Posamezne Številka* ] Navadne Din 1>-* cb nedeljah Din 1*50. j
.TABOR* Izhaja T»«k dan, n oedcije in praznikov, ob V datumom naslednjega dne tt mesečno po pošti t> 12*50^ k. s? , Kemstvo D 20*50, dostavljen no m Qr P 14^—« na izkaznico £> 12'5CX bucratl po dogovora.
■ S?* 8fl P** vpnovi »TABORA*.
J MARIBOR, Jurčičeva ulica štev* 4.
:P®šfnfea pMaila v fj®S©vSnl<
Posamezne številke. Navadna Din 1*—, ob nedeljah Din 1*50.
UREDNIŠTVO m nh<> , M«ri-
baru, Jurčičev« .1 tt. A L ud-
’*'*le(,>n InUniA. it Z7«, UPRAVA M nah«i« » JwržiČCTi
ulici It. < pritličje, demo. Telo-foa «, 2t — SHS pottaobkorol niSoa Hct. II.V87.
N. orročlU bn d«u>{> m m «1m. - RokopUI m m vrečajev
Leto: IV. — Številka: 196..
Maribor, petek 31. avgusta 1923.
Poljska i slovan#a:
lWatšfeawai, 22. avgusta.
Moram1 reči, da me jo zelo osupnil VV.a-sem »Taboru« člančič »Poljsko nerazrpo-l°ženjo proti Mali antanti« (St. 185). Ola-®ek konstatira ta norazpol oženje prefd-WSem na podlagi pisanja krakovske »No-^ Reforme« (bivšega avstrij^ko-polj-Skega lista). Morami pripomniti, da je to Trema j Ima podlaga za tako splošno trdi-Poljska politika sa tudi v vnanjc-po-‘htičuein vprašanju deli v dve struji; pr-k® i® »desnica« (v državnem zboru), ki je “©daj n,'a vladi in ki simpatizira z Malo antanto, ki želi sporazuma s Cehi in ki tecuna z dobrimi odbošaji z 'bodočo Ru-Jo. »Levina« jo v opoziciji in napada podano ostro zunanjega ministra Seydo in ®J®govo čehofilsko politiko, njegovo po-. tičito prijateljsko občevanje z g. Berie-"f&b Tako eto ji stvar. Nerazpoložena pro-Mali antanti je »levica« (aocdjailisti, »aktivisti«, pristaši centralnih sil). „A hujši, nego napačna premisa, je za-Jačeik omenjenega članka, češ, Poljska Pristopila k Mali antanti, torej: Polja-M rf T^najo slovanske politike. Ali jo antanta Slovanska grupacija? Saj ^pPadai k njej tudi neslovanska Rumu-i >®* Skit ima celo ost obrnjeno .proti Ru-^ Sploh pa se še vpraša: ali sta se če--igla •aS®ra J^delavija združili po-ai. Vlhiia zato, ker sta slovanski državi, dvom^°> ^er ®ra,a*a Skupne interese? Brez ga 80	stvarna: interesi podla-
3a v311®6 ®veze in cele Mate antante. Hva-:	boga,	„10 botm) so motil, če trdim, da je
igrala ulogo tudi njuna StoVam Slovanskost bi morala v naši polivi igrati ulogo enega faktorja, ki odto-I J6> a de more biti edini faktor.,
! Goto .pripadnost k Mali antanti šo to-'?®i' hi znak slovanske politike la se zato '*Mjaka zaradi tega, ker formalno še hi popila v) Malo antanto, ne more taJko ita MUtto obsoditi. Da So njeni interesi v i točkah drugačni nego interesi ne-'Mh držav Male antante, to je Be-O^niino ipj o tem je pred kratkim prav pisal člankar v »Jutra«.
^ “Ploh pa: vse grehe vseli' STovanOV rrio-nositi Poljska. Najsi nastane ju® severnem in vzhodnem Slovan-kar i*^ konflikt, vsi ga brez kritike ih bau-j. ^ade kot greh proti ^lovapstvu —. Za^Tn,a Poljakom! Ceško-poljski spor tudj (Vv®6 Pomisllmlo, če v njem morda Cebo^	hirivi? Zakaj ne očitamo
Šteto, cn^0 ^^Srncijpl Zakaj bi morala Kd	S®96 vzeti te Poljaka?
^azrn'0 3>e *®'ec* nami' proučil rasko-poljsko I" vendar 8e bo le Poljakom To ./Rovanška poEtika, ile Rusom. Ijeain ^ .Plavhi greh slovanskega miš-hblogV. 'Pr6<^ vojno, toda takrat je 'bil psi-j^ bila°+raarU!in^v* ^r°:'Tl'a i® Pokazala, da ključ« zra°ta. Nerazumljivo pa je iz-Sljvpr, ° rospfilstvo sedaj po vojni, tako knkor ga še vedno o-Rovi	kakor	ga goje ujeda le « +	Pri naiS. Tolmačiti se
žejnih a*’ da 86 ^ndje kljub veličini hovim g°dkoV ne morejo prilagoditi iain.. 5aatleTam, da (konzervativno vztra-inentaHIteti.
hiti
ne fflMo
Po-ljalte, ne sme biti naper-
T~k|* <1	AF1JMI
hepcUiov-u’ k Obratno, Slovanstvo da noff'h Slovanov mora obstati v tem, Premostiti prepad, ki: je vsled I>oI.isk«TS°,ikov ®astal ttled Rusijo Ih Be' je PPjašffiliti pravim RtrSom, da fo' da h*«.33' t€f PreRTešila nad Poljalri Pregrd 9 P^^Mmi: čustvi i« čini to do g« P^mra^ti. Ce Rusi to store, Bo-Pokazali; da go, Slovani. Dokler,
Fiasko federalističnega gibanja.
Bunjovči dcfitJitivlja f^Sfoplli. ■“* Postajanja med radikafd in klerikalci.
maiiSkl federalisti razcepljeni.
N oVi S ad, 30. avgusta. Btmjevačko-šofcačka stranka je sklenila, da definitiv> no pretrga vso vezi g federalističnim blokom1. Vodstvo stranke je sprejeto načelen sklep, da so pogaja«ja z racjikalci mogoča. Če jim radikalci zagotovijo iz-vostne koncesijo v Vojvoidni, jih bodo, Bunjervci podpirali.
Madžarski listi poročajo, da so 'bodo ■tudi1 vojvodiintski Madžari pogajali z radikalci in Sicer takoj po Pašičevem po vratku v Beograd. Vodja vojvodinskih Madžarov je izjavil, da so Madžari voljni podpirati radikalce, če dobijo kulturne i-M gospodarske koncesije (t. j. če Sklenejo kravjo kupčijo. Ured.).
Beograd, 50. avgusta. »Preporod« poroča: Vlada bo še tekom tega tedna nadaljevala pogajanja z dr. Korošcem', ki pride v ta namen v Beograd. Pogoji, ki jih stavijo klerikalci, pa so tako težki, da hi upati na sporazum!, dokler so
Me vrtto ministrski pmlsfocTrhk Pnšid, ki bi naj potem sami vodil nadaijffa pogajanja. Vlada bb šo skušala pridobiti klerikalce za državotvorno politiko in jih obrniti na pota zmernejše opozicijo, da bi ne podpirali več državnih separatistov.
Beograd, 30. avgusta. »Tribuna« poroča iz Sarajeva, da je po vsem doso-dajijenl raziskovanju atentata ha dr. Spaha zelo verjetna domneva, da je dr. Spaha sami inscenlral Hapad, da bi- lažje šel za Radičem. Muslimanski poslanci So z dr. Spahom zelo nezadovoljni in' zatrjujejo, da Me odobravajo v vsem obsegu dr. Spahovo politike. V klubu je močita skupina, ki zahteva prelom z Radičem ilt sporazum1 z Beogradom. To strujo vodita Hrasniča in1 Kapetanovič. Dra Spahu sta še zagrozila, da ga bodeta javno dosavuirala, če se eam) ne umakne. Izgloda tedaj, da ibo prihodnja seja flentralna uprave J. M. S. zelo zanimiva,
Italija zahteva od Grčije zadoščenje
Izredno ostro zahteve. 50 milijonov lir
vojifl
Italijansko brodovje v
Rfm, 30. avgusta. TXzvJ Italijanska vlada je stavila po svojem poslaniku v Atenah grški vladi z ozirom! na umor italijanske komisije,' za km smatra odgovorna grško vlado, sledeče zahteve; Grška vlada so mora oficijelno oprostiti pri italijanskem poslaniku kot zastopniku italijanskega naroda. V katoliški katedrali v Atenah se naj celebrira svečana žalna služba božja, kateri miorajo prisostvovati vsi člani vlade. Grško brodovje utora izkazati italijanskemu, nalašč zato
V	Pirej poslanemu brodovju in italijanski zastavi posebno čast a tem, da odda 21 strelov. Med streljanjem morajo na grških ladjah razobesiti italijansko zastavo. Grška vlada mora na licu umora takoj uvesti Uajstrožjo preiskavo, h ka-
odškodiiiae.. opremi.
terl mora pritegniti tudi italijanskega atašeja, za kogar osebno varnost je grška vlada odgovorna. Preiskava mora hiti y petih dneh končana. -Vsi krivci se morajo kazni ti a smrtno kaznijo. Razen' tega plača grška vlada 50 milijonov lir odškodnine tekom petih dni po sprejemu to note. Žrtvam morajo grške vojne oblasti pri prevozu na italijansko ladjo Izkazati vse predpisane vojaške časti. Italijanska vlada zahteva, da mora Grčija v najkrajšem času na to noto odgovoriti.
Berlin, 30. avgusta. (Izv.) »VossiSche Zeitung« objavlja poročilo iz Taronta, da je dobilo italijansko brodovje, ki je v ta-mošnjih vodah imelo letne vaje, povelje, da se takoj pripravi v polni vojni opremi za odhod z zapečateno ordro.
Ministrski svet.
Beograd, 30. avgusta. (Izv.) Včeraj popoldne od 18. do pol 20. ure se je vršila seja ministrskega sveta, o kateri je izdar lo vladno predsedstvo sledeči komunike: Na današnji soji ministrskega sveta, kateri je predsedoval minister dr. Velizar Jankovič, sta po rešitvi tekočih zadev podala ministra za šume in rude in mlnh st&r prometni poročilo o stavki trboveljskih rudarjev in stavki mornarjev. Ugotovljeno je, da so Se trboveljski rudarji
po večini zopet vrnili na delo fer da 'je tudi promet na morju večinoma že zopet vzpostavljen. Ministrski svet je sprejel vse predloge prometnega ministra glede popolne vzpostavitve in ureditve pomorskega prometa. H koncu je minister za zunanje zadevo dr. Ninčlč poročal ministrskemu svetu o svojem potovanju v inozemstvu ter o Sejah Sveta zveze narodov.
Suhotiški izdajniški proces končan.
Novi Sad, 30. avgusta. (Izv.) Včeraj je bila pri tukajšnjem apelacijskem sodišču završena razprava zoper dr. Varga in' tovariše, ki so bili lani radi špijonaže obsojeni od sodišča I. stopnje. Zagovornik obtožencev je imel dolg govor, v katerem je dokazoval pomanjkanje dokazov. Senat Be je ob 4. uri popoldne untak-
-o
Zunanji minister Ha Bledu.
Beograd, 30. avgusta, (IzV.) Včeraj zvečer ob 19.10 je odpotoval zunanji minister dr. Ninčič z brzoVIaikomvna Bled, kjer bo poročal kralju o ovojem iliozerrt-SkenS potovanju.
Demokrat! !n občinske voRtvl v Srbiji.
Beograd, 29. avgusta. (Izv.) Dane« dopoldne jo odpotoval pred«, deip. BtraH-ke Davidovi.6 v Loskovac, kjer se bo zadržal kakih 15 dni, da preišče vse pritpž-be proti občinskimi .volitvam.
Hil k posvetovanju ter je čez dve uri razglasil sodbo, 3 katero se Vsi obtoženci radi^ pomanjkanja dokazov oproščajo obtožbe. Oproščenci so po razglasitvi oprostilne obsodbe manifestirali za pravičnost 3 trikratnim’ vzklikom; Živelo sodišče.
BORZA.
O urfi!i, 30. avgusta. (lav.) Pred borza. Pariz 31.35, Beograd 5.85,, London 25.20, Berlin 0.00065, Praga 16.30, Milah 23.90, Newyork 554, Dunaj 0:0078, Žig. krone 0.007825, Budimpešta 0.09 eftfa osmina Sofija 5.35.
Zagreb, 30. aVgn&ta. Pariz 5.325— 5.875, Švica 17.10—17.20, London 4^1—4.33, Berli« 0.011—0.014, Dunaj 0.133-0.13375, Praga 2.77—2.795, Milan 4.07—4.10,
Turk 94—95, Budimpešta 0525—0A75,
Bo Poljaki ne prepričajo, da jih' od' gto« vaMske Rusije no čakajo novi udarci, pen dotmi starim, ostane odprta trajvečja <r3.« ria Stovaustva, radko-poljsko ueprijatelj* sko razpoloženje, in bo vsako širše Slo«, vanstvo — fantazmngorija Spričo tegal trdim, da je stališče dr. Kramura Ja BO*-mišljenikov dandanes neslovansko, Sto« vanatvu škodljivo, najsi še gospoda toliko poudarjajo, da jo njih politika —* glo« vondka!
Masaryk ih Boneš vidita to rosniciopravi dobro; zato dkušata najti pot, po kateri bi se Poljistvu v slovanskem svetu dato ntosto, ki mu pripada. Krivica, ki ge j$ godila Poljski, se mora popraviti, fle po« navijati; šele tedaj bo mogoča slovanska politika, kakor sl je želimo mi, ki' Smo veseli, da sta vsaj dve državi v Mali anH fanti slovanski. Da se to zgodii, bomo mo< rali haš mi Jugoslovani pridigati Be sa« Mo Poljakom, ampak tudi Cehom, zlasti! pa Rusom in tudi — gobi.
Dr. Pr. Ilešič. !
• ' $ Op. iiredL Izvajanja g. dr. Ilešiča BtoBet na istih premisah kot članki našega So* t rudnika I-usa o praktični slovanski po« litiki, ki so koncem julija izhajali v »Ta« boni«. V teh člankih je bila baš B stali« šea Stovanskosti odklonjena politika dr. Kramar a, ki jo je pri Bas začel propasti« ratl »Slov. Narod«. »Taborov« članek, k| ga g. pisec navaja, je intel zgolj infomBak t iveri zttačaiano načelu; audiatur et alte« ra pars!	)
Dr, R, Pipuš:
Naše cest©.
Da so dobre ceste neodhodpo potrcBtf« za razvoj vsega gospodarstva, to ve vsaH razumen gospodar, najbolje pa trgovec! in industrijec. Ne uvideva pa tega paš« kmetsko prebivalstvo. Naše občinske ce« ste in y zadnjih letih tudi naše okrajne ceste na deželi so tako pomanjkljiv^ in zanemarjene, da se mora občudovati pot trpežljivost prebivalstva, ki se s takimi cestami zadovoljuje. Okrajne ceste so bi« le vsaj pred vojno pri nas v razmeroma! dobrem, stanu. Zalibog jih je bilo v mart* borskem okraju prav mak V okrajnem zastopu so sedeli Mariborčani ali pa Bjt« hovi poslušni bimovci. Tem je bilo D prvi vrsti na tem ležeče, da ne plačajo preveč doklad in jih prav nič ni brigalo, ali ima kmetsko prebivalstvo na deželi potrebne ceste ali ne. Med vojno pa Bi! bilo niti ljudi niti denarja, da bi So oeetei popravljale in vzdrževale, ifl vsled tegal je tudi mnogo naših okrajnih cest po« polnoma propadlo. Po prevratu Se jel okrajni zastop zamenjal z gereutom, ki pa menda tudi nima niti potrebne dobra volje, niti potrebnih sredstev, da bi 3pra« vil ceste v pravi etan.
Še veliko huje pa je z našimi občin« skimi cestami na deželi, ki se nikdar niso, odlikovale po dobrih lastnostih. Vzdrže« vati bi jih morale občina V odborih na« ših kmetskih občin pa je malokdaj Bajti človeka, ki bi imel razumevanje za obče« koristne naprava Ce Se tu i« tam Bajd« tak človek, pa a Svojimi nazori Be pro« dre. Naše kmetsko prebivalstvo je zelo požrtvovalno, kadar je treba nakupovati zvonove, prirejati gofetije in primioije, aH pa poleg cesto postavljat! križe, uvasa pa smisla za napravo in vzdrževanje potrebnih' cest. Naš kmet Bi domišlja je, da 3« Storil posebno dobro delo, če je ob zaSJe« marjefti Cesti postavil kapoličo ali pai 'križ. cesto Pa pustil zanemarjetto. M
mtmrr siravgusrrissa
p«Sd in Sounifi teHS ložjo BJoSag« ifl preklinjajo pred križem in; kapelico, kadar tičijo -v! blata. Naše kmetske občine na-(Vtadflo tudi nintojo potrebnih gmotnih' Bradatev, da bi napravile potrebne ceate Ha jih' primerno vzdrževale.
če ge pa vendar ta ali ona občina odlo-& za to, da napravi novo cesto ali pa popravi staro cesto in da najde potrebna feredMva za to, pa le prempogokrat pri-trtanjkiije potrebne spretnosti in' potreb-JOega znanja. Denar ae sicer potroSi, de Javci go se trudili, a ko je delo končano, Be vidi, da je brez vrednosti, kor ni bilo človeka, ki bi našel pravi tir Ta cesto in Sd bi vedel, kako je treba cesto napraviti iH kako jo je treba popraviti.
Ceste, zlasti občinske, bo najvažnejše proge za krajevni promet, torej za pro Sriet med bližnjimi kraji. Če ,ni poštene GeSte, kmet svojih pridelkov ne more pravočasno spraviti na trg. Pridelki mu po gkiejo, ali pa ae po nepotrebnem potrati jo dama, ko bi Se to lahko prihranilo, kar bi se dobilo za te pridelke. Ker ni beste, pa tudi kupec ne more k producenta, ne more priti h kmetu. Ker pridelki Be prihajajo na trg, je ponudba nezadostna in vsled toga na trgu črne visoke, Pomanjkanje primernih cest po deželi Škoduje tudi meščan«, ki kupuje Bvoje potrebščine ha trgu. Na slabi cesti 5e po Stepotrebuem ubija vprežena živina, lomi jo in kvarijo .vozila in mučijo vozniki in pežci.
•Vsak Be raje naseli ob dofiri Cesti Kakor pa daleč od nje. Zo vsled lega jo zemlja v bližini dobrih’ cest neprimerno d ra žja, posestva tudi v resnici več v red rta, kakor v oddaljenih in nedostopnih' krajih. Isto velja za vsako vrsto blaga. Pri Eta® v Mariboru plačujemo že sedaj mleko po 3 do 4 Elin. za liter, 3o3inS gr, krneli, ki «o dalje od prometne ceste, niti po 2 Din. za liter tte morejo lahko prodati. — Pri ttaS zagnije še mnogo lesa v visok.h hribih, ker ni cest. Posestniki bi Aa les ikfctikrat radi dali tudi brezplačno, a tti-kdo ga ne mara, ker velja spravljanja do eeste več kakor je les vreden, akoprav je danes ob prometnih cestah leg zeld drag.
Paragrafa 69. it« 77. abč. reda dajata tfašim občinskim odborom pravico, da pozovejo davkoplačevalce svojih občin na delo (roboto ali tlako), kadar je treba toapravljati in popravljati občinske ce-pte. Kmetske občine sicer izvršujejo to pravico, vendar po večini na prav neroden način. Ker nimajo potrebnih ljndi na razpolaganje, ki bi znali zasnovati potrebne načrte za napravljanje in popravljanje cest in voditi delo, in tudi nepotrebnih Sredstev, da bi pritegnili k delu prn-(ročasno vse obvezance, Ima ta t?aka na-fttadno le malo uspeha. Mnogo obvezan'* bev «8 delu sploh umakne, delo pa, ki je opravijo maloštevilni delavci, ki pridejo na potziv res na delo, pa navadno tudi ni veliko "Vredno, ker ni pravilno izvršeno. Cleffl 85 zakona od 80. junija 1923 štev. ^5 IT. L in pravilnik od 20. julija 1923 St. 860 TJ. L urejujeta tlako (kuluk) Ba bovo. V bodoče ne bodo imeli več samo obČlmki odbori pravico, zahtevati tlako. **n!pak tudi okrajni zastopi in tudi okraj-Ka glavarstva Dolžnost opravljati tlako, Be zadene več Samo posestnikov Hepre-toaffiSni« posamezne občine, ampak vse ob-dačettee okoliša, za katerega je cesta potrebna, tn vwe državljane tega okoliša, tudi Če He plačujejo neposrednih davkov. Vodstvo je poverjeno sposobnim ljudem. Akoprav ta tlaka (kuluk), ki pri nas ni Bova, ampak sedaj Samo razširjena in natančneje urejena, marsikomu kot ttazad-HjaStvo tte ugaja, vendar ni dvoma, da W0a ta nova ureditev prebivalstvu prinesti Mtfogo kortetL Ako Bodo občino imele potrebno dobro voljo in potrebno razu-MWat$je za pontett dobrih Cest, imajo seda} potrebna sredstva v rokah’, da Svoje C€*te v kratkenf času temeljito popravijo ta napravijo tudi nove ceste. Isto velja za okrajne zastope. Tudi gradbena in politična oblasbva imajo sedaj potrebna Sredstva v rokah", da lahko odpravijo žalostne razmere na naših cestah. Oelo zasebne ongaMteacdje, planinska društva, društva za tujski promet itd. Ro Ha ta način v roko dobila sredstva, da lahko s pomočjo pristojnih' oblastev napravijo nujno potrebne ftešte iff popravijo stare cest*. Največ pa bode odvisno od naših političnih' Itt srradbeniK oblaSteV, Katerim je poverjeno tehMčfio vodstvo tena dela, ali bode ta razširjena tlaka Ba korist in V pov-zdtgo narodnemu gospodarstva, ali pa
probiv^alstva.
Politične vesti.
•Agitacija In priprave makcdoiistvu* juščili. Naše oblasti so doslej odkrile v, Južni Srbiji ndbroj komitaških organizacij, njihovih somišljenikov, orožja in raunicije. O priliki preiskave v Carevem Selu in Radovistu so ibili najdeni tudi važni dokumenti, ki najlepše ilustrirajo delo bolgarskih komitašev, ki vstrajajo na našem ozemlju nered id kaos, ropajo in ubijajo vso ono, ki so ne strinjajo z njihovim delom in nočejo z njimi. Načrt razviden iz teh dokumentov stremi za tem, da se v danem momentu napadejo naši južni kraji ter da se s pomočjo oboroženih članov organizacij makedonstvu-juščih, kart eri se oborožijo, dvigfle usta-ja, ki naj odtrže Južno Srbijo od naše države. Istočasno s to propagando zborujejo v Sofiji makedonstvujušči pod vodstvom Todora Aleksandrova in ob prisostvovanju zastopnikov Cankovljeve vlado ter delajo načrte za napad. Vse to je dobro znano naši vladi, vendar Jie stori dovolj za obrambo naših južnih okrajev, ker ima preveč posla s svojinfl — strankarskimi zadevami. Varnostne odredbe nikakor niso zadostne, kajti naj-ttovejše vesti iz juga poročajo, da je zadnje dni prešlo na naš teritorij zopet yeč bolgarskih komitašikih čet po 30—50 mož, ki se sedaj skrivajo nekod, ne da bi se jim moglo priti na sled. ,,,.. ^	...
Dnevna kronika.
— Zanesljivost naših Informacij skrbi »Stražo«. Mi smo prinesli vesti o razgovoru ministra g. dr. Janko vida s poslancem g. dr. Hohnjecem med telefonskim gradivom tako, kot smo jih sprejeli. Pred Hami so jih objavili beograjski in za-grefoSki list L Vsekakor so ee razgovori med radikalci in klerikalci vršili in se bodo še ‘hadaljevaii. Le ne prikrivajte!
— Slov. zdravntkl-volilci! Iz zdravniških krogov nas naprošajo, da objavimo Sledeči oklic: Vaša narodna dolžnost je, da volite mesto Nemcev dT. Ipavitza in dr. Draseha v zdravniško zbornico dr. Ipaveca Benjamina in’ namestnika dr. V. Kaca, oba v Mariboru. Vaša stanovska dolžnost Vam pa nalaga, da se sigurno udeležite glavne skupščine L septembra tL ob 16. uri v zbornični dvorani deželnega dvorca in S svojo prisotnostjo omogočite Izvolitev.
— Študij na inozemskih Srednjih Šolah. Ministrstvo prosvete je, kakor Smo že svoječasno poročali, odredilo, da otroci naših' državljanov kakor tudi ttedr-žavljanov, ki bivajo na našem državnem ozemlju, ne smejo posečati Inozemskih Brednjih šol. Ker je odredba ministrstva Sodaj uzakonjena, so dobile vse policijske oblasti nalogo, da strogo pazijo na to odredbo, da ugotove vse slučaje kršenja ter jih javijo ministrstvu. Stariši, ki bi kljub tej odredbi in’ brez predhodnega ministerijainoga dovoljenja poslali Bvoje otroke na inozemske srednje šole, bodo kaznovani po tozadevnih kazenskih določbah’, dijakom pa, ki bodo Imeli inozemska spričevala, Be v naši državi študij ne bo priznal in Se ne bodo smeli sprejemati ne v državne ne v privatne službe. Odredba je naperjena v prvi vrsti proti Madžarom in Nemcem, ki v sovraštvu do našega jezika pošiljajo Bvoje otroke v srednje šole na Madžarsko in1 v Avstrijo. Enaka odredba se pripravlja v prosvetnem ministrstvu tudi glede učencev ljudskih šol, ker nekateri zagrizenci pošiljajo tudi te v Avstrijo in1 na Madžarsko. Vsi starši, naši državljani in nedržav-ljani, živeči na našem ozemlju, bodo morali brezpogojno pod kaznijo pošiljati Svoje otroke v naše ljudske šole. Izjem ne bo. Z ozirom na to opozarjamo našo javnost, da se po tem ravna, da ne bo imela pozneje nepotrebnih sitnosti.
— SekveStriranje vrednostnih papirjev. Sekvestrsko oddelenje pravosodnega ministrstva je odredilo sekvestracljo vseh vrednostnih papirjev v naši državi, ki so last Madžarov, ki žive izven naše kraljevine. Finančne in druge uprave teh papirjev ne smejo izročati lastnikom brez predhodnega odobr	jr ministrstva.
— Poboj orožnikov	vekmnrju. Ka-
ko nezdrave razmere je ustvarila klerikalna in radičevska gonja pod radikalnim protektoratom v Prekmurju, priča slučaj. kT Se je pripetil v torek v Zgornji Bistrici v Prekmurju. Nek Ivan Palažič žs.-fe&B«!* s<m že	ofegojes m
Mesečno ječo. Dne 28. julija je pobegnil iz zaporov in se vrnil domov. Orožništvo jo imelo nalog, ga zopet aretirati, V noči od 26. na 27. tm. so šli trije orožniki od postaje Črešnjevci v Zg. Bistrico, da bi ga aretirali. Skrival se je v nekem skednju. Komaj so se orožniki postavili krog skednja, da bi ga ujeli, jih je nenadoma zahrbtno napadla skoraj polovica vasi in jih do nezavesti pretepla. Nato so orožnike zvezali in odpeljali k županu, ki jih je dal čez noč privezati k no-keMu vozu, kjer so jih nadalje pretepali in zmerjali Drugega dne so zvezane orožnike odpeljali v Dolnjo Lendavo, kjer so jih tamošnji orožniki osvobodili in spremljevalce aretirali. Orožnik Postružnik je umrl, ko so ga pripeljali v Lendavo, Sever se bori S smrtjo, tretji, Krump, pa je težko ranjen in loži v bolnici.
— Kje je Radičeva ženal Zanimivo je, da Radiča spremlja po Londonu njegova žena. Nasproti temu pa konstatirajo nekateri zagrebški listi, med njimi »Riječ« z dne 30. tm', da se Radičeva žena gospa Marženka nahaja v Zagrebu. Ker pa londonski poročevalci vidijo Radiča v spremstvu neke ženske, je vprašanje, kdo je ta ženSka, ki jo Radič predstavlja za svojo ženo. Menda ni g. Radič združil svojega političnega »putešestvl jac 0 kakšno ljubezensko avanturol
— Narodna garda fta Kosovem. Na Kosovem Be krvavi dogodki ponavljajo; po javnih spopadih v Prištini Jn Kosovski Mitroviči napadajo in pobijajo Turki itt Arnavti posamezne Srbe. Organi državne varnostne oblasti So napram tem napadom brez moči, zato je srbsko ljudstvo sklenilo seči po samoobrambi ter organi žira pod okriljem Orjune narodno gardo, ki Ima nalogo ščititi srbsko.prgjiival-stvo pred Turki itt Arnavti. Oddelki ffa rodne garde se snujejo po vffieh krajih’ Kosova. Narodna gaTda obavlja tudi nočno Stražno Službo po Selih in mestih’.
— Večina ženskih volitev v Pragi. V Pragi Se Vrše v bližnjih dneh občinske volitve. Zanimivo je, da je število Ženskih’ volilCerv za 35.605 Višje od števila moških volilceV.
Seja občinskega sveta mariborskega.
f-milijonsko posojilo. — Občinski Svet obsodil piSavo »Straže«. — Inštalacija v škofiji. — Povečanje mestne tehtnice.
Maribor, 29. avgusta.
Po celi 1-urni zamudi ee je končno zbralo toliko občinskih svetnikov, da je župan lahko otvoril Sejo. Klerikalni občinski svetniki, ki imajo v klubu prvo besedo, so iz previdnosti ostali doma, da bi tako ne bili deležni blamaže in obsodbe, ki jo je radi njih klevet in natolcevanj v »Straži« izrekel občinski Svet.
Uvodoma je poročal župan, da bo občina v kratkem dobila posojilo v znesku dva milijona dinarjev za popravo in tlakovanje cest in kanalov, kakor je predvideno v proračunu.
Interpelacija
Občinski svetnik BahuH je vložil interpelacijo, v kateri zahteva, jjaj občinski svet preišče »korupcijo«, ki mu jo očitajo klerikalci v »Straži«, češ, da je nastavil pri mestni občini svojega sina in svojo hčerko, dočim se druge uradnike odpušča. Zahteva, da zadevo preišče posebna komisija ter da v negativnem slučaju občinski svet javno obsodi pisavo »Straže«. Zupan' pojasni, da je hčerka g. Bahuna nastavljena v mestnem knjigovodstvu kot volonterka, brez vsake plače, njegov sin pa pri mestnem električnem podjetju kakor,vsak drug učenec.
O	kaki korupciji ne more biti govora, pač pa bi morala drugače mestna občina najeti za knjigovodstvo posebno moč, ki bi nadomestovala uradnice, ki odhajajo na dopust. Občinski svet se je s poročilom zadovoljil ter molče obsodil ostudno pisavo klerikalnega glasila. Tndi klerikalni odborniki so molče in' brez ugovora pritrdili tej javni obsodbi »Straže«, ter ji tako izstavili Spričevalo, kakoršrro zasluži.
Druga interpelacija istega interpelan-ta se nanaša na očitke »Straže« glede milijonske poneverbe pri mestnem električnem) podjetju. Žnpart pojasni, da so 9e rcS odkrile že pred časom' nerodnosti, ki j>yi zakrival Jjek jGig.ej; g tem. da j®
Ha lastni ra8u'if izvrševal inštalacije materijalom mestne občine. Med drugini je s temi materijalom instaliral ra"®ve ” Ijavo tudi v škofovi palači. Vsi oni,
so si po Gigerju kot nekonccsijoniranc-
mu obrtniku dali instalirati luč, so P“ zakonu kaznjivi in' morajo povrniti vsO občini nastalo škodo. To se je tudi že zgo' dilo. Cela nastala škeda znaša 29.646 Di* in' o kakem milijonu seveda ni govora. To so si gospodjo pri »Straži« lepo mislili. Neporavnanih je samo še 140 V-Občinski svet je ponovno obsodil pisa^ »Straže« in’ neiskrenost svojih klerikai* nih članov. G. Bahutt je hudomušno P11" pomnil, da bo moral še pri škofiji nasta* viti enega Svojih otrok, da bo pa^rt ni inštalaterje.
Poročila odsekov.
TrgoveC Berdajs prosi, da 5e mu voli v grajskem poslopju zgraditi dišče za petrolej. Na predlog StavbetfeS* urada se prošnji ugodi pod pogojen*. se sme y tem skladfšču shranjevati 8* mo petrolej in to k večjemu do 5000 *»*
Prošnja Karoline Pirha«, da bi zgraditi na Svojem1 dvorišču prizeffl®® poslopje za skladišče, se zavrne, ker J8 dvorišče premajhno.
Od mestnega sveta SftaVbentStt Simbeni jw izdatto stavbeno dovoljenj® zgradbo livarne v Ipavčevi ulici Be tenflf* lje mugovora vinarsko in sadjarske 6° prekliče, ker 'bi podjetje škodovalo dom In okuževalo ozračje, pa tudi tega, ker je ta kraj namenjen1 za otroške bolnice itt stanovati j-ske hiša ™ du stri ja naj ge združi y Molijo. _ Najemniku občinskega posestva ^ sternici so pogodba odpove, ker ne ču je itt tte skrbi za vzdrževanje posl»P1 kakor je pogodbeno določeno.
Na predlog Mestnega kfljrgro%*e^t^ Se povišajo dttevttiCe za trradHM P0^ nja od 10—12 na 30—40 Din.
Ugovori zoper previsoko odrB^^ vodarino im radi ttakxrfiarnega izpr8®^ Vanja greznic naložene kazni Se d^°®^ zavrnejo, defartfa ngode.
G. Zagorskijm je meetitff Ovef yedal velikansko reklamno tablo, ki ^^ g. Zagorski brez dovoljenja Sfveta izobesil v Barvarski ulief, k^. p ti cestno razsvetljavo. Zoper ta je g. Zagorski pritožil! ter daje WeSt80^, Pvetn hode lekcije, ki Bo vzbudile čitfSkem Svet« Spfožtto veselost ^ drugim celo zahteva, da Se ga *rSOf?j^ vabiti k’ Seji, V kateri Se bo zadevi navala Ugovor je bil seveda ®ay itt bo g. Zagorski moral predpisal^ toni prositi za dovoljenje.
Trgovec MiloS Oset je prosil 7A - ^ Ijenje, da bi smel zgraditi tta drovi cesti novo mostno tehtnico.,	*
Mestna tehtnica tte odgovarja več potrebi. Občinski svet je proSrtjo sklenil pa, mestno tehtnico prinM”^.^* večati im prenoviti. Mestnemu vodstva Se naročaj da stavi V to sVT prihodnji proračun! primerno svottf- ^ Po rešitvi nekaterih Manjših za?0^ župan ob 22, uri zaključil javijo S£J°’ kar Se je vršila še tajna Soja
Dopisi.
šostanj. Razvitje prapora G*3 Šoštanju dne 2. Septembra obeta P? po došlih prijavah lepa manifesta^^^j goslovanskoga nacijonalizMa *r°Se0 ponovno vsestranskega odziva J1®® fra vabilu. Pod novim praporjem 0r3uv dozoreval nov rod, generacija bodo® ^ ki bo vestno na straži v trdnjavi o ^ severni meji, pripravljena, da žrt^ našo sveto stvar življenje in kri!
Maro dno gSedali^
Iz gledališke plSarnu. Dame in je, ki imajo smisel in zanimanj® V^atl dal išče, In ki bi bili voljni pri gledaliških predstavah, naj . govolijo zglasiti v gledališki pisar ,
Mariborske -
-	1« v ^
Direkcija srednje kmetijske	v
riboru sprejema prošnje za sPre3°. . šolo še do 15. septembra tL Kdor gel vzeti kakega učenca sredTU8 ^ pa, ske šole na stanovanje s hrano brez hrano, naj izvoli to Meiu11 1 gglo4 ročiti direkciji z navedbo točnega ya ia pogoje,
JMafib6?7 3T71iVgUStg':l
/»Tl' n oro;
‘I
Kjer Jo intervenirala'. OnTejitr Se Je sSW Salo nadležno beračenje šolske mladine! S teni, da Se je izprosilo pri blagih dobrotnikih opoldne kosilo 140 otrokom.
V	vojaško glasbeno šolo v! Vršac se je poslalo 8 popolnih sirot. Gojenci uživajo! pouk brezplačno in1 postanejo po dokončanih študijah godbeniki pri kaki vojaški godbi z začetno plačo 1000 D. Pomagalo se je vrh tega v mnogih posameznih slučajih z obleko, hrano ali denarno podporo. Celjski okraj nujno potrebuje sirotišnico. Mostna občina celjska je že obljubila dati brezplačno stavbišče. Apelira kc na darežljivost vseh denarnih1 zavodov in občin celjskega okraja.
Novo podjetje v Celju. G. Janko BoV-ha je zgradil pod imenom) Pjrrota na Čretu pri Colju novo tovanso za rakete in drugo pirotehnične naprave. Tovarna je edina te vrste v Jugoslaviji.
Mariborske vesti.
Maribor, 30, avgusta 1923.
W Smrtfia koša. Včeraj ob 15. url je tfmrla, v javni bolnici gdč. Valgica Pajt-®r, absolventka prvega letu. državnega bonskega učiteljišča. Pogreb' se vrši v Petek 3L tm. ob 17. uri iz mrtvašnice ila Pokopališče v Pobrežju.
Hi Tudi klerikalci obsojajo plšavo »Straže«. Na včerajšnji seji občinskega k/eta jo občinski svet soglasno obsodil Pisavo klerikalne »Straže«, ki se poslu-vseh' mogočih sredstev in’ se ne sra-m^e oitj najogabnojšo laži, samo da oblati in krade čast svojega političnega Nasprotnika. Tudi klerikalni občinski ^^tniki, ki so bili pri seji navzoči, so 6e ferauiovali take pisave svojega glasila ter molče pritrdili javni obsodbi. Seveda ® he bo nič pomagalo, »Straža« bo še nar kio tako brezstidno lagala,
M Milijonska defravdacija pri most-6m električnem podjetju, o kateri se je ^Pisala »Straža«, je na včerajšnji bo ji _ °ačala z blamažo klerikalcev In dala . ^ dokaz o resnicoljubnosti gospodov »Straže«. Cela škoda, ki jo je po-inozemec Giger, znaša 29.644 Din.
■	o kakem milijonu ni niti govora, mola je le ta, da so se vse to uorednosti
Rodile
ravno takrat, ko je bilo mestno
^ rično podjetje še pod nadzorstvom .makalne^a, prvaka dr. Leskovarja. Se-(jo a bi klerikalci sedaj radi zvalili kriv-Jj* druge, predvsem1 na demokrate. Pa
0	Šlo! Da pa je blamaža še večja, se fetQ-p°tovilm da si jo po Gigerju dal tudi kapitelj z ukradenim1 materijalom l3a-ti luč in je torej po zakonu sood-Bki za poneverbo. Klerikalni občinah; tTetniki iudi k tej blamaži tli so črh-besedice.
iPbroč °-!fec dovo evorfarne? Nedavno mrlo ,a,b da je neka klerikalna družba v koroškem’ predmestju novo jg , -arno. Podjetje je že dograjeno (W,0ra3 pod streho, Sedaj pa se je iz-b'enaJ>’ :^a lastniki niso imeli niti staV-ObčKS .^voljenja, ko so začeli graditi. “• ■*Ve*	kratki-M °d itfesf-
f^oliva
radi a izdano stavbeno dovoljenje ;^av ]U-?°Vorov JHdzadetih' sosedov razve-'kako ^ ^^dlkom1 ne preostaja druzega, min‘‘	nh	spremene v stano-
'fcift	ali	P«	poderejo irf prene-
^ 'kraj, določen; za Jrfdustrijo, it*,®* Kako izgleSK' pasivnost nek o,ter ih pocestnikov. Prejeli Emo': V hiši ®i4avni Cesti se nahajata dva trgov-lokala. Lastniki So se pričeli ob‘ tfo-tatu 19® menjavati. Menjava, ozi-Prodaja lokalov 5e jo izvršila do 63 4-Krat (zadnjo dvakrat v teku dveh
WaKi
bte W56v^' ^ VSaki taki prodaji je za-biŠni posestnik toliko od kupca, °d prodajalca lokala po 5000 kron > g aae tizvzemši stanarino za 3 mesece
^oU]6u *n' ®e^6 P® «Pre'jcrmTl nagrado ’daj0 , kupču nakup in prodajalcu pro-Poi	Skupni zaslužek v enem in
fiariSs	iznaša	40.000	K brez sta-
Bikaki'y | ^g® Pojema ffe bode plačal ^hotelo “^VkoV, KaraVHo pa se mu bode Vjak	bi se obrtniki menjavali kar
fi’ajfn^iv5e®' ker bi to največ neslo. Niti idiŠajJ 16 30 n« bi ozirali H« to, če ne bi tobrtnfk?® ^^Stvii1 lin sre bi škodovalo
®o od v,8*3'** v	parku. Dnev-
koflcpT* o doJ^l9, ure in od 20. do 24. ure, '	sladoled in domače pecivo.
39, Jr'»Promenada«. TJffeVna Od korntg-L nželjah to praznikih od 16. ure vsa&m.	salnsfske	godbe	ob
Ted i» , eaifeh>n. TzvrStffe pijaSSi plaflo-JJ^°ta'aČe pecivo. f i
—.........
ra in umetnost
j,	prosveta v oficieln! luči.
.S^hlttfer Trifunovič je pred
■	Bprcjei °®0(h>W v Dobrpo pri Celju
I	vPrašanittCF^2ar^e Itl odgovarjal na ! -V Maši d^a^i 50 Prosvetnega stanja
Prehčfl'!0^ 80 nižaja- tmša prosveta v
IV	je	dejal g. minister.
ProsvnK,;i, M Predkržil skupščini načrte bili	Vl	kolikor ji že nieo
Ro že tlc,	Zakon,1	o Srednjih šolah
►Jbo* -n,r®aia P1-6«! skupščino, predložil
1	fev«tu ^ ^euciliščili, o prosvetnem: be v i	Pismo	imeli enotnosti
r&adki be v opravi. V Srbiji, Voj-
^	Eežjift	a
V	drugih pokrajinah razai drugi rcŽlmT. Vse to natmi je otežkočalo delo. V jeseni bomo tedaj dobili enotne zakone za celo državo tako glede osnovnega In Srednjega šolstva kakor glede vseučilišč. Ves prosvetni sistemi bb postavljen na eno linijo. Po vojni je vse življenje — mate-rijalno in duhovno — nemirno, in dasi-raVno imamo že štiri leta mirovno stanje, je duhovno življenje še vedno jako nemirno. Minister je mnenja, da morata pri uravnoteženju irt konsolidaciji sodelovati predvsem dva čini tel j a: prosveta in šola tar omladina na eni strani in' tisk na drugi strani. V naši državi imamo Splošno volilno pravico, a v nekaterih po-krajinali iznaša pismenost samo 29 odstotkov, da, celo 10 odstotkov. Ce hočemo ohraniti demokracijo, je treba, da se šole tfl prosveta širijo z vso hitrostjo.
Na vprašanje, ali namerava vlada u-kiniti čisto humanistične gimnazije, je odgovoril minister:
»Mi predlagamo dva odseka: gimnazijski in’ realoni. V gimnazijskem so v višjih1 razredih čisto klasične panoge. Imieli borno dva stebla; realčno in real-čno-gimnazijsko. V realno gimnazijskem bo veja, kamor bodo lahko šli dijaki, ki žele čisto humanistično gimnazijo. V štirih nižjih razredih bo gimnazija urejena po vzorcu sedanjih' realnih gimnazij, a od 5. razreda dalje bo mogel učenec obiskovati bodisi realni bodisi gimnazijski oddelek.«
Na vprašanje, kako jo izdelati prosvetni program, je odgovoril minister, da čisti program še ni izdelan, »Sklical sem«
—	je dejal minister — »veliko komisijo, sestoječo iz članov 'Akademije nauka, vseučiliščnik in srednješolskih profesorjev itd., ki bo izdelala prosvetni načrt za vso našo državo od osnovne do .visoke šole.«
»Profesorji 50 zahtevali h' Koftču šolskega leta, da naj Se jim izboljša gmotno Stanje. Tej zahtevi 'bo udovoljeno z uradniškimi zakonom, ki stopi v veljavo s 1. novembrom,«
Dalje je podal minister še nastopna pojasnila:
Če se ozreTrfo po vSej naši 'deželi, .Vidimo, da Bo prosvetne razmere naj3labše v Južni Srbiji, Bosna in' Hercegovini ter Črni gori. Tom1 krajem je treba posvetiti ttajvečjo pozornost. Treba je določiti večje zneske za zgradbo novih šol zlasti v Južni Srbiji, kjer je največ nepismenih. Število osnovnih šol moramo neprenehoma poviševati, a a tom tudi število učiteljev. Vsaka količkaj večja vas mora imeti Evo jo šolo, v katero bodo zahajali otroci obojega Spola. Mi podpiramo občino z denarjem, da si popravijo šole ali da fli postavijo nove. Kjer ni dovolj dijakov, bodo ukinjeni posamezni oddelki. Učitelje, ki bodo na ta način prosti, bomo nastavili tam, kjer so potrebni.
Nadaljnih gimnazij ne bomo odpirali, razen če bodo v katerem' mestu dani zanje vjsi pogoji.
Minister je govoril tudi o tffanjšiffskcm šolstvu. O Nemcih je dejal, da imajo čisto nemške šole in več gimnazi j.
Ko pride prod skupščino zako® o vseučiliščih", bo morebiti to ali ono vSeučill' šče nekoliko sikrča'#o, t. j. gotove fakul tete bodo reducirane. Sarajevu pai bo treba dati kako visoko šolo, evept. tehnično visoko šolo.
Tako je končal minister Trifunovič Svoja pojasnila.
j■..	.	•. •<
x Al3a,žcva Slovenska ♦‘Pesmarica L iS
II.	del. Tislk in založba Družbe sv. Mohorja na Prevaljah. IH. izdaja. Stane Vsak del za ude broširan 20 Din., za n®-ude 26.70 Din, vezan 7 'Din več. Nobena zbirka napevov! Jii zanesla tako globoko in tako na široko slovenske umetne in narodne pesmi kot Aljaževa Pesmarica Ze H. izdaja je popolnoma pošla, neprestano pa dohajajo nova naročila za Pesmarico. Zato je Mohorjeva družba priredila novo, III. izdaja Iz te pa jo izločila nekaj pesmi, ki jih je povojna doba eanta črtala ali pa So jih izločili glasbeniki kot manj prikladne. Namesto njih pa Bo ec privzelo v zbirko nove pesmi raznih skladateljev. Za sedaj to izdan je gamo objavljamo in opozarjamo nanjo za pesem' vneto občinstvo.
x Družim sv. Mohorja im Prevaljah Je izdala v drugi, predelani izdaji »Lisico Zvitorepko«, živalske pravljice za mladino, zbral ravnatelj Josip Brinar. Mladina , kakor tudi vsi ljubitelji prirodo posega-&.j| BogeM® zmtbm pc knjigah, ki
prinašajo mične dogodbe iz živalskega življenja Zato fee je tudi Brinarjeva zbirka živalskih pravljic tako udomačila mod nami, da je ime lisice »Zvitorepke« že postalo v Slovencih1 obče navadno, kakor n. pr. pri Francozih ime Benard in v Nemcih1 Roinecko ali pri Srbohrvatih naziv Lija. »Lisica Zvitorepka« ni spisan na nalašč za »pridkane« otroke, ampak knjiga je namenjena mladim in starim bravcerrc (po načelu: Ako pišeš za mladino, ne piši samo za mladino!). Mladim čitateljom prinaša knjiga zabavnih uric, starim pa podaje verno zrcalo življenja. Poleg razvedrila in zabavo najdemo namreč v knjigi tudi obilo zlatih naukov za življenje. Kako požrežnost in' častihlepnost vodi v pogubo; kako pretkanost zmaguje nad glupostjo; kako doseza lizun čast in slavo, a noroda-poštenjak »ttosi le vodo v Savo«: Vse tako in še mar-šikako nam! pove — Zvitorepka »Lisica Zvitorepka« je že nekaj let, sem1 izginila s knjižnega trga in’ tudi tiste »Slovenske večernice«, ki so prve prinesle te živalske pravljice v slovensko domove, so že izvečine raztepeno in porazgubljene. Zato bo pač sedanja doraščajoča mladež zopet veselo posegla po novi izdaji »Lisice Zvitorepke« ter se vnovič in vnovič smejala in' zabavala ob spletkah naše pretkane lisičke-sestričke. Cena broš. za rde 14 Din, za neude 18.70 D irf, vezana 7 Din več.
x Nemirovič Dahčenko 'f*a naseli stalno v Pragi Zrfani ruski pisatelj Nemirovič Dančenko, eden najstarejših živečih ruskih pisateljev, se namerava stalno naseliti v Pragi
x »Fliegeiido Blatter« prenehal izhajati. Znani nemški humoristični list »Fliegende Blatter«, ki je izhajal čez 80 let, je izgih-nil na posledicah sedanje nemške krize,
Sokolstvo.
o Umrla je naraščajka Valburga Peit-lerjeva, hčerka nadučitelja v Pekrah in Se vrši pogreb v petek, Sl. tm. ob 17. uri na pokopališču na Pobrežju. Prosimo sokolsko deco in naraščaj, da se udeleži v čimvečjem številu v kroju pogreba svoje marljive in prerano umrle sestrice. Zbirališče je ob 16. uri v Narodnem domu.
o Sokolsko društvo v Maribora javlja svojemu članstvu, da so prispele savezne izkaznice in znaki. Izkaznice Se izdajajo ob uradnih urah v nedeljah od 10. do pol
12.	ure v društveni sobi v Narodnem domu. Cena izkaznici in znaku je 15 Din.
o Vse člane, tokrvadočo in Hetelova-deče, kakor tudi one, ki nimajo kroja, se nujno poživlja k obvezni vadbi re d ovni h vaj, ki se vrše v petek 31. avg. in v Bredo 5. eept. ob pol 20. url na dvorišču drž. realke. Bratje, dokažite disciplino in točnost! Zdravo! — Prodnjački zbor.
o Načelstvo Kola jahačev poziva vse Svoje člane, da se zanesljivo udeleže Be-etauka, ki Be vrši v četrtek 30. tm. v restavraciji Narodnega doma ob 20. uri radi nastopa na slavnostih v! Ptuju in Varaždinu, Bratje, pridite vsi! Zdravo! Načelstvo.	■ n; - ‘	.	■
Celjske vesti.
Mcštno gledališče v Colju. Kakor Btffo že poročali, je prevzelo Udružonjo glecL igralcev, odbor Ljubljana, artistično vodstvo Mestnega gledališča v Celju. Sezona Ke otvori Bredi Septembra. Gojila Se bo dranSa, veseloigra, -burka, event. o-pereta ter operna gostovanja članov ljub. kr. opere. -Režirali bodo predstave poleg g. Železnika še režiserji ljubljanske drame gg. Šest, Skrbinšek, Danilo, Lipah i. dr. Gostovali bodo tudi umetniki raznih jugoslov. gledališč. Povpraševanje po abonmaju je že -sedaj tako veliko, da Be uvede abonma 'A in B, ki bo obsegal po 25 gledaliških' predstav.
Stavbena podjetnost v Celju. Med dr. Kalanovo hišo, Majdičevem1 prostoVu irf zemljiščenf javno bolnice se zgradijo tri lične vile, ki bodo last Rusa Serebrrija-'kofa, trgovca Drofenika in majorja Kar-gla. To dill se jo vršil lokalni ogled mestne Stavbene komisije. Z zidanjem! se pričffe brž ko bodo spravljeni poljski pridelki.	i
OKflj zbor krajevne zaščite dcce in mladino y Celju se je vršil dno 24. tm. v mali dvorani Narodnega doma. Iz zanimivega tajiliškega poročila je posneti sledeče važnejše podatke: V XV. poslovnem,1 letu ie imela zaščita 242 slučatev
Koroške vesti.
GuštanJ. Poročil se je starosta Sokolskega društva, brat Lojze Vordikon, u-< radnik v jeklarni na Ravneh, s sestro go-spico Mimi Dolesovo. Bilo Srečno! Ker sta poročena vneta člana pevskega irfi godbenega društva, jo društvorf zfbbr pel pevskemu paru serenado. Pri poroki sta' so izvajali koncertni točki in je pel nw» ški zbor. Živel pevski par!
Guštanj. Vsako nedeljo irf ob večer IH stoje gruče mladih fantov; po trgu, ki prav pridno klepečejo nemJški, kot kje ila Dunaju. Zaposleni so po večini v jeklar« ni na Ravneh. Svoje znanje nemščine kažejo, kjer le morejo. Ti mladeniči Be krasijo s trikotnim' znakom »Svobode«. Gotovo imajo od »izobraževalnega« društva Svoboda taka navodila, da Be naj pridno vadijo y blaženi nemščini. Tudi rfoka vrsta izobraževalnega dela. Nima -li okolica niČ zavednih kmečkih fantov1, ki bi mlade fante poučili, da tliso v Avstriji in da je gedaj konec nemčurstval — Popotnik.	u.,-r-!.v,;
Gospodarstvo. :
g Veliko zborovanje vseh obrtnikov Slovenijo priredi Deželna zveza obrtnih! zadrug v Ljubljani v soboto, dne 8. Sept. 1923, ob 10. uri dopoldne v dvorani »Kazine« (prvo nadstropje restavracije »Zvezde« na Kongresnem trgu). Dnevni red je sledeči: 1. Preosnova zakona o zavarovanju delavcev in obstoječe centraliZ8h cije. Poroča gospod Jakob Zadravec is Središča. 2. Izenačenje davkov. Poročal gospod Ivan’ Rebek iz Celja. 3. PrisihM zavarovanje obrtnikov im’ njih rodbinskih članov zoper bolezen in starost. Poroča gospod Frarfc Ravnihar, načelnik pokrajinske zadruge tesarskih1 mojstrov! v Ljubljani. 4. Uvedba obligatorne Mojstrske preizkušnje. Poroča gospod Matej Oblak, načelnik zadruge čevljarjev v! Ljuibljani. Važnost točk dtiovrfega reda zahteva, da se shoda udeleži vse obrtništvo brez izjemo. Zastopane Huj bodo po odposlancih vse. obrtne zadruge in VBa! obrtna društva Slovenijo. — Udeležrfiki shoda imajo 50% popust na vseh železnicah, ako Bi kupijo sej moke legitimacije, ■ki se prodajajo v vseh večjih denarnih1 zavodih. Zadruge Maj -naročijo legitimacije pri Uradu velesejma V Ljubljani. —* Deželna zveza obrtnih zadrug sklepa Svoje vabilo s sledečim pozivom: Obrtniki! Težke razmere nas silijo, da Be zberemo Vsi v erfotrfo fronto in da zavzamemo 0a-pranf najvažnejšim stanovskim1 vprašanjem enotno stališče. Shod je edino letošnje zborovanje celokupnega oKrtflištva Slovenije, zato jo dolžnost vsakega, da so shoda prav gotovo udeleži.
g Kmetijski pouk Ha deželi.- Oddelek za kmetijstvo prirodi v prvi polovici meseca septembra Bledeča predavanja:
V	nedeljo, dne 2. septembra: 1. V Mežici, o poljedelstvu, Wornig. 2. V Križevcih', o živinoreji, Pavlica. V Htedeljo, dno 9. septembra. 1. V Sv. Antonu Ha Pohorju,
o	kmetijstvu. V/ernig. 2. V- Nedellci, Prekmurje, o kmetijstvu, Vojak. 8. V( Gornjih Petrovci h". Prekmurie. o živinoreji, -Pavlica,
 -----------------
□ooomnorjnnn □ o aennanaomen
Obiskujte
messsatirai muze)
t Cankarjevi ulici. Odprt vsako nedeljo od
10.—1)2. ure. Vstopnina 1 dinar.
-npmmrnnm D D fXDDDDnQULILiLj
sfiastf
» i A B O RV,
Maribor, 31. avgusta 1923>^
Šport.
' :' POLKP. Jesenske prve®Btvtjtte tolc-MJG Beziane 3923-24 go toaja odigrati po Blede&tmi rctltr Dno 3, Boptetabra v Ptuja STV" Rapid SK Ptn5, emlm*k g. Sepec; 9. septembra v Pttkju Svoboda : Ptuj, Sodnik g. Frarikl; 9. Bopt. v Maribora ©portroreiutermif Rapid : IS9K Maribor, godrrfk se pozorvo la Zagreba; 23. septembra v Maribora SV Rapid : SK Svoboda; 23. sept. ati Ptuju ISSK Maribor : SK Ptuj in 30. septembra vi Maribora ISSK Maribor 1 SK Svoboda. — Vsi klubi se že sedaj opozarjajo, da so obvezan! vršiti pol-Boštevihto redarsko Službo, ker se v Slučaj«; neredov! in' ttedostatkovi podvržejo jlajstrožjcnin disciplijtaraermi kažuiava-flSn.
rISSK MarfUor tfastopa V teKmafi proti- gostom ia Sužaka S svojim1 (kompletnim prvim teamom ter tako daje možnost, da fifii sigurno zelo napeta borba le težko vtsili neSasten; poraz. Ker predstavlja S. K. Orient selo silnega in težkega nasprotnika, saj je najmočnejši team severnega Jadrana, Be pričaku-Jo zelo interesanten potok igre.
i	Prva llicsetta-tekrna v Čakovcu. Ro-
EomeM team ljubljanske Ilirije jo nastopil minulo nedeljo Čakovcu proti
-	ravnokar ustanovljenomu rokometnemu odseku ČSK-a ter zmagal v razmerju
13 : 2. čakovčanke so pokazalo lep smisel asa Igro, niso pa seveda bile kog uvežba-nemu nasprotniku. Publika Se je za prvi Sas top zelo zainteresirala in z veliko simpatijo sledila predvedeni igri. — V Mariboru agilne Ljubljančanke rtajbržo ne bomo tako kmalu pozdravili — ali «elo nikoIlT!
LJnbljatm. Ooncordia (Zagreb) ! Ilirija (Ljubljana) 2 : L
ZagreB. GradjaiJSki : IITrija (Zagreb)
14 i 0. HoSk : Sparta (Zagreb) 2 ; 0.
DuttaJ. Rapid : Hertza A i 3 (3 : 0). S ’{& tekmo Be je otvorilo novo fgrallšSe
HertKe. 'GrloHatčoV Je Bilo 20 tisoč. — A’-mateuri : Sportklnb 1 :1.
Bud^mpeSta. FTC : TTTC 2 : 0.
.Varšava. Crttčovia : Polonia 1 : 0.
Objave.
$ Legitimacije za Ljubljanski vele-. Bojem s© dobe pri. ravnateljstvu Mari-S borsko tiskarne po 50 Din.	j
§ Legitimacije za Dunajski velesejem-Se dobe pri ravnateljstvu Mariborske: tiskarne po 25 Din.	j
$ Navodilo za Pra&ki velcSeJm, ki go ’ vrši od 3. do 9. septembra. Legitimacija' stane 25 D, priStevši pristojbino za kolek, j Kolkovnnje za I. razred 2 čK, za II. razred 1 čK, za HI. razred —.50 SK. Znižana vožnja velja za vSe vlake osebne in brzo-vlnike, izvzeti Bo Samo ekspresni vlaki. Osebe pod 18 let nimajo pravice do znižam ne vožnje. Popust je 33% na čeKoslov. železnicah, k? velja od 28. avgusta do 14 Septembra ter velja samo po najbližji rut! od bivališča pošetnika Popust na progah juž. železnice 50%. Vožnja Be sme prekiniti Banfo enkrat v območju ČSR Solzrtid. Na podlagi legitimacije morajo CSIi konzulati izdati vizum na potni list B 75% popnsitom. Legitimacije Be dobei tudi pri ravnateljstvu Mariborske tiskarne dd., Maribor. Jurčičeva ulitfa 4.
§ Legitimacijo za graški velesejem, ki So vrši v času od 1. do 9. Septembra v Gradcu, se dobe tudi pri ravnateljstvu Mariborske tiskarne d. d., Maribor, Jurčičeva ulica 4 S to legitimaftijo ima vsak posetnik pravico do 50% zfližonesa vizuma, ter lahko z vozovnico osebnega vlaka potuje tudi v Brzo- in D-vlakih’. Legitimacija velja kot vstopnica V sejmske prostore,
§ Slovenska dijaška zadruga lia Dunaju, ki skrbi za socialne potrebe slovenskega dijaštva na Dunaju, se obrača na slovensko javnost, da ji z gmotno pomočjo omogoči nadaljnje delovanje. Prispevki naj Be pošiljajo na Slavensko banko d. d. v Mariboru. — V preteklem
polletju Ro 'darovali: po 3000 D’ Posojilnica v Mariboru, po 2500 D Mestno županstvo Ljubljana, po 50q D Posojilnica v Gor. Radgoni in Obč. urad Ljutomer, po 250 D Mest. žup. Kranj in Ptuj, po 200 D Mest. žup. Kamnik, po 100 D Mest. žup. Kočevje in g. Ferdo Jelenc, Slov. Bistrica; po 50 D Trgovska banka v Slov. Bistrici in Antolič & Tominc, les. industr., po 20 D g. Sorčnik, gost. in g. Razbršek gost., g. Juhart Prane; po 15 D g. Smeh' trg., po 10 D g. M. Janžekovič učitelj, g. Pajman, parna žaga, g. Žuraj, gost.; po 5 D g. Franc Tomšič; po 9 D s. Tkavtf in g. Metlika, vSi iz Slov. Bistrice, za kar jim' izreka Slovenska dijaška zadruga svojo najsrčnejšo zahvalo in računa na njih sočustvovanje in pomoč tudi v bodočo.	; k/.i • .i•• i :.y
■ Hudobni jeziki o ženskah.
Znano jo, da moški raldi zabavljajo' čez ženske. Teh pa to ne jezi, ker vedo, da bi moški ne zabavljali, če bi Be ne zanimali zanje. Zato so pa tudi nobena ne' smo užaliti, če najde kaj pikrega v tem koščku. Nasprotno, mora jo celo zanimati, kaj govore slavni možje o njej, ki jih! tudi ono spoštujejo. Čo bo kaj pregrenkega, naj ne mislijo, da je izmišljeno; mi si bomo mislili svoje. Da vam' dam še eno tolažbo, Cenjene zastopnice »nežnega spola«; to Vse So pisali »hudobni jeziki«!
Zenska brez Hinavščine Hi več ženska.	Marivaur.
Ljubezen je V ženskem BrSu kakor risba v snegu: Solnčni žarek jo kmalu zabriše.	Shakespeare.
Rdečica deklic je ali vizitka ali pogrebni list nedolžnosti.
Aleksander DunJaS, mlajši.
čednostim ženska pravi v ljubezni — ne, strastna da, muhtrsta da in ne, hinavka ne da, ne He. Charles de Bertaftard.
Zensko 8o vztrajnejše v govfaltvn ka* kor v ljubezni.	Goldoni.	*
Zenska čednost inf a mnogo propoveck nikov, a zelo malo mučencev. Helvotiu
Vse ženske so Si enake, če Vpita0® svečo.	PlutarL
Lapa ženska jo raj za OČi, pekel dnS® in vice našo denarnice.	Fontenelle.
Zenska je srčkan pogrešek V naravi
Milton-
Sreča poročenega moža je odvisna samo od žensk, ki i ih ni poročil.	i
Oskar m**
<5e ženska pade, Se uteši B teol, da pet pade itd.: torej se vodno tolaži ni 81 nikoli potolažena.	r>
ArSeno HortSSaV®*
Čo hočeš vedeti, kako ljubijo ženske, poslušaj jiii, ko govore slabo njih'.	S. T. Stohl. _
Prijateljstvo je Velika beseda ŽettfAj bodisi, da uvajajo, bodisi, da prekiM®^ ljubezen.	Saint-B0°T®‘
Lažjo pomirim Evropo, kakor dve^ ski.	Ljudevit XI
če nas ljubi lepa ženska, dosežem®^ v življenju.	Voftatf*
Če So v Ijtfbezni sam’e norosti, je Vsaka žertska, a nobena ni potrobila. ,
Do Stezic®11,
Zenske Ho ekstrem, 8o boljše ali od moških,	Jean	de la BrJ01*
O ZeuS, kako nesrečno si ustvaril ^ ske.	Asldl^'	•
Zenska je Veliko prekletstvo. , . *
Ne Sajidei trosraMnejšega bitja < ske.	Aristof#1"
Ker Bo ženske V tem podobne kaim, da jih’ ne poznamo, tako So jl,e^ji tudi v tem:, da Be »lam ne dopadejo ^ ko jih že poznamo. Aleksander Pop0,i
'T1-
Dnevno ob
22. uri 22. gostovanje umetniškega ansambla:
Foldl in Baren franJaloszova Slavinefte dne fflie. ie Corlfn
Vstop prost. f790 LoJ« so lahko ratervlrajo.
■
 , ■■
a
Galanterije
Mala oznanila.
Prekajevatca, e«ten do dva starata, popolnoma izurjena, »prejme Konzervna tovarna n* Vrhniki.	1866
Sprejme se tri gvspodo na dobra hrano V iredini mesta. Naslov v upravi Hita. 1865
Na atanoranje In hrano se sprej-*M dijakinja. Wildenramer-j*va raca 16, H. nadstropje,
trsta 7,
1868
TgS,
m, r,
. _ T. odda ve8ji prltlič-lokal na cesto v novi . , pripraven za prodajtdne to piiame na eni glavnih nHo v fcjsbljanl blizu jninega kolodvora. Ponndbe pod -Pripravni lokali11 na Aloma Com-R}ny, anontaa in reklamna d*nžha z o. l^bljana, Kongresni trg 9.	1867
Par voznih konj t konjsko opremo vred in pokrivat z« voz so knpL VpraJati v sprav-ništva lista.	1869
Dijak In dijakinja •• sprejmeta na stanovanje in hrano. VpraSati Maistrova ulica 10 D. ndstr., vrata d. 1870?
£a6tmk
čepice pa neverjetno nizkih cenah, srajce, kravate, klobuke, nogavioe, poramniee, robce in ostalo modno blago prodaja brez konkurence modna trgov. B. Veselinovič & Komp., Maribor, Gosposka nlica M. 26.
1605
Dobro mleko dnevno od 7. do 19. are v mlekarni Kos, Jenkova nlica 6.	1864	2—2
Staro lito železo
drobnina, trikotaža
Samo na debelo I
Gaspari & Faninger
Maribor 1017 Aleksandrova cesta 48.
kupujejo po najvisjih cenah
Strojne tovarne in livarne i d. v Ljubljani.
Vs@ vrate n>®pl8a m gospod© M eaas=^-- ■11 da m®, BcaBcop —
periie, kom-
SsBiaacSIo Kd.
Isdelaja po naj-nll|ih dnevnih cenah
acfcner
srajco,
hiaia
ossriasr«® opreme za nevesto, otroSko
ludmila
MARIBOR, tesrolta cesta št. 31.
Ravnateljstvo Državnega ženskega učite* Ijlšča v Mariboru
naznanja vsem prijateljem zavoda tužno vest, da j« po mučni bolezni nenadoma nmrla v mariborski javrf bolnici ena najboljših gojenk, gospodična
Valburga Pajtler
v nežHi mladosti 161/, leta. Bila je vzoma učenka p° vedenju in pridnosti. Učiteljskemu zbora in tovariš eam bo ostala v trajnem in najlepiem spomina.
Pogreb predrage rajne se bo vrlil v petek, dne 31. avgusta ob 17. uri iz mrtvašnice pobreškega p*" kopališča.
Maribor, dne 30. avgusta 10*3.
1871	Ravnateljstvo.
Podpirajte slovenske tvrdkel
tanim T GnfclllZl
Blagovni vzorčni sejm, poljedelski sejm in razstava gasilskih in rešiinih potrebščin
od 1. do 9. septembra.
Iožeeersko elekfromehanično podjetje
vmvmmvwwmw
TTmrmivvrmifrinrr
Na podlagi lastnoročno podpisanih Izkaznic graškega velesejma, katere sc dobe po Din 40-— pri:
Mednarodni špediciji REI-KO, HATOOR, Vojašniška ulica 6
uživajo posetniki tega sejma 50»/„ znižanje pristojbin za potni vizum ter se z voznimi listki za navadne vlake lahko vozijo tudi v brzovlakih In D-vlakih in to tja ln nazaj v dneh od 31. avgusta do 10. septembra. Pristopne izjave za registrirano d. z o. z. (G. m. b. H) Grazer Messe, kakor tudi posredovanje glede adres-nega materijaia med sejmom in interesenti, ki bi hoteli stopiti v trgovske stike, prevzema: Mednarodna špedicija Rel-Ko, Maribor, VojaSniška ulica St. 6.
Aleksandrova 44 MARIBOR Tržaška cesta S
izvršuje in gradi vsakovrstne električne naprave za razsvetlja* vo in pogon, povija motorje, transformatorje itd. ima v zalogi vsakovrstni elektromatorijal v največjih količinah. Na skladišču je okoli 5090 kg bakrene žice, gole in omotane za vse napeljave. Razvon tega se nahaja na skladišču c ca. 30 elektro« motoijev od 1 HP do 75 HP. Cena motoija 1 HP je Din. 2600.—, 2 HP je Din. 4600.— 3 HP je Din. 6600.—,
Itd. Jamčimo za prvovratni materijal ter smo vsled Ugodnih zvez v prijetnem stanju, razpečavati blago po najnižjih cenah.
Telefon 4S0
12-5 1726
Talaffon 460
j; ionzorstt	••	O&mpo*	mefttiki	fimtott	Aala,	m	35aka.;	Maribo^	i&B&m	A	S*