List izhaja ođ oktobra 1947 kot tednik — Od l januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ — SOBOTA, DNE 21. marca ivo* — LETO XVII. — ŠT. 23. — CENA 20 DINARJEV »»» Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka. Tržič — Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Zdravko TomažeJ Benedik Gustelj je bil med prvl-na referendumu v tovarni Sava Glasovanje o samoprispevku za šole KRANJ — V podjetjih kranjske občine so zaposleni občani včeraj glasovali na referendumu o samoprispevku za šole, ki ga je razpisala občinska skupščina. Danes in jutri pa bodo v občini glasovali še preostali občani, ki niso v delovnem razmerju. To je prvi poskus neposrednega odločanja občanov o važnem vprašanju izgradnje novih šol. , V času, ko to poročamo, izid glasovanja še ni znan, ker bodo v nekaterih podjetjih glasovali še pozno zvečer. Vsi podatki dz občine bodo tako zbrani šele po deveti uri zvečer. Danes in'jutri pa bodo glasovali občani, ki niso v delovnem razmerju, predvsem kmetje in ostali občani. Ker je izgradnja šol ena izmed bistvenih skrbi vseh naših ljudi, pričakujemo, da bodo občani glasovali za samoprispevek. V naši današnji številki prinašamo na zadnji strani zbrane podatke o šolah, ki ne ustrezajo svojemu namenu. V krajih, ki nimajo primernih šol, bomo v treh letih zgradili nove šole. Naši posnetki pa prikazujejo občane na volišču, ko glasujejo za občinski samoprispevek. Občani kranjske občine, oddajte svoje glasove „za izgradnjo novih šol, saj boste omogočili svojim otrokom pouk in šolanje pod boljšimi pogoji. Volivci in planerji o jeseniškem družbenem načrtu Prevelike žlice Potrebe in želje presegajo milijardo dinarjev, kolikor je letos v »skledi« za negospodarske investicije JESENICE — Preteklo soboto so v jeseniški občini končali zbore volivcev. Občani so razpravljali o predloženem letošnjem družbenem načrtu te občine. Razprave so bile v nekaterih krajih zelo dobre. Največ pa so ljudje govorili o svojih potrebah — o slabjh cestah, o vodovodu, kanalizaciji, o električni razsvetljavi, o neurejenih šolskih prostorih in podobno. Organi občinske skupščine imajo sedaj kupe predlogov, pripomb in kritik na predloženi osnutek. V glavnem gre za to, da potrebe in želje občanov daleč presegajo obstoječe možnosti. Strokovne službe podrobno pretresajo vse predloge in skušajo predlog načrta popraviti tako, da bi bilo prav za ene in druge. Občinska skupščina pa bo o končnem predlogu razpravljala predvidoma konec marca. Celotni sedanji predlog letošnjega načrta še nima trdne osnove zaradi tega, ker podjetja še sedaj predlagajo nove načrte. Pri tem je zlasti pomembna železarna, na katero odpade 85 odstotkov občinskega gospodarstva. Nima še dokončno urejenih cen izdelkov, kar zna bistveno spremeniti končne pokazatelje ekonomskega uspeha. V sedanjem osnutku je predvideno, da bi se v primerjavi z lanskim letom celotna vrednost proizvodnje v letošnjem letu povečala za 11 odstotkov, narodni dohodek pa za 12 odstotkov. Nominalni osebni dohodki bi se v sedanjih okvirih lahko dvignili od 11 pa do 15 odstotkov v primerjavi Bitenc Nuška je oddala svoj »da« z lanskimi. za gradnjo novih šol v kranjski Na zborih volivcev pa je bilo občini največ govora o tako imenovanih negospodarskih investicijah, kar je razumljivo. Skupno je predvideno za te namene 2 milijardi in 386 milijonov dinarjev, od česar bi morali vplačati v letošnjem letu milijardo in 62 milijonov dinarjev, zakaj nekatere investicije so predvidene za več let. Samo komunalnim skupnostim za razna popravila in vzdrževanje cest, vodovodov in drugih objektov je določenih 62 milijonov dinarjev. Zelo pereče pa so potrebe pri rekonstrukcijah in novogradnjah raznih objektov za potrebe občanov. Tako je predvideno 890 milijonov dinarjev za zdravstvene namene, v glavnem za nadaljnje gradnje novega zdravstvenega doma, 558 milijonov dinarjev za šolske prostore na Plavžu, * Kranjski gori, v Mojstrani in na Jesenicah, 195 milijonov za ceste, od katerih je predvideno samo za cesto Martuljk—-Srednji vrh 60 milijonov itd. Tudi za vodovode j« predvidenih 270 milijonov dinarjev. Tudi za kanalizacijo, hudournike, mostove, elektrifikacijo, po. kopališča, prostore za telesno kulturo in za kulturno-prosvetno dejavnost, so namenjena gotova sredstva. To je seveda postavljeno v okviru obstoječih sredstev. Vch livci pa so nakazali še vrsto dru> gih, novih potreb in zahtev. 9? Sedem fantov s tujimi avtomobili" . NAŠA ZLATA mladina, maši ljubi otroci, naši »bogi huVigan-čki ... Srečavamo jih v lokalih, na cesti, v kinu... v oguljenih kavbojkah, usnjenih suknjičih, s kuštravimi lasmi, ki jim segajo preko zavihanih ovratnikov. Hodijo drugače kot drugi ljudje, pozdravljajo drugače, sploh se drugače obnašajo. Hote, zavestno, da vzbujajo pozornost, da najdejo svoje mesto v družbi, v okolju, v katerem žive. Uveljaviti se hočejo, pa ne v okvirih pri nas Cetverčki so umrli Leto dvojčkov Že letes visok delež letališča Brniki KRANJ — Cctvorčki, ki so se rodili 17. marca v kranjski porodnici Emi Stanonik, niso bili sposobni prevzeti nalog samostojna življenja. Najšibkejša dva fta umrla že nekaj ur po rojstvu, *malu jima je sledil še tretji in 18. marca zvečer še zatdnji. KRANJ, 19. marca — Včeraj so se v kranjski porodnišnici rodili že četrti dvojčki v letošnjem letu. Nada Preisinger iz Stražišča je rodila dve krepki deklici. Tako pogostega rojstva dvojčkov kot letos v tej ustanovi še niso zabeležili. PO DOSLEJ sklenjenih dogovorih bodo letala Adrio Avioprometa v letonji sezon] pripeljala v našo državo 438* večjih skupin tujih turistov. Od tega bodo letala Adrio Avioprometa pristala na letališču Brniki 225 krat, na letališču Dubrovnik 150 krat in letali- šču Titograd 63. Skupaj bo to podjetje pripeljalo 28630 potnikov. Predvideno je največ poletov iz Anglije (189), iz Zahodne Nemčije (76) z Nizozemske (59), iz Avstrije (33), s Švedske in iz Švice (23), najmanj pa iz francije (18). Po VI. plenumu CK ZK Jugoslavije V sredo posveti v Kranju, Radovljici in v Ljubljani PO ŠESTI plenarni seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki je bila v začetku tega tedna v Beogradu, so priprave na osmi kongres ZKJ dobile konkretne oblike. 2e v sredo, 25. marca, se bodo zbrali aktivi komunistov vseh upravnih, gospodarskih in družbeno političnih organizacij naših krajev in se posvetovali o najvažnejših problemih, ki naj bi jih obsegala poročila za kongres. Tak posvet bo v Radovljici in sicer za radovljiško, jeseniško in tržiško občino skupaj, v Kranju za kranjsko občino, medtem ko bo območje škofjeloške občine zajelo posvetovanje v Ljubljani. Pomenili se bodo o vrsti težav in vprašanj v našem gospodarskem in družbenem razvoju, o vlogi članstva ZK v tem razvoju, o nekaterih idejnih problemih, o kadrovski politiki in podobno. Prav tako je predvideno, da bodo ta posvetovanja zajela nekatera aktualna vprašanja. veljavnih in običajnih družbenih norm, ampak prav s kršenjem teh norm, z zavestnim nasprotovanjem vsemu, kar velja pri nas kot pravilno in dobro. O oblikah njihovega uveljavljanja lahko iz dneva v dan beremo v črno belih rubrikah naših dnevnih časopisov, vidimo pa jih tudi drugje . .. V »Delfinu* v Kranju se npr. zbirajo okrog juke->boxa in s kovanci za 20 dinarjev plačujejo oguljene melodije twista. Pred kakimi štirinajstimi dnevi je eden z nožem zagrozil mirnemu gostu, ki se ni hotel pogovarjati z njim; ko mu je točajka zagrozila, da bo poklicala miličnika, je hitro izginil. Slaščičarni »Šink* pravijo »mladinski klub* —r menda ne povsem ne* opravičeno. Tudi tisti fantje, ki so po Kranju kradli avtomobile, so se zbirali in dogovarjali tu. Kranjskim miličnikom gre zahvala, da so jih kmalu izsledili in da so zdaj za zapahi — kdo ve, kaj bi še »ospi~ čili*!? Niso pa bili to edini, ki se ukvarjajo s, takimi »podvigi*! On-dan mi je prijatelj pokazal dva, ki sta si podobna kot jajce jajcu -h menda sta dvojčka, nekje iz okolice Kranja — ki jjma puh koma] poganja pod nosom, pa 4c ie kar »lepo uveljavljata*. »Na'j*pofakata malo, prijateljčka*, je pristavil, »da bosta stara 18 let, pa bosta it videla!* S tem je namignil na do* ločila našega kazenskega zakonika^ ki za mladoletne osebe ne pozna kazni, ampak le vzgojne ukrepe* Prav je tako, ker kazen navadne^ človeka ne spametuje in ne prevzgoj, ji, vendar kaže, da -tudi vzgojni ukrepi niso vedno zadostni! Vprašujemo se, kje so vzroki?, Treba jih je iskati! In poiskati se* veda! Našli jih bomo v okolju, v katerem ti ljudje žive: doma, v šoli, na cesti — povsod! In ko bomo našli vzroke (če jih še nismo!?) za vse take pojave teh mladoletnih oseb, potem jih bomo lahko zaceli poskušati tudi odstranjevati. Le na ta način, ne pa s tarnanjem o pokvarjenosti današnje mladine, bomo kraje avtomobilov in podobne pojave »naše zlate mladine* lahko zmanjšali na minimum, ki ne bo V škodo naši družbi. A. Triler fea-.Jišču v Bmikih so začela zemijska dela za podaljšek vzletne steze. Sedaj je dolga 2.200 metrov. Podaljšali pa jo bodo še za **Lmetrov tako, da bo letališče uvrščeno v mednarodno »A« kategorijo Preobširen dnevni red *adnje seje občinske skupščine Kranj Druga pomanjkljivost ob tako obširnem dnevnem redu: kljub temu, da so člani skupščine prejeli skoraj vse gradivo za sejo nekaj dni prej na dom, so na seji — v izvlečkih sicer — brali vsa poročila. Ce tako določa poslovnik, bi ft^ANJ — Za četrtkove sejo ob-Vsnske skupščine Kranj velja pred-em ugotovitev, da je bil dnev-r.ed absolutno preobsežen: naj-eJ so obravnavali poročilo o Puvnih območjih v občini Kranj st-v°. razvoju gradnje in o urbani- j n' dokumentaciji za ta območ- ga kazalo spremeniti, pa ne zato, {jQ' Potem poročilo upravnega ra stanovanjskega sklada c ,e- P tarrm Snel ?.ozdarskc'. gradbene 1 cesn J° tlela tcr inšpekcije javnih gar Poročilo o opravljanju zada/ us'1uk za kmetijska gospo-st stva in pripombe k nekaterim 2c-\U-t0rn delovnih organizacij, na- ini„n,evPa so bile že volitve in 'menovanja. Od; kega sklada obči-Poročilo vseh inšpekcij (sani-tržne. veterinarske, kmeti j- ker je taka praksa tudi drugih občinskih skupščin na Gorenjskem, ampak zato, ker se člani skupščine ob takem delu dolgočasijo, seja pa se močno zavleče. Posledica, ki jp bila na četrtkovi seji v Kranju že kar malce moreča in smešna, je zelo slaba diskusija, ki največkrat sploh izostane. Temu neposredno botruje seveda tudi preobširni dnevni red; poročilo vsake inšpekcije bi npr. po nakazanih problemih (ki jih je bilo res precej) zahtevalo temeljito razpravo, ki pa v takih okoliščinah ni mogoča. Četrtkova seja je bila primer seje, kjer se o nečem mora razpravljati (občinska skupščina npr. mora vsako leto razpravljati o delu inšpekcijskih služb in sprejeti njihova (poročila); kot tako formalnost so člani skupščine sejo tudi sprejeli. Poročilo o vplivnih območjih je bilo sprejeto brez vsakršne razprave, k poročilom o inšpekcijskih službah pa sta bila sprejeta le dva pomembnejša nova ali spreminjevalna predloga: pri poročilu tržne inšpekcije so s^enili, da se mora poostriti kaznovalna politika, predvsem pri ti- stih odgovornih osebah, pri katerih se prekrški ponavljajo, pri poročilu kmetijske inšpekcije pa so k ugotovitvi in sklepu, da obstoječa mehanizacija kmetijskih organizacij komaj zadostuje za obdelovanje površin v družbenem sektorju in da morajo zato kmetijske, organizacije poiskati vse možnosti za nabavo mehanizacije glede na predvidene potrebe, dodali, da je treba pri tem upoštevati tudi P^" trebe kooperantov — privatnu: kmečkih proizvajalcev. Ostala diskusija v okviru dnevnega reda je bila ali dopolnilo poročim (npr. dopolnilno poročilo sveta za komunalne zadeve k poročilu upravnega odbora stanovanjskega sklada) ali manj pomembna mnenja in vprašanja. Nekaj več razprave je bilo pred začetkom dnevnega reda, ko je neki član skupščine vprašal, kako je z gradnjo železniškega nadvoza na Gorenji savi in pri Orehku. A. Triler Smrt Janeza Polde Eden izmed največjih jugoslovanskih Športnikov Je včeraj preminil. Tragična smrt Janeza Polde Je pretresla ne samo športnike, temveč vse naše ljudi, ki so ga poznali po njegovih uspehih na domačih in tujih skakalnicah. To ni nič čudnega, zakaj Janez. Poida je hll Se vedno pojem v našem smučanju, nedosegljiv vzor športnika, ki se je proslavil na številnih skakalnicah kot izreden skakalec. Bil je junak naše Planice. Poznali so ga vsi, tudi taki, ki se drugače ne zanimajo za šport. Včeraj dopoldan so ga našli mrtvega v kletnih prostorih njegove hiše v Mojstrani. Ljudje, ki so ga videvali v zadnjih dneh, pripovedujejo, da je bil hudo potrt in da je govoril, da je suha veja. Zadnja leta je bil zaposlen kot poklicni lovec. \ SrmfVM, ?t. marca 1«W Mudl6 !n dogodki •JM.'htU** in rfofrorJIcf ^ fJn<^H» '»> rln,*»v»*uri 0 jin r^^^Ur* A i re DRI po sil eru # V ponedeljek — začetek konference o trgovini in razvoju Preko 1.500 delegatov se bo v ponedeljek sestalo v Ženevi na konferenci o trgovini in razvoju. Tisk opozarja na pomembnost konference, ki bo zmanjšala razlike med razvitimi In nerazvitimi državami. # Japonska ne bo sodelovala na pripravljalni konferenci Japonski zunanji minister je izjavil, da se ne bo udeležil pripravljalne konference za II. konferenco azi.jsko-a friški h držav. Pripravljalna konferenca bo desetega aprila v Džakarti, vendar po mnenju japonskega zunanjega ministra ne bo prišlo do bistvenih zaključkov, ker je preveč nesoglasij- med azijskimi drža vami. # Žalitev naših voditeljev Ves svetovni tisk opozarja na žalitve bonskega sodišča Jugoslovanskih predstavnikov, Aleksandra Rankoviča in Koče Popovtča. AH so res pozabili, kaj vse Je prizadejal Hitler Jugoslovanom, se sprašujejo komentatorji. Prav tako pa tudi ni prišlo še do nikakršnih zaključkov v zvezi* s sodbo proti ustaškim napadalcem na naše predstavništvo. Cejlonsko glavno mesto Colom-bo se v politični kroniki našega časn omenja kol važno križišče političnih pobud. Od leta 1950., ko so Britanci v tem mestu izdelali Colombo načrt za razvoj južnega dela azijskega sveta, ki je ostal samo še pojem v učbenikih diplomatske zgodovine, pa do ponedeljkovega sestanka veleposlanikov v cejlonski skupščinski hiši, nedaleč od ene največjih svetovnih luk, se je na svetovnem globusu marsikaj spremenilo. Pojutrišnjem se bodo torej v cejlonskem glavnem mestu zbrali veleposlaniki nevezanih držav, ki so sodelovale na beograjski konferenci, da bi opravili potrebno delo za sklic druge konference nevezanih držav. Veleposlaniki, udeleženci tega pripravljalnega zbora v Colombo, so že na poti v slikovito cejlonsko prestolnico, ki je prevzela dolžnosti gostiteljice. Pred pripravljalnim sestankom veleposlanikov v Colombo si pogosto postavljamo preprosto vpra- šanje, aH bo nova konferenca »tretjega sveta« ponovitev beograjskih dogovorov, ali bo nadaljevanje in kaj bo bistvena vsebina novega sestanka velikega števila državnikov. Drugo vprašanje trenutne politične radovednosti si po- Jo začeto delo. Uspešne pobude in vedno večje uveljavljanje nevezanih držav v svetovni družbi pa so pripomogli, da so se v svojih političnih težnjah pridružile nevezanim državam Se nove države, k| vedno bolj usklajajo svojo politi- prav ta.ko pa tudi Laos ln Finska. Povabila južnoameriškim dr?.f»vnm še niso dokončno razčiščena ln bodo merila določili v Colombu. Čeprav bodo dnevni red novega sestanka neangažiranih držav pripravili verjetno s skrbnim prouče- Veleposlaniki potujejo stavljamo glede sestave in števila udeležencev nove konference nevezanih držav. Na obe vprašanji je mogoče odgovoriti približno točno že pred začetkom pripravljalnega sestanka v Colombo, čeprav bodo morda šele na tem sestanku razčistili bistvena načela. Celoten političen razvoj po beograjski konferenci, novi premiki v smeri popuščanja mednarodne napetosti, so napravili potrebne pogoje, da lahko nevezane države nadaljuje- ko s cilji nevezanih držav. Pred uvodnim sestankom v cejlonskem glavnem mestu prevladuje mišljenje, da se bo število udeležencev nove konference povečalo. Tako so v dosedanjih diplomatskih pripravah na osnovi medsebojnih posvetovanj že prišli do predloga, da bi morale biti na novi konferenci nevezanih držav zastopane poleg udeleženk beograjske konference vse arabske države, vse članice Organizacije afriške enotnosti, vanjem političnega razvoja v zadnjih letih, pa Je mogoče že zdaj povedati nekaj osnovnih resnic. Zakonitosti razvoja so dobro znane. Ker bo novi zbor nevezanih držav ena Izmed najbolj množičnih konferenc na svetu jo bodo verjetpo morali tudi že temeljito pripraviti na politični ravni. Sedanji čas razjeda vrsta težkih protislovij. Velike države, zbrane pod klobukom dveh vojaških in političnih taborov, so vojaško ln tehnično močnejše. Toda njihova vojaška moč ni več v so razmerju s političnim vplivom in politično močjo. V tem pogledu no velesil'' zelo oslabele^ svoj položaj. Po osamosvojitvi afriških in azljskil1 držav se je področje njihove mo či zelo zmanjšalo. Znač'lnost sc dobnosti je tudi ta, da se naro vedno bolj otepajo tujega vpliv Tako prihaja do notranjih naspt tij že v obstoječih vojaških tah rih. Ta nasprotja imajo za se«' še bolj politično obeležje, vend: so se že s tem zelo razmajale V' ?.\, ki so jih nekoč povezoval«1 -enotno skupino. V svetovnem o' segu vedno bolj zapažamo, dn in tabori nazadnjaški, kl ne \ bodo vzdržali dolgega veka. Svet le vedno bolj enoten, kljub razlikam, ki so še med državami. Na dlnnl ta premik spremljamo s popuščanjem mednarodne napetosti. Zato je sedaj pravi čas, da nevezane države pospešijo ln pomagajo temu razvoju s konkretnimi ukrepi. Ljudje in dogodki • Liudje in dogodki •Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # f jMf* l*i rf«wrlM * t.*«««**« <* Prepečeni odnosi v Kranjskih opekarnah EPIDEMIJO gripe, za katero pravijo, da je začela vidno pojemati, so močno občutili tudi v vseh lekarnah. To nam nazorno dokazujejo podatki iz kranjske lekarne. V lekarni zbirajo podatke za desetdnevno prodajo. V desetih dneh v decembru, januarju in februarju so prodali od približno 5 tiseč do nekaj čez 8 tisoč zdravil, v prvih desetih dneh tega meseca pa kar 14 tisoč. PETROL, Ljubljana sprejme takoj % pomožne avtome-hanike - negovalce . * za bencinski. servis v Kranju Prednost imajo prosilci, ki so opravili izpit za šoferja-ama-terja. Ponudbe pošljite na naslov: Pctrol, Poslovalnica Ljubljana — Ljubljana, Voš-njakova 2. »Komisija za delovna razmerja pri Krajevni skupnosti BLED, razpisuje delovno mesto TAJNIKA Pogoji: višja šolska izobrazba z ustrezno prakso v delovnih organizacijah. Ponudbe pošljite na naslov; Krajevna skupnost Bled, Cesta Svobode 13, do 15. aprila 1964. Stanovanja nimamo. Osebni dohodki po dogovoru.« Na tolikšno povečanje je vplivala predvsem prodaja vitamina C, acihina, raznih sirupov in antibiotikov. Ta zdravila je mogoče kupiti tudi brez zdravniških receptov, česar so se prebivalci zaradi obremenjenosti zdravstvene službe zelo posluževali. Tudi v ostalih gorenjskih lekarnah se je prodaja zdravil podvojila, v zadnjih dneh pa se zopet normalizira. Kljub tolikšnemu povpraševanju, zdravil ni primanjkovalo. Češka strokovnjaka v »Tekstilindusu« KRANJ, 20. marca — Te dni sta v Kranj dopotovala dva češka strokovnjaka, in sicer BERNARD HADANK in JAN SEDLACEK iz Rumburga. Prišla sta z nalogo, da pomagata pri montiranju novih tekstilnih strojev v obratu II kranjske tekstilne tovarne »TEK-STILINDUS«. Oba sta nastanjena v hotelu »Evropa«. Gostje hotela so bili ta teden šc: dva Bolgara IVAN JONOV in MINKO DIMOV iz Sofije ter Ceh JAN VRŠKA iz Hastinic. M. Ž. KRANJ, 17. marca — Danes je bila skupna seja članov izvršnega odbora sindikalne organizacije in članov centralnega delavskega sveta podjetja Kranjske opekarne. Na dnevnem redu je bila razprava o nekaterih nepravilnostih v odnosih v tem kolektivu, kar je bilo že objavljeno v našem listu. Ugotovili so, da je bil razpust obratnega delavskega sveta v obratu Stražišče nezakonit, da je bil pod čudnimi okoliščinami razre-en predsednik centralnega delavskega sveta, predsednik obratnega delavskega sveta v Stražišču in podobno. Do takih samovoljnih in nezakonitih obračunavanj je seveda prišlo, ker samoupravni organi niso bili dovolj močnj. Direktor, ki je seveda po zakonu v prvi vrsti za take stvari odgovoren, je na koncu razprave omenjal težke delovne pogoje uprave, proizvodne težave in uspehe v zadnjih letih. Na predlog predstavnikov občinskih, okrajnih in republiških sindikalnih in drugih organov so sklenili, da vse stvari razišče po- odnose ter odstranijo nastale raz- sebna komisija v želji, da se čim- prtije, ki samo ovirajo razpolo- prej utrdijo samoupravni organi ženje kolektiva in ob tem tudi de- in zagotovijo pravilne človeške lovno storilnost. — K. M. VREME VREMENSKA SLIKA Obdobje hladnega vremena je zaključeno. Od jugozahoda je pričel dotekati nad naše kraje znatno toplejši zrak. Frontalne motnje se zadržujejo nad Pirenejskim polotokom in se pomikajo proti vzhodu. NAPOVED ZA DANES IN JUTRI Danes bo sprva oblačno vreme s padavinami, nato bo delno izboljšanje vremena, vendar bodo vmes še možne manjše padavine. Jutri, v nedeljo se bo toplo vreme še nadaljevalo. i •' k'k •\V' '*v ' 7""' .C.. U '■'/■■. iA \J' •'■ ■->-- '■ STANJE VREMENA V PETEK OB 13. URI Planica: oblačno, 5 stopinj; Jezersko: oblačno, 6 stopinj, rahlo dežuje; Brniki: oblačno, 8 stopinj, zračni pritisk 1012 milibarov, pritisk počasi pada; Trlglav-Kredarica: pretežno oblačno, —4 stopinje Celzija, piha zahodnik s hitrostjo 100 kilometrov na uro. SNEŽNE RAZMERE OB 7. URI Kredarica — 100 cm, Komna — 62 cm, Vršič — 50 cm, Tamar — 35 cm, Jezersko — 4 cm in Krvavec — 45 cm snega. Iz mrzlega objema se ni poskušal rešiti pJL. Razorožili so sezonske delavce Ponoči se je Miha Perko iz gostilne »Pod Košuto« v Podi jubel ju napotil proti domu, vendar je izgubil orientacijo in zašel v potok KO SE JE MINULI PETEK MIha Perko, rojen 1896. leta, z nekega sestanka Zveze borcev v Tržiču vračal domov v Podljubelj, se Je tako kot skoraj vsak dan za nekaj časa ustavil še v gostilni »Pod Košuto« (pri Ankeletu). Le-ta je samo dobrih 200 metrov oddaljena od njegovega doma, zato se mu nI preveč mudilo. Tam je ostal do zadnjega, nato pa jo Je že precej opit mahnil domov. Ker se do polnoči še ni vrnil, jih je doma zaskrbelo, kje hodi toliko Časa. Pri Ankeletu so domačim povedali, da je bil sicer tam, vendat je že odšel. Začeli So ga iskati, tako da so šli po vseh poteh, kjer se lahko pride do njihove hiše. Ko so se podali po poti, ki gre prek nove ljubeljske ceste, Čez brv in naprej ob zajezenem potoku Mušenik, ki napaja tamkajšnjo elektrarnico, so v globokem koritu zagledali njegovo glavo, ki je bila delno nad gladino. yVažčaoi so o tem takoj obvestili postajo milice in zdravstveni dom. Ko so Perka Čez kakšno uro (okrog treh jutraj) ^potegnUi iz vode, ni kazal noiberi5tiv znakov življenja. Zdravniki, ki so utopljenca pregledali, so menili, da je smrt nastopila takoj, ko je Perko padel v mrzlo vodo, zakaj iz kanala se najbrž niti rešiti ni poskušal. — Sprva je hodil ob betonskem koritu, ki je zavarovan z ograjo, potem-pa je verjetno prezgodaj zavil na desno in hotel prek druge brvi, ki pa je bila nekaj metrov bolj daleč ... Na postaji milice v Tržiču, kjer so nam dali omenjene podatke, smo izvedeli, da je Perko večkrat izgubil orientacijo, če je bil le malo vinjen. V usodni noči se je to zgodilo še laže, ker je v Pod-1 jubel ju\tedaj gosto snežilo. Padel je v vodo, kjer ga je verjetno zgrabil krč, da se* ni' poskušal rešiti, utonil pa je stoječ v mirni vodi in mu je- zgornji del glave gledal celo iz vode. — Ko smo po nesreči spraševali v gostilni »Pod Košuto«, kjer se je pokojnik nazadnje zadrževal, če je tedaj dosti pil, je lastnica dejala, da ne več kot običajno, razen tega pa mu pijače tudi ni hotela dajati. — Utopljeni Miha Perko je bil poročen in oče že preskrbljenih otrok. — J. žontar Na cesti II. reda v Dupljah se Je v sredo ob 16.15 Oton Bahun z motornim kolesom, ki je imelo tablico preizkušnja 3-617 zaletel v obcestni kamen. Vozil je iz Tržiča proti Kranju, na mestu nesreče pa je bila cesta mokra. Pri nesreči si je Bahun hudo poškodoval glavo in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, medtem ko je bila na motorju ocenjena škoda na 120.000 dinarjev. IZMED 3111 KRŠITEV, ki jih je lani obravnaval občinski sodnik za prekrške v Kranju, je bilo kar 2795 upravno kazenskih postopkov zaradi prekršitev javnega reda in notranje ureditve. Vsako leto je namreč pred sodnikom za prekrške, ki je pr' .lojen izdajati odločbe na prvi stopnji in izrekati kazni do 100 tisoč dinarjev in 30 dni zapora, največ obravnav zaradi kršitev javnega reda in mira ter prometnih predpisov. Kot najpogostejše vzroke za to omenjajo prekomerno uživanje alkohola na eni strani in velik porast koristni-kov motornih vozil na drugi strani. Zaužil je preveč alkohola Jesenice, 20, marca — KAREL ĆUFAR, 54 let, doma iz Davč na Primorskem, ki je,bil zaposlen v valjarni na Javorniku, je zadnja dva dneva proti navadijprecej popival. V četrtek zvečer je bil v gostilni »Pri Konjiču« na Javorniku že močno vinjen, zato je šel ob 21. uri v tovarno javit, da ga »me bo na delo. Vrnil se je v gostilno in pil, dokler ni za mizo*zaspal. Ob »policijski uri« so ga na prošnjo natakarice navzoči gostje prenesli na stopnjišče v veži, kjer naj bi se iztreznil fin naspal. Ko so ga zjutraj budili, je kazal le rahle znake življenja. Poklicali so rešilni avto, ki ga je še pred"6. uro prepeljal v jeseniško bolnišnico. Tam je dopoldne umrl. Stanoval je v samskem naselju na Straži in si sam tudi kuhal. Ker jc bil neredno hranjen in-ce- cono no BOtBflV lo podhranjen, domnevajo, da je umrtfzaradi preveč zaužitih žganih pijač. Točen vzrok smrti bo ugotovila obdukcija. Pokojni* je "-bil v železarni vesten delavec. Ker je bil tik pred upokojitvijo, se je zelo veselil vrnitve v'Davče, kjer je imel ženo in že poročeno«hčerko. P. Ulaga Več kot milijon din škode KRANJ — Pretekli ponedeljek, 17. marca, med 20. in 21. uro je zgorela lesena lopa, last Kmetijsko živilskega kombinata iz Kranja. Lopa je stala na polju med Kranjem in Kokrico. Požar se je zelo hitro razširil. V lopi je bilo vskladiščenih 15.000 kilogramov slame, ki je vsa zgorela. Nastalo škodo cenijo na okoli 1 milijon sto tisoč dinarjev. Pri gašenju so sodelovali poklicni gasilci iz Kranja. Vendar gasiti niso mogli, ker niso imeli vode. Kolikor so jo pripeljali s seboj, so jo uporabili le za ohlajevanje, da se ne bi stopile žice električnega daljnovoda, ki je na-Delian-ravno Mnad lopo. — M. 2. Skupno število prijavljenih kršitev je bilo lani sicer nekoliko manjše kot 1962. (3551) in 1961. leta (3605), precej pa je naraslo v primerjavi z leti do 1960, saj je bilo na primer leta 1958 samo 674 upravno kazenskih zadev. Najpogosteje postopke predlagajo organi za notranje zadeve, in sicer v 86% vseh primerov. Zanimivo je pogledati po razčlembi prijavljenih kršitev, ki kaže, da je bilo lani še največ obravnav zaradi drznega vedenja in pretepov (383), nadalje zaradi nedostojnega vedenja proti uradnim osebam (162), zaradi motenja nočnega miru in razgrajanja v zasebnih prostorih (153), brezdelja (115), nedostojnega vedenja (92), vznemirjanja v pijanem stanju (78), igranja hazard-nih iger (67), krošnjarjenja (21), dajanja alkoholnih pijač mladoletnikom (16), nabiranja prostovoljnih prispevkov (9), razširjenja alarmantnih vesti (5), vedeževanja, vdajanja prostituciji, spolne nemorale, neprijavljenih prireditev, uporabe eksplozivnih sredstev (po 3) itd. Kljub prejšnjim ugotovitvam pa je razveseljivo dejstvo, da je bilo lani — v primerjavi z letoma 1962 in 1961 —■ prijavljenih manj vinjenih voznikov motornih vozil in drugih koristnikov cest. Zlasti se je znatno zmanjšalo število prijavljenih vinjenih kolesarjev in motoristov, in sicer skoraj za polovico. Zmanjšalo se je tudi število vinjenih voznikov tovornjakov, v manjši meri pa tudi mopedistov. Skoraj za polovico se je zmanjšalo tudi število vinjenih voznikov s konjsko vprego, medtem ko je število vinjenih šoferjev osebnih avtomobilov ostalo na isti ravni. Podatki so tembolj razveseljivi, ker je v tem času močno naraslo Število novih motornih vozil. V letu 1963 Je bilo izrečenih 166 zapornih kazni v skupnem trajanju 1939 dni, z denarno kaznijo v višini od 10 do 20 tisoč dinarjev je bilo kaznovanih 13, v višini od 5 do 10 tisoč 261, od 3 do 5 tisoč dinarjev 260, od tisoč do 3 tisoč dinarjev 270, do tisoč dinarjev pa 12 oseb. — Da bi sezonskim gradbenim delavcem preprečili uboje, je sodnik za prekrške dal pobudo postajam Ljudske milice Kranj ln Cerklje, da sta v delovnih naseljih izvršili preiskavo glede hladnega orožja — nožev, boksarjev in podobno. Tisti, ki so tajiU, da tako orožje imajo, so bili kaznovani z denarno kaznijo do 5 tisoč dinarjev. Miličniki so \v delavskih naseljih našli več kot 70 takih predmetov. Denar, ki ga z izvrševanjem denarnih kazni pridobi sodnik za prekrške, se steka v socialni in cestni sklad. Lani sta omenjena sklada na ta način pridobila prvi 4 milijone 597 tisoč in drugi 4 milijone 761 tisoč dinarjev. — J. Čuvaj je našel truplo KRANJSKA GORA — Preteklo sredo, 18. marca, je uslužbenec čuvajnice Št. 21 v Kranjski gori našel na železniških tirih truplo ANTONIJE JAKELJ/stare 62 let iz Kranjske gore št. 3. Truplo je našel ob 4.15, ko je šel v službo. Zadnje sledi pokojnega Miha Perka so našli na mestu, ki ga kaže puščica. Od tu je napravil še korak in znašel se je v mrzlem potoku Pokojna Antonija Jakelj je napravila samomor, 17. marca, ob 20.30. Skočila je pod vlak, ki pelje ob tem času iz Kranjske gore proti Jesenicam. Lokomotiva jo je vlekla po progi še kakil 15 m. Antonija Jakelj je že dalj časa bolehala in je prav usodnega dne prosila sina naj bi ostal doma, ker se ji je zdravje močno poslabšalo. Sin je to tudi storil. Okoli 18. ure je tega dne odšel z doma in se vrnil okoli 23. ure, vendar matere ni več našel doma Ni vedel kje je. Za tragedijo je zvedel naslednji dan, ko je bila stvar pojasnjena. M.2. / 37 SOBOTA. 2L marca im j* naših komun • iz naših komun • iz naSlh komun ^ I* r»-*Sih kouvip <% )7 naših kom?-". # i? n?>šjh komun # iz naših I"m^<>< » 5 Izkušnje pri usposabljanju strokovnega kadra v LIP Bled Vse za izobrazbo kadra LEsNOINDUSTRIJSKO podjetje Bled si je z lastnim usposabljanjem je te vrste, obiskovalo pa jih je Polkvalificiranega ter kvalificiranega kadra pridobilo že precej izku- 115 delavcev. Letos imajo v na-senj. Povprečni kadrovski sestav delovne sile so v podjetju zadnja črtu podobne seminarje, za kat ■-leta veliko izboljšali. Splošno ter strokovno usposabljanje poteka po re so predvideli okrog 180 ljudi, vdelanem programu, zajema pa praktično in teoretično izobraže- Podjetje LIP Bled se je razvilo vanje, družbeno-politično, ekonomsko ter splošno in dopolnilno. iz polobrtniškega v sodobno indu- strijsko organizacijo s serijsko Kadrovska komisija podjetja je izpitih te vrste zvrstilo do konca proizvodnjo. V tem času je mora-'zdelala predlog, po katerem bodo leta. Izpite za kvalifikacijo je de- lo premagati številne težave, zlasti morali vsi delavci, ki še nimajo lalo doslej 137 ljudi, 264 delavcev s pomanjkanjem strokovnega ka-strokovnega znanja vsaj polkvali- pa te preizkušnje čaka še letos. dra. Mojstrska mentaliteta je po-iikacije, opraviti do konca lttft Srednjo, višjo ali visoko šolo je stala za sodobno proizvodnjo pre-ustrezne izpite. Za strokovno fcva- opravilo v podjetju 38 delavcev, ozka in je le otežkočala napredek, 'uikacijo širokega profila pa bodo prav toliko pa so jih določili za Potrebe v vodenju podjetja zahte-Vsi zaposleni opravili potrebne študij na teh šolah v prihodnje, vajo specializirane ljudi v proiz-1?-pite do konca leta 1965. Določili Večinoma študirajo tehnične, eko- vod/nji. Kadri obrtniškega tipa Pa so roke tudi vsem, ki študira- nomske stroke, nekaj pa jih uspo- niso več dorasli takim poslom in J° na srednjih, višjih in visokih sabljajo tudi za pravno in komer- nalogam. šo'ah. cialno službo. Lani so v podjetju iz sklada za Sklep organoy__samoupravljanja K rednemu usposabljanju ljudi kadre porabili za strokovno jzo-nalaga vsem zaposlenim na delov- na delovnih mestih spada tudi braževanje 6 milijonov dinarjev, n]h mestih, da si v določenem družbeno-ekonomsko izobraževa- letos pa se bo ta vsota zvišala na Razdobju pridobijo ustrezno stro- nje. Lani so priredili tri seminar- 12 milijonov, kovno kvalifikacijo. V ta namen Na dom na Goropekah So pripravili analizo vseh delovnih 5¥st» ki točno določa, kakšno kva-Iirikaci jo zahteva posamezno delovno mesto. Kak0 pa v podjetju pomagajo Svo.Jim delavcem, da si na delovnem mestu pridobivajo zahtevano Kvalifikacijo? Prirejajo redne seminarje, na katerih predavajo domači strokovni delavci in -predavatelji. Tistim pa, ki obiskujejo redne ali dopisne šole, nudijo vse Pogoje, materialne in delovne, da lahko študirajo. Kako široko je zasnovan njihov študijski pn> Prireditev na Dobravi ziri Planinsko društvo iz DOBRAVA — Prihodnji petek, Žirov bo- za delavski praznik, 27. marca, ob dvaindvajseti oblet- l.maja, odprlo nov planinski dom niči smrti znanega revolucionarja, na Goropekah, ki je 2,5 km od-voditelja upora na Gorenjskem, daljen od Žirov. Dom bo vreden narodnega heroja Staneta Žagarja, okoli 20 milijonov dinarjev, zanj bo na njegovem grobu na Srednji pa so porabili le 4 milijone dinar-Dobravi prireditev. Pričakujejo jev. Vse ostalo so s prostovolj-kakih tisoč udeležencev, zlasti šol- nim delom uredili člani planinske mladine in okoličanov. Za pro- skega društva in prebivalci Žirov, gram se pripravljajo učenci šole ki so prispevali tudi ves les in Stane Žagar iz Kranja in istoimen- ostali gradbeni material za dom. «*». dokaze, primer, da dela- fe^^f^^g Nacrte je Udelal Amon Gantar. Vec za polkvalifikacijo posluša ur predavanja, že letos je °PraviIo izpite za polkvalifikacijo " delavcev, 241 Kranja, pevci iz Krope in drugi. V domu je 40 *^^f^» Za udeležence je predviden iz Kra- lež'^ pa je v sobah. Uredil, bodo ialelih t>0 pri nJ'a Poseben vlak z 6.40 uri zjutraj. • Radovljica — V teh dneh se vrstijo po volilnih enotah delovnih organizacij pogovori o osnutku statuta občine. Volilci iz različnih področij dejavnosti in služb so k osnutku izrekli številne predloge in dopolnila, ki se nanašajo ha posamezna poglavja statuta. Pred dokončnim sprejetjem bo predloženo gradivo obravnavala občinska komisija za statut. • Radovljica — V ponedeljkovi in torkovi tribuni, 23. in 24. marca, bo delavska univerza v posebnem literarnem večeru predstavila življensko delo češkega glasbenika in skladatelja Anto-nina Dvofaka. Na večeru bodo predvajali reprodukcije nekaterih del tega velike-Ba ustvarjalca. • Bled — V torek, 17. marca, se je pričel na Bledu splošni turistični tečaj. Predavanja bodo trikrat tedensko do konca aprila. Zvrstilo se bo blizu 20 predavanj. Prvi dan sta predavala prof. Franc Pediček iz Ljubljane o osebnosti turističnega delavca in o etiki ter Pavel Merlak o informativni službi, o prireditvah in izletih. Obiskovalcev je bilo 60. V sredo in četrtek pa so predavali Božo Cerne, Ivan Bole, Bogdan šanca in prof. Peter Nuk o maloobmejnem Prometu, turizmu v svetu, ekonomiki turizma in o geografski posebnosti Bleda in okolice. Straža in Lipanca privlačni za turiste BLED — Planinsko društvo Bled vzdržuje več planinskih postojank, med njimi blejsko kočo nad Lipanci, gostišče Murka na Bledu ter okrepčevalnico na Straži. Društvo bo postojanko v Lipanci preuredilo. Povečali bodo zmogljivosti prostorov, popravili streho in uredili okolico. Predvidevajo, da bodo v prihodnjih letih zgradili cesto prav do vznožja odhodom ob tudi posebno lovsko sobo, balinišče in druga potrebna športna igrišča. Dom ima tudi šest garaž. V bližnji prihodnosti, ko bodo sredstva na razpolago, bodo okoli doma zgradili tudi oglarske hišice. M. 2. Vse večji promet dela mnogo preglavic na cestah, zlasti pa na mestnih križiščih in v ozkih ulicah. V Tržiču je pred kratkem prišlo že do drugega smrtnega primefa, da je tovorno vozilo stisnilo pešca ob zid. Na sliki ena izmed najkritičnejših ulic Tržiča na odcepu za Begunje Ob &aoi Dolinki jj) Na zadnjem zasedanju plenuma OBO SZDL Jesenice so razpravljali o dejavnosti ljudske tehnike. Ugotovili so, da je ta dejavnost v vseh krajih občine močno razvita, da pa doslej zanjo ru bilo razumevanja in priznanja. Sklep plenuma je bil, da mora najti ljudska tehnika svoje mesto v družbi .predvsem na šolah. Mora se tesneje povezati z vojsko, milico in iskati strokovno pomoč pri društvu inži-nerjev in tehnikov. Ugotovili so, da ni potrebno, da bi se pri občinski skupščini formiral svet ljudske tehnike, treba je povezati njihovo dejavnost z vsemi družbenimi organizacijami in najti potrebna sredstva za uspešnejše delo. # Na Jesenicah je bil nekoč Jožefov semenj praznik, ki so ga znali izkoristiti predvsem kramarji. Da te »tradicije« ne žele opustiti je bilo videti minuli četrtek. Dopoldne in popoldne je bil trg poln prodajalcev, ki so odnesli z letošnjega »Jožefo-vanja« z Jesenic kaj lep dobiček, saj je bila dopoldne na trgu pravcata gneča. # Ljudska tehnika na področju jeseniške občine vodi 'zaključne priprave v okviru III. jugoslovanskih pionirskih iger, ki bodo zaključene letos s 25. majem in tečaj že od 29. novembra 1962. Med vsemi so najbolj delavni šolski krožk'. Foto krožek jeseniške gimnazije bo organiziral letos IV. mladinsko foto-razstavo . Prav tako delaven je foto-krožek železarskega izobraževalnega centra, ki je prav te dni organiziral v šoli okvirno foto-razstavo. Ob spremembah na železnici I2 ofteh dolin' KRANJ — Od ponedeljka, 23. marca dalje bodo nastale nekatere spremembe v voznem redu na Lipance. Tako bodo to privlačno železniški progi Ljubljana—Kranj m ■■ m" m m v v * 1* • 1 t • y _ 1 ? '/'tf-wli nCAMKa/lUimnil. ,1,1 - ■* . 1 , i T - planinsko kočo še bolj približali obiskovalcem. Uspel strokovni tečaj za gostince na Bledu BLED — V petek, 13. marca, so na Bledu zaključili strokovni gostinski seminar. Bil je od 21. februarja trikrat na teden. Povprečno g« je obiskovalo okrog 30 Zaradi preureditvenih del pri elek trifikaciji gorenjske proge ne bo vozil več vlak št. 916, ki odpelje v Retečah, kjer bodo avtobusi iz Ljubljane ob 11.15 in pride v ustavljali na avtobusnih postajah. Kranj ob 12. uri in vlak št. 915, Prav tako ne bo mogoč s temi ki odpelje iz Kranja ob 11.06 in avtobusi prevoz prtljage in eks- cev \ Davči, zaradi neugodnih vremenskih razmer prej ni mogel • GRADBENI ODBOR V DA V-čl — Na nedeljskem zboru voliv- pride v Ljubljano ob 11.55. Ob jubileju v seznamu industrijskih podjetij ŠKOFJA LOKA — Vključitev v seznam gospodarskih organizacij slušateljev/Ugotovili so, da sč je 7;. industrijsko proizvodnjo v ob- cpmitinrin nrl^lp/i 1r» nrpmaln on- Lini je Z3 280 seminarja udeležilo premalo go stinskih delavcev. To so predvsem tisti, ki so opravili'gostinske šole, pa jim manjka splošna družbena razglednost. Na seminarju so udeleženci poslušali predavanja iž domače zgodovine, seznanili so se s kulturno-zgodovinskimi značilnostmi, z ekonomiko turizma, s samoupravljanjem v gostinstvu ter z 'vrsto strokovnih vprašanj vodenja in organizacije turizma in gostinstva. je za zbu članski elektrotehničnega podjetja ELRA V Škof j j Loki nedvomno med najpomembnejšimi značilnostmi v letošnjem jubilejnem letu, zakaj v decembru bodo praznovali desetletnico obstoja. V počastitev tega jubileja pa je tovarniški aktiv ZMS predlagal, naj bi priredili športna tekmovanja pod skupnim naslovom — »športne igre ELRE«. — Stane škrabar Da ne bi bili potniki prikrajšani, bosta za nadomestilo vozila avtobusa. Eden bo vozil na propi Ljubljana—Kranj, drugi pa preko Škofje Loke v Kranj. Avtobus, ki bo vozil direktno v Kranj, ima odhod iz Ljubljane ob 10.48 in pride v Kranj ob 11.30, proti Ljubljani pa bo peljal iz Kranja ob 11.55 s prihodom v Ljubljano kolektiv ob 12.32. Drugi avtobus, ki bo vozil preko Škofje Loke, ima odhod iz Ljubljane prav tako ob 10.48 in pride v Kranj ob 11.50, vračal pa se bo ob 11.35 in prišel v Ljubljano ob 12.35. S temi avtobusi bodo lahko potovali potniki, ki so se doslej vozili z delavskimi ali dijaškimi mesečnimi kartami na železnici Ljubljana—Kranj iri obratno. Avtobusi se bodo ustavljali na železniških postajah, z izjemo v Mednem in presnega blaga. Dovoljena je ročna prtljaga, kot to velja že sedaj za avtobuse. Učenci ustvarjajo milijonske dohodke JESENICE — Jeseniške poklicne industrijske šole imajo delavnice, V katerih dobivajo učenci praktično znanje. Da bi vzgojili učence v čimboljše strokovnjake, jih že v teku učne dobe usposabljajo za dela, ki zahtevajo kvalificirano delovno moč. Tako so učenci izdelali za podjetje Titan Kamnik krožne škarje za rezanje hladno valjanih trakov. Naročnik je bil z izdelkom zadovoljen. S škarjami bodo lahko rezali trakove debeline 3 mm in širine 600 mm. Šolska delavnica pa je dosegla lep uspeh tudi na nate biti, so po uspešni razpravi o osnutku občinskega statuta izvolili grad. odbor. Gradbeni odbor naj bi poskrbel za zgraditev 3,5 km dolge ceste pod Kotlje. Omenimo naj, da je glede, finančnih sredstev (približno 5 mili ionov dinar« jev) že skoraj dokončno urejeno. • PRVA CVETLIČARNA ODPRTA — V prostorih nekdan :e«'i skladišča, prej kavarne na Mestnem trgu št. 40 v Škofji Loki. so V ponedeljek odnrli cvetličarno krajevne skupnosti. • PRIPRAVE NA OBČNI ZBOR — V kmetijski zadrugi škofja Loka se v teh dneh pripravljajo na občni zbor sindikalne podružnice, ki bo 4, aprila' V Poljanah. Hkrati bo to tudi sestanek vsega kolektiva, zakai na podlagi ocene delavnih mest bodo razpravljali o šola v Šenčurju Pred otvoritvijo SENčUR — V šoli v Šenčurju Podjetje Novogradnje Tržič zaključuje delo. Te dni so preizkusili centralno kurjavo, pleskarska de'a so morali ustaviti zaradi nestalnega vremena. Vsa dela in °Prema bodo končana do konca •etošnjega šolskega leta. Pri šoli pa so pričeli graditi tudi stanovanjski blok in transformatorsko Postajo. vrni W< ZABNICA — Občani Žabnice gibajo, kaj bo sedaj s šolo? Ali j0 bodo lahko obnovili, koliko bo stalo popravilo, kam hodijo otrobi v šolo in drugo? Da bi našim palcem posredovali nekatere po-atke o tem, smo zaprosili šefa čaju za izdelovanje detajlov za pravilniku o razdeljevanju osebnih nove. valjarne na Beli. Med mno- dohodkov. Pričakovati je, da bo gimi je kot najboljši ponudnik največ razprave o sistematizaciji dobila naročilo za izdelovanje že- delovnih mest, ki bo po lansko!ct- leznih okenskih okvirjev. Z deli ni reorganizaciji šele sedaj ureje- UČencev zasluži šola milijone, na, o delovni disciplini in osebni Cena krožnih škarij je 4 milijone, odgovornosti. Neizkoriščena hala bi služila za garažo JESENICE — Za 85-letnico jese- let neizkoriščeni in propadajo, niske železarne, pred skoraj dese- Neizkoriščeno halo bi lahko pre- tirni leti, so uredili za težke mili- uredili v garažo, kakršne ima mo- jone za tovarniško restavracijo tel v Kranjski gori. Avtomobili bi Kazino vrt in zgradili točilnico s bili zavarovani proti padavinam sanitarijami, paviljon za godbo, in neljubemu prahu, ki uničuje plesno ploščo in kegljišču podob- vso okolico železarne in razjeda no pokrito halo. Zaradi neprimer- tudi avtomobile. Uprava Kazine ne lege, prahu, dima in plinov iz bi dobila z ureditvijo omenjen- železarne, sanitarna inspekcija ne hale v garažo nov in cenen vit dovoljuje uporabe vrta v gostin- dohodkov, lastniki avtomobilov pa ske namene. Prostori so že nekaj bi bili za čas službe brez skrbi Tržič se pripravlja TRŽIČ — Pomembno mednarodno avtocesto od Bistrice do Ljubelja naj bi odprli v začetku julija. Tako obljubljajo organizatorji m tudi graditelji. Tc bo velik dogodek, ki bo odprl novo obdobje v razvoju prometa, turizma in celotnega gospodarstva tržiške oDCine. Da bi trgovina lahko zadovolje- vse najpotrebnejše. Predvideni su vala povečane potrebe, predvide- ustrezni prostori za menjanje de- dve učilnici v Od skupno 100 učencev so se nitarij in garderob ter umival- vajo, da bodo do prihodnjega leta narja, služba, za vse vrste tur; odločili, da učenci četrtega in pe- niče s 5 prhami, pisarna upravi- povečali čiste prodajne prostore stičnih in prometnih informacij, domačini o noža- tega razreda začasno obiskujejo telja, zbornica za 15 ljudi, kabinet skupno za okrog 700 kvadratnih tako imenovani »snack bar« z raz- nanravili da Lucijana Seljaka v Stražišču, za učila, delavnica za tehnični metrov. Samo v dva največja lo-- gledno teraso, prodaja raznih za učence od prvega do tretjega pouk, mlečna kuhinja s shrani- kala bodo letos investirali okrog vrst spominkov pa tudi najbcii razreda pa so uredili učilnico v bo in priročnim skladiščem, 65 do 70 milijonov dinarjev. Eden iskanih potrebščin pri nas — — Takdj po požaru je bil skli- dvorani prosvetnega doma. Pouk shramba s čistilnim priborom za izmed teh lokalov bo sodobna sa- usnjeno galanterijo, alkoholne In zdaj naj bi bile tu garaže Čimprej bodo obnovili šolo v Žabnici Naš razgovor Prizidani sta bili dveh nadstropjih. # Kaj menijo < ru v šoli in kaj so bi Šolo čimprej obnovili? ^dseka za šolstvo občinske skup- ban sestanek vseh organizacij tega je v treh izmenah. snažilki in hišnika ter enosobno mopostrežna trgovina v bližini jače in podobno. »wihe Kranj Antona Pippa za kraj- kraja. Izvolili so 7-članski odbor # Kakšen je načrt za obnovo stanovanje za hišnika. V drugem cestnega vozlišča (»deteljice«) ob Gradili pa bodo tudi v Tržiču. za obnovo šole. Sklenili so, da šole in koliko bodo gradbena dela nadstropju pa naj bi /gradili eno novi ljubeljski cesti v Bistrici pri Najpomembnejša je gradnja trgov* šolo v celoti izpraznijo. Organizi- stala? trosobno in dve dvosobni stano- Tržiču. To vozlišče z odcepom za skega centra v središču mestn, rali pa so tudi nemoten nadaljnji — Po predračunu bi bilo po- vanji ter dve samski sobi. Tržič in proti Bledu ter ostali kjer* bo samopostrežna trgovina, pouk v drugih prostorih in sosed- trebno okoli 50 milijonov dinar- # AH bodo prebivalci pomagali Gorenjski obeta v prihodnosti trgovina manufakturnega blagn. nih šolah. Preskrbeli so tudi sta- jev. Tudi če ne bi bilo požara, bi tudi pri zbiranju sredstev in grad- močan promet. Zato tam že pri- sodobna trgovina za prodajo po- novanja za učitelje. Ena najvaž- čez nekaj let morali misliti na benega materiala za obnovo šole? pravljajo poleg samopostrežne hištva, knjigarna s papirnico, tu- nejših nalog pa je bilo prosto- razširitev šolskega poslopja, ker — Prepričan sem, da bodo sto- trgovine tudi gradnjo bencinske ristični urad in drugi prostori, voljno delo na pogorišču. Odziv je poslopje ni več ustrezalo potre- rili vse, da bo šola usposobljena črpalke, restavracijo z 200 sedeži, Kljub temu pa prodajnih lokalov, bil nepričakovano velik. V treh bam sodobnega pouka. za pouk ob novem šolskem letu. i/lctniško naselje in druge objekte, ki so sedaj na glavnem trgu, ne Sola je bila Zgrajena V letih dneh je 100 ljudi napravilo nad Po programu, ki so ga izdelali v Sklad za šolstvo je na seji žc Graditi nameravajo tudi turi- bodo zaprli. Predvidena je le nji- 908—1911, V marcu 1944 je bila 800 prostovoljnih ur. Pogorišče je soboto, naj bi bile štiri učilnice sklenil, naj z deli takoj prično. stični objekt na Ljubelju; tu bodo hova postopna ureditev, tako an e,l}° požgana. V letih 1945—16 že očiščeno in pripravljeno za za- v pritličju in v prvem nadstropju, Gradbena dela je prevzel SGP turisti takoj po prihodu iz. predo- bo potrošnik imel veliko možnost Pa je bila obnovljena in dozidana, četek gradbenih del. poleg-njih,ps( ustrezno število sa- Projekt iz Kranja. — R. Carman ra, ob vstopu na naša tla, dobili Izbire. *' razgovor. . O Ali nam lahko poveste zakaj J* nastal požar? *~ Strokovnjaki so ugotovili, da j1.„Požar nastal zaradi 9labe elek-'fiene napeljave. # Kdaj je bila zgrajena šola v *-»bnlei? KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA KULTURA ® KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA © KULTI Kdo (ne)načrtno vodi kulturo LJUBLJANA, 19. marca — Na včerajšnji redni seji izvršnega odbora mnoge so bile sfabo pripravljen: okrajnega odbora SZDL Ljubljana so govorili o nekaterih vprašanjih ali slabo obiskane, kulture^in dela Svobod in prosvetnih društev v okraju. Zaustavljali Kot primer sveta Svobod, ki mu so se {predvsem pri materialnih pogojih za kulturno dejavnost, pri je uspelo, da se je dobro uvel ja- perečemjpomanjkanju'kadra, ki bi se z njo aktivno ukvarjal in pri vil in razširil svoj vpliv in vlogo, tem, kakšno naj'bi bilo sodobno pojmovanje kulture in kaj vse sodi so omenili svet Svobod in pro-v njen okvir. Tako si je eden izmed govornikov zastavilfvprašanje, kdo na- pumi m jih GLeoRmo Krošnjarji Italijanski film Režija: Francesko Rossi Igrajo: Alberto Sordi Renato Salvatore Bellnda Lee PROBLEMATIKA sezonskih da- no tudi v kadrovskih težavah, ker na kadrovske probleme nihče ni pravočasno mislil. Nenačrtnost pri kadrih je sicer značilnost vseh komun. Menda s-še ni dogodilo, da bi katera Iz- svetnih društev občine Kranj. Za ilustracijo trditve, da so tisti, ki naših naseljih m kar takoj ugo- se želijo ukvarjati s kuiturno 'de_ tovil, da nihče. Več ali manj je javnostjo, največkrat prepuščeni črtno vodi kulturno dejavnost po njen razvoj prepužčen slučajnosti, samemu sebi in brez podpore Ponekod imajo usmerjevalno vlo- družbeno političnih organizacij pa go sveti za prosveto in kulturo 'e s'užH primer iz škofje Loke. občinskih skupščin, še pogosteje Tam'kajšnji svet Svobod je trenut-seveda sveti Svobod in prosvetnih društev. Vendar imajo le redki programe dela in le skromna peščica programe — oprte ma analize pogojev in potreb na terenu. Po podatkih sodeč, so nekatere med občinskih skupščin v okraju oblike kulturne dejavnosti v na- razpisala štipendije za kulturno šem okraju še močno razširjene, prosvetni kader, ki bi se pozneje V okraju deluje kar 332 Svobod in ukvarjal s to dejavnostjo v Svo-prosvetnih društev, od tega 271 na bodah in prosvetnih društvih, podeželju. Skupaj so lani' pripra- Tudi izbor za razne tečaje je bil vili prek 5500 različnih prireditev, zelo površen in je manj kot šesti- V ospredju so dramska in glasbe- na tečajnikov še pripravljena de- lovcev m nova. Vitalna italijanska na dejavnost ter knjižnična de jav- lati na terenu. , |B T" II III kinematografija nam jo prikaže le nost, saj v tem okviru deluje po Na seji so omenili, da občinske |nf A M Alflf Alf AAIIANillANA TI liti Al/AN A I/111 it A v novi obliki. Francesko Rossi je okoli 250 dramskih skupin, pev- skupščine še kar zadovoljivo skr- IIN I fl lili VI 1 ff V liSI KLIlISKild I INK Hl IH KI MH pristopil k temi dovolj angažirano, skih in instrumentalnih skupin in bijo za svoje poklicne kulturne VUIUIIUIIIUI Wl UUIIJVtJM I 11 IIIVIlVtJM I1IUMM da mu verjamemo Aktualni pro- knjižnic. Na žalost je vodstvo ustanove. Medtem pa zanemarjajo Mcm italijanskih delavcev v Nem- vsega tega dela v rokah peščice množične oblike kulturnega izziv- KRANJ — Na pobudo ObK ZMS organizacijah. Ta predavanja bi Sestanki kluba so' sedaj vsak čiji je tudi opozorilo na domače ljubiteljev kulturne dejavnosti in ljanja, h katerim pa nikakor ne in sveta Svobod in prosvetnih po možnosti povezali s predvaja- torek, ko je na sporedu študijsko razmere. Zato je sprememba okolja redkih honorarnih poklicnih kul- sodi le igranje in petje ali poslu- društev občine Kranj so v Kra- nji filmov (diapozitivov) o temah, debatno delo; sobota je namenjenem bolj koristila brezkompromis- turnih delavcev. O organizacijski sanje petja ali dramskega dela, nju skoraj istočasno s filmskim ki bi bile predmet pogovora. Klub na organizacijskemu delu, nedelja nim izpovedim, ki doma niso vedno šibkosti pričajo letne konference, ampak tudi najrazličnejše spro- gledališčem ustanovili tudi cen- namerava prirediti večer kratko- pa je namenjena praktičnemu V Gorenjskem muzeju v Kranju skrbno zbirajo in restavrirajo stare votivne podobe znanih in neznanih umetnikov pred 100 in več leti. Z restavrlra njem jim bodo podaljšali »življenje« še za eno stoletje in več. Na sliki — detajl iz Brega pri Kranju mogoče. Delo v drugem okolju pa ki pa jih je bilo še zelo malo, ščene oblike kulturne vzgoje te verjetno tudi vzrok, da je režiser Prvotno zamisel filma včasih zgrešil, čeprav v korist vedno aktualni'-' človeških vprašanj. Alberto Sordi je poleg vseh svojih kvalitet pokazal Premalo smisla Za vključitev v ekipo. Njegova Od ugotavljanja preidimo k dejanjem RADOVLJICA — Na dveh posve- lane neke določene zamisli. Pre- tralni filmski klub. Osnovni na- metražnega filma, da bi pri lju- delu na terenu, men kluba je poživitev filmske deh vzbudil zanimanje tudi zato Osrednji filmski klub šteje se- dejavnosti s tem, da se v njem zvrst filma, za katero do sedaj V daj štirinajst članov, vendar lah- izoblikuje kader, ki bo deloval na Kranju ni bilo posebnega zani- ko pričakujemo, da bo postal sča- tem področju. manja. ' . soma številčno močnejši, kar bo Glede namena kluba in nalog, ki To seveda še ne pomeni, da so vsekakor pozitivno vplivalo na si jih je zastavil, je dc" no na dve osnovni de i H i m uwu(, I — »—"1 ——--V-SCKUKUr POZIUVIIU VpilVćUU Ucl ^elo razdelje- to vsi načrti kluba, toda glede na njegovo dejavnost. Klub vabi k ■javnosti: izo- to, da je šele pričel z delom, bo sodelovanju vse mlade ljubitelje igra stalno izstopa, kar zelo moti tih kulturnih delavcev radovljiške vladu je tudi mnenje, da bi končno braževanje njegovih članov in rast lahko šele na podlagi pridobljenih filmske umetnosti, ki bi se želeli ritem filma. Neenotnost ritma ob- komune so udeleženci ugotavljali vendarle morali preiti od ugotav- samega kluba ter filmsko-vzgojno izkušenj razširil svojo dejavnpst aktivno vključiti v njegovo delo. čutimo predvsem ob koncu, ko probleme, ki otežkočajo razgibano ljanja in kritike stanja tudi h delo na terenu. Sordi zaključi svojo vlogo, ki je kulturno življenje. Svobode in konkretnim ukrepom in deja- Delitev dela je bila nuina, saj tako močna, da gledalca nadaljnji prosvetna društva so svojo dejav- njem, ki bi postopoma zagotovili se zavedamo, da zahteva filmsko- razplet več ne zanima. Prav kon- nost poskušali prilagoditi ravni kulturi v splošnem družbenem vzgojno delo veliko razgledanosti čna sekvenca film tudi odmakne od prebivalstva, gojili so že ustalje- življenju večjo uveljavitev. Živa na tem področju, predvsem pa koncepta. Potrebna je bila zaradi ne oblike dejavnosti, premalo pa spodbuda in ustvarjalna sila so dobro poznavanje' filmske umet- dramaturške izpeljave in zato je so uspeli z iskanjem novih poti povsod ljudje. Tako je tudi v nosti. Prišli smo do zaključka, da odločno predolga. In*oblik. To pa je razumljivo, ker kulturnem življenju. Amaterske to dosežemo najbolje s praktie- Ohlikovne napake pa pomembno- manjka izkušenj in sposobnih in ustvarjalne težnje bi morali pod- nim delom, kot na primer s sne- sti filma ne zmanjšujejo, le prvi ustvarjalnih ljudi, ki bi se zahtev- preti s strokovnimi ljudmi, ki bi maniem kratkometražnega filma. kader je tako mojstrski, da je vse nemu delu lahko posvetili v večji ustvarjalne pobude usmerjali, jih združeno s poznavanjem filmske ostalo samo še - ponovno potrdilo meri kot doslej. poživljali in bogatili. "Neke pO- teorije. Glede tega smo se odlo- režiserjevih kvalitet. Tudi velikega V radovljiški občini že dalj časa vsem nove oblike klubov po tu- čili za klubske večere, razgovore poudarka na Sordijevi i?ri ne mo- občutijo potrebo po bolj enotnem jem zgledu se ne bodo uveljavile s priznanimi filmskimi delavci in remo šteti toliko k napakam, kot k usmerjanju kulturnega življenja, tako hitro, to so nas prepričale 7a individualni študij. izredni igralčevi sposobnosti, da Ustanovili naj bi občinsko kultur- dosedanje izkušnje. Ničesar ni Navzven naj bi klub vplival na nam zna priti tako blizu. Zaradi no zvezo, ki bi združevala celotno mogoče vsiliti od zgoraj, marveč pospeševanje filmske vzgojne de- aktualnosti je delo pomembno tudi kulturno delo in življenje v ko- bo potrebno nadaljevati s tem, javnosti s predavanji po klubih in izkoristil vanja. vse možnosti delo- Drago Višič za nas. Če njegova problemataika muni. V ta namen imajo že izde- kar že imamo ni ravno zrcalo našim razmeram. ! J. B. aktivih ZMS v >podarsk'h pot k je vsaj opozorilo nanje m razbitju družbenih tabujev. Marle Octobre Francoski film Režija: Jullen Duvivier Igrajo: Damielle Darleux lino Ventura PETNAJST let po vo>mi so se sešli soborci francoske subverzivne organizacije, da poiščejo izdajalca, ki je med vojno povzročil razpad skupine. Soočenje po tolikih letih je tem bolj dramatično, ker vedo, da je izdajalec eden od njih. Vsi so sodniki in vsi izdajalci. Iz tc^a konflikta se razvije film po več ali manj konvencionalni šabloni, z vulgarno spremljavo televizijskega prenosa proste roko-bnrhe. Nefilmske rešitve rešuje ■kvalitetna igra, ki pa ni opravičilo za mtlodramski zaključek. Ta dokazu-fje ncaktunlnost in lažno dramatičnost obravnavanega problema. J rez ta\kega zaključka bi bil film morda Protest proti pozabljanju vointh dnvodkov, tako Pa ostan" neprepričljiv zapis zgodbe zaradi zgodbe same. Da film ni dolgočasen, so vzrok vzorni dialogi, ki Pa spadajo bolj tnnd dobre gledališke rešitve, kar delo pravzaprav tudi je. .ljubezni štirih polkovnikov" KRANJ — Po daljšem premoru bo Mestno gledališče ljubljansko v sredo, 25. marca, zopet gostovalo v Prešernovem gledališču. Prva predstava v drugi polovici letošnje sezone bo Petra Ustinova Ljubezen štirih polkovnikov. Delo je prevedel Lojze Filipič, zrežiral pa Janez Vrhunc; v Ljubljani je bilo zanj veliko zanimanje in dober obisk. Igrajo: Danilo Bezlaj, Jože Lončina, Maks Baje, Janez Eržen, Angel Arčon, Franek Trefalt, Alenka Svetelova, Judita Hahnova, Nika Juvanova, Mira Bedenkova, Vera Perova in Vera Murkova. Pisatelj Boris Pahor v Kranju Učenci železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah so tudi ljubitelji slikarstva in prirejajo občasne razstave svojih del. Tokrat razstavlja učenec drugega razreda Dolžan KRANJ, 21. marca — Današnji kulturni" večer bo posvečen 60-let-1 niči rojstva pesnika Srečka Kosovela. Posebno privlačno je, da se i je odzval povabilu Kluba kulturnih delavcev tržaški pisatelj Boris Pahor, ki bo vodil večer. Kulturni večer je tokrat izjemoma v*soboto in ne V petek. Kot navadno bo v pionirski knjižnici ob 19.30. Že aprila zanimive zgodovinske razstave i" V spodnjih prostorih Rotovža v Kranju, kjer ima svoje prostore Gorenjski muzej, urejujejo novo galerijo, ki bo namenjena razstavam zgodovinskega gradiva iz bogate muzejske zbirke. Galerija v Prešernovi hiši bo tako občutno razbremenjena, saj bo lahko služila le razstavam sodobne umetnosti. Omeniti je treba, da je med likovnimi ustvarjalci za razstavljanje v tem prostoru večje zanimanje kot jih je mogoče sprejeti. Preureditvena dela v novi galeriji bodo predvidoma zaključena v prvi polovici aprila (to je v prihodnjem mesecu) in muzejski delavci že pripravljajo prve razstave. Prva bo na vrsti razstava votivnih (zaobljubnih) podob, ki so jih zbrali v več krajih na Gorenjskem. Med 60. razstavljenimi primerki jih bo precej z Brega pri Kranju, z Ljubnega, iz Sopotnice, iz Zakala in od drugod. Tej razstavi bo sledila razstava s tematiko NOB, za njo pa se bodo zvrstile razstave o razvoju domače obrti na Gorenjskem, o gorenjskih skrinjah, o arheoloških najdbah in večje razstave reprodukcij umetniških del. Površina nove .galerije bo okoli 100 kvadratnih metrov, kar bo za te namene zadostovalo, še naprej pa bo v Kranju občutna vrzel, ker mesto nima večjega razstavnega prostora za večje zgodovinske in retrospektivne razstave. Za tak prostor so izgledi v Dolinarjevi galeriji, ki jo bodo verjetno gradili na Pungartu, naprej od Glasbene šole. Ivanov - Leonov; Caro se je nasmehnil, toda Geluri ga je hladno in pronicljivo gledal. Kdo ve, zakaj je prišel semkaj? Caro ga je vprašal, če bi tod dobil delo. Toda njegovo obnašanje je izdajalo, da ni prišel s tem namenom. »Poslušaj, mar veš, če tukaj dela Geturi?« »Jaz sem Geturi. Od kod prihajaš?« »Od daleč.« Caro se je ozrl okrog sebe. »Sonce vzhaja nad gozdom.« Geturi je previdno pogledal na vse strani. »Zemlja in svoboda. Poslušam, bumbo-džumbo.« »Brez orožja bodo propadli, Geturi. V gozdu je mnogo odredov, vendar nima nihče orožja. Maunena prosi, naj takoj sporočiš, čim boš zvedel za puške in samokrese.« »Da, palica iz sosedove hiše ne bo pregledala leoparda.« Geturi je pojasnil Caru, kako bo našel Kamvambo-Raztrgano uho. Petindvajset nabojev ima.« »Na svidenje. Previden bodi, bumbo-džumbo. Predniki naj ti pomorejo! Mauneni povej: Mzungi bodo kmalu pripeljali orožje.« Geturi se je vnovič ozrl okrog sebe in odšel po stezi v bungalov. Desno, na čistini, kamor je pripekalo sonce, so stala v vrsti kamnita gospodarska poslopja. Skladišča, kleti za zelenjavo, svinjak, hlev za plemenske bike — vse je bilo zgrajeno iz belega kamenja. V garaži je stalo deset tovornjakov za prevoz mleka in drugih izdelkov v Nairobi. Pod streho so stali novi traktorji, kul-tivatorji, sejalniki, stroj za kopanje prekopov in ekskavator. V posebnem oddelku so stali štirje luksuzni avtomobili. V daljavi na nizkem pobočju so se rdečila poslopja tovarne mlečnih in anana-sovih konzerv in tovarna za proizvodnjo sizalovih vrvi. Geturijev gospodar je bil eden največjih plantažnikov v Belem Nagoru. Sejal in prodajal je pšenico in koruzo, prideloval kavo in čaj, sizal in piretrutn. Nalnjegovih poljih so delale stotine dninarjev Kikuju. Navzlic temu je posejal le četrtino svojega zemljšea. Drugo je bila savana. Spiliane ni mogel obdelovati velikansko zemljišče, ki ga je njegov oče dobil deloma zastonj, deloma pa ga je kupil kot »kraljičino posest« — plačal je funt za oral. Meja svojega posestva sploh ni poznal. ' / Geturi je zagledal gospodarja. Spillane je zamišljen hodil po parku. Ko je zagledal Gcturija, ki je stopil izza dreves, je vzdrhtel in vznemirjen pogledal proti njemu. Ko je spoznal služabnika, se je pomiril. Spillane je bil.po splošni sodbi dober gospodar v primerjavi s sosedi. Le redkokdaj je pretepal delavce. Geturi se je spominjal, da je le enkrat ukazal, naj z bičem iz usnja povodnega konja prete-pejo dva delavca, ki sta navzlic prepovedi jedla sol s pašnika za govedo. Drugi plantažniki so strahotno pretepali delavce in jih neusmiljeno bičali. Hartness je pretepal služabnike brez razloga in za najmanjšo napako. Čeprav so grozili, da bodo zažgali Hart-nessov bungalov in ga ubili, je bil še vedno živ in zdrav. Mno^i naseljenci so pretepali služabnike do smrti, čeravno so kolonialni zakoni predpisovali, da smejo služabnike pretepati — toda »ne do krvi« in »ne preveč.« V primerjavi z njim i je bil Spillane angel. S služabniki je ravno tako, kot ravna dober gospodar s konji. Priganjal jih je na delo in izžemal iz njih zadnjo znojno kapljico, vendar jih ni pretepal. Geturi je opazil, da je plantažnikov žep močno povešen in da vleče suknjič na eno stran. »Samokres,« se je spomnil. »To si ti?« — Gospodar je imel utrujen glas. »Kaj pripovedujejo na vasi?« »Vse v redu, bvana.« »Nocoj so pri našem sosedu Rightu odgnali govedo...« Geturi je skrivaj opazoval plantažnika. Njegov bledi, koščeni obraz je kazal vznemirjenje. Svetlo zelene oči so bile zaskrbljene. Velike pege na obrazu sb pobledele, postale svetlejše... Zvečer je Geturi odšel v dninarsko naselje. Okrogle kolibe, pokrite s slamo, so stale daleč druga od druge, vsaka na svojem oralu, ki ga je Spillane določil za delavca in njegovo družino. Pred eno izmed kolib je poštama ženska z zgubanim obrazom uspavala otroka in mu nežno dihala v uho. Iz kolibe je bilo slišati pesem. Geturi je vstopil. Mračno kolibo je polnil zadah po popru, dimu in kopici človeških teles. Sredi kolibe je ob ognju sedel namršeeni Kamvamba. Krog njega so sedeli delavci s plantaže. Prepevali so pesem na cerkveni napev »Naprej, krščanski bojevniki.« Geturi je obstal in prisluhnil. Ko so prišli Evropejci, so govorili premeteno, da nas bodo naučili modrosti, naučili modrosti. To je bila himna, ki jo je prinesel današnji eel. Toda prišli so, da bi nas prevarali, nas prevarali. Bog Ngaj bo poslal meč v planine Kenije. In tistim, ki tlačijo ljudstvo, pripravlja maščevanje. Prekleti naj bodo tisti, ki nas bodo izdali! In denar, ki ga prejmejo, naj bo njihovo prekletsvo! Njihovo prekletstvo! Pesem je bila pri kraju in Geturi je sedel k ognjišču. Želel je biti z delavci na plantaži in se z njimi pogovarjati o življenju. Nekoč je tudi Geturi z gospodarjem podpisal pogodbo, veljala naj bi tri leta. Tudi on je dobil oral,zemlje in se zavedal, da bo na Spillaneovih poljih delal dvesto dni, gospodar pa je obljubil, da mu bo plačal dvanajst šilingov »za vsak petindvajsetdnevni obrok.« Pogodba je vsebovala pristavek, v katerem je pisalo, da morajo delati vsi družinski člarti, četudi Geturi ni imel družine. Toda kasneje se je moral posloviti od dodeljenega zemljišča in ga prepustiti Kamvambi. In kako se je to zgodilo... 7610 ostalo prodam Ugodno prodam mizarski kombinirani »troj. Gobovce 11, Pod-na^t 1176 *Sl7!đ'Ua 15W>kg »ena. Preddvor st..41 1177 Takoj prodam vseljlvo hišo ali samo polovico v bližini Kranja, zasavska cesta 26, Orehek, Kranj 1178 Prodam 500 kg belega /godnega raKltn9^ega krr>mPirla in malo aolieno pomivalno mizo. Ovsiše st- 23, Podnart 1179 prodam kravo s teličkom. Pot "a JoSta 28, Kranj 1180 Prodam breje zajklje in zajce za 2a*oi. genčur 17 1181 2«BT0dain tehtnice za 15, 150 in ""»g, kompletno cirkularno mi-*° « žaganje drv in štedilnik pro-«0.stoječ na dve in pol plošči. ^°d].liibe!j 41, Tržič 1182 Prodam nekaj rabljenega ku-"jnjskega pohištva. Trojarjeva 5. %ani 1183 Prodam 6 m dolgo »traverzo« nosilko ln hrastova malo rabljena QVodelna vrata. Voglje 28, Šenčur 1184 Zelo . — ugodno prodam malo rab-22 kompletni 50 litrski bojler, ™e«alno baterijo in mešalno ba-,*;rlJO 7. ročno prho. Vončina, Naklo 140 , 1185 Prodam malo posestvo s 6 ha zemlje v Poljanski dolini. Cena "Sodna. T()nc justjn cesta Talcev stp12, škofja Loka 1186 Prodam i talijanski moned Pega-°° sPort ln Primo NSU 150 cem J° »godni ceni. Mravlja, Stara Lo Ka 118? j Prodam 6 tednov stare prašifk<\ ^ornii Brniki 79 1188 Prodam samsko opravo. Naslov v jRlasnem oddelku 1189 Prodam globok otVoš?kl voziček Panike »Tribuna«. Naklo 100 1190 Poceni prodam dobro ohranjeno spalnico. Poizve se pri Anici *r'lc. Jenkova 10, Kranj 1191 Prodam enonadstropno hišo v Sradnji. Ponudbe pod »Medvode« 1192 Prodam Zastavo 750 in montaž- o »arnžn za prestavitev. Jesen'c« Le«a 1. maja 94 1193 Prodam Italijanski otroški šport-voziček. Cesta Staneta Zagaria st- 32, Kranj 1194 Ugodno prodam televizor znam-Ke Blaupunkt tudi na ček za po- ZAHVALA Vsem, ki so spremili našeea dra-*ega moža, očeta, starega očeta Janeza Meglica posest. (Dovžanov ata) j? najlepše zahvaljujemo. Zahva-Ju.iemo se tudi vsem, ki so z anij sočustvovali, mu podarili ence in ga spremili na njegovi adnji poti. Posebno zahvalo smo °lžni sosedom, kropilcem in du-r°^čini, ter vsem, ki so nam na *a*ršenkoli način pomagali. Žalujoči: žena Tončka, hči Mira, zet Jože in vnuk Srečko dolina, 21. marca 1964 hištvo in Singer šivalni stroj na elektriko. Rozman, Dragočajna 22, Smlednik 1195 Prodam žrebe staro eno leto ter lesen svinjak s štirimi kotel. Pšenična Polica 4, Cerklje 1196 Prodam kmečki muli aH zamenjam za hlodovino aH konja. Naslov v oglasnem oddelku 1197 Prodnm lepega psa volčjaka, čuvaja. Naslov v oglasnem oddelku 1198 Prodam desni vzidljlv štedilnik. Spodnji Brnik 11, Cerklje 1199 Prodam rabljeno spalnico. Ogled vsak dopoldan od 10. do 12. ure. Kajuhova 14, Kranj 1200 Prodam sadike domačih sliv. Bašelj 5, Preddvor 1201 Prodam zgodnje .vrste semenskega krompirla, vrste Matjaž in Saksla. Voglje 85, Šenčur 1202 Prodam prašiča za zakol. Zgornji Brniki 35, Cerklje 1227 Prodam 1500 kg dobrega sena. Mavče 7, Preddvor 1140 Prodam motorno kolo DKVV v dobrem stanju. Polšica 16, Podnart 1135 Prodam novo Matiscr puško z dalno^lcdom. Jože Ergart, Jezerska 27. Kranj 1228 Prodam 5 oken komolca z betonskimi stebri in 3 dobro ohranjene lesene stebre. Grošelj, Grad 29. Cerklje 1229 Prodam kobilo staro 5 let. Trn t a 12. Cerklje 1230 Prodam samokolnico na srumj-jastih kolesih. Jezerska 93, Kranj 1231 Prodam 350 kg špiic barvo za hišo. Barva je siva, moderna. Šenčur 167 Prodam avto VW model 52 v dobrem stanju po ugodni ceni. Dušan Prestor, Kranjska gora 1232 kupim Kupim rabljen primož. Vidmar-jeva 4, Kranj 1203 Kupim enodružinsko, novejšo hišo v Kranju ali najbližji okolici. Ponudbe oddati pod »Gotovina« 1204 Kupim dobro ohranjen Fiat 750 ccm. Zorman, Smlednik 1205 Kupim eno- aH dvosobno komfortno stanovanje aH hišico z vrtom v Kranju aH bližini Kranja. Grem tudi v dvojčke. Naslov v oglasnem oddelku 1206 Kupim cirkularko 60 in ohišje z osjo za cirkularko »špindel«. Bohinc Filip, Medvode 1146 Kupim ostanke od starih lesenih zgradb ln rabljen les ostrešja. Ponudbe z navedbo cene v oglasnem oddelku 1162 GLASBENA ŠOLA v Kranju razpisuje delovno mesto dirigenta pihalnega orkestra Prijave sprejema delovna skupnost šole do zasedbe delovnega mesta. Zakonca iščeta za kratko dobo stanovanje. Plačam dobro. Mile Matoševid, Struževo 2, Kranj 1207 Mlajšima upokojencema (žena dobra kuharica) ali drugemu sposobnemu paru brez otrok oddamo v oskrbništvo Planinski Dom na Govejku pri Medvodah z malo ekonomije. Samo pismene ponudbe s točnimi osebnimi podatki o dosedanjem službovanju ln sposobnostih pošljite na PD OBRTNIK Ljubljana, Cufarjeva 12 1208 30-letni moški, Inteligenten in nealkohollk s stalnim prebivališčem v Kranju 5 let, Išče samsko sobo, opremljeno z zasebnim vhodom v Kranju aH v okolici do 6 km od Kranja. Plača do 8.000 dinarjev mesečno. Ponudbe v oglasni oddelek 1209 Iščem garsonjero aH sobo s kuhinjo v Kranju. Plačam vnaprej, nudim posojilo aH pomagam pri gradnji. Cenjene ponudbe pod »Unokojenka« 1210 Iščem sobo ln kuhinjo. Dam 100 tisoč dinarjev nagrade. Naslov v oglasnem oddelku 1211 Zahvaljujem se ženski organizaciji Cerklje za pogostitev, ŽTP Jesenice ter IBI Kranj za skromna darila, ki sem jih prejela ob dnevu žena ter vsem, ki so mi izrekli ustmene ln pismene čestitke za 8. marec. Frančiška Boka, Cerklje št. 46 1212 Hišo, nedograjeno v Radovljici, zamenjam za manjšo, lahko tudi staro, eventuelno tudi prodam. Naslov v oglasnem oddelku 1213 Družina išče pošteno dekle, ki dela v dveh ali v treh Izmenah za pomoč v gospodinjstvu. Jože Ži-bert, Britof 13, Kranj 1214 Iščem prostor za delavnico v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 1215 Preklicujem blok št. 445 z dne 10. 10. 1962, Izdan v komisijski tr govini, Kranj. Vlasta Lenardfč 1216 Dekletu, ki bi delala v treh Izmenah, nudim stanovanje in hrano ter doplačilo v znesku 4000 din za varstvo otroka in pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 1217 Dobremu atu Jožetu Zupanu — Urlnovemu atu Iz Prebačevega. še mnogo sreče ln zdravja za njihov god. mu želi žena z družino. Enake Čestitke za god pošiljamo tudi sinu, oziroma bratu Jožu, ki služI vojaški rok v Slsku. Nudim hrano in stanovanje delavki za pomoč na mali kmetiji. Zabnica 12 Delavki nudim hrano ln stanovanje za pomoč na kmetiji v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1218 Aktiv ZMS Naklo prireja danes ob 18. url plesni venček v domu kulture. Med prireditvijo bodo plesalci ŠPK Kranj prikazali revijo športnih plesov. Vabljeni 1219 Jutrišnje prireditve NOGOMET Kranj — V drugem kolu spomladanskega dela prvenstvene slovenske nogometne lige se bosta na novem igrišču v Kranju po.merili. moštvi Celja (4. na lestvici) in Triglava (6.). Pričetek tekme bo ob 15.30, medtem ko bo predtekma mladincev ob 14. uri. SMUČANJE Krvavec — Mednarodnega slaloma na Krvavcu, ki bo jutri ob 10.30 na Njivicah, se bodo razen naših najboljših predstavnikov udeležili tudi av sfrijski smučarji. Menda bosta med njimi tudi Sodat in Li-pautz. Pokljuka — Na 40-metcrski skakalnici bo jutri tekmovanje za Jakopičev memorial. Začetek bo ob 11. uri. Bohinj — Jutri ob 10. tiri bo tukaj tradicionalni veleslalom s Koble. objave Varjenje in polaganje polivinila in podolita za oblogo tal, kakor tudi informacije za Izdelavo podov v vseh prostorih, vam nudim. Naslov v oglasnem oddelku 859 Trgovina »šipad« Kranj zaposli enega delavca in enega mizarja 1078 Vzamem za 3 mesece v rejo kravo, ki naj bi dala 6 litrov mleka. Franc Zadnikar, Potočc 24, Preddvor 1220 Sprejmem takoj slikarja, stanovanje zgotovljeno. Alojz Frantar, soboslikar, Trojarjeva 16, Kranj 1221 Opremljeno sobo fn nagrado dam za pomoč v gospodinjstvu pri eni osebi. Lavtar, Staneta Žagarja 26, Kranj 1222 Iščem sobo s posebnim vhodom. Proizve se v Restavraciji Park 1223 Solidna mladoporočenca iščeta kuhinjo in sobo v Kranju. Tistemu, ki mi priskrbi stanovanje nudim lepo nagrado aH posojilo. Ponudbe poslati na oglasni oddelek 1224 Prosim stranke, da leta 1963. prenesene slike in ostalo vzamejo do 1. maja 1964, ker pO tem času ne odgovarjam. Otmar Čolnar, steklar, Kranj 1225 Samostojno starejšo gospodinjo sprejmemo v Ljubljano. I.epa soba. Poizve se pri Tref alt, Llkozar-jeva 2, Kranj 1226 V nedeljo ob 15. in 19. uri uprizori KUD Cerklje komedijo KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUCE Vljudno vabljeni! Šoferski tečaj v Šenčurju AMD Šenčur obvešča, da se bo pričel tečaj za šoferje amaterje A in B kategorije ter voznike mopedov v ponedeljek 23. 3. 1964 ob 17. uri v Šenčurju 224. Tečaj traja en mesec. ŠOFERSKI TEČAJ v Škof ji Loki Avto-moto društvo škofja Loka prireja v mesecu aprilu zaradi mednarodnih moto dirk »Nagrada Loke 64« zadnji tečaj za šoferje amaterje AB kategorije v spomladanski sezoni, število kandidatov je omejeno, zato prosimo interesente, d| se prijavijo čimprej pri tovarišu Jesenovcu v trgovini PEKO, škofja Loka. ZAHVALA Ob izgubi našega svaka in strica IVANA BENEDIK, upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se ga spomnili na zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno zahvalo sestri Lei iz doma oskrbovancev v Preddvoru za nesebično in požrtvovalno delo v času bolezni, dalje SZDL terena Stra-žišče, Zvezi borcev, sindikalni podružnici Gorenjskega tiska, okrajnemu odboru gluhonemih Kranj za poklonjene vence, kranjski godbi jn pevcem »Svobode« iz Stražišča ter Jožetu Trilerju za poslovilne besede. Vsem prav iskrena hvala. Žalujoči ostali SPREJMEMO SOBOSLIKARSKE IN PLESKARSKE POMOČNIKE. STANOVANJE PRESKRBLJENO SOBOPLESK BLED Veletrgovina »ŽIVILA« Kranj razpisuje prosto delovno mesto BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Nastop službe je možen takoj. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja, Titov trg 5, Kranj. »Grand hotel UNION« v Ljubljani sprejme takoj restavracijsko blaga j nič ar ko Zaželena je praksa na tem delovnem mestu. Prošnje poslati na upravo z navedbo dosedanje zaposlitve. j ZAHVALA V 56. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče, brat in stric ter svak VENCELJ ŽEROVNIK, Voglje 24 Zahvaljujemo se ZB, Društvu upokojencev, PGD Voglje, SZDL Voglje tovarišu Ajdniku za poslovilne besede, pevcem iz Vogel j, sosedom, dr. Bohinjcu za zdravljenje, duhovniku Krakarju in kaplanu iz Šenčurja. Zahvaljujemo se sosedom, ki so nam pomagali ob težkih urah. Hvala tudi vsem za cvetje in vence. Žalujoči: žena Angela, hčerka Julka, sin Stane z družino, bratje, sestre ln ostalo sorodstvo Voglje, 17. marca 1964 ZAHVALA Ob smrti naše drage nepozabne žene, mame, stare mame in sestre FRANČIŠKE JEŠE, roj. Vari (Pecarjeve mame) se toplo zahvaljujejmo za številna ustna in pismena so-žalja, za prekrasno cvetje, gospodom duhovnikom, obema govornikoma, pevcem, dobrim sosedom, posebno pa še dr. Ziliču in vsem, ki ste v tolikšnem številu spremili našo mamo do njenega zadnjega doma. žalujoči: mož Janez, otroci z družinami, sestri in brata. Spodnja Dobrava, 19. marca 1964 ,zdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči tačun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni ln odgovorni prednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno U00, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, so j*°ta 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenuročnike 30 din bese-Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. - ZAHVALA Ob težki in nenadni izgubi našega dragega, nepozabnega ata LOVRENCA DIJAKA se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebno zahvalo dolgujemo pevcem, upokojencom in gospodu župniku. Enako se zahvaljujemo upravi krojaškega podjetja Elita Bled, kolektivu in sindikalni podružnici IBf in upravi Gorenjske oblačilnice, Kranj, učencem 8. b razreda in trgovskemu podjetju Savica, Bohinjska Bistrica ter vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali. Še enkrat vsem in vsakemu posebej — prisrčna hvala. žalujoči: žena, sinovi in hčere ter ostalo sorodstvo Koprivnik, Bohinjska Bistrica, Gorje, Bled, Kranj, Kokrica, Tržič, Francija, Kanada. RAZPIS poslovodja-kinjo za »Dom planincev MLRKA« na Bledu in računovodja-kinjo ki bo istočasno vodil tajniške in administrativne posle, sprejme takoj Planinsko društvo Bled. Stanovanje ni zagotovljeno! OBVESTILO Zavod za zaposlovanje delavcev Kranj ln Delavska univerza Kranj obveščata občane, da prirejata v mesecu poklicnega usmerjanja zanimiva predavanja o Izbiri poklica in možnosti zaposlovanja glede na bodoči gospodarski razvoj kranjske občine. Predavanja »NAŠ OTROK IZBIRA POKLIC« bodo po sledečem razporedu: SP. BRNIK 23. 3. 1964 VISOKO 23. 3. 1964 MAVCTCE 26. 3. 1964 VOKLO 26. 3. 1964 TRBOJE 30. 3. 1964 TRSTENIK 31. 3. 1964 NAKLO 31. 3. 1964 K obisku vabimo vse občane, posebno pa starše šoloobveznih otrok, ker je tema predavanja zanimiva in aktualna. Zavod za zaposlovanje delavcev ln Delavska univerza v Kranju Krajevna skupnost Škofja Loka, obvešča prebivalce škofje Loke in okolice, DA JE s 15. MARCEM 1964, odprla novo „cvetličarno" V ŠKOFJI LOKI na Mestnem trgu št. 40, kjer lahko dobite sveže CVETJE, ŠOPKE IN ŽALNE VENCE PO IZBIRI. Obiščite naš novi lokal. Krajevna skupnost škofja Loka, obvešča prebivalce škofje Loke in okolice, da je s 15. marcem 1964 odprla v Blaževi ulici 3 v Škof ji Loki novo službo za polaganje in struženje parketa. Poslužujte se naših uslug. INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ RAZPISUJE na podlagi temeljnega zakona o štipendijah Uradni list FSRJ štev. 32/55 naslednje 1 ŠTIPENDIJA ZA ŠOLANJE NA EKONOMSKI FAKULTETI 2 ŠTIPENDIJI ZA ŠOLANJE NA TEKSTILNI FAKULTETI 4 ŠTIPENDIJE ZA ŠOLANJE NA SREDNJI TEH-NIČNI TEKSTILNI ŠOLI štipendiramo študente oziroma dijake iz Kranja in okolice. Interesenti naj pošljejo prošnje z življenjepisom Industriji bombažnih izdelkov Kranj, najkasneje do 25. aprila 1964. KOMUNALNO PROMETNO PODJETJE »LJUBLJANA TRANSPORT« POSLOVNA ENOTA JESENICE RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA — VK in KV avtomehanikov — VK in KV avtokleparjev — šoferjev D kategorije za delavski progi Lipnica—Jesenice in Podbrezje —Jesenice — več šoferjev C kategorije s kvalifikacijo Ponudbe pošljite splošni službi poslovne enote. Osebni dohodki po pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. OBVESTILO gospodarskim in družbenim organizacijam na Gorenjskem REORGANIZACIJA STATISTIČNE SLUŽBE Zavod za statistiko in proučevanje gospodarstva je imel do 1. fcbmarja 1964 svojo podružnico v Kranju, kateri so poročevalske enote na Gorenjskem dostavljale svoja statistična poročila. Ker od 1, februarja 1964 v Kranju nI več podružnice, morajo odslej vse gospodarske in družbene organizacije pošiljati statistična poročila po posebej danih navodilih zavoda SB.S za statistiko Ljubljana in zavoda za statistiko in proučevanje gospodarstva v Ljubljani. Po teh navodilih pošiljajo poročevalske enote poročila samo omenjenima zavodoma in pristojnim občinam. Zavod za statistiko in proučevanje gospodarstva Ljubljana \ C5 1 y A šport • šport # šnort 41 P *n3, ko Je triialo prvenstvo, prv-ležal v bolnišnici v Tetovu. Tam so mi poškodovana uda le obvezali, medtem ko sem mavčno oblogo lahko dobil šele na Jesenicah.« Mladi smučar se smeji, ko misli na moške besede kolege Petra Lakote, ki mu je po nesreči deja', da se njemu kaj takega ne bi moglo zgoditi. Jaz vozim tam, k|er vozijo najboljši, in tako stojim tudi na smučeh — mu je dejal,— le kar Krem počasneje! Zato mu torej nikoli nič ni — pravi Blaž—, ker se ne upa sam prvi spustiti po progi! — Bo pač prihodnje leto več bere, ko bodo nekateri sedanii re-prezentantie pri vojakih, in ko se boš navadil, da moraš biti tudi do snega nezaupljiv. »Ne verjamem, ker se mi zdi. da pri nas premalo skrbimo za smučarje. Ni mi nrav. da so se mladinskega smučarskega tabora mei olimpiado v Innsbrucku udeležili le zagrebški smučarji ln med njimi dva slovenska: kot tudi ne to, da sta bila na tekmovanju za Ja-horinskl pokal v naši mladinski reprezentanci samo dva predstavnika Slovenije ... Poglejte Švicar-|e! Lanf sem bil za tedal še mladincem Datwyler|em le 7 sekund, letos pa je med č^nl že nr^col boljši kot Lakot*. T?,ko je tudi z nekaterimi mladimi Avstrijci, ki so na FIS listah precej visoko zapisani.« — Torej letos zate ne bo več nobene preizkušnje? »še, še!« pokaže na knjige okoli sebe in zvezke, v katerih že nastaja maturitetna na'otza.. Blaž namreč obiskuje četrti razred jeseniške gimnazije. — In kakšnemu študiju se boš posvetil? Gozdarstvu? »še ne vem. Gozdarstvu prav gotovo ne. Najbrž pravu.« J. Zontar Mladi jeseniški smučar BLA2 JAKOPIČ se — potem kp je žalostno zaključil letošnjo sezono — mar« ljivo pripravlja na maturo Nedokončana turneja IZ FRANCIJE, kjer so tekmovali za pokal Kurlkkala, so trije naši smučarski tekači — Janko Ko-bentar, Roman Seljak in Janez Pc-temel odpotovali na tritedensko turnejo po Finski in švedski, kamor sta jih povabili tamkajšnji smučarski organizaciji. Ker udeležencem turneje zveza ni mogla priskrbeti vodje, Je to nalogo prevzel kranjski športni delavec Dore Oražem. Vendar pa se to "potovanje ni končalo tako kot je bilo pričakovati. Namesto tri tedne je trajalo le en teden, ker je bilo vse verjetno premalo pripravljeno. Iz Francije so z vlakom odpotovali na, Finsko, tako da so v Lahti prišli šele dan pred prvim nastopom, vozili pa so se kar štiri dni. Teka na 15 kilometrov so se udeležili seveda brez upov na boljšo uvrstitev, saj je bila konkurenca ob obilici prijavljenih Skandinavcev precej hujša kot na olimpijskih igrah. Znova je zmagal olimpijski junak Miintvranta, medtem ko je bil od naših najboljši Koben-trr, ki je zavzel 90. mesto. Seljak je bil 99., Peternel pa 103. Udeležili so se tudi teka na 50 kilometrov, vendar so še pred ciljem vsi odstopili.. To jim ni šteti za neuspeh, saj so na turnejo odpotovali bolni (Seljak in Peter- nel sta že v Franciji dobila gripo), razen tega pa je ta proga za naše tekače predolga. — Domov so odpotovali zato, ker se za tekmovanje v Holmenkollnu niso uspeli prijaviti. Okrajna zlata puščica v Kranju KRANJ — Preteklo nedeljo je bilo v Ljubljani letošnje okrajno strelsko prvenstvo za »Zlato puščico«. Zlato puščico je osvojil Kranjčan Franc Naglic, ki je od 600 možnih dosegel 539 krogov. Znani kranjski mojster strelec in nosilec republiške Zlate puščice Vinko Frelih je bil za 4 kroge slabši od zmagovalca Naglica. Zelo dobro je streljal tudi Kranjčan Franc Cerne in drugi. Kranjski strelci so dobili najvišje odlikovanje, diplome in nagrade. — R. ROMAN SELJAK Danes bomo odločali o gradnji šol Zakaj naj bi bil samoprispevek namenjen prav za Cerklje, Preddvor, Zlato polje in Stražišče? OB TEM, ko je bil izdelan predlog šol, katerih probleme je treba najprej rešiti, so se tu pa tam pojavili dvomi, če je predlog dober. O tem so seveda največkrat dvomili (čeprav je treba poudariti, u« Očitnih nasprotovanj ni bilo) prebivalci naselij, katerih šole tudi niso najbolj primerne. Res je, da ima večina šol slaba in pomanjkljiva poslopja (nekatere primanjkljivosti so se pokazale ob zahtevah novega učnega programa), izbrane šole pa so tiste, ki imajo najtežje pogoje med težkimi. REŠITEV TEŽAV V MESTU ŠOLA NA ZLATEM polju naj bi sprejela 700 otrok, kolikor jih bo v bližnji prihodnosti na Zlatem polju in na območju Vodovodnega stolpa. Kolikšne so tu potrebe nam osvetli dejstvo, da bodo morali zgraditi prav tolikšno šolsko poslopje, v katerem sta sedaj šoli Simon Jenko in France Prešern. Šele tako bo mogoče začeti s poukom, ustreznim sodobnim zahtevam in delno poskrbeti za popoldansko šolsko varstvo. S to šolo bo rešena najhujša stiska za prostor v mestu. O gradnji v Stražišču, Preddvoru in Cerkljah so nam pripovedovali direktorji tamkajšnjih šol. Dušan Bavdek, direktor šole »Lucijan Seljak« Stražišče: VSAK DAN 25 UR TELOVADBE — V NAŠI ŠOLI je 1200 otrok, šola je sicer nova, vendar je ob gradnji za telovadnico zmanjkalo denarja. Tako uporabljamo telovadnico v domu Partizana, kjer pa se lahko zvrstijo samo učenci višjih razredov, a še ti ne za vse telovadne ure. Ker telovadnica služi tudi za druge namene je šolsko delo zelo otežkočeno. Vsi razredi skupaj imajo na teden 100 ur pouka, če računamo oddvojene skupine dečkov in deklic v višjih razredih pa bi potrebovali telovadnico za 150 ur na teden. To pa je 25 ur na dan, kar seveda ni mogoče. Zaradi tega sta ob naši šoli predvideni dve telovadnici: manjša s klasično opremo in večja za športne igre. Tu bo tudi pokrita lopa in bo tako mogoče zaposliti kar tri skupine hkrati. Načrti so že narejeni, le še na sedanje cene jih bo potrebno preračunati. Upamo, da bo že letos telovadnica za športne igre, katere gradnja bo enostavnejša (železna konstrukcija z vloženimi stenami), usposobljena. Tone Logar, direktor šole Preddvor: POUK V PETIH STAVBAH NAJVEČJA TEŽAVA šole v Preddvoru je, da ima pouk kar po petih stavbah. Šola je stara že 100 let, prostori so slabi, povsod drugod, kjer gostujemo, pa še slabši. Ena izmed učilnic je urejena v bivšem hlevu in jo je nemogoče ugreti. V dvorani, kjer imamo telovadnico, skoraj ni orodja. RaZen tega jc tudi ni mogoče ugreti. Kakšne posledice ima to, je bilo očitno v zadnjih dneh, ko so učenci, ki imajo pouk v najbolj neprimernih prostorih, masovno obolevali in več razredov ni imelo pouka. O novi šoli se je začelo govoriti takoj po vojni, že 1955. leta so bili narejeni načrti. Seveda sedaj ne ustrezajo več. Predvideno je osem učilnic in vsi ostali potrebni prostori. Trdno upamo, da bodo z gradnjo naše šole začeli že letos. Srečko Kadunc, direktor šole v Cerkljah: UČILNICI NA PODSTREŠJU ŠOLA V CERKLJAH je že krepko zajadrala v drugo stoletje. Razumljivo je, da je v zelo stabem stanju in po vseh merilih neprimerna za pouk Najhuje jc, da sta dve učilnici zasilno urejeni na podstrešju, kamor je vhod skozi ozek lesen hodnik v eni učilnici pa je močno povešen strop. O nevarnosti vseh treh ni treba še posebej govoriti. Za telovadbo smo najeli večjo sobo in jo zasilno uredili, vendar je funkcionalno in higiensko neustrezna Predvideno jc, da bo v novi šoli 12 učilnic in potrebni dodatni prostori. Verjetno bo tako mogoče poskrbeti tudi za dnevno varstvo šolarjev. Seveda si želimo, da bi šolo kar najhitreje začeli graditi, čeprav dvomimo, da bo to že letos. znanja dela nove osnovne šole v Šenčurju še niso končana, so te dni že začeli kopati temelje tudi za stanovanjski blok, kjer bodo dobili svoi dom