Naročnina mesečno 25 l iin. ta i nože m-»t»o 40 Din — nedeljska izdaja ce-loletno <H> Din. za inozemstvo 120 Dio
Uredništvo je * Kopitarjevi ol.6/111

ček. račun: Ljubljana it. 10.650 m 10.544 za inserate; Sarajevo št». 7565. Zagreb it». 50.011. Praga-Dunaj it.Vf*
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2Wi
Telefoni nredalitrni dnevna alniba 2050 — nočna 299«, 2994 In 2050
Uhaja raak dan sjutrnj. razen ponedeljkn in 4ievt po praznika
B
Usoda vzhodnega pakta po nemškem odgovoru
Nemčija noče - torej brez nje!
Ruski I isti razburjeni vsled Ukrajine
Če je pravica svobodna
Včeraj so padle iz ust pravosodnega ministra težke besede, ki naj odprejo pot za državnemu obstoju neobhodno potrebno in, z ozirom na predmet, dostojanstveno in strokovno javno debato, ki naj ji sledijo brezkompromisne reforme, če bo njihova potreba dokazana. Um del državne oblasti, ki ji je poverjena naloga, da čuva nad pravico, ki so jo odmerili zaKom, je treba oprostiti vseh vplivov politike in pro-tekcije, tako se je izrazil pravosodni minister, meneč pri tem, da mora biti v naši državi sodna oblast svobodna, neodvisna od vseh vplivov, razun onih zakona in vesti, najsi prihajajo od izvršilne državne oblasti ali od mimoidočih strankarsko-političnih režimov ali od posameznikov, ki bi enkrat imeli interes na tem, da se v njih prilog zakon ne izvaja, vest ne posluša in pravica ne deli.	.
Sicer zveni malo čudno, da je treba ta osnovni princip moderne pravne države, ki ga lahko smatramo za najvišjo pravno pridobitev naše krščanske kulture, tako poudarjata, ker smo mislili, da se v pravni državi, kjer je cut za pravico in pravičnost tako razvit, to samo po sebi razume. Vendar pa je prav, da se to načelo spričo novih pojmov o državi, nastajajočih onstran naših meja po zaslugah fasizmov, ki mesto absolutnega prava uvajajo svoja politična svetovnonazorna prava, poudari z nova in vedno z nova, da na ta način objavljamo svojo voljo, čuvati neodvisnost pravosodja napram vsem kvarljivim idejnim vplivom, ki bi morda radi zapadli skušnjavi, da se pritihotapijo čez mejo tudi v naše državno občestvo.
Katerim vplivom lahko podleže sodna oblast!" Političnim vplivom v državoslovnem pomenu besede To se pravi, da si naenkrat izvršilna državna oblast, to je vlada, lasti pravico, da sama deli pravico, oziroma, da se vmešava v pravni postopek od začetka do končnega pravdoreka, o katerem želi, da naj bo takšen ali taksen, ali celo, da si prisvaja pravico, da sploh ne dovoli pravnega postopka, ali ga pa iz cisto dr-žavnopolitičnih razlogov prekine, j>redno je sploh prišel do sodnikovega pravdoreka. 1 oleg teh političnih vplivov imamo še one v sirsem pomenu besede in ki nastajajo, če se predrzne politična stranka ali skupina političnih strank, ki se trenutno nahaja na oblasti tn ima v rokah izvršilno oblast države, posegati v pravosodno oblast s stališča interesov stranke same ali njenih članov ter s političnim pritiskom prisiliti sodno oblast, da uvaja in razvija sodne postopke po njenih naročilih, ali jih ustav ja, ce bi postajali nevarni za strankine ali članske interese. Čeravno je ta.drugi .politični vpliv ze čisto nemoralno ponižanje sodne oblasti, imu-mo še tretjega, ki je pa popolnoma nemoralen izrodek abnormalnih časov. To je predrznost političnih posameznikov, ki se poslužujejo stranke in državne izvrševalne oblasti, da zasužnjijo sodno oblast čisto svojim lastnim osebnim interesom.	»,.,...
Mi smo politične vplive našteli le cisto teoretično, da pokažemo, kakšni prepadi ponižanja lalvko čakajo sodno oblast, ako je država z vso svojo avtoriteto ne brani, da ostane neodvisna in svobodna, odgovorna samo zakonom in vesti, na življenjsko važnem področju, ki ji je bil odmerjen v državnem življenju.
Najlepše se je pravilno dihanje pravne države, v kateri ljudstvo po svojih zastopnikih izdaja zakone, ki jih izvršilna oblast, to je vlada, v pravilnem soglasju med nevenljjviim pravicami vsakega posameznika in splošnimi interesi državne skupnosti ščiti in jim do življenja jx>maga in kjer, slednjič, neodvisna sodna oblast skrbno po klicih svoje vesti varje, da se zakoni ne krše in da se njihova veljava zopet vzpostavi tam, kjer so bili kršeni, razvilo pri zapadnih evropskih demokracijah. Dostojanstven, skupnemu blagru vdan parlament, dostojanstvena, za skupni blagor skrbeča izvršilna oblast, nedotakljivo, skoraj sakrosanktno pravosodstvo, ki neovirano in svobodno 6ledec samo svoji vesti deli pravico, vso pravico po predpisih zakona, vsega zakona. Kdor je videl recimo prihod sodnika na porotna sodišča, ki v Angliji romajo iz kraja v kraj, videl, s kakšnimi častmi ga sprejmejo vsi dostojanstveniki na kolodvoru in ga v veličastnih sprevodih spremljajo do sodnikove hiše — ki je v vseli porotnih sodiščih poleg cerkva najsvetejša zgradba — ta se zaveda, da bo ta sodnik, kt se mu od pokrajinskega guvernerja in vojaškega dostojanstvenika ter cerkvenega odličnika klanja v iskrenem spoštovanju vse, delil res pravico. neoviran od kateregakoli vpliva, ki ga niti doseči ne more. Ali kdor je gledal višji sodni zbor sodnikov »kraljeve klopi« po dežel-skili in državnih sodiščih, kako sedijo odeti v stoletja staro dostojanstvo na svojih »wool-sackili« s križem in žczlom pred seboj na mizi, ta bo razumel, da jih noben vpliv ne doseže, da ga tudi ni človeka ali skupine ljudi, ki bi hotela prodreti do sodnika, in da je pravdorek, ki pride iz njegovih ust, iskren odmev čiste vesti in spoštovanja zakona. V Franciji, kjer jc cela vrsta revolucij zrahljala stabilnost uprav-nopravilih pojmov, se je navzlic vsem težavam ohranila sodnikova neodvisnost skoraj nedotaknjena,. tako da izvršilna oblast, ki upravno lahko posega v pravni postopek, ne more posegati več v sodnikovo dvorano, niti zaustavljati postoj>ka, če ga je sodna oblast že razvila.
Nasprotno pa vidimo v Združenih državah Severne Amerike, kjer je sodna oblast postala takorekoč obesek politične oblasti, stanje, ki ga najbolj ilustrira dejstvo, da se je pustila porota, ki je obsodila morilca Lindibergliovegn otroka Uauptmanna na smrt, najeti od potujočega gledališkega podjetja, ki jo bo za 300-do-larske dnevnice razkazovalo po vsei Ameriki. Pravo in pravica, vržena v zverinjak sproščenih ljudskih gonov, sta postala parodijo tistega dostojanstvu, ki jima ga je dala naša krščanska demokratična omika, m ki je tudi temelj naše moči in našega trajanja.
Nemirna povojna doba. ki je vrgla na vrhunec osebnosti s pomanjkljivimi kvalifikacijami duha in srca, je naravno poskušala zamajati tudi načelo pravosodne neodvisnosti, ki je
Moskva, 16. februarja. TG. Sovjetski tisk se ne peča danes z nobenim drugim vprašanjem, kot z nemškim odklonilnim odgovorom na francosko-an-gleške predloge. Nemčija noče vstopiti v vzhodni pakt. To je vsebina vseh današnjih razprav. Sovjetsko časopisje na dolgo in na široko razlaga, zakaj je Nemčija odklonila, zakaj noče pristopiti k vzhodnemu paktu, ki bi jo obvezal, da skupno z Rusijo in baltskimi državami zajamči nedotakljivost meja vseh držav podpisnic. Zato. pravi moskovski tisk, ker Nemčija misli na druge načrte. Nemčija sc je pogodila s Poljsko, tako pišejo današnja »Izvestja«, da se polasti skupno sovjetske Ukrajine, ki jo smatrata za zelo važno žitnieo in za pokrajino, ki jo hočeta kolonizirati. »Izvestja« pravijo, da te grožnje, čeravno silno otročje' ii-gleda, nikakor ne jemljemo lahko. Ukrajina je brea dvoma najbližji cilj poljsko-nemške grabežljivosti. Nemško časopisje neprestano ponavlja, kako velika je nevarnost sovjetske rdeče armade. Zakaj pa se potem Nemčija brani pristopiti k mirovniinu paktu, ki bo ravno to nevarnost rdeče armade odstranil? »Pravda« pa zahteva sedaj od Francije, da naj se nemudoma sklene zavezniška politična in vojaška pogodba med Francijo, Rusijo, Češkoslova-
ško in baltskimi državami. Tej zvezi se bodo pridružile tudi države Male zveze in Balkanskega sporazuma. Na ta način se bo spričo nemške, poljske in tudi madjarske nepopustljivosti in lakom-
Beneš ponuja
Praga, 16. februarja, c. Češkoslovaški zunanji minister je danes sprejel posebnega dopisnika bu-dimpeštanskega dnevnika »Az Est«. Značilno je, da pada ta izjava v čas nemškega odgovora na londonsko vabilo. V teij svoji izjavi je bil dr. Beneš zalo jasen in zelo blagohoten do vseh posebnih stališč svojega madjarskega obiskovalca. Dt. Beneš je izjavil takoj uvodoma, da je sedaj nastopil čas, da se začne resno misliti na organizacijo sodelovanja vseh podonavskih držav. Sicer pa je dr. Beneš izvajal sledeče:
Jaz nikdar ne vodim samo češkoslovaške politike. Moja politika je taka, da je zmeraj v skladu z ostalimi članicami Male zveze. Sodelovanje podonavskih držav ni samo možno, ampak ga celo
nosti po tujih ozemljih ustvaril blok miroljubnih držav, ki bo tudi dovolj močan, da v danem primeru odbije vsak napad na njihovo neodvisnost in na njihova ozemlja.
roko Madjarom
iskreno želimo. Zato pozdravljam rimske In londonske sporazume, ki to sodelovanje uvajalo in ustvarjajo. Upam, da se bodo sklenile ie drage mednarodne pogodbe, ki bodo morale vključiti Rusijo in Nemčijo.
O češkoslovaških gospodarskih odnosih do Madjarske je dr. Beneš izjavil, da je to delo predvsem znak splošne gospodarske krize. Vendar pa se je sedaj vpliv krize toliko umaknil, da upa dr. Beneš, da se bodo v najkrajšem časa lahko začela pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med obema državama. S sodelovanjem pa se bo moralo začeti tudi na drugih poljih in dr. Beneš je prepričan, da se bo zbliževanje med Češkoslovaško in Madjarsko uspešno nadaljevalo.
Znižanje železniških voznin
Znižanje znaša za potniške vlake 28%
Pri potniških vlakih 28%
Belgrad, 16. febr. AA. V zvezi z ukrepi, ki jih je vlada g. Bogoljuba Jevtiča dozdaj izdala v okviru svoje gospodarske politike, je prometni minister izvedel tarifno reformo potniškega prometa, da na eni strani olajša potovanje, na drugi strani pa poveča splošni, zlasti pa tujski promet v državi. Obenem je izvedel reformo glede prevoza potniške prtljage in prevoza ekspresnega blaga. (To reformo je »Slovenec« že napovedal v petkovi štivilki na 3. strani, navajajoč tudi statistične podatke o padcu potniškega premeta radi previsokih tarif.)
Te reforme, ki stopijo v veljavo 1. marca, veljajo predvsem za prevozne cene, ki so v splošnem znižane, in obsegajo še druge tarifne ukrepe, ki naj ustrežejo potrebam prebivalstva tako glede potovanj v poslovne namene, kakor v tujsko-prometnem ozi-ru. O. prometni minister je danes ob 17 sprejel časnikarje in o svojih reformah izjavil tole:
Znižane prevozne ccne ne bodo olajšale samo tistih potovanj, na katera so se ljudje že dozdaj podaja.i, pospešile bedo brez dvoma tudi nova in pogosta potovanja, ki bodo s svoje strani razgibala tudi gospodarsko življenje. Ni si namreč treba zapirati oči pred dejstvom, da vozne cene, ki ne vpo-štcvajO plačilu? spesobnosti prebivalstva in ki nc ustrezajo dohodkom in gospodarskemu položaju širokih ljudskih množic, nikakor ne morejo koristiti pravim interesom narodnega gospodarstva, še manj pa interesom samih železnic, ker ne vplivajo pri. vlačno na prebivalstvo, da bi ga pritegnili k sebi in ua svoj promet.
Ako upoštevamo s tega stališča pogoje za razvoj narodnega gospodarstva, kamor je treba vsekakor prišteti tudi tujski promet, in ako iinamo pred očmi, da se mora gospodarska politika države ozirati na široke ljudske kroge, ne pa na tisto relativno malo štivilo posameznikov, ki jih gospodarska stiska ni zadela, tedaj je ugovor upravičen, da so naše sedanje železniške vozne cene da eč od stvarnosti in da zaradi tega ne morejo ustrezati svoji nalogi. Ta važen ugovor, ki je za prometno politiko tako pomemben, je še bolj na mestu glede prevoznih cen za potniško prtljago in za ekspresno blago, ker so še iz dob? gospodarske prosperitete in so kljub hudi gospodarski stiski ostale dosedaj neizpreme-njene, tako, da že dclgo več ne odgovarjajo pravemu razmerju in sedanjim dejanskim razmeram našega gospodarstva. Posledica tega je ix>jav, da veliko število pofiotnikov raje prevzema nase vse neprijet. nosti natr|)ane prtljage v potniških vozovih, kakor da bi plačali visoke voznine za prevoz prtljage v uradnih železniških vozovih. Isti, še hujši jx>jav vidimo pri prevozu ekspresnega blaga, ki ga zaradi nesorazmerno viseke voznine železnicam jemljejo druga prevozna sredstva (jx>šta, letala itd.). Znižanje voznih cen za potniško prtljago bo olajšalo potovanje. ker se bo v bodoče del popotnikov mogel rešiti vse svoje prtljage, če bodo plačali znosno ccno s predajo prtljage železnici v prevoz; od tega bo tudi železnica imela svojo korist, ker bo zdaj za ta del prtljage, ki jo je doslej brezplačno prevažala, dobila vsaj nekaj odškodnine. Prav lako se sme tudi pri ekspresnetnu blagu z gotovostjo računati na to, da bo znižanje prevoznine znatno oživilo prevoz tega blaga po železnicah.
Med navedenimi reformami znižane cene za prevoz popotnikov že same f>o sebi najbolj zanimajo široko javnost. Zato je treba, da se vsaj v glavnih obrisih že zdaj seznani s tem znižanjem.
bilo takorekoč vraščeno v pravni čut predvoj-negu človeka. V burji idejnih trenj ali samo materijelnih koristolovskih gonov so se jx>ja-vili morda tudi pri nas ljudje, ki 60 v trenutni jx>sesti politične oblasti hlastali po svetišču neodvisnega sodstva, ker sc jim je zahotelo — kot se tatovom zahoče po tujem blogu — da podredijo liožjo funkcijo deljenja pravice svojim osebnim strastem. To so nezdravi pojavi. Državni organizem, če je zdrav, se jih bo znal otresti. Kajti vse krize bosta država in narod prenesla, samo krize pravice ne. Vse bosta zmagala, če ju bo podpirala neodvisna, svobodna pravica •
Znižanje znaša pri potniških vlakih okoli 28%. S tem se bodo nove vozne cene po priliki spravile na višino sedanjih konkretnih voznih cen, ki so pri. šle v veljavo pri povišanju tarife meseca novembra 1933 v nekaterih relacijah, ogroženih zaradi konkurence drugih prevoznih sredstev, in ki so tako glede zvišanja števila pojiotnikov (povprečno za
50%) kakor tudi glede zvišanja železniških dohod kov (povprečno za 20%) pokazale izredno dobet rezultat. Na podoben način se znižajo vozne cene
tudi pri brzih vlakih.
Nadaljna pocenitev potovanja sc doseže s skrajšanjem pasov za relacije do 100 km. namreč za tiste relaciie, kjer jc promet največji. Od 1. marca se bo namieč v relacijah do 50 km plačala voznina za dejansko prepotovane kilometre, v relacijah od 51 do 100 km se bo vozna cena izpreminjala pri vsakih 5 km in ne pri 10 km, kakor doslej.
Razredne razlike manjše
Tudi glede sorazmernosti med cenami v posameznih razredih je izvršena važna izpremetnba. tako, da bodo popotniki, ki si žele udobnejšega potovanja, laže mogli privoščiti si višji razred. Mate. matski efekt gori obrazložene tarifne reforme sc lahko ponazori s teini primeri:
Od 1. marca bo stalo jx>tovanje v III. razredu osebnega vlaka Belgrad-Stara Pazova Din 12.50 (doslej Din 19), v brzem vlaku pa Din 23 (doslej Din 30.50);
iz Belgrada do Niša s potniškim vlakom Din 75 (doslej Din 105), z brzini Din 120 (doslej 152.50);
do Skoplia z brzim Din 196 (doslej Din 238);
do Zagreba Din 187 (227.50),
in do Ljubljane z brzim Din 235 (doslej 286.50).
Ali: Potovanje iz Belgrada bo stalo v II. razredu brzega vlaka do Zagreba Din 280.50 (doslej 398.E0), do Ljubljane Din 352.50 (doslej 501 Din).
Iz zgornjih primerov se vidi, kakšna tarifna politika se izvaja v potniškem prometu in kako se jro-stavlja v službo interesov in jx>treb našega narodnega gospodarstva; Ia politika bo brez dvoma pri-[Minogla k okrepitvi promela.
Znižanje cen mesečnih kart
V tem trenotku je treba pri|»mniti, da bodo imeli od teh reform jjosebno korist tudi javni nameščenci, dijaki in delavci, ki žive danes v posebno hudih gospodarskih razmerah in ki bodo po j. marcu mogli svoje mesečne, oziroma tedenske listke kupiti dosti cenej? kakor doslej.
Toda vse te reforme, ki so se do danes izvršile pri majhnih f>o(rebah, jx)inenijo šele začelek ukre-jx>v, ki jih nameravam izdati v svrlio zboljšanja pot. niškega prometa. Kakor je že zgoraj omenjeno, pomeni zelo važen del našega narodnega gospodarstva tujski promet. Zato bo ena izmed prvih nalog
pri reformah potniških tarif morala biti v tem, da se čimbolj razvije in okrepi tujski promet.
Vožnja iz letovišč domov zastonj
Zvišanje števila tujcev je brez dvoma velike važnosti in koristi za železniške dohodke, če so pa to popotniki iz tujine, bo od njihovega zvečanega števila imelo svojo korist tudi zaradi dotoka tujega denarja naše nar. gospodarstvo. Zato bomo že pri prvih ukrepih, ki jih bomo izdali za izboljšanje prometa, posvetili posebno pozornost tistim tarifnim določbam, ki jim naj služijo razvoju in napredku tujskega prometa. Med temi določbami jc najvažnejši popust, namenjen obiskovalcem naše jadranske obale, naših zdravilišč, višinskih in gorsk.r. kopališč ter jezerskih krajev. Ti popusti v današnjem obsegu in zaradi svoje kompliciranosti ne ustrezajo zadosti svoji nalogi. Zato sein izvršil radikalno iz. premembo teh [»pustov, tako, da sc bo v bodoče vsak popotnik, ki se je pri|jeljal v kopališče s plačanim celim voznim listkom normalne voznine in ki jc tamkaj ostal najmanj deset dni, mogel brezplačno vrniti — neglede na to, v katerem letnem času je prišel. Z drugimi besedami, v bodoče bo konec dosedanjega neenakega ravnanja s popotniki po raz nih mesecih njihovega prihoda; pojiotniki bodo la-bko vse leto deležni brezplačnega povratka.
Kakšno olajšavo jx>ineni ta izprenieinba še v zvezi s splošnim znižanjem cen za naše ljudi, pa tudi za tujce, ki potujejo na naše morje, sc lahko vidi iz tehle primerov:
Potovanje iz Belgrada na počitnice v Dubrovnik bo stalo v III. razredu tja in nazaj saino 232.50 Din. namesto dosedanjih 437.25 Din; v II. razredu pa 349 Din, namesto dosedanjih 765.75 Din; f>otova-nje iz Belgrada v Splil v II. razredu brzega vlak:; in nazaj bo pa stalo 317.50 Din, namesto dosedanjih 582 Din, v II. razredu istega vlaka pa 475.50 Din, namesto dosedanjih 1018.50 Din.
V zmislu gornjih načel bom nadaljeval svoje delo, da se potniška tarifa prilagodi današnjim potrebam prometa in turistike, tako, da lx> tudi ta ta. rifa [»stala koristno sredstvo za okrepitev našega narodnega gospodarstva.
S temi besedami je g. ininisetr končal svojo izjavo. V zvezi s to izjavo se še doznava:
Reorganizacija potniških voz
Vštric s preureditvijo tarife za jx>tniški proinct se bodo reorganizirali tudi potniški vlaki, da sc znižajo ekspedicijski izdatki. Med temi ukrepi je tudi ukinitev prvega razreda pri potniških vlakih normalnega tira, ker se v tem razredu vozijo v glavnem samo tisti, ki imajo brezplačne vozovnice. Prv razred bo osla! satno pri tistih vlakih, ki imajo med narodne zveze in ki morajo iineti prvi razred na podlagi sklefiov mednarodnih pogodb.
Pri ozkotirnih železnicah bo imel prvi razr«! samo jx) en vlak na dan na glavnih progah: Belgrad —Sarajevo, Bosanski Brod—Sarajevo in Sarajevo--Dubrovnik, ker iinajo ti vlaki zveze z mednarodnim' vlaki normalnega tira.
Prav tako se ukine tudi drugi razred pri nor malnotirnih in ozkotirnih železnicah pri vlakih s kratkimi relacijami in pri tovornih vlakih, ki pre važajo tudi popotnike.
Smuške tekme na Visokih Tatrah
Tatranska Poljanka, 10. febr. b. Kljub snežnemu viharju se je vršil danes drugi del kombinacije F1S tekmovanja (prvi del je bila tekma na 18 km), to je tekmovanje v skokih. Od 74 kvalificiranih tekmovalcev jih je nastopilo vsega 56. Od Jugoslovanov nista nastopila Biibler in Dečman, ker sta se včeraj prehladila in ležita. Najboljši skok je dosegel Norvežan VVininrengen, ki je skočil 71 metrov, toda s padcem. Sploh je skoraj vsak drugi skok končal s padcem, ker je za časa tekmovanja pihala močna burja s snežnimi zameti. Tudi ČChoslovak Vrana je dobro skočil in dosegel 67.50 m, toda tudi on je zdrknil pod led. Od Sred-njeevropcev je bil najboljši Nemec Bogner. ki je izvedel zelo lep skok v daljavi 57.50, drugi skok pa je bil nekoliko krajši in je dosegel le 56.50 m. Od naših je najboljše skočil Šramel in sicer 54 m, v drugem skoku pa je dosegel 56 m. Obn skoka je izvršil brez padca in mu je občinstvo zaradi
tega ploskalo. Jakopič je skočil prvič 49 m, nate pa 45 m z lahnim padcem. Končni izidi tekmovanj v skokih bodo objavljeni pozneje, toda splošno vlada prepričanje, da bo prvi Norvežan Haagen. drugi Finec Valonen, tretji Nemec Bogner in če trti Čehoslovak Laher. Gledalcev je bilo okoli 5000
Beigrajske vesti
Belgrad, 16. febr. m. Kraljevič* Tomislav in Andrej ter kneževlč Nikola so si danes ogledali svetosavsko razstavo v prostorih bojevniškega doma.
Belgrad, 16. febr. m. Kmetijski ministei dr. Jankovič je danes sprejel deputacijo pred stavnikov industrije za predelavo industrij škili rastlin in delejraov pridelovalcev industrijskih rastlin. Ta delegacija je kmetijskemu ministru izročila resolucijo, sprejeto ua 7-adnjem zl>orovanju teh industrijcev
Zastavo na pol droga!
i -tirinl. Ka..ur mislili nli sp|.
i ionuma Uran nit*« našega n; trenutku, ko I pomislimo. d;', ud Mrkom nagli
Juooslov. nacionalna stranka
(JNS) ne postavi svoie liste
V petek popoldne jc bila v Belgradu seja predsedništva Jugoslovanske nacionalne strauke. Prisostvovali so gg.: Nikola Uzunovič, dr. Vojislav Marinkovič; dr. Milan Srskič, dr. Kosta Kumanudi, dr. Ljubomir Tomašič, dr. Albert Kramer, Juraj Demetrovic, Ilija Mihajlovič in Kosta Timoiijevič. Prisotni niso bili gg.: Božidar Maksimovič, Ivan Puceli, dr. Svctislav Popovič, Pavao Matica in Karlo Kovačevič.
Predsedništvo stranke je sklenilo, da stranka ne postavi svoje uradne kandidatne lisle pri bližnjih volitvah, ampak priporoča svojim strankarskim prijateljem, naj kandidirajo na tisti listi, ki daje največ jamstva, da sc bo vodiia politika brezkompromisnega narodnega in državnega edinstva, in da kot pristaši stranke lahko za takšno tisto glasujejo.
»»
Glejte tih, taks sol"
Kakor su izvedeli naši čitatelji na drugem mestu, je predsedništvo Jugoslovanske nacionalne stranke, sklenilo, da stranka '/.a volitve v parlament ne bo postavila svoje kandidatne liste. Svojim članom in prijateljem daje popolno svobodo, d"a naredijo, kar hočejo, iu samo onim, ki bi želeli kandidirati, priporoča, d« to store 1111 oni Lisli, Ki I m i dalu največ garancije, da so bo izvajala politika brezkompromisnega narodnega in državnemu edinstva-; istotako priporoča pristašem stranke. da tako listo volijo. Ona sama pa z gori omenjenim sklepom izgublja svoj raison d'etre in se sama likvidira, kakor se razume samo po sebi. Stranka, ki se odreče lastnemu nastopu v začenjajoči si' borbi za parlament in daje svojim pristašem | pro. Ui roko, da se odslej ravnajo v jugoslovanski parlamentarni politiki po svojih lastnih vidikih, pr. lelia I>iti„ Od nje jc ostalo odslej samo gori iu:, "iI.miu pri"oroeiio. ki ga pristaši lahko poslu--.ajo ali i .ločini ona sama izgine /. jugoslovan-,1-. iolilič.1 g!i tirmamenta kakor fatamorgana.
Ni.> poiilirni svet: je nad tem sklepom glav-,. ...JU o(|;!iir:i tugoslovenske nacionalne stranke smo osupnili mi. Kdo si je mogel
sanjali, da bo lugoslovenska na- I e kar odstopila s politične pozor-■o.la m države v tako zgodovinskem bila državi najbolj potrebna - ee ji Jutro še včeraj s tolikim po--1|o, kako je la slranka edinstvene važnosti in pomena za konsolidacijo Jugoslavije. Kako naj si r::/lagamo. da je Jugoslovenska nacionalna stranka pustila državo samo. ko pa le-lu j.o še nedavnem zatrjevanju glavnih faktorjev JNS te »traiike sploh ne more pogrešati? Vsi ie pomnimo, kako je njen predsednik, bivši Šef vlade g. Nikola tzunovič, slovesno izjavil, da je Jugo-slovonsUn nacionalna slranka edinstveni inslrn-nI jugoslovanske državne politik'1 . Kaj bo zdaj država brez lega instrumenta počela, se v skrbeh Sprašujemo? In kaj bodo dejali milijoni njenih volivcev. s katerimi se je tuli krat ponašala, da so oddajali zanjo svoje glasove s tolikim navdušenjem. iz samega prepričanja in ljubezni in z nepopisnim elunoui. kakor še nedavno pri seuatorskih volitvah pa jili je slranka sedaj zapustila s -irutkim komunikejem! Res nerazumljivo je, kako je j. mogla odločili do lakega koraka, ko pa je bila najtrdnejši in edini neporušni temelj jugoslovanskega narodnega in državnega edinstva, kakor je še nedavno naglašal njen vodja. Kdo bo poslej nadaljeval njeno liho in naporno delo za Jugoslavijo in kako se ho izvajalo, ko pa je izginil edinstveni inMftimeut narodnega in državnega ol>-sloja in napredka? Ali ni zagrešilo predsedstvo Mimike nerazumljive, nepopravljive iu neodpusl-Ijive napake, ko prepušča narod iu državo dru- : uiin. ki gotovo ne dajejo take garancije za edino pravilno vodstvo naše politike, kakor jo je dajala
Marsikaj nečednega smo v zadnjih letih morali doživljati, kar slovenskemu narodu ni bilo v čast, ne v korist. V tem oziru je posebno leta 1933 bilo žalostno za Slovence. Med drugim smo tisto leto doživeli tudi to. da sta v Cerkljah pri Krškem bila odvedena v zapore in tam 18 dni presedela cerkljanski kaplan gosp. Tomaž in M alej in načelnik ondotne Marijine družbe, posestnik gosp. A n d o 1 j š e k Janko, ki sta bila obdolžena, češ da sta organizirala znani »bombni atentat' na stanovanje gosp. nadučitelja Kaba-in. To obdolžitev. ki še z ničemer ni bila dokazana. je del slovenskega časopisja debelo ponatisnil ter se zgražal: .Glejte jih katoliške duhovnike, takšni so! I akrat je pod vplivom tega integralno jugoslovanskega časopisja in svobodomiselstva šla po vsej državi strašna vest, da katoliški duhovniki in član Marijinih družb na Slovenskem organizirajo bombne atentate na polilične nasprotnike. »Jutro je to žalostno zadevo na široko popisovalo in vsem Jugoslovanom odkrito in prikrito dopovedovalo, kakšni zločinci se skrivajo na Slovenskem pod črno suknjo in kako težak boj ima »Julrova stranka s takimi ljudmi.
Konec le grozne zadeve je končno izginil v nič. !)ne 15. februarja pa sta gg. Srpčič Alojzij in O r a m c Fran v Slovencu- priobčila lojalno i .ja'. o, v kaleri izjavljata, da sta gg. Matej To-m...rin in Andoljšek Janko bila popolnoma brez vsaka krivde. V svoji izjavi priznavata, da sta s svojimi izjavami pred oblastmi delala krivico To-tnas.inu in Andoljšku. To krivico v svoji lojalni i ».javi loialno popravljata. Nato prosita, da bi to izjavo ponatisnili vsi listi, ki so takrat o tej stvari pisali. II koncu pravita:
Dobro ime, na katerem sva obema škodovala 1 nir >nanj kot na ugledu, naj bo obema vrnjeno v j poir.i ineri!
Boli naju, da sva jima kot človekoma škodovala, a še bolj naju boli to, da sva s svojimi izjavami (o vzroku teh lažnivih najinih izjav pred oblastmi danes še ne smeva govoriti) škodovalu ugledu in dobremu imenu duhovnikovemu, ker je s lem padla senca na vse duhovništvo katoliške Cerkve. Tudi dobri verniki so bili lahko žalostni, ko se je z gotove strani kazalo kar s prstom na prvega kakor tudi na Andoljška, načelnika Mari-line družbe, rekoč: »Glejte iih, taki sol Ob aretaciji Andoljška pa je nekdo izjavil: »Taksni so najslabši, ki so zmerom pri obhajalni mizi, saj je tudi Maliju rožni venec iz žepa gledal, pa je ubil ieno.«
Obžalujeva ki preklicujeva svoje dejanje ter ponovno prosiva pošteno časopisje, da to najino lojalno izjavo ponatisne!«
Tako dva preprosta moža popravljata krivico, katera je bila takrat prizadela gg. Tomazinu in Andoljšku ler vsemu katoliškemu duhovništvu. Ta dva moža prosita vse poštene liste, ki so takrat o tem pisali, da to izjavo priobčijo, da sc krivica tem bolj popravi. Toda ljubljansko »Jutro« in z njim drugo časopisje njegove smeri ni hotelo usiisati te prošnje in noče popravil) krivice! Ta-
-Jugoslovensku nacionalna stranka . edina najsi-gurnejša ojiura Jugoslavije, posebno sedaj, ko zopet stopajo na dan razni »elementi :, ki jih je edino ta stranka znala z močno roko krotili in varno voditi državni čoln skozi razburkano vidovje strankarskih strasti? Ali ni. milo rečeno, več ko lalikoinišljeuo, če glavni odbor JNS zaupa zdaj državni čoln drugim krmarjem, ki ga bodo vodili brez edino zanesljivega instrumenta in kompasa, kakršna je bila JNS.
Ta sklep se bo zdel vsej jugoslovanski javnosti leni bolj nerazumljiv, če se pomisli, kakšne zasluge si je steklu JNS za časa svojega vladanja, kakor smo vedno, posebno pa zdaj,_ ko se bliža volivna bitka, slišali iz ust njenega časopisja. Reševala je, Čeprav no rešila, pa se vsaj prizadevala, da reši gospodarsko krizo; postavila funda-iiiente za notranjo in zunanjo konsolidacijo države, ki jih bo treba utrjevati iti na njih naprej gradili; iztrebila strankarski osat in plevel in zedinila vse ■lržavljane na svojem programu, ki ga je treba zdaj izpopolnjevati — in zdaj, ko je na tej podlagi dela na vseh koncih in krajih, ko jugoslovanska politična stavba čaka še vsestranske dopolnitve in dograditve, ko takorekoč še sloji vsenaokoli nje še oder in je treba popravljanja, podkrepljenja in za-cemeutiranja na podlagi pridobljenih izkušenj, ko še ni prave in cele fasade, ampak je takorekoč vse Se v sirovem stanju, ki še komaj daje slutili mogočne črte iu veličine ter trdnosti zamisla — zduj so glavni arhitekti in polirji JNS pustili instrumentu in odložili delo! Zdaj, ko je vsa jugoslovanska javnost čakala na njeno besedo, na njen ekspoze o storjenem velikem delu, da ga potrdi in odobri, na njene nadaljnje državotvorne načrte in končno sliko ler zaključek njene politične stavbe, ko je njen lastni tisk naglašal, kako .la je njeno vodstvo še nadalje nujno potrebno in nenadomestljivo! Nc bomo več imeli prilike, da jo vidimo iu slišimo, nihče ne bo več govoril v njenem imenu, izginila jo in njeni prijatelji iti pristaši se nam bodo predstavljali pod finno druge stranke ali drugih slrank in programov — kdo more to razumeti"? Kaj takega se v zgodovini parlamentarizmu golovo še ni zgodilo, da bi namreč politična stranka, ko bi imela razgrniti pred svojimi bivšimi volilci in zvestimi pristaši ačun o tem, kar je naredila na podlagi svojega edinstvenega državnega programa in načrl zu bodočnost na istem edinstvenem programu, proglašali, da ni več jiolrebun in se za vedno poslovila od nas s platoničnim priporočilom, kakor oče sinovom na smrtni postelji. Čim bolj razmišljamo, tem manj nam gre v slavo in pristašem ltivše JNS gotovo tudi ne .. .
Toda dejstva so dejstva, naj bodo še t iko žalostna iu usodna, in morali se bomo-sprijazniti s leni. da smo pač izgubili edinstveni instrument
jugoslovanske narodne in državne politike« .... .
Italija bo le napadla Abesinijo
100.000 čaka v Messini
Ultimat je bil kljub zanikanju le odposlan
krat je pač po vsej državi razneslo: Glejte, takšni so katoliški duhovniki in klerikalci! Danes, ko je resnica dognana, jo pa zamolčuje!
To sporočamo vsem poštenim ljudem v vednost in razsodbo. Dva kmetska moža prosita vse pošteno časopisje. Pa »Jutro« je na to prošnjo gluho. Zalo smo sedaj mi naslovili te vrste z besedami, katere je nekoč »Jutro« jio krivici metalo na duhovnike:
»Glejte jih, takšni so!«
Kini, 16. febr. 'b. Ugotovljeno je, da so vesti o novih obmejnih incidentih med Abesinijo iu Italijo pred nekaj dnevi, torej še pred italijansko-alie^inskim pogajanjem imele svoj izvor v Ri.mii. V zvezi n tem se je zvedelo. da je italijanska vlada včeraj oh 1(1 dopoldne poslala ultimat. Ker pa italijansko javnost neprestano opozarja vodsvo fašistične stranke in tudi fašistični tisk, naj ue naseda alarmantnim vestem, ki jih razširjajo sovražniki Italije in fašizma, je bila vest o ultimatu sprejela dokaj mirno in hladno ter nI Imela močnejšega odmeva. V italijanskih krogih nestrpno pričakujejo sklepov velikega fašističnega sveta, ki je imel snoči oh 10 izredno Važno seja, ki je bila zaključena šele ob 1.30 po polnoči ter se zopet nadaljuje nocoj.
Po snočiiji «eji je bilo davi ob 2 objavljeno tudi uradno poročilo s seje velikega fašističnega sveta. Nocojšnja seja velikega fašističnega sveta bo verjetno poslednja v sedanjem zasedanju te vrhovne italijanske ustanove in bodo na njej sprejeti vsi sklepi, ki bodo dali smernice italijanski zunanji in notranji politiki in ki bodo tudi usodni za stališče, ki ga bo zavzela Italija pri rešitvi itali jansko-abesinskega spora. Tukajšnji listi povdarjajo, da se tudi v inozemstvu pripisuje velik pomen ekspozeju o mednarodnem položaju, ki ga ho podal šef italijanske vlade Mussolini na seji velikega fašističnega sveta. Zanimanje je tem večje, ker bo Mussolini v svojem ekspozeui podrobno obrazložil sedanjo situacijo v italijaJisko-abesinskih od-
Čiščenie v Nemčiji
nosili in sjvoroeil tudi namere italijanske, vlade. glede tega vprašanja.
italijanska vlada bo, kakor se ponovno zatrjuje, v uradni obliki sporočila angleški vladi vdrugič. da gibanje italijanskih fet in delna mobilizacija nimajo namena, da se ukrenejo proti Abesiniji kakršnekoli vojaške operacije, temveč je vs« storjeno le v svrlio obrambe ter zato. da, dobi italijuuska vlada od Abesinije jamstva, da se v bodoče ue bodo nič več zgodili slifni obmejni spori.
Italijansko zunanje ministrstvo je obvestilo svojega poslanika v Addis Abebi, da se neposredni! pogajanja med Rimom in Addis Abebo lahko vodijo samo tedaj, če da abesinska vlada pupreje zadoščenje in plaža odškodnino za povzročeno škodo zaradi spora pri Uahialu. To je pogoj, od katerega Italija noče odstopiti in je zato izključena kakršnakoli arbitraža: Glede spornih vprašanj radi pripadnosti nekaterih obmejnih con se zatrjuje, da se ta vprašanja lahko proučijo in rešijo potom direktnih pogajanj med Abesinijo in Italijo po predhodni izpolnitvi italijanskih zahtev.
Vsi znaki pa kažejo, da Abesinija uiti malo ni pripravljena, dn izpolni tudi najmanjšo italijansko željo in se pripravlja na velike dogodke. Odhod 2-1. februarja
Reuterjev urad pa poroča iz Messine, da je mesto podobno vojaškemu taborišču. Dozdaj je zbranih okrog 100.000 vojakov. Neprestani vlaki odvažajo mlade ljudi v Sirakuzo in v Palermo, kjer jih opremljajo z vojaškimi kroji in jim delijo orožje. Ti vojaki so razmeščeni po barakah. Vršijo se tudi vežbe, da se vojake pripravi za borbo. Izvežbanc čete bodo vkreali za vzhodno Afriko dne 24. februarja t. I.
Beg duhovnikov iz Posaarla
Cela vrsta visokih glav je zadnji teden zopet padla
Praga, 10. februarja. Tti. »Prager Tagblatt« poroča iz Berlina, da sc vršijo že 14 dni obširne aretacije v Nemčiji in da je bilo veliko število vodilnih mož kar čez noč odstranjenih z visokih položajev. Tako je bil poslan v zapore dr. Gercke, vodja plemenskega urada Nemčije, von Zeppelin, adju-tant ministra za prebrano, baron von Mumm, namestnik šefa protokola v zunanjem ministrstvu, Gisevius, šef propagande v Prusiji. Tudi ltiinisle-rialni svetnik Nikolai iz notranjega ministrstva je nekam izginil in ga pogrešajo že 14 dni.
Tudi v Avstriji...
Dunaj, 16. februarja, b. Veliko senzacijo je zbudila danes v dunajskih krogih vest, da je internirana v svojem stanovanju Alle Marie Giorgio, osebna tajnica polkovnika Adama, šefa domovinske fronte. Nekateri celo trdijo, da je omenjena
že v zaporo. Povod za njeno aretacijo je dal neki dokument, ki je izginil iz miznice polkovnika Adama in ki ga ni mogel nihče drugi ukrasti, kakor samo Marie Giorgio, k^r nihče ni imel dostop,a v njegovo sobo. tuje se, da je bila Marie Giorgio plačana iz Berlina in da je od tam dobivala stalno meseno nagrado v višini 1000 mark in da je kopirala vse važnejše politične dokumente ter jih izročala zaupnikom iz Berlina. O tej vohunski aferi policija doslej ni izdala v interesu preiskave nobenega poročila.
Salzburg, 16. februarja. TG. Tukaj sem je prišlo večje število katoliških duhovnikov, ki so te dni morali bežati iz Posaarja, ker so glasovali za neodvisnost Posnarja. Najprej so se obrnili na sosednje škofije v Melzu in Strassburgu, a jih tam niso sprejeli.'Salzburški nadškof jim je nalo brzo javno ponudil zatočišče v svoji nadškofi,ji.
Razširitev umobolnice
volilnih imenikov
Vsakdo ima pravico zase ali za drugeua zalile-vali popravek volivnega imenika pri občinskem uradu .iii pri sodišču, so lahko stori ustno in mora občinski urad zahtevo volivca vpisati' v zapisnik. Ce pa občinski urad ne bi hotel sprejeti in ugoditi j neposredni u.sini reklamaciji kar pa bi bilo proti i določilu zakona more volivec zahtevati popravo« f imenika s približno lakolo vlogo:
Reklamacijskemii odboru občine .... za volivni ; imenik z h volitve v narodno skupščino 5. maja 1935.
Podpisani prosim, da se volivni imenik za volitve v narodno skupščino, ki bodo 5. maja 1935, popravi tako. da se vpiše v volivni imenik volivni upravičenec (ime, priimek, poklic, naslov).
Imenovani je rojen dne ... v ..., pristojen je v občino in je jugoslovanski državljan ler biva od ... v občini ..., torej več ko en« leto.
(Ali: ... popravi tako, da se pod številko ... v volivni imenik vpisani ... izbriše iz volivnega imenika, ker je umrl že eno leto ne biva v chčini ima službeni sedež v ... itd.)
(Ali: .. popravi lako, da se ime pod št. v velivnein imeniku vpisanega volivca popravi na ...)
Prilagam: 1. uradne rojstne in krstne |xxlatke,
2.	potrdilo o domovinstvu,
3.	potrdilo o bivanju v občini,
in če je potrebno, še kako drugo potrdilo, da je na pr. umrl, ali se izselil itd.
V	.... dne ... 1935,	Podpis in naslov.
Potrdilo o domovinstvu jc iztrebilo, da se ugotovi državljanstvo volivca.
7.a zahtevo popravka volivnih imenikov se ne pobira nobena taksa, niti za opravilo, niti za listine, kakor: za izpiske iz cerkvenih knjig, za izpričevala, jiotrdila in tako dalje, ki so (»trebila za dokaz teli zahtev. Pristojna oblastva morajo dati za-hlevuiku v 24 urah vse listine, ki se zahtevajo zaradi popravka volivnih imenikov.
Kdor ob popravku Imenika liole ne vpiše v imenik vseh oseb, ki jih je uradoma do'žan vpisati in ki dotlej niso bile v imeniku, se kaznuje z zaporom do treh mesecev, ali v denarju do 3(100 Din. Isto tako se kaznuje tudi, ako pri tej priliki namerno ue izbriše onih. ki so umrli ali izgubili volivno pravico.
Posle, ki se nanašajo na odločanje o popravku volivnih imenikov opravlja občinski predstojnik ali njegov namestnik skupno z dvema občinskima odbornikoma, ki ju izvoli občinski odbor.
/adnji dan za vložitev reklamacij jc v petek 22. februarja 1035.
„G!asmfe JNS" - izdihnil
V	smislu včerajšnjega oklepa predstavništvu |Ns do nadaljnjega ne bo več izhajal •Glasnik JNS«, glavni organ le stranke. Hudi tegu je žc tudi <xlpov cd ti tla služ.ba osebju pri t«'in listu.
mm c obleke ~
za gospode, suknje, smučarske kroje, blago za kroje modernih vzorccv kujiiio po najnižjih cenah pri
X>nt$o $ctiwab • Liabllan«!
Danes se odpre v bolnišnici za duševne bolnike na Studencu lepi nov oddelek, ki ponienja znatno razbremenitev dosedanje javne skrbi za umo-bolne v Sloveniji. Je to nadaljevanje tistega programa. ki sta ga svojčas v samoupravni oblastni skupščini začrtala predsednik dr. Natlačen in zdravstveni referent, odbornik dr. Brecelj. Že lela 1932. so je začel gradili novi oddelek, to je velik prizidek k dosedanjemu oddelku za nemirno bolne ženske bolnike. Država je za zgradbo tega poslopja dala iz izseljenskega fonda 2 milijonu dinarjev, del gradbenih stroškov pa je prispeval gradbeni fond zavoda samega, in sicer v višini 800.000 Din. Načrt pa .ie izdelal tehnični oddelek banske uprave pod vodstvom inž. Otahala, idejno osnovo pa je dal bivši šef dr. Stevo Divjak, ki se je za lo zgradbo zelo trudil, sedanji šef dr. Gerlovič pa je vodil zgradbo do završitVe. Zgradba je enonadstropna. V pritličju in v prvem nadstropju je proslora za okoli 100 postelj, v sili tudi za več, v drugem nad-stroju, t. j. v tnnnsardi, pa za stanovanja za strežnice. Oddelek je zgrajen sodobno s centralno kurjavo, z vodovodom, ima štiri velike spalne dvorane, prostor ze dnevno bivanje, vsaka dvorana pa ima
oddelek na Studencu
veliko kopalnico s šestimi emajliranimi kadrni za kopelj. Znano je, da je kopelj najbolj uspešno sredstvo za zdravljenje duševnih bolezni. V pod-pritličnih prostorih, ki so zdravi in svetli, pa sc prostori za delavnice. Delo jc. tudi izvrstno sred stvo za duševno bolne.
Z novimi prostori bodo znatno razbremenjeni stari prostori za bolnice, ker je znano, da bolnišnica v Novem Celju v večjem številu sprejema moške umobolne, kakor ženske. Od sedaj dalje bo vsaj za nemirno bolne ženske preskrbljeno. Vseh duševno bolnih pa bolnišnica po zakonu seveda ne sme sprejeli, zlasti tiste, ki niso nevarni soseščini in ni nevarnosti za njihovo življenje.
Novo človekoljubno napravo, ki dela čast naši deželi, blagoslovi danes ob pol 11 dojioldne kne-zoškof dr. Rozman, svečanosti pa prisostvujejo tudi drugi dostojanstveniki. Obenem bo prirejena mala razstava z izdelki bolnikov in bolnic. Pomen razstave je, da dokaže, kako velikega uspeha je pričakovali pri zdravljenju umobolnib od zdrave nege. dobrega zdravniškega vodstva in pa zaposlitve 7. delom.
Proglas nadškofa Bauerja
Zagreb, 16. februarja, b. Današnji ^Katoliški list« prinaša okrožnico hrvatskega metropolita nadškofa dr. Antona Bauerja o volitvah. V okrožnici pravi:
»Dne 5. maja se imajo izvršiti volitve v narodno skupščino. Ker se je že začela tudi volivna agitacija, sporočam s tem svojemu kleru, da ne bom nobenemu aktivnemu duhovniku dovolil, da kandidira na katerikoli listi.
V Zagrebu, dne 12. februarja 1935.
Dr. Ante Bauer.«
Razveseljivo gibanje absolventov kmetijskih šol
Prevulje, 15. fe.hr.
Tiho, skoraj ncopažeuo so zborovali nn Farni vasi pri Prevaljnh mladi kmetje in kmet-ski sinovi, ki so ahsolviruli kmetijske šole. Dolgo je bilo treba čakali, da so (se začeli zd ruževati ti v našem narodnem in gospodarskem življenju najbolj važni mladi kmetijski strokovnjaki, izhajajoči iz naših poljedelskih vseučilišč. Hoteli so ustanoviti podružnico Zveze absolventov kmetijskih šol za okrajno glavarstvo Prevalje in siccr v izvajanju načrtov, sprejetih na občnem zboru v Ljubljani, ki jo bil sklican na |x>l>udo prevaljiskih fiintov. Njihov program je skromen a lako prisrčno slovenski in kinelski, tako prozorno ljudski, du g n je trob;i enkrat razgrniti pred široko javnostjo. Suj to so mladi pijonirji našega knieln. ki skozi današnjo stisko prodirajo naprej v bodočnost, ki jo hočejo boljšo, z ncizčrpl ji vira mladim optimizmom. Postati hočejo stan. organiziran stan, zato so ustanovili to prav ktnet-skn stanovsko organizacijo, ki Iki skrbela za to. dn se liki drugim stanovom ludi kmet.ski stan strokovno izobrazi in pride v skupnem gospodarskem življenju do stanovske veljave. Zn predsednika je bil izvoljen tov. Krnesl Plešivč-nik, kmet v Dobji vasi. člani odbora te novoustanovljene podružnice prosijo vse absolvente katerekoli kmetijske šnle mlekarsko šole. zadružne in gozdarske šole. du prijavijo svoj
vstop k tej podružnici, da ne bo v srezu manjkalo nobeno ime kmetskega fanta, ki se je izobraževal za svoje delo na kmetekili gospodarstvih. — J K.
Gasilci
Belgrad, 16. februarja, m, Starešinstvo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije je imelo te dni svojo 12. sejo, na kaleri se je ined drugim razpravljalo o korakih, ki se bodo podvzeli za rešitev vprašanja 6% doprinosa, ki pripada gasilskim ustanovam na podlagi čl. 77 zakona o organizacij gasilstva. Na seji so sprejeli sklep, da bo zvezino starešinstvo obiskalo ministra za telesno vzgojo naroda dr. Auerja ter mu predočilo težko situacijo gasilstva, ki je nastala vsled neizvrše-yan)a zakonskih odredb, in posledica, ki bi vsled tega lahko nastale. Zaradi tega so se podali na seji tudi referati o zakonskem načrtu o požarni policiji ter o osnutku odredb o voznih olajšavah za gasilce in njih orodje na podlagi čl. 96 zakona c organizaciji gasilstva.
Aretacija
Dunaj, ]fi. februarja. A A. Kakor poro-c.-i.io listu, .ie dunajska policija prijela jugoslovanskega državljana in dozdevnega trgovca F rana N e u b a c h e r j n iz Ptuja, Za radi tatvin ui sleparij je bil že 12 krat. predkazno-van od avstrijskih sodišč n« večmesečne zapore. Po zadnji kazni, ki je trajala osem mesecev, so ga izgnali iz Avstrije, kasneje pa se je zopet vrnil.
Milem lesft dosežek
jiri Vaš. m jedilnem i ri. herti bodisi izn k.n ulpn« ka. srei ra. aluminija, železa itd nko ga č st te s: Dobite v vsak železirnski ali Špecerijski trgovini.
„Jelo<lvor" <iru/i>4i Liubliana
Servifct;
v^T
II. evharistični kongres za Jugoslavijo

Iz zgodovine sv. R. T.
Čudovit govornik
Rekli so, d« je bil gospod Janez izvrsten ,'ovornik. Beseda mu je tekla glasno, prikup-Ijivo, glas je imel prijeten, ni bil ne pretili in ne preglasen, zabavljanje in špikanje mu je bilo tuje, vse je skušal doseči z ljubeznijo m s krotkostjo.
»Govori, kakor bi rožice sadil,« so ga hvalili njegovi ljudje.
»Cel dan bi ga lahko poslušal, pa bi se nič ne naveličal,« so pristavljali na drugi strani.
»Srečna župnija, ki ima takega govornika; njegova beseda ie kakor med in njegov glas kakor zvon,« so kimali'tudi tam zunaj njegove
Gorje ti, gospod Janez, če bi bil ti šel tej hvali na lini! Samo enkrat bi se bil toliko iz- 1 pozabil in pregrešil, da bi si bil privoščil pridigo, dve uri dolgo. Kaj dve uri; poldrugo uro! Ne, še toliko ne; če bi bil govoril vsako nedeljo samo po eno uro in če bi bil zraven same nebeške rožice sadil, ali če bi zlate zvezde stresal iz neba, če bi bile tvoje besede v resnici medene: ne, gospod Janez, zadosti bi bilo, če bi se bil ti samo par nedelj takole pregrešil. Takoj bi bila sodba o tebi drugačna.
»Začeti zna, nehati ne zna ta človek. Ko bi vsaj malo prej končal!«
»Ali res misli, da ga tako radi poslušamo? Kar dosti ga imamo.«
Gospod Janez, blagor ti, da nisi nasedel hvali svojih ljudi! S kolom bi bili prišli nad te.
Ampak takrat... Pred dobrimi 1900 leti je bilo. Tam doli v Palestini, v Sveti deželi, se je pojavil takrat človek in nekaj čudovitega je bilo v njem. Nastopil je zdaj tu, zdaj tam in ljudje so strmeli nad njegovo besedo. Kajti govoril in učil je kakor tak, ki ima oblast in ne kakor pismarji in farizeji. Kjerkoli se je prikazal, so šle ljudske množice za njim tn poslušale njegovo besedo. Gledal in videl je množicam v duše. Prihajali so k njemu in odhajali, marsikdaj še jesti niso utegnili. Po človeško povedano: govornik je bil že močno utrujen. Umakniti se jim je hotel v samoten kraj. Ni šlo. Množice so zvedele, kaj namerava; šle so takoj tja, kamor je nameraval priti. Ko je ta odlični govornik zagledal pred sabo mnogo ljudstva, s^ se mu množice v srce zasmilile. Zdele so se mu, kakor ovce brez pastirja, in jih je začel mnogokaj učiti.
In učil jih je in učil, da 6e je sonce začelo pomikati že proti večeru.
Ob drugi priliki je bilo, da so množice vztrajale pri njem tri dni. Sam nam priča: »Ljudstvo se mi smili; kajti že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti. In če jih pustim lačne na njih dom, bodo na potu omagali, zakaj nekateri izmed njih so od daleč prišli.«
Ameriški izseljenci na našem kongresu. Naši ameriški Slovenci, med katerimi vlada izredno veliko zanimanje za kongres, bodo prispeli na našo evharistično slavnost v več skupinah. Ena skupina prispe z veleparnikom »Berengaria«, ki odpluje iz New Yorka 19. junija ob polnoči. Romarji bodo prišli v Pariz 26. junija, si bodo ogledali Pariz, nato odpotovali v Ljubljano, kamor dospejo 28. junija zjutraj. Parnik »Berengaria« ima svojo kapelo in lastnica »Cunard White Star Line« bo preskrbela romarjem tudi slovenskega duhovnika. — Druga skupina odpotuje pod vodstvom g. Avgusta Kollandra iz New Yorka 7. junija na ve-leparniku »Francoske linije« >Normandie«. — Tretjo skupino, ki bo na istem parniku odpotovala iz New Yorka 22. junija, bo vodil g. Leon Zakraj-šek, brat p. Kazimirja Zakrajška. — Že te prve vesti, ki smo jih dobili iz Amerike, pričajo, kako velik odziv je imelo vabilo na Evharistični kongres med našimi ameriškimi izseljenci. Izseljence bomo v Ljubljani slovesno sprejeli. Skrbimo vsi, da bo njih bivanje v domovini bogato na duhovnih
_,__s^MLMJMJ,!JiUN( DIN
KAKA0ZA4 0SEBEvf
Kakao ni več samo bogatim dostopen, temveč si ga more vsakdo privoščiti. Zavitek Mirim kafcaoa za štiri osebe velja samo Din 1°-—. Mirim kakao je priznano dob^r in okusen, pa tudi izredno hranliiv in okrepčujoč Dobite ga v vsaki treovini.
sadovih ter v njih srcih utrdilo ljubezen do domače zemljf..
Belgrad se pripravlja na kongres. Po poročilih iz Belgrada vlada med tamošnjiiui katoličani vsesplošno zanimanje za evharistične praznike v Ljubljani. Že danes je gotovo, da prispe na kongres več posebnih vlakov iz Belgrada in Srbije. Tudi daljna priprava na kongres je živahna. Tako na primei se bodo po vseh cerkvah pobirali prispevki za pokritje stroškov kongresa. Na Telovo bo v vseh cerkvah v Belgradu izpostavljeno Najsvetejše med 6. in 11. uro dopoldne, pred katerim bodo verniki molili za uspeh kongresa. Vsako nedeljo molijo verniki ob priliki popoldanske službe božje skupno za kongres.
Tečaj za izvajanje latinske koralne maše s, vrši nepreklicno v ponedeljek, 18. t. m., kakor je bilo že javljeno. Opozarjamo, da pri slovesni maši dne 30. junija na Stadionu ne bo mogel sodelovati noben zbor, če se njegov pevovodja ne bo udeležil tega tečaja, ki se bo pričel ob 9 v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani, Komenskega ulica. Za note je preskrbljeno, prav tako za kosilo.
Mladina za kongres. Ljubljanska ljudsko-šolska mladina priredi dne 30. marca v veliki dvorani hotela Union evharistično akademijo. Dne 12. maja priredijo podobno akademijo ljubljanski srednješolci. Na ta način hoče mladina že pred kongresom manifestirati svojo vero v Najsvetejše in se razpoložiti za same
Vrnite vpra.šalne pole! Mnogo župnij še ni vrnilo vprašalnih pol, s katerimi naj bi poročale o izvršenem pripravljalnem delu v mesecu januarju. Nujno prosimo vse zamudnike, da pole nemudoma vrnejo, ter z zavlačevanjem ne ovirajo pripravljalnih del v obče. Iz dosedaj došlih vprašalnih pol razvidimo, da je večina župnij in vernikov sprejela zamisel kongresa z odkritosrčnim in deloma čudovito gorečim navdušenjem. Prav — tako vidimo, da so župnije naročila in nasvete glavnega pripravljalnega odbora na splošno upoštevale. Saj pa je treba tudi vedeti, da ne zahtevamo ničesar, o čemer ne bi bili prepričani, da more služiti v poveličanje naše skupne manifesta-ei ie za Presveti zakrament
I. slov. izseljenski kongres
Za letošnji evharistični kongres pričakujemo tudi veliko naših izseljencev iz vseh držav in delov sveta. Morda še nikdar v zgodovini našega izseljenstva ni bilo naenkrat v domovini toliko izseljencev in iz toliko različnih krajev, kakor jih bo takrat. Iz zapadne Evrope pridejo v dveh velikih skupinah. Iz drugih držav in delov sveta pridejo manjše skupine in veliko posameznikov. Vsi ti pridejo sicer v prvi vrsti na evharistični kongres. Vendar pa Družba sv. Rafaela ne sme pustiti te lepe prilike neizrabljene tudi za mnojrotere druge potrebe in korisli izseljencev. Zato sklicuje za 1. julij, t. j. dan po zaključku pvhari«tičnega kongresa prvi sioven-ski izseljenski kongres.
Naši izseljenci naj se pred razhodom zbe-ro posebej na posvetovanje n razgovor skupaj s prijatelji izseljenstva tu doma.
Sedaj, ko je naša javnost pridobljena za ljubezen in skrb za izseljence, ie prišel čas, da pridejo izseljenci sami sem domov in nam tu povedo, kaj pričakujejo od domovine, da zanje stori, in kako.
Veliko je izseljenskih zadev, katere so vsem izseljencem, naj bodo kjerkoli in v katerikoli državi, skupne. Naj se enkrat zbero in se skupno posvetuiejo o njih in nam tu, doma povedo, kaj hočejo. Stavijo naj nam predloge, v čem in kako si žele naše pomoči. Med seboj naj se na spoznajo in navežejo med seboj večje stike in zveze, da se bodo tudi 'ed seboj čutili ena celota, kakor jih domovina smatra vse za eno. posebno zaokroženo celoto naroda. S svojimi mnosrimi in odkritimi prijatelji tu doma naj se snidejo
in pogovore o vsem, kar imajo na srcu. Domovina je pripravljena vsa, cerkev, država in narod — za nje vse človeško možno storiti, ln jim pomaga.
Zato, dragi izseljenci širom sveta! Pridite letos domov, kdor le malo more! Domovina vas bo vse sprejela z odprtimi rokami in od-nrtim srcem.
Posebno pa vabimo na kongres:
1.	Vse naše izseljence, naj so kjerkoli na svetu izven meja svoje ožje domovine. Vse župnije, duhovnije, naselbine, vse organizacije izven domovine naj skušajo poslati saj po enega zastopnika. Doma naj se preje |>o-svetu.je.jo_o tem, kaj bo njih zastopnik predlagal v njih imenu na kongresu.
2.	Vse bivše izseljence, naj so tudi že več let doma.
3.	Vse naše izseljenske organizacije po državi.
4.	Vse prijatelje naših izseljencev.
Izseljenski problem je naš skupni narodni problem. Pridimo skupaj in se ]>ogo-vorinto: Vi izseljenci iz tujine in mi vaši prijatelji tu doma in začnimo novo dobo našega skupnetra dela za koristi naših bratov in sestra na tuiem. ki so samo koristi našega cel oku line ga naroda in naše domovine tu doma. Eno smo.
Na veselo snidenje!
Družba sv. Rafaela.
Prošnja! Vse naše inozemsko časopisje prosimo, da ta naš oklic ponatisne in ponari-tira za čim večjo udeležbo naših izseljencev na tem velevažnem I. izseljenskem kongresu.
V mirnem kotičku smolniškega Pohor>a:
Nov planinski hotel
Podjetnikov Tusculum
To pot jo nisem mahnil iz Fnle kakor običajno naravnost na Klopni vrh, za spremembo sem krenil na levo proti Smolniku. Namenil sem se po potih, ki jih smučarji le malo poznajo.
Po kratki pa izdatni strmini sem zavil mimo Jurkove koče in Glaserjeve pristave ter ril naprej po gozdni poti mimo smolniške cerkve. Na Gornjakoveni me je vabil dolg, strin travnik. ki je kar idealno smučišče za slalom. Spustil sem se po njeni, pa iznenuden obstal sredi
Preiskava o umoru pri Ljutomeru
žujeta ostala dva. ki trdita, dn je stari Budja
Ljutomer, 15. febr.
Zverinski umor v Nunski grabi (Vrhovni-kovu hiša spada že v Nunsko grabo št. t), je torej pojasnjen. Morilca Ivan Budja in Vincenc Kolbl sta včeraj pred ljutomerskimi orožniki priznala svoje dejanje. Na licu mesta sta morala opisati vse natančno, kako sta umor izvršila. Najprej sta napadla Vrliovnikovo ženo, ko je zjutraj s svetilko šla v hlev krave molet. Na krili žene je prišel na pomoč mož. na kur pta napadla njega, ga pobiln na tla. Ivan Budja je s klepačem ildaril Vrhovnika dvakrat po iflavi, da je takoj padel in izdihnil. Pustila sto ?a ležati v snegu. Vincenc Kolbl pa je z nekim »stankom kose mlatil po Vrhovnikovi ženi. Mi-ileč. da je mrtva, sta jo pustila ležati na skednju. Tajiti ne moreta, ker so našli pri Budjevih okrvavljene vojaške hlače. Še danes orožniki niso našli ostalih stvari, ki sta jih odnesla, tako samokresa, ure in Vrhovnikove suknje, v kateri jo baje bilo nekaj denarja. Kakor rečeno je umor naročil stari Budja, ki na še vedno trdovratno taji svojo soudeležbo, dasi L'a obte-
stal na straži. Včeraj je orožniška postaja izročila zločince okr. sodišču v Ljutomeru, kjer jih je ves večer in danes zjutraj zasliševal sodnik g. Gorenc. Pred sodnikom sla najprej vse priznala, ob koncu zaslišanja pa sta začela svoje dejanje znova tajiti. Seveda jima vse iz-vijanje ne bo nič pomagalo. Ker tukajšnji zapori ne nudijo zadostne varnosti pred pobegom zločincev, so vse tri v petek zvečer orožniki odpeljali v zapore okr. sodišča v Mariboru. Tudi opis napadalcev, kakor ga je podala Vr-hovnikova žena, katero so prepeljali v ormoško bolnišnico, se ujema z opisom aretiranih napadalcev. Vrhovnikovi ženi se zdravje nekoliko boljša, ima pa še hude bolečine v glavi, tako da ne more točno obnoviti, kako se je ves dogodek izvršil. Iz vsega sledi, da je umor bolj izliv starega sovraštva, katerega so imeli že več let sosedi med seboj, kakor namen ropa. Sedaj bodo imeli zemlje vsi zadosti. Da umor ne bo delal sramote ljutomerski župniji, moramo povedati, da so vsi trije morilci priseljenci.
PROIZVOD: ..UNION«, ZAGRI-B.
ma za goste. Skupnih ležišč ne bo v tej stavbi, mogoče, da se postavi prihodnje leto pritlična koča za smučarje posebej. Koncesija /a go-iil-no in za petusion je že dnini, gradbena oblast je določila prvi avgust 1915 kot termin za graditev. Slovesna otvoritev bo kje v začetku avgusta, z gostilniškim obratom |ki sc Ih> začelo že prej.
Precej strmo stavbišče je deloma že preurejeno v terase, z izkopom se bo nadaljevalo letos, okolica hotela se bo spremeni la \ cvetlične nasade, vrtove, verande in senčne terase. Za vrtovi bo normalno, pokrito kegljišče, prvo tla pohorskih višinah. In še marsikaj drugega se pripravlja, o čemer pn prijatelj ui govoril podrobno, ker je rekel, da ne mara obljubo-vati, rajši prej izvrši.	'
Podjetje gradi z lastnim denarjem, brez podpor in v lastni režiji. Podlaga podjetja je alstna ekonomija s hišo zn delavce in oskrbnico, z vrtovi, polji in travniki, s hlevi in
najhujšega smuka. Znašel sem se pred veliko novo stavbo, ki je pred letom še ni bilo. in niže spodaj v gozdnem zatišju sem zagledal lično leseno hišico in gospodarska poslopja, vse novo. Dim se je valil nad streho, ljudje živijo tam, sem razsodil, morebiti pa sprejmejo radovednega poročevalca in mu povejo kaj o čedni stavbi, ki o njej še noben časnikar ni poročal.
Pristul sem na majhnem dvorišču, vstopil, potrkal, odprl — pa stal pred svojim dobrim znancem, navdušenim mariborskim planincem in športnikom. In takoj mi je bilo vse jasno. Čul sem že zvoniti po Mariboru, da gradi v družbi z nekim mariborskim planincem ii£ Smolniku letovišče. Imam ga, sem si mislil, ko.i ga navrtam za novice.
Sumljivo je gledal izprva, ni hotel z besedo na dan, češ, kaj bom trobil v svet o pod-
jetju, ki še ni gotovo, pa pri kozarcu dobrega pekrčana se je le omehčal in mi povedal nekaj suhih podatkov. Mnogokaj sem tudi sam
uganil in videl, stavbo mi je razkazal in svojo »kmetijo«, in iz nabranih podatkov vam lahko poročam tole o novem planinskem hotelu »Pension Lohnica«.
Stavba je enoniidstropna. v pritličju je zidan« 7. lomijenim škriljem in rogovačo. drugi deli so iz tesane smrekovine. ki je bila posekana na višinah Klopnega vrlin že leta 19%2 in se je dobro posušila. Podstrešje je popolnoma izrabljeno za sobe. južno pročelje je izgrajeno kot drugo nadstropje, severno v mansardah. Streha je skodlasta. ker se najlepše prilega pokrajinski sliki.
Stavba je v sirovem stanju gotova, ko izgine sneg, se bo nadaljevalo z delom. Hotel dobi lasten vodovod s tekočo toplo iu mrzlo vodo po sobah za goste, kadne kopeli in lastno električno centralo. V pritličju bodo gostilniški prostori, ohednica in sobe za manjše družbe, v nadstropjih nu Ifi soli / e.no in dvema nostelin.
llodoči planinski hotel Pension Lobnica lia Smolniku
vprežno živino. Vse to je bilo zgrajeno že leta 1933. Idejni osnutek je začrtaj lastnik sam, tehnično ga je izdelal« tvrdkn Kiffinaiiii v Mariboru, ki gradbo tudi vodi.
Toliko sem zvedel in videl. Pn še nekaj bom povedal in prijatelj mi ne bo zameril. Podjetje ni snekulativno in profitarsko ler noče nikomur konkurirati. »Namenjeno je predvsem mojim stanovskih tovarišem,« jc rekel. »Tudi njim je treba, dn si odpočijejo in se razgibajo v planinskem zraku, pa nimajo denarju za draga letovišča. Zelo dobrodošli pu nam bodo tudi vsi, ki bodo prišli iskat v naš gorski kotiček pravi planinski inir.t
Poslovil sem se in se pognal dalje proti Klopnemu vrhu in naprej mimo Peska in proti Senjorjevemu domu, misli pa so mi uhajale nazaj k mični stavbi, ki bo letos stopila v vrsto naših pohorskih letovišč. Nisem optimist. — kdo bi tudi bil v dobi krize, — pn priznal sem si, da je imel mož srečno roko pri izberi prostora. Sončna jasa sredi smrekovih gozdov, v popolnem zatišju, na strmem robu slikovite lobniške soteske, višina približno 1000 metrov, udoben dostop iz Ruš — dve uri in i/ Kale poldrugo uro —, centralna lega globoko v Pohorju in Inhek dohod k najvišjim postojankam in lepotam, bližina Maribora in meje. povrh pu še vsakršna udobnost v opremi, ki si jo le more želeli letoviščar ua planini, — vse to bo pripomoglo, da bo »Pension Lobnica« brez posebnih naporov prav luliko napolnil svojih i 16 sob. In prav nič ne dvomim, da bodo smu-j čarji prav kmalu iz-taknili obse/na, krasna j smučišča, ki segajo prav pred vruta hotela in j nudijo po svoji senčni logi v lobniški dolini vse do pomladi dober in izdaten sneg.
Podjetniku in njegovim sotrudnikoni prav | obilo božjega blagoslova in pa na veselo svidenje pri otvoritvi!
Lahovski gospod Valentin
Po potih na oni veliki gorenjski ravnini med Kranjem in Kamnikom utegneš ob vsakem času srečati duhovnega gospoda, upognjenega od starosti in nadlog, toda korak mu je odločen in hiter. To je Valentin Jakelj, župnik v pokoju, a še vedno goreče vrši dušno pastirstvo med Lahovci, ki so sicer farani lepe cerkljanske fare. Lahovški gospod tako jih vsak pozna — pa so sedaj o Valentinovem dopolnili 70 let življenja, o sv. Treh kraljih pa je preteklo že 25 let. odkar pasejo duše lahov-ške. Zalo te vrstice.
Le to omenimo iz njegovega skromnega življenjskega teka, da je njegov rojstni kraj Dovje, da je bil z t Aljažem med prvimi triglavskimi turisti, na kar je gospod Valentin po pravici ponosen: takrat je bilo treba za to že nekaj več koraj-že. V Senožečah na Krasu je kaplanoval, pu se je že začel njegov križev pot mnogih bolezni in operacij, ki ga vse življenje niso zapustile. Niso pomagale ne toplice v \V6rishofenu. ne ekspozitura v zdravem Ribnem pri Bledu, ne planinski zrak in solnce pri Sv. Križu nad Jesenicami, ne skrbna Kandija. Sedaj pa živi med Lahovci, ki lepo skrbe za njegovo telo, 011 pa še lepše za njih duše. Bole zen ga je naučila bolnike lako lepo tolažiti kot zna on. Sam pa zna iskati svoje veselje pri Bogu in v ljubezni do naravae. Zato je lahovški gospod čebelar in vrtnar, da malo takih. Lahovci in še marsikdo najde v njem najboljšega sadjarskega in čebe larskega svetovalca. l)u so v Lahovčah res lepi vrtovi, je to neniala zasluga gospoda Valentina, ki je sadike naročal celo iz Nemčije. I11 iznajdljiv je naš gospod, še prebrisanega vrabca je uknnil z iznajdbo,iz katere zolilje v trdi zimi le lalikomišlje nn sinica, preveč kunštni vrabec pa se ureže.
Dobremu gospodu Valentinu pa želimo, da uied vrlitni Lahovci ob strani svoje skrbne sestrf Mince- preživi še mnogo let boguvdanegn življenja.
— Pri slabosti Je naravna »Franz Joselnva«
voda prijetno učinkujoče doinače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker ee izkaže že v malih količinah koristno.
Lrttbljanske vesti t
Letošnji ljubljanski proračun
Ljubljana, 16. febr.
Danes je bil občinstvu na razpolago razpostavljen ljubljanski proračun za proračunsko leto 1U35—36. Ta no\i proračun je v primeri z lanskim nekoliko povišan. Navaja namreč 48,919.,''97 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. V primeri z lanskim letoim, ko je proračun znašal 46,615.224 Din izdatkov, je proračun zvišan za 2,304.363 Din izdatkov, ako pa primerjamo dohodke, ki so lani znašali 47.792.000 Din. se je proračun dohodkov poverili za I.U'7.000 Dn. Proračun izrednih izdatkov znaša lelos 26.503.000 Din, lani pa je bil odobren le /.a 1.177.000 Din. Dohodki izrednega proračuna so letos preračunani na 17 milj, 606.000 Din. Vendar pa izrednega proračuna pri končni kalkulaciji ne smemo vpo-števati, ker ni tako zanesljivo, koliko bo odobrenega, temveč -o to le maksimalne številke. Dejansko je proračunski predlog po-višan torej za 2,304.000 Din v primeri z lanskim odobrenim proračunom.
Naslednje najbolj važne postavke so (v oklepajo številke odobrenega proračuna za 1. 1934):
Izdatki (v tisočih dinarjih): Osebni izdatki: predsedniku občine: 96 (isto): prejemki občinskih uslužbencev 6267 (7102); stanarina 2179 (2215); nagrada pogodbenim nastavi jen cem in dne viličarjem 1487 (1392): rodbinske doklade 896 (916); pokojnine 3893- (2805); posebne nagrade 205 (132).
Stvarni izdatki: obče upravno oblastvo 1745 (1573); osebna in imovinska varnost 1497 (1536); narodna prosveta 1079.5 (1007); finančna stroka 11,299 (6485); narodno zdravje 1995
© štiridesetletni poročni jubilej. V vsej trnovski fari dobro znana zakonca A vigust Marinko in njegova soproga Amalija, roj. H&m, praznujeta danes v krogu svojih 11 otrok, katerim sta s svojo marljivostjo in vzorno vzgojo ngladila pot v življenje, štirideeetletnico svoje poroke. — Čestitamo iskreno in želimo, da bi praznovala vsaj še zlato poroko.
0 Spored dobrodelne prireditve mestne občine ljubljanske, ki se vrši kakor znano dne 2. marca t. 1. v »Unionu.c, je izšel. Predvsem bo glasbeni koncert, kateremu sledi nekaj točk pevskega zbora. Večji del prireditve pa si je pridržal za zabavni del. Vr.še ee temeljite priprave za ta večer. Nikomur ne bo žal, vsled tega na predpustno soboto ob 20 v »Unionu« poeetiti tO zabavo.
0 Rokodelski oder. Opozarjamo, da bo drevi uprizoril Rokodelski oder klasično Gol-donijevo igro »Sluga dveh gospodov«. Za igro je zelo veliko zanimanje. Priporočamo, da si slavno občinstvo oskrbi vstopnice že v pred-prodaji, ki bo danes dopoldne od 11 do 12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Pričetek igre je zvečer ob pol osmih.
LOVCI! Za kože kun zlatic in belic, dihurjev, jazbecev, zajcev se irttoresirajo ino/.emski kupci, ki pridejo na
DRAŽBO dne 25 februarla t.l.
Kože nemudoma pošljite na naslov:
..DIVJA KOŽA", velesejem, Liubijana
0 »Zlata žoga« se imenuje nova igra, ki jo je za marijonetni oder zelo lepo priredil znani mladinski pisatelj p. Krizostom Sekova-nič. Le pridite danes ob 3 ali 5 popoldne v Vzajemno zavarovalnico pogledati. Ne bo vam žal! Predprodaja vstopnic v Unionski trafiki.
O Novinarski članski sestanek za nadaljevanje. razprave o uredbi bo v torek, t9. t. m. ob 14 v kavarni Emona, I. nadstropje.
O Trnovski oder ponovi danes ob 3 popoldan veseloigro »Sluga dveh gospodov«. Predstava se odlikuje ne samo po sceneriji tn kostumih starega benečanskega sloga, temveč tudi po igranju in dramatizaciji. Opozarjamo cenj. občinstvo, naj si preskrbi vstopnice v pred-p roda j i.
© »Slovaški večer«. Slovanski klub, ki deluje med Slovenci za medsebojno spoznavanje slovanskih narodov, priredi v torek, dne 19. februarja ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union »Slovaški večer«. Na sporedu je predavanje o »Slovaški in Slovakih«, ki ga spremljajo sk iopticne slike. Predfj\a prof. Smolej V., ki nam je poznan kot lanski dopisnik iz Bratislave. Med Slovaki je živel dvet mesecev in zato dobro pozna to deželo, ki jo Slovenci tako malo poznamo. Slovanski klub pričakuje dobrega odziva na to svoje predavanje.' Vstop je prost.
© Kino Kodeljevo predvaja danes ob 5 in 8 ter jutri ob 8 dva sporeda: »Volgo v plamenih« z Tnki.šinovim v glavni vlogi ter veseloigro »Proč s skrbmi!« s Stan. Laurelom in Oliver-jem I Ia rdi jem. Danes ob 3 »Proč s skrbmi!«
0 Dovoz stavbnega materijala se je pretekle dni že pričel in sicer se dovaža: opeka, kamenje in tesaji les (trami) pa deske. Ta mn-terijal velja z.a stavbe, ki so projektirane za letošnjo pomlad in sicer na Vzhodnem delu mestnega nomerija, Novih stavib bo pa tudi leti*. malo, ker so stavbišČa draga, stavbnega kapitala pa manjka.
0 Se že oglašata! Po parkih v šentpeter-skem predmestju je februarjevo solnce že zbudilo kosa in sinico iz zimskega dremanja in se že oglašata po drevju na vrtovih in v parkih, kako je že Vodnik pel: -Kos prepeva, gnezdo maša, mrzli snšec gori grč!...«
0 Peš v Ljubljano. Zadnje mesece se pojavljajo po cestah nenavadni reVeži. katerim je edini cilj ljubljanska bolnišnica. Iz oddaljenih krajev Dolenjske. Gorenjske in celo iz štajerske si I jo reveži v ljubljansko bolnišnico. Po navadi so ti ljudje v starejših letih in obloženi i raznimi boleznimi, ki so značilne za starost. Ti reveži ne dobo od nikoder podpor z,a vožnjo in zato gredo v Ljubljano kar peS. Včeraj se je pojavil neki 72-letni, obubožani mož iz llotfušike Slatine, ki ni mogel v domačo hiralnico ler je nato odšel kar peš v Maribor, kjer je bil odklonjen, češ, da ni v tamkajšnji
(900); grarlh. stroka 7507 (8188); soc. skrbstvo 4648 (4472); trgovina, obrt, industr. in turizem 403 (1008); obče gospodarstvo mestne občine 1087 (3068); dotacije, podpore, štipendije, subvencije 2137.5 (28.52): prenešen delokrog 81 (93); ostali izdatki 521 (346); nepričakovani izdatki 400 (300).
Dohodki:
Občinske doklade: 7727 (6600); takse 9262 (9281); trošarine 18.075 (16.757); odkupnina za osebno delo 200 (200); dohodki od imovine 9272 (9252); narodno zdravje 318 (402); socialno skrbstvo 105 (46); finančna stroka 375 (3032); prasežek dohodkov pri raznih občimskih podjetjih 628 (536); ostali dohodki 1350 (1155); nepričakovani dohodki 130 (482); dolgovani dohodki 1475 (—).
Predvsem je torej opaziti, da so se znižali osebni izdatki, čemur so pač vzrok razne znane redukcije. Povečani pa so izdatki fi-nainčne stroke, to pa zaradi prenosov raznih postavk, ki bi drugače sicer bile navedene v drugih i>oglavjih (regulacija Ljubljanice, bežigrajska šola, prenos smodnišnice) Ln pa deloma tudi stvarno povečanje ožje finančne-stroke same itd.
Da so se povečali dohodki, je temu vzrok, ker namerava občina povečati občinsko doklado za 10 odst. gostaščino in vodarino za 1 odst ter kanalska pristojbina na nove hiše tudi za 1 odst. Te številke predstavljajo samo osnutek proračuna ter niso niti v končnih številkah izdelane. Kakšen bo končni predlog v občinskem svetu, nam seveda ni znano, še manj pa, kako ga ho občinski svet spremenil.
bolnišnici primernih specialistov za njegovo bolezen. Iz Maribora je odšel peš v Celje in ker tudi tam ni doSil pomoči, je odšel peš proti Ljubljani, kamor je včeraj srečno prispel. Niegova Kolesen je bila huda. Značilno pa je pri 'cm, da štajerske bolnišnice pošiljajo vse bolj resno bolne bolnike v ljubljansko nolniš-nico, češ, da bodo v Ljubljani prej deležni
ozdravljenja. Bolj umestno bi bilo, ako bi štajerske bolnišnice imele nastavljenih nekaj več specialistov.
© Kino Kodeljevo predvaja danes in jutri dvojni spored.
© Československa Obec v Ljubljani priredi danes ob pol 17 v Narodnem domu predstavo lutkovcga gledališča. Na sporedu jc lepa pravljica »liana in povodni mož«. — Gostje dobrodošli!	(1592)
0 Zanimiva tatvina nn Studencu. V bolnišnici za duševno bolne na Studencu je bil do zadnjih dni neki pacijent, ki je že večkrat kazal nagnjenje, da pobegne. V eni prejšnjih, noči se mu je to res posrečilo. Naslednje juuol ko je vodstvo bolnišnice ugotovilo beg tega pacijenta, pa je tudi oskrbnik ključavničarske delavnice opazil, da je bilo vlomljeno v to ključavnico ter od tam odnesena cela iloga ključavničarskega orodja, kakor svedrov, rezil za železo, stružnikov, pil, klešč, mehaničnih ključev, škarij itd. Ker je bil pobegli pacijent zaposlen v ključavničarski delavnici, sklepajo z vso upravičenostjo, da je vlomil v to delav-nioo begunec in odnesel vse pogrešane predmete, ki so vredni 2600 Din. Pogrešani predmeti so zelo pripravni za morebitne vlome, možno pa je, da jih je begunec kje prodal.
© Še telefon kradejo. Po velikih mestih je sicer prav običajna goljufija, da vrže kdo v telefonski avtomat mesto odgovarjajočega novca kakšen primeren gumb, ali pa premakne stikalo kar z nožem, toda le malokdaj se pripeti, da kdo ukrade kar telefon. To se je pripetilo te dni v železniški baraki, tam, kjer se odcepi posebni tir tovarne Saturnus od glavnega tira. Neznan storilec je izmaknil dve slušalki, vredni 150 Din. Uradniki, ki so hoteli s telefonske govorilnice telefonirati, so bili dolgo časa v zadregi.
© Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje nabavo nove karoserije za reševalni avto znamke »Steyer«. Natančni pogoji se dobijo med uradnim urami v pisarni reševalne postaje, Krekov trg 2. Tozadevne ponudbe je vložiti do 28. febr. 1935 do 12 v gospodarskem uradu mestnega poglavarstva (odd. V.).
© Kmečki magazin v Ljubljani, Krekov trg št. 10 (nasproti Mestnega doma), vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. — Obiščite to trgovino in prepričajte se!
Oh, diese verdammten ...!
»Es ist schrecklich«:, so vzdihnili ata in so previdno prestavili svoje razbolele noge, da se odmaknejo od prevroče peči in se nekoliko prese-dejo, »to so strašne reči, ja; einfach schrecklich k »Morebiti pa le ne bo tako hudo, kakor ljudje pravijo. Ljudje so bojazljivci in plašni kakor zajci, če v grmovju kaj zašumi.t
»A kaj, bojazljivi, če bi šlo vse tako, kakor smo imeli vse lepo napeljano: ta sem, tega tja; ta bo te krotil, drugi pa druge — pa bi bili vse počasi razguali — austreiben, vertreiben, davon-treiben — ježeš-marija, la vražja noga, kako to trgal Če bi se hotel le teh vražjih eh seho wis6en — prijeti kakšen »giht«, pa bi kmalu dali mir in ne bi rinili v vlado, ja — in die hohe Regierung, bitte sehr, kjer smo se mi tako lepo greli, sedaj naj se pa kar umaknemo! Kako pa pridemo mi do tega? Mi smo bili vedno »stramm-national«! Kdo pa naj potem dobavlja in vozi pesek na ljubljanske ulice: mi ali oni, ki ga še nikoli niso cfuralb, mi smo ga pa včasih še tzafuralb? Na alsol Ali pa uradniki 1 Še kar rotovž stoji, smo mi imeli tam besedo, prvo besedo prosim, in to naj se kar čez noč neha? Kam pa naj gredo naši otroci in naši prijatelji, če ne na magistrat — ali je magistrat sploh za kaj drugega tukaj? Da hiirt sich schon alles aufl
Pa sem že lani rekel, da bo nesreča, ali je bilo že predlanskim, ko so rotovž belili: jaz sem rekel, naj ga prebarvajo tako, da bo tudi rotovž «ganz national» — sedaj pa imamo!
Pa če že pridejo diese verdammten ... — Bog mi grehe odpusti! — in die hohe Regierung, ja, pa na rotovž ne smejo; tega bomo pa branili bis zum letzten Viertel, pardon, Tropfen, pa {e bo
Za zimski šport ]\[ VE A-Cr€m€
Zlasti v hladnih dneh potr"buje Vaša koža — da ne razpoka in ne poslane rasktiva — močno zaščilo pred vremensl imi vplivi. Nn lignite vsle i lega vsa!, veter n tudi čez dan obraz in roke dobro i Ntvea-Creme Na ta način uit oster in hiaden zrak ne bo škodoval Vaši koži; ostala bo nežna in elastična
Odkod to delovanje? Od eueerita! Prav ta napravi Miven-Creroe lake učitikujočo.
Maribor
v proračunu dravske banovine
O drugem največjem mestu Dravske banovine je bilo v razpravah o banovinskem proračunu pravzaprav malo govora. Na kratko so se pretresali proračuni banovinskih ustanov v obdravski prestolici, tu in tam se je drobec še dodal, v glavnem pa je ostalo vse, kakor je bilo poprej. Na mnogoštevilne in neprestano rastoče kulturne, socijal-ne in druge potrebe se ni oziralo, kakor je imela banska uprava tudi že poprej za vse te zadeve prilično gluha ušesa. Stvarno dokazuje tudi novi proračun, da ne dobiva Maribor niti od daleč od banovine nazaj oni ekvivalent, ki ji ga daje vsakoletno v obliki davkov in taks. V letošnjem proračunu jt predvideno za Maribor:
Za kulturne uslatiove: Narodno gledališče 330.000, banovinski arhiv 15.000, Zgodovinsko društvo 18.000, Muzejsko društvo 13.000. Za socialne ustanove: Dom kraljice Marije na Pohorju 40.000, za poklicno posvetovalnico 5000, za banovinski dečji dom 335.080, za splošno bolnišnico 2,196.235 dinarjev. Za gospodarske ustanove: Banovinska vinarska in sadjarska šola 304.810, nižja gozdarska šola 112.820, prispevek k oskrbnini gojencev gozdarske šole 42.500, kmetijska kontrolna in poizkus-na postaja 102,57'! trsnica in drevesnica v Pekrah "00.000 Din.
Zanimivi so preračuni posameznih banovinskih ustanov v Mariboru. Najvišjega ima maribor-borska bolnišnica: izdatki skupno 4,794.235 Din: kurjava 500.000, prehrana 1.400.000, zdravila in zdravilne potrebščine 450.000, inventar 250.000 (od tega 200.000 za nabavo novega), osebni izdatki 1,554.435, stvarni 3,239.800. — Med dohodki znašajo plačila bolnikov, društev in zdravstvenih občin 1,818.750, plačila države 680.000, tako da je lastnih dohodkov 2,598.000. Banovina prispeva skupno 2.196.235 Din. Dečji dom: osebni izdatki 45.780, stvarni 440.800 (prehrana 130.000, nabava obleke, zdravila, oskrbnina 230.000 itd.), skupaj izdatki 486.580 Din. Dohodki: oskrbnine
□	Pomočnik vojnega ministra v Mariboru. No-voimenovani pomočnik vojnega minisira in dosedanji poveljnik ljubljanske divizije general g. Vladimir Cukavac se mudi že nekaj dni v Mariboru.
□	Prva seja reklamacijskega odbora v Mariboru je bila v petek. Reklamacij je le malo, največ glede takih volil cev, ki so v imeniku, pa nimajo več v Mariboru volivne pravice. Naval strank na reklama, cijski urad pa je zelo velik ter se zglasi dnevno po 150 do 200 ljudi.
□	Kje volijo delavci iz železniških delavnic. Precej zmede je napravila nejasnost, kje bodo volili uslužbenci delavnice drž. železnic in kurilnice, ki večinoma stanujejo vsi izven Maribora. Ce bi morali voliti na mariborskih voliščih, potem bi okoliške občine, zlasti pa Studenci, ostale naenkrat brez volivcev, ker tvorijo večino prebivalstva uslužbenci obeh omenjenih ustanov. Informirali smo se glede tega na pristojnem mestu ter doznali: Par. 1. zakona o volivnih imenikih določa, da morajo državni in javni samoupravni uslužbenci biti vpisani v volivne imenike one občine, v kateri imajo svoj službeni sedež. Za državne uslužbence je treba sma-
. trati vse one, ki so nastavljeni v službi po zakonu o j državnih uradnikih ali po zakonu o državnem pro-i metnem osebju, torej vse uradnike, poduradnike in j sluge v državni službi, p tudi pogodbene in dnev-! ničarje. Ne spadajo med državne uslužbence, ki jih j misli zakon o volivnih imenikih, fizični delavci, na primer v delavnicah drž. železnice, kurilnici itd. Glede javnih in samoupravnih uslužbencev pa je | treba razumeti stvar tako, da spadajo v volivne imenike le oni uslužbenci samoupravnih ustanov (banovine, OUZD, občine), ki upravljajo službo pri I teh ustanovah v interesu javne uprave; pogodbeni ; uradniki in dnevničarji pa med slednje ne spadajo, j □ Obrtniki in volitve. Mariborski obrtniki se I živo zanimajo za volitve ter so si osnovali svoj po-1 seben volivni odbor, v katerem so kipar Ivan Sojč, j knjigovez Miho Vahtar, krojaški mojster Miha Lešnik in Karner Hinko.
□	Akademski kipar Pirnat nas prosi za ugotovitev, da se nahaja original njegovega kipa gene-
| rala Maistra pri njem, kar mu je dovolil maribor-; ski župan dr. Lipold. Akad. kipar Pirnat je to dovoljenje dobil, ker namerava po tem edinem razpo-! ložljivem delu napraviti še drug kip.
257. popusta 257.
od
cerkvenih govorov dr. N. Opeha
dobi kdor kupi celo zbirko do 1K. III 1935
Cela zbirka obsega 24 zvezkov ter stane nevezana
Din 406'— s popustom pa samo Din '149'50.
II. Ntttnan, Liubliana, Kopitarjeva 2
tudi treba vse kanone z Grada pred rotovž posta-. viti.. . prav vse kanone ...«
' Ata so od razburjenja morali nehati, da se oddahnejo.
»Jaz sem pa slišal, da so že vložili prošnjo, da pridejo «noter».<
»Kaj — še ta predrznost? Reči se pa mora, da kar od včeraj tudi niso — ampak mi tudi ne! Mi moramo gledati, da bo prišla ta prošnja v prave roke, tista prava roka pa mora aapisati na prošnjo: Zurilck. mit dem Bemerken, dass das is' nix! — pa bo! Z rotovža pa ne gremol«
i »Pa če nas bodo peljali?«
»O, vraga — na to pa še mislil nisem; oh, diese verd...! Kam smo prišli?«
In ata so odšli počasi in zatopljeni v globoke misli v Zvezdo gledat vreme ...
oskrbovancev 150.000, prispevek banovine 335.080 dinarjev. Vinarska in sadjarska šola: osebni izdatki 253.610, stvarni 442.800, skupaj (196.410 Din — Dohodki: lastni 391.600, prispevek banovine 304.810. — Med izdatki: stroški internata 180.000. stroški ekonomije 160.000; med dohodki pa oskrbnina gojencev 198.000, dohodki ekonomije 189.000, od tega vinarstvo 75.000, sadjarstvo 32.000, živinoreja 55.000, vrtnarstvo 25.000 dinarjev. Kmetijska poskusna in kontrolna postaja: Osebni izdatki 101.074, stvarni izdatki 16.500, skupaj 117.574. Lastnih dohodkov ima postaja iz preiskusnin 15.000, banovina prispeva 117.574. — Gozdarska šola: osebni izdatki 113.420, stvarni 119.400, skupaj 232.820. Lastni dohodki 120.000, prispevek banovine 112.820 dinarjev. Trsnica in drevesnica v Pekrah spada ludi pravzaprav v Maribor ter ima predvidenih izdatkov 345.310, lastnih dohodkov 145.310, prispevek banovine pa 200.000 Din. Poleg navedenih pa ima Maribor od lanskega leta še novo banovinsko ustanovo v, bolnišnici in sicer centralno lekarno in veledrogerijo, iz katere se zalagajo banovinske bolnišnice in so-e.ijalni zavodi. Slednja ima osebnih izdatkov 38.220, stvarnih 837.000, od lega 800.000 za nabavo zdravil in obvezi], skupaj 875.220. — Vsi izdatki se pa krijejo z dohodki iz plačil banovinskih zdravstvenih zavodov za dobavljena zdravila in druge ?.drnvilne pripomočke.
Skupni prispevek banovine za gospodarske, socijalne in kulturne potrebe Maribora znaša 3,643.309 Din. — Seveda bo nekaj višji, ker se morajo prišteti sem še podpore, ki se delijo iz raznih naslovov ter jih je deležen tudi Maribor, potem prispevek iz bednostnega fonda za pobijanje brezposelnosti, kljub vsemu pa je očitno, da tudi novi proračun ne bo v dovoljni meri upošteval mariborskih potreb.
□	Plin se bo pocenil. Na mestnih podjetjih prou učavajo novo tarito za plin, po kateri se bo plin za one potrošnike, ki ga veliko uporabljajo, znatno pocenil.
□	Darovi za spomenik. Nameščenci nab. zadruge drž. uslužbencev so prispevali za spomenik 2500 Din, Slov. trgovsko društvo v Mariboru pa 1000 Din.
□	Vsi se že čudijo, da se tako dobro in poceni
kupuje v Grajski starinarni. Trg svobode 1.
□	Najhuje je progovnim delavcem. Ti so gotovo med vsemi delavci najslabše plačani. Delajo te 16 dni na mesec, plačujejo bolniško blagajno, kakor bi delali vsak dan, potem davek in visoke pen-ziiske prispevke. Na mesec zasluži večji del mlajših delavcev bodisi v mestu ali na progi okrog 460 Din, od tega pa se mu še odbije davek, bolniška blagajna in penzijski prispevek, skupaj 80 Din, da dobi na roko izplačanih le 380 Din. S tem mora preživeti sebe in družino, plačati najemnino iti Ko se toliko govori o slabih zaslužkih tekstilnega delavstva v Mariboru, ki ne dosega eksistenčnega minimuma, ne smemo pozabiti progovnih delavcev, ki so še na slabšem, kakor tekstilni.
□	Magdalenci danes ne igrajo. Radi obolelosti sodelujočih ne bo danes v dvorani Zadružne gospodarske banke predstave.
□	Smrt kosi. V Gosposvetski ulici na Pobrežju je umrla v starosti 71 let gospa Marija Šivec. — V Jareninskem dolu 45 je umrla blaga žena Terezija Santl. Pokopali jo bodo v ponedeljek ob 9 iz hiše žalosti na tarno pokopališče v Sv. jakobu. Svetila pokojnicama večna luč, žalujočim naše sožalje!
□	Redni pregled motornih vozil. Poleg že jav-ljenih terminov za pregled vozil v Mariboru za mesto in oba okraja, javlja mestna policija, da bodo nadaljni pregledi: 7. marca ob 9.30 v Slovenjgradcii, ob 13.30 na Prevaljah, ob 17 v Marenbergu za spodnji dej preval j skega okraja. 8. marca ob 7.30 v Gornji Radgoni, ob 10 v Murski Soboti, ob 14 v Dolnji Lendavi, ob 16.30 v Ljutomeru.
□	Nočno lekarniško službo vršita od 17. do 26. februarja Vidmar jeva lekarna pri Arehu na Glavnem trgu in Konigova lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Aleksandrovi cesti.
Važen zadružno-gospodarski razgovor
V nedeljo, dne 24. t. m. ob 9 zjutraj v Ptuju v gostilni g. Miha Brenčič in isti dan v Ormožu v Zadružnih prostorih ob 2 popoldne se vrši izredno važen razgovor zadrugarjev in prijateljev malokmetijskega zadružništva.
Dnevni red je:
1.	Nova pota in nove smeri slovenskega malo-kmetijstva. Poroča Ivan Vesenjak, min. v p.
2.	Glavni grehi pri rnstlinski in živalski proizvodnji našega kmeta. Poroča Alojz JanžekOvič, ekonom-posestnik pri Sv. Lenartu.
3.	Težke izkušnje v organizaciji nakupa in prodaje v našem malokmetijstvu. Poroča v Ptuju Ognjeslav Skaza, poslovodja Kmet. zadruge v Ptuju, v Ormožu pa zadružni tajnik in poslovodja Martin Munda.
4.	Razgovor o teh točkah.
Prosimo ratli važnosti predmeta naše zadni-garje, da zanesljivo pridejo.
Za »Zadružno posredovalnico*
Ivan Vesenjak, načelnik.
— Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšan ju, bledici, obolelosti žlez. izpuščanju na koži, tvorih uravnava /Franz .loselova« v<vU iz.boruo bolj važno delovanje črevesa.
Ob 10 letnici zadruge „Runo" v Tržiču
Ni brez pomena, da ravno na nedeljo, ko I obhajamo v vseh naših župnijah slovesni ob- | letni spomin kronanja socialnega papeža Pija XI, praznuje tudi tržiška usnjarska in čevljarska zadruga »Runo« svojo 10-Ietnico obstoja. Saj lahko mirno rečemo, da je socialni čut vere za trpeče človeštvo poklical zadrugo k življenju in na nauke Cerkve naslonjena je zadruga hitro napredovala, in je bila vseh 10 let očividno deležna božjega blagoslova.
Med najstarejše obrti, ki so že davno cvetele v Tržiču, je spadalo usnjarstvo. Z njim se je združila v lep polet tudi čevljarska obrt. Po svetovni vojni pa je začela tržiška usnjarska obrt vidno hirati. Kar po vrsti so posamezne usnarske delavnice pričele odpuščati svoje delavce in mnogi so se naenkrat znašli pred zaprtimi vrati obrata, ki jim je nudil preje morda že 30 ali celo čez 40 let zaposlitev in življenjski kruh. Niti ene usnjarske delavnice ni danes v Tržiču, ki bi jo vodil isti gospodar, kot v letih po prevratu. Posledice propadajoče usnjarske obrti bi bile pregrozme, če bi ne bila poklicana v življenje zadruga »Runo«.
Slovenski duhovnik je bil tisti, ki je priskočil tu na pomoč. Župnijsko življenje ie že od nekdaj v Tržiču nekaj posebnega. Navezanost župljanov na cerkev in duhovščino je izredna. Razumljivo je, da zato dušni pastirji jo podrobno vse težnje in težave župlja-
nov. In tudi ob propadanju usnjarske obrti je tedanji tržiški župnik g. Matija škrbec uvidel grozne posledice. S svojim gospodarskim talentom je zamislil in ustanovil »Runo«, ki je sprejemala vedno več potrtih delavcev pod svojo streho in jim nudila zaposlenost ter vedno bolj trdno zavest, da so preskrbljeni tudi za stara leta.
Nova pota
v zaščiti rastlin
Jugoslavija jc blagoslovljena dežela, z vsemi naravnimi pogoji za razvoj sadjarstva.
A vprav v zadnj m času prete našemu sadjarstvu mnoge nevarnosti. Tako je n. pr. pred nekaj leti slivova ščitna uš strahotno uničila naše slivove nasade in napravila nad 50 milijonov letne škode. Letos pa preti nevarnost zlasti jablanam in hruškam in sicer od tkzv. St. Jose-ščitne uši V mnogih krajih pustoši ličinka sviljarne itd. itd.
Za uničevanje škodljivcev je mnogo sredstev, od katerih pa so mnoga neuspešna, mnoga pa celo rastlinstvu škodljiva; nekatera so zopet škodljiva za zemljo okoli drevja, druga pa strupena za čebele itd. Večina sredstev deluje le proti ene vrste škodljivcem.
Iščoč uspešno in obenem ceneno in neškodljivo sredstvo, ki bi delovalo uničevalno proti vsem ali vsaj večini vrst škodljivcev in obenem uničevalo tudi njihova jajčeca, ličinke in gnezda, so začeli v inozemstvu v zadnjem času vse bolj uporabljati sredstva, pripravljena na osnovi rafiniranega olja, t. j. destilacije petroleja.
Po dolgotrajnih znanstvenih preiskavah, ki so jih vršili znani angleški učenjaki in to tako ento-mologi kakor kemiki, agronomi, je bilo dognalo, da one sestavjne petroleja, ki delujejo škodljivo na rastline, nišo istovetne z onimi sestavinami, ki uničujejo žuželke. Tako se je po dolgotrajnem laboratorijskem in poljskem znamstvenem delu posrečilo dobiti iz petroleja sredstvo, ki niti najmanj ne škodi rastlinam in uničuje skoro vse škodljivce, njihova jajčeca, ličinke itd.
To je v bistvu najfinejše, čisto rafinirano olje z nekaterimi primesmi, ki ugodno delujejo na emulzijo in finejše razprševanje olja, s čemer se povečuje ekonomičnost sredstva.
Delovanje olja je, kratko razloženo, v naslednjem:
Kot je znano, dihajo žuželke-škodljivci skozi drobne cevi, ki vodijo na površino telesa, kjer se nahajajo očem nevidne odprtine. Odprtine so pokrite s tankimi dlačicami. Ko pride oljna zmes do njih, jih oblije, dlačice se zlepijo, vzdušne cevi se zamaše, tako da žuželka v najkrajšem času pogine. Gre torej za pravcato zaduSevanje škodlivcev in njih jajčec, ličink, gosenic itd., kj?r je delovanje enako ali vsaj podobno kot pri Škodljivcih samih.
Mnoga izmed teh sredstev pa imajo še neke primesi, ki zastrupljajo škodljivce, s čemer se povečuje uspešnost sredstva.
Da je delovanje teh olj čim uspešneje in bolj ekonomično, morajo odgovarjati še nekaterim drugim pogojem, n. pr.: določena najpovoljnejša lep-Ijivost, od česar je odvisno razprševanje sredstva, in dober emulgator, od česar zavisi velikost kapljic olja (čim večja je kapljica, tem povoljnejši je uspeh).
Zadnjim znanstvenim ugotovitvam v tem pogledu odgovarja neko tako olje, tkzv. »Shellov biljobran zimski«, ki ga izdeluje in ga kot prvi tak izdelek uvaja letos v naši državi tvrdka Shell.
Prednosti teh novih, na osnovi čistega rafiniranega olja prirejenih sredstev so napram dose-damjim sredstvom, ki so se uporabljala za zimsko škropljenje sadnega drevja — uničevanje škodljivcev — velike in mnogotere. Doslej in še danes se pri nas največ uporabljajo razni karbolineji, izdelani na osnovi katrana. Ti zlasti delujejo škodljivo (sterilizirajoč) na zemljo krog drevja in s tem posredno na sadje samo. Takega škodlivega delovanja pri sredstvih iz rafiniranega olja ni.
Dalje je uporaba oljnih sredstev tudi bolj ekonomična in enostavna. Za uspešno delovanje je potrebna mnogo slabša jakost (koncentraci'a) raztopine kot pri karbolineju. Tudi pripravljanje in postopek je z razstoplno enostavnejši: Pripravlja »e enostavno z mešanjem z vodo v čisti posodi.
Tvrdka »Shell« organizira na lastne stroške Široko zasnovano borbo proti škodljivcem v na-iem sadjarstvu. V najkrajšem času pošlje svoje strokovnjake, Inženjerje agronomije, ki bodo v naših sadjarskih krajih v vsej državi predavali o zaščiti rastlin ln izvajali praktična, demonstrativna ikropljenja. Enako bo radevolje nudila vsem zainteresiranim obširna navodila o uporabi tega novega sredstva proti sadnim škodljivcem. To sredstvo in to prizadevanj« v resnic! zasluži pozornost naše javnosti, zlasti poljedelcev ▼ sadjarskih krajih.
Zimska sezona	Centralna kurjava
Radiotermaino Kopališče
Dolentske Toplice K„ovem
Izborni uspehi zdravi enja posebno pri revmatizmu išinsu. pioiinu (giht). živčnih ler ženskih bolezn h. Moderna električna terapija Tekoča hladna in topla voda v sobah. — Na željo tudi serviranje v sobah
Ustanovni dan zadruge je bil 8. dcc. 1924. Do 2. jan. 1925 je bilo vplačanih deležev za 70.000 Din in s to vsoto je zadruga kupila prve surove kože. Priskočila je na pomoč domača Hranilnica in posojilnica, kateri se je pozneje pridružila še Ljudska posojilnica v Ljubljani in »Runo« je kmalu otvorila za svoje člane tudi trgovino s čevljarskimi potrebščinami. V majhnem, najetem prostoru ie pričela svoje življenje, previdno in hitro obenem je kupovala od različnih gospodarjev delavcnice ob Mošeniku in leta 1932 je postala že gospodar največje usnjarske tovarne v Tržiču z lastno električno centralo in mnogimi modernimi stroji. Čez 50 ljudi ima danes v »Runi« dober-zaslužek. Brez ravnatelja in raznih mojstrov so vsi delavci zadružni lastniki podjetja. Predsednik zadruge je že vsa leta neumorni gos. Janez Majeršič, ki vodi zadrugo v usnjarskem predpasniku in z delavnimi rokami ter skrajno previdnostjo in požrtvovalnostjo. Pisarniške posle vodi vsa leta nadvse vestno ga. Kocijančič — Mehle Marica. Če pridejo v zadrugi kdaj kakšna nesoglasja, so rešena v medsebojnem pogovoru, ki se vrši na vsak plačilni dan. Vsako leto ob občnem zboru se vrši majhna pogostitev vseli delavcev in članov, da skoraj v obliki starih cehov zaživi marsikateri novi načrt in prijateljstvo ene družine.
Danes ima »Runo« svoj letni občni zbor in obenem zunanjo slavnost 10-letnice obstoja. Kranjski gospod svetnik in župnik Škrbec bo daroval ob 10 slovesno sv. mašo. kjer se bo pač zahvalil Bogu, da so bil n jegovi načrti ven-Čani z upehi in vidnim božjim blagoslovom. Naj božji blagoslov spremlja »Runo« tudi v bodočnosti!
Koledar
Nedelja, 17. februarja. (1. predpepelnična nedelja.) Frančišek Kle; Gregorij X., papež.
Ponedeljek, 18. februarja. Simeon, škof mu-čenec; Flavijan. Ščip ob 12.17. Herschl napoveduje sneg in deževno vreme.
Osebne vesli
— Doktorski izpit iz tehničnih ved je napravil z odličnim uspehom gosp. ing. Venče Koželj, docent na univerzi Kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Mlademu znanstveniku is reno čestitamo.
= Diplomski izpit na filozofski fakulteti so napravili tovariši Maks R o g a r iz naravoslovja, Karel Kožuh iz klasične filologiie in Maks Mastnak iz zoologije, slednji kot prvi iz te skupine v 15 letih obstoja slovenske univerze z odličnim uspehom. Vsem trem odličnim članom katoliških akademskih društev iskreno čestitamo.
= Diplomirali je bil včeraj na filozofski fakulteti g. Jože Kes s ler iz Ljubljane. Znanemu delavcu v naših dijaških in prosvetnih organizacijah prav skreno čestitamo!
== Premeščena sta za sodnika 7. skupine k okrajnemu sodišču v Prokuplju Leopold Rupnik, sodnik okrajnega sodišča v Kuršum-liji, in za sodnika 4. skupine k okrožnemu sodišču v Valjevu Marko Bete, starešina okr. sodišča v Djurdjevcu.
EHESa

šveJitnuj z/riožnost in pocaSo /o£a
žarnice morate poznati, da zamorete presoditi njeno gospodarnost TUNGSRAM D žarnica, katere nitka je zvita v dvojni vijačnici, ima oba podatka. Onadva Vam jamčita za gospodarnost žarnice.
ŽARNICE
Ostale vesli
—	Razpisana je župnija Artiče in sicer do 24. marca 1935.
—	Novo društvo. Kakor je »Slovenec« že poročal, je dovolila banska uprava društvo Zveze absolventk kmetjisko-gospodinjs-kih šol, ki ima svoj ustanovni občni zbor 21. februarja ob 9 v zavodu čč. šolskih sester v Mariboru. Na dnevnem redu je poleg slučajnosti in poročila pripravljalnega odbora še volitev novega odbora in naj bi se ga zato udeležilo čim večje število bodočih članic.
—	Odbor za postav*ev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Celju je na svoji zadnji seji sklenil, da se začnejo zbirati prispevki. — Vsi uradi — župnije — šolska vodstva — občine — društva in organizacije dobijo v najkrajšem času nabiralne pole in tozadevna pojasnila.
^Vda xa odoajanie
Odaor.no od Mmiitcratva fociioln« politik« in luredn«,« idravtM S. II« 21.9 oi 19. H. 1932.
—	Redna skupščina Zdravniške zbornice
se vrši v nedeljo, 24. t. m. ob tričetrt na 10 dopoldne v dvorani OUZD s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva in upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Proračun za leto 1935 in določitev članarine za leto 1935. L Poročilo o »Glasilu«. 5. Samostojni predlogi, katere je v smislu § 55., točko 7. pismeno prijaviti upravnemu odboru zbornice najmanj 7 dni pred sestankom skupščine. 6. Fazno.
—	Letni semenj. V ponedeljek bo v Grahovem pri Cerknici živinjski sejem.
SNEZNOBEIO PEMO DA
V Abrahamovem naročju
Pol stoletja živi — nad polovico svojega življenja dela v dobrobit niroda To je naš današnji jubilant gospod France Š t u I a r , šol. upravitelj v Vavti vasi. Dobro je znan po Beli Krajini in Dolenjski sploh, zlasti med učiteljstvom. — Gosp. France je zagledal luč sveta ob Kolpi v Radovičih pri Metliki, 17. febr. 1885. Marljiv in uka-željen dečko je posečal metliško osnovno šolo, nižjo gimnazijo v Novem mestu in nato drž. učiteljišče v Ljubljani. Svoj študij je dovršil z maturo 1905. Z vso vnemo se je lotil dela na šolskem polju in takoj ob začetku sklenil, da bo vesten učitelj in tudi dober vzgojitelj. Svojega sklepa se drži še dandanes. Služboval je v Beli Krajini v štrekljevcu in Petrovi vasi. Dne 1. marca 1911 pa ie dobil stalno mesto šolskega upravitelja v Vavti vasi, kjer deluje še danes. Pri ljudstvu in tovariših je znaiinkol dober, vesten, zgleden šolnik, ki stremi v svojem poučevanju, da pripravi deco v vsem koristnem in potrebnem za_ življenje.
Delovanje gospoda Štularja pa ni zaključeno med štirimi stenami šolske sobe. Predobro ve, da je izobrazba vsakemu človeku potrebna in potrebno tudi, da si jo izposluje z zahtevo časa. Zato deluje v »Prosvetnem društvu« kot tajnik in predavatelj raznih potrebnih razprav v pouk in korist kmetski mladini. Goji tudi ljudsko in cerkveno petje kot organist.
Gospod jubilant pa živi tudi lepo, zgledno, krščansko družinsko življenje. Bog jc njemu in njegovi verni družici Mariji podaril devet otrok. Enega je kmalu sprejel med nebeške krilatce. Najstarejša hčerka Marija pa izvršuje dela usmiljenja in požrtvovalnosti v bolnišnici kot sestra Majda pri U6miljenkah v Belgradu. Trije sinovi posečajo gimnazijo, dve hčerki meščansko šolo dve sta pa še v osnovni šoli doma. Vsi so mu v sladko breme in skrbi zn nje, da jim pripravi kos kruha za to trdo zemeljsko pot.
Priljubljenemu šolskemu upravitelju želimo ob njegovi 501 letnici vsi še mnogo, mnogo plodonosnih let polnih zdravja, sreče in za-dovoljnosti.
—	Na občnem zboru Podpornega društva za gluhonemo mladino, ki se je vršil v petek,
15. t. m, je bil izvoljen na mesto blagopo-kojnega predsednika Frana Vedernjaka, čc-gar spomin so navzoči zborovale! toj>lo počastili, mož enako uglednega imena in tudi enako vnetega srca za naše gluhoneme sirote, g. dr. Henrik Steska, član upravnega sodišča v p. Tako je dobilo to mlado karitativ-no društvo zopet krepko oporo in lahko pri-čakujemo, da bo njegovo delovanje za laj; šanje težke usode teli invalidov narave tudi v prihodnje tako uspešno, kakor je bilo doslej. Nizka letna članarina 12 Din bi še marsikomu ne mogla biti v oviro, da pristopi v ta dobrodelni krog, sicer pa drušvo hvaležno sprejema vsako podporo. Njegov poštno-ce-kovni račun ima ševilko 15.837. Na željo pošljemo vsakomur brezplačno propagandno brošuro »Usoda glnhoieme mladine«.
—	Iz zasedanja banskega sveta. Dne 14. t. m. smo poročali, da je član banskega sveta g. E$*gen Lovšin predlagal ustanovitev zavarovalnega sklada proti toči v višini 33 milijonov dinarjev in da bi bile občine pripravljene prispevati 20% v ta sklad. To poročilo ni točno, g. Lovšin je predlagal, da naj se ustanovi sklad v višini 3 milijonov dinarjev. Prizadete občine naj — prostovoljno prispevajo k temu skladu, vendar ne več kakor 20%, zato pa dobijo pravico do podpore iz tega sklada. Kr. banska uprava naj izdela o vsem poseben pravilnik. Ta resolucija je bila soglasno sprejeta. Ker ni bilo kritja za tako vsoto, sc je v bednostni fond vnesla postavka 1,800.000.—- dinarjev za podpore oškodovancem po toči.
-— Elektrika nn Uncu. Z Unca pri Rakeku nam pišejo: Tudi pri nas gremo s časom naprej. Ko so Kranjske deželne elektrarne napeljale skozi našo vas električni vod in je v več hišah že posvetila elektrika, je bilo treba misliti tudi na našo župno cerkev. Sedaj se je izpolnila tudi ta želja. Na božični večer pri pol-nočnici med petjem: Sveta noč, se je naenkrat posvetila vsa cerkev. Ljudje so kar strmeli in zlasti otroci si niso mogli kaj. da ne bi dali du$ka svojemu velikemu začudenju. Vsa cerkev prav lepo razsvetljena. Posebnost je še reflektor v presbiteriju, ki jako močno razsvetljuje veliki oltar. Ker ni cerkev ravno velika, električna razsvetljava močno učinkuje in sc splošno sliši, da imamo še lepše razvetljeno cerkev kot v Planini. Vse delo je dobro izvršilo električno podjetje Gabrijela Oblaka i/. Loeatca. in sicer v rekordnem času. V sredo, 19. <lec. lanskega leta se jc prav za prav šele delo pričelo, pa je o polnoči 25. dcc. /e cerkev bila razsvetljena. Malo smo se bali, dn delo ne bo šc
toliko gotovo, pa jc z združenimi močmi šlo in smo imeli za božične praznike že tok z.a silo priklopljen. Tvrdki, ki nam je izvršila električno napeljavo v veliko zadovofjnost župljanov, gre vse priznanje.
—	Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabopočutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josei«-grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznjenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča — Naj-odličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz Josef«-vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih.
—	Iz škofjeloške okolice. Izredno dobra gradbena sezona se nnm obeta za prihodnjo spomlad. Cement, brez katerega se dandanes nič ne zida, se je pri nas zelo jmcenil. Po novem letu je več novih cementnih firm, katere tako konkurirajo med sabo, da ni1 prodajajo cementa samo po vrečah, ampak celo na drobno po K litrih po tako nizki ceni, da stare ugledne firme kar obupavajo. — Od kod sc cement dobavi, ne vemo, pa po tem tudi ne vprašujemo. Nam je le na tem, da čim prej zabetoniramo tiste gnojne jame, i v katerih se že sedaj po zimi vzdiguje tak smrad, da do majnika lahko nastane pri nas nevarna epidemija. — Tujce, katere bi privabila morda nizka cena cementa v našo okolico na veriženje, pa resno svarimo. Naj ne povprašujejo pri vsaki hiši i>o cenenem cementu, ker je nevarnost, da mesto cementa dobe brco. — Ločani smo hudi in špasov no, poznamo. — Še nekaj! Tudi oves je bil za. četkom leta, rekli bi, skoraj zastonj. Naši konjički, kar jih vkljub Ješetovim in Eržo novih avtobusom š« imamo, pri potnih jn slih niso vedeli, kaj je kriza. A čujte, sedaj pa je nenadoma nastala tudi ovsena kriza. -Kdo jo je povzročil, zopet ne vemo. Dejstvo jc, da konjički ovsa stradajo in morda v svojem konjskem jeziku prepevajo tisto st;t ro žalostinko: »Nekdaj .ie fletno blo, zda.i pa ni več tako.«
—	Volivni zakon z vsemi izpreuiembami. Pri vatnike in urade opozarjamo, da je izšel v Tiskani; sv. Cirila v Mariboru volivni zakon z vsemi izpreuiembami. Ker je prejšnja izdaja nepopolna in raz. prodana, je to sedaj najnovejša in edina popdn.i izdaja. Knjižica je izšla v zbirki Knjižnice >Slov gospodarja« in stane Din 8, za naročnike »Slov. go spodarja« pa Din 4.
„SOKO" obleke
so pravi domači izdelki, domačih delavcev, v domači tovarni
SOKO
i<
9*
proda*alne, ki se nahajajo v vseh večjih mestih, imajo velike napisne plošče, tako, da jih težko zgrešite!
„SOKO"
podjetje nima namena z lažjo in z različnimi triki premotiti ljudi, pač pa nudi svojim odjemalcem dobre in trpežne obleke iz dobrega domačega blaga po zmerni ceni
„SOKO"
tovarne potrebujejo večje število dobrih krojačev, ki so že bili zaposleni v konfekcijskih tovarnah
PRODAJALNE I9SOKO"OBLEK
LJUBLJANA:
Sv. Petra cesta 23 - Celovška cesta 63 MARIBOR: Aleksandrova cesta 27 CELJE: Kralja Petra cesta 22 KRANJ: Tavčarjeva ulica
— »Burka o jezičnem dohtarju«, ki jo je izdali »Založba ljudskih iger«, je našla neverjetno močan odziv. To je dokaz, da po naših ljudskih odrih še živi smisel za pravo ljudsko komiko. Preprosta, skozi nespremenjena inscenacija, majhno število oseb (štiri moške in ena ženska vloga) — to po si/oje pripomore k izredno živahnemu zanimanju, ki sc kaže že kar prvi teden po izidu. Priporočamo vsem odrom, da to sijajno burko, ki ima visoko literarno in umetniško vrednost, vprizore še ta pred-pust. Ne bo jim delala težav. — Za naročnike izdani »Založbe ljudskih iger« velja izvod 15 Din, za ostale in po knjigarnah 20 Din. Naročila naslavljajte na naslov: »Založba ljudskih iger«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7, I.
Vaš otrok
je posebn o v hladnem zimskem času izpostav \)ev\ zahrbtnim prehladom, če mu ne boste dali s seboj nekoliko priljubljenih in slastnih KAISER-jevih prsnih karamel. Nad 15.000 overovljenih izpričeval Vam jamči za uspeh pristnih
KAISER-ieviti prsnih karamel.
— Naše finančno pravo. Neposredni (lav. ki, državne trošarine, takse. Za praktično uporabo in sistematično obdelani zakonski predpisi __ prirodil Štefan Sušeč, načelnik fin. oddel. banske upravo v pok. Vezana knjiga stane 10(1 Din. Naroča se tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Ker je to do danes edina knjiga, ki v celoti obravnava vse vrste davka (zemljarino, zgradarino^ pridobnino, reutnino, družbeni davek, usluzben-ski davek, davek na poslovni promet — skupni in splošni — ter davek na iuksuz), bo knjiga dobro služila vsakemu, ki potrebuje kake razlage ali navodila o katerikoli zadevi. — Knjiga, vsebuje tudi poglavje o taksah (splošne, državnemu svetu, politični, sanitetni, pravni, finančni, konzularni, gradbeni in prometni, pridobitni, šolski, cerkveni stroki). Dalje o zakonu o sodnih taksah. Ker pa je danes Zakon o taksah« — kot samostojna knjiga — popolnoma razprodan, bo knjiga v tem oziru prav dobro služila. Zato jo prav toplo priporočamo!
Bat ov natečaj za zgradbo delavskih stanovanjskih hiš. Podjetje Bata s. s. iz Zlina je razpisalo natečaj za načrte delavskih stanovanjskih hiš. Za najboljše skice so določene nagrade. Skupna nagrada za hiše same znaša 69.500 Din, za .skic«! opreme teh hiš pa 25.500 Din. V tem natečaju morejo tekmovati tudi naši arhitekti in podjetja. Za pogoje se je treba obrniti ua Bata <L d., Borovo._

CIMEAN
Pomožna akcija v Trbovljah
Mamica je prav svetovala
—	Domače delo o gradbeni mehaniki. Univ. prof. dr. M. K a s a 1, priznati gradbeni strokovnjak, je zasnoval obširno delo: Gradjevinska mehanika v teorij iin praksi. Prva knjiga, ki obsega Sta-tičke gradjevinske sisteme, opremljena z mnogimi tabelami in rizbami, je našla popolno priznanje. Namenjena je predvsem gradbenikom in slušateljem gradbene tehnike. Založila jo je Nova založba v Ljubljani — drugi del je že v tisku. Cena 100 Din za vezan izvod.
— »Nedelja« št. 7 ima sledeč« vsebino: Slomšek govori o nezadovoljnosti. Pridiga cerkve že od zunaj. Katoliška akcija na svetnem polju. Ali je Cerkev narodna? Ali je .Jezus socialist? Misli za vsakega. Stalne rubrike: Naročniki pišejo, spoznavaj samega sebe, raznoterosti, oznanila, za deco, za šalo, filmski roman: Čudež, čudež! »Nedelja« »e naroča v Mariboru, Koroška cesta 5.
—	Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, bledici, shujšanju, obolelih žlezah, kožnih izpuščajih, tvorih urejuje naravna »Franz-Josei« grenčica izborno tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franz-Josef« vodo celo najnežnejši otroci lahko preneso.
—	Tatvina smodnika. Dosedaj še neznani tatovi so vlomili v Irči vasi pri Novem mestu v leseno skladišče trgovca Franca Kastelica iz Novega mesta in tam odnesli 33 kg kamniktita in 47 kg črnega smodnika. Kastelic trpi nad 2800 Din škode. Kdo bi bili ti vlomilci, ki kradejo smodnik, je težko uganiti, zlasti ker je to razstrelivo zelo težko razpečati.
—	Nesreča pri nalaganju hlodov Na žagi v Podpeči je včeraj delal 52-letni Kobi.iev delavec Franc Troja r, doma iz Podpeči. Nalagal je hlode na Sago, pri tem pa mu je eden padel nn levo nogo in mu jo zlomil pod kolenom. Ljubljanski reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnic«'.
Ljudskim odrom priporočamo za uprizoritev igro s petjem: ^Carski sel«. Šest slik. Po istoimenski povesti, ki je pred leti izšla v Slov. ve-černicah, priredil Ivan Redenšek, Domžale. Društvo, ki želi to lepo igro uprizoriti, naj piše na gornji naslov.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pljete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	»Jajnine«. Ta izbornu jed naše domače tovarne Pckatcte« (makaroni, špageti i ti (juhi ne zakuhe) sc vsepovsod po naši državi ruz-pečavajo. Povsod jih vidimo v izložbah v Zagrebu, Relgradu, Skopi ju. Splitu in po vseli drugih mestih in po deželi. To je najboljši doka/, kako se njih poraba širi in kako priljubljene so postale pri občinstvu.
V koncertnih dvoranah in gledališču kašelj prav posebni moti. Pravočasna uporaba Gleicncnberškega zdravilnega vrelca učinkuje s!uz-razkrajajoče, olajšujoče in zdravilno.
Trbovlje, 18. febr.
Na občini se je ustanovil pomožni odbor, sestavljen iz zastopnikov vseh dobrodelnih ustanov in drugih vplivnih oseb. Vršilu se jc že tudi ena seja tega pomožnega odbora, na kateri so navzoči dobili na vpogled ves .statistični material. Razpravljalo se ju v glavnem o sledečem:
Občini pride v breine 958 družinskih članov, v lastni ubožnici oskrbuje 31 onemoglih, izven občine se pa podpira 18 onemoglih z denarno podporo. V javni kuhinji se prehranjuje dnevno skoro 1200 siromašnih rudarskih otrok. Dejansko stanje brezposelnih je v občini večje, ker mnogo jih ni prijavljenih.
Občina nima za izvrševanje javnih del prav nobenih sredstev. Oženjenim brezposelnim se nudi pomoč, v kolikor so nu razpolago sredstva, le iz postavke za brezposelne v občinskem proračunu. Zaposlitev je malenkostna, ker so vsled zime iu ker ni denarja vsa javna dela onemogočena, zato se je otvorila kuhinja za brezposelne samce, ki nimajo druge možnosti za preživljanje. Obstoj mladinske kuhinje je trenutno odvisen samo od prispevkov banske uprave, občine in podjetja Dukič. Za zaposlitev bi občina rabila Diu 300.000 za mezde brezposelnim, če bi se jim plačevalo Din 24 dnevno, za samce Din 250.000, po Din 20 dnevno, torej okoli Din 550.000. Material, ki se rabi pri javnih delih, še ni upoštevan.
Pri rudniku, cementarni, Dukiču in flauku je zaposlenih 2881 delavcev. Od teh je 2082 poročenih, te družine pa imajo skupaj 4079 otrok. Otrokom v predšolski dobi, nadalje onim, ki po-sečajo nižje razrede osnovne šole, onim, ki so slabotni ali tuberkulozni, se daje namesto opoldanske hrano v kuhinji, mleko in hlebček kruha. Gleda se, da dobijo le potrebni.
Pomožni odbor za brezposelne rudarje je v lanskem letu imel smolo. Po vsej Dravski banovini je nabral samo Din 4583. Vse toži in turna. Upanje je še, du priskoči TPD nn pomoč občini.
Na prvi seji pomožnega odbora se je sklenilo, da se prebivalstvu priporoči, v svrho kontrole nad brezposelnimi in da se prepreči beračenje, da se poslužujejo le blokov, ki jih je občina izdala. G. predsedniku občine se naroča, da izposluje od bunske uprave čim več sredstev iz bednosinega fonda, vsaj ona vsot«, katero Trbovlje v ta fond vplačajo. Zastopnikom podjetij se polaga na srce, naj skušnjo odpraviti vsako pro-
tekeijo pri zaposlovanju novih delavcev, posebno iz političnih nagibov. Uavnotako se zastopniki podjetij v občinskem pomožnem odboru naprošajo, da tolmačijo vodstvom vneli tukajšnjih delodajalcev težko breme oženjenih brezposelnih za občino, in da skušajo delodajalci v najkrajšem času zaposliti vsaj vse tukajšnjo oženjene brezposelne, Če žo ni mogoče zaposliti vseh samcev. Rudniško ravnateljstvo se naproša, da namesti v kuhinji za brezposelne nekaj postelj in dovoli, da bi v isti sobi smeli prenočevati oni, ki nimajo prav nobene strehe. Dobrodelnim društvom se naroča, da pošljejo občini na razpolago sezname obdarovancev. Delalo ee bo onotno, ker je bilo veliko takih oseb, ki so dobivali podpore od vseh karitnlivnih društev.
Volja občine je, kakor se iz tega poročila vidi, dobra. Dela se res na vse mogoče načine, dn bi so ta revščina in brezposelnost omilila. Pa pri vsaki započeti akciji primanjkuje denarja in zopet denarja. Usmiljenja vredna je naša mladina, fantje zdravi, življenja polni, n morajo pohajkovati in prosjačiti za kruh. Da so jih večina kmalu pokvari in je za pošteno človeško družbo izgubljena, jo gotovo; imaino dovolj zgledov. Prej so radi šli k vojakom. Sedaj jim tudi vojaščina smrdi, ker po vrnitvi pridejo zopet med brezposolne.
Radi ljudi samih pa tudi radi zdravega obstoja naroda in države je treba dati brezposelnim dela in zaslužku.
Na Dolu pri Hrastniku uprizorijo trboveljski bojevniki igro »Njega ni« današnjo nedeljo popoldne v Društvenem domu.
Zmrznil je v četrtek ponoči vpokojeni samski rudar Brin ar Pr., star 54 let. Ponoči je hodil okoli in je pri hiši, kjer stanuje, padel in za večno zaspal. Ko so ga zjutraj našli, je bil še topel, a oživeti ga niso več mogli.
Pogreb t Alojza Cestnika je pokazal, kako priljubljen je bil mož. Takšnega pogreba še ni imel nobeden naših kmetov. Polog ogromne množice ljudstva ga je spremljalo na zadnji poti 7 duhovnikov in tuk. šole. Istočasno so polagali k večnemu počitku žuža Nikolaja, tihega in preprostega, a zavednega katoliškega moža in skrbnega očeta. Zavest, da sta odšla v boljše kraje, tolaži žalujoče preostale.
Za pet tihih minut
Ob prvem Icoraku v velikonočni prazni ški krog, ki se pričenja z današnjo nedeljo septuage-zimo, slišimo za nedeljski evangelij priliko o delavcih v vinogradu, njih neenakem delu in enakem plačilu, in zagonetno besedo o poslednjih, ki bodo prvi, in prvih, ki bodo poslednji. Zjutraj zgodaj najeli delavci delajo in se pote ves dan, brezposelni, ki jih gospodar šele uro pred delopustom pošlje v vinograd, delajo eno uro, zvečer pa dob č ti in oni enako plačo. Kaj čuda, da so prvi nejevoljni? Kdo bi ne bil? Z dvema besedama zavrne gospodar priloibo prvih, ki se jim zdi krivica, da jih je po truda polnem dnevu izenačil s tistimi, ki so delali samo eno uro, z dvema besedama, ki jima ne morejo oporekati: 1. Krivice ni, kajti vi prvi dobite vse, za kar smo se pogodili. 2. Poslednji pa dobe, kolikor jim hočem dati, dam pa jim toliko, kolikor vam prvim, ker sem dober. — Človek sodi po človeško, Bog pa sodi po svoji neskončni modrosil in pravičnosti.
Prilika nam odpira pogled v skrivnost božjih sodeb. Bog odmerja in deli svoje milosti po svoji modrosti in dobrotljivosti. Isti Bog presoja človeško delo po njegovi notranji vrednosti: po človekovi zvestobi, kako sprejema milost in z njo deluje, po človekovem namenu, ali išče sebe ali Boga. Bog deli plačilo, kakor človek v resnici zasluii, deli ga pravično in dobrolljivo. Mera po času, mera po teži dela, mera po zunanjem uspe hu je naša človeška mera, ki pri Bogu ve odločuje; pri njegovi sodbi gre samo za notranjo vrednost. Križunemu razbojniku, ki se ob zadnji uri kesa in spokori, pogleda križani Zveličar v srce in mu obljubi raj — *še danes*.
Pred božjo sodbo se bo zgodilo, kar jc Zveličar dejal prav pred to priliko in kar je dostavil ob nje koncu: >Mnogi prvi bodo poslednji in poslednji prvU, t. j., mnogi, ki so po človeški sodbi prvi, bodo po božji sodbi poslednji in poslednji po človeški misli bodo prvi pred Bogom. Eno je gotovo: Ko bo vsak dobil, kar mu po božji sodbi gre, poslednji ne bo zavidal prvemu in prvi ne bo preziral poslednjega, kajti oba bosta v božji luči videla pravo notranjo vrednost svojih, del, oba se veselila svojega plačila, oba hvalila in slavila Boga, da. jc neskončno pravičen in neskončno dober.
Gospodinje vaitulie
z denarjem in štedite vaše perilo Uporahliajte le pr znana domača in poceni pralna sredstva. To sta Hubertus< in »PerioiK
Svoji k svojim!

ptui
Kmetijska podružnica v Ptuju je imela preteklo nedeljo svoj rodni občni zbor. Razpravljalo so jc v vseh zadevah kmetijstva, zlasti o pridelovanju kmotijskih pridelkov boljše kakovosti, kakor tudi o možnosti ugodnejše prodaj«. Mnogo se jo razpravljalo tudi o nabavi kmetijskih potrebščin, • zlasti o ga-lici, katero cena bi naj napram ecnam vinskega pridelka bila tako nizka, da bi jo vinogradniki tudi zmogli.
V Ptuju so se pojavili falslfikati kovancev po 58 Din. Dozdevno so izdelani iz bivših avstrijskih 5 kronskih komadov. Preiskava je. v teku.__
— IZVANREDNA PRILIK* ZA VASi-
Daruvarjko kupatiio t « Daruvar. prodata
1.	stnvbišfa v neposredni bližini kopališča,
2.	hotel na glavnem trgu,
3.	približno 1000 hI vina.
Pri plačilu pridejo v poštev tudi vloge Prve
hrvatske štedionice ali samo do 1. marca 1935.
POSREDOVALCI IZKLJUČENI.
Vse informacije daje lastnik kopališča
ing. Aleksander Jovanovlč Daruvar.
Kopališče Daruvar ie edurto celo lelo
Sveža pošiljka
pristnega
norveškega ribjega olja
pravknr iznova prispela. Olje ie fino prečiščeno, brez zoprnega vonja in za vsakogar lahko udtno.
Za kvaliteto jamči Apoteka
Mr. L. Bahovec
Ljubljana. Kongresni trg 12.
Celje
PROSLAVA OBLETNICE PAPEŽEVEGA KRONANJA.
Danes bo Celje na svečan način proslavilo obletnico kronanja papeža Pija XI. Slovesnosti so se začele že sinoči s slovesnim zvonenjem po vseh celjskih cerkvah. Spored današnjih svečanosti je sledeč:
Ob 10 dopoldne bo v opatijski cerkvi govor in nato slovesna sv. maša.
Ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice slavilo«t z naslednjim sjioredom: I. Sousa: Pod zvezdnim praporom, orkester; 2. Ti f<i Skala... — Zborna recitacija; 3. Wagner: Tannhauser, orkester; 4. Slavnostni govor — g. Stare iz Ljubljane; 5. Flotow: Marta, orkester; 6. Slava Pijti XI. — Deklamira deček iz otroškega vrtca; 7. Poklonitev sv. Očetu — Alegorična slika: 8. Povsod Boga! — Poje vsa dvorana.
& Vpokojitev zaslužne vzgojiteljice. Gospa Ana Zupančičeva, upraviteljica deikl. meščanske šole v Celju je pred dnevi stopila v zasluženi pokoj. Gospa Zupančičeva je vsa povojna leta službovala na dekliški meščanski šoli v Celju, zadnja leta kot upraviteljica. Vse svoje moči in sile je posvetila njej v varstvo izročene mladine, med katero si je vzgojila mnogo hvaležnih src, ki jo bodo ohranila v najlepšem spominu. Enako spoštovanje uživa tudi v učiteljskem zboru. Veliko je pripomogla tudi k ustanovitvi dijaške kuhinje na meščanski šoli. želimo ji iz srca, da bi no dolgih letih službovanja v sreči in miru uživala svoj pokoj.
& Proračunska seja celjske okoliške občine bo v petek, dne 22. t. m. v posvetovalnici okoliške občine na Bregu.
er Volivni imeniki so na vpogled v občinski uradih do petka, dne 22. t. m., na kar opozarjamo vse volivne upravičence. Vsakdo ima pravico, da zahteva zase ali za drugega vpis ali izbris iz volivnega imenika, če je ta pomanjkljiv.
& Pregled motornih vozil bo jutri, v jx>-nedeljek pri mestni garaži nu Sp.Lanovžu in sicer za območje predstojništva mestne poli-cite od 8—(0. zn vozila iz celjskega okraja pa od' 10 tire dalje.
•©• Smrtna nesreča otročiča. V sredo se je sukala poldriiigoletna posestnikova hčerka Angela Jazbec i.z okolice Sv. Jurija ob j. ž. doma po kuhinji. Ko je njena mati prelivala krop, je stopil otr oči ček k njej in mati je svojega otroka po nesreči polila z vrelo vodo po slavi tn prsih. Mula Angelca je dobila hude opekline, morali so jo prepeljati v celjsko bolnišnico, kjor na je včeraj izdihnila svojo dušo in se preselila med nebeške krilatce.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA — Začetek ob 20
Nedelja, 17. februurja ob lfi: yihar ii kozarcu. Izvnn. Znižane cene oil '31 Pin navzdol. — Oh 20: Po-strlek. Izven Znižane cene od tM Pln navzdol. Ponedeljok, IS. februarja: Blodnji ognji. Rod A.
OPERA — Začetek oh 20
Nedelja, 17. februarja oli 20: Štirje nrobjani. Izven. Znižane cene od ,KJ Din navzdol.
MARWORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 17. febrnarjn ob 15: .tanko in Metka. OtrnSka
predstava. Znižane cene. — Ob '.!!): Carje vie. Zad uUkrut. Glmruko *ulŽMliu uvnu.
večja š teki D, 72.50 manjša stekl. D. 40.~
JS/asnanila
Ljubljana
1 Karitat ivna zve: a v Ljubi javi vljudno vabi It predavanju, ki bo v torek, 19. februarja ob 29 v beli dvorani hotela liniona. Predaval bo g. vseufi. prot. dr. Kr. Ks. Lukman o tauii: Karitativno delo sv. Janeza Z-tatousta v Antiohiji in Carigradu. Prijatelji krSčan-ske dobrodelnosti, pridite polnoštevilnol Vstop prost!
1 Šiška. Ljudski oder v SiSkl sporoča, da jo za dam* napovedana predstava Uoksi« zarodi obolelosti sodelujočih preložena ua nedeljo, 24. februarja.
t Hiška. Jutri ob 20 bo v samostanski dvorani predavanje. Predava g. Bučar o okamenellh skrivnostih.
1 Trnovski oder ponovi danes ob lft v prostorih ZudružnoBa doma v Karuuovi M veseloigro iiSlnga dveh gospodov«. Predprodaja vstopnic od 10 lo 12.
1 Kino Kodeljevo. Danes ob 17 in 20 ln jutri oh 20 dva prvovrstna sporeda: "Volga v plamenih' v režiji Turžainskeiga lil z Inkiainovom v glavni vlogi, ter veseloigra Proč s skrbmi!« s Stanom Laurelom in Oli-verjem Hnrdijeiu.
t Josip ttai/ihi je bil najslavnejši in uajplodovl-tejši skladatelj IS. stoletja. Njegov koncert za violončelo (prvi) spada med najodličnejša dela tovrstne literature ter se izredno mnogo izvaja. V Ljubljani ga bo izvajal g. Bogomir Lcskovic s .spronil.ievan.lom komornega orkestra v ponedeljek, IS. februarja ob 20 v filhar. manični dvorani. Vstopnice dobe v Matični knjigarni.
1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg H; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 31. — Jutri: mr. Leustek, Resljevn cesta 1; mr. Baliovee, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič.
Maribor
m Prosvetno društvo v Studencih ima dane« ob lfi.M v knjižnici občni zbor. Vabljeni!
Drugi brati
Devica Marija » Polju. Drevi ob 20 bo v Prosvetnem domu vprizorjena veseloigra v treh dejanjih aSln-Ca dveh gospodovi. Vabljeni!
Prosvetno društvo v Preski pri Medvodah vipri-zori danes ob 15 v domu veseloigro (.Trojčki«.
Domžale. Prosvetno društvo v Grobljab vprfcsori dnnas ob 15 30 komedijo »Namišljeni bolnik*. Vabljenil Lilija. Jugosl. strokovna zveza vprizori danes v društveni dvorani v šmartnem pri Litiji Siegerjev igro-, kaz v treh dejanjih cMati klubi«. Vabljenil
Cerkveni vestnih
Kriianslca mošlca konrjrenaeijn ima danes ob poft petih iiwencorkveni sestanek v družbeni dvorani.
Radio
Naročite se na glasilo slovenskih poslušalcev naš, že nad 6 let izhajajoči tednik za radio-
fonijo
RADIO LJUBLJANA
Aktualni članki, misli k sporedom, kronika dogodkov v domačem in tujem radiu, strokovne kritike, rubrika za film in gramofonske plošče, številne ilustracije, tehnični del, čez 20 strani sporedov. — Vsak redni naročnik ima zavarovan svoj aparat in je sam zavarovan za primer smrtne nezgode! — Ugankarski natečaj v vsaki številki, dobitki elektronke za aparat po izbiri. — Četrtletna naročnina 35 Din, polletna 70 Din, celoletna 140 Din, ena številka 3 Din. Zahtevajte brezplačno številko na ogled, pišite še danes upravi tednika »Radio Ljubljana«, Miklošičeva ee
sta 7, Ljubljana.
Programi Radio Ljubljana!
Nedelja, !7. februarja: 7.30 Pretakanje, negovanje in ClSčenje vina (inž. Gorup Sergej) «.00 Pa moje ženke glas (revija plošč) 8.20 Poročila 8 30 Koncert slovenskega vokalnega kvinteta 9.(K) Ver.sko predavanje (dr. Ciril Potočnik) 9 15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve 9.45 Bachove kompozicije nn plofičah 10.00 Kateri zakoni urejajo službena razmerja delavcev in nameščencev (dr. Stojan Bajič) 10.2(1 Ven&ki šlagerjev na ploščah 10 40 Melodije iz »Izgubljenega valčka; polo s spremljevanjem radijskega orkestra Poličeva in Ribičeva ter Janko, Srnici n in DaueS 1.1.4(1 Otroška ura (Zaje-Boikovi»"evu) 12.00 čas, radijski orkester (po željah) 13.30 Prnno« sinuških tekem za svetovno prvenstvo iz Visokih Tater (OSR) 15 00 Plošče po željah 15.30 Pogovor s poslušalci lfi.00 Koncert pevskega zbora »Tabor«, vmes -Triglav, gramel kvintet in plošče 19.30 Nacionalna uru 20 00 Cas, jedilni list, program za ponedeljek 30.10 »Praznik cvetočih č„geuj«, drama, izvajajo Alani Narod, gledališču 21.-10 čas, poročila 22.00 Duh harmonika, vmes šramel kvartet na ploščah.
Drugi programit
NEDELJA, 17. februarja. Belgrad: l(i.00 Pester po. poldan 18.30 Bolgarske pesmi 20.00 Orkester kraljeve gardo 22.25 Plosna glasba na ploš ali — Zanreb: 20.00 PloSuc 20.1,5 Koncert na frnlt 2115 Vokalni koncert 2215 Salonski kvartet — Dunaj: 17.00 Plesna glasba (plošče) IN.H) Lltavsko narodne pesmi 19.a) Ljudsko petje iu ei-tre 20 05 Opereta (Havajska roža . Abraham 23.15 Jaz/. •24.30 1'htS e — Budimpešta: 19.30 Klavirska glasba 20.15 Igra 21.30 Evropski koncert 23.110 Salonska glasba — Milan-Ti st: 17 OO Citraški koncert 20 45 Prenos opere
—	Rim-Barl: 17.00 Koncert 20.45 Opereta — Prana: 19.25 Vojaška godba 20.10 Pred pust v Pragi okoli 18(15 20.55 Orkestralni koncert 22 00 PloSče, nato jaz/, -- Bratislava: 20.25 Zabavna glasba 20.50 Igra 21.10 Zabavna glasba 22.40 Ciganska glasba — i aršava: 20.0(1 Vesela ura 21 30 Prenos iz Budimpešte 23 05 Plošče — Berlin: 18.50 (ila-. ha I/, raznih držav 19.10 Glasba za nedeljo 20.00 Orke strnl.nl koncert — KSnifisbcrn: 19.15 Opereta Netopir«, Rtrauss — Itamburp: 20 30 Pester večer — fratislami: 19 00 Koncert del II. Marteauja 211.00 V eseli ve5er 21.3(1 Orgelski in orkestralni koncert — Llpukn: 19 30 Opora • Ornžar , Lortzlng 21.30 Orgelski in orkestralni koncert
—	Jiiiln: 18.30 Igra 20.00 Operni in operetni večer 21 30 Lipsko — Franklini: 19.1.', Pol ure smeha 20.05 Ljudsk! koncert 31.30 Lipsko _ Shlttnurt: 19.(10 1'loS e :'n.0ll Ples instrumentov 21.30 Lipsko — Manakovo: 19.10 B.rahmso-va klnvlrsln soanla v f-niolu 20 00 Monaikovski pred-pust 2130 Lipsko - Zilrich: 19.05 Radijski orkester 20 00 Orkestralni koncert 21.10 Orgelski koncert — Stras.ibur.n: JR.lfl Duhovni koncert 21.30 Alzaški večer.
1'ozimi, ko je hrana teiMca in kri gosta, ostaja v krvi več strupenih tvarin, pili morate
RADENSKO!
Radenska nevtralizira kisline, preprečuje žga-ravico in podriganje. pospešuje delo želodca, Z ojačeniin mokrenjem (kot iz vodovoda) iz-pere in očisti kri in žleze škodljivih zaostankov. Radi tegu se počutijo zdravo in dobro vsi oni, kateri redno pijejo R A D E N S K 0!
Nad koga se spravljajo Italijani
Kdo so Abesinci?
Najstarejša država na sveta — Divji in svobodoljubni Abesinci — potomci — Kraljice iz Sabe
Cesarska palača v Addis Abeba, glavnem mestu Abesinije, kjer stoluje abes. cesar Haile Selasi.
Ker vnovič grozi vojna med Italijo in Abesinijo, naj povemo nekaj o zgodovini zanimive in junaške Abesinije. I>o strašnem porazu, ki so ga Lahi 1. maivii 1896 doživeli pri Adui, je prinesel tedaj »Slovenec« daljše članke. Med drugim je »Slovenec« seznanil svoje bravee z zgodovino Abesinije. Iz »Slovenca« z dne 14. marca 1896 posnemamo te-le podatke:
Abesinija kot samostojna država se sme prištevati med najstarejše države na svetu.
stoča moč mohamedanskih Arabcev je slednjič Abe-! sinijo prisilila, da so si iskali pomoči pri zahodni i Evropi.
! Zlasti papeži so si mnogo prizadevali, da bi 1 krivoversko Abesinijo združili s kat. cerkvijo in na ta način v Afriki mohamedanstvu ustavili prodiranje. V svoji stiski pred mohamedanci so Abesinci iskali j pomoči ludi pri portugalskem kralju, kateri jim jo je tudi poslal. Dvakrat je portugalsko brodovje pri. I plute v Rdeče morje. Ko bi leta 1541 ne bilo 450 obo-
Italijansko gorsko topništvo v Eritreji in v Somaliji, sestavljeno iz črnih domačinov. Častniki so
pa Italijani.
Rabelj padel od roke maščevalcev
Barcelonskega rablja Federica Munoz Contre-rasa sta ustrelila dva mladeniča, ko je rabelj ravno stopil iz gostilne, da bi šel domov. — Tako suho poročilo. Ozadje pa je to-le:
Rabelj je bil 48 let star mož in 8 let rabelj v Barceloni. Zadnjega obsojenca je usmrtil 21. decembra 1. 1934. Ta je bil član nevarne zločinske tolpe, katero Španci imenujejo »pistoleros«, in ki je že več mesecev po Barceloni morila in ropala. Obsojeni ropar se je pisal Fernando Bolero V družbi 5 paj. dašev je napadel neko banko in jo oropal ter pri tem ustrelil dva človeka, več pa jih ranil. Njega so prijeli in ga obsodili na smrt.
Ko je bila smrtna sodba razglašena, je rabelj prejel vsak dan več grozilnih pisem, v katerih je
bilo rečeno: >Ce bo umrl Fernando, boš umrl tudi ti!« Oblasti so se zbale za rabljevo življenje in so ga priprli, da bi ga zločinci ne mogli usmrtiti.
Medtem je ropar Bolero prosil za pomilostitev. Ker pa je njegova prošnja bila odbita, so ga 24 ur nato obesili. Obesil ga je rabelj Contreras. V ta namen sta obsojenec in rabelj prišla iz svojih celic.
Barcelona je sedaj nekaj dni napeto čakala, kaj se bo zgodilo. Ker nič ni bilo, so na grožnje pozabili. Kdo pa naj končno verjame, da bi moral pasti rabelj, ki je izvršil le svojo dolžnost? Tako sta minila 2 meseca. Naenkrat je rabelj padel, zadet od več krogel. Sedaj je razburjenje toliko večje. Roparji so s tem napovedali odkrit boj državni oblasti, ki se pripravlja, da jih z vso silo zatre.
V pričetku leta 1885 pa so v abesinsko pristanišče Masavo naenkrat priplule italijanske vojne ladje in italijanski vojaki so zasedli mesto. Iz tega pristanišča so Italijani polagoma prodirali proti rodovitnim gorskim pokrajinam Abesinije. Zaupajoč bolj v diplomatske spletke, kakor pa v moč svoje vojske, so se skušali zvezali z zgoraj omenjenim šoanskim knezom Menelikom, ki je bil prej nasprotnik neguša Ivana, 'loda neguš Ivan se je Italijanom odločno uprl in zahteval, da se morajo umakniti ter zapustiti vse zasedene dežele, če ne, jih bo napadel s svojo vojsko. Italijani seveda niso ubogali. Zato jih je neguš Ivan napadel dne 24. januarja 1887 v njihovem taborišču. Napad so Italijani sicer odbili. Toda oddelek abesinske vojske jx>d poveljstvom Ras Aduia je v soteski pri Dogali zajel del italijanske vojske s strelivom in živežem vred ter jo popolnoma uničil. Zato so Italijani začeli pošiljati večje vojaške sile nad Abesinijo. Prihodnje leto so imeli na abesinski meji že 20.000 mož. Take sile, ki je bila mnogo bolje oborožena kakor pa abesinska, si neguš ni upal več napasti, ampak se je s svojo armado umaknil v gorovje ter čakal prilike. Najbrž bi bilo že takrat prišlo do odločilnega boja med Italijani in Abesinci. toda pristaši mohainedanskega upornika der-viša Mahdija so iz Sudana začeli prodirati v Abesinijo. Zato se je neguš Ivan s svojo vojsko moral obrniti proti inohamedanskim Sudancem. Pri Mata-mi je prišlo 12. marca 1889 do bitke med Sudanci iti Abesinci. V tej bitki so Abesinci premagali fanatične Sudance in ustavili njihov pohod, toda neguš Ivan je bil v tem boju tako ranjen, da je mesec dni nato umrl.
Na prestolu mu je sledil mogočni šninski knez neguš Menelik II. Ta silno energični in benem oret-kani vladar je bil spočetka Italijanom zelo naklonjen. Dne 2. maja 1889 je sklenil z Italijani |xv.;0dlx>, v kateri je priznal vrhovno pokroviteljstvo laškega kralja nad celo Abesinijo ter jim odstopil severni del pokrajine Tigre do reke Mare v kolonizacijo. Italijani pa so Menelika priznali za abesinskega ce-
Abesinski cesar liaitc Selasi I.
sarja. Tako razmerje je bilo za obe strani več ali manj znesno. Ko bi se bil voditelj italijanske politike, stari liberalec Crispi, strogo držal te pogodbe, bi bil vkljub nemirnim in bojaželjnim Abesincein mir vendarle ohranjen. "loda njegova slavohlepnosit in nacionalni imperializem sta zakrivila novo voino. V tej vojni so-Abesinci pri Adui dne 1. marca "-96 Italijane popolnoma jjotolkli in jih vrgli nazaj na obrežje Rdečega morja.
*
Sedaj, čez 40 let, hoče Italija popraviti svoj strašni jx>raz pri Adui, ko Abesiiiiji grozi, da jo bo napadla.
Kakšen bo uspeh?
Postrežljiv. Gost v kavarni: »Natakar, ta-le češnjev štrukelj je nevžiten!« — »Ga lahko zamenjam za jabolčni štrukelj.« — »Ko pa sem češnjevega že en kos odgriznil.« — »Nič ne da, saj imam še nekaj odgriznjenih jabolčnih.«
Kraljica iz Sabe, katera je prišla poslušat modrost kralja Salamona, je bila baje Abesinka. Njen sin kralj Menelik je pripeljal v deželo judovske duhovnike iu del starega svetega pisma. Perzijski kralj Kambiz, ki je napadel Egipt, si je zastonj prizade val podvreči tudi Etiopijo (kakor so imenovali v starih časih Abesinijo). Celo sveto pismo nove zaveze na kratko omenja, da je bil krščen komornik etiopske kraljice Kandace. Do 6. stoletja po Kr. je bila Abesinija mogočno kraljestvo, potem pa je njena moč in slava začela vedno bolj ginevati. Tega so bili največ krivi neprestani medsebojni boji med raznimi verskimi ločinami, katere so se zopet med seboj zedinile ob času največje nevarnosti od strani mo-hamedansikh Arabcev.
Tri stoletja so celo židje gospodovali Abesin-cetn, dokler ni v 13. stoletju Ikvon Amlak zojiet
■ Adua
ARABIE
.desžm
. ~ •.. t ' ...iGondar .Sokola
^ i"
Magdala felj'
fM.nkor.r.	\.S0MALI /
5 Bitlo . o Addis Abeba "v......(Brit ) /
< ABESSINIE
H	Gerlogubi/-
.Bako Bari« A V"> -j.	Djallen' ........v
........./---v"-" rO
/ A r <b°
5/kenia
D.i
Zemljevid Abesinije. Zgoraj na severu je nekdanja italijanska kolonija Eritreja, odkoder so pred 40 leti Italijani začeli prodirati v Abesinijo.
krSčanstvu priboril nadvlado in obenem združil pod tvojim žezlom vse abesinske pokrajine. Vedno ra-
roženih portugalskih vojakov prišlo Abesincem na pomoč, bi bila najbrž vsa dežela, katero so mohamedanci že preplavili, za krščanstvo izgubljena
Jako blagodejno so odslej delovali v Abesiniji katoliški misijonarji. Že je kazalo, da bo kmalu vsa Abesinija zopet združena s katoliško ceikvijo. Naenkrat pa je krvoločni abesinski kralj Fasilida uničil uspeh stoletnega truda. Nahujskan od krivovercev je pomoril vse misijonarje po celi deželi ter uničil vse, karkoli je spominjalo na njihovo delo.
Poslej so dolgo časa vladali ubogi deželi žalostni časi. Malokateri kralj je umrl naravne smrti. Komaj si je eden z mečem in krvjo priboril kraljevi prestol, mu ga je že na isti način drug nasil-nik zopet vzel. Posamezni knezi so se vedno borili med seboj. Vsakdo je hotel biti najbolj neodvisen.
Eden izmed najmogočnejših vladarjev 19. sto. letja je bil cesar Teodor II., ki je leta 1855 po dolgotrajnih krvavih bojih kot abesinski »neguš« zasedel prestol. Njegova kruta brezobzirnost do domačinov in tujcev ga je leta 1867 zapletla v vojsko z Angleži. Angleško poslanstvo in več drugih Evrofi-cev je bil namreč zajel in zaprl v trdnjavo Magdala. Vojna se je zanj neugodno končala. Ko je videl, da so Angleži prodrli v njegovo trdnjavo, se je sam usmrtil, da ne bi padel sovražnikom v roke. Po njegovi smrti so se boji knezov med seboj jxmavljali, dokler ni stopil na prestol knez Kazai, ki je premagal vse druge in postal abesinski neguš Ivan.
Komaj pa je neguš Ivan prevzel vlado, je nastala nevarna vojska z Egipčani. Egiptovski kedive Izmael je hotel svojo oblast razširiti ter je v ta namen zasedel dve severni abesinski pokrajini, kar se je zgodilo leta 1875. Abesinski neguš je bil pa prav takrat zapletal v boj z upornim velikašem, ki mu je bilo ime Ras Adal. Zato ni mogel Egipčanov ustaviti na meji Ko se je pa jioravnal s svojim domačim nasprotnikom, se je z vso silo vrgel proti prodirajo-čim Egipčanom, jih v ozki soteski zajel in skoraj do zadnjega moža pobil. Tudi prihodnje leto je za Egipčane bilo enako nesrečno. Egiptovski kedive je poslal nad Abesince še močnejšo vojsko, pa tudi njej se ni bolje godilo. Življenje si je mogel rešiti | edinole vojskovodja egiptovske armade, ker je pod-' kupil nekaj abesinskih poveljnikov, da so ga pustili živeti — vse drugo je obležalo mrtvo v abesinskih gorah.
Le počasi se je negušu Ivanu posrečilo s silo združiti vse abesinske kneze, med katerimi je bil najmogočnejši poglavar rodu šoancev — Melenik.
Roman za mlade in stare	2
EMIL IN DETEKTIVI
Spisal E. Kiistner, poslovenil M. Kunčič.
Tn medtem, ko sem štel noge pri stolih in mi-rah, da bi dognal, koliko zamorcev in šolarjev prav za prav stoji na preprogi v moji sobi, mi je prišla na misel Emilova zgodba! Morebiti zato, ker so mi pravkar otroci z rjavimi nogavicami rojili po glavi? Ali pa morda zato, ker ima junak moje zgodbe dokaj čuden priimek — Stolničar?
Emilova zgodba mi je vsekakor v tem trenutku padla na um. Ostal sem tiho na tleh. Z mislimi in spomini, ki se nam približujejo, je tako kakor s te-penim psom. Če se prenaglo postaviš predenj, ali Ce se mu skušaš dobrikati — hopla! že ga ni več. In potem mu moraš ponuditi najmanj klobaso, da si upa spet k tebi.
Ležal sem tako, ne da bi se ganil, in se svojemu domisleku prijazno smehljal nasproti. Hotel sem mu dati vzpodbude. In se je res umiril, postal skorajda zaupljiv in se mi približal še za korak ... Tedaj sem ga zgrabil za vrat. In sem ga imel.
Vrat namreč, To pa je bilo zaenkrat ludi vse. Velika razlika je, ali ujatnež za kožo psa ali samo zgodbo, katere se spomniš. Ce zgrabiš za vrat psa. Imaš v oblasti takorekoč celo zverino; tace, rep,
gobček in vse drugo, kar spada k njegovi telesni teži.
Spomine pa ujameš drugače. Spomine loviš na obroke. Najprej zgrabiš recimo njihov čop. Potem ti prileti v roke leva sprednja noga, potem desna, potem trup, potem zadnja noga, kos za kosom. In ko sd prepričan, da je zgodba že vsa vkup, ti kar na lepem prifrči od nekod še repek. Tako imaš nazadnje vse. če ti je sreča mila.
V filmu sem nekoč videl nekaj, kar me živo spominja na to. o čemer sem pravkar govoril. Neki mož je stal v sobi in ni imel na sebi drugega ko srajco. Nenadoma so se odprla vrata in v sobo so privihrale hlače. Oblekel je najprej te. Za hlačami je prifrčal levi čevelj Potem izprehajalna palica. Potem ovratnica. Potem ovratnik. Potem telovnik, prva nogavica, drugi čevelj, klobuk, suknjič, druga nogavica, naočniki. Neznansko smešno je bilo to! Na koncu pa je bil mož vendarle oblečen od nog do glave. In vse je bilo v redu.
Prav lako je bilo z mojo zgodbo, ko sem ležal na !leh in štel noge pri mizah in stolih ter mislil nn Emila. Tudi vi ste najbrž že kdaj kaj podobnega doživeli. Ležal sem tam in lovil spomine, ki so mi od vseh strani bliskovito padali v glavo, kakor se to za domisleke spodobi.
Naposled je bilo vse lepo skupaj in zgodba je bila dovršena! Zdaj je bilo treba še sesti za pi-sabio mizo in vse lepo po vrsti spraviti na papir.
To sem kajpada tudi storil. Če tega ne bi napravil, bi zdajle ne držali v rokah knjige o Emilu. Poprej pa sem opravil še nekaj drugega. Napisal sem si obroke v tistem redu, kakor so frčali skozi vrata nad mene, dokler nisem imel vsega vkup: levi čevelj, ovratnik, izprehajalno palico, ovratnico, desno nogavico itd.
Zgodba, roman, pravljica — vse te reči so kakor živa bitja in so morebiti res. Imajo svojo glavo, ! svoje noge, svoj krvni obtok in svojo obleko kakor pravi ljudje. In če si jih natančno ogledaš, zapaziš takoj, da jim manjka sredi obraza nos in da imajo na nogah dvoje različnih čevljev.
Preden začnem z zgodbo, bi vam rad predstavil posamezne člene celote, domisleke in sestavne dele, ki so kakor bombe padale name od vseh strani.
Morda ste toliko spretni, da boste zgodbo iz teh posameznih delov sami sestavili, preden jo začnem pripovedovati? To bi bilo približno tako, kakor če bi morali iz stavbnih kladic zgraditi cerkev ali kolodvor; imeli pa ne bi nobenega gradbenega načrta in nobena kladica vam ne bi smela ostati!
To bi bil za vas nekakšen izpit.
Brrr!
Izpraševalne komisije pa se vam ni treba bati.
Hvala Bogu:
(Nndnlievnnie sled) 1
Ugrabljena cerkev
nai se vrne !
Irsko glavno mesto Dublin je katoliško. V časih, ko «o Angleži še kruto preganjali katoliške Irce, so anglikanski pro-testantje katoličanom vzeli katoliško katedralo v Dublinu, Katero sedaj Irci zahtevajo naza]. Katoliške cerkve so vedno prenapolnjene, katedrala, katero imajo protestanti, pa je vedno prazna. Sedaj se je oglasil znameniti angleški pisatelj G. Bernard Shaw, ki ni katoličan in se za vero drugače sploh ne briga, pač pa rad kako prav šaljivo in zbadljivo pove. Ta ie v listu >Evening Herald« priobčil pismo, v katerem Angležem šaljivo {»opisuje svoje popotovanje po Irskem ter omenja, da je ugotovil, da je tista sjMirna katedrala vedno prazna. Takole pravi: »Moji pradedje in vsa moja rodovina smo vsi čisti protestanti. Sam sem nekoliko protestantski levičar. Ce pa vidim v Dublinu docela prazno cerkev, se mi zdi smešno, ko bi je ne dali katoličanom, ki so v večini in ki bodo skrbeli, da prav gotovo nikdar ne bo prazna kakor ie sedaj. Vnr soai aa ' svoje oči videl.t
MLADI SLOVENEC

Mirko Kunčič:
Joj, sestrica!
še vež? — slonela,
Joj, sestrica! Pri oknu sva kuku, kuku, je kukavica v logu pela.
In žarek zlat
v očeh ti modrih lesketal je in v o tre plah
se s kodri tvojimi igral je. Sva sanjala
o sreči pravljice bogate, sva aidala
gradove nad oblaike zla le. In rožnat smeh pobožal ti je bleda lica: sto let, kuku,
naštela ti je kukavica---
Joj, sestrica!
Še zdaj te vidim v beli krsti:
spominčico
si mehko stiskala med preti. Zdaj sam slonim
nad groboan tvojim, prisluškujem ...
Že dvajset let
jaz v pravljice več ne verujem.
Šopek zabavnih iz šole
Andrejčku se ni ljuibilo iti v šolo. Kaj je storil tepček? Stopil je k telefonu in telefoniral učitelju: »Gospod učitelj, danes ne morem priti v šolo. Pri sankanju sem si zlomil obe roki in zdaj ne morem niti z mezincem ganiti. Jutri bo pa že spet dobro «
»Beži kam?« se je zavzel učitelj. »Torej obe roki si si zlomil? To je pa res hudo! Ampak povej mi, ljubček, s čim pa zdajle držiš telefonsko slušalko? Morda z nogami?«
Na to vprašanje mu Andrejček kakopak ni mogel odgovoriti ...
*
V naravoslovni uri je učitelj zastavil učencem tole uganko:
»Prva teče, druga teče in tretja in četrta tudi — kaj je to?«
Učenci so napenjali možgane. Vse zastonj. »To so vendar mačkine noge!« se je zasmejal učitelj.
Tedaj se je oglasil Jakec in dejal: »Gospod učitelj, tudi jaz znam lepo uganko. Prosim, poslušajte! — Prvi teče, drugi teče, tretji pa ne — kaj je to?«
Učitelj je dolgo premišljeval, potem pa je moral priznati, da uganke ne zna rešiti.
»To so vendar moji trije bratci, gospod učitelj!« se je odrezal Jakec.
*
»Kdo nosi zlato krono,« je vprašal učitelj
v zgodovinski uri svoje najmlajše.
Gregec je dvignil roko in zaklical: »Moj očka, gospod učitelj!« »Kako to?« se je začudil učitelj. »Ali je tvoj očka kralj?«
»Ne, gospod učitelj, saj nima zlate krone na glavi, ampak v ustili.«
»Učitelj: »Janko, povej, kaj leži na vzhodni strani dravske banovine?«
Janko: »Vaš klobuk, gospod učitelj!« *
Učitelj odhaja iz šole, pa zagleda v veži nčenca, ki glasno tuli in si gladi podaljšek hrbta.
»Kaj pa je s teboj?« ga vpraša.
»Oh, gospod učitelj, moj brat Tonček, s katerim sva si dvojčka, me je natcpel, pa 6em prosil svojega prijatelja Mihca, naj ga počaka na oglu. (n ko sem izza ogla stopšl jaz, naju je zamenjal!«
Učitelj je s-topil v razred. Pred zemljevidom Jugoslavije sta stala dva dečka in z vso vnemo strmela vanj. Njuna ukaželjnost je učitelja vzradostila. Prijazno je vprašal:
»No, kaj pa iščeta na zemljevidu?«
»Oh, nič, gospod učitelj,« je odgovoril Janezek. Francek pa je pristavil: »Poglejte, tamle pri Belgradu leze muha. Radovedna 6va. kdaj prileze do Ljubljane.«

Riba, ki sama lovi
V globokem morju so učenjaki odkrili ribo, ki živi v večni tem,i. Na glavi tega prečudnega bitja je priraščena nitka e posebnim trnkom aa vabo. Nitka je trikrat daljša od ribe. Vaba pa je majhna svetilka. S to »vetilko privabi riba manjše živalce v svojo bližino in jih pohrusta. V višjih vodnih legah ta čudni »ribji« ribič ne more živeti, ker nit/ izstopijo oči in se v notranjosti telesa iztrga zračni mehur
Ce \e avtomobil majhen...
Trije bratci, trije bratca, nagajivi kakor škratci, s kepami v rokah stojijo tam ob cesti in prežijo ... Že se bliža žrtev: avto. V njem se pelje gospod Ko«, ki visoko in ošabno dviga pod nebo svoj nos. »En, dva, tri!« Andrejček vik,ne in po zraku kepe tri že kot bombe od frči jo, vsaka svoj cilj pogodi. A v tem hipu, jojme, jojme, nekaj čudnega zgodi se--—
Rešitev:
Mali avto kot igračka —
bil ms! resk! v jarak zavali se,
z njim pa tudi gospod Kos;
ves potolčen ima nos.
Kepe so zadostovale.
da se avto v jarek dale...
NEKAJ DRUGIH REŠITEV:
Slavica Langerholz, učenka III. r. v Stranjah pri Kamniku:
A v tem hipu, jojme, jojme, nekaj čudnega zjgodi se. »Strah in groza! Pomagajte!« Avto v dečke zaleti se. Drejček pade, bratca čezenj, avto zraven: tof, tof, tof! Gospod Kos iz avta skoči, dečke tolče: čof, čof, čof!
Gregor Frandolič, učenec III. razr. v Ribnici na Dolenjskem:
Trije bratci so lučali kepe v avtomobil. Gospod Kos, ki se je peljal v njem, je ves jezen ustavil avtomobil, skočil iz njega in jo ubral za paglavci. Bratci so tekli okoli avtomobila in ko je bil gospod Kos daleč za njimi, so hitro sikocili v avto in se odpeljali z njim pred nosom gospoda Kosa. Kos je moral peš Korakati za njimi. Tako kislo ie gledal, kakor da je pojedel tri limone. Dečiki pa so z avtom treščili ob drevo in si pobili nosove ...
Levin Krže, učenec I. razr. inešč. šole na Prulah v Ljubljani:
Prva kepa prileti, v strehi luknjo naredi. Druga kepa priletela je skoz luknjo in zadela bums! gospoda Kosa prav na sredo nosa. Zdaj obvezan nos ima gospod Kos. Nič več ga ne dviga, nič več z njim ne miga ..,
J o S k o Vidmajer, učenec I. raizr. mešč. šole na Prulah v Ljubljani:
A tedaj se. jojme, jojnie, nekaj čudnega zgodi: gospod Kos se nezavesten ven iz avta privali. Kaj so paglavci storili? V avto hitro so skočili, zatrobili, ga pognali, z njim iz mesta oddrali. Daleč niso z njim prišli: v luknji zdaj tičijo vsi...
Maks R o b i č , učenec I. razr. mešč. šole v Mariboru, Trubarjeva ul. 5: Gospod Kos iz avta skoči, s šibo jih po glavi poči; ko pa drugič je zamahnil, seibe je tja v jarek pahnil. Mrtev v jarku zdaj leži, dečke pa je — en, dva, tri! — zgrabil vrli gospod stražnik.
V	ječi zdaj slavijo praznik ...
Hermina Krenčnik, učenka I. razr. na Vodah pri Trbovljah:
V	avtu se tedaj zgodila je prav čudna, čudna reč: kepa Kosa v nos zadela, da ko rak mu zdaj je rdeč. Dečke pa še kazen doka. očka šibo že vihti... Gospod Kos pa v avtu svojem bridko se za nos drži...
Majda škrinjar, učenka ? razr. v Kranju, Klane 35:
Gospod Kos se ven prilrese, šiba se mu v roki trese. Bratci se spustijo v tek, nič jim ne pomaga beg: joj. učitelj se jim bližn. Zdaj bo pela druga »viža«! Vse tri je k očetu vlekel, tam jim »švrk. švrk« ni utekel ...
Metka H ah jan, učenka III. razr. v Podbrezjah na Gorenjskem: Kepe pa so se odbile, jam nazaj v obraz skočile: zdaj z oteklimi nosovi vračajo se ko tatovi...
Anica Jeglič, učenka III. razr. v Podbrezjah na Gorenjskem:
Mimo je tedaj prihitel strogi naš gospod učitelj. Kaj je storil modri mož? Jih pocukal je za nos. Mama pa jih za kosilo je našeškala nemilo...
Radovan Dolenc, učenec IV. razr. t Železnikih:
Prav tedaj naš vrli Kos na nesrečo vitki nos skozi okno pomoli — kepe tri v pozdrav dobi! Ves prestrašen avto ustavi: »Kaj se tukaj onegavi?« Strelci so se brž poskrili in od smeha se lomili.
Av tem hipu s strehe zdrknil plaz snega je, jih ošvrknil...
Razen teh so poslali bolj ali manj posrečene rešitve še drugi ugankarji, katerih rešitve pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Naj se za danes zadovoljijo s tem, da jih navedemo z imeni:
Ciril Gabrenja, uč. V. r. na Rakeku; G usti Seliger, dijak III. r. gimn., Vrhnika; Jožica Kožuh, uč. IV. r. v Voj-niku; Rudolf K.rhlikar, uč. II. razr. v Hotiču p. Litiji; Drago Nahtigal, uč. IV. r. v Zg. Siški, Dravlje; Pavelček Strm-šek. uč. II. r. v Murski Soboti; Bogomir Božič, uč. IV. r. v Zg. Siški; Ivanka G r d a n c, uč. III. r. v Mariboru.
Upoštevali smo samo rešitve, ki smo jih prejeli do četrtka, 15. t. m.
Za nagrado so bili izžrebani:
1.	Jnško Vidmajer, učenec I. razr. mešč. šole na Prulah v Ljubljani.
2.	Hermina Krenčnik, učenka L razT. na Vodah, Trbovlje T.
3.	Majda škrinjar, učenka ? razr. v Kranju, Klane 35.
Kako so nastale snežinke
Bog je izgnal Adama in Evo, naše prve starše, iz raja. Obdelovati sta morala mater Zemljo v potu svojega obraza. Poleti se materi Zemlji ni ravno slabo godilo, toda poletju je sledila zima — prva zima po izgonu iz raja. Mati Zemlja je ležala, oropana vsega svojega bogastva, revna in zapuščena, gola in siva, razpokana in razbičana od viharjev. Trpljenja uboge matere Zemlje pa šc ni bilo konec. Nadnjo je prihrul njen najhujši sovražnik — mraz. Zemlja je stokala in ječala pod njegovimi neusmiljenimi nogami.
Bog je videl trpljenje matere Zemlje in zasmilila se mu je. V svoji neskončni dobroti ji je sklenil pomagati. Pomignil je angelu, ki je straži! božji prestol, naj stopi bližje, in tira dejal:
»Poglej mater Zemljo! Vsa je že premrla od ledenega mraza. Pojdi k svojim bratcem in jim reci, naj kaj pametnega iztuhtajo, da maleri Zemlji ne bo pozimi preveč hudo.«
Angel je odšel. Dolgo je iskal svoje bratce in jih slednjič vendarle našel na nebeškem travniku, kjer so se igrali mavrico, najlepšo nebeško igro, ki blešči samih prekrasnih barv. Božji sel jim je povedal, kaj želi Bog od njih.
Angeli in angelčki so se zresnili. Angeli so si važno in resnobno podprli glave z rokami, angelčki pa so neodločno Vrtali s prstki po nosu. Dolgo. dol. go so tuhtali in premišljevali, dokler ni šinila najmlajšemu angelčku pametna inisel v glavo:
»Nekaj gorkega bi moralo biti!«
»Seveda,« so v zboru potrdili drugi, »drugače bi jo zeblo.«
»Hura, jo že imam!« je vzkliknil v splošnem živžavu velik angel. »Saj veste, da se v nebeškem podstrešju suši platno, ki nam je ostalo letos od naših novih srajčk. Zakaj bi tam ležalo celo leto brez vsake koristi in čakalo, kdaj bomo spet potrebovali novih srajc? Do tedaj lahko stokrat stkemo novo platno. Zalo j>redlagam, da ga razpukaino na drobne kosme in tc kosme stresemo na mater Zemljo...«
»Ali pa smemo to?« je podvomil angelček.
ST RIC KOV KOTIČEK
HM,..........(I,,,,,,,,.....I,,.........................................................
661.	Dragi Kotičkov striček! — Dane« prvič se oglašam in Te prav prisrčno vprašam: Ali spr»<-meš me v kotiček? Potlej Te še vprašam, striček: Kaj Požgančev oča dela? Bosta kmalu skupaj pela? Mar po luni še potuje in na njej kaj raziskuje?
Pikico in Tončka sem prebral in na koncu to dejal: »Ravnatelj Slanu je lepo ravnali«
Kotičkar vsak ima navado, da vpraša Te: Kako je s Tvojo brado? Veš, kaj pa jaz sem sklenil? To: Naj striček sam skrbi za njo! Nalašč o njej ne bom ga vprašal, da z njo se mi ne bo ponašal.	.
Kaj bi še dalje besedičil. Povem le to, da bom uničil Tvoj grdi in požrešni koš, da vanj nikoli več ne boš pometal pisemca nedolžnih, kotičkar-jev Ti vseh podložnih. Ti še ne veš, kaj v meni se zdaj kuha. Naj se kotičkarji kar veselijo, ker bom poklical policijo, da prime tega požeruha.
Pozdravlja Te Levin Krže, učenec I. razreda mešč. šole na Prulah.
Dragi Levinl — Tako strašmč sem se zavzel, da s stola v koš sem zagrmel, ko Tvoje pismo sem prebral in videl, kaj si načečkal. Potem sem solze z lic si brisal. Še nihče ni tako mi piaal! Ubrano piše Tvoj peresnik, primojkokoš, ko da je pesnik... Še moja pleša je jokala od ginjenja in vzdihovala: »Oh, tale vrli, mladi dečko, zasluži, da zadene s srečko državno milijon! Beseda poje mu ko zvon ...
Le to v bridkost mi je veliko, da koi si v pismu vzel na piko. Oznanim svetu na vsa usta: Brez koša meni ni živeti, nikarte smrti mu želeti! Kdo potlej naj mi pisma hrusta? Le košu moram hvalo peti, da v velikanskem kupu pisem do danes še utonil nisem.
Takole, vidiš, je dokazal tudi moj peresnik, da rad postal bi velik pesnik —- za zdaj je tole skupaj zmazal...
Še kaj okroglega mi piši, lepo se bere to iu sliši! Pozdravlja prav lepo, fantiček, Te stari Tvoj — Kotičkov striček.
662.	Ljubi Kotičkov striček! — Najprej Te lepo pozdravim in Te vprašam, če imate v Ljubljani kai snega? V Puterhofu ga imamo do kolen. Lepo Te prosim, pridi se k nam sankat. Če nimaš sank, se pa pridi smučat. Oh, saj že vnaprej verni, kaj boš naredil. Začel boš spet šteti gumbe na suknji in brundati: »Da, ne, da, ne...« In zadnji gumb bo prav gotovo rekel »ne« in Tebe ne bo k nam.
Te lepo pozdravlja Jelka Meglič, učenka ? razr. v Puterhofu.
Draga Jelka) — Uganila si. Res sem se zatekel k preljubim svojim gumbom in jih pobaral, kaj naj storim: ali naj jo mahnem v Puterhof, ali naj doma pri peči dremljem. »Da, ne, da, ne ...« sem jih začel svečano otipavati in šteti. In ie zadnji gumb, ki se je držal samo še na eni nitki, odločno dejal »ne« in se je v tem svečanem hipu zakotalil^ na tla. In si zdaj nikakor nisem na jasnem, ali je njegov odločilni »ne« veljaven ali ne. Moje skromno mnenje je bilo mnenja, da je z odtrganim gumbom prav tako kakor z odžagano vejo ali_ odžaganim ministrom: če je odžagan, je pač odžagan in nima nobene pravice več odločevati, kaj se na svetu godi. Minister namreč. Odžagana veja ali odtrgan gumb pa prav tako. Moram to reč z odtrganim gumbom torej dobro pretehtati in preudariti, potlej bom pa že videl, kako in kaj. Tja do poletja bom to reč, če Bog da in sreča
junaška, že do kraja pretuhtal in preudaril _ ia
če bo zaključek tega preudarjanja takšen, da gum-bovega »ne-ja«' ne bom priznal, bom kar ročno pridrvel k vam v Puterhof, in potlej s*s bova lahko vse poletje veselo smučala in sankala. Še lepše bo takrat, ko ne bo tega grdega mraza in snega in ledenih sveč, ampak naju bo to ljubo božje solnce prijetno grelo v hrbet in v nos. Lepšega, kot je smučanje poleti, si sploh ne moreni misliti na tem svetu in Ti zategadelj navdušeno vzkliknem iz globin svojega grla: Živijo poletni smuki —. Kotičkov striček.
Gospod Preklja na lova
(Žaljivka.)
»Norček,« so se mu zasmejali veliki angeli. »Ljubi Bog nam je vendar zapovedal, da moramo materi Zemlji pomagati.«
Zedinili so se in stekli v nebeško podstrešje. Težko je šlo, toda z združenimi močmi so vendarle privalili ogromne svežnje platna na nebeški travnik. Ves dan so njihovi pridni prsti pukali platno. Da bi jim ne bilo dolgčas, so neutrudno vrteli jezičke in prepevali ua vse grlo lepe [Jesenice.
Ko se je zmračilo, je ukazal najstarejši angel:
»Za danes dovolj! Pojdimo spuščat kosme na mater Zemljo!«
Na Zemlji se je znočilo. Zemlja je bila zavita v globoko črnino. Mraz je še vedno ni izpustil iz svojih kreinljev, ki so rezali mater Zemljo globoko v meso.
Angeli so odprli nebeška okna in počasi stresali platnene kosme na Zemljo ...
»Mehko zavijte ubogo mater Zemljo v snežno odejo!« so sladka angelska usta lepo prosila snežinke.
»Pa veselo za raj a; te preden dospete na Zemljo!« se jim je smejal poreden angelček.
»Ce bi vas ljudje spraševali, zakaj ste podobni zvezdam, povejte, da prihajate iz nebes,« jim je resnobno naročal starejši angel.
ln tako je j>ršil beli blagoslov vso noč. Zjutraj pa je zažarela mati Zemlja v tisočerih kristalih Drevesa so voljno stegovala svoje veje v gorki snežni obleki. Kamni so veselo kukali izjxxi svojih belih čepic. In travniki šele! Ležali so v čisti, bleščeči belini, kakor bi bila čeznje razprostrta sama angelska oblačila iz neštetih kristalov ...
Tako je ostalo do današnjega dne. Vsako zimo imajo angelčki dosti opravka, da zavijejo mater Zemljo v gorko odejo, da ne zmrzne.
Kaj je napravil
Katehet: »Sveti Pavel je napisal več pisetn do Korinčanov. Kaj je napravil potem, ko jih je dokončal? Kdo ve? No *>ovei ti Francka!« Francka: »Šel je v trafiko po znamke.«
Hrabro šel v planine solnčne kratkovidni gospod Preklja je na lov.
S sabo vzel je kajpak tudi psa, ki zajce vkup je vabil' »Hov, hov hov!« In nazadnje res izvohal zajca je nekje v goščavi, jo ucvrl za njim. Prav do lovca je pritekel zajček plahi in zajavkal-»Kam naj, joj bežim?« Lovec pa ni ujx>rabil te priložnosti — pozabil je naočnike doma... Zajček je pete odnesel, zdaj se iz goščave smeje lovcu od srca.
Lovec ustrelil zajca,
zajec pa lovca
Otroci, ne smejte se, kajti ta zgodba je od prve do zadnje črke resnična in vse prej kot emeštu*. Kvečjemu bi lahko rekli, da je čudna.
Neki lovec na Madjarekem je šel zajca Posrečilo se mu je, da je ustrelil zajca. Ves v<*el ga je pobral in e puško vred obesil čez ramo. Potem pa se je napotil proti domu.
A komaj je napravil nekaj korakov, ga je, že zadela nesreča. Zajec namreč še ni bil čieto mrtev. Še nekajkrat je v smrtnem krču pomigal z nogami. Pri tem je zadel ob petelina na puški, ki sc je sprožila. Svinčena krogla je zadela ne»re#fwga lovca naravnost v glavo. Kmalu potem Je umrL
Riba s štirimi nogami
Znameniti danski raziskovalec dr. Lanae-Koob je nedavno odkril na ozemlju severnega tečaja veliko število okamenelih rib. Kopal je in izkopal nad 3000 okamenelih rib. Pri tem je odkril ribo. ki je stala na štirih nogah in ee je lahko plazila po suhem. Že prej nekoč pa je našel na Bavarskem okamenino, ki kaže _ ptičji kljun z. zobmi. Tako dan« odkrivajo živalska čudesa ki so živeia na naši zeinlii pred davnimi toeočletji
ŽENA IN DOM i DELAVSKI VESTNIK
Materina vzgoja
Kdo še ni imel prilike, da se prepriča, kako , ogromnega, odločilnega (»mena je materin zgled za ' slehernega otroka, pa naj jc prinesel s seboj na svet take ali drugačne darove in pomanjkljivosti. Otroci pobožnih mater so globoko vkoreninjeni v veri in božji ljubezni, njihovo vero more kdaj življenje za. suti, a oživela bo vselej iznova. Mirnost in krolkost matere preide tudi na otroke; prevdarni tn razbo-riiii bodo Pridna in neumorno delavna mati ne bo nikoli imela lenih in zanikrnih otrok, materina re-doijubnost in skrbnost se vedno zrcali tudi v otrocih.
Kajpada — žal! — pa spoznamo na otrocih tudi materine slabe lastnosti. Da, reči moramo celo: dober zgled včasih ne učinkuje, slab pa vselej. Ni-čemurne matere, ničemurni otroci; mati klepetulja, hči jo še prekaša; ujedljiva, prepirljiva mati — neprijazni, čemerni otroci.
Zato pomeni matii toliko ko zgled. Mati, ki daje svojim otrokom dober zgled, jim daje s tem s seboj v življenje neizčrpen in neizguben zaklad. Dober zgled pa more dajati vsaka mati vsakemu otroku. Samo stanovitna mora biti v dobrem. Zgled se ne da učiti, treba ga je živeti. In živi ga mati, ki se ne brani žrtev in ie pripravljena, da postane svojemu otroku na ljubo svetnica.
Mati biti se pravi biti ljubezen, ki sama sebe premaga. Ta ljubezen pa vodi vedno do sreče, vedi vselej do svetosti. Svete matere, pa naj so še tako preproste, so vedno najboljše vzgojiteljice.
Materina ljubezen veruje vse najboljše o svo-
jem otroku in prav s tem obuja v njegovem srcu vse dobro. Misel na mater je najboljša bran proti navalom hudega. Dober otrok za nobeno ceno ne bo hotel razočarati svoje matere.
Materina ljubezen v*e pretrpi za svojega otro. ka, do skrajnosti se žrtvuje in izgoreva zanj — kako ie ne bi ljubil s sveto ljubeznijo?
Materina ljubezen je iznajdljiva; še najprepio-stejša mati postaja ob zibelki, ob bolniški postelji svojega otroka, ob tihih večerih pesnica in pevka obenem, pri delu in na sprehodu učiteljica, v urah molitve angel varuh.
Materina ljubezen nikdar ne ugasne: naj odide otrok čez gore in doline, naj plove prek svetovnih morij, naj leta po zraku od enega dela sveta do drugega: materina ljubezen ga povsodi spremlja, blagoslavlja, varuje.
Ce torej kdo vpraša, kaj je bistvo materine vzgoje, mu odgovorimo: ljubezen. Ljubezen, ki zna biti v samopremagovanju stroga in mila, resnobna in vedra, močna im mehka, v nebo kipeča in na zemljo navezana, sonce in nevihta, tako, da dobi otrok o pravem času plačilo in kazen in raste kti škrbno negovano drevesce, ki mu vrtnar rahlja zemljo in daje oporo v količu, zraven pa ne štedi noža in mu obrezuje vse vihrave poganjke.
Naj bo mati revna ali bogata, učena ali neuka — da je le dobra im ima nravo liubrzen: njeni otroci bodo močni, ravni in strogi, kakor cve'oča jablana polna čeb°! in ptičjega petja, kakor blagoslovljen poletni večer.
mm
Kapitalizem in delavstvo
Par praktičnih mi$Va'ev za zgradbo fasine&a doma
Lasten dom za vsako družino je socialni ideal prve vrste, ki kljub premagani stanovanjski krizi ni izgubil svoje upravičenosti in še manj svoje privlač. nosti. Z novo pomladjo se obeta poživljena gradbena delavnost; morebiti ustrežemo kateri naših gospo, diiirij, ki ima v načrtu lasten dom, s par praktičnimi migljaji o ureditvi kuhinje in nekaterih drugih prostorov.
Kjer gospodinja saina opravlja vse kuhinjsko deio — brez služkinje — in je vrhu tega spričo maj. hne zazidane ploskve stiska s prostorom, zadostuje za kuhinjo 8 kvadratnih metrov. Tako ima gospodinja potem vse pri rokah in si prihrani mnogo stopinj. To pa tembolj, če združimo jedilno shrambo in hladilno omaro v en prostor, in to tik štedilnika. Ali je to mogoče? Je, in sicer brez ledu in brez električnih hladilnih naprav.
V zidu ob štedilniku napravimo vdolbino (včasih je dana taka vdolbina jjo zgradbi sami), .kii sega od tal do stropa. Vanjo vdelamo poljubno veliko polic ia goste mreže (mušne žice), napete na lesene ražnje ali okvire. Tal vdolbina sploh nima, marveč jo loči od kleti zopet le enaka žična polica. V stropu vdolbine ali v steni lik pod njim napravimo pri. bližno šest za palec debelih zračnih lukenj, ki so v zvezi s proslim zrakom in ki jih prav lako zavarujemo z gosto mrežo proti mrčesu in nesnagi. Zdaj imamo naravno hladilno omaro, v kateri je neprestan prepih. Omara se tnora seve tesno zapirati. Ce ji napravimo dvoje vrat — zgornja in spodnja — nam mere služili v poletni vročini tudi kot ventila-tor: odpremo vrata pri tleh in takoj nam pihlja hladni zrak iz kleti. (Dr, mora bili klet suha in vedno skrajno snažna, se razume ob sebi.)
Pozimi se da odvisna toplota v majhni kuhinji uporabili za ogrevanje kopalnice, ako napravimo le-to nad kuhinjo in naredimo v stropu nad štedilnikom zaklopnico ali loputo, ki jo moremo poljub, no odpirati in zapiiati. Seve pa se da kuhinjska toplota, oziroma kurjava tudi se na druge načine uporabiti za ogrevanje kopalnice ali drugih prostorov.
Za tlakanje odprtih balkonov, loggij, ploskih streh, teras itd. je beton zelo nezadovoljiva snov, ker skoraj vselej razpoka in s popravljanjem ni trajnega uspeha. Iz lastne izkušnje priporoča neka gospodinja na-'ednji tlak: najprej napravimo Ila iz cenenega pepelnatega betona; nanj položimo plast ruberoidne lepenke (ne zamenjati s jjosmoljeno strešno lepenko!) in čeznjo tako goste lesene ražnje, da varno stoje na njih stoli in mize in se ne nabira v njih listje in podobno. Na ta način dobimo vedno suh, zanesljiv in čeden tlak, ki mu ne škodujeta ne mraz ne vročina in ne potrebuje nobene nege. Površina naj bo toliko nagnjena, da se deževnica, ki pronica skozi lesene ražnje, sproti odteka. Da nas ta nagnjenost tal pri hoji in seji rte ovira, jo izravnamo na ta način, da pod lesene ražnje na spodnji strani položimo zagozde. Ražnji naj ne bodo preveliki, da jih moremo ob pometanju brez težave odstraniti in zopet namestiti. Tak tlak je z ražnji vred za polovico cenejši kakor beton.
Ponavljamo pa, da so vse to samo migljaji in ne splošno veljavna pravila, ki bi bila v vseh oko-| liščinah izvršljiva in uporabna. Kdor namerava zi-! dati, se mora o vsem temeljito posvetovati z izkušenim stavbenikom, oziroma arhitektom.
Početki kapitalizma segajo že v 15. stoletje, a prava doba kapitalizma je doba od konca 18. stol., ko je bolj in bolj zavladal gospodarski liberalizem. Ni pa zavladal povsod istočasno. Najprej je zavladal na Angleškem, potem na Francoskem, odtod se je širil dalje. Lahko rečemo, da jc bil kriv tudi -svetovne vojne (gospodarski boj med Anglijo in Nemčijo).
Po svetovni vojni je bil kapitalizem nekaj časa brez prave moči, a se je potem nanovo razmahnil in dosegel strašno moč. Pij XI. je označil to dobo z besedami: V naši dobi se v rokah nekaterih ne kopiči samo bogastvo, temveč tudi strašna moč, gospodarsko samosilje in samodrštvo. To samodrštvo je najhujše pri tistih, ki imajo v rokah denar. To kopičenje sile in moči je rodila razbrzdana konkurenca. V tej svobodni tekmi ostanejo živi le tisti, ki so najmočnejši, to se pa največkrat pravi: tisti, ki se najbolj nasilno bore, ki se najmanj menijo za vest. Pohlepu po dobičku je sledi! pa tako razbrzdan pohlep po moči; vse gospodarstvo je strašno trdo, kruto, brezsrčno.
Najbolj pa je kapitalizem zadel delavstvo. Iz-prva jih je še primerno plačeval, da jih je privabil zlasti z dežele (»mik svobodnega življenja«). Ko se jih je dosti nabralo in sc je začela med njimi konkurenca, je začel kapitalizem zniževati plače, kakor se znižujejo na trgu cene blaga, ki ga ie preveč.
Naravnost strašne so bile razmere na Angleškem v prvi polovici 19 stol., ko se je angleški kapitalizem najbolj razbrzdal. Podjetniki so pritegnili v tovarne tudi ženske in otroke in uredili nočno delo. Delovni čas ie znašal do 15, ponekod celo do 20 ur. Celo otroci od 6 do 12. leta so delali tnintam do oolnoči in zjutraj od treh naprej.
Najl.jjše za delavce in njih družine pod go-
Zdravilstvo — pradavni ženski pokf^c
V davnini sta si mož in žena delila delo tako, da je bil mož lovec, žena pa poljedelka. Izprva je žena v prehrano družine nabirala le divje rastoče sadeže in zelišča, pozneje pa jih je začela na stal. nein mestu, okrog doma sama pridelovati. Baveč se tako z rastlinjem, je spoznala ne samo hranilnost leelišč in sadežev, marveč tudi njihove zdravilne moči. To je bilo zanjo tembolj potrebno in koristno, ker je bila v bolezni naravna negovalka otrok, moža in drugih članov družine. A ne samo, da je bila vsaka posamezna družinska mati zdravnica in strežnica za svojo družino, marveč so si nekatere žene v teku let pridobile toliko znanja in spretnosti v zdravilstvu, da so veljale za prave čudotvorke m so se zatekali k njim ljudje od blizu in daleč. Tako je bilo prav do krščanske dobe in celo v srednjem veku. Nekatere panoge zdravilstva so bile naravnost pridržane ženstvu.
Srednjeveške babice so se pečale tudi z negovanjem lejxrte in zdravja. Med ženskami, ki so se bavile z zdravilstvom, je bilo kajpada veliko navadnih mazačk; a kulturna zgodovina pozna tudi celo vrsto izučeraiih zdravnic, ki so obiskovale slo vito visoko šolo v Salernu. Samo v Frankfurtu je delovalo v 14. stoletju petnajst izučenih zdravnic.
Kljub temu, da je bil srednjeveškemu ženstvu omogočen obstanek v rokodelstvih, trgovini, zdra vilstvu itd., je vendarle še vedno preostajalo pre cejšnje število žensk, ki bi bile brez tuje pomoči prepuščen« bedri in cesti. Za te je iznajdljivost krščanske ljubezni do bližnjega ustanovila »beginske dvorce«. (Nekateri izvajajo besedo po sv. Begu, ki je ustanovil red menihov prosjakov, drugi po rom baga = bisagi.) Prvo tako zavetišče za osam ljene revne ženske je bilo ustanovljeno v 13. slo': na Flamskem. Od tod se je ta prva ienska pobožm dobrodelna organizacija hiitro razširila po sosednji!: deželah, tako da je bilo na Francoskem v 14. stel že 6 odstotkov vsega ženstva v beginskih dvorcih
Beginske domove so ustanavljali po večjih kme tijah s stanovanjsko hišo in gospodarskimi poslopji Begine so imele tu brezplačno stanovanje, luč in kurjavo, včasih ludi del ostale oskrbe. Drugo so si morale begine same zaslužiti s šivanjem, prejo pletenjem, strežbo bolnikov in podobnim delom Begine so živele sicer po pobožnih pravilih a nif.i polagale nobenih obljub in so mogle vsak čas t pustiti zavetišče.
Mestne oblasti so šle tej ustanovi zelo na rol Tako so dobile begine razne olajšave glede izdt lave in vnovčenja r a zrnih predmetov, imele so ponekod monopol na strežbo bolnikov in oskrbo pogrebov. Včasih so jim poverjali tudi oskrbovanje >4 nouk najdenčkov. Tako je srednji vek zelo uspeš-eo' rešil vprašanje ženskega pridobitnega dela v obrti, zdravilstvu, dobrodelnosti in vzgoji.
MODNE NOVOSTI
Ciospodarske razmere so prisilile pretežni del je v
goče omejilo. Po sili razmer je obveljalo geslo:
ženstva, da se je v izdatkih za obleko kolikor 1110-
' je
skromno in enostavno! še tista, ki »more«, se mora
ravnati po tem pravilu, ker velja vsaka paradna nakičenost za neokusno. Pri vsem tem pa se ženstvo nikakor ni odreklo svojemu nagnjenju, da se oblačf kar moč okusno in »učinkovito« in zato individualno — po lastnem čutu za lepo in mikavno. Ker je gospodarska stiska pri obleki — kakor že rečeno — stav ila zelo ozke meje, si je ženska iznajdljivost odprla skoraj neomejene možnosti pri izbiri pokrivala: klobuka ali slamnika. Ne da bi bilo tu dovoljeno razkošje — bodisi resmično ali navidezno; nasprotno so tudi klobučki kar se da enostavni Toda v oblikah je toliko obilje, raznovrstnost, prelagodljivost vsakemu okusu in potrebi, da more res vsaka ženska n »siti klobuk, ki je zanjo
Nevarnost živega srebra. Živo srebro je hud strup in če se nam v sobi ponesreči razbije toplomer In razsuje živo srebro, ostane v zraku še dolgo strupen plin. Paziti je torej treba, da olroci ne dobe v roke toplomera.
Ovenel krompir osvežimo, ako dodcneino mrzli vodi, v kateri ga pristavimo, kavno žlico kisa.
najbolj primeren, ki njeno osebnost, njene lastne predstave o sebi, njene težnje za uveljavljeujetn najbolj izrazito podčrtava.
Med pomladnimi modeli najdemo toques iz živobarvnega, gladkega ali prižastega lafta, h katerim spadajo za vratom mogočne pentlje iz enake svile. Potem klobučke iz bangkoka, pomaknjene na tilnik, tako da ostane čelo popolnoma prosto. Slamnike iz lakirane slame, ki imajo zadaj zavihane in spredaj razširjene krajevce, zasenčujoče čelo in ves zgornji del obraza. Itd. itd.
Na sliki vidimo pomladno čepico z brhkim peresom in velom iz tila.
Potreben bi bit tudi zakon o maksimalnih plačah
Največje zlo današnjega časa je, da na eni strani ogromna množica delavnega ljudstva trpi pomanjkanje in lakoto, na drugi strani pa se peščica bogatinov valja v raznih dobrotah in razkošju.
Različni so recepti, kako odpraviti to zlo, kako izravnati to razliko. Prav posebno se poudarja potreba po ureditvi mezdnega razmerja, po določitvi nekih minimalnih plač, ki bi zadostovale vsaj za skromno, človeka primerno življenje. V tem boju za minimalne plače pa pozabljamo, da so istočasno tudi nujno potrebna zakonita določila o maksimalnih plačah.
Naše časopisje prinaša najrazličnejše statistike, kar je dobro in prav. Pogrešamo pa statistiko resničnih, dejanskih (in ne samo zavarovanih) zaslužkov. Šele tak pregled bi nam povedal, koliko ljudi se ubija noč in dan za par borih dinarjev i tn koliko ljudi skoraj brez dela zasluži na de-:et-tisoče dinarjev.
Prvo je zvišati plače, toda takoj za tem bi morali znižati plače, znižati dohodke in dobičke onih, ki zaslužijo preko mere in na rač"n one revne in lačne množice.
Zdi se, da so nekateri »delavski in name-ščenski voditelji« zavestno zamolčali vprašanje ureditve maksimalnih plač in to pač zato, ker bi bili pri tem sami občutno prizadeti. Toda prav bi bilo, da bi vse slovensko delavno ljudstvo krepko in enotno zahtevalo, da se vendar enkrat uredi vprašanje plač s primerno spodnjo in gornjo mejo, med katerima pa ne sme biti vnebovpijoče razlike
Japonski socialni dumpinfi
Splošno se je razširilo mnenje, da Jajion-ski omogoča samo strašno in nesocialno izrabljanje njenr-ga delavstva izvajati gospodarski dumpiing nu svetovnih tržiščih. Pri izvažanju ! in razširjanju tega mnenja (ki ga prvi niso j javno f>ovedali niti japonski delavci, niti nji-j novi tovariši v drugih deželah!), pa nihče od i onih, ki ga javno zastopajo, res skuša podrobneje se poučiti o tem. Taka »javna« mnenja so ! večkrat dovolj močan |x>vod, da jih zainteresirani krogi v imenu l judske in državne blaginje uporabijo v svojo lastno korist.
Japonska je še mlada industrijska velesila. Za+o je njena industrija zelo moderno opremljena, ima zelo veliko kapaciteto in kljub temu zaposluje v primeru z drugimi industrijskimi državami le manjši del narodovih delovnih sil. Po podatkih 1. 1931 je industrija direktno preživljala 23% eelokupnega prebivalstva. Japonsko industrijsko delavstvo je v glavnem prišlo iz prejšnje visoko razvite obrti in poljedelstva. Vavajeno je na primerom?! -tkromne življenjske pogoje, posebno v pogl<--du stanovanja, obleke ir prehrane. Socialna zaščita je na Japonskem drugačna kot v Evropi. ■>er se je deloma naslonila na prejšnje patri-irhalne običaje, delom« so jo pa |>o evropskem zoren prikrojili ter io uveljavili v glavnih in-lu-trijskih panogah. Delovni čas je v splo"ncm !0—11 ur dnevno. Mezda je seveda precej nižja kot v Angliji in Ameriki. Vsi ti podatki pn nas nikakor ne smejo zavesti še do trditve, da iaponska industrija bolj izrablja svoje delavstvo kot katera druga na svetu. Japonski delavec še nima za seboj one tradicije kot za-padnoevropski in je navajen še na one življenjske pogoje, kakršni so v poljedelstvu in obrti. Ti pa so bili taki, da so od vsakega zahtevali veliko skromnost na eni i.n veliko delavnost. zvezano s posebno spretnostjo pa na drugi strani. Zato so na Japonskem socialni po-kreti širšega obsega še bolj redki.
Japonska je kljub industrializaciji in povečanem izvozu še vedno v trgovini pasivna. Ona še vedno več uvaža, kol pa izvaža. Radi-fega je povsem naravno, da skušn svoje j>ro-luikcijske stroške čim bolj zniževati iu tako omogočiti izvoz. Storila jc to j>redvsem z modernizacijo in raci jonalizacijo svoje industrije, kar ji je omogočilo, da je pri skoro istih mezdah in pri istem številu delavstva podvojila in tudi j>otrojiln svojo produkcijo. Njena mlada industrija tudi ni obtežena z amortizacijami iz prejšnjih dob. Ta pojav pa opažamo tudi v drugih državah, p iebno vzhodne Evrope, kjer je življenjski standard tudi nizek in kjer mezde prav malo ali nič ne presegajo mezd japonskih delavcev. Rnzlika je le v tem, Hn se je Japonska pojavila na tržiščih, ki so bili dosedaj domena starih vrooskili industrij in je s te.m porušila dosedanje gospodarsko ravno-
'eii*
spodarstvom kapitalizma je to, da nikdar ne vedo, ali ne bo oče kmalu brez dela, in pa kaj bo, če onemore ali če umrje; za otroke še posebej, da so brez doma.
Kapitalizem ustvarja brezposelnost in brez-domovinstvo. Kapitalizem sili ljudi v obup in jim jemlje vero, ljubezen do ljudi in do domovine.
Kapitalizmu je delavec stroj, ki ga je treba izrabiti; le da ;e položaj delavcev slabši. Zakaj stroj je lastnina podjetja in se ga podjetniku škoda zdi, delavca pa ne. ker je dosti drugiii, ki čakajo na delo in je za nodietie celo dobiček, če za izčrpanega dobi zdravega tn krepkega. V tem oziru je položaj delavstva tudi siabši, kakor je bil položaj sužnjev. Ker je bil suženj lastnina gospodarjeva, je le-ta navadno skrbel, da mu ni prezgodaj onemogel; kapitalista, ki ni lastnik delavca, to nič ne skrbi.
Zaradi majhnih plač imajo delavci navadno tudi slaba, nezdrava stanovanja. Dostikrat je en sam prostor za vso dr< ino in včasih še za tuje ljudi. Taka stanovanja so kotišča bolezni in nemorale.
Otroci nimajo doma, silijo na ulico in ceste, kjer se izgube v nemoralni mlakuži
Tudi drugi stanovi so bili udarjeni po kapitalizmu, "»osebno mali obrtnik in kmet. A od vseh najbolj prizadet je delavec.
Z raznimi socialno-zavarovalnimi in socialno-zaščitnimi določili je delavcu sicer precej po-magano, ali vir vsega zla — razbrzdani kapitalizem — je še vedno tu. In vedeti moramo, da ne bo preje boljše, dokler ne preuredimo družb« in gospodarstva tako, da ne bomo mogli več govoriti o kapitalizmu in proletarstvu.
(Po Ušcničniku — Socialno vprašanje).
Vse to nas pa uči, da moremo o socialnem dumpingu Japonske govoriti le v toliko, kolikor srno pri tem irjvoštevali gospodarsk socialne in druge prilike japonskega naroda.
Resolucije . ..
Nekatere organizacije in institucije mislijo, da v polni meri izvršujejo svojo dolžnost, ako ob vsaki priliki in nepriliki napišejo kako resolucijo in jo pošljejo na vse strani sveta. Kakšna je usoda takih resolucij, vemo itak vsi.
Ni težko uganiti, zakaj se tako dela. To je namreč pesek v oči članstvu, to so Potemkinove vasi — z eno besedo: to je varanje človeštva. Včasih je krepak protest potreben. Jasno pa je, da nimajo protesti, ki kar dežujejo vsak dan na razna oblastva, prav nobenega učinka, ker jih nihče ne vzame resno.
Resolucije, s katerimi so napolnjeni predali glasil nekaterih »strokovnih« organizacij, dokazujejo veliko duševno revščino teh organizacij in pojasnjujejo, zakaj je pri nas število organiziranega delavstva in nameščenstva še vedno premajhno in zakaj so uspehi delavskih in nameščenskih borb tako redki in malenkostni.
Ne besede, temveč dejania nas bodo rešila. Manj resolucij, pa več resnično strokovnega dela, pa bo kmalu boljše)
Tako delajo
Naši podjetniki so radi ponosni na svoje postopanje z delavci. Na drugi strani se na-glaša, da je tudi pri nas v • veljavi 8-urni delavnik, da imamo dobro zakonodajo v socijal-no-političnem oziru in da so delavske plače še precej visoke. Pa si oglejmo en kričeč priiner:
Delavec neke kranjske tekstilne tovarne je zaslužil na teden za 4« ur 153 Din. Z nadurami je znašal njegov zaslužek na teden okrog 300 Din. Iz tega je razvidno, da je moral delati delavec na dan po 12 ur, da je zaslužil na teden okrog 300 Din. In zaslužiti ter delati čez 8 ur je moral, da je preživel svojo družino. Tovarna je odtegovala delavcu bolniške prispevke po 12. mezdnem razredu. Ko je delavec obolel, je pa dobil hranarino po 10. mezdnem razredu Ob bolezni je ugotovil pri OUZD, da je bil prenizko zavarovan. Tako torej: Za vsak slučaj je delodajalec odlegova) prispevke, ki bi jih utajil in spravil v sin j žep, delavec bi pa trnel škodo, če se ne bi pri OUZD informiral glede svojega zavarovanja. In takih primerov je nešteto.
Knjige in revije
Knjiga načel, napisal dr. Aleš Ušeničnik. Prvi zvezek: Načelo o načelih. — Knjiga je namenjena dijaštvu, ho pa ogromno koristiH tudi našemu delavstvu, zlasti delavskim voditeljem in voditeljem delavske mladine. Knjiga govori o načelih, njihovem pomenu in njihovi moči. Prišla je ob pravem času. Kajti danes povsod opazujemo pomanjkanje načelnosti Svoje prepričanje menjati že ni nekaj povsem redkega in posebnega. Često že jama materijelna korist zadostuje za to, da človek svoja načela zapusti m jih zamenja z drugimi, nasprotnimi. To moramo ozdraviti, če hočemo dvigniti slovenski narod. — Knjiga te vredna vsega priporočila.
Kres, glasilo slovenskih fantov, št. 1. in X prinaša: Program prireditve Evharističnega Kongresa. Križ nad vasjo, Mislim nazaj, Ali razbiti — ali graditi, Sveti Paskal Bajlonski, Za katoliško skupnost, Naša velika naloga, V edinosti je skrivnost uspeha, Kako smo (antje do Evharistije? Kdo bodi naš vzor:, Neka) o marksizmu, O današnjem filmu, Katoličani po drugih deželah, Po športnem in telovadnem svetu, Med slovenskimi fanti, Knjige in časopisi. — Članki so taki, da jih je vredno čitati dvakrat, trikrat. Slovenski fantie so na pravi poti!
>0troei ljubezni«. Rradni časopis nemškega sodstva, »Deulsohe .1 ust iz«, objavlja iejr.vo pooblaščenca plemensko-politicnega urada 7,« SašKo, ar. Vellgutha, proti članku, ki je iz^el v nekem strokovnem listu j>od naslovom: t>Odkrita beseda za nezakonske maiere«. Dr. Vellguth priznava, d« nezakonska m«ti ni brezpogojno vselej nrnvno manjvreden Človek. Vendar je pa dejstvo — pravi dr. Vellguth — da preniarsikatera nezakonska mat«" živi tako, da o kaki resnični ljubezni ali materinskem čustvovanju ne more M ti nobenega govora. Če pa kdo Irdi, da so nezakonski »otroci ljubezni« plemensko dosti več vredni kakor otroci, ki prihajajo na svet zaradi »gole navade« itd., potem ■ je ta trditev nezaslišan napad na družino in z&koa
1 ru,£l,.„arn ,1 ..... .... J-ln„ltn«, iiuiiianv^i,
99
SLOVENCEV" SVETOVALEC
Naš domači zdravnik
J. M. - M. Trebušna vodenica je časih samostojna bolezen (vnetje trebušne mrene), večkrat pa je samo znak oz. posledica jetrne, srčne ali ledvične bolezni. Razvidno je, da je zdravlienie v vsakem teh primerov različno, z odtočnimi vbodi se dosega trajen uspeh samo v prvem primeru, v vseh drugih je odtakanje tekočine samo začasno lajšanje. V primeru jetrnega otrpa se časih doseže uspeh s posebno operacijo, ki preuredi krvni odtok iz trebuha, če je drugo drobje zdravo. Spominjam se nekih redkih (3) primerov, kier te bila s „cem zarasla srčna mrena kriva trebušni vodenici, ker tako stisnemo srce ni moglo dovoljno delovati; v enem primeru se je posrečilo z izničenjem srca in takega oklepa, da se |e krvni obtok okrepil in trebušna vodenica izginila. Kako je zadeva pri vas, ne morem vedeti; ce ne prideta z csebnim zdravnikom do jasnosti, pojdite kar v bolnišnico ali na kliniko. (Na zasebne naslove poslana vprašanja romajo po navadi v kos, zasebni odgovori so pa načeloma izkl|učeni.|
D S. - R- Čir (ali razjedlina) na želodcu |e vaša bolezen, ki si jo zdravile doma brezuspešno. Pojdite kmalu v bolnišnico, in sicer tako, ki ima oddelek za notranje bolezni in kjer ni prevelikega navala, da vas ne odslove prezgodaj, morda napol ozdravljeno. Na daleč se takšna bolezen ne da zdraviti, tudi domači pripomočki v obče ne zadoščajo. Pripravite se tudi, da bo morda potrebno operativno zdravljenje.
J. M. - T. Žive nitke se dajo spoznati v blatu ali govnu, nitke so brezbarvne in težko opazne, spoznajo se pa po živahnem gibanju.
Isti. Trdovratna tvoravost vas nadleguie ze več let navzlic brezmesni prehrani in mazanju tvorov s karbolno kislino? Ostanite pri brezmesni prehrani, smete pa uživati mlečne jedi. Jemljite šest tednov po vrsti dunajski fiakrski prašek po eno zvrhano žličko na dan s čajem ali slatino, nadaljnjih šest tednov pa pekovsko drožje, po eno za droben oreh debelo kepico, zamešano z mlačnim mlekom. Kopljite se vsak teden v rožnato rdeči kopeli rdečega kalija (kalijevega per-manganata) ali pa se umijte s tako raztopino, tvore pa mažite z razredčenim salicilovim cvetom. Arzenikove kure spadajo v področje osebnega zdravnika.
J. P. - M. Pege na obrazu si hočete po njihovem desetletnem obstoju odpraviti? Počakajte s preganjanjem nadlege še deset let, medtem si prihranite lep denar, zakaj peg bp čez deset let toliko ali manj, če jih odpravljate ali ne.
A. L. - R. Nočno jokanje zavoljo bolečin v nogah (menda bedrih) ali zobeh ie ori mlajših otrocih pogosten pojav. Bolečine v udih te vrste so nekdaj spravljali v vzročno zvezo z rastjo in jih imenovali »rastne bolečine«, dandane-menimo, da dela rast kosti toliko bolečin, kolikor daje glasov od sebe rastoča trava. V takih primerih iščemo vzroke; vnetja, poškodbe, naoačno lego ali držo itd.; če se bolečine ponavljajo na istem mestu, kaže otroka spraviti k zdravniku. Glede mlečnih zob velja načelo, da jih čistimo in po potrebi zalivamo in tako skušamo ohraniti uporabne, dokler jih stalni zobje ne izrinejo. Kosmič pavole. namočen s kafrnim cvetom in zataknjen v votel otrokov zob, odžene vsai začasne bolečine.
M. M. - P. Nosljavo govorjenje po nahodu? Morda je imel otročiček davico v nosu v obliki nahoda, bržkone mu je po nahodu ostala sluznica v nosu zabrckla ali nosna drgalka. Poskusite z izpiranjem noska. Nabavite si gumast balonček, ki drži 50 kub. cm in ima mehek g imast nastavek. Napolnite ga s toplim kamiličnim ali stezov.m ali kaduljevim malce osoljenim čajem in brizgajte naprej slonečemu otroku polagoma in oprezno, v vsako nosnico po eno brizgo enkrat ali dvakrat na dan.
M. C. - M. Mehurčast izpuščaj med prsti na
nogah, je, kakor pravilno domnevate, v vzročni zvezi z oviranim kožnim izhlapevanjem, ni pa. kakor vas plašijo, znak kostne jetike. Poleg navadne nege (kopeli, menjavanja nogavic, primerne obutve) priporočam, da se doti^no mesto časih odrgne s salicilovim cvetom in posiplje s smuk-cem.
Ista. Predolgo perilo in vmesno krvavenje se ne bo dalo povoljno urediti brez zdravniške pomoči, ki je ne odlagajte! Majhna luknjica se da hitro in trajno in neopazno zakrpati . ..
K. R. - J. Neredno perilo z velikimi vsakokratnimi nevšečnostmi (slabostmi in bruhanjem) je zadeva, zelo podobna oni v prejšnjem odgovoru. Morda je splošno krvno ali živčno stanje vzrok motnji, morda zaprtost, morda radi prehladov nastalo zastajanje v krvnem obtoku? Skrbite za zadostno iztrebljanje, noge in bedra imejte tople; ko se bliža čas, uživajte kamibčen ali metov ali melisov ali špajkov čaj posamič ali v mešanicah
M. A. - S. O živčni razrvauosli inteligenčnega naraščaja je bilo že večkrat pisano na tem mestu v prejšnjih časih. Pripravljanje za izpit gotovo ne popravlja živcev. Včasih kaže popolnoma opustiti učenje za kaj časa (vsaj šest tednov, bolje tri mesece) in nato prav oprezno in polagoma ž njim pričeti. Kvarno bi bilo. odmor v duševnem delu izpolniti z lenarjenjem. V tem času treba vaditi in uriti telesne sile s primernim telesnim delom, če se le da, ali katerimkoli športom, zelo priporočljivo je utrjevanje. Telesno delo vam prinese zdrav tek in zdravo, krepilno spanje. Če vaše živčno stanje ni prelv.ido, napravite tak-le poskus: Jutranje in dopoldanske ure porabite za učenje brez vsakršnega siljenja, popoldne se gibljite vsaj dve uri na prostem, zvečer se ukvarjajte s kakšnim vedrilnim opravilom, počivat hodite zgodaj. Če ne morete brž zaspati, si napravite časih, preden ležete, toplo kopel za noge z mrzlim polivom, časih pijte šoajkov čaj, druga zdravila rajš< opustite v svojih »zornih« letih.
Isti. Živčna razrvanos* in nadarjenost se ne izključujeta, pač pa rada družita. »Živčnik« (živčno izčrpan človek) je manj sposoben za uspešno delo, a zategadelj ni mani nadarjen. Sicer mi pa vprašanje ni jasno.
Isti. Navadno ribje olje vsebuje v dovoljni (ali celo obilni) meri dva vitamina, A in D; komur jih treba, naj se jih poslužuje v tej pristni obliki.
L, L. - Lj. Za otroka življenje! Iskren vzklik nepokvarjene ženske duše, ki ga je človek vesel, ko mora poslušati toliko nasprotnega kričanja in godrnjanja. Vaš primer se mi ne zdi brezupen: tiste motnje, ki jih točno opisujete, se dajo v vaši dobi odpraviti. Kvarna pa se mi zdi vaša ne-počakanost; tudi tisto dolgotrajno in drago zdravljenje je bilo po moji sodbi vsaj odveč, Neredko-kdai se pride počasi dalje kakor nagloma, s potrpljenjem se več doseže kakor s silo. Poiščite si preudarnega svetovalca, ki vas brez tvegavih poskusov privede na pravo naravno pot..
I. B. - V. Izgovorjava r-a, jezičnega« in celo goltniškega, vam je nemogoča? Motite se, da vam operacija pomore preko te ovire, ki je zgolj živčne narave. Ako se ne morete sam toliko osrčiti, da spravite v tresenje aH konec jezika ali vsaj mehko nebo, poiščite fi učitelja, ki uči gluhoneme otroke govoriti. Menda bo pouk končan z uspehom prej ko v eni uri. Ko to srečno opravite, skrbite, da si okrepite splošno živčno stanje, ki je skorajda vezavo še -na kakšnem drugem koncu,
R. A., R. 1. in drugim brezimnikom in skri-valuem bodi vnovič povedano, da pričakujejo odgovora zaman, saj ne moremo sproti postreči z odgovori odkritim vprašavcem. naročnikom in bravcem našega lista, ki se izkazujejo s svojim naslovom ali listovo glavo.
s tremi okni je torej 285 cm dolga in 156 cm široka, navadno okrog 50 cm globoka. Okvir naj bo tako napravljen, da leži severna stena kakih 7 cm višje nego južna, da se spomladansko solnce dobro vpre v okna in greje zemljo pod njimi in da deževnica lahko odteka. To so približne mere tople grede, ki se pa lahko spremene krajevnim zahtevam primerno. — Greda ne sme biti postavljena tik stene, ampak tako daleč od nje, da sc lahko gre okrog nje. Čim bolj priprosta je, tem bolje; glavno, da je trpežna in poceni. Sicer si pa lahko postavite tudi betonsko, ki je še najbolj trpežna, četudi nekoliko dražja. — Okna morajo biti na okvir tako položena, da ne nastane nikjer nobena špranja, skozi katero bi uhajal topli zrak iz irrede; pa tudi tako, da sc deževnica lahko z njih odteka, toda ne v gredo. — Za segrevanje je najboljši konjski enoj, ki da največ toplote. Gnoj mora biti vlažen in dobro steptan. Za gredico s tremi okni zadostuje dober voz gnoja; sicer na je množina odvisna od globine jame. Priporočljivo je na dno jame položiti nekaj stelje: slame, praproti ali slično, da ne pride gnoj na mrzlo zemljo. Zlaganje gnoja naj se vrši ob toplem solnč-nem vremenu ker teda: se prej ugreje. Naložimo ga do spodnjega ok\iria, dobro stlačimo in pokrijemo z ekrn Po 3- 4 dneh se dovolj ugreje in uleže. Po potrebi ga še nekoliko stlačimo in pokrijemo '?5cm na debelo j preseiano vrtno zemljo. V (cm času se v gnoju razvijajo škodljive pare, zato
nc smemo takoj posejati semena, ampak šele čez nekoliko dni; medtem pa gredico vsak dan prezračimo, da škodljive pare izginejo. Da bo greda bolj topla, obdamo obod tudi od zunaj z gnojem. V posebno mrzlih nočeh pokrijemo okna s primerno slamnato odejo.
Gnoj, pripravljen iz žaganja, ni slab. A. S. R. Slišali ste, da gnoj iz žaganja ni zanič in da povzroča, da se v zemlji zaplode bramorji. — Da bi tak gnoj bi! zanič, je neumestna trditev, kajti vsaka stelja le malo gnoji; glavno je živalsko blato in scal-nica, ki dasta gnoju njegovo vrednost. Dobra stelja mora biti taka, da vpija mnogo gnojnice in da se hitro razkraja. Teh iastnosti pa ima žaganje le v mali meri, zlasti ono iz smolnatega lesa. V zemlji se žaganje le počasi razkraja, zato pa toliko delj rahlja zemljo in je zaradi tega primerno zlasti za težka ilovnata tla. Iz tega razloga nudi v zemlji udobno in toplo zavetišče raznim mrčesom, zlasti brainoriern. To da povod trditvi, da tak gnoj pospešuje razmnoževanje bramerjev. Izboljša se tak groj, če ga na gnojišču dolgo časa godimo, tlačimo in polivamo z gnojnico, da se žaganje že tu po možnosti razkroji.
Oozdni škodljivec odjeda smrekam vršičke. G. P. P. — Pod smrekami sle našli na snegu polno gladko odjedenih zelenih vršičkov. Ne poznate pa škodljivca. To dela v gozdu ptič knvoklium Ta ptič se pozimi preživlja s semenom smrek in jelk ter s svojim zakrivljenim kljunom prav spretno odpira češaike. Pri tem delu si brusi kljun da se preveč ne podaljša; in v letih, kadar igličasto drevje ne na. stavi češarkov, si ga brusi na ta način, da odjeda smreč e in ieleve vršičke, ki padejo potem na tla. KrivokHun ostaja čez zimo pri nas in gnezdi ter vali tudi v najhujši zimi.
Pravni nasveti
Kmetijski nasveti
Začetek nesenja mladih kokoši. — Imam več mladih kokoši, pa ne nesejo še jajc. KoKkt morajo biti stare, da začnejo nesti? S. B. Č. - Starost sama ni odločilna za začetek nesenja mladih kokoši. So mlade kokoši, ki začnejo prvikrat nesti, ko so stare pet ali šest mesecev. So pa tudi takšne mlade kokoši, ki začnejo nesti šele, ko so že osem ali več mesecev stare. Na splošno lahko rečemo, da začnejo nesti mlade kokoši tedaj, ko so telesno zrele, ko je razvoj njih telesa končan, ker poprej tudi nesni organi niso dovolj razviti. Da pospešimo razvoj in raščo, je treba pokladati mladim kokošim dovolj dobre beljakovinaste hrane. Ako so vam mlade kokoši zaostale v rašči in ro bile sicer vedno zdrave, je to znamenje, da niso dobivale dovolj beljakovinaste hrane. Morda ste nudili vsem kokošim dovolj dobro hrano, toda starejše kokoši so lahko odrivale in zajedale mlade kokoši pri skupnem krmljenju. Te potem sploh niso dobivale in ne dobivajo dovolj krme, zaradi česar so zaostale v rašči in razvoju. Zato pa ločite mlade kokoši od starih in jih krmite posebej z dovolj beljakovinasto krmo, pri čemur naj ne manjkajo tudi rudninske snovi. Dobro domače beljakovinasto krmilo, ki je tudi poceni, je kislo posneto mleko. Kako se pripravlja kislo posneto mleko in koliko ga je treba za posamezno kokoš poleg kuhanega krompirja, otrobov, žitnega zrnja, zelenjave (zelene krme) in rudninskih snovi, čitajte v nedeljskem »Slovencu« z dne 10. t. m. na tem mestu pod naslovom »Krmljenje nesnih kokoši pozimi«. Ako nimate kislega posnetega mleka, potem računajte mesto 10 dkg kislega posnetega mleka en dkg ribje moke na dan za vsako kokoš.
Kako sem postal trden gospodar. I. G. Lj. —
Kmet iz okolipe Celja pripoveduje, kako je iz revnega Žagarja postal posestnik, trden kmet in umen sadjar. Ker želi, da se njegov spis objavi v »Slovencu«, in je isti dovolj zanimiv in poučen za marsikakega kmeta, ga hočemo tu podati v nekoliko skrajšanem obsegu:
»Pred mnogimi leti sem si zgradil novo žago na vodni pogon in si z njo začel služiti kruh. V začetku mi je šlo trdo. Tedaj, še pred vojno, sem se udeležil tečaja o kmetijskem knjigovodstvu na kmetijski šoli v Št. Jurju, ki ga je vodil pokojni ravnatelj Belle. Na njem sem se na"čil pravilno voditi kmetijsko knjigovodstvo in to je bila pod laga moiemu poznejšemu uspehu. Z natančnim vpisovanjem vseh dohodkov in izdatkov, s pridnostjo in s skrajnim varčevanjem sem se povzpel tako daleč, da mi ie začel denar preostaiati. Prilika je nanesla, da sem ga mogel posojati mani »krbnim gospodarjem. Kmalu se mi je nudila prilika od njih nakupiti nekaj slabih, zanemarjenih
»omliiSr li mi v .arpllll nicn rinila čoln .niUaUit,
koristi. Mnogo truda in dela me je stalo, predno sem jih očistil grmovja i.n kamenja ter jih zasadi! z dobrim sad.iim drevjem.
V bližini ni bilo nobenega sadjarja, da bi se mogel pri njem učiti, kako se pravilno sadi in goji sadno drevje zato sem mora! hoditi po nasvete na kmetijsko šolo in k oddaljenim sadjarjem. Nakupil sem si mnogo potrebnih kmetijskih knjig in se iz njih učil umnega kmetijstva. V začetku sem doživel mnogo neuspehov in sosedje so se iz mene norčevali zaradi mojih novotarij. Toda nisem se dal oplašiti. Še bolj pogosto sem obiskoval strokovnjake in se od njih učil umnega gospodarstva, zlasti pravilnega sadjarstva. Končno sem doživel uspeh Prvemu zemljišču so se pridružila druga, s tem je pa raslo tudi moje delo in skrb. Zgradil sem si hišo, hlev in druga gospodarska poslopja, nabavil si živino in prašiče in si tako utrdil svojo domačijo, Danes imam na svojem posestvu nad 1000 sadnih dreves posejanih v poln. rodovitosti in okrog 300 vinskih trt najbolj prikladnih sort, ki mi dajo prav dobro kapljico. Sveže sadje lahko prodam, ker imam le dobre vrste; slabše posušim ali vkuham; iz odp.-id'"tta in mani vrednega si pa napravim izvrsten sadjevec Tako je moje današnje gospodarstvo, k; sem si ga pripravil sam z delom svojih rok in z bistroumnostjo
Toda tudi v moji okolici se pozna uspeh mojega dolgoletnega truda. Sosedje, ki so s.: nekdaj iz mene norčevali, so me začeli posnemati in se z vnemo oprijemati gojitve sadnega drevja in umnejšega gospodarstva. Napredovali so loliko, da se mi je lani posrečilo za naš okoliš ustanoviti sadjarsko podružnico, ki me ie izvolila za načelnika.
To sem napisa! v spodbudo čitateljem nedeljskega Slovenca«', ki ga sam pridno prebiram in mi ugajajo zlasti njegovi Kmetijski nasveti«. Čitateljem pa polagam na srce ta rek:
Priden sadjar je dober gospodar, ne manjka mu dela ne iela.«
Naprava lople grede. E. B. P — Nameravate postaviti si toplo gredo za domačo u])orabo in želite toctvaruega navodila. V toplih gredah vzgojimo mlade rastline, da jih l;>.ko prej posadimo na prosto. Zato je važno, da jc prostor za nie izbran v vrtu na najtoplejši, zavetni. solnčni točki, ob kaki i steni, kj?r spomladi solnce še najprej zašije in jo čim več časa ogreva. Topla greda jc prav za prav zaboj iz lesa ali betona, pokrit s steklenimi okni, nagnjen proti solncu, da uživa čim več njegove toplote; istočasno pa v notranjosti umetno segrevan z ■ gn< jem. Najbolj praktična in najcenejša je topla , greda iz lesa. Sliri deske tvorro okvir ali obod, na katerem ležijo okna. Obseg take grede za domačo porabo "i velik: tri okna zadostujejo. Običajne mere oken (o: 156 rm ilolaj in 05 rm široka. Greda
Prošnja ze znižanje stroškov v umobolnici. —
T. O. K. — Na pravilni naslov ste poslali prošnjo za znižanje stroškov, ko ste jo poslali na bansko upravo.
Drvarnica ob sosedovi meji. — J. Š. — Ni
predpisa, ki bi določal, kako daleč od sosedove meie smete postaviti drvarnico, za katero ste že dobili stavbno dovoljenje županstva. Ako sosedu ne kratite nobenih pravic, smete postaviti drvarnici tik do meje. Seveda ne smete pri tem stopati na sosedovo zemljišče, Ako ne bo prišlo do sporazuma in vi drvarnico zgradite, bo v slučaju sosedove tožbe odločilo sodifče. Ce se sosed upira zgraditvi drvarnice samo radi tega, ker hoče imeti prostor, da pri kritju svoje strehe lahko lestvo postavi na vaša tla, dočim krovec pravi, da drvarnica ne bi ovirala prekrivanja sosedove strehe, se vam po našem mnenju eventualne tožbe s strani soseda ni treba bati. Vprašajte kakšnega izkušenega mo/a, če je krovčevo mnenje pravilno in če je, kar zgradite drvarnico.
Spor radi na sodni dražbi kupljenih stvari. — S. M .Š. — Na sodni dražbi ste kupili hišo z nekaj zemljišča in pritiklinami, navedenih v cenilnem zapisniku. Sedaj pa je nastal spor glede nekaterih stvari, ki niso navedene v cenilnem zapisniku in jih hoče prejšnji lastnik odstraniti. Želite pojasnila. — Iz vršilnega spisa bo razvidno vse, kaj ste kupili. Če vam ni kaj jasno, olJrnite se na dotič-nega sodnika, ki vam bo mogel na podlagi spisa vse povedati. Gotovo sme lastnik vzeti stvari, ki mu niso bile prodane Če ne pride do sporazuma, bi v pravdi odločilo sodišče.
Rodbinska doklada za sina državnega uslužbenca. -— J. K. S. — Niste povedali, koliko je sin star in na kakšnem privatnem zavodu študira. Po 16. letu starosti pripada rodbinska draginjska doklada za sina državnega uslužbenca, ki je v šoli, tedaj, če -se šola v državi ali v inozemstvu v javnih ali priznanih zasebnih šolah občega ali strokovnega pouka in sicer samo ža oni čas, ko ga vodi pristojna šolska uprava kot svojega rednega učenca, najdalj pa do dovršenega 23. leta starosti, razen če se otrok pred tem časom oženi ali če nastopi odslužitev obveznega roka v vojski. Pohajanja večernih in občasnih tečajev ni smatrati za šolanje glede pravice rodbinske draginjske doklade za otroka.
Saduo drevje ob meji. K. T. M. — Sosed je tik za žično vrtno ograjo zasadil jabolka in črešnje. Par let se na Vašem vrtu še ni poznal vpliv sence, a vendar se bojite, da bo drevje, čeprav ga sosed obrezuje, da veje ne silijo na Vaš vrt, tekom let Vam delalo škodo s svojo senoo. Vprašate, če lati ko soseda prisilite, da prasadi drevje par metrov proč od Vaše meje. — Sosedovo drevje, čigar veje sploh ne segajo v Vaš zračni prostor, s svojo senco ne krati bistveno navadno rabo Vašega zemljišča. Torej ne morete prisiliti soseda, da. presadi to drevje.
Nezarubljiv prevžitek. R. N. Z. Vaša mati živi kot vžitkariea na Vašem posestvu, vendar vsi dohodki tega |>osestva niso takšni, da bi se od njih mogia živeti, pa zato mater še z denarjem redno podpirate. Mati se je po nesreči še zapletla v tožbo radi žal jen ja časti s sosedom, pa je bila obsojena, da plača vse stroške. Vprašate, če se lahko materi zarubi in proda vžitek. — Po izvršilnem redu se lahko zarubi in proda vžitek, ki presega vrednost 600 predvojnih kron. Ta znesek sicer ni bi! spremenjen z ozirom na razvrednotenje krone^ pa je praksa večine sodišč taka, da preračunajo vrednost predvojnega vžitka od (500 kron na sedanjo stvarno vrednost. Mnenja smo. da vžitek Vaše matere ne presega stvarno vrednosti jkj zak. določenega minimalnega vžitka in se ne sme zarubiti.
Bratovi dediči. M.Fr. — Letos je umrl Vaš brat posestnik, samec brez otrok. Po vašem mnenju ste dediči Vi in dve sestri. Pred tremi leti pa Vam .je umrl drugi brat, ki je zapustil ženo in otroke. Vprašate, če tudi ženi umrlega brata, oz. njenim otrokom pripada dediščina po letos umrlem bratu. —- Ker ne živijo več starši, ste zakoniti dediči po bratu samcu vsi bratje in .sestre po enakih delili. Dolož. ki hj pripadel Vašem« pred tremi leti umrlemu bratn. pripade zdaj njegovim otrokom. dočim \ nsn svakinja nima v tem slučaji' nobene zakonite dedne pravice.
'ešn.ia ob poju. P. I. P. — Kraj pota, ki pelje k vaši hiši. stoji češnja, ki vns ovira pri vožnji. Prosili ste soseda, da jo odstrani, pa sosed noče o tem nič slišati. Vprašate, če -mete drevo sami odstraniti. — Svetujemo Vam, du po tem potu vozite na isti način, kol doslej. Ce jc drevo ros napoti, se bo vsled Vaših voženj poškodovalo ler se prej ali sle.i posušilo. Sami od sebe pn no smete tujega drevesa odstraniti.
Dijaške podpore. St. K. N. m. - Vprašate, če imate kot reven gimnazijski abituri.ient pravico do državne, hanovinske ali kake druge podpore za nadaljnje šolanje. — O »pra-! vici« do podpore je težko kaj reči. V Ljubljani so razna akademska podporna društva iu tudi razne ustanove za podpiranje študija akademikov, pn morate pravočasno presiti, a uspeh ni gotov.
Dedna pravica žene. I. M., V. — Dekle je
poročila vdovca brez otrok. Ta je pri ženitvl dal prejiisati polovico svojega premoženja (hišico z vrtom) na ženo. Hišo sta sporazumno prodala in sta prevzela vsak pol kupnine. Sedaj je umrl mož brez oporoke. Vprašate, če dobi žena, še tudi zdaj polovico moževe zapuščine. — Morda nista napravila zakonca le ženitne pogodbe, ampak tudi vzajemno dedno pogodbo, oz. vzajemno oporoko in bo sodišče to upoštevalo. Ce pa ni bilo nikake oporoke, nastopi zakonito dedovanje in bo žena dobila polovico zapuščine, a drugo polovico dobijo moževi sorodniki, i Dolžnosti poroka. H. H., K. — Vaš bivši j tovariš v službi si je izposodil pri nekem za-| vodu 3000 Din. Na njegovo prošnjo ste Vi z njegovim bratom podpisali zadolžnico kot porok in plačnik. Dolžnikov brat je izgubil j službo, dolžnik sam pa kljub večkratnim opo-| niinom ni plačal dolga. Zavod je Vas opomnil j na plačilo, toda Vi se niste odzvali. Nato ste bili toženi in obsojeni ter so zdaj delno za-lubljeni Vaši mesečni prejemki. Vprašate, če .ie ta denar za Vas za vedno izgubljen in ee imate pravico, da uspešno tožite glavnega dolžnika za povračilo. — Denarni zavod je popolnoma opravičeno tožil Vas kot poroka in plačnika, ko mu dolžnik na opomine ni vrnil posojila. Vi bi se morali pač takrat, ko ste zadolžnico vašega tovariša podpisali, zavedati, da nerazdelno z dolžnikom odgo- a. varjate za plačilo dolga. Pravico imate od dolžnika zahtevati povračilo glavnice in obresti, kolikor jili boste plačali. Tožiti ga i morate pri njegovem domačem sodišču.
Neizplačani zaslužek hlapca. J. 2., E. — I Vaš sin, ki še ni polnoleten, služi za hlapca in ima že 1500 Din zasluženega, kar mu pa gospodar ne izplača Vprašate, če lahko Vi kot oče zahtevate od gospodarja, da naloži zaslužek Vašega sina pri poštni hranilnici.
Ce je Vaš sin sporazumen, da se njegov j zaslužek na.r.ži v poštno hranilnico, lahko to . zahtevate ojj gospodarja. Ce gospodar ue bi hotel izplačati denarja, bi ga morali pač tožiti.
Kako se opravi prisega pri sodišču? B. S.,
Z. — V pravdi so bile zaslišane priče pod priseglo. Sodnik pa ni niti dal prinesti razpela, niti ni prižgal sveč. Vprašate, če je priseganje pred razpelom in pred gorečimi svečami odpravljeno. Med priseganjem in zasliševa-. njeni prič je advokat jedel kifelc. Vprašate, l če je tudi to sedaj dovoljeno. — Še vedno je v veljavi priseganje pred razjjelom in gorečimi svečami. Ce se sodnik ne drži predpisov o prisegi, stranka lahko to zahteva. Sodnik mora tudi paziti na to, da se stranke in seveda tudi advokati na sodišču dostojno ob-, uašajo. Gotovo ni dostojno med razpravo je-. tn dni, se lahko pritožite na upravo pošte, dišča, takšno stranko primerno poučil in jo eventuelno odstranil iz razpravne dvorane.
Obračunski spor, A. K., T. 102. — Mod vami in vašim bivšim šefom, s katerim ste vodili trgovino, je prišlo do spora in zahteva on, da mu vi plačate razne zneske, vi pa ste mnenja, da .je on vam dolžan. Stavljate nam več vprašanj in bi radi zvedeli za naše mnenje, zlasti o tem, kako bi odločilo sodišče, ako pride do pravde. — Vsakdo lahko toži. nko misli, da mu je tožeijee kaj dolžan. Tudi vaš šef, ki trdi, da ste mu za razne stvari dolžni, bo lahko svoje terjave uveljavljal pred sodiščem, če. z uspehom, pa nihče ue more vedeti. Ako ste mnenja, da mu niste nič dolžni, se boste pač znali braniti. Svoje pro-titerjatve boste pa tudi morali navesti in podpreti z dokazi. Ne moremo prerokovati, kako bo pravda izpadla, posebno, ker smo culi samo eno plat zvona, Ce .ie vse to res, kar pišete in boste o tem prepričali sodišče, je ver.ietno, da bo nasprotnik pravdo izgubi L Sicer pa sedaj, kakor pišete, niti sami še točijo ue veste, kaj bo vse uasprotnik zahtevaL Ce se zavedate, da niste nič dolžni, mirno počakajte tožbe in ko isto dobite, se o njej posvetujte z advokatom. Terjatve, o.katerih pišete, še niso zastarele.
Domovinstvo v Zagrebu. M. O., Z. — Kot državni uslužbenec v Zagrebu, ste po zakonu član te občine in kakšnega posebnega sprejema v domovinsko zvezo sploh ni treba. Zato .le strah pred takso neupravičen. V šestih mesecih od dneva veljave zakona o mestnih občinah pa morejo državni in javni samoupravni uslužbenci na osnovi svoje izjave dobiti članstvo ene izmed onih občin, v kateri so ga prej imeii.
Ku'nk državnega uradnika. M. O. — Državni uradnik, ki jc star 62 let, mora ravno tako plačevati kuluk, kakor njegovi mlajSi tovariši. Ali je to pravilno? —• Vsi državni uslužbenci ue glede na starost, morajo plače vati kuluk v znesku tridnevne osnovne in položnjue plače.
Rubež-n plače. M. S. - Mnenja smo, da vam bodo lahko znrublli plačo, posebno še ker imate posestvo. Najbolj varni ste, ako plačate obresti
CITATELJEM ZA NEDELJO
NedeI$sko pismo
Eden najbolj znanih nemških jezuituv, Veter Lippert, je pisni čudovito lepa »pisma dobrim Iju-deiri*. Izdal jih. je v knjigi »Od duše do dušeki jo imamo tudi v slovenskem prevodu. Ta knjiga je med Nemci sproti pohajala in nešteto dušam je prinesla tolažbo in odrešenje. Ne vem, kako je šla pri nas; zdi se mi pu, da smo — prav radi revščine naših dobrih religioznih knjig — poslali nekam topi in brezbrižni za religiozna vprašanja in religiozne knjige, ln ker jih lako malo imamo in beremo, zalo so nam tudi tako kmalu in tolikokrat nerazumljive.
Ko sem izdal svoje prve Nedeljske misli, sem dobil z naročili toliko daljših pisem, da sem se čudil. Opazil sem, da jih berejo ljudje, o katerih niti sanjal ne bi. Zal mi je, da takrat sredi mnogega dela nisem vsakemu posebej odgovoril. A kadar zdaj sedem k pismu, jih vidim vse spet pred seboj. Tako bi tudi ta kratka, skromna pisma morala imeti najrazličnejše naslove: Spoštovani gospod! Spoštovana gospodična! Gospod doktor! Ud. Mnogim ugaja res le listi naslov, ki je (isto oseben. Tudi meni. Zato mi sedanji naslov »Moj ljubi prijatelj« skoraj ne ugaja več. Tako zveni, kakor bi hotel biti do naslovljenca nekako vzgojiteljsko pokroviteljski. Rajši ga bom odslej opustil. Saj želim res samo to, da bi šlo vsako pismo naravnost od srca do srca. Od srca, ki sloji prav tako sredi bojev, le ta v in vprašanj kakor listo, kateremu je namenjeno.
Zadnje nedeljsko pismo jc bilo o hudiču. Današnje naj bi bilo o nebesih. Ne, kakor bi ho,tel sistematično obdelati razne katekizemske odstavke. To mi je tuje in zoprno. A tudi misel o nebesih — kakor ona zadnjič — sc nehote vzbudi ob današnjem evangeliju.
Evangelij pripoveduje o delavcih, ki so tako različno delali (nekateri ves dan, drugi samo nekaj ur, nekateri celo eno samo), a so prejeli vsi, enako plačilo. Razburjali so se seveda vsi — lo je razumljivo in bi evanneliju niti dostavljali ne bilo treba. In kakor je razumljivo to, lako je otipljiva tudi prilika sama: Jezus se dotika vpra-ianjn. o plačilu za naša dobra dela.
Tako smo ie pri plačilu in pri, nebesih. Marsikdo je silno občutljiv v teh vprašanjih, posebno n novejši dobi. (lega vprašanja se je pred leti dotaknil Križ na gori. in je vzbudil precej razburjenja). Gotovo je neštetim vera in versko živi e-nje preveč zvezano z vprašanjem plačila. Zato jim že ob besedici »nebesa* misel nmVfrž/ ostane pri predstavi, kako bo tam bolie in lepše kot tu. kako bomo tam, poplačam, namesto da bi vsa i malo skušali zaslutiti čudovito ljubeče združen'e z Rogom, ki n as čaka. Snj bi kmalu mnogi niti ne vedeli in ne verovali, da so nebesa v gledanju in uživanju Roga — oziroma kmalu hi se jim zdelo to le en košček nebes.
Razumem, da le prav tako pojmovanje moli in odvrača od družbe, v kateri tako >nisti,o. Zdi se ti, da s takim pojmovanjem božjo ljubezen zmanjšujejo in vero ponižujejo. A ne daj se motiti, če kaki povprečni računarji res mislijo tako!
Menda so ie od nekdaj nešteti tako računsko in trgovsko pojmovali nebesa. Saj prav radi njih je povedal Jezus današnjo priliko. Povod so mu dali apostoli, ki so ga vpraševali, kaj bo vendar njih delei, njih plačilo zato, da so vse zapustili in šli zn njim. Povedal je današnjo priliko. Priliko, s katero je nalašč hotel ljudi razburiti, vzbuditi njihov protest. 'To res ni po vsakdanji ceni, od meri in plačilu: za eno uro drla v večernem hladu isto plačilo kot zn delo v teži in vročini dneva. Jezus je hotel, da se nad tem ljudje razburijo; a razburijo zalo, dn bi potem še bolj spoznali: »Saj imate lahko prav, ko sodite in cenite vsakdanje življenje. A ko pridete
do nebes,
pa pustite vašo ubogo zemeljsko pamet in mero; vrzite daleč v stran vaše trgovske račune in pričakovanja; odvadite se vaših misli na zaslužek in plačilo. Z vsem tem samo skrunite nebesa in žalite dobrega Roga. Tistega, ki poslednje sprejema in prve zavrača
Tako je povedal Jezus sam. Zato naj bo tudi tebi la evangelij v odrešenje in tolažbo. Naj te ne moti več preiloveiko pojmovanje nekaterih. Naj ti bodo nebesa vedno tako svetili, dn jih nikdar ne boš stiskal v človeške račune plačilu, ampak boš samo hrepenel za zadnjim ljubečim združenjem z dobrim Rogom. »p. boš globlje opazoval, boš neštetokrat našel < pravo pojmovanje tudi pri najpreprostejših ljudeh, katerih verovanje te morda danes še močno odbija. Ni dolgo, kar sem previdel staro ženo. Čudil sem se njenim vdanim besedam, ki so vse zvenele tako kot one Jezusove: »Ko boste storili vse, recite: Nekoristni hlapci sma...« Kaj boste sanjali o plačilu?
Pn vsem tem pa bodo še vedno redki liudie, ki bi pri svojem delu prav nič ne mislili na plačilo. Tudi ko gre za božje kraljestvo. Konvert'1 Fiedler (pravil sem ti že o njem, po kolikih bojih in težavah je našel v pravo Cerkev) je ob današnji priliki napisal tale sklep: .->Gospodova prilika je sn naš čas prav tako važna, kakor zn vprašujoče apostole. Marsikdo govori n. pr. >Kntoliška akcija., a, misli končno le nase. Ni prvič in ne bo zadv'ič, da kdo smatra krščanstvo za lestev, po kateri sam spleza na vrh. Mi nismo postnvVeni r.a sodnike. Eno pa moramo vedeti: Rož''emu kraljestvu jc naibliž'i tisti, ki je najbolj dileč samemu sebi. ki nikilnr nc išče svoje koristi in ne misli na svoje plačilo.«	V it al Vodviek.
Peter Doriler:
Liuhezen
Bilo je nekega nedeljskega večera po trdem, ngonabljajočem delu, ko se je don Bosco ves zdelan s težavo privlekel domov iiv.se tu onesvestil. Nesli so ga v posteljo, mrzlica ga je tresla in kuhala vročica, postajalo je huje in huje. Cez osem dni so za. čeli računati z njegovo smrtjo. Bila je zopet nedelja, ko mu je don Porel v prisoinosti stareiših goencev, ki so jokali in Hiteli, podelil sv. popotnico. Navzoča je bila tudi njegova mati in starejši brat. Dva dni kasneje je prejel sv. poslednje olje.
Seveda se je huda vest takoj raznesla med vsemi njegovimi fanti, in zdaj šele se jc prav pokazalo, kaj Mm je bil, obenem pa, kako so znali ti navidez-o sirovi in robati fantje ljubiti. Njihova žalost je bila geiiliiva. Zavedali so se, da pre za življenje nenadomestljivega očeta, pomočnika in prijatelja. Celo listi, ki teh mladostnikov kar niso mogli videti, so se morali čuditi nad toliko vdanostjo in žalostjo. Starejši so kot strežniki noč in dan bdeli ob po-telji na smrt bolnega don Bosca, ostali pa so zasedli vrata, stoonice in vežo prav do ceste in neprestano moledovali pri vratarju, da bi smeli vsaj za minuto k svojemu velikemu priiateliu.
»Prosim, samo videl bi ga rad, niti besedice ne spregovorim,« je šepetal droben dečak. Drugi je dejal: »Eno samo besedo mu moram reči. Ne sme umreti, dokler mu tega ne povem.« — In zooet drugi: »Ce bi doti Bosco vedel, da sem tukaj, bi mi takoj velel odpreti.« — Ali: »Saino prav majčkeno odprite vrata, da ga bomo .videli.«
Pa zdravnik je dal stroeo navodilo, naj nikogar ne puščaio k bolniku. In dečki so vztrajali; če se je v bolniški sobi kaj zgenilo, ali če je kdo prišel iz
nje, so jim srca v strahu in napetosti divje bila. Pa vendar jih st prevzemalo trdno upanje. Nak — kak don Bosco ne uinre kar tako meni trič tebi nič. Tako velik mož ne umie, dokler ni izvršil svoje naloge. In naloga še ni izpo njena — saj so še vsi tu, ki zanje skrbi, ki jim je oče in prijatelj in edini branltelj. In dalje po širnem svetu jih je še na tiseče, ki so še bednejši, še bolj pomoči potrebni kakor oni sami. Bog ga je ustvaril za svoje orodje — ali naj to orodje odloži, ne da bi ga do kraja izrabil? j<aj takega bi storil le obupan mojster. Ampak Eog! Ne — in kaj je treba nad paglavci don Eosca komu obupati? Da. policija že in mestne kle. petulje tudi, enako izbrano oblečeni gospodje in gospe, celo duhovniki — ampak den Bosco jih ni nikoli nehal imenovati svoje prijatelje in čakati na njihov povratek kakor svetopisemski oče. Ce se še bori za tisto ped življenja, se gotovo ne zato, ker bi bil navezan na ta svet — najsi ie vedno veder in dobre volje — a zdaj, ko je njegovo telo le slabost in bolečina, se bori za dih in življenje samo zaradi svojih ubogih fantičkov.
Tako in podobno so vrele jasne in nejasne mi sli, jasne in nejasne, na vsak način pa vroče in plamteče molitve v zaskrbljenih in ožalo?čenih srcih don Bcscovega krdela. Še pred kratkim :e bil nemara preneha ter i nevaren, napol divji poulični poba-lin, ki se je poslavljal po robu celo Bogu, če ga jc sploh poznal, kakor je sovražno gledal vsrkogar, ki ga je srečal. Zdaj sta jih bolečina in ljubezen omehčali, oblažili, pcotiočili. Ker so se z vso dušo oklepali velikega in svetega človeka in zrli vanj kakor v svojega vodnika, zato je vsa njihova bit stre-
mela kvišku in bila kakor čist, navpičen plamen na žrtveniku.
In sklenili so nasilje proti Bogu, naskok združenih prošnja na Marijino malerinsko srce. Hiteli so — česar pač uiti don Bosco ne bi bil zaupal svojim učencem — v cerkev La Consolata, in svetišče se od zore do mraka ni izpraznilo. V najspred-nejši bojni vrsti najbolj vneti, nr olj gereči; utrujene in lačne to.evnike so nadoi... 'ale vedno no**,: trume. Boj je veljal smrti. Poraz smrti! V molitvah je bilo nekaj nasilnega, viharnega, divjost neuguane narave in obenem prestrašen krik negodnih ptic, katerih gnezdu se bliža kuna. »Svela Marija, prosi za nas!« Ona, mogočna in dobrotljiva, s katero ie imel la umirajoči tolko sorodnih potez, tja ni sinila prepustili krempljem smrti! Zakaj vendar ne raznroslre nad njim svo.ega plašča, oh, inari ne sliši ali pa bi ga raje imela v nebesih? ln izkusili so nov naskok: vrgli so v 1x5j te/ino zaobljub — vsak dan bodo molili rožni venec, mesec dni, če treba lelo in
dan, vse življenje. Tudi o postu so bili slišali, da je izvrstno strateško sredstvo \ laki vojni. Zalo uživajo danes ali cclo več dni zaporedoma samo vodo iu kruli, /akaj ludi ne, saj morajo voj&čaki pred sovražnikom pozabiti na lakoto, kadar vel.a zmagali sovražnika. O junaštvu >o doitik.at sanjarili. <n zdaj je čez noč prišla prilika za to. Bili se hočejo Ko junaki. Ali pa bi sc drznil kdo takemu ucd raslemu odrekali junaštvo, če je moral kot maltarski |xj. bič petdesetkrat na dan nesti na o.ler težko kcMico inalte, pri tem se pa postil ob kruhu in vodi, da bi rešil bolnika?
A če je resnica, da je ljubezen močnejša ko smrt, kdaj naj bi se bilo to pokazalo, če ne io|xM? Bila je najčistejša, najsvetejša ljubezen, pridobi ena s ponižnim, požrtvovalnim deloin. Bila je ljubezen, kate e uboga te esnod je obolela in do smrli oslabela prav zaradi prevelikih, da, naravi ost blaznih zn' le, na umrl ivi del. Nebeška Gospa, ki se imenuje Zdr. v je bolnikov, se je postavila ob stran ljubezni, oč ki naj bi po zalrdilu zdravnikov prinesla gum. je prinesla ozdravljenje. Kriza je bila pres :>na; ura ko je na smrt opešani sam opustil nadal ni boi in sc pripravil, da stopi v večnost, :e odloČila bo; rolr smrti.	(Iz knjige »laniovski kralji, Hcrdcr.I
E. Tullner
Beneški brivec
V eni najrevnejših tetrli lagunskega mesta je stala, stisnjena v ol-lok Canale Grande, nad imsh m Rialto in Peccherijo, hiša brivca Etlor'n':a. V pritličju jc vodi! mojster brivnico, o kateri je šel "les, da so naseljeni v njej zli duhovi. In tu je strmel, odkar so se mogli ljud e spominjati, obiskovalcem svojeea ok a a ljubeznivo in uslužno.
Nekega dne je zašel edeu izm^d eran do v, Ui prebivajo brezskrbno ko colobi v luči T rt; a sv. Mar'<a, v revno Eltorinijevo delavnico. Privec je se^el po najboljšem čopiču ki ga je premogel, in ukpzoval vaieucu kakor da b: pove! eval celi armadi podrejenih liudi. Slednjič je zače!, istočasno z miljenjem, pogovor, brez katerega to rokodelstvo pač ne s^aa.
Lepo vreme danes, signore,« je dejal priza-devljivo.
»Hm,« ie zagodrnjal velikaš in kazal, da inu je la naeovor že znan.
Ettorini je požrl slino. Potem ;e trenil: »Eksce-leuca. danes ste videti zdravi ko dren, lepo ogoreb in odoočiti.«
Mož na stolu se je po;zkušal smejali in zde'o se ie. kaker da bi bilo v tem smehu že malce dobrohotnosti. Ettorini je popravil revno zrca'o — edino, ki ga je premogla zelo skromno opreinlirna brivni. ca — in rekel s čudnim, skoraj namernim poudarkom: »Glejte, lo zrcalo je že s'o let staro!«
»Česa ne poveste!« je odvrnil z vidnim zanimanjem tujec. »V resnici dobra stvar — sem nrmreč trgovec s starinami!«
»Vem, vem. ekscelenca,« se je klanial Etto-;ni, »kravatna i^la iz platine, ura, staro niirnberško delo — kaj takega nosu' samo strokovnjak!«
Orandu je laskanje godilo in priljudno se je nasmehnil Ettorini ga je skrivoma opazoval. Napihnjen, domišljav, bogat, je sodil — in prav zdrav tudi ni videti. Potem je zameketal: »Toda tega zrcala se drži kri!«
Mož na stolu se je ustrašil: Kri se ie držala tudi nekega dragulja, ki je spadal v zaklad njegove družine! A slednjič je zmagala v njem radovednost, oči so se mu razprle in ušesa so bila pripravljena, da slišijo zgodbo o zrcalu.
Moister je zaprl vrata brivnice, prižgal nad glavo odličnega gospoda majhno skrivnostno rdečo svetilko in brusil britev.
»Takrat namreč,« tako je začel, »je stanoval fu brivce Cantoneri, spoštovanja vreden mož — pa vendar po hudiču obseden. Pred tem zrcalom so sedele njegove žrtve, pod to. svetilko so izkr> avevalc, -n ta tla so padale, izpite iu izprazniene kakor metulji iz pajkovih lovk. — Ali se bo:ite?« se je E'to. rini zda'ci prekinil in položil britev ob grandovo lice, da bi napravil prvo polezo.
»Niti tnalo!« je odgovoril oni, ki se mu je zd°Io neinožato, da bi se zdaj umaknil.. V njegovem srcu pa ie vzkalil prvi strah in megov po"lfd je že o h ho sledil britvi, ki je v Ettorinijevih rokah oživela kakor plesalec na nevidni vrvi.
»Cantoneri je stregel le najboI;šim obiskovalcem,« je nadabeval brivec in se prestopil na drusro stran stola. »Odlični ljudje — boeati ljudje! Treba vedeti, da so bile Benetke takrat še glavnn stan mnogoštevilnih zločinskih tirov, in kd<-r je kdaj v teh ulicah izginil, ga ni bilo nikoli več nazaj. In če je mogel Cantoneri svoje rokodelstvo tako dobo nemoteno izvrševati, potem je bilo to le zaradi pomanjkanja javne varnosti. — Ali vas dolgočasim?« je vprašal mimogrede.
»Ne, ne!« je odgovoril gratid. In že napol onia-lodušen jc dostavil: »Ampak preidite že k stvari! Skrajno sem radoveden.«
»Kakor želite, ekscelenca!« je odvrnil moister. »Ce je torej prišel k njemu kak bogat človek, mu je
zelo uslužno postregel — prav kakor jaz. gospod —• ga po vseh pravilih namilil in začel s strganjem — natančno ko jaz.«
Tujec je poslal nemiren.
»Pravim, začel je s strganjem!« je nadaljeval Etlorini, kakor da bi bil uganil mi.Mi onega Lahko si mislite: luč v svetilki je vzplapolavala — podoba obeh v zrcalu je nemirno njihala sem ter tja — Can. tonerijevi prsti pa so glumačili z britvijo! Tedaj je postal bogati mož vznemirjen in je hotel nekaj reči. A Cantoneri je zastavil britev in zače! čistiti tisti del okrog grla — prav kakor jaz zdaj vam!«
Ettorini je za čas prenehal. V njegovih očeh se je pokazal grozljiv bodeč lesk, videti je bilo, kakor da heče svoje poglede zapičiti v grandov obraz. Ta pa je burno hropel in čelo mu je rosil inrzel pot
»Dalje, dalje!« je silil. »Trapite me do blaznosti — vedeti moram konec — moram!«
Ettorini se je pošastno zasmejal: »Konec? Do bro! Cantoneri je rahlo vlekel britev čez krhelj bogatega moža kakor mesar otiplje mesto, kjer kani žival zaklali. V tem se je v sosednjem prostoru ogla sil ropot, kakor če kdo koplje grob in meče kepe zemlje drugo vrh druge. In potem je ugasnila svetilka — prav kakor zdaj, vidite---«
Dejansko je v Ettorinijevi brivnici ta hip ugasnila luč. Orand na brivčevetn stolu jc zarjul kakor človek v največjem smrtnem strahu. Etlorini se je vrešče zasmejal: »ln potem, ekscelenca, mu je Cantoneri prerezal grlo!«
Nastala je velika, skrivnostna tišina. Ettorini jc stopil korak naprej in prižgal svečo. Pred njim na stolu je ždelo sesedlo grandovo truplo kakor metulj v pajkovih lovkah.
Brivec Ettorini je dvignil moževo glavo, jo motril in zadovoljno pokimal: »Uspelo mi je!« jc zamrmral »Kako lahko vendar umrjo !jud:e iz go. lega strahu!« Potem je spravil tujčevo iglo iz pla tine, uro in denar v svoj žep in odšel iz brivnice na policijo, da javi nenadno smrt neznanega gospoda med britjem v njegovi brivnici.
Osem piož je tako umrlo pod rokami brivca Ettoriniia za srčno kapjo, preden mu je mogla policija dokazati krivdo. Nikogar ni umoril — pa jc bil vendar muogokralen morilec, kakor zgodovina hujših ne pozna. In dasi ni bilo nobene postave, po kateri bi ga bili mogli obsoditi na smrt, vendar nihče ni dvotnil, da ga bo sodil Bos. Še v ječi je trdil Ettorini, da mu je njegov predhodnik Ca n Ione r i greh vcepil v kri in da torej nje^a samega, morilčevega potomca, ne zadene nobena krivda. Potem pa je to svojo trditev sam izpodbil: prerezal si je vrat.
2ena: »Veš, Pepe, tako sem jezna, da kar poku po meni.«
Mož: »Ali naj pošljem po sodarja?«
Kulturni obzornik
Helena Marolhy Soltesova
Dne 6. januarja t, 1. je praznovala največja slovaška pisateljica in kulturna ter socialna delavka H. M. Soltesova svoj osemdeseti rojstni dan. Vsa Slovaška je počastila ta jubilej s proslavami in predavanji o tej ženi, ki je celih peldeset let vodila slovaško ženstvo, ga vzdržala narodno in moralno, da ni padlo pod silnim madžarskim pritiskom. Delala jc v najtežjih časih, ko je bilo Slovakom vsako narodnostno gibanje sploh nemogoče. Nje veličino je pravilno ocenila Elga Kern, ki je uvrstila v svoji knjigi: »Fiihrende Frauen Europas« med petindvajset življenjepisov žen od katerih je le pet Slovank, tudi avtobiogralijo Sol-tesove.
Pot Helene je bila že od začetka posuta bolj s trnjem, ko z rožami in to trnje je pustilo v njeni nežni duši pečat za vse življenje. Rodila se je kol hči evangeliskega župnika v Krupini. Kmalu pc .ojstvu »kraljičine«, kot jo je nazival oče Da-niel Marothv, se je družina preselila v Ljuboreč. Dveletni Helenki umre mati. Z vso otroško ljubeznijo se oklene očeta, čigar plemeniti značaj, duševna svežost in velika potrpežljivost v odgovarjanju na njena otroška vprašanja, so ji deloma nadomestili težko izgubo. On jo uči govoriti, moli z njo, jo vodi na sprehode in jo navaja spoznavati naravo.
Tri leta je hodila v slovaško ljudsko iolo, zatem eno leto v madžarsko in eno leto v nemško, da se nauči tudi teh jezikov. Končno io je dal oče še za eno leto v privatni kurz nemške učiteljice z Dunaja. Tu so se ji odprle oči, zazrla se je v umotvore nemških klasikov in zahrepenela po nadaljnjem študiju. Todn nazor, ki ie vladal takrat, da ie njena izobrazba za bodočo gospo-dinio in ženo dovoljna in pa odločna zahteva ma-
čehe, da se mora posvetiti hišnim delom, so odločili drugače.
Helena je svoj študij končala z dvanajstim letom in je poslej morala pomagati doma. Le redke nočne ure si je mogla odtrgati za čitanje strastno ljubljenih knjig, iz katerih je črpala znanost in narodno zavednost. Najboljši vzgojitelj pa ji je bil narod. Oče je bil na vasi zelo priljubljen, in lako so jo že kot malo siroto povsod prisrčno sprejemali, pozneje pa si je znala s svojim iskrenim značajem pridobiti vsakogar. Narodne pesmi, pravljice in pregovore, ki jih je cula, stalni stik s pre prostimi ljudmi, narodni zbori v Turčianskem sv. Martinu, vse to ji je dalo osnovo za pozneiše prisrčne opise vaškeda življenja.
Z dvajsetim letom se je poročila z zavednim Slovakom v Turč. sv. Martinu, mestecu, ki je bilo že takrat središče vsega slovaškega kulturnega življenja. Tedaj je pričelo nje delo, delo žene in vzorne matere, obenem tudi delo odločne Slovakinje, buditeljke slovaških žen, organizatorke in pisateljice.
Češke žene so se emancipirale med prvimi. Slovakinje se niso mogle, kajti madžarski pritisk je bil takrat najhujši in je skoro onemogočal vsak pokreL Eno leto po poroki Soltesove jo razpustili Slovaško Malico, zaprli edine tri slovaške gimnazije, ki so jih Slovaki sami postavili, in madža-rizirali ljudsko časopisje. Tega leta je postala Soltesova predsednica 2wene«, edinega ženskega društva, in ga vodila nad 40 let. Društvo je pod neustrašeno voditeljico, ki se ni bala truda in žrtev za ljubljeni narod, izdalo nekaj publikacij prirejalo letne skupščine, v času, ko ie bilo onemogočeno sleherno drugo slovaško društvo. Na teh skupščinah se je vsaj enkrat na leto sestala slov. inteligenca iz bližnje in daljnje okolice T. sv. Martina ter se medsebojno spoznavala in navduševala. ><Žwena« je z razstavami zainteresirala vso Evropo za prekrasne slovaške narodne kroje in obrt in podpirala revna dekleta, da so mogla študirati
Poleg tega je našla Soltesova časa tudi za pisanie. Deset njenih povesti je predvsem oris vaškega življenja, v veselih in žalostnih trenutkih. Napisala je veliko število člankov, ki jih je pri-občevala največ v časopisu »2weni«. Ti so predvsem vzgojne, gospodinjske in vzpodbudne vsebine, iz njih odseva, kakšna naj bo kot žena, kot mati, tovarišica možu in kot narodna delavka.
Izdala je tudi dva obširna romana: Proti toku in Moji otroci. Roman Proti toku se je porodil iz bolečin težko užaljene Slovakinje, ki vidi, kako ji narod umira pod nasiljem raznarodovanja, in ki bi vse žrtvovala, da ga reši. Opisuje zgodbo žene, ki privede svojega moža, madžariziranega Slovaka, nazal v naročje naroda.
Druga knjiga Moji otroci (Moje detil je svetovno znana in prevedena že na več jezikov. Pisateljica je imela sina in hčerko, ki sta ji oba rano umrla. Ze od njiju prve mladosti je pisala dnevnik, ki ga je po smrti otrok izdala le malo preurejenega v knjigi. V nji je čisto preprosto, brez vsakih mitoloških in bajnih priveskov, katerih so navadno polne knjige o otrokih, opisan duševni in telesni razvoj obeh otrok, njih življenje od rojstva do tfroba. O sebi pisateljica nikjer ne govori neposredno in vendar je vsa knjiga polna njene materinske duše. Svoja otroka ljubi, ju vzorno vzgaja, se zanje boji in se vije v bolesti ob njiju preranem grobu. To je resničnost sama, kj jo pripoveduje mati. Za delo se zlasti tudi zanimalo oedaclo'*! in piiholotfi.
Soltesova je še danes sveža in čila, in kot sama pravi v svoji knjigi: Sedemdeset let mojega življenja: ...Hvaležna sem Bogu, da me ohranja pri telesnem in duševnem zdravju, da morem biti po svojih močeh koristna svojemu narodu — in zlasti pa sem mu hvaležna za tisto notranje spo-jenje z njim. ki me ni zapustilo niti v najtrših skušnjah in ki sem ga občutila pri duSevnem delu naravnost kot vzpodbadajoio, vodečo in pomaga-iočo silo.	-Iz.—-
Dr. Pretnari Priročnik za
mojstrski in pomočniški izpit
Poljudna pravna knjiga, ki obravnava v glavnem obrtni zakon po njegovi upravnopravni plati, v manjšem pa tudi nekatere zasebnopravne (civilnopravne! oddelke iz raznih zakonov, je dr. Pretnarjev »Priročnik«. Pisec v uvodu pove, kaj mu je bilo povod, da se je lotil sestave te prekoristne knjige: Pri mojstrskih in pomočniških izkušnjah so izpraševalne komisije videle, da kažejo kandidati premalo znanja in da je iskati vzroke tega pojava ne v razumnostnih zmožnostih, marveč v tem, da manjkajo izpraševancem učni pripomočki.
Pisec se je lotil hvaležnega dela in napisal učno knjigo (naziv »Priročnik« je nekoliko neupravičen, ker je premalo pregledna). Vsebinsko se je odločil za kaj nenavadno katekizemsko obliko vprašanj in odgovorov. S tem nekako pomirjevalno vpliva na izoraševanca, da se lahko poglobi v stvar samo. Pisec podaja v odgovorih besedilo zakonov v kar naiboli zgneteni obliki, vmer pa vtika kratka opozorila in izčrpne razlage.
Nekatera poglavja mu je sestavil baiski tajnik Fr. Šink, ki je zlaiti poučno obratloff sestavo uprave in upravnih oblasti. (Opozoriti bi bilo da še nimamo enotnega kasacijsketfa so"lišča — str 42 —, ampak še vedno 5 pokrajinskih.)
Skoda je, da je poglavje o zasebnem pravu tako pretirano pičlo. (Izraz »privatno« pravo bo za večino tistih, ki jim je učbenik namenjen, ne razumljiv, ker si ne bodo vedeli ničesar prC{j stavljati pod to tujkol. Vsaj delovno (službeno' pogodbo bi bil mora! obdelali obsežneie. Pri vpra Sanju, kdaj vrši obrtnik po trgovskem zakon trgovski porel, bi pač vsem ustregel, če bi naštel na podlagi množice iudikatov, kdo se smatra za trgovca po trgovinskem zakonu in kdo ne. G
Nevarnosti atpinshega smučanja
Jako važen činitelj sigurnega in manj nevarnega smuka je poraba telesnih moči, ki se med smukom običaj no podcenjujejo. Vsakemu turnemu smučarju je gotovo znano, na kako nizko stopnjo padejo tehnika, sigurnost ter obvladanje, kadar telesne moči pojeste. Celo tako daleč pride, da ]x> težjem padcu sploh nismo v stanu sami sebe izmotati iz snežnega objema.
Ze takoj pri prvih korakih vzpona moramo pričeti s slednjo svojih telesnih moči. Značilno za vsakega začetnika in neizkušenega smučarja je, da se nepiemišljeno zažene v hrib in se često še pred vr. hoin ztnucen ustavi Varčevanje z močmi pri vzponu zavisi v glavnem od načina ključev, v katerih izpeljemo vzpon, ter od časa, ki ga za to fiorabimo. Tudi izvežban m smučariem se mnogokrat ne posreči ključev tako izpe^ati, da se ne bi utrudili. Dobra smučina mora biti s terenom vzraščena ler mora na višini izdatno pridobivati. Smučar naj se možnosti izogiblje o-trih, strmih zavojev. Napetost smučine ne sme biti prestrma, da nam smuči ne d se nazaj, dovoljevati nam pa mora na krajših progah tudi po-sjiešenje koraka
Smuška literatura ne posveča tej panogi krma-renja dovolj prozornosti in tudi v smuških tečajih se dostikrat nc polaga dovolj pažnje na ta del smučarskega športa. Znanstveno dokazano je, da se za časa vzpona doseže mirno in enakomerno delovanje srca samo z zmernim in počasnim obremenjenjem.
Poleg glavnih pogojev — pravilno spieljane smu. čine ter pravilno odmerjenega časa — je važen še počitek. Počitek ne sme vplivati nesportno na boljše smučarje, ampak se morajo ti prilagoditi potrebi slabejših. Bolje je delj časa jjočivati kot premalo! Jako neugodno vpliva tudi prepozno odrejen počitek na one smučarje, ki pred nastopom ture niso dovolj zajtrkovali.
Pravilna izbira prostora za počitek je jako važna, kajti od nje zavisi, da se res dovolj odnočijemo ter naberemo novih moči. Prostor za počitek naj bo po možnosti solnčen, v zatišju, z ugodnimi prilikami za sedenje ter toliko prostoren, da se more otrp-njenje piosameznih udov. ki sledi jx> vedno jx>nav-Ijajočih se gibih pri hoji navzgor, pregnati s korakanjem sem ter tja (brez smučk). Tudi lepa okolica poživlja dušo smučarja.
Tudi gotovim tehničnim neprilikam opreme je treba posvetiti dovolj pažnje. Tu naj omenim v prvi vrsti motnje [>ri lepljenju kož na drsne plasti smuči, nabiranje pomrznjenih snežnih kep med kožo in smučko, pomrznjenje snega zaradi nepravilnega mazanja za vzpon, male pomanjkljivosti pri vezavah, palicah itd.
Velike važnosti je dalje, kako smo oblečeni pri vzponih. Telo trpi, ako je preveč, kakor tudi tedaj, če je prelahko oblečeno.
Se večjo pažnjo pa polagajtno na pravilno, iz. datno in globoko dihanje ter na delovanje srca. Pomisleki proti krepkemu dihanju skozi odprta usta so že davno ovrženi. Vsakemu smučarju so znane preobremenitve srca, katerih posledice so često nedo-gledne. Na to naj se polaga največja pažnja. V tem pogledu so velike važnosti malenkosti, ki se pojav- j ljajo pri hoji navzgor v ključih. Tako na pr. ob e- i menjuje delovanje srca težavno obračanje iz ene smeri v drugo, odpomore pa temu samo sekundo 1 trajajoč odmor z nekoliko globokimi vzdihi, in srce j se povrne v normalno delovanje.
Smuk je višek smuško-sportnega užitka, tvori pa obenem tudi velik moment nevarnosti v slučaju 1 padca vsled velike brzine, ki jo pri tem dosežemo. Vzrok pogostim nesrečam pri smučanju v planinah je vedno nepremišljen in predrzno zasnovan smuk.
Težko je ugotoviti pravi vzrok nesreče. Iz izkustev pa vemo, da so pogostoma vzroki nesreč utrujenost, pomanjkljivo znanje smuške tehnike, nepravilno iz- j rahljanje terenov — torej v splošnem dejstva, ki se i vsekakor dajo obiti. Pri upoštevanju zgoraj navedenih momentov se število nesreč skrči lahko na minimum. Ni pa mogoče preprečiti takih nezgod, ki so pri vsakem športu neizbežne in proti katerim jc športnik brez moči.
Priprave za vsak smuk, in naj si bo še tako nedolžen, je treba do najmanjših potankosti točno in vestno izvršiti. Posebna pažnja naj se posveti dresu (da-li so vsi žepi, rokavi, event. zadrge dobro zaprte, kajti silno neprijeten je občutek, ako se pri mo ebitnein padcu nabere sneg za pasom, v žepih itd.). Samo po sebi umljivo je, da morajo biti smuči, čevlji in vezi istotako oprtnik, dobro zadrgnjeni in pritrjeni, dobro je tudi, da je slednji privezan okoli telesa, kajti cesto se dogaja, da nam zleze nepri. vezan oprtnik pri ostrem liku, smuku, vstran ali čez glavo, ter nam tako onemogoči točno izvajanje posameznih likov. Jako neumestno ter sila nevarno je med smukom nositi snežna ali druga oča'a. Redkokdaj pripomorejo snežna očala k boljši vidljivosti terena — nevarnost v slučaju padca pa samo povečajo.
Smeri in časovne inlervale med posameznimi smučarji je dobro, posebno pri velikih družbah, predhodno določiti, da se tako prepreči event. prehitevanje in medsebojno trčenje. Dobro jc, da se dogovori, kateri liki se bodo izvajali in na katerih mestih. Tudi mesla počitkov je treba določiti. Smuk namreč postane p>o takem dogovoru čisto drugačen, mnogo bolj interesanten, ki se nehote razvije v majhno tekmovanje cele družbe.
V veliko olajšavo, zlasti slabejšim smučarjem je, da sledijo svojim izvežbanejšim tovarišem v njih smučini. Tega premožnega sredstva se vse premalo poslužujejo.
Počitek ni samo pri vzponu važen, ampak tudi pri dolgih smukih, vsekakor je večji užitek, tako v športnem pogledu kakor v občudovanju naravnih krasot, če razdelimo smuk v krajše proge, povezane z nepredolgitni odmori, namesto da celo progo p>o-vezaiio z neštetimi pikami v enem samem smuku preletimo.
Padec sam ne utrudi človeka tako, kot truda-polno. često težko izmotavanje iz pršiča ali mo. krega snega. V gotovih vrstah snega se nam često pripeti, da brez tuje pomoči sploh ne moremo vstati. Počasno odmetavanje snega, odpetje smučk ter dobra opora na palicah pomaga v takem slučaju do uspieha.
Pametna izbiri, likov napravi često smuk zelo zanimiv, jjoln užitkov in čarov. Daljši smuki so utrudljivi in to vsled krčevite drže, ki jo zavzamemo pri smukih. Pa naj si bo težak ali lahak, spiortni užitek pri takem smuku ni tako popoln, kot pri izvajanju krajših likov in pogostnega menjavanja smeri
Mnogo naših smučarjev in smučark sploh ne pomisli na konec ostrega, slrmega in hitrega smuka. Posledica take nepremišljenosti je vedno težak padec, ki konča nemalokrat z lomom smučk in z zvi-njenjem kakega uda. Velika večina naših smučarjev ni v stanu iz velikih brzin izvajati zavirajoče like. Kdor torej tega ni zmožen, se ne stne nepremišljeno spustiti v smuk Tak smučar si mora za vsak smuk izbrati primerno smer, pri kateri se brzina sama jjočasi zmanjšuje in ki na koncu dopušča izvedbo lika, ki ga dotični vsaj prilično obvlada V to svrho so nam skoraj povsod na razpolago širne planjave, samo da jih ne znamo ali namenoma nočemo izrabljati.	E. Z.
Pnosper Merimče:
Mateo Falcone
Mali Fortunato je mirno ležal in obrnjen proti solncu ogledoval modre gore ter mislil na nedeljO, ko bo obedoval pri svojem stricu korporalu. Iz teh misli ga je nenadoma zbudilo streljanje. Vstal je in se okrenil v smer, odkoder jc bilo slišati šum. Sledilo je več strelov, in sicer v neenakih presledkih, toda v bližini. Končno se je pojavil na stezi, ki je vodila preko planote proti hiši Matea, neki moški, ki je imel na glavi gorjansko kapo. Bil je razcapan in bradat. Komaj se je še vlekel, opirajoč se pri tem na svojo puško. Pravkar je bil ustreljen v bedro.
To je bil bandit, kateri se je ponoči napotil v mesto, da bi si tam nakupil streliva, a pri tem so ga na neki preži zasačili korziški orožniki. Nekaj časa se je hrabro branil, a slednjič se je moral umakniti. Venomer je strelja! za svojimi zasledovalci. Ni bil veliko pred njimi, kajti rana, katero mu je povzročila krogla, ga je vznemirjala, da ne bo mogel doseči grmovja pred prihodom orožnikov.
Približal se je Fortunatu in mu rekel:
»Ali si ti sin Matea Falconea?«
»Da.«
»Jaz sem pa Gianetto Sanpirro. Zasledujejo me rumenoovratničarji. Skrij me, kajti dalje ne morem več bežati.«
»Toda kaj bo rekel moj oče, če te skrijem brez njegovega dovoljenja?«
»Rekel bo, da si dobro napravil.«
»Kdo ve?«
»Hitro me skrij; že prihajajo!«
»Počakaj, da se vrne moj oče.«
»Da naj počakam? Za vraga! Tu bodo v petih minutah! Daj, hitro me skrij, ali te pa ubijem!«
»Tvoja puška je izstreljena; saj nimaš več na. bojev v torbi.«
»Pa imam zato bodalo!«
»Toda saj ne moreš tako hitro teči ko jaz!«
Odskočil je, da bi ga bandit ne dosegel.
»Ti nisi sin Matea Falconea! Ali me boš torej pustil aretirati pred tvojo hišo?«
Otroka je to ganilo.
»Kaj mi boš dal, če te skrijem?« pravi mali Fortunato in se plaho približa.
Bandit pobrska v svoji usnjati torbi, ki mu je visela za pasom, in izvleče novec za pet (rankov, denar, katerega je brez dvoma pripravil, da bi si nakupil streliva. Ob pogledu na srebrn novec se je Fortunato zasmejal; vzel ga je in dejal Gianettu:
»Ne boj se ničesar!«
Hitro je naredil veliko luknjo v kup sena, ki se je nahajal poleg hiše. Gianetto se je zaril vanj in Fortunato ga je pokril tako, da mu je pustil malo odprtino za dohod zraka, pri tem pa nihče niti malo ni mogel sumiti, da bi se v tem senu kdo skrival. Sel je po mačko in njene mladiče ter jih postavil na seno z namenom, da bi vse (o naredilo na zasledovalce vtis, kakor da je mačka zrahljala seno. Sledove krvi pa, katere je opazil na stezi, je pokril skrbno s peskom, potem se je pa z največjo mirnostjo zopet vlegel v travo.
Nekaj minut za tem je res prišlo šest mož, oblečenih v rjavo uniformo z rumenim ovratnikom. Poveljeval jim je adjutanf. Ta adjutant je bil daljni sorodnik Matea. Ime mu je bilo Tiodoro Gamba. Ril je zelo delaven in pogumen mož, katerega so se banditi zelo bali, ker je že večino od njih gonil.
»Dober dan, mali bratranec!« je rekel Fortunatu in ga nagovoril; »Kako si že zrastel] Ali si
mogoče videl pravkar iti mimo kakega človeka?«
»Oh, jaz še nisem tako velik kot pa vi, moj bra-tranec,« odvrne otrok neumno.
»Boš že še! Toda, ali nisi videl, da bi šel mimo neki moški?«
»Ce sem videl moškega?«
»Da, človeka s kapo iz črnega žameta in z rdeče ter rumeno obrobljenim površnikom? Pa hitro odgovori in ne ponavljaj mojih vprašanj!«
»Danes zjutraj je šel tod mimo gospod župnik na svojem konju Piero. Vprašal me je, kako je kaj z očetom in odgovoril sem mu, da. .«
»Ah, ti mali porednež, ti postajaš hudomušen! Povej mi hitro, kje je šel Gianetto, kajti njega išče. mo; prepričan sem, da je šel po tej stezi.«
»Kdo ve?«
»Kdo vc? Jaz vem, da si ga ti videl!«
»Ali lahko vidimo v spanju, če gre kdo mimo?«
»Saj nisi spal, malopridnež; brez dvoma so te zbudili streli«
»Ali mislite, dragi bratranec, da delajo streli tak šum? Puška mojega očeta je brez dvoma glasnejša.«
»Naj te hudič vzame! Zanikarnež prokleti! Jaz sem prepričan, da si videl Oianetta. Mogoče si ga še sam skril. Gremo, tovariši, poglejmo v hišo, če ni mogoče tam. Saj je šel samo po eni nogi in preveč je lopov prebrisan, da bi skušal šepaje doseči goščo. Sicer sc pa tu nehajo sledovi krvi.«
»Kaj bo pa oče rekel,« je vzkliknil Fortunato posmehljivo, »kaj bo rekel, če zve, da ste bili med njegovo odsotnostjo v hiši?«
Eden izmed vojakov se približa kupu sena. Vidi mačko in mahne brezbrižno z bajonetom po senu, majajoč z rameni, kot da bi vedel, da je vsa ta previdnost smešna. Nič se ni zganilo in otrokovo obličje ni izdalo niti najmanjšega razburjenja
Adjutant in njegova četa so pričeli kleti; že so gledali z resnim obrazom proti planjavi, kot da bi se hoteli vrniti, odkoder so prišli, ko je njih poglavar v prepričanju, da z grožnjami ničesar ne opravi pri sinu Falconeu, hotel poskusili še z zadnjim trudom in skušal zapeljati z laskanjem in darili neizkušenega otroka.
Privlekel je tedaj iz žepa srebrno uro, ki je bila vredna kakih deset cekinov; zajiazil je, kako Fortunato ogleduje dragocenost in kako se mu pri tem iskre oči. Zato je prijel uro za verižico in mu rekel:
»Navihanček! Gotovo bi rad imel tako uro na svojem vratu, in bi se sprehajal po ulicah Porta Vecclna, ponosen kakor pav. Ljudje pa bi te izpra-sevali: Koliko je ura? Ti bi jim pa rekel: Poglejte na mojo.«
»Kadar bom velik, mi bo moj stric kori»ral podaril uro.«
»Da, toda sin tvojega strica jo že ima ce. veda, ne tako lepe, kot je ta. — Pri vsem tem pa je on mlajši od tebe.«
Otrok je vzdihnil.
»Torej, moj bratranček, ali hočeš to uro?«
Fortunato je opazoval uro z enim očesom, slično kakor maček, kateremu kdo pomoli celega piščanca. Ker je čutil, da se norčujejo iz njega, si ni upa i iztegniti roke in je zdaj pa zdaj okrenil oči, da ne bi podlegel skušnjavi. Grizel si je venomer spodnja ustnico in iz njegovega obraza je bilo brati besede: Kako ie kruta vaša šala!
Medtem je pa ura na verižici nihala, se obračala in se malodane zadela ob otrokov nos. Končno se je njegova roka polagoma iztegnila po uri: že se je je dotaknila s koncem svojih prstov: že je bila z vso težo v njegovi roki, ne da bi adjutant spustil konec verižice — — Kazalo je bilo višnjevo, srebro na novo očiščeno — na solncu je bila podobna ognju. Skušnjava je bila prevelika ...
Fortunato je že dvignil tudi levo roko, s palcem pa je pod ramo naznačil kup sena, na katerega je bil naslonjen Poglavar ga je takoj razumel. Izpustil je konec verižice. Že se je Fortunato čutil posestnika ure. Z gibčnostjo jelena se je dvignil in se oddaljil kakih deset korakov od sena, katerega so začeli rumeno-ovratničarji takoj prevračati.
Kmalu so videli, da se v senu nekaj premika in čez nekaj časa je prilezel iz njega ves krvav človek z bodalom v roki: teda čeravno je [»skušal, da bi se postavil na noge. mu njegova rana nt dopuščala, da bi se držal pokoncu Padel je Adjutant se je vrgel nanj in mu izbi! bodalo. Takoj nato so ga, kljub uporu, zvezali.
(Medtem se pa vrne Mateo s svojo ženo. Poglavar mu sporoči, da mu je Fortunato pokazal banditovo skrivališče in mu tako olajšal aretacijo.) »Prekleto!« je rekel Mateo čisto tiho Četa je bila že gotova s piovezanjem. Gianetto je že ležal na nosilnici, pripravljen za odhoa Ko je opazil Maleja v družbi Gambe, se je čudno zasmejal; potem se je pa obrnil proti hišnim vratom, pljunil in dejal:
»Hiša izdajalca!«
Razen Gianetta ni bilo človeka, ki bi si upal izpregovonti besedo izdajalec, in kateia bi se na. našala na Matea, kajti z enim udarcem bodala (katerega bi r,c bilo treba pioroviti), bi takoj plačal zaznamovalcu njegovo predrznost.
Medlem ni bilo pri Mateu opaziti druge geste, kakor to da je položil ves rotrt roko na svoje čelo.
Otrok je nemirno gledal zdaj svOjO mater, zdaj zopet svojega očeta kateri se je oziral na svojo puško in z jeznim izrazom motril Fortunata
»Dobro začenjaš!« je d"jal končno Mateo sicer mirno, tods na njepovem glasu je bilo spioznati vso strahoto in grazovitost
»Moi oče!« je vzkliknil otrok in s solzami v očeh stopil naprej, da bi padel na kolena pred svojim očetom
Toda Mateo mu je zakričal: »Stran od mene!«
Otrok se je ustavil, zaihtel, stoječ nepremično par korakov pred svojim očetom.
Pristopila je Giuseppa. Opazila je konec verižice, ki je gledala Foitunatu iz srajce
»Kdo ti je dal to uro?« je vprašala s'rogo. »Moj bratranec adjutant «
Falcone je prijel za uro in jo z vso silo vrgel ob skalo, tako da se je razletela na tisoč koscev ...
Ihtenje Fortunatovo je postalo silnejše in Falcone je s svojimi očmi nalik risu nepremično motril svojega sina. Potem pa jc udaril s puškinim kopitom po tleh, a nato dal zopet puško na ramo, krenil proti gošči in zakričal nad otrokom, naj mu sledi. Otrok je ubogal.
Giuseppa je zletela za Mateom in ga prijela za roko. »Tvoj sin je,« mu je rekla s tresočim glasom in uprla vanj svoje črne oči ter skušala prodreti v globino njegove duše.
»Pusti me,« ji je odgovoril Mateo, »jaz sera njegov oče.«
Giuseppa je objela svojega sina, potem se p* vsa v solzah vrnila v svOjO kočo Padla je na kolena pred podobo Device in go eče molila.
Medtem je pa naredil Falcone kakih dvesto korakov in se ustavil v majhni globeli. S puškinim kopitom je poizkusil, kako mehka je zemlja, in videl, da se bo dala lahko prekopati. Kraj, ki si ga je izbral, se mu je zdel pripraven za njegovo namero.
»fortunato, pojdi k temu velikemu kamnu.«
Otrok je storil, kakor mu je oče ukazal, potem pa je pokleknil.
»Oče, moj oče, nikar me ne ustrelite!«
»Opravi svojo molitev!« je ponovil Mateo • j strašnim glasom. Otiok se je tresel in med ihtenjem molil »Cče nas« in »Vero«. Oče pa je na koncu j vsake molitve glasno odvrnil: Amen.
»Ali so to vse molitve, katere znaš?«
»Oče, znam še «Angelovo češčenje» in litaniie, katere me je naučila teta.«
»Dolgo je, nič zato.«
Otrok je s pojemajočim glasom končal X molitvijo.
»Ah si končal?«
»Oh, oče, usmiljenje! prizanesite mi! Ne bom storil nič več takega! I-rOsil bom svojega bratranca korporala. da naj se usmili Gianetta.«
Še je govoril, ko je Mateo že nabasal puško in pomeril, rekoč:
»Naj ti odpusti Bog!«
Zaman se je otrok trudil, da bi se dvignil in objel kolena svo.emu očetu; ni bilo več časa Mateo je izstrelil in Fortunato je padel mrtev.
Ne da bi se ozrl na truplo, se je Mateo vrnil proti domu iskat lopate, da bi pokopal svojega sina. komaj je naredil par korakov, že ga je srečala Giuseppa, ki je pritekla vsa preplašena zaradi strela.
»Kaj si naredil?« je vzkliknila
»Po pravici!«
»Kje je?«
»V globeli. Pokopati ga hočem Umrl je kot kristjan; dal bom za maše.«
Frtaučku Gnsti
ma beseda
Men kar na gre u glava, kuku je tu, de naše gesjx)?ke use tele nasreče, ke se dannadan gudeja pu rudnkeh, kar teb nč men nč skus prste gledaja Jest mi-slem. de b biu že zadn čas, de b se tist gespud, ke je uržah takh nasrec, enkat vorng na prste stupil. Kene, če en tak člouk, ke nima pravice za jago, kašnga zajčka ubije, ga tku sakramihlsk zamehuja, ke je kar črn. Ce pa en tak gespud, ke ma rudnk, kar cela ramunda Idi iz malumamast po. šle na un svet, je pa use dobr. Men se tu nkoker na zdi prou. Lde sa ja tud reveži, še veči, ket pa zajci. Zatu jest mislem, de b mogla gesposka tud ldu prot pubijanjn zaščitet saj tku, kokr zajCe.
Kua tuica, če pride pu nasreč kumesjon pugle-dat ta mrtve in ta pulrderbane. Tekat je že pre-pozn. Ta mrtu nimaja nč druzga ud tega, kokr de se jm ni treba več pud zemla putit in marlrat, ampak maja lep mir. Še lakute več na trpeja, kokr sa ja trpel pred nesreča. Astn, ta mrtu pr nasreč saj neki prefetiraja, ta pufrderban pa prou nč. Še škoda maja na use plati.
Jest mislem, de b blu use glih bi pameten, če b kumesjoni preh hudil tkula večkat mal pu jamah pugledat, če je use u vorng, predn greja rudari u lama. Sevede b te kumesjoni neki kuštal, ampak kumesjoni, ke pridejo ta mrtve gledat, tud nisa za-stojn. Nasreč b pa na ta viža le na blu tulk, kokr jh je zdej.
Sevede, če b lastniki rudnku mogl tud sami ho-det u jama rudarjem pumagat kopiat, kokr more kašn šuštarsk, žnidarsk al pa tišlarsk majster hodet sojeni kselem pumagat delat, če če žiut in dauke, duklade, takse, bednostne sklade in za brezposelne pusten plačvat, b že zdauni pršli na ta pametna misu, de b kumesjoni hudil preh jame pregledvat, ne pa šele pol, ke je že use lertik.
Ampak tak gespod, ke je navajena že ud utro-škeh let žiut ud žulu sojga bližnga. ke ud sojeh žulu tku na more, ke jh nima, sevede kej lacga na more u glava past, sej ma že drugeh muh pouhna glava. Vite, zatu je pa tku in bo tud tku ustal.
Pr takeh nasrečah, ke pridejo u rudnkeh naprej, ie sam tu še dobr, ke prideja sam ta nar bi navadn Ide ub žeulejne. Navadneh Idi je pa tku več ket preveč na tem svet. Kene. če je pa ene rči preveč, se more pa tku gledat, de se ja preč sprau, ke če je ene rči preveč, tku nima nubene vrednast Pu. glejte, kuku nardeja z žitam, če ga je preveč Pu-žgeja ga. S kufetam, rajžam, cukram nardeja glih tku. Al ga pužgeja, al pa u tnurje zmečeja. Astn, kua čja pa z ldmi nardit? U uda zmetat al pa pužgat jh vnder na morja, ke Ide sa le Ide, če sa prou čist navadil Ide — — — —- — — — — Ldi ukul prnašat ina sam fraj-nit in strogo kazniu. Ldi ukul prnašat ma sam fraj-inan, pu duniače rabel, pravica, pa še ta sam take, ke sa soja smrt pusten zasležil. Take Idi, ke niso nubenmu nč hudga naredi, maja pa sam dohtari pravica na un svet spraulat.
Sevede jetka tud mal skrbi za brezposelne. Na jetka b hmal puzabu. Za jetka morja pa spet fabri-kanti skrbet, de glih na npeša. Astn tku greja drug drugmu na roka in pumagaja, de se svet pravilen vrti.
Ce use tula člouk natančn premešluje, more na-zadne pridet du spuznajna, de je svet le prou ušti. man in de na more in tud na stne bit drgač. Zatu jesl mislem, de sa use tiste kumference, ke tulk strašn enga gnarja kuštaja, čist udveč. Nej pesteja raj use lepu prgmah, de ga spet na pulomja, kokr sa ga že večkat. Se uma že sami kumenderal tku, de bo prou.	F. G.
Mati |->otičiije hčerko: »Bili moraš j»ridna in prijazna z vsakim človekom. Glej name in me vedno posnemaj.«
>Eoin, mamica. Potem pa ludi lahko bratca lončka priinem za lase, kakor si ti ata včeraj zvečer, ko ie prišel domov.*
Sah
Capablanca se je na potu v Rusijo mudil tudi v Češkoslovaški, kjer je igral dve sunultanki. V Pragi je tamkajšnji šahovski klub »Vidmar« z velikim uspehom organiziral šahovsko prireditev, pri katetl sta sodelovala Capablanca in Flohr. Igrala sta vsak proti 33 igralcem simultanko, za katero je vladalo veliko zanimanje, ker sta oba velemojstra znana kot najboljša igralca simultank. Dosegla sta oba isti re-zullat: 25 zmag, tri poraze in pet remijev, toda zmagal je v tem duelu le Capablanca, ki je skoraj eno uro prej končal in je imel tudi močnejše nasprotnike. Kakor porečajo, je Capablanca sedaj v izvrstni formi in mu mnogi prorokujejo v Moskvi prvo mesto. Drugo simultanko je igral Capablanca v Moravski Ostravi, kjer je 22 partij dobil, dve izgubil in osem remiziral.
Kakor znano, bo igrala v Moskvi tudi Menši. kova, katero so povabili predvsem v propagandne svrhe, ker je v Rusiji mnogo šahistinj. Menšikova bo imela v Rusiji seveda težko stališče, toda tretjino točk bo pa le najbrž dosegla. V Hastmgsu je poti prvaku Rusije slabo opravila, kot nam kaže naslednja partija:
Botvinik—Menšikova
1. d2—d4, Sg8-f6; 2. c2-c4, e7-e6; 3. Sbl —c3, d7—d5; 4. Sgl-f3, Sb8-d7; 5. Lcl-f4 (obi-čajnejša poteza je Lcl—g5, toda na tem mestu je tudi dobro igrana poteza, ker je črni že razvil damskega skakača in ne more igrati c7—c5 in Sb3—c6), d5X c4; 6. e2—e3, Sf6-d5; 7. LflXc4! (belemu ni treba umikati lovca f4), Sd5Xf4; 8. e3Xf4, Lf8—d6; 9. $2—g3, 0-0; 10. 0-0, Sd7-f6; 11 Ddl-e2 (beli ima idealno napadalno pozicijo s pritiskom na diagonali a2—g8 in na e-Iiniji), b7— bt>; IZ Tfl— dl (močno je tudi SI3--e5 kot je igral dr. Tartakovver v Karlovih Varih leta 1929 proti prof. Beckeru), Lc8—b7; 13. Tal-cl, Dd8 - e7; 14 a2-a3, Tf8— d8; 15. Sf3—e5, c7—c5; 16. Sc3—b5 (grozi SXd6 in dXc5), c5Xd4; 17. Sb5Xd4, Ld6Xe5 (beli je izvajal že hud pritisk in je grozil tudi že z žrtviio SXf7); 18. De2Xe5! (grozi f4—f5), De7-d6; 19. Lc4-b3, Dd6Xe5; 20. f4Xe5, Sf6—e8; 21. f2 f4, a7-a6; 22. Kgl-f2, Kg8—f8; 23. f4—f5! (s to krepko potezo odloči beli takoj partijo v svojo korist), Lb7—d5 (na eXf5 bi prišlo e5—e6! in beli dobi); 24. f5Xe6!, Ld5Xb3; 25. e6—e7+ in črni se vda, ker izgubi kvaliteto: KXe7, Sc6+ in Txd8, nakar beli z lahkoto zmaga.
Problem št. 7. (K. F. Laib.) Mat v dveh potezah.
Rešitev ugank Številnica.
Včasih tudi slepa kura zrno najde. 1'ostro, ključ, ihan. vtdez
Dopolnjevainicn.
Molčeč pes rad popada.
Črkovnica.
1. Pešec, cimet, 2. rokav, vloga, 3. grad, dedek. 4. bedro, obred 5. vlaga, Anica, škoda modri.
Gosoodarslvo
Zcs povečanje gradbene delavnosti
Ud strokovnjaka smo prejeli tale članek:
Lola ugodne gospodarske konjunkture so nam prinesla 'živahno gradbeno delavnost. Za iielgradom in Zagrebom ,ie dobila tudi Ljubljana nekaj večjih stavb in celo vrsto stanovanjskih hiš. Če pogledamo malo nazaj v čase še tik pred svetovno vojno, bomo morali priznati, da smo storili Slovenci baš v gradbeni stroki v razmeroma kratkem času zelo velik korak naprej. Dobili smo lepo število dobrih domačih strokovnjakov in solidnih gradbenih podjetij, da bi bili dosegli baš na tem polju visoko stopnjo, da ni naenkrat prišel splošen gospodarski zastoj in z njim tudi zastoj v gradbeni stroki.
Čil jo jo se glasovi, da se je v Ljubljani po vojni žc dovolj zidalo, da je naše mesto z novimi davbami. po ebno s stanovanjskimi hišami, že prenasieeno. To pa ne drži. Kdor pozna razmere kdor se zanima za stanovanjsko vprašanje v našem mestu, kdor pozna : aše šole, ki čutijo od leta do leta večje pomanjkanje učnih prostorov, kdor stopi v našo bolnišnico, ki vedno glasneje kliči po razšir.cnju in modernizaciji, da ne omenimo še drugih takih primerov, bo pač priznal, da -o novemu razmahu gradbene delavnosti pri rias odprta vrata šc na široko. In vendar je vladalo pvi nas v preteklem letu v gradbeni stroki tako mrtvilo, kakršnega pač nismo pričakovali Na eni strani je bila kriva za m ranjen o-1 knpMala, na drugi previsoka javna bremena. Mnogi niso mogli dvigniti svojih prihrankov. Tako .«o se naša gradbena pod-,;otja le s skrajnim naporom pretolkla skozi preteklo leto in stopila v novo leta brez izgledov na boljše čase.
K sreči je nova vlada sklenila mobilizirali večja denarna sredstva in jih investirati v velika javna dela. S tem sc obeta tudi naši gradbeni stroki večja živahnost, zaenkrat vsaj velikim gradbenim podjetjem, ki bodo mogla prevzeti ta dela. Vedno znova pa no ramo povdarjati potrebo, da se končno uredi
vprašanje oddajanja javnih del na način, ki bo v prvi vrsti upošteval interese naših domačih podjetij, ne pa da v njihovo škodo
podpiramo tuja podjetja, kakor se je to žal v večiui primerov dogajalo doslej. To čudno, iz naeijonalnega vidika pa tudi iz gospodarskih ozirov nerazumljivo stališče bonto morali revidirati, če nočemo odžagati naši trrad-beni stroki korenin.
Poleg velikih javnih del bo pa treba misliti tudi na poživitev gradbene delavnosti v manjšem obsegu, na zidanje vsaj nujno potrebnih javnih poslopij, kakor je bolnica in šole ter stanovanjskih hiš. ki jih v Ljubljani še vedno primanjkuje, sa.i nimamo baš malih eno- in dvosobnih stanovanj, tako da čutijo nižji, deloma pa tudi srednji sloji šc vedno stanovanjsko krizo. Pri tem ne smemo pozabiti, da je baš zda.i za investiranje kapitala v l|i?e najugodnejši čas. Tako poceni gradbena podjetja po vojni še niso delala, kakor zdaj. Močno «o padle cent- gradbenega materi.iaia ir seveda so morale pasti tudi delavske mezde, ker bi,jejo gradbena podjetja z zelo redkimi izjemami oster eksistenčni, boj in morajo napenjati vse sile, da se sploh obdrže. V gradbeni stroki so padle cene do polovice in so zdaj na najnižji stopnji, kaže se pa že tendenca navzgor. Bolj nc morejo več pasti, ker bi sicer nujno sledila katastrofa. gradbena podjetja bi morala vsaj po ogromni večini likvidirati, kar se .pa seveda, ne sme zgoditi, ker bi to potegnilo za seboj celo vrsto budili pretresi ia.iev v našem .gospodarstvu.
Vprašanje dovajanja novih sokov našega gospodarskemu organizmu je tako tesno zvezano z vprašanjem poživitve gradbene delavnosti. da bo treba istočasno razmišljati i.n segati po pametnih ukrepih tu in tam. Država., bnnoHnn :n občine morajo v lastnem interesu no-sveti ti vso pozornost tudi gradbeni stroki, ker gre pri nas znaten del brezposelnosti na račun njenega zastoja.
Športne zanimivosti z Visokih Tater
Slame naših Mitingov
Nemški dolg je narastel že na 249 milj. Din.
Po najnovejših podatkih Narodne banke z dne 13. februarja je znašal naš saldo v raznih klirin-gih (v oklepajih navajamo podatke za 7. februar):
Nemčija: saldo 249.0 (236.0) milj. Din. zadnje izvršeno plačilo št. 3197 (3126) z dne 27. (23.) oktobra 1934. S tem se je čakalna doba povečala po cenitvah same banke na 8 mesecev, napiam dosedanjim 5 mesecem, kar bo predstavljalo resne ovire v medsebojnem trgovskem prometu.
Italija: saldo znaša že 20.6 (16.23) milj. Din in je bilo zadnje plačilo izvršeno dne 4. februarja (24. januarja) pod št. 63471 (62750). S tem se je čakalna doba zmanjšala od 13 na 9 dni
Švica. Tudi v tem kliringu je saldo narastel in znaša že 6.27 (3.6) milj. Din. Poslednje plačilo je bilo izvršeno dne 5. februarja (23. januarja) pod št. 8418 (8358) in se je tako čakalna doba povečala od 6 na R dni.
Pričujoče številke nam kažejo vse veliko povečanje klirinšitfga Salda V promCtu z Nemčijo je dosegel že skoro četrt milijarde dinarjev in s tem rekordno višino. Zaradi tega je pričakovati, da bodo sedaj izvršena plačila prišla na vrsto šele po 8 mesecih, kar je za naše izvoznike predolga doba, katero bodo le s težavo premostili tudi s pomočjo lombarda Narodne banke.
Ravno tako narašča stalno naš klirinški saldo v prometu s Švico in Italijo ter je dosegel že lepe vsote. Vendar se to še ne pozna dosti pri plačilih v tuzemstvu, gotovo pa je tudi pričakovati podaljšanja plačilnih rokov.
*
Konkurz je razglašen o imovini Petrteiča Konrada, trgovca z mešanim blagom v Senovem pri Rajhenburgu, oglasiti se je do 20. marca, ugotovitveni narok 26. marca.
Potrjena poravnava. Meden Leon, trgovec v Grahovem pri Cerknici.
Borza
Dne. 15. februarja.
Denar
Dne 16. februarja 1935. Ta teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi znatnejši ter je znašal 5.573 milj. Din v primeri z 2-C32, 3.057, 4.496 in 4.725 milj. Din. Največ prometa je bilo zadnje dni v tednu, posebno pa v petek. Posebno znaten je bil promet v šilingu, funtih itd.
Zttrich. Belgrad 7.02, Pariz 20.38, London 15.07,
BjOrnstjeme Bjttrnson:
Deklica s Prisoj
Tedaj se je Ingrida začela prav od srca vrteti in peti:
Glej, solnček na skali pleše vroč —
Pleši še ti, draga, skoraj bo noč!
Glej, potok skače veselo v morje —
Skoči, mladenič, tam grob čaka na te!
Glej, brezo, kako jo vihar vihti —
Poženi se dekle, naj še tebe vrtil
Glej,...
»Kako čudne pesmi prepevaš!« je rekla Seneva in prenehala plesati.
»Ne vem, kaj pojem — res ne. Thorbjorn jih je pel.«
To so verzi tistega potepastega Benta; saj jih je znam,« je rekla Seneva.
Njegovi so?« je prašala Ingrida in se vznevoljila. Pogledala je v tla in molčala. Naenkrat pa je tam doli na cesti nekoga zagledala.
»Poglej no — tam le od Jelovja se nekdo pelje po cesti.«
Seneva se Je ozrla tja doli.
»Ali je on?« je prašala.
»Da, Thorbjttrn je ...«
Res je bil Thorbjttrn, ki je vozil v mesto. Do tja je bilo daleč. Ker je bil njegov voz težko naložen, je le počasi vozil po prašni cesti. Ta pa je bila tako spe ljana, da si jo s planine lahko vso pregledal. Ko je Thorbjttrn z višave zaslišal klice, je prčcej vedel, kdo
Nevvvork 309. Bruselj 72.50, Milan 26.25, Madrid 42.225 Amsterdam 208 90, Berlin 123.95, Dunaj 57.25 Stockholm 77.70, Oslo 75.70,' Kopenliagen 67.30. Praga 12.915, Varšava 58.325 Atene 2.90- Carigrad 2.47 Bukarešta 3.05. Helsingfors "6.65, Bue-nos-Aires 0.795.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica bč. potiska in slav. 132—134. bč .in srem. 127—129, slav. 124—129, koruza bč. in srem. 70—72, ban. 67—69. moka bč. in ban Og in Ogg 197.50--220, št. 2 177."«—200. št. 5 157.50— 180- št. 6 140—155, št. 7 115-120, št, 8 85—90.
Vse ostalo neizpremenjeno. — Tendenca Maba. Promet srednji.
Hnielj
Savinjska dolina: Položaj v hmeljski kupčiji je nespremenjeno miren in je tudi prometa razmeroma malo. Cene so ostale v glavnem nespremenjene, vendar je več zanimanja le za cenejše blago.
Splošno: Za boljši in najboljši žlahtni hmelj je tendenca prejkoslci precej čvrstain izgleda, da izvozna trgovina še ni krita.
Visoke Tatre, 14. febr.
Danes, v četrtek, je za tekmovalce prost dan. Zato pa so i- topili ua plan novinarji, za katere je bil organiziran celodnevni izlet, že na vse zgodaj jih je električna železnica potegnila iz Starega Smokovca, ki je prava novinarska centrala, v Po-prad (železniška postaja, od katere vodi električna ua Tatre), od taiu v Štrbo in dalje nekam v hribe. Grede pa bodo v Štrbi razvijali neke z«;tave, pozdravljali oficijelne zastopnike, torej v* samo stvari, ki spadajo večinoma med oficijelne formalnosti Mesto ua ta »službeni« izlet sem se raje (Kidal okrog po razprostrtih Visokih Tatrah, da si jih malo ogledam in da vsaj bežno pogledam tudi k nekaterim vidnejšim moštvom, ki so nastanjena po vseh mogočih hotelih in pensionih. Ti hotoli so strahovito daleč narazen in je n. pr. samo od našega domovanja (Tatranska Polianka) do Tatran-ske Lomnice, kjer je bila včeraj štafeta in kjer je tudi nastanjenih nekaj moštev, okrog 16 km. Najskrajnejši točki, kjer so nastanjena moštva posameznih narodov, pa sta oddaljeni med seboj nad 30 km; ni torej lahko imeti v evidenci dogodke na vsem tem ogromnem kompleksu. Velika dobrota pri tem so električne železnice, ki spajajo posamezne centre, in pa brezplačne vozne izkaznice, ki §mo jih dobili takoj po prihodu v Pograd vsi poročevalci.
Norvežani poparjeni...
Norvežani so nastanjeni v razkošnem hotelu A; a . Kamor me je zavlekla električna. Danes .... za.u niso razpoloženi tako, kakor so običaj nu i u posledice včerajšue štafete. Norvežani so lacunah na sigurno zmago; v resnici pa so doživeli veliko razočaranje, ki so ga jim pripravili, oziroma z vsemi silami takorekoč iztisnili odlični Finci kot revanž za poraz v Garmisch-Parteukir-chenu
Včeraj je prispel najboljši norveški ska kač Andersen. Dasi je bil od vožnje izmučen, je takoj odrinil na veliko Jarolimkovo skakalnico ter poizkusil z enim skokom. Dasi izmučen in prvič ua tej skakalnici, je dosegel 70 in pol metra. Po tem rezultatu se da sklepati, da bo najdaljši skok na skakalnici vsekakor daleč nad 70 m. Letos so listi poročali, da prizna Fis-a skoke samo do 70 m, češ, da so skoki preko te mere že akrobacija. Kako se bo sedaj ta sklep izvajal pri tukajšnjih skakalnih tekmah, bomo videli v soboto in nedeljo.
Finci imajo s seboj kemika za maže
Vse drugačno kakor pri Norvežanih je razpoloženje pri Fincih; kakor vpliva včerajšnji poraz Norvežanov na njihovo navdušenje za nadaljna tekmovanja porazno, tako vpliva zmaga Fincev tia finsko moštvo vzpodbudno. Danes si od veselja sploh ne morejo prav oddahniti. Tudi zgovorni so, kakor bi vsak od njih obhajal god. To njihovo k govorici obrnjeno lastnost sem temeljito izrabil in jih na vse pretege vpraševal; skoraj vsi govore nemški.
Najzanimivejše je gotovo, da imajo Finci s seboj posebnega kemika, strokovnjaka za smučarske maže. Je to fin gospod — na zunaj bi ga prišteval k Angležem — ki ima s seboj skoraj cel laboratorij. Vsak čas hodi preizkušat sneg in napravi za vsak sneg takoj na licu mesta posebne maže. Ima s seboj razne že narejene maže za skrajne vrste snega (za popolnoma moker, za popolnoma suh, za poledenel itd. sneg). Iz teh vrst dela potem sproti mešanice za ostale vrste snega. Za mešanje pa igrajo svojo vlogo vse mogoče okolnosti (temperatura, dnevni čas, kot solnčnih žarkov itd.).
Finci so z Visokimi Tatrami vsestransko zadovoljni ; posebno jim ugajajo strma pobočja, po katerih se radi poganjajo.
Švedi imajo » seboj lastno kohinjo
Švedi so si napravili v hotelu »Moravat skoraj nekako republiko. Dočim druga moštva vsaj
kolikor toliko hodijo v javne lokale na prigrizke in okrepčila, so Švedi skoraj čisto za.se in jih vsaj v lokalih ni videti. Zato je pa tem bolj zanimivo v njihovem taborišču. Ze njihove snežnobele obleke so poleg krasnih dvobarvnih francoskih in švicarskih gotovo najbolj efektne.
V oči so mi padli ogromni kovčki, ki so naloženi po hodnikih in garderobah; iu kmalu sem zvedel, zakaj imajo tako obsežno prtljago: privlekli so s aeboj svojo lastno živilsko zalogo z lastno kuharico. Ko sem« to kuharico hotel »iuter-vjuvati«, da bi zvedel, s čim se švedski tekmovalci prav za prav zalagajo, mi je odvrnila v neki se-vernonemški mešanici, naj vprašam kakega kuharskega strokovnjaka na kateremkoli koncu sveta, radi česa slovi švedska knhuija po vsem svetu. In lo, radi česar slovi švedska kuhinja po vsem svetu, prav to jedo tudi švedski tekmovalci na Tatrah.
Najboljši švicarski ska kač prevzel most o svojega tovariša — v bolnišnici
Švicarji imajo smolo. Takoj po prihodu na Visoke Tatre se je na veliki darolimkovi skakalnici poškodoval njihov skakač Kovar in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Do včeraj dopoldne pa si je že toliko opomogel, da so ga lahko odpustili iz bolnišnice. Ko pa se je ravno odpravljal, so pripeljali v bolnico (Doljni Smokovec) njegovega tovariša Kaufmanna, najboljšega švicarskega skaka-ča, ki si je pri včerajšnjem predpoldanskem treningu na skakalnici precej hudo poškodoval nogo. Sedaj upajo Švicarji, ki so vseskozi simpatični fantje, nn to, da bo lahko mesto Kaufmanna skakal vsaj Kovar.
Kaši fantje
so prebili današnji dan vsi, razven Janše in Jakopiča, na skakalnem treningu. Odpravili so se zjutraj z električno ob pol devetih in se vrnejo proti večeru. Skakanje je danes gotovo zelo težko in nevarno. Vreme se je namreč spremenilo in že. od poldneva veje hud veter, pomešan od časa do časa s snežnim metežem. Naši izrabijo vsako priliko za treninge Saj pa imajo tudi uspehe! Tako je n. pr. Šrainel včeraj popoldne v krasnem stilu dosegel daljavo 63 metrov in s tem postavil svoj najdaljši skok. Ostali naši so skakali včeraj vsi nad 50 m; v splošm n zelo hvalijo stil naših tekmovalcev in upamo zato na dobre uspehe v kombinaciji.
Prvenstvo JZSZ v umetnem drsanju
Državno prvenstvo se bo izvedlo dane*, zjutraj imi drsališču SK Ilirije braz mednarodne udeležbe. Tekino-vnloi bo te prišli v Ljubljano iu prav pridno trenirajo. Tudi naši domači tekmovalci so dobro pripravljeni, zato bo boj za prvenstvo selo zanimiv — DunaAnJi spored je naslednji: Ob 7.15*obveane vaje seniorjev ln Kadrnkove, ob 8.311 obvezne vaje juniorjev, ob 9.15 prosto drsanje juniorjev, seniorjev ln Kadrnkove. Ako bi bila temperatura očitno nižj. kakor včeraj zjutraj, »e vos program pomajme 7.a eno uro naprej.
Mladinska smučarska tekma SK Ilirije
Danes ob 10 Izvede smučaraka sekcija Ilirije mladinsko smučarsko tekmo r.a dečke od 10. do 16. iMn. Start iu cilj bosta pri tivolskem uradu poleg letnega glledaliSfia. Tekmovalci morajo biti ua startu ob 9.30.
SK Korolan. Jutri oh 20 redna seja upravnega odbora. — Tajnik.
SmuS/cc tekme SK Reke so preložene.
Mladinske in damske smučarske tekme Smučarskega kluba Ljubljana so odpovedano.
ZSK Hermes, matosekcija ponovno prelaga moto-skiJSring. — Sekcija se udeleži motoskijoringn kranjskih motoristov. Odhod s tovornim avtomobilom ob 7..V) k:pred načelnikove pisarne.
Jutri ob 20 bo v restavraciji hotela Štrukelj plenarni sestanek nogometne sekcije SK Ilirije. Starešin« in prijatelji vabljeni 1
Lepo blago za zavese
po 4 Din
dobite v Trpinovem bazarju,
Maribor, Vetrinjska ulica 15.
Gostilna Maček
Cankarjevo nabrežje nudi domače naravno žganje čez ulico
slivovko hruševec sadjevec brinjevec
44% 44%
50% 46%
28 Din 28 Din 28 Din 30 Din
ga pozdravlja. Stopil je na voz ter klical nazaj, da je odmevalo od gore do gore. Nato je nekdo z gore zatrobil na >lur«, on pa je sedčl in poslušal. Ko so se glasovi porazgubili, je zopet vstal in zavriskal. Tako so nekaj časa klicali sem in tja; bil je srečen. Ozil se je tja na Prisoje in zazdelo se mu je, da se še nikoli niso tako čudovito lepo bleščale v soinčnem siju kakor se danes.
Medtem ko je ves zaverovan sedel na vozu, je kar pozabil na konja, ki je peketal po cesti, kakor se mu je zdelo. Naenkrat je Thorbjttrn planil kvišku; zakaj konj je tako sunkovito skočil v stran, da se je zlomilo oje. Nato pa je splašena žival divje zdivjala čez polja kmetije Nordhaug, mimo katerih je vodila cesta. Thorbjttrn je šinil pokoncu in je trdo nategni) vajeti; konj in človek sta se dajala: Konj je silil po strmini navzdol, on ga je pa kušal ustaviti. Toliko ga je ukrotil, da se je žival postavila na zadnji nogi. V tem hipu pc je Thorbjttrn že bil na tleh in, preden se je konj mogel zopet pognati v dir, je že privezal vojke za drevo in konj je obstal. Tovor je večjidel popadal z voza, oje je bilo zlomljeno, konj pa se je po vsem životu tresel. Thorbjttrn je stopil h gobcu, prijel za vajeti ter žival prijazno pogovarjal; nato ga je obrnil po strmini navzgor, da bi se mu ne bilo treba bati, ko bi se žival vnovič splašila. Ampal preplašena žival ni mogla mirno stati. V dolgin skokih se je poganjal za konjem, dokler nista pridirjala na cesto. Spotom je tekel mimo stvari, ki so popadale z voza posode so bile razbito, blago pa večjidel pokvarjeno. Doslej je mislil samo na nevarnost. Sedaj pa je začel razmišljati, kaj bo iz tega, in se je ujezil. Sprevidel je, da je končal svojo vožnjo v mesto. In čimbolj je premišljeval, Um bolj ga je kuhalo. Ko sta se vrnila na cesto, se je konj vnovič
splašii ter se je z naglim skokom vstran hotel iztrgati iz rok. Tedaj je udarila na dan vsa fantova togota. Z levico je držal konja za gobec, v desnici pa je držal popotni bič in ž njim tako užigal konja, da se je žival od besa penila ter ga s prednjimi kopiti hotela udariti. On pa je držal žival od sebe ter je, še boij razjarjen ko prej, udrihal z debelim koncem bičevnikn. »Te bom že naučil, ti uporno živinče!« in je tolkel. Žival je od besa in bolečine rezgetala — on je tolkel. »Ha, le občuti, kaj se pravi močna pest!« in je tolkel. Konj je hropel in prskal, da so pene brizgale po Thorbjttr-novi -oki, on pa ui odnehal in je tolkel. »To je bilo prvič in naj bo zadnjič, prekleta žival, na, na, tu imaš! Jaz te bom naučil ubogati!« in je tolkel.
Medtem sta se večkrat zavrtela. Konj se ni več upiral, ampak je drgetal in ob vsakem udarcu stresel, sklonil glavo in zastokal že, ko je zagledal bič v zraku. Thorbjttrna je spreletel ram in je odnehal. Kar je zagledal, da na robu obcestnega jarka sedi človek, ki se opira na komolce in se mu posmehuje. Sam ni vedel, kei se godi; stemnilo se mu je pred očmi. Držeč z eno roko konja, z drugo pa vihteč bič je planil nadenj. »Ti pomagam smejati se!« Bič je švignil, a je moža le nekoliko oplazil, da se je z glasnim krikoiti strkljal v jarek. Tu je obležal na vseh štirih, pač pa je okrenil glavo, spačil obraz in se zarezal; smeha pa ni bilo slišati. Thorbjttrn je osupnil; zakaj ta obraz je že videl. Da, bil je Aslak.
Thorbjttrn ni vedel za'- j ga je sd^esel mraz.
»Ti torej si obakrat splašii mojega konja?« je rekel.
»Ležal sem in spal,« je odvrnil Aslak ter se nekoliko dvignil; »pač pa b, ti mene prebudil, ko si kakor kak norec pretepal konja.«
V New Yorku je zapadlo kake 2 pedi snega. To ni ne dosti ne malo, pač pa takole srednja reč. Da si bodo nekateri či-tatelji mogli predstavljati, kako velika vas je New York, naj govore te Številke: Sneg odmetava in odvaža štirideset tisoč mož; na delu je noč in dan 580 snežnih plugov; 43 strojev za čiščenje cest. Stroški so preračunani na dva milijona dolarjev.
★
Vsak človek pozna tisto peščico ljudi, ki o njem dobro govore. Na vprašanje, kdo so li ljudje, pa zardi in noče odgovoriti
★
Pogovarjali so se o zdravju in kako je mogoče doseči visoko starost. Zdravniki so spregovorili svoje, in stari ljudje so svoje povedali. Zadnji se je oglasil naj-slarejši, ki je bil star že nad devetdeset let.
»Verjemite mi, da visoka starost ni nič kaj prijetna,« je rekel, »toda po mojem mnenju je visoka starost edin sredstvo, da človek dolgo živi.<
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se' računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstice po Din 2'30. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložiti znamko.
Dve osiroteli deklici
iz zasedenega ozemlja, v starosti 14 in 19 let, slednja z meščansko šolo — prosila dobrosrčne ljudi, da bi iu kdo sprejel v učenic v trgovino ali kakršnokoli zaposlje-nje. Dopise sprejema upr »Slov.« pod Dobra vzgo ja .
Gospodično
ali boljše dekle - iščem k dvema deklicama, starima 7 in 9 let. - Nastop 'ahko takoj. - Naslov v upr. »SI.« pod št. 1560. b
Agilen potnik
Sobi službo pri večji tvrd-ki proti kavciji v gotovini. Ponudbe podružnici »Slovenca Celje. (b)
(a)
Dekle
po; lena, išče službe pri kakšni družini za čez dan. Kati Doline, Stožice
St. 128.__[al
Oskrbnik
vajen vinarstva, sadjar-sh a, poljedelstva in neka i gozdarstva — išče sltibo. Ponudbe upravi »S'ov.« pod »Stalna služba J1 1604. _(a)
Poslovodja les. ind.
z večletno prakso in šolsko izobrazbo, želi preminili mesto Vešč vseh v to stroko spadajočih del. Gre tudi v pisarno ali kaj sličnega. Naslov v upravi »Slovenca « pod
št. 1612._ (a)
Dekle
pridno in pošteno, z meščansko šolo - išče mesto učenke v trgovini ali drogeriji. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1600. (a)
Prodajalka
mešane stroke, začetnica, katera se ie izučila v strogi trgovini, z lepim nastopom ter lepo pisavo - išče službo Cenj. po-^ nudbe upravi -Slovenca« pod št. 1582.	(a)
Trgovski pomočnik
s kavcijo, išče mesto začetnika v Ljubljani. Dopise pustiti v upr. »SI.« pod »Vsestransko izvež-ban« št. 1530.	(a)
1000 Din nagrad^
dam oaemu, ki mi najde službo Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Karkoli« št. 1681_(a)
Prodajalka
mešane stroke, pridna in poštena. želi premeniti mesto takoi ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« Ljubljana št. 1703. (a)
Službo organista
iščem. Imam petletno prakso, izurjen sadjar in vinogradnik. Naslov v podružnici Slovenca« Celje
Salon »Chic«
▼ Wolfovi ulici št. 3 — sprejme spretno modisti-njo. ki je sposobna tudi postrežbe.	(b)
Pletiljo
valenca za modno trgovino in šiviljo za moško perilo - sprejme Roškar, Ižanska 34.	(b)
Trgovska sotrudnica
z daljšo prakso, dobi mesto v industrijskem podjetju. Naslov v upr. »SI.« pod šifro »Nastop takoj« št. 1559.	(b)
Korespondentka
z znanjem srbohrvaščine in nemščine dobi takoj stalno službo pri večjem podjetju. Pogoj samo res perfektno znanje slovenske in nemške stenografije po diktatu. Ponudbe upravi Slovenca« pod »Perfektna stenografka« ?t. 1669	(b)
Mlado šiviljo
pošteno in pridno, za popoldneve - sprejmem. Ponudbe pod »W. B. takoj« št. 1574 upravi »Slov.«, b
Prodajalka
pridna, urna, poštena, mlajša moč, v vsakem pogledu zanesljiva — se sprejme za 1. marec za prodajo čevljev. Prednost imajo one z večletno prakso. — Naslov v upravi •Slovenca« št. 1368. (b)
Dva gospoda
z lepim nastopom in primerno izobrazbo sprejmemo v svrho obiskovanja strank v Ljubljani. V poštev pridejo tudi gospodje iz ljubljanske okolice. Plača fiksna. Ponudbe pod »Stalnost« upravi Slovenca- pod št. 1640.
Zastopnika
vpeljanega na Gorenjskem — sprejmemo Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1686. (b)
Vzgojiteljico
ki bi pomagala pri učenju moji 10 letni hčerki, učt-n-ki ljudske šole — iščem Znanje jezikov in glasbe željeno. Ponudbe na naslov: Ladislav Hajduška. mlin, Begej - Sv. Djuradi, Banat.	(b)
mm\
Dečka za učenje
v trgovini z usnjem in čevlji na Gorenjskem — sprejmem. Prednost imaio samo z dobrimi spričevali. Ponudbe upravi »Sloven « pod »Gorenjsko« 1473 v
Vajenca
za krojaško obrt sprejmem. Prednost imaio oni, ki so nekoliko vajeni te obrti. Vsa oskrba v hiši. Ivan Smole, Št. Vid nad Ljubljano.	(v)
Učenca
v večjo trgovino z mešanim blagom, z dobrimi šolskimi spričevali, ki je dober v računstvu ter ima res veselje do trgovine - sprejmem. Prednost kmetski fant. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 1583.	(v)
Zaslužek
Iščem zastopstva
za mesta Kragujevac, Le-povo, Jagodino, Čuprijo, Paračin, a eventuelno tudi dalie za prehranbeno stroko, kot makaroni, ribe, čaj, prepečenec, sir, likerji itd. Gjuro Vrkljan, Jagodina, Ljube Simiča br. 20.	(z)
Nad vse iskan
slovenski industrij, proizvod nudi potnikom izredno lahek 10 odstotni postranski zaslužek. — Prednost onim, ki obiskujejo trgovine z želez-nino, mešanim blagom, tvornice kovinskih izdelkov itd. V poštev pridejo posebno vagonske pošiljke. Ponudbe z navedbo referenc na R. R., Rogatec, predal 13. Delitev rajonov po banovinah.	(z)
Pouk
Poceni instruiram
vse predmete klasične in realne gimnazije. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Akademik« št. 1715. (u)
Kako postaneš šofer?
Ako se vpišeš v J Če-hovo šofer šolo na Tvr-ševi cesti 36 ki Ti pošlie na zahtevo prospekt zastonj	lul
Instruiram
prvo- in drugošolke: matematiko in francoščino. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1653.	(u)
Za Din 100.-
norveške hickory smuči
v mesečnih obrokih — Vam nudimo priliko, da si nabavile te odlične smučke sedaj za pomladanske ture in tekme ! — Zahtevajte ponudbo.
Posojila
na vložne kniižice dale Slovenska banka Liub liana Krekov tre 10
Posredujem
denat na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12 Idi Telefon 38-10
Ureditev dolgov
potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovske; obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske reviziie, sestava in apro-bacija bilanc. Preskrba kredLov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna:
Lojze Zaje,
Ljubljana, Gledališka ulica 7 Telefon 38-18.
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice ljubljanske za 30—-35 000 Din kupim Ponudbe v upravo »Slov. pod »Plačam takoj v gotovini« 1526. (d)
Hranilne knjižice
kupujemo, prodajamo ter izposlujemo posojila na iste najhitreje in najsolid-dneje. — Poslovni zavod d. d.. Zagreb, Praška ul. št. 6-II. Tel. int. 38-38. d
15.000 Din posojila
proti vknjižbi na prvo mesto - išče posestnik in trgovec Cenj. ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Točna vrnitev« 1601. (d)
Vlogo
Obrtne banke, Ljubljana za 100.000 in 55.000 Din prodamo. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. br. 6-II. Tel. int. 38-38. d
Posojilo
10.000 do 15.000 Din — iščem za trgovino. Dam za to stanovanje v letovišču na Gorenjskem. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Varno« št. 1641. (d)
Davčne prošnje
za odlog in obročno plačevanje, pritožbe, nasvete: Davčna poslovalnica, Ljubljana, Miklošičeva 7, II. nadstropje.	(d)
Hranilne knjižice
vseh bank in vseh podeželskih posojilnic kupujemo po najvišji ceni. Bančni kom. zavod, Maribor, Aleksandrova cesta 40.	(d)
ZASTOPNIKI
sposobni, agilni, z lepim nastopom — se iščejo za prodajo
originalnih angleških stolov
za vsa sreska mesta v Sloveniji in v Prekmurju.
Obširne ponudbe s sliko poslati na Publicitas d. d , Beograd pod »Stalna i sigurna zarada«.
A. GOREČ, d. z
LJUBLJANA, Tyrševa 1
o. z.
Kompanjon
stavbne stroke, s primernim kapitalom, se sprejme k že vpeljanemu podjetju. Prednost stavbeniki in zid mo'stri z neomejeno koncesijo. - Ponudbe upravi -SI.« pod »Komp 50« št 1605. (d)
Hranilne knjižice
Mestne hranilnice ljubljanske kupim do zneska 350 000 Din (tudi v manjših zneskih). Plačam po dogovoru ves znesek takoj. Ponudbe z navedbo cene upravi »Slov.« pod »Knjižice Mest hranilnice gotovina« 1597. Posredovalci so izključeni. (d)
10.000 Din posojila
na trg, in posestvo — iščem. Visoke obresti. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Takoj, prvo mesto« št. 1572.	(d)
Hranilno knjižico
»Kmetskega hranilnega in posojilnega doma« v Ljubljani, z vlogo 32.000 Din prodam ali zameniam za specerijsko, manufak-turno ali galanterijsko blago. Ponudbe upr. »SI.« pod št. 1518._(d)
Vloge
domačih, tudi podeželskih hranilnic, kupimo. Ponudbe na: »Fortuna«, Ljubljana, poštni predal 221.
Hranilne knjižice
štajerskih zavodov - kupim. Plačilo takoj. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Resen kupec 1935« 1615.
lESEa
Tridesetletni trgovec
samski, posestnik, zelo dobro situiran, mesečni dohodek 10.000 Din, želi znanja z gospodično primernega položaja zaradi takojšnje ženitve. Poklic in premoženje postranska stvar. Ponudbe s sliko v upravo »Slov.« pod »Izredna priložnost« 1545. ž
50 let star fant
z doto 15.000 Din — želi poročiti gospodično aH vdovo s posestvom. Dopise upravi »Slov.« Maribor pod »Sreča« 1502. (ž)
Gospodična
inteligentna, starejša, s premoženjem, poroči drž. uradnika od 50—60 let, tudi vdovca z majhnim otrokom. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dobra gospodinja« 1542.	(ž)
Stanovanja
IŠČEJO: Družinsko stanovanje
večje, s kopalnico in ostalimi pritiklinami. iščemo v bližini Sv. Petra. - Ponudbe poslati upr »SI.« pod št. 1529.	(c)
Čisto stanovanje
soba, kabinet, ostale pritikline - iščemo v bližini Sv. Krištofa. - Ponudbe upr. »Slov.« pod »Mirna stranka« 1618.	(c)
Stanovanje išče
marljiv, pa zelo ubožen sedmošolec proti instruk-ciji v kateremkoli predmetu. Naslove sprejema in daje pojasnila uprava Slovenca^.	(c)
ODUAJO: Dvosobno stanovanje
s kabinetom in vsemi pritiklinami, v novi hiši v Mostah, Detelova št. 8 -takoj oddam. — Naslov: Vel. čolnarska 20. (č)
Dvosobno stanovanje
s pritiklinam in kabinetom takoj oddam. Mariborska 28, pri Stadionu. _ (č)
Solnčno stanovanje
obstoječe iz 3 sob in pri-tiklin, s souporabo vrta - takoj oddam. Informacije pri Mestni hranilnici ljubljanski.	(J)
Dvosobno stanovanje
s kuhinjo in pritiklinami oddam. Pod Ježami 19, Udmat.	(č)
Trisobno stanovanje
solnčno, v I. nadstropju, Mizu cerkve in cestne železnice - oddam. Najraje duhovniku. Št. Vid nad Ljubljano št. 38. (č)
Lepo stanovanje
z veliko sobo in kuhinjo se odda takoj v Gasilnem domu v Zgornji Šiški, (č)
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami oddam. Bazoviška ulica 4, Moste, č
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami oddam v Rožni dolini cesta IX/7.
Podpritlič. stanovanje
lepo, suho — takoj ali s 1. marcem oddam v Zeleni jami, Prešernova 15.
Sostanovalca
sprejmem. - Podrobnosti pri društvu »Varstvo«, Tyrševa cesta 17. (s)
Opremljeno sobo
mansardno, solnčno, takoj oddamo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1659. (s)
mm
IŠČEJO: Gostilno
vzamem na račun. Imam točilno pravico. — Šuler, Maribor, Vodnikov trg 2.
ODDAJO: Brivski lokal
oddam s 1. majem v najem. Naslov v upr. »SI.« pod št. 1593.	(n)
Trgovski lokal
s stanovanjem in opremo, na deželi - oddam v najem za 200 Din mesečno. Nas'ov v upravi »Slov.« pod št. 1616.	(n)
Majhen lokal
z vso opremo oddamo za takoj v centru mesta. Ponudbe upravi Slovenca« pod »Ugodna prilika« št. 1707.__(n)
Suho skladišče
za moko itd. ali za delavnico - oddam takoi ali pozneje po nizki ceni v najem. Glince, Tržaška c. št. 50.	(n)
Lokal
s skladiščem in stanovanjem ali brez, na periferiji Ljubljane, priporočljiv za trgovino z mešanim blagom - oddam v najem. Ponudbe: Javornik, Grosuplje.	(ii)
Lokal in večjo sobo
oddam takoj v najem. — Vprašati pri upravitelju hiše na Krekovem trgu 10 (dvorišče).	(n)
Valjčni mlin
kmečki, umetni, na stalni vodi, blizu večjega mesta, dam v najem ali po ugodni ceni prodam. Ponudbe pod »Mlin« 1500 upravi »Slovenca«.	(n)
Gostilno
z novim inventarjem, v sredini mesta v Ljubljani, iddam po ugodni ceni. -Informacije v lokalu dne 19., 20. in 21. februarja. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1651.	(n)
Hišo s skladiščem
dvoriščem in vrtom, sredi Ljubljane, damo za nizko ceno v najem ali prodamo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1660. (n)
Vpeljano mesnico
v Šiški oddam proti odkupnini inventarja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1543.	(n)
Preklic
Podpisani Šoštarič Alojzij, bivši paznik, Ljubljana, Staničeva ul. 22, prekli-cujem vse govorice, ki bi utegnile škodovati pridobitnemu kreditu gosp. P. Tomšiča v Ljubljani, Staničeva ul. 27. Izjavljam, da je vse, kar sem v njegovo škodo rekel, neresnično. - Zahvaljujem se mu, da je ostopil od sodnega postopka. - Zastopniške stroške sem plačal sam. - Ljubljana, dne 15. II. 1935. - Alojz Šoštarič.	(o)
Posestifa
Tri krasne parcele
ob Gruberjevem nabrežju, po ca. 600 m'-, naprodaj. Plačljivo deloma s hranilnimi knjižicami Mestne hranilnice. Ponudbe na: Dr. Tomšič, Tavčarjeva ul. št. 13, Ljubljana, (p)
Za svojo oddam
12 letno hčer s kmetov. Mati — umrla, sam sem brezposeln krojač. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1556.	(r)
„Fitonin"
vsestransko preizkušeno sredstvo pri ranah, poškodbah, opeklinah in za zdravljenie vseh vrst ran, krast, lišajev, turov in ostalih kožnih bolezni. Dobi se v vseh lekarnah. Pri ministr. nar. zdravja pod Sp br. 611 od dne 21. IV. 1933 registr. poučno knjižico št. 15 pošlje brezplačno »Fiton«, dr. z o. z., Zagreb 1-78.
Elektro naprave
vseh vrst izvršuje oblast, pooblašč. elektrotehnično podjetje Oblak Gabrijel. Logatec.	(r)
Cufte!
Če Vam je na tem, da želite dobro
orodati ali kupit
že rabljene predmete, ki so še v dobrem stanju, kot šivalne in druge stroje, kolesa, otroške vozičke, foto-aparate, vsakovrstna glazbila, pohištvo in druge gospodinjske in gospodarske potrebščine (poseben oddelek za oblačila), pridite k
,, Promet"
komisijska trgovina, Ljubljana, Napoleonov trg 7
(nasproti križevniške cerkve).
Hiša
primerna za trgovino, se zaradi bolezni proda na prometnem kraju v Ljubljani. Ponvdbe upr. »SI.« pod »Prometno« 1486. (p)
Trgovino
na izborni točki sredi mesta, zaradi bolezni prodam. — Ponudbe pod »Centrum« 1487 upravi -Slovenca«.	(p)
Enostanovanjska vila
na Bledu, Krekova cesta št. 12. - se odda v najem. Poizve se: Tomo Žagar, Lesce 23.	(n)
Dvonadstropna hiša
z dvema lokaloma, sredi Ljubljane, naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1642.	(p)
Tristanovanjsko hišo
z lepim vrtom, takoj prodam. Slapničarjeva št. 7, Udmat.	(p)
Hiša
na Viču. dvostanovanjska, elektrika, sadni in zele-njadni vrt, ca. 1500 m2, 5 min. od tramvajske postaje - ugodno naprodaj. Vprašati: Ažman Andrej, delovodja, Vič 120. (p)
Enodružinska hiša
v okolici Ljubljane, davka lorosta, naprodaj za 56.000 Din. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1595. (p)
Lepo posestvo
v bližini Šenčurja — naprodaj za 51 000 Din. — Plača se lahko v hranilnih knjižicah. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1598.
Kamnoseško »odjetje za bruse
skunno s kompletnim in
lepim posestvom
(hiša, gospodarska poslopja itd.) - vsled smrti gospodarja naprodaj. Pojasnila daje V. Krisper, Rogatec.
Enodružinska hišica
nova, pol ure od Glavnega trga, zelo ugodno naprodaj, Levstikova 9, Tezno, Maribor.	(p)
Veliko hišo
v centru Ljubljane, novejšo, s solnčno lego in vrtom, ki se dobro obrestuje - kupim. Posredovalci izključeni. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Resni kupec« št. 1577. (p)
Zelo poceni naprodaj
hiša, zidana leta 1932, pet minut od postaje Domžal. Cena 35.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1668. (p)
Novo hišo
tik kolodvora, veliko za 3 stranke, klet, šupa, voda, vredno 55.000 - prodam za 35.000 Din zaradi odpotovanja. — Šafner, Limbuš pri Mariboru, (p)
Parcela
2300 m;, dosedaj obdelana kot zelenjadni vrt, naj-pripravnejša za vrtnarja, naprodaj. Železnikarjeva ulica, baraka VII, Šiška
Prodam vilo
v Zgornji Šiški. Naslov v upravi Slovenca- pod št, 1667.	(p)
Prodam posestvo
novo, rcnovirano gospodarsko poslopje, vodovod. Rahne, Podgora v Dolu pri Ljubljani.	(p)
Rentabilno
novo večstanovanjsko hišo v trnovskem predmestju ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1674.	(p)
Nova hiša
ob glavni cesti naprodaj za 80.000 Din. — Pintar Franc, Čret 66 pri Celju.
Enodružinska hiša
z velikim vrtom, 15 minut od kolodvora Celje, naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« v Celju pod »120«. (p)
Hišo z vrtom
na najkrasnejšem delu trnovskega predmestja prodam ali dam v najem. — Cerkvena ulica 9. (p)
Enostanovanjsko hišo
prav poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1571.	(p)
Enonadstropna hiša
z vrtom, pripravna za obrt, trgovino gostilno itd., v letovišču Lesce -naprodaj. Cena po dogovoru. Lovro Žagar, Lesce št. 23.	(p)
Prostovoljna
javna dražba
se bo vršila pri sre&kem sodišču v Ložu 27. februarja 1935 ob pol 10 — o razprodaji posameznih parcel s trgovsko hišo vred ležeče zapuščine po umrli Dželebdžič Mariji fnoprej Lah Franjo) i* Loža. - *	(p)

Radio-aparat
izmenični tok, 220 voltov, proda za 1200 Din briv-nica Hešik, Šiška, Jer-nejeva.	(i)
I
Automotor
i
Majhen avto
štirisedežni, v dobrem stanju, znamke »Opel« -poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod št. 1372.	(f)
Majhen avto
2 sedežni, nosilnost 200 do 300 kg, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene upr. »SI.« pod »Avto« 1578. (f)
IIT	TJ]		M\
Razno pohištvo
povsem nove spalnice, jedilnice in posamezne kose raznovrstnega novega pohištva - prodam po najugodnejših cenah (tudi na hranilne knjižice), — I. Mathian. tovarna pohištva v Ljubljani, Tyrševa cesta št. 14.	(5)
Halo!
Veliko izbiro spalnic in kuhinj po jako nizki ceni dobite pri Gospodarski zadrugi mizarskih mojstrov, Vegova ulica 6. (i)
Širile »Slovenca«!
H POMLADNI mm 1935
PRIČETEK 3 MARCA
60°/o POPUSTA
ZA VOŽNJE NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH.
VSA OBVESTILA TUDI ZA NAKUP DAJEJO:
REGISTERMARF
ING G TONNIES. LJUBLJANA. TYRŠEVA C. 33. TELEFON 2762 ZVAMCM 151110 LA.I PCI,S KO<; SAJMA, HKO«RAD, KNEZ MIIIA J LOV A 32 POTOVALNE PISARNE »PUTNIK«

Omaro za knjige
dobro ohranjeno, kupim Ponudbe spreiema iz prijaznosti uprava »Slovenca« v Mariboru pod značko »Omara«.	(k)
Biljard
dobro ohranjen — kupim takoj. Ponudbe upr. SI.« pod Biljard« 1484. (k)
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana,
Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste Dri gostilni Možina
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupimo. »Vitamin«, Ljubljana, Ma-sarykova 46.	(k)
Harmonij
rabljen, kupim. — Šolar, Rovte, p. Podnart. (k)
Stroj
za rezanje slanine, na mehanični pogon, ter peč za kopališče — kupi Salez. zavod, Rakovnik.	(k)
Pozor!
Moderne tapetniške izdelke, kot couch zofe, oto-mane, modroce, si najceneje naročite pri tapet-niku Josipu Pirnarju — Novo mesto	(t)
Vsakovrstno
zlato
po naivišjib cenab ČERNE, luvelit, Liub ana Woi(ova ut<oa št. 3.
Mizarski stroj
kombiniran, rabljen, kupim po ugodni ceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1624._(k)
Tehtnico
znamke »Berkel«, dobro ohranjeno - kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Berkel« 1596._M
Širno prešo
rabljeno, švicarski sistem, v dobrem stanju, kupim. Ivan Retelj, Cerklje ob Krki._(k)
Čevljarski stroj
levoročen, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1573._(k)
Mizarstvo Jozič i Gams
Vukovar — kupi rabljen naravnalni, spehalni in žlebilni stroj (Abricht-Fiige- u. Kehlmasch'ne), po možnosti kombiniran s svedrom, na krogljično ležišče, 40—50—60 cm širine; dalje sveder za dolge utore (Langlochbohr-masehine), stroj za okro-žice (Rundstabmasclvne) z nožem 20, 25, 30, 35 in 40 mm. Opis strojev in cene — takoj poslati na gornji naslov,	(k)
Vredno se odločile
$a popravilo 'Vašega vhalneya stroja
zahlevaile ponudbo od speclialnean mthanlltt
6 Žimik, Gjubljana
Kolodvorska ul. 26 Tol. i lev. 34-23 Z" osoko poorauilo iamčtm nfsmenn /
iPTFrmi
Muzika
prodaja prvovrstne inozemske klavirje in planine. Popravlja in uglašuje strokovnjaško. najceneje Jzposojuie tn prodaja tudi preigrane instrumente — Ljubljana, Knafljeva ul. 4.
PRESELILI SMO SE!
iz TavSarleve ulice 3 v
pasažo nebotičnika
ELEKTR0T0N t-0.1
plošče • gramofone
izposolarao, zamenjavamo, proda-lamo ln kupuiemo
Tritonska harmonika
nemška, trikrat glašena (tvrdka »Kucler«), napro daj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1655.
HEINEMEROLDS
ZAL.T0VARNE GLASBIL
MARIBOR Št. IQ2-
Parne pekovske peči
in stroje postavlja »Teh-na«, Ljubljana, Mestni trg 25 Spreiema zastopnike iz vseh krajev.
Modroce
posteljne mreže, železne zložliive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13, Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva.
Urarska in zlatarska
popravila točno in najceneje pri Ante Velka-vrh, urar, Sv. Petra c. 66, poleg tovarne Pollak. ' (t)
Modroci 230 Din
otomane 500, 580, 650 Din, Couch zofe 1200 do 2400 Din, spalni fotelji 1300 Din. Solidna izdelava — pri Zakrajšek, tapetnik, Selenburgova ulica 4. (t)
Neveste gospodinje - obrtniki
ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodajam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd po znatno znižanih cenah Stanko Florjančič, želez-nina. Resljeva cesta št. 3 (poleg Zmaiskega mostu) Vhod skozi dvorišče V račun vzamem tudi hranilne kniižice Kmetske m Ljudske posojilnice ljubljanske.	(1|
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13.
Žimo, mokro travo,
motvoz vseh vrst, štran-ge, uzde, vrvi za perilo in druge vrvarske izdelke kupite najboljše in najceneje pri l. Andlovic. Mestni trg 9.	(1)
Ženini, Črne suknje
in obleke res poceni kupite pri PRESKERJU -Sv. Petra c 14.	(I)
Vzorno sadlarstvo nudi siguren dohodek
VOISKO DO UNIČENJA NAPOVEDUJE TVRDKA SHr.LL ŠKODLJIVCEM, KI PRETE OB-S I AN K U NAŠEGA SADJARSTVA. PO CELI DRŽAVI P R I R E ) A SHELL NA SVOJE STROŠKE PRED A VANJA O M )DERMEM SADJARSTVU IN VARSTvU RASTLIN
DILJODRAN
JE UNIVERZALNO, POPOLMOMA NEŠKOOLIIVO S R E D S1 V O,
KI UN ČI RAZME ŠKOOLilVCE, N1IHOVA JAJČKA. G N ti Z O A IN LIČINKE
ZAHTEVAITE BREZPLAČNO POUČNO KNJIŽICO IN NAVODILA PRI
NGLO-1UGOSLAVENSKO PliTHOLEJSKO D. D.
ZAGREB	SARAJEVO
A
BtiOGHAO
V konkurzni prodaji
»Jugošport« (Rasberger) -ima še precaj plošč ter delov za vse vrste gramofonov. Isti se od sedaj naprej prodajajo po izredno nizki ceni v trgovini J Banjai, Miklošičeva cesta 20,	(I)
Prodam:
kravo, tovorne vozove, seno, sode, kočijo, brek. Oddam 3 velike prostore za skladišče. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 1648.	(I)
Semenski krompir
,0NEIDA'
gorenjski, priznano najboljši, ter roza krompir
.ROŽNIK'
& Z Shateerne dobavl"iId°°IfiAn to*ao
KMETIJSKA Ljubljana	i OKRAJNA ZADRUGA
i»vija. da jemlje ilo pn -j V KRANJU ki ca v račun zopet knji žice prvovrst ih liub jan sitih denarnih zavodov (Mestn» hranilnica. Ljud sna pbsoiilnica, L ubijat)
ska kred tna banka. Istočasno opozarja na svojo
inventurno prodajo.
Kuhinjske kredence
nove, poceni prodam ali zamenjam za šivalni stroj. Peternel, Sodarska steza št. 6, nad Sv. Florjanom
Harške kanarčke
samce in samice, prodam. Vič, Cesta na Brdo 158, Bizjak.	(I)
Čevlje
smučarske, gorske in športne, iz nepremočlji-vega krom-usnja, škornje in gamaše itd. - izdeluje in razpošilja ročna čev-ljarna Fran Zaje, 2iri. -Prodajalna lastnih izdelkov: Ljubljana, Miklošičeva cesta 36.	(1)
Pozor trgovci!
Prodam 15.000 parov platnenih čevljev z trumi podplatom v sivi in beli b>rvj. . Cena istim je Din 1.'50 zn par od štev 23 46. Izpod 100 parov jih nc prodajam. - Čevlji so solidno >n lepo iz d« lani in je rsak par posebe j i. a p a k a n v kartonu.
Ivan Prešerni
tovarna čevljev
Kranj
Couch in spalnico
iz afrikanske breze, ugodno prodam Sitar Jernej, mizar, Smihel, Novo mesto.	(1)
t Vsem sorodnikom, pri|ateijem in znancem naznanjamo, da je naša nadvse ljubljeno žena, mati, hči, sestra, teta in svakinja, gospa
Josipina Kos roj.Krbavac
soproga policijskega nadstražarja
v petek, dne 15. februarja 1935 nenadoma umrla. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo, dne 17. iebruarja 1935 ob 4 popoldne iz mrtvašnice Sv. Krišlola na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Roč, Trst, dne 16. februarja 1935.
Fran Kos, soprog, Albert, sin — in ostali sorodniki.
Pletilne stroje:
8'40, 12/27, 10 80, 10 100, 12100 - ugodno prodam. M. Lazar, Ljubljana, Rimska cesta.	(II
Dobrega psa
čuvaja, 18 mesecev starega, prodam. Ponudbe pod »Dober čuvaj« 1625 upravi »Slov.«.	(1)
Največjo izbiro
vsakovrstnih dobro ohranjenih predmetov po najnižjih cenah imate edino P"
Ljubljana, Medvedova cesta 8, telefon 24-44 (poleg gorenj, kolodvora).
Stalno sprejemamo v prodajo vseh vrst premičnine! Informacije na razpolago!
Vodno turbino
po ugodni ceni prodam. Ponudbe upravi »S'ov.« pod »Vodna moč« 1580. 1
Kuhinjsko pohištvo
malo rabljeno, naprodaj. Maribor, Gajeva 10. (1)
Sveža, debela jajca
zajamčena, zaboj 720 komadov, 400 Din, franko postaja — razpošilja — G. Drechsler, Tuzla. (1)
Ugodna prilika!
Več šivalnih strojev, po-grezljivih — zelo poceni naprodaj. Ljubljana, Kar-lovška cesta št. 4. (1)
VINO
pristno in poceni dobite pri
Centralni vinarni v Ljubliani
Pisalni stroj
»ACG« ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1714. (1)
Vagon hmelovk
starih do 40 let, prodam. Janez Vidmar, Šenčur 120 — Kranj.	(1)
[i
sladke in poceni nudi
Gospodarska zveza
v Llub Uni
Bencinski motor
5—6 konjskih sil, uporaben za vsak pogon, dobro ohranjen, prodam po nizki ceni tudi za hranilne knjižice. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1665.	(1)
Šivalni stroj »Jax«
dober, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1663. (1)
Šivalni stroj
pogrezljiv, nov, 2800 Din; čevljarski stroj (flachšte-perca), nov, 2600 Din, rabljen stroj s pokrovom 1300 Din; krojaški stroj v dobrem stanju 1600 Din; proda tudi proti hranilni knjižici Spodnještajerske in Mestne hranilnice Maribor — Ussar Alojz, Trubarjeva 9, Maribor. (1)
Sveže uaifiuejše norveško
ribje olje
Iz lekarne dr. G. Piccolija w Ljubliani se priporoča bledim id slabotnim ottebam
Prodam
72 amperski. 6 vatni avto akomulator, Ingelen ano-do za vse napetosti, močan polnilec 220 voltov, Panes"-ob zdravilno soln-ce. - Pinterič, Podmilšča-kova 20. Ljubljana. (1)
V
Zage
remseheidske, izberete tudi na kniižice najceneje pri »Jeklo«. Stari trg. — Zahetvaite ponudbe! (11
Stare strešne opeke
par tisoč, zarezane in gladke - poceni prodam. Hradeckega cesta 40. — Ogled vsak dan do 9. ure zjutraj.	(1)
Manufakturo
nudi u p o d n o
(državn m uradnikom lud
na obroke
Oblačilnica za Siouenro
Ljubljana, Tvrševa 20
(Hiša Gosiodar. z\eze)
V račun vzanom tudi hra nilne knjižice Zadružne zve/e
nabrekel vrat

ftUji ' . i+i
ir obolenj* ščitne i'azp. ki so mora nravo-fnsno zdraviti, ker sc sicer ddovai'e tega vaincBH organn v svoji funkciji knl z t se ta proti strupom vse preve preprečuje, zarodi česar lahko na«ioni'i> nepri ictni, a fo»tn tudi
nevarni "ojavi. Zdravniška anatiosi Je dognal«, Ha so soli ki vseb Ijeio Jod, pri rnmih oblikah irolie Izredno u iokovl c. Slevilni bohiim sonirotovid X upornim iia-cora 7elo prepro»lea>i
domačega zdravljenja s pitjem
Oifrol in povsem neškodliiv vpliv na bolezen. Vunkdo ki Je bolnn na p o 1 š i. min 'ini.roUe vrat, otefienc /.l«n\ naj znhleva n»Ao knjižico, ki jo vsakomur
popolnoma breinlaCno
pošljemo. Zadostuje d pismen. Pofttno »biralno
mesto:
GE0RG FUIGNER. Berlin-NeuMn.
Rlnabahnstrass« 24, IM, p. 110.
tJtaCi ca£a&č
tfflcvencic
zaiarntiio najpoDOinf n> u w
fenfenemu občinstva
prijateljem in znancem ua nanjam, da sem z današnjim dnem prevzel
Gostilno pri Jinhotfu"
(preje Naioleon)
TrZaSha c. $1.4
Točil bom pristna šb-jerska, doleniska, belokranjska in »ri m-ka vinu. Danes domače krvavice, pečenice in druga topla iu uuzla jedila. - Za obilen obisk se priporoča.
Roje vinho
gostilničar
Prodam obsežno vilo
so'idno z denn. i vsrm komfortnm dve minuti od-dnl.eno < d tratma sl;e rt ge \	IiUl»-
llanshem ohi dju VSI. Po eg so obširna goM-o-darska [osloma s pos<bu>m stanovanjem ler vrt, vioraben za Iri -lavbnt- i arre e. — Poizvedbp pri dr. V lud. s, avti Pegan-u, odvetniku v Ljul ljani.
f lise za volane v rnzličnih gubah J p aclelnl enlel p: jčmanov, rui, <alo\. oble1, tHlI entel v ožkov iti Čipk Speclelnl a2ur za Žepne rotce Ažurlranle prtov, volan i. I <1 Pred'lshail e ženskih ročnih del — lepi
vzorci, cist iisk Vezenje monognimov zaves, i erila /. nuj-
fineišo in naj rpežnejso piejo. Že pni rolul k. mad Din 2-, Din 3'~, Din 350, Din 5— iu Din 6 —
Za naše kv«Meino ie o n zke cene in hitio jioslri žbo se Vam iz Inča pol k
mm & nihti, ifublfano
s a III o p O l e S hotela Štrukelj
Okrogle stopnice
visoke 4 m, širine 1.35, iz macesnovega lesa, eno decimalno tehtnico in eno navadno, do 15 kg — prodam. Benko, Koroška št. 39, Maribor.	(1)
Naprodaj: Parni stroj
v dobrem stanju 25 HP, dozvoleni pritisk 6 Atra., bencinski motor znamke Saidling 6 HP, prevozni ali stabilni, bencinski motor znam. Danubius Ganz ! Budapest, 4 HP, prevozni, Sauggas motor (ali motor na sesalni plin) 16—20 HP, stabilni, v dobrem stanju. Vsi stroji so na ogled pri lastniku. Naprodaj so proti gotovini ali vložn. knjižicam Ljubljanske kreditne banke po dogovoru. Lastnik vseh strojev: Brezovnik Mihael — Scle pri Slovenjgradcu
Naznanjava potrtega srca, da je pre--nehalo biti blago srce predobre mamice, gospe
LOV S A MARIJE
vdove po ključavničarju drž. žel.
Pokopali smo jo 16. febr. ob 4 pop. na pokopališču v Studencih pri Mariboru.
Sv. mača bo darovana v ponedeljek 18. febr. ob 7 v cerkvi sv. Jožefa v Studencih.
Blago mamico priporočava v blag spomin in pobožno molitev.
Studenci pri Mariboru, 16. febr. 1935.
Lovia Hinko in Franc, sinova
ZAHVALA. Ob bridki izgubi našega iskreno ljubljenega soproga in očeta, go«poda
CESTNIKA ALOJZA
posestnika v Knczdolu
za premnoge izraze iskrenega sožnlja, za poklonjeno cvetje in vence se leni potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo pa izrekamo čč. duhovščini, učiteljstvu osnovne šole v Trbovljah II s šolsko mladino, skupini bojevnikov, gas. četi KI k in pev. zboru.
Posebej č. g. svet. Cašparicu, č. g. Ra-laju in g. učitelju Omerzu za lepe in tolažilne besede ob odprtem grobu in končno vsem ostalim prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega pokojnika spremili k poslednjemu počitku.
Trbovlje Knezdol, 16. febr. 1935.
žalujoča žena in otroci
MALENKOST
NA MESEC
plačate naročnine za naše
knjižne zbirke *
Leposlovna knjižnica
4 v polno platno vezane knjige
mesečno po Din 12 *
Ljudska knjižnica
4 u tiomo platno vezane knjige
mesečno po Din 12 *
Domači pisatelji
3 v potno platno vezane knjige
mesečno po Din IU *
K o s m o s
poljudno znanstvena zbirka 3 v polno platno vezane knjige
mesečno po Din 12 *
Vse podrobnostI Vam pove Ilustrirani, 30 strani obsegajoči prospekt, ki Vam ga pošlie brezplačno na zahtevo
Jugoslovanska knjigarna
Ljubljana Pišite ji še danes dopisnico/
Debego
tiskalno napravo
skoro novo aparat in večjo zalouo črk, le malo časa rabljeno, ceno prodam Naslov pove uprava ..Slovenca" pod „Deb€gO".
INGELEN
PeleleVfronskl okiodni super „EXCELSIOR" za valove 18-2000 m 7 vglašenih krogov.
Za izmenični lok Din 7.200*— Za Istosmerni in izmenični tok Din 8.000*—
Šlirieleklronski oktodni super „ROYAL" za valove 12-2000 m 7 vglašenih krogov.
Za izmenični lok Din 6.200*—
Vsi aparali imajo najfinejše elekirodinamične zvočnike, avtomatično regulacijo fadinga ler jakosti glasu, iiho nastavitev in veliko skalo z imeni postaj.
Zahtevajte posebni prospekti
n RADIO", reg. z. z o. z. v Ljubljani
Miklošičeva cesta 7.
Oskrbile si	Poslužile se
za Vaše 'eposlovne,	za ve/avo revij: j
znanstvene	Dom in Svet, |
in druge knjige	Mladika,
primerne	Ilustracija,
preproste ali fine	Zena in Dom
trpežne vezave	originalnih platnic
katere Vam nudi |	
Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne ,	
Ljubljana,	Kopitarjeva ulica 6 II.
Ni feDŠega dekleta, kot je Slovenka v narodni noši
Blago za narodne noše vedno na zalogi pri

_ aoetvie jBiublfi
POTNIKA
za Dravsko, Savsko, Primorsko, Dunavsko in Vrbasko banovino iščemo za takoj. — Pismene ponudbe z navedbo circ. vitae na:
M. F. ŽABKA izdelovanje športnih čepic Ljubljana VII, Jernejeva cesta 53
Ali ste ze poravnali naročnino?
ljudsko posojilnico
v Celju
registrovana zadruga t neomeleno zavezo v novi lastni palači
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje
Denai ie pri nje> naložen popolnoma varno kei jamči zani poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po sesinikov z vsem svojim premoženiem.
V globoki boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi našega ljubljenega soproga, očeta, strica, gospoda
IVANA KREMŽARJA
posestnika in kleparskega mojstra
ki nas je danes, dne 15. februarja 1935 po dolgi in mučni bolezni, v 71. letu starosti, previden s tolažili svete vere, zapustil globoko žalostne.
Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek, dne 18. februarja 1935 ob pol devetih dopoldne iz hiše žalosti St. Vid 76 na farno pokopališče.
Sv. maše se bodo darovale v farni cerkvi. Št. Vid nad Ljubljano, dne 16 februarja 1935. Frančiška, soproga, Minka, hčerka, in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA Za vse dokaze sožalja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega ljubljenega brata, strica in svaka ter njegove žene
Antona in Helene Supin
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. msgr. V. Steski, dr. A. Snoju, župniku Barletu in dr. Hčglerju za mnogoštevilne obiske, s katerimi so pokoj-koma lajšali njihovo trpljenje, ter za spremstvo na njihovi zadnji poti, moški, mladeniški in ženski Marijini družbi, zastopstvu Kat. tisk. društva ter vsem ostalim prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnika, ki sta tako kmalu šla eden za drugim v večnost, na njihovi zadnji poti.
V Ljubljani, dne 15. februarja 1935.
Žalujoči ostali.
Pozor pcvsho društva!
IVAN KACIN-iiomžale dobavila prvovrstne pianine od Din 10.000. bHrmoni ie od Um 2000 naprej - Tudi na obroke — — Popravlja, in u lašuje - Zabga ma-.erijala strun itd h>eva te ceniki - Naročila se sprejemajo
Gosposvelsha cesta $1. 12
( Ivori^če) - L ubl »na
Sivn'n stroii od Pin 1600 naprej.
Otroš. i vo ički od O.n 2UU- napre . Dvi,kolesa 950' naprei. - »SACHS-iio.orji od Din 5000' naprej pr
„TRIBUNA" F Batjvl. Ljubljana. Karlovška c. 4
Ceniki iranko*
Ceniki 1'runko!
Gumbe
za perilo, kostume, plašče, suknje, obleke itd.
D. M. C. in C. 1*1 S.
predmete kakor prellco za vezenje v štrenah ln klopklh, Mou 1ne, trakove, čipke, vezenino, sukanec, lasMko. svilo kronsko, Prlmor, Guiiver, Adier, Semperbene, damsko perilo, kravate, ovratnike.
zobno čistilo Kalodont, Odol, Klorodont, prašek, ščetke, vazelln za roke.
Dišeče mi »o
zobno čistilo Kaloi Sčetke, vazelln za i
Mooavice
damske, moSke, otroSke ln rokavice v veliki izberi nudi po najnlillh cenah
©SVAI.D DOSCIC, LJUBLJANA
Pred »hofljo 15.
Na debelo! Ogle i brezobvezen. Na drobno!
Zahvala
Vsem. ki so kakorkoli počastili spomin našega očeta oziroma moža
Matije Kobentarja
se sedaj ob sedmini njegove smrti najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo preč. gospodu kanoniku Klinarju in ostali čč. duhovščini, gasilskim četam Hrušica, Jesenice, KID Jesenice, Dovje, Sv. Križ, pevskemu društvu »Golica«, darovalcem cvetja, sorodnikom ter vsem prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Hvala vsem in Bog plačaj! Hrušica, dne 16. februarja 1935.
Rodbina Kobentar.
BANKA BARUCH
15 RUE L A PA V iiTTE
PARIŠ
Telef : Trinitč 81 74 - Telef.: Trinit«i 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobarucb Pariš 22
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holamliji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje iu po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holamliji In Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune:
BFl.OI.JA: No 1(104 04 Bruseles. FltANCIJA: No 1117-94 Pariš, HOLANDIJA No 1458-65 Ned Dienst, LUKSENHIIKU No 5907 l,iiXMmbourR Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Zahvala
Za izraze iskrenega sočutja, ki sem jih prejela ob prerani smrti svojega predobrega in nepozabnega soproga
senatorja
dr. Valentina Rožiča
se vsem najprisrčnejše zahvaljujem.
Posebno zahvalo sem dolžna Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. za izjavljeno sožalje.
Nadalje se zahvaljujem odposlancu Nj. Vel. kralja generalu g. Pekiču, dvorni dami ge. Fran j i Tavčarjevi, ministru g. dr. Dragu Marušiču in njegovemu odposlancu inšpektorju g. dr. M a t k u , knezoškofu g. dr. Gregoriju Rozmanu, banu g. dr. Dinku Pucu in njegovemu pomočniku g. dr. Pirkmajerju, vsem senatorjem s podpredsednikom g. dr. P1 o j e m na čelu ter vsem narodnim poslancem in članom banovinskega in občinskega sveta, zastopnikom univerze in drugih prosvetnih zavodov in ustanov, zastopnikom oblasti, duhovščine ter korporacij in društev iz Ljubljane in z dežele, zlasti pa govornikom in pevcem ter prijateljem iz Koroške.
Srčna hvala vsem mnogoštevilnim prijateljem, znancem in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili blagega pokojnika.
Milka Rožič.
£a »JugosiovausKo tiskarno« « Ljubljani: Karel Ce6
Izdajatelj. I v tu. Uukuveu.
Urednik. Viktoi Cenčič