List gosp dar ? rtn v Tečaj XXI. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani sredo marca 1863. nam je poslal pisemce , v kterem trdi, da je navadni kov Gospodarske stvari. Gospodarska novíca. Razstava V Carigradu in V Hamburgu. Vince m zbolelo, lu je kolomaz vžilo, ni to še znamenje, Razstava kmetijskih pridelkov in obrtnijskih izdel- daje on pomagal, ker nobene kuge ni na svetu tako kolomáz (šmir) na Českem leta 1826 odvrnil kug se je nekoliko tega zdravila med dvěma kosoma kruha dalo govedom. Al to je le zmota. Če tù in tam kako zbolelo, ki je kolomaz vžilo se Je menda prvikrat kar je profet Mahomed hude, da bi ; živinče zapustil ta svet — začela 20. sveč. t. 1. v Carigradu (Constantinopel), glavnem turškem mestu, in bo trpěla turškemu Českem sila veliko goved poginilo za kugo bile pocepale, ako bi bil v smír moralo zboleti. Lani je na ki bi ne 3no zdra- tri mesce. Ta razstava je namenjena blagu; samo mašine in orodje kmetijske in obrt- Turški vladi ni dosti mar za to, da bi prišlo tuje robe v raz- vilo kini Českem potrj Tudi bi bil tište velike darila z več tisoč ce-razpisane že od davnej za tako gotovo zdravilo nijske so pripuščene tudi iz druzih dežel. LA , icl^jjioanc /jC UU KÀ.CL V JJ.C I íi<\) tClXVU gUl/UVU JjyXL ČI VAJLU, davnej v svoj žep vtaknil, kdor bi bil v šmiru znaj del gotovo pomoč. Al nihče jih še ni. stavo carigradsko ; zakaj, kakor sl. c. kr. ministerstvo kupčijstva 23. dné p. m. kmetijski družbi kranjski piše, ni Še zdravilske pomočí Zope go vejo kug turška vlada avstrijanski vladi o tej razstavi ne besedice pové to, kar je zvedilo. zinila ni, zato se c. k. ministerstvo tudi ne vtikuje dalje v turško razstavo, kakor da Druga bolj važna razstava, ki jo c. k. ministerstvo naznanja kmetijski družbi, da bi jo razglasila po deželi, pa je razstava v Hamburgu, ki bode od 14. do Natoroznanske stvari. Nekaj luni. 20. julija (malega srpana) letošnjega leta na sv. duha. polji a zivmo (konj e ^mai^ga ox ^auaj iciuouj^ga icta ^ua .r J Razstava ta bo obsegala kmetijske pridelke y govedo , ovce, svinje, perutnino) kme- tijsko orodje itd. Pri tej razstavi se bo za izvrstno okoli solnca, je zdaj že vsakemu znano, blago razdelilo čez 23.000 tolarje v in še zraven tega veliko svetinj. Kdor hoče kaj več o tej razstavi zve-diti, naj se obrne v pisarnico kmetijskedružbe svoje dežele, ki mu bo tudi povedala, kako bode z kimi dnevi; to je p Spisal Ogrinc Vilje (Dalje.) IL Velikost, daljava, obhocl in pot lnne. 9. Da luna teka okrog zemlje, in z zemljo vred — Gledé časa, v kterem luna dopolni en obhod, razločimo več dob. Prvič omenimo Čas , v kterem luna prihaja k tisti zvezdi (lat. sidus), pri kteri je stala (za videz) pred ne- ali d obhod m znasa vožnjo Zadnji cas, da nap o ve, stavo kai poslati, je do kdor misii v to raz- maja 27 d(ni), 7 u(r), 43 m(inut), 11 % s(ekund). 10. Cas, v kterem vidimo ravno polno luno, do tistega, v kterem bo zopet pol y Je dični ime kako govejo kugo na dalje novan, in znaša (v sredni velikosti) 29d., 12u., 44.m Oštrim ukazom vladnim in ubogljivosti naših ljudi dozdaj obveljalo, da rusovska ali turška goveja kuga ni prestopila meje naše in se ni pritepla na Kranjsko. Ker odjenjuje tudi v vojaški granici in je menda potih-nila na ostalem Hrvaškem, smemo upati, da bojo oštri Ce bi postavimo yy m laj pi ob 12 dopold u imeli teče toliko časa), imamo ga zopet 30. prosenca 44 m (kàjti tudi od mlaja do prihodnjega pre- čez več pol Cetrti del kakor 7 d., 9 a tega časa, to je, le malo V V z a v o 1j o zap rte meje in prepovedanih zaukazi vladni sejmov se kmali preklicali, kadar pridejo gotove na- Kazejo ze zaavni aoKazi, eliptična ir znanila, da je kuga v bližnjih deželah popolnoma jenjala, (kreisrund). Kakor nam kaže računstvo kaž ej 11 m., rabi luna od mlaja do ali polne lune" itd. 11. Lunina ,,pot" (Mondbahn) je pa, kakor nam zdavni dokazi, e 1 i p t vega krajca", od tod do ,,scipa ne y da Do tistihmal pa je treba, da potrpimo in vse še zvesto prave spolnujemo, kar je zapovedano, čeravno je težavno, po naglici ne pokvarimo naenkrat dolgo potrpežljivostjo dobro ohranili. d vsega, kar smo z biti bliže, zdaj o x u i li u (centrum) ^ oj u^vlx xa^xj«^ uv a^vi ^ sredi lunine poti, temveč je potem takem luni zdaj toraj tudi zemlj elip k r o g 1 nima ne more ij bolj oddalj apogeji) Kadar je luna najdalj 54.644 milj kadar aJ Tudi na Štajarskem so tako srecni bili in so kugo bliž je (v perigeji), 48.961 milj daleč; nj dnj kmali zatrli, kjer se je pokazala. C. kr. spóska v Kozjem na Štajarskem je 23. okraj na go- dalj od mije je tedaj 51.802 milj (po najnovejših svečana preiskavah v Greenwicli-u (grimič-u) blizo London na preklicala prepoved živinskih sejmov za celi ta okraj, Angležkem moramo pomanjšati zadnjo številko za 40 vendar le Štajarska živina se smé spet na sejme pripe- milj, tako da znaša le 51.762 milj.) Hlapon na železnici ljati , druga pa za zdaj še ne. Pri tej priliki omenimo še nekaj. Neki domoljub bi pretekel v navadni hitrosti milj v ) srednj daljavo lune od zemlje v 1 letu, 2 mescih in skor 7 dneh 60 *f Dolgost lunine poti obsega 325.500 milj enem dnevu preteče toraj luna pri daljavi uaiiireu/ ±\j.v\jvj můj, v x miiiuii o-/4 mnj ^u j. y v premeru z navadno hitrostjo hlapona je lunina hitrost spet dvojne vrste: m A ^ • 1 X /^M 1 1 i 1 • ^ 1 ^___ V namreč) 10.900 milj rednj hitrosti v minuti 8 '/4 milj srednj Nepremenljive ali stanovitne (fix), to je brez pogleda na vrednost r m take U« UVUUUOlj xu ki se ravnajo po vrednost i. Te so pa skoraj desetkrát hlapon v letih ). Celo lunino pot pa bi pretekel ene namrec mescih 1XL dneh Zemlj teka ki se odmerjajo poleg vrednosti po y ploh 30krat bitreje v svoji poti okrog solnca, kot luna v svojem okrogu zemlj 12 Luna ima v premerniku (Durchmesser) 468 miU (po popřej omenjenih preiskavah v Greenwich lestvicah (skalah), kterih imamo sedaj tri druge pa po odstotkih (percentih). Nepremenljive ali stanovitne so sedaj zvi-šane tako-le: namesti 1 in 2 kraje, starega dnarja placuje se 5 kraje. nov. dnarja 467 % milj ) ; p berflaehe) obsega 688.635 □ milj y toraj tako velika kot cela Amerika , otokov ne j tanih Toda luna ni popolnoma krogla, ampak na tišti yy yy yy » 3 6 15 30 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 10 15 50 íí íí íí 1 gold i? u u jy strani, ki leži proti mlj Je ? malo nategnjena, tako, da Najnavadniše reči, ki imajo stanovitni štempelj íí íí ir íí Bil ali bilancirane konte kup y SO obrtnikov •W. i — f ----—----J-7 J~ --^--------O J---7--^--7 --------------V M" UIIUUVUMIU^ J^^uwu v ^ UU1 mmuv je podobna bolj okroglemu jajcu, toraj tudi ni vsak med seboj, ki izkazujejo njih medsebne dolge in tirjave njeni premernik enako dolg. Kakor je gospod Gussev od vsake pôle 50 kraj y naj del adnjič iz fotografij y ktere Je pravil prav na- tanko Warren de la Rue, znaša ta nateza 16 milj in buk Kont itd , note, izkazi, vpisne knjige ki jih izdaj ej o kupci in obrtniki od bdiuivu n aixv/u \A.XJ x»* J...M.V/ , "«-« "«^UH J.VJ IV M. XV » w HU.J JVJL J lil IZíU-člJ CJ U iVUjJ^i. 111 U U1L1111V1 uu reči, 1600 sežnjev (vendar to zvezdoznanci vedó že več kot s kterimi kupčujejo ali obrtujejo, brez razločka, ali so 50 let) 13 Kakor zemlja, se suce tudi 1 saldirane (plaćane) ali ne, zunaj bilanciranih kont «sebe (sVOjo uoiy, larvu , vi«, ot v woiciii uaou , v kterem enkrat dopolni obhod okrog zemlje, se zasuče tudi enkrat okoli svoje osi. To je pač skoraj neverjetno, pa tako da krog vsake pôle se v tistem času V 1 listi y od m jih duplikati od vsacega (prejemni in prevzemni listi) od blag ker vidimo zmiraj ravno tisto stran lune bomo vidili, je lahko drevo njega y y vstopi se od mlj y pa y kakor in to Trgovsk kraj in brtnijske bukve ali knjige, Misli si v ta način njega v vendar zmiraj tako y neki dal da prvič : gla bukve in bukve: konto-kurrent m • — ----------, XT ^»wTiiu vuixTv/ XXX n.uuti/-o.uncut , in in pojdi okoli saldo-konto trgovcov, fabrikantov in obrtnikov od vsake priđeš na kraj, kteri je prvému ravno si m kadar kterega si odšel prvič, si se enkrat daj nasproti gledaš priđeš s na drevo nasproten, in na til kraj Ce da od Ravno pôle 25 kr y tako moreš tudi umeti, kako se suče luna okoli svoje nikov, od vsake pôle • • 1 1 • 1 • 1 i -____• • i V • 1 I ^^V . drugič: vse druge bukve, ki se pišejo od kupčije in obrtnije, od obrtnijske započetbe, od mešetarije zlasti kupčijskih mešetarjev (sensalov) zunaj pisemskih přepis kr e nkr at v enem m ístem casu, m osi in okrog zemlj ravno tega del vidimo zmiraj taisto stran lune Opomb a. Pristojbina (štempeljska tarifa) od tr 14 G govskih in obrtnijskih bukev se odmerj tako -------J ------- ------- ------------' """" V Wi «UJJ UU.1U OC UU1UC1 j Oj ICHV' ' , (Dichte) lune je skoraj na pol pristojbina, ki je ustanovljena za eno pólo, jemlj da se toli manjša od vode, to je, ona v naši skoraj doseže goščavost leš kokrat y kolikorkrat ima površje vseh lis to v skupaj \ ij aka bi plavala Teža na luni je 6krat manjša od une na takem pade kamen v vodi, kakor lešnjakov les). seki enotno mero (Einheitsmass) , ki iznaša za bukve naš cent bi tam tehtal sekundi 2XL 15 libi daleč po in pod paleo 726 □ paleov (colov) bukve pod b) pa 380 C Postavimo, če imajo bukve prve vrste 94 pol to je nas ueiit ui i-cuiai io xkj iik/i , iu jv s ktero na zemlji vzdignemo 16 liber y y 1 I IX UCliUU . Ill i----- « ■ -»xxxv , VV Jv » »j ^ TV-» .x V x s tisto močjo, vsaka po 816 □ paleov, tako je štempelj 26 gld. 50 kr bi na luni za- zakaj 816 y mogli vzdigniti celó 1 cent x 726 94 106 5 106 x 25 = 26 gld. 50 kr mikat Po ti razmeri teže je zgorej sploh vse ložej pre ljev visoko skočiti ni bolj nevarno in 60 Spriče val to kot pri nas 10 lj isoko y Ce vrž e š kviško, letel ti bo 6krat visočeje, kakor na zemlji. Vi soki hribi bi se nam zdeli nizki, ker bi jih prav lahko kamen v mlj pôle prvič y možno přehodili v oziru k zemeljskim Svit lune je rumen, ki si ga izposoja od solnca to nam kaže že sam pogled na lunine pre m M gold drugič, kadar jih izdaj ske gospóske, od prve kadar jih izdajo druge gospóske ali privatni 1 A 1 ^ /\ "1 y od vsake pôle 50 kr tretj za pôsle y učence, dninarje in sploh za ljudi XVI . , obrtnijske pomagače (ksele) in y kterih zaslužek ne (Mondphasen) (Dal. prih.) presega navadne dnine, od vsake pôle 15 kr y četrtič, od šol in viših naukov (studij), potem od obiskovanja šol od vsake pôle 15 kr ■w-»- • / • . V • Nove postave. mrt vašk i n kl novi štempelj ski postavi. Da bi si državna kasa pridobila nekoliko dohodkov, se je v poslednjem državnem zboru tudi povikšala v reci J * r - — — -—'~---- "~^ vv,v" f v ' —----— • jjiviv/ , ot i nekterih rečéh štempeljska tarifa. Ta nova postava, njice (Wechsel) Krs tni (roj s tni), p icni listi 50 kr. Zavezni listi (Verpflichtschein) trgovcov zastran 3 v dnarjih ali zastran toliko in toliko namestljivih ali dnarjoveljavnih papirjev prvič rju veija v uni pajjujov , če se ima kaj v dnarjih dati — kakor me ki je prišla 13. decembra lanskega leta na dan, je pa J^ filolw uv/v^mwiM IMUOIVV/^« IKJUI* XX«P J^ drugic, Ct3 JL±t5 gJL'C /*aitja , aie tonntož nafe n>ot tel)o flefyo. §nteň. . * • / J Kakor pre- Doluje-luzicki. so naju že na pragu pričakali spomini ! ! kako se me vendar osujete ! sladka mana mi padate z otroŠkih nebes, pa se mi spre-menite v pregrenke kaplje težkih, britkih solz! Ah! kako je vendar neizrekljivo lepo in prijazno na našem griču! Tik pod hišo na vrtu je bilo préj figo- me; 2Bofdn tta)3, fenž fjii na ňebit; fynfjtoëftfyone fcnžt ttoojo gr 111 0 VJ a xvcAj y uuiívxv^iv ou v \jcioi JJV7 ixiaiat xxc* pa mati so ga dali vsega izkopati, kjer je strašno veliko kac se po njem plazilo, in Namesto fig se pa zelena brajda spenja do strehe in kaj, dozoréle so včasi po trikrat na leto tofdjtžt i nam ttoojo fraíejfttoo; ttooja toebía ftani afo na ňebit, taf te!e na femt; nafdj fd^ebnt fíeb baj nam žtnfea ; a mcbaj nam nafdje limit, afo mit iDobatoamit nafá^im ttriňtřant ; a ňetooljfžt nafj bc fpittotoaňa aíe fynmož naS toot to$o fíe^o. 9ímen. Slovenski. zlato-rujavi muškát in tamno-siva kavčna svoj ? mi otroci se vé da, tudi. soční sad spodnjem kotu nastavljata ôsam in sršenom v vabilo, je stalo sila staro mandeljnovo drevo s svojim krasnim cvetjem in redkim sadjem , okoli in okoli pa tište zlo Očenaš, ki si v nebesih, posvećeno bode tvoje ime; rudeče in dišeče gartrože in cvibaste vijolice ki XI Ci O y XV X OX V XX V^ UV>OIll y JJUO V V/U^ilU KJ UUVj t WJ V XXXXV-/ y 1 XXX UIOUUU 11 U/JV XXX V Y lUCiCtU V XJ UHVjVj y XV X SO SG pridi k nam tvoje kraljestvo, izidi se tvoja volja, kakor na pozno jesen do snega cvetele pa še ravno tako di- v nebesih, tako na zemlji; daj nam danes naš vsak- šale kakor v marcu ali aprilu. Pod danji kruh, in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi pol ure od doma, se vije tiho odpuščamo našim dolžnikom, in ne vpeljaj nas v skuš-njavo, temuč nas reši od vsega zlega. Amen. gncem pa ; in mirno, ponosno in kake po- časno skoz Široko, plodno ravnino stara mati iSava kakor sreberni široki pas Kako sem ploskal veselja o zim Lepoziiaiisko polje. Spomini. IV. skih nedelj skill jutrih, kadar smo se v cerkev naprav-ljali in gledal skoz okno dolge, dolge raj de mrgolečih lučić, kovca. In jesenske nocí!! ko so si Krčopoljci svetili k svitancam do Les- Kako glasne in žive včasi t in zopet tako tihe in mirne. Spodej jih je kožuhalo kakih štirdeset ali še več ? prepevaje svoje domače, na- Mladost! po eni svoji zarji Srce zdihvalo bo mi Bog Te obvari !" rodne, ali si pripovedaje stare istorije, škaf vina je dre-movca bránil. V préŠi so se pa moški sukali, tlačili na Najljubši, najprijetniši čas mi je pozna jesen, podu ali vlagali v prešo, in vlivali slaclek mošt po žlebah Včasi, kadar je bila svitla noč in se Najbolj se ujema z mojim čutjem; nekaka mirna žalost sode kleti. ali žalostěn mir se mi vleže na dušo. Pa grém Naj- je delo vse vkup nagnetilo, so raje okoli poldne, kadar so ljudje pri južini, in je tam — v,x±, ^xj. v uoio nu^o ^v^ zunaj bolj tiho in samotno, in so solnčni žarki topleji, in občutiti slovenske pesmi, premili, nepopisljivi glas. žele oh ženske tudi ajdo ponoći doli pridi v tište kraje, al hoćeš zvediti ta daj gr em naj raje njivo ali na razbor pod skalo Pa se vsedem na omekelj pod « in nedelj skih večerih pa ? kjer V se javor in jesen in lesnjača še nekaj rumenega perja glestajo brst 7 in ah kako tiho in mirno je vse. Ni glasa v celi okrajni, samo čurkov *) nebrojni kor natezuje v tisočih in stotisočih glasih svoje kamor ogrevajoči žarki najtopleje prigrevajo UU , XIX — ~ ,---J------ ---------J - - -------- ---------------—---------J in tam melanholične viže in od dalec zašumijo včasi, kakoi obsedim in zamišljen zrém — in list za listom pada z plahi duhovi, počasni valovi Save, in na drevj a, In veter tiho. počasno 7 ga drvi plava na tla, komaj da zašumí. 7 migljaje bledi mesečni žarki. njih 7 se z ibljejo duša! kake sanje naprej, dokler ga kje kaka miška ne ali potegne za posteljco v svojo luknjico, an ga ovca si mi ti sanjala tedaj v takih sladkih, samotnih, zamišljenih nočéh! Kam ste mi prišle sanje? Razbite šibre késni, pikri v • f XXXJ I^XXVX X pasi 116 Sne, - CVXX--XX^ O^^iXXJO JLàOt |JXUtV/XXX# ^"" J"^ v— ~---J ---------- -------------- Podoba življenja! — Strnadka iz gole hruške življenja in njegov viliár ob skali strasti! r>mp. svat • mm rlnli" n'io'i rlnli" _ 'Ipi IpÍ f eni (Dalje prihodnjič.; ali LCO, ali ga ovca na ijenin nocen: ivarn sie 1111 pri ne segnije za plotom, strmi pred seboj žalostno okó! Razbila sta jih hruš se poje svoj : trudno si tiii" 77 7 77 CIČI ČiČi dolj" čez ajdišce leti dolj lej! cizekov, veselo žvrgolaje, saj je mušice in komarji se Še saj se v krogu zibaje, Oče nebeški dal živahni sučejo v (Dalje prihodnjič. 7 ki je se tropa hrane dovelj ; topli sapi, menda njih zadnji ples, v travi pa enmalo njene noge, in črnemu gríiu, se kaj obavten in gmajten ogre va na pragu svojega hrama. rosna, skuša kak zakasnjen kobilčai murček", kakor pravijo pri meni domá Deželni zbori. Deželni zbor kranjski. zboru 24. svečana je bilo najvažniše to 7 da je 77 svoje otrp- dr. To mano v predlog zavolj prevelicih kranjski V * *) Curk pravijo pri meni domá vengerlnu. Naj opomnim tu, 7 moti dalec duša In vse tako tiho , tako neizrekljivo mirno v sa- 7 za misli daleč njim čez beguni pa uidejo, pebegnejo in letijo in 7 Dravo in Savino doli za Posavje in tam se spustijo na solnčni griček u pod vinogradom proti Drniku, ali za brajdo pod vrtom, m robni hram. spominom se odpre vesele, rajske mladosti ča- kako je morala se ta prenježna, ljuba živalica pomagati pačiti nase slovenske krajne imena v nemških ustah. Blizo S even ce je dolina ali soseska, ki se ji pravi „Curkov dolu. To so Nemci prekrstili v „Schurkenthal" , in nek znan nem.šk povestnik si je dal to nemško spako posloveniti v „hudi dol Kaj bi uboga živalica rekla, ako bi vedila, kako njeno borno ime mora pomoci črniti tište , ki ji obdelajo njeno ljubo pa- njovje, našel Na Koroškem sem ćurka le na enem samem kraji na Sulii za Dravo. Da pa je ravno v junski doliui In najprej me sreča Tvoja posvećena podoba, mila, sladka mati moja! Nisem bil vselej pri Tebi, kadar bi bil mogel, in me je želelo nježno Tvoje srce in iskalo « r tudi Vinogradov, se vendar nikjer ne čuje. Obiskal sem Su-škega prijatla. Bil je jesensk večer. Sprehajamo se po hiši, In Tvoje skrbno okó in menda je več žalosti jokalo nad Tvojim sinom, kot pa veselja. — In hitim rajnemu očetu naproti, ki so ob nedeljah prihajali domů in peš čez klanec poleg voza hodé, kjer sem jim vselej naproti přitékal kar prijatel stopi k oknu, ga odpre in mi rece: „Dobro poslušaj , pa boš cul, kar na Koroškem nikjer čul ne boš.u ■ nategnem uho, in od daleč iz grmovnate gmajne , kjer je kdaj vinograd bil, so se čuli glasovi kakih troje ali čvetero čurkov, pa tako neizrekljivo otožno, tako bolehno tenko-trepeči, tako premilo jokajoči, tožujoci, kakor da bi drobena živalica tudi občutila tisto bolezen, tisti prebritki bol, ki je tisti trenutek ^xxi^ivcix, — in me objamejo in stisnejo jv ©eux m posadijo na voz, in kdo je bil srečneji ko majhno dete sebi m prešinil kakor žereč nož moje srcé in mi gnal krvavo solzo v kalno oko, ki je mutno strmělo v tiho noč: „hrepenenje po domovini !" Pis. 69 deželi n'aloženih davkóv(kterega so prinesle No- ugovori so navađni le-ti: da národ šeni dosti zrel za vice u v U £ U li 1 11 ua V IVU V ^tVLClC^ćl ou JJ1JL li tž 01.,, v^ O — * * uv » — "I" vvt. ili uuou ^ 1 t/ i Zjčí listu) přišel v razpravo. Dr. Toman je porotnice: „pravočutje in poštenost" — pravi dr. Toman odkritosrčno odkrival vse te rane in s tem predlogom pokazal ? naso ki tarejo deželo da je grda laž , ki so prvi pogoji porotnic; te pa ima ravno naš narod kakor malokter; „narodne razprtja u pravijo drugi da »U, Ili O l/Cill pcuivijum 17 V./ IV C\ c^CKi i , ^tcv JV^ J^i UCt i Ci. JU , IVI --—--~ - ----• - w---, JJ---" - ^ * j. Vj v» j^imitxjv \A.í Vl^X y sovražniki národnih pravic hudobno trobijo po svetu, overajo • porotnice ; al to je zgolj pretveza. Tudi ugovori ki se poganjajo za narodne pravice, nimajo iz politicnega stanja, ugovori zastran stroškov ua mOŽje y XVI. O jJU^ailjUJV /iti lltii VU11V UJ T ivu y j druzega kakor le edino „špraho" za svoj zvonec. Celi 7 7 ki zadevajo porotnike, so prazni; tudi to nič ne veljá ta dr.^T oman o v govor bomo podali svojim bravcom po da porotnice včasih napak sodijo, ker to se ravno převodu :.Nanrei-a": danes začnemo ž niim. Podniral tako lahko zgodi pri sodnikih, ne da bi se reklo nalašč ga je gospod'Anton grof Auersperg in pa še po- ampak zavoljo tega^ ker vsak sodnik je člověk sebno gosp. M u 11 ej ? ki 7 se ki Je še dostavil to ? )) da naj se zmoti kakor drug člověk. Ko še z vneto besedo na- kranjski "deželi odbije četr tin a davkov zemljišnih, števa dobroto porotnic o duševnemmôralnem -in dokler ni kataster čisto pregledan." Zbor je enoglasno ustavném oziru in pravi, da porotnice, so varus ke 1 •! • ni "1 1 • V t 1 i mmmí -- ___' ^ ^ ______- ^ _____ L ^ J ^ # _ .V # potrdil, naj se dr. Toman-ov predlog izroči dnarstve- pravice, resnice in svobodě, priporoča svoj s nemu odseku. iiciuu uuic^jvLi. — » tei seii ie bilo naznanieno , vl«, o------- r------- %J U U (/ / i/ i ^ íí • odsek za pretehtovanje prošinj izvoli! g. Kuđeža za pr- nega zbora, oklep je da je glasno pohvalo sprejeti predlog prijaznim rokam .dežel- bil,. da se predlog izroči odseku vomestnika, g. Dežmana pa za zapisnikarja odsek v kterega so bili voljeni: dr. Župan, dr. Toman dnarni pa za prvomestnika gosp. grofa Antona Au-ersperga, za zapisnikarja pa žl. gosp. Langerja. dr. Skedl, Dežman ; 7 in ko Je žl. Strahl prosil za oprostenje iz tega zbora, dr. Bleiweis. Potem sporočuje žl. g. Strahl deželnega odbora odsék za prevdarek novih zemljišnih bukev so bili izvoljeni gospodje: Brolich, žlahni dr. Wurzbach, predlog, naj se izbriše dolg z 19.000 gold., ki ga gle Mull ej, žl. Strahl, Gosp. predsednik je naznanil, da gosp. Vilhar Kromer, Kozler in dr. Skedl. diščni zalog ima pri stanovskem zalogu; predlog ta pre- pričavno dokazuje, da je to celó naravno in pravično ki v ze tudi več dni ni v zbor dr. Bleiweis. , je zmiraj se bolan ga kakor Na to poprime dr. Bleiweis besedo in (v slovem skem jeziku) podpira odborov predlog, pa dostavlja še naj seji 27. svečana predlaga g. D erbič nasvet, druge nasveterekoč: ,,Jez mislim, da z odborovim pred- in da ne more biti pri kraji zbor sklene, da se poprosi vlada za prenaredbo logom stvar ni pri rekrutne postave, po kteri naj se služba vojaška Ker gre za velike aezeine stroške, .m da ni in še druge pravične polajšave dosti, da gledamo le nazaj, ampak da moramo gledati ker raji gré za velike deželne stroške da > ni od let zmanjša na vpeljejo. Potem sporočuje gosp. Ambrož nasvete deželnega odbora zastran tega, kar naj dežela po postavi tudi veselega, naprej. Kaj pa nam p r i h o d n j o s t. kaže ? ampak le žalostné reči o tej zadevi. Ne Nič da ZiCiíit^n uuuura. zasLiaii lc^či, ivču naj macíci pu uustavi » ^uw^t«, «m^nn. -- ^uivuuuv xw* v v 1. vl< od leta 1859 za stanovališča in dotične potrebe bo gledišče (teater) pogoltnilo tistih 2500 gold, na leto _ X- 1 • fe • 1 "1 à 1 1 • V^ ê ê 1 -w ^i-w « . . • « c. kr. žandarj e\ plača. S U či ill U. U b i bële deželi polajšave in prenaredb ; al danes ne gré za te princi- vrane nase gledišče pa tudi ni národno gledišče palne vprašanja, ampak zgolj le za pretres dotičnega kjer se nikoli ne igrajo narodne slovenske igre ; i računa za leto 1863. Ko predlaga gosp. Ambrož posamne stavke, odborovém nas vetu vsi sprejeti razun enega Dežmanov predlog pade, če ne igra družba dobrovoljcov (diletantov), kakor so ki so ki bili J> po ob- igrali nekdaj Linhart ? Franc grof Hohenwart in drugi možaki, ali v poznej eh letih kaka druga domača družba veljal po dr. Wurzbachovem. C. k. polk. poveljstvo ni nikoli ne duha ne sluha od iger v domaćem jeziku. Potem takem naše gledišče v svojem bitsvu ni de- zahtevalo , naj dežela plača 12000 po predlogih Ambroževih dovolil kterimi je dosti visoka najemščina za 33 stanovališč deželni zboi med gold., želna naprava (Landesanstalt) za národ naš ampak Je l\J 11 Cl» JV J. U y Ci ^XJtillVlVUCVllUUUJXl J UOi -LJ. CKjL V./ XXCtKj y CtlXIj^CKXV zabavna naprava (Vergniigungsort) za malo mno- žandarskih, ktero bo dežela skusila vprihodnje ponižati. žico Ljubljančanov samih, in posebno tistih 1 ki seji sušca je přišel na vrsto iz 8. lista,,Novic" 20 druzih imajo svoje lože v gledišču. znani predlog dr. Tomanov, podpisan od Še Ce pomislim dalje, da nas čakajo veliki stroški poslancov, za vpeljanje porotnic. Danes ga v dolgem } govoru podpira tako temeljito, tako krepko da mnogo- za potrebne naprave šol, za bolnišnico, za zidanje nove lastne nornišnice, in za sto druzih reči, Če po- krat so se mu naznanjali pravo-klici. Ministerstvo je mislim, da nam Tržaščanje žugajo z 20 do 30000 obljubilo na pravi Aw1 II A m * V^F ' ■ ^m 1 prašati deželne zbore o zadevi leto za nezakonske otroke in matere njene , za ktere porotnic; ker pa sedaj vemo, da tega ne bo še storilo dosihmal nismo nic plačevali; če pomislim, da je zavoljo v sedanjem zboru, je treba, da se oglasijo deželni zbori stroškov že si. zbor zavrgel nektere pravične pred- sann on dokazuje staro davno s t porotnih sodb, ici ^^ , ^«v, ^ tai^ui uvuvu.^ — da so starej e kot vse ustave, in da je vsaka in hiš št. 136 in 137 morali porabiti za druge potrebne ustava na videz, ako nima porotnic, v kterih naprave, in jih tudi smeli, ker predlog odborov sam ter loge bomo pač po tem takem tište dohodke iz reduta ? pravi ustava ljudstvo sodi: ali je kdo kriv ali ne. Dalje kaže na pravi ; Angležko í Holandsko ? veliki del Nemčije in celó na glediščni zalog. da čisto le po naključbi so prišli ti dohodki v Rusijo, ker so že ali pa se bolj ali manj obširno snuj ej o Iz vsega tega tedaj vidimo » í da smo kot dobri porotnice. Ko je vitez Schmerling bil minister pra- gospodarji dolžni misliti na drugo boljo porabo vosodja, jih je vpeljal z gorko besedo kakor slana poparila ta nježni cvet Bachova zima spet obeta pomlad; treba je , ^ ^ miu^i^ Schmerling glasno opomni svojih besed. Potem našteva hinec tedaj da zdaj se nam se minister dozdaj za gledišče obračanega dnarja nimo 1 «V V disce da druge stroške ? ; in se ne pokopljemo še v od kterega ima TrebenČan tako nič, kakor • nic 7 dr. Toman važniše ugovore zoper porotnice ? od konca do kraja pobija s prepričavnimi dokazi. pa jih Pivčan nič, pa tudi nemški Kočevar to pravim • V 111C. Jez nisem zoper gledišče sploh da p r a- Ti O KŠZa iiiOCiii ZiU^Cl ^IIjUIO^U OJJIUXA , Ci.1. IV Cti » XAXJ. , V^-OV Y 4 vica terja, da ga plača in vzdržuje tistiy kdor ga rabi. 70 In ce nazadnje še pogledamo na druge dežele, na presojevanje, ker v tem jez nimam dovolj izkušnj postavimo, v Gradec, kjer je deželni zbor ravnokar Zatoraj menim v današnjem govoru v misel vzeti le JJU^IU y JL l Xk\J y ▼ VI JL M ^ V J «JX-/JL J * — ' M ------- sklenil, da se iz deželnega zaklada ne smé ne vinar za gledišče dati, tedaj mislim samo tisto y kar je ajpotrebniše drug da pa odstavljam znebiti naprave, ki deželi nič ne vsako leto še prizadene velikih stroškov." se moramo koristi, ampak ji poročevanju tega nasveta. Podpira me tudi to kar Je že godilo i vvw» jl vujjua mu tuui tu y ivai bog te stvari. Kolikor poslancov je Ta predlog sklepa dr. Bleiweis s tem, da si. zbor k bilo iz te dežele v državnem zboru, vsi naj se davki nikar ne povikšaj ili vzdismili gosposki odborovému nasvetu: naj se zbriše glediščni dolg nici je prečastiti grof Auersperg tako visocim davkom iz stanovskega zaloga, dodaja še sledeče predloge: naše dežele prav odkritosrčno zdel tisto ime, kterega dohodki dozdanjega glediščnega zaloga jeja reč vredna. Opiram se toraj na vse govore, ki so naj se stekajo v deželni zalog ili tem, ker sem preverjen, da so, kakor živa beseda Il » j OC otcjvaju v uc^ciui ctaiv^j v —7 —— — r-----»«aul mva wcocua gledišče ljubljansko neha biti deželna še dobro v spominu vsacemu poslanců deželnega zbora naprava, Zdí se mi vendar, da moram ploh še posebno do gledišče naj se mestu, ali če ga mesto noče, kazati pravilnost svojega nasveta. Pravilnost je namreč se naj prepust se stniko m Ti predlog v bod last danj im to-le vprašanje : ali sem po deželnem redu narediti smel tak nasvèt ali deželnem redu govori 19 se ku v prevdarek. Na to se oglasi gosp da predlogi dr. Bleiw dnarstvenem » deželnem zboru je dana pravica, svete in tudi nasvete daj ati o glašenih splošnih postavah in napravah dr Wurzbach ter pravi, posebno kolikor se te postave zadevajo z deželno bla r*»/\ r« 4-1 C C I lAnftvnn w/\ři4-nTrr» ' ^ ^ «.J_____ 1__1____1 y gostjo Denarna postava je tudi postava, kakor vsaka po morejo veljati za dostavek k predlogu odborovému ampak da so s amo stojný predlogi, ki morejo za-se v pretres priti pravilnem redu ne druga, in prav jako ter naravnost se zadeva z želo de- Ce deželni zbor tedaj sme naravnost delati na- sami svete, kar se tiče tacih splošnih postav, ktere se zade Dr. Bleiweis se vmakne po tej vajo z blagostjo kake dežele, potlej se ume samo ob razpravi s svojimi predlogi kot dodatnimi in j*eče jih bo zboru předložil kot s am o stoj y da sebi da so mu dovolj D ežm tudi prošnje Ko sem misli da to je gosp. dr. Wurzbach rekel tako svetoval, naj se posebno slovesno izročí prošnja pa sem hotel »ivu xxuiu, naj bi jo nesli poslanci na Dunaj: »ioni sem to gotovo in hoče predloge dr. Bleiweis-ove za svoje za tega del, da bi ti poslanci z živo besedo povedali sprejeti; gosp. dr. Toman pravi, da to ne more biti, Njih Veličanstvu, premilostljivemu gospođu in cesarju, storil ko sem to ker predlogi so lastnina dr. Bleiweis da jih pridržuje za samostojne gosp Je o uxbx, » t ^iviuiivotijivcmu guajJUU-U. iu rekel, kako mu je popolnoma udan ter nepremenlj zvěst Strahl spo- deželni zbor, in da v srcu nosi enake misli vsa dežela znava važnost omenjenih predlogov in pravi, da tudi če bode tudi stopil deželni zbor prestolu pred stopnice deželni odbor • ^ v ' ni oci zatisnil pred veliko butaro ki jo proseč in zahtevaj oč, naj davki y y vLMiyj, xvx r---------------j—, —j — t ... xx^ ostanejo povikš^xxx. pretres tega (živa pohvala.) Zato sem nasvetoval, naj se tako zgodi, da deželna denarnica nosi z glediščem spada na drugo mesto; dr. Bleiweis ponavlja, da bo bi to brez pnmere važno vprašanje podpirale tako pri-predložil omenjene nasvète kot samostojne, in s tem je stojné, tako na resnico oprte ustne besede, da naposled bila ta razprava pri kraji. vendar težavam naše jeVÍ XXIXXVQLX , laúLUXlUl Govor gosp. dr. Toman-a v deželnem zboru stavodajstva. (živa pohvala milosti dežele nastopi zlajšek po vladar po razumnosti našega ministerstva in po Al 24. februarja o davkovskih zadevah. Denarna postava 19. decembra, leta 1862 se je razglasila po državnem zakoniku. V 5. členu te postave je pisano: „ker za upravno leto 1863 državi primanj- ^i trebalo ne privoljuje nam sama pravilnost, da to smemo nas veto vati, ampak tudi mate oječ lotil delà [jalnih vzrokov je toliko, da sem se kar se tiče le-tega gradiva, ki se je nabralo v minulosti. Komaj bodem le mimo gredé mogel opomniti, kar da \ .- .,.. re™**,« ij - Ui — opomním, ako hočem z vzroki podpreti kuje 62 mihjonov 502.654 gold., zato se mora po ce- svoje besede. Bog ne zadeni, da bi imenoval samo do- sarskem ukazu 13. maja 1859 št. 88 v državnem zako- z da ? se cena razgla to je tudi v „Laib. Ztg a t cena sv. kršćanske vere in jim Božjo besedo oznanovala v Tudi naj bo omenjeno, da se gola t domači besedi, bode po preprijaznem dovoljenju svet- vsaki tržni dan c. kr. dnarstvenemu ministerstvu na-lega našega gospoda knezoškofa slovesná péta maša v znanja, in se tedaj, kadar se na sejmišču nič ne prodá tukajšni véliki cerkvi v pondeljek 7 to je ; dne t. m. Vabij o se temu cerkvenemu opravilu vsi ki J AVIAViVVl JL1W U VJ LUlUV^tl 11IV UU \J \XC\ly ali celó tjè nič žita ne pripelje, ministerstvu nazna-niti mora, zakaj se nič ni pripeljalo ali nič prodalo zveličavni ta spomin obhajati želijo. — Na čast temu Sicer pa je res želeti, da bi se pot našla, po kteri bi zgodovinskemu dnevu, da sta oznanovavca sv. vere so o naši domači trgovini kaj vec izvedilo, kakor je po postavila tudi temelj slovanskému slovstvu čitavnica naša tudi pohlevni svoj delež donesla z sedo" 7 bo be- uradnih po tih zvediti moč bilo doslej našim trgovcom in poljodelcom venega godu. yj<\> i l d o cl mux ^uiuuvin ovuj ucitii uuiivoi« u ,, — • ~ ~---- — v ~ ^--^ • jjw^jjv« prihodnjo nedeljo zvečer, ki jepredvečer cerk- vprašanjem gotovo dobro misel Naj gospod vprašatelj, ki je s svojim m kaj ^V/^VT v U\J kj x \j miovi oprOZll ? V^lllJC ivaivif menda mu podpore od ktere si bodi strani ne posvetuj kako četrtek se je na podlagi 20. oktobra 1860 bo manjkalo G-k dana ustava od 26. svečana praznovala s slovesno mašo ki so jo služili svetli gospod knezoškof ; popoldne je bil ------- obed v gostivnici kolodvorni, pri kterem se snidla većina poslancov, ki so izrazovali OH.IU.1C* » VWlia r , «v u.-«.vr v ^SVOJC ILlVfy 111 OIV^A L0.1VW, \XO, V O Cl JtV Ci JVVJIli jj ČU1IJ a, UUUtJ S lt51Ć(> lt5 čutke z mnogimi napitnicami, med kterimi je na Njih 80 prostakov (gmajnarjev), tretji batalijoni pa se vrnejo o V Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Naša laška armada se bode zmanjšala za 18.000 moz, m sicer tako da vsaka kompanija bode štela presvitlo cesarico in vso rodovino domů in vsaka njih kompanija bo zmanjšana na 20 proza ktero so sledile napitnice na stakov. Veličanstvo cesarja, bila, cesarsko prva ustavo, gosp. državnega ministra, deželni zbor c. kr. - Bralo se je po časnikih, da tudi laška vlada misli zmanjšati svojo armado. — „Medic. Wochensch." ugtWT V J Ox" VAA /JW » AXV^I^ v*. y ; ^ • • XXXXOXX /illltillj UUJtX « v V aixuctuv« - y y lUV>UlVj| YY UvllCuoVJll« deželno vlado in gosp. načelnika njenega, ki pa zavoljo za gotovo trdi, da je profesor dr. Miklosic izvoljen bolezni ni mogel pričujoč biti, na gosp. deželnega gla- predsednik šolskega svetovavstva; sedanji podmini- varja, na našo deželo in narod njeni, mesto ljubljansko ster bar. Helfert ima priti v državno svetovavstvo, od- in namestništvo njegovo (ki jo je slovenski napil gosp. delek ministerstva „za bogočastje in nauk" pa se ima dr. Toman), na volivce deželnih poslancov (ki jo je napil na novo osnovati. — Kakor se bere po časnikih, delajo gosp. Dežman tudi slovenski), in na vse prijatle Krajne, deželni zbori pridno, vendar jih je še malo začelo Gosp. dr. Toman je prejel iz Križevca na v očitnih sejah obravnovati vládne predloge, kakor na pr Hrvaškem diplom, po kterem mu križevačka županija naznanja, da ga je za zasluge njegove za vseslovanstvo pretresaj o v in osobito za jugoslovanstvo izvolila za svojega čast- bi do konca tega občinsko postavo itd., ker vse te odsekih, preden stvari se marljivo mesca, ko imajo pridejo v občni zbor. nega člana. Nepozabljivi nam gospod dr. Schrott 7 kakor so ,.Novice" naznanile ki je, želni zbori, zmagali velike nek V ze Da nehati de- svoje že davnej izvoljen c. kr. Deželni zbor v Lvovu je spet odložen do nalogè, ni skor misliti. 15. ^ —, —,—j —. susca; zakaj, se nic prav ne vé. medicinalni svetovavec primorski, je v pondeljek za- . skem se po najnovejših novicah pustil Ljubljano in se podal v Trst na mesto svoje širja, tako, da celi svet gleda zdaj na Poljsko in so vse nove službe. Začasni naslednik njegov v Ljubljani je druge dogodbe se nekako poskrile pred tem, kar se ............. ondi godi. Vlada francozka in angležka se s pismom in besedo delate silno prijazne Poljakom; dosihmal ste Punt na V se Poli- čedalje bolj raz- gosp. dr. žl. Andriolli, bivši c. kr. okrožni medicinalni svetovavec v Gorici. Danes (v torek) je umri gosp. kanonik Janez menda to opravile, da ste prusko vlado , ki je hotla S chlacker, bivši vodja normalnih šol ljubljanskih in ruski djansko na pomoč hiteti, nekoliko vstrašile av- načelnik kranjske hranilnice. gospod Oni neznani ki je pod prislovico 77 Na- prej zastava Slave" napev zložil na razpisano pesem Kdo y ^ÎVUU j 6 XXXCtX XXX O VJ ^ Ci) j^XCii*JXVX ^ V O V U J U ^ V U za tretjega prvaka spoznali, nam je dovoli! mar il X llOJVi "" iiii/v-UA , iivikvuav y O Hl CVOilV , CV V - strijanska vlada se zvesto drži svojega načela, da ne omahuje na nobeno stran in da je kakor Poljakom tako tudi Rusom naznanila, da ne dopušča, da bi vojaki te in so ga pražki gospodje sodniki ali une armade prestopili mejo avstrijansko. Vojsko- 7 da vodja Mieroslavski je iz Pariza přišedši v obleki vin-skega trgovca zmuznil se čez prusko mejo na Poljsko smemo razpečatiti listek. Storivši to naj demo ime dr. Gustav Ipavic, ki je brat gospod dr. Benjamina k j e r je 18. sveč. prevzel više poveljstvo poljskih ustaj-Ipavca. Svesti smo si, da bo ta novica razveselila vse, nikov. Ogerskega generala Klapka pa nek ne bo na ki tudi dr. Gustav lp a v cove pesmi že davnej visoko Poljsko • • 1 • • 1 • • 1 ^ 1 • 1 1/ kakor se je mislilo ker nima upanja da bi o cenij trjuje 7 , ker to priznanje veljavnih mojstrov pražkih po- zmagal upor. Iz Petrograda je 25. sveč. přišel ukaz da res zasluži dobro ime, ki gamed Slovenci že ruskega cara, da davnej vživa kot skladnik domaćih pesem naj veljá kar hoče, v 10 dneh Je> da (Odgovor na vprašanje poslednjih ,,Novic"). v Laib. Zeitg." je večidel sama lies „magazinska zatare ustaja Iz Carigrada so se poslednje dni slišale Crnogorcom ugodne novice; poslanci kneza črnogorskega, ki so se unidan podali v Carigrad so žitna cena"; al zakaj se tudi tržna cena ne razglaša, je dosegli svoj namen pri turški vladi, da se ne bojo turške da se na trg ne pripe- střelnice delale v Črnigori in da tisti dolgoletni razpor med drugimi vzroki posebno ta, ljuje dosti domaćega žita redko kak voz žita pride tukaj LUOtl U VJ XXX Cl V^ Vy ^ O) JLiX ICI y IV X I\aiV V \JZJ /iltu na sejmišče, tujega žita pa zvun v magazinih še viditi ni. Da se pa semensko žito, ki se ga ki ga zahtevajo tu in tam kak žakelj poprodá, ne sme v navadno ceno yečletna pravda. zavoljo meje crnogorske proti Turčii se bo skusil poravnati s tem, da se podá komisija na mesto, ogleda svet, skusi poravnati ta Crnogorci, ín potem Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: JoŽef Blaznik