Katoličk cerkven list.
Danica iahaja vsak petek na celi poli, in veljA po posti z« celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr.. za«Vt< rt let« 1 gld. Ifkr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., zu pol leta 1 gnld. 80 kr., za c-etert leta 90 kr., ako zadene i.h ta dan piaznik. iside
Danica dan poprej.
Tečaj XXIV.
V Ljubljani 3. rožnika 1871.
List ZZ.
Sporočilo bratovščine presv. Rešnjega Telesa v Ljubljani leta 1870/71.
Kakor je božja skrivnost presv. Rešnjega Telesa središče naše vere, našega upanja in naše ljubezni, tako je ta skrivnost tudi bratovščini naši serce, iz kterega se resnično življenje izteka v posamne družnike; ona je skrivnostna zemlja, iz ktere poganjajo daritve, dobra dela in molitve naše bratovščine kakor cvetlice, ki so blago dišilo pred Bogom in Njegovo cerkvijo.
Od tega prepričanja prešinjeni, stavili smo tudi v preteklem društvenem letu svojo pervo in naj pogla-vitnejšo nalogo v to, da se ljubezen in pobožnost do presv. Rešnjega Telesa množi v nas samih in pri drugih. Zlasti so zaupljivo k temu pripomogle molitvene ure družnikov, kterih število se je zdaj naraslo na 18650, in pa tudi živo vdeleževanje mesečnega duhovnega opravila, pred kterim je vselej bila primerna pridiga.
Vedno živo veselje darovati in delati za ubožne cerkve pokazalo je pa tudi v preteklem letu, da ravno ljubezen do Gospoda v presv. Zakramentu, kakor v prejšnih terdnovernih časih, tako lepo in koristno se razodeva tudi sedaj v nežni skerbi za lepoto hiše Gospodove, za sveta oblačila in kinč oltarja; razodela pa se je tudi v težavnih delih, kterih je bilo mnogokrat treba za ta namen.
Milih darov za oskerbljevanje ubožnih cerkva se je od lanske velike noči nabralo 3433 gl. 391 „ kr. So-sebno se mora hvaležno opomniti velikodušni dar pre-milostljivega gospoda knezoskofa — 50 gld. in pa zapuščina 10 gld. od neke neimenovane. Da se nekoliko povemejo stroški, ki so bili preteklo leto storjeni na korist nekterim cerkvam, dobila je bratovščina od preč. g. kanonika J. Volca 20 gl., iz Doba 30 gld., iz Ter-novega 25 gl., iz Budanj 10 gl., iz Harij 40 gld.
Iz omenjenih zneskov je mogla bratovščina v preteklem letu za obdarovanje revnih cerkev napraviti naslednje oprave, ki so bile od 1. do 8. majmka kakor po navadi očitno izpostavljene udom na spodbudo , in sicer: 25 mašnih oblek z vsim, kar je k temu treba, 5 pluvijalov, 40 masnih srajc, 120 humeralov, 40 pre-pasov, 23 koretljev, 100 korporalov, 100 pdl, 400 puri-fikatorjev, 200 pertičev pri umivanji rok, 4 oltarne perte, 48 oltarnih blazinic, 15 obhajilnih burz, 24 štol, 15 ve-lumov, 2 antependij.
Dasiravno se je naredilo, kolikor je bilo moč, veliko cerkvenih oprav, vendar tudi letos ni mogla bratovščina vsem poslanim prošnjam zadostiti, in mora tedaj zastran onih cerkev, na ktere se zdaj ni mogel ozir jemati, prečast. gg. župnikom opomniti, da bi prihodnje leto družbinemu vodju zopet naznanili svoje potrebščine,
ako se jim dotle ne bode kako drugače zadostilo. Vendar naj se v razjasnjenje pridene, da prošnje se morajo vodstvu oddati dosti zgodaj, vsaj do 15. malega travna prihodnjega leta, in da morejo bratovskih daril deležne biti samo cerkve, v kterih se vedno hrani presv. Rešnje Telo, ne pa podružnice. Tudi se pri tej priči na večstranska vprašanja odgovarja, da se bratovščina ne more pečati z napravljanjem dalmatik ali dragocenih prazničnih oblačil, ker njen namen je le v okom priti oni revščini, ktera ovira, da se presv. Rešnje Telo ne more vredno hraniti, in navadna služba božja postavno in spodobno obhajati.
Letos so bile naslednje cerkve od bratovščine obdarovane, in dobile so:
V	ljublj nnski dekan i j i.
1.	Sostro: 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 3 korporale, 3 pale, 6 pertičev za pri umivanji rok, 12 purifikatorjev.
2.	Šmartno pod »Smarnogoro: 1 velum, 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas.
3.	Ježica: 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, l koretelj, 1 obhajilno štolo, 3 korporale, 3 pale, 12 purifikatorjev, <3 terač.
4.	Golo: 1 velum, 2 beli oltarni blazinici.
5.	Sv. Katarina v Topolu: 1 pluvijal.
6.	Želimlje: 1 vijoličen mašni plašč.
V loški dekaniji.
7.	Stara Loka: 1 velum, 2 mašni srajci, li humeralov,
2	prepasa.
8.	Škofja Loka: 2 obhajilni burzi.
9.	Poljane: 1 čem mašni plašč.
10.	Trata: 1 mašno srajco, 3 poramnice, 1 prepas, 1 koretelj, 1 obhajilno štolo.
11.	Železnike: 1 pluvijal.
12.	Sent-Lenart: 1 bel mašni plašč, 3 korporale, 3 pale, 6 pertičev uteračev, 12 purifikatorjev.
13.	Dražgoše: 2 beli oltarni blazinici, 3 korporale, 3 pale, 6 pertičev uteračev, 12 purifikatorjev.
V	kranjski dekan ij i.
14.	Olševek: 1 rudeč mašni plašč.
15.	Teržič: 1 vijoličen pluvijal.
16.	Šmartno pred Kranjem: 2 obhajilni burzi, 3 korporale, 3 pale, 6 brisal, 12 purifikatorjev.
17.	Besnica: 1 velum.
V	radolski dekani j i.
18.	Grad: 1 čern m. plašč, 2 černi blaz., 1 černr štolo.
19.	Mošne: 1 mašno srajco, 3 poramnice, 1 prepas, 1 koretelj.
20.	Ljubno: 2 vijolični oltarni blazinici, 3 korporale,
3	pale, 6 pertičev uteračev, 12 purifikatorjev.
21.	Fužine: 1 koretelj, 1 obhajilno štolo.
22.	Lesice: 2 beli oltarni blazinici.
23.	Zaspo: 2 rudeči blazinici, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice.
24.	koroška Bela: 2 beli oltarni blazinici, 3 korporale, 3 pale, 6 pertičev uteračev, 12 puritikatorjev.
25.	Rateče: 1 zelen maš ni plašč.
26.	Bohinska Bela: 1 beli mašni pleiČ.
27.	Rovte: 1 obhajilno burzo, 1 obb. štolo.
V	kamniški dekaniji.
28.	Radomlje: 1 velum, 3 korporale, 3 pale, 12 puri-fikatorjev , 6 pertičev uteračev.
29.	Mengeš: 2 obhajilni burzi.
30.	Vodice: 2 masni srajci, G poramnic, 2 prepasa, 3 korporale, 3 pale, 12 puritikatorjev, 6 brisal.
31.	Repnje: 1 rudeč mašni plašč.
32.	Berdo: 1 bel mašni plašč.
33.	Tuhinj: 2 mašni srajci, G poramnic, 2 prepasa.
34.	Motnik: 1 vijoličen mašni plašč.
35.	Stranje: 2 beli oltarni blazinici, 1 obhajilno štolo, 3 korporale, 3 pale, 6 terač, 12 purifikatorjev.
36.	Tujnice: 1 vijoličen mašni plašč.
V	moravški dekaniji.
37.	Moravče: 1 obhajilno burzo.
3*. Čemšenik : 1 velum, 1 obhajilno burzo, 1 obhajilno štolo, 3 korporale, 3 pale, 6 obrisal, 12 purifikat.
39.	Kolovrat: 1 vijoličen mašni plašč.
40.	Krašinja: 2 čemi oltarni blazinici.
41.	Sv. Helena: 2 vijolični blazinici.
42.	Blagovica: 1 rudeč mašni plašč, 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas.
43.	Črešnjice: 1 velum, 1 obhajilno štolo.
44.	Sv. Osvald: 1 mašno srajco, 3 poramnice, 1 prepas, 3 korporale, 3 pale, 6 obrisal, 12 puritikatorjev.
V	Š murski dekaniji.
45.	Šent-Vid pri Zatičini: 2 rudeči oltarni blazinici.
46.	Višnja gora: 1 rudeč mašni plašč.
47.	Kerka : 1 mašno srajco, 3 poramnici, 1 prepas, 3 korporale, 3 pale, 6 terač, 12 purifikatorjev.
48.	Zatičina: 1 antependij.
49.	Lipoglav: 2 beli oltarni blazinici.
50.	Šentjuri pri Šmarijah: 1 bel mašni plašč, 1 mašno arajco, 3 poramnice, 1 prepas, 3 korporale, 3 pale, 6 brisal, 12 puritikatorjev.
V	litijski dekaniji:
51.	Šmartno pri Litiji: 2 vijolični oltarni blazinici.
52.	Šent-Juri pri Svibnem: 2 beli blazinici, 1 oltarni
Eert, 1 praznično štolo.
tole: 1 obhajilno burzo, 1 koretelj, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 3 korporale, 3 pale, 6 brisal, 12 puritikatorjev.
54.	Janče: 1 zelen mašni plašč.
V	trtbanski dekaniji:
55.	Šent-Rupert: 2 rudeči oltarni blazinici, 1 obhajilno štolo, 1 mašno srajco, 3 poramnice, 1 prepas.
56.	Žužemberk: 1 velum, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 1 koretelj.
57.	Trebelno: 2 beli blazinici, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice.
58.	Doberniče: 1 zelen mašni plašč.
59.	Sv. Križ poleg Turna: 3 oltarne perte.
60.	Dol (Sent Janž): 2 beli oltarni blazinici, 2 obhajilni štoli.
V kerški dekaniji.
61.	Šent-Jernej: 1 pluvijal.
62.	Škocijan pri Dobravi: 2 obhajilni burzi, 2 koretlja.
63.	Križe70 pri Kostanjevici: 2 rudeči oltarni blazinici.
64.	Studenec: 1 koretelj, 1 mašno srajco, 3poramnioe, 1 prepas, 3 korporale, 3 pale, 6 brisal, 12 purifi.
65.	Bučka: 1 velum.
V novomeški dekaniji.
66.	Š.-Marjeta pri Klevevžu: 1 velum, 1 obhajilno štolo, 3 korporale, 3 pale, 6 brisal, 12 purifikat.
V	metliški dekaniji.
67.	Metlika: 2 koretlja, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice.
68.	Stari Terg pri Poljanah: 1 bel mašni plašč.
69.	Dragatuš: 2 mašni arajci, 6 poramnic, 2 prepasa.
V	kočevski dekaniji.
70.	Kočevje: 1 koretelj, 3 korporale, 3 pale, 6 brisal, 12 purifikatorjev.
71.	Stara cerkev: 1 obhajilno burzo, 1 obhajilno štolo, 1 koretelj, 1 mašno arajco, 1 prepas, 3 poramnice.
72.	Stari Log: 1 rudeč mašni plašč, 1 obhajilno štolo.
73.	Mozelj: 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 3 korporale, 3 pale, 6 brisal, 12 purifikatorjev.
74.	Nemška Loka: 1 obhajilno štolo, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 3 korporale, 3 pale, 6 terač, 12 purifikatorjev.
V	ribniški dekaniji.
75.	Lašiče: 1 velum, 1 koretelj, 1 mašno srajco, l prepas, 3 poramnice, 3 korporale, 3 pale, 12 purifikatorjev, 6 brisal.
76.	Struge: 1 obhajilno burzo, 1 obhajilno štolo, 3 korporale, 3 pale, 6 brisal, 12 purifikatorjev, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice.
77.	Rod: 2 rudeči oltarni blazinici.
V	verhniški dekaniji.
78.	Verhnika: 1 velum, 1 koretelj, 1 mašno srajco , 3 poramnice, 1 prepas, 3 korporale, 3 pale, 6 pertičev uteračev, 12 purifikatorjev.
79.	Polhov Gradec: 2 beli oltarni blazinici.
80.	Logatec: 2 vijolični blazinici, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice.
81.	Šent-Jošt: 1 bel mašni plašč.
82.	Hotederšica: 1 pluvijal, 1 obhajilno burzo, 1 obhajilno štolo.
V	idrijski dekaniji.
83.	Idrija: 1 velum.
84.	Žiri: 2 koretlja, 1 mašno srajco, 3 poramnice, l prepas, 3 korporale, 3 pale, 6 brisal, 12 purifikatorjev, 1 obhajilno štolo.
85.	Vojsko: 2 rudeči oltarni blazinici.
V	cirkniški dekaniji.
86.	Unec: 1 koretelj, 1 rudečo štolo, 1 obhajilno štolo, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice.
V	postojnski dekaniji.
87.	Hrenovice: 1 velum.
88.	Slavina: 2 rudeči blazinici.
V bistriški dekaniji.
89.	Ternovo: 1 koretelj.
90.	Harije: 1 bel mašni plašč, 2 beli oltarni blazinici, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 3 korporale, 3 pale, 6 brisal, 12 purifikatorjev.
91.	Suhorje: 1 koretelj, 1 obhajilno štolo, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 3 korporale, 3 pale, 6 brisal, 12 purifikatorjev.
V	vipavski dekaniji.
92.	Lozice: 1 velum, 3 korporale, 3 pale, 6 brisal, 12 purifikatorjev.
93.	Šturija: 1 antependij, 1 praznično štolo, 1 mašno
srajco, 1 prepaa, 3 poramnice, 3 korporale, 3 pale, 6 brisal, 12 purifikatorjev. 94. Podvelb: l rudeč masni plašč, 3 korporale, 3 pale, 6 brisal, 12 purifikatorjev. Zunanjim misijonom so se podelile naslednje oprave:
1.	Za Nebrasko v severni Ameriki: 1 rudeč m. plašč.
2.	Za Marquette v severni Ameriki: 1 bel masni plašč, 1 koretelj, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 6 korporalov, 6 pal, 12 brisal, 24 purifikatorjev
3.	Za indijanske misijone v Minesoti: 1 rudeč mašni plašč, 1 koretelj, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 3 korporale, 3 pale, 6 brisa), 12 purifikat.
4.	Za misijonsko hišo v Drenopolji: 2 stoli, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 4 korporale, 4 pale, 8 brisal, 16 purifikatorjev.
5.	Za Santung v Kini: i koretelj, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 3 korporale, 3 pale, 6 brisal, 12 purifikatorjev.
Hvaljeno, češeno in moljeno bodi na veke presv. Reš Telo.
V Ljubljani o binkoštih 1871.
Egiptovski Jožef.
Igra v petih dejanjih. Spisal Radoslav. (Dalje.)
Četerti prizor.
Izmaelski kupci. Prejšnji. Simeon (med govorom Jožef tiho zdibuje).
Bog sprimi vas, sinovi Izmaela! Novico hočemo vam naznaniti, Za vas gotovo tudi bo vesela, Ker more vam dobička nakloniti, Mladenča tega (kazaje Jožefa) bi vam mi prodali, Ki spolnil komaj je petnajsto leto; Povejte, koliko bi za-nj vi dali? Cenili ga ne bomo prenapeto, Sej je mladeneč kakor kri in mleko, Obdarovan mu um je prebogato; Za-nj, če omislite mu še obleko, — Ne bo odšlo v Egiptu vam sto zlatov.
Kupec.
Lahko je reči, vendar ne prodaja Čas vsaki se mladina tako drago , Oddal bi se le komaj za strežaja, S pogojem tem, če seree ima blago ; Pa mu potreba prej je učenikov, Da tujih šeg, jezika se privadi.
Simeon (nesterpljivo).
Hej čujte! petdeset nam srebernikov Pa vendar za-nj li dali boste radi ? Kupec (začudeno).
Oj, to pač že je prevelika cena, Al toliko dajal bi za mladiko; To je tirjatva vaša nepoštena , Pri njem zgubili bi čez pol veliko!
Gad.
No, koliko ste pa vi dati voljni, Za trideset mi vam ga izročimo, Če ravno mlad je deček nadepolni; Denar pa majhen za-nj drugej dobimo.
Kupec.
Ne, ne! tud toliko mi za-nj ne damo. Če dvajset hočete, pa berž povejte, —
Še daleč potovati dans imamo In noč se bliža;
(Bratje se pogledajo in čez nekaj časa reko :) Le denar odštejte!
(Odštevajo denarje.)
Jožef (poklekne pred brate trr jih milosti prosi).
O bratje ljubi, prosim vas premilo, Usmiljenje naj revež zadobim , Nikar me ne prodajte v sužno silo, Pokoren biti čem, dokler živim ; Oj, glejte vendar, vaš sem brat resnično, Seree je bilo, bije mi za vas; Oh ne zaverzite me tak' krivično, Uslišite proseči brata glas ! Skažitc brate se, vas prosim vbogi, Objokane poglejte mi oči! Ne dajte v žrelo strašni ine nadlogi, Iz ktere več rešenja upat' ni. Pomislite, kaj rekel bode oče, Ki ljubi serčno me, ko zve le-to; Prevdarite, oh, al je vam mogoče, Seree mu blago raniti tako? Če nimate usmiljenja že z mano, Smilujte njega sive se glave ; Bi vsekali nezaceljivo rano V njegovo dobro, premilo seree!
(Proti nebu.) Jehova, Stvarnik ti brez mer dobrotni! Omeči brate in ne pust' nikar Zdaj vreči v kremplje osodi me togotni, Ponižno prosim, Tvoja sej sem stvar! (Bratje so nekako pobiti, le S:meon ne.)
Simeon.
Zastonj jc ! jokati nič ne pomaga, Ne slišimo mi tvojega zdih'vanja , Tako snopov vklanjanje sc razlaga, Glej, to sanjač ! prinesla ti je sanja; Odlazi toraj, pusti nas in čede ! Ne maramo te nikdar več poznati, Ce tudi rop boš kmalu smerti blede, Al pa čc hočeš (zaničljivo) kaki kralj postati!
Kupec.
Zadosti je! vse prošnje zdaj epusti
In pojdi z nami (prime pra za roko) ustavljaj se nikari!
(Jožef se se enkrat milo ozre na brate rekoč:) Gospod ! kot jaz jim tudi Ti odpusti, Preljubi bratje, vse vas Bog ouvari! (Žalosten odide s kupci; bratje sedejo pod drevo ) (Dalje nasl.)
Tri mence na Jnirorem.
LXII.
(Vožnja proti Rodu. — Musulmanski nfatalizem." — Vrednost je-zikovskega znanja in „šelm" liberalizem. — Na Rodu. Ondotno pre-bivavstvo in druge zadeve. Nekdanja in pozneja slava, vojske, templarji. ,.Bakšiš" sultanov za pruskega kralis. Dva velikaša. Sedež latinskega vikšega škofa nekdaj, zdaj. Zavetnik in terdnjava. Rodovski kolos. Starine in podertine po mestu. „Roža." Silovita bramba in turSka grozovitost.)
Popoldne 29. maja, grede dalje od Cipra, sem vidil na parobrodu Človeka nekako posebno derznega obraza in obnaše, ki se mi je zdel prav druzovske šege, in nisem se motil. Naključi se, da se z njim podam v pogovor in pove mi, da je bil pred šestimi leti tudi v boju na Libanu z Druži vred. Na vprašanje, če se ne boji, da bi ga utegnili ubiti na vojski, pravi, da nič ne, češ: sej Bog vč, kdaj bom umeri. Precej spoznam musulmanski fatalizem ali vero v neodvračljivo osodo pri njem, in mu rečem: to ni tako: ako tukaj le v morje
skočiš, ti tudi jaz povem, da bodeš konec storil. Bog res vse ve, pa zato se človek ne smč prederzno v nevarnost podajati. — Vpraša me, če vem za „Džebel-Assvad" (Černo goro), in vse je vedil, kako je bila ondi vojska pred dvema letoma. Znal je prav dobro arabsko pisati in mi je še neke verstice v potno knjižico zapisal ... čudno je, sem si pri tem človeku mislil, da je znotranja nrav pri nekterih ljudeh tako močno na zunanjem izražena. —
Malokrat je v tolikih jezikih treba govoriti, kakor je bilo na tem parobrodu; pri eni mizi je bila prilika govoriti slovensko, nemško, laško, arabsko, francosko, in kdor bi znal, bi bilo še kaj več treba. Ena naj večih napak današnjega „šelma" liberalizma je ta, da iz samega zelenega sovraštva do druzih narodov ne dopusti mladini jezikov učiti se. Nemščina in stara gre-ščina se jim še v glavo ubija, potlej pa červi in žužki, da bi se jim skoraj v možganih zaredili, in številk, da bi lahko strehe z njimi pokrivali! Sicer pa se jim še osnova glavnih avstrijanskih jezikov ne privoši, in celo še domači ne. In ko pride mladi človek malo iz dežele, je med ljudmi kakor čuk med muzikanti. Ne-vošljivci! dajte se mladini najprej dobro izučiti domačega jezika in potlej ji odprite pot do druzih, saj avstrijanskih jezikov in narečij. Nemški Mihel zato ne bo počil.
Zvečer ob 10 smo ostali pred slovečim Rodom , ki je otočje ob meji egejskega in srednjega morja, 2 uri od azijanskega obrežja. Naj veči je izmed sporadiških otokov, ter ima 31 štirjaških milj prostora in kacih 30.000 prebivalcev, mesto Rod ali Rodos pa 10.000; katoličanov menda le kacih 200. Mnihi imajo majhno katoliško cerkvico. Na vsem otoku je le kacih 6000 katoličanov. Mesto je revno, ter bogato le z razdertinami. Zavetišče je majhno, varno, v kterem je bila le ena turška barka. Ilise ob hribcih so med zelenjem, kaka palma gleda visoko izmed hiš; pravijo, da tukaj se v pervo najdejo te drevesa, grede proti jutru.
Narod je viditi čverst, greške korenine. Mesto je starodaven sedež umetnosti in vede; Katon, Ciceron, Pompej so se učili govorništva in deržavnih znanstev v ondotni šoli, ki jo je bil vstanovil Aeschines.
Veliko iraenitniši je bil Rod postal po templjarjih vitezih, ki so bili ta otok 1. 1310 Saracenom vzeli in tukaj postavili sedež svojega reda. Imenovani so bili „Rhodisi." L. 1522 pa jih je po junaški brambi zmagala prenezmerna turška sila. Templjarji imajo ime od bolnišnico in samostana pri sv. Ivanu v Jeruzalemu (vsta-novljene 1. 1048 v prid bolnim romarjem). Odkar so bili križanski vitezi Jeruzalem vzeli Turkom , so imeli pa tudi nalogo vojskovati se zoper nevernikc , in s tim so si pridobili velike zasluge za keršanstvo. Njih je bila cerkev Marije Device, imenovana „Veči", ktere po-dertine so blizo cerkve Božjega groba v Jeruzalemu. Predlanskim pa je bil sultan to staro svetiše dal za „bakšiš'' Prusu, ko je bil ondi kraljevič na popotovanji.
Turški poglavar in greški nadepiškop sta zdaj ve-likaša na otoku Rodu. Nekdaj je bil tam tudi sedež latinskega vikšega škofa, zdaj pa je ondotno nadško-fijstvo sklenjeno s Škofijstvom na Meliti ali Malti.
(Koncc t«ga oddelka nasl.)
Ogieti po Hiovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. 31 e d raznimi bukvami, ki jih
bukvar \Yeger daje, da se berejo za nje ss. maše namesto denarne plače in se dobe po vredništvu Zgod. Danice, je zdaj prišel na svitlo tudi drugi del „Be-trachtungen fiir Priester, oder der Priester ge-heiliget durch die Uebung des Gebetes, von Chaignon J. S.*' Brixen 1871. Več gospodov je vzelo pervi del
teh slovečih in posebno koristnih premišljevanj, toraf ni dvoma, da želč tudi drugi zvezek.
Dušni Vodnik v srečno večnoBt se imenujejo nove v prav lični obliki ravno kar pri g. M. Ničmanu na svitlo prišle bukve, in so v čisti slovenščini sostavljene od znanega pisatelja g. J. Parapata. Obseg z debelimi čerkami tiskanih bukvic je bogat in različen. Razun navadnih mašnih (3), spovednih, obhajilnih id. molitev obsegajo lepo pobožnost sedmerih pribežališ, jutranjo in večerno pobožnost za vsak dan v tednu Kristusovemu terpljenju na čast, duhovno stražo za sleherno uros posebnim patronom, kratko pobožnost za vse Gospodove in Marijne praznike, razne molitve za žive, bolne in mertve. Da so zraven navadnih litanij, križevega pota tudi razne pesmi pristavljene, ni treba omenjati. (Cena zvezanih v usnji 1 gl.)
Is katoliško-politiškega društva. Protesti vsled seje 7. t. m. (Konec.)
3. Protest.
Konštitucijonalno društvo v Ljubljani je v svoji 30. seji mesca aprila imelo v obravnavi nezmotljivost sv. Očeta. Brez ozira na to, da posvetno društvo na brezverni podlagi, ki ima k vsemu temu celo več udov druge vere med svojimi, nima nikakoršne pravice za katoliški koncil se vrivati, se je vsak bravec lahko prepričal , da zadevna obravnava presega vsako mejo spodobnosti v obliki in ob enem jasno razodeva, da celo govornika sama, ki bi se mislilo, da sta to reč kaj študirala, ne vesta ali vediti nočeta, kaj obsega dogma nezmotljivosti, koliko manj še le drugi udje tega društva, kterih je menda do sto bilo pričujočih in so sc podpisali, da sami niso vedili, na kaj? Poslednjič so sklenili poslati peticijo do deržavnega ministerstva in obeh zbornic zoper omenjeno versko resnico, Doi-lingerju pa ko priterjenje za njegov upor zoper Cerkev nekako adreso, ktera je zmes milovanja vredne pre-derznoati in nevednosti, če ne še bolj potuhe in so-vražljivosti. Katoliško-politiško društvo si šteje v dolžnost zoper tako počenjanje oporekati in toraj naznanuje:
1.	Konštitucijonalno društvo kakor tako nima pravice vtikati se v katoliške verske resnice, ker nima k temu poslanja od Boga, — in pa toliko manj, ker je Bamo na brezverski podlagi, ker se je s svojimi očitnimi sovražljivostmi in napadi na Cerkev od svojega začetka zmiraj skazovalo za očitnega nasprotnika katoliške Cerkve. Društvo se rado hvali, da se poganja za svobodo in omiko ; z vsim svojim djanjem pa razodeva, da želi sužnjost katoliške Cerkve in hoče naši čisto katoliški deželi vsiliti brezvernost zoper vestno prepričanje pre-bivavstva.
2.	Pogret je luteranskega krivičenja v adresi do Dollingerja, da je katoliška Cerkev od starega nauka in izročila odstopila, je že samo po sebi tajenje Kristusovih obljub, da bo Cerkev na skalo zidana, da On sam s s v. Duhom vse dni pri nji ostane ; — razodeva toraj omenjeno krivičenje naj veči nevednost v katol. veri in nespamet, in obsega v sebi naravnost bogokletje.
3.	Adresa prestavlja Dollingerja, da se je uperl zoper sv. Očeta, češ, kakor kristjan, kakor teolog, kakor zgodovinar in kakor deržavljan. Toda kakor kristjan mora vsak verovati in terditi, kar sv. Cerkev veleva verovati, in mora prepričan biti, da se Cerkev v Kristusovih naukih zmotiti ne more, sicer bi se reklo, da Kristus resnice ni govoril, kar pa je bogo-kletstvo ; — kakor teolog mora vediti, da v vesoljnem zboru, čigar sklepom je namestnik Kristusov poterjenje dal, je sv. Duh govoril; — kakor zgodovinar mora vediti, da od sv. Petra vse naprej je zmiraj papež imel zadnjo in določilno besedo v vsim, kar zadeva verske
in nravne nauke; — in ko deržavi j an mu ne sme neznano biti, da nezmotljivost Kristusovega namestnika ravno tako malo škoduje deržavam, kakor nezmotljivost katol. Cerkve sploh ; temveč je pri toliki zmešnjavi misel in zmotnj&v v naj veči korist človeštvu, ker mu je božja dobrota in previdnost po razodenju odperla tako očiten studenec resnice , da jo vsak ima, kdor jo hoče iskati in najti, in ravno to je vir miru, ne pa nepokoja in prelivanja kervi, kar adresa do Dollingerja lažnjivo terdi.
4. Neobrisane psovke gospodov konštitucijonalcev zoper častitljivi cerkveni zbor, papeža itd. vsakemu umnemu človeku pojasnujejo, kakošni so to možje; kažejo pa tudi take nemoške zmerjenja malovredno nezmožnost, ki po vsaki truhnobi sega, kadar se potopljuje. To nezmožnost adresa do Dollingerja razodeva tudi s Bmesno in sumljivo pohvalo, da se je mož na pete postavil »gegen die triumfirende Allgewalt der Kirche" (zoper zmagoslavno vsemogočnost Cerkve), pa zoper neko „unvertilgbare Hydra des romischen Absolutismus (nepokončljivo kačo rimskega absolutizma), kakor papeževo duhovno vlado imenuje. Suje, kolje, grize in blato meče le tisti, ki poštenega orožja nima, in naj rajši taki, ki se za krivično reč bojuje. Ravno s takim počenjanjem pa tudi konštitucijonalno društvo samo sebe po ustih bije, ko se hvali, da v imenu „inteligencije" na Kranjskem odpadniku Dollingerju adreso piše.
Katoliško-politisko društvo v Ljubljani je v svoji pervi mesečni seji 7. majnika 1871 zoper omenjeno po-čenjanje konšt. društva enoglasno protest izreklo in njegov odbor, ki je imel ta oporčk nadalje izpeljati, je poslal peticijo do c. in kr. deržavnega ministerstva, da naj se na prošnjo konšt. društva nikar ne ozira; do Dollingerja pa pojasnjenje, koliko pomena in vrednosti da ima večkrat imenovana „v imenu kranjske inteligenci je" pisana adresa.
Na Žalostni gori so leto za letom lepši in rodo-vitniši binkoštni shodi. Presarski preč. gospod oče vedo to reč tako dobro vravnati, da je ljudem lepo vstreženo ter so jim shodi v velik duhovni prid. Od sabote do
f>onedeljka so prihajale velike množice ljudstva pri „ža-ostni Materi Božji" pomoči prosit v sedanjih časih, pa posebno tudi hladila za svoje dušne potrebe. Stotine in stotine vernikov je šlo s prijazne božje poti potolaženih in razveseljenih domu na vse kraje. Med tem ko je na tisoče lepih otročjih serčic v Ljubljani in na okrog Be sladko veselilo, da bodo z darovi ss. Duha poterjeni v svoji častitljivi in prelepi veri, je bilo res kaj veselo, ko je na „Žalostni gori" toliko čverstih mož in žen, toliko odrašene in nedoletne mladine obojega spola prejemalo ss. zakramente. Sest spovednikov je imelo dokaj dela noč in dan in vse dni so se verstile spodbudne cerkvene opravila za vernike.
Tudi cerkev M. D. se zmiraj bolj liči in vravnava. Ravno sedaj ima Subic sin v delu obok nad duhovni-Ščem (prezbiterijo), ki ga ozaljšuje s slikami na presno. Delo kaže, da mladi umetnik vidno napreduje v svojem poslu. Naj se o tej priliki sproži želja, ki jo je nekdo izrekel, da bi premožni rojaki zmožnisi tacih domaČih umetnikov podpirali z denarnimi pomočki, da pride eden in drugi v kako akademijo za nekaj let, ter doseže doveršenost v svoji umetnosti. Koliko dobrega bi se doseglo s tim za vso deželo! Res je, da vsaka dežela, kakor ima n. pr. svojo lastno poezijo, tako ima tudi svojo lastno čut v slikarstvu in umetnik mora ve-diti razsoditi, kaj se strinja z narodno čutjo, kaj pa ne (tako n. pr. talijanske gole podobe slovensko čutilo žalijo in vbo spodbudnost podirajo); toda umetnik to lahko zadene in narodnemu značaju vstreže, samo da vč splošne in velike ravnila svoje umetnosti. Slovenska
Matica utegne sčasoma zmožna postati tudi v tem oziru kaj storiti.
O Žalostni gori še to omenim, da se narod kaj spodbudno obnaša, in ni napak, kakoršne se drugod pri enacjh prilikah dostikrat vidijo.	S—v.
V Sturiji, kakor se je slišalo, so bili nekteri duhovni, ob enem izverstni .pevci, 5. majnika napravili kaj ginljivo in slovesno mertvašnico za ranjkim nekdanjim semenišnim svojim vodjem Janezom Novakom iz hvaležnosti in spoštovanja do tega verlega in svoje bogoslovce priserčno ljubivšega gospoda, ki mu Bog daj v miru počivati.
Triesterea meni, da v Dalmacii bi bilo treba porušiti tri škofijstva, v Šibeniku, na Lesini in v Kotoru. Mi pa mislimo, da bi bilo v Avstrii treba porušiti še več kot tri liberaluhovske časnike, in med njimi morebiti tudi Triesterco; če ne, ti bobnarji s svojimi rudeč-karskimi načeli ne bodo rušili samo cerkev in skofij-stev, ampak tudi deržava pride v nevarnost, kakor se vidi drugod, kjer mavtarski listi imajo določivno besedo.
Z Golega. (Nova oltarna podoba. Zahvala.) Naša po mladem mojstru Jerneju Ternovec-u iz Polhovega Gradca zares prav okusno in umetno slikana velikanska podoba sv. Marjete, device mučenice, farne patrone, se je 22 t. m. peljala iz 3voje Pizidije— rojstnega kraja; bližala se je na večer med slovesnim zvonenjem in pokom skoz ginjene množice, ki so jo priderževale, skoz veselo razsvetljene vasi in migljajoče slavoloke svojemu častitemu patronskemu sedežu na Golo. Moje serce je bilo zopet enkrat polno, globoko sem čutil in hvaležno občudoval veselo sočutje naših sosedov Dobravčanov, ki niso naši farani in so iz blazega lastnega nagiba s prijaznimi zvonovi in možnarji nam napovedovali prihod zaželene patrone, podobe sv. Marjete. — Priserčno zahvalo v svojem in vsih faranov imenu Vam tukaj očitno izrečem, prijazni Dobravčanje! Dali ste nam lep izgled, da farni sosedje se med saboj ljubimo. Naj Vam poverne Bog in sv. Marjeta, kterima darujemo slovesnost.
Lovro Mencinger, Golski.
J. J. Ponočne misli o današnji oliki. Dunajski list „Morgenpost" pripoveduje, da se je aprila l. 1. v Polstravi na Stajarskem neki lončar obesil. To je v „oliicanem času" kaj le prepogostega. Dragi bralec ! če se ti ljubi, pa malo prilikovaj dve zelo enakoglasni besedi olika in olika--! „Morgenpost" pa zanimiva naj
bolj, kako se je lončar obesil, ter tudi kaj ,,lep" nauk pristavlja. Pripoveduje namreč, da je pred svojo zadnjo hudobijo otrokom norčevaje rekel: „Dajte mi motcz, bom le vidil, koliko je hudičev v peklu." Koliko jih je, in če jih je že preštel, ne vemo, ker moža še do zdaj ni bilo nazaj povedat. Povedala nam je pa v njegovem imenu „Morgenpost": da nobenega ni. Pod naslovom namreč, ,,prav nobenega" Morgenpost vsem oli-kancem ali olikunom v veliko tolaž samomorstvo lončarjevo pripoveduje!
Kaj praviš pa ti, dragi bralec Zg. Danice? Kaj da pravijo dandanašnji „olikanci," to že vemo. Hladno tolažilo jim je pri vednem nasprotovanji zoper kersanstvo vse tisto, kai jim judovski list pripoveduje, ter so z njim popolno enacih misel. In jaz? kaj pravite, kaj mislim ? Ce tudi sem že zavolj prirojene nagajivosti vedno rad nasprotoval, sem zdaj z judovsko „Morgen-pošto" in olikuni — enacih misel. Toda — v Rim gredo mnoga pota — do teh enacih misel sva prišla z , Morgenpošto" od nasprotnih strani. Toraj malo poter-pite, da me prezgodaj ne obsodite. Spominjam se v sedanjih zmešnjavah in homatijah mnogokrat moža, ki je v prekucijskem letu 1848 norčevaje rekel: „Zdaj bi rad umeri, ker vem da nobenega hudiča v peklu ni." Če je pa že takrat, ko je bilo veliko in malo „svobode"
pijano glave zgubilo, hudič toliko pCBla na zemlji ime), da nobeden zelencev ni imel časa se v peklu greti; koliko več opravila ima na zemlji zdaj, ko je vse — strasti pijano — zgubilo serca in možgane? Da — da, satan ima dandanašnji na svetu dela na vse kriplje, toraj je že mogoče, da nobenega v peklu ni. Koliko je imel in še ima dela zarad francosko nemške vojske, zarad laških tolovajstev? Kdo neki vodi, navdihuje, podpihuje zoper kat. Cerkev mnoge oblasti, mnoge zbore, konštitucijonalne društva, toliko mestnih in srenjskih svetovalcev? Nekdaj so modre vlade oskerbovale časni blagor deržavljanov, cerkev pa duhovnega — vladala je olika miru; zdaj vlada olika, ktera pa, seveda, zelo zelo duhti česen in malto in kaže se povsod nepo-koj, sovraštvo in razpad. Kdo to dela? Nekdaj so mestni očetje in srenjski može skerbeli za mesto in občine; zdaj za to mnogi nimajo - časa. Kdo bi pa brez njih vsakemu sleparju — bodisi v posvetnih ali verskih zadevah — adrese koval in pošiljal ? Kdo bi brez njih svoji cerkvi, svojemu lastnemu narodu zaušnice dajal, ga sramotil in zatiral? Kdo to dela? Tudi svoje dni so pošteni učeniki pošteno učili svojo geografijo, latinščino, gerščino, naravoslovje, ter se v reči niso vtikali, ktere jim mar niso bile; zdaj pa — zdaj pa — (plent vender, kako hočem že povedati? resnica oči kolje, laž in hi-navšina je gerdobija, —) zdaj pa to mnogim ni poglavitna reč, ampak — če tudi učenec pravi „flos — flosis — flosem" (istina), naj pravi — poglavitna reč je, da naj učenec katehetu nikar ne verjame t da se tedaj podira, kar je zidal; da učenec ne hodi k maši, da ne hodi s procesijo, da ne pozdravlja: ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus" itd., da je tedaj vedno manj kristjan, bol j in bolj pa „olikana opica" ali saj njen poibrat. Poglavitna reč je včasi, materni jezik učencem iz glave in las izpuliti in izdreti, ko bi se dalo; hoditi pa v vstavoverske društva papeža in duhovstvo gerdit, krivoverce prestavljat in jim adrese podpisovat, ter si tako, če tudi z velikim trudom, vender „srečno izobčenje" pridobit. Kdo dela vse to?... Mar angel-varh ?	(Konec nasl.)
Klali lesniki
ali sreekanje ia celo leto.
(Nabral F. K.)
(Dalje.)
138.	Kdor rad bolnikom streže, si vene nebeški veže.
139.	Vsako, tudi majhno dobro delo bo plačilo od Boga prejelo.
14<>. Samo od sebe nič se ne zgodi, vse previdnost vlada, prav stori.
141.	Cvetlice zaljšajo polje — človeka čisto le serce.
142.	Napuh slab«) stoji, sramota mu sledi.
143.	Dobra roka, serce milo, ima tu in tam plačilo.
144.	Lepa je, lepa med brati in sestrami ljubezen; grelna prijaznost pa strašna bolezen.
14;"». Nedolžnost je tvoja naj gorši lepota, in čistost je tvoje naj lepše blago; oj vari jo, vari prav skerbno, da zmota posvetna tajiate ti vzela ne bo.
140.	Kdor božje postave spolnuje zvesto, si spravlja bogastvo za sveto nebo.
147.	Ce te sila tare, ozri se v nebo; kmalo vsa težava spet minula bo.
148.	V čistem serci svojemu, lepšaj sedež Jezusu: tvoje čisto naj telo tempelj svetga Duha bo.
149.	Ce sveto prepevaš, skušnjava beži, in angelj varh tebe j osluša; nesramnega petja se škrat veseli, in angelj varh tebe zapuša.
150.	Zaupaj na Boga, nič se ne boj: povsod za te bkerbi On, Oče tvoj.
151.	V sveto nebo — naj bo obernjeno naše oko.
152.	Kar ne želiš, da ti ljudje store, se tudi drugim storiti ne smč.
153.	Prazni marni so nevarni.
154.	Lenoba je vsih grehov vir, odjemlje moč in dušni mir.
155.	Kdor sebe vse preveč štimd, navadno res le mal' velja.
156.	Naj poje petelin po noči ali za dne, svari te, da hudo se delati ne smč.
157.	Hočeš dela se lotiti, dobro glej, Če kon'c je hasnoviti.
158.	Kjer ni Boga, je greh doma
159.	Bolje je pošteno umreti, kakor sramotno živeti.
160.	Ce si dolžnosti spolnil vse zvesto, bo serce ti zaupno, radostno.
161.	Veselje podpira ljubi mir, življenje podira gerdi prepir.
162.	Če čisto prav živiš, te bo var val Bog, rešil vsih nadlog.
163.	Vsake rož'ce blagi cvet kaže nam v nebesa sled.
164.	Naj hujši v sercu je bolčst, ki dela jo gri-zeča vest.
165.	Kazen ima res nogč iz mehke volnč, pa tud rokč iz jekla in železa.
166.	Kdor staršev ne spoštuje, on srečo zametuje.
167.	Pomagaj rad, če drugim v prid bi bilo: pomagati je v sercu že sladkč plačilo.
168.	Ne zabi, kaj ti Bog stori; in kar mu všeč je, stori ti.
169.	Kdor posluša, gleda in molči, on pač v miru rad živi.
170.	Le rajaj, le rajaj, slepi svet! le vživaj, le vži-vaj grešni med, al eno zapomni: dans vesel, da jutro že bodeš — prah in pepčl.
171.	Nagla sodba rada zvodi sebi in drugim k Škodi.
172.	Nesrečnemu pomagaj, in ne prašaj, če vernil bo ? — se ne zanašaj!
273. Tisti gospoduje čez ves svet, ki od njega noče nič imet'.
174.	Bog ene vrata zapira, in sto drugih odpira.
175.	Prazna vera, gerd prepir nam podira ljubi mir.
176.	Maščevati vari se, vselej z bližnjim spravi se.
177.	Kadodarnost je tud? gospodarnost; kdor rad dd, mu Bog tud' dd.
178.	Kar srotejam tukaj delimo, povernjeno tamkaj dobimo.
179.	Veliko si z Božjo pomočjo, brez Boga pa prah in pepel.
180.	Pobožna molitev v nebesa kipi, in že nam dobrota z nebes hiti.
181.	Kdor staršev ne vboga, ga tepe nadloga.
182.	Dolgo spanje, kratko življenje.
183.	Snaga malo truda prizadene, ima pa veliko cene.
184.	Kakor se posojujejo, tako se povračujejo.
185.	Nabiraj si biserov čednosti, živi pa kakor vijolica v ponižnosti.
186.	Delo in počitek zdravje nam ohrani, zmernost pa zdravniku v hišo priti brani.
187.	Kjer skopost prebiva, tam le žalost se razliva.
188.	Kjer je veliko govorjenja, je veliko greha.
189.	Tako se lažnjivost na svetu konča, kdor druge vkanuje, da sebe goljfd.
ltO. Mertvi iz groba: „Bil sem dolgo zdrav, premožen, čislal me je celi svet; enako kakor revež in nadložni moral sem umret'."
191.	Vsak trenutek v življenju več velja kot cela gora zlata.
192.	Rožca je nedolžnost bela, dokler grehov ne
Eozna; hitro pa postane vela, če med drušnje se podd. ijubi samoto, bodi domd; vari lepoto svojega sered.
193.	Nedolžnost blagor deli, serce razveaeluje, mir nebeški daruje; brez nje sreče ni, ni mira vesti.
194.	Večerni potepuh pa vjutranji zaiežuh sta hudega naj bolja hlapca, ki nosita v pekel v mlin.
195.	Posvetno veselje se staja ko led , hitrejši ko rožic popada mu cvet; le ternje bodeče človeku pusti, in vleče pod zemljo tud mlade ljudi.
196.	Kar ti svet obeta, kar ti on podi, pena je napeta, prazna je megla.
197.	Rajska sreča, večna čast mu zori, kdor ker-šansko modro dela in živi.
198.	Lenoba je blazina vseh hudob, postopanje pa pričetek vsih gerdob.
199.	Kar ubogim darujemo, Bogu posojujemo, in kar za cerkveno lepoto podelimo, si za nebesa preskerbimo.
200.	Zerno do zerna pogača, kamen do kamna palača.
201.	Le čednost ima vrednost; lepota je slepota.
202.	Dve rožici cvetite iz zemlje v nebo: lilija nedolžnosti bela; rudeča ko kri bo zraven lilije lepo roža terpljenja cvetela.
203.	Ako svarjenje hudobneža ne preoberne, ga molite v od hudega v dobro zaverne.
204.	Bog nam težave da, ker nas za ljubo ima.
205.	Ptujega blaga se je treba var'vati, kakor železa žarečega bati.
206.	Kdor nikdar stradal ni, on ne ve, kako lačnemu kruhek diši.
207.	Kdor mirno misli na zasluženi pekel, mirno prestane vsako kazen.
208.	V mladih dneh ni lepega življenja, v starih dneh ni pakorjenja: kako bo za nebesa?
209.	Veliko prepira za prazne reči in nar več sovraštva le zmota stori.
Razgieii po »vetu.
Na Dunaju je 30. maja zbornica izročila cesarju adreso centralistiške večine, v kteri ministre kajfa. Cesar pa so predsednika prav resnobno sprejeli in v odgovoru poterdili politiko ministerstva.
Dunajski časnik „K. Z." prinaša po laškem časopisu ,,Divin Salvators" naslednji dopis iz Dunaja: ,,Vstavni cesar ima sicer nekaj zaderžkov, ktere mu je vedila staviti framasonska goljufija; ali kakor so tudi zaderžki videzno grozoviti, se bodo mogli umakniti, ter bodo kakor dim zginili — znabiti bomo to prav v kratkem vidili. Delovanje cesarice pri tem bo obiln delež imelo. Popolno gotovih reči bi vam vedil od tega povedati , ktere bi katoličane v sedanjem bojaznem nepo-koju bile zmožne tolažiti; ali ker vem, da bo moj dopis natisnjen po svetu romal, bi bilo napačno reči razkrivati', ktere morajo po modrem prevdarjanji skrivnost ostati, da bo udarec toliko krepkejši, razločivniši in gro-zovitniši, kolikor bolj nenadoma in nepričakovano pade. To splošno naznanilo naj vam za zdaj zadostuje. Bote li verjeli, da pride »odrešenje od naših sovražnikovV* (Luk. 1, 70j. In ravno to bo tistim ljudem v stermenje, strah in grozo, kteri se zdaj prevzetno bahaje zanašajo na znane „faits aecomplis," — bedaki pa ne spoznajo priprav, ktere se neprevidoma v njih pogin gode. Vem, da bo o tistem času vulkan hudobije izbruhnil, ki bo velikane razdrobil, kteri so se nepremakljivi zdeli; ali bile so njih noge perstene, skoraj bi rekel, iz snega." In mi katoličani dostavljamo: Amen: — Bog daj — pa kmalo! Nesramno, prav peklensko obnašanje in vedenje liberalubov in prostomavterjev že res vsako mero prestopa, ter je gnjusoba ne le katoličanom, ampak vsakemu človeku, kteri še ni naturnega čutila prav čisto sgubil, bodi si po veri luterau, j ud, ali turek.
V Bolonji je bil 18. maja ljudski praznik v čast Marije Device sv. Luka, pri kterem se je 60.000 po-
božnih vdeležilo. Štirdeset procesij je prišlo v stoljnico. Molili so za sv. Očeta.
Laško. Piemonške vojaške glasbeoištva so menda povelje dobile naučiti se od Gounod-a za papeževo petdesetletnico zložene slavne himne, da bi jo 16. junija igrale pred papeževimi okni. Razsvetliti mislijo mesto Rim, streljati z Angelskega grada. „Genf. Korresp." pristavlja: to bi bilo v resnici: „Ave rex Judaeorum!" ,,Pozdravljen , kralj judovski!" — Res čudno: najprej gospodarja oropati, potlej mu pa priti pesmico žvižgat.
O kongresu se govori, v icterem bi se poterdila roparska politika, kar Rim tiče. Če je vse že tako slepo, le! Toda ta politika bode kmali poderla prestol za prestolom, kar jih še stoji, in tega rogovileži želijo. Kdor noče čuti, mora čutiti. V veliki zmešnjavi se utegne goditi kakor ravnokar v Parisu; to^agledajo naj, kterim gre za več kakor za samo življenje. Katoliški listi dosti očitno resnico oznanujejo: komur je ljubši greh, nesreča njegova in njegove deržine kakor pa mirno življenje v luči sv. evangelija, naj si pa zbere. Cerkev je varna in svesta si svoje zmage, in nam — če življenje vzamejo, več nimajo kaj vzeti.
V Rimu v bolnišnici sv. Jakopa je neki zdravnik gospem prepovedal pobožne bukve deliti med bolnike, češ, s tim se njih vest znemiruje! Namesto tega jim pa vsiluje naj bolj bogoskrunske bukve in podobe, -- menda v pokoj njih vesti! Ali je še kaj bolj gerdega in neusmiljenega na svetu kakor so ti liberaluhi!?
Eden policijskih vradnikov se je bil kaj zaletel v govoru z nekom, ki je bil velikansko okraden. Rekel mu je na njegovo pritožbo: Kaj mislite? Mi ne moremo vsemu kaj! V Rimu je deset do dvanajst sto tatov, roparjev in sumljive derhali!" — To je blezo tista ,,inteligen-cija," ktero novošegarji tako ljubijo, da so Rim z njo tolikanj okinčali! Sicer se je nekomu vender nekoliko preveč zdelo in menil je, da policijski vradnik tudi svoje prijatle k takim šteie, ker veliko jih zdaj nosi meščan sko medalijo, ki so bili poprej med beguni.
Rimsko. Sv. Oče so 15. majnika dali okrožnico do vsih patrijarhov, pervostolnikov, vikših škofov in njih namestnikov. Pritožujejo se v tem pisanji, da od tistega časa, odkar so Rima oropani, so se zla in stiske silovito namnožile, ter veliko škodo delajo apostoljski Časti in veljavi, veri in svetosti keršanske čede; boje se pa še hujšega. Brezbožnost namreč gre dalje svoje pota in le malo skriva svoje namene ter iše doseči poslednje vozle iz zaterte pravice, spodobnosti in vere. V tacih britkostih pa hvalijo sv. Oče pastirje in njih vernike, da po vsem svetu po cerkvah, v pocesijah, po božjih potih tako goreče molijo, svete zakrament* prejemajo, dobre dela opravljajo v ta namen, da bi Bog nadloge odvernil. Svesti so si, da tolika gorečnost ne bo zgubljena; sad se že zdaj vidi, vera se oživlja, ljubezen in vdanost do rimskega Sedeža se vnema, edinost od začetka do zdaj ni bila nikoli tolika, kakor se zdaj razodeva
Potem naznanujejo za nične, prazne, neveljavne tako imenovane zagotovila piemonške vlade, ki jih ponuja sv. Očetu za posestva, ktere jim je z očetoinor-skim orožjem pograbila. Zaterjujejo toraj, da pod pre-lomljenjem prisege se ne morejo podati v nikakoršne pogodbe, ki bi zmanjšale ali pa razdjale pravice, ki so jim od Boga dane. Nikoli ne bodo tistih od sardinske vlade izmišljšnih zagotovil sprejeli in jih sprejeti nikakor ne morejo, in z ničimur si ne bodo dali nadomestovati ugrabljenega svojega pravičnega gospostva.
Dalje dokazujejo, da bi papeži ne mogli svojih dolžnost spolnovati, ako bi bili podverženi tujemu vladarju. Sinovi, ne pa gospodje Cerkve so ker-šanski vladarji. „Ne mislite, da vam je Cerkev Božja dana kakor gospodu za služabnico, le kakor be-
sedniku in vsrhu vam je zročena; nič Bog na avetu tako ne ljubi, kakor proatoat svoje Cerkve." (Anzelm Kantuvar.)
Krivica, ki je v teh hudih časih Cerkvi storjena, škoduje vsi keršanski deržavi. Kdor rimski cerkvi vzame, kar je njenega, pri vaih cerkvah bogoropnik poatane.
(Sv. Bernard.)
Poslednjič opominjajo k molitvi, naj bi Bog vladarje razsvetlil in dal apoznati, da ao njim samim take nasilatva v naj veči nesrečo, ter naj bi zopet red vsta-novili in ai vse prizadeli sv. Sedežu njegove pravice poverniti. Zaslepljenim sovražnikom pa naj bi aproaili pri Božji miloati spreobernjenje, preden pride veliki in strašni dan Gospodov.
bv. Oče ao pri naj boljšem zdravji. V praznik vne-bohoda Goapodovega ao v kapeli Sikstini med sv. mašo M) tujih gospa obhajali. Prav razveseljeni so bili sv. Oče, ko je verzajlska vlada velevala molitev v sedanjih stiskah, in vidili so v tem dober pomen za prihod-njost nesrečne Francije. Liberalcem laškim pa je molitev verzajlake vlade „obskurantizem."
Francoski poročnik a' Ilarcourt ae v Rimu prav moško obnaša, in noče poznati nekacega laškega župana in ne laške vlade v Rimu. To utegne dobre nasledke imeti.
X« Laškem ao roparji razdeljeni v dvč derhali, kterih ena ao republikanarji, kteri po vai Italiji podpihujejo nov vihar, kakor piše „Genf. Korr.", in začeti se ima v Neapeljnu. Taki, ae ve, ne marajo ne za Viktor-Emanvela in ne za papeža, temuč hočejo republiko. Da bo piemonška vlada in dinaatija avoje hude dela grozno plačevala, tako ali tako, to je gotovo. Mogoče pa je, da bode Bog V80 reč neprevidoma obernil ra bolje, ko je francoski rudečkarski punt zadušen.
V Parizu je bil binkoštno nedeljo strahoviti rudeč-karski punt dokončno zatert. Kakor je že znano, ao te pošaati imele zapertih več veljavnih ljudi, ki so jih kakor zastevljence ali poroke v ječi imeli. Tacih 34 so še na zadnje vstrelili, in med vstreljenimi je tudi pariški vikši škof Darboy, 4 jezuiti in drugi duhovni, 35 žandarjev in bankir Jecker.
Z gerdobijami, ki so se godile v Parizu, je napihnjeni liberalizem čisto na kant djan. Brezvernoat je vae počela, kar je oatudnega. S svojim razdevanjem so samo v Parizu več škode storili, kot imajo Prusom vae globe plačati, strašno ljudi hudovoljno pomorili, silovito veliko po cerkvah in drugod poropali, akrunili pa tako nesramno, da so s samim preav. R. Telesom iz-jedi delali!! Kadar ae bodo brezvčrniki in mav-tarji a avobodo in inteligencijo bahali, jim bodemo v Pariz kazali.
Trinajsteri angleški škofje ao 21. aprila poslali sv. Očetu adreao, v kteri ao razodeli avoje gnjušenje zoper hudodelstvo, ki ae je Btorilo nad njih osebo in nad dedino av. Petra. Ob enem so avoje upanje razodeli v varatvo Božje nad Rimom. Celo bogatini imajo to upanje; eden bankirjev je ponudil av. Očetu na posodo, kolikor bi bilo treba, ko je Blišal, da ae misli posojilo napravljati. Viktor-Emanvelu pa nihče denara ne ponuja.
Iz Ljubljane. Za p< tindvajset letnico so milostni knez in škof do dekanij poslali navdušen klic, da naj se ta god slovesno obhaja. Ta dan, pravi okrožnica, moramo naj priaerčniše Boga hvaliti za tako izveratnega naj višega pastirja, Boga ponižno proaiti, da svoji sveti Cerkvi se prav dolgo ohrani vterjenega poglavarja, Pija IX brani pred vaimi aovražniki, jih iz vaih atisk
otme, jim v vaih bojevanjih podeli zmago in v Njih oaebi vaim vernikom pokaže poterjenje obljube, da je Cerkev Kriatuaova ateber in podsiomba resnice v zveličanje vaim, kteri z ravnim 8ercem Boga išejo ... Naše veselje, naša zahvala, naše prošnje naj ae tudi očitno razodevajo, da se nasprotno spodbudujemo, tolažimo, opominjamo in vterjujemo. 15. rožnika naj se toraj po vaih cerkvah Ljubljanske škofije kakor pred velikimi prazniki šestnajsti dan rožnika ko praznik naznani z zvonilom, prihodnjo nedeljo, 18. rožnika, pa naj ae obhaja prav alovesna av. maša z blagoslovoma ob navadni uri glavne Božje alužbe 8 primerjeno pridigo, in ob koncu naj ae poje zahvalna peBem. — 11. rožnika ali 2. nedeljo po Binkoštih naj se vernikom očitno v cerkvi oznani praznovanje petindvajsetletnice (jubileja).
Baron Konrad je odšel na svoje novo mesto v Line, in novemu deželnemu predsedniku dr. Vurcbahu so se že poklonili vradniki in drugi. Ni še znano, kdo bode zdaj deželni glavar; mora pa biti kdo iz večine deželnega zbora, ako je v vstavi se kaj vstavnega.
V Mariboru so 20. majnika v postelji mertvega našli g. Tomšiča, vrednika „Slov. Naroda." —
Z Gorenskega, 28. majnika. L. — Moram Vas okregati. ') Mislil sem vender, in z menoj gotovo ae maraikdo, da nam bo8te Ljubljančani napravili kaki program za Rimsko popotvanje; ali zadnji list „Dan." nam daje v tem kaj slabe upe. Čas nam bo grede bežal, in za deputacijo še nič ne kaže. Sezite tej reči malo pod pazduho.,J) Koliko ste že plačali Vi za tisto karto, s ktero ste zamogli romati celi mesec? Ali se je plačalo v srebru? Je li veljala od Ljubljane do Ljubljane; ali le od meje (Kormons-a) do meje roparake talijanake deržave? ■ ') V ilirakem vatavu ate ae saj a kom sozna-nili? Je vender kaki marljiv—ič iz Hervatije tam, ki bi za romarje bratovako „poakerbel." 4) — Dalje: kdaj je prav za prav bolj primeren dan za v Rimu biti, ali 16. ali 21. dan junija? •*) Nabrani darovi bi se takrat morebiti zopet lahko oddali. Iz našega kraja bi jih eni 4 ali 5 rado šlo; gotovo pa bi se oglasili tudi še mnogi drugi. 6)
Nikar ne položite tega pisma ad aeta, ampak delajte, da bo Rim kmali zopet Slovence štel med svoje obiakovavce. —
Več spisov pride drugi pot; prizanesite!
Dobrotni tiarori.
Za sv. Očeta. M. P. iz Ljubljane 10 gld. — G. Janez Čemažar 1 križavec za 2 gld. 12 kr. st. den.: Sveti, od britkosti stiskani Oče, proaim blagoalova za srečno zadnjo uro."
Za g. m i s. Pire a. G. J. Kraševic 5 gl. v sr.
Za kat. misijon v Banjaloki. J. B. R. 6 gl.
Za kat. miš. v A dr i j anop e l n u naTurškem. J. B. R. O gl.
Za amerik. misijon. J. B. R. 6 gl. Za afrik. mis i j on. J. B. R. 6 gl.
') Nikarte ; nisem kriv! — ') Dozdaj se Se nihče določno ni oglasil; piigovarjati je težko k temu. 3) Plača se nekaj čez 60 gld. v srebru, in sicer lahko precej v Ljubljani, veljA pa le za italijanske dežele — od Karmina (Kormons-a) dalje in nazaj do tam. Kolikor poznam gostoljubnega gosp. superiora kau. dr. J. CeraČic a pri &v. Jcronin.u, bi on popotuike rad sprejel; dobro pa bi bilo, naj btr/.e telo potrebno, mu poprej pisati. 5) Vse tiste dni, pa še precej več, ako se koče saj kaj malega vediti. 6) Ako kteri kaj malega laško zuA, gredo lahko sami brez nadaljnega praSanja; dobro pa je liho »e po Danici naznani, od kod misli kdo iti, da se zedinijo. — Program mu je težko delati, kdor te pojde, morajo ga narediti sami popotniki.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — .Natiskar in založnik: Jožel blazuik v Ljubljani.