St. 41 mm nm y
1zM*j IivzemSi pcmdcljcK vsak dan ej Asilkeg« St. 20, I. nadstropje. Dopisi n pl-ima se «e sprejemajo^ rokopisi se ne Anton Gerbec. — Lasinik tisliarn« 1
za rae?ec L 7.—, 3 mesece L 19.50, po! ž'a inoz-emstA mesečno 5 lir več. — Telefon u
nm im)
jg^dgiS'.o: Tiillca sv. FranSika ~""šjc iredniStvu. Neffankir«^ — in (KJt'ovoffH urer e Edinost. NaroČi b ^ -elo leto L 60.—. j uprave St. 11-57-
_v ¥r*t<, f »	nonMa 1924.
fiUlNOST
Posamezna JtžvOka 20 cent.
Letnik XLIX
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent. — Ogla«! s« računajo v širokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev fn obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice* zahvale, poslanice In vabi!« po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošHJajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AslSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprav« 11*57.
ČEŠKI ZGLEDI
Stara pesem, ki pa ostaja vedno nova, ker se vedno ponavlja od izvestnih italijanskih strani in ki zahteva odziva z naše! Stara pesem! Kako dolgo se bo še ponavljala, ne vemo. Čas bi pa bil zares, da bi že enkrat odzveneli nje zadnji zvoki. In to. v prvi vrsti na korist, oziroma v izogib škode za tisto stran, kjer vedno prepevajo to pesem.
Kadarkoli se mi pritožujemo radi postopanja oblastev in drugih neodgovornih činiteljev proti našemu ljudstvu; kadarkoli se oglašamo s protesti proti neštetim krivicam, ki jih mora trpeti naša narodna manjšina na vseh poljih, v vsakem pogledu in na vsem območju Julijske Krajine; kadarkoli pozivamo voditelje državne oprave, naj že enkrat prenehajo s tako manjšinsko politiko, ki seka našemu ljudstvu bolne rane in izziva v njem ogorčenje in je ludi za državo le škodljiva:
vselej nam odgovarjajo: poglejte leT kak je položaj narodnih manjšin v Jugoslaviji, kako jim jugoslovenska vlada krati naj-elementarnejše pravice, kako jim ne dovoljuje svobodnega gibanja in kulturnega snovanja! Saj smo povedali nedavno, kako
vprašanj, ki so nastala f razpadu avstro-ogrske monarhije, Sklati se mora tudi posebna konvencij* o taju, po katerem žavnem jeziku predmet razprav, v ko-j naj se poravnajo zaseb* tarjatve v obek Iikor so predmet zapisnika. Govori- ki so J drŽavah.	j' -
bili izrečeni od strani članov v jeziku do- BEOGRAD, 15. Pre*edništvo italijan-lične manjšine, se imajo — v kolikor so | sko-jugoslovenake konfence za sklenitev predmet zapisnika — beležiti v jeziku te trgovinske, pogodbe jeodposlalo Musso-
manjšine. V upravnem odboru, v katerem je glasom ljudskega Štetja več nego 80 odstotkov prebivalcev istega, toda drugega nego čehoslovaškega jezika, more okrajni odbor opustiti prevajanje predlogov, poročil itd., podanih v jeziku te manjšine, na državni jezik, (Veljajo torej kot prvotni spisi).
Nočemo trditi, da bi določbe te naredbe — ki se tičejo upravnih korporacij — pomenile popolno enakopravnost manjšinskega z državnim jezikom. Če pa uvažu-jemo, da more nemška manjšina na Češkem vlagali spise v svojem jeziku pri vseh oblastvih in da je na pelju šolstva popolnoma ustreženo vsem njenim kulturnim potrebam; da se more ta manjšina neovirano uveljavljati politično; da ima tako v zbornici kakor v senatu zastopstvo, Številično povsem primerno; na drugi strani pa, da so pri nas popolnoma izgnali jezik naše narodne manjšine iz vseh ura-
liniju naslednjo brzojavk « Jugo slovenska in italijanska delegacija ki sta danes pričeli z delom, pošiljata E., ustvari te lj u obnovljenega prijateljstit med obema narodoma, pozdrav ter igotavljata V. E., da bosta napeli vse sile,m pride do trgovinske pogodbe, ki bo varovala gospodarske interese obeh cfeav in utrjevala njuno prijateljstvo*.
Jugoslavija preiiaoala Iti jtiM iiia
za raliMla iiilUinkti&miistt ptgsdbe
S^tV*! ^JgSSSk »Ijne žphic nemirov o Palutlnnto
je neki visoki funkcijonar menil ob neki j dov tudi v čisto slovanskih, oziroma v priliki, da bi morali Slovenci pomisliti, j krajih z ogromno slovansko manjšino: po-kako postopa Francija z domačini — v tem moremo že reči na podlagi te para-afriških kolonijah! To stališče je tako lele, da vlada na Češkem glede pravic gorostasno, da v resnici ni vredno resnega nemške manjšine v primeri z nami narav-odgovora. Le zadrega radi pomanjkanja nost idealna pravičnost. Zato ponavljamo, vsakega veljavnega argumenta more na- da bo za nas velik praznik tisti dan, ko rekovati lako stališče, ki bi bilo naravnost naša državna uprava začne našo narodno poniževalno za kulturno državo, ako bi si manjšino preganjati tako, kakor zatira Čega hoteli usvojiti tudi nje odgovorni čini- hoslovaška svojo nemško narodno manj-
REOGRAD, 15. Predsetkk skupščine Jova,-nović je bil sprejet pri kilju, kateremu je razložil potrebo za odložite razprave^ o itaK-jaaisko-jugoslo venskem dogvoru radi obole-
Radik al dr. Svetislav Mihajlović je odgovarjal na izvajanja posameznih predgo-voraikov in branil postopanje vlade glede agrarne reforme. Med neprestanim motenjem opozicije je končno predlagal prost prehod na dnevni red, ki je bil zatem sprejet z večino glasov.
Seja muslimanske stranke SARAJEVO, 15. PredsedSnik jjugoslo-venske muslimanske organizacije dr, Mehmed Spaho je sklical člane centralnega odbora stranke k seji, ki se bo vršila v Sarajevu dne 24. t. m. Na seji bo muslimanski klub podal poročilo o svojem delovanju in o političnem položaju. Poročalo se bo tudi o delovanju centralnega odbora.
avtonomija Požkarnalske Rušile
Državne volitve v marcu PRAGA, 15. Čelioslo vaška vlada je do-
,___________,____^	ločila, da se bodo vršile volitve državnih
losti zunanjega ministra Niiića. Ker bi moral p^l^cev in senatorjev v Podkarpatski biti ta dogovor ratificiran najkasneje 16. fe- Rns5ji dne i6 marca t. 1, Podkarpatska bruarja, bo beograjska vlaa prosila vlado v ^^ ^	fob čehoslovaškc repub_
telji.
Š tem nas izzivajo k odgovoru. Na vsa-
šinot!
Z italijanske strani nas zavračajo vedno,
ko tako opozarjanje na grehe, ki se baje da smo le neznatna manjšina v veliki šti delajo drugod, — da bi opravičili svoje! ridesetmilijonski državi. Tudi s tem ar-lastne grehe — odgovarjamo mi s tem, da gumentom se zakriva zlohotno razpolo-rišemo nekoliko paralele med tukajšnjimi žerrje napram -nam. Kajti tudi Čehoslovaška in preiveznimi tujimi grehi. To primerja- bi se mogla postaviti na stališče: mi smo
*_ f______1. .1__1 -_____t_ I	* ___-- I ■ _____• ________ __i	..	. .
nje ima vsekdar ta uspeh, da se orožje, ki so ga zavihteli proti nam, zadira v njihovo lastno meso!
Dogodilo se je tudi že večkrat^ da so
večina in moremo postopati z manjšino, kakor hočemo. Tam gori pa ne delajo tega, marveč upošteva gori omenjena naredba narodne in iezikovne razmere v
se v italijanskem tisku — v opraviebo tu- posameznih okrožjih. Prazno je torej tisto Etaj^nje manjšinske politike — sklicevali zavračanje z našo maloštevilno manjšino, tudi na pr,stopanje z nemška manjšino na kajti skrajno krivično je že to, če se hoče Čehoslovaškeml Slučaj pa je hotel, da mo-: pravica krojiti po številu, ker pravica je remo zopet poslužiti našim nasprotnikom! vedno ista. naj je že moram vršiti napram
s kaj poučno paralelo med postopanjem tu in tam gori.
Te dni je uradni list Čehoslovaške priobčil vladno naredbo od 31. januarja t. I., ki ureja jezikovno rabo za okrožna zastopstva, okrožne in okrajne odbore.
Po tej naredbi se morajo okrožni Itinlc-cijonarji in uradniki v svojih sejah posluževati državnega, to je: češkega jezika. Istotako morajo biti govori članov okrožnih zastopstev v državnem jeziku. Člani, Id pripadajo narodnim manjšinam, pa mo-
večjemu ali manjšemu številu. Tudi italijanski narod je napram ostalemu svetu v neznatni manjšini. Po tej logiki ne bi imeli Italijani nikakih pravic na svetu. Zato je — da se povrnemo k predmetu — naravnost absurdno, če se iezikovne pravice ne uravnavajo po potrebah posameznih okrožij. To načelo izvajajo Čehi v svoji gori omenjeni jezikovni naredbi. Gornja naša primera mora prepričati vsakega človeka, da je to načelo edino pametno, pravično in lo$čno. Ako bi torej
rejo podajati svoje izjave v svetem jeziku!. Italijani presojali vprašanje svojih manjšin V okrožnem zastopstvu, katerega delo- j s tega stališča, bi spoznali tudi sami neve-krog se razteza le na en sodni okraj in ki" Ijavnost svojih dosedanjih načel v preso-
je v njem vsaj dvajset odstotkov državljanov istega, toda drugega, nego čehoslovaškega jezika, morejo pripadniki te manjšine na razpravah okrožnega zastopstva govoriti in stavljati predloge, vprašanja in pritožbe v svojem jeziku.
V upravnem okraju, v katerem je glasom zadnjega ljudskega štetja več nego 50 ^odstotkov prebivalcev istega, toda drugega nego čehoslovaškega jezika, se mo-
janju tega vprašanja.
To priporočamo v razmišljanje vsem, ki bi hoteli svoje krivice napram naši narodni manjšini opravičevati s češkimi zgledi?! Če je postopanje z narodnimi manjšinami v Čehoslovaški krivično, nedemokratično, ne svobodoljubno in nesodobno, jih pa mi vendar prosimo, naj postanejo tudi pri nas istotako krivični napram naši narodni manjšinil Posnemajo
rejo na podlagi sklepa okrajnega odbora naj češke zglede I Tjsti dan, ko bi začeli poročila, predlogi, vprašanja in pritožbe, | izvajati napram nam isto krivičnost, bo ki so se članom okrajnega odbora ali kake za našo manjšino dan oddiha in odrešenja, komisije izročila v državnem jeziku, pre- dan, ki nam prinese zavest, da nas naši vajati na jezik narodnih manjšin. Ti pre- gospodarji nočejo zapisati narodni in kul-vodi so poleg prvotnega besedila v dr- i turni smrti!
SGfltiidotoni pri Mutib volltvoli
KIM, 15. Čl. 52. volilnega zakona določa, đa je treba volilni listi priložit« rojstni list vsakega kandidata, ako ni bil že prej poslanec rn kot tak potrjen. Kandidati, ki se nahajajo poslednjem položaju, morajo to dokazati s
3. serija 1,330.415; 4. serija 597,002. -- 3. nagrada v znesku 10 tisoč lir — i. serija
1,335.110; 2. serija 1,202.307; 3. serija 1,228.652; 4. serija 130.6%. — 4, nagrada v znesku 5000 lir — 1. serija 841.315; 2. serija 1,769.940; 3. serija 1,638.646; 4. se-
potrdilom. ki ga izda tajništvo zbornice, in rija 1,975.630. — 5. nagrada v znesku 5 Ui»ako nočejo predložiti krstnega lista. Taj- tisoč Jir _ j ^nja 681.646; 2. serija niatvo bo na zahtevo takoj izdalo potrebno , c^ o o^*. -y „ »	cjv*. a ____'vte <vv»
potrdilo. (Štefani).	318 361; 3. serija 662.603; 4Lsenja 235.923.
—	---— 6. nagrada v znesku 5.000 lir — 1. se-
Inclčent V napoljskem glecHSCu !n'ia 1.494; 2. serija 965.454; 3. serija VAnm t ic c* a- - -f j ! 1,713.046; 4. serija 1,038.359. Končno 7. NAPOLJ, 15. Sinoči ,e v gledališču nagrada v znesku 5.000 lir — 1. serija cOrfeo* na trgu Ferrovia nenadoma or- 1,692.494; 2. serija 1,822.015; 3. seri a kester zapusti! svoje mesto, ker je neka 133,123. 4, seri|a 698130
igralka, ki bi bila morala nastopiti, izjavila, da je nerazpoložena. Dvorana je bila popolnoma nabita. Ko je številno občinstvo izvedelo, zakaj gre. se je nenavadno razburilo ter pričelo vpiti in metati stole tia oder. V kratkem času je nastala v gledališču velikanska zmešnjava. Posedli so vmes karabinerji, katerim se je po dolgem ti udu posrečilo izprazniti dvorano. Toda občinstvo se je pred glediščem ponovno zbralo ter zahtevalo, naj se mu povrne denar. Nekateri so celo s silo skušali vdreti v blagajno. Karabinerji so brž poklicali nove oddelke ter so potera skupno z njimi razgnali občinstvo. Pri tem je bilo par ljudi lahko ranjenih.
Žrel
Potresna sunki v Dalmaciji
ZADER, 15. Sinoči ob 20.52 so potresni aparati zaznamovali precej močan potresni sunek, ki ni povzročil nikake škode. Ponoči sta sledila še dva sunka ter danes zjutraj eden prav lahek.
TrsoifinsKa pogodba med Italijo In Jugoslavijo
Prva uradna konferenca
BEOGRAD, 15. Včeraj dopoldne ob 9. uri je bila v zunanjem ministrstvu prva oficijelna konferenca italijanske in jugo-slovenske delegacije za sklep trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Kon-
Mm zoStetfBlli sSveznic zokliačeno _________________________
RfM, 15. Na glavnem ravnateljstvu dr-j ferenco je otvoril s primernim nagovorom čavie zakladnice je bilo danes zaključeno minister dr. Kojič v imenu obolelega zuna-črebanje sedemletnih zakladnih obveznic njega ministra dr. Ninčica in se je udeležil vseh štirih serij, zapadlih 15. februarja seje tudi kot zastopnik prometnega mi-
cm nnrfmi-l vcaL-n	A^	ti ____ a____•__i«__
i ^3^06; 3. serija 664.718; 4. serija obema kraljevinama, tako n. pr. o konzu-401.326. — 2. nagrada v znesku 50 t^soč larnih in železniških konvencijah in o ob-lir — 1. serija 223.731; 2. serija 506.269; mejnem prometu. Urediti je treba tudi več
Rimu z podaljšanje tega rka.
ITALIJA ZAVRNILA JIGOSLOVENSKI PREDLO*?	*
BEOGRAD. 15. Tu krofile nepotrjena vest, da jc italijanska vlada odgovorila na predlog za podaljšanje roka za ratSkacijo itafejansko-jugoslovenskega dogovora, da ne more dovoliti tega podaljšanja.
Jugoslavija prfcna Rusijo
BEOGRAD, 15. Kafor se doznava s poučene strani, se pripfavlja v zunanjen ministrstvu nota, s katero se de jure priznava sovjetska Rusija po jugosl. vladi. Jugoslovenska vlada se mora najprej posvetovati o tej stvari z zavezniki, predvsem z Romunijo in Francijo o koristnosti priznanja sovjetske Rusije in o načinu, kako naj bo nota sestavljena.
Mune dobroodUcev pred skupttino
BEOGRAD, 15. Včerajšnja seja narodne skupščine, ki je bila otvorjena ob 9. uri 45 minut dopoldne, je veljala interpelacijam. Navzoči so biU skoraj vsi radikalni poslanci Na galerijah je bilo polno dobro-voljcev, ki so prišli v zbornico, da čujejo, kako bo sprejela interpelacijo o razdelitvi
Predsednik je pretita! dopis ameriškega poslanika Dodgea, v katerem se zahvaljuje predsedniku za tople besede, s katerimi se je spominjal pokojnega predsednika Zedinjenih držav Woodrowa Wil-sona.
Po opravljenih formalnostih je odgovori! predsednik Jovanović na ihterpelacijo demokrata dr. Grisogona o ustavitvi plačil delavcem, ki so zaposleni pri gradbi železnice Knin—Pribudić. Prometni minister dr. Kojič je pripomnit v tej stvari, da odgovori v zbornici, čim bo imel na razpolago potrebno gradivo.
Zbornica je prešla petem na dnevni red, t. j. debato o interpelaciji demokrata Dušana Boškovića na ministra za agrarno reformo o razdeljevanju zemlje med dobrovoljce. Interpelant je izjavil, da je že večkrat stavil interpelacije, da pa do danes še ni dobil odgovora nanje. Zatem je govoril o veliki množini Vojvodincev in posebno Banačanov, Id so začetkom svetovne vojne pobegnili v Srbijo in tudi na ruski fronti k Rusom in se vpisali med prostovoljce. Vlada g. Pa&ića je izdala na Krfu deklaracijo, po kateri dobi vsak do-brovoljec gotov kompleks, zemlje. Toda na žalost je ostalo vse te pri obljubah. Govornik je citiral uredbo o dobrovoljcih, naglasujoč, da 9e razdeljuje zemlja le med one dobrovoljce, ki jo obdelujejo sami, ostalim pa da se dajejo v slučaju potrebe denarne podpore iz kreditov ministrstva za socijalno politiko. Govornik je v svojih nadaljnjih izvajanjih zahteval, da dobe vsi dobrovoljci zemljo.
Minister za agrarno reformo dr. Simo-novič je potem povzel besedo in iekel, da je res, da je vlada obljubila v kriški deklaraciji dobrovoljcem zemljo. Ko je bila izdana 1. 1919. uredba o dobrovoljcih, takrat ni bila radikalna stranka na vladi, ampak demokratsko-socijalistični kabinet g. Davidoviča in resortni minister je bil socijalist g. Korać. Po tej uredbi, ki je kasneje postala zakosi, se ima podeliti zemlja le onim dobrovoljcem, ki jo bodo osebno obdelovali Ko bo enkrat sprejet
zakon o razlastitvi veleposestev, bo dovolj zemlje na razpolago, taka da bodo vsi zadovoljni. Potem se bo tudi določilo, ali naj se nakažejo zemljišča tudi onim dobrovoljcem, ki niso poljedelci
Zemljoradnik Vujić je razpravljal o dobrovoljskem zboru v Rusiji in o njegovih junaških črnih. Nagi a šal je, da so druge države £e davno rešile vprašanje dobrovoljcev. Zahteval je, naj se zemlja nakaže le dobrovoljcem-kmetom, ker je drugi ne potrebujejo, tako n. pr. uradniki-dobrovoljci, katerim naj se priznajo dvojna službena leta. V imenu zetnljoradniške-ga kluba je končno izjavil, da bo glasoval za oni prehod na dnevni red, ki obsoja postopanje vlada.
Interpelant Bollcović je predlagal, da se izvoli anketa, Id naf ugotovi vse nepravilnosti pri podeljevanju zemlje. Predlagal je prehod na dnevni red, s katerim se obsoja postopanje vlade, ki ni izpolnila ob-
like in je bila priključena k Čehoslovaški na podlagi mirovne pogodbe kot avtonomno ozemlje, V kulturnem pogledu je bila ta pokrajina zelo zaostala, ker pod ogrsko vlado ni imela narodnih šol. Tudi gmotni položaj prebivalstva je bil zelo obupen. Najboljša zemlja v ravnini je bila Ust ogrskih plemenitašev, ki so živeli daleč od pokrajine. Prebivalstvo je borno živelo od zaslužka v državnih gozdovih, medtem ko se je poleti izseljevalo na delo v r»lodnejšo ogrsko ravnino. Mnogo Rusov iz te pokrajine se je preselilo v Ameriko, kjer so 1. 1918. sklenili z ljudskim glasovanjem, da se njih dežela priključi k Čehoslovaški, Prva in najnujnejša naloga čeho-slovaške vlade je bila pobijati draginjo, umrljivost otrok, ki je zavzemala vznemirljiv obseg, in nalezljive bolezni. Pri novih volitvah se izvoli 9 poslancev in 4 senatorji za praški parlament na podlagi splošne volilne pravice. Notranji položaj v pokrajini obeta, da poslane po zadnjih občinskih volitvah in po imenovanju guvernerja, ki je bil izbran med tamkajšnjimi domačimi politiki, stalen in da ni več daleč od končne ureditve razmer na tem ozemlju.	______
Bolgarski glas o polaž&du bolgarskih manjšin v zapadni Tr&cljl
SOFIJA, 14. V odgovor na izjave, ki jih jc podal grški ministrski predsednik Kafandarif novinarjem v Atenah, je bolgarski dopisni urad pooblaščen izjaviti sledeče:
Minister za vnanje zadeve Kalkov fe v svojem ekepozeju o zunanji politiki, kar se tiče odnošajev med Grško in Bolgarsko, poudarjal položaj bolgarskih manjšin v Grški ter izrazi! svoje orepričanje, da bo rešitev tega vprašanja na podlagi mirovne pogodbe in Tgrško-bolgar skega dogovora glede vrniive v domovino na rodnih manjšin, prif-iia k vzpostavitvi prija teljskih odnošajev med obema državama. Po ložaj bolgarskega prebivalstva v zapadni Tra-ciji, ki je bilo izgnano v pomladi L 1923. na povelje grških oblastev in ki se je potem zopet vrnilo v domovino, je še vedno tako žalosten, kakor ga je označil minister Kalkov v v svojem ekspozeju, kljub temu, da je grška ▼lada obljubila, da bodo prebivalstvu vrnjene vse imovine, ki jih je imelo pred izgonom, V zadnjem Času je bilo vsled energičnih korakov bolgarske vlade in prizadevanja mešane grško-bolgarske komisije opažati v tem oziru medo izboljšanje, vendar je treba Še mnogo napra viti, predno bo vzpostavljen normalni položaj. Sedanje razmere predočuje pregledno dejstvo, da se je število bolgarskega prebivalstva V zapadni Traciji, mesto da bi narasta, sedaj skrčilo na četrtino v primeri s številom ob koncu Tojoe. Primer o izseijeaju prebivalstva vzhodne Macedoniie tekom evropske vojne more povzročiti le brezhasne in nezaželjene polemike. Če se pa primerja položaj grškega ljudstva v Bolgariji s položajem bolgarskega prebivalstva na grškem ozemlju, bo to povzročilo začudenje pri onih, ki poznajo položaj; neznaten incident pri Koukleni je redka izjema, ki potrjuje pravilo. Bolgarska vlada upa, da se grška vlada ne bo omejila samo na blažHna sredstva, s katerimi i'£ skušala dosedaj zboljšati usodo bol-garsk«ga ljudstva, prebivajočega v vzhodni Traciji, marveč da mu bo v najkrajšem času tudi ustvarila redne živijeaiske razmere. Le v tem slučaju se bo bolgarsko ljudstvo, ki prebiva v vzhodni Traciji, moglo odločiti prostovoljno in na podlagi izseljeniškega dogovora.
Na Grikam vlada mir
Izjave Kafandarisa
ATENE, 15. Ministrski predsednik Ka-fandaris je v zbornici izjavil, da so vesti o odpovedi regenta popolnoma brez vsa-k ? podlage. Ravno tako so izmišljene vesti o kalit vi javnega reda. «Red — je rekel
Kafandaris- ni bil in tudi ne more biti
ogrožen od nobene strani. Vlada je v stanu zlomiti vsak poskus upora in udu-)šiti vsako «junaštvo», ki bi bilo proti javnemu redu».
Opozicijonalne skupine kraljevih pripadnikov so izdale poročilo, ki pravi, da so monarhisti pripravljeni sprejeti plebiscit; toda vlada mora jamčiti, da se bo plebiscit vršil brez nasilstev.
Bančni gradniki na Dunaja stavkajo.
DUNAJ, 15. Ker so se pogajanja med udruženjem bank in bančnimi uradniki razbila, so U poslednji proglasili stavko ter se pri tem omejili na to, da ne bodo delali izven delovnega urnika. Ako ne bo danes dosežen sporazum, bodo nameščenci velikih bank proglasili popolno stavko. Spor je nastal vsled zahteve uradnikov za zvišanje plač, kateri so tudi zavrnili predlog bank, da bt se služba pri blagajni vršila tudi popoldne.
Pro t {separatistična vstaja se Mri. « Medzavez* niška preiskava.
BERLIN, 15. V Pirmaseusu je potekel včerajšnji dan mirno. Napadenih in porušenih je bilo nekoliko hiš komunistov. Na mesto nemirov je prišla misija, imenovana od porenske komisije. Sestavljajo io polkovnik D'Arbonnen za Francijo, stotnik Beny za Anglijo in major Harna za Belgijo. Prebivalstvo zbira materijal, ki bo dol	kako velikim mukam je bilo
izpostavljeno v zadnph časih radi nastopanja separatistov.
Vladna palača je gorela še drugi dan do poznega jutra in jc bilo poslopje popolnoma po* rušeno. Marokanske čete krožijo po mestu. - V Kaiserslauternu sc separatisti niso upali na ulico brez spremstva. Kljub temu je bilo 6 separatistov tako zlostavljenih, da so jih morali prenesti v bolnišnico.
Do nadaljnth nemirov je prišlo v Ducrk-heimu, znanem kopališču. Tudi tu jc bila vladna palača, kjer so se ustanoviti separatisti, napadena in porušena. Izmed separatistov je bil umorjen njihov načelnik Jaeger. Kakor v Kaiserslauternu so ostale tudi v Duerkheimu vse prodajalne zaprte, po vseh cerkvah bije plat zvona. Francoska oblastva so proglasila nad Pirmascnsom in okolico obsedno stanje ter prepovedala vsa zbiranja vojakov, tudi ne Sme nihče ponoči na ulico. Nemška policija mora izvrševati ukaze francoskih povelj-ništev.
Vtisek pokolja v Franciji.
PARIZ, 15, Zadnje vesti o krvavih dogodkih v Pirmasensu potrjujejo, da so to-le predznaki splošnega upora proti separatistom v Palatinatu. Francoskim obtastvom so baje prišli v roke tajni načrti za široko protisepara-tistično gibanje. Medtem so se v vsej pokrajini separatisti zavarovali proti morebilnim iznenađenjem. Iz Kaisertunna prihajajo vesti o hudih spopadih med prebivalstvom in separatisti.
Angleško poročilo o dogodkih v Pirmasensu.
LONDON, 15. «Timcs» je prejel od svojega dopisnika iz Pirmascnsa podrobno poročilo, iz katerega je razv.idna strašna besnost, s katero se je ljudstvo maščevalo za vsa trpljenja, ki ga jc moralo prenesti pod vladavino separatistov, ki so v izadn>em tednu ustauovili pravo kraljeslvo terorja. Nekateri mrliči se ne dajo niti identificirati, tako strašno so bili razmesarjeni od ljute ljudske množice. S posebno strastjo so napadalci obdelavaH truplo Schwaba, osovraženega diktatorja Pirma-sensa.
Francoski vojaki —- kakih 50 po številu —, ki so se nahajali v mestu, niso posegli v divji boj. Vendar je prišlo davi 5 tovornih avtomobilov marokanskih vojakov. Krajevni Hst m smel pisati ničesar o teh dogodkih in v svrho večje gotovosti, da se bo ta prepoved izvršila 00 Francozi ustavili list do nadaljnih ukrepov.-Medtem pa so Francozi pooblastili magistrat, da je izdal proglas, kjer se pripisuje dogodke pretekle noči podpihovanju ljudstva s strani nekaterih agitatorjev, ki so prišli iz nezasedene Nemčije, ter poklicnih zločinccv. Prebivalstvo pa pripominja, da bi Francozi lahko spravili separatiste na varno izven mesta ter tako onemogočili to strašno pokolje. Sovraštvo proti separatistom pa je tako veliko, da si lahko te grozote vsak čas ponovijo v vsem Palatinatu.
23 mrtvih in 30 ranjenih.
MAINZ, 15. Število žrtev nemirov v Pinna« sensu iznaša 20 mrtvih, od teh 15 separatistov, in 30 ranjenih.
PIRMASEMS, 15. Dva separatista in en civilist so umrli danes pouoči v bolnišnici vsled ran, zadobljenih tekom včerajšnjih dogodkov.
Boji v okolici Koelna.
PARIZ, 15. Agenciji «?Iavas» poročajo is Bona, da je prišlo v bližini Koelna do hudih nemirov. V Waldu je prišlo do spvopadov med policijo in demonstranti, oboroženimi s puškami in ročnimi granatami. V Erechemi jo nemška policija streljala na demonstrante ter ranila kakih 20 ljudi. V Bruelu so nemški policisti, ki so bili najprej razoroženi od ljudske množice, dobili ojačenja ter razgnali kakih 1000 demonstrantov, od katerih je bilo veliko Število ranjeoih, _
Nemci popravljajo WASHINGTON, 14. Zdi se, da je incident radi zastave na nemškem poslaništvu v Washingtonu povzročil precejšnje vznemirjenje v Berlinu, Vsaj tako- bi se dalo soditi iz dveh naslednjih dejstev:
Žena bivšega nemškega kanclerja Stre-semanna je brzojavnim potom izrazila Hstu «New-Yorlv Times* toplo zahvalo velikodušni Ameriki, Predsednik republike Ebert je s svoje strani poslal generalu Allen brzojavko, v kateri izraža globoko sožalje ob priliki smrti Wilsona in pravi, da deli žalost z Amerikanci, katerih velikodušnost ne bo nikdar pozabljena.
Pred odločilno sejo pristaniških delavcev in gospodarjev LONDON, 15. Danes se bo sestala konferenca zastopnikov pristaniških delavcev in odposlancev gospodarjev za rešitev spornih vprašanj, ki so nastala med obema strankama vsled znižanja delavskih mezd.
Pristanišni delavci na Angleikeni proglasili stavko
LONDON, 15. SvojeČasno je Udruženje pristaniških delavcev zahtevalo od lastnikov povišek plače, in sicer 1 šiling dnevno. Obenem je Udruženje zagrozilo* da proglasi dne 16. febraurja splošno v slučaju, da ne dobi povoljnega odgovora, Nato so se pričela pogajanja med prizadetimi družbami ter Udruženjem, ki so se večkrat prekinila. Pred par dnevi je posredovalo ministrstvo za delo, nakar so se pogajanja obnovila. Toda pogajanja niso dovedla do nikakega zaključka; zastopniki prizadetih strank so se danes razšli. Nato je Udruženje pristaniških delavcev proglasilo splošno stavko vseh članov.
Zulšurije dauKoo na Francoskeni	u) Posteč
hard ooncel je ugovarjaj, češ naj se prej iztirjajo zaostale vsote, potem šele naj 6e vpeljejo clavki. Toda finančni minister je vztrajal pri zahtevi, da se davki povišajo za 20%, t. j, da zbornica sprejme 3. člen zakonskega načrta. Zbornica je odobrila predlog s 301 proti 212 glasovom.
Razprava v zbornici — Davki zvišanj za 20%
PARTZ, 15. Vladi se zelo mudi, da H zbornica odobrila ~akon*k* načrt, ki vse-V*ije razne ukrepe za zboljšanje franka. Vlada se fe naveličala dolgih in pogostoma popolnoma brezpredmetnih razprav v zbornici, ki imajo samo za posledico, da se odobritev vladnih načrtov zavleče. Morda je ravtv to zavlačevanje povzročilo, da je včeraj frank napram šterlingu in dolarju nekoliko padel. Finančni minister De Lastevrie, ki je včeraj v daljšem govoru brani! vladne načrte, je v zbornici prečrtal brzojavko francoskega poslanika v Rimu o položaju franka. Poslanik pravi med drugim v brzojavki to-le: *Ako ne bodo finančni načrti za zboljšanje franka hitro odobreni, bo frank bržkone doživel nov padec, katerega velikost se ne da še prorokovati*.
De Lasteyrie je v prvi vrsti pobijal tr-J ditev, da so stroški, ki jih ima Francija z i
Nato je zbornica prešla k razpravi o predlogu poslanca Forgeota, naj se mesto po viška davkov ustanovi državna loterija in podaljša sedanji 8-urni delavnik. Ko mu je finančni minister izpodbil njegove predloge, je Forgeot izjavil, da umakne svoje predloge. Tedaj je Poincare zavpil: «Lepa reč. Tak način razpravljanja je kakor nalašč za štedenje s časom v zbomici!» In-
kratek. Zbor-
Ves«! z cfriikega
MESTNE VrfVE V GORICI Krajevna oi ganikifa za mesto Gorico političnega društva «Ino«t> ▼ Trstu je na zborovanju dne 9. L uvažnjoč, da bodo goriški Slovenci lm< pri prihod, drf.-zborskih volitvah priliko 3 f svoje glasove in afirmirati svoj narodi obstoj nc mm v Gorici« temveč po celi d< Ji. da po drogi sirani ob danem političnem >ložaju ne kaže podpirati katerokoli drugo i tnko, — sklenila, pozvati slovenske volilce i Gorici, da se dne 17. t. m* vzdric volitev v i stni svet goriški.
Volilci v Gorici! ne 17. t- m. nihče na volišče! Ako bi bil lučajno kdo po razmerah prisiljen iti na vojče, oddaj prazno glasov-
cident je bil zelo živahen, a	_	_____
mca je zavrnila Forgeotove predloge s I	Načelstvolatev. organizacije Gorica.
328 proti 217 glasovom. Tudi predlogi j	--I-T
poslancev Connefous. Ubrv in Aubriot so bili zavrnjeni.
Znamke z Leninovo sliko
PARIZ, 15. «Daily MaiU poroča.
da
zasedbo-Porurja. deloma povzročili padec i pisma, ki prihajajo iz Rusije, nosijo znam-fraiika. Kajti po izvajanjih finančnega mi- i ke z Leninovo sliko, obrobljeno s črnim nistra znašajo dohodki v Porurju za leto! okvirjem, okrog tega okvirja je še zavita 1923. 1010 milijonov frankov, poleg tega! sovjeiska rdeča zastava. Znamke so bile ni vlada šc inkasirala 387 milijonov fran-lizdane v vrednosti 3, 6, 12 in 20 kopejk;
znamk je obvezna za gotovo;
bil da
bi
se
kov; medtem ko so znašali stroški le 873 milijonov frankov. Prebitek znaša torej 506 milijonov. Nato je minister rekel, da je Franciji nasprotna propaganda v inozemstvu skušala preplašiti one. ki so j znamke imeli franke; v inozemstvu je morda kakih 1 njegovi smrti je ruska vlada posnemala 10 do 15 milijonov frankov. Morda pa so I ameriško, ki je tudi po smrti predsednika Članki g. Tardieu-a o francoski državni | Hardinga vpeljala znamke z njegovo sliko.
uporaba dobo.
Lenin je proti temu,
Iz Njivic. BralncŠn pevsko društvo« Svo-! boda je priredilo jne 2. -t. m. na Svečnico 1 Podsabotinom v pistorih gosp. Franca Per-šolje zabavni večw~Na sporedu so bile sledeče ločke: Igra je tički» v dveh dejanjih, ki je nudila velikoameha navzočemu občinstvu; deklamacija 4oči», tri pevske točke in šaljiva poŠta. Tem t>tom se odbor najsrčnejše zahvaljuje vsem pisateljem in prijateljicam našega društva, ki i> ta večer pokazali ljubezen do naše naprene mladine tn veliko pri-
■	pomogli k uspehu »rireditve tudi z darovi.
■	V
MASKE, domino, »vilene obleke, nove, po konkurenčnih cenah. Via del Toro 12, L
180
GOSTILNA «ALLE TRE ROSE*, via Geppa
10l Izborna kuhinja. Pristna kriška vina, Priporoča se lastnik Janko Košuta. 186
ZLATO. Predno kupiš ali prodaš svoje dragocenosti. poizvedi za cene v dobro znani zlatarni Povh Alojziij, Piazza Garibaldl it. 2, telefon 329.	185
BABICA diplomirana, sprejme noseče. Govori slovensko. Največja snaga. Najstrožja tajnost. Ljubezniva oskrba. Na željo zdravniška pomoč. Corso Garibaldi 23, I.	174
PREDNO PRODATE zlato in srebro, vprašajte cene veKko zlatarno — urarno via Gia-ciito Galima 2 (nasproti hotela Moncenisio). Velika tzbera ur. Popravila. Cene nizke.
13 /2
KRONE, srebro, zlato in platin kupuj ena. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	25
ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II.
26

Mini Ntlalli Ma
družba z om. j.
Trst - Via Artisti 9 - Trst
Kupuje zlato, srebro, platin v vsaki obliki in srebrn denar. — Prodaja dragocene kovine izdelane in v kosih fn kemične sestavine. — Glajenje, ploščenje in nit-kanje. — Kemična delavnica za vsakovrstno preizkušanje.	(29)
Nadaljuje se
sem prijateljem teprijateljicam kličemo: Na
ves čas svojega življenja j svidenje pri prihod|i prireditvi 1___
Rusiji vpeljale j
z njegovo sliko. Toda sedaj po
DiROVI
Za svetoivanski lofeki vrtec so darovali
šolski otroci v Zaprju na Krasu 10 vreč krompirja, otroci rz kvberja in Ponikev 6 vreč
banki povzročili precej panike. (Poincarč Tudi v Ameriki je bila uporaba teh znamk krompirja in repe. Oni iz DobravelJ 2 vreči se je obrnil proti Tardieu-u: «VaSi članki i v veljavi 1 mesec časa.	^Si^LlSA Go^a
1 L, ki jo je priigra na karte, vsem darovalcem srčna hvala in Bog plati!
Mesto cvetja na grob sestre daruje brat Curek Drag. L 25 »Sol. društvu*.
■■i EVNE VESTI
Spomin nt! zožiš M. doma u Trstu
Orulivene vesti
eS. D.» podružnica pri Sv, Ivanu priredi
Neko rimsko poročilo je pripovedovalo le jutri. v nedeljo plesno zabavo v Narodnem dni. da se je fašistuvskira krogom posrečilo, domu. Začetek ob 7. uri zvečer in traja do
da so Slovani v volilnem okrožju Julijske j 3. ure popolnoči.
Krajine izključeni iz fašistovske večinske li- j Šentjakobska čitalnica* vabi vse prijatelje •te. (Prejšnje vesli so namreč hotele vedeli, in prijateljice društva na velik maskiran ples-da pride v to listo tudi glasoviti Slovenec* ni venček( ki ga priredi jutri, v nedeljo, v dvo-Bandefli). Ravnokar objavljena lista kandi- rani DKD pri Sv. Jakobu. Začetek točno ob da tov za Julijsko Kranno kaže, da je vest j 19. uri. Vstop bo dovoljen le dostojnim ma-odgovarjala resnici.	1 skarr.
Glasom istega poročila je trdila neka agen- r Plesna šola. Pod vodstvom priljubljenega t lira, da misli MussOlini kandidirati g. Giunto ; plesnega mojstra g. Pertota se bodo nad al j e-v kakem drugem volilnem okrožju. Ta vest j vale v nedeljo, 17. t. ra„ plesne vaje, ki jah pa ni odgovarjala resnici, kakor kaie ravnokar j ie otvorila Šentjakobska čitalnica«. Vaje se objaviiena fašistovska večinska lista za Jul. bodo vršile v dvorani DKD pri Sv. Jakobu
redno vsako nedelo (začetek ob lO.uri) in vsak četrtek (začetek cb 20. uri). Kdor se hoče naučiti navadnih in modemih plesov, naj ne zamudi te ugodne prilike.
Borzna poročila«
Valuta na tržaška« trga.
						o-os
avstrijske krone . . . ,	•	•	•	*	.0.0322	0.032-t
češkoslovaške krone m m	•		•	•	• «S<v7fl	67 10
dinarji . # ......	*	•	•	•	. 80.—	30.60
!eji ••••••••••	•	•	•	•	• 13L50	IS.—
marke	„	•	•	•	• —	—.—
dolarji	•	•	•	•	. 2*00	28»—
francoski franki » « # •	•	•	•	•	• 102.26	102.75
Švicarski franki • • • •	•	•	•	•	. 890 —	401.-
angleški funti papirnati ,	•	•	•	•	• va.HO	9©.—
objavljena Krajino.
Zanimiva pa je bila razlaga, zakaj da hoče Mussolini premestiti Giunto v drug volilni okraj. Razlaga je bila v tem, da g. Mussolini ne bi hotel, da bi Giuctova kandidatura vzbu-dHa. pri nas spomine na zažig Narodnega doma v Trstu!
Ta razlaga bi bila zares zanimiva, če bi odgovarjala letnici! G. Giunta je bil doslej — kako je danes, ne vemo — ljubljenec in varovanec Musjfolinija. Nekateri pravijo, da je celo glavni informator in svetovalec ministrskega predsednika glede stvari v Julijski Ktajini! Znano je nadalje, kako sc je g. Giunta javno, v parlamentu ponašal s tem. da je svojo politično karijero začel z zužigom Narodnega doma v Trstu!
Sedaj pa naj bi isti Mussolini, zaščitnik Giunle, istega Giunto podil iz volilnega okrožja ravno radi tistega »lavnega začetka politične karijere tega moža?! Zato s« nam je zdela ona
... -< ____Ilnrawironn( Ct (j'itintk ic Vt-
iz tržaškega živlienla
Stari grehi. Orožniki so aretirali 33-letnega Valentina Trotta, atantajočega v ulici S. Ana-fit&ino «tr 10, lt«r j« pr«J pltLinv J *cmi Jcti osle par i J nekega trgovca v Campobasso za večji znesek denarja.
— Na podlagi številnih ovadb je bil aretiran uradnik Avgust K., nameščen pri nekem južno-ameriškem konzulatu. K. je svoječasno v družbi z drugimi tovariši, ki «o že pod ključem, trsleparii več izseljencev za znatne zneske denarja.
Prt igri izgubil oko, Snoči t« mati prinesla v mestno bolnišnico svojega komaj 4-letnega sina Alda De Carli, doma iz Ronchi. ki je imel levo oko težko poškodovano. Zdravnik, ki je malčka preiskal, je dognal, da je roženica redrta, zato bo deček najbrž izgubil oko.
Mali oglasi
ve si neverjetna. Upravičeno! G. Giunta je ve čin.'.i ia&islovski kandidat v tem volilnem . okroiju.	j Dečkova mati je povedaia, da se je Aldo igral
Tu je prilika, da povemo g. Mtissoliniju i pri sosednih z nekim sovrstnikom, ki ga je ne-pov ,cm odkrito in naravnost, da spomina na j hote dregnil z malo motiko v oko. oni strašni dan. ko je gorel nai Narodni dom, ! Malčka s osprejeli v okulistični oddelek, ne more izbrisati iz glave in duše nobena ' Ponesrečen vlom. V noči od 13. na 14- t. m. premestitev kake kandidature. Nikdo ne more ( so neznani zlikovci skušali vlomiti v skladišče izbrisati žiga s čela povzročiIelja naše neiz- spedicijske tvrdke Chiesa, katero se nahaja v mernc nesreče. Za to bi bilo potrebno vse ! prvem nadstropju hiše št. 8 v ulici Economo. kaj drugega. Ta straSni spomin hi moglo izbri- I j atevi so že odtrgali eno žabnico pri vratih sr.fi sčasoma le popolno zadoščenje —moraJno > skladišča in so skoro Že odprli vrata, ko so in -aialerijalno. ' iih prepodili nekateri najemniki, ki so čuli ne---... navadni ropot. Zlikovci so «rečno odnesli
Redit m psi. tmm»ju^osmuui; mn ^ ^ B_po„lncmu (eiaku lram,
Glavna karakterna poteza Radičevc politike čemeri, staremu 54 let, stanujočemu v ulici jc biia od nekdaj — njena neoreračunljivost. i Ospedale Št. 8. sc zelo dopade sir. Predvče-Pri Kadiču se ne more nikdar vedeti, kaj v i rajšnpra popoldne se je mož sprehajal oo ulici res niči hoče. Danes govori eno. jutri drugo. J Fe|jcc Venezian, kjer je ugledal na klopi pri Kar je danes belo, je jutri črno. Danes sovraži | vratih trgovine Ivana Pregel naložene hlebe Srbe iz globine duše, iib psuje in zliva nanje j sjrfi) kojega prijetna vonj je moža vabil v skuš-golide gnojnice; jutri izreka svojo pripravlje- j njavo^ f^^i sc poželjivo približal zapeljivim nost za sporazum in iziavlja celo - kakor je i ),lcbcem, sc ozrl na levo In desno in ko je storil nedavno - da ne bi se nikoli ne vezal inisjn, da ga nihče ne vidi, je pograbil urno z nikomer, ki sovraži Srbe. Edino, kar je hiebeCi ga skril pod jopič ter se odstranil na-»lalno v njegovi politiki, je nestalr.osl. On ; g^ fcorafcov, Ves srečen, da je napravil tako ie vse obenem: republikanec, monarhist, av- 1 j0[,ro „kupčijo*.. Njegovega veselja pa >e bilo tonomist, centralist, kakor mu kaže njegova konec Trgovec, ki je opazil čin nenavadnega nestalnost.	j odjemalca, se je spustil za n>im. ga dohitel ter
Ta zgodovina Radićcve «ciepreračunliivosti izročil policijskemu agentu v varstvo. Ta ic ponavlja tudi sedaj, ko se voditelji opozi- j jc požrešnega težaka spremil na policijski cijnnalnih skupin trudijo za ustvaritev skup- i komisarijat v ulici Sanita, odkoder je bil po nega bloka skupno z radičevci. Mnogo govori, j zaslišanju odveden v zapor v ul. Coroneo, kjer mtvo^o piše; pri tem pa nikdo ne ve, kaj bo j mu bodo ozdravili skomine po siru. v resnici hotel jutri, ali pa morda hoče žc ! Zlikovski obisk. Predsinočniim so se nc-sedai. Danes !»e njegovi polnomočniki prija- | znani zlikovci s pomočjo ponarejenih ključev leljski dogovarjajo z Davidovičem, Spaho in vtihotapiti v stanovanje zasebnice Elizabete Korošcem, jutri pa Radić napada lega posled- Himbergcr, stanujoče v trt Luccio Papiriano njega in ga obsiplje z. očitanji, kakor da bi šlo št, Ker niso našli drugega, so odnesli več za ustvaritev bloka proti ■— Korošcu!	kosov perila v skupni vrednosti okoli 120 Hr.
Poslal je svoje odposlance v Beograd na do- Himbergerjeva je prijavila tatvino na poKcij-Movore za zrušitev Pašičeve vlad- in reškega	komisarijatu v ul. A. Vespucci.
dogovora Na to pa so ti odposlanci odšli iz PriporoOpv podnajemnik. Pn zakonskih Fo-Bcograda, nc da bi bili izročili predsedniku gh«. stanujočih v ul Coroneo «. 5, je stanoval ekupščine legitimacije v svrho verifikacije Ra- ■ kot podnajemmk težak Jos,p Schvjab. slar dičevih poslancev ~ tako. da niti ne bodo ! 23 let. Pred kratk,m, ko sta bila nekega dne mogli priti k glasovanju proti sporazumu z! zakonca oosotna, so neznam zlikovci odnesb " p" y	m	4 Iz njunega stanovanja v«čjo množino perila
Vikako čudo ni torej, če voditelji opozici- j |n ra^ie dragocenosti v vrednoti par tisoč lonalnfh skupin postajajo nezaupljivi glede na- hr. Od tistega dne ,e izginil tud, pođna^rooik iner Radiću. Vesti iz Beograda javljajo celo, » **
d se vzbuja sum, da deluje Radič za hrbtom » zdela zak^cema zelo čudna te M onozicile Pašičevi vladi v prilog ter da hoče j ^na pomeniva pa se ,e zdela policu-^KfJL* .r L "is.it« ,Kc«i;Pnr; zato. da za- I skim organom na pol. komisanjatu v ul. M.
nadaljevati s politiko abstinencezato.daza	]mhAanl katerim sta okradenca javila do-
gotovi večmo za itahjansko-jugoslovenski spo- t•
gode k. Schwab se je bil med tem časom na-
"^ne^unlHvo.« Radića ni	i
iskavi so nažli v njegovi »obi skoro vse ukra-
tudi to. Saj se širi ludi domneva, da je bil Pašič kaj zadovoljen z begom Radića v inozemstvo ter da nima nič proti temu, če predsednik mirotvorne seljačke republike strelja iz svojih topov — iz Londona in z Dunaja doli. Tudi l>avidoyić, Spaho in Koro&ec imajo svoie skrbi s svoiim bodočim zaveznikom Radi-čem in Paftić si mane lahko roke v zadovoljstvu.
dene stvari. Ker mladenič spričo tega dokaza ni mogel utajiti tatvine, je bil odveden v zapor.
m računajo po 20 eiot. bilidi — Najmanj*« pristojbina L 2.—. Debele Črke 40 stotUk besed«. — Najmanjša pristojbin« L 4.— Kdor išče službo* plaća polovično ceno.
KNJIGOVODfdNJO ve4čo atro|epk}a ter slo
VnniJ".	U« tif . ■ .1 . L^^uuJuivt I lij
me eksportna lesna družba v Sloveniji. Lastnoročno pisane ponudbe 2 referencami pod Lesna» na Aloma Company, Ljubljana, Jugoslavija.	175
BRIŠKO belo vino točim od danes naprej po L 4. Za družine po L 3.60. Priporočam se vsem prijateljem za oblek. Karlo Jancich, Trst, via del Bocco 6.	181
PO NASVETU okulista sprejmem mesto vzgojiteljice, upraviteljic« kakega posestva ali kaj podobnega, kjer bi lahko okrepčala vid, ki mi ji v dobi 5-letnega uradovanja precej oiibel. Naslov pri upravnifitvu.	183
V VEČJO delikatesno trgovmo in buffet v Jugoslaviji, se sprejme izurjen pomočnik; even-tuelno kot tihi družabnik, če poseduje nekaj gotovine. Naslov pri upravniitvu. 184
TROPINOVEC, domač, prodaja Anton Della Schiava, Sveto pri Komnu.	68
25-LETEN uradnik, zmožen knjigovodstva, strojepisja in geometričnega risanja, govori tn piše slovensko, italiiansk*^ in nemško, iiče primerne službe na deželi. Cenjene ponudbe nod Silro f-Sposoben^ na upravništvo.
144
BABICA« avtorizirana, sprejema noseče. Nizke
cene. Govori slovensko. Tajnost zajamčena.
Slavec. Via Giulia 29.	132
vsega obuvala,
ki se nahaja v skladišču
A..Mayer Grego
Trst, Corso Garibaldi 4, tik kisematoirala m\
3O'/0 popust na vs« obuvalo«
Oglejte si našo prodajalno brez obveze za naUut In na&ti bodete največje prikladnost.
Izbera ž*ap zl dečke, Ženske od L 10.— naprej.
in
mo&ke
(4)
MALO POSESTVO v Križu pri Tomaju, se proda. Cena po dogovoru.	179
Ugodno je kupiti na obroke, ako niso cene povišane. - Uporabite tako priliko. Prepričali se bodete, da dobite v ulici Ohega št 7/11
obleke, perilo, kolesa itd. itd. po najnižjih cenah.
HL BUOit MERCATO
Trst, Via Gbega itev. l\l
Hočete prihraniti ?! ? Hočete lep dar?!? Hočete dober liker ? ! ? Kupite odlikovano
Jolino Crcma Marsalo a. Crlsmanclch
Potrosili bodete niđlo, dobili bodete
v dar lepo stensko uro in imeli bodete izboren liker.	4
OBCDfie Mt
vsake vrste in v vsakem slogu
mm ?obe
v veliki izberi
LAKIRANE KUHINJ
po izredno nizkih cench
^rnhaA F. BUDA
Trst — Corso Ga riba 342 35
(Podružnica Via ScsEinaia 1)
Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah.
Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan tov, dijamantov, srebrnine in nr po najnižjih cenah.	(24)
VIA RETTORI 1 VIA MALCANTON 7-18 Tvrdka obstoječa od 1874
li
PRETIRANE CENE
plačujem za
kun, zlati*, lisic,
dihurjev, vider, jarbecev, mačk, veveric, !:r$ov, divjih In domsSIk zajcev«
Predno nrcdafe Kože, vprašajte me za mi
D. WINDSPACH
Trst, Wia Cesare fiatiistiit. 10 H. nacist, vrata 16
Sprejemajo se pošiljatve po pošti,
□
Bi
□
m
□ i □
o □
□ i □
d; □
□
□ !
t
□!
P'
a!
o!
ai □ j
ai □
a*
D □
□ □□□□□□□□□□□□□□a □□□□□
□ a o □ □□□□□□□□□□□□^□□□□aDa
BAN
Ustanovljena Isti 1305. Delniška glavnica Ui. 15.008.9S0«— popolnoma vplačana. «lavni mM i Trst, via S. Nlcold 9 (Lastna palača). Podružnici: ABBA23A, ZARA.
OlaJSuje vsako	operacijo z
Jugoslavijo in z vzhodnimi deielami
Daje subvencije na blago, efekte In vrednosti
Otoarja akreditiv« u nakup blaga. — lakasl afektov In raftinou. Informacije. — Kupuje In prodaje Je ta	valute. Jamstvena pisma In druge operacije po najugodnejših pogojih.
v UvaH na hranilne kajlllce In Jih obrestuje po 4°/. letno netto, a vloge na tekotl raCun pe 4»;,*/. i vezane vloge proti odpovedi obrestuje najbolje p« dogovoru.
■ vlogo v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru, tzvriuje nakazila v lirah te dinarjih za Jugoslavijo
o o □□□□□DDODODDOD O PQ D D D □ D □ □ □ □ □ □ D D D D □ D ODO P O D D D O O
□ □
tO-
I □ j
0 □j
| a i a o) d
1°: !°>
d
iD:
1	□:
ai
Idi
n □
□
D! □
o
PODLISTEK
Paul Bourget:
JEČA
(La Gs6U) Poslovenil F. P.
(H)
NAŠI DUAja STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE!
Molčal^ bom sc nadalje. S« dlje pojdem. Pomirila bom njegov mm. Reiila vas bom. Toda iz mojega molka izhaja aa vas ena obveza napram mani. Da, pravico imam zahtevati od vas, da mi pomagata reftiti mojega ubogega sina iz obupa. Ko se sedaj vrnem domov, mu bom rekla* da sem govorila z vami o Saintenoisu, da eem vam povedala njegov prestopek ter da ate vt sprejeli moja odkritja s tako mlrnoatfo, ki m« je prepričala o vali nedolžnosti. To bo moja največja Jal.* a Bog mi jo odpusti Ah, težko mi bo, kakor da bi ImeU umreti, o tem ste lahko gotovi. Vi pa, Sabina, vedite, da bi bilo naravnost slociaaki, (e bi me postavila na laž.
ko ga boste videla... Potem pa dovolite stari nokar odigral tragičen prizor, ženi, ki pozna, življenje bolje nego vi, da, do- — «Ubo# otroci!...* sj je mislila njih babica volite ji, da vam reče, da imate ono pravo, in «nako sta se ji usmilila oba, toliko otrok, globoko, nežno in strastno ljubezen pri sebi. greha kolikor oni drugi. In ko ie 6la po stop-Sedaj, ko vas je nesreća tega človeka, ki ga nicah, si je rekla dalje: -Imela bom dovolj nočem več imenovati, razsvetlila v vaši zmoti, Časa, da si opomorem. Moj Ivan-Marij* bo sedaj se zopet vrnite k svojim dolžnostim. Jaz videl, da prihajam s smehljajočim se obrazom vam bom pomagala, nikdar vas ne bom spo- j in že to, da sem se tako hitro vrnila in cele minjala na to, kar je bilo, nikdar vam ne bom j z nasmehom, bo zanj dokaz... Ah, trdo je bilo! ničesar očitala, hvaležna, da, hvaležna vam ; Trdo bo šlo!... Toda ona strašna stvar se nt bom, ako bom zopet videla v očeh svojega bo zgodila. Ni mogoče, da bi sc la nesrečnic« sina ono svetlobo, ki je sedaj ugasnjena... Ne . ne vdala moji zahtevi... Ti moj Bog, ko bi se iaite. nreve^ Ki **defc drutfa drugo, le skesala, m se vrnila k Tebi! Tedaj bi s«
odgovarjajte, preveč bi zadeK druga drugo In s tem sem povedala vse, kar sem imela reči—»
Nato je zapustila salon. Snaha, ki jc bila ie vedno kakor zrušena na svoji stoiki, ni rekla nobene besede,
povrnila tudi k njemu.»
To molitvico, v kateri se j* zlivala v strastmi gorečnosti njena pobožnost dobre kristijanke in njena materinska ljube7.cn, si je mrmrala,
_____________ ili napravila nobenega j ko je stopala v svojo kočijo. Kaj bi pa bila rekUr,
pokreta, da bi jo zadržala aU se vsaj pošlo- če bi se bila deset minul pozneie znaSla pred vila. V veliki dvorani ie gospa Vialis za hip ograjo te palače, če bi bila videla svojo snaho, postala ter poslušala skozi priprta vrata na če bi bila stopila za njo in jo slišala, ka to hodniku smejanje otrok, ki sta se igrala in 1 je poklicala prvega kočijaža ter mu dala na-skupaj veselo tekala, ne da bi pri tem slutila, j slov v ulici Fortuny, kjer je stanoval Jurij da se je par korakov od. njiju bil rav- Saistenois?