Poštnina plačana v gotovini Slovenski Cena - Prezzo Lir 0.40 Štev. 155 F Ljubljani, v sredo, 9. julija 1941-XIX Leto VI. Izklfafina pooblaščen k a ta oglaševanje italijanskega In tujega | Orednlltro In apravai Kopitarjeva 6, Liubljana. | Concessionaria escluslva per la pobblicitš di provenienza italiana izvora: (Jnione Pabblicitd Italiana S. An Milana = Redazione, Ammlnistrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. = ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A_ Milana IB*" Odločilna bitka za Rusijo -na »Stalinovi črti" Na vsem bojišču potekajo boji po načrtu — Pomen »Stalinove črte« za Sovjete Zavezniški uspehi v severni Besarabiji Hitlerjev glavni stan, 9. julija. Včerajšnje nemško uradno vojno poročilo pravi: Boji na vzhodnem bojišču se nadaljujejo po načrtu. Berlin, 9. julija. 8. Kakor javlja nemški poročevalski urad, so nemške sile na vzhodnem bojišču od 2. do 5. julija zajele 142.216 vojakov, vojni plen pa vsebuje med drugim 584 oklepnih voz, nekaj oklepnih vlakov in 550 topov. Siloviti letalski boji so se razvijali 6. julija na obalah Črnega morja. Skupina sovjetskih bombnikov je poskusila približati se v široki fronti nekemu romunskemu pristanišču. Nemški lovci so sovjetsko skupino razpršili in jo začeli preganjati. Mlad podporočnik, pilot nemškega >Messerschmidta« je imel posebno srečo in je s smrtonosnim ognjem svojega orožja ljkratu sestrelil tri sovjetska letala. Potem je preganjal druga tri sovjetska letala in tudi vsa ta sestrelil. V manj kakor pol ure je bilo od 18 sovjetskih letal, ki so sodelovala v boju, uničenih celih 17. Miinchen, 9. julija, s. Vsi nemški listi pripisujejo odločilen pomen veliki bitki, katere obrisi se začenjajo kazati vzdolž Stalinove črte. »Miinche-ner Neueste Nachrichten« piše: Ko so nemški oklepni oddelki prišli v stik s Stalinovo črto. se začenja novo razdobje vojne proti boljševizmu, razdobje, ki bo morda odložilno. Na Stalinovi črti se bo najbrž razvijalo najvažnejše razdobje vojne na Vzhodu, zakaj ta obrambna črta predstavlja zadnji branik boljševizma na evropskem ozemlju. Njen zlom bi odprl pot v srce Rusije, do njenih glavnih mest in do njenih najvažnejših industrijskih središč, ki hranijo sovjetski vojni stroj. Čeprav Stalinova črta ne tvori nepretrganega obrambnega sestava kakor Magi-notjeva črta, vendar predstavlja zaradi posebne sovjetske obrambne taktike strahoten branik, proti kateremu se bodo morale nemške čete bojevati z največjim naporom, da ga premagajo. Berlin. 9. julija, s. Po prvem zmagovitem razdobju vojne proti boljševizmu, kjer so nemške v kratkem času Štirinajstih dni nele docela uničile sovjetske načrte za napad na središče Evrope, temveč so tudi prevrgle obrambni načrt tine kilometrov, je treba bližnjega razvoja ope- ■ silovit sovjetski odpor ter pognale sovjetske če-racij, kakor sodijo berlinski dnevniki, pričakovati • te ob tako imenovani Stalinovi črti. »Volkischer Be-obachter« pravi, da je rdeča vojska bila pripravljena planiti na Nemčijo, Madžarsko in Romunijo, zdaj pa se mora naglo umikati na vseh bojiščih ter se zanaša na edino upanje, to je na Stalinovo črto, ki je oddaljena okoli 400 km od prvih bojišč, toliko kakor Pariz od Maginotjeve črte. »Lokal Anzeiger« piše, da bodo boljševiki poskušali z vsemi sredstvi braniti ta zid evropske Rusije, za katerim se potem do Urala raztezajo ogromne planote brez slehernih obrambnih naprav, ki ne morejo kljubovati nobenemu napadalnemu poskusu. Vse sovjetsko ozemlje s številnimi industrijskimi in gospodarskimi središči bi potem bilo odprto nemškemu napadu. Zaradi tega bo sovražnik branil to črto s skrajno zagrizenostjo. Bukarešta, 9. julija, s. Na besarabskem bojišču so nemške in romunske čete v nedeljo strle tja do Dnjestra. Ujetih je bilo veliko vojakov, velik pa je tudi vojni plen. Tisoči sovjetskih vojakov so pobegnili, veliko od njih pa jih je takoj zahtevalo, da bi se smeli boriti proti boljše-vikom. Snoči so v Bukarešti sporočili, da se sveta vojna za osvoboditev romunskega ozemlja, ki so ga Sovjeti zasedli junija 1940, in vojna za ukro-titev boljševizma, zmagovito nadaljuje na vsej moldavski fronti. Velika bitka sredi severne Besarabije se je včeraj končala s popolno zmago nemško-romunskih čet. Zato je zdaj mogoče sporočiti, da je severna Besarabija že osvobojena. Poskus za razcepitev sovjetskih sil in za uničenje njihovega desnega krila se je popolnoma posrečil. Do kraja je bilo uničenih več sovjetskih divizij, druge pa so se umaknile čez Dnjester. Sovjetske izgube so ogromne, izgube Nemcev in Romunov pa so nasprotno brezpomembne. Vojno poročilo št. 398 Nov angleški poskus pri Tobruku onemogočen Pomen bojev v Afriki za celotno vojno proti Angliji — Priznanja junakom v Vzhodni Afriki — Neresnična angleška poročila o potopitvi križarke »Gorizia« Uradno vojno poročilo štev. 598. praviš Naši letalski oddelki so bombardirali angleško oporišče N i c o s i o na Cipru ita so bombe zadele važne pristaniške naprave in naprave na letališča. Tri letala na tleh so začela goreti, mnogo drugih letal pa je bilo poškodovanih. Severna Afrika: Na bojišču pri To-braku so bili nekateri angleški poskusi, okrepljeni s tanki in pehoto, takoj odbiti ita so se sovražni oddelki morali umakniti pred na-v sovjetskih prednjih črtah, ko so prešle na sto- I šim ognjem. Naši bombniki so z bombami za- Junaštva podmornic na Atlantskem morju Kako je bilo v dolgotrajnem boju potopljenih za 98.000 ton angleškega brodovja je odgovarjala iz svojih štirih strojnic. Letalo se je nepričakovano spuščalo iz oblakov, toda nobena bomba ni zadela. Pač pa so streli s podmornice večkrat zadeli letalo naravnost, da se je moralo spustiti zaradi hudih poškodb. Dva dni pozneje je kapitan Longanesi zagledal drago skupino angleških ladij. Vreme je bilo lepo in takoj se je začelo preganjanje. Angleška letala so vsako toliko prisilila podmornico, da se je potopila, toda s pomočjo hidrofonov je stala v stiku z angleškima ladjami. Posrečilo se ji je priti angleškim ladjam na 5000 m blizu. Preganjanje je trajalo ves dan in vso naslednjo noč. Ob zori je prišlo do napada na nekaj velikih parnikov, ki so pluli v močnem spremstvu vojnih ladij. Največji parniki so pluli v sredi sprevoda. Poveljnik Longanesi je drzno poskusil prikrasti se v sredo ladijske skupine. 38 minut je manevriral sredi angleških ladij, da bi počakal na ugodni trenutek za napad. Obrnil je podmornico, da je s kljunom gledala v eno vrsto angleških parnikov, * repom pa v drugo vrsto. Ko je jedro obeh vrst bilo ob podmornici, je začela ta metati torpede hkratu na obe strani. Prva dva torpeda s kljuna podmornice sta trčila drug v drugega preden sta prišla do cilja, drugi torpedo je zadel prazno ladjo. Uspeh ni bil zadovoljiv, podmornica pa je bila odkrita. Morje je bilo zdaj razsvetljeno po angleških žarometih. Spremljevalne ladje so drvele iskat napadalca. Podmornica je bila ujeta med dvema vrstama nasprotnih ladij. Toda Longanesiju se je še enkrat posrečilo uiti 0. julija s. 382. vojno poročilo je na kratko omenjalo napad italijanskih podmornic na skupino angleških ladij, pri čemer je bilo potopljenih 15 parnikov s 6kupaj 98.500 tonami in torpedirana neka angleška torpedovka. Pri tem je bil med poveljniki podmornic omenjen tudi kapitan Ltiigi Longanesi Cattani. Kapitan je že star podme r niški vojščak. V sedanji vojni je izpolnil šest dolgih nalog v Sredozemlju in Atlantskem morju. Najsrečnejši njegov pohod pa je bil poslednja. V začetku kroženja po Atlantskem morju je Longanesijevo podmornico napadlo angleško letalstvo in en cel dan metalo nanjo globinske bombe. Potem je poveljnik zapazil dva angleška lovca na podmornice in se jima približal, prepričan, da sta dve trgovski ladji. Podmornica se je morala naglo potopiti, da je ušla bombam angleških torpedovk, ki sta jo neusmiljeno in nepretrgano preganjali. Ostati je morala pod vodo vso noč zaradi polne lune. Ker je bila podmornica nekoliko poškodovana, ni mogla ostati pod vodo še en dan, zato se je poveljnik odločil, da krene na površje. Ker so raivno zakrivali oblaki luno, se je podmornici posrečilo neopaženo uiti. čez nekaj milj pa je podmornica zapazila dve skupini angleških ladij in takoj krenila za njimi. Ob zori je srečala eno skupino. Zaradi slabe vidljivosti se je bilo treba ladjam zelo približati, toda ravno ko je podmornica hotela napasti, je prišla huda ploha, ki je zastrla vsak pogled. Medtem so angleške ladje izginile. Podmornica jih je iskala več ur, pa_ jih ni našla. Zaradi tega so začeli popravi jati poškodbo, v tem pa sta pripluli dve angleški križarki in ena nosilka letal. Podmornica se je morala za nekaj ur potopiti. Ko je pa prišla spet na površje, jo je ■presenetilo letalo ameriške izdelave, da se ni več Ognila potopiti. Zaradi tega se je začel boj, ki Je trajal štiri ure. Letalo je kar naprej prihajalo ^ad podmornico iti metalo bombe, podmornica pa Plul je na povržju in vrgel še štiri torpede, ki so zadeli tri parnike, dva po 10.000 in enega po 4000 ton, ki so se vsi naglo potopili. Podmornici se je potem posrečilo izginiti navzlic sovražnikovemu preganjanju ter se oddaljiti od bojnega področja. Pomen ofenzive na sovjetsko utrjeno črto Zanimiva izvajanja berlinskega dopisnika »Piccola« deli utrjene naprave v trdnjavi in na letalskih oporiščih vzhoano od Marsa Matruha ter tam izzvali velike eksplozije in požare. Angleška letala so metala bombe na Tripolis in na Ben gazi. Vzhodna Afrika: Nadaljevalo se je delovanje topništva v odseku UolšefMu. Sovražnik je izvedel polete nad pokrajino Gondar in je na bivališča vrgel nekaj bomb. Miinchen, 9. julija, s. »Miinchener Neueste Nachrichten« objavlja članek, v katerem podčrtava junaško obnašanje italijanskih čet, ki so se več ko 11 mesecev vojskovale proti premoči in branile Galla in Sidamo. Dnevnik poudarja, da so italijanske čete, ki so številčno in po opremi orožja zaostajale za angleškimi oddelki, vendarle znale opravljati velika dela požrtvovalnosti in so s svojim odporom v Afriki izredno pomembno in odločilno podpirale zmagovito vojskovanje osi proti an* gleškemu imperiju. Vsi nemški listi so včeraj objavili s posebnim komentarjem novice o čudovitem odporu italijanskih čet v odseku pri Gali in Sidamu, katerim je poveljeval general Gazzera. Vsi listi še enkrat podčrtavajo junaštvo italijanskih vojakov, ki so se v Abesiniji vojskovali proti premočnim silam, proti tem silam pa se z istim junaštvom vojskujejo šc zadnji oddelki. Rim, 9. julija, s. Mornariško ministrstvo odločno zanika vest, ki jo je objavila angleška ad-miraliteta, češ da bi bila kraljeva križarka >Go- Vojna v Južni Ameriki Lima, 9. jul. s. Perujska vlada javlja v posebnem poročilu, da so ekvadorske čete 5. in 6. julija napadle tri perujske obmejne postojanke. Bile pa so odbite in so pustile na bojišču 16 mrtvih in več ranjencev. Perujske izgube pa izkazujejo le enega mrtvega. Predeednjk Peruja je poslal poveljniku čet, ki operirajo na severnem bojišču, sporočilo, v katerem zatrjuje neomajno voljo Peruja, da bo branil svojo ozemeljsko nedotakljivost. Buenos Aires, 9. julija, s. Argentinski zunanji minister Guinazu je odgovoril na ekvadorsko noto, ki je bila poslana argentinski vladi glede spopadov na peruvijsko-ekvadorski meji. Dodal je, da bo dal navodila diplomatskim zastopnikom Argentine v Quitu in Limi, ki bodo posredovali v tem sporu. Prav tako bo posredovala Brazilija, in verjetno tudi Čile ter Kolumbija. Maršal Petain o temeljnih načelih bodoče Francije Vichy, 9. julija, s. Maršal Petain je komisiji državnega sveta v Vichyju izjavil, da bo morala bodoča ustava francoske države temeljiti na naslednjih načelih: 1. Preosnova in razvoj socialnih členov, ki tvorijo narod. 2. Ustvaritev in določitev novega političnega jedra, temeljito različnega od onega, ki je predstavljalo neobrzdano in neodgovorno gonilo srtare ustave. 3. Obnovitev francoskega zaupanja v lastno bodočnost. Maršal Petain je na koncu dejal, da mora nova francoska država, ki je prišla iz narodne revolucije, biti unitaristična in hierarhična. Položaj v Gibraltarju čedalje težavnejši Madrid, 9. julija, s. V Gibraltarju z veliko naglico delajo na to, da bi bila tamkajšnja protiletalska obramba čim bolje organizirana, kajti izkazalo se je, da je bila prejšnja nezadovoljiva in nezadostna. V resnici je bilo ugotovljeno, da se je protiletalskim baterijam, postavljenim v La Lineji v vseh teh mesecih, ko so sledili številni napadi neznanih letal na utrdbo, samo enkrat posrečilo zadeti tarčo. Vaje v streljanju na letala so potekale petnajst dni neprenehoma, tudi ponoči. Včeraj je prispelo na Sredozemlje šest bombnikov iz Gibraltarja, toda eno tel) letal je padlo v morje pred samim Gibraltarjem, posadka pa se je rešila po Žolem naključju, takorekoč čudežno. Življenje v libraltarju pa je medtem čedalje težavnejše in poteka v ozračju neprestanega strahu pred možnostjo, da nekega dne ne bo več mogoče braniti utrdbe. Krajevne oblasti kažejo znake največje nervoznosti. Zelo mnogo trgovin so morali zapreti, ker ni v njih nobenega blaga ali pa zaradi tega, ker so njihovi lastniki odpotovali. Cene so silovito poskočile in so zdaj že za 200 odstotkov višje, kakor pa so bile še pred 15 dnevi. riiiac potopljena. Resnica je, da je neka angleška podmornica dne 29. junija oddala več torpedov proti diviziji italijanskih križark, v kateri je bila tudi križarka »Gorizia«. Toda resnica pa je tudi ta, da_ se je italijanska divizija izognila torpedom s sijajnim manevriranjem in da se je nepoškodovana vrnila na svoje oporišče s štirimi rušilci, ki so jo spremljali. Verjetno je, da je angleška propaganda po svoji običajni metodi iznašla to novico. Ni mogoče, da bi poveljnik podmornice in njegovi nadrejeni lagali celo tako daleč, da hi izjavljali, da je torpedo zadel skladišča orožja na križarki. Nova ameriška kršitev mednarodnega prava Roosevelt sporoča, da je ameriška mornarica zasedla otok Islandijo Washington, 9. julija, s. Predsednik Roosevelt je ameriški zbornici poslal posebno sporočilo, v katerem javlja, da so se ameriške čete izkrcale v Island" Sporočilo pravi, da naj ameriške mornariške • izpopolnijo in morda tudi nadomestijo aiiR. oko posadko na otoku. Da bi nekako opravičil to novo, kričečo kršitev mednarodnega prava, vztraja predsednik v stari bajki o domnevnih napadalnih načrtih Nemčije zoper za- hodno polovico sveta. Roosevelt hinavsko izjavlja, da Združene države ne bi ftregle dovoliti, da Nemčija zasede kake prednje vojaške postojanke, katere bi nemško letalstvo ali nemška mornarica mogla uporabljati za morebitni napad na škodo zahodne poloble. Da bi bolje zakrinkal svoje vojne namene, jjravi predsednik na koncu, da bi zasedba Islandije po Nemčiji ogražala vso plovbo v severnem Atlantskem morju in torej škodovala sistemu ameriške preskrbe za Anglijo. V. /Le ul time notizie« prinašajo v včerajšnji številki članek evojega berlinskega dopisnika Luigija Milanesija o pomenu ofenzive na Stalinovo črto. Članek pravi med drugim: »V sedanjih različnih bitkah na širnem bojišču te črte, zlasti pri Pejpuškem jezeru ter med “erezino in Smolenskom, je prišlo v boj več sto-tispč ljudi, zlasti pa so Sovjeti vrgli v bitko skoraj vse svoje razpoložljive divizije. Te sile so deloma poklicane iz prve črte, deloma pa so prišle j* notranjosti Rusije. Sovjeti vedo, da množica lahko kaj pomeni samo v pozicijski ne pa v prelikal™ vojni, kjer motorizirani oddelki, čeprav l*h je po številu manj, vedno zmagajo s tem, da tvorijo znane žepe, iz katerih ni za obkoljene čete več rešitve. Bitka 6e je torej začela in o njenem izidu ne n'Qre biti nobenega dvoma, ker so Nemci na raz- nih točkah že dosegli uspehe in pa ker bo uporaba težkega topništva prisilila branilce drugih važnih utrdb, da se vdajo. Tudi v teh bitkah so sovjetske izgube strahovite zaradi zagrizenega odpora in pa ker ruski vojaki popolnoma prezirajo smrt. Nemško letalstvo prav uspešno podpira akcije oklepnih edinic, ko napada sovjetske utrdbe z najtežjimi bombami ter se spušča v dvoboje s sovjetskimi letali, ki skušajo motiti nemško akcijo. Tudi sovjetski letalci — kakor pešci — se spuščajo v napad z velikim f>ogumom, toda njihova vojna tehnika je tako začetniška, da jih skušeni nemški piloti lahko zbijajo brez prehudih težav. Začenja se manever izredne važnosti: čelni napad proti enotam sovražnikove obrambne črte. Med to bitko, s katero Nemci nameravajo zadati sovražniku smrtni udarec, najbrž ne bo velikega ozemeljskega napredovanja. Nemško vojno poročilo Berlin, 9. julija. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: V boju proti Angliji je letalstvo ponoči z močnimi silami in pri dobri vidljivosti bombardiralo vojaške cilje v pristanišču Southampton. Bombe težke vrste so zadele v polno in tisoči zažigalnih bomb so razdejali mnogo poslopij in skladišč, na pristaniških in oskrbovalnih napravah pa so nastali požari. Ostali letalski napadi so veljali pristaniškim napravam v Portsmouthu in v Margateu. Dve veliki tovorni ladji iz ladijskega sprevoda vzhodno od Margatea sta bili zadeti od bomb. Močan oddelek nemških bojnih letal je v noči V nadomestek za to pa bo pohod nemških oddelkov, ko bo enkrat strta sovjetska črta, nad vse nagel in mesta, industrijski ter poljedelski predeli, na katere meri napad, bodo najbrž osvojeni čimprej. V zvezi s tem v Berlinu zasmehljivo omenjajo govor voditelja sovjetske propagande. Ta je med drugim dejal: »Da je razlika med Napoleonom in Hitlerjem v tem, da je prvi mogel zasesti Moskvo, drugi pa se bo moral zadovoljiti z razglednico, ki kaže Kremelj.« V zvezi s to trditvijo pripominjajo v berlinskih krogih, da je omemba pravilna, le da bodo razglednico, ki kaže Kremelj, nemški vojaki šli kupovat kar na kraj sam. na 7. julij napadel angleško oporišče vojne mornarice v Aleksandriji. Na vojaško važnih napravah ▼ pristanišču in mestu je nastalo mnogo požarov. Pri letalskih poletih ob obrežju Rokavskega preliva je bilo v letalskih bojih sestreljenih 11, mornariško topništvo pa je sestrelilo 1 angleško letalo. Samo dve naši letali se nista vrnili. Sovražnik je ponoči na raznih krajilh zahodne Nemčije metal rušilne in zažigalne bombe. Med civilnim prebivalstvom je bilo več ranjenih in mrtvih. Huda razdejanja po stanovanjskih predelih so bila povzročena zlasti v Kolnu in Miinstru. Pri tefh napadih in pri nočnih sovražnih poletih pri Calaisu je bilo sestreljenih 16 angleških letal, in sicer so 13 letal sestrelili nočni lovci, tri pa edinice vojne mornarice. Potop francoskega parnika v turških vodah Carigrad, 9. julija, s. Turška vlada je uradno protestirala pri angleški vladi zaradi potopitve irancoskega parnika »Saint Didier* v turških obrežnih vodah. Ta potopitev predstavlja novo kršitev mednarodnega prava po Angležih. Parnik je pobegnil angleškim letalom ter se mu je posrečilo priphiti v turško pristanišče Adalio, torej je bil v obrežnih vodah nevtralne države. Navzlic temu so angleški bombniki napadli ladjo naravnost, jo zadeli v 6redo in jo potopili. Ž ladje je bilo mogoče rešiti 550 ljudi, 30 pa jih pogrešajo. Lep sprejem članov Kr. rimske opere v Ljubljani Nocoj bo prvi njihov nastop z Ljubljana, 9. julija opero »Traviato< Včeraj popoldne ob pol štirih so se pripe-y. v. Ljubljano člani Kraljeve rimske Opere. 1 ripeljali so se iz Zagreba, kjer so z velikim uspehom predvajali nekaj opernih predstav. V Zagrebu so s svojo visoko glasbeno, igralsko in pevsko umetnostjo dosegli največji uspeh, ki so jim ga vsi priznavali. Po pravem zmagoslavju v Zagrebu-so torej prišli včeraj v Ljubljano, da tudi nam pokažejo svojo visoko umetnost. Ob prihodu Kraljeve Opere se je zbralo na kolodvoru mnogo občinstva, da pozdravi svetovno znane pevce. Prišli so k sprejemu med drugimi tudi viceprefekt dr. Bissia, ki je zastopal Visokega Komisarja Eksc. Graziolija, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič, upravnik gledališča pesnik Oton Župančič, ravnatelj Opere dr. Vilko Ukmar, ravnatelj Drame Pavel Golikie pa smo vendar?« Podčastnik ga ie še vedno gledal. Ko ie zaslišal Robinove besede, se ie nasmehnil. »V Kanadi, mvlord.« Oktober je mislila, da je »mvlord« rekel le za šalo. »V Kanadi?« sc ie začudil Rohin. S Hrvaškega Iz državne službe so bili odpuščeni s poglavni-kovim odlokom: Dr. Alojzij Gradnik, sodnik Stola sedmorice v Zagrebu, dr. Milovan Zoričič, predsednik upravnega sodišča v Zagrebu, dr. Marko Ruiič, sodnik Stola sedmorice v Zagrebu, Dušan Gjermanovič, podpredsednik Banskega stola v Zagrebu, Franjo Piskač, sodnik banskega stola v Zagrebu, Gjuro Popovič, sodnik upravnega sodišča v Zagrebu in Nedeljko Orlič, svetnik Banskega stola v Zagrebu, vsi na razpoloženju. Na njihova mesta so bili s poglavnikovim odlokom imenovani drugi. Na smrt je bil obsojen pred naglim sodiščem v Zagrebu Ivan Bučica, doma iz Blata. O tem je bilo iz hrvaškega notranjega ministrstva izdano posebno obvestilo za javnost, v katerem stoji: Dne 24. junija 1941 je Ivan Bučica, doma iz Blata, star 20 let, rim. kat. vere, na sprehajališču dr. Ante Paveliča v Dubrovniku med oddajanjem radijskih poročil vzkniknil: »Živela Sovjetska Rusija!« Prišel je nato pred potujoče naglo sodišče v Zagreb, ki ga je po razpravi dne 5. t. m. obsodilo na smrt. Obsodba je bila izvršena še isti dan ob 16.30 s tem, da so ga ustrelili.« Postreljeni komunisti in Židje v Belgradu. Nemški poročevalski urad je objavil preteklo nedeljo nasiednje poročilo: S pristojnega mesta obveščajo, da jc bilo v soboto v Belgradu ustreljenih trinajst komunističnih funkcionarjev in Judov earadi tega, ker so pripravljali nasilna in sabotažna dejanja. Na Hrvaškem je nad 10.000 odlikovanih bivših bojevnikov, ki bodo tudi vsi organizirani. Preteklo nedeljo so imeli ti hrvaški borci, ki so bili odlikovani med svetovno v0)n0'_ v Zagrebu svoj sestanek. Pravijo, da se ga jih je udeležilo okrog 400 ljudi, ki so nosili na prsih zlate, srebrne in bronaste kolajne, katere so si zaslužili po raznih evropskih, azijskih in afriških bojnih poljanah. Med njimi je bilo tudi nekaj polkovnikov ter mnogo nižjih častnikov in podčastnikov. Izidor Capek je v svojem govoru med drugim poudaril, da so vsi bojevniki pripravljeni ponovno žrtvovati vse za neodvisno Hrvaško in za junaškega poglavnika. Predvsem ti se morajo zdaj priglasiti v prostovoljsko legijo in tako dati mladim vojakom lep zgled. Prvi koncert za hrvaške delavce kar v tovarni sami napovedujejo za prihodnji petek. Takšne koncerte za delavstvo prirejajo po tovarnah v Nemčiji že več let. Doslej je zagrebška Delavska zbornica prirejala koncerte za delavce v svoji veliki dvorani, odslej pa delavccm ne bo več treba hoditi drugam na koncert, ker jih bodo lahko poslušali kar v tovarni sami. Tako se bo njihovo življenje olepšalo s pesmijo in glasbo. Prvi tak koncert bo za kakšnih 400 delavcev iz tovarne Hermann Pollak sinovi. Potem pa bo Delavska zbornica prirejala takšne koncerte vsak teden. Pravijo pa, da ne bo ostalo samo pri tem. Enake koncerte bodo pozneje organizirali tudi po deželi, ne samo v Zagrebu. Za takšno razvedrilo po delu bodo poskrbeli tudi v tovarnah »Tivar«, in »Bata«. Na prihodnjem koncertu, ki bo v ponedeljek, dne 14. t. m. v veliki Filharmonični dvorani, bo nastopila italijanska violinistka Pina Carinirelli. Vstopnice so že v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. Ljudski koncert solistov Kraljeve opere'iz Rima na Kongresnem trgu. Koncert bo jutri, v četrtek, dne 10. t. m. ob 17. V slučaju ugodnega vremena na Kongresnem trgu, sicer ob istem času v veliki unionski dvorani. Občinstvo opozarjamo, da veljajo bele vstopnice za sedeže in stojišča tako za Kongresni trg kakor tudi za unionsko dvorano. Zelene vstopnice pa samo za Kongresni trg. Slavni italijanski pevski umetniki bodo nastopili iz posebne naiklonjenosti, tako da more tudi najširše ljubljansko občinstvo prisostvovati njihovemu nastopu. Nastopili bodo: tenorist svetovne slave Benjamin Gigli, dalje sopranistka Marija Caniglia, baritonist Gino Becchi, sopranistka Marija Httder, sopranistka Tina Macchia in mezosopranistka Medera Limberti. Na klavirju bosta spremljala pevce maestro Rainoldo Zamboni in Nicola Rucci. Spored se bo sproti najavljal. Na ljudskem koncertu bo sodelovala tudi godba grenadirjev, ki bo zaigrala uvodno in sklepno točko. Ostale podrobnosti glede dohodov na koncertni prostor bomo objavili jutri. Vstopnice so v predprodaji v veži Filharmoničnega poslopja. Pevska tekma v operi. Zanjo vlada živahno zanimanje med pevci-tekmovalci in občinstvom, ki bo imelo p.-tstop. Pevce in pevke z lepimi glasovi bo ocenila posebna komisija, pa tudi občinstvo bo glasovalo za tri najboljše. Pristop k tekmi imajo pevci-amaterji. Podrobnejši razpis ie bil objavljen v časopisih v dneh 18. ozir. 19-. Ju; nija. Na upravo Narodnega gledališča v Ljubljani je poslati prijave in sicer čimprej. Tekma bo 13. julija v Operi. Naročajte In širite »Slovenski dom«! Ah, seveda! Sedaj se je spomnil. Reka je tvorila mejo in onadva sta 10 s čolnom prečkal*. Ravnatelj je vstal od mize in se približal skupini. »Ali torej poznate gospoda?« ie vprasaL Podčastnik se ie zopet nasmehnil. »Če ga poznam, gospod ravnatelj? Sai sem bil dve leti pri njem v ordonanci. To ie lord Rochford. angleški vojaški ataše v Kanadi.« Poglavje, ki bi moralo biti v začetku. Robin Leslie .Beausere Earl de Rochford ie navadno zelo rad prihajal na ples v guvernerjevo palačo. Toda danes bi se bil zelo rad odpovedal temu veselju, ker se je moral predstaviti v slavnostni uniformi z vsemi odlikovani!. Naslednjega dne ie namreč imel nastopiti dopust in je želel že ponoči dobiti vlak proti Ouebecu, od tam s parnikom v Chicontmii, od koder bi potem peš potoval proti Lake Kero-Kami. Naročil si je že sobo v hotelu »L? »onne menagčre«, prav tako si je že kupil listek za železnico in parnik, ko je nenadoma prispela v Quebec neka visoka vojaška osebnost- £ato je ples v guvernerjevi palači dobil oncielno lice in vsi atašeji in adjutanti so prišli v slavnostnih uniformah, da počastijo ekscelenco. Ekscelenca je že slišal o Robinovem posebnem nagnjenju do pešhoje. Ko se te ples pričel, ga ie dal poklicati. , »Pravili so mi, lord Rochford. da imate izredno veselje za dolge izlete, na katere se podajate peš« »Da, sir,« je smeje se deial nobin. »Zdi se mi, da ie v moiih žilah orecei potepuške krvi.« Starinski vodnjak - nov okras Kongresnega irga Mojstrsko delo, ki vzbuja splošno pozornost In pohvalo Ljubljana, 9. julija. Precej časa je trajalo, preden so končno dogradili novi vodnjak v Zvezdi. Izkopani vodnjak je bil dolgo časa pokrit z deskami in kup zemlje mu je delal družbo. Kamna ni bilo mogoče dobiti, vsaj takšne vrste ne, kakršnega si je zamislil arhitekt, ki je naredi! načrte za obnovitev tega starinskega vodnjaka. Končno pa je bilo mogoče dobiti gradivo in delavcev, ki so lahko obdelali lep sivkast kamen za obnovo tega vodnjaka. Pred dnevi so navozili kraj vodnjaka potreben obdelan kamen in začeli so z delom. Najprej so postavili okroglo kamenje, ki so ga porabili za vidni del . vodnjaka. Na ta kameniti obroč so potem položili * kamenito ploščo, ki je prav tako velika kakor je odprtina vodnjaka. Nad sredino vodnjaka so na dveh straneh postavili dva kamnita stebra v obliki tiskane črke p. Oba stebrička sta zgoraj zvezana še povprek s kamnom. S te prečke navzdol pa visi velik pozlačen Škripec, kakršne so nekdaj uporabljali, da so vlekli vedra iz vodnjaka. Novi vodnjak je zelo okusno izdelan. Ne samo, da je arhitekt dal vodnjaku kar najlepšo obliko, pač pa so tudi kamnoseki delo mojstrsko dovršili. Novi vodnjak je okolici v velik okras in ljudje, ki hodijo mimo kar ne morejo prehvaliti, kako lepo se vodnjak poda okolici. Žetev se pričenja, košnja končana Ljubljana, 9. julija. Letošnji Medardovi dnevi, to so dnevi od 8. junija tja do 18. julija, ko naj splošno vlada takšno vreme ves čas, kakršno je vladalo na Medardov dan, 8. junija, so še dok-jj ugodni za polja in sadje. Imeli smo doslej v Ljubljani in okolici 16 deževnih dni. Dež je tu in tam nekoliko oviral košnjo, posebno sušenje sena, toda lahko rečemo, da je bilo drugače vreme kaj prikladno za pospravljanje sena. Letošnja košnja je ugodno izpadla. Krme je otiilo. Lani je bila kožnja mnogo bolj otežkočena s hujš>mi nalivi in večdnevnim deževjem, kajti lani smo imeli prav času košnje razne in neprestane lokalne nevihte s točo. Letos je Ljubljani in okolici toča prizanesla in upamo, da nas hujše nevihte tudi v juliju in avgustu ne bodo nadlegovale. Košnja je končana. Travniki na Barju so že z malimi izjemami vsi pokošeni. Deloma je bila stiska za prave kosce, ki so imeli poleg izdatne hrane na dan po 70 do 80 in celo 100 din na d'in ali v lirah: 26.60, 30.40 in 38. Opažati pa je bilo drugače, da so bili mnogi prejšnji travniki na Barju preorani in spremenjeni v njive, na katerih so večjidel zasejali fižol, koruzo, ki najbolje uspeva na bar-janski zemlji, kakor tudi mnogo zelja, krompirja in drugega sočivja. Zlasti dobro uspevajo na Barju paradižniki. Ko je košnja končala, pa so kmetje že pričeli s prvo žetvijo. Na mnogih njivah so že poželi ječmen, prihodnje dneve pride na vrsto rž in naposled pšenic^, Vsa žita so kazala prav lepo in bo letina zelo povoljna in dobra. Toča je posebno dolenjski strani prizanesla, da ni pomandrala in poklestila žitnih polj Lepa letina kaže tudi v krajih na vzhodni strani mesta. Tudi tu so vsa žita bila obvarovana pred uiniami, posebno pred točo, ki je na pr. pred leti napravila od Most naprej proti Vevčam ogromno škodo, ko je toča do tal zbila in sklestila po njivah vse žitne bilke, da so morali kmetje slamo naglo pokositi, odnosno pograbiti in jo spraviti za steljo. Lahko rečemo, da so bili naši kraji letos posebno obvarovani pred raznimi vremenskimi katastrofami, tako pretekli mesec, ki je v mete- Rade volje popravljamo V ponedeljski številki »Slovenskega doma« smo poročali o velikih novih cestnih delih v novomeškem okraju. V poročilo pa se nom je vrinila pomotoma napaka. Napisali smo, da so -i5T ?pri teh delih zaposleni tudi diljaki in da prejemajo za svoje delo plačo ter da imajo nrano in stanovanje zastonj. Naše poročilo, ki smo ga dobili z Dolenjskega, radevolje popravljamo v toliko, da dijaki dobivajo le plačo, za stanovanje in hrano pa morajo skrbeti sami. Cercasl rapprasentante introdottn cHentela frutta secca e crine vejjetale. — Scrlvere: Zastopnika vpellnnepa pri odjemalolh DosnBenega sadja in rastlinskih vlaken iidemo. — Pisati na: ANTONIO IUPO RAIMONDO - PALERMO Legnaml Importatore (trosslota gradireobeimziare rela-zione dl affari con pri-marie dltte prodnttricl di sesati Abete. Scrlvere: Oassetta 36 D. Untone Puhbllclti Itallana-Genov* ! Les Dvoznik na debelo bi rad stopil v poslovne zveze z vodilnimi tvrdkami Jelovih žagarskih izdelkov. Pisati: oroloških zapiskih in med našim ljudstvom zapisan kot mesec najhujših lokalnih neviht in vremenskih nesreč. Kmetijski oddelek Visokega Komisariata, ki vodi že leta in leta poseben pregled o vseh vremenskih katastrofah in pregled o vseh, po njih povzročenih poljskih škodah, letos ni še prejel daljših in obširnejših poročil iz raznih njemu podrejenih okrajev, ki so doslej splošno javljali o povoljnih izgledih dobre letine, tako glede poljskih pridelkov, kakor tudi glede sadja. —d. Potresni sunek v Ljubljani Ljubljana, 9. julija. Od mnogih privatnih strani smo bili obveščeni, da je bilo čutili v torek, 8. t. m. okoli 0.45 ponoči močan, nekaj sekund trajajoč potresni sunek. Smer valovanja je bila od vzhoda proti zahodu. Tudi na meteorološkem zavodu so povedali, da so dobili od zasebnikov obvestila o nočnem potresnem sunku. Zal potreso-mer ljubljanskega meteoroškega zavoda ne deluje in tako ne moremo podati točnejših poročil o jakosti in času potresa. Z dežele doslej tudi še niso prišla od raznih vremenskih opazovalnic nobena poročila o kakem potresu. Toplo, a vetrovno vreme Včerajšnje popoldne je bilo zelo soparno. Sonce je sijalo, da že zlepa ne tako. Čeprav je bilo nebo jasno kakor ribje oko, vendar sončna toplo-n x-ni .priš!a koliko do izraza, kakor bi mislili. Ozračje je bilo vetrovno. Veter je dvigal v središču mesta in po okolici oblake prahu. Bil je močan in kar dobro si moral držati klobuk, da ti ga veter ni odnesel. Drevesne veje so se krivile in lipovo cvetje se je osipalo. Proti večeru pa se je ozračje vendarle umirilo. Bil je prijeten večer, čeprav malo hladen. še zadnji ostanki zidov izginjajo Ljubljana, 9. julija. Zadnje opeke in kamni padajo na hiši. kjer je bila pred nedavnim še trgovina s čevlji Šinkovec na Kongresnem trgu. Pred nedavnim so podrli ostrešje hiše, zdaj pa so začeli podirati op^,-ko in kamne. Še kakšnega pol metra v višino se-ga zidovje. Delavci hite podirati še ta ostanek zidovja in ko ga bodo odstranili, se bo odprl pogled na Šubičevo ulico in še naprej proti Tivoliju. Kakor vse kaže, bo nova cesta, ki bo vezala središče mesta s Tivolijem in Bleiweisovo cesto, kmalu dograjena, kar bo zelo praktično za vse, ki bodo hoteli po najkrajši poti priti iz mesta v zeleni Tivoli. Tudi samostansko zidovjo na Muzejskem trgu pridno podirajo in če vidiš ruševine, pa ne veš za kaj gre, se ti zdi, da so na oni strani Turki, ki rušijo obrambne zidove. Na Muzejskem trgu bodo stari samostanski zid porušili, novega pa bodo sezidali onkraj nove podaljšane Šubičeve ulice. Novi samostanski zid bo prav tako visok, le debel bo nekoliko manj. Novo podaljšano ulico bodo potem uredili, cestišče povaljali in morda v kratkem tudi tlakovali, uredili hodnika na obeh straneh. S podaljšano. Šubičevo ulico bo mesto vsekakor mnogo pridobilo. Zlasti kar se prometa tiče, bo nova cesta sila prikladna. Opozorilo poštnega ravnateljstva Poštno ravnateljstvo sporoča: Občinstvo se opozarja, da je prepovedano devati v navadna in v priporočena pisma denar in da je tudi prepovedano devati v pisma poštne vrednotnice za višji znesek kakor trideset lir. Razdeljevanje moke pekom in trgovcem Mestni preskrbovalni urad obvešča vse peke in trgovce * Ljubljani, da je danes, v sredo 9. t. m., začel razdeljevati moko v II. nadstropju Mestnega doma tako. da ob ponedeljkih, sredah in petkih dobivajo moko peki, ob torkih trgovci od začetne črke A—K, ob četrtkih trgovci od začetne črke L—P, ob sobotah pa trgovci od začetne črke R—Ž. Razdeljevanje moke bo vse te dni po navedenem razporedu od 7.30—11, peki in trgovci naj se pa natanko ravnajo po tem razporedu. Športne vesti V nedeljo sta igrala v Zagrebu večna rivala Gradjanski in Hašk Oba sta bila okrepljena z nekaterimi novimi močmi. Igra pa je bila le povprečna in je Gradjanski z lahkoto zmagal z rezultatom 3:0. Prihodnjo nedeljo bo zagrebški Gradjanski spet šel v go«te na Dunaj. 15. junija je sodil znani nemški sodnik Karel Fritz iz Merlenvacha v Lotaringiji 800 nogometno tekmo. Lepo število, ki ga doseže le malokdo. Francija hoče odpraviti poklicne plačane nogometaše. Tako želi francoski športni komisar, nekdanji svetovno znani teniški igralec Borotra. Toda klubi s tem njegovim predlogom niso zadovoljni in hočejo še naprej plačevati svoje najboljše igralce. Borotra in njegova desna roka Pascot pa vztrajata pri svojem. Dve leti imajo francoski klubi še časa, da svoja pravila prilagode amaterskim in s tem likvidirajo profesionalizem. Borotra takole utemeljuje svojo zahtevo: Poklicni nogometaši so samo nekaj dni v tednu res zaposleni. Ostanek časa pa zabijejo v kavarnah, pri kartah, pri pijači in kinih. Ne gre, da bi mladi ljudje tako brez koristi zapravljali prosti čas. Tem ljudem bomo dali službe, ostanek prostega časa pa naj le posvetijo športu. To ni samo športni problem, ampak tudi socialni. Nič nimam proti temu, če plačani športnik zapravi denar za svojo korist, ampak proti temu, da mladi ljudje tako brezskrbno žive. Športni komisar v nezasedeni Franciji Borotra, je francoski tenis reorganiziral po nemškem vzorcu. Tako bodo odslej tudi v Franciji odigrali najprej prvenstvo po okrožjih, pozneje pa še med-pokrajinsko prvenstvo. Preden bodo te tekme končane, se bo francosko teniško zastopstvo pomerilo s švicarskim. Nemci, ki se nahajajo v Španiji so odigrali pred nekaj dnevi nogometno tekmo z mestno enaj-storico Barcelone in je tekma ostala s 3:3 neodločena. Pri zadnjem atletskem dvoboju med Nemčijo in Italijo je zmagala Nemčija s tesnim rezultatom 88:80. Tekmovanje je bilo v Bologni in je bilo 10.000 gledalcev. Največje zanimanje je bilo med gledalci, kako bo končalo srečanje med Marijem Lanzijem in Rudolfom Harbigom. Na 800 m je Lanzi dokazal, da je v vrsti najboljših svetovnih srednjeprogašev. Borba je bila ogorčena. Vodstvo sta si menjavala. Zmagal je Lanzi v času 1,49.00 pred Harbigom, ki je pretekel isto progo 2.10 sek. slabše. Tudi sicer so Italijani, posebno kar se tekov tiče, dokazali da so prav dobri in so pred Nemci prednjačili. Italijana Mariani in Monti sta na 100 m premagala Nemca Scheulinga. Tudi na 200 m, je bila borba med istimi tremi silno ostra, saj so vsi trije pretekli 100 m v istem času 10,6 sek. Tudi v cilj so prišli vsi trije naenkrat, g časom 21,8 sek. Izboren ča* je dosegel Facchini, ko je tekel 110 m čez zapreke v času 14,6 sek. S tem časom je postavil nov italijanski rekord. Atlet Missoni je tekel 400. m čez zapreke 53,7 sek, kar je bilo tudi odlično. Tudi v štafeti 4X400 m so zmagali Italijani s časom 3:12,2. Kakor so Italijani prednjačili v tekih, tako so bili Nemci mojstri v skokih in metih. Nekaj rezultatov: Met kladiva: Storch 56,62 m, Blask 55,71 m; skok ob naliči: dr. Haun-zwickel 4 m, G15ckner 3,80 m. Tudi v kopju in krogli so zmagali Nemci. Skok v višino: Langhoff 1.95 m. Presenečenje pa so Nemci doživeli pri metu diska. Tu je nepričakovano zmagal Italijan Consolini fn ga vrgel 51.05 m daleč in s tem zasedel prvo. mesto. S sigurnostjo pa je zmagal Nemec Luther s skokom v daljino 7.30 ra daleč. Obvestila Danes, sreda, 9. julija: Muč. Gork. Četrtek, 10. julija: Amalija, d. Koledar Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška c. 48. Spominski sestanek ob 20 letnici mature imajo maturanti II. drž. gimnazije (na Poljanah) iz leta 1921 v soboto 12. t. m. ob 8 zvečer v gostilni pri >Mrakuc, Rimska cesta. — Oblak Martin, dr. Gogala Stanko. Diplomirani so na Glasbeni akademiji: Bojan Adamič — klavir, Janja Baukart — solo-petje (ped. odd.), Zorka Bradač — klavir, Kajetan Burger — violina, Jurij Gregorc — skladanje, Samo Hubad — skladanje in dirigiranje, Miloš Humek — skladanje (ped. odd.), Olga Jelenc — klavir (ped. odd.), Ksenija Ogrin — klavir (ped. odd.), Francka Ornik — violina, Olga Primc — klavir, Primož Ramovš — skladanje, Marija Roeger — klavir, Anton Zapletal — klavir (ped. oad.), Janez žižrnond — violina (ped. oddelek). Na Srednji glasbeni šoli: Stanislav Goršič — skladanje, Anton Koncut — skladanje, s. M. Simona Ličan — klavir, Herta Seifert — klavir, Josip Vrhovnik — pozavna. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20 Sreda, 9. julija: Zaprto. Četrtek, 10. julija: Zaprto. Petek, 11. julija: »Via mala«. Izven. Cene od 7.60 lir navzdol. Igra skupina mariborskih slovenskih igralcev. Sobota, 12. julija. »Okence«. Izven. Cene od 7.60 lir navzdol. Igra skupina slov. mariborskih igralcev. Nedelja, 13. julija. »Via mala«. Izven. Cene od 7.60 lir navzdol. Igra skupina slov. mariborskih igralcev. OPERA Začetek ob 20 Sreda, 9. julija, ob 20.30: »Traviata«. Izven. Gostovanje Kr. Rimske Opere. Četrtek, 10. julija, ob 20.30: »Madame Butterfly«. Izven. Gostovanje Kr. Rimske Opere. (Obe predstavi razprodani.) , Petek, 11. julija. Zaprto. (Generalka.) Sobota, 12. julija. »Pri treh mladenkah«. Red Premierski. »Pri treh mladenkah«. Schubert-Berthčjevo delo je izredno prikupno. Melodiozno, zabavno in čustveno. Glavna interpreta sentimentalnega dejanja sta: Hannerl (Vidalijeva) in Schubert (Janko), nosilci komičnih prizorov pa: Grisi (Poliče-va), TschSlI — Zupan. Hederl bo pela Polajnarjeva, Heiderl — Barbičeva, Tschollovo — Španova, Schobra — B. Sancin ter Novotnega Modest Sancin. Dirigent: D. Zebre. Režiser: D. Zupan. Premiera bo v soboto, 12. t. m., za red Premierski. E. I. A. R. Radio Ljubljana Sreda, 9. julija: n Ob 7.30 radijska poročila v slovenščini, 7.45 operetna glasba (glej program). V odmoru (8.00) napoved časa, 8.15 radijska poročila, 12.30 radijska poročila v slovenščini, 12.45 komorna glasba (glej program), 13.00 napoved časa, 13.15 poročilo glavnega štaba Oboroženil Sil v slovenščini, 13.17 simfoničen koncert, dirigent maestro Alceo Galliera, 14.00 radijsko poročilo, 14.15 simfonični koncert, dirigent maestro Alceo Galliera, 14.45 radijsko poročilo v slovenščini, 17.15 koncert sopranistke Lovšetove in basa Frica Lupše, 19.00 »Parliamo l’italiano«, ura italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben, 19.30 radijsko poročilo v slovenščini, 19.45 slovenska glasba, 20.00 napoved Čapa — radijsko poročilo, 20.20 pogovori v slovenščini, 20.30 prenos iz ljubljanske Opere: izredna predstava Kr. rimske Opere; v odmorih (21 približno): poročila v slovenščini; ob 22 pribl.: pogovori v slovenščini; ob 22.45 pribl.: radijsko poročilo v slovenščinL P A Lampade eTettti čfie^clLr to tli .tipi e perqualsiasi applicazione, ■prodotte .nei> grandiosi slabili-mentf ,di*\Alpignano (Torino), d o t a ti f d I v m a c c h i n a cl o niodernissimo « di .laboratori spe nm e n tali jjperfij? £fti. Richiedarr llsttrtana? PHILIPS s.a.t; MILANO - V^s. MAP1NR,20 mips n VšakovwEfie električne zarnide, za različne uporabe, proizvod znanih, velikih tvornio v A I p i g n a n o >(T o r i n o), opremljenih z najmodernejšimi stroji iin z dovršenimi eksperimentalnimi laboratoriji -t. >*- *“'• - Zahtevajte cenili pHr »PHILIPS S.A.T. "MILANO VIA. S. MAilTlNO, 20 Charlie Chan v San Franciscu »Načelnik policije je ravnokar dobil brzojavko,« je pojasnil Flanery. »Jutri ob pol treh popoldne bo prišel nadzornik Duff iz Scotland Yarda, z njim pa neki moški, ki bo lahko na prvi pogled spoznal Evo Diran. Hočem reči: z nadzornikom bo prišel mož te žene, major Erik Diran!« XII. poglavje. Nekega meglenega večera. Ko je bil sam s Kirkom, je Chan nekaj trenutkov pomolčal in zamišljeno gledal predse. »Kaj bomo izvedeli v torek? Upam in želim, da bi bilo to nekaj zanimivega, ker se me že prijemlje časovna stiska.« Kirk je začudeno pogledal detektiva. »Pa nas menda vendar ne boste v sredo zapustili, četudi ne bi bila rešena uganka, ki nas vse skupaj zanima?« »Na tihem sem dal svojemu malemu sinu obljubo in jo bom držal,« je trmasto odgovoril Kitajec. »Jutri bo mož Eve Diran tukaj. Stvari se odigravajo, da si lepše želeti ne moremo. Ta mož nam bo jasno in odkrito povedal, ali je ženska iz dvigala njegova žena ali ne. Ce je, bo stvar verjetno s tem že rešena. V nasprotnem primeru pa bom imel mirno vest, kajti storil sem vse, kar je bilo v moji moči. Potem pa naj se nadzornik Flanery trudi še naprej, kolikor se hoče.« »Res, pred sredo se zna še mnogokaj pripetiti. Za danes pa imam, gospod Chan, namen popeljati vas v Cosmopoli-tan club. Ali hočete danes kositi z menoj v tem klubu?« Chanov obraz so je raznežil v zadovoljen nasmeh. »Vi kar prehitevate moje želje. Zahvaljujem se vam za vašo ljubeznivost.« »Torej drži. Jaz imam sedajle delo v pisarni. Pridite pome okrog pol ene. Ko se bo Parady vrnil domov, mu recite, prosim vas, da bova kosila v mestu.« Kirk je vzel klobuk in plašč in odšel. Chan je stopil k oknu in začel gledati mesto, ki se je kopalo v soncu. Pogled mu je taval do pristanišču, kier je našel prikrit krov in rdeče dimnike dobro znane ladje, ki bo pojutrišnjem, v sredo, odplula v Honolulu. Ali bo pa tudi on na krovu te ladje? Zaklel se je, da bo... pa vendar?... Tedaj je vzdihnil Na vratih se je zaslišal zvonec. Chan je šel odpret. Pred vrati je stal časnikar Bill Rankeen. »Srečen sem, da vas tukajle najdem,« je začel Rankeen. »Ves včerajšnji dan sem prebil v občinski knjižnici. Zagotavljam vam, da sem dvignil več prahu, kakor pa Ben-Hur s svojim dirkalnim vozom.« »In brez uspeha?« »Našel sem v ,Newyork Sunu\ ki ie bil tedaj največji list, kratek dopis iz Peshawarja. Sem ga prepisal. Glejte I« Chan je vzel papir in prebral tisto, kar je že vedel. Eva Diran, mlada žena kapitana Ericka Dirana, je izginila v tajinstvenih okoliščinah neko noč, dva dni prej, preden je bil dopis napisan, in sicer med nekim izletom v peshawar-skih hribih. Oblasti so se razburjale zaradi tega izginotja in zlato so morali britanski vojaki neutrudno iskati po vsej okolici. »Dopis je bil datiran 5. maja,« je pripomnil Chan. »To pomeni, da se je Eva Diran izgubila v noči 3. maja 1912. Ali niste nič drugega našli?« »To je vse, kar je bilo v članku. Tu sploh ni omenjeno ime polkovnika Bea-tema, kakor ste vi upali. Sedaj mi pa povejte, zakaj vi mislite, da je tudi on vmešan v to afero?« »Nič... kar tako... To je ena tistih številnih napak, ki jih narede tudi najboljši detektivi.« »Pa povejte mi vendar, kaj so sploh dogaja,« ga je nadlegoval reporter. »Tekal sem za Flaneryjem in gospodično Morrow, vendar se mi ni posrečilo od njiju izvedeti niti besedice. Moj urednik me gleda čimdalje bolj porogljivo. Dajte, pomagajte mi iz zagate!« Chan je odkimal z glavo. »Nimam nobene zakonite pravice, da bi tukaj opravljal detektivsko delo. Zato mi ni nič prijetno, da bi vas seznanjal s stvarmi, ki dejansko ne spadajo v moje delo. Nadzornik Flanery kaže proti meni že itak preveč simpatij, ki so podobne tistim, kakršne goji do največjih newyorških žepnih tatov. Toda položaj se bo naglo premenil in posijala bo luč. Ta hip stojimo z eno nogo v vodi, z drugo pa na obrežju, vendar bomo v kratkem že sredi deročega hudournika. Ce bom še ostal na prizorišču do trenutka, ko bomo izvedli glavno odkritje, bom srečen, da bom ravno vam dal prve podatke.« »Ako ostanete na pozorišču? Kaj hočete s tem povedati?« »Osebni razlogi me ženo domov. V sredo bom odšel.« pre-lan- »Da... kakor ste bili odšli že teklo sredo,« je smeje pripomnil keen. »Ne boste me prepričali, da bo mirni vzhodnjak v kritičnem trenutku izgubil potrpljenje. Sedaj pa na svidenje, ker se mi mudi. Nikar ne pozabite na svojo obljubo.« »Imam dober spomin, pa tudi dosti sem vam dolžan. Nasvidenje!« Ko je časnikar odšel, je Chan začel zamišljeno gledati v prepis, ki mu ga je prinesel Rankeen. »3. maja 1912,« je spregovoril glasno. Nato je naglih korakov stopil k mizi, na kateri je ležala knjiga »Življenje polkovnika Beatema«. .Naglo jo je listal, dokler ni našel mesta, ki ga je iskal. Tedaj se je zleknil v naslanjač, odprl knjigo in jo položil na kolena in se zatopil v razmišljanje. Točno ob pol eni se je pojavil Chan v Kirkov! pisarni. Mladenič je vstal, vzel nekaj papirjev s police in jih vrgel v svojo usnjeno torbo. »Po kosilu se moram dobiti z odvetnikom,« je pojasnil Chanu, ki ga je pre-iskujoče opazoval. Dalje, Kakšna je Stalinova armada Najbližjim sodelavcem je Stalin večkrat dejal, »da mora vsaki revoluciji slediti Napoleon, ki naj jo obvlada z bajoneti« »II Popolo d’ Italia« prinaša v eni svojih zadnjih številk zanimiv članek o Stalinovi vojski. Članek je napisal eden najuglednejših iti najbolj informiranih rimskih časnikarjev, tudi v mednarodnem svetu dobro znani Mario Appelius. Iz tega članka posnemamo: Boljševizem je že v začetku ko je prišel na oblast, hotel ustvariti močno vojaško silo. V dobi Lenina in Trockega je ta načrt bil osnovan na mednarodnem temelju, kot sila, v službi revolucije, ki naj bi spravila ves svet pod oblast srpa in kladiva. Ko se je povzpel na oblast Stalin, pa se je revolucionarnemu imperializmu pridružil resnični, ruski imperializem, po zgledu caristič-tiega. Stalin je svojim najbližjim večkrat izjavil »da mora vsaki revoluciji slediti Buonaparte, ki naj jo obvlada z bajoneti«. Stalinov sen je bil vsa leta, da bi moderni Napoleon postal on. V začetku je Stalin podpiral razvoj sovjetske armade in je v tem videl izraz ruske moči. Pozneje se je zbal, da bi armada, ko bi postala preveč močna, mogla uničiti njegov režim in njegovo oblast, zato je nekoliko zavrl njen razvoj. Spoznal pa je, da mu je močna armada neobhodno potrebna, a ker ni zaupal dotedanjim vojaškim prvakom, je s pomočjo krvnika odstranil vse najvišje poveljnike suhozemske vojske in mornarice. Bilo je to velikopotezno čiščenje Izginilo je 75 odstotkov tistih, ki so tvorili najvišji vojaški sovjet, 13 izmed 19 poveljnikov armade, 110 od 195 divizijskih generalov. Vsi ti so bili umorjeni, zaprti ali odpuščeni. Ko je odstranil vse sumljive poveljnike, 6e je Stalin z vsemi razpoložljivimi silami lotil izdelovanja orožja, kopičenja streliva, ustvarjanja novih divizij. Leto 1937 je bilo zelo pomembno za sovjetsko armado. Takrat je »Krasnaja Zvezda« objavila, da je komaj 15 odstotkov sovjetskih poročnikov obiskovalo vojaško šolo, in da jih je od 46.000 častnikov imelo komaj 18.000 potrebno vojaško izobrazbo. Hipoma se je število vojaških šol potrojilo Stalin vpelje obvezno predvojaško izobraževanje. Leta 1937 je bilo poklicanih pod orožje 260.000 novincev. To število je bliskovito rastlo in leta 1940 je bilo poklicanih pod orožje 1,200.000 novincev. Vojaški rok se je podaljšal na dve leti. »Komsomolci« so morali vsako leto poslati določeno število svojih članov v častniške šole. Miroljubne sanje so izginile; Stalin hoče močno armado, mogočno mornarico in močno letalsko silo. Zavest ruske narodne moči se vceplja novincem obenem z idejo o nepremagljivosti revolucije. Vojna s Finsko — »generalna skušnja« Znova se uvedejo vojaški čini, disciplina se okrepi. Častniki dobijo sablje. Tanki se gradijo v ogromnih množinah. Leta 1938 je Rusija imela največje število tankov izmed vseh držav na svetu. Letala se gradijo na tisoče. Ko je Stalin domneval, da je njegova atrmada že dovolj močna, je c’ hotel narediti z njo nekako »generalno skušnjo«. Za to sii je izbral Finsko. Vzroki neuspeha Vojna na Finskem pa mu je prinesla razočaranje. tedaj pa je poslal na bojno polje kot opazovalca Malanovskega, svojega posebnega tajnika za vojaške zadeve z nalogo, naj prouči vse vzroke neuspeha. Malahovski je podal Stalinu podrobno poročilo o splošnem stanju armade. Kot glavne pomanjkljivosti je navedel sledeče: 1. Pomanjkanje višjih poveljnikov. 2. Nesposobnost nižjih poveljnikov, posebno stotnikov. 3. Potreba motoriziran j a najmanj 50 odstotkov armade. 4. Neumestnost skupnega uporabljanja motoriziranih enot, pehote in konjenice. Potreba_ armad, ki bi bile popolnoma motorizirane in ki bi se uporabljale ločeno od 06talih. 5. Potreba povečanja števila in izboljšanja tankov. Okoristiti se s prakso, ki jo imajo kmetje za uporabo poljedeljskih strojev in iz njihovih vrst izbrati moštvo za najmanj trideset oklopnih divizij. V poročilu Malahovski svetuje tudi nekaj radikalnih sprememb, predvsem odstranitev političnih komisarjev iz armade. Ti naj bi 6e vojaško izobrazili in postali višji častniki v armadi. Malahovski je tudi svetoval, da bi se pomnožili specializirani oddelki, napadalni oddelki in padalci. Predlagal je odstranitev maršala _ Voroši-lova in naj se na njegovo mesto postavi maršal Timošenko; v vodstvo naj bi bili sprejeti tudi maršal Budjemi, general Merešlcov in general Šulcov. Timošenko — preprost besarabski delavec Stalin je proučil predloge Malahovskega in jih tudi skušal ud e j a tv iti. Timošenko je prevzel mesto Vorošilova. Leta 1915 je bil Timošenko še preprost delavec, po rodu iz Besarabije. Leta 1918 je po6tal general, čeprav je bil star šele 23 let. Bil je od vsega početka zvest Stalinov pristaš im njegov pomočnik. General Šulocv, po rodu Ukrajinec, je specialist za utrdbe. V pomoč pa mu je bil dodeljen še najsposobnejši ruski specialist za utrdbe inženirski general Cinčenko. Ta dva sta zgradila nešteto utrdb ob zahodni un južni meji Ukrajine, katero je šulcov imenoval »najbolj ogroženo in najbolj grozečo pokrajino države«. V zvezi s tema dvema generaloma so najnovečje in najmodernejše ruske trdnjave Ponjici, Kenčiki in Voronov. General Sulhov je kot poveljnik vojaškega okrožja mesta Kijeva zgradil v Ukrajini utrjen pas in v maju in juniju razvrstil armado na Karpatski fronti. Poleg Timošenka in Šulcova je general Mereš-kov priznan kot najboljši sovjetski vojni taktik, kljub neuspehom v finski vojni na odseku v bližini Leningrada. V letih 1939 in 1940 je Stalin opremil armado z ogromnim številom protitankovskih, protiletal- Hrvaški svatje v narodnih noiak Te dni slave tudi borovničarji sto) praznik. skih in brzostrelnih topov kakor tudi z več tisoč tanki raznih tipov. Nova taktika Vojno na Poljskem so Rusi pazljivo proučili in so svojo vojno taktiko skušali spraviti v sklad z nemško napadalno taktiko. Glavne točke te taktike, ki se pripisuje Mereškovu 6o: 1. ubraniti se pred oklepnimi divizijami in bombniki »Stuka« 6 številnimi motoriziranimi enotami opremljenimi z brzostrelnimi topovi. 2. Napad oklopnih divizij z boka z ©klopnimi enotami, da se s tem zavre njihovo napredovanje in ohrani udarna sila. 3. V slučaju sovražnikovega prodora skozi oklopne vrste, zbiranje za hrbtom sovražnika in napad od zadaj. 4. Ubraniti je treba, da bi sovražnikova pehota napadla razbite oklopne enote. Stalin je tudi poskrbel, da bi armada razpolagala z velikim številom padalcev in bombnikom podobnim nemškim >Stuka«, ki je v sovjetski armadi dobil ime »Cras-kupper«. Dve veliki napaki Vojaški strokovnjaki pa izjavljajo, da je Stalin zagrešil dve veliki napaki: a) polagal je večjo važnost na količino kot pa na kakovost; b) zanemaril je problem prometnih zvez, ki pa je v Rusiji življenjske važnosti, Ena sama železnica, deloma celo le enotirna veže na primer petrolejske vrelce v Bakuju z obmejnimi kraji in z važnejšimi strateškimi pokrajinami. Ena sama železniška črta veže Leningrad z Moskvo ter ena sama cesta in sicer stara cesta preko Smolemska iz Napoleonove dobe. Veliki ruski vojni načrt — kolikor se da posneti iz raznih informativnih virov — je predvideval velikanski napor na obmejni črti, kar bi vojno preneslo na ozemlje izven Rusije. V slučaju neuspeha, naj bi se armada usmerila proti utrjenim črtam, takoimenovanim »Stalinovim črtam«, katere je zgradil inženir Pivarov po zgledu Maginotove in Siegfriedove črte. Ce bi tudi ta črta bila predrta, bi nastopila tretja obrambna faza, tako imenovana »zvezna«, jci obstoji v tem, da se posamezne sovjetske republike branijo samostojno in da pritegnejo sovražnika čim globlje v deželo ter z gverilsko vojno uničujejo njegove zveze z zaledjem. Ta način izvira še iz dobe Trockija in je obnovitev stare taktike generalov za časa carja Aleksandra. Razlika je le v tem, da naj se te gverilske vojne udeležujejo tudii vse civilno prebivalstvo. Zdri se da je Stalin tik pred tem, da poskusi še to tretjo taktiko, kar pa je zanj strašen udarec, saj je gradil vse svoje upe na svojih napadalnih načrtih. Prav temu dejstvu je pa pripisati krvavi odpor ruskih armad, ki pokriva »Stalinovo črto« s celimi kupi žrtev. Kremelj napenja vse sile, da bi preprečil popoln neuspeh nove »Stalinove 6tra-tegfje« in da m ne bilo treba vrniti se k stari ca-ristični strategiji 8 dni stara brada — padla v 30 sekundah V madžarskem mestu Debreczin 60 tamkajšnji brivci priredili tekmovanje, kdo zna najhitreje in najlepie briti. Ta svojevrstna tekma — podobno so pred nekaj leti priredili tudi ljubljanski brivci — je vzbudila mnogo zanimanja ne samo med brivskim svetom, pač pa tudi pri drugih. Končala se je z nadvse presenetljivim uspehom. V svojem poročilu o tem pravi agencija »Centraleuropa«, da je prvo nagrado dobil brivski pomočnik, ki je nekega de-brezinskega meščana obril v tridesetih sekundah, t. j. v pol minute, čeprav je bil hudo ko6mat, saj se ni obril že osem dni. Novo uspešno zdravilo proti opeklinam Z veliki muspehom so začeli zadnje čase v Ameriki uporabljati novo zdravilno sredstvo proti opeklinam na obrazu in očeh. Je to neke vrste kemična spojina žvepla in vodika. Prve poskuse so začeli delati v neki bolnišnici v državici Texas, kamor je prišel iskat zdravniške pomoči nek policist, ki mu je neznani razbojnik vrgel v obraz pekočo kislino in na ta način ubežal roki praviep. Zdravniki so opečenega policista začeli zdraviti z novim sredstvom proti opeklinam na ta način, da so mu vsako uro znova namazali opečeno mesto na obrazu. 2e po kratkem času takšnega zdrav, ljenja so popolnoma izginili vsi, tudi najmanjši sledovi opekline. Zdravniki so nekemu ameriškemu časnika.ju, ki se je za ta novi izum na zdravstvenem polju podrobno zanimal, povedali, da so na ta način temeljito ozdravili že na tisoče bolnikov, čeprav so bile njihove opekline najhujšega zaačaja. Novi način zdravljenja je po treh letih skrbnega proučevanja od strani patološkega zavoda v Pennsilvaniji in Pittsburgu torej popolnoma uspel. Na meliso love opico Na kaj preprost, pa toliko bolj duhovit način love domačini v Egiptskem Sudanu opice. Na deblo drevesa, na katerega je splezala opica, obesi lovec steklenico mamljive melisne tekočine. Dišeča pijača kaj hitro privabi opico iz njenega »zračnega« bivališča. Žival se navadno prav hitro spusti z vej, si steklenico prav po človeško nastavi na ustnice ter hlastno začne požirati dišečo pijačo. Seveda pri tem ne pomisli, da se utegne tako opijaniti, da jo to lahko stane njeno zlato svobodo. In res se znaki pijanosti po tej, na videz tako nedolžni pijači, kaj kmalu pojavijo. Žival izgubi še tisto malo razsodnosti, kar je ima, ta trenute pa potem izrabi lovec, skoči k drevesu in pograbi omamljeno opico. iu Drzne akrobacije t zraka. Maršal Itaio Balbot Italijanski roji nad svetom Stormi d * 11 a 11 a tal tnondo Čez nekaj minut zopet nizki oblaki. Dvignemo se zopet v višino pet sto metrov. Na obzorju opazim verigo ledenih gor. Zdijo se kakor hiše, razrušene po potresu. Polagoma se nam oribližujejo. Zemlja! Zemlja! Toda, kaj pomeni ona črta na obzorju? Zdi se kot siv trak, nekoliko temnejši od morja in bolj trden kot mase oblakov, čim bolj se bližamo, postaja ta razločnejša in temnejša. Dviga se nad morsko gladino, se ccpi, izginja in zopet prikaže nekoliko niže. Zemlja! Je to LabradOrsko obrežje, naš cilj. Na*e sanje se uresničujejo. Brez obotavljanja brzojavim Duceju, ki ob tej uri že nestrpno čaka poročila in neprestano telefon»a mojemu tajniku. Ginjenost tega trenutka se more primerjati le ponosu, da sem v celoti izpolnil svojo dolžnost. Zopet je zmagala vera v Duceja. Na nevidnih valovih mu pošljem sporočilo: »Še enkrat, Duce, sem ponosen, da sem izvršil vaše' povelje.« Nekakšna opojnost me prevzema. Tudi oči mojih tovarišev žarijo. Zdi se, da tudi sonce deli z nami radost; z vso razsipnostjo očarja nepozabni prizor. Fašistična domovina je lahko •zadovoljna s svojimi letalci; počastili so uniformo, katero so ponesli s seboj preko oceana: črno srajco. Sporočim moštvu: »Pooblaščam gospode piilotc, da smejo danes pod letalskim jopičem imeti črno srajco.« To odliko zaslužijo vsi, brez izjeme. .... ... , Pod nami je ledeno polje; ledena skorja, ki s tečaja plove proti ravniku. Polje je široko približno kilometer, njegova dolžina pa je nepregledna. V vsej svoji dolžini se dotika obale in videti je kot podaljšek zemlje. Tu pa tam se bleščijo gladke ledene plošče, ki se po svoji belini in svojem blesku ločijo od ostalega polja. Drugje je skorja zgrbančena in ima najbolj pestre oblike. ,, . Na naši desnici so otoki Gannett, popolnoma brez življenja in obkroženi od ledenih gor. Še dvajset kilometrov, le par minut poleta. Skoraj dotaknemo se majhnega, golega griča: pred nam* je Sandwich bay, kjer je zasidrana Allice, nekoliko bolj daleč maloštevilne borne hiše Cartwrighta. Nočem, da bi me že opazili. Spustim se nad nizko grmičevje in se vrnem nad ledeno polje, da počakam na eskadro. Radio pošilja pozive: I-Bise - I-Ques — I- Peli - so zaostali. Prehitel sem vse. Toda, saj ni bilo mogoče drugače. V prvem delu poleta sem ostal vedno v višini 150 metrov. Pozneje sem se dvignil na 50« metrov, nato sem se spustil na 200 metrov. Kljub megli nisem zašel niti za eno stopinjo vstran^ od določene smeri. Kmalu zapazim na obzorju dve majhni črtici, dva aparata: Questa in Biseo. Naprej, pojdimo jima naproti. Ne bojim se drznega manevriranja. Letim v isti višini, nato pa se v hipu obrnem. Obe letali sta takoj na svojem mestu, eno na desni, drugo na levi. Po radiu oddam dnevno povelje. To je drugo dnevno povelje, katero naslovim svoji eskadri; prvo sem oddal v Orbetellu, zadnje bom v Rimu. »častniki, podčastniki, letalci! Pred menoj je obala Labradorja. V kratkem bo nas trud pri kraju. Pred pristankom, medtem ko formacija še plove nad ledenimi gorami, vam hočem izraziti svojo pohvalo. Gotovo ne boste pozabili tega težavnega poleta, toda tudi kraljevo letalstvo ga ne bo pozabilo in ga daruje ljubljeni domovini m zanjo Duceju. Živel kralj!« »Severni Atlantik, 12. julij XI. — Minister, poveljnik druge atlantske eskadre — general Balbo.« V mislih sledim besedam, ki so mi privrele iz srca in ki sedaj dosegajo moštvo, prevzeto navdušenja nad zmago. A treba je, da razpošljem še drugo povelje: »Po pristanku začnemo takoj s preskrbovanjem. Ostanite vsi na krovu. Samo^ nclrn