LETO ZEL, STEV. 3
LJUBLJENA, NEDELJ". 5. JANUARJA 1958
CENA 10 DIN
ixdaju ta tiska Časopisno podrtje Slorenskl poroierale«. — Direktor*
ftuai Janhuha. Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. — UredniStroi Ljubljana. Tomsirevs* allea St. t in 3. telefon 23-522 do 23-526. — Uprava* Liutjljana. Tomšičeva ulica l/Ut telefoo 23-522 do 23.526. — Oglaini oadelek Ljirifljana. Titova cesta 7, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, ra zunanje 2I-&S2. -• Poštni predal št 29. — Žiro račun pri Komunalni banki Ljubljana it. 60-rwB-5-Z-367. — Mesečna naročnina 230 din
Razprava o smernicah petletnega gospodarskega razvoja naše repu blike se le začela v gospodarskih odborih Ljudske skupščine LRS
■	.	j
LJUBLJANA, 4. Jan. Na današnji skup n j seji obeh gospo-	blagovni izvoz v tujino povroreč-
darskih odborov ljudske skupščj ne LRS so začeli razpravljati o	no vsako leto za okoli 11.5%.
družbenem načrtu gospodarskega razvoja LRS za razdobje od	Po .predloženem družbenem
195".—1961. leta- Načelno obrazložitev predloženega načrta je	načrtu z.a gospodarski razvoj na-
podal podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije tov. Viktor	še republike v naslednjih petih
Avbelj.	letih,	lahko	dosežemo	porast
narodnega dohodka vsa,ko leto — družbenega br.utt0 proizvoda in za okolj 8%. ali povprečno na leto na enega prebivalca na okoli 6.7'». Najveej; porast družbenega brutto dohodka bi bil dosežen v kmetijstvu in sicer za
V svojem Izvajanju je tovariš Avbelj poudaril nekatere bistvene značilnost,- gospodarskega razvoja Slovenije v naslednjih petih letih. Uvodoma je dejal, da smo že v zadnjih letih začeli vsklajevatl poglavitne ekonomske politične naloge, kj jih še vedno rešujemo. Predvsem je še dokaj močna vrzel med kmetijsko i.n ostalo proizvodnjo. Razen tega zaostajata energetska proizvodnja in proizvodnja reprodukcijskega materiala ter tudi dejavnost prometa in pa večanje družbenega standarda. Prav slednje je predstavljalo v Sloveniji pereče vprašanje, ker je nezadostni življenjski standard oviral hitrejši porast proizvodnosti ;,n proizvodnje.
Te probleme je moč urediti
tako, da jih skozi določeno razdobje sistematično rešujemo. Glede na to zahtevo in pa na zvezni družbeni načrt, bomo morali v prihodnjih letih predvsem opraviti naslednje; zagotoviti moramo stalen porast družbene proizvodnje in družbenega dohodka povprečno letno za okoli 8%; doseči letno povečanje proizvodnosti dela v celotnem gospodarstvu za okoli 7%; doseči letno povečanje osebne potrošnje 6 do.7%, oziroma na enega prebivalca 4 do 5%; skladno s smernicami zveznega petletnega perspektivnega načrta naj bi spremembe v delitvi narodnega dohodka vplivale tudi v Sloveniji na počasnejše naraščanje investicij od narodnega dohodka; in končno povečati
POLJSKA
Volilne priprave
»Novi Sonc« prvi poskusni samoupravni okraj na Foijskem
Varšava 4. jan. (Tanjug). V okviru politične kampanje pred volitvami za nove ljudske odbore na Poljskem je bil nocoj v Varšavi plenarni sestanek poljskega odbora fronte narodne enotnosti, ki so se ga udeležili zastopniki vseh političnih organizacij Poljske; Prvi sekretar CK poljske združene delav^ ske partije WIad!slaw Gomulka, predsednik vlade in član politbiroja PZDP Juzef Cyrankiewitz in drugi člani politbiroja, zastopniki družbenih organizacij, vojvodskih in okrajnih odborov fronte narodne enotnosti in raznih krajev države in drugi.
Predsednik odbora fronte in član politbiroja CK Aleksandar Zatvadski je podal poročilo o političnem in gospodarskem položaju v državi in najvažnejših nalogah pred volitvami, nato pa je odbor poslal poljskemu narodu volilni razglas, v katerem ga poziva, naj glasuje za kandidate na listi fronte narodne enotnosti. Na dnevnem redu plenarnega sestanka je tudi izvolitev novega odbora fronte narodne enotnosti za vso Poljsko.
Zawadski je v svojem referatu povedal, da imajo poljski delavski sveti v gospodarstvu 75.000 članov, od teh je 45.000 neposrednih proizvajalcev. Opozoril je na napovedane spremembe v gospodarskem sistemu, katerih namen bo nadaljnja osamosvojitev socialističnih podjetij in povečanje njihove družbene odgovornosti in udeležbe, pri čimer bodo imeli glavno vlogo delavski sveti.
Govoreč o odnosih Poljske z ostalimi socialističnimi in drugimi državami na svetu, je Za-vvadski dejal, da je mednarodni
Foto: Vlast ja
PETROLEJSKI VRELCI V SAHARI
okraju Niovemu Sonču, turistično kmetijskemu področju južno od Krakova, položaj »prvega poskusnega samoupravnega okraja na Poljskem«. Ljudski odbor tega okraja, ki je po tem znan že v vsej država, je pred dvema mesecoma predlagal, da bi mu v okviru poskusa dali najširša samoupravna pooblastila za razvoj njegovega ikmajia, pp; čemer zahteva na primer popolnoma proste roke pri ustvarjanju denarnih STedstev im razpolaganju z njimi, udeležbo okrajnega odbora pri delitvi presežka proizvodov — sploh spremeni-tev okraja v samostojni gospodarski organizem, ki bo temeljil na gospodarskem računu.
Prvi naftovod odprt
Uradno so sporočili, da bodo po tej poti prevažali iz Sahare letno
takih milijon ton nafte za Francijo
Pariz, 4. Jan. (Tanjug). Petrolejske vrelce v Sahari so vseh francoskih petrolejsk začeli izkoriščati danes, ko so odprli prvi naftovod od vrelca družb, včeraj pa so vpisali n: Mesaud do železniškega središča Tugurt na jugu Alžirije. Ker no milijard frankov javne; so razširili železniško progo, bodo prve pošiljke saharske nafte posojila, ki je namenjen d prispele že jutri v sredozemsko pristanišče Filippeville.	žavnim in zasebnim družba
Pred odločitvami v Bell blšl
Higginsova je prišla do tega sklepa na temelju zanesljivih informacij, da bo Eisenhower v odgovoru na Bulganinovo pismo pustil določene možnosti za morebitne razgovore na najvišji ravni, če bo SZ pokazala »razumevanje« v stikih na nižji ravni po diplomatskih kanalih. Čeprav Higginsova ne tolmači tega kot znamenje, da bi utegnilo priti do sestanka kmalu ali celo letos, vendarle meni, da gre za določeno spremembo stališča v primerjavi z ameriškim stališčem pred pariškim sestankom NATO in med tem sestankom.
Takrat so ameriški delegati — piše Higginsova — posvečali malo pozornosti razorožitvi in niso računali na sestanek zunanjih ministrov. Ko pa je zmagalo nasprotno mnenje,
LAOS BO OSTAL NEVTRALEN
Sajgon, 4. jan. (AFP). Predsednik laoške vlade Suvana •Fuma je izjavil na tiskovni konferenci v Sajgonu, da sporazumi, s katerimi je bila s pritegnitvijo funkcionarjev in bojevnikov Patet Laosa pred kratkim vzpostavljena politična ■in teritorialna enotnost Laosa, ne bodo v ničemer vplivali na spremembo notranje in zunanje politike laoške vlade. Govoreč o cilju svojega enomesečnega potovanja v Pariz, Washington, Ottawo in London, je dejal, da se bo potrudil, da bo pomiril morebitno bojazen in dvome glede namer laoške vlade.
Odgovarjajoč na neko vprašanje, je Suvana Puma dejal, da tako dolgo, dokler ne bo ogrožena varnost Laosa, skladno s sporazumi z LR Kitajsko in Severnim Vietnamom na ozemlju Laosa ne bo zgrajeno niti eno tuje oporišče. Laos, ki leži sredi dveh ideoloških svetov, želi ostati nevtralen in ne namerava pristopiti k nobene-
mu bloku in niti eni vojaški zvezi, je končal Suvana Fuma.
»Les lempes modemes« zaplenjeni
Pariš, 4. jan. (Tanjug). Eden izmed najbolj uglednih francoskih kulturno političnih časopisov »Les tompes modernes«, ki ga iizdaja književnik Jean Paul Sartre, je bdi danes zaplenjen po sklepu pariške prefekture, ker je objavil reportaže in članke o razmerah v Alžiru.
pc uen Poljske čedalje večji in da čedalje tesneje sodeluje s socialističnimi državami. Dotaknil se je tudi odnošajev z Jugoslavijo in dejal, da se vsestransko razvijajo medsebojne prijateljske vezi in sodelovanje.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je predsednik poljske vlade Juzef Cy.ramkieivicz izjavil;
da je na Poljskem okraj postal družbeni organizem, ki mora v nadaljnji reformi ljudskih odborov postati kolikor mogoče sa-Oasstolna enota s šinoko pristojnostjo. To izjavo je dal glede na svod predlog, da h; priznali
Zasedanje bolgarskega narodnega sobranja
Sofija, 4. jan. (Tanjug). Prvo izredno zasedanje bolgarskega narodnega sobranja, čigar poslanci so bili izvoljeni na splošnih volitvah 22. decembra, bo
13.	januarja. Pričakujejo, da bo-dd na tem zasedanju izvoljeni novi prezidij in dirugi organi narodnega sobranja. Po ustavi mora sedanja vlada odstopiti, na prvem zasedanju novega sobranja pa bodo izvolili nove člane vlade
VREME
Stanje 4. Januarja: Področje visokega zračnega pritiska se nad srednjo Evropo postopno razkraja. vendar dovaja nad naše kraje še hladnejše zračne gmote. Atlantske frontalne motnje se gibljejo proti severni Britaniji, vendar sedaj ne bodo vplivale na srednjo Evropo.
Napoved za nedeljo: Nizka oblačnost, v višjih legah in v Primorju pretežno jasno. Na Primorskem bo še burja. Temperatur* ponoči med —10 in —5, na Primorskem okoli 2, naj višja dnevna okoli o, na Primorskem okelll 4 stopinje Celzija.
t sto. 7 SLOVENSKI PCBOCEVflLEC / fft. s — s. jaguarja ism
Ljudska skupščina LRS bo imela 205 poslancev
V Sloveniji bodo izvolili v Zvezni zbor Ljudske skupščine FLRJ namesto dosedanjih 24 poslancev 25, medtem ko bo republiška skupščina izvolila kakor doslej iz svoje srede po-ereano 10 poslancev. V Zvezni zbor proizvajalcev bodo izvolili v skupini industrije, trgovine in obrti v Sloveniji 23 oziroma E poslancev več, v kmetijski skupini pa namesto dosedanjih 4 poslancev — 2.
S tem v zvezi so v LR Sloveniji določili volilne okraje za vo-litve. V republiški zbor Ljudske skupščine LRS bGdo izvolili 129 ljudskih poslancev, 4 poslance več kakor pri zadnjih volitvah, v zbor _ proizvajalcev pa bodo v skupini industr.je, trgovine in obrti, kjer je bilo doslej 60 poslancev, izvolili 67 poslancev. Kmetijska skupina, ki jo je doslej zastopalo 13 poslancev, bo imela v novi skupščini 9 ljudskih poslancev.
Številke so se izpremenile
Kitajska trgovinska delegacija v Beogradu
Beograd, 4. jan.. Dopoldne je prispela z letalom v Beograd kitajska trgovinska delegacija z namestnikom ministra za zunanjo trgovino Lu Cu tangom aa čelu, ki bo imela razgovore c blagovni izmenjavi med Jugoslavijo in Kitajsko v letu 1958.
Na zemunskem letališču so delegacijo sprejeli namestnik predsednika komiteja za zunanjo trgovino Ivica Gretič, svetnik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Vjačeslav Mesarič in kitajski veleposlanik v Beogradu Vu Hsju Čuan z osebjem veleposlaništva.
zaradi večjega števila volivcev, kar pa se tiče zbora proizvajalcev, predvsem zaradi spremembe družbenega produkta, ki se je od zadnjih volitev spremenil v korist proizvajalcev prve skupine.
Zarad-i volitev v zvezno in republiško ljudsko skupščino so se v Sloveniji že začele prve
tehnične priprave. Začeli so urejati volilne imenike. Kot' podlaga služijo popravljeni volilni imeniki, ki so jih rabili pri zadnjih volitvah v občinske ljudske odbore- Obenem so bile izvoljene komisije za ureditev volilnih imenikov Pa tudi posebna komisija v republiškem sekretariatu za zakonodajo.
Tekoča vprašania
pred Svetom za kulturo in prosveto
LJUBLJANA, 4. januarja. Danes dopoldne je bila seja Sveta za kulturo in prosveto LRS. Nia njej so obravnavali osnutek zakona o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti ter ga z nekaterimi dopolnitvami tudi sprejeli- Bistvo tega zakonskega predloga je v .tem. d,a se vse upravne funkcije in skrb za kulturne spomenike ter naravne znamenitosti prenesejo na ljudske odbore oziroma njihove svete. Zavodi za zaščito spomenikov Sg bodo na ta način lahko bolj posvetili strokovnim zadevam konservatorstva in restavratorstva. Svet je tudi razpravljal o predlogu zvezne uredbe o delovnih odnosih in plačah umetniškega osebja. Posebej je bilo govora o tarifnih postavkah poklicnih godbenikov. Obširneje je Svet obravnaval možnosti gostovanj naših osrednjih gledališč na podeželju oziroma v krajih, kjer ni poklicnih gledaliških ustanov. Društvu knjižničarjev je Svet naročil, naj skupaj s sekretariatom za zakonodajo pripravi načrt republiškega zakona o knjižnicah.
W6€>in
Bazširjeiifs zagrebška televlzlfe
Zagreb, 4. jan. V zagrebškem televizijskem študiju, ki oddaja že nad leto dni domače eksperimentalne programe, bodo do sreda leta začele obratovati nove sodobne televizijske naprave, ki bodo omogočile, da bodo oddaje zagrebškega študija vključili v enotni jugoslovanski televizijski program. Skupni program televizijskih postaj v Beogradu. Zagrebu ;n Ljubljani bodo začeli pn izjavi predsednika programske komisije jugoslovanske televizije oddajati jeseni.
Zaradi zamenjave dosedanjih televizijskih naprav bodo oddaje zagrebške televizije ustavili za dva tedna in jih bodo nadaljevali p-onovno ob koncu meseca.
Snketa o občinskih sbodh prci^ajolssv
Zagreb, 4. jan. Institut za družbeno upravljanje v Zagrebu bo organiziral prihodnje mesece anketo o delu občinskih zborov proizvajalcev v večjem številu občin v vseh republikah. Prve izkušnje iz dela teh organov, bi so bili v občinah prvikrat izvoljeni preteklega oktobra, bodo zelo koristno služile za nadaljnje delo vseh zborov proizvajalcev v občinah.
Anketa naj bi pokazala, kakšna je struktura zborov proizvajalcev v občinah, v kakšnem obsegu prihaja v njihovi delavnosti do izraza pozitivni vpliv delavcev na reševanje problemov v občini, ali se je že in koliko se je izoblikoval poseb-
ni politični profil zborov proizvajalcev in na kakšen način je koordiniralo delo z občinskimi zbori.
Nova ladijska zveza s Perzijskim zalivom
Z ls.djo »Topusko«, ki bo 15. januarja od.plalu z Reke, bo Jugoslovanska linijska plovba odprla novo pr-ogo med Jugoslavijo ter lukami Rdečega morja in Perzijskega zaliva. Ladje, k! bodo odhajale z Reke, bodo pristajale v nekaterih lukah1 Jadrana in Rdečega morja ter pristajale v petih lukah Perzijskega zaliva — Khorramshahr, Basrah, Kuwa.it, Bahre in tn Dammam.
Novo progo bodo odprli na zahtevo zvezne zunanjetrgovinske zbornice in posameznih izvoznih podjetij, ki vzdržujejo poslovne zveze s tem delom Az.-je. Jugoslovansko blago so doslej prevažali s tujimi ladjami ali po železnici čez Sovjetsko zvezo v Perzijo. (Jugopres).
Zgrajena je naša najbolj luksuzna ladja
Split, 4. jan. Zadnja iz serije treh luksuznih potniških ladij tipa »Jugoslavija«, motorna ladia »Jedinstvo« je popolnoma dograjena in bo pojutrišnjem krenila na svojo prvo vožnjo od Splita do Šibenika, na kateri jo bodo izročili Jadranski linjski plovbi z Reke, ki je naročila gradnjo te naše najno-vejše ladje. Zgradil; s0 jo v ladjedelnici »Split« in pripada isti seriji kakor ladji »Jadran« in »Jugoslavija«. Ladja »Jedin-stvo« je še bolj udobno in sodobno urejena
V zvezi z razpravo o proračunu za leto 1958. ki je bila na dnevnem redu prejšnje seje Sveta, je predsednik Boris Kocjančič sporočil, da je izvršni svet ugodil nekaterim utemeljenim zahtevam za zvišanje proračunskih postavk-
Prof. Orthaber odpotuje v Indijo
Na povabilo indijskega inštituta, ki se bavi z zadevami gospodarskega planiranja, bo odpotoval 15. januarja v New Delhi profesor univerze v Ljubljani Albin Orthaber. Med trimesečnim bivanjem v Indiji se bo seznanil s problemi in organizacijo indijskega gospodarstva.
(Jugopres)
Medsebojni obiski naših in sovjetskih arhitektov
Beograd, 4. jan. Med razgovori zastopnikov Zveze sovjetskih arhitektov in Zveze društev arhitektov Jugoslavije v Beogradu so se dogovorili, da bo posvetovanju o stanovanjski gradnji, ki ga bo meseca junija organizirala Zveza arhitektov Jugoslavije, prisostvovalo 10 sovjetskih arhitektov. Sovjetski arhitekti bodo ob tej priliki govorili o dosedanjih uspehih stanovanjske gradnje v ZSSR ter navedli vrsto predlogov o možnostih nagle in racionalne graditve. Prav tako je bilo sklenjeno, da bo 10 jugoslovanskih arhitektov prisostvovalo kongresu Mednarodne unije arhitektov, ki bodo junija letos v Moskvi.
Poljski izvoz premoga v Za-htvdno Nemčijo. — V Varšavi so sporočili, da namerava Poljska povečati izvoz premoga v Zahodno Nemčijo in sicer s sedanjih 500.000 ton na 2,090.000 t *» letno,
Sodelovanja s Poljsko v socialni politiki
Jugoslovanska delegacija » članom zveznega izvršnega sveta Momo Markovičem na čelu je odpotovala v Varšavo zaradi podpisa' jugoslovansko - poljskega splošnega.« ‘■'nrazuma c sodelovanju n^j tročju socialne politike. Cri>- trii priliki bodo podpisali tudi konvencijo c socialnem zavarovanju.
Razgovori o teh vprašanj it. so se začeli ob koncu septembra lani v Beogradu, ko se je mudila tamkaj poljska delegacija, ki jo je vodil minister za delo in socialno skrbstvo Stanislav Zavadski. Splošni sporazum na področju socialne politike bi obsegal vzajemno izkoriščanje informacij in gradiva, izmenjavo izkušenj z neposrednimi stiki ustanov in strokovnjakov, izenačenje državljanov ene ali druge države glede socialne zaščite med stalnim bivanjem v drugi državi, zdravstveno zaščito uživalcev denarnih prejemkov, ki niso zajeti v socialnem zavarovanju Itd. Konvencija o socialnem zavarovanju bi med drugim izenačila državljane obeh držav v pravicah socialnega zavarovanja. (Jugopres)
Lanski promet podjetja »Luka i skladišta« na Reki je dosegel 3,400.000 ton tovora. Vračunan je tudi lokalni razvoz. Lanski promet tega podjetja je bil za 450.000 ton večji kakor v 1. 1956 in je bil največji v zgodoviti te luke. Največjo poštarko v tem prometu ima uvoz žita in premoga.’ Medtem ko se je celotni promet podjetja’ »Luka i skladišta« povečal lani za 15%, se je dotok tranzitnega blaga povečal za 20%. Lani je prispelo na Reko 960.000 ton tranzitnega blaga iz podonavskih držav, iz Avstrije, Madžarske, Češkoslovaške in drugih. — Na sliki:
reško pristanišče.
Kulturno sodelovanje z ZSSR
Izmenjava znanstvenih delavcev, publikacij, umetnikov in štipendistov
Jugoslovanska aoieriis
Poročilo o žrebanju NOVOLETNE LOTERIJE bi je bilo dna 4. januarja 1958 v Beogradu
Beograd, 4. jan. Po devetdnevnem bivanju v Moskvi in Leningradu se je danes vrnila v Beograd jugoslovanska kulturna delegacija, ki je v ZSSR podpisala načrt o kulturnem sodelovanju v letu 1958. V delegaciji so bili sekretar komisije za kulturne zveze z inozemstvom Ivo Frol, sekretar Sveta za kulturo LR Srbije Milorad Panič-Surep, načelnik oddelka za mednarodne zveze v sekretariatu za informacije pri Zveznem izvršnem svetu Slobodan Krstič in načelnik Akademskega sveta FLRJ Nikola Rot.
Ko je govoril o bivanju v Sovjetski zvezi, je vodja delegacije Ivo Frol dejal, da so o načrtu kulturnega sodelovanja razpravljali zelo izčrpno in da so ob tej priliki izmenjali mnenja o širših načelnih zadevah, ki se tičejo bodočega razvoja kulturnih zvez. Značilnost načrta za sodelovanje v letu 1958, ki so ga pravkar podpisali, je v tem, da je bilo tokrat dano pomembno mesto znanstvenim
nje in so določili, katere jugo-	stvo pni Zveznem izvršnem sve-
slovanske in sovjetske ustanove	tu direktne zveze zaradi izme-
naj bi se direktno dogovarjale o	njave znanstvenih delavcev na
Izvajanju posameznih delov na-	področju medicine.
črta.
Na .področju znanosti so določili izmenjavo znanstvenih delavcev za 20 mesecev, nadalje obiske, posameznih univerzitetnih predavateljev, pri čemer bo imel vsakdo izmed njih določen smoter bivanja v Jugoslaviji oziroma v Sovjetski zvezi — prirejanje seminarjev, ciklusov predavanj itd.' Razen tega daje ZSSR možnost 30 našim mladim znanstvenim delavcem, da se specializirajo na jugoslovanske stroške, toda pod olajše-
Na področju kulture in umetnosti določa načrt za leto 1958 gostovanje slovitega leningrajskega baleta v Jugoslaviji, nadalje vrsto koncertov večje skupine, ki bi gostovala letošnje poletje, in organiziranje razstave sovjetske grafike. Izmed jugoslovanskih umetnikov bodo odšli na gostovanje v ZSSR zbor JLA in neka večja skupina. Na željo Sovjetske zveze bodo namesto nameravane razstave sodobnega jugoslovanskega slikarstva organizirali raz-valnimi pogoji bivanja. Načrt stavo jugoslovanske grafike. Po
določa tud-i izmenjavo desetmesečnih štipendij za mlajše znanstvene delavce, asistente in druge. Jugoslavija bi dala 10, Sovjetska zveza pa 16 takih štipendij.
Dosežen je bil tudi sporazum o široki izmenjavi znanstvenih publikacij, učbenikov in druge
zvezam. Prav tako so skušali,,	literature.	Prav tako	je bilo
da bi za vsako konkretno točko	sklenjeno,	naj	uvedeta	sovjet-
načrta takoj našli tudi primerno	sko ministrstvo	za zdravstvo in
organizacijsko obliko za izvaja-	sekretariat	za	ljudsko	zdrav-
Obetajo se nam ohladitve
Sorazmerno milo vreme, ki je vladalo v mesecu decembru preteklega leta zlasti v zahodni, severni in srednji Evropi, je bilo posledica izredno aktivnega dotoka toplih zračnih gmot v tem predelu. Značilno za to obdobje je bilo neprestano nastajanje globokih ciklonalnih središč nad osrednjim in severnim Atlantikom, ki so črpala s silno energijo tople zračne gmote iz južnejših geografskih širin v omenjene predele. Pod tem vplivom se je ustvarilo nad pretežnim delom evropskega kontinenta področje visokega zračnega pritiska, ki je dajalo značaj stabilnega vremena, bogatega na megli.
Zadnje dni pa ie polama fronta nad Atlantikom močno zavalovila. Nad Kanado so je
Izoblikovalo sicer ponovno dokaj nizko področje zračnega pritiska, ki pa se je pričelo po- navije, to je na severnem robu
načrtu bo tudi več koncertov sodobne jugoslovanske simfonične glasbe v izvedbi sovjetskih orkestrov, in sicer v več mestih- Sovjetske zveze. Za to priložnost bodo v Sovjetsko zvezo odpotovali kot gostje naši dirigenti in več skladateljev.
Nadalje so se dogovorili, da ne bodo prirejali filmskih tednov, temveč slavnostne premiere jugoslovanskih in sovjetskih filmov v več mestih obeh držav. Potrjen ie bil tud; prejšnj; dogovor založniških podjetij o prirejanju sovjetske oziroma jugoslovanske razstave knjig. Načrt določa končno tudi sodelovanje založniških in filmskih organizacij, radiodifuzije, televizije, zvez književnikov, skla-Izredno hladen zrak, ki se je dateljev in drugih, nakopičil na področju Skandi- Jugoslovanski delegaciji je
mikati proti Gronlandu. Osrednji Atlantik pa je prišel pod
omenjenega področja visokega zračnega pritiska j e. dosegel 4.
vpliv visokega zračnega priti- januarja ob 1 ponoči tempera-
ska. Slabotna ciklonalna tvorba nad vzhodnim Atlantikom se je pričela naglo polniti, tako da dotok toplih zračnih gmot v zahodno Evropo močno poje-
turo —35 stopinj, kar je sorazmerno visoka vrednost za to obdobje. Omenjena hladna gmota se pols.goma pomika proti jugovzhodu. Taiko nam je pri-
sti ko se bo zjasnilo, tip hladnega vremena.	F.	J.
njuje. Od Alp do Skandinavije čakovati v prihodnjih dneh, zla-in Urala pa se je močno razraslo obširno področje visokega zračnega pritiska, ki se še nadalje razširja proti Uralu in jugovzhodni Evropi. Opisana vremenska situacija jasno nakazuje. ds. bodo naši predeli prešli v tako imenovano vzhodno komponento zračnega stru-janj.a, ki dovaja k na.m hladen, vendar sorazmerno suh zrak.
bjla dana možnost, da se vsestransko seznani s kulturnim in . umetniškim življenjem Moskve in Leningrada, ie dejal na koncu Ivo Frol. Imela je prav tako tudi vrsto koristnih sestankov in razgovorov s sovjetskimi funkcionarji, ki delajo na področju prosvete, znanosti in kulture, z znanstvenimi delavci in umetniki.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Komenskega 12 Nedelja, 5. jan. ob 16: Tlemayer:
»Mladost pred sodiščem«.
Ob 20: J. Bokay: »Njen zakon«.
Vstopnice so v prodaji od 10 do lah "v "Frančiškovi vežici. 12 in od 13 do 16 in od 18 do 20.
Umrla nam je naša sestra in teta
_ JUSTINA KOVAČIČ roj. Vošnjak Pogreb bo v nedeljo 5. jan. 1858 ob 14. uri na viškem pokopališču. Do pogreba leži pokojnica na 2a-
Prevedba pokojnin po novem zakonu o pokojninskem zavarovanju
a) DELAVCI, ki po predpisih
pokojninske uredbe Iz leta 1952 r. o um razvrščeni v pokojninske razrede po kategoriji delovnega mesta, na katerem sc delali v zadnjih petih letih, temveč po svoji formalni strokovni izobrazbi, lahko zahtevajo ponovno razvrstitev, in sicer po kategoriji strokovne izobrazbe, ki se zahteva za tjsto delovno mesto. Kolikor odloča tudi višina plače — to Je pri osebah, upokojenih po 1. aprilu 1952 — se ne vzame višina tarifne postavke, temveč povprečje skupno doseženih prejemkov v zadnjih treh letih pred upokojitvijo. Po tako ugotovljenem novem pokojninskem razredu se prevede pokojnina v ustrezni zavarovalni razred po novem zakonu.
Poprava Je zamišljena tudi za tiste delavce, ki so bili leta 1S50 prevedeni v naziv specialista s pristavkom, da imajo pogoje za visokokvalificiranega delavca (višjega specialista aii mojstra). Ti delavci so bili po pokojninski uredbi iz leta 1952 lahko razvrščeni kot visokokvalificirani delavci samo tedaj, če so opravili ustrezni strokovni izpit. Novi zakon jim daje možnost uvrstitve po svojstvu visokokvalificiranih delavcev tudi v primeru, če tega izpita niso opravili, če so neposredno pred upokojitvijo delali na delovnem mestu, kjer se zahteva strokovna izobrazba visokokvalificiranega delavca. Novi zakon določa razdobja, v katerem Je moral prizadeti delavec delati na takem delovnem mestu; zadostovalo bo torej tudi krajše in eelo najkrajše razdobje neposredno pred upokojitvijo. Tudi pri
teh delavcih je urejen vpliv plače enako, kot smo obrazložili pri deiavcih na splošno.
Naslednji primer so delavci v trgovini. Ti so se po uredbi iz leta 1952 razvrščali v pokojninske razrede kot uslužbenci in spričo nizke strokovne izobrazbe seveda odrezali slabše kot delavci. Novi zakon jim daje možnost, da zahtevajo korekturo prevedbe tako; da se uvrstijo v ustrezni pokojninski razred kot delavci enako, kot smo to obrazložili pri delavcih na splošno.
Ugodnejša je po novem zakonu ureditev tudi za tiste delavce, ki so biii po drugi svetovni vojni v statusu uslužbencev in kot takj upokojeni. Dosedanji predpisi (52. člen pokojninske uredbe iz leta 1952) so sicer dali takim delavcem možnost, da zahtevajo razvrstitev po lestvici za delavce, vendar samo tistim, ki so bili prevedeni v status uslužbenca po uredbi o nazivih državnih uslužbencev iz leta 1947 jn 1943. Novi zakon o pokojninskem zavarovanju je širši in daje možnosti razvrstitve po statusu delavcev vsem tistim delavcem, ki so bili KADAR KOLI po 15. maju 1945 preveden: v status uslužbenca.
Naposled omenja novi zakon tudi delavce pri državnih uradih, zavodih in delavnicah, ki so imeli tudi večinoma status uslužbencev in so bili kot taki uvrščeni v zelo nizke pokojninske razrede spričo tega, ker so imeli tudi zelo nizke plačilne usiužbenske razrede. Tudi ti lahko po novem zakonu zahtevajo popravo svcie pokojnine 'po statusu delavca, pri čemer pa se popolnoma izloči vpliv plače na uvrstitev v pokojninski
razred. To Je razumljivo spričo tega, ker imajo t.i delavci precej nižje plače od onih v proizvodnji In bi jih nizka plača vrgla v nižji pokojninski razred glede na določbo 13. člena pokojninske uredbe iz leta 1952.
Pri obeh zadnjenavedenih kategorijah imajo prizadeti možnost, da zahtevajo uvrstitev v pokojninski razred po kategoriji delovnega mesta, na katerem so delali v zadnjih petih letih pred upokojitvijo, in ne po formalni strokovni izobrazbi, ki so jo imeli na dan upokojitve.
b> USLUŽBENCI V GOSPODARSTVU imajo podobno kot delavci pravico, da zahtevajo uvrstitev v pokojninski razred po kategoriji delovnega mesta, na katerem so delali v zadnjih petih letih pred upokojitvijo, in ne zgolj po formalni strokovni Izobrazbi. Kolikor prijie za uvrstitev v pokojninski razred v poštev njihova povprečna plača, se ne vzame več tarifna postavka njihovega delovnega mesta, temveč dejansko doseženi prejemki v zadnjem triletnem, razdobju pred upokojitvijo. Uslužbenci z visoko strokovno izobrazbo, ki so bili po uredbi iz leta 1952 uvrščeni v naj višji, to je VI. pokojninski razred (oziroma zaradi visoke tarifne postavke celo v V. pokojninski razred), pa lahko po novem zakonu zahtevajo, da se vzame kot njihova plača znesek tarifne postavke, ki velja na dan I. Januarja 1958 za delovno mesto, na katerem so delali vsaj dve leti pred upokojitvijo, in se uvrstijo v ustrezni zavarovalni razred po tej tarifni postavki.
c). SKUPNE DOLOCRE za prevedbo pokojnjn v gospodarstvu Izločajo vpliv plače po 12. In 13. členu pokojninske uredbe v tistih primerih, ko je bil upokojenec uvrščen nize zaradi nizke tarifne postavke, ali pa ni mogel biti razvrščen v višji pokojninski razred, ker njegova tarifna postavka ni presegala za najmanj 207«
pokojninske osnove sicer mu pripadajočega pokojninskega razreda. Vsi ti imajo pravico zahtevati, da se upoštevajo njihove dejanske dosežene plače in ne zgolj tarifna postavka. Pri železničarjih upokojencih, ki Jim je bila pokojnina prevedena, po odloku o prevedbi pokojnin železniškega osebja iz leta 1954, pa se vpliv 12. In 13. člena pokojninske uredbe iz leta 1952 sploh izloči.
č) JAVNI USLUŽBENCI, ki ob upokojitvi niso dosegli najvišjega plačilnega razreda, predvidenega po uredbi o nazivih in plačah in po drugih ustreznih predpisih za njihovo stopnjo strokovnosti, lahko zahtevajo po novem zakonu ponovno uvrstitev po delovni dobi ln strokovni Izobrazbi, in sicer po lestvici, določeni po ko-kojnlnski uredbi iz leta 1052 za uslužbence v gospodarstvu. Vsi Javni uslužbenci z visoko strokovno Izobrazbo in polno delovno dobo imajo torej možnost, da pridejo sedaj v VI. pokojninski razred in s tem tudi v VI. zavarovalni razred po novem zakonu. Uslužbenci z VIŠJO strokovno izobrazbo (ne visoko!) pa lahko zahtevajo, da se razvrstijo v XI— VII pokojninski razred, in sicer prav tako po lestvici, ki velja po pokojninski uredbi iz leta 1952 za uslužbence v gospodarstvu. Naposled je predvideno tudi za uslužbence s SREDNJO in z NIŽJO strokovno izobrazbo, da lahko zahtevajo "popravo pokojnine glede na plačilnj razred, ki bi ga dobili z novelo k uredbi o nazivih in plačah iz leta 1954, ki je razvrstila javne uslužbence s srednjo strokovno izobrazbo do VIII. plačilnega razreda, nižje pa
do vključno XII plačilnega razreda.
Javni uslužbenci — profesorji, zdravniki, sodniki in podobno, ki ostanejo po naravi svoje službe vseskoz} v istem nazivu, imajo:
Ljubljana, 3. jan. 1958.
Umrla je
MARIJA POGAČNIK upokojenka Pogreb bo v ponedeljek. 6. januarja ob 10. uri dopoldne na po-
Srečke s	so zadele
končnicami	dobitek din
70	4.000
150	10.000
1800	30.000
2320	20.000
14710	100.000
55180	80.000
78140	60.000
84950	60.000
139780	300.000
172640	400.000
47571	80.000
76961	60.000
306042	2,000.000
753	8.000
963	15.000
6123	50.000
8043	20.000
9773	50.000
03393	60.000
05883	60.000
11263	100.000
12003	80.000
19303	60.000
31043	60.000
90943	60.000
129583	200.000
102793	1,500.000
94	3.000
31214	80.000
39074	80.000
54384	80.000
64774	80.000
5	800
8985	20.800
35165	60.300
62755	60.800
73145	60.800
74625	100.800
82775	60.800
94555	100.800
076185	1,000.800
06246	60.000
21996	80.000
67	1.000
09637	60.000
25857	60.000
27047	100.000
31517	60.000
37057	60.000
78687	80.000
152047	600.000
059867	801.000
43938	100.000
78268	60.000
89288	100.000
59	2.000
2829	30.000
05309	80.000
23719	60.000
54989	60.000
86809	100.000
Umrl je moj ljubi mož
VIKTOR LAVRENČIČ
Pogreb bo 6. januarja 1958, cb 15. uri iz kapele na Pobrežju.
Globoko žalujoča žena Angela roj. Medica in • sorodstvo.
V5cSKl>ibl V I2sLL.xxl udiiv u, iiudjUj lrnnali<5pp v Prptjpriih
kolikor so bUi upokojeni pred kopališče v dreserjih letom 1947, možnost, da zahtevajo	žalujoči	ostali.
novo uvrstitev po nazivih, vsebovanih v novih uredbah o nazivih ln plačah, iz leta 1&47 in 1948, skladno z določbo 2. odstavka 51. člena pokojninske uredbe iz leta 1952. Ta predpis namreč določa,
da se te osebe lahko razvrstijo glede na tisti plačilni razred, v katerega bi bile uvrščene, če bi
bile še aktivne leta 1952 in razvrščene po uredbi o nazivih in plačah iz leta 1952.
Na koncu naj povemo še določbe novega zakona o POVEČANJU PLAC tistim prevedenim upokojencem, ki imajo več pokojninske dobe, kot jo zahteva novi zakon za polno osebno pokojnino. Tu Imamo dvoje kategorij: prva, ki je Imela že OB UPOKOJITVI več ko 35 (oziroma zavarovanke več ko 30) let pokojninske dobe; druga kategorija pa so tisti uživalci polne ali nepolne starostne pokojnine, k| so delali tudi še PO UPOKOJITVI. Prvi kategoriji se poveča prevedena pokojnina po novem zakonu za 5•/• za' vsako leto delovne dobe, prebiti v delovnem razmerju s polnim delovnim časom potem, ko so izpolnili tako starostni pogoj (55 oziroma 50' let), kakor tudi pogoj pokojninske .dobe za polno starostno pokojnino.
Drugi kategoriji pa se poveča prevedena pokojnina po novem zakonu prav tako za 5*/» za vsako leto delovne dobe, prebite v delovnem razmerju s polno zaposlitvijo. Tisti upokojenci druge kategorije pa, ki so bili upokojeni po 1. aprilu 1952 in so potem delali s polnim delovnim časom še najmanj tri leta, pa imajo pravjco zahtevati, da se Jim pokojnina ne prevede, temveč da se jim določi pokojnina povsem na novo po določbah novega zakona,	dr. L. S.
Skupno je bilo izžrebanih 57.640 dobitkov in premij v skupni vrednosti 112,000.000 dinarjev.
Dobitke do 50.000 dinarjev izplačujejo zastopniki JL, do • bitke nad 50.000 in premije pa republiške direkcije in filiale Jugoslovanske loterije. ŽREBANJE REDNEGA 134.
KOLA BO V PETEK 10. JANUARJA 1958.
URPAVNIODBOR
Trgovskega pedjelja »ŠIBJE«, Kranj
razpisuje delovna mesta:
POSLOVODJE skladišča Jesenice, FINANČNEGA KNJIGOVODJE in SALDAKONTISTA LIKVIDATORJA.
Za poslovodjo se zahteva srednja strokovna izobraz-ba z najmanj tri lerta prakse ali pa nižja strokovna izobrazba z najmanj c-sem let prakse v trgovini. -
Za finančnega knjigovodjo popolna srednješolska izobrazba in najmanj tri leta prakse ali nižja srednješolska izobrazba z najmanj osem let prakse v knjigovodstvu.
Za saldakontista-likvidator j a popolna srednješolska izobrazba in najmanj tri leta prakse ali nižja srednješolska izobrazba • najmanj osem let prakse v knjigovodstvu in delnim obvladanjem pravnih predpisov.
53-R
mmmmSm
en upor
SPOB VELIKE BRITANIJE Z MALTO
Odklonjen ultimat
Malteška vlada zahteva jamstvo za zaposlitev delavcev v malteških
ladjedelnicah
General Marcos Perez Jimenez, 43-letni diktator Venezuele, ki si je konec decembra na volitvah podaljšal mandatno dobo za nadaljnjih pet let, je moral že na novo leto streti nov upor v armad?. Uprlo se je nekaj oficirjev v Maracayu in Los Teguesu. Upor je baje že zatrt in nad njim se nihče več ne razburja, razen tistih, ki bodo zanj plačali z glavo ali kako drugače. Take reči so v državah Srednje in Južne Am.erike tako rekoč na dtiev- '< nem redu. Jimenez pa je tud? strokovnjak pri zatiranju upo- j rov in je verjetno pripravljen j zatreti še katerega med svojim j petletnim predsednikovanjem, ;j ki pa se ho po izteku roka na- [jj daljevalo, če bog da. če bo to odvisno od. Jimeneza, če bodo i Američani voljni in če bo nafta še zmerom tako veselo brizgala iz zemlje. In vsa znamenja kažejo, da bo.
Venezuela je v ameriških j očeh izredno zrasla po suešk aferi. In Venezuela, ie to za- j upanje opravičila. Po letu 1950 i se je proizvodnja nafte skoraj j podvojila in znaša zdaj 2 miV- j j on a 700.000 sodčkov na dan. j Ilove vrtine se pojavljajo kar \ čez noč iv. strokovnjaki roču- ; na jo. da se bo proizvodnja ] povečala za nadaljnjih 85 od- ! stoikov do leta 1266. Na leto j i27'02i Venezuela za dve mili- i jardi dolar jev nafte, letvi na- j redni dohodek pa je dosegel j skoraj šest milijard dolarjev, j Razumljivo je, da se splača i d.ržaii tega bogastva in z njim \ razpolagati.	ji
Američani so zadovoljni s Ji
'sedanjim, stanjem. Demokraci- i
London, 4. jan. (Reuter, AFP) Britanski minister za kolonije Lennox-Boyd je objavil si noči besedilo brzojavke, ki jo je poslal malteškemu predsedniku Don Mintoffu v zvezi s sporom, ki je nastal med Malto in Veliko Britanijo. Odgovor Len«xa-Boyda je zelo oster in predsedniku Mintoffu so jasno povedali, da je njegov ultimat o morebitni prekinitvi zvez z Britanijo odklonjen.
V brzojavki ie rečeno, da bo ravnanje Mintoffa neugodno vplivalo na nove britanske načrte o petletnem načrtu za pomoč Malti v višini 25 milijonov funtov šterlingov. Lennci-Boyd je sporočil Mintoffu, da Velika Britanija, ki je bila že obljubila Malti za proračunsko leto 1957-58 5,700.000 funtov šterlingov, v tem letu ne bo dala otoku nobene finančne pomoči. Malteškemu predsedniku so sporočili, da bo morala Malta vložiti svoja lastna sredstva v program za
razvoj in napredek otoka. Len-nox-Boyd je odklonil zahtevo malteškega predsednika vlade za jamstvo glede zaposlitve malteških delavcev nr. velikih pomorskih dokih. Obtožil je tudi Mintoffa, da ni govoril resnice, ko je trdil, da je Velika Britanija šele v zadnjem trenutku sporočila, da bo ustavila dela v malteških ladjedelnicah, rekoč, da je bil° nasprotno o tem govora že julija lsiti.
Malteški guverner Robert Lay-cock je davi zgodaj z letalom
PREBAVANJE ZUNM. MINISTRA PINilUM V MILAMI
'pasne if a IsSwF©pa
0 predlogu poljskega zunanjega ministra Rapa-ckega sa ustanovitev hrezatomskega področja v Evropi Je Pfneau dejal, da se mu ne zdi realen
MILANO, 4. jan. (AFP). Francoski zunanji minister Christian Pineau je sinoči izjavil med predavanjem v inštitutu za mednarodne politične študije v Milanu, da je treba izoblikovati Evropo ideološko, kulturno in politično.
ja v deželi ras nekoliko šepa, toda zato n; motenj pri vrtanju nafte. Podoben položaj bi našli tudi v drugih državah Latinske Amerike, posebno na Kubi, kjer ljudje sprašujejo, zakaj Američani ne pomagajo vreči osovraženega Batisto. — Odgovor se navadno glasi, da se ZDA nočejo vmešavati v notranje zadeve držav Latinske Amerike. Ko domačini s prstom pokažejo na Guatema-lo, Američani skomigajo z rameni. Razen nekaterih intelektualcev, ki tako in tako zme-
g m.
fMarscinoo
■f*** l '	ft	e	<	i	f	fbrur-r.—^
v Ei>' /V-
f S	o',	|V|
..JK-rrr.O -'“''i,!
»vi;",! iiuvii,!
b-b-V.".
!
£s^
Uords	^	^
\ tstrvja	;
11 i 111 I •
rom delajo zgago, so vsi prizadeti zadovoljni z »mirnim stanjem« ko posel cvete in so dobičk? veliki. Vmešavanje pride v poštev takrat, kadar se pojavi ^komunistična« nevarnost, to je takrat, kadar so v nevarnosti interesi in dobički velikih ameriških družb.
Zato je general Morcos Pe- jj rez J:menez lahko gotov, da j bn nemoteno vladal, če ga slu- ; čajno ne zadeve kap ali aten- |j§ tatorjeva krogla.
Kljub temu. da vlada izdaja precej denarja za videz mogočna. javna dela, večina, prebivalcev živi še zelo primitivno. Samo 5.4 odstotka proračuna je namenjen šolstvu in prosveti, čeprav je Jimenez dal sezidati v Caracasu, glavnem mestu Venezuele, ogromno univerzo v modernem slogu. Toda če se študentje le malo zganejo. poVcija univerzo zapre. Menda nikjer drugje na svetu ni univerza obdana z je- j kleno žico in ne vstonajo študentje v univerzo skozi vrata, pri katerih stražijo agenti varnostne policije!
Osvoboditelj Venezuele, Kolumbije m Peruja izvod španskega jarma Simon Bolivar, ki je po nekakšni železni logiki juž.noameriških razmer in razvoja sam postal diktator, je Imenoval svojo rodno deželo Venezuelo — kasarno. Takrat še ni bilo nafte, toda neverjetno kako globoko je ukoreninjena v deželah Latinske Amerike tradicija vojaških junt in protijunt, diktatorjev in protidiktatorjev, ki niso nič boljši od, svojih predrJkov. — Morda je bilo to neizogibno v preteklosti, todn v Braziliji in Argentini so se pojavila znamenja, ki kažejo na nove čase Ko bodo države Latinske Amerike dobile lastno industrijo in s tem hrbtenico, se utegne to politično vulkansko pomiriti. Morda bo ii zraku manj »bojevitosti«, a zato več humanosti in socialne pravičnosti.	Bip
»Bolje Je —• je dejal Pineau — biti član neodvisnega bloka, kot pa verjeti, da si neodvisen in osamljen ter prepuščen na milost drugim«.' Na tem predavanju, katerega naslov se je glasil: »Francija in Evropa v svetu«, sta bila navzoča tudi italijanski zunanji minister Pel-la in generalni sekretar evropskega sveta Budovico Benvenuti.
Pineau je nato govoril o Severni Afriki in dejal, da ima njegova vlada namen, eksploati-rati nafto v Sahari skupaj z drugimi evropskimi državami. Glede Alžirije je dejal, da zahteva Francija za to vprašanja politično rešitev. Omenil je, da v OZN pogostokrat govorijo o samoodločbi in -pripomnil, da se temu Francija ne upira, da pa zahteva, da uresničenje tega vprašanja poteka z vso potreb-§ no resnobo, »da ne bi prišlo do ustanovitve drugega Izraela v Sredozemlju«.
Mscmilltm bo obiskal države britanske skupnosti narodov
London,' 4. jan. (Reuter) Britanski predsednik Harold Mac-millan bo prihodnji ponedeljek odpotoval na potovanje po državah britanske skupnosti narodov. Obiskal bo Indijo, Pakistan, Cejlon, Novo Zelandijo in Avstralijo ter britansko kolonijo Singapur. Na tem potovanju bo predsednik Macmillan seznanil državnike Commonweal-fha z razgovori na minulem sestanku atlantskega pakta v Parizu. S predsednikom Nehrujem bo imel važne razgovore o razorožitvi, v New Delhiju pa se bo verjetno neuradno srečal tudi s predsednikom indonezijske republike Sukarnom. lei se bo mudil v Indiji istočasno kot Macmillan.
Nato je govoril o predlogu poljskega zunanjega ministra Rapackega, ki je predlagal ustanovitev brezatomskega pasu v Srednji Evropi, i.n dejal, da se mu ta predlog »ne zdi realen«. Pineau je dalje govoril o gospodarski pomoči slabo razvitim državam in pripomnil, da je Francija načelno za to pomoč.
Po govoru v inštitutu se je francoski minister za zunanje zadeve pogovarjal s svojim italijanskim kolegom. O njunem sestanku niso objavili nobenega sporočila.
odpotoval iz Londona v La Valeto. V Londonu je imel razgovore z vlado Malto in Veliko Britanijo
Včeraj je malteška javila deklaracijo, zahtevala od predsednika Mac-millana, da posreduje oni- admi-raliteti za odložitev odpusta delavcev iz pomorskih ladjedelnic. Hkrati le povabila britanskega ministra za kolonije Lennoxa-Bnvda na razgovore.
Finančni problemi Grčije
Atene, 4. jan. (Tanjug) v Grčiji se naglo manjšajo rezerve zlata in deviz. Medtem ko so 1. maja lani te rezerve znašale 210 milijonov dolarjev, je padla njihova vrednost konec leta na 170 milijonov dolarjev. Po uradnih podatkih so del porabljenih rezerv izdali za nakup potrošnega blaga v tujini, ostanek pa za kritje raznih državnih obveznosti. Zaskrbljenost povzroča nenehno naraščanje uvoza, medtem ko se izvoz ustrezno ni povečal. Leta 1053 je znašala vrednost uvoženega blaga 15"''» skupnega narodnega dohodka, konec leta 1957 pa se je ta odstotek dvignil na 24'Vo. Po mnenju ekonomistov bi to lahko omajalo cene. predvsem pa domačo proizvodnjo, ki v nekaterih vejah, zlasti tistih, kjer uvažaio mnogo tujega blaga, precej hitro nazaduje. Po uradnih cenitvah je znašal trgovinski primanjkljaj Grčije v prvih 11 mesecih 8 8 milijard drahem, lani pa ob istem času 8 milijard.
sss«
StSSt
Predsednik Naser je sprejel po končani azijsko-afriški konferenci solidarnosti predstavnike
najmlajše afriške republike Gane
Pravice sindikatov
»Rude prave« napoveduje nove zakone, ki bodo urejevali pravice sindikalnih organizacij pri udeležbi v upravljanju s podjetji
Švedska nrfifjfsniif! orožje Indoneziji
Stockholm, 4. jan. (AFP). V sporočilu, ki ga je danes objavilo švedsko ministrstvo za zunanje zadeve, je rečeno, da Švedska zdaj ne more Indoneziji odobriti izvoza orožja.
PRAGA, 4. jan. (Tanjug)- »Rude pravo« danes napoveduje možnost, da bedo v ČSR sprejeli zakone, ki bi urejevali pravice, sindikalnih organizacij pri udeležbi v upravljanju s podjetji. Takšnih predpisov doslej še niso sprejeli, čeprav je čutiti potrebo po novih pristojnostih, ki jih bodo dobila podjetja, ko bodo v kratkem uvedli nov način upravljanja v industriji.
Časopis -»eni, da ne zadostuje samo govoriti o širokih pravicah sindikalnih organizacij, ampak je treba tudi določiti
njihov položaj v novih razmerah. Te nove razmere pa bodo nastale tako, da bodo podjetja — oziroma gospodarske enote,
@!arfem]e In barantanje
04 aašeica (talnega dophmlka
PARIZ, 4. jan. Znamenja, kj so govorila, da med šestimi državami Male Evrope složnost in skupni cilji ne pomenijo enega od prvih in najpememonejših činiteljeV, postajajo z vsakim dnem vse bolj očitna.
Samo še dober dan nas loči od začetka zasedanja predstavnikov teh šestih držav in česar ni bilo mogoče doseči od 19. decembra do danes, tudi v teh 24 urah ne bo dosegljivo.
Vsaka država zastopa svoje interese, vsaka država se bo pojavila v ponedeljek v QuaJ d’Orsayu s svojimi predlogi. Sestanek, ki je pred nami, bo imel eno samo osnovno potezo: barantanje.
Še celo sklep, ki se nam je zdel 19. decembra soglasen naj -bi imele vse tri organizacije enoten sed -i. je danes že prešel v arhivski material. Luksemburg namreč odločno vztraja pri tem, da mora uprava evropske skupnosti za premog in jeklo ostati na njihovem ozemlju. Kakršnikoli drugačni odločitvi se bo Beeh uprl 7. vetom.
Treba se bo torej vsaj začasno odreči načelu »enotnost: kraja«. Belgijci, ki so kandidirali
jem cissee v beggmbb
Beograd, 4. jan- (Tanjug) Danes je prispel v Beograd francoski književnik čn ravnatelj muzeja moderne umetnosti v Parizu -Jean Cassou. Francoski književnik bo ostal v Jugoslavi-is deset dni in bo gost konv^ie-Za kulturne zveze s tujino. Udeležil se bo tudj otvoritve razstave francoskega slikarstva v Beogradu.
Na zemunskem letališču so Jeana- Cassou j a sprejeli predsednik komisije za kulturne zveze s tujino Marko Ristič in zastopnik) komisije. Po prihodu ie Jean Cassou izjavil, da je zelo vesel. ker bo spet lahko videl svoje jugoslovanske prijatelje ter naipredek in preobrazbo, kj jo
je dosegla Jugoslavija v zadnjih letih. Med bivanjem v vaši državi bom navezal stike tudj z jugoslovanskimi umetniki, sa.j
imamo v načrtu, da bomo v muzeju modernih umetnost: v Parizu letos priredili razstavo so-
paviljonu na Malem Kalemeg-danu, je Cassou dejal, da bo to prerez skozi panoramo francoskega slikarstva v zadnjih 50 letih, od Bonnarda in Matiesa mimo predstavnikov vseh šol, k; so prišle do izraza v Parizu od začetka tega stoletja, pa do abstraktnega slikarstva. Razstava sodobne francoske umetnosti naj pokaže raznovrstnost likovnih struj, v čemer je po Casso— ujevčh besedah glavno bistvo pariških šol-
Romunija se Pripravlja na volitve
Bukarešta., 4. jan. (Tanjug). —
V vsej Romuniji so- se začele priprave za volitve novih krajevnih organov oblasti — narodne svete, ki bodo 2. marca. Po vsej državi ustanavljajo od-boTe ljudsko - demokratične fronte, ki bo vodila volilno propagando ter predlagala kandidate za narodne svete. Nalo-
dobne jugoslovanske likovne ga odborov Ijudsko-demokratič-
ne fronte je, da pripravijo vse potrebno za te volitve.
umetnosti, je dejal Jean Cassou in izrazil želj,0 prirediteljev, da bi na razstavi prišle do izraza najbolj izrazite oblike vseh likovnih smeri v Jugoslaviji.
Jean Casou bo obiskal tudi Zagreb in Ljubljeno.
Govoreč o razstavi, ki se bo začela 7. januarja v umetniškem
Povabilo za Moskvo
Kairo, 4. jan. (AP). Danes so sporočili, da je muslimanski poglavar šejk Abdel Rahman Ta g. ki je zdaj rektor univerze Al Azhar. sprejel povabilo, naj ozemlje jf pride na obisk v Sovjetsko zvezo. Povabilo mu je izročil Raši-dov volja sovjetske delegacije na afriško-azijski konferenci solidarnosti.
Bruselj kot upravno središče, bi bili naklonjeni taki začasni rešitvi, s čimer oi si pridobili podporo Luksemburga. Zunanji minister Bech jc že tako izjavil, da Luksemburžani ne žele izkazovati gostoljubja tudi upravi skupnega tržišča in evnatoma. Tudi Holandci bi utegnili podpreti belgijsko zahtevo, seveda pod pogojem, da postane Haag sedež sodišča. Na ta način bi kazalo, da si je Belgija skoraj zagotovila dva glasova. Francija, ki je kandidirala Strass-bourg. računa, da bi to zadovoljilo tudi Nemce. Odločilno vlogo bi v vsej tej zmešnjavi in medsebojni borbi odigrali Italijani. Pella je sicer predlagal Milano ali Torino, tod,a lahko verjamemo, da gre pri tej zahtevi le za izsiljevalno sredstvo, katerega namen ni samo zagotovilo, naj bi imela inv i-cijska ba ka skupnega tržišča svojo centralo v Italiji, ker je' bilo to že dosedaj napol sklenjeno, temveč merijo Italijani pri tem še na večji zalogaj.
Kaj bi utegnilo preasia vijati tak zalogaj? Zamolčano, toda kakor vse kaže od vseh sprejeto pravilo pomeni načelo, da se mora tista država, ha katere ozemlju bo upravno telo ene od skupnih Organizacij, odreči predsedstvu v teh organizmih. Na ta način bi bila torej odstranjena luksemburški in belgijski kandidat. (Vse to seveda pod pogojem, da se zunanji ministri zedinijo v pogledu Bruslja in Luksemburga). Ker Francija računa, da ni skoraj nobenega dvoma več, da bo izvoljen Armand za. predsednika »Evratoma«, bi se torej glavna borba vodila za ostali dve predsedstvi med Holandsko, Nemčijo in Italijo.
Vendar so vse te navedene kombinacije zgolj domneve in predstavljajo samo del možnih rešitev.
Francija, ki si ne obeta mnogo sreče s svojo kandidaturo Strassbourigom, bo najbrže v zadnjem trenutku predlagala Pariz. Nemci bi ii tudi v tem primeru morda stali ob strani, računajoč, da si s tem lahko zagotove njen glas za izvolitev Hallsteina, državnega sekretarja v bonnskem ministrstvu za zunanje zadeve na položaj predsednika skupnega tržišča. Vendar ima Hallstein močnega nasprotnika y holandskem kandidatu Mansholtu. kateremu bi se v primeru, če bi Pariz prodrl.
pridružil še belgijski kandidat-Mešetarjenje in barantanje bosta torej v ponedeljek in torek na vrhuncu. Potrebno bi bilo vedeti, s kakšnimi pooblastili bo krenilo na sestanek šest zunanjih ministrov in kolikšno svobodo pogajanja in popuščanja so jim dali njihovi predsedniki vlad. V to skrivnost se nam pa žal ni posrečilo prodreti. Zato borno pač morali »čakati na zasedanje, da bomo spoznali, kaj se bo iz vsega tega izcimilo.
Vida EreSSafcovn
I0II BO PIBEL P!¥I SATELIT?
Cambridge, (Massachusetts), 4. jan. (AP). — Znanstveniki astrofizičriega observatorija Smithsonian instituta so opazovali nebo, da bi ugotovili, ali se prvi umetni satelit še vedno vrti okrog Zemlje ali ne. Zastopnik observatorija je izjavil, da so sinoči v Tucsonu v Arizoni in v Pennsylvaniji opazili svetla telesa, ki se niso, kot je to primer z meteorji, gibala naglo proti Zemlji. Toda strokovnjaki le niso mo-
gli ugotoviti, ali' gre za meteorje ali za umetni satelit.
Opazovalci v Pennsy Ivani j 5 so danes opoldne videli svetlo točko, ki je potovala čez nebo in se izgubila na obzorju. Po mnenju znanstvenikov bi moral prvi umetni satelit pasti na Zemljo v prvi polovici januarja. Domnevajo, da satelit, ko bo letel skozi gostejše sloje atmosfere, le ne bo popolnoma zgorel in da bodo nekateri njegovi' deli padli na Zemljo.
ki bodo nastale iz več podjetij — razpolagale z lastnimi materialnimi sredstvi, ki jih bodo lahko trošila samostojno brez posredovanja vlade, ministrstev ali drugih organov. Obseg teh sredstev bo odvisen od dela podjetij in bo vzet iz dela ustvarjenega dobička, gotovina od prodaje nepotrebnih osnovnih sredstev, dobička cd pospešitve blagovnega prometa in podobno.
Po mnenju »Rude prava« dosedanja formulacija »udeležba delovnih ljudi pri upravljanju« ne bo ustrezala takšnemu položaju, ker bo po novem šlo za neposredno soodločanje zaposlenih o potrošnji teh sredstev. Treba bo proučiti tudi obseg in obliko, s katero si bodo sindikalne organizacije zagotovile udeležbo zaposlenih pri izdelavi načrtov. Tudi v tem pogledu se bodo pravice podjetij znatno razširile. Naposled terja ustanavljanje gospodarskih enot in združenj iz več podjetij rešitev vprašanja, kako si bodo sindikalne organizacije zagotovile udeležbo zaposlenih tudi pri njihovem upravljanju.
»Rude pravo« ugotavlja, da v javni diskusiji o reorganizaciji upravljanja v industriji, ki se zdaj bliža koncu, ni oilo dovolj govora o udeležbi zaposlenih pri upravljanju. Kolikor pa je bilo govora, je bilo sarro govora s stališča sedanjih razmer, ki niso sindikalnim organizacijam nudile zadostnih materialnih možnosti, da bi te uresničile pravice, ki so jim bile dane. »Gre za to — nadaljuje časopis — da zares dobro premislimo, kako bi iz temeljev povečali udeležbo delovnih ljudi pri vodenju podietij s posredovanjem. sindikatih organizacij. Tukaj ne zadostuje več, če gledamo na sindikalno delo s stališča sedanjih razmer.«
Makarics e a pugapufa
Ukrepi novega guvernerja na Cipru zmanjšujejo napetost, |e dejal Makarios, najvažnejše pa je, da se reši bistvo ciprskega problema
ATENE, 4. jan. (Tanjug). V Atenah so skrajno rezervirani glede razgovorov, ki jih ima novi guverner na Cipru Foot s predsednikom britanske vlade Macmillanom. Politični krogi Izražajo mnenje, da bodo po teh razgovorih verjetno podani predlogi, ki ne bodo bistveno drugačni od predlogov, vsebovanih v ciprski ustavi, ki jo je bil izdelal lord Radcliffe.
TELEGRAMI
CHICAGO — Namestnik ravnatelja ameriškega programa za teledirigirane izstrelke general Barclay je povedal, da bodo imele ameriške sile v Evropi na pomlad balistične projektile i dosegom 2400 kilometrov. Med njimi bodo tudi projektili »Jupiter«.	i
DŽAKARTA — Zastopnik indonezijske vlade je povedal, da bo predsednik republike Sukamo v ponedeljek odpotoval na državni obisk v Indijo-
PRAGA — Predsednik odbora za gospodarski razvoj Sirije Hasan Džabra je prispel z delegacijo v Prago na razgovore o gospodarskem sodelovanju Sirije s Češkoslovaško.
DŽAKARTA •— Indonezijski veleposlanik v Avstraliji Hilmi je izjavil, da trgovinske zveze med Indonezijo in Avstralijo zaradi spora Indonezije z Nizozemsko ne bodo trpeli. Indonezija se trudi, da bi povečala svojo trgovino s Avstralijo, je.dodal.
Ti krogi malo verjamejo v
korenito spremembo britanske politike do ciprskega vprašanja. Ne izključujejo po določen
napredek v britanskem stališču
spričo nedavnega zasedanja Združenih narodov, na katerem se je večina držav izjavila roti kolonialističnim metodam v reševanju tega problema.
Ciprski nadškof Makarios je tej a vil v atenskem časopisu »Tahidromos«, da je pripravljen za razgovore z zastopniki Velike Britanije in bo sprejel sleherno povabilo za razgovore, ki ga bodo vodile iskrene na-
Novo hidrogenirala v Bolgariji
Sofij«, 4 jan. (Tanjug). V Bolgariji so v začetku tega leta spustili v pogon največjo električno vodno centralo v državi. Centrala je zgrajena pod zemljo, Ima tri turbine z zmogljivostjo 30.000 !rw in so jo gradili štiri leta. Na leto bo dajala 100 milijonov 900.000 kwh električne energije.
mere za rešitev tega problema po načelu samoodločbe. Makarios tudi ne odklanja prijateljskega posredovanja v ciprskem
vprašanju, s pogojem, da bodo
spoštovana čustva Ciprčanov
Iretacifs po neuspeli vslnji v Venezueli
Karakas, 4. jan. (AP) V Ka-rakasiu &o včeraj uradno potrdili, da je bil na večer pred Novim letom airetitran poveljnik kopenskih sil general Fuentes. Osumljen je, da je koval zaroto proti vladi predsednika Maroo-sa Pereza Jimenesa. Iz drugih virov se je zvedelo, da je bilo aretiranih okrog 50 častnikov, ki so baje v zvezd z neuspelim poskusom vstaje pred Novim letom. Trdijo, da je aretiranih tudi več političnih nasprotnikov predsednika Jimenesa, med njimi tudi univerzitetni profesor in pomočnik šefa stranke Scopei Lorenzo Fernandez, za voditelja te stranke pa so oblasti izid ate nalog za aretacijo.
ter načelo samoodločbe. Polo-žaJ na otoku se je v zadnjih dveh letih precej spremenil, tako da bj se morali zdaj lotiti problema popolnoma drugače kot pri razgovorih z bivšim guvernerjem H.ardin.gom, je dejal Makarios. Če Velika Britanija zares želi z razumevanjem obravnav
vati ta pirablem. mora najprej
ukiniti izredne ukrepe, izpustiti jetnike in dovoliti vrnitev izgnanim Ciprčanom. Makarios je na koncu dodal, da ukrepi novega guvernerja na Cipru zmajšujejo napetost, da Pa J* zdaj najvažnejše, da se reši bistvo ciprskega problema.
Neizpolnjene pravice Gradiščanskih Hrvatov
Dunaj, 4. jan. (Tanjug) »Naš tajednik« iz Železnega (Eisen-stadt) opozarja danes v uvodniku na obveznosti avstrijske vlade in neizpolnjene pravice Gradiščanskih Hrvatov, ki jih priznava 7. člen avstrijske državno pogodibe, sklenjene maja 1955. »Naš tajednik« poudarja, da Gradiščanski Hrvati ne bodo klonili pod pritiskom in da leto* upravičeno pričakujejo izpolnitev določb 7. člena, ki jim priznava pravice in narodni stoj.
ifU&TURNl R A Z O B, E	B	)
vrtev sceneje pni Sh; nujna zaradi številnih, menjajočih, prizorov. r že vajeni. Ce pa Sbafc
zato ogSibaJa množičnih prizorov.
Tudi tam, kjer bi ti Mii zaželeni in potrebni, se jiim je izognila in rjiii spretno nadomestila z živahnimi baletnimi toikanni solistov.
Sedaj pa bo že 6as, da opravičimo naslov članica, Pri vseh predstavah, bodisi dramskih, opernih ali baletnih, je opiaizati težnjjo po poenostavitvi in srfcitli— zsaoiljii scene in kostumov. Samo po sebi je to sicer hvalevredno, treba pa je narjiti neke meje. To, kar si je režiser Fiedrich Siems dovolil s S chakespearom in njegovim »Hamletom«, pa že močno prekoračuje to mejo. Poenosta-Shakespearu hitro se . Tega smo pa Shakespearove osebe obleče režiser- v sodobne obleke, to, men,im, je že malo preveč. Tako sta n. pr. oficirja Marcetllus in Bernardo podobna kolonialnim vojakom angleške armade in nosita v rokah — pendreke. Horatio se sprehaja v svetlosivem gabardinastem plašču; ko Pa pride na oder Hamlet, se človeku zazdi, da v,idi predstavnika družb© fantalinov. ki jim v Nemčiiji pravijo »Halbstarkem«. Oblečen je namreč v črne hlače, črno srajco, črn jopič iin črn dežni plašč do kolen. Kraljica se prikaže v dekoltirani obleki, kot da je namenjena na elitni ples, vsi dvorjani pa so odeti v plašče ali smokinge — vijolične barve!
Seveda gre pri tak} »opremi« tudj dobra igra mimo nas* Kljub temu pa Je vredno*omeniti Ofelitjio Elfriede Irral, ki je svojo vlogo podala s čudovito prisrčnostjo, višek pia je dosegla v prizoru blaznosti. Ro-muald Peirkny ni bil Hamlet, ki sii je kot življenjsko nalogo zadal maščevanje očeta in podredil vsa svoja čustva jn osebo temu smotru, ampak blazirand mladenič, ki teka sem ter trj a. po odru in ne ve, kaj bj s seboj počel.
Ta predstava, čeprav je bila ena iizmed	štirih otvoritvenih
premier, ni	neuspela. Sicer pa
razpolaga gledališče z nekaterimi zelo dobrimi igralci, med katere je	šteti 'tudi našega
znanca s filma Reneja Deltgena, žal pa ni bilo priložnosti, da bi si ogledali	tudi kako drugo
dramsko predstavo,
Martin ZnideršiS
Novoletno voščilo kiparja Stojana Batiča
¥
f zadnjih dneh starega leta je mariborska Opera uprizorila mladinsko spevoigro v treh dejanjih »Bajka o slavčku« kot krstno predstavo. Tekst je napisala Martina Bidovec, glasbo pa Viktor Fabiani. Dirigiral je Cipci, režiser je bil Malec, scenograf Poljanko. Zlepa ni bilo treba v Mariboru toliko truda, toliko vztrajnega, požrtvovalnega sodelovanja med Opero, baletom im Dramo, kakor za to mladinsko spevoigrico. Rezultat je učinkovita, barvita in razgibana uprizoritev, ki je delu prav gotovo pripomogla do največjega učinka. Uspeh ni izostal in občinstvo je igro lepo sprejelo. Glasba te igre je preprosta, prijetna, zelo melodi-ozna, brez velikih pretenzij na originalnost bodisi v glasbenih domislicah, njihovi dramski uporabi ali pa instrumentaciji.
Jz tujine* vtet-m pneračttio
»Buehnen der Stadt Koeln«, kakor s* uradno imenuje gledališče v Koeinu, razpolaga s tremi »hišami«. Novozgrajeno gledališče, »Grosses Haus«, nosi seveda težino programa s kakšnimi 10 opernimi in 3—5 dramskimi premierami. »Kammer •piele«, mi bi rekli' komorno gledališče, je mnogo manjše ta nudi prostora približno 360 gledalcem. Zadnjih 10 Jat je to gledališče nudilo streho večini dramskih predstav, od katerih 60 nekatere bide pri publiki zelo uspešne. Tako je bil Mold&rov »Tartuffe« na sporedu kar osem sezon zaporedoma in je doživel 130 predstav. Druga po številu predstav je Johna Patricka komedija »Caijinica«, ki se že štiri sezone »drži« in je doslej doživela 83 predstav. Sledi Tennessee Williams s svojim »Tramvajem poželen.ie« in 75 predstavami v šestih sezonah.
Poleg dramskih sta v »Kam-merspiele« letno tudi 2—3 operni predstavi. Pri operah pa so se, poleg redkih klasičnih, kot je »Seviljski brivec« ali »Beg iz seraja«, omejili na nemške im tuje novitete, ki (verjetno) niso preveč zahtevne. Drugače si tudi ne moremo razlagati dejstva, da so nekatere operne predstave doživele v celem dve predstavi (n. pr. opera »Kam«, Schmidtmainna,	»Podeželski
zdravnik« Henzeija). Zanimivo pa je, da je t-udi znani balet Igorja Stravinskega »Vojakova tgodba« doživel podobno usodo — šti.r.i predstave.
Tn končno, tretja »hiša« je
dela mlajših nemških pisateljev. Pravzaprav se tu lahko le Sartre pohvali z uspehom, saj je njegova »La putaine respekteu-se« doživela 58 predstav. Drugi avto,rji, ki jih zasledimo tu, so Cocteau. Anouilh, Beckett, Wil-der, Buetihmeir, Duerremmiatt, Scbape.r, Kolander, Steimbeck. Število predstav v tem gledališču je sicer na splošnio višje kot pr; operah v »Kamme,rspieile«, toda ko smo si ogledali drugo
predstavo Samuela Becketta drame »Fin de Partie«, nas je bitlo v avditoriju morda petdeset.
Predstave, ki so zdaj v »Veliki hiši«, so do dograditve tega gledališča bile v avli univerze. Tudi tam so nekateri avtorji dn skladatelji doživeli lep uspeh. Carl Zuckmaye.r je izmed dramatikov zabeležil daleč največji uspeh. i,n sicer 82 predstav v petih sezonah. To pa s svojo znano dramo »Des Teufels General«, ki
Tn oparimo, da sta Moasrt la
Beethoven naj,bolj prUtjuiblljema. »Fiigarova svatba« že dvanajst sezon noče s programa in je, s 122 predstavami na drugem mestu za prav tako Mozartovo »Catrobno piščaljo«. Ta je na programu nenehno že od leta 1945 in ie, s 123 predstavami, po vojni v Koelniu marjrvečkrat izvajana otpera. Sledi »Fidelio« s 116 predstavami in šele nato Puccini z »Madame Butterf!ly«, ki je doživela 101 predstavo.
Operni repertoar obsega, razumljivo, v glavnem klasična operna dela, katerim se pridružujeta le Stravinski s »The Rake’s Progress« in Po,ulenc z »Razgovori Karmeličank«, pripravljajo pa Brittnovo opero
»The Turn of the Screw«, ki je šele pred nedavnim v Berlinu doživela svojo nemško premiero. Treba pa je ugotoviti, da gledališče ne razpolaga z dovolj dobrim pevskim kadrom, zato si skušajo pomagati s številnimi gostovanji. Kot je bilo slišati, je predvideno tudi gostovanje Miroslava Cangatoviča iz Beograda, im sicer v vlogi Borisa Godunova. Sicer pa imamo Jugoslovani kar stalnega predstavnika v ansamblu. To je mlada beograjska baletka Ivanka Mikšč, ki se je letos prvič predstavila občinstvu in žela že obilo uspeha in pohval. Posebno ss je izkazala v sdlo točkah pri »Labodjem jezeru« kjer je za svoje tehnično dovršeno plesanje, polno mladostnega žara, bila često kar med izvajanjem nagrajena s ploskanjem.
Pri predstavj »Labodjega jezera« je billo videti, da se Lisa Kretschmar, ki Je balet postavila na oder, zaveda, kakšne plesalce ima na razpolago in se je
Hamlet
v dežnem plašču
PREMIERA
V MARIBORU
Glasbeno vodstvo je imel Cipci, ki je kakor navadno -vodil čvrsto in čuteče svoj orkester. V reprizah bo dirigiral tudi Komar. Številne baletne nastope je koreografirala Iveljeva.
Babico je s prijetno rutino govorila Slavka Gcrinškova in tudi pela, kakor pred nekaj desetletji, ko je večkrat nastopila kot pevka. Anka je bila sveža, živa in simpatična Pertotova, ki je v mali vlogi dala igri odločilno toplo, preprosto, pa tudi temperamentno Ijarvo-Smirmaul je ponovno potrdil svoj talent v vlogi njenega brata, »poba« Jožeta. Za Marico Hojnik, članico zbora, predstavlja vloga Vile Jasne prav lep uspeh. Bila je odrsko učinkovita in igralsko popolnoma primerna pojava in je dokazala učinkovitost svojega lepo barvanega glasu. Tudi plesalci so dobro opravili svojo nalogo. Na sporedu so imenovani Pikapolonica (Olga Šuligoj), Cekinček (Nada Klančnik), Gizdalin,ček (Nada Kneževič), Sonce (Hugo
Pouh) in Veter (Ivo Leskovec). Za temi »govorečimi« bolj ali manj baletnimi vlogami pa so v učinku komaj zaostajale neke bolj ali manj »tihe« baletne vloge, ki so lepo pripomogle k uspehu. Tujec, Jci bi ga slučaj zanesel v naše kraje in bi videl to predstavo, bi bil gotovo zelo presenečen nad tem, da pri nas včasih vse poje, ne samo zbor, temveč tudi balet in dramski igralci — in da je petje celo dobro. Tako kot je Leskovec kot »Veter« zašel v balet, je imel Samec kot »Bes« — nekakšen hudi čarovnik — izrazito dramsko vlogo in jo je učinkovito rešil. Zeleni Jurij v stranski, a sami po sebi posrečeni epizodi jurjevanja, je bil Colnarič. Polanjkova scena je bila izrazito »pravljična« in učinkovita. Popolne harmonije med sceno in kostumi — kot kostumograf je gostovala Alenka Bartlova — ni bilo. Tehnične spremembe scene so si sledile naglo in lepo. Uprizoritev je bila .torej, po svoje na višku
Novoletno vo-ščilo Jakopičevega paviljona
Rrafte iz Zagreba
vi festival evropske folklore. Upajmo, da v Jugoslaviji, ki je tako bogata s folkloro, te kulturne manifestacije ne bomo prezrli!
Februarja letošnjega leta bo Slovenski oktet zopet gostoval v Italiji. V nasprotju z lanskim gostovanjem v manj pomembnih mestih in manjših dvoranah, ki pa je izredno dobro uspelo, se bo letošnje leto slovenska pesem predstavila italijanski publiki v glavnih mestih in, kakor pravijo, v dvoranah prve kategorije.
Prav tako februarja pa se bo zagrebško »Kolo* predstavilo milanski publiki.
*
Fred nekaj dnevi so v privatni dvorani predvajali italijansko- francosko- jugoslovanski film. »La grande strada azzura«, ki so ga v Poreču in Portorožu snemali ekipe »Metati filma* in »Triglav filma«. Osnova za scenarij je Franca Solinasa roman »Sqiiarcio«, ki obravnava trdo življenje ribičev,
MUZEJ ZA KNJIŽEVNOST V ZAGREBU je nov načrt Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti oziroma Inštituta za književnost .JAZIU. Osnutek tega muzeja je že uresničen: v stari »Dvorani« v Opatički ulici, kjer so bili nekdaj prostori Akademije, so pred Novim letom odprli Muzej za književnost s posameznimi sobami književnikov Matosa, Nazora in Gorana Kovačiča. Poleg natisnjenih del lahko obiskovalci vidijo v muzeju drobne osebne predmete omenjenih književnikov, njihove fotografije, rokopise in različne dokumente. Sest posebnih vitrin pa posreduje obiskovalcem dokumente šestih najznačilnejših predstavnikov hrvatske književnosti Iz sredine 19. stol.: Stanka Vraza, Petra Preradovi-ea, Augnsta Senoe, Ante Kovačiča, Dinka Simunoviča in Vladl-
mira Vidriča. Prvi uresničeni načrti Muzeja za književnost so popolnoma uspeij tar so dali po* budo in pogoje za nadaljnji razvoj te redke, a pomembne institucije.
MAPA GRAFIKE zagrebškega grafika Alberta Kinerta, predsednika Združenja likovnih umetnikov Hrvatske, je bila to dni natisnjena. V knjigarnah pa je ne bo mogoče kupiti, ker jo bila vsa naklada že vnaprej rezervirana in razprodana, kar j» velika novost za naše razmere.
GRŠKI TENORIST HELIOTIS ki je pred kratkim gostoval v Zagrebu v Traviati, bo v letošnji sezoni stalni gost zagrebška Opere. Nastopil bo tudi na dubrovniških Poletnih igrah v sklopu ansambla zagrebSk« Opere.	M.	B«
duhovne vrednote človeka
zanemarjene kot nepotrebna duhovna nadstavba. Publika išče zato, utrujena od nekulturne polemike, naperjene proti vsem duhovnim vrednotam, v klasicizmu celovit svet, v katerem govorijo umetnost in psihologija, religija in politika, poezija in humanizem, občutek in razum, v jeziku, ki je sicer zastarel, ki pa je morda prav zato potreben in zaželen.«
S takim razmišljanjem uvaja kulturni urednik revije »Ital-jug«. (mesečnik o gospodarskih in kulturnih dogodkih v Jugoslaviji in Italiji) svoje bralce v novo sezono v milanskih hramih Talije.
*
Po Coriolanu bo milanski »Pic colo teatro« uprizoril Paola Ferrarija »Goldoni in 16 novih komedij«, dalje Bertolda Brechta »Dobri človek iz Sečuana« z Valentino Fortu-nato v glavni vlogi. Na repertoarju je tud,i »Papirnati hrib*, novo delo Guida Rocca, ki ga bo režiral Strechler.
V režiji Virginia Peuchera bo »Piccolo teatro« uprizoril komedijo Eduarda de Filippa »De Pretore Vincenzo«, na dvorišču »Castello Sforzssco* (grad družine Sforza) pa se bo po dolgi odsotnosti zopet pojavil na milanskih deskah Alessandro Manzoni:	»Grof
Carmagnola«.
Gledališče »Teatro San’ Erasmo* v Milanu ima na repertoarju:	»Zvestoba križu*
Calderona della Barce ter skrajšano verzijo (Max Brod) Kafkinega »Dvorca*. V glavnih vlogah: Diana Torrieri in Raoul Grassili.
»Teatro del Convegno* pod uspešnim vodstvom Enza Fer-rieriia se bo predstavil milanski publiki z »Ognjem v soteski* Clotilde Masci. Na repertoarju slede: Leonardo Bor-ghese: »Življenje, smrt in doživljaji Harlenika«; Cursio Malaparte:	»Okrog Marcela
Prousta«; 'Alberto Moravia: »Ne oddaljuj se«; Massimo Binazzi:	»Angelski meč* in
Pino Dardi: »Pevec bo pel v dolini*. Skratka, izključno nova italijanska dela.
Na istih deskah bodo v 16-*ošnji sezoni zastopani naslednji tujci: Graham Green: »Ko liba za orodje«; Steinbeck »Miši in ljudje«; Alfred de Musset: »Kaj sanjarijo dekleta*.
Glavne vloge Imajo: Marina Berti, Luciano Alberici, Carla
Novoletno voščilo Narodne m univerzitetne knjižnice
I
5
I
i
š
!
i
nih del pokojnega mojstra Jožeta Plečnika.
Veliko lepega ostaja ob strani, če se človek povsem slučajno včasih ne spusti na navidez zaprašene muzejske izlete.	bp.
Novoletno voščilo Narodne galerije
December 1957:	Shake-
speare, Racine, D’ Annunzio v Milanu; Shakespeare v Trstu; Shakespeare na poskušnj v Genovi; Pirandello v Palermu ___!
Milanska publika še protestira proti invaziji klasikov, ki da ogrožajo moderne avtorje
Res je sicer, da je modernizem prevladal v povojnem času, toda njegove perspektive postajajo z vsakim dnem bolj omejene in negotove. Po dru.gi strani pa je prav tako res, da se je kronika, razen v nekaterih častnih izjemah, spremenila v akademiziranje, v neko zvrst popačenega konformizma, pogojenega z naivnostjo, strahom ali suhim socialnim shematizmom, v katerem so
NOVO
V STARIH FRESKAH
Kdo bi si mislil, da znajo biti muzealci tako živahni, ne samo pri razgovoru in Šilcu, ampak tudš pri obravnavanju starih fresk! V kranjskem muzeju smo se ustavili sredi gorenjskega sprehoda, na katerem je kustos Angelos Baš nabiral zadnje podatke za svojo disertacijo o slovenskih srednjeveških nošah.
V Kranju sem v muzejskih prostorih hkrati naletel kar na dve zanimivi razstavi — spodaj je razstavljal akademski kipar Janez Lenasi, zgoraj pa ju kustos Nace Sumi razgrnil vpogled v arhitekturo baročnega stavbarstva po gorenjskih cerkvah. Obe razstavi sta s širokim zanimanjem občinstva potrdili dejstvo, ki se sliši skoraj senzacionalno, namreč da je kranjski muzej eden najbolj obiskanih muzejev v državi. V preteklem letu so imeU čez 100.000 obiskovalcev.
S:cer pa smo študijski izlet začeli-v Bodeščah pri Ribnem. Ljubeznivo leži stara cerkvica na zelenem pobočju. V njej je lepo poslikan kranjski pres-biterij iz XV. in XVI. stoletja, na zunanji shirani pa dve veliki freskiod katerih zad-prav posrečeno prikazuje
stare posvetne noše, hišno opremo in jedilni pribor. Le žal da ti dve dragoceni srednjeveški freski, ki ju hodijo ogledovat številni tuje?, propadata pod zeleno plesnijo. Zadnji čas bi bil, da te stare umetnine zaščitimo, hkrati pa tudi ne bi bilo nič narobe, če bi prestavil? leseno drvarnico, ki jo je nedavno postavil cerkovnik na parobku, od koder bi bil sicer krasen razgled na triglavsko pogorje.
V Mošnjah so freske iz XV. stoletja v presbiteriju z zanimivimi- posvetnimi motivi in raznibano figuraliko, ki jih je ustvaril nedvomno spretnejši mojster, kot je bil oni v Bodeščah. Žal pa se je tu znašel malo pred zadnjo vojno nekdo, ki je zelo samovoljno in slabo freske razstavriral.
Posebej zanimiv! pa so sklepniki, ki so jih na novo odkrili v presbiteriju cerkve v Škofji Loki. Ti sklepniki. oziroma že prava sklepna plastika, izvira iz 20. let XVI stoletja in prikazuje svetniške osebe v povsem posvetnih nošah s cehovskimi simboli. Mimogrede sem. tam spoznal tudi vrsto čudovitih lestencev raznih poetičnih obl'-:k, eno zadnjih in javnosti skoraj nezna-
zahtevnosti. za take spevoigre, muzikalično vodstvo suvereno, režija brez dvoma zelo dobra. Ostalo je bilo prepuščeno ljubeznivosti, gibkosti in prisrčnosti nastopajočih-.
Res pa je, dramsko te igre n« moremo jemati čisto resno. Osnovna ideja je sicer lepa, bolj alegorija kakor simbol. Konflikt sploh ni oblikovan dramsko izrazito, dramske napetosti ni, simbol ostaja nekje, dramsko dogajanje Pa drugje. Marsičesa ne doživljamo, temveč si moramo le zamišljati, da se je zgodilo. V vsej zasnovi je nekaj, kar močno spominja na romantične ig:re, pa tudi na či-talniški stil: treba se je odreči dramski tehniki zaradi hvalevredne ideje. Igrice tako ne moremo vrednotiti kot nov kerak v mladinski odrski literaturi. Vendar pa je zvrst mladinske spevoigre pri nas nekaj zelo redkega in zasluži vso pozornost. Prijetna, čeprav ne originalna glasba, tehnično lepa podoba in brez dvoma toplo podajanje igre so močne vrednote, ki jih ne gre omalovaževati. Igra bo verjetno beležila še precej uspehov.
Branko reurtolf
»Studio«, ki isrua kakih 200 prostorov. Kar velja pri »Kammer-spiel.e« za opero, velja tu za dramo. V glavnem prikazujejo eksperimentalna dela, novitete z vsega sveta, za katere se še ne ve, kako bodo »vžgale«, in
je, kot znamo, nastala pod vplivom nacističnega divjanja im vsebuje marsikatero bridko na račun nacizma in vseh onih, ki so se mu vdinljali.
Seveda pa zavzemajo operne predstave večji del programa.
Bizari, Silverio Blasi, Augosto
Mastrantoni.
Sprehod po Talijinem kraljestvu v Milanu ne bi bil popoln, če ne bi omenili, da bodo v kratkem poleg »Teatro San’ Erasmo« odprli še eno gledališče z odrom v sredini. Pobudo sta dala Carlo Lari in Lida Ferro, ki sta se v Italiji prva začela zanimati za gledališče »en rond*. Gledališče se bo s shakespearskim pri~vokom imenovalo »Teatro del Globo«. *
V Rimu so te dni na itali-jn.nsko-švicarsko pobudo ustanovili Federazione euronea per il folklore (evropska federacija za folkloro). Federacija bo prihodnje leto priredila pr-
Pri predstavi so bili navzoči filmski producent Malenoti, režiser Gillo Pontecorvo, direktor »Triglav filma« Branimir Tuma, Alida Valli in drugi gostje. Vsi so se o filmu zelo laskavo izrazili in smatrajo, da je uspel.
19. decembra so se v Rimu po desetdnevnih razgovorih predstavniki *De Laurentis filma* in predstavniki »Bosna filma* v vseh podrobnostih sporazumeli o koprodukcijskem snemanju filma »Stotnikova hči«. Osnova za scenarij je istoimenska Puškinova povest. Prve kadre bodo posneli že konec januarja.
Rim, konec decembra.
Miran Šuštar
vdovi sta bili sestri: prva Je bila Penelo-
Pa. ki je denar ni pomenil nič, druga pa je f Em BS bila Lyra, ki ji je denar pomenil vse. Po-* ig jg& temtakem sta ga obe potrebovali v velikih množinah. Ko sta še v mladih letih pokopavali vsaka svojega zapravljivega soproga, sta se vrnili na Murrav Hill v očetovo domačijo z olajšanjem, kot so sumili, zakaj stari Theodore Hood je imel precej pod palcem in do hčera je bil zmeraj velikodušen. Kmalu potem ko sta Penelopa, in LVra spet prišli do svoj ih dekliških postelj, pa si je Thecdore Hood izbral drugo ženo, vzvišeno damo, ki je bila zelo trdnega značaja. V strahu sta ji sestri napovedali vojno, ki se ji je nemudoma pridružila njuna mačeha. Stari Theodore, ki se je znašel v križnem ognju, si je želel samo miru. Naposled je umrl In prepustil gospodinjstvo izključno trem vdovam.
Nekega večera 'kmalu po očetovi smrti le poklical služabnik zajetno Penelopo in sloko Lyro v Hoodov salon. Tam je že čakal gospod Strake, družinski odvetnik.
Se navadne izjave gospoda Straka so zvenele kot razsodba iz ust sodnika. Ko pa je tisti Večer izgovoril besede »Ali bi sedli?«, je bili 'njegov glas tako zlovešč, kot da gre za zločin, kazniv s smrtjo.. Obe dami sta se spogledali in nista hoteli sesti.
Čez nekaj hipov so zacvilila vrata v viktorijanski steni in vstopila je Sara Hood, naslonjena na roko dr. Bene-čLicta, družinskega zdravnika.
Gospa Hoodova je nekam zaničljivo motrila svojli dve pastorki in glava se ji je rahlo tresla. Nato je spregovorila: »Dr. Benedict in gospod Strake bosta vsaik povedala svoie, potem bom pa jaz govorila.«
»Prejšnji teden,« je povzel dr. Benedict, »je prišla vaša mačeha v mojo ordinacijo na polletni pregled. Kot po navadi sem jo natanko preiskal. Ce upoštevam njeno starost, moram reči, da je izredno trdnega zdravja. Toda že takoj naslednjega dne je zbolela. Prvič — mimogrede povedano — v osmih letih. Takrat sem mislil, da gre za kakšno črevesno infekcijo, toda gospa Hoodova je napravila precej drugačno diagnozo. Imel sem jo za fantastično. Toda vztraiala je, naj naredim nekaj poskusov, in prav je imela. Nekdo jo je zastrupil.«
Polna Penelopina lica so počasi pordela, suha Lynima lica pa pobledela.
»Prav gotovo,« je nadaljeval dr. Benedict in strmel v točko, ki je bila natanko v sredini med obema sestrama, ►boste razumeli, da bom odslej vsak dah preiskoval vajino mačeho.«
»Gospod Strake,« je dejala stara gospa Hoodova z nasmehom.
»Po očetovi oporoki,« je rezko dejal Strake, ki je tudil strmel nekam med obe sestri, »prejemata obe majhen Bnesek o-d dohodkov zapuščinske mase. Glavni del dohodkov bo prejemala vajina mačeha, dokler bo živa. Po nJeni smrti pa bosta podedovali kaka dva milijona dolarjev, vsaka polovico. Z drugimi besedami, vidve sta edini osebi na svetu, ki bi imeli korist od mačehime smrti. Kot sem že povedal gospe HO'Odovi in dir. Bene-dictu — če vaju že ni opo-zorila vajina izredna sireča, da se vama je ta podli poskus umora izjalovil — da se bom do konca svojega življenja trudil, da bi vaju zadela vsa teža zakonske kazni. Pravzaprav sem svetoval, naj tak,oj pokličejo policijo.«
»Pokličite jo zdaj!« je zavpila Penelopa«
' Lyra je molčala.
»Lahko bi jo zdaj poklicala, Penny,« je odvrnila gospa Hoodova z istim rahlim smehljajem na ustnicah, »toda obe sta zelo prebrisani in morda to ne bi nič pomagalo. Najbolj vama bi bila, ko bi vaju vrgla iiz te hiše. Zal mi oporoka vajinega očeta tega ne dovoljuje. O, razumem, da bi se me radi čimprej cdkrižali. Želita sd razkošja, ki ga moj preprosti način življenja ne zadovoljuje. Obe bi ae radi spet poročili in z denarjem bi si lahko kupili drugega moža.« Starka se je nagnila nekoliko najprej. »Toda slabe novice imam za vaju. Mat; mi je umrla v devetindevetdesetem letu, o-če pa je učakal sto tri leta. I>r. B&nedict mi zatrjuje, da lahko živim še kakih trideset let in trdno sem odločena to tudi storiti.« S težavo
t£%i vdove
po noki in odšel z dir. Benedictoim.dn odvetnikom Strakom iz soha.
»Kakšna je vaša diagnoza?« je vprašal dr. Benedict.
»Vaša razsodba,« je nestrpno dejal Strake.
»Gospoda,« je dejal EQilery, »ko sem izločil pitno vodo, ker sem preiskal cevi in pipe v njeni kopalnici, in ugotovil, da so popolnoma v redu, sem izključil zadnjo možnost.«
»In vendar je prejela strup skozi usta,« Je rezko dejal dr. Benedict. »To sem ugotovil in to so mi potrdili tudi drugi zdravniki-«
»Ce to drži, doktor,« je dejal Bllery, »ostane samo še ena razlaga.«
»Katetra?«
»Gospa Hoodova s® aama zastrupila. Ko bi bil na
vašem mestu, bi poklical psihiatra. Zbogom I«
ee je postavila na noge in se še vedno smehljala. »Pravzaprav se mislim zavarovati, da bom še živela,« je dejala in odšla iz sobe.
Natanko teden dni pozneje je Ellery godel ob veliki starinski postelji gospe Hoodove pod zaskrbljenimi pogledi dr. Benedicba im odvetnika Straka.
Spet jo je bil nekdo zastrupil. Na srečo je dr. Benedict še o pravem času posegel vmes.
Bllery se 3 e skiLonil nad starko, iki je bafla bolj podobna ometu kot človeku. »Govorila ste o tem, da se mislite zavarovati, gospa Hoodova . . .«
»Rečem vam,« je zašepetala, »da je nemogoče.«
»In vendar,« je vedro dejal Ellery, »je nekdo to storil. Najbolje bo, fce povzameva. Okna ste dali zamrežiti, vrata pa opremiti z novo ključavnico in edini ključ ste vseskozi imeli pri sebi. Sami ste s; kupovali hrano. Sami ste kuhali v tej sobi im sami jedli. Očitno je torej, da strupa ni bilo mogoče primešati hrani prej, med kuhanjem ali po kuhanju. Povedali ste mi tudi, da ste kupili nove krožnike, da ste jih spravili tukaJ in da ste jih samo v; pomivali. Potemtakem tud-; ni mogoče, da bi kdo zastrupil kuhinjsko posodo, porcelan, steklenino ali pribor, ki ste ga uporabljali pri jedi. Kako je bil torej primešan strup?« '
»Saj to je tisto!« je zavpil dr.' Benedict.
»Da, da, gospod Queen,« je zamrmral gospod Strake, »in zato sem si mislil — in dr. Benedict se je strinjal — da je ta zadeva bolj primerna za vas -kot za policijo.«
»No, zadeve, ki so zame primerne, so zmeraj preproste,« je odvrnil EUery( »če hm človek pride do dna. Gospa, rad bi vam zastavil mnogo vprašanj. Lahko, doktor?«
Dr. Benedict je potipal starko za zapestje in prikimal. Elleiry je začel. Odgovarj’ala mu je šepetaj e, a z veliko gotovostjo. Vprašanja so se vrstila drugo za drugim Elilery je spraševal vse, česar #e je le mogel domisliti, in naposled je še napenjal možgane, da bi se spomnil še kakega vprašanja.
Na koncu se je zahvalil gospe Hooaovi, jo potrepljal
To je bil takšen, problem, ki ga Ellarvjev miselni aparat kljub ugovarjanju telesa ni mogel pustiti pri miru. Dva dni je razmišljali, ne da bi jedel in spal, in nenehno stopal po stanovanju sem int ja. V začetku tretjega dne ga je oče prijel za roko in ga s siilo spravil v posteljo.
►Saj sem si mislil,« je dejal inšpektor. »Vnočino imaš. Kaj te boli, sin?«
»Vse me boli,« je mrmral Ellery. Vdal se je in se podvrgel aspirinom, vrečki z ledom in zrezku, kt Je bil rahlo pečen v maslu. Ko je pospravil pol zrezka, je nenadoma zarjul kot blaiznež in planil na telefon. »Gospod Strake? Ellery Queen! Takoj me počakajte v Hoodovi hiši! Da — obvestite dr. Benedicta! — Da, zdaj vem, kako je bila gospa Hoodova zastrupljena!«
In ko so se vsi zbral; v mračnem zavetju Hoodovega. salona, je El!eiry izbuljil oči v zajetno Penelopo in sloko Ly.ro in hripavo vprašal: »Katera izmed vaju pa se misli poročiti z dr. Benedictom?«
In nato je pripomnil: »O, seveda, drugače ne more biti. Samo Penelopa in Lyra imata koristi od mačehine smrti, toda edina oseba, ki je lahko fizično zagrešila umor, je dr. Benedict... Ali ste me vprašali kako, doktor?« je vljudno vprašali Ellery. »No, zelo preprosto. Gospa Hoodova je imela prvi napad naslednjega dne po polletnem pregledu, ki ste ga izvedli vi, doktor. Nato sta sporočili, da boste vsak dan preiskali gospo Hoodovo. Preden pa zdravnik preišče svojega pacienta, se posluži kaij vsakdanjega sredstva. Trdim, dr. Benedict,« je dejal Ellery z nasmehom, »da ste spravili strup v usta gospe Hoodove na istem termometru, s katerim ste jii izmerili temperaturo!«	Ellery	Queen
Deset dni pozneje 3e bil Ellery Quee spet v spalnici Sare Hoodov©. Starka je bila mrtva. Podieigila je tretji zastrupitvi.
Ko je bil E!lery o tem obveščen, je nemudoma dejal očetu, inšpektorju Que©nu, »samomor«.
Pa ni bil samomor. Policijskim izvedencem se kljub najbolj natančni preiskavi in vsem sredstvom kriminološke znanost; ni posrečilo odkriti nobenega sledu po strupu, ali posodo, v kateri je bil strup, al; kak drug izvor strupa v spalnici in kopalnica gospe Hoodove. Ellery je z zaničljivim nasmehom sam preiEikal prostore. Nasmeh je izginil. Nič ni našel, kar bi se križalo s prejšnjim pričevanjem starke ali z ugotovitvami izvedencev. Zaslišal je služinčad. Z neusmiljeno doslednostjo je preiskal Penelopo, ki je kar naprej jokala, in Lyro, ki se je zadirala nanj. Naposled je odšel.
»Teta takoj pride dol, gospod Nuttel«, je dejala zelo samozavestna, petnajstletna dama, »medtem pa boste morali potrpeti z menoj.«
- Fcamton Nuttel se je trudil, da bi zinil nekaj pravega, kar bi laskalo nečakinji, ne da bi pozabil na teto, ki je morala piriti. Osebno je bolj kot' kdaj dvomil, če mu bodo ti formalni obisk; pri popolnih tujcih ikaj prida pomagali pri živčnem zdravljenju, ki naj bi se mu zdaj posvečal.
»Vem, kako bo s teboj,« je dejala sestra, ko se je odpravljal v to podeželsko samoto. »Zakrknil se boš vase in n© boš ogovoril žive duše, živci pa ti bodo še bolj trpeli zaradi melanholije. Dala ti bom priporočilna pisma za vse znance, ki jih imam tam. Kolikor se spominjam, jih je bilo nekaj ker prijetnih«.
Framton je ugibal, če gospa Sappletonova, dama, ki 'ji naj bi izročil eno izmed priporočilnih pisem, sodi v to kategorijo prijetnih ljudi.
»Ali poznate dosti ljudi tod-okoli?« je vprašala nečakinja, ko je presodila, da je bilo dovolj tihega razgovora med njima.
»2ive duše ne poznam«, je odvrnil Framton. »Veste, moja sestra je pred kakim; štirimi leti bivala na župnišču in mi je dala priporočilna pisma nekatere znance.«
Zadnja izjava je razločno zvenela kot obžalovanje.
»Potemtakem moje tete skoraj ne poznate?« je nadaljevala samozavestna mlada dama.
»Vem samo za njeno ime in naslov«, je priznal obiskovalec. Zanimalo ga je, ali je gospa Sappletonova poročena ali je vdova. Nekaj nedoločnega v sobi je spominjalo na moško prebivališče.
»Njenia velika tragedija se je zgodila prav pred tremi leti,« je nadaljevalo dekle. »Toda to se je zgodilo po odhodu vaše sestre.«
»Tragedija?« Je vprašal Framton. Tragedije so se mu dozdevale nekam nenavadne za ta mirni podeželski kotiček.
»Morda vas zanima, zakaj puščamo tista vrata. na stežaj odcirta oktobra popoldne,« je dejala nečakinja in pokazala na steklena vrata, ki so se odpirala na vrt-
»Za ta letni čas je kar toplo,« je dejal Framton. »Toda kakšno zvezo imajo vrata s tragedijo?«
»^Natanko pred tremi let; je skozi tista steklena vrata odšel za ves dav na lov ni°n mož z
njenima dvema mlajšima bratoma. Nikoli več se niso vrnili. Ko so šli čez močvirje do priljubljenega mesta na lov na kljunače, je vse tri na nevarnem mestu požrlo močvirje. Takrat je bilo tisto strašno deževno poletje in mesta, ki so bila druga leta sicer popolnoma varna, 50 se nenadoma brez
opozorila vdala. Trupel niso nikoli našli. To je najbolj strašno pri vsej zadevi.« V tem hipu je dekličin glas izgubil svojo .samozavest in postal jecljajoč in sočuten. »Uboga teta. Zmeraj misli, da se bodo nekega dne vrnili z malim rjavim prepeličarjem vred, ki se je bil izgubil z njimi, in prikorakali skozi ta visoka steklena vrata, kot je bila njihova navada. Zato stoje odprta vsako popoldne, dokler se popolnoma ne zmrači. Uboga teta, večkrat mi je pripovedovala, kako so šli na lov- Njen soprog je imel bel dežni p' = šč te’' roko. njen ne«-mlajši brat Ronnie pa je prepeval: »Berti, zakaj m; pos.-ca-
ga na odprta vrata in skoznje na vrt. Res je bilo nesrečno naključje, da je prišel na obisk prav na obletnico tega tragičnega dogodka.
»Zdravniki so mi soglasno predpisali popoln počitek, nobenih duševnih razburjenj ali kakršnih koli silovitih telesnih naporov,« je oznanil Framton, k: je trpel za precej razširjeno utvaro, da popolni neznanci in slučajni znanci komaj čakajo, da bi zvedeli vse podrobnosti <3 njegovih boleznih in tegobah, njihovemu izvoru in zdravljenju. »Glede diete Pa niso tako soglasni,« je nadaljeval.
»Ne?« je dejala gospa Sappletonova z glasom, ki je v zadnjem hipu zakril zehanje. Nato se je nenadoma zravnala in postala pozorna — toda ne na Framtonovo, pripovedovanje.
»Naposled so prišli!« je zavpila. »O pravem času za čaj.. Ali niso blatni do ušes!«
Framtona je spreletel drget. S pogledom, ki naj bi izražal sočutno razumevanje, se je obrnil k nečakinji. Dekle je strmelo skozi vrata s topo grozo v očeh. Framton je začutil mrzel prijem neznanske groze, se
naglo obrnil na sedežu in pogledal v isto smer-
V somraku, ki se je vedno bolj gostil, So tri postava stopale po vrtu proti vratom. Vse tri so Imele puško pod roko, ena med njimi pa je. bila čez ■ ramena pokrita z belim površnikom. Utruien rjav orepe1!ter jim je sledil za petami. Brez šuma «0 se biiz.U* je mlad in hripav glas zapel v mraku: »Cuj, Bertie, zakaj mi poskakuješ?«
Framton je divje zagrabil palico in klobuk. Med svojim brezglavim begom je le bežno opazil vežna vrata, peščeni privoz in glavna vrata. Kolesar, ki je privozil po cesti, se je znašel v živi meji, ker se je hotel izogniti trčenju.
»No, pa smo doma, ljubica,« je dejal lastnik belega dežnega plašča, ko je stopil skozi steklena vrata. »Precej smo blatni, toda že skoraj suhi. Kdo pa jo je pobrisal ven, ko smo prihajali?«
»Zelo nenavaden človek, gospod Nuttel«, je dejala gospa Sappletonova. »Samo o svojih boleznih je govoril in brez besedice slovesa ali opravičila jo je odkuril. ko ste prišli. Kot da bi videl strahove.«
»Po mojem se je zbal prepe-ličarja«, je mirno dejala-nečakinja. »Povedal mi je, da ga je-groza pred psi. Nekoč ga je krdelo parijskih pse-v prignalo do pokopališča na bregu Gangesa in je moral preživeti noč v sveže izkopanem gtrobu, medtem ko so zverine renčale, se režale in penile tik nad njim. Menda bi vsakemu zlezlo STce v hlače.«
Romantične zgodbe brez dolgega razmišljanja so bile njena
posebnost
»Saki« H. H. Munro
mm
kuješ?«, kot je imel navado, da b'i ji nagajal, ker je zmeraj govorila, kako jo ta pesem draži. Ali veste, da me včasih, ko so tak; tihi in mirni večeri, skoraj spreleti mrščavica in se mi zazdi, da bodo vsi trije lepo prikorakali skozi tista vrata .. «
Umolknila je in se rahlo stresla. Framton se je oddahnil, ko je teta pribrzela v sobo in se na vso moč opravičevala, ker se je zapoznila.
»Upam, da vas je Vera žaba-.vala?« je vprašala. -.
»Zelo zanimiva je bila,« je odgovoril Framton.
»Upam, da vas ne motijo odprta vrata,« je živahno dejala gospa Sappletonova. »Moj mož in brata se bodo vrnili naravnost z lova in zmeraj pridejo po tej poti. Danes so šli v močvirje na lov na kljunače, tako da bodo hudo zdelali moje uboge preproge. Saj to je podobno vam moškim, kajne?«
Veselo je klepetala o lovu in o pomanjkanju ptic in o možnostih za lov na divje race pozimi. Za Framtona je bilo vse to strašno. Obupno je poskušal, čeprav se mu je samo delno posrečilo, da je zasukal pogovor v manj grozljive vode- Zavedal se je, da mu je gostiteljica posvečala samo majhen del svoje pozornosti in da je venomer pogledovala mimo nje-
5. Januarja 1958
IZLOZBA Z IGRAČAMI
Ta je vsega 0M01
punčka Maca podpira Luko pajaca, Hsj&če* zvit se za ušesom Sehlja^ goskici Belki se prijazno smehlja... Glej, miška iz papirja v brk se preneveda muci iz gume, ta pa, — samo gleda.
Svinčenih vojakov trume gredo na pohode bojne, pred njimi bobni, puške bojne, topovi, sablje, motike, lopate, grablje, konji, smuči in še razne druge reči.
Tu je vsega obilo: od tamburic do pokalic, od piščali do svirali.
Tu je mala violina, trebušasta mandolina, harmonika na dve vrsti, (da te kar srbijo prsti!)
Tu so flavte, klarineti ln pozavne, kastan jeti. . . Zraven belega medveda taka zmeda: iz Afrike žirafo pravo jaha črnski deček mali, ko da bi polit bil s kavo, ime mu je nemara Bil... Tamle, .glejte, dete spi, s čuva ga — krokodil!
Starka Zima se je prebudila iz globokega sna. Takoj je napravila obhod po svojem ledenem gradu nekje nad sivimii oblaki. Prebudila je svoje sinove, same mrzle vetrove in jih nagnala skozi odprta okna.
»Halo, vstani, boter Mrak!« je poprijela mračnega starca, ki je dremal v kleti. »Krajšat) boš moral dan!«
Potem je na stežaj odprla glavna vrata in venkaj nagnala srdito tetko Burjo. V tem hipu je v grajskem stolpu zatulilo:
»Kaj pa jaz, mati Zima, kaj pa jaz?!«
»Ej dragi Vihar, ti še malo
počakaj !« je o-dvrnila starka Zima in se ledeno nasmehnila. Počasi je šla po hladnem hodniku dalje in se škodoželjno smejala velikemu* Soncu, ki j® žalostno medleilo zn oblaki. Komaj pa je odprla vrata velike sobane. kjer so spale »jene drobne hčerkice snežinke, se je ni en ledeni, starikav,) obraz ublažil.
»Vstanite, moje bele hčerkice, vstanite! Moj čas je prišel in vaša naloga jo velika! Odeti boste morale trudno zemljo, da se spočije za novo setev!«
Poč as; so se dramile zaspane snežinke in si m.ele očke. Vrgle so s sebe odejo lesketajočega se
je odprl okno im Jo ujel na dlan.
»Mama, mama!« je radostno zakričal. »Kako lepa snežinka, je priplavala na naše okno!«
Stekel je v sobo in odprl dlan. pred mamdoo, toda na njej je ostala le drobna kapljica, podobna tihi, hladni sol-za.
Snežinke Zvezdice nd bito več . ..
Nihče, ni vedel, da je bila
»Kaj je, moje zlato dete?«
»Kje so moje bele sestrice?«
»Odšle so na ze.milj.o — moj čas je prišel. Zvezdica!«
Lepa snežinka je žaLo-stno povesila glavico.
»Kaj tudi letos ne. bom smela na zemljo? O .mamica ljuba, tako rada b) videla otroke, ko pozdravljajo prvi sneg ... in od blizu bii rada zrla tvoje vladanje na zemlji ... še nikoli nisem
videla zemlje, mamica!«
»Ne, moja mala, nikoli ne! Prelepa sš, otnoci bii te takoj zapazili in ujeli... potem, mila Zvezdica, te ne bd bdllo več! Ti nikoli ne pojdeš na zemljo, ne smeš! Mislim, da si razumela!«
Starka Zima je zaprla vrata in se ni vrnila več.
Zvezdica je še malo posedela na posteljici, potem pa je stekla k oknu in hrepeneče gledala proti zemlji. Obšla jo je tako vroča želja P® otrnkih, da je pozabila na mamino prepoved. Vsa razposajena se. je vrgla v megleno ozračje. Blesteča in lepa je plavala velikemu pričakovanju naproti. Ze 3e zagledala prve zasnežene bregove, kd jo Je iz zamaknjenosti zdramil karajoč glas:
»Zvezdica, Zvezdica — mala porednica, kdor staršev ne uboga — ga tepe nadloga!«
Svetla snežinka je zagledala v bregu sneženega moža. ki je nejevoljno kimal z debelo glavo.
»O stric Snežak, .pozdravljen! Nikar tako hudo no kimaj, da ti lonec ne odileti, hihihi... pa nikar se ne jezi name, ljubi Snežakec, ti ne veš, kako sem srečna!«
»Zal ti bo, Zvezdica, o kako žal!« je tožno godrnjal Snežak in žalostno gledal za nepremišljeno krasotico, ki je vsa lahka in blesteča plavala dailje.
Zvezdica Je priplavala do prvih h,iš. Vsa radostna se je spustila proti prvemu olknu. kjer je slonel kodrolas deček. 06; so se mu široko razprle, ko je zagledal čudežno snežinko. Naglo
iv j a in v svetlih belih srajčicah poskakale iz ledenih posteljic.
»Mamica, že gremo, že gremo...!«, so klicale vsevprek in
v trumah hitele prot; odprtim okno in vratom. Druga za drugo so odplesale proti zemllji- Malo lene in dremave so še bile, pa so prihiteli bratje vetrovi in jih razživeli, dokler se ni zagnala va.nje še tetka Burja in jih zapodila v diivJii ples.
Sobano za sobano je odpirala starka Zima in podila svoje bele hčerkice navzdol.
V neki sobici pa se je prav ta hip prebudila tud-i mala snežinka. čudovito lepa. kot da j® jz samih draguljev in kristalov. Bila je najlepša umetnina in naj ljubša hčerka starke Zime. Odprla je svoje smaragdne očke in se zagledala v okno.
»Mama, mamica, ma-ma!« je zaklicala z milim glaskom.
Starka Zima je takoj prišla in njen obraz je mahoma postal svetal in lep, ko j« zrla nanjo, kakršnega poznalo le otroci, ki se vesele snega in zime.
DVE PODOBI DEDKA MRAZA. — ZGORNJO JE NARISAL NIKO GORSlC IZ LJUBLJANE, SPODNJO PA NASA DOBRA PRIJATELJICA IN ZVESTA SODELAVKA IVANKA SITAR
S TRATE
Ob izložbi svetli pozno v mrak ustavlja korak
deček in misli:
Tam, znotraj izložbe
ni hudobije, ni tožbe,
tam je v prijateljstvu svet ves,
tam lahko zajeo
mirno stoji,
kjer je lovski pes;
zraven volka
jagnje leži,
nobena nevarnost nanj ne preži! In opica iz gumija, glej, Tesno sedi v tej
pisani družbi za njo!
Deček sprašuje:
»Kako je to?«
(Prevedla Ana Rijavec)
Novoletna želja
Ze dolga leta mi je pri srcu, da bi me kdo takole vprašal:	»Česa si želiš v
novem letu?« Imam željo, a nihče me še ni vprašal zanjo. Naj jo tedaj zaupam vam, čeprav vem, da se mi ne more izpolniti.
V šestem letu starosti sem zbolela za meningitisom in takrat sem popolnoma izgubila sluh. K sreči mi je ostal dar govora in razum. Svoje preteklosti — najlepših let svojega življenja, ki sem jih preživela v ljubi domači vasi, v družbi kmečkih otrok, se še dobro spominjam, ne spominjam pa se, kako zveni glas mojih dragih domačih, pa tudi ne tega, kakšna sta zvok in barva mojega -lastnega gla-
mala, kristalna snežinka prav
ta hip kaznovana za svojo ne*
ubogljivost — samo starka Ziimia goni v ledenem gradu je obupno zajokala. Vso noč so v ledenih zrnih padale nj ene solz« na zemljo vse do jutra. Ko pa je slabotno posojal dan. je od streh in drevja viselo vse polno ledenih sveč. Tetka Burja je tulila ves dan in še dolgo v noč. Dedek Mraz pa je naslikal na okna ledene rože. čudovito lepe, a mrzle in tihe, da so blestele tam nesrečni Zvezdici v zadnji opomin.
bomo razumeli! Ko ta pečin-ski skakač stopi na gladko skalo, se mehki podplat stisne, ko pa hoče nogo odtrgati, se napravi v razpoki podplata brezzračni prostor, da se žival
Najhujši viharji
V preteklih dneh je pri nas nekajkrat pošteno vlekla bur-ja, vendar razen razbitih šip hujše škode ni bilo. Slišimo pa vsako leto o hudih viharjih v Ameriki, kjer zahtevajo celo človeške žrtve. Vse to pa ni še nič v primeri s strahotnim zračnim vrtincem, tako imenovanim ciklonom, ki je 5. oktobra 1864 skoraj popolnoma uničil mesto Kalkuta v Indiji in pobil 70.000 prebivalcev. Še huje je bilo 31. okt. 1876, ko se je takemu vrtincu pridružila še visoka plima, vdrla čez obale Bengalskega zaliva v bližini Kalkute in zahtevala življenje 215.000 ljudi. Tudi indijsko mesto Bombay je dvakrat doletela podobna nesreča. Leta 1882 je izgubilo življenje 100.000 ljudi, leta 1942 pa 40.000.
Micike Emeršič
iz Ljubljane
dobesedno prisesa na skalo. Potem ni nič čudnega, da veljajo ti pritlikavci za najdrznejše skakalce v živalskem svetu. In še nekaj vaš bo presenetilo! Naravoslovci so dolgo ugibali, kam naj prišteje jo te male junake in slednjič le uganili. Po telesnih posebnostih so še najbliže slonom, največjim kopnim živalim! Če bi jih opazovali pri hoji po ravnih tleh, bi se nam res zazdeli malce nerodni, brž ko pa pridejo v skale, se spremenijo v živahne živalce, ki bi jim zaman iskali podobnosti pri rilčastih debe-lokožcih.
Zato je moja naj večja želja in najbolj vroča, da bi v novem letu slišala — vsaj
Slovono najbližji sorodnik
Če bi potovali, dragi otroci, po kamenitih puščavah Etiopije, bi se gotovo začudeno ozirali po tropih drobnih, kratkouhim zajcem podobnih živali, ki bi se drzno poganjale s skale na skalo, celo tam, kjer bi odpovedala naša divja koza, ki slovi po izrednih plezalnih sposobnostih. Da bi razumeli, zakaj te živalce s tako gotovostjo skačejo po čereh — tudi skok do 10 metrov v globino ni pri njih posebnost — si moramo pogledati njihove podplate. Pokriva jih nekakšna mehka in debela koža z globokimi razpokami — brž
bonov, na sredi pa veliko torto. Bila sem blažena.
Domov sem prišla ob dvanajstih. Polovico torte sem pojedla sama, drugo polovico pa sem dala siaršem. Pomaranče in bonbone sem razdelila prijateljicam v šoli, mucko sem podarila babici.
Na punčko sem zelo pazila, a vseeno mi je padla na tla in se razbila.
To, dragi urednik, sem sanjala dan pred novim jetom. V resnici sem pa dobila novo obleko, torte, pomaranče in bonbone.
Slavka Kužnik iz Ljubljane
Ko sem se 29. decembra zbudila, mi je mamica rekla, da sem povabljena na novoletno praznovanje v očkovo podjetje. Bila sem zelo vesela.
Drugo jutro sem se lepo oblekla in odšla z mamico v podjetje. Cez pet minut je prišel Dedek Mraz in nas vse prisrčno pozdravil. Nato je začel klicati deklice in dečke po imenih: »Marjeta šmuc, Metka Lipušček. Marjan Kozin, Slavka Kužnik •..«
Ko je poklical moje ime, sem se nenadoma zbala, a.vseeno sem počasi odšla proti Dedku Mrazu. »Deklica, kako je pa tebi ime?« Ko sem od blizu zaslišala njegov blagi glas, sem tiho odgovorila: »Slavka!« Nato sem po njegovi želji zapela »Barčica po morju plava«.
Najprej sem pela boječe in tiho, nato pa vedno glasneje, da je Dedek Mraz na koncu rekel, naj poiem prihodnjič tiše, da ne bodo vsi oglušeli. Nato mi je dal velik zavoj.
Na svoj sedež sem prišla kakor v sanjah od prevelike sreče. Zavoj sem takoj odprla. Od navdušenja nisem vedela, kaj hi V zavoju je bila namreč velika punčka, ki je imela oblekco posuto z bleščicami. Poleg punčke je ležala mucka, ki sem jo takoj navila. Zamijavkala je In začela teči, dokler se ni zaletela v steno. Na srečo je ostala cela. Ko sem dvignila mucko in ge desko pod nio, sem zagle-dfcla vse polno pomaranč in bon-
Donova je druga...
Najdaljša evropska reka je seveda Volga — dolga je 3700 kilometrov. Takoj za njo je Donava z 2850 kilometri, ki teče tudi po naši domovini, na tretjem mestu pa je Dnjeper z 2285 kilometri. Tok Donave v Jugoslaviji je dolg 477 kilometrov in je na tretjem mestu za Romunijo, ki ima 712 kilometrov in Nemčijo, ki je ima 586 kilometrov. Izvira v Zahodni Nemčiji na vzhodnih obronkih pogorja Schwarzwald, se izliva v Črno morje in teče skozi osem držav:	Nemčiio,
Avstrijo, Češkoslovaško, Madžarsko, Jugoslavijo, Bolgarijo, Romunijo in Sovjetsko zvezo. Skoraj po vsej svoji dolžini (od Ulma v Nemčiji do Črnega morja je plovna in to tudi za večje ladje. Najbolj divji predel te veličastne reke je soteska Kazan, kjer se Donava poslavlja od naše države. Soteska se zoži na 160 metrov, močno vijuga in rečna struga je do 53 metrov globoka, kar je tudi največja globina, ki jo Donava doseže. Že stari Grki so poznali to reko in pluli po njej, niso pa vedeli, kje izvira. Znani grški zemljepisec, zgodovinar in naravoslovec Herodot je pisal, da izvira mendu nekje pod Pireneji.
stajati rdeč v lice. 21. kdor veliko je. 23. poškodbe telesa. 26. žensko ime, 28. proga, 33. kratica slovenskega tednika, 35. 100 kvadratnih metrov.
REŠITEV VODORAVNO: 2. namen. 6. satelit. 8. Ir, 9. raki, 10. dlan, 12 naga, 13. ozek. 15. K(ardelj) E(dvard),
16. semafor, 18. nikar. NAVPIČNO; 1. Smer, 2. narazen. 3. At, 4. elan. 5. nikakor, 6. silos, 7. tiger, 11. nemi, 14. kako
17. FA.
mamina sestra. 37. Igralec na kitaro, 38. maihna kavarna.
NAVPIČNO: 1. Gora v Julijcih (2501 m) 2. posoda za vodo. 3. zmrzal, poledene-lost, »1. majhna tovorna žival, 5. srkati pijačo. 6. glavna reka zahodne Indije, 7. streči z jedmi, biti gostitelj, 8. glavn* števnih. 9. nabiralec gob, 10. preseljevanje. 12. predlog. 13. stihi, vrstice (v pesmi). 14. nasprotno od domovina. 15. vzklik začudenja, veselja ali nejevolje, 16. ime sovjetskega državnika Hruščeva (prva črka N). 20. po-
VODORAVNO: 1. Kratica za se-vero-vzhed. 4. vrsta užitnih školjk (množina), kamenice. 9. domača žival. ll. . . . želi mladim ugankarjem uredništvo Najdihojce. 17. nedelaven 18. kratica za Državni sekretariat. 19. debeli ljudje. 22. reka v Srbiji, vrsta cigaret, 24-ikemična prvina (znak 'Ra). 25. 10 gramov. 27. coprati. 29. razkopati. razriti. 30. samo eden. 31. latinski veznik, 32. šivalna potrebščina,. 33. osebni zjatimek, 34, v denarju izražena vrednost. 36.
ASTRONOM PETER PRAZNUJE NOVO LETO
19.30 Radijski dnevnik.
* m®?}	20.00 Marij Kogoj:	Cme	maske
.z arhiva	(radijska priredba Oipere). Iz-
vajajo solisti, zbor in orke-‘oclla tn	ster Ljubljanske opere, diri-
gent Samo Hubad, režiser in obve-	H-inko Leskovšek).
22.15 Dvajset minut s plesnim or-kestrom Radia Ljubljana.
22.35 V romantičnem razpoloženju *	(trio Oscar Peterson z go-
dali).
angleške 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
VAJENCA za izučitev v varilski stroki. Nastop takoj. — Pošljite pismene ponudbe.
35-A
počastitev obletnice! junaškega konca Pohorskega bataljona
mozaik, virtuozi vam igrajo: e Manuela de Falle A. Mozarta izvajajo ; Henryk Szening in Šura Cerkasky in anopoulos). za vas 1
Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skobemeta, Anton Svab:	Sonček moj,
Josip Pavčič:	Zabe, Emil
Adamič: 4 ženski zbori s kla-virj em.
Kmečka univerza — Jože Kregar: Olepšajmo slovensko
Radijski sodelavec in urednik 'mladinske radijske igre Lojze Krakar še je pred mesecem dni mudil na Poljskem. Za naše potopise in spomine je napisal oddajo v dveh nadaljevanjih »Ljudje in kraji na Poljskem«. Prva oddaja je na sporedu v torek, 7. januarja ob 15.40, nadaljevanje pa naslednji torek prav tako ob 15.40
RADIO LJUBLJANA
SPORED V PRIHODNJEMTEDNU
POROČILA OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH
•.05 Poročila in vremenska napoved.
7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved Ln objava dnevnega sporeda.
L3.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila.
15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved ta obvestila.
19.30 Radijski dnevnik.
12.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda ra naslednji dan.
22.55 Poročila.
POROČILA OB DELAVNIKIH
•.05 Poročil* tn vremenska napoved.
1.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila.
T.tu Napoved časa, poročila, vremenska napoved ta radijski koledar.
«.00 Poročila.
10.00 Napoved časa tn poročila.
13.00 Napoved časa, poročila, vremenska aapoved. pregled dnevnega sporeda in obvestila.
15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved la obvestila.
17.00 Napoved časa in poročila.
19.30 Radijski dnevnik.
£2.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved ia pregled sporeda ra naslednji dan.
22.55 Poročila
fgflNEDELJER ■ W	JANUARH
5.00—8.00 Dobro Jutro! (Pisan glasbeni spored) — vmes ob
S.30—6.40 Reklame.
5.40—6.45 Naš jedilnik.
18.00—ll.Oo oddaja na valu 202,1 m in 33,9 mHz)
3.05 Orkestralna matineja — Turška koračnica (W. A. Mozart) — Jakobinec, simf. suita (A. Dvorak) — Ciganske melodije (P. Sarasate) — Pomlad (A. Giazunov) — Kolo iz opere »Ero z onega sveta« (Gotovac).
9.00 Radijski potopis — Zorin: V deželi kraljice Sabe — IX.
S.20 Meioaije a la carte.
10JO Dopoldanski koncert komorne glasbe — Petar Stojanovič: Trio za dve violini in violo. (Ali Dermelj, Uroš Prevoršek, Srečko Zalokar), Marijan Vodopivec:	Pesem
deklice; Kaj hoče samotna solza; V omami. (Zlata Gašperšič in Ljubljanski godalni kvartet), Matija Tomc: Elegija (Violist Srečko Zalokar in pianist Jelka Suhadolnik - Zalokarjeva), Pavel Sivic:	Sonata za flavto in
klavir. (Boris Čampa, Pavel Sivic).
tl.00 Uvodni takti.
11.05 Radijska šola za srednjp stopnjo: Gozdar pripoveduje.
11.35 Zadovoljni Kranjci pojo ln
igrajo.
12.00 Biaž Arnič: Simfonija dela — (Orkester Slovenske filharmonije dirigira Samo Hubad).
12.30 Kmetijski nasveti. — Ing. Jože Sile:	Proizvodnjo ko-
ruze moramo povečati.
12.40 Ritmična harmonika.
13.15 Prijetno zabavo 1 (Sodelujejo:
9.00 Zabavni 8.30 Slavni (Skladbe in W. A. violinist pianista Tasso
10.10 Igramo
11.00 Edward ^.allo; Simfonija v G-duru: (Prva izvedba v Radio Ljubljana).
11.30 Za dom in žene.
11.45 Trije valčki Johanna ssa.
12.00 Poje
12.30
Kregar: vas.
12.40 Antonin Dvorak: 4 slovanski
plesi.
13.15 Melodije z Broadwaya (igra
pianist George Feyer).
13.30 Pester operni spored — (Odlomki iz oper »Orfej in Evridika«, »Čarobna piščal«, »Carostrelec«, »Hči polka«, »Mesečnica«. »Mignon« in »Trubadur«),
14.20 Za otroke — Charles G. Roberto: Jones, Rjavček in losi.
14.35 Naši poslušalci čestitajo in
nr>7.dra vi '1 a i o.
je redakcija radijskih šolskih ur pripravila za dijake višje stopnje oddajo o Pohorskem bataljonu. Oddaja je na sporedu v ponedeljek, 6. januarja ob 14.05, ponovili pa jo bomo v sredo
ob 11.35
vem polju — Izvajajo: Vilma Bukovec, sopran, Bogdana Stritar, mezzosopran, Miro Brajnik: tenor, Danilo Merlak: bas ter zbor in orkester Slovenske' filharmonije. Dirigent:' Rado Simo-nitL
21.20 Kulturni	razgledi — Marja
Cerkvenik:	Naša	filmska
kritika in publicistika.
21.35 Zabavne melodije.
22.15 Novejši	posnetki	orkestra
Harry James.
23.00—23.15 in	23.30—23.45	Oddaja
za tujino	(prenos iz	Beogra-
da).
Po svetu jazza v četrtek, 9. januarja ob 22.15 — »NOV INSTRUMENT JAZZA — BAS TROBENTA«. Na sliki sta Cy Touff, eden redkih glasbenikov, ki si je z bas trobento priigral sloves in tenor saksofonist Richie Kamuca, najvažnejši solist Tauffo-vega okteta oz. kvinteta
Jo Stafford, George Blanes, Trio Reisner in ansambel Horst Wende).
33.45 Umetne pesmi poje Zbor primorskih študentov p. v. Antona Nanuta.
14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Pohorski bataljon.
14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo.
15.15 Zabavna glasba, vmes reklame.
15.40 Listi iz domače književnosti
— Karel Grabeljšek: Pomlad brez lastovk (odlomek).
15.00 Portreti slavnih pevcev — XI oddaja tenorist Marjo Lanza.
17:10 Popevka tega tedna.
17.15 Srečno vožnjo! (šoferjem na poti).
17.35 Iz ameriške zabavne glasbe
— Pojo:	Doris Day, Don Comell in vokalni kvartet »The four Freshman«.
25.00 Mladinska oddaja — Vaše želje, naš program.
18.20 Skladbe slovenskih avtorjev poje mariborski moški komorni zbor p. v. Rajka Si-koška.
18.45 Radijska univerza — Dr. Janez Matjašič: Živali v Jamah.
18.00 Zabavna glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
10.00 Jurij Saporin:	Na Kuliko-
H. PROGRAM (na valu 202,i m in 98,9 mHz)
14.00 Glasbeni sprehod skozi 4 stoletja. .
15.00 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved.
15.10 Ljubljanska kronika im obvestila.
15.25—15.00 Ljubljanski	komorni
zbor pod vodstvom Milka Skoberneta poje slovenske narodne pesmi.
22.15—23.00 Nočni operni koncert.
JANUAR i
5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame.
6.»0—6.45 Naš jedilnik.
8.05 Zaigrajmo in zapojmo z našimi narodnimi solisti in ansambli.
8.35 Orkestralne miniature. Per-petuum mobile (Paganini) — Škatlica z godbo (Ljadov) — Moravski ples (Axman) — 4 otroške skladbe (Sivic) — Melodije (Rahmaninov) — Vražji ples (Hellmesberger).
15.15 Zabavna glasba, vmes reklame.
15.40 potopisi ln spomini — Lojze Krakar:	Ljudje	in	kraji	na
Poljskem — I.
16.00 Za ljubitelje in poznavalce. Johann Christian Bach:- — Simfonija v B-duru. (Danski državni radijski komorni orkester dirigira Mogens Wol-dike, oboa solo:	Waldemar \Volsing), Edivard Grieg: — Koncert za klavir in orkester v a-molu. (Arthur Ru-binstein: klavir, Cikaški simfonični orkester dirigira Fritz Reiner), Marijan Kozina: Proti morju.
(Orkester Slovenske filharmonije dirigira Samo Hubad).
17.10 Naj se vam sami predstavijo .. . (ansambli in solisti v sporedu zabavne glasbe).
17.40 Mali cocktail z orkestrom Roberta Farnona.
18.00 Športni tednik.
18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov. (Pesmi Miloja Milojeviča, Jakova Gotovca, Alojza Srebotnjaka ln Milana Prebande pojeta mezzosopranistka Marija Bitenc in sopranistka Zina Krelja).
18.45 Domače aktualnosti.
19.00 Zabavna glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Koncert Slovenskega okteta Peter Jereb: O kresu — Vasilij Mirk; Sumi potok; Katri-ca — Josip Pavčič:	Bolne
rože — Marij Kogoj:	Re-
duiem — Janko Ravnik: Kam si šla, mladost tl moja — — Zorko Prelovec: Sedem sl rož porezala mi — Oskar Dev: Se ena.
20.30 Radijska igra — Albert Camus: Obsedno stanje (ponovitev) — Režija: Fran Žižek, v glavnih vlogah:	Slavka Glavinova, Ivanka Mežanova, Maks Furian in Boris Kralj.
21.33 Zabavna revija z orkestrom Johny Douglas.
22.15 Tennessi Ernie Ford — najpopularnejši ameriški pevec popevk.
22.40 Obisk v studiu 13 (igra Moj-mir Sepe s svojim ansamblom).
23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja Za tujino (prenos lz Beograda).
H. PROGRAM (na valu 202.1 m in 98,9 mHz)
14.00 Za vsakogar nekaj Iz arhiva zabavnč glasbe.
15.00 Napoved časa. poročila ln vremenska napoved.
15.10 Liubljansika kronika in obvestila.
15.25 Pojo otroški in zbori.
15.45—16.00 Filmska kronika.
•
22.19—23.00 Iz	sodobne
simfonične glasbe.
JANUAR
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
(8.00—11.00 oddaja na valu 202,1 m
in 93,9 mHz)
8.05 Pisana paleta (spored operne in solistične glasbe De-libe-sa, Čajkovskega, Schuberta, Liszta, Musorgskega, Cilee, Wagnerja, Hačaturjana, Szy-manovskega jn Bizeta)
9.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori (ponovitev). 9.15 Za ljubitelje narodne in domače glasbe.
9.45 Petnajst minut s triom Dor-ka Skoberneta.
10.10 Skladbe o mestih in deželah — Franz Liszt: Benetke in Neapelj, Bedrich Smetana: Iz čeških logov in gajev, Joaquin Turina: Procesija v Sevilji, Affredo Casella: Italija.
11.00 Melodije s tekočega tfaku.
11.35 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev);	Pohorski
bataljon.
12.05 Opoldanski solistični koncert
— (Skladbe Franza Liszta, Felaxa Mendelssohna in Roberta Schumanna izvajajo violinist Jaša Heifetz in pianisti Edith Farnadi, Kathlen Long in Emanuel Bay).
12.30 Kmetijski nasveti — Ing. France Adamič:	Asanacija starejših sadovnjakov.
12.40 Igra Mariborski godalni ansambel — P. I. Čajkovski: Jesenska pesem.	Fr. Ema-
nuel Bach: Pomladno prebujenje, Josef Bohuslav For-ster:	Andante cantabile;
Allegreto, Edvard Grieg: Elegija.
13.15 Pesmi In plesi narodov Jugoslavije — (Dunje ranke — Evo srcu mom	radosti — Bulbil mi — Pokupsko kolo
— Omar beže na kuli sedaše
— Ružmarine dunjo moja — S vi šoj kaši odoše — Tekla voda Karašica — Sokačke igre iz BaraniJe — Bunje-vačko momačko i veliko kolo, Da mi se je ribom stvo-riti — Ti mi više ne tribaš
— Zaspala Janka — Me sa-kaja dvaiea troica in kolo
— Kad mi izidješ na vrtu).
14.05 Radijska šola za srednjo
stopnjo — (ponovitev): Gozdar pripoveduje.
14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlj ajo.
15.15 Zabavna glasba, vmes reklame.
15.40 Pri klasičnih mojstrih — John Dos Passos: Manhattan Transfer (odlomek).
16.03 Koncert po željah.
17.10 Sestanek ob petih.
17.30 S kitaro pod oknom (italijanski in španski napevi).
18.00 Kulturni pregled.
18.15 Tri klavirske skladbe Cl. Debussyja izvaja pianist Walter Giesekieng.
18.30 Glasba narodov sveta: Pesmi in plesi iz Kambodže.
18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih.
19.00 Zabavna glasba, vme« reklame.
19.30 Radijski
20.00
Koncert Slovenskega okteta v vsakem kraju privabi številne ljubitelje lepe domače in umetne pa tudi pesmi tujih narodov. Za redni torkov vokalni koncert ob 20.00 so pevci Slovenskega okteta pripravili same slovenske umetne pesmi skladateljev: Jereba, Mirka, Pavčiča, Kogoja, Ravnika, Prelovca in Deva
H. PROGRAM (na valu 202,1 m in 98,9 mHz)
14.00 Georges Bizet in Edward Mac Dovvel, G. Bizet: Simfonija št. 1, E. Mac Dotvel: Koncert za klavir in orkester v a-molu.
15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved.
. 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila.
15.25—16.00 Zabavna glasba, s
22.16—23.00 Nočni komorni koncert — A. Dvorak: Sonata za violino in klavir. L. Marič: Sonata za violino in klavir, V. Peričič: Pesma i igra.
TRTEK
JANUAR'
ČETRTEK, 9. JANUARJA
5.00—8.00	Dobro jutrol (pisan
glasbeni spored) — vmes ob
6.30—6.40 Reklame.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
8.05 Naši amaterski zbori pojo slovenske narodne in umetne pesmi.
8.3S Majhni zabavni ansambli
igrajo.
9.00 Glasbeni album — N. Rim-skj-Korzakov: Ruska velika noč — J. Massenet: Pisane podobe — M. Musorgski: Ples 'perzijskih deklet — C. Saint-Saens: Havanaise — G. Enesco: Romunska rapsodija št. 1.
10.10 Iz naše zabavne diskoteke.
11.00 Orkestralni odlomki iz oper — L. v. Beethoven: Fidelio, uvertura — P. Mascagni: Ca-valleria rusticana, intermez-zo — H. Berlioz: Benvenuto Cellini, uvertura — G.’Puccini: Madame Butterfly, inter-mezzo.
11.30 Cicibanom — dober dam
11.45 Pesmi za naše male.
12.00 Mala revija z orkestrom Eddie Barolay in pevci Les blue stars.
12.30 Kmečka univerza — Ing. Karl Buppjs:	Melioracijska poskusna polja — njih naloga in namen.
12.40 Pred mikrofonom je Vaški kvintet s svojimi pevci.
13.15 Popularne orkestralne melodije — J. Fučik: Marinarella, F. Schubert:	Dva odlomka iz scenske glasbe k igri "Ro-zamu n da«, J. Brahms: . Madžarski plesi, E. Chabrier: Espana.
14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlj ajo.
15.15 Zabavna glasba, vmes reklame.
15.40 Humoreska tega tedna — Hf Petrov: Grof Sredozemski.
16.00 Z našimi in Inozemskimi solisti in skladatelji. Sodelujejo: Pavla Uršič (harfa), Isa-belle Neff (clavecin), Kirn Borg (bas), Leonid Kogan (violina), Gita Mally, Lajoš Teleki, Andrej Mitnik in Pavel Sivic (klavir).
17.10 Na stari farmi (cowboyske pesmi).
17.30 »Pensylvanlja 5—600 (igra Gienn Miller s svojim orkestrom).
18.00 Radijska univerza — Milica Petrovič:	Vpliv duševnosti na delovno storilnost.
18.16 Uroš Krek: Simfonietta (Orkester Slovenske filharmonije, dirigira Samo Hubad).
18.45 Četrtkova reportaža.
19.00 Zabavna glasba, vrne« reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
19.50 Tedenski notranje-polltl&nd pregled.
20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Sodelujejo: Kvintet in trio Avsenik, Štirje fantje in vokalni kvin_ tet »Niko Štritof«, Branka Stergar, Danica Filiplič, Franc Koren, Miro Kern jak in Avgust Stanko.
21.00 Pogovor ob obilni letini partizanske proze.
21.33 Cesar Franck: Sonata za violino in klavir v A-duru — Izvajata: Isac Stem (violina), Aleksander Zak.in (klavir).
22.15 »Po svetu Jazza«: Nov instrument jazza — bas trobenta.
23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
11.40 Bostonski promenadnd orkester igra ameriške koračnice.
12.00 3 uverture Gioacchina Rossinija — (Potovanje v Reims, Obleganje Korinta, Semjra-mide).
12.30 Kmetijski nasveti — Geom. Franc Trnovec: O zemljiškem katastru.
12.40 Slovenske narodne igra ansambel Srečka Dražila.
13.15 Od arije do arije — G. F. Haendel:	Largo iz opere »Xerxes« — Ch. W. Gluck: Odlomek iz opere »Ifigenija na Tauridi« — W. A. Mozart: Arija Cherubina iz opere »Figarova svatba« — arija Figara iz opere »Figarova svatba« — G. Donizettj: Odlomek iz opere »Ljubavni napoj« — J. Offenbach: Hoffmanove pripovedke, uvod in
romanca — G. Verdi: Arija
Leonore iz opere »Moč usode« — G. Verdi: Arija Aide
iz 1. dej. opere »Ajda« — J.
Massenet: Arija Wertherja iz 2. dej. opere Werther — G. Puccini: Arija Collina iz opere »La Boheme« — G. Puccini:	Arija . Manon iz
opere »Manon Lescaut« — G. Puccini: Arija Cavaradosija iz 3. dej. opere »Tosca«.
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — M. Klemenčič: Novice iz gozda.
14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.15 Zabavna glasba, vmes reklame.
15.40 Iz svetovne književnosti — Jakob van der Velde: Velika sobana.
14.20 Zanimivosti lz znanosti in
tehnike.	;	-
14.35 Nas. ,..,=lušaici čestitajo ‘lil pozdravljajo.
16.15 Zabavna glasba, vmes reklame.
15.40 S knjižnega trga.
16.00 Glasbene uganke.
17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu.
17.30 Za staro in mlado.
18.00 Okno v svet.
18.15 Slovenski zbori ln samospe-
vi — Ples kralja Matjaža (Lajovic) — Serenada (Pavčič) — Slaviček (Adamič) — Za njega vse potrpim (Adamič) — Kangljica (O. Dev) — Belokranjska deklica (Lavrin) — Zacvela je roža (Lajovic) — Dolga nočka (Simoniti) — Pesem (Srebotnjak). 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori (ponovitev).
19.00 Zabavna glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Veseli večer.
21.00 Izbrali smo za vas.
22.15 Oddaja za naše izseljence 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za
tujino (prenos iz Beograda).
H. PROGRAM (na valu 202,1 m in 98.9 mHz)
14.00 Od melodije do melodije.
15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved.
15.10 Ljubljanska kronika ln obvestila.
15.25—16.00 Simfonična glasba slovenskih skladateljev.
*
22.15—24.00 Zaplešimo!
Za nedeljsko radijsko Igro, 12. januarja ob 17.30 smo pripravili prvo izvedbo Charlesa Dickensa »Oliverja Twista«. Zaradi dolžine tega velikega dela, bomo v nedeljo poslušali samo prvi del radijske igre. Na sliki: Charles Dickens po fotografiji iz leta 1865
n.
(na valu
14.00 Od
15.00
PROGRAM
m in 98,9 mHz)
do arije.
časa, poročila ln
15.10 Ljubljanska
in ob-
—K.00	Kmečka godba.
*
22.15—23.00 Nočni koncert — Fran Lhotka: Koncert za godala, L. M. Škerjanc: Gazele.
JANUAR
10
6.00—6.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
(8.00—11.00 Oddaja na valu 202,1 m in 98,9 mHz)
6.05 Jutranji divertimento — J. Offenbach: Orfej v podzemlju, uvertura — F. Liszt: Ogrska rapsodija št. 2 — Ch. Gounod: Faust, baletna glasba — A. Borodin: V stepah srednje Azije — M. Gould: Cowboyska rapsodija.
9.00 Radijski potopis — Zorin: V deželi kraljice Sabe — X. Zabavni expres.
Dopoldanski koncert solistične glasbe.— (M. Glinka: Variacije za klavir v F-duru (Lev Oborjn), L. V. Beethoven: Daljni ljubici (baritonist D. Fischer Dieskau), S. Rajičič: Largo cantabile; G. Cerkin: Ljubezenska pesem (violinist Branko Pajevič), F. Chopin: Balada v As-duru (pianist Bela Siki), S. Na« stasijevič: Pastorale; M. Logar:	Menuetto (violinist
Branko Pajevič).
11-00 Pesmi in plesi raznih narodov.
Za dom ln žene.
16.00 Koncert ob štirih — Benjamin Ipavec-Bogo Leskovic: Serenada za godala (Ljubljanski komorni orkester, dirigira Bogo Leskovic), Nicco-lo PaganinJ: Koncert za violino in orkester št. 2 v h-mo-lu (Ruggiero Ricci — violina, Londonski simfonični orkester, dirigira Anthony Collins), Aram Hačaturjan: 3 plesi iz baleta »Gayane« (Newyorški simfonični orkester, dirigira Efrem Kurtz).
17.10 Malo od tu in malo od tam.
18.00 Iz naših kolektivov.
18.30 Poje zbor I. gimnazije iz Ce-, ija p. v. Egona Kuneja.
18.50 Družinski pogovori.
19.00 Zabavna glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Mali koncert zabavnega orkestra Radia Ljubljana p. v. Maria Rijavca.
20.15 Tedenski zunanje-polltičnl pregled.
20.30 Mozart komponira glasbo za ples — (glasbena oddaja s komentarjem).
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
22.15 Lahko noč vam želi Jackie Gleason s svojim orkestrom.
22.40 Za barsko mizico.
23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
H. PROGRAM (na valu 202,1 m in 98,9 mHz)
14.00 Neznani Wagner — Polonia, uvertura — Simfonija v C-duru.
15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved.
15.10 Razgovor z volilči.
15.25 Zabavna glasba, vmes obvestila.
15.55—16.00 Ljubljanska kronika.
*
22.15—23.00 Nočni koncert.
0ELJA
JANUAR
B0TA
JANUAR
11
ca varjenje LRS, Ljubljana, Ptujska 11,
■prejme	!
varilski
5.00—8.00 Dobro jutrol (pisun glasbeni spored) — vmes ob
6.30—6.40 Reklame.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
8.05 Lepe melodije — znani napevi.
8.35 Poslušajmo godbe na pihala.
9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — M. Klemenčič: Novice iz gozda.
9.30 Španija v pesmi in plesu.
10-10 Iz kraljestva glasbenih pravljic in legend — Nikolaj Rimski-Korzakov: Fantastična povest carjeviča Kalen-dera (iz Šeherezade), Henryk Wieniawski: Legenda, Ana-tol Ljadov: Baba-Jaga, Ar-tonin Dvorak: 6 legend.
rn.00 Pionirski tednik.
11-15 Domači napevi izpod Pohorja. Sodelujejo:	Mariborski ansambel domačih napevov s pevcem Mirom Gregorinom, Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka in kvartet Vitek z Bredo in Vero.
12.00 Mali koncert operne glasbe (Odlomki iz slovenskih oper)
12.30 Kmečka univerza — Ing. Vilko Štern: Prilagajanje kmetijskih obratov potrebam tržnosti.
12.40 Carl Zeller: Ptičar, odlomki iz operete — Izvajajo: Vilma Bukovec, Sonja Hočevar in Miroslav Brajnik, dirigent Japov Cipci.
13.15 Zdaj pa melodij« z* prijetno popoldne.
6.00—7.00 Domač nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob
7.15 Reklame.
7.30 Radijski koledar in prireditve cfneva.
7.35 Majhni zabavni ansambli.
8.00 Športna reportaža.
8.15 To in ono za vas.
8.45 Mladinska radijska igra — Polde Suhadolčan: Srnjaček z belo nogo.
9.25 Kar radi poslušate — P. I. Čajkovski: Slovanska koračnica — G. Bizet:	Carmen,
zbor tobačnih delavk — P. I. Čajkovski:	Cvetlični val-
ček — Kiose-Lukeš: Violeta
— Provost:	Intermezzo —
Rodgers-Hart:	S	pesmijo	v
srcu — W. Gross: Tenderly
— Abren: Tico tico.
10.00 Se pomnite tovariši . . . Tine Rihtaršič: Na Mošenjski planini.
10.30 Pokaži, kaj znaš! (javna oddaja v dvorani Mestnega gledališča v Ljubljani).
12.00 Zavrtimo ruleto zabavnih melodij.
13.15 Zabavna glasba, vmes reklame.
13.30 Za našo vas.
14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.
15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.
16.00 Stefan Kuhar: Nova podoba vasi na Krasu (reportaža).
16.30 Glasbeni mozaik — W. A. Mozart: Sonata za klavir v A-duru — G. Rossini: Seviljski brivec, uvertura — F. Ci-lea: Adriana Lecouvreur, re-citativ - in arija iz 1. dej. — L. v. Beethoven: Sonata za klavir v Fis-duru — Tri španske pesmi — G. Puccini: Manon Lescaut, arija des Grieuxa — Tanejev: Romanca — N. Makarova: Melodija — J. Massenet: Smrt Don Kihota.
17.30 Radijska igra '— Charles Dickens:	Oliver Twist — I.
Režija:	Hinko Košak, v
glavnih vlogah:	Iztok Kle-
menčič in Stane Sever.
18.20 Zabavni intermezzo z orkestrom Franka Chacksfielda.
18.30 Slovenska pesem od romantike do danes — Xin. — Skladbe Davorina Jenka.
19.00 Zabavna glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
29.00 Malo od tu in malo od tam
21.00 Predstavljamo vam . .. Bela Bartok: Balet »Leseni princ« (Novi londonski simfonični orkeeter, dirigira Walter Siisskind). Prva izvedba v Radiu Ljubljana.
22.15 Plesna glasba.
23.00—23.15 jn 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
H. PROGRAM
(na valu 202,1 m in 98,8 mHz)
10.30 Nedeljski simfonični koncert
11.30—12.00 Lahka glasba.
*
13.10 Orkestralni spored.
14.00 Ljubljanska kronika In obvestila.
14.15 Zabavne melodije.
15.00 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved.
15.10—16.00 Slavni solisti vam pol jo in igrajo.
22-15—23.00 Nočni komorni koncert — Vjtezslav Novak:	Trio
quasi una balatta op. 27, Jurij Gregorc: Godalni kvartet v E-duru.
milino
RAZPIS
Uprava za (komunalno dejav-nost občine Logatec razpisuje delovno mesto
IV MATERIALNE G A KNJIGOVODJE
ki bi istočasno opravljal administrativne posle.
Pogoji: ekonomska srednja šola z diplomskim izpitom ali pa nižja strokovna izobrazba z večletno prakso.
Plača po uredbi, dopolnilna plača po odloku.
■Prošnje z dokazll-j o strokovni izobrazbi vložite do 15. I. 1958. Samsko stanovanje zagotovljeno. Nastop službe takoj.	R
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja, 5. jan. ob 16: Jaka Spi-car: »Pogumni Tonček«. Izven in za podeželje. Gostovanje DPD Svobode iz Stražišča zaradi konference Sveta Svobod okraja Kranj — o d p a d e 1 Torek, 7. jan. ob 20: Stuart Oliver: »Čudovite pustolovščine«. Komedija v treh dejanjih. Premiera DPD Svoboda center. Izven. Četrtek, 9. Jan. ob 23; Stuart Oliver: »Čudovite pustolovščine«. — Komedija v treh dejanjih. Izven. Sobota. U. jan. ob 16: D. Gorinšek: »Rdeča kapica«. Izven. Nedelja. 12. jan. ob 16: Stuart Oliver: »Čudovite pustolovščine«. — Komedija v treh dejanjih. Izven in za podeželje.
»TESTNO GLEDALIŠČ* JESENICE Nedelja, S. Jan. ob 14.30: Azelrod: »Sedem let skomin«. Za okolico . zveze z vlaki ugodne.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 5. Jan. ob 10: pavel Golla »Jurček«. — Izven — po znižanih cenah.
Ob 15.30:	»Dnevnik	Ane Fran-
kove«. Izven-
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja, 5. Jan., ob 10: O, Wtlch-ner »Pastirček Petek in' kralj Briljantin«. Starši pripeljite svoje otroke.
Ob 15: L. Verneuill »Potovanje ' v Benetke«. Izven in za podeželje — ugodne zveze z vlaki.
vitev); 18.50 Glasbeni intermezzo;
19.00	Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Melodije in popevke, ki jih radi poslušate; 21.00 Musiča viva: Arthur Honegger; Mouvement sym-phonique št. 3; Josip Slavenski: Simfonija Orienta: 22.15 V plesnem ritmu; 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
Sobota. 1'1. jan., ob 15: Goodrich-Hackett »Dnevnik Ane Frank«. Zaključena predstava za razne šole izven Ljubljane.
Ob 19.30: Shakespeare »Ukročena trmoglavka«. Izven in za podeželje. (Katarina Duša Počkajeva.)
Ob 20: — Denger »Minuto pred dvanajsto«. Izven in za podeželje. (Predstava v Eksperimentalnem gledališču v Križankah.) Nedelja. 12. jan., ob 15; Benaven-te-Miklavc »Krišpin«. Miklavc »Tri pantomime«. Izven in za podeželje.
Ob 19.30:	Axelrod	»Sedem let
skomin«. Izven in za podeželje. Ob 20: Denger »Minuto pred dvanajsto«. Izven in za podeželje. (Predstava v Eksperimentalnem gledališču v Križankah.) Dramski igralci — Eksperimentalne repertoarne skupine Drame SNG so naštudirali dve premieri.
Prva premiera bo Dengerjeva monodrama v treh dejanjih »Minuto pred dvanajsto«. V vlogi snažilke Marije Bomemann bo nastopila Elvira Kraljeva. Kraj: zaho-dnonemško mesto, čas: sedanjost. Premiera bo v torek, 7. januarja, v Eksperimentalnem gledališču v Križankah. Začetek ob 20. uri. — Prodaja vstopnic v Eksperimentalnem gledališču.
Druga premiera v okviru Eksperimentalne repertoarne skupine Drame SNG bo v peteik, 10. Januarja, ob 20. tiri v Dramskem gledališču. V prvem delu bo izvajan Benaventov-Miklavčev »Krišpin«. V naslovni vlogi nastopi Branko Miklavc. Drugi del »Tri pantomime« je Izvirna zamisel Branka Miklavca. Izvaja jih avtor sam, flavto solo igra Boris Čampa. — Režijo in sceno obeh del ima ing. arch. Viktor Molka. Predprodaja vstopnic od srede dalje pri dnevni blagajni v Ope-
Društvo meteorologov Slovenije vabi na redni letni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 13. I., ob 19. uri v Meteorološkem inštitutu Univerze, Vegova 4-1.
Delavnica za popravila vseh vrst instrumentov KUŠTRIN — Veselova 3 (bivša Nunska), želi vsem svojim cenjenim strankam srečno Novo leto in se priporoča za nadaljnja naročila.
Zahvaljujem se Združenju šoferjev in avtomehanikov LRS in Tajništvu za notranje zadeve — prometnemu vodu tov. majorju Sturmu za vse priznanje in nagrado. katero sem sprejel ob Novem letu. — Slabe Peter, Bohoričeva 28.
Klub ljubiteljev športnih psov obvešča člane, da bo XXXV: redni občni zbor kluba v soboto dne 11. januarja 1958. ob 19.30 url na verandi restavracije Uniona v Ljubljani, Miklošičeva 1.
V NOVI VEČERNI ZAČETNIŠKI DRUŽABNI PLESNI TEČAJ tudi za starejše osebe, ki bo jutri v ponedeljek ob 20.30. uri v CENTRALNI PLESNI SOLI. Petkov-škovo nabrežje 35. sprejmemo predvsem še začetnice in nekaj začetnikov. Poučuje mojster Jenko. Vpisovanje še pred začetkom tečaja. Nadaljevalni tečaji in vaje so pa vsako nedeljo ob 15. uri, vsak torek, sredo in peteik ob 19.30. uri. Igra JAZZ CPŠ.
Vsem cenjenim odjemalcem želim srečno in uspehov polno novo leto 1958. — Kiešnik Viktor, sedlar, Ljubljana — Poljanska c. 25.
Hribernik, Titova 45, torbarstvo, se je izselilo in se bo s prvim februarjem vselilo v Linhartovo št. 4, nasproti Kavarne »Majcen«. Cenjenim strankam se še nadalje priporočam in jim želim srečno novo leto 1938.
KOLEDAR Nedelja, 5. januarja: Simeon.
Na današnji dan leta 1852 se je rodil v Senožečah skladatelj Franjo Vilhar-Kalski. Zložil je vrsto pesmi, mešanih in moških zborov, nekaj orkestralnih skladb, štiri opere in dve opereti. Posebno priljubljeni so biii njegovi zbori.
Inženirju tehnične fizike Her-
Žianu Francu čestitajo k diplomi omači in sorodniki.
Zrelostni izpit so pred kratkim prestali na Ekonomski fakulteti Medved Milan, Mulej Dušan, Valentin Marijan in Vidmar Andrej.
Vsi preostali, bivši kolegi in kolegice, se jim ponižno klanjamo.
K uspešni diplomi za Ing. gozdarstva čestitamo Tekavc Francu Domači.
Ing. Janezu Ponebšku k diplomi
na kemiji, čestita Darinka.
Za inženirja gozdarstva Je diplomirala Marijanca Kalin-Prelož-nik. — Čestitamo, sorodniki.
*
KOC.VA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20 DO 7 URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom VIC: dr. Zavrnik Gorazd, Rimska c.
- 22. tel. 20-438 v odsotnosti zdravnika kličite tel. 32-740. Nedel.iska dežurna služba v ambulanti Mirje. Rimska 31. tel. 21-797 od 8—14 ure.
Zdravstveni dom BEŽIGRAD: dr. šetina Miloš, Lavričeva 5-a, tel. 31-286. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800. Zdravstveni dom ŠIŠKA: dr Jezeršek Pavel, Knezova 11, tel. 21-744.
Zdravstveni dom CENTER:
dr. Pupis Hubert, Titova 25-B-H, tel. 31-052. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-200. Zdravstveni dom MOSTE:
dr. Čuček Joža. Povšetova 80, tel. 30-626 V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Zdravstveni dom RUDNIK:
dr. Mal Miran. Wolfova 5, tel
22-684. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18 ure dalje
Pediatrična zdravniška dežurna služba:
za obiske otrok na bolnikovem domu Ulica Stare pravde tel. 32-722.
ZAHVALA
Zdravnikom Nevrološke klinike v Ljubljani, asistentu dr. Kartinu Petru, dr. Križanovsky Janku in dr. Arko Ireni, iskrena hvala za skrb in prijaznost do naše ljube mamice GABER MATILDE. Zahvaljujemo se tudi vsemu strežnemu in bolniškemu osebju.
Hvaležne hčerke. Pri bolezni jeter (zlatenice vnetje) deluje zelo uspešno rogaški »DONAT« vrelec. Vprašajte zdravnika. »DONAT« zahtevajte v trgovinah v Ljubljani pri »Ekonomu«, »Mercatorju« in Prehrani«.
Zdravstveni fond Univerze in Visokih šol v Ljubljani javlja študentom, ds bo v času od 3. — 23. januarja 1358,- fluorografiranje pljuč in besežirsnje v dvorani Univerzitetnega odbora ZSJ na Miklošičevi 5 a. Udeležba je za vse redne slušatelje obvezna. — Tečen razpored je objavljen na dekanatih.
Namesto venca na grob pok. Arbes Elze je poklonil kolektiv otroškega odd. bolnice v Ptuju
1.000	din za slepo mladino. Iskrena hvala!
Ob priliki porok na ljubljanskem magistratu pa je bilo poklonjenih 3.000 din za slepo mladino po podpredsedniku Jošku Gorjani cu. Vsem darovalcem iskrena hvala!
II.	PROGRAM ZA NEDELJO (na valu 202,1 m in 98,9 mHz)
10.30—11.30 Nedeljski simfonični koncert: 13.10 Orkestralni spored;
14.00	Ljubljanska kronika in obvestila; 14.15 Zabavna zvoki; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10—16.00 Slavni pevci vam pojo; 22.15—23.00 Nočni komorni koncert.
SPORED ZA NEDELJO
»UNION«; — franc, barvni film »SVET TIŠINE«. Tednik:	F. N
št. 1. Predstave ob 15, 17, 19 in
21.	Ob 10 Je matineja istega filma.
»KOMUNA«: Jugosl. film »KRVAVA. SRAJCA«. Tednik: F. N. št. 1 Predstave ob 15. 17, 19 in 21.
Ob 10 Je matineja istega filma.
»SLOGA«: amer. barvni film »CAJ ZA DVA«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V gl. vlogi Doris Day. Ob 10 je matineja istega filma.
»VIC«:	angl. film »JOČI LJUB-
LJENA DE2ELA«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 in od 14 dalje.
MLADINSKI KINO »LM« Kotnikova 8: — jugosl film »DOKUMENTI CASA«. Predstave bodo
• ob 10, IS, in 17.
•SISKA«: Jugosl. film »SLAB DENAR«. V glavni vlogi: Dubravka Gal in Nalis An tun. Predstave ob 16, 18 in 20 Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo še danes.
»TRIGLAV«:	amer.	film	»KO
PRIDE ZIMA«. Tednik. V glavni vlogi; Walter Pidgeon in Deborah Kerr. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10—D in od 15 dalje. Danes zadnjič. — Ob 10 matineja po enotni ceni 20 din amer. barv. filma »POŽENI JOE«.
»LITOSTROJ«:	amer.	barv	film
»NASI ZVESTI PRIJATELJI«, ob 16, 18 in 20. — Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
ŠENTVID: amer. bahv. film »SA-SKACEV,AN«, ob 15, 17 in 19.
ZADOBROVA«: amer. barv film »CRNI LABOD«, ob 16 in 18.
CRNUCE: amer. barv film »VELIKA NOC CASANOVE«, ob 16 in 19.
DOMŽALE: — franc. barv. film »SVET TIŠINE«, ob 15, 17 in 19.
KAMNIK »DOM«: slov. film »NE
Čakaj na maj«.
BLED: amer. barv. film »DIMNI SIGNAL«, ob 14, 16, 18 in 20.
NOVO MESTO »KRKA«: ital. film »SMO LJUDJE ALI KAPLARJI, in slov. mlad. film »KEKEC«.
ČRNOMELJ: amer. film »NE BODO MI VERJELI«.
KRANJ »STOKZ1C«; amer. barv. cinemasc. 'film »DOLINA NASILJA« ob 16. 18 in 20.
KRANJ »TRIGLAV«:	nem.	-	jug.
barv. film »DEKLETA IN FANTJE«, ob 16.30 in 19.
KRANJ »SVOBODA«:	amer.	film
»TARZAN V PUŠČAVI«, ob 13,
17 in 19.
Kit AN J-NAKLO: amer. barv. film »POGUMEN KOT LASSIE«, OD 16 in 19.
JESENICE »RADIO«: amer. barv. cinemac. film »TRIJE NOVČIČI V VODNJAKU«, ob 16. 18 in 20. Ob 10 matineja sovj. barv. filma »SIVI RAZBOJNIK«.
JESENICE »PLAVŽ«: amer, film »VZHODNO OD RAJA«, ob 16,
18 in 20. Ob 11. matineja sovj. barv. filma »SIVI RAZBOJNIK«.
JESENICE-ZlROVNICA; — amer. barv film *PONY EKPRESS«. ob 16 in 19.30.
JESENJCE-DOVJE:	švedski film
»VELIKA AVANTURA«, ob 16 in 19.
JESENICE KOR.-BEL A:	Jugosl.
film »ČEVELJČKI NA ASFALTU«, Ob 19.
Terenski odbor Združenja rezervnih oficirjev terena Sercer-Litostroj in Dravlje, obvešča članstvo. da bo redno mesečno predavanje v nedeljo dne 5. januarja 1958 ob 9.30 v mali kino dvorani Litostroja, predaval bo kapetan
I.	ki.-Žarko Ivančič o temi: »Splošno o atomski energiji in možnostih njenega izkoriščanja v vojne namene« s filmom. Udeležba za člane obvezna, vabljeni pa so tudi vsi rezervni podoficirji in ostali prebivalci teh terenov. — Odbor.
»FLEX« slovi za čiščenje mastnih madežev in ga lahko kupiš v vseh trgovinah, ki prodajajo milo. Pazi na znamko »FLEX«.
OPERA
Nedelja. 8. 1an.. ob 19.S0: Puccini »Madame Bujterfly«. Izven in za podeželje.
Ponedeljek 6. Jan.: zaprto.
Torek, 7 1an ob 19:39: Giordano • Anjr« Chenier« Abonma red F (Sedeži tudi v prodaji.)
Sreda, 8. jan., ob 19.38: Janaček: »Jenufa«. Abonma red A. (Sedeži tudi v prodaji.)
Četrtek. 9. jan., ob 19.30: Giordano »Andre Chenier«. — Abonma red C. (Sedeži tudi v prodaji.) Petek, 10. jan.: zaprto.
Sobota. H. Jan., ob 19.39: Kogoj: Crne maske«. Abonma red H. — (Sedeži tudi v prodaji).
MESTNO GLEDALIŠČE Gledališka pasaža Nedelja. 5. Jan., ob 15: K. Brenkova »Čarobna paličica«. Izven. Mladinska predstava.
Ob 20: Evreinov »Komedija o sreči« Izven.
Ponedeljek, 6. Jan., ob 13 in 15: K. Brenkova »Čarobna paličica«. Gostovanje v Tolminu.
Ob 20: Nušič »Dr«. Gostovanje v Tolminu.
Sreda, 8. Jan., ob 20:	»Večer	v
čitalnici«. Abonma LMS II.
Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Mestni dom Nedelja, 5, jan,, ob 14.30: H. Fitz »Srebrna lilija« Pravljična igra z godbo in plesom. Popoldanska predstava. Izven.
Ob 17: H. Fitz »Srebrna lilija«. Pravljična igra z godbo in plesom, Popoldanska predstava. — Izven.
Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon 32-860. Ker so bile vse dosedanje predstave razprodane, kupite vstopnice že v predprodaji.
DPD »SVOBODA« Ljubljana-Vič Nedelja. 5 Jan., ob 17: »Teta Iz Argentine«. Veseloigra v treh dejanjih. Ponovitev.
ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža in očeta
IVANA SESKA
se iskreno zahvaljujemo vsem ki so nam izrazili sožalje, se poslovili od njega in ga / tako veli/kem številu spremili na njegovi zadnji poti. Pcsebna zahvala stanovalcem hranilniških hiš. zlasti družinama Mlakar in Letnar za izkazano pomoč, duhovščini župnije Sv. Cirila in Metoda in ostali duhovščini za udeležbo pri pogrebu
Žalujoča žena in sinova Ljubljana, 5. I. 1958.
CE NEGUJEŠ SVOJE LICE z mastno kremo, potem zahtevaj samo ULTRAGIN - šport kremo.
Ni ena najcene.iših, zato pa je kvalitetno na višku.
Prirodoslovno društvo bo priredilo v mesecu Januarju 1958 naslednja poljudnoznanstvena predavanja:
7. I. 1958: Prof. dr. F. Avčin: — Slovenija v barvah (z barvnimi diapozitivi). Ponovitev in dopolnjeno z novimi slikami.
14.	I. 1S58: Doc. dr. V. Lavrič: — Plodni in neplodni zakoni.
21. I. 1958: Prof. dr. inž. A. Kuhelj: Kako spravljajo rakete v vesolje (z diapozitivi.)
28. I. 1958: Prof. dr. F. Dominko: Umetni sateliti v astronomiji (z diapozitivi).
Predavanja bodo vsak torek ob
20.	uri v prirodoslovni predavalnici na Univerzi, vhod z Gosposke ulice. .	P
Slovensko geološko društvo vabi na predavanje:	»Yellovv-stonskl
park v luči geologije in barvne fotografije«. Predaval bo prof. dr. Božo Škerlj, geološko razlago pa bo podal dr. Anton Ramovš. Predavanje bo v sredo, 8. januarja, ob 17. uri v matematični predavalnici na Univerzi.	P
V Geografskem društvu Slovenije bo v sredo, 8. I. 1958, ob 20. uri v balkonski predavalnici na Univerzi predaval tov. dr. Vladimir Kokoie o geografskih in drugih vtisih s potovanja po Poljskem med Slezijo in Varšavo. P Ginekološka sekcija SZD vabi na 31. strokovni sestanek, ki bo v sredo, 8. jan. 1958, ob 19. uri v predavalnici Porodniške klinike v Ljubljani.
Dnevni red:
1. As. dr. Berta Jamar (Onkološki inst., Ljubljana); Poročilo o bivanju v Moskvi.
2. Prof. dr. Fran Novak: Poročilo o X. vsezveznem kongresu ginekologov v Moskvi.
3. Razno.	.	P
Stomatološka sekcija SZD prireja dne 11. jan. 1958, ob 11. uri predavanje dr. Janka Miillerja s temo:	»Diagnostika in terapija
preparadentoznih parodontopatij«. Vabljeni vsi člani!	P
Godalni kvartet Parrenin iz Pariza bo koncertiral v sredo, 8. januarja za beh abonma Na sporedu so kvarteti Mozarta Debus-syja in Schumanna. Ansambel Parrenin sodi med najboljša svetovna komorna združenja in slovi kot idealni interpret Mozarta in Debus«y.1a. Preostale vstopnice na dan koncerta v Filharmoniji. K
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
DR. IVANA DOBRAVCA odvetnika v Radovljici
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskovali v bolezni, darovalcem cvetja, vsem, ki so izrekli sožalje in se v velikem številu poslovili od njega. — Posebno zahvalo izrekamo pokojnikovemu sošolcu dr. Vidmarju za ganljive poslovilne besede, 'zdravnikom dr. Šarcu, dr. Slivniku in dr. Benediku za trud v težki bolezni. — Topla zahvala pevcem in tovarišu Sekovaniču.
Žalujoči.
RAZPIS
Upravni odbor Obrtno gradbenega podjetja »REMONT« Vipava sprejme takoj v službo
GRADBENEGA TEHNIKA z opravljenim strokovnim izpitom Plača po dogovoru. Pismene ponudbe dostavite upravi podjetja.
RAZPIS
Komisija za volitve in imenovanja pri OBLO Ljubljana — Polje razpisuje mesto:
1. gradbenega inšpektorja,
2. geometra.
Pogoji, pod toč. 1. gradbeni Inženir ali gradbeni tehnik z najmanj 3-letno prakso
Pogoji pod toč. 2. geometer, lahko upokojenec za honorarno zaposlitev.
Informacije se dobijo vsak dan na tel. št. 383-140.	R
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega ljubega moža in očka
MARTINA UMBREHTA pleskarskega mojstra in strokovnega učitelja se najprisrčneje zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti in obsuli njegov grob s cvetjem ter poklonili toliko vencev, nam izrekli ustno in pismeno sožalje ln nas tolažili v teh težkih dneh. Posebno sem dolžna zahvalo sosedom. Obrtni zbornici, avto-moto društvu, ravnateljstvu in predavateljem ter učencem strokovne pleskarske šole v Kranju, Gasilskemu društvu s Primskovega in vsem stanovskim tovarišem obrtnikom za častno spremstvo. Zahvalo izrekam tudi duhovščini za spremstvo in Obrtniškemu pevskemu zboru »Enakost« za ganljivo slovo.
Žalujoča žena Veri Umbreht z družino.
Kranj. 3. januarja 1958.
EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Križanke — Viteška dvorana
Torek. 7. jan., ob 20: Fred Den-ger »Minuto pred dvanajsto«. — Monodrama v treh dejanjih. — Premiera — Gostovanje eksperimentalne skupine SNG.
Četrtek, 9. jan., ob 29: Četrtkovi kulturni razgovori. Ivan Bratko »Sodobno založništvo«.
Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni od 10—12 ure in dve uri pred predstavo. Rezervacije na telefon 22-011.
, GOSPODINJE! f ZADOVOLJSTVO JE ČISTITI 2
RAZPIS
Fakulteta zia rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani razpisuje po čl. 127 Zakona o Univerzi v Ljubljani 2 mesti asistentov na oddelku za kemijsko tehnologijo in sicer*
' eno na Institutu za flizikalno kemijo — pogoj: inženir kemije ali fizike in
eno na Inštitutu za anorgansko kemijsko tehnologijo — pogoj: ing. kemije z večletno industrijsko prakso ln znanjem vsaj dveh tujih jezikov.
Pravilno kolkovane prošnje s prilogami • naj vlože prosilci v 14 dneh po objavi na Dekanatu fakultete v Ljubljani. Tomšičeva 7.
R
RAZPIS
Fakultetni svet naravoslovne fakultete razpisuje mesto rednega ali izrednega profesorja ali docenta za predmet matematika,
mesto rednega ali izrednega profesorja ali docenta za predmet zoologija, mesto strokovnega sodelavca za biološko risanje.
Prošnje sprejema tajništvo fakultete 15 dni po objavi v Uradnem listu LRS.	R
Čistilo za kovine im steklo
LUTKOVNI ODER dom Partizan. Ljubljana-Vič Nedelja, 5. jan., ob 16: Dr. Jan Malik »Žogica Nogica«.
RAZPIS
Na podlagi 117. člena Statuta občine Novb mesto, razpisuje Komisija za volitve in imenovanja ObLO Novo mesto naslednja delovna mesta:
Referenta za imovinsko pravne zadeve
Pogoji: pravna fakulteta in 3 leta prakse v upravni službi ali popolna srednja šola in 5 let prakse v upravni službi.
Referenta za proračun Pogoji: popolna srednja šola in tri leta prakse v finančni stroki.
Finančnega inšpektorja Pogoji:	srednja strokovna
izobrazba in najmanj 5 let prakse v finančnem poslovanju. Gradbenega inšpektorja Pogoji: višj a strokovna izobrazba in najmanj 3 leta prakse v gradbeništvu.
Referenta za komunalne zadeve Pogoji:	višja ali srednja
strokovna izobrazba in najmanj 3 leta prakse v gradbeništvu.
SPORED ZA NEDELJO Poročila: 6.05, 7.00, 13.00, 15.00, 19.30
22.00	in 22.55 6.00—7.00 Domač nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 7.15 Reklame; 7.30 Radijski koledar In prireditve dneva; 7.35 Za veselo razpoloženje; 8.00 Športna reportaža; 8.15 V zabavnem tonu; 8.45 Mladinska radijska igra — A. P. Cehov:	Kaštanka;	9.40 Operetne
arije; 10.00 Se pomnite tovariši... Vasja Ocvirk: Danes bo miting; 10.30 Ponovitev javnega četrtkovega večera domačih pesmi in napevov z dne 19. dec. 1957; 11.30 30 minut pri Petru iljiču Cajkovskem (odlomki iz baleta »Labodje jezero«. Slovanska koračnica); 12.00 Na vrtiljaku zabavnih melodij; 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame: 13.30 Za našo vas; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 16.00 Matija Maležič: Za železo in jeklo (reportaža); 16.30 Glasbeni mozaik; 17.30 Radijska igra — Robert Hossein: Vi, ki nas sodite (pono-
DRAMA .
Nedelja, 5. jan., ob 15: ZAPRTO. Ob 16; Axe!rod »Sedem let skomina. Gostovanje ljubljanske Drame v Izoli.
Ob 20: Axelrod »Sedem let skomin« Gostovanje ljubljanske Drame v Izoli Torek, 7. jan., ob 20: — Denger »Minuto pred dvanajsto«. Premiera. Izven. (Predstava bo v Eksperimentalnem gledališču v Križankah.)
Sreda, 8. jan., ob 15: Goodrich -Hackett »Dnevnik Ane Frank«. Zaključena predstava za osemletke Kranj.
Četrtek, 9. jan., ob 19.30: 0’Neill »Dolgega dneva potovanje v noč«. Abonma K.
Petek, 10. jan., ob 15.30: 0’Neill »Dolgega dneva potovanje v noč«. Abonma Petek popoldanski.
Ob 20: Benavente-Miklavc »Krišpin«. Miklavc »Tri pantomime«. Premiera. Izven.
Nedelja, 5. januarja.
DEŽURNA LEKARNA »Studenci«, Gorkega ul. 18.
MLADINSKO GLEDALIŠČ* Ljubljana — Križanke Nedelja, 5. Jan., ob 10: Erich K3-stner »Pikica in Tonček«. — Izven.
Vstopnice se lahko dvignejo pri gledališki blagajni od 8. ure dalje.
NARODNO GLEDALIŠČE
Ob 15: Bidovec »Bajka o slavčku«, izven.
RADIO
5.06—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.C0—8.05 Domače vesti, 8.05—8.15 Objave; 8.15—9.00 Slovenske narodne pojo naši ansambli; 9.00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.09 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.13—17.20 Objave: 17.20—17.30 Dve popularni' orkestralni skladbici: 17.30—17.40 Mi in vi o športu; 17.49—13.00 Plesno glasbo izvajata kvartet Vitek in Mariborski plesni kvintet: 18.00—•
23.00	Prenos sporeda Radia Ljubljana.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
FRANCA GROŠLJA
se izkreno zahvaljujemo vsem, H so nam izrekli sožalje, se prišli posloviti od njega, mu poklonili cvetja in ga spremili na zadnji poti.
Zahvalo srno dolžni tudi zdravnikom internega oddelka, ki so mu lajšali bolečine ob težki bolezni. Topla zahvala tudi bližnjim stanovalcem za vso pomoč, tolažbo in skrb, pevcem, godbi in duhovniku ter vsem ostalim najlepša hvala.
Žalujoči ostali.
Trbovlje, dne 3. jan. 1953.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE
MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Nedelja, 5. jan. ob 11 in 15: Lili Novy — V. Taufer: »Mojca in živali«.
ZAHVALA
Ob prerani in bridki izgubi mojega dobrega moža ln dragega
FRANCETA BABSKA
se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so se poslovili od njega in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno smo dolžni zahvale zdravnikom, sosedom ln vsem, ki so mu stali ob strani v težkih dneh njegove bolezni.
Žalujoča žena z hčerkami.
Stepanja vas, 4. jan. 1958.
Zapustila me je moja ljuba mama, stara mama, sestra in teta
ANA BAČAR
bivša sejmarka
, Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 6. 'jan. ig5S, ob 14 uri iz Marijine mrl. vežice na Zalah. Žalujoči sin Jakob z družino, sestra Marija in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, 4. januarja 1958.
295. Ko je dvignil glavo na rob, je videl komaj za korak oddaljeno glavo starega vodnika. Bober ni imel več časa za beg. Kazan je že planil nanj in mu zasadil zobe v tilnik. Vendar je pes na jezu kmalu izgubil ravnotežje, bober ga je pograbil za grlo ln že sta se oba zvrnila v globoki tolmun, kjer je bil Kazan le slab nasprotnik.
299.	Bober se Je potapljal in vlekel Kazana za seboj. Kazanu je voda vdirala v oči, nos in usta, nič ni ne videl ne slišal. Dvigniti se ni mogel in tako sta se kmalu oba valjala na mehkih tleh tclmuna. Kazan se je začel boriti za življenje. S poslednjimi močmi se je poskušal osvoboditi bobrovega prijema, pa mu ni uspelo«
300.	Tedaj pa ga je spustil stari bober sam. Videl Je, da Kazan pod vodo ni vajen, boja, spustil ga je, saj ni bil maščevalen. Skoraj utopljen se je Kazan dvignil nad površino in se nebogljeno oprijel veje, ki je štrlela iz jezu. Voda mu je tekla iz gobca in ušes, lovil je sapo. Frimstj si Je moral, da je popolnoma poražen.
Nenadoma je umrl
IVAN PREZELJ Pogreb bo v ponedeljek, 6. jan. 1958, ob 14.30 na Zalah.
Zena Marija, otroka Astra la Cvetko.
ZflSUlZFH
TRGOVSKI POTNIK z lastnim avtom, dobro vpeljan v Hrvat-skl, sposoben za vse trgovske stroke, bi nastopil mesto takoj ali po dogovoru. Turčinov Stje-pan, Zagreb, Vlaška 27. R13-1 MLADINSKA USTANOVA na Gorenjskem Išče kuharico, ki je spretna v kuhanju in ostalih gospodinjskih delih. Nastop takoj. Naslov v ogl. odd.	189-1
2 ČEVLJARSKI PRESIVALKI in vajenko sprejmemo takoj ali po dogovoru. Zmaga, čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3.	187-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO za takoj Iščem. Ing. Osojnik. Zaloška 39.	186-1
SOBO NUDIM UPOKOJENKI ali popoldne zaposleni ženski za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. l'77-l GOSPODINJSKO POMOČNICO — zanesljivo, sprejmem. Naslov v ogl. odd.	isi-1
DVA PECARSKA POMOČNIKA za zunanja dela sprejmem. Delo na deželi. Pečarstvo Žagar Ivan, Vodmatska 1. Moste. L1ub-ijana.	160-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — lahko še začetnica. Iščem. Fl-folt. Tovarniška 25.	156-1
DOBRO GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Nastop takoj Naslov v ogl. odd. 151-1
TEČAJNICA stenodaktnogratske-ga tečaja išče štipendijo. Ponudbe pod »Pogodba« v ogl. odd.	22S-1
POSTKEZNICA išče zaposlitev za vsak dan Ponudbe v ogl. odd. pod »Gospodinjstvo«.	225-1
HIŠNIKA — KURJAČA išče hišni svet za hišo v centru Ljubljane, proti zamenjavi stanovanja. Ponudbe pod »Obrtnik — marec« v ogl. odd.	224-1
KROJAŠKEGA POMOČNIKA za velike kose sprejmem takoj Bric Titova 93 Ljubljana.
221-1
POMOŽNEGA DELAVCA za prenos strojev in pomožna dela v delavnici sprejmem. Boris Si-mandl. Ljubljana. Mestni trg 8
218-1
KLJUČAVNIČARSKEGA	PO-
MOČNIKA in vajenca stavbene stroke sprejmem Franc Avbelj, Kamniška 9. Ljubljana. 217-1
KADAR . OBIŠČETE TRST, se
oglasite tudi pri SaLkotu Sehi-ču, ul. 3arriera Vecchia 12, ki ima na zalogi vse vrste moškega in ženskega blaga, zimske, spomladanske Jn dežne plašče vseh številk, drugo konfekcijo in perilo, vse prvovrstne kakovosti in po nizkih cenah. Vsem svojim slovenskim odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto
R 3788-1
KLAVIRSKO HARMONIKO znamke »Schneider«. 32 basov, zelo dobro ohranjeno, prodam Dovgan. Cjienškova 28. poleg šole Nove Jarše.	59-1
PIANINO v dobrem stanju prodam. Vodnikova 5. Medved 55-4 NOVO MOŠKO KOLO na prestave prodam. Vodnikova 5. Medved.	5?-4
NOVO MOŠKO KOLO »PUCI-KALIFGRNIA« prodam. Na peči 14. Kodeljevo.	51-1
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK ugodno prodam. Grabnar Rozalija, Zaloška c. št. 3.	50-1
MLAJ So GOSPODINJSKO pomočnico, z nekaj znanja kuhe sprejmem -takoj. Naslov v podružnici SP Kranj.	321-1
NATAKARICO sprejmemo v službo. Zaželena je samska. Stanovanje in ostalo preskrbljeno. Plača po dogovoru. Gostilna 'Marinšek. Naklo — Kranj
320-1
FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem. (Hrana in stanovanje v hiši). Naslov v podružnici SP Kranj	.	319-1
IZUČENA ŠIVILJA, želi soreme-nitj službo kjerkoli. Naslov SP Celje.	316-1
TRGOVSKO PODJETJE »Kurivo-Zelezničar« Ljubljana, Parmova št. 3, sprejme večje število transportnih delavcev. R 45-I GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem takoj. Dalmatinova št. 3-II, desno.	313-1
GEOLOŠKI ZAVOD v Ljubljani, Parmova 33, razpisuje natečaj za strojepisko. Pogoji: obvladanje desetprstnega sistema in pravopisa ter vsaj pasivno znanje enega tujega jezika. Plača po pravilniku o plačah. Pismene prijave s kratkim življenjepisom pošljite db 15. januarja 1958 na zgoraj navedeni naslov.
 	R	44-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO samostojno, išče takoj Salon Liza — Resljeva cesta 2. Dobra plača
295-1
Kmetijska zadruga v Kostanjevici
razpisuje službeno mesto
TRGOVSKEGA POMOČNIKA
za trgovino' z mešanim blagom v Kostanjevici. V poštev pridejo samo moške moči. — Nastop službe s 1. II. 1958 ali po dogovoru. Ponudbe pošljite uptravi KZ Kostanjevica. 18-R
CENIK OGLASOV v časopisih podjetja »Slov. poroč.«
»Slovenski poročevalec«
Cela stran	200.000	din
pol strani	120.udO	»
četrt strani	70.000	«
osminka strani	36.000	«
Sestnajstinka strani	19.000	«
Višina 1 mm v eni koloni 90	«
Objave pod »Razpisi« in pod »Obvestila«	1 mm/I	90	«
Objave ped »Solstv-c«	50	*
Objave v rubriki »Dnevne vesti« Obvestila	beseda	20	din
Reklamne objave	«	40	«
Gledališke objavo	«	10	«
Koncertne objave	«	10	«
Kino objave	«	20	«
Predavanja	«	8	«
Mali oglasi:
<5o 10 besed	300	din
Vsaka nadaljna	beseda	15	«
Ženitveni oglasi	beseda	50	«
Za dajanje naslovov in oglas pod šifro	50	«
osmrtnice	beseda	15	din
zahvale	«	20	«
HONORARNEGA finačnega knjigovodjo in s’trojnega ključavničarja sprejmemo takoj. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pošljite v ogl. odd. pod »Industrijsko podjetje v Mostah«.	R-7-1
RAČUNOVODJA, z dolgoletno prakso, za industrijsko in trgovsko knjigovodstvo želi zamenjati službeno mesto, najraje v okraju Koper. Zaželeno družinsko stanovanje. Ponudbe z navedbo tarifne postavke dostaviti podružnici SP Koper pod »Dober organizator«.	27878-1
DVA VRATARJA za garažne objekte v Središki ulici 1 a v Ljubljani (Zelena jama sprejme Globus špedicija. Javiti se na upravi podjetja na Titovi 33.	R	32-1
ŠOFERJA po možnosti	C	ali	B	ka-
tegorije, sprejmemo za popolnoma nov kamion. Osebne ali pismene ponudbe na Podjetje za izdelavo iinega pohištva »Hrast«, Ljubljana, Linhartova 49 a.	Nastop	službe	možen takoj.	R	31-1
UVOZNO PODJETJE sprejme v službo za takojšen nastop finančnega knjigovodjo za knjiženje fin. blag. kartoteke. Ponudbe pošljite podjetni Sanolabor Ljubljana. Cigaletova 9.	R	30-1
STROJNEGA TEHNIKA, več priučenih delavcev in strojne ključavničarje, sprejme takoj Elektro strojno podjetje »TTKT«. Ljubljana — Trata 12.	R	27-1
Za vsako gospodinjo,
najiepše tiofiJo —
»R!Qm - Zlatorog
Tehnični oddelek Gospo* darskega razstavišča sprejme v službo
I
ARANŽERJA,
Črkoslikarja in
PLESKARJA. ‘
Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje oddajte v tehničnem oddelku Gospodarskega razstavišča.
GORENJSKA OBLACILNICA podjetje za proizvodnjo modne in športne konfekcije
KRANJ
obvešča cenj. odjemalce, da posluje njena prodajalna v Kranju zopet na Cankarjevi cesti št. 10, v novourejenem trg. lokalu. Priporoča se z bogato izbiro konfekcije po zmernih cenah. Z novim letom nudi cenjenim strankam tudi damske obleke najnovejših krojev.
MLINARSKEGA pomočnika, samskega, vojaščine prostega, veščega dela v valjčnih mlinih, sprejmem tako) alj po dogovoru. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Vesten«.	3848-1
PLANINSKO DRUŠTVO Šoštanj razpisuje službo oskrbnika za svoj planinski dom na Slemenu v Šentvidu n3d Šoštanjem. Ponudbe z življenjepisom pošljite Planinskemu društvu Šoštanj.
R-16-1
KMETIJSKA ZADRUGA Poljane
nad Škofjo Loko sprejme s I. februarjem 1953 za svoj manjši obrat mehanične delavnice poslovodjo s potrebno kvalifikacijo. Interesenti naj se osebno Javijo ali pošljejo pismene ponudbe na naš naslov.	R-15-1
Okvirjene osmrtnice in zahvale;
Do velikosti eno kolonsko IM mm višine i mm	60	di
Večje 1 mm višine)I	90	«
Izpolnile *o se stare želje,
zdaj pranje pravo Je veselje, če vzameS
»R!G« - Zlatorog
Pri vseh nedeljskih objavah se cena zviša za 29 odstotkov.
SLIKE ZA LEGITIMACIJE vam
v 2 urah lepo izdela FOTO PAULI, Trubarjeva (bivša Sv. Petra cesta), telefon 20-305 Slikamo tudi na domu. 21808-2 FRANCOŠČINO poučujem gimnazijce. Naslov v ogl. od 6-2 FRIKROJEVALNI TEČAJ nudi salon »Kucler«, Tomšičeva 4. 57-2 NA DOM sprejmem pranje, krpanje na stroj in likanje perila ali k.a1 podobnega. Naslov v ogl. odd.	110-2
NEMŠKO KONVERZACIJO nudim, eventualno sprejmem otroka čez dan. Ponudbe v ogl. odd. pod »Upokolenka«.	79-2
ZAGOTAVLJAM HITER USPEH desetprstnega slepega pisanja in stenografije. Ponudbe pod »Ste-nodaktilograf« v ogl. odd. 65-2 INŠTRUKTORICO ITALIJANŠČINE iščem. Ponudbe v ogl. odd pod »Dobra«	124-2
ŠTUDENTKO za pouk angleščine za nižješolko iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Center«. 167-2
Važno opozorilo
Oglasi naročeni za nedeljsko objavo in dostavljeni do vključno petka, do 12. ure, se računajo po ceniku.
Oglasi, ki so za nedeljo naročeni kasneje (petek popoldne in sobota) se zaračunajo z 10% poviškom nedeljske cene. •
Oglasi naročeni za izrecno določen dan se zaračunajo z 10% poviškom.
Obiava oglasa na prvi strani v
velikosti VT7-36 mm 100.000 din
Obiava oglasov na zadnji strani 54-100% od normalne cene.
Objava oglasov na ostalih straneh (tekstnih) +50% od normalne cene.
»TEDENSKA TRIBUNA«
X cm! s klišejem ali sliko 275 din 1 em! brez klišeja, samo besedilo	250	«
Revija »TOVARIŠ.
knjigotisk barvni tisk 1-1 stran	100.000	150.000
1-2	«	50.000	90.000
1-4	«	25.000
1-3	£	12	500
Zlat cekin — zapestno ura
PEKARNA ZGORNJA SISKA,
Ljubljana, Medvedova 28, sprejme v službo razvažalca kruha. Stanovanje v Ljubljani 211-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, začetnico z dežele, sprejmem za takoj. Berlič Alojzij, Ljubljana, Vodnikova c. 30S (Dravlje).
204-1
Zlatorog
TAKOJ SPREJMEMO: čevljarje, mehanike, ključavničairje, kovače, vratarje in kurirko, ki bo istočasno opravljala pomožna dela v ekspeditu. Ortopedsko podjetje »Soča«, Ljubljana. Linhartova 47/a.
B 29-1
USTANOVA išče služitelja. Pismene ponudbe pod »Pogoj zamenjava	stanovanja« v ogl. odd.	R	2S-1
POMOŽNO FINANČNO KNJIGOVOD-KINJO sprejme takoj elektro strojno podjetje »TIKI«. Ljubljana — Trata 12.	R	26-1
TRAKTORISTI! Kmetijska zadruga v Litiji sprejme v službo traktorista. Samsko ali družinsko stanovanje preskrbljeno.	R	23-1
DVA POLKVALIFICIRANA TRANSPORTNA DELAVCA za Centralno skladišče v Ljubljani in transportnega delavca za obrat Beričevo sprejmemo. Ponudbe »2TTO MOKA«. Ljubljana, Čufarjeva 2.
R 24-1
ZLATO, 24 karatov, prodam. Naslov v ogl odd. Ogled od 14. do 18. ure.	47-4
KOZO. brejo, prodam Karnno-goriška 25.	43-4
RADIO »SAVICA« z garancijo ugodno prodam. Kamnogoriška št 26, Ljubljana.	39-4
MOTORNO POKRIVALO za Voiks-wagen prodam. Poizvedbe tele-fonično 22-314.	27769-4
ITALIJANSKO MOŠKO KOLO prodam. Ogled: Kolesarnica Tro-mostovje.	53-4
»ANKER« reg. novo blagajno ugodno prodam. Karol Podbev-šek, Novo mesto. Ragovska 3
R 14-4
KOMPRESOR, dvocilindrski. z bojierjem. prodam. Ponudbe v ogl odd pod »Kompresor«.
27702-4
MIZARJI; Tračno žago in poravnalnih (Abriehtmaschme), 50 širine. dam v najem. Obenem orodam prvovrstne suhe hrastove plohe in nekaj črnega gabra. Informacije: Sojerjeva 5. Ljubljana	113-4
OKNA, betonska In železna. Drl-merna za delavnico ali klet, prodam. Informacije: Sojerjeva št. 5. Ljubljana.	112-4
NSU MOTOR IGO cem v nevoznem stanju prodam. Cena nizka Ogled v delavnici od 8. do 12 ure Mrak Peter.. Tržaška cesta 189.	111-4
NOV ROČNI PLETILNI STROJ znamke Irena prodam. Švajger Ani, Stanežiče 47. p. Šentvid. Ljubljana.	100-4
NOV RADIO ameriške znamke »Trsns-Contments«, na tipke, 7—cevni, 2 zvtečnika, UKV in magično oko. prodam. Anžiovar, Povšetova 55-H-. Kodeljevo — Lj.ubljana.	166-4
KRAVO s teletom in 5 gum — 15X648, proda Škerl. Kleče 23
99-4
AVTO OPEL-OLIMPIA v odličnem stanju poceni prodam. Peterca. Dobrunje 32 pri Ljubi tani.	88-4
ZA MESARSKO OBRT prodam stroj za polnjenje klobas na ročni pogori in prešo za stiskanje ocvirkov Krašovec. Društvena št. 30, Moste, Ljubljana. 78-4 RADIO MAGNADYNE, 5- cevni, z magičnim očesom, prodam po nizki ceni. Ribič Ivan. Ljubiia-na. Tržaška c. 21.	77-4
KANARČKE KANCERJE. samce in samice, prodam. Avšič. Poljanska 49.	Tl-4
KAVC jn dva fotelja prodam — Tugomerjeva 7-1.	6-5-4
DVE KOLESI (italijanski), novo in rabljeno, prodam. Naslov v ogl. odd	27701-4
SPALNICA, orehova korenina, 1956. nova. naprodaj. Tolstoie-va 8.	.131-4
RADIO, 6-cevnl. nov, ugodno prodam. Njegoševa (Jegličeva) 6,
II.	stopnišče, vrata 7.	118-4
NOVO ZRAČNO PUŠKO prodam.
Tovarniška 5 (10.000).	116-4
PETCEVNI RADIO ugodno prodam. Debelšek. Krojaška 1-1
252-4
PRAŠIČA ZA ZAKOL prodam — Ižanska 79. Ljubljana.	254-4
OS ZA SKOBELNI STROJ, dolžina 23 cm, prodam Naslov v ogl. odd.	193-4
»PUCH« KOLO, moško, s prestavami, skoraj novo, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 191-4 UGODNO PRODAM zaradi selitve: hrastovo sobno omaro, hrastovo raztegljivo mizo, belo omaro s pripadajočo posteljo z žimnim vložkom in žimnico, belo železno otroško posteljico, otroški športni voziček in nizko kuhinjsko komodo, vse dobro ohranjeno. Gostiša. Jesenico. Obrtniška 1.
184-4
KOMPLETNO SPALNICO z vložki. v dobrem stanju, ugodno prodam. Poizvedbe pri Lavriču, Ježica 101.	182-4
J1MB0E
Industrija elektrostrojnih konstrukcij,
CrntjCe,
Srebrn cekin 1000.- din
Zlatorog
sprejme; kvalificirane strugarje, ključavničarje, elektromehanike za transformatorje in nekvalificirane delavce - težake, za transport in skladišče.
Stanovanj nimamo.
GOSPODINJSKO POMOČNICO, z
dobrim znanjem kuhe, išče tričlanska rodbina odraslih. Ponudbe pod »Zanesljiva in vestna« v ogl. odd.	193-1
FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem. Hrana, stanovanje. Pirc Lenart, Kranj.	284-1
FAKTURISTKA sprejme službo s L februarjem. Ponudbe pod - »Samostojna« v ogl. odd. 283-1 IS CEM SLUŽBO za delo v vložišču ali ekspeditu. Ponudbe pod •Samostojna« v ogl. odd. 282-1 STANOVANJE IN HRANO nudim za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu Naslov v ogl. odd
275-1
DVA MIZARSKA POMOČNIKA
vajena furniranih del, sprejmem v stalno službo. Pohištveno mizarstvo. Tesarska ul. 7« Ljubljana.	266-1
MOŠKEGA, treznega, vojaščine prostega, za razvažanje s konji, sprejmem. Stanovanje in hrana zagotovljena. Ljubljana. Trubarjeva C. 43.	264-1
VARUHIN-JO otrok iščem. Kodrič, Rozmanova 3.	262-i
SEMENOGO.ISKO POSESTVO Selo. pošta Sen,tvid pri Stični, potrebuje traktorista, ki ima dovoljenje za prevoz po javnih cestah, da Je vešč poljedelskih strojev, trezen in pošten. Plača po tarif, pravilniku, stanovanje in. hrana v hiši. Nastop službe 8 1. februarjem 1958	R	42-1
Pranje užitek — nagrada
»RIO« - Zlatorog
OPOZORILO! Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove oglasov ali kakršnokoli informacijo, naj priložijo za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod šifro, ne' izdajamo Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo.
Komisija za razpis pri SPLOŠNI bolnišnici BREŽICE razpisuje mesto
FARMACEVTA
Pogoj: farmacevt s strokovnim izpitom. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Prošnje dostavite do 20. jan. 1958 upravi Splošne bolnišnice Brežice
51-R
GOSPODINJSKO POMOČNICO —
pošteno, sprejme takoj Zorko Franjo. Lesce 6 prj Bledu. R-8-1 MESTO HIŠNICE v Ljubljani, sprejmem. Ponudbe v ogl' odd. pod »Ljubim čistočo«.	105-i
KL.J UCAVNICARSKEGA pomočnika sprejme Žnidaršič Jakob, Tržaška cesta 82, Ljubljana. 97-1
MLADO DEKLE, ki se želi priučiti pietiljske stroke, sprejmem. Čuden. Dolenjska c. I9a.
230-3
MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Mizarstvo Tesarska ul. 7. Ljubljana.	26S-3
VAZNO OPOZORILO. Naročniki malih oglasov lahko naročijo oglase v naših podružnicah oziroma pri vseh poštnih uradih v Sloveniji.
KNJIGO VODKJNJA, samostojna, za stalno ali honorarno, dobi tako) službo pri KZ Savije-Kleče.	22-1
P O SI, O VOD K IN ,J A trgovine dobi lahko takoj mesto pri KZ Sav-Ije-Kieče.	21-1
FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem. Plača po dogovoru, stanovanje preskrbljeno. Oto Haim-gartner. Slov. Bistrica.	17-1
BI MN IK A R S K E G A pomočnika — visokokvalificiranega, sprejme takoj Bisžič, Krakovska ulica 11 a.	9-1
Takojšnjo zaposlitev v Tovarni Ilirija, Ljubljana, Tržaška c. 32,
dobi
POMOŽNA
KNJIGOVODSKA
VI0C
za vodenje evidence o embalaži.
6-R
NEMŠKI OVČARJI, mladiči, stari 8 tednov, črne barve, prijavljeni pri Kinološkem društvu v Ljubljani, z rodovnikom, takoj ugodno naprodaj. Pismeno ali osebno se zglasite pri:'Limpel, Vižmarje 53-1., p. Šentvid nad Ljubljano.	175-4
KEZKALKI STROJ, vreteno za skobelni stroj z ležaji, dolžine 60 cm ter razne rezervne dele za tovorni avto »Steyer«, prodamo Splošno mizarstvo stična. R-17-1 RADIO »BLAUPUNKT«. 10-cevni, odličen, prodam. Gregorčičeva
23-1.	37-4
LA.MBRETTO, odlično ohranjeno. LD 125 prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugoden nakuD« 31-4 DKW MOTORNO KOLO,' novo, zadnji model, prodam. Ponudbe pod »Union« v ogl. odd. 30-4 KAMION FENOMEN, 1.5 tone, razen motorja vse v najboljšem stanju, tudi posamezne dele, proda KZ Savlje-Kleče 2*-4 POCENI PRODAM: prvovrsten pisalni stroj, peč Zephir na 10 lukenj, voz plato, 1500 kg nosilnosti, in 2 rabljena vinska soda 339 1. Poizvedbe: Frizerski salon »Vida«. Gosposvetska 13. Ljubljana.	is-4
NOVO KUHINJSKO OPREMO — štiridelno, prodam. Naslov v ogl odd.	18-4
KLAVIR »STINGL- ORIGINAL« v
odličnem stanju In perzer preprogo, 212X3-12. prodam. Ponudbe pod »400« v ogl. odd. 15-4 KRAVO s teljčkom prodam Rotar Anton, Podsmreka 7.	12-4
KOMPLETNO MOTORNO 2AGO za žaganje drv prodam. Magister Marija, Šentvid 59.	5-4
NOVO ZENSKO ITALIJANSKO KOLO prodam. Rakar. Robbova št. 21.	1-4
CL A VIOLIN »SELMER« — nov, kompleten, prodam. — Rileka, poštni predal 164.	R	2-4
4 ZIMSKE NOVO NALITE AVTO-PLASCE, 500X16. prodam. Staretova 26.	2-4
jedilnico, hrastovo, prodam za 15.000. Naslov v ogl. odd. €1-4
»NAMA« LJUBLJANA
SSLDEKONTSSTI (scIdekiMtisiks)
MIZARJA,
KUHINJSKO POMOČNICO sprejmemo. Kavarna-slaščičarna »Tivoli«, Ljubljana.	96-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — samostojno, sprejmem. — Plača dobra. Naslov v ogl. odd. 91-1 ČEVLJARSKEGA pomočnika — iščem. Titova 179, Porle. 84-1 RADIOMEHANIKA z daljšo prakso. sprejmemo takoj v službo. Plača po tarifnem pravilniku. Ostale informacije v podjetju. Elektron, elektrotehniško podjetje Vrhnika.	R-19-1
SPREJMEMO ZA TAKOJŠNJO ZAPOSLITEV 2 ključavničarja, kleparja in 2 vajenca za elektro-mehsnično stroko. Naslov v ogl. oddelku.	129-1
KMETIJSKA ZADRUGA ZADOBROVA, d. Ljubljana-Polje, sprejme šoferja za Unimog. — Samsko stanovanje na razpolago.	R	2-1
HOTEL GRAJSKI DVOR, Radovljica, zaposli takoj dve kvalificiran; natakarici. — Stanovanje preskrbljeno. Pismene ponudbe na gornji naslov.	R	20-1
KMETIJSKEGA INŽENIRJA ALI TEHNIKA sprejmemo v službo. Plača po dogovoru. Stanovanje zagotovljeno. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite upravi Kmetijske zadruge Šentjernej.	33-1
FOTOGRAFSKEGA POMOČNIKA za vsa dela sprejmem. Plača dobra s procenti. Industrijski kraj Bosne. Ponudbe v ogl. odd. pod »Februar«.	100-1
dobe takoj službo pri trgovskem podjetju na debelo v Ljubljani.
KURIRJA.
RAZPIS
Komisija za razpis mest direktorjev pri Obč. ljud. odboru Gor. Radgona razpisuje, na podlagi 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. L FLRJ št. 34-55), mesto
POSLOVODJE
obrtnega podjetja Kroja-Stvo-šiviljstvo »Moda«, Gor. Radgona
Pogoj :	kandidat	mora
imeti mojstrski izpit, tri leta prakse pri 'vodenju krojaške delavnice in nekaj znanja v komercialnem poslovanju. — Ponudbe z življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi pošljite tukajšnjemu občinskemu ljudskemu odboru do 15. I. 1958.
19-R
Javite se osebno tajništvu podjetja — Wolfova l/l.
Plača po tarifnem pravilniku.
SPREJMEM MESTO HIŠNIKA.
Pogoj:	dvosobno stanovanje v
centru. Ponudbe v ogl. odd pod »Zanesljiva«.	257-1
SPREJMEMO: strojne In elektrotehnike, stenodaktilografe. strojepiske, finančne in materialne knjigovodje s popolno srednjo Solo in nekaj prakse. Ponudbe pošljite pod šifro »515«. R 43-1 PRECIZNEGA MEHANIKA — vojaščine prostega — sprejmemo takoj v laboratorijsko delavnico. Inštitut za elektroniko, Ljubljana, Teslova 30.	R	51-1
ISCEMO samostojnega knjigovodjo ali knjigovodkinjo. ažurnega, kontnomaterlalnega. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Hrana in opremljena samska soba zagotovljena. Ponudbe Vzgajaljšče, p. Veržej pod »Nujno.«	R	48-1
Zavod »Ljubljanski festival«
sprejme takoj
honorarnega
KURJAČA
ca centralno kurjavo.
Plača po dogovoru. Služba bo postala pozneje stalna. Na razpolago bo družinsko stanovanje. Sprejemamo samo pismene ponudbe.	23-R
KMfCKO DEKLE za vsa kmetij-
siva dela, sprejme Pečnik Ivan, Ljubljana. Titova 129.	4-1
GRADBENEGA TEHNIKA z nekaj prakse ali gradbenega delovodjo z najmanj 5 let prakse za vodjo kamnoloma, peskoloma in remontne skupine sprejmemo takoi ali s 1. februarjem 1958. Plača ugodna, po tarifnem pravilniku oz. dogovoru .Komunalno in remontno podietje Velenje.	Ii-l-l
& »TEDENSKA TRIBUNA« © v L[ubi[ani že v sredo © Dopoldne •
Vljudno sporočamo vsem našim poslovnim tovarišem in odjemalcem, da je podjetje
»PEČARSTVO«
LJUBLJANA, Opekarska 13 spremenilo dosedanje ime in se bo v bodoče imenovalo
ROMANE bo objavljala v prihodnje ilustrirana	\\\	JJvIS
revija »Tovariš«. — Sodobni kriminalni roman	, \f U	^jjj
»DVOJNIK« je napeta zgodba o nevarnih pusto-	d»JB|jKBjfe j
lovščinah zasebnega detektiva Petra Kellyja. —	^
•VIHAR v VESOLJU« je fantastičen roman o osva-	1
janju planetov. — Slikanica »MEHIKANEC« po	MIIMrfolfiBlmjfib
romanu Jacka Londona pa je napeta zgodba Iz	'jji§9£w9
mehiške revolucije v polpretekli dobi.	’
_	.	.	Nalcga, ki se Je Je lotil zasebni
To je le eno izmed presenečenj, ki jih pripravlja	detektiv Peter Kelly, bi *;e mora-
»Tovariš« za novi letnik	Ia zanJ konCati 8 smrtjo. Pravza-
»Aov—ris« za novi letniK.	prav se Je konEala s smrtJo, kajti
.	uradno je njegovo truplo ležalo v
».tovariš« bo zznajal v povečanem obsegu, pri-	mestni mrtvašnici, (iz »Tovariše-
družen mu bo ugankarski list »Kaj veš — kaj znaš«.	vega* romana »Dvojnik«)
Ugankarski del bodo poživljale šahovska rubrika, šale in le mnogo zanimivega gradiva.
V prvi številki novega leta bo začel »Tovariš« objavljati obsežno poročilo o zločinu v Sodni vasi. O tem. je bila nedavno sodna razprava v Celju, ki je razkrila enega
izmed najostndnejših zločinov v naših krajih.
Na novo bosta izhajali medna in filmska stran.
Vse to in še marsikaj novega boste našli v prvi številki ilustrirane revije »Tovariš«
za dosedanjo ceno 50 din!
Prva številka bo zaradi trobarvnega tiska in povečanega obsega izšla 10. januarja.
KERAMIKA IN PEČARSTVO LJUBLJANA, Opekarska 13
Obenem obveščamo, da Je pod našo upravo prešlo peSarsko podjetje
»KERAMIDES«, Sp. Zadobrova.
OTROŠKI VOZIČEK, siv, kombiniran, prodam. Prešernova 34-1, srednji vhod.	227-4
AVTO »WANDERER«, 5-sedežni, poceni prodam. Tratar avtotaxi Kidričeva 9.	220-4
ITALIJANSKI VOZIČEK globok, prodam- Parmova 49-IH, levo.
219-4
MOTORNO KOLO 359 ccm prodam za 70.000 ali zamenjam za lažjega. Titova 45, dvorišče.
215-4
SPALNICO s peresnimi vložki in druge pohištvene predmete prodam po zelo ugodni ceni. Poizvedbe: A. K. Zidovska steza 6 II.
209-4
OTROŠKO POSTELJICO z žimnico prodam. Pliverič, Čopova št. 42-IT, Ljubljana.	206.-4
MIZARSKI ČISTILNI STROJ
(Pucmaschino) prodam. Breg 6, Komenda.	201-4
OSEBNI AVTO (Opel Kadet), v dobrem stanju, prodam. Breg 6. Komenda	200-4
ZENSKO NOVO ŠPORTNO KOLO. s prestavami, prodam. Cankarjeva 1. vratar.	195-4
GARNITURO za zapravljivček 15 col (Topolino) prodam. Naslov v ogl. odd.	194-4
REALI PETNA PISARNA, Ljubljana. Tavčarjeva 6. tel. 21-011, proda naslednje premičnine: razne osebne, poltovome, tovorne avtomobile raznih nosilno-sti. motorna kolesa, lesno in kovinsko obdelovalne stroje po nco-dnih cenah. Državni - gospodarski in privatni sektor. — Preko naše pisarne boste najhitreje prodali in nabavili osnovna sredstva ter ostale premičnine in nepremičnine.	R	40-4
FOTOAPARAT, nov, Contax. prodam. Ponudbe pod >Dober apnratt v ogl. odd.	306-4
PODVODNA ČRPALKA »UTA«, 220 V, odlično ohranjena, naprodaj. ^— Tamnik Vinko, Vrhovci 6, Ljubljana.	305-4
DAMSKI, temnosiv, novt> crombv plašč, sivo krzneno jopo in kombiniran globok otroški voziček oro-dnm Naslov v <-»o4. *"*dd.	*?ftS?-4
RADIO z gramofonom jn ploščami prodam za 30.(inf). Ogled ves dan. Sekloča. Krakovska 29.
236-4
ELEKTRIČNE KROJAŠKE škarje. elektro-motor za šivalni stroj, klavirsko harmoniko in drsalke št. 26—28, prodam. Naslov v ogl. odd.	273-4
ZENSKO ITALIJANSKO KOLO, novo, prodam. Prašnikar, Be-zenškova 21, ogled v ponedeljek.	277-4
gr CTKLOSERTNA za pljučne bolezni prodam. Albreht Franc. Stari trg lil.	273-4
NOV DIVAN poceni prodam. Miklavčič Ivan. Celovška cesta. Blok 16.	271-4
TOLKALA (Schlagwerk), kompletna In B klarinet ugodno prodam. Groznik. Martina Kr-oana 21, Ljubljana.	267-4
KMEČKO MACESNOVO POHIŠTVO za kuhinjo ali sobo naprodaj v Livarski ulici 5. nasproti Razstavišča.	263-4
DETELJO, lucerno, prodam. Trnovska 4.	260-4
PEC NA ŽAGANJE prodam. Markovič Jože, Ooekarska 29. 310-4 ZARADI OPUSTITVE gospodarstva prodam za 200.000 še nerabljeno pohištvo za eno sobo. umetno izrezljano, iz temnega orehovega lesa: postelja, nočna omarica, umivalnik z velikim ogledalom, miza in zofa, vredno milijon dinarjev. Prodam tudi vse dele že izrabljenega pohištva jz mehkega lesa. furnirano Zavodnje 22, pri Šoštanju.
R 50-4
MOTORNO KOLO Ztindapp 350, v odličnem stanju, prodam. Cirče 67, Kranj.	318-4
AVTOMOBILSKI RADIO.. 12 W, ugodno prodam. Naslov v podružnici SP Kranj.	317-4
AVTOMOTO KROŽEK Polhov Gradec proda štirisedežni osebni avto »Lancia Avgusta«, v srednje dobreih stanju, po izredno nizki cenj. Informacije:
* Polhov Gradec, tel. št. 1 oziroma 3 ali osebno na krajevnem uradu v Polhovem Gradcu. Možnost nakupa ima samo socialistični ' sektor.	R	47-4
POLTOVORNO MIZNO, stružnico, višina konic 80 mm, dolžina 600 mm, prodam za 40.000 din. Ogled:	Kovinostrugarstvo, Lj..
Tržaška 68.	23-4
MENJALNIK, diferencial, elektro premikač, dinamo, šasijo, osi, masko, hladjlnik in druge dele z?. Mercedes 170 obroče, zavore ln nabe za gumi voz, prodam. Raletič, Kaluhova 4.	205-4
PISALNI STROJČEK »Gromina«, nov, v kovčku, ugodno prodam. Žalec, Ljubljana, Kolodvorska 35. Ogled vsak dan od 14.—18. ure.	-4
MIZARSKI STROJ — poravnalnik
— z lesenim ali železnim podstavkom, kupim. Širina stroja od 39 cm dalje. Ponudbe pošljite: Grahek Jože, kolarstvo, Črnomelj.	198-5
STKuziNiCO za železo kupi_ privatnik. Kratek opis s ceno. Naslov v oglasnem oddelku.	R	23-5
AVTO, skoraj nov, DKW 3=6, VW, Fiat 1100, kupim takoj. Naslov v oglasnem oddelku.	210-5
ŠEKSNE, št. 37—38, kupim. Ponudbe pod *Takoi< v od. ocTrl.	292-5
BOLJŠI FOTOAPARAT Lejca format, kupim. Zupančič, Žabjek 6-1.	274-5
KOTEL za žganjekuho, od 250 1 naprej, in dobro ohranjene vinske sode od 400 1 naprej, kupim. Naslov v ogl. odd.	255-5
NOVO HARMONIKO »DELLAPE« Supermaestro ali drugo odlično znamko z najmanj. 19 registri kupim. Ponudbe pod »MOD. 1955-58« v Ogl. odd.	R -5
CILINDER, star ali nov, za motorno kolo DKW 200 ccm, kupim. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Zagorje.	308-5
MOTORNO KOLO DKW, 98 do i25 ccm kupim. Naslov v podružnici Poročevalca Ptuj.
315-5
EKSCENTRIČNO STISKALNICO,
cca 20 ton pritiska, vzamem v najem ali odkupim. Naslov v ogl. odd	153-5
SADOVNJAK, 600 m*, in prvorazredna njiva, 1700 m2, primerna za vsako kulturo, pri Žalcu, naprodaj. Pismene ponudbe na naslov:	Sinkovič	Ludvig. Zagreb, Iliča 1'38.	R	18-7
3—4 SOBNO STANOVANJE, v centru aii bližnji okolici, kupim. Možna zamenjava. Oboje v Ljubljani. Ponudbe pod »Komfortno« v ogl. odd. 162-7 PROSTOR za skladišče ali delavnico prodam. Zaloška cesta štev. 82.	234-7
DLj i v O PARCELO z odiocb-o prodam v Zg. Šiški. Ponudbe pori »Gramozen teren« podružnica SP Novo mesto.	309-7
RABLJENO LESENO BARAKO, 20 do 30 m2 ali odgovarja joči les — kupi Zavod za varjenje LRS — •Ljubljana, Erjavčeva 15.	300-7
POL VILE. komfortne v. Gorjupovi ulici prodam proti zamenjavi stanovanja. Poizvedbe:	Titova 31/11,
levo.	2*?7-7
ENO ALI DVO DRUŽINSKO HIŠO, vseljivo, z vrtom, kupim Plačam v gotovini. Ponudbe pod »Hišo prodam (mesto-okolica)« v v ogl. 'odd.	279-7
SKROMNO DEKLE išče SObO * Ljubljani ali gre za sostanovalk ko, v prostem času pomaga gospodinji. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«.	120-D
MIRNA UPOKOJENKA brez otrok išče skromno enosobno stanovanje al-i sobo, kakršnokoli, v Ljubljani, tudi barako. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brez doma«.
114-*
TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za stanovanje v Beogradu. Naslov v ogl. odd. 115-9 ISCEMO PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO, lahko kabinet. — Nudimo lepo nagrado. Ponudbe pod »S-15« v ogl. odd. 1957-9 NEOPREMLJENO SOBO proti nagradi iščemo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo zelo nujno«.
1957-9
ZA POMOČ v DOPOLDANSKIH URAH nudim sobo, hrano in vso oskrbo pridni ženski. Naslov v ogl. odd.	46-9
GARSONJERO v .Zagrebu, center, zamenjam za garsonjero v Ljubljani. Ponudbe pod »Center« v ogl. odd.	253-9
ZA ZELO POŠTENO UPOKOJENKO iščem prazno suho sobo. Ponudbe pod »Pomoč v gospodinjstvu« v ogl. odd.	183-9
PRAZNO SOBO iščem v Ljubljani Nudim posojilo. Naslov v ogl. odd.	178-9
GREM ZA SOSTANOVALKO. Popoldne pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Pomagam« v ogl. odd.	16S-9
ZA SOBO dam posojilo ali nagrado. Ponudbe pod »Usluga« v ogl. odd.	164-9
ŠTUDENTKA plača visoko najemnino za opremljeno sobo. Ponudbe pod »Zelo nujno« v
Ogl. Odd.	.	152-0
USLUŽBENEC, vešč adrema strojev ter drugih administrativnih del. želi spremeniti službo. Gre tudi kot pomožni knjigovodja. Ponudbe pod »Menjam službo« v . ogl. odd.	147-9
STANOVANJE IN HRANO nudim brezplačno dekletu, ki bi v dopoldanskih urah pomagala v gospodinjstvu. Poizvedbe dnevno od 15.—17. ure. Lampreht, Tominška 8. Vič.	137-9
ZA SKROMNO SOBICO nudim manjše posojilo ali dam nagrado. Ponudbe v ogl. odd. ood »Skromna«.	136-9
OPREMLJENO SOBO išče miren uslužbenec, najraje v centru ali bližnji okolici. Ponudbe v ogi. odd. pod »Nujno«. 133-9 SAMO ZA ŠEST MESECEV iščeta sobo brez posteljine dva študenta. Ponudbe pod >Plačilo sporazumno« v oirlnsni odrldok.	260-9
ŠTUDENTU ODDAM SOBO. Ogled v torek. Kosovelova 47.	22.9-9
PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO, V centru mesta, iščem. Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Najemnino plačam naprej« v ogl. odd.	228-9
2 ŠTUDENTOMA oddam opremljeno sobo. Naslov v ogl- odd.
223-9
ENOSOBNO STANOVANJE " ali sobo kupim ali nudim posojilo. Naslov v ogl. odd.	216-9
STANOVANJE, takoj vseljivo, eno do dvosobno kupim. Ponudbe pod »Rožnik« v ogl. odd.
196-9
INŽENIR, samski, išče opremljeno sobo. Plača dobro. Ponudbe v ogl. odd. pod »Morava«. 35-1
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK Judita, izvrstno ohranjen, ugodno naprodaj. Kidričeva 4-II, vrata 11.
248-4
NOV KRZNEN PLASC, lisičje nogice, prodam. Naslov v ogl. odd.	244-4
FIAT TOPOLINO prodam. Naslov v ogl. odd.	239-4
MOŠKO ŠPORTNO KOLO s prestavami, prvovrstno, novo. ugodno prodam. Trata 8.
232-4
DIVAN prodam. Retelj Ivan. HrVno va 4.	307-4
NEMŠKI RADIO, 7-ce-vnl, UK1V, s 3 zvočniki, prodam. Opekarska C. 49, Lj.	202-4
MIZARJI. Zamenjam motorno kolo Horex 350 ccm za javorjevo sobo narejeno po naročilu. Dr Martinc — Valdoltra pri Kopru št. 68.	143-6
BRILJANTNI PRSTAN prodam.
Naslov v ogl. odd.	155-4
INOZEMSKI RADIO v dobrem stanju poceni naprodaj. Rožna dolina c. IX. št. 35.	143-4
»GORAN« ŠTEDILNIK, kromiran, prodam. Tugomerjeva 59, Zg. Šiška.	17S-4
VEČJO KREDENCO, temno, trd les. ugodno prodam. Podmilšča-kova 22-1.	144-4
NOVO ITALIJANSKO ZENSKO ŠPORTNO KOLO s prestavami prodam. Zaloškš 2. Vprašajte pri vratarju Splošne bolnišnice.
138-4
KOŽUH temnorujave barve, za srednjo postavo, prodam. Naslov v ogl. odd.	134-4
OTROŠKO POSTELJICO poceni prodam. Hribar, Titova 13-IV.
-	.	250-4
MLADE ČISTOKRVNE OVCA rt Ju prodam. Mivka 17. Trnovo. 290-4
MOŠKO KOLO, rabljeno, poceni prodam. Pečarič. Trubarjeva 46. KRZNEN PLASC, nov, črn, daljša dlaka, prodam za 35.000. Naslov v ogl. odd.	176-4
8 OTROŠKI POSTELJI prodam Naslov v ogl. odd.	174-4
ŠIVALNI STROJ SINGER z motorčkom in lučko prodam. Naslov v ogl. odd.	173-4
NOV TRICIKEL do 300 kg, dve damski novi kompletni ženski kolesi in novo moško kolo prodam. Mehanična delavnica Ilirija, Celovška 50. dvorišče. 172-4 RADIO LORENZ UKV prodam. Vprašajte dopoldne: Resljeva cesta 6-lil.,	desno.	171-4
NOV GUMI	VOZ (16	col)	na	vodno zavoro	prodam.	Drašler, kovač, Vič.	165-4
5 m LEPIH SUHIH BUKOVIH DRV ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	158-4
ebšinski praznik občine
Ž E L E 1M 1ICI In okolice
e. mmm isss
GARAŽO, eventualno tudi opremljeno sobo oddam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Siska«.	29-9
SOBICO v Mariboru zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe pod »Gimprej« v ogl. odd.	63-9
OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, v centru, oddam študentoma ozir. najboljšemu ponudniku. Pismene ponudbe pod »Tržaški študent« v ogl. odd.
48-9
SOLIDNEMU DIJAKU oddam sobo. Ponudbe pod »Brez nagrade« v ogl. odd.	40-9
OPREMLJENO SOBO iščem, plačujem vnaprej. Ponudbe pošljite pod »Vojvodanka« v ogl. odd.
108-9
STANOVANJE na Mirju, komfortno (99 m-’), dve sobi, dva kabineta, zamenjam za nekoliko večje, tudi komfortno. Prednost s kletjo. Naslov v ogl. oddelku.
102-9
ŠOFERJI, POZOR! Oddam kabinet ih garažo. Naslov v ogl- oddelku.	95-9
ŠTUDENT ARHITEKTURE išče sobo v Ljubljani, za protiuslugo poučuje vse gimnazijske predmete. posebno francoščino in nemščino, ali gre za konverzacij skega tovariša iz istih jezikov. Ponudbe pod »Konverzacija« v ogl. odd.	93-9
ODDAM SOBO za 1 do 2 leti. — Plačilo vnaprej. Naslov v ogl. oddelku.	81-9
OPREMLJENO SOBO s kopalnico, center, oddam takoj. Ponudbe pod »Priložnost« v ogl. oddelek.	74-9
MEDICINSKA SESTRA išče neopremljeno sobo. Ponudbe pod »Solidna« v ogl. odd.	72-9
PROFESOR GLASBE, srednjih let, išče sobo. Za uslugo poučuje zastonj 1 leto ali pa da nagrado. Ponudbe pod »Petronij« v ogl. odd.	128-9
STANOVANJE IN HRANO DAM za dopoldansko gospodinjstvo pri 3-članski družini. Bežigrad 4-1.	125-9
REALITETiNA PISARNA, Ljubljana. Tavčarjeva 6, tel. 21-011, proda naslednje nepremičnine:
046. Travnike in njive pri Krškem, 2 ha, 56 ar, Leskovec pri Krškem, 5 din za meter. Ugoden nakup.
232. Enodružinsko hišo z gostilno, v obratu, 5 sob takoj vseljivih, vrta — 1.662 m2, poleg gostilne še en lokal pri Jesenicah, 4,500.00 din.
171. Enodružinsko hišo z vrtom, enosobno stanovanje, takoj vseljivo, v Ljubljani, 950 000 din%
206. Enosobno stanovanje v Sp. Šiški, Ljubljana, 230.000 din.
259. Dvodružinsko hišo z vrtom, novo, cela vseljiva, komfortna stanovanja, z garažo, pri Viču, Ljubljana, 3,000.000 din. Zelo ugodno.
267. Dvodružinsko hišo z vrtom, novo, podkleteno — v Ljubljani — 1,000.000 din, dvosobno - stanovanje^ vseljivo.
268. Dvodružinsko hišo z vrtom, cela vseljiva, podkletena, v Kranju — 1,500.000 din. Ugoden nakup.
269. Troinpolsobno komfortno stanovanje z vsenhi pritiklinami v Ilirski ulici v Ljubljani, 900.000 din.
1614. Enosobno stanovanje v sredini Ljubljane, 150.000 din. Isto _ tam dvosobno stanovanje 300.000 din.
0. Sobo, poseben vhod, vseljivo v marcu 1958 leta, 250.000 din. Isto tam skladišče, veliko, 1,500.000 din v sredini Ljubljane.
050. Trisobno komfortno stanovanje, z vsemi pritiklinami in vrtom, vseljivo v avgustu 1958 leta, 1,200.000 din.
POZOR! Vsako vašo nepremičnino boste najhitreje prodali preko »Re-nlitetne pisarne« Lnibliana. R 39-7 ZAZIDLJIVO PARCELO v Ljubljani prodam. Naslov v ogl. oddelku.	60-7
HISA V KAMNIKU, izven hišne skupnosti, z vseljivim stanovanjem in poslovnimi prostori, lahko tudi z vrtom, naprodaj. Pismene ponudbe v ogl. odd.' pod »Sutna«.	41-7
DVOSOBNO STANOVANJE ali enodružinsko hišo v Ljubljani ali v bližnji okolici kupim, lahko tudi s starejšimi ljudmi, ki so potrebni nege. Ponudbe v ogl. odd/ pod »Mirno življenje«.
194-7
TRAVNIK V DOLU in gozd v Ihanu prodam. Valant, Črnuče št. 215.	8*-7
ENODRUŽINSKO HISO s sadnim vrtom prodam v Blatni Brezovici. Poizvedbe:	Podlimbarske-
ga 15, Ljubljana.	73-7
HISO z desetimi sobami in dvema kletema v Piranu, primemo za ustanovo, prodam. Pismene ponudbe pod »Morje« v ogl. oddelek.	70-7
V CENTRU NOVEGA MESTA prodam hišo. Naslov v ogl. oddelku.	‘	69-7
POLOVICO DVOSTANOVANJSKE HISE prodam. Možnost vselitve v trisobno komfortno stanovanje. Telefon 23-049.	36-7
POL VILE z vrtom, blizu Tivolija, komi. stanovanje, 2 sobi, 3 kabineti in vse pritikline, prodam. Vseljivo proti zamenjavi 2V>—3 Vz-sobne g a	komfortn e.g a
stanovanja. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Al«.	25-7
ZAZIDLJIVO PARCELO prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Kodeljevo«.	3-7
HISO, enostanovanjsko, vseljivo, med Šiško in Mednim, kupim. Naslov v ogl. odd.	132-7
ENODRUŽINSKO HISO ali enosobno stanovanje kupim. Ponudbe pod »Vseljivo« v ogL oddelek.	130-7
SAMSKO SOBO s posebnim vhodom ali manjše stanovanje v Ljubljani kupim. Zaželeno blizu centra. Plačam takoj. Ponudbe pod »Nujno, takoj vseljivo« v ogl. odd.	123-7
GOSTILNIŠKO HISO z gostilno v obratu, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Privat«. 231-7
čestitajo vsem svojim občanom in delovnim ljudem ter jim želijo še nadalje mnogo usnehov:
OBČINSKI LJUDSKI
0BB0R
OBČINSKI KOMITE
ZKS
OBČINSKI 0DB0B
SZDL
OBČINSKI 0BB0R
ZB NG¥
OBČINSKI SINO. SVET
OBČINSKI ODBOR
ZVVJ OBČINSKI ODBOR
ZR0
OBČINSKI ODBOR RK
OBČINSKI KOMITE
LMS
Na podlagi Člena 143 zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ St. 53/57) razpisujemo naslednja delovna mesta:
več visoko kvalificiranih šoferjev
P kategorij« z najmanj 5-letno delovno dobo;
VEC KVALIFICIRANIH SPREVODNIKOV, po možnosti z znanjem tujih jezikov.
Ponudbe pošljite SAP - TURIST BIROJU, LJUBLJANA,
Središka ulica 13, najkasneje 15 dni po objavi tega razpisa.
OSTALIH P0BTFTU
KOLEKTIVI INDUSTRIJSKIH, OBRTNIH IN
KMETIJSKA
z p. j. Bukovica
ZADRUGA
USNJARNA
Železniki
Čevljarska zadruga
RATITOVEC
Studenc pri Železnikih
KMETU SKR ZADRUGA z o. j.
Martinj vrh — Železniki
KMETIJSKA ZADRUGA z o. j.
Selca nad Škofjo Loko
KMETUSKA ZADRUGA Sorica, p. Sorica
KMETUSKA ZADRUGA z o. j.
Češnjica pri Železnikih
Komisija za sklepanje in odpovedovanje, delovnih razmerij SAP-Turist biroja.	48-1
OBČINSKA OBRTNA IN TRGOVSKA PODJETJA
Železniki
Upravni odbor gostinskega podjetja »JEZERO«, Velenje
razpisuje mesti L GLAVNEGA RAČUNOVODJE in *
2. SAMOSTOJNEGA FINANČNEGA KNJIGOVODJE
Pogoji: ad. 1. srednja strokovna izobrazba z najmanj 5 let prakse v gostinstvu; ad 2. srednja, eventualno nižja strokovna izobrazba s 3-letno ozir. 5-. letno prakso.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj, najkasneje 1. februarja 1958. Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev, naslovite na upravo gostinskega podjetja »Jezero«, Velenje, do 1-0. I. 1958.
7930-R
KMETUSKA ZADRUGA
Dražgoše — Železniki
TRGOVSKO PODJETJE Selca nad Škofjo Loko
OBRTNIKI! Lep lokal za mirno obrt zamenjam za sobo. Naslov v ogl. odd.	246-6
KMETUSKA ZADRUGA Zali Log
FOTOGRAFSKI mojster prevzame atelje v najem. Ponudbe pod »Pomlad« v ogl. odd. 101-8
DELOVNI KOLEKTIV
ogl. odd.	86-8
V NA-JEM DAM, pod ugodnim pogojem, lepo posestvo blizu Ljubljane pošteni družini; velik sadni vrt, 10 ha zemlje. Podrobnosti po dogovoru. Naslov v ogl. odd.	146-8
LOKAL ALI PROSTOR za mirno obrt vzamem v najem. Plačam najemnino za 6 mesecev vnaprej. Ponudbe v ogl. odd. pod »Frotiusluga«.	238-8
TOVARNE KOVINSKIH IN ELEKTROMEHANSKIH IZDELKOV
Na predlog našega ustanovitelja In v soglasju % organi delavskega upravljanja je bilo odločeno, da se bo s L januarjem 1958 Izdavačko poduzeče Kultura, Zagreb, preimenovalo v
IZDAVAČK0 - KNJIŽARSKG NAPRIJED ZAGREB
PODUZEČE
čestita vsemu prebivalstvu in delovnim ljudem občine ŽELEZNIKI k občinskemu prazniku — 9. JANUARJU 1958 in jim želi še večjih uspehov pri graditvi socializma.
VRETENO ZA KR02N0 ŽAGO,
po možnosti kompletno, lahko izrabljeni ležaji, kupim. Starman, Žlebe 53, Medvode. 28-5 PIŠTOLO za brizganje laka, novo ali odlično ohranjeno (samo inozemsko). kupim. Jugovič Vinko. Stara Loka 41. Škofja Loka.
8-5
JEEP rabljen, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Jeep«.	154-5
ISTOSMERNO DINAMO 12 W Od 400—600 Amp., kupim. Naslov v ogl. odd.	45-5
OTROŠKI VOZIČEK, bel, odlično ohranjen, kupim, Jeras T., Ljubljana Titova 152.	249-5
AVTO FIAT 1100 ali Olimp!a Rekord, novega tipa, v zelo dobrem stanju, kupim. Ponudbe na naslov:	Žagar. Erjavčeva 4-II1.,
Ljubljana.	107-5
VESPO, LAMBRETTO ali slično
kupim. Ponudbe z opisom in ceno v ogl. odd. pod »Vozilo«. 103-5 ŠTEDILNIK na plin butan kupim. Dominko, Ljubljana, Sa-ranovičeva 11-n., desno. »4-5 LEPO PREPROGO, c a. 8X2, kupim. Ponudbe pod »Januar« v ogl. odd.	87-5
RABLJENO JEDILNICO kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Jedilnica«.	126-5
ZENSKI ŠIVALNI STROJ kupim. Opis, cena. Ponudbe pod »Dober« v ogL odd.	122-5
PO HITRI METODI poučujem nemščino in italijanščino. Rimska 8(1, desno.	297-2
STARO KOVAŠKO STRUŽNICO kupim. Naslov v ogl. odd.
R4-4
Ta sprememba je nastala zaradi tega, ker obstoje pod Imeno-* Kultura Se nekatera inzdajateljska podjetja * hrvatsko-srbskem jeziku ln s sličnim značajem kakor je naše. Zaradi tega so nastajali pogosti nesporazumi in zmešnjave, kar bo prenehalo a spremembo Imena našega podjetja.
ČESTITA ZA OBČINSKI USPEHOV PRI NADALJ-
VSEM DELOVNIM LJUDEM OBČINE ŽELEZNIKI PRAZNIK — 9. JANUAR 1958 — IN JIM ZELI MNOGO NJI GRADITVI NASE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI,
IZDAVAČKO - KNJI2ARSK0 NAPRIJED ZAGREB
PODUZEČE
delovni kolektiv
bo še naprej delovalo v nespremenjeni obliki in obsegu v vseh svojih oddelkih. Prosimo naše spoštovane kupce, dobavitelje In sodelavce, da tudi v bodoče sodelujejo s nami s največ jim saupan jem.
MEDZADRUŽNEGA LESNO INDUSTRUSKEGA PODJETJA
Upravni odbor
1ZDAVAČK0G P0DUZEČA »KULTURA« Zagreb
ČEŠNJICA, pošta Železniki
10 str. / SLOVENSKI P0B0CE7ALEC / st. 3 - 5. januarja isss
ŠTUDENT išče majhno, svetlo sobo brez posteljnine (Mir.) Dober plačnik. Ponudbe v oglasni odoelek pod »Center - nujno«.	298-9
ING. ARHITEKTURE, neporočena — išče sobo, prazno ali opremljeno, po možnosti v centru. Ponudbe v osladni odd. pod »Arhitekt«. 289-9 LJUBLJANA—CELJE! Dvosobno komfortno stanovanje v centru Celja zamenjam za odgovarjajoče dvosobno v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodna zamenjava«.	243-9
LLrO, VELiKO, PRAZNO SOBu v centru, s souporabo kopalnice, zamenjam s »lično ali garsonjero. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Sostanovalec«.	259-9
ZA SOBICO samostojno kuham. Ponudbe v ogla.sni oddelek pod »Vestna in zanesljiva«.	258-9
DVE PRAZNI, ločeni sobi v strogem centru, zamenjam za enosobno stanovanje. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Ugodno«.	256-9
SOBO, opremljeno, poseben vhod, souporaba kopalnice, oddam eni ali dvema stanovalkama .z lastno posteljnino. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Blizu centra«.	261-9
ZAMENJAM lepo dvosobno stanovanje v su terenu za lepo enosobno ali garsonjero. Ponudbe z natančnim opisom poslati pod »Višina najemnine nevažna« v oglasni -oddelek.	287-9
LEPO, MIRNO SOBO zamen jam v Sp. Šiški, s souporabo pritiklin (kuhinja, kopalnica itd), za večjo, mirno sobo, tudi s souporabo pri-, tiklin. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Snažno«.	179-9
MOŠKI, srednjih let, čedne zunanjosti, samostojen in prost, išče sobo pri ženski z lastnim stanovanjem. Ponudbe pod »Plača dobro« v ogl. /oddelek.	R 46-9
KRANJ—LJUBLJANA! Zamenjam dvosobno komfortno stanovanje v Kranju (v blokih na Zlatem polju) za enakovredno v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Komfort«.	281-9
DVOSOBNO STANOVANJE S kopalnico v Spodnji Siškl zamenjam za manjše dvosobno ali veliko enosobno s kopalnico v centru. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »April«.	276-9
OBVESTILO JAVNOSTI
Zadnje čase se Sirijo vesti in piSe v dnevnem časopisju o izredno visokih premijah v celjski industriji, po katerih dosegajo posamezne osebe celo 900.000 din. — Ker o tem dogajanju nihče ne daje jasnejših pojasnil, kar je rodilo napačno tolmačenje med javnostjo in pri čemer se omenja Cinkarno, ypravni odbor podjetja, obveščamo javnost, da se to v Cinkarni ni dogodilo.
Upravni odbor »Cinkarne«, Celje Metalurško kemične industrije
SPREMEMBE VOZNE G-A REDA Dne 8. jan. bo ukinjena sezonska avtobusna zveza Zali log-Fe-trovo brdo in nazaj.
Dne 10. Jan 1958. bo ukinjena avtobusna zveza na relaciji Žiri— Škofja Loka, z odhodom iz Zirov ob 17.10 in prihodom v Sk. Loko ob 18.08 uri. istega dne bo uvedena avtobusna zveza z odhodom iz 2irov ob 16.10 in prihodom v Škofjo Loko ob 17.03 uri.
Dne 6. I. 1958. bo uvedena nova avtobusna zveza na relaciji Ljubljana—Škofja Loka — Ljubljana z odhodom iz Ljubljane ob 10. in prihodom v Škofjo Loko ob 10.35, ter z odhodom iz Škofje Loke ob 14.1-0 in prihodom v Ljubljano ob 14.45 uri. Avtobus vozi ob delavnikih.	»Transturist«
Škofja Loka
To vem a baterij »ZMAJ«, Ljubljana, Smartinska 28
sprejme v službo takoj ali po dogovoru:
1. STROJNEGA INŽENIRJA
s prakso za izdelovanje konstrukcijskih načrtov.
2. STROJNEGA TEHNIKA
z večletno prakso,
3. SEFA IZVOZNEGA ODDELKA
ki mora imeti soglasnost zunanje trgovinske zbornice za opravljanje izvoznih poslov ter obvlada vsaj francoski jezik. Interesenti naj vlože ponudbo osebno ak pismeno v sekretariatu podjetja, kjer'dobijo vse potrebne informacije.
22-R
OBVESTILO
Po čl. 10 Pravilnika o oddajanju tn izvajanju gradbenih del (Uradni list FLRJ št. 13-57), razpisuje Uprava carin FLRJ Beograda — Carinarnica Sežana
PRVO JAVNO PISMENO LICITACIJO za oddajo gradbenih del na dveh 6-stanovanjskih blokih v Sežani Predračunska vsota za en blok znaša 20,162.953 din. Rok za dovr-šitev del je 31. avgust 1958. Licitacijska razprava bo dne 15. januarja 1958 ob 9. uri v prostorih Carinarnice Sežana.
Ponudbe sprejemamo do 15. I. 1958 do 9. ure. Ponudbe morajo biti v skladu s 15. in 16. členom Pravilnika za oddajanje in izvajanje gradbenih del. Splošne pogoje predložite v skladu s 17. členom citiranega Pravilnika. Licitacijski material je na razpolago interesentom vsak dan med uradnimi urami pri Carinarnici v Sežani,
Investitor:
Uprava Carin FLRJ Beograd
Carinarnica Sežana	O
IVAN PRESELI
Umrl je naš dragi mož. oče, brat in stric
JGSIP PEHANI
upokojeni šef železniške kurilnice Pokopali smo ga v petek, dne 3. januarja 1958 v CeiLju. — Zahvaljujemo se vsem, ki so poklonili vence in ga spremili na zadnji poti. Marija, žena, Frida in Joško, hči in sin, ter ostalo sorodstvo.
Braslovče, Celovec, Dunaj, Ljubljana, Novo mesto, Ptuj.
fldsek za kemično stroko pri TZ za LRS
sprejme v tehnološko-ekonomskl biro za kemično stroko
2 inženirja kemije z daljšo prakso 1 ekonomista v daljšo prakso 1 korespondentko
• Nastop službe in plača po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: Odsek za kemično stroko pri Trgovinski zbornici za LRS, Ljubljana, Beethovnova 10.
UPRAVA ZA GOZDARSTVO LRS V LJUBLJANI
razpisuje delovni mesti:
REFERENTA za urejanje gozdov in REFERENTA za gozdni sklad In ekonomiko.
Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba ln po možnosti daljša praksa.
Ponudbe pošljite Upravi za gozdarstvo LRS, Gradišče št. 2-UI, Ljubljana, tel. 20-875 ali 20-884, kjer prizadeti lahko prejmejo tudi potrebna pojasnila.	7978-R
Zahvala
Potrti ob izgubi dobrega soproga, ljubljenega očeta, starega očeta, strica svaka in tasta
JOSIPA ZALTA
se prav iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili v tako lepem številu z globokim spoštovanjem na njegovi zadnji poti; vsem, ki so njegov grob pokrili z lepimi venci in šopki cvetja; vsem, ki so tiho sočustvovali z nami in nas s toplo besedo tolažili. Vsem in za vse naša prisrčna zalivala*
Družina ZALTA
/
Ljubljana, dne 5. januarja 1958.
Tovorni avto
»OPEL BLSTZ«,
5-tonskI preda
CEMENTARNA TRBOVLJE
Za ostala obvestila se obrnite na opravo podjetja.
NEMŠKI OVČAR temnosive barve, sliši na ime Erol, se je iz-gubil. Najditelja prosim, da ga pripelje na Erjavčevo 14-11. (proti nagradi).	64-18
PSIČKA ST. 3575 je bila najdena. Dobi se: Fujs, Poljanski nasip št. 10.	27-18
MLAD NEMŠKI OVČAR, dolgodlaki, je bil najden. Dobi se: Pribinova 4.	11-10
URO, izgubljeno pred glavnim kolodvorom, dobite pri Dolinšku v Savskem naselju blok VI.
119-10
ŽEPNO URO »TISSOT« z obeskom, izgubljeno na Silvestrovo na Gospodarskem razstavišču, prosim, da vrnete prot] nagradi v ogl. odd.	251-10
NAJDITELJA gojzarje prosim, da javi na tel. 20-936 proti nagradi.
142-10
1.000	DIN NAGRADE prejme tisti, ki prinese tri v Ljubljani izgubljene razvite fil-ie na naslov: Dolničar, Ljubljana, Usnjarska 2. 2S5-10
Zahvala
Potrti zaradi izgube naše mame, stare mame in prababice
IVANE EB2EN0VE roj. MOLE
se iskreno zahvaljujemo pevcem za žalostimki, vsem darovalcem vencev in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči otroci z družinami
in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, dne 4. januarja 1958.
ČRNUČE
zaposli takoj:
4 STROJNE TEHNIKE 3 ABSOLVENTKE
srednje ekonomske šole za komercialo in računovodstvo 2 ŠOFERJA kategorije D ali G.
Nastop možen takoj. Plača po dogovoru.
Ponudbe pošljite upravi podjetja.
46-R
ŽELEZARNA ZENICA V ZENICI
za sprejem v službo naslednjih uslužbencev:
1. SAMOSTOJNEGA REFERENTA za špediterske posle v komerciali;
2. VEC RUDARSKIH TEHNIKOV za dela v pogonu
kamnoloma Grapska pri Doboju;
8. VEC USLUŽBENCEV z dovršeno srednjo ekonomsko šolo za delo v gospodarsko-računskem in komercialnem sektorju ter personalni službi. Pogoji:
Fod 1.: višja strokovna Izobrazba s prakso 5—10 let pri vseh poslih v večjih podjetjih. Dobro znanje nemškega ali francoskega jezika. Plača po tarifnem pravilniku. Komfortnd dvosobno stanovanje preskrbljeno.
Pod 2. in 3.: v poštev pridejo osebe z ali brez prakse. Za tehnike, samske, preskrbljeno stanovanje v Grap-skem, za ekonomiste, samske, preskrbljeno stanovanje v Zenici. Plača po tarifnem pravilniku.
Ponudbe pošljite personalnemu oddelku Železarne Zenica zaključno do 15. januarja 1958.
MARGITE G0STIŠEVE
SLIKE ZA LEGITIMACIJE vam
v DVEH URAH izdela FOTO GRAD, Miklošičeva 36. ' 27720-11 EAVClC FANI, stroj, .ključavničarstvo, Ljubljana, Celovška 180, tel. 30-603, želi vsem svojim strankam m poslovnim prijateljem srečno in zadovoljno novo leto 1958. Svojim odjemalcem nudimo: obroče za avtomobile in vprežne vozove, in sicer 15 col za Fiat 500. 16 in 19 col ter 14X4. in vsa strojna ključavničarska dola. Priporočamo se še za nadaljnja naročila.	38-11
IZOBRAŽENA, dobro situirana 42-Ietna vdova želi resnega poznanstva z inteligentom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Značajnost«.
27639-11
MODELE ZA ODLITKE vam izdela solidno in želi srečno novo leto Ileršič Ludvik, Rimska cesta 13.	62-11
SIMPATIČNA USLUŽBENKA želi poznanstva z resnim inteligentom. neodvisnim, čedne zunanjosti (starost od 44 do 54 let). Resne ponudbe pošljite pod »Maj 1958« v ogl. odd. R 10-11 ZDRAVO UPOKOJENKO (do 60 let) sprejme upokojenec višje skupine. Ponudbe pod »Spretna gosoodinja« v ogl. odd. 76-11 46-LETNI SAMOSTOJNI OBRTNIK si želi primerne družice z lastnim stanovanjem v Ljubljani. Ponudbe pod »Skupno gospodinjstvo« v ogl. odd. 67-11 I. JUGOSLOVANSKA FOTOKE-RAMIKA, Sombor, Radišičeva ul. :o, Milan Stanišič in sinovi, izdeluje porcelanske slike za nagrobne spomenike.	R 21-11
PREKLICUJEM IZGUBLJENO ŠTAMPILJKO za neveljavno. — Pavšič Srečko, črkoslikar, Ljub-’ liana.	117-11
70'.c DRV IN PREMOGA PRISTE-DITE, ako imate Bešeničev patentni samogrelec, katerega lahko postavite na vsako peč alj štedilnik. S patentnim šamo-grelcem lahko popolnoma brezplačno segrevate vaše sobe! — Zahtevajte pismene ponudbe z brezplačnimi prospekti. »Peč«, zanatska metalopriradivačka rad-nia, Rijeka, K\raternikova 38.
R 22-11
ZETA — ZETA — ZETA — odlične kvalitete, cjgareta za dobrega kadilca, proizvaja DUVAN-SKI KOMBINAT. TITOGRAD. Dobite jo v vseh prodajalnah »TOBAK«, Ljubljana. R 3656-11 65-LETNA VDOVA brez otrok si želi poštenega in resnega prijatelja do 55 let (Ljubljana). Možna ženitev. Samo resne ponudbe pod »Samevati ni lepo« v ogl. odd.	181-11
USLUŽBENEC želi, po vrnitvi v Slovenijo, poznanstva s simpatično prijateljico do 40 let, s stanovanjem v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zaupno«.
166-31
ČRNIVEC FRANC, Topola št. 24. p Mengeš, preklicujem besede, ki sem jih izrekel ' dne 27. 12. 1957 v gostilni »Sršen« Suhadole pri Kamniku in s tem žalil gostilničarja Sršena Franca, za neresnične in sicer v zadevi Pibernik Franca Biča iz Suhadol ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Černivec Franc.	163-11
Jfl-LETNI OBRTNIK, miren in skromen, želi spoznati zaradi ženitve tovarišico, po možnosti šiviljo do 27 let, zaradi ženitve, ki bi imela veselje za preureditev doma. Zaželena slika proti vrnitvi ln obširni opis. Prosim samo resne ponudbe v ogl. odd. pod »Tajnost zajamčena«.	141-11
POZORI Za »kupno ro«podin j-tvo želim upokojenko srednjih let ali šiviljo, čedne srednje postave. — Ponudbe pod »Gostinstvo - trcovi-na< v osi. odd.	280-tl
MLAD SIMPATIČEN INTELTGENT želi spoznati prisrčno inteligentko. Slika zaželena. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Plavi encian«.
R 49-11
SAMOSTOJEN OBRTNIK želi ipo-
znan«žvo z osami reno žensko od 35 do 45 let. Ponudbe pod »Samostojen« v ogl. odd.	312-11
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji v bolezni stali ob strani ter jo tako številno spremili na njeni zadnji poti, prekrili njen grob s cvetjem, nam pa izrazili ustno ali pismeno sožalje in nas tolažili v teh težkih dneh.	GOSTIŠEVI
Ljubljana, Zenica, dne 5. januarja 1958.
INDUSTRIJA USNJA, VRHNIKA
proda	*
po ugodnih, cenah, naslednja osnovna sredstva:
1. Avtobus »Mercedes-Benz«
38 sedežev, leto izdelave 1937, dimenzija gum 9.00x20. Avtobus je potreben generalnega popravila.
2. Tovorni avto »Lancia«
nosilnost 71, leto izdelave 1935. Avto je potreben generalnega popravila,
3. Dvocsno črpalko
500 lit. na minuto.
4. Centrifugalno črpalko
400 lit. na minuto.
5. Elektromotor »škoda«
9.5 KS, 980 obr./min., brezhiben.
6. Elektromotor »škoda«
6 kW, 2840 obr./min., trofazni, brezhiben.
7. .Elektromotor »Bergman«
12.5 KS, 1450 obr./min.
8. Litoželezni ventilator
zidni, premer 70 cm.
9. Stoječi ventilator
10. Litoželezni ventilator
stoječi.
11. Peč za hišno centralo
tip »Triko« s 40 m2 grelne površine, v odličnem stanju.
12. Ekspres aparat
za kuhanje čaja ali kave znamke »Lacarimali«. Pri nakupu imajo prednost gospodarska in zadružna podjetja do vključno 15. t. m. Po tem roku ima pravico nakupa privatni sektor. Navedena osnovna sredstva si lahko Interesenti ogledajo vsak dan razen nedelje od 6. do 14. ure. Telefon 16, 40.
INDUSTRIJA USNJA, VRHNIKA
24-R
zahvala
Globoko užaloščeni ob izgubi naše zlate mame
VANDE ČEBULARJEVE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti in s cvetjem obsuli njen grob ter vsem, ki so nam ob njeni smrti izrazili svoje sožalje. Posebno se zahvaljujemo predstojniku Dermatološke klinike asistentu dr. Dragu Benediku za globoko razumevanje, dr. Karlu Milavcu za plemenito prizadevanje in lajšanje trpljenja, prav tako dr. Križni-kovi in ostalim zdravnikom. Hvaležni smo sestri Anici in Marici, ki sta ji stali ob strani v njeni zadnji uri.
2alujoči družini Milavec-Čebular
HNT0M ZDEŠAR
upokojenec ECŽ
Pogreb pokojnika bo 6. januarja ob 16. uri iz Antonove mrliške vežice.
Žalujoči: žena Adela, sin Emil z ženo Ljubo, hčerki Štefi in Vanda por. Rakar ter vnuki in vnukinje.
FILIPA P0EGVCA
Globoko užaloščeni sporočamo, da nas je po daljši bolezni za vedno zapustila naša draga ženka, mamica In stara mamica
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so v tako velikem številu počastili njegov spomin. Prav posebno se zahvaljujemo zdravnikom, medicinskim sestram in strežnemu osebju bolnišnice D. S. N. Z. za iskreno pozornost in lajšanje trpljenja v njegovi bolezni. Zahvaljujemo se tudi pevcem za krasno petje, darovalcem cvetja, ki ga je tako ljubil, ZB, Trgoprometu in vsem, k4 ste ga spremili na njegovi zadnji poti ter vsem za toplo izražena sožalja, ki so nam lajšala neizmerno bol.
Ribnica, Ljubljana, 5. januarja 1958.
ANTONIJA 0RAŽE
Od drage pokojnice se bomo poslovili dne S. januarja 1958 ob 16.30 iz Jožefove mrliške veže na Zalah. Ljubljana, Sele, Borovlje, dne 4. 3anuarja 1958. Globoko žalujoči: mož Luka; hčerke: Silva por. Bisaro, Slava por. Stojkovič, Zvonka por. Srebat in Katjuša; sinova: Luka ln Alfonz, brat z družino ter ostalo sorodstva.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V
JE UMRLA
LJUBLJANI SPOROČA, DA
PRI IZVRŠEVANJU SLU2BE SE JE SMRTNO PONESREČIL DOLGOLETNI
ČLAN KOLEKTIVA
ZVESTEGA IN POŽRTVOVALNEGA TOVARIŠA BOMO SPREMILI NA ZADNJI POTI 5. JANUARJA 1858, OB 14. URI IZ NJEGOVEGA DOMA NA POKOPALIŠČE V TREBELNO.
UPRAVA SGP »PIONIR« NOVO MESTO IN SINDIKALNA PODRUŽNICA GRADBINCEV »PIONIR« NOVO MESTO
POKOJNA UMETNICA BO LE2ALA NA MRTVAŠKEM ODRU V VE2I DRAMSKEGA GLEDALIŠČA V PONEDELJEK, ETNE 6, JANUARJA 1958,
OD 9. DO 12. URE.
PRED PRVO MEDNARODNO SMUČARSKO PRESKUSNJO NA POKLJUKI
V medli zimi - dober šport
POKLJUKA, 4. jan. (Po telefonu) Smučišča okoli Sport-hotela na Pokljuki so kljub skromni snežni odeji letos prvič vsa živa- Po sili razmer se je zdaj zbralo okrog tega našega prelepega objekta precejšnje število smučarskih tekmovalcev, in sicer ne samo domačih, temveč tudi dokaj tujih, tako da bo udeležba na jutrišnji prvi mednarodni preskuš-nji v smučarskih tekih ena največjih v zadnjih letih.
I>roga je pripravljena. Za člansko konkurenco meri 15 km in je Izpeljana v dveh pentljah po 7.o km V glavnem poteka po ravnem. kar je pač posledica skope »nežne odeje. Po izjavah tekmovalcev samih je malone lahka, saj Ima vsega samo 85 m višinske razlike. Pri trasiranju so prirediteljem marljivo pomagale enote JLA, traso samo pa so položili naši znani tekači Kersnik, Zemva in Vidic.
Okrog 60 članov
V dopoldanskih urah so tekmovalci zadnjič odšli na progo. Med domačimi so se odpravili na to poskušn.io vsi naši najboljši iz te zvrsti iz Kranja. Ljubljane. Maribora, Celja, Mojstrane in drugod, nekal pa bo tudi tekmecev lz Delnic, Zagreba in Beograda. Računajo, da bo v članski skupini teklo okrog SO smučarjev.
Izredno močna je tokrat tudi Inozemska udeležba. Italijani so prišli z 8 tekmovalci: med njimi je tudi celotna mladinska ekipa, ki bo na tem tekmovanju opravila tudi že nekaj let uvedeni dvoboj med Videmsko pokrajino in Slovenijo. V ženski konkurenci bodo Italijanke poleg naših štirih udeleženk najbolj številne. V celoti pa bo ženski tek zaseden najslabše, saj bosta na startu poleg prej omenjenih samo še dve Poljakinji, pri čimer pa še ni zanesljivo. ali bo Birkova še pravočasno prispela na Pokljuko.
Po splošni sodb! imajo med inozemskimi ekipami največ upanja na najboljši uspeh Poljaki, ki štejejo med seboj najmočnejšega zastopnika v Janotvskem. Le-ta si je priboril na izbirnih tekmah v decembru najboljše mesto doma, pravijo pa. da tudi dva rojaka-Mateja in Zelek ne zaostajata mnogo za njim.
Italijanska vrsta je po njihovi Izjavi sestavljena iz tekačev II. in III. kategorije, ker imajo ta dan pomembnejša -tekmovanja doma in bodo najmočnejši tekači star-tali tamkaj. Tudi njihova dekleta so še mladinke.
Avstrijci imajo v svm.1l ekipi državnega prvaka Vetterja, pa tudi ostali tekmovalci bodo bržkone
posegli v odločitve. Romuni so bolj ali manj nepopisan list.
Poljaki - favoriti
Največ zanimanja med tujci vzbuja vsekakor Poljak Janovski, ki ni videti samo odličen smučar, temveč je tudi sicer med najbolj simpatičnimi gosti. Za letošnjo sezono se je temeljito pripravil. Pripovedoval je. da ima za seboj 3000 km treninga na suhem in približna polovico tega na snegu. Ker je po poklicu atletski trener in navdušen športnik, saj goji tudi celo vrsto letnih športov, je prav gotovo v odlični kondiciji in
bodo imeli vsi ostali tekmeci težko delo 7. njim. Mimo tega pa je menda tudi sam trdno odločen, da bo spravil lovoriko na Pokljuki in si tako pomagal za stopnico više na poti do Lahtija med vse-tovne »ase« in na prihodnje zimske olimpijske Igre.
Nocoj ob 18. uri je sodniški zbor v navzočnost! zastopnikov vseh reprezentanc žrebal startne številke, jutri zjutraj ob 8.30 url
pa bodo prvi zasadili palice v sneg mladinci in nato ženske, ob 9.30 uri pa se bodo spustili v boj veliki.
Spričo resne konkurence se kljub medli zimski sliki obeta na Jutrišnji tekmi dober šport.
B. B.
SNEGA NI — NITI V AVSTRIJI
Za današnjo oziroma jutrišnjo preskušnjo smučarskih skakalcev na avstrijsko-nemški t u m er j i so prireditelji kar ha dveh krajih v hudi zadregi. Vsi smučarski tereni in skakalnice okrog Innsbrucka in Bischofshofena so namreč popolnoma kopni, tako da so morali začeti sneg dovažati. To delo opravljajo množice vojakov in delavcev, vendar ni zagotovljeno, da bodo naprave -pravočasno nared. Na skakalnico v Innsbrucku privažajo sneg s kamioni nič manj ko 40 km daleč — z Bren-nerja, v Bischofshofenu pa so šli ponj na oddaljena pobočja vLam-mertalu.
Še več mladine v društva
V zadnjih letih je šport v vrh-	šteje okrog 1S00 mladincev in
niški komuni razveseljivo napre-	mladink, je le prav neznaten od-
doval, vendar bi se dalo zanj sto-	stotek uvrščen v telesnovzgojno
riti še mnogo več. Na Vrhniki . življenje. Mimo tega pa bi mo-primanikuje predvsem marljivih	rala tudi podjetja, in sicer vsaj
športnih 'delavcev, čeprav je	večja, bolj skrbeti za telesno
bilo pred vojno športno življe-	dejavnost, če ne celo sama usta-
n.je tod zelo razgibano.. Toda	navijati primerne športne sekcije,
starejši športniki le malokje pre- .cije.
našajo svoje izkušnje na mladi- Prav posebno koristno pa bi
no. Se večjega pomena za širši razmah telesne vzgoje pa bi bilo, če bi v društva vključili čimveč mladih ljudi. V tej komuni, ki
Po planinski „enki“
Gore in gorska pota Je za-inedel sneg in v njem so izginile mnoge markacije s številko 1. ki že tri leta varno vodijo navdušene planince po naši pla-
pot v letnem času; poglavitno je, da to dokaže s posebnimi
vplivala na telesnovzgojno gibanje na Vrhniki združitev obeh sedanjih športnih društev — Partizana in Usnjarja, kar bi bilo tudi v skladu z zadnjimi smernicami za novo pot naše telesne vzgoje. Vrh tega bi lahko novo društvo zbralo vse delovne funkcionarje, predvsem pa bi bila denarna sredstva, kolikor jih je na voljo. prav . gotovo razdeljena bolj racionalno kakor doslej. Občina izdaja za vrhniška društva in organizacije letno okrog 1.5 milijona, kar pa je za potrebe
gotovo bi bilo najboljše, da bi skrb za vzdrževanje vseh teh naprav prevzela komuna, saj že tako slabo situirana društva tako ne bodo zmogla teh 'stroškov. Nedvomno bi s tako razbremenitvijo društvena aktivnost mnogo pridobila, medtem ko bi Partizan, ki ima še največ sredstev, lahko od leta do leta še izpopolnjeval svoje naprave v parku. To bi bilo treba tem bolj pozdraviti, ker je teren, kjer je park v gradnji, res idealen in bi bil tudi po urbanističnih vidikih velika pridobitev
za ta kraj.
T. K.
pečati, ki jih imajo oskrbniki £se1}, enot še zmerom premalo. *	-	Partizan si precej sredstev pri-
domov in koč, in z njihovimi podpisi. Hoja pozimi — čeprav
ninski transverzali. Triinpetde- na smučeh — ie možna torej
i
Ena jzmed markacij transverzale Pred Smrekovcem
»et jih je (iz vseh krajev naše države), ki so že prehodili to planinsko pot — dve sto ur daleč — (od Maribora do Kopra) in jam je komisija za planinska pota pri PZS po skrbnem pregledu predloženih »dnevnikov s planinske transverzale« prisodila častni planinski znak.
Te dnrl bo šel v tisk vodnik »Po slovenskih gorah«, ki bo olajšal hojo no transverzali zlasti mlajšim planincem. Dotiskan bo do pomladi, ki bo spet privabila v naročje gora »stare« in nove navdušence za transverzale. Sicer pa za dosego častnega planinskega znaka ni neogibno potrebno, da planinec prehodi
samo tam kjer so te koče odprte in so pečati po vrhovih dostopni (na pr. na Pohorju); seveda so v tem času ture precej težje, če že ne včasih celo nevarne.
Naj dodamo še to, da vabi Komisija za planinska pota vse planince, ki so že prehodili transverzalo, naj ji oddajo svoje dnevnike in zapiske. P0 primerni ceni je pripravljena odkupiti tudi diapozitive in filme s posnetk; s transverzale. Za podrobnosti se je treba obrniti na naslov: Komisija za planinska pota pri Planinski zvezi Slovenije, Ljubljana, Likozarje-
va 12.
skrb; sam pri raznih zabavah in drugih prireditvah, kar je pravzaprav tudi edini izhod !z materialne stiske, čeprav ne najboljši. Ostala društva pa teh možnosti nimajo in so pač navezana na podpore podjetij Itd., ki pa so vse preveč priložnostna in neprera-čunljiva. *
S športnimi objekti Je Vrhnika
na dobrem, saj ima razen moderne telovadnice tudi lep plavalni
bazen in razna športna Igrišča v
športnem parku Partizana. Prav
DANAŠNJI SPORED
HOKEJ NA LEDU
Jesenice — Einheit (Berlin); Jesenice ob 15. uri
Celje — Zagreb ; Celje ob 15. uri.
KEGLJANJE
Ljubljana — Gradis : Ljubljana (ženske) ob 9. uri na kegljišču Gradisa
K O S A R K A
Ljubljana — žensko pokalno prvenstvo Slovenije; ob 9. uri v dvorani TVD Partizana Zgornja Siska.
SMUČANJE
Pokljuka — ob 9.30 mednarodno tekmovanje za člane, članice in mladince v tekih.
Češka koča — izbirne tekme jugoslovanskih alpskih smučarjev
Adelboden — mednarodne tekme v slalomu
Innsbruck — tretja preizkušnja avsbrijsko-nemške skakalne turneje z udeležbo jugoslovanskih skakalcev
S AH
Hastings — nadaljevanje novoletnega turnirja.
MEDNARODNI SAH V HASTINGSU
Keres je ušel
HASTINGS, 4. jan. V nadaljevanju prekinjene partije iz IV. kola na mednarodnem šahovskem turnirju je Keres (SZ) po 47 potezah in več ko pet in polurnem
igranju zmagal nad Angležem Penrousom. Tako je zdaj nedokončana samo še partija med Madžarom Klugerjem In Švedom Sternerjem.
Po tej partiji v korist Keresa Je le-ta s 3.5 točke prevzel vodstvo v tabelj, medtem ko so na naslednjih treh mestih z 2.5 točke Gligorič, Filip in Clarke.
V V. kolu bodo igrali takole: Fazekas — Keres, Penrouse — Filip, Blan — Sterner, Clarke — Gligorič in Kluger — Barden.
KAVŠKOV POKAL —
NA JESENICE
Celje, 4. Jan. Sinoči so v Celju
zaključili mladinski hokejski turnir za Kavškov pokal. Po visoki zmagi (22:0) nad Mariborom, so Jeseničani zmagali tudi v drugi tekmi. Domače moštvo so porazili z 19:0 (6:0. 7:0, 6:0). Končni vrstni red je torej: L Jesenice, 2. Celje, 3. Maribor.	M.	B.
Na sindikalnem moštvenem šahovskem prvenstvu Ljubljane so bila doslej odigrana že štiri kola. Vodi Litostroj s 18 toč. pred podjetjem PTT, ki ima 13 točk, toda dvoboj manj. Sledijo: izvršni svet LRS, DOZ in Radio Ljubljana z 9 In pol. Železničar I 9, Inštitut »Jožef Stefan« 7 in pol (6), Državni sekretariat za notranje zadeve LRS in Pravosodje 6 ter OLO Ljubljana 5 točk. Vsa ta moštva imajo po tri dvoboje. Filharmonija pa je odstopila.
da je beograjska Crvena zvezda v Marakešu (Maroko). premagala domače moštvo »Kak-kav« s 6:0 (1:0); tekmo je gledalo okrog 2.000 gledalcev;
da je olimpijski zmagovalec in svetovni rekorder Vladimir Kuc v Sao Paolu izgubil še drugo preskušnjo, potem ko je v teku na 5000 m zasedel komaj tretje mesto (s časom 15:45) za zmagovalcem Suarezom (Argentina) 3 časom 14:23.3 in Portugalcem Rario (14:24.1).
Jadralno	letalo
»Letel sem čez vrhov® Alp,
ko je to bilo nadvse nevarno«, pripoveduje eden naših najboljših športnih letalcev -— Aleksa Saradič. »Povzpel sem se nad
o t:soč metrov. Celo treščilo je
jr- -	-	t«-
že v moje letalo- Vzletel sem 3500-krat in prebil 1400 ur v zraku, toda nikoli prej ne pozneje se nisem tako razburil, kakor nekoč pred petimi leti. Nevarnost, je bila tako nenava-
V Kairu so pred nekaj leti organizirali s tehnično pomočjo Združenih narodov center za slepe. Ta ustanova je med najmodernejšimi in more služiti za zgled podobnim institucijam v drugih državah. Center ima tudi ljudsko šolo, kjer se slepi Egipčani učijo Brailleve pisave. Priučijo jih tudi raznim poklicem. Poleg tega ima center tudi posebne tečaje za učitelje slepih. — Na sliki vidimo dva mlada gojenca pri branju.
dna, da se nisem znašel in nisem vedel, kako ravnati. Pripravil sem se oa najhujše . . . Bilo je takole:
Nad Kopaonikom v Srbiji sem se, na poti iz Rume proti
Skoplju, zaletel v oblak. Zračni tokovi So bili ugodni in .moja »Vaja« se je normalno vzpenjala. Tedaj sem zagledal na levi beloglavega orla, ki je letel vštric letala. Na desni — drugil. .V trenutku jih je bilo okoli letala pet ali šest. Veličastno so krožili okoli mene in me ostro opazovali. Stena kabine je bila debela vsega 1 mm, krila pa so bila platnena. Kaij če bi ena teh težkih roparic vsekala s kljunom po letalu! Nitj pomisliti nisem smel na vse možne nevarnosti . • .
Orjaški ptiči so im spremljali nekaj minut. Ko sem zajadral v ugodnejše termične pogoje, se je letalo vzpelo in gnusni mrhovinarji so ostali daleč za menoj . . . «
Trije sinovi v treh stoletjih
Pierre Difournel je imel tri sinove, ki so bili rojeni vsak v drugem stoletju. Prvi se je rodil 1. 1699, drugi 1. 1738, tretji pa 1. 1301. Vsak sin je bil od druge matere. Difournel se je tretjič poročil, ko je bil star 120 let. Umrl je 1. 1809 v 129 letu starosti.
Francoski list »Pittoresque« je maja 1877 objavil dokument®
D rojstvu vseh treh sinov.
Otrok - starček
Charles Charlsworth je bil sin popolnoma normalnih staršev. Rodil se je marca 1836 v Strafordshire v Angliji, umrl pa je, ko je bil star sedem let.
Charlesu so že v četrtem letu zrasli brki in brada. Bil je majhne postave in slabotnih kosti. Lice je imel močno nagubano in sive lase.
MOŠKI IZUMIRAJO
Angleški biolog Sir Arthur Kait trdi v svoji razpravi, da so ženske pet sto milijonov let pred moškimi, ker so se biološko veliko bolj prilagodile. »Bodoči človeški rod«, pravi Kait, »bodo čez deset tisoč ali nekoliko milijonov let predstavljale
Ižragm
Angleški statistiki so zabeležili škodo, ki jo je utrpela zaradi megle južna Anglija v prvi polovici decembra. V tem času je angleško gospodarstvo oškodovano zaradi megle za 50
IZ ŠOLE
— Ce bi imel tvoj oče 800.uuu dinarjev . ..
— ... bi kupil avto!
milijonov funtov, 150 ljudi pa se j® smrtno ponesrečilo. V istem biltenu poudarjajo, da so oblasti potrošile za borbo proti megli v tem času samo 27 (funtov, 7 šilingov in 8 penyjev.
V zvezi s tem sta se oglasila dva mlada angleška znastveni-ka, prof. dr. George Elton in njegov asistent dr. Ronald Ben-ton iz Politehnike. Znanstvenika predlagata cenen način borbe proti megli, ki sta ga že pre-zkusila. Iz letala škropita neto zmes kemikalij na meglo, ki e takoj spremeni v dež! Za 30 'untov je na .ta način moč »očistiti« pas, do.lg 1 km in širok 00 m.
■J OGLAS @ v »SLOVENSKEM • POROČEVALCU«
• GOTOV • USPEH!
Izključno ženske, moške pa bo znanost tako degenerirala, da bodo le še životarili in igrali podobno vlogo kakor troti v če-beljnjakih.:
Znanstvenik Frederic Seiden-berg, ki se tudi ukvarja s problemom »prazgodovinskega človeka«, prav tako meni, da bodo bodoči človeški rod predstavljale samo ženske, oziroma »neko bitje, ki se bo razvilo iz žene. To bitje bodočnosti bo popolnoma frigidno in aseksualno ter se sploh ne bo zavedalo svojega spola.«
mm
V puščavskem predelu države Idaho v ZDA, kjer je zelo močno radioaktivno sevanje zaradi obsežnih atomskih raziskav, prevažajo ljudi in material z lokomotivo, ki je zavarovana s svinčeno oblogo. Ker je lokomotiva zelo težka, ne more razviti večje hitrosti kot 20 kilometrov na uro.
DO tOfkfl 7 januarja 1958	ki	bo	Izhajala,	v	novi	obliki,	združena	s	»Kaj	veš	—	kaj	znaš«.	»Tovariš«	bo	prinašal	3 ROMANE V NADALJEVANJIH!
Ce jih želite čitati od vsega začetka, naročite takoj
v	v	J	"V	•	f
»TOVARIŠA«.
Szczuka je nekaj časa iskal po spominu.
»Ne spominjam se. Sodnik iz Ostrowca?«
»Čakajte, čakajte,« mu je segel v besedo Podgorski. »Kajpada ga niste mogli poznati pod njegovim lastnim imenom. Prijeli so ga pod izmišljenim imenom.«
»To je kaj drugega!«
»Samo pod kakšnim? Tako dobro sem ga imel v spominu.«
Toda zaman se je trudil, da bi se spomnil. Nazadnje je zmajal z glavo.
»Ta trenutek mi je ušlo iz spomina ...«
»Kje so ga prijeli, v Ostrovvcu?«
»V Varšavi. Od tod je moral pobegniti še konec štiridesetega. Po prvi večji ovadbi.«	,
»Sta delala skupaj?«
»Spočetka da. Šele pozneje se mi je posrečilo, da sem se povezal z našimi ljudmi.«
»Pazite!« je zamrmral Szczuka.
Podgorski se je zasmejal.
»Ne bojte se! To pot poznam kot svoj žep.«
Most čez Sreniawo na tej strani Ostrowca je bil razdrt in morali so se peljati naokrog po kotanjavi vaški meji, stisnjeni v ozko grlo soteske. Težko bi naleteli na slabšo pot. Dasi je bil jeep prikladen za premagovanje najhujših kotanj, se je s te-ža.vo prebijal na tej rupasti poti.
Na nekem mestu se je soteska zoževala. Mlade jelše, ki so pokrivale njena strma pobočja, so silile v notranjost avtomobila. Eno izmed vejic, ki 'e je iztezala najdalj e in je bila polna drobnih, lepljivih lističev, je odrinil Podgorski v stran in pri tem obdržal nekaj lističev v roki.
»Poglejte, kakšna pomlad je že!« je pokazal Szczukl.
Pot je nenadoma zavila in se tik za ovinkom, kjer so naglo izginile stene soteske, odprla navzdol na široki privoz k reki, ki je sredi bujnega travnika držal naravnost na leseni, provizorični most. Nedaleč od mosta se je črnila truma ljudi.
Szczuka se je nagnil k šipi.
»Kaj je neki tam?«
Podgorski je bil že prej, brž ko je pripeljal izza ovinka, zagledal gručo. Bilo je precej ljudi, okrog dvajset. Takoj je opazil med njimi nekaj miličnikov. Nekoliko v stran, sredi travnika, je ležal prevrnjen avto, prav tako ameriški jeep.
Medtem so jih od zdolaj gotovo že zagledali, zakaj dva miličnika sta se ločila od skupine in stekla na cesto, dajajoč prihajajočemu vozilu znamenje, naj se ustavi. Eden od miličnikov, ki sta sedela zadaj v avtomobilu, se je nagnil proti Podgorskemu:
»To so naši fantje iz Ostrowca.«
»Vidim.«
Zdaj so že tudi drugi ljudje, v katerih je Podgorski prepoznal delavce iz Bele, tekli proti poti. Toliko da je avto obstal, že so ga obstopili z vseh strani. Podgorski še ni utegnil izstopiti, ko se je že prerinil k njemu eden izmed delavcev* tovariš iz partizanske borbe.
»Kaj že veš?«
Podgorski je pogledal po ljudeh, ki so stali okoli in okoli. Vsi so imeli resne in mračne obraze.
»Ne,« je rekel počasi. »Kaj se je zgodilo?«
»Dva naša tovariša so ubili,« se je oglasil siv delavec, ki je stal odzadaj. »To se je zgodilo!«
Podgorski je prebledel.
»Koga?«
»Smolarskega in Gawlika.«
Szczuka je s težavo vzdignil ter stopil k Podgorskemu. Opiral šantav. Podgorski ga je pogledal.
»Ste slišali?«
Szczuka je prikimal.
»Niste prišli k nam v veselem trenutku, tovariš sekretar,« se je oglasil nekdo od strani.
svoje ogromno telo iz avta se je na palico, kajti bil je
»Kdaj se je to zgodilo?« je vprašal Szczuks
Eden izmed miličnikov je stopil bliže.
»Komaj pred eno uro. Ljudje, ki so delali na mostu, so slišali strele s te strani. Takoj so prihiteli, a bilo je že prepozno.«	»
»Ste krivce prijeli?«
»Za zdaj še ne.«
Szczuka je zamahnil z roko.
»Potem jih ne boste našli tako kmalu. Kje se je to zgodilo, tukaj?«
»V soteski. Najbrž so tam prežali v zasedi. Zadostovalo je nekaj strelov. Voz se je sam skotalil navzdol in se prevrnil...«
»Ali je tukaj kdo od Varnostne službe?«
»Ravnokar čakamo nanje. Javili smo že.«
Nekaj časa je bilo vse tiho. Szczuka se je z vso težo opiral na palico in gledal v tla. oko gori, v čistem zraku, so glasno žvrgoleli škrjančki.
»No, kaj pravite na to?« je Szczuka prekinil molk. »Ju greva pogledat?«
Odšel je prvi, šepaje, za njim Podgorski. Ljudje so se razmaknili in se v trumi napotili za njima. Razbiti jeep je ležal nekaj desetk korakov dalje. Travnik je bil bujen in sočen, trava je segala skoraj do kolen.
»Lepa trava!« je zamrmral Szczuka.
Ubita delavca sta ležala nedaleč od avta, drug poleg drugega, ravno in vznak. Nenaravno toga sredi goste trave, z osteklelimi očmi, uprtimi v daljno nebo nad seboj, v svojih delavskih, s krvjo oškropljenih oblekah sta bila videti podobna bolj dvema lutkama kakor pa človekoma, ki sta bila komaj pred eno uro še živa. Podgorski je oba dobro poznal, toda silhueti živih ljudi, ki si ju je sedaj poklical v spomin, nista imeli ničesar skupnega s tema dvema, ki sta ležala tukaj. Bel metulj, navadni kapusov belin, je frfotal nad njunima nepra® mičnima obrazoma.