih gradbenih tehnik in materialov, energetike in okoljskega ocenjevanja. Jutri ob 16. uri bo predaval Paolo Lavisci. Varnost na delovnem mestu Jutri med 10. in 13. uro bo na sedežu goriške pokrajine potekal posvet na temo varnosti na delovnem mestu. Po uvodnem pozdravu odbornika Alfreda Pascolina bodo spregovorili predstavniki ustanov INAIL in zdravniki, ki bodo iz različnih zornih kotov predavali o varnosti in nesrečah pri delu. »Ženski« filmi v Kinemaxu Jutri ob 17. uri bo v goriškem Kinemaxu na ogled film »An education«, ki ga bodo predvajali v okviru niza »Animamen-te«. Le-tega prireja združenje SOS Rosa iz Gorice s podporo raznih ustanov. Film bo uvedla Elisa Battistella, sklepno razpravo pa bo vodila Annamaria Di Dato. Veselo pustno rajanje ZSKD, Kulturni dom in ŠZ Dom iz Gorice prirejajo otroško pustno rajanje, ki bo v torek, 8. marca, od 15. do 18. ure v goriškem Kulturnem domu. Ob izbrani glasbi bodo otroke zabavali čarodej Alex in animatorke, ki bodo z malčki plesale, pele in igrale razne igre; vstopnina znaša 1 evro, mamljive bodo tudi nagrade izžrebanih vstopnic. GORICA-RONKE-ŠEMPETER - Rajanje za otroke in pustna sprevoda Sobotni pust brez prave privlačnosti Gabrski zajčki osvojili četrto mesto v Ronkah - V šempetrskem sprevodu nastopilo šest skupin in dva vozova - V Gorici pustovali otroci F V Gorici, Ronkah in Šempetru je včeraj zavladalo pustno vzdušje, vse tri pustne prireditve pa so potekale brez prave privlačnosti. Še največ ljudi, in sicer od dva do tri tisoč, se je zbralo na pustovanju v Šempetru. Kot že nekaj let zapored je bil glavni poudarek na karnevalu za otroke, ki se je začel že ob 13. uri. Vsaka otroška maska je dobila krof. Razdelili so jih vseh 900. Povorka skupin in vozov, ki se je začela kmalu po 15. uri, je bila letos nekoliko razredčena. Skupina iz Števerjana je, kot so povedali organizatorji, odpovedala nastop svojega voza zaradi težav s »fi-nancarji«, odpoved pa je prišla tudi z ajdovskega konca zaradi smrti v skupini. Tako se je na šempetrskem placu predstavilo šest skupin in dva vozova; domačemu vozu »Špckminarjev« je pripadla glavna nagrada. Med skupinami je šla prva nagrada Mafijcem z Morskega, drugo nagrado je prejela skupina Ciganov iz Vrtojbe, tretjo nagrado pa je pobrala skupina cvetlic s Trnovega. Pustovanje, ki ga je obogatil tudi prihod kurentov, je že po tra- diciji vodil Boris Kopitar, novost letošnjega leta pa je bil večerni ples v Hit Šport centru s skupino Rok'n'band. V Ronkah je potekal sprevod pustnih skupin, ki je vključen v Posoški pust. Udeležilo se ga je devet pustnih skupin, ogledalo pa nekaj sto ljudi. Prvo mesto je osvojilo grozdje domačega kotalkarskega društva, drugi so bili Mehičani iz Selc, tretji pa Gradežani. Četrto mesto je »ex aequo« zasedlo ostalih šest sodelujočih skupin, med katerima je bila tudi zelo številčna zajčja družina iz kulturnega društva Skala iz Gabrij. V Laškem bo pust dosegel svoj vrhunec v torek, 8. marca, ko bo v Tržiču tradicionalni sprevod, ki se ga bodo udeležili tudi pustarji iz raznih vasi iz goriške in tržaške pokrajine. Pustno vzdušje je bilo mogoče začutiti tudi v Gorici. Pustovanje za otroke so priredili na trgu pred palačo Attems, kjer je bilo okrog petdeset udeležencev. Sovam so podelili nagrado kluba Amici del Tajeto, dimnikarji pa so domov odnesli priznanje, ki ga je poklonila občina. (cv, nn) Cigani iz Vrtojbe foto n.n. Pustovanja kluba Amici del Tajeto bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 6. marca 2011 1 1 GORICA - Po rodu iz Kobarida ■ • ■ v« v Ani Ivancic v poslednje slovo Bila je aktivna zlasti v Društvu slovenskih upokojencev Prvega marca je nepričakovano in prerano podlegla daljši bolezni Ana Ivančič, vd. De Comelli, rojena v Kobaridu leta 1938. V mladosti in tudi pozneje v Gorici ni imela lahkega življenja, vajena je bila trdega dela, posebno po moževi smrti. Novica o njeni nenadni smrti je Goriško pretresla, potem ko je njeno zdravstveno stanje kazalo, da se izboljšuje. V življenju se je Ana ob svojem delu rada vključevala v nekatera društva in skrbno sodelovala. Bila je večletna članica Društva slovenskih upokojencev za Goriško, bila je izvoljena v upravni svet in kot odbornica prevzela odgovornost za društveni ženski pevski zbor, v katerem je več let rada pela. Sodelovala je tudi pri balinarskih društvih, najprej pri upokojencih, nato pri krožku Mak. Bila je skromna, a preudarna, prijazna in verna. Odlikovale so jo srčna dobrota, požrtvovalnost in izredena dobra volja do dela in življenja. Pogrebnega obreda v cerkvi sv. Ivana v Gorici se je udeležilo veliko ljudi. Pred vhodom v cerkev je ob krsti Ani zapel društveni ženski pevski zbor pod vodstvom Aleša Hobana. Mašo je daroval župnik Marijan Markežič ob sodelovanju gospoda Cvetka Žbogarja. Na koru pa je med mašo močno in občuteno donelo petje članov vokalne skupine Musicum, katere član je bil tudi Anin sin Kristjan, in članov zbora Mirko Filej. Predsednik Društva upokojencev Emil Devetak je spregovoril o Aninem življenju, izrekel sožalje svojcem in se Ani iskreno zahvalil za vse, kar je dobrega naredila. Tudi po maši je ženski zbor lepo zapel Ani v slovo. Po upepelitvi bo pokojna počivala v družinskem grobu v Kobaridu. SOVODNJE - V 72. letu starosti Za vedno odšla Alma Lacovic V Sovodnjah je boleče odjeknila vest o smrti Alme La-covic, žene domačega športnega delavca Giannija Marso-na. Premagala jo je neozdravljiva bolezen, proti kateri se je pogumno borila. Pred osmimi leti je prvič potrebovala zdravniško pomoč, pred dvema letoma so se bolezenski znaki spet pokazali, v zadnjih treh mesecih pa se je njeno zdravstveno stanje hitro poslabšalo. Alma Lacovic je umrla v vi-demski bolnišnici v petek zjutraj; poleg moža Giannija zapušča sina Morena ter hčerki Gianno in Monico. Alma Lacovic se je rodila leta 1939 v Doberdobu, kjer je obiskovala šolo in doraščala. Najprej se je zaposlila v podgorski tekstilni tovarni, po poroki z Giannijem Marsonom leta 1962 pa je delala v nekdanji papirnici na Malnišču. Alma in Gianni sta si dom uredila v Sovodnjah, kjer so se jima rodili trije otroci. Gianni je bil zelo dober nogometaš. Ko so se v sezoni 1955/1956 Sovodnje prvič vpisale v prvenstvo tretje amaterske lige, se je takoj pridružil ekipi in igral kot vratar. Kaj kmalu so ga opazili v Gorici, tako da je nato prestopil k ekipi Pro Gorizia, ki je igrala v D-ligi. Alma si je takrat ogledala vse domače tekme Pro Gorizie, ki so jih igrali na stadionu v Ulici Baiamonti. Moža je spremljala tudi, ko je nato igral spet za Sovodnje in za Juventino. Gianni je bil nato tudi trener, vodil pa je Juventino, Sovodnje in Mladost. Štiri leta je bil tudi predsednik športnega združenja Sovodnje; poleg tega je tudi član ribiškega društva Vipava. Alma je možu vseskozi stala ob strani; ob številnih priložnostih je nesebično priskočila na pomoč športnemu združenju, zato pa so jo v Sovodnjah cenili in spoštovali. Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije v SREDO, 9. in v ČETRTEK, 10. MARCA 2011 ZAPRTO Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7736330 (faks 040-772418) ali pišite na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 15. ure ~M Koncerti [I] Lekarne PRIMORSKA POJE 2011: v petek, 18. marca, ob 20.30 v cerkvi v Štandrežu nastopajo MPZ Janez Svetokriški, Vipavski križ, župnijski mešani pevski zbor Šempeter, dekliški zbor Kraški slavček, Nabrežina, MePZ F.B. Sedej , Števerjan, komorni zbor Ipavska, Vipava. Sopri-reditelj Prosvetno društvo Štandrež. V nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratužv Gorici nastopajo pevska skupina Društva kmečkih žena, Ilirska Bistrica, MPZ Vinograd, Vrtovin, MePZ Igo Gruden, Na-brežina, MePZ Encijan, Pulj, moška vokalna skupina Lipa, Bazovica, dekliški pevski zbor Mavrica, Postojna, MePZ Obala, Koper. Soprireditelj moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. B Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56 AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN SAN MARCO PETROLI- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN SAN MARCO PETROLI- Ul. Man-zoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. M Izleti Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici danes, 6. marca, ob 18. uri (Fran Lipah) »Glavni dobitek«, gostovanje Kulturnega umetniškega društva Pirniče. V torek, 8. marca, ob 20. uri (Anton Tomaž Linhart) »Županova Micka«, gostovanje SLG Celje, predstava za Dan žena; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.10 - 17.30 -19.50 - 22.10 »Manuale d'amore 3«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.15 -22.15 »Il Gioiellino«. Dvorana 3: 16.00 »Animals United«; 17.50 - 20.00 - 22.10 »Il discorso del re«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 »niz Animamente«; 19.50 - 22.10 »Manuale d'amore 3«. Dvorana 2: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Il Gioiellino«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »Gorbaciof«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.20 - V četrtek, 3. marca 2011, je na tržaški univerzi z najvišjo oceno 110 in pohvalo zaključila magisterij iz tujih jezikov Katja Bresciani Za dosežen uspeh toplo čestitajo in voščijo polno uspehov v življenju Mama in tata, brat Luka, nonota Milan in Petra 3.3.2011 je na univerzi v Trstu z odliko in pohvalo zaključila podiplomski študij iz tujih jezikov in književnosti Katja Bresciani Čestitamo, pe še naprej tako uspešno! Teta, stric in bratranec Tomaž 19.50 - 22.15 »Manuale d'amore 3«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 - 20.30 -22.20 »Piranha« (digital 3D). Dvorana 3: 15.30 - 17.45 - 20.00 -22.15 »The Fighter«. Dvorana 4: 15.30 - 17.40 - 20.00 -22.00 »Il cigno nero«. Dvorana 5: 16.00 - 18.00 - 20.10 -22.10 »La vita facile«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.15 »Manuale d'amore 3«. Dvorana 2: 17.30 - 20.15 - 22.15 »Pi-ranha« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »The Fighter«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il ci-gno nero«. Dvorana 5: »Kinema dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Into paradiso«. ljanah, v Doberdobu in Jamljah. Priporoča se točnost! SPDG prireja v soboto, 12. marca, izlet na Kredarico (Triglav) z zbirališčem ob 6. uri na parkirišču pri Kulturnem domu v Ul. Brass v Gorici, sledilo bo ob 7. uri srečanje z beneškimi planinci v Sarženti. Izlet je zahteven, obvezna je zimska oprema vključno s cepinom, derezami in čelado. Iz doline Krme do planinskega doma na Kredarici, kjer bodo ponudili topli obrok in prenočišče, bo približno 5-6 ur hoje. Ob primernih vremenskih pogojih bo na lastno odgovornost možen vzpoh na vrh (obvezen varovalni pas). Ob povratku bo postanek v gostilni pri Psnaku. Udeleženci naj čimprej uredijo planinske izkaznice; informacije po tel. 339-7047196 ali na naslov boris@kinoatelje.it. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike za enodnevni izlet v soboto, 12. marca, da bo avtobus odpotoval ob 7.45 iz Štivana s postanki ob 7.50 v Jamljah pred spomenikom, ob 8. uri v Doberdobu pri cerkvi in ob 8.15 v Ronkah pri piceriji Al Gambero; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). Čestitke 8-DNEVNO POTOVANJE Z NOVIM GLASOM v Berlin in Vzhodno Nemčijo bo od 14. do 21. junija; informacije in prijave po tel. 0481-533177 ali 040365473, mohorjeva@gmail.com. KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481-539992 (Nadja). KRUT vabi na cvetlični sejem Euroflora, ki bo v Genovi od 25. do 26. aprila; informacije na sedežu Kruta, Ul.Cicero-ne 8/B v Trstu, tel. 040-360072. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja šestdnevni društveni izlet po Italiji in Črni gori od 9. do 14. aprila. Program: Štandrež - Loreto Monte SantAngelo (prvi dan), Monte SantAngelo - San Giovanni Rotondo - Alberobello (drugi dan), Alberobello - Matera - Bari (tretji dan), Bar - Ko-tor - Lovčen - Cetinje - Bečiči (četrti dan), Dubrovnik - Medugorje - Čit-luk (peti dan), Mostar - Štandrež (šesti dan); podrobnejše informacije po tel. 0481-20678 (Božo), tel. 3479748704 (Vanja). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo tridnevni avtobusni izlet od 2. do 4. junija v deželo Marke; informacije po tel. 0481-78398 (drogerija pri Mili), tel.0481-78000 (gostilna pri Ivici), tel. 380-4203829 (Miloš). VELIKONOČNO POTOVANJE s Krutom v Baltske prestolnice od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina; informacije na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B v Trstu, tel. 040-360072. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta v Koper, da bo 12. marca odpeljal prvi avtobus iz Gorice s trga Medaglie d'oro ob 7.50, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu pri bankah blizu telovadnice. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 8. uri iz Štandreža izpred Čedajske banke blizu telovadnice, nato s postanki v Sovodnjah, na Po- Meri in Massimiliano sta poskrbela, da bo družba v hiši še bolj vesela, Manuelu ne bo nič več dolgčas, saj je na svet bratec SAMUEL prijokal na ves glas! Srečni družini iskreno čestita ženska vokalna skupina Jezero. Ü] Obvestila KRUT začenja v sredo, 9. marca, pomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunja-nu in v Gradežu; informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. PRAVLJIČNA URICA V SOVODENJSKI KNJIŽNICI bo v ponedeljek, 7. marca, ob 10.45. Martina Šolc bo pripovedovala pravljico »Princese in pirati«. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi vse ženske na družabni večer ob dnevu žena v četrtek, 10. marca, na sedežu društva. Poskrbljena bo večerja in kulturni program; vpisovanje po tel. 3382127942 (Katja). DRUŽBA se dobi danes, 6. marca, ob 13. uri. AŠZ MLADOST, OK VAL, SKRD JEZERO, SKD HRAST IN PIHALNI ORKESTER KRAS organizirajo pustno rajanje v ponedeljek, 7. marca, v župnijski dvorani v Doberdobu za vrtec in osnovnošolce med 15. in 18. uro, za srednješolce med 18. in 21. uro. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v ponedeljek, 7. marca, občinski uradi vključno s knjižnico zaprti od 14. do 17. ure. KŠD KRAS DOL POLJANE prireja družabnost z večerjo ob dnevu žena v soboto, 12. marca, ob 20. uri; vpisovanje najkasneje do 8. marca po tel. 3383176605 (Katjuša) in 339-8619456 (Alenka - Alec). AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja pu-stovanje v torek, 8. marca: ob 13.30 zbirališče pustnih mask v večnamenskem centru v Jamljah ter koledovanje po vasi in od 20.30 dalje ples s Silverjem iz Doberdoba. KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja pustno rajanje v torek, 8. marca, od 16. ure dalje v prostorih društva na Palkišču. FOTOVOLTAIČNI SISTEMI ZA PODJETJA - sovodenjska občinska uprava in Las Kras vabita na informativno srečanje v ponedeljek, 14. marca, ob 18. uri v prostorih domače zadružne banke. V ospredju bodo možnosti pridobitve lastne naprave po ugodnejši ceni na podlagi dogovora z instalaterji in bankami. H Prireditve DRUŠTVO TRŽIČ vabi v petek, 11. marca, ob 18. uri v knjigarno Rinascita na Drevoredu San Marco, 29 v Tržiču na predstavitev pesniške zbirke »Preden luna izpuhti« Liliane Visintin. Večer bo vodila Martina Kafol. KD DANICA vabi na praznovanje dneva žena v sredo, 16. marca, ob 20. uri v dvorani KŠC Danica na Vrhu. Poleg večerje in glasbe z muzikantom Frankom bodo večer popestrile članice KD Oton Zupančič iz Štandreža z igro »Tri gracije«; vpisovanje do 12. marca po tel. 339-7484533 (Dolores). Id Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 0481-78066. V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bra-tuž) bo do 6. marca imel odprto osmi-co Marko Ferfolja »Belota«; tel. 3296483970. Prispevki V spomin na Alenko Colja darujejo Sto-jan, Marija, Martina in Aleš 50 evrov za MePZHrast - Doberdob. V spomin na sestrično Alenko daruje Neva z Eriko 50 evrov za MePZ Hrast - Doberdob. Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.30, Emilio Nazza-ro iz splošne bolnišnice v cerkev Pija 10. in na glavno pokopališče. JUTRI V SOVODNJAH: 14.00, Alma Lu-covic por. Marson (iz Vidma) v cerkvi (prihod ob 13.30) in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Claudio Sebe-nico v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. JUTRI V ŠTARANCANU: 12.30, Luciano Cecconi (ob 12.15 iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. JUTRI V MARIANU: 14.30, Ido Simonit (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V ROMANSU: 14.30, Fulvio Mar-tellos v cerkvi, sledila bo upepelitev. ^ Zapustila nas je naša draga Alma Lacovic por. Marson Žalostno vest sporočajo mož Gianni, otroci Monica, Gianna in Moreno, zeta, snaha, vnuki in ostali sorodniki Pogreb bo v ponedeljek, 7. marca, ob 14.00 v župnijski cerkvi v Sovodnjah. Pokojnico bodo pripeljali ob 13.30 iz kapele civilne bolnišnice v Vidmu. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki bodo počastili njen spomin. Sovodnje, 6. marca 2011 Priznano pogrebno podjetje Preschern Ob boleči izgubi drage žene in mame Alme izreka AŠD Sovodnje občuteno sožalje svojemu bivšemu predsedniku in odborniku Gianni-ju Marsonu in vsem svojcem. Ob smrti LUDVIKA PREGLJA izražata iskreno sožalje svojcem VZPI-ANPI sovodenjska sekcija in KD Skala Gabrje 1 2 Nedelja, 6. marca 2011 GORIŠKI PROSTOR KARNIVAL - Štirinajsti pustni sprevod Sovodnje bodo danes prestolnica pustarjev Pričakujejo tisoč razposajenih maškar - Po sprevodu bo ples s skupino Happy day Prejšnji teden se je sovodenjski povodni mož udeležil povorke v Gorici bumbaca MAXI! Discount XêO URNIK: OD PONEDELJKA DO PETKA 8.30-13.00/15.00-19.30 - OB SOBOTAH NEPREKINJENO 8.30-19.30 grafica goriziana tipografía tiskarna printing house buchdruckerei i 34170 Gorica • Ul. Gregorčič, 1B tel. +39 04B1 22116* fax +39 04B1 22079 L.*' e-mail: info@graficagoriziana.com PDG Šempeter pri Gorici - Škoti (Skupina - 22 udeležencev) KD Briški grič iz Števerjana - Bunga Bungaville (Voz - 25) Društvo žena Vrtojba - Cigani s traktorjem (Skupina - 16) Opatje selo - Asterix & Obelix vs Rimljani (Skupina - 30) KUD Šempeter - Dimnikarji (Voz - 72) KD Skala iz Gabrij - Si vidou zajca z u'hmi (Skupina - 52) KD Oton Župančič iz Štandreža - Bumba Bumba (Voz - 75) Zdr. staršev iz Nabrežine - Ma kašno ureme (Skupina 60) KD Sabotin iz Štmavra - Kaj se kuha u loncu (Voz - 85) SK Vigred iz Šempolaja - Uuu...k'ku smo kuntenti (Skupina - 50) Pro Loco Sedegliano - Bacco, tabacco e Venere (Voz - 30) Zdr. staršev iz Romjana - Ma kaj s(m)o pojli prou use? (Skupina - 100) KD Sovodnje - Tudi povodni mož v težavah (Voz - 55) Osmica pri Mačku - Nadaljevanje ... (Skupina - 25) Pustna klapa iz Križa - Lov na zadnjega tuana (Voz - 100) Prosek-Kontovel - ...je samo en business (Skupina - 80) Pustna klapa Praprot - Trst je naš in Gorica tdi (Voz - 50) V Sovodnjah bo danes pustni sprevod društva KarnivaL Že ob 11. uri bodo zaprli odsek Prvomajske ulice med kapelico ob vhodu v vas in lekarno, obvoz pa bodo uredili po Škrljah. Ob 13. uri bodo zaprli prometu Prvomajsko ulico od vhoda v vas na goriški strani do županstva. Novost letošnje izvedbe je dodatno parkirišče, ki ga bodo uredili ob vhodu v vas z goriške strani; do njega bo vodila cestica, ki se pričenja pri kapelici. Kot običajno bo veliko parkirišče na voljo obiskovalcem na travniku ob pokopališču. Sprevod se bo pričel ob 14. uri pri lekarni, od koder se bodo pustarji odpravili v smeri Kulturnega doma. Na čelu sprevoda bodo korakale mažoretke iz Logatca, za njimi bo igrala godba na pihala Viktor Parma iz Trebč, nato pa se bo na osmih vozovih in devetih skupinah zvrstilo okrog tisoč maškar. Po povorki bo nagrajevanje pod ogrevanim šotorom, kjer bo nato ples s skupino Happy day. Prireditelji bodo seveda poskrbeli tudi za pijačo in jedmi na žaru. Lestvico bomo objavili na naši spletni strani kmalu po razglasitvi zmagovalcev. Sovodenjsko pustovanje se bo zaključilo v torek, 8. marca. Od 14. ure dalje bo otroško pustno rajanje, med katerim bo male udeležence zabaval čarodej Alex; isti dan bosta ob 20.30 še ples z DJ-em Stanetom in pustni »Sexy show«, med katerim bodo zaplesali trije sovo-denjski postavni lepotci. (dr) ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI Tabaj F.lli s.n.c. Miloš in Rajiriuna STAN DR tZ - GORICA, nI. A. Gregorčič 24 TÉ?]. CHfi LÏ21514 > hak& L14Hl/lE9S7 - luibjr.iï- lohij. I91.it Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje www.bccdos.it Povsod prisotni, nas potrebujete V Sovodnjah Prvomajska 120/B, TeL 0481.882155 Nedelja, 6. marca 2011 APrimorski r dnevnik nedeljske teme KLJUB ZAOSTRENIM GOSPODARSKIM PROBLEMOM Berlusconijevi osebni problemi za desno sredino še vedno prioriteta Vojmir Tavčar Zaradi krize v severnoafriških sredozemskih državah, ki je v tem času dosegla najbolj krvav vrhunec v Libiji, je cena surove nafte skokovito narasla in ta podražitev se že odraža na ceni goriv, kar bi lahko še dodatno zaostrilo gospodarske težave v Italiji, kjer je brezposelnost mladih dosegla nevarno raven. Notranji minister Roberto Maroni že nekaj tednov opozarja na (domnevno) nevarnost novega vala pribežnikov in krca Evropsko unijo, češ da pušča Rim na cedilu. Kljub pozornosti, ki jo mediji namenjajo nevarnemu vrenju v Sredozemlju, pa sunkovite in še nejasne spremembe v afriških sredozemskih državah niso v ospredju pozornosti italijanskega parlamenta. Tudi gospodarska problematika doslej ni posebej odmevala v senatu in v poslanski zbornici, glavno mesto na lestvici parlamenta ima še vedno problem pravosodja. Vlada že nekaj časa napoveduje predlog za korenito reformo pravosodja, ki naj bi zadevala tudi nekaj členov ustave, napovedana je reforma zakona o telefonskih prisluhih, načelniki po- slanskih skupin desne sredine pa so pred nekaj dnevi s pismom predsedniku spodnjega doma Gianfrancu Finiju zahtevali, naj se zbornica pritoži na ustavno sodišče v zvezi s procesom zaradi zadeve Ruby, v kateri je premier Silvio Berlusconi osumljen zlorabe svojih pristojnosti, ker je funkcionarje milanske kvesture prepričeval, da gre za nečakinjo zdaj že odstavljenega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka, in zlorabe mladoletniške prostitucije zaradi domnevnih spolnih odnosov z mlado Ma-ročanko. Od samega začetka sedanje zakonodajne dobe so premierjevi osebni problemi in njegove težave s pravico glavna tema, s katero se sooča italijanski parlament. Ustavno sodišče se je moralo že nekajkrat izreči o zakonih, katerih glavni cilj je bil onemogočiti sojenje predsedniku vlade. Oktobra 2009 so ustavni sodniki razveljavili zakon Alfano, ki je med opravljanjem mandata zagotavljal nekaznivost štirim najvišjim predstavnikom države (predsednikom republike, obeh domov parlamenta in vlade), pred nekaj tedni so razveljavili nekatere člene zakona o upravičeni zadržanosti, ki je Berlusconiju omogočal, da ni bil prisoten na sodnih obravnavah. Določilo o upravičeni zadržanosti je sicer ostalo, vendar po razsodbi ustavnih sodnikov o vprašanju, ali je upravičeno zadržan, ne odloča več premier, ampak se mora o njem izreči sodni senat. Lansko pomlad, preden sta se Berlusconi in predsednik zbornice Gianfran-co Fini dokončno razšla, sta predsednik vlade in predsednik spodnjega doma kar nekaj mesecev merila moči o zakonu o telefonskih prisluhih, s katerim je Berlusconi želel nadeti nagobčnik medijem in korenito omejiti sodnikom možnost, da se po-služijo tega učinkovitega preiskovalnega orodja. Zdaj, ko ima v spodnjem domu zopet večino, premier napoveduje zopet zakonski predlog, ki naj bi korenito omejil telefonsko prisluškovanje, na katerem med drugim temelji tudi preiskava milanskega državnega tožilstva o zadevi Ruby. Za 10. marec je napovedana izredna seja vlade, na kateri naj bi odobrili predlog ustavnega zakona za reformo pravosodja. Vlada, glej na- ključje, naj bi se sestala samo dan pred začetkom procesa o zadevi Mills, na katerem je Berlusconi obtožen korupcije, ker naj bi podkupil britanskega odvetnika, da je pričal po krivem. Največ skrbi pa premierju povzroča proces o zadevi Ruby, ki se bo začel 6. aprila v Milanu. In prav za to priložnost namerava predsednik vlade ustrezno opremiti svoj obrambni arzenal. V ta okvir nedvomno sodi tudi predlog poslanca Ljudstva svobode Luigija Vitalija, ki je predlagal hitro zastaranje kaznivih dejanj, katerih so ob-dolženi starejši od 65 let, ki niso bili nikoli obsojeni. Premierjev odvetnik Niccolo Ghedini je Vitalijevo pobudo ožigosal kot škodljivo in tudi predsednik vlade je zagotovil, da z njo ni bil seznanjen, toda podjetni poslanec je listu La Repubblica zagotovil, da je s svojo zamislijo seznanil Berlus-conija pred dobrim mesecem in dodal, da za nagrado pričakuje imenovanje za državnega podsekretarja. Očitno je šlo za potezo, s katero je predsednik vlade preverjal odmeve svoje obrambne strategije med politiki in med ljudmi. Glavno Berlusconijevo orožje proti procesu o zadevi Ruby pa je spor o pristojnosti, ki naj bi ga sprožila zbornica. Spodnji dom, naj bi se po Berlusconijevi zahtevi izrekel že pred začetkom sojenja. Teza sodelavcev predsednika vlade je, da je Berlusconi klical milansko kvesturo v svoj-stvu predsednika vlade in zahteval, naj bo Ruby izpuščena, da bi preprečil mednarodni incident. Če je pri tem zagrešil kak prekršek, je šlo za prekršek predsednika vlade, ki bi ga moralo raziskati tako imenovano sodišče ministrov, ne pa državno tožilstvo. Sodišče ministrov, ki je oblikovano v vsakem sodnem okrožju, sestavljajo trije sodniki, ki so določeni z žrebom. Njihova naloga je, da raziščejo domnevno kaznivo dejanje, nato pa o svojih izsledkih poročajo pristojnemu domu parlamenta, ki bo odločil o tem, ali naj se preiskovanemu ministru sodi ali ne. Prav tako mora sodišče ministrov seznaniti parlament tudi, če po opravljeni preiskavi predlaga, da se postopek ustavi in zadevo arhivira. Berlusconijev cilj je jasen: zadevo Ruby želi zaupati sodišču ministrov, ker je prepričan, da poslanska zbornica v sedanji sestavi ne bo nikoli odobrila sodnega postopka zoper njega. Neznanka je pri tem seveda, kako se bodo izrekli ustavni sodniki. Berlusconi pa računa, da bo ob koncu aprila končal mandat sedanjega predsednika Uga De Sierva, ki velja med voditelji desne sredine za »rdečega« sodnika in da bo v ustavnem sodišču ravnovesje nekoliko spremenjeno, saj ni pričakovati, da bi parlament v kratkem času lahko izvolil novega člana vrhovnega sodišča. Nedavni napad predsednika vlade na ustavno sodišče, češ da razveljavlja zakone, ki niso po godu levo usmerjenim tožilcem, je bil očitno pritisk na ustavne sodnike v upanju, da bodo bolj naklonjeni njegovim tezam. In v isti okvir je sodil tudi napad na predsednika republike, češ da preveč pikolovsko pregleduje vse vladne ukrepe in jih zavrača, če mu niso po godu. V prihodnjih tednih bo premier, kot je v njegovi navadi, nadaljeval in najbrž še zaostril ofenzivo, kar bo zopet zaostrilo odnose med institucijami države, pa tudi ugleda Italije v svetu ne bo okrepilo. Vendar, kot kaže dosedanja izkušnja, za predsednika vlade vse to ni prioritetno. Njegov glavni cilj je, da zaščiti samega sebe. Morda pa v izbiri te obrambne strategije Berlusconi ni imel najbolj srečne roke in je že naletel na nepričakovano oviro. Kasacijsko sodišče je namreč pred nekaj dnevi ocenilo (v razpravi, ki zadeva nekdanjega pravosodnega ministra Prodije-ve vlade Clementeja Mastello), da o tem, ali ima neko kaznivo dejanje ministrski značaj, sklepa redni sodnik. Če oceni, da gre za navadno kaznivo dejanje, ni dolžan, da o svojem sklepu obvesti doma parlamenta, katerega član je preiskovani minister. Zadnjo besedo o tem vprašanju bo najbrž moralo reči ustavno sodišče. Toda stališče kasacijskih sodnikov bo nedvomno imelo pomembno težo. V okviru svoje obrambne strategije je Berlusconi utrdil zavezništvo s Severno ligo in z njenim voditeljem Umbertom Bos-sijem, kot je med drugim dokaj nazorno pokazal minulo sredo, ko je med odločilnim glasovanjem o odloku, ki uvaja t. im. občinski federalizem, prišel v zbornico z zelenim robcem, simbolom ligašev v žepu suknjiča. Minister Roberto Calderoli pa je kmalu potem napovedal, da bo najbrž predlagal parlamentu, naj da vladi še 4 mesece odloga za oblikovanje vseh dekretov v zvezi s federalizmom, ker bo treba rešiti vrsto zapletenih vprašanj. Kot je ugotovil predsednik zbornice Fini, Calderolijev predlog pomeni, da bo mandat sedanje vlade trajal do konca leta in da letos zato zelo verjetno ne bo predčasnih volitev, ker je liga edina sila, ki lahko sproži vladno krizo in predčasen konec mandatne dobe. Skratka v zameno za federalizem Bossi jamči sedanji vladi, da bo lahko životarila najmanj do konca leta. To pa je nedvomno v pomoč Berlusconiju, ki se kot predsednik vlade lahko brani veliko bolj učinkovito, obenem pa se za nekaj mesecev lahko izogne volitvam v času, ko njegova priljubljenost med volivci strmo pada in bi na volitvah po javnomnenjskih raziskavah tvegal poraz. Berlusconi je na ta način pridobil še nekaj mesecev, ki so zanj zelo dragoceni, saj upa, da bo z zopetno medijsko ofenzivo lahko znova pridobil naklonjenost volivcev. Medijsko »topništvo« je že pripravljeno, okrepljeno pa bo v kratkem še z novo oddajo, saj bo državna Rai na prvem kanalu zaupala Giulianu Ferrari vsakodnevno nekajminutno oddajo takoj po koncu osrednjega dnevnika TG1. Ferrara bo tako zasedel prostor, ki ga je dolga leta imel v zakupu ugledni komentator Enzo Biagi (dokler ga ni vodstvo Rai po nalogu sedanjega predsednika vlade brutalno odslovilo). Kaj se v medijskem prostoru obeta, pa kaže tudi dejstvo, da je vodstvo Rai odpovedalo reklamo za film »Silvio forever«, ki sta ga po scenariju novinarjev Gianantonia Stelle in Sergia Rizza posnela Roberto Faen-za in Filippo Macelloni. Film, ki bo v dvoranah 25. marca, je kritičen do predsednika vlade, Rai pa mu zaradi tega odreka reklamni prostor. Če ne bo prišlo do nepredvidenih travmatičnih dogodkov, se v prihodnjih mesecih scenarij ne bo veliko razlikoval od tega, ki smo mu bili priča ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta. Parlament bo še vedno namenjal največ pozornosti pravosodju in Berlusconijevim problemom, opozicija se bo temu skušala upreti, vendar nima moči, da bi lahko zrušila sedanjo vlado in dosegla predčasno prekinitev mandatne dobe. Edina njena možnost je, da izkoristi ta čas zato, da oblikuje verodostojno alternativo sedanji večini z dovolj prepričljivim programom. Voditelj Demokratske stranke Pierluigi Bersani je bil v zadnjem času bolj prepričljiv kot na začetku svojega sekretarskega mandata, čeprav Demokratska stranka ni zamudila priložnosti, da bi si zapravila ugled pri volivcih kot v primeru primarnih volitev v Neaplju. Pa tudi ob zbiranju podpisov pod zahtevo, naj Berlusconi odstopi, ni bilo vse tako, kot bi moralo, čeprav ne gre prezreti, da je zahtevo podprlo okoli deset milijonov podpisnikov. Vprašanje, ki si ga mnogi zastavljajo, je, kolikšne bodo za Italijo posledice sedanje zmede in priprav na volilni obračun med Berlusconijevo desno sredino in opozicijo. Najbrž ni dvoma o tem, da se stanje v državi ne bo izboljšalo in da bo vlada v najboljšem primeru skušala samo omejiti škodo. Srž problema pa je, ali ne bo že prepozno, ko bodo spremembe možne. Nekateri komentatorji so naravnost črnogledi in napovedujejo Italiji gospodarsko katastrofo, saj naj bi se sorazmerno kmalu izkazalo, da Evropa in evro nista združljiva z naraščajočo zadolžitvijo Italije. Takrat pa bo tudi čas, pravi Curzio Maltese, ko se bodo morali Italijani vprašati, kaj jih še povezuje, kaj veže na primer Lombardijo in Ka-labrijo, kaj Veneto in Sicilijo, kaj ima še skupnega država, ki se je bila celo dvajset-letje sposobna prepirati in razbiti na dva tabora okoli Berlusconijevega lika. 1 4 Nedelja, 6. marca 2011 44. KRAŠKI PUST / OPČINE - Na največji zamejski pustni prireditvi se je ob lepem sončnem vremenu predstavilo osem vozov in deset skupin masi Na tisoče ljudi proslavi Med vozovi tesna zmaga Praprota pred domačimi Opčinami in kriškim lovom na »zadnjega tuana« - Med skup Kraškega pusta na Opčinah se je letos udeležilo na tisoče ljudi. Levo kralj Krcebubi in kraljica Filomena Kavka Prstopavka sta se rade volje pogovorila s svojimi pustnimi podaniki; desno nastop romjanskih pisanih jagod kroma EDIL CARSO sne. GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 www.edilcarso.it - e-mail: edilcarso@libero.it Certificirani po standardih ISO in člani konzorcija KARST Vrstni red v 1. Praprot: Trst je naš in Gori' 2. Opčine: Tržaški rodeo 3. Križ: Lov n zadnjiga kriškeg 4. Bazovica: Je to rešitev? 5. Vasi občine Zgonik: Račun 6. Štmaver: Kaj se u loncu kU 7. Merče: Sir(je)jo 8. Sovodnje: ...Tudi povodni i Vrstni red si 1. Luna puhna Gropada-Padr znaki, avtomobili...da ne bi 2. Prosek-Kontovel: ...je samo 3. Jabadabadva: V naši čudež 4. Medja vas-Štivan: Ma...Yaa 5. Združenje staršev Romjan: Ma kaj s(m)o pojli prou use 6. Boljunec: Waka vaka 7. Skupina škedenjskih mask zgoraj, noter, ven, brez vode 8. Združenje staršev OŠ V. Šč Ma kašno ureme!! 9. Šempolaj: S planeta veselje da bi se z vami zabavali 10. Sv. Ivan-Kolonja: Leteti s »] te spravi v dobro voljo h ADRIAENERGY - OMV - ZRAVEN OBRTNE CONE "ZGONIK" - II. 040-225007 Fotostudio BP 08 Prosek 212 - Trst 328 9430124 fotograf AVTOPRALNICA BAR-BIFE GORIVO V C S > ^ a s C s • M M: c C C s. v£ >V C * POTOVALNI URAD _ _ H- Aurora viaggi 'a . |||a Milano, 20 - tel 040631300 fax 040365587 - www.auroraviaggi.com / 44. KRAŠKI PUST lo Kraški pust inami cestni znaki Lune puhne ugnali proseško-kontovelske »truge« BIZJAK BORIS Nabrežina Kamnolomi 63/A • Izkopi - rušenje - kanalizacija • gradbena, gozdna in cestna dela Tri. 040.200103 - Fax.040.2024145 - Mob.335.6939992 impresabizjak@spin.it /ozov ca t'di ;a tuana i se ne izidejo ha????? 64 točk 63 točk 58 točk 57 točk 56 točk 49 točk 40 točk 39 točk nož je v težavah!!... kupin mask iče: Vozniške, v grme zavozili i en business sni deželi iaa! : Lalo: Spodaj, i je problem ek iz Nabrežine: smo k vam prišli, Kolonjo« 55 točk 54 točk 53 točk 52 točk 50 točk 49 točk 48 točk 43 točk 43 točk 40 točk BAR - BUFFET - PIZZERIA » RIÑO <Á ob nedeljah zaprto KOSILA - VEČERJE PIZZE OPOLDNE ^ .lkll_ IN ZVEČER _ . °PČ'N,f Dunajska c. 11/A _Tel. 040 213821 HRR na Opčinah ul. Carsia, 45, nasproti gasilske postaje, tel. 040.213579 info@kralj.it 1 6 Nedelja, 6. marca 2011 NEDELJSKE TEME Dobra in kvalitetna letina krompirja se začne že z nakupom semena / STROKOVNI NASVETI D, omen pravi ne izbire semenskega krompir a • • Svetovalna služba KZ v sodelovanju zZKB Prišel je čas nakupa semenskega krompirja za prihajajočo letino. Zato smatramo, da je za pridelovalce dobrodošlo, če opozorimo na nekaj najpomembnejših dejstev, ki jih moramo poznati in upoštevati pri nakupu semenskega krompirja. Vsi v prodajni verigi tega pridelka se morajo zavedati, da s svojim nepravilnim ravnanjem lahko poslabšajo kakovost semena. Če je to dlje časa skladisče-no v pretoplem prostorju, gomolji vzkalijo, pogosto kaliči prerastejo vrečo in se tudi fiziološko postarajo. Če pa prevoz ali skladiščenje potekata pri prenizkih temperaturah, gomolji lahko zmrznejo in se to po saditvi pokaže kot slabši vznik. Sorta Izbira sorte je pomembna za uspeh pridelave. Nekatere sorte so občutljive na prehladna tla, saj lahko gomoljčkasto kalijo. Nekatere sorte, posebno zelo pozne, niso primerne za pridelovanje na preveč plitvih peščenih tleh. Izvor semena Danes veljajo v EU enotna merila za certifikacijo o kakovosti semena, zato je seme po kakovosti, ne glede na izvor, enakovredno. Debelina semena (kalibraža) Seme se v glavnem prodaja v dveh različnih debelinah: standardno normalno debelo seme, kjer so gomolji debeli od 35 do 55mm in drobno seme debeline od 25 do 35mm. Nekateri proizvajalci prodajajo seme še v tretji debelini od 35 do 45mm, tako da ločijo krompir v srednje debel (35-45mm) in debel (45-55mm). Velikost in teža gomolja določata povprečno število kalečih očes na gomolju, pa tudi njihovo energijo kalitve. Število kalečih očes pri drobnih gomoljih je za približno 40% manjše kot pri debelih. To v nasadu nadomestimo tako, da drobne gomolje sadimo gosteje. Le tako lahko dosežemo zadostno število stebel na kvadratni meter, ki znaša pri jedilnem krompirju od 18 do 25. Količina kupljenega semena Nemalokrat se zgodi, da manjši pridelovalci (vrtičkarji) sadijo krompir pregosto. Kupijo namreč več semena kot je treba, zato je pridelek manjši, gomolji drobnejši, nasad pa zaradi pregoste rasti bolj izpostavljen glivičnim boleznim, predvsem krompirjevi plesni. Gostota saditve je sicer odvisna od namena pridelovanja in sorte ter prej opisane debeline semena, pa vendarle veljajo enaka osnovna pravila določanja gostote saditve. Pri normalni ka-libraži sadimo od 3,5 do 5 gomoljev na kvadratni meter, odvisno od pričakovanega števila in debeline gomoljev pri posamezni sorti in bujnosti rasti. To pomeni okoli 2,5 tone na hektar (25kg na 100 kvadratnih metrov). Gostota v vrsti je odvisna od medvrstne razdalje, ki naj bo čimvečja, vsaj 60cm pri zgod-nih sortah in 70 cm pri poznih. Opis nekaterih sort Med zgodnjimi sortami bomo navedli pri nas bolj poznane sorte Adoro, Primu-ro in Madeleine. Adora (barva mesa: svetlo rumena) je zelo kakovostna rodovitna sorta, občutljiva na virusne bolezni, srednje občutljiva na plesen in srednje odporna na plesen na gomoljih. Primerna je za pridelovanje zelo zgod-nega krompirja. Primura (barva mesa: rumena) je stara a še vedno konkurenčna sorta. Je srednje odporna na plesen na gomoljih, občutljiva pa na virusne bolezni. Sorta je primerna za saditev zgodaj spomladi in dobra jedilna. Madeleine (barva mesa: rumena) je dobro odporna na viruse, na navadno krasta-vost ter na krompirjevo plesen, tako na gomoljih kot na listih. Pridelek je velik. Ima odlične kulinarične lastnosti. Med srednjimi zgodnimi sortami bomo omenili Arindo, Monaliso, Lauro in Chopina. Arinda (barva mesa: svetlo rumena) je zelo rodovitna, srednje odporna na krompirjevo plesen, manj pa na virusne bolezni. Je odlična jedilna sorta z vlažnim mesom. Monalisa (barva mesa: svetlo rumena) je odporna na krompirjev rak, manj odporna na krompirjevo plesen in na navadno kra-stavost. Odlična, vsestransko uporabna sorta. Priporoča se za pečenje in kuhanje. Laura (barva mesa: rumena) je odporna na viruse in na plesen. Pridelek je velik. Dobra jedilna kakovost izrednega okusa. Chopin (barva mesa: svetlo rumena) je kulinarično vsestransko uporabna sorta. NAČIN GOJENJA Kaj je hidroponika? Gotovo je marsikdo že slišal za ta način gojenja, malokdo pa ve, kaj je to. Beseda hidroponika izvira iz grščine in pomeni gojenje rastlin brez prsti. Hidroponiko so poznali že v starem Egiptu, v Babiloniji in v Mehiki v predko-lumbovem času. Laboratorijsko so jo preizkušali komaj v prejšnjem stoletju. Med drugo svetovno vojno so v ameriških in angleških bazah pridelali s hidroponiko milijone ton zelenjave. Hidroponika je tudi odlična izbira za astronavte, da imajo med njihovo vožnjo svežo zelenjavo. Rastline potrebujejo za življenje vodo, svetlobo, zrak, mineralne snovi in substrat, na katerega se korenine oprimejo. Rastline lahko gojimo tudi izven zemlje, le da jim nudimo vse te naštete stvari. Hidroponika je predvsem pomembna v krajih, kjer podnebje, voda ali tla niso primerna za klasično gojenje. Taki pogoji se nahajajo v veliko krajih sveta, kot na primer v puščavskih predelih. Marsikdo bo pomislil, da v naših krajih nimamo potrebe po gojenju na hidroponski način, saj imamo normalno podnebje, dovolj kakovostno vodo in dobra kmetijska tla. Hidroponika pri nas predstavlja bolj neko radovednost. V manjšem merilu je pa hidroponika odlična alternativa za vse tiste, ki nimajo dovolj prostora za gojenje rastlin. Ker hidroponika ne potrebuje prsti, lahko gojimo na balkonu, terasi ali v zelo majhnem prostoru. Tudi sobne rastline se zelo dobro obnesejo s to metodo. Na okenski polici na ta način lahko gojimo zelišča. Številne so pozitivne lastnosti hidroponike. Več je pridelka na manjši prostornini, ciklus gojenja se zmanjša, intenzivnost gojenja je visoka. Poraba vode in hranilnih snovi je bolj učinkovita in veliko manjša. Ne onesnažujemo z odvečnimi gnojili ker se nič ne izgubi. Povzročitelji bolezni in škodljivci zemlje se ne širijo. Kolo-barjenje ni potrebno in sistem je primeren tudi za ljubitelje. Hidroponika ima tudi nekatere negativne lastnosti, kot na primer visoki začetni stroški, dobro moramo poznati fiziologijo rastline in imeti nekaj strokovnega znanja. V primeru, da rastline napadejo povzročitelji bolezni ali škodljivci, se zelo hitro širijo, ni organske snovi in koristnih mikroorganizmov. Nekateri trdijo tudi, da so hidroponske zelenjadnice manj okusne. Načinov hidroponike je veliko, ki jih lahko strnimo na tri: gojenje v vodi, gojenje na substratu in zračno gojenje. Gojenju v vodi pravimo tudi plavajoč sistem. Plošče, po navadi iz polistirena, plavajo na vodnih bazenih. V vodi so raztopljene hranilne snovi. Zelo primerno je to za listno zelenjavo. V primeru gojenja na substratu imamo namesto zemlje substrat, ki je lahko pesek, mivka, kamena volna, vermikulit, perlit, ekspandirana glina, žagovina, šota. Rastline redno zalivamo z raztopino vode in hranilnih snovi. Tale sistem je najlažji in tudi idealen za začetnike. Pri zračnem gojenju ali aeroponiki korenine visijo proste v zraku, zrak pa je s pomočjo razpršilcev vedno vlažen in vsebuje hranilne snovi. Ker je ta sistem precej zračen, rastline zelo hitro rastejo. Ker pa je nekoliko bolj kompliciran, je bolj primeren za poklicne gojitelje. Pri vseh načinih gojenja moramo dodati hranilne snovi, ki jih rastlina potrebuje za normalen razvoj in rast. Koncentracijo hranil moramo vedno kontrolirati. S povečanjem koncentracije se poveča tudi elektro prevodnost. Slednjo merimo s pomočjo konduktometra, njena oznaka je EC, izražena v milisiemensih na cm (mS/cm). EC se spreminja v skladu z razvojem rastlin in razvojnimi fazami. Prav tako moramo kontrolirati reakcijo tal, ki naj bo vedno od 6 do 6,5. Slednjo kontroliramo s pH metrom. Zelo važna je tudi zračnost. To je še posebno važno, če gojimo v vodi. Za konec bomo na kratko opisali še praktično izvedbo hidroponike za začetnike. Najlažje je začeti z gojenjem v substratu. Za gojenje izberemo plastične vrečke, plastične steklenice, zaboje ali druge posode. Hidroponika ne potrebuje globokih posod, saj rastline imajo zaradi lahko dostopnih gnojil zgoščen koreninski sistem. Najbolje je, da sejemo v semenjak, šele ko imajo rastlinice cm ali dva, dobro opere-mo korenine in jih presadimo na substrat. Zalivamo z vodo, v kateri so raztopljene rudninske snovi. Vedno moramo poskrbeti za drenažo. Ko imamo že nekaj izkušenj, lahko preidemo na gojenje v vodi, kjer drenaže ni treba. Potrebujemo nekoliko večjo nepropustno posodo ali plastični zaboj. Nanjo položimo ploščo iz polistirena, v katerem izrežemo luknje za kozarčke. V spodnjem delu kozarčkov pripravimo luknje, iz katerih bodo rasle korenine. Lončke napolnimo s substratom. Sejemo v zemljo in pozneje rastlinice presadimo na substrat v lončke. Lahko denemo rastlinice tudi direktno v polistiren, brez lončkov. Korenine naj prosto plavajo v vodi, v kateri so raztopljene rudninske snovi. Zelo važno je, da so korenine v temi. Zelo važno pa je, da kroži zrak, saj korenine morajo za življenje imeti vedno na razpolago kisik. Zato moramo vsaj 2 krat na dan ročno premikati vodo. V obeh primerih je na začetku najbolje, da kupimo že pripravljene odmerke rudninskih snovi. Uporabljati moramo pH meter in konduktometer, ki ju zlahka dobimo v prodaji tudi za manjše uporabnike. Za oksigenacijo vode je primeren aparat, ki ga prodajajo za akvarije. Pazimo, da ne damo preveč hranilnih snovi. Bolj je namreč nevaren presežek, kot pomanjkanje hranil. Magda Šturman Za srednje pozne sorte navajamo Desiree in Romano. Desiree (barva mesa: svetlo rumena) je pri nas zelo priljubljena sorta s srednje-močnimi stebli, ki so rdeče violičasto obarvana. Je precej odporna proti krompirjevi plesni, zelo občutljiva pa na navadno hrastavost ter virusne bolezni. Občutljiva je na jvo pe-gavost. Desiree je kakovostna jedilna sorta za večnamensko uporabo. Romano (barva mesa: kremno bela) je sorta odporna proti virusom, krastavosti, plesni na listju in na bolezen črna noga. Pridelek je dober. Vsestransko uporabna in odlična jedilna sorta. Med poznimi sortami navajamo Ken-nebec in Agrio Kennebec (barva mesa: bela) je še vedno razširjena sorta z dobro jedilno kakovostjo. Je zelo občutljiva na plesen pri gomoljih in poškodbe pri izkopu. Agria (barva mesa: močno rumena) je odporna na viruse in plesni na listih ter gomoljih. Pridelek je zelo velik. Dobra jedilna sorta. Cene semena Žal je prišlo pri cenah v prime^avi s tistimi iz leta 2010 do zaznavnih poviškov. Povprečno so se cene semenskega krompirja s katerimi razpolagamo povišane za 12-15%, v nekaterih primerih celo za 30%. Današnji sortni izbor krompirja je zelo širok zato smo se omejili na tradicionalne sorte, ob katerih pa je v semenarnah še veliko drugih, prav tako kakovostnih. Ocenjevanje salam in klobas Kmečka zveza prireja v sodelovanju z LAS-om Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom Il.Bi-strica, LAS-om Krasa in Brkinov Sežana in LAS-om Kras Trst ocenjevanje in predstavitev salam in klobas iz čezmejnega območja. Ocenjevanje in podelitev priznanj bo izvedlo Društvo turizma na kmetijah »Freska« iz Sežane in bo v Vrabčah v četrtek 17. marca 2011 na kmetiji Škapin, Vrab-če 25 (osmica). Najboljši izdelki bodo dobili priznanja za kakovost. Po razglasitvi rezultatov ob 20. uri bo tudi de-gustacija prijavljenih izdelkov. Za ocenjevanje, ki bo anonimno, je potrebno dostaviti en vzorec salame ali dva para klobas in izpolniti potrebni obrazec, na katerega je potrebno navesti podatke o izdelku, o vrsti mesa in vseh aditivih. Za ocenjevanje pridejo v poštev vse vrste salam in klobas. Vzorci in prijave se bodo zbirali v sredo 16.3. 2011 od 7.00 do 15.00 ure in v četrtek 17.3.2011 od 7.00 do 9.00 ure pri Kmetijski svetovalni službi Sežana ter po dogovoru v delovnih urah na sedežu Kmečke zveze (tel. 040 362941). / NEDELJSKE TEME Nedelja, 6. marca 2011 17 Na slikah: pod naslovom pevski zbor Cherokeejev med nastopom v Washingtonu; desno od zgoraj navzdol odstranjeni krajevni napisi in predstavitev Petra Robinsona v irščini; spodaj levo voditelj Cherokeejev Chad Smith, desno Indijanci Cherokee v narodni noši. »DOGODEK, KI BO BISTVENO PRIPOMOGEL K OHRANITVI JEZIKA« ndi anci Cherokee pridob hone v svo em eziku Devetletna Lauren Hummingbird (kolibri) si je za lanske božične praznike zaželela novi mobilni telefon; pa ne kateregakoli, želela je iPhone. Normalno bi bilo, da bi bil njen oče Jamie, ki je zaposlen v uradu Indijancev Cherokee, skeptičen ob taki zahtevi. Vendar tokrat ni bilo nobene skepse, saj je Jamie vedel, da bo z nakupom tega telefona hčerki pomagal, da ohrani svoj jezik. Približno dve stoletji potem ko je kovač Sequoyah jeziku cherokee določil pisno obliko so se predstavniki urada ki skrbi za ohranitev in razvoj tega indijanskega jezika, dogovorili z družbo Apple, da je vključila jezik cherokee v izbor jezikov, za katere se lahko odločijo kupci iPhona, iPoda in kmalu tudi iPa-da. Applove računalnike so kupili za šolo, kjer jih učenci lahko uporabljajo v svojem jeziku. Kot pravi voditelj Indijancev Cherokee Chad Smith je namen te pobude, da razširijo rabo jezika med šoloobveznimi otroki tudi v digitalni dobi. Doslej je bil ta jezik na razpolago samo v tradicionalni pisni obliki, torej v knjigah, iz katerih so se otroci učili predvsem v po-šolskem pouku. Lauren ni edina deklica naroda Cherokee, ki je starše prosila za iPhone in v kratkem ga bo tudi dobila. Za dose- go tega cilja pa so vodilni predstavniki Cherokeejev potrebovali več kot tri leta. Takrat je bila pobuda videti nadvse zahtevna, saj Applove naprave lahko sprejmejo le 50 jezikov od tisočev, ki jih govorijo po svetu. Med temi ni bilo nobenega indijanskega jezika. Vendar so Cherokeeji zaupali ugledu Appla in skrbi tega podjetja za dobro ime. Po dolgotrajnih pogovorih in obisku Chada Smitha v Cupertinu v Kaliforniji, kjer je osrednji sedež Appla, so lanske jeseni prejeli navdušujočo novico: Apple bo »osvojil« ta indijanski jezik. Joseph Erg, ki se pri Cherokeejih ukvarja s tehnologijo, je bil seveda navdušen. »Številne države si prizadevajo, da bi svoje uradne jezike vključile na te telefone in lahko si predstavljate, kako smo srečni, da nam je to uspelo,« je komentiral novico, ki jo je prejel iz Kalifornije. Cherokeeji so zelo ponosni na svojo preteklost, ko so si uredili abecedo in slovnico. Sequoyah uje to naredil leta 1821. Leta 1828 so že imeli prvi tiskani medij in začeli so izdajati Cherokee Phoenix, ki je bil prvi dvojezični list v ZDA. Izvode tega lista so pošiljali celo v Evropo. Vendar se je kasneje jezik cherokee izgubljal. Danes živi v ZDA 290.000 pripadnikov tega naroda, ampak samo 8.000 jih govori jezik cherokee, in, kot pravi Smith, večina jih je že presegla 50 let starosti. Prav zato do voditelji razmišljali, kako bi med mladimi vzbudili zanimanje za ta jezik. Prvo, kar so naredili, ja bilo odprtje šole, kjer ves pouk poteka v jeziku cherokee. V Oklahomi so tako šolo odprli leta 2001 in sedaj vanjo zahaja 105 otrok, od otroškega vrtca do 5. Razreda osnovne šole. Vsi delajo na Applovih računalnikih, ki so že opremljeni z jezikom cherokee, saj Macintoshov operativni sistem sprejema ta jezik že od leta 2003, tipkovnica pa je sestavljena iz 85 znakov, pri čemer vsak znak predstavlja en zlog. Ampak Erb in njegova sodelavca Jeff Edwards in Roy Boney sta vedela, da je potrebnih več prijemov, da bodo jezik zares uporabljale tudi mlade generacije; zato so se odločili za uvedbo jezika na zadnjih generacijah mobilnih telefonov, na iPodu in na podobni elektronski opre- mi. »Če ti ne bo uspelo, da bo tehnologija, ki jo ponujaš, res sodobna in bo spodbudna za mlado generacijo, mladih ne boš nikoli pridobil. Če na telefonih ne bo jezika cherokee, bodo vsi uporabljali angleščino, svojemu jeziku se bodo odpovedali, ker je sodobna tehnologija v angleščini. Zato si moramo prizadevati, da zagotovimo vso najnovejšo tehnologijo v jeziku cherokee,« pojasnjuje Erb. Najprej so razmišljali o tem, da bi poskrbeli samo za kakšno manjšo aplikacijo, nato pa je zamisel prerasla. Predstavniki Cherokeejev so se dolgo pogovarjali z Applovimi strokovnjaki med razvijanjem tega projekta. Ko je vse kazalo, da sporazuma ne bo mogoče doseči, so se predstavniki Cherokeejev ponovno podali v Kalifornijo, vendar je bil odziv hladen in vse je kazalo, da tega jezika na najnovejši tehnologiji ne bo. Zato so bili še bolj presenečeni, ko so jim predstavniki Appla septembra predstavili Mac iOS 4.1. v jeziku cherokee. Erb pravi, da je oprema, ki sprejema jezik cherokee, med učenci in dijaki zelo popularna, počasi pa se uvelja- Odstranili krajevne napise, ker na njih ni bretonščine Skupina Storm ar Brezhoneg (Borci za bretonski jezik), ki si prizadeva za uveljavljanje bretonskega jezika v Bretaniji, je prevzela odgovornost za odstranitev vseh krajevnih oznak mesteca Solesmes, ker so bile te oznake samo v francoskem jeziku. Pojasnili so, da je namen te akcije, da opozorijo javnost na ravnanje francoske vlade in premiera Francoisa Fillona, ki je doma prav v tem mestu in je tu tudi občinski svetnik, v zvezi z manjšinskimi jeziki v Franciji. Pripadniki skupine, ki je nepoznana in gre torej za jezikovne akti- viste, ki delujejo iz ozadja, so odstranili vse table ob vseh cestah, ki vodijo v mesto. Ob tej akciji so opozorili, da je predsednik Sarkozy pred zadnjimi volitvami obljubil drugačen odnos do regionalnih jezikov v Franciji, a doslej te obljube ni izpolnil. Skupina Storm ar Brezhoneg se v zadnjih letih ni pojavljala, zelo aktivna pa je bila v 80. letih, ko je z učinkovitimi mazaškimi akcijami na številne krajevne napise dodala tudi francosko besedilo. Takrat so pripadnike te skupine izsledili in veliko so jih zaradi mazaških akcij tudi obsodili. Heker vdrl v spletno stran severnoirskih nacionalistov Irski jezikovni aktivist je vdrl v tri spletne strani severnoirske angleške nacionalistične stranke DUP in njihovo vsebino prevedel v iršči-no. Na eni strani se voditelj te stranke Peter Robinson obiskovalcem predstavlja v irskem jeziku. Heker ga je tako predstavil: »Is mise Peadar Robinson agus tugaim tacaiocht don Acht na Gaelige« (Sem Peter Robinson in podpiram zakonodajo za irski jezik). Vprašanje zakonodaje za irski jezik je že nekaj časa jabolko spora v severnoirski deželni skupščini. Stranka DUOP ji ostro nasprotuje, medtem ko jo irska nacionalistična stranka Sinn Fein odločno zahteva. Heker je vdrl tudi na osebni spletni strani Petra Robinsona in drugega severnoirskega poslanca stranke DUP Jeffreya Donaldsona. DUP je začasno zaprla svoje spletne strani in na Twitterju sporočila, da je to storila, ker so bile strani predmet »zlobne dejavnosti«. Z zadevo se ukvarja policija, zaenkrat še brez rezultatov. vlja tudi med starejšimi pripadniki tega naroda, predvsem med tistimi, ki računalnikov ne uporabljajo, pač pa veliko uporabljajo mobilne telefone. Na vprašanje, koliko denarja je za to potrosila družba Apple, pa njena predstavnica za stike z javnostjo Trudy Muller ni hotela odgovoriti; prav tako ni hotela odgovoriti na vprašanje, ali se bodo sedaj ukvarjali še s kakim drugim indijanskim jezikom, kajti cherokee je edini indijanski jezik, s katerim so opremljeni Ap-plovi računalniki. Vsekakor pa Cherokeeji niso edino ameriško domorodno ljudstvo, ki s pomočjo tehnologije ščiti svoj jezik. Tako na primer Macintoshovi računalniki sprejemajo havajski jezik in od leta 2003 je v havajski digitalni knjižnici na razpolago več kot 100.000 strani knjig in časopisov v havajskem jeziku. Lauren Hummingbird sedaj ima svoj novi iPhone. Pravi, da ga je uporabljati za vajo v jeziku cherokee »lažje, kot ga potegniti iz torbe«. Smith ob tem poudarja, da bo prav ta entuziazem mladih največ prispeval k ohranjanju jezika in njegovem prenosu na mlado generacijo. To pridobitev primerja z dosežki Se-quoye, ki je sestavil abecedo in s prvimi tiskanimi mediji v tem jeziku. V prihodnosti že vidi čas, ko bodo v tem jeziku brali knjige in pripravljali gledališke predstave. »Vi vedno slišite, da se zgodovina ponavlja. Prav sedaj je zgodovinski trenutek, katerega pomena ljudje še ne razumejo v celoti. Te pridobitve nam vlivajo upanje, da bo jezik še živel,« je poudaril Chad Smith. 1 18 Nedelja, 6. marca 2011 NEDELJSKE TEME Nočni pogled na mošejo v Groznem, spodaj predsednik države Ramzan Kadirov v eni svojih značilnih nastopaških poz in Ruud Gullit, trener prvoligaša v Čečeniji / RUUD GULLIT IN NOGOMET ZA BLAŽITEV NAPETOSTI Čečenija bo še dolgo nemirna Bruno Križman * * * * # * l Zagrizene protiruske izjave dežurnega čečenskega separatističnega voditelja je naenkrat zamenjal Ruud Gullit. Da! Prav bivši zvezdnik Milana, ki že dalj časa ne nosi na glavi klasičnega »močo vileda« in izgleda, kljub temnejši polti, goden za sedenje v upravnem odboru kake finančne družbe. Gullit se je preselil kar v Čečenijo in to kot trener prvoligaša nogometnega »čempjonata« Ruske federacije, ki nosi ime po reki Terek. Ta teče skozi prestolnico Groznij in njeno ime, čeprav izvirno domače, verjetno ne vpliva najbolje na Čečence. Slavnemu nogometašu so priredili sprejem, katerega protokol je bil blizu državniškega. Ob dekletih v pisanih kavkaških narodnih nošah, ga je ob prihodu pozdravil sam čečenski predsednik Ramzan Kadirov, kar jasno navaja k misli, da spada Gul-litov prihod v državniški posel, pri katerem bo moral nogomet odigrati vlogo blažilca družbenega in političnega nemira, ki je v Čečeniji, kljub trenutni odsotnosti vojaških operacij, vsekakor prisoten. Gol slučaj je navrgel še spomin na Ramzanovega očeta Ahmada, ki je bil leta 2004 ubit v atentatu prav na nogometnem stadionu, čeprav med neko parado. S čim se mora Ramzan Kadirov še ukvarjati, da bi utrdil trajen mir v deželi, ki sta jo dve vojni v devetdesetih letih prejšnjega stoletja gospodarsko in družbeno opustošili. Ključ bi moralo biti vsekakor gospodarstvo. Na pol razrušeno prestolnico so v večji meri postavili na noge in očividci so povedali, da gre za moderno mesto, ki nudi veliko boljše bivalne pogoje kot prejšnje iz realsocialistične dobe. Po razpustitvi Sovjetske zveze se je, kot v drugih neruskih pokrajinah federacije, drastično spremenilo etnično razmerje prebivalstva. Vzemimo za primer ljudsko štetje iz leta 1939: 360 tisoč Čečencev, 157 tisoč Rusov in nekaj nad 40 tisoč pripadnikov kavkaškega etničnega mozaika. Podatki iz začetka leta 2010 pri- kazujejo 1.267.000 prebivalcev, od katerih je 93,5% Čečencev in 3,7% Rusov (40 tisoč oseb), medtem ko ostalo odpade na Kumike, Inguše in druge majhne narodnosti. Po prvem masovnem begu, so se Rusi sedaj utrdili skoraj izključno v prestolnici in ne kažejo več zanimanja za izselitev. Groznij je pred dvajsetimi leti vseboval močno armensko skupnost, ki pa se je v vojnem času skrčila na par družin. Ruska prisotnost na Kavkazu je bila za domače narode vedno moteča. Nastopila je kot dejavnik v partiji med regionalnimi silami. Včasih proti Perziji, največkrat proti osmanskemu cesarstvu, nekajkrat kot slučajna koris-tnica v merjenju moči med Perzijci in Turki. Časovno je težko določiti dobo ruskega priseljevanja, saj je v začetku šlo za družine ali klane, ki jih uvrščamo med kozake. Kozaki so bili nekakšni izobčenci, ki so si pridobili svobodno življenje in v zameno širili in ščitili rusko stvar. Med kozake tistih krajev spada tudi legendarni Stjenka Ra-zin, ki je pogosto plenil na obalah Kaspijskega morja in Perzije. Razina so usmrtili v Moskvi leta 1671. Leta 1722 je sam Peter Veliki vodil vojaško ek-spedicijo, ki je osvojila Derbent na obali Kaspijskega morja. Ime reke Terek bi lahko bilo za domačine moteče, ker se je prav ob tej reki utrdila prva meja med rusko in kavkaško stvarnostjo. Ime mesta Groz-nij ni nič drugega kot ostanek imena trdnjave, ki je pomenila grožnjo in bi ga morali spremeniti v nekaj domačega. Trdnjavo, ki je postala mesto, za začeli graditi 10. junija 1818 in takoj izvali napade nanjo. Ruske vojaške kronike se bahajo s posegi, ki mečejo slabo luč na hribovce. Iz trdjnave je v večernih urah včasih odšla večja skupina vojakov, ki so bili navidezno primora-ni izven obzidja zapustiti top ali kakšen večji kos orožja. Čim so se Rusi vrnili v trdnjavo, je k zapuščenem orožju pritekla skupina Čečencev, iz trdnjave pa so že prej na mesto usmerili druge topove in domačinom zadali ponižujoče izgube. O Čečencih, Te-reku in kozakih sta veliko napisala Lev Tolstoj (Hadži Murad) in Mihail Lermontov (Junak našega časa). Leto 1832 imamo lahko za časovno mejo ruske, ali bolje kozaške, utrditve na smernici od izliva Tereka v Kaspijsko morje do Azovskega (Črnega) morja. Že prej pa je vse večji ruski pritisk sprožil upore domačinov krajevnega in širšega obsega. Že pred koncem 18. stoletja najdemo posege redne ruske vojske z zmagami in bolečimi porazi proti nasprotniku, ki se je boril skrajno zagrizeno in v naravnem okolju, ki je bilo primerno gverilski taktiki. V konec 18. stoletja spada ne povsem jasna zgodba nekega Šejka Mansurja (zmagovitega). Zgodovinarji so si edini, da je šlo za ....Italijana! Neki Giovan Battista Boetti se je rodil v kraju Piazzano v Piemontu leta 1743. Najprej je postal dominikanski menih, iz upora proti vsemu pa se je zatekel na vedno nemirni bližnji vzhod in po neznanih naključjih pristal na Kavkazu, kjer se je spremenil v muslimanskega pridigarja. Šejk Mansur je združil močno vojsko Čečencev, Ku-mikov, Kabardincev in vojščakov iz Da-gestana, presenetil rusko vojsko med prehodom gozdnatega predela in ji prizadel ponižujoč poraz. Šejk Mansur (Boetti) je kasneje stopil v službo Turkov in bil zajet ob ruskem napadu (1790) na trdnjavo Anapa ob modernem mestu Poti. Kot imenitnega ujetnika so si ga želeli videti na ruskem dvoru in ga dali nato zapreti v samostan blizu Arhangelska. Če je bil ta ujetnik prava oseba, bi lahko umrl leta 1798, obstajajo pa tudi variante, ki mu občutno krajšajo življenje in smrt postavljajo na sam Kavkaz. Celoten Kavkaz, še posebej Čeč-nja in Dagestan, je postal v teku nekaj desetletij ruski »Vietnam«. Vlada in vojska sta v pokrajino usmerjali nove in nove okrepitve, ki pa so se redno srečavale z nenavadnim načinom bojevanja. Nasproti sta si stala vojska usmerjena v frontalne spopade, pomanjkljivo izurjena in večinoma brez posebne motivacije, z dodatkom strokovno površno izobraženega oficirskega kadra, ki je v dobri meri izhajal iz krogov ruskega plemstva, brez obiskovanja vojaških akademij. Na nasprotni strani so se v soteskah in gozdovih skrivali gverilci, ki jih je odlikovala fanatična borbenst za obrambo domačih krajev, z ideološkim dodatkom verskega prepričanja. Domačini so izstopali po veliki mobilnosti, ki je z lahkoto prelisičila kakršnokoli zasledovanje. Zasede gverilcev so v teku desetletij korenito spremenile podobo podnožij kakvkaških gora, saj so Rusi sistematično podirali gozdove, da bi na dnu dolin pridobili čim širše varnostne pasove. Ruska prisotnost je bila omejena izključno na vojsko. Kolonizacija se je že veliko prej ustavila pri kozaških stanicah na reki Terek. Močan zagon gverili je dal nastop verskega in političnega voditelja Ima-ma Šamila. Po rodu je bil iz Dagesta-na. Šamil je uvedel izredno strogo disciplino in glave so padale kot za stavo. S takim režimom je res povečal učinkovitost svojih somišljenikov, si pa tudi nakopal veliko nasprotnikov, ki so imeli za pretirane njegove odločitve. Do preobrata je prišlo v utrjeni vasi Ahul-go (poletje 1837) v bližini mesta Gimri. Kavkaški gverilci so se v oblegani trdnjavi branili 80 dni, na koncu pa popustili, ker skoraj ni bilo več živih. Čudežno se je Šamil rešil s skupino najožjih sodelavcev. Ta rešitev, ob istočasnem žrtvovanju skoraj cele posadke, je vrgla nanj slabo luč. Njegova politična in vojaška dejavnost se je sicer nadaljevala, končno pa so ga Rusi obkolili in 25. avgusta 1859 skupno z njegovo družino zajeli. Usoda Šamila se je nadaljevala v vlogi »vip« ujetnika v nekem samostanu v mestu Kaluga v bližini Moskve. Bivši upornik je carski dvor zaprosil za zapor v klimatsko bolj ugodnem kraju in leta 1868 so ga premestili v Kijev. Po letu dni so mu dovolili, da je odšel na romanje v muslimanske svete kraje, kjer je tudi ostal in leta 1871 v Medini umrl. Dva njegova sinova sta postala oficirja turške vojske, druga dva pa sta se priključila ruski armadi. Imam Šamil je za ljudstva Kavkaza še vedno svetinja. Pravega miru na Kavkazu ni bilo nikoli in ob izbruh oktobrske revolucije so se ob politični praznini takoj porodile nove misli o samostojnosti. Uradno so 11. maja 1918 razglasili Gorsko republiko severnega Kavkaza. Med ustanovitelji je bil tudi Said Šamil, nečak slavnega Imama Šamila. Vlada te republike je za ustavo uveljavila »nizam«, zakon, ki ga je leta 1847 diktiral Šamil. Neodvisnost so priznale osman-ska Turčija, Nemčija in Gruzija, ki je bila prav tako v začasni neodvisnosti. Med državljansko vojno so se Kavka-zijci ostro upirali »beli« vojski generala Denikina in na koncu z rdečimi zastavami sprejeli Rdečo armado, ko je ta potolkla bele. Z nadaljevanjem samostojnosti ni bilo nič. Začasna vlada je zapustila pokrajino in januarja leta 1921 so območje ponovno vključili v sestav Ruske federacije. Novo razočaranje in neodvisnost, ki se je izmuznila iz rok, sta sprožili več majhnih uporov na Kavkazu, ki je nudil za gverilo idealne pogoje. Prav Čečenci so bili najbolj aktivni in skozi vsa Stalinova leta stalno na muhi. Razvoj dogodkov iz druge svetovne vojne je ponudil razlog za drastičen poseg. Čečence so verjetno pravilno ocenili kot morebitne zaveznike nacistične Nemčije, ki se je v že padajoči paraboli svoje moči, trudila, da bi prišla do kaspijske nafte. Z bliskovito akcijo so na železniške vagone strpali okoli 350 tisoč Čečencev in jih poslali v oddaljene regije srednje Azije. Z datumom 23. februarja 1944 Čečenci označujejo svoj eksodus. Enaka usoda je doletela tudi kakih 90 tisoč Ingušev. Ko je po prvi čečenski vojni izgledalo, da je ta del Ruske federacije pridobil neodvisnost, so datum postavili za glavni državni praznik. Med predsednikova-njem Mihaila Gorbačeva, se je veliko Čečencev vrnilo iz izgnanstva. Kljub nemiru, ki vlada v tej regiji, so že večkrat spodleteli poskusi, da bi se upor razširil tudi na bližnji Dagestan. Odpor na Kavkazu danes plačuje denar iz Sau-dove Arabije, kjer je organizacija poverjena mogočni uahabitski struji. V preteklosti so tudi aktivni gverilci v znatnem številu izhajali / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 6. marca 2011 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.20 Tv Kocka: Vodinko - Vodinko - Oskar, zoprni divjak 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx Magazin; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre 23.35 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.35 Variete: L'almanacco del Gene Gnocco 0.35 Dnevnik 0.45 Aktualno: Telecamere 1.45 Fuori orario - Cose (mai) viste u Rete 4 7.05 Aktualno: Superpartes 8.20 Nan.: Tequila & Bonetti 9.20 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 13.20 Aktualno: Pianeta mare 13.55 Aktualno: Donnaventura 15.00 Nan.: Suor Therese 16.45 Film: U-112 Assalto al Queen Mary (pust., ZDA, '66, r. J. Donohue, i. F. Sinatra) 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Il ritorno di Colombo 21.30 Nan: Il comandante Florent - Doppia identità (det., Fr., '04, r. M. Perrotta, i. C. Touzet) 23.20 Šport: Controcampo 1.25 Nočni dnevnik Canale 5 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia 7.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik - L.I.S. 9.35 Aktualno: Magica Italia 10.00 Aktualno: Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik/Focus 14.00 Variete: Domenica in - LArena 15.50 Variete: Domenica In - Amori 16.15 Variete: Do-menica in... onda 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Nan.: Tiberio Mitri - I campione e la miss 23.35 Dnevnik - kratke vesti 23.40 Aktualno: Speciale Tg10.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Ap-plausi 2.25 Glasb.: Sette note - Musica e musiche 2.45 Aktualno: Cosi e la mia vita... Sottovoce 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 10.00 Resničnostni show: Grande Fratello 10.15 Film: Vita da strega (kom., ZDA, '05, r. N. Ephron, i. N. Kidman) 6.00 Nan.: 7 vite 6.25 1.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 8 7.00 Variete: Cartoon Flakes Weekend 7.35 Aktualno: Art Attack 8.55 Nan.: Karku 9.20 Kviz: Social King 10.10 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.40 Aktualno: A come avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.40 Vremenska napoved 13.45 Variete: Quelli che...aspettano 15.40 Variete: Quelli che... il calcio e... 17.05 Šport: Stadio Sprint 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Šport: 90° minuto 19.05 Variete: Crazy Parade 19.40 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS - Unita anticrimine 21.45 Nan.: Hawaii Five -O 22.35 Šport: La domenica sportiva 1.00 Dnevnik 1.20 Aktualno: Protestantesimo 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Variete: Domenica Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scot-ti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.30 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Talent show: Amici (v. M. De Filip-pi) 23.30 Aktualno: Terra! 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 2.05 Film: All'ultimo respiro (dram., ZDA, '83, r. J. McBride) O Italia 1 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.35 Nan.: La grande vallata 8.00 Film: Amy (dram., ZDA, '81, r. V. McEveety, i. J. Agutter) 9.30 Aktualno: Appuntamento al cinema 9.35 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 11.00 SP v alpskem smučanju 12.20 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Telecamere 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Dnevnik, In 1/2 h 15.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 15.05 Aktualno: Alle falde del Kilimangiaro 18.00 Aktualno: Per un pugno di libri 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Presadiretta (v. R. Iacona) 7.00 Aktualno: Superpartes 7.45 Risanke 10.45 Film: Scooby-Doo e la spada del Samurai (ris., ZDA, '09) 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Nan.: Sms - Squadra molto speciale 14.15 Film: Fire & Ice (fant., ZDA, '08, r. Pitof, i. A. Acker) 16.05 Film: Hercules (pust., ZDA '05, i. P. Telfer) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.30 Film: Daredevil (pust., ZDA, '03, r. M Steven) 21.25 Film: I fantastici 4 e Silver Surfer (fant., ZDA, '07, r. T. Story, i. J. Alba) 23.40 Film: The pu-nisher (akc., ZDA, '04, r. J. Henseigleigh i. T. Jane) 1.40 Film: Autoreverse (dram., Fr., '03, i. V. Elbaz) ^ Tele 4 La 7 ved in športne vesti 13.10 Na zdravje! 14.25 Slovenski magazin 15.00 NLP s Tjašo Že-leznik 15.05 Na naši zemlji z Marjano Grčman 15.10 Profil tedna z Mašo Kljun 15.35 Večno z Lorello Flego 15.40 Športne novice z Anžetom Bašljem 15.50 Športni gost 16.05 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 16.15 Mega face s Tadejem Korenom Šmidom 16.25 Svetovno s Karmen Švegl 16.35 Naglas! 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 NLP - razvedrilna odd. 18.10 Prvi in drugi 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Film: Poirot: Skrivnostne ure 21.35 Intervju: Bert Pribac 23.10 Mini serija: Zveza, Špansko-Portugalska 0.35 Dnevnik (pon.) 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.30 Infokanal (t Slovenija 2 7.50 Globus (pon.) 8.25 Pomagajmo si 9.00 Kranjska gora: SP v alpskem smučanju, slalom (M) 10.50 Trbiž: SP v alpskem smučanju, superveleslalom (Ž) 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.00 Aktualno: Salus Tv 8.15 Aktualno: Musa Tv 8.25 Aktualno: Italia economia e prometeo 8.35 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 10.35 Variete: Mukko Pallino 11.30 Šport: Ski magazine 12.00 Dok.: Italia magica 12.25 Variete: Chef a sorpresa 12.50 Aktualno: Dai nostri archivi 13.00 Variete: Domenica e sempre domenica 13.10 Nan.: La saga dei Mc Gregor 16.10 Vaterpolo: Pallanuoto Trieste - CS Plebiscito Padova 17.30 Risanke 19.30 Aktualno: Pagine e fotogram-mi 19.45 21.45 Šport: Domenica Sport 21.30 Dnevnik in športne vesti 22.30 Film: Vittima d'amore (triler, '91) 0.00 Talk show: A tambur battente 1.00 Dok.: L'Italia da sco-prire 1.20 Film: I migliori anni della nostra vita LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: M.O.D.A. 10.40 Nan.: L'ispettore Tibbs 11.25 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Resničnostni show: Chef per un giorno 14.50 Nan.: Jag - Avocati in divisa 17.50 Film: I Comance-ros (western, ZDA, '62, r. M. Curtiz, i. J. Wayne) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Aktualno: Niente di personale (v. A. Piroso) 0.15 Dnevnik 0.25 Aktualno: InnovatiON 1.05 Aktualno: Bookstore (t Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav 9.55 Ris. nan.: Ani-malija 10.20 Pustolovščina v dolini 10.50 Izvir(n)i 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - oddaja Tv Maribor 13.00 Poročila, vremenska napo- 12.30 Kranjska gora: SP v alpskem smučanju, slalom (M) 13.30 SP v biatlonu, zasledovalno (M) 14.10 SP v biatlonu, zasledovalno (Ž) 14.45 Pariz: EP v atletiki v dvorani 17.50 SP v nordijskem smučanju, smučarski tek 50 km 19.50 Žrebanje lota 20.25 Ars 360 20.15 Dok. serija: Veliko, večje, največje 21.05 Nad.: Vrnitev v Cranford 22.00 Na utrip srca 23.15 Portreti mladih slovenskih skladateljev 23.30 Nujni primeri 0.20 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.20 Kronika 7.50 Poslanski premislek 8.30 Dok. oddaja 9.30 21.30 Žarišče 10.30 Kronika 11.55 Na Tretjem... 13.30 Poročila TVS114.15 Dok. odd.: Mednarodna obzorja - Nemčija 17.30 Poročila TVS1 19.00 Tv Dnevnik Tvsl 20.00 Slovenija in Evropa 22.15 Dok. odd.: Po poti slovenske državnosti - Izgradnja ljudske oblasti Koper 12.15 Dnevni program 12.30 S. prvenstvo v nordijskih disciplinah 13.30 Biathlon: S. prvenstvo 14.40 »Q« - trendovska oddaja 15.35 Tednik 16.10 SP - Nordijsko smučanje 17.45 Vsedanes - Svet 18.00 Glasbeni spomini z B. Kopitarjem 19.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premier 20.30 Istra in... 21.00 San sanju, da pride an dan... 21.55 Vsedanes - Tv dnevnik 22.10 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Lynx magazine 23.30 Resna glasba: Posvečeno Tartiniju 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 0.15 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 15.3023.15 Videostrani, Tv prodajno okno 16.00 Zelena bratovščina 16.30 Z Mojco po domače (pon.) 17.30 Mavrica (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Pod drobnogledom (pon.) 21.30 Zelena bratovščina 22.30 Veliko platno 23.00 Velenje, mesto rocka: Utrip pop Pop TV 8.00 Winx klub (ris.) 8.25 YooHoo in prijatelji (ris.) 8.40 Radovedni Jaka (ris.) 8.50 Anim. serija: Medved Rupert 9.05 Anim. serija: Poštar Peter 9.20 Ben 10 (ris.) 9.45 Anim. serija: Gnusologija 10.10 Živalski fenomeni (dok. serija) 10.30 Anim. serija: Tom in Jerry 10.40 Športni magazin 11.45 Kuhajmo po domače (hrana in pijača) 12.20 Mamice na preizkušnji (dok. serija) 13.20 Prenova z Debbie Travis (dok. nan.) 14.20 Zakonske skrivnosti (drama, Kan., '05) 16.00 Film: Zadnja velika avantura (akc. kom., ZDA, '93) 18.20 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Zorro (akc., ZDA/Nem., '98) 22.35 Eli Stone (hum. nan.) 23.30 Film: Marija Antoinetta (biog., ZDA/Fr./Jap., '06) 1.55 24UR, ponovitev, Novice 2.55 Nočna panorama (reklame) A Kanal A 7.50 Dok. drama: Finski rosomah (Anglija, '04) 8.50 Dinotopija (avant. serija, ZDA, '03) 9.40 Hum. serija: Vsi sovražijo Chrisa (ZDA, '08) 10.10 Nova Heidi (mlad. serija) 10.40 Šola za deskarje (dram. serija) 11.10 Športna srca (hum. serija) 11.45 Film: Ostržek (avant., It./V.B., '08) 13.25 Peklenski teden (hum. nan.) 13.55 Motociklizem: MotoGP - Krog za ogrevanje 14.55 Film: Pustolovščine v Dinotopiji (druž., Angl./Nem./ZDA, '02) 17.10 Šef pod krinko (dok. serija) 18.05 Dva moža in pol (hum. nan.) 18.35 Šport: Magazin Lige prvakov 19.10 The Big Game (zabava) 20.00 Film: Begunec (akc., ZDA, '93) 22.25 Veliki pohod (vojna drama, ZDA/Avstr., '05) 0.55 Moj najhujši sovražnik (akc. serija) 1.45 Šef pod krinko (dok. serija) 2.40 Love TV (erotika) 3.40 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Mala Cecilijanka 2010; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Radio brez meja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 18.30 Music box; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro na RK; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki: Primož Ramovš; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 19.45 Radijska kronika; 20.00 Večer večno-zelenih melodij s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Napovednik; sledi Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.28, 12.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-12.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.45 Pesem tedna; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30-10.30 Il giardino di Euterpe; 10.45, 17.45 Sigla single; 11.00-11.30 Osservato-rio; 11.40 New entry; 12.02, 20.00 Fegiz Files; 13.00-14.00, 20.30 La rosa dei venti; Det-to tra noi in musica; šolske vesti; Profumi di stagione; 14.00 L'agenda in orbita; 14.3015.00 Nedeljsko popoldne; 18.00-19.00 Album charts; 20.00-0.00 Večerni RK; 21.30 The Chillout Zone; 22.00 Extra extra extra; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, vmes: 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 13.05 Arsove spominčice in Evrora-dijski koncert; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Če boste odmislili težave in se sprostili, boste bolj učinkoviti. Na ljubezenskem področju se bodo nedorečene stvari počasi uredile, odnosi med vami in partnerjem se bodo popravili. m^l BIK 21.4.-20.5.: V službi se boste razumeli s sodelavci. Dobro opravljeno delo bo opazil vaš nadrejeni in vas nagradil. S prijatelji se boste zelo zabavali, kar bo odlično vplivalo na vaše počutje. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Ko boste premagali krizo, vas čaka lepše in bolj dinamično življenje. Vzemite si čas zase in se lotite stvari, ki jih niste še nikoli poskusili. Spustite se v pustolovščino s partnerjem. RAK 22.6.-22.7.: Veliko časa «« boste preživeli v družbi ljubljene osebe, kar vam bo vlilo samozavest in pozitivno energijo. Na partnerja se boste še bolj navezali in poglobili vajin odnos. y^ LEV 23.7.-23.8.: Če se odpra- (^^r vljate na potovanje, vas čaka zanimiva izkušnja, ki je še dolgo ne boste pozabili in bo na vas naredila velik vtis. Razburljiv konec tedna bo pozitivno vplival na vaše razpoloženje. DEVICA 24.8.-22.9.: Čas je, da ^^ se bolj osredotočite na delo, saj ste ga v preteklih dneh preveč zapostavljali. Obveznosti se bodo začele nalagati, zato se jih hitro lotite in si tako olajšate konec tedna. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na ^ ^ delovnem mestu boste naredili velik vtis na šefa, saj boste močno motivirani. Privoščite si miren konec tedna ter se napolnite s svežo energijo, ki jo boste močno potrebovali. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Z nastalim položajem se bo treba čim hitreje sprijazniti in živeti naprej. Pozabite na preteklost ter se začnite ukvarjati s sedanjostjo, ki potrebuje vašo pozornost. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Če imate neporavnan račun z osebo, ki vam je blizu, popravite odnose in se o težavi pogovorite. Vedite, da boste morali popustiti v svojih prepričanjih ali zahtevah. KOZOROG 22.12.-20.1.: Če imate občutek, da v zadnjem obdobju veliko delate in se trudite na delovnem mestu, sadov pa ni od nikoder, si vzemite nekaj dni prosto. Pojdite na izlet ter odmislite skrbi. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Lahko se vam zgodi, da vam bo v prihodnjih dneh popustila koncentracija na delovnem mestu, zato ne boste dovolj produktivni. Poskrbite za dober in krepčilen spanec. RIBI 20.2.-20.3.: Spor s prijateljem vas lahko spravi v neprijeten položaj, zaradi česar se lahko za nekaj časa oddaljite od njega. Poskrbite za to, da ne boste preveč vztrajali pri svojem mnenju. 20 Nedelja, 6. marca 2011 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI / V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Nekaj minut za domačo glasbo: Ansambel Snežnik 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 Dnevnik, L.I.S. 7.35 Dnevnik - Parlament 8.00 Dnevnik, Focus in vremenska napoved 9.00 Dnevnik in rubrike 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.50 1.30 Aktualno: Appuntamento al cinema 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occ-hio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Nan.: Tiberio Mitri - Il campio-ne e la miss 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.55 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.35 Aktualno: Sottovoce 2.05 Aktualno: Rai Educational - Rewind Rai Due nik 23.40 Aktualno: Glam - Essere e appa-rire 0.25 Glasb.: Ritratti Musicali 0.55 Dnevnik - Parlament Rai Tre Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: The Queen (dram., V.B., '06, r. S. Frears, i. H. Mirren, M. Sheen) 23.15 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni dnevnik, sledi Deželni dnevnik 1.10 Aktualno: Fuori orario u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 5 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 7 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken - coppia in giallo 16.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Nick mano fredda (dram., ZDA, '67, r. S. Rosenberg, i. P. Newman, G. Kennedy) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Rambo 2 - La vendetta (akc., ZDA, '85, r. G.P. Cosmatos, i. S. Stallone, R. Crenna) 23.20 Film: We Were Soldiers (voj., ZDA, '02, r. R. Wallace, i. M. Gibson, M. Stowe) 6.00 Nan.: 7 vite 6.25 19.35 Resničnostni show: L'isola dei famosi 8 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 Variete: Pomerig-gio sul Due 16.10 Nan.: La signora in gial-lo 17.00 Nan.: Top Secret 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Variete: Maurizio Costanzo Talk 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Ghost Whisperer 23.25 Dnev- Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque 9.55 Resničnostni show: Grande Fra-tello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pome-riggio Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esser mi-lionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.50 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Resničnostni show: Grande Fratello 11 (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello O Italia 1 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Agora, sledi Agora Brontolo 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (5. marca 2011) Vodoravno: tesanec, fun, astrologija, Stan, klanec, Sodoma, Ladi, ne, Orto-na, PK, R. N., AIC, Moamer, osama, gaj, okop, A. R., kantata, dveri, alt, Stradivari, etuda, Al, H. A., dezodorant, verifikacija, Omir, etatizem, Tojošima, Ribi, AKS, jak, TAM; na sliki: Moamer Ga-dafi. Mala križanka, vodoravno: 1. Damon, 6. Onega, 7. laser, 8. ikona, 9. N. S., 10. J. N., 11. Čad, 13. agora, 16. notar, 17. kraja, 18. A. A., 19. hl. 6.40 Risanka 8.45 Nan.: Dr. House Medical Division 9.40 Nan.: Grey's Anatomy 11.30 Nan.: The Closer 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.00 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: Naruto Shippuden 16.10 Risanka: Sailor Moon 16.40 Nan.: Merlin 17.30 Nan.: Smallville 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI -Miami 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Nan.: CSI - NY 23.00 Nan.: Fringe ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Domani si vedra (pon.) 8.05 Šport: Ski Magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Borgo Italia 9.30 Nan.: Betty La Fea 10.20 Nan.: La saga dei Mc Gregor 12.45 Dok.: Wild Adventure 13.10 Aktualno: Videomotori 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Animali amici miei 15.00 Nogomet: Rivediamoli 16.25 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Musa TV 19.10 Aktualno: Italia economica e Prometeo 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Dai no-stri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Udinese a giochi fatti 21.45 A tambur battente 22.45 Aktualno: Pagine e fotogram-mi 23.02 Nočni dnevnik La 7 tualno: (Ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Uragano (dram., ZDA, '79, r. J. Troell, i. J. Robards, M. Farrow) 15.55 Dok.: Atlantide - Storie di uo-mini e di mondi 17.45 2.20 Nan.: MacGy-ver 18.45 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.40 Show: G Day (v. G. Cucciari) 20.00 Dnevnik 20.30 4.25 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.55 Dnevnik, sledi N.Y.P.D. Jr Slovenija 1 6.25 Utrip (pon.) 6.35 Zrcalo tedna (pon.) 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Risanka: Prihaja Nodi (pon.) 10.20 Risanka: Fifi in cvetličniki (pon.) 10.45 Potplatopis (pon.) 11.00 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.30 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 11.55 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Kljukec s strehe (pon.) 16.10 Otr. odd.: Nočko 16.20 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. odd.: Od morja prekleti 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Globus 23.35 Glasbeni večer 1.00 Dnevnik (pon.) 1.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.10 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 9.30 Gremo na smuči (pon.) 10.00 Dobro jutro 13.00 Sobotno popoldne 15.15 Ars 360 (pon.) 15.30 Umetnost igre 16.00 Slovenci v Italiji 16.45 Posebna ponudba 17.10 To bo moj poklic 18.05 Slovenski magazin 18.30 Prvi in drugi (pon.) 18.55 Z glavo na zabavo 19.25 Univerza 20.00 Aritmija 20.50 Dok. odd.: Rop - Zločin našega časa 21.50 Knjiga mene briga 22.10 Bleščica, oddaja o modi 22.40 Film: Pod ognjenikom 0.30 Dok. odd.: Parasomnija (pon.) 1.25 Zabavni infokanal Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 Novice 9.00 Novice 10.05 Tedenski izbor kronike 11.10 Slovenija in Evropa 12.05 Tedenski pregled 13.30 Poročila Tvs1 14.15 Dok. odd.: Po poti slovenske državnosti - Izgradnja ljudske oblasti 16.10 Slovenija in Evropa 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 - Z znakovnim jezikom 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Življenje v gorah - Uro-čeno zavetje Koper LuA 6.05 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Ak- pop Pop TV 10.4018.00 Gospodarica srca (dramska serija) 11.35 TV prodaja, Reklame 12.05 16.55, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 15.55 Sebična ljubezen (dramska serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Lepo je biti sosed (hum. serija) 20.55 Nan.: Moja super bivša 22.30 24UR zvečer, Novice 22.50 Nevarna igra (krim. serija) 23.45 30 Rock (hum. serija) 0.15 24UR, ponovitev, Novice 1.15 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.209.345 Družina za umret (hum. serija) 7.50 ŠKL, Športni magazin 8.50 11.15, 18.55 Obalna straža (akc. serija) 10.15 15.35 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.40 0.25 Pa me ustreli! (hum. serija) 12.1016.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 Film: Dnevi groze (dram., '04) 15.05 Mlada Pazi, kamera! 17.05 Na kraju zločina - CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Tequila Sunrise 22.10 Film: Morilca osamljenih src 0.10 Film: Pa me ustreli 2.40 Love TV (erotika) 3.40 Nočna ptica (erotika) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Lynx Magazin 17.10 Avtomobilizem 17.25 Istra in... 18.00 23.15 Športna mreža 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Aktualna tema: Meridiani 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.00 Primorska kronika 23.50 Vremenska napoved 23.55 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 9.00 Videostrani, Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00-15.00 Novice in videostrani 11.05 23.30 Tv prodajno okno, videostrani 17.00 Tv prodajno okno 18.00 Pavliha noče v šolo, gledališka skupina OŠ Šturje, Ajdovščina Podružnica Budanje 18.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 20.30 Odbojka - Modra skupina: Salonit Anhovo - Panvita Galex 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 7.10 Najlepša leta (hum. serija) 8.05 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.00 TV prodaja, Reklame 9.15 Sebična ljubezen (dramska serija) 10.10 TV prodaja, Reklame RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Valentina Smej Novak - Vsakdanje pomembno, 21. nad.; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Radio brez meja; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Gustav Mahler; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 9.30 Poročila; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.33 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica: Perpetuum Jazzile; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin, študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28,19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appunta-menti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.33, 23.30 Storie di bipedi umani e non... ; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.3512.28 Glocal; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.33 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Fe-giz Files (pon.); 20.30-22.28 Glocal (pon.); 22.30 Osservatorio (pon.); 23.00 Le note di Giuliana; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Et-nofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.35 Žurnal; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.02, 11.00 Ime tedna; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kole- dar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30 Novice; 11.0012.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Razmerja s Tajo Zuccato; 21.30 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. w Nedelja, 6. marca 2011 2 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ¿Primorski ~ dnevnik NOGOMET - Derbi kroga A-lige pripadel Milanu Milan utrdil prvo mesto Juventus vse bolj tone Juventus - Milan 0:1 (0:0) Strelec: Gattuso v 68. min. Juventus (4-4-2): Buffon, Sorensen, Barzagli, Chiellini, Traore (Bonucci), Krasic, Melo, Marchisio, Martinez, Toni (Del Pie-ro), Matri (Iaquinta). Trener: Del Neri. Milan (4-3-1-2): Abbiati, Abate, Nesta, Thiago Silva, Jankulovski, Gattuso, Van Bommel, Flamini, Boateng (Robinho), Cas-sano (Seedorf), Ibrahimovic. Trener: Allegri. TURIN - Z zmago v Turinu je Milan, v pričakovanju današnje Interjeve domače tekme proti Genoi, utrdil prvo mesto na lestvici (+8 točk). Do konca prvenstva je še deset tekem. »Stara dama« pa zdaj resnično tvega, da bo v prihodnji sezoni odsotna tudi z evropskih pokalnih tekmovanj (beri evropska liga). Kaj pa trener Del Neri? Tekma proti Milanu naj bi bila zanj neke vrste popravni izpit. Trener iz Ogleja ne bo odstopil, turinski klub pa bržkone že resno razmišlja o alternativi. Juventus ima še vedno boljšo razliko v skupnih zmagah, čeprav se jim je Milan s sinočnjim podvigom že nevarno približal (52:47, 53 je neodločenih izidov). Milan je zasluženo zmagal, četudi »črno-rdeči« niso pokazali nič posebnega. Si-nočnji nastop še zdaleč ni bil vreden oznake »večnega italijanskega derbija«. Tekma je bila povprečna. Milan je v uvodnih minutah zgrešil prvo priložnost za gol z Ibrahimovi-čem, ki je bil tokrat še kar dejaven, ne pa natančen. Drugič se je Buffonovim vratom približal Cassano, ki je preigral Juventusovega branilca in nato streljal visoko nad prečko. Gostitelji so prvič (malo) resneje zaposlili gostujočega vratarja v 24. minuti po prostem strelu Traoreja. In to je bilo tudi vse. V drugem polčasu se slika ni spremenila. Milan je še naprej napadal, čeprav jalovo. Buffon je odločilno ubranil Ibrahimo-vicev prosti strel v 53. minuti, nato pa je bil brez moči pri Gattusovem strelu v 68. minuti. Resnici na ljubo bi lahko Buffon strel 33-letnega Milanovega zveznega igralca tudi ubranil. Po golu ni bilo pričakovane reakcije črno-belih, ki so tako znova ostali praznih rok (devetič v letošnji sezoni). Milan pa v letu 2011 še ni izgubil. Dodati moramo še, da je med eno-minutnim molkom v spomin na padlega vojaka v Afganistanu nek navijač vdrl na igrišče. Med tekmo pa so domači navijači glasno protestirali proti domačemu klubu in igralcem. VRSTNI RED: Milan 61, Inter 53, Na-poli 52, Lazio 48, Udinese 47, Roma 46, Juventus 41, Palermo 40, Cagliari 38, Genoa in Bologna 35, Fiorentina 34, Chievo in Sampdoria 31, Catania 29, Parma in Lecce 28, Cesena 25, Brescia 24, Bari 16. DANES: ob 12.30 Sampdoria - Cesena, ob 15.00 Bologna - Cagliari, Chievo - Parma, Fiorentina - Catania, Inter - Genoa, Na-poli - Brescia, Udinese - Bari, ob 20.45 Lazio - Palermo. Hit Gorica zadala Mariboru prvi poraz 1. SLOVENSKA LIGA: CM Celje -Rudar Velenje 1:0 (1:0), Olimpija Ljubljana - Nafta Lendava 2:0 (0:0), Luka Koper - Triglav Gorenjska 0:1 (0:1), Maribor - Hit Gorica 1:2 (1:2) , danes: 15.00 Primorje - Domžale. Vrstni red: Maribor 48, 2. Domžale 37, Luka Koper 33, Olimpija 27, 5. Hit Gorica 26, Rudar 25, Nafta 25, Triglav 24, CM Celje 22, Primorje 19. KOŠARKA - A1-liga: Cantu - Avelli-no 91:67. r Gaji in Bastjanu ^ se je pridružil bratec Abel Malemu nazdravljamo, Martini in Borisu pa čestitamo vsi Cajevci Tržaški rokometaši z levo roko Casalgrande - Pallamano TS 18:33 (8:13) Pallamano: Modrušan, Zaro, Sedmak 1, Radojkovič 5, Oveglia 3, Anici 4, Pernich 2, Nadoh 2, Di Nardo 3, Car-panese 5, Lo Duca 2, Leone 1, Visintin 5. Trener: Bozzola. Tržaški rokometaši so v A1-ligi z lahkoto v gosteh osvojili celotni izkupiček. S porazom Pressana so tako dohiteli vodilnega na lestvici. Tržačani so igrali zbrano in večji del tekme brezhibno, tako da jim nasprotnik ni moral do živega. Predsednik tržaškega kluba Giuseppe Lo Duca je pohvalil vse igralce, še posebno mlade, ki so v drugem delu prispevali odločilni doprinos k zmagi. Ostali izidi: Ferrara - Cassano 30:35, Nonantola - Meran 28:36, Romagna - Pressano 26:25, Sassari - Parma 31:21. VATERPOLO - A2-liga: Pallanuoto TS - Padova 8:7. Milanov 33-letni igralec Rino Gattuso (v sredini) je po več kot treh letih spet dosegel gol v A-ligi ansa Italijanka La Mantia prvakinja, Koprčanka Rodič za las ob bron PARIZ - Na 31. atletskem dvoranskem EP je Italijanka Simona La Mantia v troskoku zmagala z najboljšim izidom sezone, 14,60 m, Koprčanka Snežana Rodič pa je z osebnim rekordom (14,35 m) osvojila četrto mesto. Domačin Renaud Laville-nie je v skoku s palico dosegel najboljši izid sezone in je sedaj tretji na lestvici vseh časov (6,03 m). Ostali zmagovalci, moški, 400 m: Leslie Djhone (Fra) 45,54; 3.000 m: Mohammed Farah (VBr) 7:53,00; višina: Ivan Uhov (Rus) 2,38, izid sezone na svetu; . Sebastian Bayer (Nem) 8,16; ženskem 400 m: Denise Rosolova (Češ) 51,73; 1.500 m: Jelena Aršakova (Rus) 4:13,78; krogla: Ana Avdejeva (Rus) 18,70. Danes se bo prvenstvo v Parizu končalo s 13 finalnimi odločitvami. NORDIJSKO SP Senzacionalen bron slovenskih skakalcev HOLMENKOLLEN - Slovenska nordijska reprezentanca se bo iz svetovnega prvenstva v Hol-menkollnu povsem nepričakovano vrnila z dvema kolajnama. Bronu tekačice Petre Majdič so odličje istega sijaja senzacionalno dodali še skakalci, ki so na ekipni tekmi na veliki skakalnici osvojili bron, kar je druga kolajna ekipna skakalna kolajna na prvenstvih in četrta nasploh. Izbranci Matjaža Zupana, dobitnika ekipne kolajne z olimpijskih iger v Calgaryju leta 1988, so zaostali le za Avstrijci in Norvežani. Pri tem pa so imeli tudi nekaj sreče, saj so organizatorji zaradi močnega vetra odpovedali drugo serijo, po prvi pa so imeli Slovenci vsega 0,7 točke prednosti pred Nemci, za Norvežani pa so zaostali za manj kot štiri točke. Slovenski junaki so postali Jernej Prevc, Jurij Tepeš, Jernej Damjan in Robert Kranjec. In v tem vrstnem redu gredo zasluge za velik uspeh, saj so stopnjevali dosežke. Prvi je skočil Prevc, po njegovem skoku ni kazalo na nič dobrega, nato je malo vtis popravil Tepeš, Damjan pa je že približal ekipo boju za vrh. Da je Slovenija osvojila kolajno, pa ima največ zaslug Kranjec. S skokom 136 metrov je imel drugi najboljši posamični dosežek tekme, boljši od njega je bil le Avstrijec Thomas Morgenstern. Uspeh slovenske ekipe je skoraj dobesedno «padel z neba». Po slabi sezoni takega uspeha ni pričakoval nihče, v njega so verjeli le največji optimisti. Tudi na samem prvenstvu ni kazalo na kaj takega, saj na prejšnjih tekmah pravih uspehov ni bilo. Toda v zadnji tekmi je prišlo do eksplozije. Damjan je edini iz ekipe, ki že ima kolajno s svetovnih prvenstev. Leta 2005je bil v Oberstdorfu, kjer je Rok Ben-kovič na posamični tekmi osvojil zlato kolajno, v bronasti ekipi na mali skakalnici. NOGOMET - Nov poraz Triestine, tokrat na »Roccu« poti Piacenzi So razobesili belo zastavo? Razen skoraj neverjetnih preobratov čaka tržaškega drugoligaša izpad, saj preprosto nima dorasle ekipe - Reakcija le na koncu Triestina - Piacenza 0:1 (0:1) Strelca: v 35. Piccolo Triestina (4-4-2): Colombo 6; DAm-brosio 5,5, Cottafava 6,5, Malago' 4,5, Longhi 5,5; Antonelli 5, Dettori 5,5, Gerbo 5 (1.dp Bariti 6,5), Testini 5,5 (27.dp Mi-ramontes); Taddei 5, Godeas 6. Trener: Sal-vioni. Piacenza (4-4-2): Cassano; Zenoni, Gervasoni, Rickler, Anaclerio (2.dp Avo-gadri); Sbaffo (16.dp Zammuto), Mandor-lini, Cofie, Bianchi; Piccolo, Cacia (28.dp Guzman). Trener: Madonna. Sodnik: Ruini iz Reggia Emilie 5; izključitev: v 49.dp Mandorlini; opomini: Mandorlini, Gervasoni, Longhi, Dettori, Cacia, Testini, Zammuto, Guzman, Cofie, Rickler; Gledalcev: 3.000. Kdor se je odločil za gledanje vozov kraškega pusta je naredil nedvomno pravilno izbiro. Zabave je bilo na Opčinah na pretek, medtem ko smo bili priča na Roc-cu 90 minutam popolne žalosti. Žalostno je namreč, da je ekipa, ki bi morala nujno zmagati, igrala vsaj celo uro s takim odnosom in s tako nejevoljo kot včeraj Trie-stina; le delno so domači vtis popravili v zadnji tretjini tekme. Očitno niti sami igralci ne verjamejo več v možnost obstanka in so proti Piacenzi praktično izobesili belo zastavo. Junija se bo torej nečastno zaključilo - razen neverjetnih preobratov in brez možnosti, da bi prišlo do kake repa-saže - devetletno B-ligaško obdobje tržaškega kluba. In izpad bo povsem zaslužen, saj je ta Triestina nedorasla drugoligaški konkurenci. IZBIRE - Trener gostov Madonna s svojimi izbirami ni presenetil, v napadu pa se je med Guzmanom in Piccolom odločil za slednjega. Nekaj novosti je bilo v vrstah domačih. V obrambi je znova igral D'Ambrosio, medtem ko je na sredini Gis-sijevo mesto prevzel Dettori, saj je Salvio-ni želel igralca, ki bi imel bolj napadalne značilnosti. V napadu pa je trener Triesti-ne nagradil zadnje spodbudne nastope Denisa Godeasa in ga tako uvrstil v začetno postavo. O TEKMI - Na tribunah je bilo tokrat res skromno število strastnih navijačev, ki so se kljub lepemu vremenu in prijetni, skoraj spomladanski temperaturi odpovedali pustovanju ali kakemu izletu, da bi kljub neuspešnim nastopom bodrili Triestino. Stadion pa je namenil topel pozdrav Totoju De Falcu, sedanjemu športnemu direktorju Piacenze, ko je sedel na klop za rezerve gostov. Triestina je v prvem delu imela hude probleme pri gradnji igre. Gerbo in Det-tori sta skoraj izključno podajala žogo branilcem in skoraj neskončna serija podaj domačih igralcev je bila sama sebi namen, saj žoga ni praktično nikoli prišla do napadalcev. Tudi takrat, ko je bila možnost podati žogo v globino ali pa presenetiti nasprotnika s podajo, ki bi preletela celo igrišče, ni bilo igralca, ki bi bil to zmožen narediti ali bi si vsaj prevzel odgovornost poskusa. Piacenza je imela torej povsem lah- ko nalogo, saj so se domači igralci kar sami zaustavljali. V 17. minuti so bili gostje celo na tem, da presenetijo, ko je Triestina nerodno izgubila žogo in je Bianchi lahko streljal z 18 metrov. A Colombo je žogo uspel celo zaustaviti. V 35. minuti je nova napaka drago stala Triestino: Gerbo in Ma-lago' sta dobesedno podarila gol Piccolu, ki je prestregel žogo, preigral branilca in premagal Colomba. V 45 minutah pa je Trie-stina le enkrat zapretila z Dettorijem. Ob povratku na igrišče ni bilo več Gerba; z Baritijem je Triestina pridobila nekaj na kakovosti in živahnosti na desnem pasu. V 57. minuti je Rickler oviral Godeasa, a sodnik se je odločil, da ne gre za prekršek (bila bi 11-metrovka z izključitvijo branilca). Zelo skromni sodnik je moral miriti razjarjene domače igralce, napetost se je stopnjevala in Cacio je moral kasneje Madonna zamenjati, ker je namerno brcnil Cottafavo (sodnik dogodka ni videl). Triestina je vse bolj prepričano napadala, a prosti strel Taddeia se je odbil od vratnice, nato je isti igralec poskušal tudi s škarjicami, a streljal mimo vrat, v sodnikovem podaljšku pa je Cassano rešil po strelu Cottafave. Ob koncu tekme se je na hodniku med igriščem in slačilnicami vnel prepir s prerivanjem, ki bo morda Triestino drago stal. Odvisno od tega, kaj bo zapisal sodnik. JE ŠLO - Zadnjih 30 minut je bilo na dostojni ravni. Top: V obrambi je Cottafa-va nenadomestljiv, solidno pa je opravil svo- jo nalogo Bariti, ki je bil na desnem pasu pobudnik skoraj vseh akcij Triestine. NI ŠLO - Vezna vrsta je bila popolnoma brez idej, počasna, neučinkovita, a v prvem polčasu so vsi odpovedali. Flop: Ma-lago' si takih napak ne sme privoščiti; razočarali so tudi Gerbo, Antonelli in Testini. Iztok Furlanič B-LIGAGotone - Ascoli preložene, Empoli - Modena 0:1, Frosinone - Albinoleffe 2:1, Livorno Varese 0:0, Padova - Siena 0:0, Pescara - Reggina 0:0, Portogruaro - Grosseto 1:1, Sassuolo - Cittadella 1:1, Triestina - Piacenza 0:1 jutri Vicenza - Torino ob 19.00, Atalanta - Novara ob 21.00 Atalanta 29 17 7 5 35:19 58 Siena 30 15 11 4 45:24 56 Novara 29 14 11 4 47:23 53 Varese 30 11 14 5 36:22 47 Reggina 30 12 10 8 34:29 46 Pescara 30 11 9 10 31:31 42 Torino 29 11 8 10 33:33 41 Livorno 29 10 10 10 36:36 40 Empoli 30 9 12 9 33:29 39 Grosseto 30 10 9 11 32:37 39 Piacenza 30 9 11 10 41:43 38 Vicenza 28 11 5 12 29:32 38 Padova 30 8 13 9 40:36 37 Sassuolo 30 9 8 13 32:33 35 Modena 30 7 14 9 30:37 35 AlbinoLeffe 30 9 8 13 35:47 35 Crotone 29 7 13 9 26:31 34 Cittadella 30 7 11 12 32:37 32 Portogruaro 30 7 9 14 25:40 30 Frosinone 30 6 11 13 31:44 29 Ascoli (-6) 28 8 10 10 28:33 28 Triestina 30 5 12 13 23:37 27 PRIHODNJI KROG: 12.3. ob 15.00 Reggina - Triestina. 22 Nedelja, 6. marca 2011 ALPSKO SMUČANJE TRBIŽ - Ženski smuk za svetovni pokal na Višarjih Smuk, ki je spet odprl boj za najvišja končna mesta Vonnova v skupnem seštevku ogroža vodilno Mario Riesch, Gorglova pa 3. mesto Tine Maze TRBIŽ - Trikratna lastnica velikega kristalnega globusa Američanka Lindsey Vonn, branilka skupne zmage v svetovnem pokalu, je po osvojenem malem kristalnem globusu v superkombinaciji, včeraj na Višarjih z 2. mestom v smuku osvojila še svojo drugo letošnjo lovoriko v svetovnem pokalu, že četrti smukaški mali globus. V smu-kaškem seštevku je ugnala veliko tekmico in vodilno v skupnem seštevku, Nemko Mario Riesch, ki je bila na smuku šesta. Po težavah s kolenom v Aareju je tekmo na Višarski progi Di Prampero osvojila švedska veteranka Anja Parson: »Seve- ŽENSKI SMUK Izidi: 1. Anja Pärson (Šved) 1:26,91; 2. Lindsey Vonn (ZDA) + 0,73; 3. Elisabeth Görgl (Avt) + 1,17; 4. Tina Maze (Slo) + 1,23; 5. Ingrid Jacquemod (Fra) + 1,29; 6. Maria Riesch (Nem) + 1,31; 7. Elena Fanchini (Ita) + 1,39; 8. Marianne Abderhalden (Švi) + 1,65; 9. Britt Janyk (Kan) + 1,74; 10. Julia Mancuso (ZDA) + 1,84 Svetovni pokal, skupno (28 od 38 tekem): 1. Maria Riesch (Nem) 1616 točk; 2. Lindsey Vonn (ZDA) 1480; 3. Tina Maze (Slo) 857; 4. Elisabeth Görgl (Avt) 853; 5. Julia Mancuso (ZDA) 756; 6. Tanja Poutiainen (Fin) 676; 7. Anja Pärson (Šve) 575; 8. Marlies Schild (Avt) 544; 9. Viktoria Rebensburg (Nem) 524; 10. Anna Fenninger (Avt) 494. da veliko število skokov mi ni ustrezalo, vendar tudi danes smo začeli z nižjega starta, kar je seveda pripomoglo k mojemu uspehu. Vsekakor pa danes sploh nisem pričakovala, da bom tako hitra,« je povedala Švedinja, sedemkratna svetovna prvakinja, ki je v tej zimi prvič zmagala, skupno pa ima že 42 zmag. Vrnitev v boj za kolajno v skupnem seštevku je z včerajšnjim tretjim mestom napovedala tudi smukaška svetovna prvakinja Elisabeth Gorgl, ki za tretjo Črnjan-ko Tino Maze - včeraj je bila odlična četrta - zaostaja le štiri točke. Avstrijka boj za stopničke kot superveleslalomska svetovna prvakinja napoveduje tudi za zadnjo tekmo v Trbižu. Zmagovalka petkove superkombi-nacije Tina Maze je bila včeraj zadovoljna s četrtim mestom: »Pokazala sem maksimum, zavedala pa sem se, da to ne bo dovolj za vrh. Nisem bila dovolj hitra,« je povedala Mazejeva, ki je še pojasnila, zakaj je bila Švedinja boljša: »Mislim, da ima daljše smuči, pa tudi več kil, kar je odločilno na takšni ravninski progi. Po drugi strani pa je imela Anja veliko željo pokazati, da je v dobri formi.« Z nastopom je bil zadovoljen tudi trener Andrea Massi: »Danes se je po trbiški strmini spustila najboljše doslej, kar kaže tudi rezultat. To je dobro izhodišče za superveleslalom. Me- / Tina Maze bo danes startala s številko 12. nim, da bi morala biti tačas ta disciplina tista, ki je Tini pisana na kožo: je dobra ve-leslalomistka in se ne boji več hitrosti. Skratka, jutri (danes op.a.) lahko naredi dober rezultat.« mitja emili Ob boju za tretje mesto v skupnem seštevku, bo do konca pokala zanimivo tudi na vrhu: Nemka Riescheva po včerajšnjem šestem mestu ima le še 136 točk prednosti pred Vonnovo. »AZZURRI« Razočarani, a še vedno motivirani Najboljša Italijanka je bila včeraj Elena Fanchini, ki je bila sedma, z uvrstitvijo pa ni bila zadovoljna. »Izgubila sem priložnost, da bi se povzpela na zmagovalni oder,« je dejala razočarana 24-letnica. »V prvem delu proge sem bila hitrejša od tret-jeuvrščene Gorglove, v drugem delu pa sem naredila več napak, ki so bile usodne. Upam, da bom v superveleslalomu boljša.« Najboljša »azzurra« v skupnem seštevku Daniela Merig-hetti pa je včeraj ostala brez točk: »Že v tretjem zavoju pred prvim skokov sem zgrešila, kar je bilo odločilno za mojo uvrstitev. V nadaljevanju sem smučala dobro, vendar še vedno je bilo preveč napak.« Merighettijeva je v skupnem seštevku 19., v smuku pa 10.: »Veselita me predvsem visoka uvrstitev v skupnem seštevku smukaških tekem in napredek v superveleslalomu. Rada pa bi bila bolj konstantna. Stopničk pa letos še nisem dosegla. Sezone ni še konec, sicer pa bom vrh skušala osvojiti v naslednji sezoni,« je še dodala Me-righettijeva. Obema je trbiška proga zelo všeč, predvsem Fanchinijevi je pisana na kožo: »Škoda, saj bi v igri stotink lahko dosegla dober rezultat.« (V.S.) KRANJSKA GORA Janka preprečil senzacijo KRANJSKA GORA - Ob jubileju smučarskih tekem svetovnega pokala v Kranjski Gori - pokal Vi-tranc v sezoni 2010/11 praznuje 50 let - so veleslalomisti v lepem sončnem vremenu in ob prijetni snežni kulisi na smučišču v Podkorenu pokazali odličen boj in napet finiš, v katerem je na koncu najdaljšo potegnil Švicar Carlo Janka, ki se je tako na najboljši možen način vrnil po prisilni prekinitvi, ko je moral na operacijo zaradi srčne aritmije. A po prvi vožnji ni kazalo, da se bo prvič po letu dni veselil 24-le-tni Švicar. Kajti prepričljivo je vodil Avstrijec Phillip Schörghofer. V drugi vožnji je vsa preračunavanja tistih z vrha premešal neznani Francoz Alexis Pinturault; tekmovalec, ki je v zadnjem času nanizal nekaj zmag v evropskem pokalu, v svetovnem pa je imel doslej le eno uvrstitev med dobitnike točk s 24. mestom, je odpeljal življenjsko tekmo. S 16. mesta po prvi vožnji je z brezhibno in napadalno predstavo po vrsti prehiteval tekmece pred seboj. Do živega mu niso mogli niti najboljši iz prve vožnje in šele Janka, ki je imel kar sekundo in 44 stotink zaloge, je bil prvi, ki se mu je v cilju ob imenu zasvetila eni-ca. Pa še takrat je bilo tesno, saj je bila razlika le dve stotinki. Schörgho-fer pa nato ni zdržal pritiska. Že po nekaj vratcih je naredil napako in končal v snegu, zmagovalni oder pa prepustil Janki - zmagal je devetič v karieri -, Pinturaultu in Američanu Tedu Ligetyju. Danes bo v Kranjsko Gori še slalom. Izidi: 1. Carlo Janka (Švi) 2:27,05; 2. Alexis Pinturault (Fra) + 0,02; 3. Ted Ligety (ZDA) 0,12; 7. Manfred Mölgg (Ita) 1,05; 10. Mas-similiano Blardone (Ita) 1,52. Svetovni pokal, skupno (30): 1. Ivica Ko-stelic (Hrv) 1307 točk; 2. Didier Cuche (Švi) 725; 3. Aksel Lund Svindal (Nor) 722; 4. Silvan Zurbriggen (Švi) 703; 5. Carlo Janka (Švi) 674. Veleslalom (6): 1. Ted Ligety (ZDA) 383; 2. Aksel Lund Svindal (Nor) 306; 3. Cyprien Richard (Fra) 303. ZAKULISJE - Pred novinarsko konferenco in med njo Vonnova je na dieti, Parsonova in Gorglova pa sta bili zelo lačni V novinarskem središču smo včeraj kar dolgo čakali na uradno novinarsko konferenco prvih treh uvrščenih, a ne zaradi zamud ... Potem ko so se Parsonova, Vonnova in Gorglova pripeljale s ciljne arene v novinarsko središče, jih je popolnoma omamil finalni spust veleslalomske preizkušnje alpskih smučarjev v Kranjski Gori. Parsonova in Gorglova sta se ob gledanju po TVše pogostili s prigrizkom, Vonnova pa - po pozivu, naj še sama vzame kaj za pod zob - pa je odvrnila, da ima posebno dieto in da ne bo ničesar pojedla. Na videz sta bili Švedinja in Avstrijka lačni, saj sta se ob mizi in s pogledom uprtim v ekran zadržali kar nekaj časa. Ko jih je prostovoljka v novinarskem središču vljudno pozvala, naj sedejo za mizo, da se novinarska konferenca le začne, je Gorglova povedala, da bi si rada ogledala do konca moški veleslalom, Vonnova in Parsonova pa sta se z odločitvijo strinjali: Vonnova je le prikimala, zmagovalka včerajšnje tekme pa je ob pogledu na obloženo mizo dejala, da seveda je ne moti, da (ob taki mizi) pričaka konec tekme. Izjava in hudomušni pogled Švedinje na slanine na mizi je seveda spravil v glasen smeh vse novinarje, ki so se še sami udobno namestili in pričakali konec veleslaloma. Vonnova je čas izkoristila tudi za intervju, Parsonova in Gorglova pa sta napeto spremljali konec tekme z vsemi novinarji. Avstrijka nam je zaupala, da je že petkrat obiskala Kranjsko Goro, enkrat pa je tam tudi tekmovala: bilo je leta 2007, ko so veleslalom iz Maribora preselili na Vitranc. Ob spremljanju tekmovalcev, ki so se spuščali po strmini, je še pristavila, da je proga izjemno dolga. Ob spustu sodržavljana Schorghoferja, ki je bil prvi po prvem spustu, mu je Avstrijka z vzklikom hotela vliti še kanček elana, vendar ji ni uspelo: avstrijski tekmovalec je padel že po nekaj zavojih. Konec veleslaloma z zmago Janke je bil (končno) znak, da se novinarska konferenca lahko začne. Gor-glova je napovedala, da bodo danes najbrž razmere na progi podobne in da bo zato spet ciljala na najvišja mesta. Vonnova se je veselila drugega mesta, saj se je še bolj približala tekmici Rieschevi, ki je bila včeraj šele šesta: »To je le prvi korak, da se ji približam v skupnem seštevku. Ni več nedosegljiva,« je zdaj prepričana šar-mantna Američanka. Parsonova pa je kljub bolečinam v kolenu dokazala, da je še vedno konkurenčna. Ali bo letos res končala kariero? »Nisem se še odločila. Zmaga je seveda pozitiven znak. Morala bom sprejeti težko odločitev, pri kateri bom morala misliti le nase. Vseeno pa upam, da bom moti-varana in dovolj močna za nadaljevanje kariere.« (V.S.) Pärsonova in Görglova med prigrizkom pred ekranom sossa TRŽAŠKI SLOVENCI NA TRBIŽU Prostovoljci teden dni »na dopustu« Valentina Fachin Martin Košuta Andrej Birsa TRBIŽ - Tudi letos so pri organizaciji tekem svetovnega pokala soudeleženi tržaški Slovenci. Že teden dni so prostovoljno na Trbižu - sicer so na dopustu - Valentina Facchin, Martin Košuta in Andrej Birsa. Že tretjič zapored se je za sodelovanje odločila Valentina Facchin, ki skrbi za birokratski del v tekmovalnem uradu: »Pripravljamo startne liste, rezultate in program za naslednji dan. Vse gre preko našega urada, šele nato pa posredujemo vse tudi novinarjem. Zjutraj med tekmo pomagam v ciljni areni, po tekmi pa imamo v uradu precej dela. V popoldanskih urah skrbimo, da vsak dela na progi to, za kar smo ga zadolžili.« Tekmovalni urad ima največ dela dan pred tekmo, ko morajo vse ekipe dvigniti akreditacijo, urad pa deli tudi dovoljenja, ki omogočajo smučanje po progi. Pri tem je Valentini pomagal tudi Tržačan Andrej Birsa: »Sem jolly, kot prejšnja leta. Pregledujem vstopnice ob vhodih na tribuno ali pa delam to, kar mi naročijo,« pravi Andrej, ki je v petek pripeljal Tino Maze in trenerja Andreo Massija do novinarskega središča, kjer sta imela novinarsko konferenco, nato pa ju odpeljal v hotel. Martin Košuta iz Križa pa je časomerilec pri merjenju vmesnega časa: »Naša naloga je, da aktiviramo fotocelico preden gre tekmovalka mimo našega mesta, nato pa jo izključimo, ker gredo mimo še prostovoljci, ki teptajo progo. Obenem pa moramo ob prehodu tekmovalke pritisniti gumb, ki ustavi čas,« pojasnjuje Martin. Prostovoljci so z vzdušjem ob trbiški progi zadovoljni. »Mislim, da je danes (včeraj op.a.) veliko več gledalcev kot v soboto pred dvema letoma. Mislim, da je pozitivno tudi sočasje s tekmami v Kranjski Gori. Veliko današnjih gledalcev si je zjutraj ogledalo prvi spust na Vitrancu, nato so prišli na Trbiž, po smuku pa so se vrnili v Kranjsko Goro na ogled drugega spusta veleslaloma,« pravi Valentina, ki sodeluje z organizacijskim odborom svetovnega pokala na Trbižu že od samega začetka. Pravi, da so letos število prostovoljcev skrčili na minimum: »Nas je nekoliko manj, vendar vsi točno vemo, kaj moramo delati. Smo že izkušena skupina. Nekoč so organizatorji objavili razpis na uradni spletni strani, letos pa ne več. Veliko jih je na Trbiž prihajalo samo zato, da bi prejelo jakno organizatorjev.« Veronika Sossa / ŠPORT Nedelja, 6. marca 2011 23 KOLESARSTVO - Danes 35. Trofeja ZSŠDI Dvoboj med ekipama Adria Mobil in Zalf Fior? Lani drugouvrščeni Matej Gnezda bo letos nosil številko ena Skozi cilj v Lonjerju bodo predvidoma privozili okrog 16.45 kroma RADI PEČAR Dva pogoja za čezmejno izvedbo dirke Letošnja Trofeja ZSŠDI slavi visok jubilej, že 35. izvedbo. Z zadnjima dvema jubilejnima dirkama niso imeli veliko sreče: 25. dirka je odpadla zaradi vrha G8, 30. pa se je končala v pravem snežnem metežu in je organizatorjem povzročila kar precej preglavic. Kako bo letos torej, se vsi sprašujejo. Tudi sam direktor dirke Radivoj Pečar: »Trenutno iz organizacijskega vidika kaže zelo dobro. Vse teče kot po olju, kljub zapletom, ki nam jih je v zadnji sekundi povzročil župan Dipiazza s svojim ravnanjem. Vse je pripravljeno, vremenske napovedi so naklonjene, tako da vse kaže, da bo dirka minila brez zapletov.« Katera dirka pa vam je ostala najbolj v spominu? »Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti. Vsaka dirka ima svoj čar in je pustila določen pečat. Še danes se spominjam, kako je Slovenec Derganc, ko je bil v begu zgrešil progo, spominjam se tudi nastopov svetovnih prvakov, ampak mogoče sta mi v spominu najbolj ostali 28. in 30. dirka, ne zaradi športnih podvigov, ampak zaradi izrednih vremenskih razmer. Na cilju je bil pravi snežni metež. Tega ne bom pozabil.« Ali nič ne pogrešate pionirskih časov, ko so bile slike Maria Magajne še črno-bele? »V zadnjih petih letih je dirka postala pravi stroj in to predvsem po zaslugi mladih, ki so nam priskočili na pomoč. V čast mi je da so mladi Lonjerci z leta v leto vedno bolj angažirani. Prve dirke pa bodo vedno ostale nekaj posebnega. Takrat je bila še meja in bilo je zelo težko pripeljati v naše kraje kolesarje z vzhoda. Zelo dobro se spominjam, ko nam je prvič uspelo gostiti češkoslovaško ekipo, predvsem pa, ko smo kljub prepovedi, ki je takrat veljala za sovjetske kolesarje, na naši dirki imeli ekipo iz Kazahstana. To je bil pravi podvig.« Bo italijansko-slovenska proga za Trofejo ZSŠDI ostala le neizpolnjena želja, ali bo le zagledala luč? »Tu gre za dva problema. Dobiti je treba partnerja onstran meje, ki bi nam pomagal tako finančno kot organizacijsko, ampak predvsem treba dobiti pravo progo, ki bi nam tudi v primeru slabega vremena, omogočila, da dirko izpeljemo do konca (op. ur., v tujini je treba dirko v primeru slabega vremena prekiniti). Če enkrat dirko prekineš, je namreč zelo težko obdržati ugled, ki si ga do tedaj imel.« (RAS) Z neuradnim startom iz Lonjerja ob trinajsti uri bo danes 35. izvedba Trofeje ZSŠDI. Kot vedno se bodo kolesarji in kolona avtomobilov zbrala pred športno-kulturnim centrom v Lo-njerju. Vsi skupaj se bodo nato, z razliko od preteklih izvedb, sprva podali od Lonjerja proti Ka-tinari. Cesta bo zato uradno zaprta od dvanajste do trinajste ure. Nato bodo krenili do Ključa in se po ulici Svevo spustili v mesto. Krenili bodo nato do Miramarskega drevoreda vse do Barkovelj in križišča pri vhodu v Miramarski grad, kjer bo uradni start, ob trinajstih in petnajst minut. Sicer pa bo danes v Lonjerju budilka zazvonila zelo zgodaj. Pripraviti bo treba še zadnje stvari kot npr. ureditev telovadnice in uradov v njej. Sodniki bodo pričeli svoje delo, pregled licenc, ob deveti uri. Za nadzor na cestah v tržaški pokraji- ni bo skrbelo kar petinosemdeset prostovoljcev, katerim bo treba porazdeliti zastave in dati še zadnja navodila. Sledil bo pregled avtomobilov, ki bodo sledili dirki in postavitev radijske zveze. Kot nam je povedal direktor dirke Radivoj Pečar so se kot vsako leto vsi v vasi maksimalno potrudili, da bi dirka potekala čim boljše. Ostajata le še dve neznanki: vreme in kako se bodo odrezali kolesarji. Glede vremena, napovedi pravijo, da bi morala biti nedelja mrzla a suha. Dokončen seznam kolesarjev bo znan le malo pred dirko. Pečar, nam je povedal, da je vseh 25 ekip potrdilo prisotnost. Le BK Rijeka je napovedala, da ima nekaj težav s sestavo ekipe, saj je več kolesarjev bolnih in bo tako težko pripeljati pet kolesarjev na start. Letos se bo med drugimi prvič predstavila ekipa iz Turčije, Manisaspor Cycling Team, katere športni direktor je Slovenec Luka Žele in v kateri nastopata tudi dva Slovenca, Dean Podgornik (bivši profesionalec) in Andi Bajc. Kdo pa so favoriti? Pečar napoveduje boj predvsem med ekipama Adria Mobil in Zalf Desiree Fior. Prvi so v zadnjih dveh tednih nastopili na več dirkah (med drugim tudi na Giro del Friuli) in se preizkusili s profesionalnimi ekipami. Novomeški klub pa bi prav gotovo tudi rad ponovili lansko zmago. Lani drugo uvrščeni Matej Gnezda bo letos nosil številko ena. Najnevarnejši tekmec bi morala biti ekipa Zalf Desiree Fior, ki je od leta 2006 do leta 2008 trikrat zapored zmagala na naši dirki. Glavni adut naj bi bil dvajsetletni Sonny Colbrelli, ki je letos že dosegel eno zmago (Trofejo De Nardi), bil je v ospredju na dirki po Čileju in je lani oblekel državni dres bodisi na evropskem prvenstvu v Turčiji bodisi na svetovnem prvenstvu v Avstraliji. Favoritom bi lahko prekrižala račune srbska ekipa, saj je športni direktor Čubrič Radiša, povedal da so njegovi kolesarji zelo dobro pripravljeni, predvsem Der Žolt, ki je dosegel dobre uvrstitve na dirki po Čileju. Edvin Bevk o F ro Kraj Razdalje Ura -a.E m >t/> + - 40 km/h 230 LONJER - zaprta vožnja do Barkovelj 13:00 2 2 Barkovlje deželna cesta 14 0,0 2,6 140,0 137,4 13:15 13:19 53 33 Sesljan / obvoznica deželna cesta 14 13,5 126,5 13:35 13:40 5 Tržič / državna cesta 14 / Ul. Colombo / 24,5 115,5 13:52 Ul. Boito / Ul. Verdi / Trg Anconetta / Ul. 1. Maja 11 Ronke - Ul. Volontari - odcep na drž. cesto 667 27,5 113,5 13:57 15 Vstop na državno cesto 305 29,6 110,4 14:00 22 Sredipolje (Kostnica) / deželna cesta 305 31,1 108,9 14:03 17 Zagraj / pok. c. 34, Ul. Garibaldi, 34,3 105,7 14:08 32 CASOVNICA deželna cesta 305, most čez Sočo, deželna cesta 351, Ul Trieste Gradišče / deželna cesta 351, Ul. Trieste Trg Marconi, Ul. Matteotti, Ul. Gorizia, deželna cesta 351 46 Fara / deželna cesta 351 38,5 101,5 14:14 70 Ločnik / križišče za deželno cesto 56 Var 43,5 96,5 14:17 74 80 65 51 Sovodnje / semafor na deželni cesti 56 Var Gorica / vstop na državno cesto 55 Državna cesta 55 / križišče Rupa/Peč Devetaki 46,1 47,6 50,0 54,0 93,9 92,4 90,0 86,0 14:21 14:27 14:30 14:36 49 33 53 80 Jamlje Štivan / vstop na deželno cesto 14 Sesljan / obvoz za pokrajinsko cesto 1 Nabrežina center 60,0 64,9 69,7 73,4 80,0 75,1 70,3 66,9 14:45 14:52 15:00 15:05 208 213 Križ / pokrajinska cesta 1 (križišče za Brišče) 1. prehod 75,9 64,1 64 1 15:08 15:10 250 237 Samatorca / pokrajinska cesta 6 Gabrovec - križiščes pokrajinsko cesto 35 77,2 78,5 92,5 61,5 40,5 15:12 15:34 243 Božje polje / pokrajinska cesta 1 82,9 57,1 15:19 208 Križ / 2. prehod 86,2 53,8 15:24 250 237 306 Samatorca / pokrajinska cesta 6 Gabrovec / odcep na pokrajinsko cesto 35 (ex državna cesta 202) Križišče na Opčinah vstop na deželno cesto 58 88,8 92,5 98,5 51,2 40,5 34,5 15:28 15:34 15:43 195 275 282 225 35 Faccanoni / vstop na deželno cesto 14 deželna cesta 14 / Lonjer / 1. prehod deželna cesta 14 / odcep za pok. c. 11 Ključ pokrtajinska cesta 11 Rnlii mor Boljunec 103,5 105,7 106,3 107,0 1106 36,5 34,3 33,7 33,0 15:51 15:53 15:54 15:55 16:01 17 120 Krmenka - odcep za Mačkolje pok. c. 31 Marlčnlio 112,6 115 0 29,4 27,4 16:04 16:08 240 32 35 225 Prebeneg pok. c. 11 Konec spusta - pok. c. 11 proti Boljuncu Boljunec - pok. c. 11 proti Zabrežcu Ključ - pok. c. 11 116,0 119,1 119.5 123.6 25,0 24,0 20,9 20,5 16,4 16:10 16:14 16:15 16:21 222 352 Vstop na državno cesto 202 Hračra - Afli"£n 7a Parlrirc Drašča - odcep za Padriče 124,0 126 6 16,0 134 16:22 16:26 356 350 Padriče - vstop na pok. c. 1 127,7 129 3 12,3 10 7 16:27 16:30 343 Bani - vstop na bivšo drž. c. 202 131,0 9,0 16:32 306 Križišče na Opčinah - vstop na dež. c. 58 132,8 7,2 16:35 195 Križišče Faccanoni - vstop na dež. c. 14 137,8 2,2 16:42 275 deželna cesta 14 / Lonjer / CILJ 140,0 0,0 16:45 36,4 103,6 14:11 PROMOCIJSKA LIGA Juventina - Zaule 2:0 (2:0) Strelec: Secli v 25. iz 11-m in 42. min. Juventina: Mainardis, Morsut, Iansig, Trangoni, Giannotta (od 81. Picech), Masotti, Pettriccione, Pan-tuso, Palermo (od 80. Colella), Secli (od 53. Furios), Stabile. Trener: Tomizza. Juventina je v pričakovanju današnjega kroga premagala tržaško ekipo iz Zavelj in dohitela prvouvrš-čeni San Daniele, ki bo danes gostoval v Ogleju. Rdeče-beli so igrali disciplinirano in so zelo malo tvegali. Gostitelji so takoj prevzeli pobudo v svoje roke in povedli v 25. minuti, ko je bil Secli natančen z najstrožje kazni. Enajstmetrovko je izsilil napadalec Palermo, ki so ga podrli v kazenskem prostoru. Tudi v nadaljevanju tekme je Juventina igrala zelo zbrano. Pred odmorom so Tomizzovi varovanci še drugič zatresli nasprotnikovo mrežo. Avtor zadetka je bil še drugič domači napadalec Secli, ki je brez težav preusmeril žogo v mrežo po lepi podaji Iansiga. Ključni dogodek se je odvijal v 8. minuti drugega polčasa, ko je sodnik zaradi prekrška izključil vratarja Mainardisa in pokazal na belo točko. Pomožni vratar Furios, ki se ni počutil dobro, je vseeno vstopil na igrišče in odločilno ubranil najstrožjo kazen. Za goste je bila Furiosova obramba prehud psihološki udarec. Juventina si si nato ni več dovolila spodrsljajev in je osvojila nove tri pomembne točke v boju za prvo mesto. »Igrali smo dobro in pohvaliti moram celotni kolektiv. Prvenstvo je še dolgo in vsaka tekma bo pomembna. Še naprej moramo igrati zbrano,« je po tekmi komentiral Juventinin tajnik Giorgio Pelesson. Bregov nogometaš Luca Coppola, najprej neuspešne škarjice, nato pa gol z glavo kroma 2. AMATERSKA LIGA Breg - Roianese 2:1 (1:1) Strelci: v 8. Petranich, v 45. Tropea iz 11-m in v 80. min. Coppola. Breg: Cresi, Cigui, Degrassi, Gar-giuolo, Potleca, Daris, Laghezza, Sovic, Mendella, Petranich (od 58. Coppola), Cermelj (od 72. Pettirosso). Trener: Tommasi. In še 15. zapored! Prav toliko krogov Brežani še niso okusili grenkobe poraza. Pa tudi včeraj so igrali prepričljivo, četudi se je Roianese izkazal kot zelo trd oreh. Prvi polčas je bil zelo razgiban in dopadljiv. Veliko je bilo strelov proti vratom (predvsem proti Roianesejevim) in tudi igra je bila zelo živahna. Varovanci trenerja Dina Tommasija so povedli v 8. minuti, potem ko je Petranich streljal izven kazenskega prostora. Do konca polčasa so drugič skušali zatresti nasprotnikovo mrežo še Cermelj (vratnica), Men-della in Petranich. Domači vratar Cre-si je moral enkrat resneje posredovati. V 45. minuti pa so gostje nekoliko nepričakovano izenačili. Mendella se je z roko dotaknil žoge v kazenskem prostoru in sodnik je pokazal na belo točko, s katere je bil natančen Tropea. Drugi polčas je bil podoben prvemu. Brežani so imeli več od igre in so se večkrat nevarno predstavili pred nasprotnikovimi vrati. V 52. minuti je imel Cermelj stoodstotno priložnost za gol, toda strel se je odbil od vratarje-vih nog. V 72. minuti je mladi Martin Pettirosso zamenjal poškodovanega Cermelja. V 76. minuti pa se je še enkrat zatresla Roianesejeva prečka: tokrat je streljal Degrassi, ki je štiri minute kasneje odločilno podal Coppo-li. Slednji je v veselje vseh z glavo žogo natančno preusmeril v mrežo. Do konca tekme se rezultat ni več spremenil, Breg pa je z novo zmago na lestvici dohitel četrtouvrščeno Mosso, ki je včeraj izgubila v Krminu. Breg se je tako vključil v boj za play-off. (jng) VČERAJ ŠE - Elitna liga: Man-zanese - Buttrio 1:2, Muggia - Fincan-tieri 1:1, Gemonese - Pro Fagagna 5:0; promocijska liga: Caporiacco - Val-natisone 1:0; 1. AL: Azzurra - Medea 1:1; 2. AL: Cormonese - Mossa 2:0. DRŽAVNI MLADINCI Kras Repen - Chioggia 4:3 (1:1) Krasovi strelci: Nardini v 44., Martini 2 in Visca v 92. min. Kras: Paulich, Papapico, Gobbo (D'Amato, Latin, Zeriali (Simeoni), D'Aliesio, Fronzo, Carli, Martini, Jan-kovic, Nardini (Visca). Trener: Kragelj. Krasovci so z drugo zaporedno zmago obdržali stik s petim mestom, ki še vedno vodi v play-off. Tekma v Repnu je bila zelo živahna. Gostje so trikrat nepričakovano povedli, Kras pa trikrat izenačil in dosegel zmagoviti gol v zadnji sekundi. Ostali izidi: Montebelluna - San-vitese 4:0, Opitergina - Union Quinto 4:3, Pordenone - Tamai 3:0, SandonaJe-solo - Treviso 2:1, Torviscosa - Concordia 0:0, Venezia - Belluno 2:0. Vrstni red: Pordenone 51, Montebelluna 42, Venezia 41, Union Quinto 37, Concordia 36, Kras 35, SandonaJesolo 34, Belluno 32, Opitergina 31, Treviso 28, Sanvitese 21, Tamai 16, Torviscosa 12, Chioggia 9. Prihodnji krog: Concordia - Kras. DEŽELNI MLADINCI San Giovanni - Vesna 3:0 (1:0) Vesna: M. Vidoni, A. Vidoni (Cer-kvenic), Fachin (De Pasquale), Zerjal, M. Marjanovic, Brass (Zudek), Can-dotti, Bagatin (Viviani), A. Marjanovic, Kerpan, Vascotto. Trener: Zucca. V zadnjem delu prvega polčasa in na začetku drugega so Vesnini nogometaši odklopili možgane. Gostitelji so tako trikrat premagali Matijo Vidoni-ja in zapečatili usodo gostov. Ostali izidi: Fincantieri - Mon-falcone 1:1, Sistiana - Ronchi 2:3, Trieste Calcio - Muggia 1:0, Zaule -Aquileia 0:0. 24 Nedelja, 6. marca 2011 ODBOJKA / MOŠKA C-LIGA - Sloga Tabor Televita v skupini za napredovanje V Repnu brez moči tudi nevarni Lignano Gostje v podrejenem položaju - Za obstanek: prva prvenstvena zmaga Sloge Sloga Tabor Televita - Upim Lignano 3:0 (25:14, 25:16, 25:20) Sloga Tabor Televita: Cettolo 16, Mirko Kante 6, Vasilij Kante 16, Ambrož Peterlin 15, Slavec 7, Veljak 3, Privileggi (libero), Fermo, Matevž Peterlin 0, Riolino. Trener Lucio Battisti Sloga Tabor Televita je gostila ekipo, ki je bila kot naša še nepremagana v tem drugem, najvažnejšem delu, obenem pa edina, ki je Slogo Tabor v letošnji sezoni enkrat premagala, a od tega je minilo že nekaj mesecev. Med tem časom so igralci Sloge Tabor vidno »zrasli«, postali homogena ekipa, kar so jasno dokazali tudi sinoči. Postava je bila nekoliko spremenjena, saj je odsotnega Nigida nadomestil Mirko Kante in to zelo uspešno, zlasti v bloku. Sploh pa je bil blok tokrat eden glavnih adutov naše ekipe, saj je prinesel Slogi Tabor 12 direktnih točk, velikokrat pa je omilil nasprotnikove napade, da jih je obramba, ki je bila praktično vedno na mestu, lažje ubranila. Sloga Tabor Televita je vsekakor sinoči odigrala eno svojih najboljših letošnjih tekem. Nasprotnik je vsekakor boljši od tega, kar kažejo izidi v setih, vendar mu naši odbojkarji enostavno niso dovolili, da bi prišel do izraza. Sloga Tabor je že v uvodnih potezah dokazala, da trenutnega prvega mesta ne misli predati. S serijo odličnih servisov Ambroža Peterlina (nekaj je bilo direktnih točk, z ostalimi pa je v bistvu preprečil gradnjo igre) je bilo stanje takoj 11:3 in Lignanu se enostavno ni več uspelo pobrati, saj so naši odbojkarji že v kali zatrli vsako reakcijo. Zelo dobri so bili naši igralci tudi v drugem setu, kjer so delovali kot utečen stroj. Tako je bil nekoliko bolj izenačen le zadnji niz, v katerem je Lignano napel vse sile, da bi izsilil ugodnejši izid, našim fantom je rahlo upadla zbranost, tako da se jim je Li-gnano nekajkrat nevarno približal, dohitel pa nikoli in Sloga Tabor je vedno ob pravem času znala dokazati svojo premoč. FerroAlluminio - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0 (26:24, 25:18, 25:21) Soča: J. Černic 8, M. Černic 6, I. Devetak 6, M. Devetak 7, E. Juren 4, M. Juren, Kragelj (L), Škorjanc 4, Valentinčič 18. Trener Andrej Berdon. Soča je na gostovanje v Trst u igrala zelo okrnjena (manjkali so Testen, Ivan Černic, Braini, Matej Juren pa je sedel poškodovan na klopi), kljub temu pa se je dobro upirala favoriziranim nasprotnikom. Prvi set je bil ves čas izenačen (tudi 24:24), Tržačanom je pripadel le v končnici. Sredi drugega seta se je po skoku v bloku poškodoval koleno tudi Martin Devetak in odšepal z igrišča, njegovo mesto pa je do konca tekme prevzel David Škorjanc. Set, ki je bil dotlej izenačen, je v drugi polovici hitreje pristal v tržaški tabor. V tretjem setu so Sovodenjci spet bolj poprijeli in bi- li precej časa tudi v vodstvu. FerroAllu-minio jih je ujel pri 18. točki, v končnici pa je bil spet boljši. Prvič je v standardni postavi igral še ne 18-letni Erik Juren, sicer krilni igralec, ki pa je tokrat igral kot center. »Na začetku se nisem znašel najboljše, nato pa sem se le ujel in trener me je tudi pohvalil,« je povedal Erik. SKUPINA ZA OBSTANEK Sloga - Mortegliano 3:2 (21:25, 25:23, 25:20, 19:25, 15:8) Sloga: Devetak 4, Dussich 13, Ilič 9, Romano 22, Rožac 16, Žerjal 3, Pečar 3. Trener Ivan Peterlin Slogaši so včeraj postregli s prvovrstnim presenečenjem: dosegli so prvo prvenstveno zmago, za nameček pa še proti vsega spoštovanja vrednemu nasprotniku. Slogaši so takoj dokazali, da ne mislijo poceni prodati svoje kože. Kljub temu, da so nastopili okrnjeni (Bertali ima, kot kaže, hujšo poškodbo od tega, kar je sprva kazalo), so takoj zaigrali zelo borbeno in zbrano. Ekipi sta si bili povsem enakovredni vse do konca, ko so pri izidu 21:21 Slogaši naredili nekaj povsem nepotrebnih napak in set je splaval po vodi. Na srečo naših igralcev to ni potrlo in so zaigrali enako motivirano, v drugem nizu zmogli kar nekajkrat nadoknaditi rahel zaostanek. Nasprotniki so zadnjič vodili z 18:15, ko so Slogaši odločno popravili svojo igro v obrambi, kar se je bogato obrestovalo: izničili so razliko in nato do konca vodili z rahlo prednostjo. Še lepše jim je šlo od rok v tretjem nizu, ki je bil stalno v njihovih rokah. V tem setu je igrišče zaradi slabosti zapustil Ivo Ilič, ki ga Ambrož Peterlin (Sloga Tabor Televita) kroma je solidno nadomestil mladi Luka Pečar. Slo-gaši so vodili vse od prvega sodnikovega žvižga in obdržali prednost do konca. Veselje po prvi osvojeni točki je bilo zelo veliko, zato jim je v nadaljevanju nekoliko upadla zbranost, kar je neprimerno izku-šenejši nasprotnik spretno izkoristil. Po izenačenem stanju so bili Slogaši pred novim izzivom, saj so si srčno želeli prve zmage: stisnili so zobe (tudi Dussich je kljub bolečinam v roki pozabil na težave), takoj po-vedli in znali spretno ubraniti vse poskuse ŽENSKA C-LIGA - Za obstanek Slogašice z veliko voljo do važne zmage Sant'Andrea - Sloga 1:3 (25:17, 18:25, 24:26, 24:26) Sloga: Babudri 20, Crissani 0, Cvelbar 11, Alice Spangaro 11, Teresa Spangaro 0, Starec 10, Michela Spangaro (libero), Cernich 0, Colarich 7, Gantar 1, Pertot, Valič 0. Trener Martin Maver V zelo važni tekmi v boju za obstanek je Sloga v mestnem derbiju premagala SantAndrea in si bistveno izboljšala položaj na lestvici, saj imajo zdaj 4 točke naskoka nad mestom, ki pelje v nižjo ligo. Začetek res ni obetal tako ugodnega razpleta, saj so po začetni izenačenosti prevzele pobudo domačinke, nanizale serijo točk in tudi odlično izkoristile živčnost, ki je zajela Slogine vrste zaradi nekaterih spornih sodnikovih odločitev. Tudi drugi niz se je začel z vodstvom domače ekipe, ki pa jo je Sloga ujela in izenačila pri 15:15 in odtlej naše igralke praktično niso več grešile in prepustile nasprotnicam le še tri točke. Preostala dva seta sta si bila zelo podobna in napeta in o zmagi so v bistvu odločale le malenkosti. V tretjem je Sloga sicer že vodila z 19:12, a se nato pustila ujeti pri 20. točki. Vnel se je boj za vsako žogo, odločilni pa so bili zelo dobri posegi v obrambi libera Michele Spangaro. Točka je bila tako osvojena, Slogašice pa so si seveda želele še dveh, domačinke pa niso niti za trenutek popustile. Ekipi sta se tako stalno izmenjavali v vodstvu, v odločilnih trenutkih pa so bile naše igralke bolj odločne, pokazale res veliko volje po zmagi, ki jim resnično ni mogla uiti. nasprotnikov, da jih dohitijo. Pri menjavi igrišča so vodili za dve sami točki, nato pa svojo prednost s preudarno igro samo še večali. Fincantieri - Val Imsa 3:1 (19:25, 25:16, 25:23, 25:20) Val Imsa: Ombrato 11, Lavrenčič 11, Farfoglia 9, Masi 12, Fedrigo 2, Cutuli 1, Plesničar (L), S. Faganel. Trener Robert Ma-kuc. Ključ za sinočnji poraz je treba iskati predvsem v statični obrambi in slabem sprejemu. Na drugi strani mreže pa je Fin-cantieri v obrambi igral zelo požrtvovalno. Prvi set so sicer varovanci trenerja Maku-ca brez večjih težav osvojili, v nadaljevanju pa so gostitelji začeli predvajati zelo taktično igro. Začeli so servirati ostro, v napadu pa so začeli plasirati žogo in Val Imsa se je znašel v hudih težavah, saj je veliko žog končalo z veliko lahkoto na tleh. UNDER14 ŽENSKE Brunner - Sloga Dvigala Barich 3:1 (27:25, 25:22, 23:25, 25:22) Sloga Dvigala Barich: Čufar, Feri, Fer-luga, Gornik, Ilič, Kralj, Petaros, Počkaj, Prester, Racman, Vitez. Trener Franko Drasič Slogašice so tekmo sicer izgubile, že iz izidov posameznih setov pa je razvidno, da bi bil le s kančkom sreče na njihovi strani razplet bil lahko povsem drugačen. Igralke Brunnerja so višje in starejše od naših in zlasti na mreži tudi boljše, vendar so se Slogašice zelo trudile in bile domačinkam stalno povsem enakovredne. Tretji set so naše igralke osvojile, vsi ostali pa so bili povsem izenačeni, tako da je bil trener Dra-sič kljub porazu z nastopom naših mladih odbojkaric povsem zadovoljen. MOŠKA D-LIGA - Za napredovanje Olympia Ferstyle zmagala z levo roko Olympia Ferstyle - Real Casarsa 3:0 (25:11, 25:16, 25:17) Olympia Ferstyle: Pavlovič 10, F. Hlede 4, Terčič 12, Capparelli 4, Kom-janc 11, Sancin 5, Polesel (L), Vizin 1, D. Hlede 0, Brotto 0, Peršolja. Trener Zoran Jerončič. Zadnje uvrščena Casarsa, še brez osvojenega seta v skupini za napredovanje, je bila lahek plen razpoloženih Go-ričanov. »Mi jim nismo pustili do sape, oni pa so bili res slabi,« je po tekmi povedal spremljevalec moštva Gianni Ma-nià. Olympia je odpor nasprotnikov strla že z ostrim servisom (( točk, 9 napak), ki je onesposobil goste. Za osvojitev prvega seta ni bilo potrebno opraviti niti celotne rotacije igralcev. Pri izidu 2:2 je Olympia s Terčičem na servisu dosegla kar 14 zaporednih točk. Drugi set so praktično še neogreti Goričani začeli slabše, po 10. točki pa so znova zago-spodarili na igrišču, tretji set pa je bil podoben drugemu. Dobro sta se odrezala centra Pavlovič in Sancin, da je res v formi, in to v ključnem delu sezone, pa je spet potrdil Luka Terčič (64-odstotni v napadu), celotna ekipa je bila sicer na mreži še kako učinkovita (53-odstotni napad, 9 blokov). Tekma je spet pokazala, da so bile ekipe iz druge kvalifikacijske skupine za razred slabše. Vse drugače bo prihodnji konec tedna, ko čaka Olympio zrelostni izpit na gostovanju v San Vitu, pri edinemu nasprotniku, ki je, tako kot Goričani, v drugem delu še nepremagan. ŽENSKA D-LIGA - Za obstanek Bor prvič premagal Bor Kmečka banka - Grado 3:1 (19:25, 25:22, 27:25, 25:17) Bor Kmečka banka: Cella 20, Pučnik 16, Della Mea 6, Grgič 7, Kneipp 4, Vodopivec 10; Zonch, Hauschild. Trener Betty Nacinovi. Odbojkarice Bora so svojim navijačem pripravile prijetno presenečenje. V dvorani Bojana Pavletiča so si privoščile prvouvrščeno šesterko iz Gradeža, ki je na lestvici v tem drugem delu že zbrala celih 9 točk. Zmaga je še toliko slajša, saj so plave nastopile okrnjene in tako Della Mea kot Vodopivčeva sta na igrišče stopili kljub slabemu počutju. V prvem mestu je bila pobuda na strani Gradeža. Od drugega ste dalje pa so borovke začele ostro servi- letos Grado! rati, predvsem na dve igralki Grada, ki sta bili v hudih težavah. V prvem se-tu je Grado v obrambi polovil veliko žog in to je spravilo iz tira Grgičevo in soigralke. Od drugega niza dalje pa so igrale veliko bolj mirno v polju, kar je takoj obrodilo zaželjene sadove. Grado je menda nekoliko popustil in podcenjeval odbojkarice iz Svetega Ivana, saj je na vseh dosedanjih medsebojnih srečanjih vedno zmagal brez večjih težav. Trenerka Nacinovi je bila ob koncu srečanja izredno zadovoljna in je pohvalila prav vse svoje varovanke. Med posameznicami bi tokrat omenili Della Meo in Vodopiv-čevo za pristop in požrtvovalnost ter tudi Martino Cella, ki je bila z 20 točkami najboljša napadalka srečanja. Domači šport Danes Nedelja, 6. marca 2011 KOLESARSTVO TROFEJA ZSŠDI - 13.15 v Miramaru: organizira KK Adria (cilj nad Lonjerjem ob 16.15) KOŠARKA UNDER 15 DRŽAVNI - 11.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Don Boco ODBOJKA UNDER 16 MOŠKI - 18.00 v Prati: Prata - Olympia Hlede A.I. UNDER 16 -ENSKE - 11.00 v Tržiču, športna palača: Fincantieri - Soča UNDER 14 ŽENSKE - 16.30 v Trstu, Suvich: Eurovolleyschool - Sloga Barich NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Trevisu: Treviso - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Križu: Vesna - Union Martignacco 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trebčah: Primorec - Pieris; 15.00 v Ronkah: Ronchi - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea San Vito - Zarja Gaja; 15.00 v Podgori: Piedimonte - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Romana NAJMLAJŠI - 10.30 v San Vitu al Torre: San Vito -Juventina HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 18.00 v Vicenzi: Diavoli Vicenza - Polet ZKB Kwins Jutri Ponedeljek, 7. marca 2011 KOŠARKA UNDER 19 DRŽAVNI - 20.45 pri Briščikih: Jadran ZKB - Zanardo ODBOJKA UNDER 16 ŽENSKE - 18.30 na Proseku: Kontovel - OMA UNDER 14 ŽENSKE - 17.30 v Repnu: Sloga Barich - Virtus NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 19.00 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Luigi - Juventina prej do novice www.primorski.eu1 TV KOPER - Jutri Pustno obarvani Športel Jutrišnji Športel, TV Ko-per-Capodistria (ob 22.30), bo pustno obarvan. V koprskem studiu bosta prisotna kralj in kraljica openskega 44. Kraškega pusta, ki bosta povedala, kako se športno udejstvujeta. Kralj je namreč trener ženske nogometne ekipe. Športelovi sodelavci bodo pripravili prispevke o današnji 35. kolesarski Trofeji ZSŠDI, ki bo startala v Lonjer-ju, in o nogometni tekmi kriške Vesne. Zadnji del oddaje bo namenjen nagradni igri Poglej me □ Obvestila AŠD SK BRDINAvabi člane, da se množično udeležijo tekme »23. Pokal prijateljstva treh dežel«, veljavne za 6. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 19. marca, v Forni di Sopra in tržaškega prvenstva 2011, ki bo v nedeljo, 20. marca, v Trbižu. Za obe tekmi je vpisovanje možno do srede 16. marca, na tel. št. 3488012454 (Sabina). SPDT sklicuje v petek, 11. marca, ob 19.00 v prvem in ob 19.45 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška št. 20 v Trstu 57. redni občni zbor.Dnevni red: odprtje občnega zbora, izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije, predvajanje filma Na planini Jezero (inž. Pino Rudež), poročilo članov izvršnega odbora in načelnikov odsekov, pozdravi gostov in razprava, poročilo nadzornega odbora in razrešnica, razno, volitne vonega odbora. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 25. marca, na sedežu Pomorskega kluba (Miramarski drevored, 32, v Trstu) 35. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. / ŠPORT Nedelja, 6. marca 2011 25 KOŠARKA - Državna C-liga Zlata vredna zmaga za Jadran Po zmagi proti Montebelluni je obstanek na dosegu rok Jadran Qubik caffe - Montebelluna 68:47 (21:12, 33:26, 49:37) Jadran: Tomasini 14 (1:2, 2:4, 3:6), Oberdan (-, 0:1, -), Ban 15 (3:4, 3:7, 2:7), Slavec (-, 0:3), Marusič 12 (2:2, 5:5, -), Franco 12 (-, 3:3, 2:6), Floridan 2 (-, 1:1, -), Bernetič 2 (2:2, 0:1, -), Malalan 11 (1:4, 5:5, -). Trener: Vatovec. Skoki v obrambi: 25, skoki v napadu: 5; pridobljene žoge: 14; izgubljene žoge: 15. PON: Cohen in Malalan. Montebelluna: prosti meti 21:27; 2 točki: 10:42, 3 točke: 2:15. Jadranovci so osvojili izredno pomembno zmago v boju za obstanek. Z učinkovito obrambno igro so še drugič lteos strli odpor Monebellune, ki ostaja na dnu lestvice. Nasprotnik, ki ima sicer kvalitetne posameznike, je bil vselej neprepričljiv in nemočen, vodstva domačih igralcev pa ni nikoli resno ogrozil. Vato-večevi varovanci so namreč že od uvodnih minut zaigrali odločno, zbranost pa obdržali vse do konca. Že v prvih minutah so povedli, najprej s 14:5, nato še z 19:9. Razlika sedmih - desetih točk je nihala tudi v drugem delu, v katerem je Montebelluna obdržala stik z Jadranom izključno po zaslugi 12 uspešnih prostih metov; edini koš iz igre so gostje dosegli šele minuto pred koncem druge četrtine. Tudi po odmoru so jadranovci nadaljevali s skupinsko igro v obrambi in preciznimi napadi, ko so se odločali izmenično za igro pod košem in iz razdalje. Tomasini-jeva trojka je v 25. minuti Jadran ponesla na plus 12 (42:30), prosti met v končnici pa na 15 točk nakoka (49:34). Z visokim rimotom igre so jadranovci, ki so bili zagrizeni tudi v igri pod košem (Franco 14 skokov, Malalan 7 skokov in 4 pridobljene žoge, po 5 skokov Marusič in Oberdan), nadaljevali vse do konca in še povečali prednost, tako da zmaga v zadnjih minutah ni bila več vprašljiva. V drugem delu tekme je namreč Montebelluna postopoma popuščala: v napadu ni dobila prave rešitve, saj se ji meti iz razdalje (po katerih naj bi se odlikovala) niso izšli, igre v globino pa ni izkoristila. (V.S.) Peter Franco je bil vsestransko razpoložen. Dosegel je 12 točk in imel 14 skokov, od teh 12 v obrambi kroma NAMIZNI TENIS - Ženska A1 -liga San Donatese premočen Milanski Kitajki boljši od Krasove p Ar £ Naraščajnice bazovske Zarje na arhivskem posnetku, ko so osvojile deželni naslov Lokostrelstvo: naraščajnice Zarje državne prvakinje Lokostrelke bazovske Zarje so včeraj na državnem prvenstvu v Pado-vi dosegle zelo pomemben rezultat. V kategoriji naraščajnic so Sara Detela, Chiara Fiorito in Federica Santoro osvojile ekipno prvo mesto (1559 točk) ter tako postale državne prvakinje v svoji kategoriji. »To je največji uspeh, ki smo ga kdajkoli dosegli,« je ponosno ocenil trener Moreno Granzotto. Kras ZKB - San Donatese 0:4 Liu Chun - Yuan 2:3 (12:10, 9:11, 11:5, 8:11,11:5), Tian - Milič 0:3 (11:8, 11:7, 11:3), Ridolfi -Crismancich 3:0 (11:8, 11:3 ,11:2), Tian - Yuan 3:0 (13:11, 11:7, 11:6) Milanski San Donatese se je sinoči predstavil v zgoniški telovadnici z najmočnejšo postavo. Prvi favorit za končni naslov se očitno želi uvrstiti v play-off brez izgubljene tekme. Tudi na račun krasovk se ji je načrt uresničil, saj so včeraj domačinke pričakovano izgubile, a si v bistvu nimajo kaj očitati. Objektivno boljša ekipa je bila za zgoniške igralke neulovljiv plen. Za Na-brežinko Liso Ridolfi je bil nastop v bivši domači telovadnici občuten, saj je v Krasovem krogu osvajala prve tehnične elemente in kolajne. Zadnji trenutek je v Krasovi ekipi prišlo do sprememb, saj je Martina Milič zbolela, tako da jo je nadomestila sestrična Katja Milič. Tekmo sta otvo-rili Kitajki Yuan in Liu. Dvoboj je potekal v znamenju izenačenosti in predvsem v iskanju učinkovite igre. V tretjem setu smo bili priča spektaku-larni igri. V odločilnem setu je kra- »Derbi« med Matejo Crismancich (v ospredju) in Liso Ridolfi kroma sovka Yuan odlično začela (3:0), žal pa je po nasprotnikovi minuti odmora popustila (3:7) in kasneje prepustila prvo točko San Donateseju. V drugem dvoboju se je Miličeva znašla pred težko nalogo, saj zaseda Tian 3.mesto na državni lestvici. Kljub razliki v lestvici in v številu treningov, je Katja s svojo značilno bojevitostjo spravila nasprotnico v škribce. Opazno je bilo, da nikakor ne namerava vnaprej predati dvoboj. Dobra igra pa ni zadostovala in tako je tudi druga točka ostala v nasprotnikovem taboru. V "kraškem" derbiju med Matejo Crismancich in Liso Ridolfi smo prisostvovali tudi lepim akcijam med bivšima soigralkama. »Vsakič mi je težko igrati proti Mateji, saj sva nekoč prav skupaj zmagovali medalje,« je povedala Lisa. »Na takih tekmah igra pomembno vlogo tudi čustvena plat!« Krasovki pa ni uspelo dobiti pravega orožja proti državni reprezentantki Ridolfijevi. V zadnjem dvoboju, kitajskem derbiju, med Yuanovo in Tian, smo videli nekoliko bledo predstavo zgoniške igralke, ki je s porazom dokončno zapečatila Krasovo usodo. (R) KOŠARKA - Deželna C-liga Breg spet na pravi poti V Dolini padel solidni Tolmezzo - Breg - Tolmezzo 83:58 (23:13, 43:23, 68:41) Breg: Giacomi 34 (11:12, 4:7, 5:11), Samec 14 (6:7, 4:7, -), Grimaldi 14 (6:6, 4:8, 0:4), Semec 8 (- , 4:8, -), Schillani 3 (1:2, 1:3, -), Bo-zic 10 (3:4, 2:5, 1:4), Norbedo (-, 0:1, 0:1), Nad-lišek nv. Trener: Krašovec. SON: 19. Kljub izredno zdesetkani postavi (trener Krašovec ni mogel računati na kar štiri standardne igralce in tudi na Moschionija, ki jutri igra v B2 ligi s Falconsatrjem) so Bre-žani na domačem igrišču premagali zelo solidno peterko Tolmezza in kar je še pomembnejše, so tudi obrnili v svojo korist koš razliko s to ekipo. »Mislim, da so tokrat fantje odigrali zelo zrelo, mogoče najbolj zrelo srečanje od januarja do danes,« so bile besede Denisa Sal-vija takoj ob koncu srečanja. Giacomi in soigralci so tokrat upoštevali navodila trenerja Krašoveca in so vedno metali na koš iz izdelanih položajev, kar pa je najvažnejše, so obdržali koncentracijo do konca. V uvodnih minutah zadnje četrtine so sicer es nekoliko popustili, vendar jim gostje niso mogli do živega in zmaga ni bila nikoli pod vprašajem. Pohvalo zaslužijo prav vsi, ki so stopili na igrišče, še posebno pa Gianluca Giacomi, ki je bil s 34 točkami prava uganka za obrambo gostov. Fagagna - Bor Radenska 80:75 (22:19, 38:48, 52:61) Bor Radenska: Bole 5 (-, 1:3, 1:1), Ma-donia 12 (1:3, 4:4, 1:2), Crevatin 6 (0:2, 3:7, 0:2), Štokelj 6 (1:2, 1:1, 1:), Babich 7 (4:6, 0:2, 1:2), Burni 10 (0:2, 2:5, 2:8), Medizza (0:2, 0:1, -), Zanini 13 (5:8, 4:6, 0:1), Fumarola 17 (4:4, 5:11, 1:2). Trener: Popovic. SON: 26. PON: Bole (25), Fumarola (37), Babich (40). Spodrsljala Bora Radenske na igrišču zadnje uvrščenega Collinareja Bor Radenska je proti pepelki prvenstva doživel pekoč poraz. Varovanci trenerja Po-poviča so dejansko vodili kar tri četrtine, nato pa so v odločilnem trenutku popustili. Dokler so v napadu predvajali hitro igro, so imeli vajeti igre stalno v rokah. Potem pa se je žal zataknilo, prilagodili so se namreč igri gostiteljev. Fagagna je v obrambi pričela igrali na meji prekrška, plavi pa, nasprotno, bili v obrambi »premehki« in srečanje je splavalo po vodi. V zadnjih petih minutah so gostitelji z delnim izidom 18:7 skoraj zapečatili zmago. 20 sekund pred zvokom sirene, pri rezultatu 73:70 za Fagagno, so Crevatin in soigralci še imeli Giacomi za Breg dosegel sinoči 34 točk kroma možnost, da se znova potegujejo za zmago, a so po neumnem izgubili žogo. Nato sta sodnika še dosodila Babichu tehnično napako in sanje Borovih navijačev o morebitni zmagi so se izjalovile. »Če v gosteh prejmeš kar 80 točk, je jasno, da ne moreš pričakovati zmage,« so bile besede, ki jih je ob koncu srečanja izrekel trener Boban Popovic. Ostali izidi 21. kroga: Alba - Servola-na 72:59, Ardita - Portogruaro 69:53, UBC -Geatti 73:75, Ronchi - Cervignano 81:73, Romans - CBU 103:107, Venezia Giulia - Rorai-grande 90:83. KOŠARKA - Deželna D-liga Podvig Kontovela pred končnico Kontovel - Santos 76:59 (16:23, 36:37, 52:51) Kontovel: Paoletič 12 (1:2, 1:3, 3:4), Križman 1 (1:2, 0:1, -), Gantar 6 (2:6, 2:3, 0:1), Starc, Švab 7 (5:6, 1:1, -), Lisjak 15 (11:14, 2:4, -), J. Zaccaria n.v., Šušteršič 23 (-, 7:12, 3:6), D. Zaccaria 5 (1:2, 2:5, -), Regent 1 (1:4, 0:2, -), Hrovatin 6 (-, 3:4, -), trener Brumen. PON: Hrovatin (40). Kontovelci so končali redni del prvenstva na najboljši način: doma so premagali vodilni Santos, se mu oddolžili za poraz iz prvega dela prvenstva in osvojili prvi točki za drugi del, ko se bo odločalo o napredovanju v višjo ligo. Iz tržaške skupine so se namnreč v finalni del uvrstili poleg Kontovelcev že Santos, Fogliano in Don Bosco. V medsebojnih obračunih med temi ekipami pa so to prvi točki naše ekipe. Že iz uvodnih potez je bilo videti, da bo petkova tekma v Ervattiju izenačena in na kar visoki tehnični ravni. Gostje so začeli uspešno in si kaj kmalu z učinkovitimi vtekanji pod Kontovelov koš priigrali osem točk prednosti (10:8). V drugi četrtini so gostitelji vendarle izboljšali obrambo in skoraj izničili ves zaostanek ter ob polčasu zaostajali samo za točko razlike. V tretji četrtini je prišlo do preobrata. Trener Brumen se je odločil za pogumno potezo in na igrišče poslal skoraj samo košarkarje s »klopi«. Ti pa so ga pošteno poplačali, predvsem stase izkazala mlada Marko Gantar in Erik Hrovatin, ki sta z odlično obrambo zaustavljala nasprontikove napadalce. Poleg tega je tudi Regent opravil garaško delo pod košema, tako da so Kontovelci v 7. minuti celo povedli za pet točk (49:44) in odtlej ohranili vodstvo, čeprav tesno, do konca četrtine. V zadnji četrtini se je bil boj za vsako žogo, dokler se niso v napadu razigrali Andrej Šušteršič, s 23 točkami najboljši strelec ekipe, Peter Lisjak, 15 točk in 13 pridobljenih osebnih napak, ter Roby Paoletič, 3:4 v metu za tri točke, tako da si je Kontovel priigral zanesljivo prednost ter zasluženo zmagal. »Svojim fantom čestitam za res dober nastop, predvsem pa bi pohvalil Gantarja, Hrovatina in Regenta, ki so opravili garaško in neopazno delo, s katerim so dejansko naredili preobrat na tej tekmi,« je zadovoljen po srečanju dejal Kontove-lov trener Peter Brumen. (lako) 26 Nedelja, 6. marca 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež T^l g nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1010 6OSLO STOCKHOL K0BENHAVN ,1/3/» ° - - 1000 1/2 O ^ , - AMSTERDAM LONDON O ^ 0.1/3 1/8 1/3 BERLIN -2/8 O VARŠAVA O 1/6 MOSKVA -3/2 0 O KIJEV -2/5 CBRUSELJ -2/8 1020 LIZBONA O 6/14 <4* o GRADEC -4/4 TOLMEČ O -2/13 VIDEM O -1/15 O PORDENON ' 0/14 CELOVEC O -2/7 TRBIŽ O -3/7 o -6/7 KRANJSKA G. O-5/3 S. GRADEC ČEDAD O 0/14 / GORICA O ° N GORICA 3/15 TRST 6/12 OC TRŽIČ -2/3 O KRANJ CELJE -4/4 M. SOBOTA 0-2/4 MARIBOR 0-4/5 PTUJ ^^ O ------ ¿5 -2/12 PORTOROŽ O -2/13 Oumag opatija POREČ Ö PAZIN O O LJUBLJANA , -1/4 N. MESTO -3/3 POSTOJNA O O -2/2 KOČEVJE O _ O ČRNOMELJ ZAGREB -1/6 O REKA 2/10 ^NAPOVED ZA DANESA MADRID O 2/5 SPLIT ¿3/12 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. O SOFIJA -SKOPJE O Uf4 .„ATENE ^ v ,.¿/13 O-C- r V nedeljo zvečer bo Alpe prešla hladna fronta, nato bo iz severovzhoda pritekal izredno hladen zrak. Nad zahodno in delom srednje Evrope je obsežen anticiklon. Hladna fronta bo prešla naše kraje, za njo bo s severnim vetrom k nam pritekal hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 17.58 Dolžina dneva 11.23 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 6.45 in zatone ob 19.55 A Prevladovalo bo jasno do zmerno oblačno vreme. Ob morju bo pihala zmerna burja. Pozno popoldne bo oblačnost hitro naraščala. Ni povsem izključena kakšna kratkotrajna ploha, predvsem Predalpah. Ponoči se bo na vzhodu razjasnilo. V hribih bo zapihal močan severovzhodni veter. Po nižini bo pihala zmerna burja, ob morju pa močna. Na Primorskem bo deloma sončno, drugod bo pretežno oblačno in večinoma suho. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Zjutraj bo od -6 do -1, čez dan od 2 do 7, na Primorskem do 13 stopinj C. BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli vremensko pogojene težave, ki se bodo najpogosteje kazale z okrepljenimi bolezenskimi znaki. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 8 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.08 najnižje -37 cm, ob 10.51 najvišje 32 cm, ob 16.44 najnižje -40 cm, ob 23.13 najvišje 42 cm. Jutri: ob 5.33 najnižje -35 cm, ob 11.19 najvišje 27 cm, ob 17.05 najnižje -32 cm, ob 23.33 najvišje 37 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .320 Piancavallo..........120 Vogel.................150 Forni di Sopra........140 Kranjska Gora.........50 Zoncolan............120 Krvavec..............100 Trbiž..................120 Cerkno................90 Osojščica..............80 Rogla..................70 Mokrine..............170 Mariborsko Pohorje . .45 Podklošter............60 Civetta...............130 Bad Kleinkirchheim . . .70 TOLMEČ O -2/6 $ TRBIŽ O -6/2 CELOVEC O -7/4 O -10/5 KRANJSKA G. TRŽIČ -2/4 ČEDAD O 0/8 GORICA O ° N GORICA ' 2/9 kr°nj 0 LJUBLJANA -1/4 POSTOJNA O -4/1 KOČEVJE O grAdec -3/3 O -5/3 S. GRADEC CELJE -4/3 O MARIBOR O-4/4 PTUJ O M. SOBOTA O-2/4 ¡Z/N. MESTO -3/2 ČRNOMELJ ZAGREB -1/5 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo zmerno oblačno. Več oblačnosti bo na zahodnem pasu in v Karnijskih Predalpah, kjer bo dopoldne lahko snežilo vse do dna dolin. V spodnji nižini in ob morju bo zapihala zmerna burja. Po vsej verjetnosti bo jasno vreme. V visokogorju bo pihal okrepljen severovzhodni ^yeter. Dokaj hladno vreme bo. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo večinoma sončno in precej hladno. Pihal bo okrepljen severovzhodnik, na Primorskem zmerna do močna burja. DOPIS IZ PARIZA - Fotografska razstava Strahovi nad mestom Peurs sur la ville (strah nad mestom) je fotografska razstava ki je v teku vse do 17. aprila v Numizmatičnem muzeju. Postavitev je razdeljena na tri tematske sklope: stare fotografije mesta arhiva Paris Match (Osvoboditev, Vojna v Alžiriji, maj '68, nemiri leta 2005), »Paris Street View« (pogled na pariške ulice) Michaela Wolf in »Guerre ici« (vojna tukaj) Patricka Chauval. Stare arhivske fotografije Nekoč je bila vojna. Nekoč. Toda ta nekoč ni niti tako daleč, saj se še lahko pogovorimo z ljudmi, ki so to doživeli. Po vojnih grozotah so ljudje rekli nikoli več! Toda kaj kmalu so prišle druge vojne, v svetu in Franciji. V Heksagonu je med najbolj bolečimi spomini vojna v Alžiriji. Konec petdesetih je Alžirija zahtevala avtonomijo, toda le-ta je bila za Francijo pomembna kolonija in prišlo je do nemirov ter grozot, ki jih je Elizej dolgo zanikal. Leta 1999 je francoska vlada priznala, da je šlo za vojno. Določene stvari pač raje potisnemo v pozabo ali zanemarimo. Tako je država potisnila v periferije-geto priseljence iz bivših kolonij, ki jih je v petdesetih in šestdesetih letih uporabila kot poceni delovno silo. Zaradi brezposelnosti in diskriminacije so leta 2005 počili nemiri: gorelo je v okolici Pariza in drugih večjih mest. Takrat je vlada obljubila ukrepe, ki pa so ostali le beseda; danes tu pa tam še gori, le da se zanje mediji ne zanimajo več. Res, sploh ni tako daleč, ko je v Parizu gorelo. »Paris Street View«, Pogled na pariške ulice Michael Wolf je uporabil posnetke številnih video kamer po mestu, ki nas snemajo vsak dan. Wolf je zaslovel kot fotograf mest, toda ne najlepših in znamenitih točk, ampak vsakdanjega, nepomembnega. Fotograf outsider, ki v vsakdanu išče posebno: fotografije ljudi v me-troju, v trgovinah, na križišču... Te fotografije opozarjajo, da nas »nekdo« stalno opazuje in ta nevidna kontrola vzbuja www.primorski.eu1 Tank pred Slavolokom zmage spominja Francijo na 2. svetovno vojno (desno), leta 2005 pa so državo pretresli hudi upori zapostavljenih priseljencev (spodaj) strah. Nekateri ji nasprotujejo, češ da gre za kontrolo in kršitev intimnosti, drugi zagovarjajo, češ da gre za varnost. Torej? Na fotografijah zasledimo par, ki se poljublja, toda tudi pretep in rop. Dilema ostaja. »Guerre ici«, Vojna! Tank pred Arch de Triomphe, napad na stolpnico Montparnasse... To je delo Patricka Chauvala, fotograf in vojni reporter; nekateri menijo, da je Chau-val pravi zadnji vojni reporter, saj je sledil vsem glavnim konfliktom 20 stoletja (Vietnam, Kaombodža, Libanon, Salvador, Afganistan, Čečenija, Izrael, Palestina...) Kot je sam izjavil: «ne gre za službo, gre za življenjsko izbiro». Njegove fotografije so mednarodno znane; glede svojega dela je napisal tudi dve knjigi. Pred letom je Patrick izbral še drugo izrazno sredstvo: fotomontažo. Zakaj? Kot je sam pojasnil, « da bi pokazal, da te vojne, niso tako oddaljene kot bi si lahko mislili. Mir je izredno nestabilen; tu ne gre za politiko strahu, ampak za za-vedanje». O tem nas uči tudi zgodovina. Jana Radovič BUDIMPEŠTA Elvis Presley bo dobil svoj trg BUDIMPEŠTA - V Budimpešti bodo enega od trgov poimenovali po ameriški glasbeni ikoni Elvisu Presleyju. Presley bo v zahvalo, ker je leta 1956 podprl protikomunistične demonstracije na Madžarskem, postal tudi častni meščan Budimpešte. "Razlogi, da na tak način počastimo Elvisa, niso čustvene, ampak politične narave," je v sredo poudaril župan Istvan Tarlos. Legendarni pevec je 6. januarja 1957 nastopil v ameriški televizijski oddaji "The Ed Sullivan Show", kjer je zapel pesem "Peace in the Valley". Posvetil jo je kratkotrajnemu uporu na Madžarskem, ki so ga dva meseca pred tem zadušili sovjetski tanki. Na Presleyjevo prošnjo je Ed Sullivan v oddaji tudi zaprosil gledalce, naj donirajo sredstva za Madžarsko. Kot je dejal Tarlos, je bilo leta 1957 zbranih 26 milijonov švicarskih frankov. Ob tem je pripomnil, da sam ne premore niti ene zgoščenke z Elvisovo glasbo. Prebivalci madžarske prestolnice se morajo sedaj preko internet-nega glasovanja odločiti, kateri od trgov bo nosil pevčevo ime. Izbirajo lahko med 12 trgi. Ameriška mladina manj spolno dejavna WASHINGTON - Anketa Nacionalne kampanje za preprečevanje najstniške in nezaželene nosečnosti kaže, da v ZDA 29 odstotkov deklet in 27 odstotkov fantov, starih med 15 do 24 let, še ni imelo spolnih odnosov. Zadnja podobna anketa iz leta 2002 je za oba spola ugotovila 22-od-stotno abstinenco. Programski direktor omenjene kampanje Bill Albert meni, da anketa jasno kaže, da splošno razširjeno mnenje, da je vsa ameriška mladina spolno aktivna, ne velja. Eni imajo spolne odnose, drugi jih nimajo, tretji pa seveda tudi lažejo v anketi. / DNEVNE NOVICE Nedelja, 6. marca 2011 27 LIBIJA - V spopadih na vzhodu države veliko mrtvih Gadafijeve sile napadjo upornike, naftni dolarji režimu pa še pritekajo Nacionalni svet, ki so ga oblikovali libijski uporniki, se je včeraj razglasil za edinega predstavnika države TRIPOLI - Sile, zveste libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, so včeraj na vzhodu Libije nadaljevale napade na mesta, kjer so po začetku upora 15. februarja prevzeli nadzor uporniki. O silovitih spopadih so poročali iz Zavije, 40 kilometrov vzhodno od Tripolija, kjer naj bi po poročanju Al Džazire Gadafijeve sile predrle obrambo upornikov. Gadafijeve sile so sicer že v petek poročale, da so zavzele Zavijo, kjer je pomembna naftna rafinerija, uporniki pa so to zanikali. Včeraj zjutraj naj bi vladne sile ob silovitem topniškem obstreljevanju uspele priti v to mesto z 200.000 prebivalci, uporniki pa naj bi se utrdili v notranjosti mesta. Zavzetje mesta bi bilo sicer pomembna zmaga za Gadafijeve sile v okviru prizadevanj za obrambo Tripolija. Kot so še poročali, so mesto včeraj dopoldne obkolile Gadafijeve sile, po poročanju Al Džazire pa se mu je bližalo še 35 tankov. Priče pa so zagotovile, da je mesto še vedno v rokah upornikov. V včerajšnjem jutranjem napadu naj bi po istem viru umrlo sedem ljudi, več kot deset pa je bilo ranjenih. V petkovih spopadih za Za-vijo je bilo po bolnišničnih podatkih ubitih najmanj 17 ljudi, 150 pa ranjenih. Po nekaterih virih pa naj bi bilo mrtvih preko dvesto. Nejasne razmere so tudi v strateškem naftnem pristanišču Ras Lanuf, ki je kakih sto kilometrov oddaljen od Sirte, rojstnega mesta Gadafija. Po nekaterih trditvah naj bi mesto uporniki v petek zavzeli, a so vladne sile to še isti dan zanikale. V petkovih spopadih je bilo po včerajšnjih bolnišničnih podatkih do deset mrtvih, ranjenih pa več kot 20 ljudi. Gadafiju zveste sile pa so včeraj tudi napadle mesto Misurata vzhodno od Tripolija. Blizu Bengazija, glavnega oporišča upornikov in drugem največjem mestu v državi, je bilo v dveh petkovih eksplozijah v vojaškem skladišču orožja po zadnjih podatkih ubitih najmanj 27 ljudi, 20 pa ranjenih. Vzrok eksplozij še ni znan, priče pa naj bi zavrnile možnost letalskega obstreljevanja. V Tripoliju naj bi bilo po petkovih protestih, ki jih je policija razgnala s solzivcem, včeraj mirno, a so novi protesti že napovedani . Včeraj se je na skrivnem kraju prvič na uradnem sestanku sestal nacionalni svet upornikov, ki ga vodi bivši pravosodni minister Mustafa Abdel Džalil. Nacionalni svet se je razglasil za edinega predstavnika države. To je po prvem uradnem sestanku sveta, ustanovljenem 27. februarja, na novinarski konferenci povedal predsednik sveta, bivši pravosodni minister Mu- Iz Catanije pa je včeraj proti Bengaziju odplula patruljna ladja Libra Navy s humanitarno pomočjo v obliki hrane, zdravil, medicinske opreme, filtrov za pitno vodo in električnih generatorjev ansa stafa Abdel Džalil. Svet je pooblastil svojega člana Omarja al Haririja za "vojaške zadeve", Alija Abdelaziza al Isauija pa za zunanje zadeve. Slednji ima nalogo, da vzpostavi stike s tujino, da bi dosegel mednarodno priznanje sveta, je še povedal Dža-lil po sestanku v Bengaziju. Kljub sankcijam zahodnih držav pa režim libijskega voditelja Moamerja Ga-dafija kljub sankcijam še vedno prejema več milijonov ameriških dolarjev prihodkov od izvoza nafte, v včerajšnji izdaji piše britanski časnik Financial Times. Plačila za nafto se namreč stekajo v libijsko centralno banko in posledično pod neposredni nadzor Gadafija. Zadnji teden februarja, ko so se pričeli spopadi med uporniki in Gadafijevimi silami, je Libija po poročanju Financial Timesa izvozila okoli 570.000 sodčkov nafte na dan, v tem tednu pa okoli 400.000. Skupna vrednost te nafte je po trenutnih cenah okoli 770 milijonov ameriških dolarjev (550 milijonov evrov). Libija je četrti največji izvoznik nafte v Afriki. Preden so v državi izbruhnili nemiri, je libijska nafta predstavljala okoli 2,3 odstotka svetovnih zalog nafte. Libijski izvoz se je v zadnjem času sicer upočasnil, saj številne družbe zaradi groženj ugledu ne želijo več trgovati s Tripolijem, a kitajske in indijske družbe še vedno kupujejo nafto v Libiji. V zadnjih dneh naj bi libijsko nafto kupila tudi avstrijska OMV, piše Financial Times. (STA) SPLETNA ANKETA PD V Libiji vbujajo največ skrbi žrtve nasilja Dogajanja v Libiji skrbijo vso svetovno javnost, največ skrbi pa vzbujajo žrtve nasilja. To vsaj sodeč po anketi spletnega Primorskega dnevnika, kjer večino sodelujočih (60 odst.) ob hudi krizi v tej državi najbolj vznemirjajo žrtve nasilja. 15. odst. sodelujočih v anketi vznemirja rast cene bencina in drugih naftnih derivatov, enak odstotek anketirancev pa se boji, da bodo dogajanja v Libiji tako ali drugače pomenila nevarnost širjenja fondamental-izma v severni Afriki. Le deset odstotkov sodelujočih v anketi se boji morebitnega navala beguncev na italijanske obale. To očitno v tem trenutku bolj vznemirja italijansko vladajočo politično koalicijo, začenši s Severno ligo. Kaj vas najbolj vznemirja ob krizi v Libiji? 10 %^24 - Naval beguncev na naše obale 37 - Rast cene bencina 38 - Nevarnost širitve fundamentalizma v severni Afriki 15 % 15 % 60 % 139 - Človeške žrtve nasilja jEn^zF* t ■www.primorski.eu Na Hrvaškem novi protivladni protesti ZAGREB - V več mestih na Hrvaškem so včeraj znova pripravili pro-tivladne proteste, na katerih pa je bila različna udeležba. Tako se je v Va-raždinu zbralo okoli tisoč protestni-kov, v Zadru okoli sto, v Virovitici in Slavonskem Brodu pa nekaj deset. V Varaždinu so se po poročanju hrvaške televizije zbrali protestniki iz vseh slojev družbe - delavci, brezposelni in mladi. V drugih mestih so se na protestih večinoma zbrali mladi, ki so protestirali proti vladni politiki. V Zagrebu, kjer se je v petek zvečer na protestih na poziv prek Faceboo-ka po navedbah Hine zbralo med pet in sedem tisoč protestnikov, je policija prijela sedem demonstrantov, pet zaradi kršenja javnega reda in mi-ru.Protestniki so med večurnim sprehodom protestirali pred sedežem vladne HDZ, hrvaške televizije HRT ter Hrvaškega sklada za privatizacijo in poslopja, v katerem živi podpredsednik sabora Vladimir Šeks. Do sedeža vlade jim znova ni uspelo priti, saj so tam že leta prepovedana zborovanja in jim je dostop preprečila policija. Skupina protestnikov je napadla avtomobil, v katerem je bil tiskovni predstavnik vlade Mladen Pavic. Pri tem je en protestnik na Pavica pljunil. Hrvaški predsednik Ivo Josipovic je včeraj napad na Pavica obsodil in poudaril, da morajo protesti potekati demokratično in dostojanstveno. Novi protivladni protesti v Zagrebu so napovedani za danes. Za nagrado evropski muzej leta nominiranih 34 muzejev BREMEN - Za nagrado evropski muzej leta, ki jo podeljuje Evropski muzejski forum (EMF), je letos no-miniranih 34 evropskih muzejev iz 15 držav. Nagrado bodo podelili 21. maja v Nemškem centru za emigracijo v pristaniškem mestu Bremerhaven, kjer bo od 18. do 21. maja potekala tudi skupščina EMF. Nemški center za emigracijo bo podelitev nagrade za evropski muzej leta gostil štiri leta zatem, ko je ta prestižni naziv leta 2007 prejel tudi sam. Evropski muzejski forum, ki deluje pod okriljem Sveta Evrope, nagrado podeljuje že 34 let, z njo pa želi pripomoči k dvigu kakovosti evropskih muzejev, so sporočili iz Nemškega centra za emigracijo. Zmagovalec poleg naziva evropski muzej leta za eno leto postane tudi lastnik in varuh znamenite skulptu-re Jajce britanskega umetnika Hen-ryja Moora. Poleg nagrade za muzej leta bodo podelili še nagrado "Kenneth Hudson", nagrado Silletto ter nekaj posebnih pohval. ITALIJA - Sporočilo njegovih odvetnikov Predsednik vlade Berlusconi napoveduje navzočnost na vseh sodnih obravnavah RIM - Silvio Berlusconi bo navzoč na vseh sodnih obravnavah, na katerih je obtožen davčnih utaj, izsiljevanja in vpletenosti v prostitucijo z mladoletnicami. To sporočajo njegovi odvetniki, pod pogojem, da bodo vsi procesi na sporedu ob ponedeljkih, ko predsednik vlade navadno nima institucionalnih dolžnosti. Berlusconi, ki je včeraj spet glasno očital milanskim tožilcem, da so v službi levice, hoče javnosti dokazati, da ga ni strah sodnikov in sodišč, po drugi strani pa napoveduje »epohalno reformo« pravosodja, katere zametke naj bi že na četrtkovi seji odobril ministrski svet. Opozicija pravi, da bo to reforma »ad perso-nam«, to se pravi izrecno v korist predsednika vlade, pravosodni minister Angelino Alfano pa to zanika in pojasnjuje, da bo ta reforma koristna za vse. Berlusconijevi advokati so prepričani, da bo njegova prisotnost na Silvio Berlusconi ansa procesih utrdila njegov politični in tudi volilni položaj, ki trenutno ni rožnat. Vse javnomnenjske ankete pravijo, da ministrski predsednik trenutno ne uživa podpore večine Italijank in Italijanov. Zato je treba spre- meniti ta negativni trend z navzočnostjo na procesih in s sodelovanjem v prvi osebi v bližnji kampanji za občinske in pokrajinske volitve. Berlusconi si bo v Milanu prizadeval za ponovno izvolitev sedanje županje Letizie Moratti, ki je sodeč po zadnjih anketah favoritinja za zmago. Ljudstvo svobode računa na zmago že v prvem krogu 15. maja, ta cilj pa bo težko dosegljiv, saj bo županskih kandidatov najbrž precej. Predvolilno vzdušje v Milanu je včeraj pretresla sodna preiskava, v kateri je vpleten sin županje Gabriele Mo-ratti, ki mu tožilstvo očita hude urbanistične nepravilnosti pri gradnji svoje razkošne vile. Ministrski predsednik in njegova stranka upata, da bo desna sredina »izbojevala« Nea-pelj, medtem ko je v Turinu pred zahtevno nalogo, saj nekatere predvolilne ankete napovedujejo zmago županskega kandidata leve sredine Piera Fassina. SLOVENIJA - Virant za Dnevnikov Objektiv »Janša bi moral iz politike, če je zmontiral dokument« LJUBLJANA - Predsednik Zbora za republiko in nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant je v pogovoru za Dnevnikov objektiv napovedal prepričljivo zmago SDS na prihodnjih volitvah. Glede arhivov pa pravi, da bi moral predsednik SDS Janez Janša oditi iz politike, če bi se dokazalo, da je zmontiral dokument, ki naj bi obremenil predsednika republike. Virant opozarja, da noben dokument, s katerim je SDS predsednika države Danila Turka obtožila laganja, ni bil ponarejen, "samo zloženi so bili skupaj na nekorekten način". Kot pravi, Janši ne bi pripisal, da je namerno sestavil dokumente na manipulativen način. "Kolikor ga poznam, kaj takega ne bi bilo v skladu z njegovo naravo in inteligenco," je dejal. Vendar je bila napaka storjena in v vsakem primeru je priznanje napake in opravičilo na mestu, meni Virant. "Tudi kakšno dodatno pojasnilo ne bi bilo odveč," je ocenil. Če pa bi se dokazalo, da je Janša ali kateri koli drug politik ponaredil ali zmontiral nek dokument, bi bila po Virantovih be- sedah "nedvomno edina logična konse-kvenca odhod iz politike". Zelo verjetno bodo imeli zadnji dogodki odmev v javnem mnenju in verjetno bo SDS izgubila del podpore, pravi. "S tega zornega kota se mi zdi to, kar se je zgodilo, politična napaka SDS," ocenjuje. Opozarja, da Janša v zadnjih mesecih skupaj s strokovnim svetom, v katerem sodeluje tudi sam, intenzivno pripravlja alternativni program in ta projekt teče zelo dobro, je dejal Virant. "Ni mi jasno, zakaj ne bi stranka pozornosti javnosti usmerila v uspešen in za ljudi pomemben del svojih aktivnosti, namesto da jo usmerja na tisto področje, kjer ponavadi izgublja," meni. SDS bo po njegovem mnenju ravnala najpametneje, če bo javni fokus usmerila na svojo oceno stanja v državi in svoj alternativni program. Če bo SDS do volitev ravnala pametno in pokazala tisto, v čemer je močna, torej svoj alternativni program, lahko krepko zmaga oziroma dobi 33 do 38 odstotkov glasov, pravi. 'V takšnem primeru ji do sestave vlade ne bi veliko manjkalo, morda le sedeži SLS," je dejal. (STA) SOLEICG, noš d o mati- instalater fotonapetostnih modulov noivtšje kakovosti, tako imenovanih "KM ZERO". To so moduli zadnje generacije z najvišjim energijskim ¡¿plenom in z zagotovljenim dolgolrojninn in donosnim delovanjem. Strokovno projektiranje napeljave je pooblaščeno našim slovenska govorečim konzulentom, hitra in visoko profesionalno inštalacija; zagotovljeno p a-proda j no asistenca za celotno trajnosi napeljave; 25.letna garancijo. >) OD PROIZVAJALCA DO POTROŠNIKA ... to smo mi! SOLEICO, SfMBOL VRHUNSKE KAKOVOSTI OObišci nas na www.soleico.com 7 OZNAKO Izdelana v lírf^y fr. ^nr^CíínrriCSMrtti, UpfflwíWiu podrid S1*«» ^ SOUICO je himfcmr Z proizvod cm 1 usluge se jod>o r.-nc.ai kjlcmetro* stran «t r-Ebe Tirner*. y San. Darieta del Pnji 1UO1 tkfe pVjdptp rujdi iBfcftltviftOfflfcO.I&iC 1 prtM irtoten Kfvc. «J prafethrartado izpetpve tMotictskih postopkov n id^-ijs tM^t j n h ukrepi* osJabf-p, la p naiespeoOizirano osebje izpele ntcis^Ao itiv nailiq4ctn insu Nucfrnorudi po-pi«k*io asistenco zaidbUodobo (Je*jwwia hkMMDMga v&rto v t^ineiu potntte se S*OeUfl lohko fcotfortoi OtrfrtC 'Jo "O i V» K)» im« upciieiiinjv 'jelene et&frične energij SCUdOO pdogo fctionapetoslne modula tafco imenovane Km zeraf To enostavne panter. da kdof kup kHwotltuini sistem pn nas i^na ¡ornstro. da m se panoii nodt pr >k, v Fuihnft Proizvedeni so v obftflj Enag/ 5/sfem Spo, v Cupocto di Di^iano.itip fltldi najbe^ Okrniti) ¿frMfflO K) rtflpi&tefc taBiflhjlifi fehnokgtt in M I nfxMmQn, v^stot) KJvvjtiiiirn pffljKodntm pfofeom kit rfbjn^j ponudi* rofiiiidjoefth lehnoktitah reihev sam se ETisegelEtjo tf dt2u|e preto scnca. kc;H p-c r-a a h Lporcb^a bstMoe^riinoenefigiici lopezanos ngfcolfiarekjamo & ptri. % Mftjrvn pidj^iVim cH|hgh » tiortOin ?fflakfciMir>em fftrta skup™ ¡e v de^fi. ki i>wlago rui 1". "od pftHn,<]pfca do potroSnloa" Modul se ■* celoti izdelan v skbdu i najH^im kotiMEHm slandtvd v naieri obroHj v Car parco m od Mm se preneseta na Eirete naiih domoimov. Nobeno druga podjetje v defeli ne uf»üfcJ¡ú «90 natm it) pomeri «rin^o kokímír ySKgo in ftCftOJKli* prihfQrtek k) tw roM Idscn v dd[l«n obdcbfJ, £ mwera lebnolo^ «ka. dg njgctntp kupcu dsJjjPan-fl f\ tlcfkEíKj dek.-iíHfE' Vsaloda nos kiitjo ohffe v cbralu in ss sem pte^^a o natem praizvapinernposioplouinnaSa naprEdTodehnctegio. Xgkd b< gp.irii Ufffdno^S in kvrffttio vcw^q ponoji? PiKfqpínfl iiüiyíirto rtOi OMijíl. M kíUeíO^ú ¡ohfa>»(m OdgítfflOmí 5 pflrtcp brt-iOSJ. St W uhofjome PrcjKiprr^ 7TSL«j;«jjtj;r, ^.Iro patgk^&e iok^iapebsloe tíclh? v'süljü celico [nodulo ¡e ie v jodefru p^sebei preve^av] s sonirim siTuJaVH^eni. ki polndi kakavostn siQTdard Na koncu praizvodw Imie, dru? smfcnofjMTrd ceto/W¡nkjoninega izjWka Scnmíflrtt ÍMjgMfiCJ in StprtOSl fi «Vitn H pflnOj pfiffiflen M Ho Jdfl lohfco ^^)0Sííw)mt■ some poli»«« 101300« iZtwdre rnoh bor pomeni, do t» s«tem proizvedef raí er>e v lgí.j s^ega ¿rw1|efip ^ki^t celice obrarü|e ekolo^loo 'a'iprsVo stetlo. ki ne vsebuj srncaoliJekssíninKjdebelno nappanj A rnm. loku^ dep odlpct-Bfi tirfi proti loi? Panoj so izdelani v süadu s siiDgin Hd^i iDfltfChHÜFiKl k(*j&rt»ti na víatom kíKdhj (KOÍMflTi^ {XW«ÍJ HMlufc S) CSrtAíiWi RAÍ 1Q fi í^ekMW ptiwon (ííocHilími íffldn. ki «wectí pTMku« o íasüwnain ^dne-,^ pfcdwklwnüsh. certikirom » Xkí •íí IL h tlí li^ to so preizkusov. Lj sunuhr^o de(ciwian|e v etelrerntí pogoji n Ql EMÍ1730-Í. Ij lestiraio Etekrtifw wnosf Cerfficiranie- ni le simbol prilepi na pemet ampak p dokumerA katerega pc»¿ rAre^trmi Digan ¡n biti «JdOrt íijupq Í paftof TfciedíKMMvKiftOSl 14 íMttíMírtie kúkíri«fi UWkíl «0 IfíSÍV 5 Vím¡ rt Hftrtogin dr^eimi ywmi b moraí ta kvpec. pri utin podría. tjaler«mj bo zaupcl s® rtafcjp 4j«u fc.mI Se neparnem nafbc^i naloap Sama h'furVHHf |e p'iSuno j'it rrslotf-s^ev loticwttailoe. |e po I sam proizvqdec m inítridier tosmomi1 MqSKr, do » spodbjdni (kivwni gtJTípi. tokü irtitAJvírtígfl Enor^iflr íü Kfldrt^ vgüdrti? Pícijiíifcrt foto íleldriínü s pomoip ioKMflütó predstawlia ie wdnci dober posel íes, da se je r letom HH1 znilala pot-/redTost v denerp, b pG iE. za doba 20 let gamita íTronki. keríera seodloil da na svap sdeho pasküi bkjvdtoíne modjle QSo.a pa raekckc na^tija vi«fri6SJrtaftíoísl5rthr» Pod bipCudc^.-dciS?JíKfcj{*i¡ iÁrttp¡«CíMlsJ»tü¡í>rt{ mciOLíOfíptíi kút&t Sí fKijdO WPoíi ¡O ICk- ioo*(iti*nj wlenri somcpTOifrOprtO ttcklriíre enefjp lehnoto^p se p le fcJta razviia át se p cena üctoMohoike bistveno znilaia. toloo, da Indi míia lanía Gii í. se vedno zagoMV(a vare^ gespodarst doocs, za wakogc, tí se i-m¡ odbü HfeioHftIloupdT Vsr Píh^mai. fTojhno.síKlnio po4íf)0. Obrtniki, kmctipki OtíOíli Posebna pQvpuJtvgnfl imomo w 50fiirai\e etetnrta t predsta^^i pogto^e zese tem v mi se vtífe otqSowe Kako bi odgwwil nekor™, Já nenotjpno ^edo uflfldnwüm ItWiAt, k¡ ph wH C.S.I.? Slfrífte tflfco pfípníoio luí :'tfi|ixil hvcüo iíwd&vdnim utretom. ki ;h nydi O 56-. ¡C düruJünH 5tcpnfl PüftíM^üfcevtkflpi f>g¡irtS(a v gwopn l(ez QfiWw nameWerihlatiüvcitiaiírihsistenrOh'dü konca lela ÍÚtCí Ohc-ti se -pa navadi rodip c newerihosti. Piedbgam vsakemur, ki bi rod peni unit na svop streho fokwritafea, □ ruma tasnih pojnrev, nai poUüe na5e swtmalce Rocié rtHifr bedo tQüMíiiii írt)tfi¡ poífit »Wjyíno uyoífrtosii Kfl¡ pMUrti librad IdtúvnllaikD dnrHji, vkjlkj 2011? Pomeni upati da ohslaa mainos] ^e*a btez onesnalevaaa. zaiettiiíe na kBtnemdomir 1 Saleko 5rl - V\q Tren^TriesI^ 10? S-OgrWe de\ Frtuh |U&] T. 043?.955110 ■ f. 0^3-2 955422 infoíísüleico íom p l z nam¡ sodelujejo kvalifldrort ko^ulenti. ki živijo v tvojem <*«*» Midi Ü. 3«-'i.3.061 In imsni « » ""