PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
ST. — NO. 2227
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
fcained m
mkomI .Um nuuvr. b. I9U7, *i ihr ih»i utb. « *i Chauu 1U umirr th« Ac i ol 0>««r*« ui M-i. i, J, lH7«t
CHICAGO, ILL., September 20, 1950
Published Wwkly at 2301 S. Lawndale Ave.
618 LETO—VOL. XLV.
NEKOLIKO 0 POTEKU KONVENCIJE SNPJ
cwSDinna^ta redna konvencija i ob neki mali pekariji in sta v bINi J v Detroit u, ki je končala j njemu delala samo on in pa gl svoje delo v enem tednu koncem I tajnik Verderbar Podpredsed-
TRAGEDIJA KOREJE
avgusta, je bila ena najmimej-ših v zgodovini te že dokaj stare podporne organizacije. "Blokov" ni bilo, razen da so se sešli delegati iz kake krajevne strani, npr. iz Penne itd. ter se menili koga naj se izvoli v norvi glavni odbor.
Največ delegatov je imela po mnenju tega pisca Pennsylvania' In še nikoli ni bilo na konvencijah SNPJ toliko žensk, ki so zastopale društva, a v borbi za mandate v glavnem odboru pa so se jako slabo odrezale.
SNPJ ob času svoje ustanovitve ženskam ni dovolila niti
niča konvencije je bila Josephine Zakrajšek in podpredsednik pa M. Kumer.
Vse vodstvo je bilo vzorno in je tudi poteklo vzorno. Včasi tega ni bilo mogoče, ker delegati *z Jožetom Zavertnikom na čelu, so imeli opravka s provokatorji, kar je zborovanje zavlečevalo.
Resolucijski odbor je svojo nalogo zelo dobro izvršil. Enako odbor za pravila in drugi odseki, toda kar se financ tiče, se pa uspel. bo moral s tem problemom u-kvarjati novi glavni odbor. Ases-
Kako je bilo z našimi piknjki v Chicagu?
Prošlo nedelj? 17. septembra bi se imel vršiti na Keglovem vrtu v Willow Springsu piknik kluba št. 1 JSZ v korist Proletarca. Ni ga bilo.
Vzrok?
xr , nnent je bil sicer za nekaj centov pristopa.Vzelo je nekaj let, pred-j zvišan, a po mnenju tega poro-no so smele svobodno pristopati čevalra n^Hnci™ k'«r ________
Predsednik južnokorejske republike Syngman Rhee (Sigman Ri) je oo doletem času od kar je pobegnil iz qlavneqa mesta Suela obiskal v spremstvu ameriških tankov boiiščcrin iziavil, da bo voina v njegovi deželi končana takole nekako konepm oktobra.
A kar je reporterjem ameriških listov pripovedoval, ni bilo samo radovanie. Dasi ie Syngman Rhee predsednik južne Koreie, in četudi je potomec korejskega cesaria, vzlic temu ie živel največ v Zed. državah xin na Kitaiskenj. Splošno znano ie, da ie on za vojno v Koreji veliko odqovoren, ker je v njegovem predelu Koreje, v katerem živi nad 20 milijonov ljudi, gojil, ali pa dovolil tolikšno korupcija, da je napad s
komunistične severne Koreie v južno Korejo zlahka skvarilo vreme, posebno poslednja leta. A zadnjo nedeljo pa je
Ustavila qa ie z velikimi žrtvami šele ameriška oborožena sila, pod znamko združenih narodov.
Vojna v Koreji ie v resnici vojna med Rusijo in Zedinjenimi državami. Moskva si ie mislila, da si vso

[KOMI^IVIIJI
Zbira in presoja urednik
Jugoslavija išče posojila,. Na Pošljite nam vrečo moke in pa eni strani suša, na drugi komin- malo "drobnega cukrčka" (sa-
Skušnje / drugih piknikov v j form, sta jo vrgla v krizo. Poro- harina). Vse vam bi plačali, ako tem letu v našem kraju^ Godbe, | čevalka radio omrežja CBS je bi mogli. Saj denar imamo, pa."
ki bi kaj pomenila, ne bi dobili1 —----i-n-«_ . « .	'
za manj kot okrog $70. Potem najemnina za pikniški vrt in razni drugi postranski stroški, a vstopnine pa nobene. Brc* vstopnine pa bi danes med na mi nobena priredba nc uspel i. Naš klub prireja piknike že nad 40 let. fce skoro vsakega nam je
bilo tako lepo, kakor da nam nalašč nagaja.
Društvo Pioneer ge največje v SNPJ. Oglašalo je svoj piknik v radiu, v tr^cwinah, časopisih in si najelo slovito godbo, ki
zadnji pondeljek iz Beograda o- Prihajajo kajpada tudi pisma pi.sovala,*kako so polja požgana od ljudi, ki jih v našem uradu od suše, da kmetje koljejo živi- nihče ne pozna in prosijo. Naslona ker je nimajo s čem krmiti ve dobe menda največ v Prosveti in pa da je dospela v Beograd ali kjer že. Na drugi strani pa finančna komisija * mednarodne kominform udarja po Jugosla-kreditne banke, ki se z vlado viji, da v tej svoji stiski gosti v Beogradu pogaja, kakšno jam- povabljence iz vseh krajev sve-Jugoslavija nudi, če ji da ta. da bi ji pomagali v borbi proti Sovjetski zvezi. Pač — zmešan svet.
posojilo?
Francoski kapital je bil v krali cvi Jugoslaviji močno zasidran. Med vojno je vzel vse jugoslovanske tovarne in rudnike Hitler, razen kar malega si je na Primorskem Mussolini osvojil. Sedaj — ker ima Francija
pristopati eevalca nezadostno. Kar pomeni vanjo in nato dobile tudi enako- da zavarovalnine ostanejo po
namre?1k Ldi^u^Zfl	a fl^lza v^rževanje	Korejo lahko podvrže za novo sat elit ko, ker je Truman	Istanc okr°« *** dolarjev za en
namreč kandidirati za delegati- istih naraščajo. V danih okolšči-	n^«/««	~ L L	, . večer. Piknik tega društva so
nje in v glavni odbor.	nah se ne da pomagati. Konven-	Pred P"**tk™ severokore,skeqa vpada iz-	0|?lašali tudi z 2V£nikom z avU
Tega so se rojakinje v Wau-i cija je po mnenju tega pisca	layi1' da Koreia nima za nas nobene važnosti. A čim (sound truck), a vzlic temu je - «'—	.
keganu tako razveselile, da so posvetila finančnemu vprašanju	naoad doqodil, so se v Washingtonu premislili	bila udeležba manjša kakor prej- besedami, rudnik
dale svojemu ženskemu društvu vse premalo pažnje, dasi so vsi	in rekli, da bodo branili inteqriteto Koreie Tako se ic	: *nja leta NaJmani kakih 50 čla-; Morda se k"mu
ima "Moška enakopravnost", delegati imeli pred sabo tiskana	Tačcla	nov in ela,,ic teSa društva se je zdl' I>a m- Kajtj
SANS naj bi enkrat proučil in podal svoja dognanja, v kolibo zanesljive so razne firme, ki oglašajo svoj materijal za pošiljanje paketov v Jugoslavijo. Naši ljudje bi staremu kraju več
kar se jako čudno glasi, a za one	poročila članov glavnega odbora,
dni ni bilo čudno.	a menda takih stvari nihče ne
Ženski "blok" na konvenciji	bere razen kak nasprotnik, da bi
v Detroitd se bi lahko sijajno	kaJ Staknil v njih. Po mojem
postavil, ako —r ako — ne bi	mnenju je konvencija bila mo-
manjkalo toliko sloge in razumevanja v njemu.
Nekako iste dni se je vršila v Milwaukeeju konvencija KS-KJ. To sta dve organizaciji, ki kaj pomenita med ameriškimi
začelo.
To je nekaka prediqra za svetovno vojno številka tri, kakor ie bila Španija vežbališče za aričetek druge svetovne vojne.
uspeh V vsakem oziru in ' Predsednik južnokoreiske republike, Syngman
predrUh am^kth sK^T?	* Pr'zna' do je borbami se
vrši v niegovi deželi, pogubna njeqovemu ljudstvu.
Čemu jo ie bilo treba? Zakai sta si Stalin in Roosevelt
ralen
Novi ghvni odbor
Najvažnejša stvar v vsaki or
Slovenci ne samo na podpornem «an,z*"JUe kajpada njeno vod-
polju temveč tudi v vsake sorte T° ^Prcdscdnik j* drugih aktivnostih. Toda v kato- JofePh ^ulkar. doma iz Penn-liški KSKJ so ženske bolj upo-	v trdem delu
števane kakor pa v napredni ! in b°rbl za	družine, ki
SNPJ. Vzrok? Tam določajo du-! Sf° J i irf:u stirši zaP^tili. hovniki, koliko naj bo v glav- f*	™ simpa-j
nenv odboru moških in koliko!	vebko pomeni. V svo-
žensk - ter katere ženske A* v f^4 ~	sev*da "f
SNPJ pa gre vse demokratično ^ ° ' * !mV,°lj° de~ zares: če dobiš večino, zmagaš, Ieg*?lJa	!fvo!^a f°8»a«no
ako ne, se nasmehni, ali pa raz- 2f ** Pr^s^n,ka. Doslej je to
F	službo vršil le kot drugi gl.
podpredsednik SNPJ, od kar je
jokaj. Dogaja se oboje
Vodstvo konvencije SNPJ je vT^nt Cankar''umrl. bilo prvovrstno. Pisec tega poročila je predsedoval dvema v naj-burnejših dneh razvoja SNPJ.
Korejo razdelila v komunistično in v ameriško zono, ko ie vendar jasno, jda ie to ena dežela, ki se je ne more ograditi z diplomatičnimi žičnimi ograjami?
Kaj so posledice te pogubne politike dveh zadnjih velesil, ki se potegujeta za nadvlado nad svetom?
Konservativni Syngman Rhee sam jih pojasnuje: "V Koreji bo po vojni silno slabo
Nato je razlagal: Polja so uničena in riža ne bo. Mostovi so podrti. Ceste razdeiane. Vasi požgane. Ljudje, ki beže vsled vojnih progonov iz kraja v kraj, so ob vse.
Fred A. Vider je v glavnem
Po njemu je to mesto na eni konvenciji zavzel pokojni Vincent Cainkar, po glasovanju, ki je trajalo pol dneva. Nato pa ga je dobil na naslednji konvenciji Matt Petrovich iz Clevelanda in zatem skozi do pittsburške konvencije. Enako na eveltski. Bil bi soglasno izvoljen za predsednika konvencije tudi v Detrbitu, a ni hotel sprejeti.
Izvoljen je bil za predsednika Donald Lotrich, ki je svoje delo v parlamentarnem in v vsakem drugem oziru tako dobro vršil, da se je vse delo saj za silo izvršilo v dobrih petih dneh Do-naldu v prid je bilo, da kot Ž2 rečeno, ni bilo "blokov".
A bil je tudi v spornih slučajih jako vesten, spreten predsednik. Matt Petrovich pa se je na tej konvenciji oddahnil in ni mu bilo žal, ker na vse prigovarjanje mandata ni hotel sprejeti.
Važen urad na konvencijah SNPJ je tajnik. Namreč kon-venčni tajnik. To službo je soglasno dobil Matthew J. Turk, ki prav tako obvlada oba jezika (slovensko in angleško) kakor D. Lotrich. Matt je bil rojen v Calumetu . in prišel v glavni urad SNPJ še ko je bil (urad)
trudilo na sejah pripravljalneg odbora, da bi srl'ar uspela. ^ reklami so (^jlašali godbo, ne društvo! Godba je svoj tisočak, ali kolikor že je bilo, dobila, a kaj pa društvo, ki se trudi na vse načine, da bi uspevalo — in tudi USPEVA Je pač tako: treba jc preiskuftiti to ali ono me-tedo. Ce ne uspe ena, pa se z drugo prebije skozi.
Znano je, da ima to društvo vsako leto težje zagate dobiti delavce za svoje priredbe. Toda dobi jih in vsi svoje delo dobro izvrše. Toda ako ni velikih dohodkov ob enem'— kaj pa pomaga ves ta trud?
V Chicagu smo imeli v času dni delavskega praznika v istem vrtu kakor prej društvo Pioneer dan SNPJ. Tedne in mesece so se odborniki in zastopniki federacije trudili, da naj bi bila ta prireditev sijajen uspeh v vsakem oziru. Najeli so dobrd godbo, dasi ni še "svetovno slovita", oziroma kar dve godbi, ker slavnost je trajala tri dni, kakor na dan kalifornijskega SNPJ dneva.
besedo v tej mednarodni banki,! pomagali" ako se bi lahko zne-zahteva od Tita, da se ji vrne! bili dela z zavijanjem svojih pa-njen 'kapital' , ali z drugimi j ketov, ker si jih bi marsikdo besedami, rudnike v Jugoslaviji, rajše naročil od firme. Oglasov vse to smešno imajo vsepolno, toda ali so za-Jugoslavija je nesljive? Ali so pod kakim nad-na pragu lakote v času, ko bi zorstvom? Dejstvo je, da bo morala imeti pridelkov na kupe. j ljudstvu tam — ki je vsled vre-
Pisma iz starega kraja, ki jih monskih neprilik že v drugič ob
To, da vojna vse opustoši, ni nikakršna novica,
« « c v« a a • ta vj V. A IC V KlcftVIltMU	am
uradu že star znanec. Prišel je I	toda *emu smo s' izbrali baš Koreio za vojaško vajo? vanj po težkih potih, a izkazal	Ali oo si io je morda izbrala Moskva, ki je severno Kose je za dobrega tajnika poseb	rejo oborožila, ni pa H poslala nikakršne pomoči v
no v pospodarskih in načelnih	QJlkjuO * K stvareh. Proti njemu je kandi-1
diral M J. Turk, prejkone."kar	Vojna v Kore/f nas veliko stane. Ne samo v živ-
tako , ker Matt ima sedaj bolj-1	Ijenjih temveč tudi materiialno. In se več nas bo,
SNPj	Pa biia 13 Pri| Predno bo ta borba končana, ako sploh kdaj bo.
Mirko Kuhel je spet gl. bla-i V New Yorku se vrši zdai zbor združenih naro-gajnik Izvoljen je bil brez opo- dov. Čemu dopuščajo, da mora trpeti trideset mili-
ionov ljudi na svoji zemlji zaradi tekme dveh velesil,	. _ .
na Evclethu, v Detroitu ni bilo. mmafo nad Korejo — ne ena ne druga — nobene	za ,usPeAh Panika za Dan
On in Jakob Zupan sta vodila pravice!
konvenčni zapisnik, na kratko,	aL , x	... . „ ..
Ako hoče organizacija zdruzenih narodov res
kdaj biti nosilka miru, nai to voino ustavi ne glede na Kremi in Washington. Kajto ako bo podpirala sedaj Trumaoa, v drugič mogoče Stalinu nudila koncesije, ne bo miru.
prejemamo v naš urad. niso razveseljiva. V njih se nihče ne to-goti nad vlado. A poročajo o uničenih sadežih. N^r. pismo iz ljubljanske okolice, kjer so zelo rodovitna polja, pravi ". . krompirja nismo dobili iz zemlje niti toliko kot smo ga posadili vanjo .... krompir naša glavna hrana. Sli smo po vsem Dolenjskem, da bi si ga kupili saj za prvo silo, a kmetje povsod pravijo, da še svojega ne bodo pojedli, ker ako bi ga, kje pa bi ga dobili za saditev v prihodnji po
pridelke, treba pomagati. Oči-vidno, kot že rečeno, se vlada v Beogradu trudi kaj storiti v ta namen — a bankirji zahtevajo varstvo. Toda tudi vsa državna pomoč ne bo zadostovala, posebno ne ker se vse preveč dajatev prime birokratov — torej naj bomo pravični in priznajmo: veliko izmed nas se je pakete že naveličalo pošiljati, prvič ker ie s tem delo, drugič, ker so s tem stroški, in v tretjič, ker smo verovali, da bo Jugoslavija lahko pridelala dovolj živeža na
mladi." Isto pismo trdi' '"Niti SVOJlh tleh Bl ga* pa vreme ie kilogram krompirja nismo mogli ( yreme' * ** spominjamo su-kupiti ... kaj pa ti če denar9"I* ruskl revol"eiji, v kateri
Kar pomeni, da tudi ako imaš v Jugoslaviji denar, ne pa vpliva, ne točk ali kakor že pravijo tam takim stvarem, greš lahko domov z žepom, ki je nabasan z dinarji, a krompirja pa le nisi mogel dobiti.
so ljudje umirali kakor muhe in
so celo Združene države vzlic sovraštvu do boljševikov priskočile na pomoč? Tudi mi bomo morali.
a vendar toliko informativno, I da bo članstvo vedelo o čem se je šlo.
Anton Trojar je ostal pomož-| ni tajnik, Lovrenc Gradišek tajnik bolniškega oddelka. Michael Vrhovnik mladinskega in Filip God ina pa upravnik publikacij in tiskarne. O njemu je šel glas, da naj gre v "pokoj", toda dogo-iilo se je, da ni imel prvič po (Konec na 7. strani)
Predstavimo si trideset milijonov Korejcev, ki trpe v vojni, katero niso oni zakrivili. In recimo združenim narodom, ki imajo zdai v New Yorku svoj zbor — postanite to, za kar ste bili v Rooseveltovi zamisli ustanovljeni. Dajte svetu mir.
Ni je boljše knjige, ir.dane med Slovenci v Ameriki—k ikor
*ito! Zlata zrnja! Klasje! Ju- ie „AmeTrUllf. drnžinski koledar
- Koliko sestankov je imel	finslavija ga je imela toliko, da 1?50, Naro*it<? si K«. ga še
odbor! Kako zelo so se priredi-	ni mogla v konkurenci z drugi- nimate' Man* samo $1.50.
telji trudili, da bi dobili avdi-	mi žitniškimi deželami dobiti ' Kdor je prepričan, da ima
jenco! Vse so ji pripravili: go-	niti trga zanj. A sedaj? Drugo prepričanje, se mu ni treba
vornikc, mladinske krožke, fino	pismo od nam zelo znane osebe nikdar bati, da ga mu kdo ukra-
godbo toda avdijence je bilo	pravi: "Ne prosimo za denar, de, ali ga mu odnese vihar.
veliko manj jtakor pa smo jo ______
pričakovali. Mar radi krize da
a ^SLSJ'ylttTS	Nekaj o naših stvareh
ali za uspeh piknika za Dan	Naš list jc izgubil dva dobra prijatelja. O enem piše v tej
SNPJ, kakor tudi vsemu onemu	številki Frank Barhič, o drugem John Mihelič. Joseph Kunčič
odboru, ki se je toliko trudil za	je v svojih dneh veliko storil posebno za SNPJ in prav radi svo-
triumfalni piknik društva Pio	/ega nagnjenja zanjo je sodeloval s Proletarcem in mu pomagal,
neer s tem da je oglašal godbo	Bolezen ga jc dolg« trla. Frank Bencina pa ie pomagal skoro do
namesto sebe	zadnjega, sploh dokler ni vsled bolezni popolnoma omagal. Na
} isec te kolone bi rad, da bi	njegov i krsti so ležale rože kluba št. 1 JSZ, kamor običajno polo-
3c napredni Sloverici spet zdru-	že družinski venec. Frank tu ni imel sorodnikov - zato mu je
Zlil V st;iri nroi t W11 <ir»n i nrnani.	L r. I. .„..11__z____________-
žili v stari, preizkušeni organizaciji JSZ, ki je kaj pomenila skoro skozi 50 let in ji bi pomagali, da bi si vendarle še v naprej nekaj prihranili v naših aktivnostih. Dobro je, da je pri-lično te vloge v Chicagu začel (Konec na 7. strani) '
Proletarca skozi zadnjih par tednov ni bilo na izpregled in mnogi nas vprašujejo, čemu ne? Prezrli so pač notico v listu, ki je pojasnila vzroke.
Najvažnejše stvari v tej številki so dopisi, poročilo o konvenciji SNPJ, tragedija Koreje, članki, prirejeni posebno za Proletarca o Jugoslaviji in o drugih stvareh političnega značaja.
Martin Judnich ima v tej številki kar dva spisa. V prejšnji številki je bilo pomotoma omenjeno, da le eden v nji. Oba sta v tej. Berite, zanimala vas bosta!
Znaki vojne histerije se poznajo vsepovsod
Nič dobro ne izgleda za našo, Ako te kdo osumi za komunistič- Zahtevati višje plače nič nc po-i je on za vojno proti komunizmu deželo, pa tudi za druge ne, ker| nega agenta samo zato, ker si meni, tudi ako jih dobiš, ako se vsepovsod po svetu.
se v vojno bolj in bolj pogljab-	liberalec, kje pa imaš priložnost,
Ijanio. Oziroma v pripravljanje	da se boš hranil?
vanJ°-	•	Država ima denar in advoka-j toliko.
\ V teJ histeriji preti našim sta-	te, ki jih plačuje, ti, ki se boriš Takemu višanju plač ni po-
ti v istem času podraže življen-ske potrebščine več kot dvakrat
i m svobodščinam velika nevar- la človečanske pravice, pa mor- temtakem ne konca ne kraja in
nito so ga histeriki prehiteli in zdaj skuša zavirati.
Zvezni kongres sprejema za-
Kajti ako jc kdo malce radikalen, ali naj mu bo že to dokaz, da je komunistični agent, namreč propagandist v službi Krem-Ija? Toda po teh zakonih, ki jih
ke delavcev. Drugi pa čutijo in-1	b?
flacijo. Dohodkov je manj in	^^A*" U
manj, toda plače v mnogih ta
službe in dan na črno listo ne da bi bil česa kriv. Braniti pa se ne moreš.
Nikjer nisi obtožen, nihče te ne kliče /ia zagovor. Kar eno-
nost. Predsednik Truman jo je I da niti nimaš da bi svoje redne | deležne so jih le nekatere stro-pričcl p<»džigatl s svojo doktrino, j obveznosti sproti plačeval.
Kaj hoče danes naša vlada od
nas? Truman pravi, naj se vsi
«. ...	.	i i pripravimo zategniti pasove,
kene, ki niso v nobenem soglas-	l . Ti
. tr	i Prvič, na v*c kriplje se moramo
ju ameriško ustavo. Kar naprej	« . .
« i . , ' r1; ,! pripraviti na niožnoat vojne z gre tod glas, da je v naši deželi Rlisij0
po iziavi FBI 50,000 komunistov	' . ,
In okrog pol milijona sopotni-	oboroiUI ™ramo za-
kov. Ker je nam ta handa v slu-	padno Kvropo
čaju vojne nevarna, pripravimo Tretjič, zvišati moramo davke
kempeVe*a,a k°nccntraciiske	n^adne IjLdT b°lel°' ^ "H ™ ** Pologi za usta-|bre««
Teh resolucij, zahtev in pred- Delavcem priporoča, da naj logov, so se ustrašili tudi neka- ne zahtevajo zvišanja plač v tej teri kongresniki, Razumejo pač, dobi.
da v histeriji ni nobene meje. I In to je najvažnejša točka.
kih obratih, v katerih so ti ljudje uposleni, pa zastajajo.
Ker čutimo krizo, ki jo nam prinaša vojna histerija, se trudi zvezni kongres s sprejemanjem s,avno lc kak uradnik justične-zakonov za ustavljanje prav ta- oddelka označi za suhversne-kih stvari, kakršne sta ustanav- Pa te nl* "e vpraša, ali si Ijala Hitler in Mussolini. Spre- kdaJ storil za to deželo kaj do-
novitev koncentracijskih kemp,	Vojno histerijo je povzročila
v katere se naj požene vse ko-	Trumanova administracija. In
muniste in pa njihove pristaše,	sedaj se |e otepa — brani se tii-
To ie celo po Trtimanoveni	tih muh, ki jih je sama
mnenju nevarna zahteva, čeprov	gala narediti.
poma
krsto krasil naš venec.
Namerovane velike priredbe k proslavitvi 15-letnice Proletarca v Detroitu ob priliki konvencije SNPJ ni bilo mogoče aranžirati, prvič ker je bilo vsak dan kaj drugega na sporedu in drugič je menda bolje, da nismo silili v konvenčni spored, ker na zborovanju je bilo le malo takih, ki hi vedeli o nekdanjih zaslugah tega lista za SNPJ. Vendar pa konvencija SNPJ Proletarca ni pozabila. Izrekla mu je priznanje s posebno resolucijo in med delegati in gosti je bila zbrana v njegov tiskovni sklad vsota $202.27.
To je toliko kot bi mogli pričakovati listu v korist od kake posebne priredbe zanj in še veliko več dela hi imeli s tem. Tako se je stvar za Proletarca oh priliki te konvencije vseeno častno završila. Več o tem je na drugem mestu v tej številki.
Tpravnikova kolona ta teden ni samo 'kolona", ampak, kot pravi Anton Udovič sam, hi lahko s svojimi noticami napolnil ves list.
Naša največja težava je pomankanje sodelovanja. To ni samo pri nas — glede te hibe se pritožujejo več ali manj vse r.apredne organizacije. Morda je v katoliških boljše, ker jim pomaga mladina bolj kakor našim, in pa še razseljencev jc veliko v njih. A tudi mi bomo ovire premagali, oziroma jih zmagovali kakor smo jih doslej in nadaljovali po poti napredka.
Ta številka je na osmih straneh. Noben naročnik ne ho nič prikrajšan, kajti za vsake $3, ki jih plača za naročnino, mora do-biti 52 številk.
Veseli nas, da so naši iskreni prijatelji in tudi drugi naročniki Proletarca skozi zadnjih nekaj tednov ta list pogrešali Zagotavljamo jim — enim kot drugim, da bo po minulih že v prejšnjih številki pojasnjenih "počitnicah" odslej spet redno Izhajal. Ne pozabite — Proletarec je vaš list in izhaja zaradi vas — ne kakemu posamezniku v korist.
PRULKTAJliC September 2«, mo
PROLETAREC
U8T Z A IN I I Kl si 1)1 LAVSKEGA LJ11) STVA
IZHAJA VSAKO SREDO Udaja Jugoslovanska Delavska TUkovna Druiba, Chicago, III.,
WAW «,'A.SI1<> «'«OSMIVANSKE SOC IALISTIC M ZV I /I NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1 75
za četrt leta $1.00.	' __Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vm rokopisi m oglasi morajo biti v na*em uradu najpoeneje do uetka
__________PgP°ldne za Pnobčitev^v Številki naslednjega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Yugoslav Workmen's Publishing Co
Inc. Established 1906.	M
Lditor: Frank Zaitz
Business Manager: Anton Udovich
„ ,	SUBSCRIPTION RATES:
United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $100 _Foreign Countries: One Year $3.50; Six Months $2 00
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROckwell 2-28G4
POVEST 0 PATRIOTIZMU
' Martin Judnich
Nekje sem slišal, da je patrio- že v letih, bolehen in izgaran, tizem poslednje zavetje vsakega je bolj drsel ko korakal. S pel-ki je ničkoristi.	co v roki se je poganjal, da bi
Pred prvo svetovno vojno smo čim prej prišel domov in se spo-patriotično paradirali po ulicah, čil. Nasproti mu pridrvi razko-se navduševali v dvoranah, v sen avtomobil. Iz njega stopi
RES0LUCUA S N.P.J. V PRIZNANJE PROLETARCU
Na XIV. redni konvenciji SNPJ koncem avgusta v Detroitu je resolucijski odbor predložil delegaciji med drugimi tudi resolucijo k letošnjemu Proletarčevemu jubileju, ki je bila soglasno sprejeta. Glasi se:
V tem letu proslavlja med nami svojo 45. obletnico list Proletarec. Vsa ta leta je ta list učil in bodril delavsko zavest ine.d ameriškimi Slovenci. Pri tem je bil vedno tudi dober zagovornik naših načel pri SNPJ, ter veliko pripomogel pri svojih čitateljih s tem. da je od časa do časa imel dobro besedo o naši organizaciji ter jo svojim čitateljem ter vsem slovenskim naprednim ljudem vedno priporočal.
Zato 14. redna konvencija Slovenske narodne podporne jednote, zborujoča v Detroitu. Mich., od 21. do 2«. ovgusta, 1950. cb tej priliki čestita k tako lepemu in častnemu jubileju tega delavskega lista ter obenem izreka najlepšo zahvalo za vso oporo, priporočila in naklonjeno pisanje tega lista vsa ta leta v prid SNPJ. Konvencija izreka ter priporoča vso moralno oporo temu delavskemu listu. Naj še nadalje bodri naš slovenski narod v razrednozavednem delavskem duhu. Naj živi list Proletarec še mnogo let med nami! Našemu članstvu ga toplo priporočamo v naročbo in podpiranje.
Med odmorom je bila izvršena kolekta v prid lista. To delo *o izvršili Mrs. Vratarich iz Luzerne, Pa.; Rudi Potočnik, Peter Benedict, J. Korsic in več drugih je sodelovalo. Ti so prešteli vsoto, jo izročili Angeli Zaitz, ki jo je takoj ob povratku oddala proti potrdilu upravniku Antonu Udoviču zaeno z drugimi prispevki in naročinami, kar je omenil v svoji koloni v tej številki.
Prispevali so na konvenciji sledeči:
Po $10: Pet^r Benedict in John Spiller; po $5: Andrew Grum
Vspomin,pionirju (MAKEDONIJA PRVIČ PO DOLGI DOBI Cleveland. O.—Dne 16 avcu- DELEŽNA JEZIKOVNIH,. POLITIČNIH
^H^BHIn GOSPODARSKIH PRAVIC V FLRJ
med ustanovitelji društva št 53 , Pr1opa«anda kominforma je| in vaseh so odprli šole, kjer pou-SNPJ, star sodrug, podpornik fmalu P° P^m" Moskve s Ti-; čujejo učitelji v domači make' in mnounloli nuivtAnil	... lom pripovedovala, da
sta smo čitali v lokalnem listu, da je prejšnji dan umrl naš stari naseljenec Jože Kunčič, pionir
■ | se bo prvi doničini. Vsako večje mesto ima' upor proti "Titovi izdajalski,, svojo gimnazijo ali druge sred-
in mnogoleti naročnik Proletarca in "ajzenponarski" socialist f	,	x . i.	~-------*-------
na Slovenskem še pod Franc- - d u f4?1 V Mak<H nje šole, v Skopju je bila lansko
Jožefom.
doni j i. Rekli so, da bo osvoboje-
Pokojni Jože Kunčič se je za- moč^oJSn Albanije* Tej cel udejstvovatl v delavskem gi- osvoJbojeni Makedoniji bi Bol-banju se v starem kraju pred garija dala svoj de, inJ kdaj
mnogimi let,. B,1 je naročnikli-1 ko bo 'riložno«t bl
sta /Wh*» tor 7o tuno <.|uuil«	. 9 '	|inw«iu>i, ui
gun. ness
Temu so rekli
Po vojni pa zopet parade po ulicah. Stari in mladi, ženske in moški, otroci iz vseh šol, z eno
■tleh' kak^ne'informaeHp T	J Adamic' An*<"a Zalt*' S Vratar.ch, John Kobi John
bi čbvek ne ^ma^ ^ ?'',P' R"di P°,OCn,k' K Travnik' M	Vraiarich,
L! .11•!P°^?gal C J Zupančič, J. Culkar, Fr. Remitz Jr.. M. Zevart
cerkvah in vsepovsod. Kamor si momarični častnik in gre hitrih	rP i cm„i,, it -,u t nU , V f .
prišel, koder si hodil, je vse vp, korakov proti rojaku. ^Rojak ga	feJSK. ^ ' Sk^K^ttT^ F
lo, se celo otroci: "Get your zagleda, postoji, misleč - naj-	KpiHSBI> AHatwi#1 . '
prepared- brž kaj
veku, ako je mogoče. Naš rojak	|HH||H|H
jih ima kakšnih 60 na grbi, ofi-1	Po $1: R Potočnik, M. Medvesek, J. Durn. M. Vasil. Jacob
________, w......_ _ „ cir pa 35-40 let. Good morning,	Ambrozic, A. Rezel, J. Hrvatin, A. Kuzner, Big Tony, F. Hladnik,
besedo, kar leze in gre Visoko sir' Pozdravi naš rojak, ko pride	£ Remitz St., Paul Peklay, M. Glad. F. Schweiger, F. Augustin, so prapori plapolali, godbe na oficir do nJega. Kakšno miljo "f- Kurnick, F. Lavnch, J. Pavčič, J. Barich, A. Naprudnik. J. Do-
čelu vsake skupine so tulile za in Po1 daleč od niu Je »8rala vo-	l*nc' V,has mrry> J Smoltz, J. Juvan, J. Smoltz, C. Gaber, A.
oglušit. Za vsak korak po taktu Ja*ka 8odba ameriško himno. Pri	''rum K- ^e*ovich, L. Supanchic, J. Morsi, J. R, A. Verbick,
godbe si slišal: we win. we win,! izobešanju zastave se ta cere-	^ ( ebular, L. C. Norsak. N. E. Repovc, J. Biver, Tony Dolenc,
we win! monija vrši vsako jutro. To je	A' John Yeran, Anton Rednak, Frank Eržen, Anton Krzis-
Kadar se ie zastivi nrihli^l* bil° in Je še v Great Lakes, III. !iik'Frank MeIe« L Milostnik, J. Rimac, Frank Kne, J. Kunstelj, Jvadar.se je zastava približala ondr ^ nšmelto da bi naše. T Verbick, L. Kafcrle, Frank Gradisek, M. Turk, Frank Sasek,
mu rojaku odzdravil, mu je pri- M A» Frank Sedey, John Valetich, Ch. Samanich, Frank Klune, tisnil klofuto, da mu je klobuk A Za8ar- France« Legat, T. R. Mazon, A. Milavc, Paula Debelak, sfrčal daleč stran.	Frank Bupnik, Frances Jež, Mary Cerv, A. Shular, A Matekovic,
"Ti prokleta podgana kaj ne	Si.nfer- Jjf Chesnik. Mary Sumina. Leo Bregar, F. Kavcic,
išiš cod be! «akai se ne usta- ^ Zarnick, J. Oreskovic, J. Gradec. A. Trojar. L Gradisek. Louis
Lamuth, F. Susbursek, J. Petric, Frances Hrvatin, J. Kosich. N. Klemencic, H. Muzger, Frank Poznik, John Gerl, Mary Jelbar. M. Posabec. J. Žitnik. Jos. Kosich, Martin Gialusi, M. Zakrajšek! J. Korsic, J. Petrovcic, J. Ivancic, F. Gorenc, F. Padar, Toni Zornik, 1135 E. 66th. Cleveland, J. Gorup.
Prispevke posameznikov, ki so prispevali manj kot po dolarju je odbor uknjižil pod skupno vsoto, ki znaša $28.27.
Vsega skupaj je bilo prispevanega pri tem nabiranju $202.27.
J. Gorup je kupil kuverte za to kolekto in plačal zanje $1.34
in ta znesek sam prispeval.
moškim, smo hitro klobuke sneli z glave. Ako si na to pozabil, so ti ga patriotje v sekundi zbili z glave. Zastav pa je bilo nič koliko, zato smo klobuk« kar v roki držali. Kamorkoli si pogledal, je bila zastava. Na strehi vsake
leto odprta univerza, poleg številnih ^srednjih, strokovnih in obrtnih šol. V prejšnji Jugoslaviji je za "Južno Srbijo" izhajal samo en časopis, ki je imel 3 do
sta Arbeiter Zaituna clasila so-1 T'"'	ta 1 4 ^soč izvodov naklade. Danes
cialne demokratske stra^kc k» ^uT, makedon*ka driava	Makedonija preko 30 raz-
jc izhav Gradcu n^ Stajer-	Mak^nijo. f nih časopisov in revij v svojem
skem. Kunčič, ki je dočakal vi- ,	1Z?ledal°' da se v Ma- jeziku, od katerih ima samo
soko starost 82 let, je bil v stari kedonijl nekaj kuha Pravili so, ' dnevnik "Nova Makedonija" Avstriji železničar namreč na da 51 Ruslja želi most iz Crne8a ***** 40 000 Svodov dnevne na-Kranjskem. Kakor že omenjeno ™°rja „Pff^ Bolgarije, "osvo- klade^ Mladina se razvija tudi je Jože pomagal ustanoviti dru- Jen* MakedoniJe Albani- na fizkulturnem področjujna ne-štvo V boj št. 53 SNPJ ixAi>i> Je Za *** v Jadransko morje. | davnem fizkulturnem zletu je tega jja je vselej pomagal na- Tu v Zed državah je vodil inf4®*^0 nastopilo preko 15,000 predni stvari, podpiral Proletar- ie vodi gibanJe med ameriškimi' mlad^h Makedoncev. Stari ver-ca, dajal oglase v Družinski ko- Makedonci proti Titu in za od-,aki otočji izginjajo. Dekleta ne Jedar. Ko so se nabirali prispev- pad Makedonije iz jugoslovan-' nosijo več "feredže", na cestah ki za otroško bolnišnico v stari ske federacije tajnik Ameriške- Vldis le tu in tam kakšno starej-domovini, je Kunčič podpisane- ga slovanskega kongresa George ško žensko z zakritim obrazom, mu dne 2. julija 1946 dal vsoto Pirinski* Ima Precej zaslombe dodaja nevest je zatrta. Na vsa-$40, da jo izročim tajniku vsled velike pomoči, ki mu je kemJioraku opaziš ogromno vo-SANSa	daje tukajšnje komunistično gi- ° makedonskega naroda, da se
Kunčiča bomo v naselbini po-	S hrvatsko sekciJ°- I^jfu^l zaostaI^U' v
grešali zaradi njegovih dobrih T-#Toda «^ana revolucija proti	.Pahn,h »«kdanji izkon-
del. Pokopan je bil 18. avg. na f / Makedoniji še ni izvr-	..
pokopališču Lake View 2e ne-	ploh V njl grade kot da se Makedonija je v svojem pet-
kaj let je Jože bolehal in ker n*Zmf"ij° 23 Vnanje intrige	letnem planu dobi,a 100 mili-
ni bilo drugače, so mu zdravniki i Pi;eb»valst,vo Makedonije ima	jard investicij, od katerih jih je
odrezali ranjeno nogo Potem ^rok, da noče slediti hujskanju,	do danes realizirala že 64 odst.
mu je umrla žena, ki je zelo skr-1 k! f**"! kominform Pr^i "Tito-	Industrija je razen nekaterih
vi k»ki •	tovarn v obratu še na razvojni
Tržaški "Ljudski tednik" pri-	stopnji, posebno metalna, kateri
poveduje o razvoju nove Make-	bodo v prvi petletki postavljene
donije sledeče:	<	baze za nadaljnji razvoj. Mo-
Stara, predvojna Jugoslavija	gočno se pa razvija tekstilna in-
slišiš godbe! ^akaj se ne usta viš in iztakneš klobuk s svoje
hiše in pred hišo. V izložbenih zabite butice? Zapomni si en oknih, na vozovih ulične želez- krat za vselej. Glu^i civilisti bi nice, konji so imeli zataknjene si morali to vendar enkrat za-v komatu, ves truk je bil zavit merkat!"
v zastavo. Od 10c do 25c za eno Rojak pa odprtih ust gleda banderce. Nekateri so plačali ok°li sebe. Toda sonce edino je sami od sebe še več. S tem so priča tej nedoslednosti. Rojak pokazali, da so še bolj patriotič- se nikakor ne more znajti, kaj ni. Kar v naročju so jih nosili da se je pravzaprav zgodilo. Ve-med ljudmi; ko jih je prodajalcu ^ka bogata dežela. Svoboda in
., , .... - -	i	. ^	To kampanjo je vodil odbor prijateljev in priiateliic Prole-
zmanjkalo. si jih je iz velikega enakopravnost! Demokracija! tarca ob	- V ^ J " PriJaieiJlc ^rou
troka zopet naložil zvrhano na- Ne čuti bolečine, ampak globoko ročje. Ako je videl, da je ti še ponižanje je stokrat hujše! Voj-nimaš, ni vprašal če jo hočeš:! na je proti fašizmu zato, da bodal ti jo je in zahteval 25c. Ako mo imeli demokracijo. Kje pa bi odklonil, nič ne veš, kaj bi Je?
se s teboj zgodilo. Nekdo je imel _
dober business z zastavicami^
času konvencije, ki so izvršili vse delo brez odškodnine za njihov trud.
luže, pa je takoj začel agitirati|7^ w -* _ • za Proletarca in socialistične |VeCOH/e armade
nismo v zadregi
Mi socialisti držimo, da je zastava simbol ljudstva, države in kot takšno jo spoštujemo. A tu je bila biznis.
Nekoč smo dobivali patriotič-na pisma kar na društvene seje. Pošiljale so nam jih organizacije, ki so se same proklamirale za patriotične. Te so: Trgovska zbornica, Ameriška legija, Hčerke ameriške revolucije itd. Kdo bi jih vse preštel!
Franku Bencinu
klube. V East Heleni v Montani je bil za tajnika in dokler je bil tam, je socialistični klub živahno deloval. V vsaki naselbini,
M ennmin	k^er Se ustavil» Je rojakom
V Spomin	priporočal v natočitev Proletar-
Chicago, 111. — Dne 22. av- i ca in dobil dostikrat odgovor,
gusta smo spremili k zadnjemu "naj bo, naročil se bom nanj
počitku na pokopališče Wood- j radi tebe." On pa je vsakemu
lawn, tja, kjer ima čikaška fe- skoro jezno odgovarjal, "ne radi
deracija SNPJ svojo sekcijo, mene, ampak zaradi Proletarca
Franka Benčina.	I se moraš naročiti nanj."
Prebivalstvo Zed. držav je v desetih letih naraslo skoro za 19 milijonov oseb. Census biro ceni, da imajo Zed. države sedaj 150,-250,000 prebivalcev. Točni podatki letošnjega ljudskega štetja bodo objavljeni letošnjega decembra.
Pokojni Frank Benčina je bil! Sodrug Frank Benčina je bil ( lan društva Narodni vitezi št. j doma iz vasi Dane pri Ribnici 39 SNPJ, član samostojnega na Dolenjskem. Star je bil 67 Pošljite nam 25 dolaHcv za drustva ,Danica' kl"ba št. 1 JSZ. let. Tam živi še bratova žena. V jubiSVodarn natga^a"	-etovni vojni so Italijani
nega umrlega ali pa še živečega ^ K^kor it hifm»rga t I ?°m zbombard»rali pož«a"> patriota X. A Program se prične ^ JV k	^ ^ posta" brat Pa mu Je pri tem hudo
z velikansko patriotično parado 1*L\ bo krePko *oper- ranjen in na posledicah pozneje ^F. .. F ® | stav Ijal. Razjedal ga je rak na umrl. Pokojni Benčina zapušča
takfaecra^isml ^r/oali VI fi1^ ^dnje dneVe je	v starem kraju tudi več vnukinj,
JS	kK h" s€ pr^h,ad in	mu Je poml- ki jih je jako želel videti in jim
£ Jn ' T ™ Ja/ u	gal' da je k6nČn° podle«el Zad- dostikrat pisal, da jih bo prav
bo boljše, ako se našim potreb-	nji tedni, ki jih je prenašal v gotovo obiskal Tudi že n« odrtim članom daruje, bo v>ec za-, nepopisnih bolečinah brez minu- hod se jc pripravljal, pa mu je
leglo. Iz tega je pnsla Jez£	spanja, so bili grozni. Umrl je' bolezen prekrižala račune Nje-
denunciacije Rdeckarji, I W.W.	18 avgusta ob 3:15 popoldne v: gove vnukinje ga ne bodo nikoli
in kaj se vse! 2uganje s črnimi	bolnišnici Presbyterian videle
bukvicami, deportacijo itd.	Kakor je bil pokojni Benčina
Žefoznice ie bogate
Tiste železniške družbe, ki se
bela za njegovo udobnost. V poznejših časih ga je zapuščal spo-%nin, da večkrat ni takoj vedel kdo si, ko si ga obiskal. Večino
svojega časa v tem položaju jei •	- i . ...
moral preživeti v svojem stano- m pr^znayala Makedonije, niti dustrija, ki bo dosegla svoj vi-
vanju, kar je bilo seveda hudo ^f^nskega jezika ter je ob- ^ ~ ;---— ......
za nekdanjega starega bojev- ^^	^^ pod ime-
nika	nom Južna Srbija", ki je bles-
telo v zemljevidih na ozemlju
Taka je naša usoda, ki se ji moramo udati, zlasti pa na stare dni. Iz takega trpljenja te reši sn\rt. Kar si dobrego storil, to ne bo pozabljeno. Delo pokojnega Kunčiča ne bo pozabljeno, kakor ne delo mnogih drugih naših starih zavednih delavcev, ki so se že pred njim preselili v večna lovišča.
Pokojni Kunčič je imel težave pri ustanqvitvi društva št. 17 SNPJ v Lorainu, Ohio, kakor so jih imeli tudi mnogi drugi usta-; novitelji društev v drugih našel-1 binah. Ko se je pbzneje naselil v Collinwoodu, je bil med pionirji med našimi naseljenci na severni strani proti jezeru Erie,
današnje Ljudske republike Makedonije. Veliko-srbska vlada je podvzela vse ukrepe, da bi čim bolj denacionalizirala makedonski narod ter se v sistemih, ki jih je uporabljala ni prav nič razlikovala od carističnega režima v Bolgariji, ki je izvajal pritisk nad pirinskimi Makedonci ali pa grške vlade, ki je zopet po svoje terorizirala egejske Makedonce.
Ko so v okviru stare Jugoslavije Srbi zavladali nad Makedonijo, je bila njih prva skrb, da so v vsa večja mesta naselili veliko število Srbov, ki so bili zaposleni v vladnih ustanovah ter so imeli v svojih rokah vse
in šlo je bolj mirno. Naj počiva, T mns" T	" rJOKan vse
v miru naš začetnik v naprednih kljUCne P°lozaJe	Uradni Jezik vrstah! Ohranimo mu blag spomin! — Frank Barbič
šek z izgradnjo tekstilnega kombinata v Tetovem, ki bo največji na Balkanu. Kombinat bo imel vse možnosti, da bo presegel kvaliteto poznanega angleškega bla^a. Poleg ovčereje, ki je baza za tekstilno industrijo*gojijo Makedonci sviloprejko in bombaž, ki je ena najvažnejših industrijskih rastlin makedonskega gospodarstva. Poleg bombaža moramo uvrstiti tobak, ki je zaradi specialnega okusa poznan po vsem svetu. Tovarna za proizvodnjo nikotina in drugih mamil je v Skopju. V Makedoniji gradijo šest velikih ha od katerih dve že obratujeta. Kmalu bo gotova tudi hidrocen-trala v Mavrovem, ki bo po svoji konstrukciji eno največjih del Makedonije v prvem petletnem planu. Do danes je bilo izgotov-ljenih okoli 550 raznih industrijskih objektov.
Napori makedonskega ljud-
je bila srbščina, v katerem so poučevali tudi šolarje in dijake
edinih dveh gimnazij v Skopju, stva niso zaman^ V^kdUnevni Sčasoma so začeli naseljevati tu- uspehi, ki jih dosegajo, dajo slu-di kmete, medtem ko so izkori- titi, da ni več daleč dan, ko bo scam in obubožani Makedonci makedonski narod postal vse-
Finsk, im, ohiča, di plač.| Z ^!im ^/p^
svoj obrok na obveznosti, ki jih likosrbov povečal, povečala ^	__
Finska ni edina, ki dolg točno plačuje
ima napram Zed. državam, točno do ure vsako leto. Ameriški tisk je pri tem pogosto poudarjal, da je Finska edina država v Evropi, ki to prakticira. Dru-
jih označuje za Class I, so ime- ge ne samo da so ves dolg Zed le v maiu 45 miliionov dnlnH™ državam pozabile temveč zahte
r maju 45 milijonov dolarjev čistih dohodkov, ali 40 odstotkov več kot v istem mesecu lansko leto.
An Electric
Water Heater
se je tudi odpornost makedonskega ljudstva, ki je planila na dan z začetkom NOB.
Po zlomu stare Jugoslavije je Makedonijo zasedla bolgarska vojska. Na poziv KPJ so se začeli formirati prvi partizanski
IS . . .
Najrajše pišejo na društva tu-	ponosen star "bečlar", ie imel ^ • i	f V,"
jerodeev, češ. ti prokleti hun-	teliko prijateljev. Ljubi je ve , P°greb Ze'°
kiji so si nabrali denarja v naši	selo družbo in se ji znal prila- j ?	" ^f J
kontri, zato pa le dajmo jih!	Koditi v vsakih okolnostih PH- ur ' -,SZ J° PO,OZ1' "" krSt°
Naj bo še povedano, da je
en voz
vencev in rož. Tudi klub

Računov itak ni bilo treba pola gati, v kakšne svrhe so denar porabili. V lokalnem papirju je stalo zapisano ime društva, kluba ali posameznika. Vse to je cikalo na one, ki niso nič dali, Češ, pazite se vi! Zopet je bilo vse v zastavah.
Nekateri od naših so šli v take parade, se vozili na odprtih vozovih ali pa ponižno korakali, mahajoč z bandercem, češ, mogoče me bo pa le boss videl, bom bolj šur, da me ne bo kvi-tal. Posebno trgovci so se takega patriotizma zelo poslužili. Imelj so na ta način poceni oglašanje, zaeno pa priložnost oceniti svojo moč in ljudsko nevednost.
Zgodilo se je, to je bilo v vojnem času, ko je šel naš rojak z nočnega šihta domov. Ker je
poln št. 1
m.Kii e« i« ..-i a	.. i krasen venec v zadnje slovo. V
SS^d ZSZJS^l2efran0V1 kape,i te zapcl v s,r
V to deželo je prlromal leta V° "T™ P«vsk«nu tov.riiu 1907 in kakor e takrat s orUo ^T t. ^ ^'^' kT
tem ko ie slišal da na wodn
» • i , , . bolje plačajo, je odšel S P^lo | g"	Pr""telja St0"
fe0'£uL trk:JinJ' iCklarni Se Pokojni Benčina je zdaj v mi-je izučil za masinista in nato ,, k™ u i a- « x.4 . .
masinaril" po raznih državah \ T bo ecm- Poclt«k 81 Je
končno na	zaslutil. Časten mu spomin
Končno pa se je ustanovil v Chi-	, . mil n u
cagU	— John Mihelich
Zc v starom kraju kot tetije* D Ul ski vajcnec, je pri mojstru, ki rubl,c Utilitie« je imel lista "Rodoljub" in dobro uspevajo Rdeči prapor", rad bral in tar I Privatne Public Utilities kom-ko dobil precej pojma o politiki, panije, ki obratujejo elektrarne, delavstvu in socializmu, v koli-1 plinarne in v marsikakem mes-kof je bilo to v takratnih kleri- tu tudi vodovod, so napravile ka)
nih razmerah mogoče.	v prvi polovici trga leta 448
V tej deželi je bilo vse bolj milijonov dolarjev, lani v istem svobodno kakor pa na oni strani I času pa $392,000,000 dobička.
Put it anywhere ... foiget it
f (f t/ \m \ h / M ! n
i i>I S(
i//M v;
vajo od Amerike nadaljne milijarde zastonj.
Malokdaj pa isti tisk prizna, da je Rusija tista, ki vse svoje obveznosti, kar Jih je napravila njena sovjetska vlada v času svojega obstoja, poravnava točno po dogovoru.
Državni department je dne 6. julija poročal, da je sovjetska vlada točno poravnavala svoj obrok za obresti na dolg, ki ga ima tu za poslani ji material. Dobila ga je po voini v vrednosti $$20,000,000. t)d tega je zdaj plačala Ameriki z bančnim čekom za obresti $5,117,427.
Sovjetska zveza je po vojni izrekla željo, da bi ji dale Zed. države kake tri milijarde kredita. Ves materijal za ta kredit bi Sovjetska sveža nakupila tukaj in jamčila je v določeni dobi pokriti glavnico in obresti pa
-	, 02cm,Ju da"a*nj* Makedonije
Toda smo ji kredit odbili inl operifala leta 1944 dva make-
rajše dajemo Angliji milijarde donska korpusa z nad 80 000 zastonj in zalagamo zapadno Ev-! borcev, ropo z blagom in municijo nc da nam bi katera izmed teh dežel kdaj mogla ali pa hotela kaj vrniti. Vse kar pošljemo tja, je dar.
ALI SODELUJETE?
Dolžnost vsakega delavca je pomagati v borbi 'proti krivicam in za boljše razmere.
Hinavsko pravilo: "Poslušaj me, kako učim, a ne glej me, kaj delam." -
Italijanov vsako leto 400,000 vec
Prebivalstvo Italije naraste povprečno vsako leto za 400,000
_________ du*- Ža vlado je to problem,
oddelki, ki so fl. oktobra 19411 ker ne ^ kam s tem prirastkom prvič napadli policijsko postajo *akih 200 0°0 na leto jih dobi v Prilepu. Ta hapad je postali Io v in«zemstvu, nad milijon žnak za vsesplošno vstajo make-j pa misli izseliti v Sardinijo, donskega naroda, ki je s puško k! v Primeri z drugimi ita-v roki pričel z borbo za svojo 1!^anskimi kraJi najredkeje ob-
nacionalno in socialno osvobo-i jJudcna_-_
ditev. Oboroženi vstaji make-donskega naroda se je v začetku narodnoosvobodilne borbe uprl takratni sekretar pokrajinskega komiteja KP Sarlo, ki je slično kakor nekateri voditelji KPB zagovarjal tezo, da se ne formirajo oboroženi oddelki, temveč naj raje počakajo osvoboditve in potem prevzamejo oblast v svoje roke. Vendar je bil Sarlo kaj kmaju zamenjan, na njegovo mesto pa je prišel sedanji predsednik vlade LR Makedonije Lazar Koljševski. Po tej zamenjavi so partizanski oddelki naglo naraščali, tako da sta na
Tole
mi ne gre v glavo?
13. novembra je Jugoslovanska armada osvobodila Skopje, glavno mesto Makedonije. Kmalu, £otem je bila večina Makedonije osvobojena. Jugoslovanski del Makedonije je dobil svojo državno ureditev, medtem ko so pirinski in egejski Makedon-
Kako to, da je toliko laglje
H «,.11, v okviru svojih držav. 22	^
skih
* * •• ,	P® mir,
„	10 mi nikakor ne are v vlavn'
S pom9čjo ostalih jugoslovan- In da	*
(Bolgarije in Grčije.)
ov
i	Je pacifiste toliko lagli*
se jo pričel naglo Akreditirati in obsovmilti ke!
dvigat, kuftumi nivo makedon- kor mllit.riste, tudi tega nc
skega ljudstva. V vseh mestih popadem!
za-
#
\
)
PRIPOVEDNI DEL
Mišico Kranjec:
Fara Svetega iVana
Z UPRAVNIKOVE MIZE
Anton Udovich
(Nadaljevanje.)
ROMAN
vam jo kdo kaj rekel?"
Ai ♦	, • •»». " • . -	, . „ mi Štajerci fce ne damo! Jim ,
u SZStRZZT Vpra8aV	P0k«»«. ko pride naš
mogel sprijazniti s komunizmom l je odvrnil Klemene, vse dotlej, dokler, kakor je de- "Zakaj pu prav mene?" jal, "ne pričajo svojilnega za-
renom. O Kožiču Podlesek ni prav nič dvomil, da je vpisan v Kulturbundu, saj je govoril naravnost, kako "bomo že pokazali tem prekletim Srbom!" In ,	. t .	M Kranjci so nas prodali, ampak UiPoro*«u kot ^icajno, bi ena svoj oglas za $5 in dva pozdrava ii Štajerci *e ne damo« Jim ,zdaJa p^^arca ne zadosta- skupaj z naročnino $27.
Chicago, Hi. kup poročila
sha, Wis. Tudi vse te vsote je izrueiia Angela Zaitz, 'znesek $32 25.
Victor Zupančič je izročil polo s pozdravnimi oglasi, šejt imen, $6.
Argo, III. — Jacob Adam je
čas!
uviajo
imka v prvi in drugi osebi." srečala
4 Ker vi to veste." Spet sta se s pogledi. Podlesek je Brez razgovorov z Matijo pa	da ta mož globlje vrta, . , , „
spet ni mogel živeti, zakaj Pod- kakor mu je on prisojal. Tokrat Je lesek je vztrajno molčal.	je Podlesek se čutil, da lahko	"
Da, Podlesek je molčal, in P°ve; odkar je padla Francija, je sa- "Trditi ne morem, nimam do-mo še opazoval. Tokrat je imel kazov," je dejal, "a sem prepri-na piki — Sušnika. Zakaj Pod- da je . . . Samo, naj ostane lesek je bil v zadregi. Drugi nama!"
"Koliko vas pa je?"ga je takrat zbodel Podlesek. "Kaj te pa to tako skrbi?" se
C as je zopet prišel, da se malo! tudi pozdravne oglase V jubilej-pogovorimo z našimi čitatelji, | no izdajo od dru^va št. 299
sotrudniki in prispevatelji. V SNPJ $5. Fede»Jwja društev	_______ ,
preteklih tednih je bilo toliko SNPJ za Colorado in New Mexi- izročil v uradu pozdravni oglas",
pošte in drugih dogodljajev oko- co $5. Ker z ženo vodita gostilno znesek $2.
li tega urada, da ko bi hotel vse v omenjenem kraju, ima tudi	..... ...
Clarendon Hills, III. ^ Joško
Oven je poslal pozdravne oglase, zase in ženo $5. Za Hanulfo Zdaj bo cel in Mitzi Oven de Mansllla $5.
mogoče kratek, da cim več spra- SZ1 ^-'-T U	Luka ln Mary ^^
• *	p I1 rank Bizjak je izroči v uradu
vim v to številko.	j pravno pJQ 2 2J im<fni -n Cicero, III. - Frank Margolle
Fontana, Calif. — Josephine vsoto $21.50, nadalje je izročil irro<Ml naro^nino na 1»«*. ki Brtsovoc J« poplala ieetnajst O*f«£nino na list za Martina muJ€ dal Matt	vzel je
Zato bom moral biti kolikor
Ker se bojim, da vas bo pre- Pozclriivnih oglasov in znesek Kerzana, ki je prispeval tudi lis-več!" je odvrnil Podlesek.	Ann* Vidmar je poslala po- tu v podporo $5.
"Glej, da še ti ne boš trkal zdravni za društvo št. 723 Federacija SNPJ čikaškega na duri!"	1 SNPJ, znesek $5.	okrožja je dala za pozdravni
še dva koledarja in izročil dva pozdravna oglasa. Skupni znesek $9.
Ali bi me sprejeli?"
Los Angeles, Calif.
Jose-
Hlnsdale, III. -
nik je obnovila
- Nina Bozic-naročnino na
ogla* k jubileju Proletarca $25
"O, tebe! NaA mali Jugoslo-1 phine Parkel je poslala naročni- Vsoto J4' izročil njen blagajnik Proletarca in dala za pozdravni
Victor Župančič.	oglas, skupaj $5.
John Bor*e je obnovil naroč-	j„liet, III. _ Rudolph Sile je
nino. Jennie Flor je obnovila na-	poslal pozdravni oglas za druš-
rocnino in dala za pozdravni	tvo št. 115 SNPJ $3 in dva ime-
oglas $2. ,	na ter listu y podporo $140.
Anitt Borštnik za najemnino	Skupaj $6.90. : ,
LaSalle, 111. — Leo Zevnik je poslal oglase za jubilejno številko od Gospodarskega kluba S. N. Doma $5, in od društva "Sokol" št. 98 SNPJ $5. Poleg
ljudje v fari so mu bili jasni in I "Ali je to treba še poudarja-; ^'Jf	P°tUveV P" "	ZlaUc j"	^
k njim se v svojem iskanju ni ti?"	b,stnh ^ al! ,kako *re »'"a zdravmh oglasov z deset imeni,
mogel zatekati. Samo Sušnik je Ko pa je Klemene Podleska	I*?™0" ^ , . "L ^ rad »f^oni. poleg naročnine. $16.
tu postajal zanj čedalje bolj že tate d. I* zvabil, i tan mo	J?e T'L,, '"T	* P°sU1 deV6,!
skrivnosten. Kaj mu je pri nje- gel kaj, da bi ga ne vprašal L w . J 8■ J* °dVr"' Podle •>ordrav,uh 0«laS0V ln
govern duševnem padcu mojel "Ali mislite/da Neme" e bo-	h' m BU Anna Su<lar J« Posla 1 a
Klemene pomagati? Klemene je do zasedli Jugoslavije'" Kle-	T . T^V lmas tK,zdravnl °«las « društvo št. knjig $1.
bil tu samo gost Klemene je bil mene se je zamUhl Zmesto na	ftj 't ZT«D.fmomaT f"
zanj komunist in brez vsake šahovnico, se je zagledal v rde-	t6J
vrednosti. Tja se Podlesek ni' či okrogli fcbriz P^ileska	ZŽL ? je Kramar malo
mogel zateči, celo pa ne. ko je "Ne vem," je dejal po pre-	•„K™wP"
- klonil. Zakaj če pridejo Nem- mi.leku "Vse. kar človek lahko;	b?? ^ "
ei - in Podlesek je po padcu pove, je še vedno zgolj ugibanje	7ln y.IT J! 'judje v!-
Francije trdno verjel v pr.hod Na propagandnih nemških zem	Ne 'boš me L^U^'Z
Nemčije - tedaj bo Klemene Ijev dih je Jugoslavija razkosa-	slov^nčkT sf k^ ^kalT
izginil, tako ali drugače. Kle- na. Toda zdaj je vojna, vojna pa	nrsr' P J
mene mu ne more koristiti, ško- hodi svoja pota. Dejstvo je da	k diti pa še manj. Pbdlesku so lah- se Nemci še niso izkrcali na an
La Crescenta, Calif.-—Michael Potepan je poslal jubilejne čas-titke zase in soprogo, znesek $5.
Philip Godina jubilejna čas-titka 45-letnice Proletarca $5.
Frances Kosic je poslala čas-titko od društva št. 610 SNPJ $2 50.
Oakland, Calif.—Anton Tom- Donald J. Lotrich je izročil '>a je P°slal * enajst imen za sic ("Big Tony") je obiskal ta naročnino od Mrs. Rosenberger *12' skuPai Poslal $22 urad nekaj dni pred konvencijo Ambridge, Pa., za društvo št. 33, Livingston. 111. — Frank No-SNPJ na kateri je bil delegat SNPJ, in za Mike Cerneta iz vak za čestitko $1
lko Willard, Wis. Poletf tei?a ie tudi!
Oak Lawn, III. — Max Marolt naročnino na list za
društva št. 594 SNPJ. Nekoliko Willard, Wis. Poleg tega je tudi
cua CA i ommri 1 n in .. U	_ i.	__1____"1 • 1 .
, se je Rožič smejal,	sva se pogovorila in ob enem je poslal svoj oglas za jubilejno- Lawn, III
zakaj vse to je imel za šalo. SI-	izročil pozdravni oglas v jubi- izdajo. Ob enem je poslal svoj Je izr(*n n«ro<
na eni strani klerikalci, na dru- ljudje pričakovali. Lahko pa, da: ^rlknva^'ko ri ^hH^n/ gi pa - Sušnik. Miha Kuhar ni- jo bodo šli napadat po drugi do- f,' i- 'ISlT0. "JV^i "f
ko nevarni samo domači ljudje: gleški otok. kar so skorai v«si»	n ... , , „	.	.	_	.	, ^--------„.
««	__	___.. „ aj \M pa Rozicu ni bilo treba nič lejno izdajo za Alberta Hrasta, pozdravni oglas v katerem tudi nove8a naročnika Franka Go-
kakor. Z Miho se bo Podlesek ti. po oni sTad'nl ^d, ^	^
lahko sporazumel kadar koli. petrolejske vrelce. V tem pri- - »Jegovi gostje. Saj si je bil kljub političnemu meru morajo prek Jugoslaviie	• * j*
nd.nrn»i„ ,	— j^i— , T^.i __	_ ,	. ' Je P® SUiTl »andftr za vsem tem pozdravni oglas zase in mamo oglas za društvo "Pioneer" št.
ki ima v omenjenem kraju gos- priporoča vsakovrstno zavaro- renca " So. Chicago in polo
ti. pod imenom "Bank Cafe" Ce pa je Rožiču to bila iala, znesek za ta oglas $6 in
til no. menda prav ob glavni ces-l vainino, katero lahko dobite pri P°zdravnih oglasov in vsoto $33
njemi*. Ta ogfas je za znesek z dvaJset imeni; med temi je za $25. Ob enem je tudi naročil tudi dru*tva "Delavec" št.
8 SNPJ, ki je prispevalo oglas za $10. To je že druga pola, ki
nasprotju z župnikom dober, in < Tedaj pa preti vzhodna ruska i i * j	, ,
ga je župnik vsake toliko č^sa nevJn£t. Najbrž bX JSi	L i ^ kaJ d^ga. Zdaj je	$2. Mamo je zelo pogrešal, ko 559 SNPJ.
mimogrede obiskal v trgovini. Jugoslavijo dobiti na lep način	f* f i * l « — **** tnJe	Je tUkaj Sam' ker nav°jen Frank Ml,ha ic dal P«zdravni
Naposled pa je tudi župnik ved> recimo z — izdajstvom Pa to so	* a i v bUsmAk' Koj?č1l" mordil	da ^rebta povsod skupaj. V spod- oglas in priporoča svojo tapetar-
rihania "	*	tvoren. Ali se kdo? Ali so	njih prostorih je igral na kon- sko poslugo. Izročil je vsoto $5
._________ Frank in Rose Sajovec sta dale Odvrnil Mi meD£> Mlha m]el. Vprašanje njim znesek $5 za jubilejni oglas la pozdravni oglas za $5. J OU rnii ma- Je ^^ ^ ^ Sužnik hotel ^ kluba -Slovenija" v San Fran. j^eph Sajovec je obnovil na-
z Miho pri isti mizi.. Pri ciscu, Calif., katere sem z onim ročnino, dal $2 za pozdravni
oglas in $2 listu v podporo.
----- --- o—	V.V..C. 4». »JOHA. iii naj uill ca-	rvvj
ostal. To je Podlesek dobro ve- Da, Podlesek je takrat videl sa- val VaSeH: Mih3 Je napelja" tem mi pa piže iz ^etroita- daj $1.50 del, in prav za prav on — edini! mo slabo.
A Podlesek je še dognal, da Suš- "Rožnato ni," je odvrnil Ma-
nik globoko v duši mrzi vse tija, "da bi pa človek vrgel puš-	deti
tiste, ki so izdali Avstrijo. Pod- ko že vnaprej $ koruzo, pa tudi	iokAu«i«; a	, !
-ta^vedel dalje, da je Sušnik ne gre. Za Mo. smo se Najbrž	^T^t ^e^Po^k^ ^ ? P°'OCll°m PreJ<?1:
tudi njemu zameril jugoslovan- izmaknili usodi, spomladi pa bo~	rodila'nam« t \1mfJl mIh« lET	Petaluma, Calif. -Jennie
styo. Da je prihajal k njemu, je mo videli, kako se svet zavrti,	ha r ja moTa on	Kotzman za častitko $1.
bilo naravno: prihajal je igrat. Nihče ne ve, kaj še pride vmes "	^ J mora on pridobiti. Miha
In pa ... Sušnik se je prej bal Matija se je zagledal v Podleska	^ č* °e gr? M	San FraBclsco' Calif.—Peter
Podleska. da je U poveil^S Zinil ^ ^	c^ b° imel Sk°Ja} VS° faro	Kurnick Je ludi obiskal ta urad'
Podlesek je zadnje čase ne- cer "Oo", toda v srcu je čutil	kU'mu Pa n'ma ~ko«.ar ,Pa	Pred konvencijo in po konven- j Zaitz, sama je pa poslala
kaj vohal pri Sušniku. Toda pra- da njemu to ne pomaga več '	. c. • •£ FaJS1 ? Z «jliT kfk°r	ciji' 0n Je bil delegat druš. št. pozdravni oglas $2. /
.....- - y g	s Sušnikom, o tem Podlesek ni	304 SNPJ. V uradu je prispeval J«*<-ph in Frances Vidmar sta
jo je Max napolnil s čestitkami Ta znesek je izročila v uradu Angela Zaitz. Skupaj z naročnino $36.
Oglesby, 111. — Frank Jerse poslal čestitko od društva št. 95 SNPJ, zrtesek $3.
Springfield, 111. — Joseph Ovca je poslal polo s sedem čestitkami in znesek za nje $10.
Staunton. 111. — Martin Jane-zic je obnovil naročnino na list
sumnjo mu je zbudil tiste Ta razgovor ga je sicer zadr-13 c	J 2
» Klpmpnp Kn cfQ	ZlJ 1~ ■ dvomil. Samo, za Miho se ne'listu
vo
čase Klemene. Ko sta nekoč ša hirala sama, ga je Matija naravnost vprašal:
"Čujte, Podlesek, ali je Sušnik v — Kulturbundn?" Podlesek je filial v roki trdnjavo, da bi jo nekam postavil, in je sprva komaj razumel vprašanje. Nato pa je dvignil svoje drobne oči in se zagledal v Klemenca prek šahovnice. 4,Saj vas menda smem vprašati, ali ne?" je nadaljeval Klemene. Podlesek je še vedno pomežikoval, držal trdnjavo v rokah in nato prikimal: "Seveda smete . . ." In je iskal prostora za trdnjavo, pri tem pa — zardel. "Kako pa ste prišli na to misel?" je vprašal. "Ali
An Electric
V/a tor Hooter
ffie^ abiraeiimdre "^T ^^ * mno«hni "old ta j m-1 poleg pa še tri imena po'$l. mil v izgubljenost vsega. Ce pa Po^lesek 0 Jem ^ ^	0
je ze izgubljeno, potem si mora in pritegnil	i Mount H«rris, Colo. — Anton
Podlesek najti možnosti za bo- Skrbelo ga je le, da ga Sušnik Polinar Je P08^1 *a pozdravni
ni povabil k sodelovanju. Zdaj °8las v jubi?ejno izdajo $6.50. je bil prepričan, da ga Sušnik
Thomas Svetlik je dal listu in dal pozdravni oglas, skupaj
v podporo $1 in pozdravni oglas $5 $1.
Mary Vertnik je obnovila na- še IZ Stauntona, III. — Anton ročnino, katero je izročila A. I Ausec j* poslal za čestitko $1.50.
<1	i
Waukegan, 111. — Joseph Zelene je posetil Prešernov piknik in mi je osebno izročil naročni-
v podporo $1. Tukaj se je izročila za pozdravni oglas $5
no
za Proletarca in pozdravni oglas, skupaj $4.50.
Indianapolis, Ind. - Stanley Ule je poslal dese če t it k in znesek zanje $12.
Winamac, Ind. - - John Kru-zich je poslal za čo.titko $3.
Arma, Kansas — Anton Shu-lar je poslal za pozdravni oglas in za en izvod koledarja. Freie-to $3.
Arcadia, Kans. — Joseph Go-renc je poslal za čestiikj $1.
Girard, Kans. — Jernej Okorn je .poslal pozdravni oglas od društva št. 225 SNPJ za *5 in šest imen. Skupaj prejeli $9.
Se iz Girarda — Jacob Arch je poslal naročnino na li t za Matta Cukjati, in dvj čuililke, skupaj $5.
West Mineral, K inr. - Mary Marolt je poslala dve če: t i tki in znesek $2.
Arcadia, Kans. — John Kun-stel je poslal listu naročnino za Franka Dolir\§rja i.i Josepha Gorenca, ter štiri čajtitkfe, sku-" paj $8.50.
Franklin, Kans. — Anton Selak je poslal pozdravni oglas od društva št. 92 SNPJ. znesek $3.
Marion, La. — Valentin Spvec je poslal za čestitko $2.
Detroit, Mich. — Thomas F. Hostnik je poslal oglds v jubilejno izdajo od društva št. 564 SNPJ znesek $5.
.
Chisholm. Minn. — Frank Klune je poslal čestitko listu.
IS • . .
dočnost. Tembolj, ako je Sušnik že zdavnaj tam! Ne, Sušnik ne bo krojil Podlesku usode, pa če je stokrat doktor! Ce pa je Podlesek že klonil do kraja, potem ni nič bolj naravno, kakor da Sušnika spodrine. S tem bo rešil sebe in reševal bo tudi druge. Zakaj nedvomno ima Sušnik maščevalne načrte. Podlesek pa ne sovraži nikogar. Podlesek še vedno čuti rahlo — domotožje po slovenskem narodu in po Jugoslaviji, čeprav jo je že, izdal.
Da, reševati druge! To je bilo zadnje opravičilo, ki ga je našel Podlesek, Nihče ne bo nič slutil. Sušnika se Podlesek ni tako bal, da bi ga ne mogel spodriniti. Bal se je samo — Klemenca, da bi ga razkril. Ne zato, ker bi se bal Klemenca pri svojih načrtih,
Fred A. in Frances Vider sta
izročila čestitke v jubilejno iz-	Waukegan, III. — Martin Jud- vsota $4' kakor tudi za krojači
dajo. znesek $5.	meh je poslal naročnino Prole-j^' Novaka> skupaj $5 50.
Mary Udovich je izročila za	tarcu za Josepha Bezek, ki je §c iz Chisholma
častitko $1, kar bi moralo biti	prispeval tudi listu v podporo
- -	_	Pueblo, Colo .— Frank Bolte- poročano s poročilom društva	50c» in Agnes Dukich, oba iz
sovraži in da mu ne bo odpustil zar je poslal naročnino na list "Nada", pa je bilo pomotoma iz-	N Chicago, ter Joseph Klauzar
izdajstva nad Avstrijo. Sicer bi za Mary Hochevar, in Martina Pečeno.	iz Waukegana. Poleg tega je bil
Podlesek kaj lahko dokazal Suš- Miklicha. ter šest pozdravnih Angela Zaitz je izročila za	še en pozdravni oglas za $2, in
niku prav tako izdajstvo, toda oglasov in znesek za nje. Skupaj pozdravne oglase, med temi od	šestnajst koledarskih oglasov za ee bo Susnik na oblasti, mu ne| z naročnino $14. Ludwlg Yoxey, družine Ladstatter za $5, in
______________ ___________________________________________________... od prihodnji letnik 1951, za skupno
boš mogel do živega.	blagajnik tamošnje SANSoOe društva št. 577, Pueblo, Colo, vrednost $123.
p iT	Si je dejal Podružnice št. 109, je poslal *3, ter deset imen, skupaj $22. k WaukMal|a Anna M .
Podlesek, stoječ na pragu svoje pozdravni oglas v jubilejno iz-! ločila je tudi $2 listu v podpo- nirh '	1
trgovine in gledajoč proti Suš-1 dajo za omenjenoJ podružnico ro. katere je prispeval
nikovi hiši, r mi vsi smo bili znesek $10. V drugi pošiljki je, Marolt. Nadalje je izročila na-!^	D^i
izdajalci in zdaj se pripravljamo poslal polo s čestitkami od Fran- ročnino na list od Lavrenca Gra- ^ ^ ^ l^ Čti l* na novo, še grše izdajstvo. NeJ ka Pechnika $5, Jack Dovgan $5,	in prispevek listu v pod-'ft n^PJ^^$5 John^^in^ A !
saj 9no m bilo izdajstvo, izdaj-' Ludwig Yoxey $5 in nadaljnih p«ro $2. Za Johna Olipa iz Mahnich ^ Vent il m stvo je šele to, kar zdaj snuje- devet imen po $1.50, skupaj $28 Calif, je izročila naročnino za l" ^
mo.
Put it anywhere ... forget it
(OM U<h\ n-1 Mi h / ms() \ ( ()M/M.\ )
pač pa ga je bilo nekako sram pred njim: Klemene ga je imtl vendarle za Jugoslovana, ki mu ne more priti na misel, da bi -r izdajal. Ampak, Podlesek se bo izkazal do Klemenca!
Podlesek je poslej natančno opazoval Sušnika. "Lenoba" Sušnik, kakor ga je imenoval Podlesek, je kar naprej gnil v svoji veliki hiši. Toda bili so tu znaki, ki so staremu žandarju mnogo povedali. Tako je opazil, da Koren češče zahaja k Sušniku. Ti obiski so sicer bili razum-
Nekega dne je obstal pred Sušnikovo hišo avto. Iz njega je stopil gospodski človek in odšel k Sušniku. Bil je tam več ko dobro uro. Ko je odhajal, mu
skupaj
Vsa imena bodo v jubilejni izdaji.
dve leti in listu v podporo $4.1^^ fat ^ ^^ John Klancar. Pueblo je pri '	P° $1' SkUpaj prejeh $35
Walscnhurg, Colo. Edward I T™1 ^ VJFtP°r°*2 Mary
Knez in John Plahtar, Dearborn, Mich,, sta obnovila naročnino in dala za pozdravni oglas $4.50.
John Cehular iz Philadelphie
Tomsic se je ustavil v uradu nekaj dni pred konvencijo, kate-
saj mu ne bo prekrižal računov, je PodlVsek"vi'del'v Tbra^in se! re Se je udeležil k°t drugi pod-- :	^ spomnil: srečaval ga je v Predsednik SNPJ
Ptuj u. Podlesek je celo vedel o Tukaj je izročil narečnino na njem, da je v Kulturbundu in Proletarca za Josepha Chesnika da je velik nemčur.	»z Helperja, Utah, za dve leti, in
Ko je potem Sušnik prišel k Josepha Cariana, Walsenburg. Podlesku v trgovino po cigarete za eno leto. Poleg tega je izročil naročnico Marv lltnek Tz"Keno-In na kramljanje, ga je Podlesek
Witt, III. -
je poslal tri $4.50.
Luka Podbregar čestitke, znesek
Kokomo, Ind. — Mary Pet-kovsek je obnovila naročnino, je dqbil dva nova naročnika iz Poslala za čestitko in listu v pod-istega mesta, to sta LadislaV P°ro Skupaj prejeto $5.50. Klavcic in John Novak.
Antonia Bezek je dobila novo
nedolžno vprašal:
"Ti, kdo pa je bil pri tebi?" "Neki agent," je odvrnil Sušnik malomarno.
"Kakšen agent? Od Kultur-bunda?" Samo Podlesek je znal tako neumno vprašati, da je bilo docela
liu.i u - i u	, , ,	nedolžno. Sušnik se je
w^Ti!	i! sk^aj razjezil Vzkliknil je:
"Kakšnega Kulturbunda? Kaj pa Imam jaz s Kulturbundom? (Dalje prihodnjič)
upal kaj dobiti. Sumljivo pa je bilo za Podleska, da je že nekajkrat opazil ob takih obiskih, kako je Sušnik zaprl—okenc«.
Potem se je zgodilo, da je prišel k Podlesku Rožič hudo nt-treskan. Medtem ko je razgrajal po trgovini, je zagledal Korena, ki je šel k Sušniku in je za onim kar tjavdan bleknil pred Pod-leskom:
"Brez mene pa ne bosta nič, ne. brez mene ne pojdel" In na vrat na nos jo je mahnil za Ko-
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co. i
1727-f731 W. 21st Street	CHICAGO fl ILL i!
CHICAGO 8, ILL. j! Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamteno
TELEFONI: CAnal 6-7172—«-7t:j
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 26th STREET Tel. CRawford 7-2212 OFFICE HOURS: IsSa to 4 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.)
6:3« to S:3t P.M. (Except Wed., Sat and Sun.)
Residence: 221 Shlnston Rd., Riverside, III. Phone Riverside 2212
Frank Kne je poslal oglas v jubil \j. o izdajo od društva "Slovan'" št. 110 SNPJ $5.
Ely, Minn. — Jaco'i Kunstelj je poslal oglas v jub lojno izdajo od društva "Prvi majnik" št. 268-SNPJ $5, in d va imena, skupaj $7.
(Dalje na 4. strar.h
Pristopajte h
Slovenski Narodni
Naroiite si dnevnik
"Prosveta"
Naročnina sa Združene ilr/.ave (izvemfti Chicaga) in K.mado $8 00 na leto; $4.00 za pol leta: $2.00 za četrt leta; za Chicago in Cook Co..$9.00 za celo lrto;$4.75 za pol leta; za inozemstvo $11.
Naslov 10 list in tajniltvo |es 2*57 SOUTH LAWNDALE AVI CHICAGO 23, ILLINOIS
ALI
želite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha?
o:
OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU!
ZA IICNE TISKOVINI VSIH VIST PO ZMERNIH CINAH SE VEDNO OMNITI NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING COMPANY
Tel. Michigan 2-3145
1838 N. HALSTED ST.	CHICAGO 14. ill.
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
p
Z UPRAVNIKOVE MIZE
(Nadaljevanje s 3. strani) Spillerja st. in tri nine, ki so mu jih obnovili Frank
Miksha, Andy Petkovsek, Frank Plut, Joseph Pulz za dve leti, Vincent Salmič, Ivanka Shifrer in Anton Stamfel. Listu v podporo so prispevali Ivan Babnik $5, Anton Babic $5, John Ho-movec $2, Vincent Salmič $2 in Frank Miksha $1, Za pozdravne oglase je poslal $7, med katerimi je bila čestitka Ivana Bab-nika za $5. Zraven je poslal tudi znesek, ki ga je za čestitke nabral Vincent Salmič, znesek $4.
Leo Poljšak je poslal pozdravni oglas od društva 4 Vodnikov Venec" št. 147 SNPJ $5.
Josephine Terbizan je poslala za pozdravni oglas od ženskega
za Johna spillerja st. in pozdravne oglase, skupaj prejeto $10.
Red Lodge, Mont. — Mary Erznoznik je poslala čestitko od društva št. 81 SNPJ znesek $3.
Gallup, N. Mexico — Mary Marinsek je poslala šest pozdravnih oglasov in znesek zanje $12.50.
Se iz Gallupa, N.M. — Anton Gantar je poslal pozdravni oglas od društva št. 120 SNPJ, znesek $5.
Raton, N. Mex. — John Cash je poslal čestitko od društva št. 297 SNPJ, znesek $3.
Las Vegas, Nev.—Nick Pahor društva "Svoboda" št. 748 SN ^je poslal čestitko v jubilejno iz- ™
Josephine Tratnik je poslala za pozdravni oglas od Federa-
dajo, znesek $3. Elizabeth, N.
J.
Amalia
zvali in poslali prisj*?vke za čestitke v Jubilejno izdajo. Vse to bo priobčeno v povečani izdaji Proletarca, kakor hitro bo vse urejeno.
Iz mnogih prejetih čestitk sem doznal, da je ta list mnogim res pri srcu in da je splošna želja, da še gre naprej po isti poti kot je šel preteklih 45 let. To se vse lahko zgodi, ako ga bo imel kdo urejevati in podpirati.
Saj veste, da je to zelo dolga doba za vsakogar, posebno pa še za delvski list, ki je prišel med naš narod v novi domovini 4udi z novimi idejami, z idejami, o katerih so mnogi mislili, da niso sprejemljive, ne izvedljive. Toda čas je pokazal, da so potrebne in zelo koristne. Ne glede kako dolgo bo živel Proletarec v bodoče, ideologija, ki jo je zagovarjal in učil ta list vso dobo svojega obstanka, bo živela dokler bo na svetu delavstvo.
n. . ...	cije SNPJ v Clevelandu $5. \ "afr*,J	,
° ♦t 'Liri*	Prispevala je tudi listu v podpo-j Toraj .začnem s Pennsylva
ro $1 in to v Detroitu, katerega je izročil Milan Medvešek,
DAVKI - BILI KAKRŠNIKOLI - PLAČANI VSI IZ 2EP0V NAVADNEGA LJUDSTVA
list in poslala pet čestitk, sku paj $11.
Brooklyn. N.Y.—Frank Kusarl je poslal čestitko od društva št. 140 SNPJ, znesek $3.
Gowanda, N.Y.—Jim Dekleva je poslal naročnino za Josepha Bohinca, ki je tudi prispeval listu v podporo 50c, pridejal znesek za koledar in $3 za jubilejno čestitko, skupaj $8.
Ridgewood, N.Y. — Frank Kosak je obnovil naročnino in
Euclid, Ohio — Felix Strum-belj je poslal šest čestitk in znesek $16.50, med katerimi je njegova čestitka za $10 in od Josepha Babnika za $3.
Fair po rt Harbor, Ohio —
Lovrenc Baje je poslal dve čestitki in znesek $2.
Girard, Ohio — John Kosin
je poslal naročnine, ki so jih . ,	,	. . ., obnovili Peter Jaklevich, John
prejeli $5 ^ °g	^^ Andr™	H Imperi.1, Pa. - Mary Polsak
je tudi prispeval listu v podporo je poslala pozdravni oglas od Akron, Ohio — Jos. Irman je $3 in sam J. Kosin $1.80. Za društva št. 106 SNPJ — znesek poslal za čestitko $1.	pozdravne oglase je poslal $26, $10 in tri imena po $1 50 sku-
Barbcrtoii Ohio - Alois Oce- ^ kat*ri\je ^0 za	Ko- paj $14.50. John Tauchar aa
naroenoii, wnio Alois uce-, slna Fra|lk prevec je nabral čestitko $2
pek J* podal.pozdravni oglas za destitk za ^ kar je Jse M cestltko *2'
društvo st. 48 SNPJ $3 ter sest I j. Kosin< skupaj $J38	Johnstown, Pa. - Andrew
Vidrich je poslal pozdravni oglas Se iz Girarda — John Rovaniod društva "Delavec" št.
čestitk, skupaj prejeli $10.
Carrollton Ohio, — Mary Cek je obnovila naročnino.	^
Cleveland, Ohio — Zdaj se bomo pa ustavili za precej časa v tem mestu.
Peter Bukovec je poslal za čestitko in koledar, skupaj $3.
Joseph F. Dum je poslal pozdravni oglas od društva "V boj" št. 53 SNPJ $10 in osem čestitk, oglas $7.50. skupaj prejeto $21	N Royahon Qhio __ ^
česSm z^ek^^ ^ Hart™n * V Urad»
ccsiiiKe in znesek $4.	za čestitko $1 50
Kosie in Kate Jurman so poslale svoj pozdravni oglas in zne-	Pine Fork, Ohio—Nace Zlem-sek $10.	berger je poslal čestitko listu Louis Kaferle je tukaj v ura-	$150 in listu v podporo od Jose-du izročil za pozdravni oglas $3.	pha Zenbona 25c in od Franka
Anton Kukovac je poslal tri	Marjetica 25c. čestitke v vsoti $8.
John K rebel je poslal naročje iz Elya — Andrew Pirtz je poslal pozdravni oglas od društva št. 251 SNPJ, znesek $5.
Eveleth. Minn.—Matilda Re-berts je poslala čestitko od društva št. 130 SNPJ znesek $3.
Buhl, Minn.—Prejeli od Frances Kovacich za čestitko $1.50.
fiihhing, Minn. — Jacob-Pod-lipnik je obnovil naročnino,-poslal $1.50 za pozdravni oglas in listu v podporo $2, skupaj $6.50.
St. I jouis, Mo. — John Spiller ml. je obnovil naročnino na list
_______ _ 44
je obnovil naročnino, poslal za SNPJ — znesek $5. Na seji orne-pozdravni oglas društva "Ljub- njenega društva je nabral 19 ljana št. 49 SNPJ $10 in štiri čestitk po $1 in Frank Podbov čestitke, skupaj $18.	Park Hill, $2. Skupaj prejeto
Lisbon, Ohio — John Lowsha je poslal za čestitko $1.50.	Johnstown, Pa. — Mary Vid-
Maple Heights, Ohio — Frank mar Posiala pozdravni oglas Vrček je poslal za pozdravni! ** društva št.3 SNPJ znesek $5. --------Frank Cvetan je poslal naročnino za Slov. Delavski Dom, listu v podporo, ki sta prispevala Frank Meden, Loydel, Pa. $1, in Frank Mikolich, Homer City, Pa. $1; ter znesek za še prodane koledarje $6. Vse drugo je bilo že prej priobčeno.
Latrobe, Pa. — John Resnik je poslal štiri čestitke in znesek $6.
V Washingtonu, D. C., je zvezni kongres naložil prodajni davek celo na pogrebe! Prebivalstvo našega glavnega mesta namreč nima volilne pravice. Mestno upravo in občinske zakone mu določuje zvezni kongres. Ta prodajni davek na pogrebe je kajpada prizadejal najbolj navadne ljudi. Imoviti sloj v Washingtonu živi bodisi največ v predmestjih, visoko plačani državni uradniki oficirji, senatorji, kongresniki, člani kabineta itd. pa imajo svoj dom v drugih krajih. Sicer pa davki tem ljudem ne delajo sivih las
Washington je lepo mesto, a ima tudi velike slumse in v njih na tisoče prebivalcev, ki zaslužijo komaj toliko, da se z družinami prebijajo iz dneva v dan.
Predsednik Truman je kongresu predložil kmalu po užigu vojne v Koreji načrt za zvišanje dohodninskega davka Prizadel bo kajpada najbolj delavce, torej vse one, ki morajo po svoj vsakdanji kruh v tovarne, rudnike, trgovine, pisarne itd
Ako greš v gledališče, ali na plesno Veselico, moraš plačati davek ti sam direktno, kakor prodajni davek, ki ga imajo že skoro vse države dolgo časa. Največ so ga uvedle deloma že pred ali pa med drugo svetovno vojno.
Kadar plačaš stanarino, ali sobo v hotelu, ali kabino, ni davek v računu nikjer omenjen. Toda v računu, ki ga plačaš za stana-
Zdaj bom nadaljeval od tam k ™ jC J* tUdl daVek' ki ga plačajo lastn,ki hiš'	ali ka-
prei k e™ ^ K J	nat° *a	najemnikom. To je naravno. Ce so mu
prej, kjer sem zadnjic prene- davkl 2Vlsani| ako sc mu p<xJraže popravila in materijal bo tQ ^
zaračunal najemnikom z zvišanjem stanarine.
Tudi profiti spadajo med "skrite" davke. Ko so profitov lačni prekupci z živili, veliki trgovci in živilski trusti že par dni potem ko se je v Koreji užgalo, dvignili cene, so s tem naložili davek odjemalcem in v opravičilo svoje neodpustljive požrešnosti so se izgovarjali, da so podražitve posledica vojne.
Sploh vsi dobički so davek bodisi na producente kot na odjemalce, oziroma na oboje.
Kongres je med minulo vojno naložil tudi razne posebne davke. O njih ter o davkih sploh ima statistično poročilo magazin Coronet , ki navaja le davke, ne pa kako krivično so razpodelje-m — namreč tako, da resnično bole samo tisto ogromno maso ljudi, ki se preživlja z dnevnim zaslužkom.
So še mn9gi drugi skriti davki, ki gredo v privatne žepe. Npr veliki dnevniki in magazini so natrpani z oglasi. Donašajo lastnikom stotine milijonov dolarjev na leto. Kdo jih plačuje0 Mar oglaševalci? Kaj še? Vselej, ko kupiš obleko, ali milo, ali meso zobno kremo itd. itd., plačaš pri vsaki stvari, ki jo kupiš, tudi delež oglasa, ki ti kriči iz radia, miglja iz televizije, ali ti privabi pogled vsled živih barv in kričave tehnike v revijah in dnevnikih Ako kupiš uro budilko, ki te stane $6, je davek nanjo $1 20 Na električni hladilnik, ki stane $225, je $75 davka. Ženska, ki si
kupi ročno torbico za $15, plača $5 davka. In tako brez konca in kraja.	—-
Davki vsekrižem v tem razmerju krivičnosti bodo ostali dokler bomo imeli sedanji ekonomski red. In njegova krivica je v tem, da tisti ki opravljajo vsa dela, morajo direktno ali indirekt-no plačati tudi vse davke, bodisi državi in drugim oblastim kakor tudi profite korporacijam in posameznikom. In ta navadni človek plačuje še neki drug davek — davek krvi na bojiščih
mjo, in tako bom šel do konca tega poročila, to* je — kar smo prejeli še v avgustu, kar smo prejeli v tem mesecu, bom pa spet od kraja pričel.
Forest City, Pa. sel za častitko $1.
Louis Gro-
Greensboro, Pa. — John in Johana Pečjak sta poslala čestitke in znesek $3.
Herminie, Pa. — Martin Urana ml. je poslal čestitko za društvo št. 87 SNPJ znesek $3.
An Electric
Water Heater
is...
fUJRELtSS
Power Point, Ohio—Thomas Mercina je poslal pozdravni o glas od društva št. 358 SNPJ $5
Thompson, Ohio — Mary Sto-kel je poslala čestitko društva "Lipa" št. 129 SNPJ $3.
Youngstown, Ohio — John Tancek je poslal jubilejnih čestitk za $16.50, med katerimi je od Petra Jaklevicha za $5, F. & M. Rezek $3, J. & S. Tancek $3 in štiri pozdrave.
Ambridge, Pa. — Louis Uher nik za čestitke $2.
_W. Aliqtiippa, Pa. — Anna Ranics jc poslala pozdravni o-glas od društva št. 721 SNPJ $15.
Sporoča, da je bil med konvencijo precej zaposlen kot delegat gori omenjenega društva. Valentin Maisel je obnovil naročnino, poslal štiri čestitke z zneskom $5, skupaj $8 Za čestitko od Josepha Topolaka je izročil Joško Oven $1.
'Ely, Minn. — Jacob Kunstelj je poslal dve čestitke in znesek $3.
Eveleth, Minn. — J. A. Am-
brozich je obnovil naročnino in prispeval listu.' v podporo $2, skupaj $5. Louis Lessar je poslal pozdravni oglas od društva št. 69 SNPJ znesek $5. In za pet prodanih koledarjev $7.50, skupaj $12.50.
So. Dayton, N.Y.—John Maslo je poslal za čestitko $2.
Brooklyn, N.Y. — B. Derganc je obnovil naročnino, poslal za čestitko $1 in listu v podporo $2, skupaj $6.
Bridgeport, Ohio — John Vitez je poslal za čestitko $3.
Cleveland, Ohio-^Anton Jan-kovich je poslal dvanajst čestitk in znesek $15.50. Frank Sustar-sich je poslal pozdravni oglas od društva št. 142 SNPJ $5. In od istega društva listu v podporo $5, skupaj $10. Fran| Zurich je poslal pozdravni oglas od društva "Slovenec" št. 1, S.D.Z., znesek $15. Sest čestitk z zneskom $9. Zorich pa prispeva listu v podporo $1. Skupaj prejeli $25.
Chardon, Ohio — John Gor-janc je poslal za čestitko $5.
Gleneoe, Ohio — Albina Kra-vanja je poslala tri čestitke in znesek $3.
Salem, Ohio — Mary Der-motta je poslal pozdravni oglas
Helper, Utah — Frank Kos-matin je poslal naročnini za Johna Razvoza, in Antona Ko-kala. Kokal je tudi prispeval listu v podporo 50e, Frank Kosma« tin pa za čestitko $2.
West Allis, Wis.—Anton Dem-shar se je udeležil SNPJ dneva v Chicagu, in je upravniku izročil za pozdravni oglas $5.
To bo vse za danes kar se tiče poročila, odkaj- je list zadnjič izšel. V poročilu sem omenil one, ki so imeli stike s tem uradom] ne glede s kako velikim zneskom. Vsa imena bodo priobčena v jubilejni izdaji, ki izide kakor hitro bo vse urejeno. Marsikaj bi rad še dodal; marsikje bi se rad ustavil in malo pokramljal z našimi čitatelji, pa za danes imate že najbrž dovolj — ali celo preveč, toda tako je življenje, samo na sebi včasih preveč in včasih pa zopet nič.
To poročilo je bilo pisano zaporedno tri tedne v treh oddelkih. Kako se to čita vse v eni izdaji — mogoče ne tako gladko.
Upam, da prihodnje izdaje ne bo treba tako dolgo čakati.
UAW se utrdila tudi v Int. Harvester
Unija avtnih delavcev se je pred par leti lotila unije delavcev v tovarnah poljedelskih strojev, ki je prav tako spadala v CIO kakor UAW. Toda unija v teh tovarnah (večinoma so last korporacije International Harvester) je bila pod vodstvom levičarjev, oziroma odbor CIO je trdil, da so komunisti in CIO jih ne mara. Zato je odredil, da naj se stara unija razpusti, njeni
od društva "Sloga" št. 476 SNPJ člani pa prestopijo v unijo avt-znesek $3. Frances Mihevc je nih delavcev. Začel se je med poslala vsoto za šest koledarjev, njima boj in marsikak delavec
Wad^vorfh	A 4	prišel z dela ali Pa s kakšne
Wadsworth, Ohio - Anton ±seje pred tovarnQ d .
Pecnik je obnovil naročnino in očmi ali pa s krvavir^ noPom>
in stin imena z zneskom $4.50. i Mike Misoury je obnovil naroč-Skupaj za čestitke $10.50. V isti nino in listu v podporo $1 pošiljki je poslal tudi članarino
Grand Junction, Colo.—Anton Kovacic je obnovil naročnino.
Put it anywhere ... forget it
(OM l/O \ u / i/ ///
i niso \ <o\ir\\)
Se W. Aliquippa — George Smrekar je poslal pet čestitk in znesek $5.
Bridgeville, Pa. — John Kvar-tich je poslal pozdravne oglase od društva št. 295 SNPJ $5, od Federacije starejših društev SNPJ iz zapadne Penne $10, od Louisa Glaserja $5 in sam svojega. Federacija starejših društev SNPJ iz zapadne Penne. prispeva tudi listu v podporo $15. Skupaj prejeto $36.50.
Export, Pa. — Jennie Lavrich je poslala pozdravni oglas od Federacije Westmorlandskega okraja SNPJ znesek $10.
Vem, da se boste čitatelji že naveličali čitati to dolgo poročilo, radi tega bom prenehal za danes in nadaljeval prihodnji teden, ker zdaj imam še več kot enkrat toliko za poročati. Rad bi se tu pa tam malo ustavil in kaj dodal, kar bi po mojem mišljenju spadalo zraven, pa kc£ sem že od začetka povedal, da bi ne šlo v eno izdajo, zato u-pam, da mi boste oprostiti oni, kateri niste še omenjeni "v tej izdaji.
Ob enem se pa najlepše zahvalim številnim organizacijam, naročnikom in sotrudnikom, ker so se v tako velikem številu od-
4« *
gori omenjenega društva Prosvetni matici, znesek $6.
Renton, Wash—Pauline Fink je poslala čestitko od društva št. 377 SNPJ, znesek $3. v
Milwaukee, Wis. — Tukaj bo zdaj cela vrsta imen iz tega mesta:
Helen Anihrozich je poslala čestitko od društva "Vijolica" št. 747 SNPJ, znesek $3, in za svojo $2. John Beranich $1.
Library, Pa. — Nick Triller
je poslal pozdravne oglase od	rank ,>erko jc poslal pozdravni
društva št. 386 SNPJ $10 in od	od društva "Sloga" št. 16
Izobraževalnega in zabavnega	SNPJ» znesek $5. Dva imena po
Pueblo, Colo. — John M. Stonich je poslal čestitke z 11 imeni in vsoto $21. Louis Malensek
dal za čestitko $2, skupaj $5.
Avella, Pa. — Frank Bregar je poskl za čestitko $1.
Clarksville, Pa. — Frank Albreht za čestitko $1.
Harwick, Pa.—Mary F. Pras nikar je obnovila naročnino, pos lala za pozdravni oglas od od bora za Ameriški-Slovenski dan znesek $10. In za štiri prodane
je poslal pozdravni oglas od koledarie Sk.mni cio društva "Orel" št. 21 SNPJ zne- k°ledarje SkupaJ $19-sek $25.	, Herminie, Pa.—Anton Zornik
Chicago, III. — Vinko Loč-1 je P°S,al naročnine' ki so jih 6b-niškar je prispeval za čestitko novili Joscph Anzichek, Detroit; $2, Valentin Mesec pa listu v | Anton Rcdnak, Braddock; John
doma $5, skupaj $15.
McKees Rocks, Pa. — Jacob Ambrozich je poslal dve čestitke in znesek $3.
Moon Run, Pa. — Jerica Gur-jup je poslal čestitko od društva št. 88 SNPJ $3.
Pitcarn, Pa. — Matt Medved je poslal pozdravni oglas in znesek zanj $5.
Pittsburgh, Pa. — Nick Povse je poslal za čestitko $3.
Sharon, Pa. — Joseph Cvel-bar je poslal pozdravni oglas od društva št. 262 SNPJ $5, dalje 12 imen po $1 in enega $1.50, skupaj $18.50. Poslal je v drugi pošiljki naročnino za Franka Cimpermana, ki je tudi prispeval za čestitko $2. Zahvalim se mu tudi za priporočilo.
Slovan, Pa. — Frank Anzlo-var je obnovil naročnino, poslal listu v podporo $1 in čestitko $1.
Vestaburg, Pa. — Jacob Ba-loh je poslal čestitko in znesek $5. V istem pismu je napisala njegova žena Mary nekaj vrstic, v katerih pravi, da je tam težko nabirati take prispevke, ko je večinoma tuj narod in je še dodala $1.50, skupno $6.50,
West Newton, Pa. — Frank Zorko je poslal čestitko od tam-kajšnega pevskega zbora, kot mi je sporočeno — Slovenian Benefit Singing Society, znesek $1.50. John Kobe je poslal čestitko od društva št. 64 SNPJ znesek $3,
Yukon, Pa--Frank Medved
je obnovil naročnino in pridejal za čestitko $2, skupaj $5.
Star City, W. Va. — Laurence Selak je poslal čestitke od društva št. 388 SNPJ, ki ima sedež v Pursglove, W Va. Znesek $3.
Oglas za Tonyja Powroznika $3,
/
$1 in listu v podporo $2, ki jih je prispeval John Spech, skupaj prejeto $9. Frank Primozich je poslal šest čestitk z zneskom $8 50, in |x>zdrav v Družinski koledar t rihodnjega letnika $1.50. Ob enem je poslal tudi kratek dopis zaslužnih mož v naprednem gibanju za v jubilejno izdajo. Vincent Pugelj je naročil list svoji soprogi Kristini Pugelj v stari kraj, ker je ravno sedaj tam na obisku, kakor tudi svojemu bratu v starem kraju Ignacu Puglju pri Kamniku. Ob enem je izročil za čestitko $1 in listu v podporo $1. Frank Sedminek je poslal za čestitko $2. Joseph Vidmar je poslal za čestitko $3 in listu podporo $2, skupaj $5. Joseph Yuvan je obnovil naročnino in poslal za čestitko $3, skupaj $6
West Allis, Wis. .— Frank Chandek je poslal za čestitko $150. Milka Chmelich pa koledar $1.50.
podporo $1. Joseph Oblak je izročil pozdravni oglas od John Hujana $5, in za čestitko $2, skupaj $7. Charly Renar je izročil štiri čestitke in znesek $5.50. John Turk je poslal naročnino za Philipa Soberja in sedem čestitk, vsota $9, skupaj $12. Angela Zaitz je izročila naročnino za Leo^Jurjevca, čestitke, ki jih je nji izročil Ix>uis Stehlaj, tri imena in znesek $5 Za tri čestitke, ki jih je sama dobila $4, in znesek za čestitke ki jih je dobila in izročila Jennie Miller iz Waukegana, pet imen in znesek $8. Skupaj prejel $20
Berwyn, III. — Joseph m Frances Omerza sta nas obiskala in izročila za pozdravni oglas $5.
za
Sheboygan, Wis.—Frank Stih je poslal naročnine Johna Be-nigerja, Martina Jelenca in svojo. Listu v podporo John Beniger $2 in Martin Jelene $1, ter tri čestitke, znesek zanje $3.50.
Kemmerer, Wyo. — John H. Krzisnik je prispeval listu v podporo $1.
Do tukaj je ono poročilo, ki *em ga zadnjič pričel in ker je bilo preobširno, sem prenehal. Od tukaj naprej se pa na novo začne, a bom tudi kratek, drugače se preveč zavleče.
Fontana, Calif. — John Rud-man je poslal pozdravni oglas od društva "Orange Blossom" št. 569 SNPJ znesek $5 in sedem čestitk z zneskom $7. Mrs, Bla-zich je prispevala listu v podporo $1. Skupaj prejeto $13.
LaSalle, III. — Za čestitko sta poslala Frank in Jennie Mar-tinjak $3.
Naperville, III. — Frank Pechnik je izročil upravniku na proslavi SNPJ dneva, za čestitko $3. Dejal je, da bo začel oglašati svojo "kurjo farmo".
Prairie View, III. — Jerome Leskovsek je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $1, skupaj $4. Izročil Arly Bo-
žičnik.
Waukegan, III. — Dr, A. L.
Furlan je sporočil spremembo naslova in prispeval listu v podporo $1.
Mulbery, Kans. — Mike Felle je poslal za čestitko $2.
Detroit, Mich. — Josefu Kor-sicu so obnovili naročnine Jacob Babich, Jacob Gorup, An-' ton Grum, Freda Kochevar, Josepha Kotar, Frank Nagel in Rudy Potočnik., Dalje je poslal pozdravni oglas društva št. 121 SNPJ, kateremu je Korsic tajnik, znesek $5. Martin in Julia Wenton $5 Joseph in Anna Koss $5 In osem čestitk z zneskom $12 kakor tudi vsoto za nadalj-, nih šest prodanih koledarjev.
Rozman, Coraopolis; in -Frank Vidrich, Imperial, Pa. In sedem čestitk z zneskom $9.50.
Midland, Pa. — Anton Russ se je nanovo naročil list, si nabavil koledar in prispeval listu v podporo 50c. Skupaj $5. Naročil se je od upravnika, na SNPJ slavnosti v Chicagu, katere sc je udeležil in tako sva se spoznala in pogovorila.
Vestaburg. Pa.—Max Magay-na ml. je poslal pozdravni oglas od društva št. 288 SNPJ, ki ima sedež v Frcderickstownu, znesek $5.
Stara unija je bila nato iz CIO izobčena, a še predno je mogel odbor CIO izdati svoj ukrep, že se je združila z unijo električar-jev, ki je bila vsled svojega levičarskega ("komunističnega") vodstva tudi izključena. To je bila tedaj velika unija in štela je pred izobčenjem iz JCIP že blizu pol milijona članov De-lavci v industriji poljedelskih strojev so se večinoma pridružili UAW, a CIO je ustanovil novo unijo tudi za izpodrinjenje levičarske unije električarjev in res ji je odvzel že veliko članov in v mnogih tovarnah od bossov ni več priznana. Taka je sedaj sloga v CIO, toda odbor CIO se je s svojo sedanjo taktiko zelo približal stari, konservativni AFL in bolj in bolj se množe vesti, da se med njima vrše pogajanja — sedaj so še tajna — za združenje v eno organizacijo.
VELIKA NAPAKA
Napaka delavca je, da ga je treba v organizacijo siliti.
Socialistično gibanje hoče zgraditi raj na zemlji. A tudi pravico verovati v nebesa po smrti nikomur ne odreka.
KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST
"PROLETARCA"?
•	Prldobivajmo mu NOVIH naročnikov
•	Obnavljajmo naročnino TOČNO čim poteče
•	Afltlrajmo med dmgiml naročniki, da »tore lato
•	Prispevajmo v PROLETARčEV tiskovni sklad In pri poroča jmo to tudi drugim
•	Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev In dnife stvari
•	Naročajte slovenske In angleške knjige I« PROLETARY EVE knjigarne
•	Poskrbite, da si naroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi tisti, ki tega ie niso storili
•	Naročite KOLEDAR tndl svojcem v starem kraju ln enako PROLETARCA.
Vsakdo naj stori ta naš list kolikor more, pa bomo vse teiave zmagovali!
SOVJ. OVIRANJE PODONAVSKE PLOVBE DELA JUGOSLAVIJI VELIKO ŠKODE
Ruski vojni manevri na Donavi se vrle samo zato, da jugoslovanske ladje ne morejo skozi
Dona^ je za Volgo največja j bodni plovbi na tej reki je po-evropska reka Preko 950 km kazala, da želi, da se razvije Do-
te<e po jugoslovanskem ozem- nava v prometnq žilo,'ki bo spa- lokomotive pomagajo ladjam, lju: od Jugoslovansko-madžar- jala vse obrežne in zainteresi- ko plovcyo proti toku Donave, ske mejc na Mrtvaji do tromeje rane države na področju miro- Vode Djerdapa, plave in iz-_*VT0:. Ro^unij° in ljubnega gospodarskega tekmovanja.
navi vrši na nekaterih mestih po pomožnih prekopih s pomočjo posebnih ladij in kompliciranih signalizacij. Posebno v Sipskem kanalu, dolgem 2000 m imenovanem Železna vrata je prehod posebno težak. Da bi bila plovba olajšna, je bila na obali zgrajena železniška proga, da lokomotive
K0MINF0RM POVZROČA JUGOSLAVIJI TUDI V DIPLOMACIJI VELIKO TE2AV
Po raznih virih iz jugoslovanskega tiska
Cehi
Bolgarijo pri izlivu Timoka Donavo. Donava veže Jugosla , vijo z državami ob njenem go
Ko. zapusti madžarsko ozemlje, priteče Donava v Vojvodino,
renjem toku z Madžarsko. Ceš- kjer se razcepl v mnoKo7oka-koslovasko, Avstrijo in Nemčijo vJv. Poiui se spušeT JplX.h z o,um, ob dolnjem toku: z Ro- poljih. Na nje£h	J
mumjo Bo Ka„jo in Sovjetsko močvirnatih bregovih ^ras! h
IZ kČ" , teKa ,ma J,UgOSU- * bidev>em' "»"i*« n-elja, l J r,C'Je celotnega „d katerih je najvažnejše bL-prometa na Donav, .z zapadne dan, kjer J zaoeH s Spanjem
v vzhodno Evropo tn obratno. vellkega k Donava-Tisa-
redno globoke — na nekaterih mestih 80 m — so bogate z naj-raznovrstnejšimi ribami.
so bili izmeni vseh slovanskih narodov posebno pred prvo svetovno vojno največji prijatelji Slovencev. To razmerje se je nekoliko spremenilo v času po prvi svetovni vojni, ko so oad slovenskim narodom diktatorsko zavladali klerikalci z dr. Antonom Korošcem na čelu. Toda med slovenskimi liberalci
Čeprav so jugoslovanske so	, . .
sede blokirale jugoslovanski del	|n4cfsl"m narodom je staro pri-
Donave in zavrle mednarodni	JaU?1Jstvo traJal° dalje,
promet, je na Donavi vendar le	^udi do Hrvatov in Srbov so
živahno. Jugoslavija izkorišča	foJM velike simpatije in
vse možnosti, ki jih nudi reka	se družil* z njimi na sokolskih
legle. Albanska vlada je nasprotno v poslednjih dneh podvzela še bolj drastične ukrepe proti jugoslovanskemu diplomatskemu zboru v Albaniji in praktično onemogočila gibanje posameznih članov poslaništva izven središča Tirane.
veni ji, v Dalmaciji in kjer še	zahtevo po priključitvi celot ne-
morejo, proti Titu, da bi ubili	ga STO-ja Italiji kot enostran-
med ljudstvem zaupanje v nje-	sko rešitev v korist Italije,
gov režim.	"Upoštevajoč takšno stanje
Vrh tega pa Italija zatira pra-	stvari — je nadaljeval Kardelj
vice tistih Slovencev, ki so osta li v njenih mejah in skupno z
se je vlada FLRJ prepričala, da bi bilo nesmiselno začeti dol-
zavezniki jim krati pravice tudi ge in neplodne polemike o vpra-
na Svobodnem tržuškem ozem-lju.
Na zasedanju odbora za zunanje zadeve Ljudske skupščine FLRJ je poslanec France Bevk
za prevo^blaga in potnikov, ta- slavnostih, zborih književnikov, ko na njenem toku, kakor tudi Pa tudl na konferencah za goji-
na plovnih tekih Drave, Tise, tev umnega kmetijstva in na-
n	.	° «------1----*	•»« P»"»IHU ICRIJI i-/1 dVC, 1 l!»e,	... .....*»* j sta
jjLJTUkd svetovna vojna je po-	Donava, ki bo važen za promet Save in Morave, največjih prito-	™dnega gospodarstva. Cehi so
vzročna ogromno škodo jugo-	in za namakanje ter odvajanje kov Donave, ki se vanjo izlivajo	namrcd bili slovansko najbolj
slovanskim pristaniščem na Do-	vode s tega predela Vojvodine1 na jugoslovanskem ozemlju	* m
so na Donavi
navi. Tudi veliko število ladij in Apatin, kjer _ je bilo potopljenih, ali pa jih je stalno razpete mreže ~znameni-odpeljal okupator, ko se je umi- tih apatinških ribičev, kal. Uničene	---- ----
(Po * Naprijedu' )
so bile tudi vse ladjedelnice na Donavi, veliki mostovi pri Beogradu in Novem Sadu so bili vrženi v zrak.
Od Vukovara, važnega pristanišča in železniškega križišča, kjer z ladij na Donavi prenašajo tovore proti Jadranu, se Donava
Toda po vojni je tudi obnova nekoliko zoži in teče dalje do objektov na Donavi naglo na- Novega Sada, ki je danes živah-
predovala, čeprav pogosto s prav skromnimi tehničnimi
Se je med našimi rojaki res veliko volje za delo
Dasi so jamranja na vseh kon- norn
no na
zaveden narod.
Sedaj je Jugoslovan v Pragi, ako je "titovec", obsovražen, podpira pa češka vlada tiste Jugoslovane v Pragi in drugje na Češkem, ki. so zvesti kominfor* mu in s tem sovražniki Tita.
V Pragi si ne upa noben Ceh ali Slovak govoriti s kakim čla-jugoslovanske ambasade.
šanju, polemike, ki v nobenem primeru ne morejo olajšati rešitve. Očitno moramo zato smatrati, da danes še ne obstajajp pogoji za direktno rešitev tega vprašanja. Vsekakor pa to ne pomeni kot je nedavno pou-
rovemu in barbarskemu post^- Slovencev, ki so na podlagi mi danl maršal Tito —.da mora to panju albanske vlade nnnnHa rovne pogodbe prišli pod Italijo. dejstvo, ki je pra
V Beneški Sloveniji, ki šteje
Ko sedaj jugoslovanska vlada iziavil« da ™ v Italiji ne spoštu-ostro protestira proti takemu su- ^0 narodnostne pravice 80,000
panju albanske vlade, opozarja albansko vlado, da bo samo ona nosila posledice, ki lahko iz te- 60 000 prebivalcev, ni niti ene
ga nastanejo.
goslavija zavzela ponovno prvo	mostom je Novi Sad vezan
mesto v plovbi na Donavi z 18	Petrovaradinom,
potniškimi parniki, 91 vlačilci,	XVIII. stol., kjer
514 tovornimi ladjami s skup-	Turki in Avstrijci, no tonažo 335,806 ton, kar pred-
donavsko pristanišče in važ- cih in krajih o pojemanju volje Na javnih prostorih jih zagri-železniška postaja na progi naših rojakov npr. za delo na zenci kominforma žalijo s psov-
d ..ji —__ li. rf	iti •	nramcl/am m /tlnmu^mnm«	•	—	#	»	«
z zavijanjem obraza, z
sredstvi. 2e v letu 1948 je Ju- i Beograd-Budimpešta. Z velikim dramskem in glasbenem polju, I kami,'
s
trdnjavo i z so se borili
dimo, da je med nami še mnogo
, .. 00>lft J	- i Od Novega Sada do Beograda ljudi* ki nadaljujejo svoje na-
,sP^Ja tek Donave zelenje. Ob lof z	^ahnostjo.
Imamo se nekaj zelo dobrih pevskih zborov, a v dramatiki
pa tudi na delavskem-politič- obračanjem hrbta in kakor'že nem. in na prosvetnem polju v morejo. Gottwaldova češka ko-splosnem upravičene, vendar vi- munistična vlada je bila od kra-
donavske tonaže obalnih držav.
Mednarodni promet po Donavi, in vzporedno s tem tudi po njenem jugoslovanskem delu je
obali leže znamenita zgodovinska mesta Sremski Karlovci, Stražilovo, kjer se z ladje vidi spomenik velikega srbskega pes-
ja Titu jako prijateljska. Toda čim se je Tito vladi v Kremlu zameril in je izšla proti njemu znana senzacionalna izjava kominforma, so komunistične vla-
pa so ameriški Slovenci zelo po- de v Pragi, Budimpešti. Buka-pustili. Vzrok je, ker tu rojena rešti, v Sofiji in v Tirani obrnile
znatno padel po letu 1945. To je nika Branka Radičeviča, Slan- slovenska generacija, posebno plašč po vetru in od tedaj ogla-bila posledica voine. uničenia iram«n ifl lrAn/»n/\ 7 nmim -» _~ mlaiša ne 7n» 7»Ho«ti nli r»u i*Ti«« :__i„:_i____* ..
posledica vojne, uničenja plovnih objektov in pristanišč. Od leta 1945 do 1948 je promet
kamen in končno Zemun z modernimi tovarniškimi dimniki. Največje reško pristanišče v
na Donavi vedno bolj rasel, po Jugoslaviji je Beograd. Ima dve mi Je slov*nskim naselbinam tu ItTJfn°ma pristanišči: na Sati in Donav,
mlajša, ne zna zadosti ali pa šajo Tita za izdajalca, za fašis-morda še prav nič slovenski. So ta, za "gizdalina" in kakor dru-izjeme in s temi izjemnimi moč- gače še ga morejo črniti.

in tam še dobro igro
ogoče spraviti kako srečeno na oder.
mog pos
Vse so na ukaz od zgoraj (iz Kremla pod masko kominforma» prekinilč trgovske in politične
krt-W-iir. o -o, no P°P°lnorpa uničeni. Danes Napredovali pa so naši rojaki pogodbe z Jugoslavijo, da jo riia in,to obnovlieni- Zveza»i sta z v poslednjih par letih največ v gospodarsko in diplomatično po-o ie S ^	" železniškimi programi, ki se raz- gradnji novih in v predelavanju polnoma izolirajo pred svetom.
rija in Sovjetska zveza so blokiranjem Jugoslavije povzro
čile ogromno škodo mednarodni šk^zl bcograTsk^pristlnis^a trgovini na tej reki. pa tudi sa-	^
me sebi, saj sta držav izolirani z slavij k

predajo od tam po vsej državi. f starih slovenskih domov.
Res je nekaj časa izgledalo za
vo-
Clevelandu je izletniški Titoy režim in njegov petletni
skih proizvodov iz Hrvatske in tropoli jako privlačen kraj.
Sovjetska vlada je v svojih Srbije. Kljub trenutnemu zasto- Slovenska naselbina v Mil
Jugoslavija j£ v glavnih'mestih kominforminih držav znižala
naporih storiti Jugoslaviji še	ju v mednarodnem prometu na waukeeju-West Allisu, ki sc jc	svoje diplomatske in trgovske
vec ekonomske škode začela le-	Donavi sta ostali beograjski pri-j mnogo let bavila z idejo zgradit-	štabe do kosti. Kaj bi sploh po-
tosnjega maja na gornji Donavi	stanišči živahni, prav zaradi no- ve modernega slovenskega doma	čeli v takih glavnih mestih, kjer
s svojo flotilo vojne manevre,	tranjega živahnega prometa in in podvzela v ta namen par več-	se jih morajo ljudje ogibati ka-
.llKTAcloniio ruvc	4_____1____j i	»	.	.	,	.	.
vsled česar ji je Jugoslavija pos lala protestno noto zaradi kršit-
trgovine.
jih akcij, je končno dosegla to- kor da so gobavci!
, ..	Od Beograda dalje ostaja leva liko, da si je nabavila lep izlet-	Jugoslavija pošilja protestne ve konvencije o režimu svobod-	obala Donave ravna in tvori juž- niški vrt, s paviljonom ter dru-	note, zdaj v Moskvo, zdaj v Prano plovbe po Donavi. Sovjetska	no mejo Banata, najbogatejšega I gimi potrebnimi strehami; ime-	go, v Tirano itd vojna flota namreč vrši svoje	žitnega predela Jugoslavije. Iz! nujejo ga "Arcadia Park". Ko	Človek se vpraša Kako da si
majčkena Albanija upa toliko izzivati in provocirati Jugoslavijo ter postopati z njenimi dip-
nah, Ritopek, kjer so bile krvave kje v sredi naselbine, na dobrem	lahkoto okupirala! čemu pre-
borbe v drugi svetovni vojni, prometnem kraju postavi dvo-	naša vse te žalitve?
Grocka, rimska trdnjava in važ- rano, ki bo prikladana tudi za	Zato, ker ima Albanija s So-
na postaja za karavane na poti; vprizarjanje dramskih iger in	vjetsko Unijo, Madžarsko, Ro-
v Carigrad ter Smedercvo, za prirejanje koncertov, prišlo do	munijo in Bolgarijo takozvano
Beogradom najvažnejše prista- nesoglasij, a sedaj imajo poleg	obrambno zvezo. Cim bi Jugo-
nišče, ki je obenem središče vi- parka tudi družabno središče v	slavija napravila na provokacije
norodnega okraja in nove kovin-1 West Allisu, v katerem je dvo-	Albanije kak vojni korak, bi ji
ske industrije. V Smederevu in rana in drugi potrebni prostori,	prišia Rusija na pomoč preko
r^i _ , Največji uspeh pa so dosegli	Romunije, Madžarske in Bolga-
Slovenci v Detroitu z zgraditvi-	rije in v Beogradu to vedo in
Golupcu, zadnjem kraju pred Djerdap klisuro, so ostanki nek-
manevre tako, da je onemogo-1 ravnine se dvigajo le visoki stol- bo vse urejeno, bo to res lep cen prost prehod trgovskim lad-j pi silosov. Desna obala pa posta- senčni in sončni košček sveta.
jam. Od kraja so se vršili ti ja vse bolj gričevnata. V tem Sicer je ob vprašanju, ali naj . _________...........
manevri vsak torek, sredo, če- predelu leži Vinča, staro naselje se naselbina osredotoči rajše za lomatskimi uradniki kakor da trtek in petek od 7. zjutraj pa znano po arheoloških izkopani- delo v Arcadia parku, ali pa si so psi! Saj bi jo Jucoslaviia
do poznega večera. Ves ta čas nah, F..................* '	*'	'	" '
ladje na tem sektorju niso mo- borbe gle pluti, zaradi tega je trpela donavska plovba znatno škodo. Jugoslavija je bila o manevrih obveščena šele 16. maja in zato je jugoslovanska ladja "Krivošijc" prišla v ognjeno linijo sovjetskih vojnih ladij.
Avstrijski krajevni organi so po naredbi sovjetskih vojnih oblasti objavili, da bodo ti manevri trajali "do nadaljnjega".
Sovjetske vojne oblasti kršijo s takim svojim postopanjem določbe konvencije o režimu plovbe po Donavi od leta 1948, ki jamči svobodno plovbo po vsem plovnem toku Donave od Ulma do Črnega morja.
Delegacija FLRJ je tudi od donavske komisije zahtevala, da ta podvzame potrebne ukrepe, da sovjetska vlada preneha s temi motnjami.
Po osvoboditvi je Jugoslavija z velikimi deli in stroški usposobila ves svoj tok Donave za plovbo. S tem da jc sprejela avgusta 1948 na mednarodni konferenci novo konvencijo o svo-
danjih močnih trdnjav, spomin jo modernega doma, v katerem čutijo nevarnost, na zadnje borbe srednjeveške se je vršila dne 21. avgusta to Baš v tem poletju imajo bol Srbije pred njeno popolno oku- leto XIV. redna konvencija SN- garski, madžarski in romunski pačijo po Turkih. Pri Golubcu se Dofiava naglo
PJ. Številu
slovenskih domov v
polki ob Jugoslaviji velike vojne manevre. Vse vasi ob meji
so
in ima nevarne vrt-
zelo hiter ince.
Djerdap klisura je najlepši del Donave in eden najlepših predelov Evrope. Planinska obala je često 700 do 800 metrov visoka in je skoro nagnjena nad reko. Zaradi velike brzine vode, mnogih podvodnih sten in ožine, ki doseza na nekaterih mestih komaj 130 m, se plovba po Do-
tovi vladi samo "mrzlo" temveč še posebno takozvano "živčno"
zoži od 2 km na 400 m in preha- Clevelandu in okolici se je pri- bile vsled tega izpraznjene. Ko-ja v znamenito ožino Djerdap, \ družil lani še novi moderen slo- minform torej ne vodi proti Tiki jo je Donava izvrtala v gra- venski dom v Euclidu namesto frwi	-	*-----*
nit Karpatov. Tek Donave je tu starega.
Tudi napredni jolietski rojaki	vojno,
so se postavili, med njimi pred-	Toda Jugoslavija noče kloniti
vsem člani SNPJ. Kupili so si	Kremlu in se brani po svoje,
vrt in hišo v njemu, ki je nji-	npr. proti provokacijam Albani-
hovo družabno središče.	je, kar je razvidno iz sledeče
Vsi ti domovi in družabni cen-	notice, ki je bila objavljeno ne-tri so poskrbeli da imajo moder-; davno v jugoslovanskem tisku:
VV.V.V.W.VWAVA%V.,.V.V
S OGLAŠEVALCE V PROLETARCU t
----------%
na
ne točilnice in kuhinje. Kajti to-j Albanska diplomacija je čilnice ali bari so. jim temeljni svojo noto. ki jo je pretekle dni vir dohodkov. A ob enem omo- poslala jugoslovanski vladi, pre-gočajo več dela tudi na drugih jela sedaj zaslužen odgovor ju-poljih, ker seje v njih so boljše goslovanske vlade. V jugoslo-
Kam z madžarsko krono sv. Štefana?
Madžarska vlada je že mesece tega obtožila ameriškega držav-ljanja Roberta A. Vogelera špi-jonaže v prid tujih sil. Vogeler je bil na Madžarskem dolgo časa kot zastopnik neke velike a-meriške firme. Lanskega novembra je bil aretiran in sodišče ga je obsodilo na 15 let zapora.
Njegova žena, s kompanijo vred, za katero je delal, so storili vse v *voji moči, da bi se Vogelera izpustilo iz zapora. In res se je ameriška vlada potrudila, da reši tega svojega državljana iz madžarske ječe. Tako je nekega dne prišla vest, da bo Vogeler kmalu prost in smel iti nazaj v Ameriko, oziroma naj-prvo na "Dunaj*
Kako so napravili to kupčijo. "Iz zanesljivega vira se je izvedelo," pripoveduje ameriška časniška agencija AP, "da je bil med ameriško in madžarsko vlado napravljen deal."
Določal je, da nam madžarska vlada izroči svojega jetnika Vogelera, mi pa nji krono sv. Štefana, ki je simbol starega madžarskega dvora, madžarske aristokracije (magnatov) in madžarskih rojalistov sploh.
To krono so v svoji invaziji na Ogrsko zaplenili naciji in jo skrili v Nemčiji. Po porazu na-ciima so jo v svojem delu okupirane Nemčije našli skrito v nekem gradu ameriški vojaki, in sedaj je ta slovita, okrog tisoč let stara krona pod ameriškim varstvom. Za Madžare ima zgodovinski pomen. Kralj Stefan ve bil roj^i leta 975 in umrl 1. 1031^ To krono mu je podaril papež Silvester za!) njegove velike zasluge, ki Wjih je Iztekel na Ogrskem za katoliško cerkev, kajti takratne drugoverne Madžare je pripeljal v naročje rimske cerkve.
Po Štefanovi smrti ga je papež proglasil za svetnika.
Krono sv. Štefana sedaj niso skrivali prvič temveč že par-krat prej. Pri enem takem spravljanju krone na varno pred sovražniki se ji je vsled pretesnega zaboja nagnil križec vrh krone in taka je ostala ves čas potem skozi vseh tisoč let.
Ko je sedanji papež Pij XII. izvedel o tem "dealu" med Budimpešto in Washingtonu, je ameriški vladi sporočil, da ga to neizmerno boli, in prosil naš državni department, da naj te znamenite, simbolične krone ogrskih kraljev nikar ne izroči madžarskim komunistom.
Vsled te papeževe intervencije je Američan Robert A. Vogeler baje še vedno v madžarski ječi. In krona sv. Štefana pa pod a-meriškim varstvom v Nemčiji
slovenske šole. Tudi Slovenci v Kanalski dolini nimajo niti ene slovenske šole. Slovenci se pri uradnih poslih ne smejo posluževati svojega jezika, čeprav jim to dovoljuje mirovna pogodba in italijanska ustava. Navedel je teroristične akcije proti Slovencem v Italiji in zaključil: "Postopanje italijanskih oblasti bi moralo prepričati ves kulturni svet, da ne bi smel niti en slo-
av gotovo obžalovanja vredno, predstavljati zapreko za nadaljnji in pozitivni razvoj odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Nasprotno, lahko upamo, da bostv ugoden razvoj takšnih odnosov in mirno sodelovanje med obema državama končno doprinesla k lažji rešitvi vprašanja STO-ja."
Dodal je, da se kljub vsemu politična linija FLRJ do Italije ni spremenila. Potrebno je prijateljstvo med obema narodoma. Uspeh je odvisen od tega, v ko-
venski človek ponovno pripasti likor b()do v Italiji v stanju pre
pod Italijo.
mostiti tisto, kar je stara osva-
Zastopnik Slovencev Regent-jalna ^^Ua proglasila za svojo
posest zad narodnostno jugoslovanskim ozemljem. "Z drugimi besedami, rezultat je odvisen od mere, v kateri bodo odgovorni ljudje italijanske politike v stanju izpremeniti staro politiko imperialističnih sanj, ki je doži-
pa je v svojem govoru označil zadnjo noto glede Trsta kot novo gesto, naperjeno proti Jugoslaviji. Izjavil je, da smatra, da mora jugoslovanska vlada osta-
ti pri svoji prvi izjavi, da Jugoslavija ne bo odstopila drugim , državam nobenega drugega dela Vfla P°raZ V dri^i svetovni voj-
svojega ozemlja. Zahteva za združitev obeh con — je dejal Regent — nasprotuje interesom našega ljudstva in socializma, ker ima namen odvzeti ljudstvu v jugoslovanski coni politično oblast in ga predati na milost in nemilost italijanskemu imperializmu.
Edvard Kardelj govoril
Minister za zunanje zadeve
ni, s stvarno politiko, ki temelji na mirnem sodelovanju in medsebojnem spoštovanju narodov na obeh straneh jadranske obale."
/#
Spet en "old timer preminul
Witt, 111. — Tu je umrl Jakob Bregant, star 72 let. doma iz Velen na Štajerskem. Bil je *LRJ Kardelj je pred komisijo član društva št. 151 SNPJ in uni-za zunanje zadeve odgoril na in- je Progressive Miners. Pred leti
terpelacijo Vide Tomšičeve tržaškem vprašanju.
o
je bil v društvu jako aktiven in več let zapisnikar in tajnik. 2i-
V svojem odgovoVu je dejal, vel je tukaj nad trideset let. Zada je mirovna pogodba z Italijo pušča soprogo, tri sinove, dve
vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli,
ker oglašajo v Proletarcu
obiskane kakor so bile prej v kakih malih starinskih dvoranicah nad gostilnami, ali tik gostilne, dalje so vsi ti prostori prikladni za shode, za koncerte in igre.
Torej vzlic vsemu jamranju med nami, nekaj pa se je le naredilo!
Vsa imena posameznikov, društev, trgovin itd., ki so plačali za pozdravne oglase k 15-letnici Proletarca, bodo objavljena v jubilejni številki, ki izi-de koncem 27. septembra.
vanski noti je opisano, kako je albanska vlada preko svojih organov v polovici 1. 1948 začela izvajati najhujšo diskriminacijo in teror proti članom jugoslovanskega poslaništva v Tirani. Vse te barbarske mere albanske vlade so v popolnem nasprotju z vsemi mednarodnimi običaji, ki doslej v zgodovini odnosov med civiliziranimi deželami niso bili poznani. Cilj takega postopanja albanske vlade je poslabšati obstoječe slabe odnose ter popolnoma onemogočiti delo jugoslovanskega poslaništva v Albaniji.
Pismene in ustmene intervencije jugoslovanske vlade niso za-
Vse stranke v Italiji in uprava STOja proti težnjam Slovencev
Nikjer še ni znamenj, da pride med italijansko vlado in Ju goslavijo v doglednem času saj do zasilno prijateljskih odnoša-jev. Italijanska klerikalna vlada se zaveda, da ima Zed. države na svoji strani in zaradi njih tudi Anglijo. Zato se tudi toliko zavlačuje z rešitvijo tržaškega vprašanja. Točke v mirovni pogodbi z Italijo z ozirom na Trst so v Washingtonu in v Londonu pozabili.
Tudi komunistična stranka v Italiji je od kdminformine izjave sem sovražna Titovi Jugoslaviji. Njeni agenti ščujejo med Slovenci na Primorskem, v Slo-
Ni je boljše knjige, izdane med Slovenci v Ameriki—kakor je Ameriški družinski koledar 1950. Naročite si ga, če ga še nimate. Stane samo $1.50.
prizadela FLRJ velike žrtve. Nekatere osebe v Italiji to rade pozabijo in se od tega oddaljujejo z visokimi frazami. Dejal je, da o tem noče govoriti, "ker želi imeti pred očmi bodočnost. ne foa preteklost".
Kljub temu, da pomenita izvajanje mirovne pogodbe, kakor sporazum z Italijo za Jugoslavijo odpoved precejšnjega dela svojega narodnostnega ozemlja, smo mnenja, da je lahko v sedanjem položaju samo sporazum I na podlagi enakopravnih pogojev lahko sprejemljiv s strani vlade FLRJ. Takšen sporazum je predpostaviti mirovni pogodbi, ker bi ta predstavljal znaten doprinos za okrepitev miru in sodelovanja med Italijo in FLRJ. Samo kakemu vojnemu hujskaču bi bilo prav preprečevati razvoj takšnega sodelovanja.
Kardelj je dodal, da način, na kakršnem je bilo postavljeno to vprašanje v Italiji ni olajšal zbli-žanj za rešitev vprašanja Italijanske uradne zahteve ne predstavljajo sprejemljive podlage za sporazum. To kar danes postavlja Italija je FLRJ odklonila že za časa pariške konference in je pristala rajši na STO. kot na manjše zlo. ' Malo je realistično in — da se milo izrazim — neplodno, računati, da bi jugoslovanska vlada mogla sprejeti tis-1 to, česar ni mogla leta 1946."
Kardelj je zavrnil italijansko
hčeri in sestro. Blag mu spomin.
— Luka Podbregar
An Electric
Water Heater is...

Put it anywhere ... forget it
COMMOJVWGA/.TH K m SOX COM PAX)
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS
Martin Jiitliiirli:
IZ MOJIH SPOMINOV
?!?'!AUt0-.ZafUkan?.,uknJ?'	zdujpazdaj bajto odnese.
iiVifi zgodovine,
napisal imenovati zgodovina.
Pri vstopu v Združene države. • v,ias avoooae je uannai pol cel teden nihče nič. Pa je spet pomoč pred vsem hudim Proč' na Ellis Islandu, me je Saksar- farjih prav po frajtarsko. To kdo odkod kapnil, pa zopet po Proč od tod Sit sem že te /ime
jev zastopnik obiskal vsaki dan. se mi	^ L - «■• 1 .......
Jaz sem namreč potoval Saksarjevo' firmo. Pri
etarca hočem nekoliko opisati ni zmožna lega, kar tu en sam sed čez cesto me pride posedat.	Daleč, dkfoZnek^^eull
tvan ,z moje in Proletarčeve premore. Ta je pa kampelc! Tu- Bil e gostilničar John skul, Ri-	šalo p sk lc>komotive SamJame
godovine. ce se sme to kar bom kaj so me tudi poučili, da mora- bnlčan On mi je -prvi prinesel	ri.*ke InkomXTdajejoukten
..........^...... ™ ™ Belokrajmei skupaj dr-1 pet parov v nopravek. Potem pa	glas od sebe. Kakor bi Micale na
ve, j zati. Cilas Svobode je udrihal po cel teden nihče nič. Pa je spet	pomoč pred vsem hudim Proč'i
^..ar- farjih prav po frajtarsko. To kdo odkod kapnil, pa zopet po	Proč od tod Sit sem že te zime akidan. se mi je dopadlo. Duhovščino ves teden nič. Skul me tolaži,i in tega idečega blata pijancev
al skozi mrzim že iz otroških let, ker so češ, to je začetek. "Ko ljudje iz-	in kurbirjev. Zaslužka pa nobe-
vsakem mi verske dogme zabijali z ba- vedo zate, boš imel dovolj dela	nega.
i rt i i lin«? tifin V ol.JVn Snnrnul e*»rr» riu to K/» n«	L-l J.i.n ____> i,
obisku je prinesel s seboj njihov tino v glavo. Spoznal sem, da je list, "Glas Naroda ". Jaz sem mu vera le za špekulacijo nekate-bil hvaležen, rad sem čital. Sak- rim o nečem česar sploh nikjer ser je skrbel za svoje potnike, ni. Da je versko bigotstvo samo Vsakikrat je vprašal če mi more nepotrebna navlaka v možganih, seem postreči. Nagovarjal me kjer jemlje prostor za kaj bolj-je tudi, naj se naročim na 4'Glas sega, človeku koiistnega. naroda \ Jaz pa sem mu odgo- Nekega zimskega dne sem se voril, da šem naročnik soc. znašel v Minnesoti. Na Evelethu /'Zarje 1 in da jo bom dobival je bilo veliko Belokrajincev. Do-sem in tudi držal. "O, saj ne pisoval sem si z nekaterimi, ki boste, ne!" Izgovoril je to tako, smo skupaj v šolo hodili in M. (takor, da me pomiluje. Ko je Panian mi je obljubil, da bom drugi dan zopet prišel, mi je pri njemu čevfje popravljal, kar dal list, in mi povedal, da je moj tudi sem. Panian se je veliko brat ie več let naročnik Glasa' ukvarjal poleg čevljarstva tudi naroda. Od tedaj me ni več nad- z raznimi iznajdbami. Izdelal je legoval. To je bilo prav tisti obleko, ali bolje nekak "union teden med Božičem in Novim suit", v katerem se je voda preletom 1913,	takala. On je trdil, da lahko v Slabo, jako slabo sem trefil. tej obleki ostane več ur v pla-L. 1914 je bila mala depresija, menu in dimu. Dobil je patent poleg tega pa še zimski čas. Tri na to iznajdbo. Povabili so ga v mesece nisem nič delal. Brat je Cincinatti, O., ne vem kdo, vem bil pleskar. Sli so na štrajk in pa, da je šel tja demonstrirat s tedaj je on dobil delo zame in to obleko. Dejal je, da so mu za tudi on je šel zmano dokler se ta patent panujali več tisoč do-štrajk ne konča. Delala sva na larjev. Toda on je hotel imeti nadulični žejeznici Chicago loop. $10,000 takoj izplačano in royal-Plača je bilo $2.50 za osem urno ty. Stroškov in dela je imel s delo. Delali smo samo ponoči, tem veliko, a prejel ni niti centa, ker ni bilo prometa. Preminjali Delal je tudi nekakšerf stroj, smo podložne prage, polagali ki bi druge stroje gonil, brez pa-nove tracnice in pritrdili stare, re ali elektrike. Na papirju.je ako je bilo potrebno. imel narisano in nam razkladal Moj brat je trdil, da je to dob- po cele ure kako bo to šlo, kadar ra plača. Delo ni bilo pretežko bo enkrat izgotovljeno in izpo-in tudi ne grdo. Mnogokrat smo polnjeno. Česar ni na papir nadelali po tri-štiri ure, pa je za- risal—bodisi da je pozabil ali celo deževati, plačo pa smo pre- pa mu je trenutno v glavo pad-jeli za 8 ur. lo—nam je s prstom po zraku Jaz sem imel lahko opravilo. risa* Gonile bi ta stroj krogljice. Prinašal in odnašal sem orodje enake teže ln enake velikosti, od enega delavca do drugega Morale bi biti precizno izdelane Delal sem samo kar mi je brat in Prav tako grabenček, po ka-povedal. Bratu pa je preddela- terem bi se kroglice pretekale v vec naročil opravilo zame. Se- večnem kolobarju in druga dru-veda mu je preipovedal, da sem £e nc došle. Ko bo to dobilo pose le prišel iz Evrope in da ne PoIn pogon, bo šlo včeno in več-
Ko ne boš imel kaj delati, pridi k meni, boš moje goste zabaval « Kolikorkoli boš pil, te ne bo
razumem angleško Kakšnih pet- no' brez prestanka. Ugovora ni
deset nas je bilo. Boss je bil Irec, • trpel, samo kimati smo smeli, vedno z velikim člkom v ustih. SaJ Je bil vendar on naš boss. Delavci so bili večinoma Itali-I Brezposelnost je prišla iz Chi-jani in nekaj Poljakov. , caga za menoj. Vsak teden smo Po končanem štrajku je šel imeli manj dela. Mainarji so m?j brat na svoje staro delo. začeli delati po tri dni v tednu. Ostal sem sam. Opravljal sem i nekateri nič. Prišlo je, da Pa-delo po starem, kakor prej. Ne- nian še sam ni imel kaj delati, koč mi boss pripoveduje kaj mu Poprej smo delali trije in Se po-naj prinesem iz voza, suje z ro-'delati nismo mogli sproti. Bil kami predse, glasno kriči; Češ, sem zopet brez dela. Bil sem v da bom Ja zastopil, pri tenr pa pevskem zboru in v igri * Ne prska tobakovo slino vame. Jaz kliči vraga" sem imel vodilno se odmikam in mu kimam, da vlog). Panian in John Agnič sta vem kaj hoče, toda on še bolj režirala. Svojo vlogo sem se na-kriči in še bolj prska. PlFi umi- učil popolnoma na pamet in ihi-kanju bl bil skoro stopil na trač- mike tudi prilično. Jaz sem ho-rtico za pogon, ki je nabita z tel oditi, kakor so mi nekateri elektriko. Kakor bi odrezal, je svetovali, na staro Mesabo, da bi
Srenehal vpiti. Izplunil Je silno tam odprl delavnico za čevlje aleč na tračnico, da se je raz- popravljat. Tedaj me je župan, fetela v drobce. Cik v ustih je ki je bil Slovenec, pregovoril naj vrgel z jezikom z leve na desno- ostanem, da bo koncert in igra stran. Zdaj ni več vpil, govoril izvršena. Za toliko časa sem do-je bolj sam sebi, češ, kaj bi se bil na Evelethu mestno delo. jaz s teboj martral, ko je dovolj ~ "
Prvi dopis v Proletarca
Moj prvi dopis v Proletarca
stalo nič. Igral boš romi, to je ^ *	SCm rCS"
na karte za pijačo. Ako boš iz!| nic?n d?K°dek u ^planu in o
gubil, bom jaz trital. Jaz ne 27 v	£ t'H ^
utegnem igrati kart. ker moram ffi L.	M*kS dobl .v
gostom Strcci. In tiste dneve boš I Snrm /I med bratom M opoldne in zvečer pri meni je- • *a,?lan0m Je Pomočil da smo del da veš*"	blh Jaz m moJe sestre sikapira-
t'r .. ' , , , ,	"i v šoli. Celo iz prižnice se je
Večkrat je poslal otroka po- ta kapian ;2rlesel nad vso
me. In ko so prišli gozdarji (lum-j družino. Krivda je bila kapla-
berjacks , sem bil kar po ves nova, ker m hotel iti v dežju en teden pri njemu.	kilometer daleč, da bi dal po-
Na stanovanje sem vzel tri čr- slednji zakrament umirajočemu nogorce. Rekli so, da si bodo bolniku. Moj brat je bil mini-sami kuhali, ali pa če jim ho- strant in imel je nalogo, da je čem jaz. Jaz sem si mislil, zdaj šel po gospoda v slučaju bolez-imam priliko, da tu nekaj za- ni. Za ta trud je dobil dva kraj-služim, bo že šlo. Stari, ki je cara ali v najboljšem slučaju en bil velik ko gora in brke velike groš.
i^°*Mk\V01	mi je re" Iz Chica^a so mi na ta dopis
kel. Martine duša draga, ti sa- prijazno pisali:	j
mo kuvaj i peci, mi čemo pošte- " Dragi rojak
no platiti ob mjesecu." Točno
sem si zaznamoval dneve. Prav
tako sem držal točne izdatke za
grocerijo. Vse sem imel črno na
belem. Vsa potrdila o plačani
groceriji sem skrbno hranil,
točno po datumu. Grocerist mi
ni dal nič na puf. Mesec plačila
jamemo pa, da
obenem natisniti. Je strašansko velik in obširen. Pa kako se kaj imate tam v daljni Minnesoti. Je li veliko Belokrajincev tam" itd.
| iMule&ič je'iz kmetov, doma iz
nozai:iic pri Mctjiki, izučen za Čevljarju O gostilniški obrti ni ^mel j pojma. V govoru se je slovnično fcp:tktv.il, lur .j nusiil, da tako mora biti.)
Ponižno se prikloni#kakor je to videl morebiti v Ljubljani ali v Zagrebu v boljših lokalih. "Prosim gospod, ali bi ne hoteli želeti sedeti v lepši sobi za boljše gospode? Tam v mifu piti in Jesti in novine citati. Prosim!"
Ne morem so premakniti s stolca. Misli švigajo kakor strela, toda nikakorsnega izhoda ni j iz te zadrege. Najrajši bi se po-greznil v zemljo. Pričakujem najhujšega. Je že tukaj! Velik j orožnik s puško in nasajenim bajopetem ter perjanico za kapo, se mi polagoma bliža . . . Gleda naravnost vame . . . Ko pride do mene me pograbi za ramo in strese . . . Hajde! Kaj mi ni nekoč sestra pisala, da me j bodo obesili! Huh! Je že prepozno, nikamor ne uidem. Pot me obliva po vsem telesu in obenem mi je mraz. Tedaj me pa orožnik na vso moč stresa in kriči: Hej, hej, hej! Chicago, Chicago!
Nepopisno sem bil vesel, da se je vse na dobro izteklo. Toliko, nisem kondukterja objel, ki zasledoval ta boj med Glasom namena. Tu in tam vidim ljudi, j me je Začudeno in sumljivo po-Svobode in Proletarcom, sem! ki me osuplo gledajo, češ, bogat gledaval.
prišel do zaključka, da je temu se je vrnil. Mogoče ima več ti-j V Chicago sem prišel baš o
času. Brat se je oženil teden pta mojem prihodu.
PROČELJE LJUBLANSKE UNIVERZE
je bil pri kraju. Odšli so k rado- . P^PisJ^il slabo čitljiv ven ma. Nikdar več jih nisem videl. I dar mJshm' da Je bl1 Frank Vsak svoje cunje je odnesel, da
* ——™ * »j v vuiljfc iv uuiiv3h, ud • •
jaz nisem niti opazil kdaj. Dan j1? na P,smo odgovoril, da Be-pred odhodom so mi povedali	baf cuda tu«
veselo novico, da so dobili "rad-1 ™h 1° ln ako bl X1 Pnsh njo" v odprti majni in meni, da Z™ ^ * ^ T M°j ,SpiS bodo dali vsak en "pečak" za pa< ak° ga ne morete na enkrat nameček, ker sem jim tako do- ^f vn.at#IsnitI' j>a f daJte bro stregel. Spet sem bil za eno krat Vl Ste Vendar bolJ kunstm'
Vaš spis smo prejeli Ne ver- V konkurenca, da so tu že soč ali celo milijon. Nič nima! i pravem
bi mogli vsega ZaStarani konflikti iz Prejšnjih	Po "sup" so ga prignali! Nič ko- drugi tc
t-----časov ki Jih pa jaz nisem po-	risti. Prav mu je . . . živel sem pri Gustu Kočevarju
znal. Simpatično sem se nagibal	Čutim glad in žejo. Ze zavi- Delo sem dobil pri Sears Roe-
zmerom bolj na Proletarčevo	jem v gostilno k Malešiču na buck and Co. Plača je bila $9
stran. Bolj dokazilni in stvarni	dragah. Tisti moment mi pade na teden. Pozneje če bom pri-
argumenti so bili pri Proletarcu.	v glavo, da nimam niti počene- den, dobim stopnjema več in
. Plsal scm Glasu Svobode, da se	ga ficka v žepu. Ne morem do- več. Popravljal sem čevlje ki so
odpovem zastopništvu in list naj	umeti, kako sem se znašel tukaj, bile poslane nazaj od farmarjev
mi ustavijo. Pisal sem, čeprav	Tega jaz nisem hotel, da bi brez Garantirane za leto ali dve tr-
sva Belokrajinca, se najini na-	denarja . . . Strah in sram me pel* so pa le par mesecev' Na
zon ne ujemajo! V javnosti te-	je. Najhujše je, ker nemorem stotine parov je prišlo nazaj
ga ne bom naznanjal, ker naj-	nazaj v Ameriko . . . Sedem k Nekatere smo popravili da so
brz ne bi pomagalo do boljšega	mizi, v sobi kjer je za hlapce in | jih poslal nazaj farmarjem za-
razumevanja med yami.	kmete. Malešič se mi ponižno stonj, kot garancija zahteva
To je bil moj protest na Glas	približa. Baš takšen je, kakor Druge so prodali na Makswel
Saus, ako se ne motim. Jaz sem
skušnjo bogatejši. John Skul me je nagovarjal,
ko jaz.
Svobode in Kondatu. Pismene- sem ga prej vedno poznal. Ced-ga odgovora nisem prejel, pač no oblečen, hodi pokonci, ser-
da bi ustanovili društvo K nje- belokrajinsko slovnici so za-
L	V I nlenia'' s črnokranjsko. Vesel,lo
vat, n tako smo se nekega dne me jc, da so natls^H prvi „
N?,™ J m T'T . tT\V° £Pis v Proletju. Kratka poro-
irL 8 ,1,' ^ katerl čila sem pisal 'se prej v starem ednot, b, pristop,1,. Hrvat, so kraju v soc Za HQ „ y slov
ski zlHn',^' k MrVatSk'^rat- Narod. Popravili lo, nobenkrat
SSPZ ^ko n« Jr I^t L^ P* niso odkIoni,i- Rad bi bil v SSPZ Skul pa /a SNPJ Skul Proie,arca še večkrat kaj pisal.
b 1 clan SNPJ že več let.! pa si niscm u ,	J P
hI\l\ JIT*™ SP1da,i I V Glasu Svobode so napadal, . v drugem mestu. Imel v vsaki številki Proletarca in
H, , .r .	ln ",m Glasilo SNPJ. Jaz sem bil še
c tal IZ njih ugodnost, za clan- vedno zastopnik Glasa Svobode rtvo Pr.nesel je tudi ' Glasilo".! in nabiral sePm prostovoljne prfs'
^J™ sem Puhast- pevke zanj. v Proletarcu in Gla-
^n k?!	SkU'a Za	Rovori in z napadi na Glas Svo-
n iJ p 7k zaPlfnikar bode. Jaz nisem mogel razumeti-'"J;aJmk Plut blagajn,k dva zakaj se gn. 0seb ^ SQ sp od.
N. nrZZ" * "^IT' °db°r'! P^vale pod prepirljivimi član-! sm<> h kompanij- ki, bodisi ene ali dJ stranj
SSS	a ,m° Jaz osebno nisem poznal in jih
morali dat v pregled nadzorn,- tudi nikdar videl nisem. Zato ku (super,ntendentu rudniške
Dopis je bil priobčen v dveh pa sem fital v nas,ednji izdaji veta kakor vedno, v levem na-izdajah in precej okrnjen. Mojo G S kratko omembo: ' Tam da- ročju.
leč v neki zakotni naselbini1 Minnesote je naročnik in zastopnik G. S., najbrž priprost maj-nar; je bolj dosleden, kakor so škrici pri Proletarcu in Glasilu SNPJ. 2al, da se ne moremo z njim osebno pogovoriti!"
V Glasilu SNPJ vidim mali
St. Judom. Delo in prostor se mi je dopadlo. S plačo sem pa jako težko izhajal.
(Dalje prihodnjič)
Slovene Records
it Inch Records — 79c
BY F. I AKKOVMi Oil HIS 1 ANSIS
38884 Beer barrel polka
Marianne, fox trot 38824 I'm gonna Ret a dummy, pol. When you're away oglas, da je na Elyju slovenski 38799 Night after nighti waltz
čevljar, ki potrebuje pomočni- 2M96.F ^bSfjTpSSlI! ka. V enem tednu sem bil že na	Gremo na Štajersko, waltz
Elvju. Čevljar se je pisal Gra- 12453 F	i>urps in a bottle
hek in je bil iz Belokrajine. Ka-| ,2447.K	wU
kor Panian, se je tudi Grahek veliko ukvarjal z iznajdbami. Grahek je bil hudo pobožen, zraven tega pa še bolan. Jaz sem svoja usta preveč odpiral in argumentiral radi vere in duhovnikov, on pa preveč fana-
An Electric
Water Heofei
i s ...
tiUEUSS
drugih in ki zastopijo angleško. Ko je napisal listek, mi ga je izročil rekoč: "go home!" Z listkom sem šel drugi dan v urad ln bil izplačan.
Naročnina na soc. "Zarjo" mi je potekla denarja pa ni, da bi jo obnovil. Zdaj sem se spomnil na besede Šaksarjevega zastopnika. "O, saj ne boste ne!"
Z bratom in sestro, smo živeli daleč na severni strani Chicaga. Slovenci pa so bili večinoma na južni strani, na Blue Island, 18 St., 22nd St., Ashland Ave., Racine Ave. in tam okoli. Prosil sem brata, naj me seznani s Slovenci. Neko nedeljo me odpelje Ma Ashland blizu 22. ceste. Tu so živeli neki belokranjci. J. Težaka sem poznal, drugih pa ne. V isti hiši je stanoval tajnik lokalnega društva S.S.P.Z. Pred stavili so mi ga za Skubica, tako se mi zdi. Prinesli so v kositerni posodi pivo in vsi so pili iz te posode in si jo podajali iz rok v roke. Ko je prišla do mene sem se prav lepo zahvalil, rekoč, da mi ameriško pivo nič kaj dobro ne de. Lagal sem, ker se mi jc gabilo piti iz iste posode, kjer so drugi prej brke namakali. Pregovorili so me, da sem pristopil v njihovo društvo in naročil "Glas Svobode". Povedali So mi, da je lastnik tega lista Martin Konda in da je tudi on Belokranjcc. To se ml je Se po-
tt isem.
rirnJk^ An Uk .. . , , jPa vprašam Skula, če on razu-druzbe>, da jih prouči, ce je kaj me 2akaj se
ieTodh^nTT I nJ'ih Pir° T "Ne beli si «Iave! To j* stara mvpn »h i v	kranjska navada! Ali ne veš. da
sPem vidil' Vi P t t ST SO se v starcm kraJ" fantje dveh rn£l Ilm ^	Vasi ^ radi	ali če je
»cleg tega sem pridno agitiral	fiE	J***
*	^tere#a ^--prav samo dveh, t.,. Gla; | ^^if^^^Ta^ ^
PlJl	, 7r° etarca ' ■ pomolijo, spotoma so se priča-
mentom ^ ^^ 2 ^ ^^^n ^ ^ » »f r». i 4. Ln * * .. zvona bilo. Dogajalo se je, da Dve leti sem bil že v Ameriki,
pa sem šele v tej zakotni naselbini izvedel za Proletarca SNPJ.
Glas Svobode em bil tudi zastopnik. O Pro-2tareu in o SNPJ nisem vedel, !a obstojata.
Hočem poskusiti srečo na sta-i Mesabi. Naselbina majhna, pa e to je raztreseno. Manjkalo mi ,e še $20, da sem si nabavil najdrobnejše stroje. Moja "bor-ling basovka" mi jih je skoraj 'šiltia. "Le Vzemi, boš že po-rnil." Dobra, pobožna ženica. >ala mi je svoj blagoslov in že-jla, da bi obogatel. Tiste čase * bilo $20 Več kot dane $50. *a tudi jih je bilo težko skupaj praviti. Vedno sem mislil, ka-ror hitro jih skupaj spravim, >a ji bom poslal. Najel sem bajto ' velikim oknom in s steklom na ratih na glavni ulici. Hiša Je mela tri sobe in veliko podstreš-e. Pozimi je bilo salamensko nraz. Lese.ia bajta je kar poka-i od mraza, kakor bi z revolver-?m streljal. Zdaj ko sem imel se pripravljeno, lepo poriban od, okna umita, pajčevino in tene lepo obrisane, in dva stara 'tola, če bi morebit kakšen kostlmer" žel?l sesti, da ne bo ckel, da še sesti nima kam. v^se, kakor po predpisih biznes-mana. Pod je bil sicer precej obrabljen in na enem mestu je izgledalo, da podgane gnezdijo. Odprtino sem zadelal s staro opeko. Na podstrešju sem naAel d aro preprogo, Jo očistil In pre-
m
Vojna
Vojna v starem kraju se nadaljuje s čimdulje večjo furijo. Sestra mi je pisala, da je njen mož v ujetništvu v Rusiji. Ruski ujetniki pa, da ji pomagajo delati na polju. Tudi maVi je umrla
Je obležal kdo mrtev in več ranjenih. Ali pa dve babnice, navadno sosedi, sta se poprijele
are
falling; Tic-Tock polka 12441-F You are my one true love
Hu-La La-U-La C-420 Clap and turn, folk dance Venetian waltz
HY M. I DOVIIH (M) J. t.AIM HIC
25144-F Pojmo veseli; Hisca pri cest' 25191-F Ta marela; M en'vse eno je 26192-F Oh ura te bije; Nar. pesmi
tičen in jaz hajde delat v maj-	»•kruh ud hi* oh« hkntki
no. V majni sem prihranil toli- K"'i74 Na Marjane«, Clnra (Clarice) ko. da sem imel za pot v Chi-: ^AT^tTUu1
cago.
Med vožnjo v Chicago se mi porodijo vsakojake misli: Glej, že dve leti sem v Ameriki, pa nisem še nič prihranil. Da, celo v dolg sem zabredel. Le kdaj bom toliko zaslužil, da bom lahko ženski na Evelethu povrnil tistih $20 posojila. Brat Janez je že star Amerikanec, nedvomno mi bo dal dobre nasvete. Chicago je velikansko mesto, ni vrag, da ne bi našel delo z dobrim zaslužkom. Kupil si bom obleko, čevlje, klobuk in več srajc. Pravijo, da obleka naredi
v strašnih bolečinah, na raku v tegnila. Eto ti jo! želodcu. Mene pa orožniki išče- V salunu ni bilo slučajno ni-jo m da moram takoj priti do- kogar. Njegova žena, ki je stala
v besedni bitki. V tem slučaju iz tebe človeka. Na videz je to so se dedci poskrili! Navadno so tudi res. Človek z elementarnim bile vzrok kokoši, ki so zahajale znanjem izgleda v lepi obleki na sosedin vrt. Zmagala je tista, I kot profesor kakšne univerze, ki je bolj kričala, pa jezik ji je Da, da! Pod visokim cilindrom bolj gladko tekel. Ona druga pa, je lahko tpdi velik idiot! Toda ko je videla, da ne bo ona zma- j naši rojaki v Chicagu so res iz-gala. je, pa hitro kikljo gor po- obraženi in inteligentni. Poseb-
R-577 Joliet polka; You don't know
MI «r. NI LLKC *SO HIS UHiHKSTR«
C-1264 Tell me a story Pyramid polka C-1265 Until we meet apain, waltz
Lucky polka C-1270 Kee-i-oh polka, vocal
Geveland polka nv j. ki mh \m> m m orcii terra* C-421 Narrow paths, polka Jelly time polka
Order C. 6. I), and write for a free catalogue of the largest selection of Slovene Phonograph Records, Sheet Music, Books and Dictionaries in USA or sent monev order to:
PALANDEGH'S MUSIC HOUSE
536 So. Clark St., Chicago 5, I1L
mov, če ne pridem, da me bodo obesili. To je bilo leta 1915. Neke zimske noči sem sanjal, da mati umira. Dajala mi je nauke, kakor vedno, kadar smo se razhajali. Videla se mi je jako potrta in žalostna. Videl sem še odpirati usta, toda glasu ni bilo več od nje. Naenkrat Jo zopet vidim ležati na parah. V snu sem Jo klical, da sem slišal samega sebe in se prebudil. Nepopisna tuga in žalost me Je objela. Tako samega in zapuščenega sem se čutil, kkkor bi bil
med vrati z metlo v roki, ga je grdo pogledala. "Nič mu ne verjemite! Svoje pijane goste lahko s takimi kvantami zabava. Res ne vem le zakaj se dedci ženijo."
Medtem je k sreči prišlo ne-kaj gostov in žena se je skrila v kuhinjo. Jaz pa le nisem mogel razvozljati uganke sam, zakaj sc naša inteligenca v Chicagu preklja.
Enkra je pa Glas Svobode v napadu imenoval urednika Proletarca z imenom, ki je bil Et-
kje na neskončnih prerijah, v bin Kristan. Aha, tega pa poz-snežnem metežu, vse naokrog rtam. Kje in kako *em ga spo-mene pa volkovi tulijo. Zunaj znal, bom opisal požneje. Čudil Je bila neprodirna črna noč. sem se le, kako to, da je tudi on Miežilo je in veter Je tako čudno v Ameriki; najbrž radi vojne zavijal in piska 1, da sem mislil. Ko sem bolj pazljivo čital in
no pri Proletarcu in Glasilu SNPJ. Klestijo in prepirajo se le radi nekakšne "Lige" in "SRZ". Kaj mi mar! Ko bom prihranil saj dva tisoč dolarjev, med tem časom bo vojna končana, bom prav zagotovo odšel v stari kraj. Pa ne v Metliko! Tam je itak preveč čevljarjev. Vsaka druga hiša čevljar ali pa gostilničar. Do Chicaga imam dovolj časa za razmišljanje, bom že kaj pametnega iznašel.
V Duluthu presedem. Od tu teče vlak hitreje in enakomirno. Prostora je dovolj, zato si izberem sedež, kjer bom lahko tudi zadremal, ako me prime spanec. Utrujen sem se počutil dovolj in res sem kar trdno zaspal, te plavam v bajnih višavah. Prikazen neizmernih planjav, gozdov, gora in morja. Sem že v Mrtllkl. Blodim po mestu brez
naroČITE
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
SVOJCEM V STAREM KRAJU
Stane $1.65 s poštnino vred. Pošljite nam toien naslov in vsoto, drugo izvršimo mi.
PROLETAREC, 2301 So. Lawndale Ave.
i
CHICAGO 23, ILL.
t
k*
r
MALAJA, OTOČJE NARAVNIH BOGASTEV, POVZROČA ANGLIJI TEŽKE SKRBI
Na pritisk Zed. držav, da naj	Malaje so znova priključili Sia-
bi Anglija v vojni proti severni	mu. Istočasno pa so vrgli med
Kbreji več pomagala, odgovar-	množico parolo "Azija Azij-
jajo v Londonu, da imajo polne	cem!? Pričeli so znova razpiho-
roke otepanja z uporniki na ma-	vati antagonizem med posamez-
SLES? <£ fir ^rr^TttVffi^iar a Sfcfc"* r.jc -,rav *■
črt o oreselitvi ^00 ono uitai^iu »n, r	i ■ fPansKl Jc" »o prav posebno zrastli in do- * mata zabava.
aMrrsrsKsrg;	v, ^ s,nvmf
ni borb.	ii Ui«r —^.L ^ ia»T	.	1 Plknik v Rjchnuutd parku in
Upor na Malaji je zelo važen Francoski jezik govore poleg \
; Kako |e bilo z našimi "«wJcv»,i * ®bav°
člen v verigi narod noosvobodil- Franciji tudi v Kanadi (polovico ni le ni It i M Chi'mmi? nega gibanja dežel Jugovzhodne kanadskega prebivalstVa je H1*111*1 ^-HlCagU f Azije, saj je njegov integralni francoskega izvora), v Francoski1 < Konec h 1. strani)
NASVETI
Rjaste žeblje namakaj nekaj
- • — —--------■	iiiuu pu.iBiin.i-; —» ' —i 0— MHuvviini^a Mvuia;, v r rancosKi ini , • . . . . -
lajskcm otočju. Zato je Anglija	nimi narodi	in skušali izolirati del- P™* zato povzroča ta upor, Afriki, mnogi v Indo-Kini in v vršiti kroiek Progresivnih Slo- *lova'1SK1 generalni konzul iz
poslala v Korejo le precejšen	Kitajce od	ostalih narodnosti čeprav y deželi, ki šteje komaj, francoskih kolonijah Vrh tega venk ♦ l "TS' * ?van*evic- P°"
del svoje vojne mornarice in	Malaje.	6 milijonov ljudi, tako velike !:ot že rečeno, je francoščina š«1 °ne se pr>pravljajo*na igro, ki tem' kon*UI Kosutic, nato je bil
l-t-l.i___• _» n. • ti	_»__i t < •, .......	1 » uiiwuai.iiia a« .. n r. . __ .. .	i nn7firuu u»m iu>/ L-i.n-n.l ♦.....:x
bojno letalstvo in obljublja po- Ko so se prvi Britanci spustili skrbi	kolonialni upra- vedno v veliki meri jezik sve
slati tja tudi nekaj čet, ne pa na Malaji, so hitro vzpostavili	' "
kake velike armade.	2veze 2 maiajskimi narodnoosvo
vi. — L. P.
so
korišča?
Kje in ifaj je Malaja? Kakšna bodilnim gibanjem. Odkrili so Kako Sta dva nOClia
njena bogastva in kdo jih iz- široko organizirano narodno- I "	//
osvobodilno gibanje in spoznali	ari|Ce
Malajski polotok se vleče kot v njem nevarnost za svoje inte- v Tibetu V Azili nekakšen trak z azijskega kon- rese. Začeli so koncentrirati čete o .
tinenta v Južno Kitajsko morje, na meji Malaje, predvsem pa v	^ i®."1?* V?jno voini i» omeiena le n« n.m*.au,	-----------
Skupaj z malajskim arhipelom Indiji za eventualne borbe v Ma- > a ^ ?Čl1 "<Vnrich Him-| ln'	je	Tako
tvori mejo med Indijskim in Ti- laji. Ko pa so se izkrcali, so zno-1 ™?erV*! P04 v Tlbet	Avstrijo.
him oceanom. Zapadno od Ma- va zanetili antagonizem med • \ ! bl ? }eh neznanib 8«>rah
lajskega polotoka je otok Su- posameznimi narodnostmi in ^lskalyiedove germanske rase. Ia ideja je obšla Himmlerja,
tovne diplomacije.
Ruski jezik je sedaj na četrtem mestu. Toda izven meja Sovjetske zveze ga obvladuje le malo ljudi.
Pred vojno je postajala tudi nemščina spet svetovni jezik. Po
in s sporedom, ki smo jo v soboto pre- ur v bencinu, nato pa jih zdrgni
kinili. Govornike je predstavljal	s krpo in drobnim peskom. Peter Kurnik. Govorili so jugo- •
Vonj po ribah, čebuli, česnu itd odstraniš z noža, ako ga naj-
, ^_________......	PreJ umiješ z mrzlo vodo, potem
jo režira Peter Bernik in gotovo P°zdr*vljen podkonzul Vitrovič, pa še mokrega hitro potegneš nam bodo odbornice o tem kaj Potem Pa seznanjanje z ljudmi nad plinskim plamenom.
in zabava ter petje.	*
Na Labor Day se je slavnost Prerezano limono ohraniš dlje
nadaljevala. Zapeta je bila na- svežo, ako jo spraviš, pod 1
rodna himna, Peter Kurnik je veznjen kozarec	^ ^
Imel govor o pomenu in značaju	#
delavskih organizacij, nato je « ..
*	J i Zamasčene prevleke naslanja-
—v očistiš z bencinom, ki mu
same poročale.
Ker že pišemo o piknikih, naj bo tu omenjeno, da sta se vršila na Keglovem vrtu tudi Daničen
piknik in pa ;zlet pevskega zbora Prešeren. Obogatela se s tem B t .. T . D . . A	nrevieKe nasia nista, niti ne Kegel, a družab-i 8°voril John Petritz in nato spet	g očistiš 7 b^ilZ^ i ie veliko^m^ii, generalni konzul Ivančevič. S po- T™™** h^cinomV.kJ
gre ta stvar.
matra, vmes pa se nahaja Mala j-1 začeli kazati na Kitajce kot na	""T niimmieVa' M»Wa Mj Mll^*
ska ožina Na južnem delu Ma- Maocetungove emisarje, ki sku- , J!, h°tel Tna VSak način doka-
lajfckega polotoka leži najvažnej- šajo vzpostaviti komunizem.	f ^ap°1C1 severnoariJ- 9™ cvetja in jagod, ki
ša pngleška trdnjava Singapore Malajsko prebivalstvo je kmalu
ske rase in da zato ni za naciste
'Gibraltar vzhoda". Britanska Malaja, ki
132,000 kv. kilometrov (nekaj prav nič ne ločijo od predvojnih, več kot polovica Jugoslavije) je zato se je začelo pripravljati na bila do zadnje vojne sestavljena odpor proti tej politiki. Pričele iz dveh delov. Iz tako imenova- ^o se borbe, najprej sporadično, nih Straits-Settlementov in malajskih držav. Te naselbine (Settlements) so bile kolonije pod angleško suverenostjo, upravljal pa jih je guverner. Malajske države pa so bile protektorati, vrhovna oblast je bila nominalno v rokah domačih potentatov (sultanov), resnično pa je bila vsa oblast koncentrirana v rokah britanskega prezidenta, oziroma "svetnika".
Strateška lega na robu dveh oceanov in pa izredna bogastva
spoznalo, da se sedanje metode Tn mUHn^i n meri britanske ko.onia.ne uprave ^^iidov^vu" ^ni uT
rec, je naložil mlademu nacističnemu profesorju Gustavu
mu Slovenci pripisujejo razne zdravilne moti
Ce o kateri rastlini ne bi bilo treba govoriti, kakšno zaupanje
Nekoliko o poteku konvencije SNPJ
(Konec s 1. strani)
dolgem času v uri glasovanja nobene opozicije.
Sprememba v uredništvu
Največja sprememba v glavnem uradu je v uredništvu.
red je bil nadaljevan s predvajanjem filma "Na svoji grudi" in vsa priredba pa končana z zabavo.
Slavnost je bila velik uspeh.
— Poročevalka
U. 5. Steel Corp. ianje doblike
Ogromna jeklarska
dodaš nekaj kapljic amonlaka. e
Amoniak hraniš v temni steklenici, ki jo zapreš s steklenim zamaškom.
e
Pološčeno platno se bo lepše
svetilo, če ga umiješ z gobo namočeno v mleku.
S sodo bikarbono lepo osna-družba ziš srebrne predmete.
Hencku in njegovi ženi Berti, fo-	Sfltj	^ - ■ -d k LloTrden ^ed States Stee. Corpora-	.
tografki po poklicu.	bUoTrebl o	P K	vt* kandidiral Na nje«ovo ^"Vi™8?. ^etrletju Ce goju kunce, jim v vsak-
zornost kapitalističnih držav. Zaradi velikega naravnega bogastva je postala Malaja že v 16. stoletju prizorišče bojev med Portugalsko, Nizozemsko in Veliko Britanijo. Leta 1818 so se Angleži utrdili v Peraku, na severu Malaje, in odtlej polagoma osvojili vso Mala jo. Leta 1909 so prisilili Siam, da se je odrekel nekaterim državam na severu in si tako zagotovili neomejeno izkoriščanje večjega dela Malajskega polotoka. Prphivalstvo Malaje je po na-
na to pa v vedno večjem obsegu. Končno je začela Britanija koncentrirati svoje aete v Malaji,
da bi tako zaščitila interese svo- kor sama i2javljata> ^ dva jega kapitala. Leta 1948 pa se je slaba trenutkJa! ' začela odkrita borba.	j Pryega ^^ ko ^ se g ^
ia upor traja ze štiri leta žavo prebila v neko oddaljeno in stane Veliko Britanijo ogrom- dolino, kjer sta mislila, da bosta ne vsote. Da bi zadušila ta upor,| našla nordijce, sta pa našla ,4sa-ki ogroža angleške interese na mo" semite. Drugega pa, ko ji-Daljnem vzhodu, je zbrala Veli- ma je zadnje poletje zmanjkal m^i 7.J ^ ka Britanija v Malaji, kot je iz- denar in vsa sodstva ter sU se ^ko '	"IT
britanski kolonialni mi- mnr»ifl ^i^iti ^k^	Je ko*a tr8alof ^ vsem telesu,
so se zopet tolažili s sokom iz
za drag denar, je bil res bezeg tisti, ki se mu je človek zaupal v vseh mogočih težavah.
Ce so nagajale ledvice, če ni bilo kaj v redu z izločanjem vode. so pomislili, saj cvete bezeg in čaj iz tega cveta nam bo po-
Anton Garden je imel pri Prosveti od vsega začetka težavno stališče. Naj prvo je prišel k nji za pomožnega urednika. Potem je bil izvoljen na mesto odstoplega Ivana M6lka za gl. urednika. Prejšnja dva glavna
1916 je napravila na posamezno delnico še več dobička.
javil britanski kolonialni mi- morala odločiti za odhod, nister Griffiths v poslanski zbor
Malaje so že zgodaj vzbudila po- niči. 63,000 vojakov; ako pa prišl j J^"' r^	'«*!,1949 ZPe'!h, bez80Vih ^ U Cvetov
Zornost lo»nit»iicti/»r».h	______zZ. F . prebiti v Rusijo, ki jo "imajo in listov bezca se da nrinmvit.
tejemo sem še straže, ki
Naš dolg narašča .
Dolg Zed. držav je ob pričet-ku vojne v Koreji znašal $257,-urednika glasila SNPJ sta bila 218'170<000> ob času napada na Frank Krže in Jože Zavertnik. Pearl Har*>or pa$61,363,868,000. O tem bi se lahko napisalo ve- Med dru8° svetovno* vojno je
narastel na $279,764,369,000.
S šipe odpraviš madeže olja-tih barv s terpentinom, apnene madeže pa s kisom.
e
Ce boš od časa do časa namazala usnjene podplate s toplim lanenim oljem, bodo veliko bolj trpežni.
e
Tudi lepotno masko si lahko pripraviš iz domačih sredstev.
kar je bila najvišja vsota dolga 21ico sveže smetane zmešaj s pol
rodnosti zelo pestro. Ta več-na-cionalna država šteje 6 milijonov prebivalcev, od tega je naj-
1 >več Kitajcev, in sicer 2,700,000; na drugem mestu so Malajci (2.6 milijona), na tretjem mestu Indijci (600,000 prebivalcev). Zaradi proizvodnje surove gume in kositra, v kateri ima Malaja svetovni rekord, so bile namreč angleške oblasti že konec prejšnjega stoletja prisiljene pripeljati iz Kitajske ogromno število ku-lijev — da bi na ta način rešile vprašanje delovne sile. Tako je še danes v Malaji več Kitajcev kot pa Malajcev.
Prirodna bogastva Malaje so bila vedno zelo velikega pomena za gospodarstvo Velike Britanije, ki je v tako veliki meri navezano na uvoz surovin, predvsem iz kolonij. V tej smeri je angleški kapital tudi orientiral izkoriščanje prirodnih bogastev Malaje in pri tem neusmiljeno izkoriščal delovno ljudstvo. Pred vojno je Malaja proizvajala 40% svetovne proizvodnje surove gume in 30% kositra. Na konfisci-rani zemlji, zemlji, ki so jo odvzeli domačemu ljudstvu, pa so ustvarili ogromne plantaže kavčuka. Na teh je pred vojno delalo 750,000 ljudi. Tako ima Malaja še danes razmeroma večji odstotek proletariata kot ostale kolonije. S tem pa seveda še ni rečeno, da je Malaja industrij ska dežela. Se leta 1948 je bila Malaja največji in najvažnejši dolarski rezervoar Velike Britanije; z izvozom kavčuka in kositra v ZDA je Malaja zaslužila več dolarjev kot pa z vsem ostalim izvozom v ZDA.
Britanski kapital je razvijal Malajo predvsem kot surovinsko bazo, v drugi vrsti pa je skušal ustvariti iz Malaje najmočnejšo angleško trdnjavo na Vzhodu. Kljub temu, da so Angleži potrošili 20 milijonov funt-šterlingov za utrditev Singaporea, pa so Japonci 15. februarja 1942 brez posebnih naporov in žrtev zavzeli Singapore, trdnjavo, za katero so vsi pričakovali, da bo zaustavila japonsko prodiranje.
Japonci so takoj postavili na glavo administrativno ureditev, ki so jo v teku desetletij zgradili AngJeži. Singapore so prekrstili v Shonan, japonski jezik pa je postal namesto angleščine uradni jezik. Štiri severne državice
v Rusij0* ki ,4imai° in Iistov h*2«3 se da pripraviti liko P°«,avlie' a stvari bi to nič
»-arss^ii S?™« ssl« ssa? šfSr«:^	asrvo&srar.
alkoholom in natri kožo; namaži
^ot^Wr ^e" premak;-,."; ^7roU K^v^^l	uredniku Prosvete!- "
veča celo na 130.000. Dejstvo, Kitajski Neprijetno presence- Danes pa pravijo- "Cete mučiU ipli ,a P°"*evalec veliko uspe- U. . da je malajska ljudska osvobo- nje ^ doiivela na ko sU ^ £ ^^zem iei beza , h"	Cigaretna industrilO
d lna vojska vzdrzala do sedaj priJU v stik s ^tami kitajske > ve jagode aH prThuJen^ Prvni glavni podpredsednik je vedno boli n^vr,
Z^^SSTtTL Te LjUdSke ;0jSke,ITla rta SrH --^P0U. te nPaS! Jse^nčab ^-rd Tom.i, iz WalsenburgL, V^° ^lUS„PeVa " prounap^ae, ia*o aa je ker so jih smatrali za rorca.4V iz bezcovega cvetia če nrev^č Co,°' dasi še mlad, je
^\r.jn^aTzhoda",tki ^VT Sta se ^:rr ^ P° ^iš f„ ^eSR^S " ^-proDiem iJaijnega vzhoda , kot predelih, kamor nc prid 'o vesti prijetno vitkost nrinmvUi'	. . _________________ ,
je izjavil britanski vojni minis- z ostalega sveta. Prnv i svoje- bezgovemu^S<" P P " Imperiala, Pa.	JenJc c'2ar Pojema oc leta do
si tudi roke. Po eni uri odstrani kremo z mlačno ali pa tudi mrzlo vodo.
e
Bakrene predmete umivaj z Danes vidiš cigareto v rokah vro&> vodo in sodo; da se bodo stare" generacije Druei nod- aU pa V Ustih skoro slehernega sveUli« iih zdrgni s starim časo-priporoči! Pr<^sednik pa je James MagU^h	f!^!'	^
R dobmi kemija in pa zdravniška Vedno močno zastopana "stara"	in amenj
- veda mnr.11 nLiVlf?":.3 generacija ker v niemu sta sa- "f^^ P°vsod Po svetu Raz-
meroma mala tobačna družba—
namreč majhna v primeri z drugimi velikani — Philip Morris & Co., je imela prometa v drugem četrtletju tega leta $75,859,-000, ali $12,448,000 več kot v isti dobi lansko leto. Dividende za zadnje tri mesece v prvi po-
na
delnico ali 10c več kot v isti dobi lansko leto.
ter Strachey, kaže jasno, da uži- ga prihoda na Kitajsko ,ta bila Umljivo je da sta se tudi so- V izvr*enem odboru je torej še leta' pa P~d«kcij» cigaret na-
dVl^rgrdp%S:t°vaZaUPKat PMePr/ian" ^ jC -	Hobn, U^a in i zdr^vnUka	—s,«!« '
.aitl Nemč,Ja « sv°l'm j«pon.-.'dm ia- veda morali ustaviti pri bezgu «ener*ciJa ker v nJem" "ta sa
in ameriške cigarete so
^e^e^ne uL^oZd^e Veznikom do9e«la	^ upoštevati stara izkušen	T dva iz nov* (Culk«r in Vr-
domačeM pr"biva 1stva^	, ■ w • .	■ nista	mimo njih V cvetu	hovmk a P° starost> Pa "icd
n - prebivalstva.	| Kitajske čete so j.ma pustile So našli razno hlapljivo olic	njima ,n n^katerimi drugimi ni
Pred vojno bi bil upor v ko- svoboden prehod. Po potovanju, bezgov cvet izpareva Imočen* Veliko razlike
lbniji, ki šteje 6 milijonov pre- polnem nepričakovanih dogod-1 svojstven vonj ugotovili ^ tudi V g°sP<xlarskem odboru so
bivalcev — kar je izredno malo kov, sta prispela v Cunking, kjer v njem čreslovino smole bar-	Matt Petrovich iz Clevelanda,
v primeri s 550 milijoni, kolikor ju je slišal neki Američan, da vilo glukoside v skorii alkolo	D J ^rich iz Chicaga. Jacob
jih šteje britanski imperij - že govorita nemški. Ta Američan ide smole čralovino v StS	ZuPan iz ^rwyna in Max Ku- f zaa"JC lf1,mesec,e v P^
sdrh^biUt:nro^^^ ° njem ^ ravno pripravljal, da odide	™ » ^n, vezala. Slednji je ^JTR*^*1**
sploh ne bi poročal. Danes je na po zračni poti v Hongkong. S kovo kislino, v plodu hlaoliivo	nov clan odseka. Prejšnji, Ru-
Malaji vec britanskih čet, kakor seboj je odpeljal tudi Henckova. olje, grenke snovi pa še jabolč-	dolph Lisch' ni veC* kandidiral. pa jih je bilo na tej fronti med Sedaj sta Henck in njegova no, valeriansko, citronovo kisli-' Bil jc vcslen in soosoben odbor-
drugo svetovno vojno Dopisnik žena v Hongkongu. Svoje dneve j no in čreslovino. Se čudite kaj	nik
Ii mesa iz Kaula Lumpur ja, preživljata v hotelski sobi ob ne? Cela kemijska tovarna»' Ce-glavn. mesta Malaje, piše, da so branju časopisov. Zanju plaču- la lekarna. In še ne vemo če /o večkrat mislili, da je narod- jejo račune ameriške oblasti. smo vse našli in VCP not annnn
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa • izvršite svojo obveznost
V porotnem odboru je edina sprememba, da je bila vanj izvoljena ženska, Theresa Mazon
betu, je pa uran in Američ&ni bodo morda potrebovali človeka, ki pozna to pokrajino do dna!"
(Iz S.P.)
tem pa je gibanje znova oživelo."
Lord Killearn, bivši britanski generalni komisar v Jugovzhod-in Aziji, je moral 5. aprila 1950 v Zgornjem domu priznati: "Mi smo prej imenovali te upornike bandite ... Jaz sem danes pre- $V0tOVVli jezik pričan, da je to regularna ove- Sicer gornji naslov ne pove rilska vojna . Mnog, med nji- , nič n0Vega,ker angleščina j^es
"kA^TI ^	i že dol«° svetovni jezik, posebno
^ trgovini, in zadnjih nekaj le
tave poedinih delov rastline. Tu- edina zenska v novem glavnem di danes ima bezeg uradno se odboru SNPJ. Kaj več poročila veljavo predvsem kar se tiče ° minuli konvenciji SNPJ bo v znojenja, pri prehladu in pa pri nas^njih številkah. Z.
Angleščina največji
nizirani v bataljone in brigade Dobro so izvežbani in disci-pliniraqi^njihova obveščevalna služba je odlična, rekel bi, celo boljša od naše "
Problem Majaje povzroča ne-male skrbi angleškemu kolonialnemu ministrstvu. O tem, kako bi zatrli upor na Malaji, so razpravljali tudi na številnih .konferencah JugoVzhodne Azije. Kot poroča "Reuter" iz Melbour-na, sc je avstralska vlada odločila, da bo "v načelu nudila pomoč britanskim oblastem v bor bi proti partizanom", vendar pa "avstralske čete ne bodo sodelovale v teritorialnih operaci jah." Po istem poročilu bodo vzpostavili obsedno stanje v največjem delu države Johore, ki leži severno od Singaporea, kot del ofenzivnih priprav proti gverilcem. Po načrtu generala Briggsa naj bi zavzeli malajske države eno za drugo z oboroženo silo, potem pa bi s policijskimi silami zastražili in zavarovali oblasti, da se ne bi mogli gverilci vrniti nazaj. Vse te mere jasno kažejo, v kako težkem položaju so angleške oblasti, po drugi plati pa dokazujejo, da so partizani čvrsto povezani z domačim prebivalstvom. Da bi izo-
izpodriva francoščino, ki je bi la še nekaj let po prvi svetovni vojni občevalni jezik svetovne diplomacije. V Organizacij Združenih narodov ima še mno go diplomatov svoje govore francoščini, a še več pa se čuje govorov v angleščini, kar je naravno, saj je v ZN zastopanih mnogo držav, v katerih je an gleščina občevalni jezik, med njimi velesili Zed. države in Velika Britanija, Avstralija, Nova Zelandija itd.
Francoska akademija znanosti je proučevala jezike skozi mnogo let. Iz njenih podatkov je razvidno, da jc danes v rabi po svetu 2,796 jezikov. Mrtvih jezikov pa je 3,964. Med njimi so najbolj znani latinski, starogrški in hebrejski. Slednjega se uporablja v rabinskih šolah in sedaj tudi v Palestini, kjer ga vlada namerava spet uvesti za občevalni in državni uradni jezik. Tudi stari irski jezik spada med mrtve, dasi se sedanja irska republika ie precej let trudi, da bi ga uveljavila med ljudstvom za občevalni jesik.
Največji jeziki ln dialekti so na azijskem kontinentu, ki pa jih statistika Francoske akade-
pravilnem urejevanju in odvajanju vode.
Cvetje je najboljše in najučinkovitejše. Ce ga pa sušimo, ga moramo sušiti na zraku ob lepem suhem vremenu in to takrat, čim se cveti začno odpirati. Cvetje je treba sušiti previdno, tako kot tobak, treba ga je obesiti na senčno zračno mesto, nato pif na rešetu presejati, da ostanejo res sami cveti. Treba je tudi skrbno posušiti listje in jagod« ali pa namakati jagode v močnem žganju ali alkoholu, ki raztopi iz njih zdravilne snovi in nadvse koristen ekstrakt je pripravljen.
Kaj bi opisoval beteg. Vsi ga poznamo. Kjer je le malo prostora pod soncem, se naseli v bližini človeškega domovanja. Razraste se v obširen grm ali celo v drevo. Vsaka pomlad v maju okrasi okolico naših domov s svojimi lepimi belkastimi ko-buljastimi razcvetji, ki pridejo v visokem in vročem poletju v črne sočne jagode, nad katerimi imajo ptiči svoje veselje, ljudje pa jih suše in spravljajo za zdravilo, nekateri pa igo tudi iz njih svojevrstno žganje, ki ga prodajajo za drag denar in ga celo cenijo v raznih težavah.
V prejšnjih časih, danes pa še v oddaljenih hribih po Slovenskem, verujejo ljudje v čarov-niške ln nadnaravne moči bez-govega drevesa. Koliko pravljic, >ripovedovanj in vraž se plete okoli nekaterih bezgovih grmov
lihenik zastopnikov Proletarca
Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Prole-tarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije.
Nekaj poročila o dnevu SNPJ v Kaliforniji
San Francisco, Calif. — Slovenci iz "Bay area" smo praznovali svoj tretji letni "California SNPJ dan", ki ni bil le "dan", kajti trajal je tri dni. Sodelovala so društva Tabor Slovanov, San Francisco; Land of Palma, Oakland, in Delavska sloga, Richmond. V soboto 2. sept, se je pričela ta slavnost v Slovenskem domu. Udeležba je bila zelo obilna. Najprvo nas je pozdravil distriktni predsednik SNPJ Petritz iz Los Angelesa. Potem je zaigrala kranjska harmonika in
JWitttii'inrva ■ m m o
Ali vam je naročnina potekla...?
Tekoča itevilka Proletarca
2227
Ake je številka tik VAftBM, imena n» NASLOVU na PRVI itranl nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla za toliko tednov kolikor je številka v va-tem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo!
Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini!
CALIFORNIA.
Fontana: John Pečnik. Oakland: Anton Tomšič. Los Angeles: Frank Novak. §an FranHsco: A. Leksan.
COLORADO. Created Butte: Ant. Slobodnik. Pueblo: John M. Stonich. WaUenbnrg in okolica: Edward Tomiič.
- ILLINOIS. Ck icafo in okolica: Frank Bizjnk. Joseph Oblak, Peter Verhovnik in Frank Zaitz. Hinsdale: Josephine Potopnik.
La Salla in okolice: Anton Udcvich in Leo Zevnik.
SprinfffieU: Joseph Ovca In John
Goršek. Vlrdeni Fr. Ilersioh.
Waukefen-No. Ckicayot Martin Jud-nich.
Witt; Luka Podbregar.
INDIANA.
Indianapol is: John Jeran.
KANSAS.
Armat Anton Shular.
Arcadiat John Shular. v
W*«t Mineral: John Marolt.
MICHIGAN. Detroit-Jearborn John Zornik. Joe Korsic.
M. NNESOTA. BuMt Max Mutt. Chlaholic: Fra.ik Klun. Dvlutk: .'^hn Kohi. Ely: Matt Praprotnik, Jacob Kun-stelj. ,
MISSOURI
St. Loula: John Spiller. MONTANA. Butte: Anton Zugel. East Helena: Joseph Niihelirh. lied Lndga: K. tfrznoinik.
rfFW JfclRSEY. Eliaabetk. Amelia Oblak.
NEW MEXICO Gallup: Mary in Jennie MarinSek.
NEW YORK, vjowaedt. Jame* Dekleva
OHIO.
Akron-Barberton: Alois Ocepek. Bridgeport in okolica: John Vitel. Cleveland: John TIrebel, Anton
Jankovich In Frank Hribar. Fairport Harbor: Lovrenc Bajc. Girard: John Kosin in Andrew Kr-
vina.
Lisbon-Power Point: Jacob BergmnU Maple Heights: Frank Volkar Warren: Joseph Jet.
PENNSYLVANIA.
Aliquippa: Geo. Smrekar. Avella: Frank Bregar. Carmichaels: Anton ZupančiC. Crafton-Moon Run: Jennie Jerala. Canonsburg-Strabane: Jacob Pav-čič.
Export: Jos. Britz.
Forest City: Anthony Drasler, Jr.*
Frank Leben. Herminie: Anton Zornik. Johnstown In okolica: Frank Cvetan.
Latrobe: John In Mary Fradel. Houston: Louis Britz. Library: Nick TWller. Sharon t Joseph* Cvelbar. Potovalna zastopnika za Proletarea, AmeriAki družinski koledar in Majski Glas za zapadno Penno Anton Zornik, Herminie, za Cambria in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Johnstown.
WASHINGTON.
Ren ton: r>ed Medvešek. Seattle: Lucas Debeljak.
WEST VIRGINIA. Elm Grove t Frank Kosem. Star City: Lawrence Selak. Thome*« Lenhart Werdinek
WISCONSIN. Milwaukee In Wett Alfiat Loul* Baf-
borleh
Sheboygan: Frank Stih. Willard: Matt Malnar.
WYOMING. Kemmerer In okolica: John If. Hr-
zisnik.
Roe k Sprtega: Frank Rarrlt i .
{
A Yugoslav W««k|y Devoid to th« Interest of th* Worker*
OF NCI Al ORGAN OF J. S. P. and It* Educational Bureau
NO. 2227
PROLETAREC
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
EDUCATION
OK6ANIZA1ION C O-O P E R A F I V £
COMMONWEALTH
"SOCIALISM" HELPS
^Free Enterprise Piles Up Fortune
By EDWARD (OR WIN
A friend advised me to read an article about Levittown, N Y., which appeared in a recent issue of the magazine •Time."
I wondered why 'Time" was so enthusiastic about the builder, William J Levitt, and gave him so much free advertising After a while I discovered that Levitt does not like union labor. Understand, he's not opposed to it, he just can get along better without it." That is an ancient alibi. It mean* that Mr. Levitt can make more millions out of "scabs" than out of union men. Of course. "Time" doesn't like union labor, either.
Levitttown, with more than 10,-000 houses and 40,000 people, is just about the biggest development of its kind in the United States. It was put up on some of Long Island's potato fields. That means the site was "dirt cheap" — for Mr. Levitt

Change Houses Like Cars
" Time" said that people are hanging from one house to another ke they do automobiles. Veterans an get them for nothing down, hat means Uncle Sam is going to ay out because he has entrusted ousing to sainted "Free Enterprise."
U Uncle Sam had built the houses, h* would have made the:n more attractive and more permanent and would also have thought of schools and other facilities.
" Timd " tells further that ther, ire a lot of similar development* iver thc country. The best thing ibout the whole proposition is that i does provide roofs.
It's significant that William Levitt isn't building any house for himself. He's soaking his money away. He lives in a swanky rented apartment, and has a rented mansion, with a __________swimming pool, at the seashore.
PEOPLE DO IT
By Henry Jones
It may not be unusual for arma- upon the husband's financial ment makers to banquet militar- status." ists, or for the big time bova in r» u ...
legitimate and illcgi imateenter Pr°*b,y *,0sVm '^crs-in-la* prise to feast politici™butit «	they «p. destroy
was unusual wh™ Maurice F^ed-	f"™ > . u^ * "
man, police photographer in the Wor d WaT lIl V	Z
City of Brotherly Love, celebrate L t Z	lhr/wuns
20 years on the job by throwing a V I * * ° n r 8 Vd e a n d tllc,i' Party for the prisoners.
Plained that he wished to expr•„ ^*T ^S . t ; * * his obligation "to thoae who m»ke	to f <h,"	* n<v'
my job possible - the people who U° l° ^ a°°Ut get arrested."	TKn	* * *
M . ..	, , ,	rhe world is b enning cor.
Next time we make the jug we'll | ditione.1 to the prosp >cts o' Worl, keep our eye p e e 1 e d t o s e e if War III Some even seem to g. here s a new sign: The cu tomer happy about it. There , a lad o, is always right."	|U.e cc rner *ho hands me a rcligi
•us trict every few days Last time
U. S. Put Up Money The article revealed a number of interesting facts. Firrt'of all, Levittown couldn't have been built without the aid of the government. Yet, business men are telling us every day that this sort of thing represents "socialism" invented by his satanic majesty. Uncle Sam put up the money and made the guarantees. Levitt built the houses, all practically alike, all sold for the same price.
There are a lot of defects' in Levittown. Even "Time" admits that. Transportation is poor and more schools and other facilities are needed. Yet the occupants have roofs over them and that is important.
Didn't Risk a Cent!
Levitt, his brother and his father
have an immense number of dollars in their pockets, all made without risking a cent. They organized a
corporation which pays William and the brother, Albert, S 125,000 jpiece a year and pays the father Abraham. $60.000 a year, for ap parently doing nothing except "dis-ributing seeds." In addition, the brothers collect another $150.000 •piece out of other companies they lave formed.
The profit op each house is a ecret. Uncle Sam—while he takes >11 the risks—has never taken the rotable to find out just how much ae promoters make with his loncy. Funny way to run a gov-rnment, isn't it?
What will Levittown look like !0 years from now? Some say it /ill be another slum.
HQ W TO BE A FOREMAN
• • •
Even Pravda says that Soviet ; 1 ark d ll m how's it going, he store workers should "listen atten-	Joyously and with a glean
tively to Soviet consumers," and ,n "is c>'c "fine, the end of thc avoid stocking up with stuff that wor,d coming soon." And Upton consumers do not want — and at Sinc air s current output is a 3 the same time pep up advertising lct Pla-V " !'tlc Enemy Had It Too" "to promote the use of new m^r 111 about the few survivors left in chandise by consumers." The wcrld after a scourge of bac crimes of the Kremlin arc many. 1 rio o^ical warfare, but so far it has been free of the That some don't welcome the blatant methods of "free enter- prospects is indicated by how some prise. Is it now to have singing anti-war movies are -going over commercials, billboards, and per All Quiet on tnj Western Front" i haps even the worse promotion of is busily circulating again, with I quack remedies by some Reader'* the lads of draft age applauding Indigestion that doesn't accept ad- the sec'jon urging that those who vertising? Have its structure of make th • wars ought to battle it state t rests operating on the wage out with each other; or there's and price system reached the point Shaw's Major Barbara" At fiat
where they must develop cus- if fighting wars could be left to tomers?	tho?e who mako war and
»	• • •	could be left to those who want
AFL longshoremen have effec-	P™00- prospects for this world
'tively boycotted the importation of	would be different. —From Indus.
Russian crabmeat. Their object is	trial Worker
to weaken Russia. Does a country	JZ	J---;-
strengthen itself by what it sells f Remedy the TraqiC
or by what it gets?	- - - ' -	9
Thc American Mathematical So ciety and the Office of Naval Re search are importing what wouk seem to be even more subversive than crabmeat — Russian idea* What's more they have set up 1 project to translate Soviet article, in the field of mathematics to maki them accessible to American scien tlsts.
While they lure American scien tists with the insidious curves of a comic section, more voluptuous curves attract the Arabs A Reu ters dispatch says many young Moslems are joining the Commies because the price of wives has gone up from $420 to $1400. The traditional Moslem must pay the price his bride's father asks, so reports Reuters. "The shieks say the only way out is to Join the Communists, where marriages do not depend
ERIE, Pa.— The following description of what it takes to be a iorem&n is reprinted from a column ay Cliff Taylor in the Erie "Daily Timet":
Herman Moser retired from the General Electric last week. He had oeen a foreman there since way back before the flood. Not Noah's. We attended a banquet given him by the people who worked with him.
We were interested in Herm's remarks after the banquet on how t-a be a foreman. There were many younger ana ambitious men there to take advantage of his advice. Dress Important Clothes are very important to a .'orcman. He shouldn't wear a white hirt. That would look as if he lidn't intend to work very hard. U though he has ncf intention of working hard he must put up a iront. So he wears a colored shirt. Anyway, he can wear a colored hirt for an extra day and keep the old lady from squawking
It is highly essential for a fore-nan to wear a vest. No coat. Just i veot. This is to hold all his pencils ;nd pen. He has n6 writing to do, jut it makes it look as if he used his brains/
It is always well to carry a blue .jrint in his back pocket. It could ae a blueprint of the Statue of Liberty .for all the good it does him He never looks at it anyway. It is to impress people that he has lot on his mind.
Look Busy It is okay for a superintendent to walk slowly through the shop He pretends that he is thinking deeply. Actually, a superintendent is so old when he gets that Job that ie is afraid he'll drop over dead, if he hurries He has a gravy job j: d he knows it, and wants to hang »n ta it just as long as possible.
But u foreman must hurry every >!ace he goes. If h? ij going som lace to loaf for a while and have i smoke, he should run. He hopes people will wonder what would lappen to the shop if he happen: to be sick a week. However, he U fraid to get sick because some ~iart Alee might horn in on hi.« job
If a guy doesn't have a good loucf oice he should never try to be f itrmm This is due to the fact at most people think that if yoi-out loud enough you must knov iat ycu're taking about When ho foes in to see th" super it rdent. t'^e foreman tikes ou* not. book. Tiiere is nothing 1 ittrn in thc book, but it look, -^rortant He thumps thc tabic and icutj fir n f mi ut?s. Then he Cts out before the superintendent
a chance to think Of cour e, t h re arc many other hlnp- t > being a foreman. But !I rrr Moser covered the funda-"ncntals. If you can't qualify on these, you might better get a job as an efficiency man.
What is loyally?
"You see my kind of loyalty was loyalty to one's country, not to its Institutions or It* office holders. The country is the real thing, the substantial thing, the eternal thing; it is the thing to watch over, and care for, and f>e loyal to; institutions are extraneous, they are its mere clothing, and clothing can wear out, be-come ragged, cease to be comfortable, cease to protect the body from winter, disease and death. To be loyal to rags, to worship rags, to die for rags — that is a loyalty of unreason, it is pure animal . . .
"I was from Connecticut whose Constitution declared: 'That all political power is inherent in the people, and all free governments are founded on their authority, and instituted for their benefit, and that they have at all times an undeniable and indefeasible right to alter their form of government in such a manner as they may think expedient' . .. Under that fospel, the citizen who thinks he sees the commonwealth's political clethes are worn out, and yet holds his pcace, and does not agitate for a new suit, is disloyal, he is a traitor." '
— Mark Twain (In "Connecticut Yankee")
Waning Liberty
The American Civil Liberties Union, certainly not a communist front organization, has condemned treatment accorded the communist? and other anti-capitalist as infringements upon civil rights.
We agree with that. Moreover, we view such official action as un
provoked arrests — to mention only one brand of persecution _ as i
threat to everybody who dissents with the economic and social status quo
Right now Socialist Party socialists aren't bothered very much However, we suspect that it is more because the S. P. is weak than be cause it seeks the abolition of the capitalist private-profit economy b> measures which are political and democratic, or even because th< political socialists have made it clear that they are opposed to Stalil jnd his methods.
It is our opinion that, in the final showdown, it will be found tha the beneficiaries o( eapitalissm are not really interested in HOW thei legalized racket is to be ended. What concerns them is that it shall no be ended at aH.	^
Some defenders of the profit system — like young Franklin D Roosevelt for example — already have linked Socialists with Com munists And recently no less an influence than Arthur Godfrey tol< a television audience of possibly millions of Americans that "a Com munist is a Socialist in a hurry."
So what we think of democracy or the methods whereby we inten to end human exploitation don't inspire the owners and their stooge o either fairness, truth or tolerance
What is being done to commies today may be done to socialist :omorrow and, depending upon the course of events on the militar jnd other fronts, even to republicans a little later on.
Liberty is something to be won and guarded. But intolerance is 1 ocial disease which is very infectious. We therefore find ourselve toping that the Civil Liberties Uunion's protest will kill the germs o what may very well become a social epidemic as capitalism finds it in •reasingly difficult to exist in a true, democracy.
— Reading Labor Advocati
Did You Know You're Eating Bread Partly Made in Gunpowder Plant?
Issac Fdgg, president of the Atlas Powder Company, thinks the American freoplfe should be compelled to eat bread made with chemicals produced in his gunpowder factory.
So he objects to a "tentative" ruling made recently by Uncle Sam's Food and Drug Administration, which for many years has been studying the numerous chemicals used by baking companies to cut the cost of making bread and to keep it artificially soft and "fresh."
Some of the chemical bread "softeners" would be banned by thc proposed order, on the ground that they may be harmful to health. The ruling, however, would permit use of many other chemicals which most Americans have never heard of. though they have been eating them in bread.
Among them are potassium bromate and iodate, calcium peroxide, sodium propionate and diacetate, lactic acid and mono-calcium phosphate.
The F mid and Drug Administration, which leans far toward the s»de of the big bakers and chemical manufacturers, refused to include in its proposed order a provision requiring all ingredients of a loaf of bread to he listed on the wrapper. So people will continue to cat chemicals instead of food, without knowing it.
Even if the FDA turns down the objections of the Atlas Powder company and others, the order will not go into effect for at least three months.
PROFIT IS ALSO A TAX
In the recent issue of Coronet magazine we find an enlightening article on "The Hidden Taxes You Never See." There isn't enough space here to quote all the figures — which most readers probably would 101 get anyway — but here are a few:
On a $6 alarm clock the tax is $1.20. On a seven-cent bar of soap the tax is two cents. A $225 refrigerator costs.$75 in taxes, ^ $15 purse, $5 in taxes , . . and so on and on and on.
Well, why do the people who manage our public affairs levy those axes upon us? That answer is to get money which is NEEDED under >resent circumstances. If hidden taxes did not supply a single cent of ncome — if they were abolished altogether — the lawmakers would lave to look for the money elsewhere. They'd have to come out in the ipen and order us to dig down in our pockets because, as we have emphasized above, the govcrncment NEEDS all that money to keep going under present circumstances.
There may be, of course, some argument as to the necessity of Maintaining those '-'circumstances." Probably somebody could figure >ut a way ih which the government could be operated more cheaply, iut that is not the point we hope to make in this editorial.
What we now assert is that, in addition to all the taxes we pay to ur various departments of government, we pay another tax to private interests who are "licensed" by law to levy tribute upon the public in general.
We are talking now about PROFITS. When,consumers have to pay •nough for every article they buy to provide a margin of profit for private investors they are taxed for private purposes. Every dollar llstributed to owners as dividends and interest is a bill against wages which lowers the buying power of workers and makes living costs higher.	*
We are not pointing a self-righteous finger at the people who take dividends and interest, because that is the way of the SYSTEM under .vhich the majority of people consent to work and live. Most of us vould like to be on the taking end of the game.
If we must blame anybody we are more inclined to denounce the •eople who pay those ^xes and then vote for the system that is based ipon that kind of tribute-paying. However, we are convinced that few ictims of the "profit-tax" know what is going on or realize that they ould escape that kind of taxation by means of the Socialist program or making the means of production and distribution the property of verybody and producing wealth for use instead of for the profit of owners.
While we are about it, we may as well make a final point. Jfs that vc even pay private tax to owners upon the taxes we pay to keep the government going. The percentage system helps those owners to add o thc profit tax bill because, as each item of construction travels iirough various hands (and various taxes) from the manufacturer to the etailer the selling price is marked up . . . and up . . . and UP to allow jr the usual percentage of profit on the cost-plus-tax price.
So we're being hooked — not only for taxes to pay the terrific osts of government administration, but to pay that extra private tax io the profit-taker.
We haven t any figures at hand to enable us to know just how much lore the profit-takers get because the government taxes us But neither an we figure out why so many people continue to tolerate an economic ystcm that functions against the producer an1 in favor of the big )wners of industry and commerce. — (R.L.A.)
Pork Chops in the Sky
Food prices of many staple items today are about twice to three times higher than they were when World War II controls became effective in 1941. That is the conclusion of a United Press survey covering retail stores in 19 cities.
Leading the high price parade was coffee — 25.1c a pound in April, 1941, now 81.7c. Herp are average price changes on other basic items:
I'ork chops, per pound llound s'eak, per pound Pntators, five pounds Milk, per quart l u i ter, per pound Sugar, per pound
Then 27 lc 31.0c 12.6c 12.9c 42.4c 6.3c
Now KO.lc 91.7c 22.7c 19.6c 67.7c 10.3c
T-H Weakens Unions
Under the Taft-Hartley Act no worker has union security. The closed shop is forbidden. As a substitute, T-H piously offers the union shop. Result: Weak unions.
This is how it works:
In a false front T-H union shop, a worker must join the union within 30 days. After that, other than paying dues, employes arc in no way bound to obey union laws.
Are Big Corporations Above the Law? ^
.. - -	--------——	■ »»».r uuunu io ouey union laws.
* ' ^'^^[olhcr commodities continued their upward climb,They can sabotage the union from Aufl. 15. E. Ktrfiquibb upped toothpaste as much as 25%, Glidden within, bust up meetings, spread Co raised pa.nl pnccs an average of 5'X, Johnson Ac Johnson an- I anti-labor lies, do anything to rounc d 6.5', increases in the wholesale price of its cotton prod weaken the union's structure
3lunder Now
Attempting to reduce the mail icrvice was n tragic blunder. It -vas something that could have >een viewed by hostile nations as 'j fleeting a weak?ning of our gov-rnmental forces.
ucts. Westinghouse Electric hiked TV sets $10 to $30 Dayton Rub bcr Co. Joined other tire makers in raising prices S% to 15%.
—(Federated Press)
Makes Difference Who Gets the Money
Uncle Sam is spending close to $100 million to buy all thc "sur plus" sugar of Cuba. Puerto Rico. The bill to remedy this blunder the Virgin Islands and Hawaii, hould be passed without delay and If Uncle Sam spent that sum to omplete postal service restored. 1 help his own old folks, poor chil-Mothers, fathers, dear ones drcn and otber needy Americans hould have not decreased mail ,oud h 0 w 1 8 of "Welfare State" service but if anything increased wou,d come from big businessmen nail service, the quicker and often-« financiers and the editors of news-r to hear ffom relatives and PaP^rs and magazines, friends at the front.	But big American businessmen
It's Very Profitable 'Ruin'
The Associated Press reports that American corporations are making money faster than ever before," and their "profits were 43 per cent
Breaking up unions for the price of dues is temptingly cheap to the anti-union boys.
No company stooge or spy fears dismissal. Under the protective wing of T-H an employer cannot hire or fire an employe because of his anti-union activties If he does, it is an unfair labor practice.
The full danger that lies behind the T-H weapon has been recog-
---------- r--	v •" p« i vein	-	---------— "
higher in the second quarter of!nized a ,on* timc- even by conser 1950 than in the same period last|vativei
In December 1949 Business
year."
These are the corporations which, according to Big Business propagandists, are being "ruined" by Truman "Socialism" a n d the "Welfare State." It must be nice
nXX'V mor b "r: "" . -E. « "!Z	contracts Gain
at «hc front I.Ko 1ett.r, from home, j<,„„... dang0M ,„ dpal ^ Building rontr.ct .w.rd. In 38
CongroM own It to the mothers, welcome a "handout" from Uncle	'»Porting totiled $1.348 mil- i""	...
father., »n<| ton, and daughter, to Sam when It goe, to the right "on in May. a SI per cent increase OwTm to T H unio°n rnlm^r.Mn restore ,he mail service now. |parties. -Labor	;ove, May of las, year	fc"m8 h£ drop^L £ '
Week—a businessman's magazine —wrote:
"Qiven a few million unemployed in America, given an administration In Washington which was not pro-union—and the Taft-Hartley Act conceivably could wreck the latxy movement."
Before T-H, between 1933 and 1948, unions grew in membership
The average citizen obeys laws and government, both because he
hinks that is the right thing to do, and because he has to. Are big corporations above the law? Have they the right to defy government agen-ics? Those questions are raised by two remarkable reports.
The Louisville Gas and Electric Company asked the Kentucky Pub c Service commission to allow'a boost in gas rates. The commission aid No." The company defiantly announced it would raise its gas rates anyway.
Tie Federal Reserve Board is prosecuting the Bank of America, ipiiesi Inn k n the world, on charts tl at it is monopolizing banking i Fa Western ftates by taki ig ov r irdependent banks and making
"'em "branches."
In th- midst of these proceedings, this huge banking system, headed y L M Giannini, moved to take over 22 more banks. The Reserve •>oard protested and a Federal Circuit Court ordered Giannini to stop he deal.
Nevertheless, the Bank of America took over the banks. Then the »due gave Giannini 30 days to undo the deal or face jail for "contempt • i court Giannini ran to Washington and asked Supreme Court Justice tarold IV Burton to "stay" the Circuit Court decision. Burton held a oaring and said "No.'
But. at lost reports, the hig Giannini system is still holding on to the ?2 banks, in defiance of the Federal board and courts.
Wealthy men and corporations like Giannini and the Louisville utility company owe more than ordinary citizens to the protection of law. Should they not show even greater respect for law than does the ordinary citizen? — (Labor)
Tax on Widow, Dead Baby
w. W. Chambers, largest under-taker in Washington, evrrv now and then does some plain talking flbout the m mb.Ts of his "profes >:on. ' Kecently, he added some torching remarks about the sales ax. particularly when levied on •iic cost of funerals. Congress put over such a tax oq Uie voteless people of Washington.
"When a country or city has to •ax its dead," Chambers declared, that's a ghoulish wav to get mon-
y"
"It's all right for undertakers to rob — some of them do use sharp oractices. But when the government is one of the buzzards gath-red around the carcass then it's an iwful thing.
"It's a tax to bury the baby that's lied. It's a tax which lays a bur-ien on the widow's back "
Chambers might have added, as LABOR has often said, that the <ales tax hits the poor much harder than the rich.
More and more cities and states are going in for bigger and bigger sales taxes, and organizations of wealthy men are trying to put over a Federal sales tax.
Machines Take Jobs Of 'Men and Mules'
"Men and mules" are being chased out of the cotton fields by giant machines, reports a business writer who made a survey of the ' Cotton Belt" from coast to coast
The machines are huge mechanical "pickers'' and "strippers" which work much faster than human hands, and cut the cost of producing cotton by as much as $40 a b; le. They are so expensive that sn.all farmers cannot buy them, but they are being used more and more by the big plantation owners, particularly "in the Mississippi delta, the back lands of Texas, and In California."
The business writer shows no concern over the fate of the "men end mules" displaced by these machines, nor about the small farmers who can neither buy the machines nor compete with themu
Yet it seems "plain as the nose on your face" that, though this mechanization o f cotton - field drugery could be a b'essing to mankind, it is creating serious problems for the South and the entire nation.
Profit and Lots
Operating revenue of the American Telephone & Telegraph Co. (A T & T) Increased by $268 million last year But the numbe> of A T. A T emplovfs droppeci by 63,000.	' N
Washington Population Total Set at 792,234
The city Washington which had expected to show a population of 900,000 this year, has only 792,-234 residents, according to ^J n a 1 census figure«. This is a considerable drop from a preliminary estimate of 840,000