0 OBVEŠČANJU V DELOVNIH ORGANIZACIJAH
KAKO JE OBVEŠCEN VEVŠKI PAPIRNIČAR?
Papimica Vevče je najstarejša industrija na vzhodnem delu Ljub-Ijanske kotline, ki že od leta 1843 daje vedno večji in boljši kos kruha številnim družinam na tem koncu današnjega predmestja. Od cesarskih časov sem, od obrtne izdelave, do danalnje specializacije za proizvodnjo visokovrednih grafičnih papirjev s svetovno tehno-logijo, je preteklo veliko vode po zavitem koritu Ljubljanice ob njej. Pa ne samo vode, menjale so se vlade, generacije, način življe-nja — podoba človeka in kraja.
Danes ima Papirnica Vevče 900 zaposlenih, ki letno izdelajo 36.000 ton papirja v vrednosti 200 milijonov dinarjev.
Ustvariti 200 milijonov, ne samo to, ustvariti vsako leto več in ob-enem skrbeti za pogoje, ki naj omo-gočajo še boljše rezultate - to je osnovna skrb papirničarjev samo-upravljavcev, ki so ključe upravlja-nja sprejeli v svoje roke leta 1950. Kakšne pogoje za doseganje tega ci-lja — za upravljanje so si uredili vevški upravljavci v teh 22 letih? Predvsem, kako so člani tega delov-nega kolektiva informirani in kakšne možnosti imajo pri odločanju in vplivanju na odločitve samouprav-nih organov? Na ta vprašanja želi-mo odgovoriti v danasnjem sestav-ku.
SKRB ZA INFORMffiANJE
LEŽI NA KADR0VSKI
SLUŽBI
Pogovarjal sem se z vodjem papir-jnškega izobraževalnega centra Sta-netom Robidom, ki je obenem že deseto leto odgovorni urednik tovar-niškega glasila Naše delo. Cepravpo piestani bolezni še ne tako trden kot sicer, mi je tov. Robidaz veliko prijaznostjo odgovorfl na vsa vpra-šanja ter mi postregel še s prak-tičnimipiimerki.
V Papirnici nimajo službe za in-farmiranje in ne posebej za to zadol-ženega človeka. Glavna skrb, da so
zaposleni infomirani o dogajanjih v delovni organizaciji, leži na kadrov-ski službi in tajništvu samoupravnih oiganov. Tako imajo tourejeno tudi v statutu. Od dnižbenopolitičnih oiganizacij pa je ZK tista, ki izraža nenehno skrb za izpolnjevanje no tranjega informiranja.
0BUKE Di SREDSTVA ZAINF0RMIRANJE
Neposredne oblike infotmiranja, kot so sestanki in razgovori, uporab-ljajo v Papirnici le v izrednih prime-rJh na zahtevo delavcev ali kadar je treba na posameznem oddelku laz-čistiti kak problem ali zaposlene mobilizirati za kako akcijo. Ta na-vada je ostala še iz časov ekonom-skih enot in se je še danes uspešno poslužujejo, le v manjši meri kot ne-koč. Redno, dvakrat na leto, pa imajo razgovore vseh vodilnih in vodstvenih delavcev - od glavnega direktorja do skupinovodij v ptoiz-vodnji in družbenopolitičnih oiga-nizacij ter samoupravnih organov. Na teh razgovorih, ki jih sidicuje glavni direktor, so udeleženci sezna-njeni predvsem z dosežki pripolitiki poslovanja in razvoja podjetja z vso spremljajočo probleraatiko.
Da neposredne oblike infonnira-nja niso korišččhe bolj kot so, je verjetno glavni vziok naiava dela, saj nekatere stroje delavci ustavijo in zapustijo le trikrat v letu (1. maj, 29. november, novo leto). Delajo v 4 izmenah: 8 ur dela 24 ur počitka. Zato so delavci Papirnice obveščeni
o delu samoupravnih oiganov, druž-benopolitičnih organizacij in o vsem diugem dogajanju v procesu dela in odnosov predvsem s posrednimi ob-likami — s pisanimi informacijami. Od teh uporabljajo: oglasne deske (teh imajo 7), plakate, mesečne po-slovne informacije v obliki billena ter glasilo Naše delo, ki ga izdajajo mesečno skupaj s Papiinico Koli-čevo in Tovarno celuloze iz Med-vod.
Oglasne deske so v Papirnici res dobro izkoriščene. Pied razgovorom sem si eno ogledal in skorajda ni bilo praznega prostora - na njej je bilo vse od zapisnikov DS, obvestil, iazpisov piostih delovnih mest do razglednic s pozdiavi članov kolek-tiva. Mordazamanj veščegačloveka nekoliko utrujajoče in nepregledno branje, toda kogar zanima, kaj se v kolektivu dogaja, zelopraktična ob-lika infotmiranja.
Pometnbnejše infomnacije, ki se tičejo vseh članov kolektiva, kot so razna obvestila, navodila ali agitacija za kako akcijo, razmnožujejo na ci-klosti) in jih zaposleni dobijo pri izhodu.
SEJE DELAVSKEGA
SVETA SKLICUJEJO
JAVN0
Člani delavskega sveta dobijo obi-čajno pet dni pied sejo in večinoma v brošure vezano gradivo za posa-mezne točke invabiio. Istočasnopa o seji obvestijo ves kolektiv. To sto rijo tako, da tajnica samoupravnih ciganov razobesi že naprej tiskane plakate (31 x 45 cm) o sklicu zase-danja DS z zaporedno številko zase-danja, datumom, uro, krajem in toč-kami dnevnega reda. To omogoča, da se tudi člani kolektiva, kj niso člani samoupravnih oiganov, sezna-nijo z vsebino seje delavskega sveta dovolj zgodaj, tahko stopijo do svo-jega voljenega predstavnika v samo-upravnein oiganu, pii katerem se lahko z vsebino posameznih točk
podrobneje seznanijo in lahko vpli-vajo, da član na seji tobnači njihwo stališče. Pozasedanju sklepe razobe-sijo na vse oglasne deske, dobijo pa jih»tudi vsi vodji oddelkov, služb in vsi, ki jih sklepi neposredno zadol-žujejo.
Nagrajevanje je vsekakor y vseh delovnih organizacijah najbolj koč-ljivo področje. V Papirnici imajo to urejeno tako, da vsak mesec 10 dni pred izplačilom osebnih dohodkov objavijo rezultate stimulativnega na-giajevanja z individualnimi delov-nimi normami. Delavec si tako lahko preveri delovne ure in izra-čuna, kolikJen osebni dohodek bo prejel na dan delitve in tako ni no-benega ugibanja ali hude krvi.
GLflSILO - NAJB0U
PRUJUBLJENI VIB
INF0HMACU
Najbolj priljubljen vii infounacij pri delavcih je Naše delo, ki izhaja mesečno inga izdajajo delavski sveti delovnih kolektivov: Združene pa-pimice Ljubljana, Papirnica Koli-cevo in Tovama celuloze Medvode. Uredniški odbor je sestavljen iz vseh treh kolektivov. Odgovoini urednik je že deseto leto Stane Robida, ki poleg wojega dela še zbiia pri-spevke, tehnično pa jih uredi zuna-nji sodelavec. Dobro polovico pri-spevkov je iz Vevč, potem iz Količe-v^a in najmanj iz Medvod.
Delavci radi prebiiajo glasilo. V njem zvejo o dogodkih s področja dela, poslovanja, upravljanja in diu-žabnega življenja. V njem se vidijo sami, njihovo delo je ovrednotenoz besedo, osrečuje jih, ohranja tradi-cijo Papirničaija injim krepipripad-nost h kolektivu. Glasilo pa jih tudi izobražuje. Je pol strokovno in ga ob pomanjkanju tovrstne literature radi prebirajo številni strokovni ljud-•je. Tekoče in v razumljivem jeziku jih seznanja s tehnološkimi dosežki na njihovem področju dela kot tudi vsemi novostmi s področja delovnih in samoupravnfli odnosov.
SLAVKO  GERLICA