V Ljubljani, dne 10. junija 1929,
Cena posamezni številki 1'50 Din.
XI. leto.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20’—, za četrt leta Din 10"—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. !=: Oglasi po ceniku. =
Uredništvo t Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev za Slovenijo.
UPOKOJENCI — ZDRUŽITE SE!
Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani« razpošilja te dni vsem državnim upokojencem(kam) v Sloveniji naslednji POZIV v odločilnem trenutku:
REVIZIJA URADNIŠKEGA ZAKONA JE PRED DURMI. Z NJO BO REs ŠENO TUDI VPRAŠANJE POKOJNIN! Zato je nujno potrebno, da se združimo čim prej v enotno in močno organizacijo. Vsako odlašanje in oklevanje bi pomenilo izgubo dragocene moči.
V	Sloveniji je 8761 upokojencev. Od teh je 4942 uradnikov in učiteljev, 1297 vdov, 1550 provizijonistov, 590 železničarjev, 212 železničarskih vdov in 170 milo? ščinarjev.
Jedva dobra četrtina teh upokojencev je doslej organizirana.
V	Sloveniji imamo naslednja društva upokojencev:
1.	Naše društvo.
2.	Društvo drž. upokojencev(nk) v Sloveniji in Mariboru.
3.	Zveza upokojenih častnikov, njih vdov in sirot v Ljubljani.
4.	Društvo upokojenih orožnikov v Ljubljani.	i
5.	Društvo železniških upokojencev v Ljubljani.
6.	Društvo upokojenih učiteljev.
7.	Društvo upokojenih tobačnih delavcev in delavk v Ljubljani.
8.	Društvo državnih vdov in sirot v Ljubljani.
Razen teh društev eksistirajo še nekatere manjše skupine drž. upokojencev v raznih podeželskih krajih, j
Majhne bolehave organizacije, ki vsaka izmed njih sama zase komaj životari! Razfreseni drobci, ki vsak zase ne pomenja ničesar!
V	Bosni, po površini in prebivalstvu mnogo večji od Slovenije, postoji le ena organizacija upokojencev, t. j.: Društvo bos. herc. umirovljenika v Sarajevu, ki šteje več tisoč članov. O tem dejstvu naj vsak sam razmišlja in preudarja!
Naše društvo šteje le 170 članov; koliko jih imajo druga, ne moremo ugotoviti. Dejstvo pa je, da ogromna večina upokojencev v Sloveniji ni organizirana. Tem še neorganiziranim tovarišem veljaj naš klic!
Že v letu 1926. se je poskušalo zjediniti vsa 'društva upokojencev v Sloveniji v enotno organizacijo. Akcija je zaspala. Jasno je kot beli dan, da bomo ločeni do« segli le delne uspehe ali pa nič! Ideja zjedinjenja ne more in ne sme z dnevnega reda, dokler ne postane meso in kri. Če bo vsako od navedenih društev poskušalo uveljavljati svoje težnje na lastno roko, je bitka v naprej izgubljena.
To mora uvideti vsak izmed nas. Zato mora biti naloga in dolžnost vsakega posameznika, da skuša po svoji najboljši volji pripomoči do sklenjene organizacije s tem, da postane brez odloga njen zvest član.
Navzlic malenkostnemu številu članstva smo doslej že dosegli nekaj uspehov. Naš princip pa mora biti tudi: Vse skupno z našo Zvezo drž. nameščencev in nič brez nje! Ona je boriteljica za interese aktivnih in upokojenih drž. nameščencev. Da bodo njeni uspehi večji, jo morajo podpreti moralno in materialno poleg vseh aktivnih tudi vsi upokojenci, vsi brez izjeme!
Prevedba kronskih pokojnin na dinarske je le delen uspeh, samo prva etapa splošnega definitivnega izenačenja s tovariši, ki so bili deležni prevedbe na podlagi uradniškega zakona iz 1. 1923. Ta uspeh bi bil že mnogo prej dosežen, ako bi bili mi bolje organizirani. Drugo, napornejšo etapo do končnega cilja, t. j. revizijo po«
kojninskih prejemkov na osnovi eksistenčnega minima vseh državnih upokojencev, imamo še pred seboj.
Našemu odposlancu se je na pristojnem mestu obljubilo, da bodo upokojenci deležni večjih ugodnosti za vožnje na železnicah in parobrodih kakor doslej.
Ne glede na vse to pa naša naloga še daleko ni izvršena. Novi časi in sodobna vprašanja zahtevajo neprekinjenega udejstvovanja in dela. Le tisti, ki je vedno v boju za svoje pravice, zmaguje. Treba se bo še nadalje potegovati za uvrstitev po« sameznih krajev v višje draginjske razrede, za zvišanje stanarin itd. Stanovanjskemu vprašanju bo treba še nadalje posvečati največjo pažnjo. Samo močna in disciplb nirana organizacija nas bo privedla do zaželjenih ciljev. '
Člani našega društva uživajo za svojo malenkostno članarino že sedaj nastopne dobrine:
V	Ljubljani stanujoči upokojenci imajo na podlagi članske izkaznice znatne popuste zase in za družinske člane pri mestnem pogrebnem zavodu v vseh štirih pogrebnih razredih. Okrožni urad za zavarovanje delavcev nudi našim članom za kopanje ob določenih dnevih v dopoldanskih urah znižane cene.
V	dogovoru smo z neko zavarovalnico radi posmrtnine vsakemu članu. Izvedba zavarovanja pa bo seveda le tedaj mogoča, ako se število članov naše organizacije vsaj početveri, kar je spričo enormnega števila neorganiziranih upokojencev pri ko« ličkaj dobri volji v najkrajšem času dosegljivo.
Tovariši in tovarišice! Apeliramo pred vsem na tiste sotrpine, ki imajo v sebi vsaj nekoliko organizatoričnega talenta, naj skušajo pridobiti vsak v svojem kraju čim več novih članov. Vzgled naj Vam je Kamnik, kjer je po zaslugi davč. naduprav. g. Strmoleta pristopilo v zadnjem času našemu društvu hkrati kar 60 novih članov. Ako bi fmeli vsaj v vsakem večjem kraju po enega tako agilnega tovariša, bi se mogli danes ponašati z vse drugačnimi plodovi svojega delovanja.
Pomnite, da se pri avdijencah ponavlja vedno eno in isto vprašanje: »V imenu kolikšnega števila organizirancev prihajate?«
Članarina je malenkostna. Enkratna pristopnina znaša 3 Din, članarina pa me? sečno 3 Din, ki jo je plačevati vsaj za 3 mesece naprej. V interesu posameznika in društvene blagajne pa je, da se plačuje članarina po možnosti vsaj polletno, ako že ne celoletno naprej.	I	i
Ako ostane tudi ta naš apel brez pričakovanega odziva, ne bo naša krivda, če ne bo mogoče doseči vseh onih uspehov, ki bi jih sicer mogli doseči s skupnim delom močne organizacije.
Pozor! Naš časopis je »Naš Glas«. Prosimo, da se priglasi v vsakem kraju čim več novih naročnikov. Naročnina znaša za četrt leta še vedno samo 10 Din, če tudi je Zveza kot 'lastnica lista z velikimi žrtvami povečala njegov obseg in ga tudi vse« binsko preosnovala.
Ta oklic dostavljamo vsem tudi že organiziranim upokojencem, pred vsem našim članom, v vednost in radi najživahnejše propagande.
Pošiljamo ga pa tudi vsem uvodoma navedenim društvom s prošnjo, naj resno razmišljajo o zjedinjenju, odnosno o neobhodni potrebi skupne akcije.
Vse pri Zvezi drž. nameščencev za Slovenijo še nevčlanjene organizacije upo« kojenih drž. nameščencev naj javijo Zvezi takoj svoj pristop.
Zavedajte se, da je v slogi moč in v moči uspeh.
Vzdramite se v usodnem trenutku in ne ostanite brezbrižni v lastno škodo!
DRUŠTVO UPOKOJENIH JAVNIH NAMEŠČENCEV ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI
Rihard Debelak s. r.
t. č. blagajnik.
us
Anton Svetek s. r.
t. č. predsednik.
Anton Spende s. r.
t. č. tajnik.
Navodilo za izvajanje zakona o osebnih
imenih.
(Po »Policiji« objavljamo sledeči izvleček iz razpisa ministrstva za notras
nje posle).
1. Čeprav zakon na mestih, kjer govori o delih imena, kakor n. pr. v T st. el. 2., in v st. 1. čl. 31., postavlja na prvo mesto rodbinsko, a na drugo ^esto rojstno ime, s tem še ni dolo* čen obvezen red, po katerem se Morajo uporabljati ali pisati sestavni deli imena. Kadar je govora o sestavi« mah imena, uporablja zakonodajalec dosledno ta vrstni red, ker želi, da se
v tem oziru doseže enotnost. Treba je Pa vsekakor razločevati zakonodaja!« cevo željo od tega, kar on obvezno Predpisuje, oziroma kar stavlja pod bazensko sankcijo.
Tak obvezni vrstni red je predpi« San šele v določbi 2. stavka čl. 2. in to Sam6 za slučaje, kadar se (Označujejo °sebe v službenih spisih, lilstiblah in se« Znarnih. V takih primerih se mora naj« Prej navesti rodbinsko, a za nijim r°jstno ime. Iz stilizacije 2. st. čl. 2. Se že vidi, da ta dolžnost ne postoji v yseh primerih. Poudarjene so nam» Fee besede »kadar se označujejo ose» e«, iz česar jasno sledi, da so tu miš» Jeni: slučaji, kadar oblastva sama v svojih naslovih, spisih, listinah in seznamih označujejo tretje osebe.
, v Pobudo za to določilo je dala iz« kušnja, da se more uradna evidenca
praktično voditi samo po rodbinskih, a nikakor ne po rojstnih imenih, radi česar torej pride rodbinsko ime na prvo mesto.
Niti za svojeročni podpis v urad» nem dopisovanju zakon ne predpisuje vrstnega reda; 1. rodbinsko ime, 2. rojstno ime. V tem pogledu predpisuje 2. st. čl. 32. samö, da morajo biti pred» stavke, poslane oblastvom, vselej pod» pisane s polnim imenom, t. j. podpis mora vsebovati oba sestavna dela osebnega imena. To je odrejeno v in« teresu prosilcev (strank) pa tudi obla» štev samih, da bi se izognila dolgotraj« nemu poizvedovanju, čigava je vlože« na prošnja in komu j-e treba dostaviti odgovor.
Za podpisovanje službenih oseb v spisih ne samo, da ne postoji noben predpis o temi. v kakšnem vrstnem redu naj isi slede deli imena, temveč veljajo tudi zanje v 2. st. čl. 32. pred» videne olajšave. Rojstno' ime se lahko tudi docela izpusti ali pa označi zgolj s početnico ali z običajno kratico. Za vse zasebno dopisovanje veljia popolna svoboda glede tega, v kakšnem redu naj si sledi rodbinsko in rojstno ime. Odst. 1. čl. 32. dopušča celo, da se v zasebnem dopisovanju rojstno ime
lahko uporablja okrajšano ali po obi« čaju preinačeno.
2. Obyezne uporabe očetovega rojstnega imena kot sestavnega dela njegovega imena zakon ne predpisuje niti za .službeno, niti z;a zasebno ob« čevanje. Čl. 31. samo pravi, da se za« radi identifikacije more posluževati rojstnega imena zakonskega očeta, ozi» roma nezakonske matere, kdor hoče. Naravno je, da zaklon za take slučaje predpisuje, kako je treba postavljati to ime. S tem, da mu je določeno me»
sto med rodbinskim in rojstnim ime» nom, bodisi v obliki početnice,, bodisi v obliki prisvojenega pridevka očeto« vega imena, je le izključeno, da se to ime ne postavlja na začetek ali na ko» nec celotnega imena. Vrstni red rod« binskega in rojstnega imena s tem ni tangiran. Petrovič M. Djuro se lahko podpisuje v tistih slučajih, kadar se to ne protivi zakonskim predpisom, tudi Djuro M. Petrovič, vendar se nikoli ne more podpisovati M. Djuro Petro» vid, niti ne Djuro Petrovič M.
Beguš Josip:
Skupščina Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev na Cetinju.
Dne 25. in 26. maja t. 1. je bila na Cetinju v /dvorani »(Doma (Slobode« (bivši črnogorski parlament) VIII. red» na letna skupščina Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev za leto 1928. Skupščino je o.tvoril predsednik Zveze g. Tomo Jovanovič s pozdravom na navzočega zastopnika finančnega mi« nistrstva, zastopnika velikega župana na Cetinju, navzočega generala cetinj« skega kot zastopnika vojske., .zastop* nike javnega tiska in na vse delegate in je ipredlagal, naj pošlje skupščina Nj. Vel. kralju brzojavni pozdrav. Predlog je bil z živahnimi živio«vzkliki 'kralju soglasno sprejet. Soglasno je bil sprejet tudi predsednikov predlog,
naj skupščina pošlje brzojavni po» zdrav s prošnjo za naklonjenost jn pomoč našim zadrugam g. predsedniku Vlade in g. finančnemu ministru.
Po imenovanju zapisnikarja in po izvolitvi treh overovateljev povzame besedo, predsednik cetinjske nabav* Ijalne zadruge in v lepih in vznesenih besedah pozdravi vse delegate in iz» razi posebno radost, da se vrši skup» ščina Zveze na Cetinju, ker je s tem dana najlepša prilika Zvezi in delega* tom, Ha se na lastne oči prepričajo o bednih razmerah drž. uslužbencev v Črni gori in o potrebah in težnjah čr* nogorskih zadrug in posebej še cetinj» ske zadruge. Skupščini želi obilo uspe»
ha, delegatom pa, da bi iso dobro po* čutili na Cetinju.
Besedo povzame zopet predsednik Zveze g. Tomo: Jovanovič in sporoči skupščini, da obiščejo tekom d op oh dneva dne 26. maja Cetinje zastopniki Male antante in pozove delegate, naj se korporativno udeleže njih sprejema. Ker bo vsled tega skupščina prikraj* šana na času, priporoča, naj bodo de* legati stvarni, koncizni dn kratki v svojih debatah. Nato preide k dnev* nemu redu skupščine in da v razpravo poročilo upravnega odbora Zveze za leto 1928., ki se prečita.
Po prečitanju se oglasi prvi 'k be* sedi predsednik beogradske mabaVljal* ne zadruge g. Katunac in izjavi, da vidi težke zapreke za napredovanje naših zadrug v slabi kupovni moči dr* žavnih uslužbencev. Zadrugarji kupu* jejo skoro vso robo na kredit, zadru* gam primanjkuje vsled tega kapital za večje dn ugodnejše nabave pri produ* centih, katere je treba takoj plačati. Zato se morajo: zadovoljiti zadruge z manjšimi in dražjimi nabavami pri tr* govcih. Nabave zadrug bi se morale vršiti le preko Zveze in dolžnost le*te je skrbeti, da se vsaka zadruga kolikor mogoče ojači.
Ustvarjajo se sedaj nove stano* vanjske in kreditne zadruge, za katere se odteguje drž. uslužbencem po 10 in 5 dinarjev. Ti odtegljaji so v pomoč drž. uslužbencem samim in celo v nji* hovo rešitev, vidimo pa, da se nekateri proti njim upirajo. Posebno kreditne zadruge drž. uslužbenci radostno po* zdravljajo in le škoda je, da jim Zve* za doslej ni mogla nuditi zadostne po* moči. S pomočjo odtegljajev bodo po* stale kreditne zadruge' naše najboljše in najjačje zadruge. Potrebno je zato, da jim Zveza posveti vso pažnjo in da zahteva od zadrug večkrat poročila o njihovih željah in potrebah.
Glede lastne produkcije moke, ki jo namerava pričeti Zveza, izjavi g. Katunac, da je ideja Sicer lepa, boji pa se, da bi zašla Zveza v izgube in misli, da bi bilo bolje, če bi dala Zveza oba svoja mlina v zakup, ker ne ve* ruje, da je med nami kdo sposoben, da bi vodil produkcijo moke.
G. Katunac omenja dalje revizijo zadrug po revizorjih Zveze in prosi njeno upravo, naj skrbi, da ne bodo revizije površne in da bodo poročila revizorjev istinita.
O bilanci izjavi g. Katunac, da je verna slika zdravega dela Zveze, mne* n ja pa je, da bi se dala režija znižati. Nadzorni odbor je imel po njegovem mnenju preveč sej in bi jih lahko ne* kaj opustil. Tudi pri tisku bi se dalo nekaj prištediti.
Za g. Katuncem posežejo v debato še drugi delegati, od katerih omenim samo nekatere, kakor gg. dr. Vidalija iz Zagreba, Kebra iz Maribora, Deliča ih Matijeviča iz 'Sarajeva, Cerčka in Deržiča iz Šiške, Šobajiča iz Skopi j a in Dobričahina s Cetinja. Iz debate vseh delegatov posnemam le glavne stvari, nasvete, predloge in zahteve, ki so. bile izrtešene na naslov uprave Zve* ze in ki obstojajo v glavnem v sle* deeem:
Potrebno bi bilo nastaviti več revi* zorjev, da bi prišel vsaj na 3 do 4 ob* lasti po eden. Pri stroških za revizije zadrug ni štediti, nasprotno', veljati bi moralo načelo', da se izda za nje lahko petkrat več kot za seje upravnega in nadzornega odbora.
Pri Zvezi naj se osnujie poseben blagovni oddelek (robno odelenje), morda celo po pokrajinah. Šef tega oddelka bi moral imeti trgovsko aka* demijo in najmanj 10 let trgovske prakse.
Zveza naj osnuje tudi poseben oddelek zsi statistiko, ker je točna sta* tistifea njej sami in zadrugam neob* hodno potrebna in velikega pomena za razvoj. Iz bilance- bi morala biti razvidna tudi vsa od fin. ministrstva neizplačana imovina Zveze. Ideja za* družriištva sploh in posebno še ideja kredita, ozir. kreditnih zadrug mora prodreti do vsakega) poedinca. Zveza mora pomagati tudi kreditnim zadru* gam do uspešne eksistence z zadost* nimi krediti. Zveza postani bolj inici* jativna in ne prepuščaj vse skrbi zai obstoj in uspešno eksistenco zadru* gam samim. Kapital v višini ca. 13 mi-lij ono v dinarjev, katerega imai Zveza'
naloženega po: raznih denarnih zavo* dih, je' za naše zadružništvo- mrtev, zato naj se dvigne iz teh zavodov, in da zadrugam in sicer ne po 4%, ampak po najnižjih obrestih, ki so mogoče ali pa, če ne gre drugače, naj se naloži ta kapital pri državni hipotekarni banki.
Za kreditiranje nabavljalnih za* drug naj se ne jemlje za osnovo šte* vilo članov, marveč promet, oziroma potrošnja. Kredit bi se moral razde* Ijevati po posebnem ključu, pri čemur bi se moralo posebno upoštevati za* druge v pasivnih krajih in dovoliti tem dvojni kredit, ozir. dvojno pomoč. Za kredite zadrugam za zadružne domo* ve naj velja princip, da se dovoli le onim, ki so dovolj krepko fundirane. Poizkusi naj se rešiti problem malih zadrug s podružnicami; tako, da bi bile male, daleč od železniškega prometa nahajajoče se zadruge, ki same nimajo zagotovljene eksistenčne sposobnosti, prodajalne večjih zadrug. Dolžnost Zveze je, da z večjo energijo podpira ■male zadruge pred velikimi, ker si večje in močnejše zadruge laže same pomagajo. Z druge strani bi bila po» stavljena tudi teza, da naj pomaga Zveza samo zadrugam, ki so vredne pomoči in ne le prvenstveno malim ali narobe. Proti pasivnim zadrugam, ki po krivdi upravnih in nadzornih odbo* rov zaidejo v večje izgube in s tem škodijo zadrugarjem in vsem našim zadrugam, je strogo postopati. Take upravne, oziroma nadzorne organe je eventualno treba izročiti sodišču.
V poročilu upravnega odbora Zve* ze manjka osnovna- tendenca odteglja* jev po 10, ozir. 5 dinarjev, ki bi se mo* rala posebno naglasiti in poudariti. Pristopiti je treba k popolni izvršitvi zakona o nabavljalnih zadrugah. Zve* za naj takoj zahteva od oblastev, da se odtegujejo deleži po 100 dinarjev za nabavljalne zadruge od vseh onih državnih uslužbencev, ki niso še člani teh zadrug. Zadružna širokogrudnost napram nezadružnikom škoduje za* drugam. Zadružništvo ima- uspeh samo tam, kjer zadružniki verujejo vanj, ker je zadružništvo vera, kot vsaka druga.
Pri finančnem ministru je treba storiti energične korake za izplačilo kapitala Zveze. Isto je storiti pri pro* metnem ministru zaradi 50% popusta za prevoz blaga po železnicah in če ne gre drugače naj sei vloži tožba- pri državnem svetu. Glede oprostitve pla* čevanja taks in davščin je potrebno, da ima uprava Zveze- v vidu tudi tro* ša-rino in občinske takse, in sicer z ozi* rom na zakon o nabavljalnih zadrugah, kakor tudi z ozirom na čl. 127. urad* niškega zakona. V Sarajevu je -nabav* Ijalna zadruga tožila mestno občino za povračilo vpla-ča-ne trošarine v zne* siku ca. 30.000 Din. Upravno sodišče jel tožbi ugodilo in mestna občina se se* daj ne brani povrniti te vsote, le prosi, naj -zadruga za-naprej ne zahteva te ugodnosti.
Sledila je kratka razprava še o drugih zadevah in problemih, nakar poda predsednik Zveze g. Tomo Jova* novic nekatera pojasnila na zgoraj omenjene -pripombe in zahteve dele* gatov. Izmed teh je -omeniti, da je bil g. Jovanovič pri predsedniku vlade in pri finančnem ministru i-n ju je prosil za pomoč in naklonjenost -našim za* drugam. Finančni- minister je -izjavil, da je vedno na -strani *hašega zadruž* ništva, ker uvidi, da je potrebno in je želel, da- mu stavi predsednik konkret* ne predloge-. Na predlog, naj se Zvezi takoj izplača iz depozita njene imo* vine pri- fin. ministrstvu vsaj 30 mili* jonov -dinarjev, -g. fin. minister ni dal odgovora. Tudi g. predsednik vlade je takisto izjavil, da je povsem nalklo* njen našemu zadružništvu, ker ono p-opolnjuje za sedaj to-, česar vlada za* enkrat še ne more storiti za državne uslužbence., Dobil je torej g. Jova-no* vic od obeh zagotovilo, da je vlada našemu -zadružništvu zares naklonjena in pripravljena mu pomagati. Zato je mnenja, -da bi našim zadrugam storili slabo uslugo, če bi nastopili -kot tož* niki pri državnem -svetu proti vladi, dokler je v državnih tresorjih približ* no 60 milijonov našega denarja. Nova uprava Zveze bo posetila zopet -tudi ministra šaobračaja- g. dr. Korošca m bo poizkusila doseči 50% popust za prevoz robe- po železnicah.
Glede proizvodnje- mdke v lastni režiji ni nevarnosti, da bi zašla Zveza-v izgubo, ker ima sedaj že izkušnje iz prejšnjih let in bo obračala tej zadevi vsO svojo pozornost. Glede pomoči velikim ali malim zadrugam je izjavil g. predsednik, da tretira Zveza vse zadruge popolnoma enako, ker ne- vidi med njimi, razen v številu članov, nobene razlike. Poj.a-snil je še vpraša* nje v denarnih zavodih naloženih 13 milijonov dinarjev, ki so po največ v raznih uradniških ustanovah in druge sporne, oziroma kritizirane zadeve, nakar je -skupščina odobrila soglasno poročilo -upravnega in nadzornega od* bora in podelila- -obema odboroma raz* resnico.
Skupščina je nato razpravljala o nadaljnih točkah dnevnega reda in Je med drugim sklenila-, da sme Zveza dovoljevati kredite poedinim nabav* Ijalnim zadrugam v dosedanji izmeri, sme pa zadrugam iz -uradno priznanih pasivnih krajev kredite -podvojiti. Kre* ditnim in stanovanjskim zadrugam sme podeljevati do milijon dinarjev kredita. Vsled preobilice predlogov posameznih zadrug za skupščino {bilo jih je nad 100). je pooblastila skup* ščina upravni odbor Zveze, da jih reši -p-o -svoji uvidevnosti. Med temi pred* logi je tudi predlog za znižanje obrest* ne mere za kredite zadrugam.
Za tem je prešla skupščina k do* polnilnim volitvam upravnega in nad* zornega odbora Zveze. Priprave- za volitve so bile precej živahne, izvršile -pa so -se z vzklikom in brez ugotovitve števila glasov, -oddanih za ali proti. V upravni odbor-so bili izvoljeni: gg. Ka* tunac, Poič, Klaič, Mrkobrada, Karlo*
vič in Kraljevič. V nadzorni odbor: gg. Tomo Jovanovič, Deržič i. dr. Pri konstituiranju upravnega- in nadzor* nega odbora je bil izvoljen predsiedni* kom upravnega odbora g. Miloš Štib* ler in podpredsednikom g, dr. Dj-or* djevič. Predsednikom nadzornega od* bora j-e bil izvoljen g. T. Jovanovič.
Ko skupščina sklene naposled še, da se prihodnja redna letna skupščina vrši v Beogradu, je zaključil predsed* nik lepo uspelo zborovanje.
Po prekinitvi skupščine v soboto 25. maja je imel g. Miloš Štibier lepo in zanimivo predavanje o konzumnih ali nabavljalnih zadrugah, katerega so se udeležili vsi delegati. To dejstvo je vredno, da se po-sebe zabeleži.
V nedelja, dne 26. maja je po skupščini priredila mestna občina ce* tinjska na čast delegatom banket, k.a» ter-ega so počastili- s svojim obiskom g. predsednik cetinjske občine v svoji .krasni črnogorski narodni noši, g. ve* liki župan zetske oblasti, g. general zetske divizije i. dr. Na banketu smo čuli lepe in navdušene govore, v slavo naše skupne domovine, v slavo nekda* njih črnogorskih junakov Njegošev in njih naslednikov i. dr. Pa tudi vzpod* bujevalnih in bodrilnih besed za pro* speh in napredek našega zadružništva nismo pogrešali. Slovo od junaških Črnogorcev in od iskreno ljubeznivih Cetinjčanov jie bilo iskreno in kar težko. Z žalostjo v srcu smo se, po-slo* vili od naravnih krasot Črne gore in se -odpravili vsak proti svojemu domu, polni svežega- navdušenja za nadaljnje delo v prospeh naših zadrug in v ko* rist vseh državnih uslužbencev.
Dr. Ogrin Fran:
Zakon o pobijanju korupcije/
Glavna vsebina zakona o pobija* nju zlorab v službeni dolžnosti z dne 30. marca 1929, »Ur. list« št. 161/40 je:
Določbe kazenskega zakona z dne 27. januarja 1929, ki stopi v celoti v veljavo šele s 1. januarjem 1930, se v -naslednjih paragrafih uveljavijo ta* k o j: § 133. (podkupovanje državnih uslužbencev in sodnikov); § 319. (utaja pri vršitvi javne -službe in kot varuh, skrbnik, vzgojitelj); § 371. (govori o zlorabi pooblastila po državnem prav* -nem zastopniku, advokatu in notarju); § 379. (če državni uslužbenec uporabi v službi mu poverjeni denar- ali druge stvari); §§ 384., 385., 387., 388. (spreje* manje podkupnine po- državnem usluž* b-encu ali sodniku in razsodniku); § 386. (kršitev zakona po državnem uslužbencu, zlasti sodniku z namero, komu koristiti ali škodovati); § 389. (če -si državni uslužbenec v svoj-o- ko* rist da kaj- neupravičeno izplačati, ali manj iz-plača); § 390. (izsiljevanje iz* jav); § 395. (če- državni uslužbenec, ali verski predstavnik nezakonito koga -prisili, da nekaj stori ali opusti v svo* jo škodo); § 397. (postavitev n-eresnič* nih stvari v službeni spis, zapisnik, 11* stino. zamolčanje ali overovitev ne* resničnih -podatkov in uničenje doku* mentov po državnem uslužbencu); in § 401. (kršitev uradne tajnosti).
To vsebujeta člena 1. in 2. zakona o pobijanju -korupcije. Kazini, katere določajo citirani paragrafi, so silno ostre in morejo znašati v dotičnem pri* m-eru do 10 let robije, do 50.000 Din denarne globe.
Člen 3: Kdor pri pogodbah z drža* vo ali -samoupravnimi telesi z zlorabo svoj-ega javnega ali družabnega polo* žaja — -prevzemši za nagrado posre* dovanje, da se pogodba sklene ali ne* sklene, ali da se- sklenjena pogodba izpremeni, izvrši, -ali ne- izvrši — -učini, da se s tem oškoduje država ali samo» upravno telo-, se kaznuje s strogim za* porom, denarno globo in izgubo čast* nih -pravic, v posebno težkih primerih pa z robij-o do 5 let in denarno globo do 250.000 Din.
Člen 4. določa,, po katerih predpi* sih splošnega dela kaz. za-k. se postopa pri kažnjivih dejanjih, omenjenih v členih 1.—3.
Člen 5. vsebuje določbo, da velja ta zakon glede vsakega, v prvih petih členih -omenjenega dejanja, tako za storilca, kakor tudi njegovega pomoč* nika, brez ozira na to, ali gre z.a držav* nega nameščenca, ali ne.
Členi 6.—10. določujejo kazenski postopek, členi 11.—14. -pa vsebujejo civiln-o*pravne odredbe.
Člen 15. vsebuje določbe glede preiskave sumljivega izvora imovine, ali dohodkov državnega uslužbenca, člen 16. pa glede- izgube službe držav* nega in samoupravnega uslužbenca, ki je obsojen po tem zakonu. Odpust iz službe se izvrši v dokazanem slučaju brez -ozira na službena leta in brez pra* vice do pokojnine.
člen 17. določa ali in v koliko velja ta zakon za kažnjiva dejanja, storjena pred njegovim uveljavijo* njem.
Upamo, da bo izginila poslej pri nas vsaka korupcija, ki je provzročala toliko zla.
* Knjiga »D r ž a v o z n a n s t v -o« drja. Frana Ogrina (Kamnik), iz -katere z avtorjevim dovoljenjem priobčuje* mo prednji članek, je izšla (tisk tiskar* ne M. Hrovatin) in se dobi v k-njigar* nah (izjemoma pri pisatelju). Obsega 156 strani velikega formata (z vsebino in kazalom) in stane broširan izvod 50 Din, vezan {omejena naklada) 62 Din. Pri odvzemu nad 10 komadov primeren popust. Delo obsega splošne pojme o ureditvi države, oris naše dr* žavne -organizacije, pregled zakonov pred in po 6. januarju 1929 ter poglav* je »Misli o bodoči državni ureditvi«. Potrebna je vsakomur, zlasti pa kme* tijcem, obrtnikom in trgovcem, župan* stvom, župnim uradom, knjižnicam, šolam pri predavanju iz predmeta »državoznanstvo«. Dosedanjim naroč* nikom se je knjiga razposlala po ceni 40 Din.
Vestnik.
ZA URADNIŠKI DOM.
Na oidborovi seji Zveze dne 5. ju* aija je bilo sklenjeno, da ptriredi Zveza v soboto 6. julija zvečer v prostorih hotela Tivoli vrtno prireditev. Ker je ves čisti dobiček namenjen za
zgradbo prepotrebnega »U radni* škega dom a«, pričakuje Zveza naj* živahnejšega odzival s strani drz. na* mešoencev vseh panog in tudli drugega občinstva. — V sredo, 12. ft m., se vrsi v Zvezinem lokalu (Frančiškanska ulica 6/1.) ob 8. uri zvečer prva seja prireditvenega.odbora, ki se bo ob tej
priliki konstituiral. Zveza najvljudneje prosi in vabi vse tovariše, ki bi hoteli sodelovati v prireditvenem odboru in ki čutijo veselje in sposobnost, da po« magajo pri tej lepi akciji, naj se tega sestanka zanesljivo udeleže. T o v a s bilo velja prav vsem držav« n im nameščencem, aktiv« nim in upokojenim. Posebna va« bila se ne bodo razpošiljala. Vabljen je vsaik! Vsak naj pomaga po svojih mo« Čeh: z nasvetom, propagando, z delom v odboru. Prav posebno pa se priporo* čarno našemu vrlemu ženstvu, na ka« tero Zveza stavlja velike nade v pri« čakovanju, da se drage volje odzove vabilu. — S složnim sodelovanjem vseh ne bo težko doseči cilja: da se sredi Ljubljane čimprej dviigne dolgo priča* kovani naš skupni
URADNIŠKI DOM.
Gradbenega inženirja sprejme v službo komanda osiješke divizijske oblasti. Za to mesto morejo prositi inženjerji, ki so dovršili z diplomo domačo ali tujo tehnično visoko šolo in ki imajo že prakso v državni ali v zasebni službi. Prošnje na navedeno komando do 15. junija.
Razpisana služba. Pri mariborski moški kaznilnici se zasede mesto kaz* nilniškega preglednika ozir pristava v II. kat. drž. uradnikov. Prosilci morajo dokazati, da so že položili strokovni izpit za upravno službo v kaznilnicah in jetnišnicah v smislu čl. 9. uredbe o strok. drž. izpitih v resortu ministr« stva pravde z dne 3. avgusta 1926 (»Ur. !.« št. 325/74), ozir. naredbe bivšega pravosodnega ministrstva z dne 21. ja« nuarja 1889, drž. zak. št. 10. Prošnje je vložiti pri ravnateljstvu moške kazni!* niče v Mariboru do 23. junija.
Tiskarski škrat je v članku »Pr:* znavanje dovoznin« v zadnji številki našega lista napravil iz zneska 30 Din (kolikor v resnici znaša nočna tarifa ljubljanskih izvoščkov) 50 Din. Po* pravljamo to napako, da ne bo event. reklamacij.
Uradne ure na borzah dela. Za
čas od 1. junija pa do 30. septembra 1929 so uradne ure za javne borze de* la, nje podružnice in ekspoziture do* ločene od 7. do 14. ure. Glede uvedbe sličnega nedeljenega delovnega časa v državnih uradih doslej še ni nič ukre* njenega, čujejo se pa glasovi, da baje namerava vlada na enak način urediti uradne ure za poletni čas', in sicer za julij in avgust.
Redni labčni zbor društva zemlji* škoknjižnih uradnikov in izprašanih aspirantov v Ljubljani se vrši na praz* nik sv. Petra in Pavla dne 29. junija 1929 ob 10. uri dopoldne v razpravni dvorani št. 79 justične palače v Ljub* Ijani. Dnevni red: 1. Presoja poročil o poslovanju društvenega odbora, odo* britev računskega zaključka in ugoto* vitev proračuna. 2. Določitev člana* rine. 3. Volitev odbora. 4. Volitev dveh računskih preglednikov in dveh na* mestnikov. 5. Izprememba pravil. 6. Sklepanje o morebitnih drugih pred* logih. 7. Slučajnosti. — V smislu § 16. sme vsak član staviti predloge in se udeležiti posvetovanja. Predlogi se1 mo* rajo odboru prijaviti 8 dni pred občnim oborom, drugače se sme o njih raz* Pravljati le tedaj, ako to skleneta dve tretjini navzočih in zastopanih zboro* palcev. — Opozarjamo-, da se vrši isti dan popoldne ob i4. uri prav tam tudi redna glavna skupščina ;»Saveza grun* tovničarjev Kraljevine Srba, Hrvata in Slovenaca« s sedežem v Zagrebu.
Glavna skupščina učiteljstva. N Radnji seji je sklenil glavni odb( U-1U, da se bo vršila glavna skupščir j-e osrednje učiteljske organizacije I °s v Zagrebu. Tam se doslej namrc ni vršila, bilo bi pa zelo potrebn 3 se doseže zedinjenje vseh učitel skih organizacij na Hrvatskem, kji obstoji še Savez hrvatskih učiteljsk: hrustava. Beograjsko poverjeništv U*HJ sicer zahteva, maj se vrši redi pbčni zbor tudi letos v Beogradu, lzvršni in glavni odbor pa vztraja' Ni sklepu, da se bo vršila skupščina -zgrebu.
Občni zbor organiziranih mono* Po.skih uslužbencev. Dne 23. in 24. ju* 'uja se vrši v Beogradu X. redna letna skupščina »Združenja monopolskih
uradnikov in uslužbencev«. Občni zbor se vrši v prostorih osnovne šole pri Saborni cerkvi.
Kongres strojnih kurjačev. Cen* tralna uprava »Združenja kurjačev drž. železnic« v Beogradu naznanja, da se vrši V. redni letni kongres združe* nja dne 26. junija t. 1. v Subotici, na katerega so povabljene vse oblastne uprave in podružnica v Skoplju. Vsaka oblastna uprava te organizacije ima pravico na 4 delegate. Stroške za dva delegata nosi centrala, za druga dva pa dotična obl. uprava.
V skrajno mučen položaj so doslej često zašli drž. nameščenci, M soi bili upokojeni. Aktivni .prejemki so jim bili ustavljeni, zadeva pokojnine pa seje vlekla v nedogled, tako da niso pre* jemali ne enega ne drugega. Kakšne razmere so to, si vsak lahko misli, ker vsi vemo da živimo od meseca do me* seča. Redko kdo je tako situiran, da bi bil mogel od svoje plače prihraniti vsoto, ki bi mu zadostovala za več mesecev življenja, dokler ni dobil po* kojninskih prejemkov. Kakor poročajo listi je finančno ministrstvo sedaj to pereče vprašanje tako lur-edilo, da bodo upokojenci dobivali aktivne prejeT",'o še dotlej, dokler jim ne bo urejen:. kojnina. Stvar ja popolnoma pravična in tudi s socialnega stališča odobrava* nja vredna. Saj se ne more od nikogar zahtevati, naj dela dolgove radi tega, ker se odmera pokojnine brez njegove krivde zavleče.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna J O S. REICH.
Vrhovni inSpjaktoir. Da se zagotovi zakonitost, red in enotnost v obči dr* žavni upravi, je bil ustanovljen vrhov* ni inšpektorat nad poslovanjem vseh ministrstev in njim podrejenih usta* nov. Vrhovni inspektorat, ki ima ob* širna pooblastila, bo v imenu predsed* nika ministrskega sveta reševal pred* stavke, prošnje in pritožbe zoper upravno poslovanje posameznih mini* strstev. Za šefa te velevažne institu* cije je bil po časopisnih vesteh po* stavljen sodni brigadni general v pok. Milan Nikolič.
NačPlla za reorganizacijo ministr* štev. Po uredbi, s katero se predpisuje1 organizacija pravosodnega ministrstva ■se bodo ravnali tudi ostali resori, tako da bodo — v glavnem vsaj — vsa mi* nistrstva enako 'urejena. Uredba za pravosodno ministrstvo pooblašča ju* stičnega ministra, da sme za predstoj* nike oddelkov in odsekov postavljati uradnike neglede na dolžino njihove službene dobe. Na odgovorna vodilna mesta bo mogoče torej postavljati uradnike, ki bodo po svojih kvalifika* cijah sposobni za ta mesta, bre'Z ozira na to, koliko službenih let imajo. Od* ločevala bo poslej izključno le stro* kovna usposobljenost in zmožnost.
Službene obleke poštnih uslužben*
cev se za ozemlje Slovenije ne bodo več izdelovale v Zagrebu, kakor do* slej, temveč bo ljubljansko poštno*te* legrafsko ravnateljstvo samo razpisalo dražbo za oddajo letnih in zimskih službenih oblek svojega osebja. S tem je bila izpolnjena stara želja poštnih nameščencev, ni pa še ugodeno njiho* vim željam, da bi se obleke izdelovale po meri. To bi stroške izdelovanja ob* čutno podražilo. Zato se bodo tudi poslej izdelovale obleke samo v pred* pisanih velikostih in po vnaprej dolo* čenili vzorcih.
Ocenjanje samoupravnih oblast* nih naimeščencev. Notranje ministr* stvo je nedavno razposlalo vsem oblastnim komisarjem, ki vodijo ekse* kutivo oblastnih samouprav, okrožnico glede izvršitve ocenjenja oblastnih uslužbencev.
Razne novice.
Priporočljiv sklep. Okrožna sku* pina drž. nameščencev v Kamniku, ki spada 'med naše najbolj agilne organi* zaci je, je sprejela sledeči važni sklep: Da se pokaže solidarnost nameščencev na zunaj, se naroči in dostavi vsem članom društveni znak. Ako umre društvenik, se bo društvo udeležilo pogreba po deputaciji, po možnosti tudi korporativno in se obenem pokoj*
nemu članu pokloni venec. V sploš* nem se članom priporoča, naj tako na* stopajo, da se manifestira in povsod pokaže skupnost in kolegijalnost drž. nameščencev. Vse važnejše stvari bo društvo objavljalo v izložbah posa* meznih trgovcev, ki se v to naprosijo.
—	Priporočamo drugim društvom v posnemanje.
Posledice novega stanovanjskega zakona se že kažejo. Dočim posamez* ni gospodarji (dasi so zelo redki) upo* števajo nepovoljni gmotni položaj na* jemnikov, so drugi, čim jim je to po* stalo mogoče, pokazali, da jih ni prav nič sram izrabljati stisko, v kateri se nahaja danes ogromna večina najem* nikov srednjih in vsi najemniki nižjih slojev. Za danes navajamo samo en tak primer brezvestnega navijanja na* jemnin. V okoliški občini severno od Ljubljane, ki po novem stan. zakonu ne spada več med zaščitene kraje, je hišni posetnik zvišal 14 železničar* skim družinam najemnine za njihova itak dovolj borna in tesna stanova* nja od 175 Din ma 600 Din mesečno. Povišanje znaša torej skoro 350%. Če pomislimo, da znašajo plače teh že* lezničarjev povprečno po 1400 Din na mesec, si težko izračunimo, kako te družine žive. Dostavljamo samo še to, da je ta oderuški hišni lastnik svojo hišo šele pred kratkim kupil.
—	Prosimo vse drž. nameščence, da nam slične slučaje navijanja najemnin sporoče s točnimi in podrobnimi po* datki.
Iz osrednjega dopisnega urada. O
ustanovitvi centralnega dopisnega fei* roja v predsedništvu vlade smo zad* njič poročali. Za vodjo odseka in na* mestnika šefa urada (Milana Marja* novica) je bil postavljen v 3. skupini L kategorije drž. uradnikov te dni Fran Smodej, bivši narodni poslanec in urednik.
Nov član glavne kontrole iz Hr* vatske. Finančni direktor v Zagrebu, Pintar Dragotin, je imenovan za člana glavne kontrole. To je prvi slučaj, da je bil za člana našoga naj* višjega računskega sodišča in oblastva imenovan uradnik iz Hrvatske in Sla* vonije.
Prebivalstvo Spišita. Po ljudskem štetju, ki ga je izvršila s pomočjo po* licijskih oblasti splitska mestna obči* na, je Split štel konec maja t. 1. 38.659 prebivalcev. — Dasi je treba naglasiti, da je bilo to visoko številko mogoče doseči edinole na ta način, da se všte* jejo med mestne prebivalce tudi sta* novalci vasi (kot n. pr. Solina, Vra* njica in dr.), oddaljenih do 6 in več kilometrov od pravega mesta — split* ska občina je namreč nenavadno pro< strana —, je vendar izredni napredek in vsestranski razvoj našega največ* jega pristaniškega mesta neutajljiv. Split gre sijajni bodočnosti naproti.
Potreba novih šol v Ljubljani se
vedno bolj občuti, ker so poslopja ob* stoječih osnovnih in meščanskih šol pretesna in deloma že manj prikladna ter tudi v higijenskem pogledu ne od* govarjajo vsem zahtevam moderne pedagogike. Nujno potrebno je, da ljubljanska občina zgradi čimprej več novih šolskih stavb. Projektirano le poslopje v Kotnikovi ulici (poleg se* danje šole »na Ledini«) za osnovno ’n meščansko šolo, dalje nova stavba me* šane dvorazredne ali trirazredne šole za Bežigradom, kjer je nastala nova mestna četrt in nekje — prostor še ni določen — blizu Tabora zgradba za novo dekliško osnovno in za meščan* sko šolo. Že pred vojno je bilo pro* jektirano zidanje nove osnovne šole v Tomanovi ulici zraven še nedovršene stavbe poštne hranilnice. — Za izvrši* tev opisanih stavbnih načrtov mestna občina nima zadostnega kredita v red* nih proračunskih dohodkih. Treba bo najeti dolgoročno posojilo, ker z rc* alizacijo teh načrtov ne bo mogoče še delj odlašati.
Pritožbe zoper ljubljanski občin* ski proračun. Zoper proračun, kakor ga je sprejel ljubljanški občinski svet, je vloženih več pritožb na finančno ministrstvo. Hišni posestniki so se pri* tožili zaradi uvedbe davščin na nezazidane stavbne parcele v sredini me* sta in zoper določitev takse za prede* iovanje stanovanj v poslovne lokale.
Radijski aparat
je postal danes že kulturna potreba vsai kega inteligenta. Ko pride utrujen iz pisarne, ga že čaka doma, da ga razvedr-z lepo glasbo, petjem ali predavanjem.
Najboljše in najcenejše aparate, sestavne dele in vsa navodila Vam da
Radijska postaja Ljubljana
Miklošičeva cesta 5 Telefon 3190 Plačila tudi na obroke!
Mislimo, da je uvedba obeh teh dveh davščin s- stališča socialne zaščite ce* lokupnega prebivalstva in še posebna zaradi omiljenja stanovanjske mize» rije, povsem upravičena in nujno pri* poročljiva.
Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah .uživajo Žiko brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. Seveda je pa treba pri nakupu paziti izrecno na ime »Žika«, ki je .zakonito zavarovano.
Osnovno šolstvo v ljubljanski obla* sti. Po statistiki za prošlo šolsko leto (konec junija 1928) je bilo na ozemlju ljubljanske oblasti 445 javnih in 9 za* šebnih, skupaj torej 454 osnovnih šol ter 8 javnih in 2 zasebna otroška vrt* ca. V vseh osnovnih šolah je bilo 1621 razredov. Zanje je bilo na razpolago 1296 učilnic. Poučevalo je 705 učiteljev in 1220 učiteljic, skupno 1925 učnih moči. Šoloobveznih otrok je bilo 69.623, od teh 35.182 dečkov in 34.441 deklic. Obiskovalo je pouk redno 32.561 dečkov in 32.135 deklic, skupno tedaj 64.696 otrok. V šolo torej ni ho» dilo 4927 otrok, t. j. približno vsak 13 otrok.
Carinske olajšave za povzdig ho* telirstva. Pred kratkim je finančno ekonomski komite ministrov razprav* Ijal o uredbi, s katero naj bi se odpra» vilo plačevanje carine za razno teh* nično blago, namenjeno novim ozir. moderniziranim hotelskim zgradbam. Carine naj se oprosti uvoz električnih svetlobnih, hladilnih in telefonskih na* prav, centralnih kurjav, dvigal, kera* mičnega in instalacijskega materijala za higijenske umivalnike, kopalnice in toalete itd. — S to uredbo bi se često zanemarjene in nehigijenske hotelske naprave modernizirale, pospešilo bi se pa tudi zidanje novih, res modernih hotelskih stavb, ki bi mogle gostom muditi vse, v civiliziranih državah že davno običajne udobnosti.
Za izpopolnitev našega glasila.
Zveza drž. nameščencev za Slovenijo v Ljubljani je razposlala konec maja tole okrožnico: Vsem včlanjenim sta« novskim in strokovnim organizacijam ter okrožnim Skupinam v Sloveniji. — Kakor je organizaciji znano, je »Naš Glas« z novim letom zavzel večji ob» seg ter skuša tudi vsebinsko ustreči željam svojih naročnikov in pri Zvezi včlanjenih- organizacij. — Da bo pa vsebina našega glasila čim bolj pestra in raznolika, Vas prosimo, da uredni* štvu našega glasila redno sporočate kratke, toda izčrpne vesti o osebnih zadevah Vaših članov (poroke, smrtni primeri, jubileji itd.). Prav tako bi bilo zanimivo, ako bi »Naš Glas« na krat* ko, toda dosledno poročal o organiza* cijskem udejstvovanju posameznih or* ganiziacij, odnosno o stvareh, ki so strokovno večje važnost'. — Zato Vas prosimo, da naročite' svojemu tajniki' naj v zaprošenem smislu postopa tet uredništvo marljivo zalaga s kr tkim! noticami. — V nadi, da se bo1 Vaša or* ganizacija tej naši prošnji odzvala z vso velikodušnostjo in požrtvovni* nostjo, Vas tovariški pozdravljamor — Za odbor: načelnik dr. J. Ferjančič s. r., tajnik: Joža Bekš s. r.
Novte vžigalice. Ker je bilo čuti pritožbo, da nekateri trafikanti nimajo normalnih velikih 'šlkatljic vžigalic s 55 do 65 drvci in da kupcem vsiljujejo male škatljice, ki štejejo samo po 40 klinčkov, je odredila samostalna mo» nopolska uprava, da mora vsak pro« dajalec imeti v zalogi vselej oboje vžb galice, da občinstvu lahko po; njegovi želji postreže.
Premestitev pravniške fakultlcrte iz Subotice v Novi Sad. Prosvetni mini= ster je pozval profesorje subotiške fa* kultete, naj se v tem vprašanju izja* vijo. Večina se je izrazila z vsem po* vdarkom za preselitev. Zdi se, da je ta že dokončno sklenjena in da vsi na* pori subotiške mestne občine, da prepreči izgubo fakultete, ne bodo nič zalegli. Poročajo, da se menda že Je* šeni prično predavanja v Novem Sadu.
ŠIRITE NAŠ GLAS!
Za naš tiskovni sklad.
6. Gospod Rus Ignacij v Ljubljani 90 Din. (Gg. Dragan, Lav* renčič, inž. Novak, Fr. Verbič, Ko* čevar, Ivančič, Rus po 10 Din, Buss* bach, Rie'y,a, Kratochwill in Škufca po 5 Din). 7. G. (M e r z 1 A 1 o j z i j v Ko* njicah 60 Din. (Gg. Lorber in Blažon po 10 Din, gg. Vončina, Mastnak, Fe* renc, Paj in Herzl ,po 8 Din). 8. G. Furlan Nikolaj v Črnomlju 50 Din. (G. Furlan 20 Din, gg. Vrankovič, Cimerman, Mišica in Kunc po 10 Din).
9.	Okrožna skupina v Murski Soboti 20 Din (g. dr. Farkaš Franc).
10.	G. Novak Lovro v Radovljici 15 Din. (G. Hrovatin 10 Din, g. Kobal 5 Din).
Dalje so darovali tiskovnemu skla* du »Našega Glasu«: g. Dular v Ljub* Ijani 60 Din, gg. dr. Fettich, dr. Rav* nihar v Ljubljani po 40 Din, g. Špec I v Kozjem 30 Din, g. Jaklič v Studen*
1 cih 25 Din, gg. Koletič, Mladič, Bulo* vec A., Trost Fr., gdč. Svetek Ljudmi* la, g. Medvešček J. in Zveza upokoje* nih častnikov, vsi v Ljubljani, g. Hro* vatin H. v Radovljici, g. Rihtarič v Šmarju, g. Betriani B. v Kočevju in g. Weber v Žalni po 10 Din, g. Arko v Ljubljani g. Tominc v Kamniku, g. Schmitt B. v Trebnjem in g. Kobal v Radovljici vsak po 5 Din.
Za tiskovni sklad so nadalje daro* vali, odnosno nabrali: N abavljalna zadruga drž. uslužbencev v Kosta* njevici 200 Din; g. VoŠnik Franc, davkar v Litiji, nabral po obč. zboru društva davčnih uradnikov dne 7. apri* la 1929, v Laškem 160 Din (daro* vali so gg.: Pirkmajer, Drol, Jan, Pie* skovič, Obersnu, Merčun, Koritnik,, Stepič, Kuharič, Videmšek, Prelog, Bekš, France, Klinc, Štrdkelj in Vošnik po 10 Din; g. Rupnik Ivan, višji pis. oficijal v Murski Soboti 100 Din, ki jih j<e prejel od g. notarja Kodra za
čezurno delo; g. Jaklič J o> s i p , ca* rinski upravnik v pok. v Studencih 25 Din; g. Kette Hinko, davčni nadupravitelj v pok., Leibnitz 22 Din; g. Blažon D a v O' r i' n, davikar v Ce* lju 10 Din; gg. Arko Adolf, rav* natelj jetnišnice v Ljubljani, in Dr a* gotin Schmit, viš. pis. oficijal v Trebnjem vsak po 5 Din.
Najsrčnejša hvala vsem gg. nabi* ralcem in darovalcem za njih trud in naklonjenost. Vse gg. tovariše, ki so prejeli nabiralne pole, pa ponovno najvljudneje prosimo, da agitirajo ž njimi za list. mu pridobe čimveč novih naročnikov in nam pole vrnejo.
Uprava.
»Naš Glas« je edini res nepristranski list vseh drž. nameščencev. Širite ea!
III C. J. HAMANN
Uubllana
Vam nudi naisolidnejši vir nakupa perila, ||| opreme nevest, novorojenčkov, perja in modnih j H potrebščin. - Predtiskarija modernih ročnih del.
Restavracija
IGNACIJ BANKO
Ljubljana, Kette-Murnova ulica št. 3 priporoča gg. drž. uradnikom dobro postrežbo
v kvaliteti pijač in hrane.
f,
I« ___
Fi
PARNA PEKARNA
FRANC DOLINAR
I	LJUBLJANA
7 PRED ŠKOFIJO 11 .. POLJANSKA C. 19
[, najtopleje priporoča svojim cenj. odjemalcem večkrat dnevno prvovrstno sveže pecivo in različne vrste slaščic
1 dnevne
I»
L. Mikuš
Ljiljana, Mesini trn 15
priporoča svojo zalogo
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe.
Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, čipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetnike in krojače v največji izberi samo pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
-- (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi =====
I
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10°/o popusta.
Telefonska štev. 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
Razširjajte Naš Glas!
Priporoča se
I. ČERNE
Ljubljana, Dunaiska cesta 28
Zaloga pohištva in tapetništvo.
Miroslava Leitgeb
Ljubljana, Jurčičev trg 3.
Strojno in ročno vezenje zaves, pregrinjal, perila in oblek v najsolidnejši izdelavi.
♦
Nabiralne
pole!
Tovariši, ki ste jih dobili, poslužite se jih takoj, nabirajte nove naročnike in vrnite pole čimprej upravi.
Sukno, kamgarn
in drugo manufakturno blago angleškega in češkega izvora kupite najugodneje pri tvrdki
“ NOVAK
LJUBLJANA 1K
KONGRESNI TRG
Znatno znižane cenel
^U/U/U/WWU/U/U/UAi/U/UAi/WU/WU/ttlUU/U/U/U/WWU/WU/WU/^
3	Kr. dvorni dobavitelj
1 ANTON VERBIČ, Ljubljana I
I Delikatese iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Špecerija |
|ä	Solidna postrežba, zmerne cene.
Pisalni stroj „BL" idola D
najmodernejše konstrukcije
THE REX Co.
Ljubljana, Gradišće 10
TOVARNA POHIŠTVA
1.1. NAGLAS, TuriaSki trg št. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
Modna In manufakturna trgovina za molke in ženske
Nudi vse potrebščine za krojače in šivilje, razne vence in cvetlice, opreme za neveste in novorojenčke. — Velika izbira ženskih rut.
ČEŠKUTI & ZAJC
„POD VELBOM“
LJUBLJANA Stari trg 3.
CM
cs
H
{25
O
b
Tovarlii!	NajbolJSe blago!	Najnižjo cenel	Tovarišice!
Že tanovska zavednost veleva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem Interesa dolžni to storiti tedaj, ako nam nndijo
te ustanove večje ugodnosti in večje koristi kot tuje. Ena Izmed takih ustanov je naša
Nabavllalna zadruga državnih nameščencev v Ljubljani, Vodnikov trg 5.
Ona nam nudi banaško moko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse špecerijsko in kolonijalno blago najfinejše vrste po naj nižjih cenah, ki so mogoče. Velika izbira dežnikov, predpražnikov in najfinejših in
najtrpežnejših čevljev lastnega izdelka. V zalogi najfinejši sifon, platno In srajce za gospode po najnižjih cenah.
DrTa in premog vsak čas na razpolago. Dostarlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu.
Zadovoljiti svoje člane je te zadruge najvišji cilj. Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani-odjemalci.
Tovariši! Tovarišice! Pristopite k tej zadrugi in kupujte v njejl	Kdor kupuje v svoji zadrugi, kupuje pri šobil
•a
s<
ff
to

S
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. — Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Za Učiteljsko tiskarno Francč Štrukelj. Vsi v Ljubljani.