Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vasa naročnina poteče. Skuta jte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Lisf slovenskih delavcev v Ameriki.
Telephone: CHcleea 3-1242
B(Mtcrd u Second CUh Matter September 25tb, 1940 at the Port Office mM Near York, N. wider Act ef CenfrcM ef March Sid, 1819.
No. 223 —Stev. 223
NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 13, 1941—ČETRTEK, 13. NOVEMBRA, 1941
Volume XL1X. — Letnik XL1X.
ZIMA NAGAJA NEMCEM
RUSI SO V SNEŽNEM VIHARJU POTISNILI NEMCE NAZAJ PRI TULI. — NEMCI SO V BLI2INI FOMINSKA SAMO 40 MILJ OD MOSKVE. — RUSKI STORMOVIKI RAZBILI CELO KOLONO TANKOV
Poročilo nemškega glavnega	'	"
stana kratko naiznanja, tla lia njenih tuui limo^ro orožja in ruski fronti ni skoro nobenih municije ter Se ni-o vstavili premeiub, samo da se l>oji na prej, dokler niso dospeli v ne-Kritnu nadaljujejo in da so |Ko_vas, 5 milj za pad 110 od Tu-neniški letalei bombardirali pri- le. fttaniece Anapo na Kavkazu, ki 'M anki nekaterih
Rusi upatrebljajo za izkr- [bataljonov so skuhali vstaviti cava nje svojih eet, ki prihaja- beži če X en 11 v, toda navzlic te-
V skrajni sili bo afmada prevzela
lirAIIIAGfAl/VIlLo Vlada ne bo pod nobenim pogojem do-^■■■^O	volila zastoja v produkciji premoga. —
Murray in Kennedy sta v znamenje protesta izstopila iz obrambnega posredovalnega odbora. — Lewis še m komentiral.
jo s Krima.
Nenu-i tudi f>oročajo, da so nizbili ru-ske utrdbe, ki >0 branile dohod do Kreča ter da s« nemške in rumunske čete do-
'jii>1 se je n.Jglo umikanje na-a jevalo. Komvjio pa so dobi-1' Nemci ojatčeuja iu mi se vstavili.
Pri Oreiu, iHH) milj južno od
spele do nekoga kraja južno od j Moskve, so ruski s-torinoviki Kreča.	1 razbili 10 milj dolgo vrsto nem-
Včerajšnje poročilo nemške-■ tankov in ubili K) mož ga vrhovnega poveljstva j»r-vič omenja Tulo, kjer so po ruskih poročilih že ver dni v teku najljutejši l>oji. Poročilo pa ne trdi, da so Nemci mesto zavzeli. Glede bojev okoli Leningrada poročajo Nemci, da so Rusi že večkrat poskusili prebiti nemški obroč okoli mesta, da pa se jim še ni posrečilo.
;-r.iška poročila pa o-UMsiijaJo .-'.craijiio sh.fbo vreme, r:!nsti »aeg, ki posebno zadržuje a 11 nce v njihovem prodiranju.
Rirski glavni stan pa naznanja, da so bili Nemci od enega do drugega k011c.11 fronte, kjer divjajo hudi sneženi viharji, ■vstavljeni ter da so bili pri Tuli, 110 milj južno od Moskve '»potisnjeni nazaj za 5 milj. Hitita za Tulo <e je bila tri dni. »slednjič pa so se morali Nemci ttmaikniti in -so pustili na l>oji-šču 5<NK) east 11 i kov in vojakov.
Ruski (poveljniki pri Tuli so !*>slali v 1>oj topovi« tanke in l>ombnike, ki so sMhijiČ g^ali Nemce v divji beg.
Poročila s fronte ne naznanjajo ni kakih važnejših dogodkov, toda Rusi priznavajo, da so Nemci najbližje Moskvi pri Fomin-sku, okoli 40 uril j jugozapadno od glavnega „lo.
p ta.
1K)-
Tudi v Doneeevem bazenu ter okoli Rostova kažejo Rusi vedno večji odpor.
Pri svojem begu pri Tuli so Nemci pustili na bojišču poleg velikega* wtevtia mrtvih in ra-
in
kavalerijskega oddelka.
VPAD MOGOČ SELE LETA 1943
Winston Churchill je v po->li 'iiski zbornici včeraj rekel, da 1m> mogoče narodom, '*ki ljubijo svcubodo'*, d<» leta l!>4.'; zgraditi dovolj ladij, s katerim bodo mogli vpasti na evro|»->ko celino in da-sedaj Angliji tega nikakor ni mogoče storiti.
Churchill je zbomiei povedal, da Anglija izdatno |K»m;»i-ga Rusiji in da je Anglija i-mela proti nemškim podmornicam na Atlantiku velike u s|M*he. Rekei je tudi, da mu je Rudolf Hess |>ovedal, da je hotel Hitler prisiliti Anglijo na kolena mnogo I m »J j 7. izstrada-njem kot pa vpadom. In ker se mu to ni |»osrečilo bo zopet skušal vpasti v Anglijo, ka-korliitro bi mogel obračunali z Rusi io.
Narodni obrambni posredovalni odl>or, čigi.ir naloga je, uravnati spore v vojni industriji, je imel dvanajst članov: dva zastopnika ClAJ, c.va nemških j zastopnika Ameriške delavske fedeiaeije, osem jih pa zastopa kapital, vlado in javnost.
Pred tremi dnevi je odbor z večino desetih g'asov razsodil, oa Fnited Mine Workers organizacija nima praviee zahtevati unijs-ketga šopa v **cap-[ tive" majnah, to je ma:njuah, ki sc 1 last jeklarskih družb, i Proti tej odločitvi sita bila le zastopnika Cl<>, Philip M ur-I rav in Thomas Kennedy, do- I čim sta zastopnika Delavske federacije glasovala zanjo. V znamenje protesta sta in Murray izstopila
iz (HI bor;
Ko to pišemo. ua:n še ni znano, kaj 1m» storil John L. Lewi-, predsednik Fnited Mine Workers, ki j*' prejšnji mesec samo zaradi tega »oki i«--il na -1rajk •").! 1i-.oč pren logarjev, da uveljavi unijski šop v**eii«p-tive" majnah. Za s'ii"-*j, da bi pf »:ovil svojo grozi,jo. je i/.
.semu posredoval nem 11 odboru, je izjavil, da mora do Jo. novembra pasti odločitev. < ><1 ločitev je padla, tod;ii Lewis nikakor ni zadovoljen ž lijo.
William II. Davies, predsednik posredovalnega odliora, je napram časnikarjem zagovarjal oilločitev. Izrazil je upanje, da bo unija dovolj pametna iu :<e bo zadovoljij;i/ ž njo.
1 Kenned v
Konec stavke v Nevad!
Po teden dni trajajoči stavki se je vrnilo v Rio Tinto bakreni rudnik pri Mountain City tri sit o delavcev, članov CL() organizacije. To je bil v Neva-•i prvi štrajk pri kakšni za narodno obrambo potrebni industriji.
I nij.; je podpisala z družbo j>ogodl>o, veljavno <lo .'tO. junija prihodnjega leta. Delavcem je bij zvišana plača za nekaj odstotkov.
p'ecej za nes! j i Vegi vira zve-ieio, da bo ameriška irnunia 1'evzela kontrolo nad premogovniki. Vojaištvo *,* Pittslmr-^hr in okolici je baje že |»ri-P'ravljeno nato.
Murray in fCen»ie<ly sta 11-temeljila svoj izotop v posebnem mu, ki s "".t poslala I>rv««se 'r -ku Roo< » lili.
!N 'a\s! a vodi-' j-j pravita,
•	ia •• »•■»■• zanihal a:i;ji pr i
•	c< df : orina. ".-g, i.izvoj.i .• r :?i -o «a dele de'av^tvu so-. 1.1/iii odjetniki, ''jih cilj je
>t si t »»" v v .•• in-1:.stri -jalnih podjetjih. Zaradi te od-lo<"itve je delavstvo izgubilo zaupanje v ne prest raftiost o-brambnega posredovalne g a odlmra.
John I*. Ix'wi>, pretlsednik 1*nited Mine Workers, zaenV krat še moBči. Ko je bil na ponovne pre<lse<lnikove jK>zive naročil premogar jem, naj se vrnejo !i;a delo, ter je bila spolna zadeva poverjena obramb-
SKRITI TANKI
VARUJEJO
MOSKVO
Nemškii' ponvila s fronte naznanjajo, da so v obrambni I črt i Moskve Rusi zgradili dolgo vrsto podzemskih garaž za tanke. Ta obrambna črta je dolga ISO milj in teče od K;*-linina na severu pa do Kaluge, jugozapadno od 'Moskve.
A ko Nemci in ebijejo kako obrambno črto, tedaj se nenadoma prikažejo ruski tanki rz svojih po<lzemskih igaraž in prisilijo Nemce k umiku. l'o-leg tega pa so ruski taniki tu-tii skriti v velikih gzodovih.
Na tej obrambni črti so Rusi zbrali ve Irko število tankov, ki naglo prihajajo iz svojih skrivališč, oddajo nekaj strelov, nato pa' zopet izginejo v svoji' j km Izei 1 iske prost re.
Neinri tudi pravijo, da je pokrajina pred Moskvo "eno samo podminirano polje.'* V's'e ceste :*o skrbno zavarovane z minami. V>led velikega blata se morajo Nemci v svojem prodiranju držati cest, pod katerimi pa vedno eksplodirajo mine. Za minskimi polji pa so razpostavljeni metalci o-gnja, ki so z;.ikopani v zemljo in samo njihove cevi molijo iz zemlje, vsled česar jih Nemci tudi ne morejo pri svojih napadih taiko lahko najti.
Suspendirana obsodba
J41etni Henry Kizienrkow-V>ki je pred štirimi leti v napa-,!u bhizno>ti u-mrtil svojo Iju-iiico. Mese«-ii okto»bra je bil ;»-ret i ran v Dctroitu, nakar so ga prepeljali v Buffalo, N. V.
V	torek ga je v buffalskein >kr;;ijnem simUščii obsodil sod-
4iik na ječo od KI do L'U l<*t, takoj nato pa obsodbo suspendira!. To se pravi, da bo prost, e od časa do ča>a se bo mo-fr*al javiti scxlišču in sj»orfH*iti, n čim se biivi iu kako živi.
V	Dctroitu se je liamirč pred :mesecem poročil 7. mladim dekletom. ki ni niti slutila zara-•<ii kakšnega zločina ga zasledujejo. Ko je zvetlela, je bila silno žalostmi, tenia svojega .ml adega moža ni ho4(*la pustiti. Spremihi ga je v sodišče iu Aa nenehonia tolažila.
Ta prizor je napravil na sodnika tako mogočen vtis, da je obsodbo suspendiral.
VOJNA NA VZHODNI FRONTI
Moderno poslopje v Moskvi, ki ga je porušila nemška Win
a.
Črnogorski knez aretiran
Jugoslovanski krogi jioroča-jo iz Londona, da je bil poslan v nemško koncentracijsko taborišče črnogorski '2.1 let stani knez Mihael Petrovič, ker ni hotel sprejeti ponudenc črnogorske kraljeve krone. Knez Mihael je Študiral v Franciji, ko je prišlo do njega preko Berlina italjanska ponudba, da zasede črnogorski kraljevi prestol. Ko ipa je ponudbo odklonil, je bil ; iretira-n. <W»Iju-bJjeno mu je Ibilo, da l»o vz-lmŠren na svol)odo, ?iko opusti *vojo trmoglavost.
15 letna, žrtev ljubosumnosti
Iz Bostona |>oročajo, da v »reilo zjutr.-ij ni bilo v šolo 1 ~> letne Sti»ll<* Kntpinski, pozneje so našli njeno triifdo v stanovanju 21 let nega plumber-skega pomočnika Oeorgea Blogita.
"B logi t a s'o aretirali in gii (»-sem ur zasliševali. Slednjič je priznal, <ia jo je v jezi ustrelil. Zvečer <tn bila na plesu, in Stella je večkrat plesala z nekim njegovim nasprotnikom.
Po plesu jo je povabil v svoje sta 110 vam je in ji začel očitati, da ga nima več rada. Ona
Senatorji ne zaupajo Hitlerju
V Berlinu se baje ne brigajo, kakšno mnenje i-majo Amenkanci o Hitlerjevem govoru. — Anglija ne ravna pravilno z diplomati.
Prejšnjo soboto je Adolf Wilier v Mauakovem izjavil, da nemške ladje ne bodo prve streljale na .ameriške, toda do skrajnosti se bodo branile, če I m h I o napadene. Dostavil je tudi, da Im> vsak nemški mornariški častnik, ki se ne bo hotel braniti, postavljen pred vojno sodišče.
Hitlerjev govor ni dobil v Združenih državah posebne.\n odmeva. (Vghisilo se je le nekaj senatorjev, ki so rekli, da H:'t!erju ni verjeti.
Demokratski senator i-z Kentucky je imprinter izjavil: — l pam, da se naša vh:<da ne bo ozirala na nobena Hitlerjevo /..ugotovilo. Hitler nas hoče zazibali v trdno spanje, da bi nas mogel sp««če napast i.
Demokratski senator Steward iz Tennessee j«' dejal: — Hitlerjev govor si tako tolmačim. da bo 011 prvi streljal Hitler ni Še nikdar držal bese-
le iu ni izpolnil še nc/beiic obljube.
Berlinski radio je sporočil, lit sc v Berlinu prav nič ne brigajo, kakšnega mm nja je Amerika glede zadnjega Hitlerjevega govora. V Kvropi je baje napravil Hitlerjev govor dolwr vtis.
- (ios|NhI Roosevelt g»»-tovo bole>tno zav ila dejstva. — piše neki berlinski večernih, — da si* nemška vlad; še vedno drži svojega s-tarega načela: — Ne rzzivati! Mi ne bomo nikogar izzivjili, toda gorje tistemu, ki nas bo izzival.
Kdwiu Kttel, zadnji nemški uoshniik v Iranu, rekel čii>-1 lika rje m. da je glede ravnanja s priznanimi diplomati prekršila Anglija vse tozadevne določbe mednarodnega pra-
PROCES PROTI VIERECKU
Zvezni » sodnik Morris v Washington!! je oore«lil. da se bo začel proe*»?» proti (»eorgeii Svlvestru Vierecku dne 1 '2. januarja.
ViertM-k je pisartelj, pesnik iii^žurnalist. I*iše ueiiuško in angleško. Tekom prve svetovne vojne sh je zelo nadirševal za Nemčijo. Rečeno je bilo, da ;e bil osebni prijatelj zadnjega nemškega kajzerja. 1'n-d dobrim mesecem je bil aretiran, ker ni, ko se je registriral kot .-'ircnt nemške vlade, navedel iiatiiiičnih podatkov. Star je 5(1 let in iiaturalizirau ameriški oržiivljan.
Njegov sin študira na Harvard univerzi ter je znan kot odločen nasprotnik
teli je žigosal Hitlerjev režim.
Po mnenju nekaterih je zaslužil Viereek z Tieimško propagando na Ido več kot |K*tdeset tisoč dolarjev.
Sabotaža ori Fordu
Nedavno j«' izdal knjigo, v ka-
Riehard T. I^eonard, uradnik (.'IO unije avtnili delavcev, je izjavil, da ima njegova lini ja dokaze, da so se Fordovi River Rouge tovarni, ki izvršuje skoro izključno ie naročila za armado in mornarico, pojavili slučaji sa<K*taže.
l ilija je preolagalii Fordovi »Vužbi. iiiij uveiietiJ skupno prei-ltiuvo, češ, da je treba krivce izslediti, predno povzroči-na<-ijev. j jo kakšno vin-j o škodo.
ni hotela	ž njim resno razpravljati,	zato je p«»t<ignil revolver in	ji pognal kroglo v glavo.
Stavke in uravnave
Varilci prete z novo stavko, — Delavci pri Goodyear Rubber Company zahtevajo višje plače. — Konec stavke na univerzi. — Triodstotno podraženje živil.	1
Iz Los Angles, t'aL, poreča-'---------
jo, (hi .- o neodvisni varilci l i/med lilXI uslužbencev, zahte-(welders) zapretili z novo | vajo«' priznanje OIO unije. — stavko v I; f.ljedclnieah ol> za- Študentje so morali dva dni padni obali. Ameriški de'av- sami čistiti sobe in pcrstilji.iti. ski federaciji in CIO očitajo, f>„ (|ve|i dneh je bila stavka «la st;i jih pod m pačnimi pre- končana. F prava vseučilišča t vezani i spravili nazaj na delo. obljubila vpoštevati zahteve
Karl V. IMorris, predsednik uslužbenk v. i-jiliove neodvisne unije pr; !vi, I Mesei-ii oktobra so bila živila |da se je pri ponovnem glaso- ,tri odstotke dražja kot meseca vanju 80(M) varilcev izrazilo za |avgusta iai9, torej tik pred štrajk. Za stavkali 'bodo tudi izbruhom evropske vojne, njihovi tovariši v Long Beach in v Seattle. Wash.
Grofica vodi municijsko tovarno v Angliji
Tekom svetovne vojne je angleška grofica Wharncliffe izdelovala v neki angleški tovarni naboje za kajzerjev poraz. Danes ima svojo lastno tovarno, ki obratuje štiriindvajset ur dnevno šest dni na •teden. Njena družabni ca je žena luikng..' vpokojenega policista. Tovarna izdeluje bombe I za poraz Adolfa Hitlerja.
Predsednik republike Cile odstopil
Pedro Aguire t\*rda, ki je bil pred tremi leti voditelj ljudske fronte izvol'eu za preti sednika repu*blhke File, je odstopil ter j)overil vladno vod-•tvo iK>d»re<lsedniku Oeroni-
ropsice vojne Državni |»oljede!ski depart-
Oljevod med Portland in Montrealom
Iz Bet bela v državi Maine poročajo, da je dovršen ^iti milj dolg oljevod med Port-landotn in 'Monitreidom. < >fici-jelno bi imel biti odprt te dni, ko so pa za poskušnjo odprli, so opazili, da 11a nekaterih ikrajih pušča, vsli-il česai je ibilo izgipbljeni-h vrč tiso»"- so-< lov olja. N ( m lo:' t a t k e upajo kmalu poplaviti.
j me nt skmša potobr/iti javnost r> " -i 1 »1 #ooe> Pi-ejšnji teden so zaštrajka^ |z izjavo, da navzlic visokim Poročnik ukradel »385
od A- j cenam ni 'bilo letošnjega okito-
li v namenu, da izsilijo jmertške delavske feii-riu-ije ;br.r take draghije kakor mese-za svojo unijo Čarter.	jCft sc|itembra 19.°»7.
V tovarni (Joodvear Rirhber ' Ijetos so se posebno pcxlra-(*oanpa>uy v Middletown, Conn. ,,žila jajca, sadje in sočivje. ie za stavka h» ti>oč delavcev za j Poleg živil so podražile boljše plače iu ugodnejše de-{tudi drmre življenske potreb-lavske pogoje.	>čine. Obleka je še razmeroma
F prava jim je .ponudila pe.t-
im Mendezu. Mendez je vodi- j odstotno zvijanje plače, kar so el i radik^ln^ strmiko	i pa styvkarji odtočno zaivrnili.
tel j radikalne stranke
Cerda je izjavil, da je od-I Na Yale univ erzi v New Ha- j mogoče do*bit* novemu delavcu stopil iz zdravstvenih ozirov. I veil, Conn., je zastavkalo 450 Lprimernega stanovanja.
poceni, zato so pa stanovanja toliko dražja. V velikih indu-strijalnih središčih sploh ni
Major Woldi'ke, informacijski častnik v Fort Di\, N. J., je. sporočil, da je vojno sodi-šče 44. divizije progla-ilo 'J.l-h4nega poročnika Williama C. Mody-ja krivega tatvine. Vojaku Theodoru J. Mazuru, ki je bil ±2. avgusta ustreljen na beigu iz vojawke j ere, je ukradel .'{75 dolarjev. Obsojen je bil na leto dni prisilnega d T Po prestani iazni bo odi'. i iz vojaške službe.
^BLAl N A IO D A" — New Ink
Thursday, November 13, f 941
V8f ANOTLJEN L. 1191
-GLAS NARODA
99
tyr	r»WHhli Cmmmi, (A Corporation).
t; 1. Lapaba, Sec. — Place of bail nee« of tbe of »tone oMcere: 21« WEST 18th 8TROT. NEW IORK. N. I.
48th Year
	-Ola* Nuna	" U taaoed every day except Satiudaya, Sunday«
		tad HoUdaya
		i fearly ft.—. Advertiaameat on Agreement.
Zrn t*	<do Mo velja	Hat aa Ameriko tn Kanado IS.— ; aa pol leta fS. —;
m m	trt tota I1.H0	Za New Tort aa celo leto »7.—; aa pol leta $8.60.
	trn Im	BMtvo aa celo teto $7.- ; aa pol leta $3.00.
	• Naroda" tal	baja vaakl dan Irrwmfl! aobot. nedelj tn praantkov.
1HJM NAMDl" fW WEST iStfe STREET, NEW TOKE. N. JL
CBoIm« I—1242
J*.__
konvencija cio
Prihodnji teden >e začne v Detroitu konvencija Kongresa za inductrijulno organizacijo, (C IO).
Že vi naprej se ve, da meti delegati ne bo sloge, težko je pa ugibati, katera stranka- Ijo zmagala.
Na eni strani J »odo Plii!i}> Murray, (predsednik CIO, Thomas Kennedy, tajnik in blagajnik United M ime Workers, ter Sidney Hilhnan, ravnatelj urad;« produkcijske uprave, ki je istočasno tudi pro*tsednik Amalgamated Clothing Workers of America.
Xa drugi strani bo Jtrlm L. Lewis, predsednik United !Mine Workers, s svojimi pristaši.
Do konvencije bo Lewis dobro vedel, pri čem je, dočim je zdaj v precejšnji zagati.
Obrambni "posredovalni urad je zavrnil njegovo zahtevo, naj bo v vseli "captive" innjnali uveden unijski šop.
Ali bo skušal - |>o močjo šttajka izsiliti svoje zahteve' Ali bo še ostreje uastopil proti predsedniku in njegovi administraciji, češ, da ovirata strokovno unijsko giboni je'
Murray u in Kennedy ju ne bo mogel Lewis na konvenciji dosti očitati, ker sta v znamenje protesta izstopila \x o-branfbnega posredovalnega odbora in s tem nehote napeJjala vodo na Lew i so v mlin. Tem hujše bo pa nasiprotje med Lo-w i som in Ili Uma no m, kajti slednji 1k> poskušal, razen mogočne organizacijo, ki jo že ima za seboj, pridobiti ua» svojo stran ter proti I^visu Še United Automobile Workers.
Svoječasno so bili United Mine Workers brez izjeme za Lewisa, odkar je pa račel nasprotovati Roosevelt n, je med c'anstvom lastne unije izgubil dosti pristašev.
Konvencija CIO obeta biti precej burna. Na nji bo razjasnjeno marsikaj, kar je zaenkrat še zavito v neprodirano temo.
Iz slovenskih naselbin
žalostne vesti iz pennsylvanue
iPred kratki ni sem po i očal v! *4(j!iasu Narodu-" du «nio izgn-' Tblli iz naše srede rojakinje in I članico dmšUva št. 33. ABZ na; Center Pa.„ Mrs. Agnes Yerek.j Danes imam pa poročati š. bolj I tragično in žalostno vest. Dne j 3. nov. ob 10. uri zvečer je -šel na delo kot po navadi na nočni šiht v New Field mine Franck Petemel z upanjem, da -i l>o zasluzil nekaj dolarjev za v>.ak dan j i obstanek zas • in svojo družino. K:nta iirtula je pa hotela, da se je ob 2. liri čez polnoč zrušila nanj in ponovnega boss*, ko sta so nahajala v zelo nevarnim prosto na, velika množina kamenja, tako da sta bila obadva na mestu mrtva. FnmkHjvenm ponmgaču in še nekemu drugtniai delavcu- ki je bil slučrjjuo navzoč, so je posrečilo z begom še ob pravem -času, tako da sta obadva reši-
la življenje, drutgače bi bile kar fetiri žrtve pod skalov jem.
Fiarik Peternel je bil star 52 let. Rojen je bil v Stari Oselici nad Škof jo Loko. V Ameriki je bival okoli 31 let in ves ea& na Center in je bil tudi ves č:l> član drdštva *t. 33. ABZ. Bil je tudi dolgoletni naročnik "Olasa Naroda". Škoda takega naročnika. V Am /riki zapušča žalujočo soprogo in 4 ličore. Starejša hči Mi ry je ouitožena, ostale tri so pa še mladoletne. Zapušča pa tudi precej dru^li sorodnikov tu v Ameriki.
Pogreb se ji* vršil v sol>oto dne 8. navenibra na narodno pokopališče na New Texas, Pa.
Ostali družini naše globoko sožitje; ranjkemiu Franku pa naj bo lahka ameri-ška zemlja!
Frank Sli if ni r. Turtle Creek, Pa.
SLOVENCI!
NAJBOLJ POPOLNA ZALOGA SLOVENSKIH FONOGBAFSKIH PLOŠČ DOBITE PRI
JOHN MARSICH, Inc.
463 WEST 42nd STREET NEW YORK, N. 1.
tovarne- da komaj od enega konca do drugega vi da š. Cele planjaive bodo same tovarne in
Peter Zgaga
O, ŠE DOSTI JIH JE... II.
To je eden izmed tistih slučajev, o katerih časopisje prav do.-fti ne razpravlja. Ugledni in splošno spoštovani ljudje se
s kako finoso je to delano od'ne }>ostavljajo radi v javnosti, zunaj, iili mfislijo, da bo vojna t lajala sto let, ali kaj?? Jaz
stalin in rusua
/Moti se, kdor mi-li, da je vsak Francoz vzor kavalir-stva«, ter da je vsak Vnglež rojen politik in diplomat.
Kakor ljudje drugih narodov, imajo tudi Angleži svoje vrline in napake. Svojo politiko -o že večkrat tako zavozili, da je bila posmeh vsemu svetu.
Treba se je te spomniti časa. ko so angleški diplomat je k < liamberlainom na čelu ugodili ali že vsaj skušali ugoditi ■»■aki Hitlerjevi želji ter niso vedeli kako bi mu ustregli, četudi je bilo splošno znano, kaj smejo od Hitlerja, pričakovati.
V Angliji Velja sedaj za najboljšega političnega izve-denca časnikar J. L. Garvin, ki fpiše za londonski "Obs-erver".
Do monakovskoga. pakta bi bil šel Garvin čez drn in t rn za, Chamberlaina, in (šole monakovski pakt nru je odprl oč.i /daj se je pa začel navduševati za St:rfina in mu ne more na-f>eti dovolj slavoepevov.
V zvezi s tem je izredno značilna pripomba newyorske-ga "Timcsa":
— Nikakor ne sinemo pozabiti, da je Hitlerjev napad na Rusijo nabavil rusko borbo tudi za našo borbo, dočim cilji Stalinove Rusije nikakor niso miši cilji. Stalinov napad na i in h ko je bil istotaško neizzivan in brezsrčen kot katerikoli Hitlerjev n.ujwol.
Te^ga se res ne sme pozabiti. Junaška borba ruskfii vojakov, delavcev in kmetov je vsega občudovanja vredna, na«-vzlic temu pa ne moremo zaslediti nobene posebne razlike med -Hitlerjem in Stalinom. Brez vzroka nista tako dolgo poudarja la m ecisebo j nega pri ja t el .V t va.
Družba hotelirjev toži hotel
V	San Fr unci sen > je Hotel emploveers Association, h kateri spada enajst hotelov, čijih uslužbenci so zaštrajkali, vložila proti Sir Francis Drake Hotelu to/jbo za 20<> tisoč dolarjev odškodnine, 'ker je hotel prekršil dogovor in sklenil Ipogodbo z unije Ameriške delavske federacije.
V	tožbi je rečeno, <la se je C. X. Hilton, predsednik Drake hotela tajno pouajal z unijo ter ni držal oblji;l>c, ki j<> jt- dal *v«'zi hotelirjev.
Hilton je odgovoril, da zve-jen hotelirjev zato noče skloniti ix>gtxlb«', ker uniji ni' zaupa. Pogodb«, ki jo ima njegov hotel z unijo, določa splošno zvijanje plač aa dvanjast odstotkov, kar je -po Htltonovem
mnenju ]x>vsem primerno.
Stavka hotelskih irehižben-i*ev se je začela 30. avgusta. Unija zahteva, naj bo uslužbenkam zvišana tedenska plača za $3.r*>, klerkoni v prvovrstnih hotelih pa za $5.65.
Poljski ministrski predsednik na Malti
General Vlad i si a v SLkorski, poljski ministrski preds-ednik in vrhovni poveljnik poljnke armade v inozemstvu, je obi-Isknl v soboto angleški otok Malto v Sredozemskem morju t te r odlikoval nekatere tam na-] liajajoče poljske mornarje.
<>'► t<-j priK'ki ji> rek« 1, < a j«-I \itglija izvojevala bitko v
I-iodozemlju. Sikorski lunne-rava vkTatkem otipotovati v Rusijo.
_
misli o vojni
Prosim, da bi zopet priobčili mikaj mojih misli o vojni v na-Si-nt priljubljenem listu "Glas Naroda". llVala B<»gn, da se zopet enkrat volitve za muiti, da bo vendar še kaj drugega prišlo v časopise, kakor sanio volitve. Jaz ^ploli nisem ne za f demokrate in no za repnblika|n-jce, ker je v obeh strankah dosti j korupcije, volim pa može, če niisLim, da so dobri. Sem pa politiko popolnoma opustila, ker kar zapišeš, se gotoao ne-konui zameriš, da >e te potem prav po rokov njaško loti v časopisu, ki najrajši osebnosti prioibčat. So pa tudi ljudje, ki jim tako branje najbolj pri ja bolj. kakor najbolj-a pečenka i jim gre v sla.<t.
Na dalji bi ^ želela nekoliko izraziti o sedanji vejni. Vsak bi moral čdtati izvanmlni dopis: izpod peiesii Mr. Bombacka. kako intenitno je opisal Anglijo — in taki deželi Amerika pošilja brezplačno milijarde dmarja, |X)lo^co pa še v morje. Nekaj čudnega je ivs. da je na.šil vlada tf>iko radodama. ^■e v zadnji svetovni vojni je dobila \isaka država denar, največ pa Anglija. Ko je bil pa čas vrniti, se pa niti za pro-
cente niso zmenili, da bi jih plača!! in tako bodo sedaj. Pr< -govor pravi: Kdor pro*i, zlata usta nosi, kadar pa vraJča-lirbi t obrača. Anglija je sa-imi dosti bogata, da lahko vojno vzdržuje, pa zakaj bi mo-ra!o ameriško delavstvo <leia-ti za tiste angleške Jude in jih vzdrževati, to meni nikakor ne gre v glavo, ne da bi se delavstva vprii^alo, če hočejo. V z.ld.nji svetovni vojni ni bilo noib nega Hitlerja, pa *>e j»» ravno t^lko delalo, kakor >edaj-])a se kar zahteva milijarde lit zopet milijarde. Kako ogromna je ena »sama* milijarda, j<-nekoč nekj govornik orisal, ko je rekel, da jo mesto Chicago z v^o vsebino in vsemi nebotičniki vrtalno samo nekaj nad tri milijarde. Cleveland pa samo nekaj nad eno in pol milijarde. To se vidi, koliko je Anglija dolžna še od z vid nje vojne — v vsoti šc«t milijard.
Kakor smjo čitali, l>odo vzeli delavcem 15 proc. od njihove-ga zaslužka, oziroma njih žuljev. C'e to ni krivica, potim ni nobene. V Anglijo zastonj pošiljat milijarde, tukaj pa delavce odirati. Tukaj pri nrls v Euclid delajo tako ogromne
mislim, ako bi se mislilo delati lamo za par let, bi se 'abko tle-lalo površno iz lesa, pa ne iz najbolj fine opeke, samo da več stane. Preu časom, ako je kdo hotel delati milijone, je mora1 sam sezidati tovarno, sedaj je pa vse na vladne * t rosike. In ko'liko hiiš se dela tudi iz opc-i'-
če .jih k<lo prav posebno gani.
K slavnemu nc\vyorškemu zdravniku, špecijalistu za živčne bolezni, je prišla nekega dne elegantna črno oblečena ženska in mu začela pripovedovati svojo žalostno zgodbo: — Poročila >em se izredno mlada. Komaj šestnajst let mi
so
ke. Sem le radovedna, kdo br,|?e b/.	^,r.okc
potem stanov:il v niih, ko bo|,,1Icl1 ,UOJ.1
konec tecra dela za pobijanje	JaZ" PorocMlf
jU(]j ^	' torej z očetovim prijateljem,
ki je najmanj dvajset let sta-
Se -ni dolgo toga. ko >em sli-
šala par lahkoživcev, ko so se J časa
rejši od mene. Do zadnjega
•e nisem še nikdar poke-
sala, ker sem ga vzela. «"'e lahko reče kakšna žena ti svojem možu, da jo nosi na rokah, lahko rečem jaz. Vsako naj-
predraga. Zadnje čase pa o-pažam na njem črnino spre-
40 - LETNO PREISKUŠNJO
IMA
! r
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
:: american fraternal union:: ELY. MINNESOTA
KI IMA 22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo A B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni nrad. Ely, Minnesota.
PROSLAVA rJTCT>INMKAMA.
Na .programu so razni odločni govorniki, poznani naši u-metnlki. pevska d ruštva in tanihuraški zbor.
■izražali, da je sam Bog dal Hitlerja, da se dobro dela in da se ga lahko brez skrbi privošči vsaki dan, dosti/krat pa še pošteno namaka. Kako značilnevnanjšo željo mi je izpolnil, besed, jo rekel senator Whee- zamo nm hUa no|)(.n;| stvaI' Ier, ko je rekel, da vojna <lela tsaino revščino, trpljenje ;n obit}), dežela pa na rob propada, pa on irotovo ni dobil nolJene medajle o<l Hitlerja, j i.Jaz ini-.n> tak srd na Hiti- rja.I da bi ga zadavila če bi ga mogla. Sem pa nrhprotna v tn Miicšcvanjf4 v evropske vojne.
(Se nekaj: že sedaj se rita. kaj bo dal Stric Sam ameriškim vojakom za kosilo., za zajtrk in večerjo za Zahvalni dan. To bo <•• la ženitnma ^aj Aaneri-kanci ^o navajt ni <Inevno jed?| i h naj si bo že zjutraj, opol-dr. ali zvečer, kakih 10 do 1.1 krožnikov va k uvrstili h j«ldil.
I?rj nas Slovencih pa samo par jtilil zadostuje, in smo bolj zdravi kot pa Amerikauci. Kako se dela pri armadah z jedili, oziroma z živežem za vojake, bom opisala samo en slučaj, kai" je povedal ->in moje prijateljice iz Pittsbnrglia. Pa. Re-k 1 je. da so dobili celo kan-puranov že zaklanih, potom p i na (mesto tla bi jih bili izčisiili, so jih pa kar v vodo pometali; dmgi dan bi jih bili morali že napraviti za kgsilo. so pa že imeli tivk du3i, da ko morali vse strmin vreči. Tako «e dela in to je samo fn slačaj. Zapisala sem samo svoje mnenje in nič drugega. Mislim, da se do st'-daj še zmerom lahko prosto človek izrazi. H koncu pa pozdravim vfce naročnike "Glasa Xarod".."
membo. Sredi pogovora se kar 'znenada zagleda, oči se mu zablesčc in začne govoriti, da ga preganjajo, da so mu ukradli veliko dragocenost, ki jo je meni namenil. Nato začne be-
I	sneti. Najeti sem morala močnega šoferja In lakaja, da ga ob takih prilikah zvežeta. Potem zaspi in je s»pet doft>er.
—	Koliko časa je že tak. go-pa — jo vpraša z<.ravnik.
—	Dve ali tri leta. Toda napadi postajajo čedalje hujši, in z art o .sem pr»šla k vam.
—	Pri"|»eljite ga enkrat k meni. — ji svetuje zdravnik. — Kot k prijatelju, ne kot k zdravniku. Recite mu. da sva -e v kakšni družbi seznanila ali kaj takega. Ženske so iznajdljive. Boste že sami ukrenili. da bo fprav.
—	Mogoče dane- popoldne.' Mene res skrbi.
—	Dobro. jaz bom domu. Takole med drugo in četrto uro.
Dama se mu zahvali, najame na cesti taksi in veli Šoferju, naj jo polje v majhno, toda dobro znano draguljarno, v kateri sta bila samo sivolasi gosjiodar iu njegov tajnik.
Videti je bilo, da >1a gospa in draguljar -že dobra znancu.
II	u re> sta bila. Zadnje leto je
V nedeljo T. decembra l!»4l bodo jugoslovanska poclpom: in kulturna društva priredila kupila pri njem večkrat kak-v Arlington Hall v New YorKu praznik Ujedinjenja.
Cleveland, < >. Murv Modrian.
TRGANJE IN BOLEČINE V MIŠICAH?
Hitro pomol dobite s Ptin-b^tller-jcai, čudovitim mazilom. Id g* rabijo tisoči. Nad
tisti dobiček bo v pomoč £ini z;Hužnj*nim bratom v movini.
Vstopnina je tiO i-entov \Tatih, v predprodajn pa centov.
na-do-
pn
7A)
VK&V 1 VA CLEVELAND, OHIO.
Dne «j. novembra je umrla v Lutheran bolnišnici Mrs. Anna Cnpacii, st.na 40 let. Pokojna zapušča žalujočega moža Jotina zaptu^ča možii Johna in troje otrok: Amhewa, Bet t v in Elea-
nor. V Ada, Pa., k jor je bila
rojena pa zapušča starše, štiri lnu l'rr:' l^kazidu. Radovt
šiio «IragCH-enost za |>etde-et ali -to dolarjev. Ill v-e JM>-te-n«> plačala, seveua.
— No, dane- sem pa vseeno pripravila moža, da mi je ob-ijcbil kupiti ti-ti nakit. Samo cena se mu zdi nekoliko previ Koka. Pa bo že dal. Kaj je njemu tride.-et tisdčakov.' Ob dveh |K>i>o!dne ima «a-. Najraje vidim, da me sami - premite k njemu.
Dr;iguljar je bil -eveda zadovoljen. Točno ob d Veh se je vrnila. Draguljar vzame nakit tel >ede ž njo v avtomobil.
V zdravnikovi predsobi ni bilo nikogar. — O. ali sta tukaj — -e je oglasil zdravnik pri vratih.'Me zelo veseli. Kar v-topita, prosim.
Dama zašei»eta dr.'.ti;iiljarju : — Precej dobre volje je videti. — Dajte mi nakit. Rada bi
U Bilijonov prodanih steklenic njegove dobrodelnosti. Zahtevajte Pain - Expellcr s Sidrom na šlcatijfei.
PAIN-EXPEL LER
brate in 'J sestri.
V torek 4. nov. M a slavila fe rebrn i jnjbilej zakonskega življenja Mr. in Mrs. Frank in Anna Kosec. Za ta dan so jima p rršfi če-titat številni prijatelji, sorodniki in znanci.
Tine 5. nov. je zadel mrtvoud, kateremu je podlegla Mrs. Antonija Zaletel, roj. Jamni'k. stara 63 let. Pokojna zapušča žalujočega soproga .lolma, dobro poznanega mizarja, ki je doma iz Št. Vida nad Ljubljano in pet otrok. V Ameriki je bivala :J9 let.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f Ali Nations
(V angleškem jeziku)
RECEPTIVSEH PtSMtODOV
Stane samo ^r
■v.,^..	. .mt* .. -v-
^Knjiga je trdo vezana tn ima 82 i stran i
Recepti so napisani v angleškem jezikn; ponekod pa tudi v jeziku naroda;*iWi letaka fed nosebno vm


t.'-«.:
j tj-.
Ta £njiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo zal kuhanje in .se, bpčejo v njeni čimbojj l^v^žbaU in] izpOpnlinti. ^
iNa iočite i
> ti -mr-m- ■ -
KNmtfRtftmOVENir: PUBČ3SaC0B to,
216 West ISth Stmt : . !few Yorit, H.
ina >em. kaj l»o rekel, ko Imj opazil Ziii>estnico na moji roki.
Zdravniku \ ordanicijski sobi pa pravi: — Kar sama >e ;x»govorita. Upam, da boste i-meli uspeh, gospod doktor.
Po teh besedah stopi skozi stranska vrata nat hotlnik.
Zdravnik odkaže draguljarju udoben naslonja^c in ga ostro opazuje. Draguljar >e mu zahvaljuje z;? sq»rejem, češ da mu je madama o njem že toliko dobrega {X>vedala. In tako teče pogovor kakšnih pet minut.
Naenkrat se draguljarju za-bliskajo oči. — Kaj pa nakit.' Ali vam ng<vja zapestnica, gospod doktor.'
—	Sva že skupaj, tiček, — ?«i misli zdravnik. — Seveda mi ugaja, — pravi glasno. — Krasna zapestnica.'
—	Kje je ,pa madama
—	O, ni daleč, — ga tolaži zdravnik, — in začne narahlo. — Vidite gospod, te misli si morate kar 1 epo rz glave izbili. V tem slučaju ne gre za nobeno zapestnico, ampak vi ste bolni. Z<y.o bolni. Povejte mi kot prijatelju, 'kako dolgo že fantazirate o zapestnici f
Draguljar plane kvišku in začne robairiiti. iZdravnik pozvoni. Vs-topi močan služi »bnik in mu natakne pri^Hni jopic.
Premetena ^eparka * No,
______
■o L A 8 N A K O D a- — New T«
k Thursday, November 13, 1941
USTANOVLJEN L. 1891
gsg^wagyl Vesti iz slovenskih naselbin
fl • fii u.
Dopisi M nam vedno dobrodošli, ker vse nato čitatelje in m i njimi na6i rojaki taka-rekoi med seboj pogovarjajo.
1
o razstavi in drugo
Razstava. katero je pri redila v Grand Central jkalnči v Neu-Ycrtcu, ženska organizacija, Women'* National Institute, je bila izredno zanimiva, tembolj, ker so na tej razstavi bile represent i rane dežele zavojt vatle po osiieti. Vsaka od teli dežel je bila predvsem zastopana |H» svoji glavni pred^tfv-tiici žt iistva, iu tako mm videli v jugoslovanskem oddelku sliko kraljice Marije, v kitajskem Madame Chiang Kai>lu-k, v folj>4ceiii vdovo velikega Pade-re^vkega, v nH*«m slavno le-taFko Valentino (irizutUil>ovo, itd. Nekatere od teb patron ali predstavnic *o i»e<bno po*e-tile razstavo, ker >o »lueajno nahajajo v Ameriiki.
V palači so bila razstavljena ročna in on (s k a dela ameriških in drugih žensk. Pri narodnih oddelkih pa je seveda prišla v |k)štev tiudi splošna narodna ktvar, kot razni narodni izdelki in drugo, kar j«' p rikazm a-lo kulturo, običaje, ter umetnost ročnih del pri po*am< znih narodih ali narodnih skupinah. Razstava je trajala en teden In v>ak dan je bil narodni dan ene Mi več Skupin, ki -o bile vdele-vene pri razstavi. Vsak večer je bil podan narodni program ene ali dni tre dežele. V vseh oddelkih so bile ženske v na-lodnih no-ali, tako. da .je nudila raz-tava pestrost, kakršne "ni najti zlepa zbrane skuipa j v o m mu samem prostoru.
Jugoslmanska sekcija je bila |><m 1 pokrnviteljstvom Ame-rican Friends of Yuiroslavia in sod* lovale smo ženske od v*eh 1reb narodnosti. lTanetnik Bog-d a no vie je z drugimi jugoslovanskimi nrrietnrki vred uredil
jugoslovanski oddelek, moto katerega je bil označen v velikem napisu, ki se je glasil: Ju-gcslavija bo spet živela! Sli-f-ala Kln ntnogo ljudi, ki so rekli, ko so brali napis: "Naj le res spet živi vaša junaška dežela P*
'Slovenci smo bili bolj revno zastopani, čeprav je res. da so bile tam naše krasne čipke in ill itira d« la naših slovenskih j'/enslc. Ivo v m prvič ]>ofictilaj razstavo v
krajAkove slike narodnih štg in narvad- kot tepeskarje itd., ter par slik od "Glasa Naroda." Pri naši am/erišlki sosedi na razstavi sem si sposodila kladivo in par žebljev in ni bilo dolgo, ko je bilo videti na steni stebra tudi naše slike.
Po možnosti *em i i-:staviia tudi dela naših že.*sk iu pa ie po pečo. katere je poklala na razstavo Mrs /v Ura j še k. fv komu ni bilo prav, da sttvari niso bile prominentnejše razstavljene. naj. prosim upošteva tole
časniške poročevalce, kri ni lahko dobiti, zatorej smo oklenili, da vzamem eno vstopnico jaz, din se pa se poalcž? u pravnik sam. .
Prišla sva, ko se f«* .shod že začel in .ie ravno govorila ruv odru žeu-ka, ktere ime p;i niše ni ved* la, a njeno u.o-čevanje iz enakopravnosti A meri kan k je pa tako smrdelo po nacizmu in fašizmu, da bi jo najrajši* nagradila za njen 4t>|eech" > kakim dobro zrelim .paradižnikom- če bi iga imela pri rokah.
četrtek 30. okto-j ^ na >vojo roko h| llisran iTlie. bra. sem m« zavzela, ko nisem la z na^.Kom nK, opraviti dru-
moje pojasnilo. Jaz seru to sto- I'sta ženska, kot som pozneje o-
paz?la, je dala težke stotake
videla kar nič našesa, šele po
gega. kot da srni obljubila ^o-
natanenejsem osbdovanju sem	„„	i,- i
, , ., ,	v.. .. , 'delovati na slovenski dni ter
dobila l<pe v«orce nasi h eipk
Pojasnjeno mi je bilo, da so bile nekatere stvari, ki so bile ]>o Slovencih poslane na razstavo, Mil a t rane kot ne tipično narodne in zato niso bile u-vinc- v splošno ia7,^tavo na-"ih jugoslovanskih stvari. <>d-delek je d lal vtis Jugoslavije brez S! o verni* v. Vsaj name je napravil tak vtis. Sklenila sem torej, da vsaj ob zadnji uri, ta-korekoč, to Kfrvar malo popravim. Bo«rdanovič in drugi u-
podati recept za našo potico in Ho trudi speči i** razstavi. Co se bo se kdaj prirejalo kaj slič-nega, bo potrebna boljša kooperacija in širše razumevanje.
V kuhinji General Electric Co. so bile podane in prikazane nekartere popularne ali tipične jugoslovanske jedi. Srb-kinja Danica Nikccvich je pn, pravila takoinienova.no sanno. v zeljnate liste zavito zmleto nuso, pripravljeno na- posebno
martinova nedelja
Prihodnja nedelja je Marti-1 Poleg omenjenega venoka nova. Ta dan je bil v starem zdravnic in napitnic bo *'$lo-kraju, zlasti v naših vinorod- van" zapel tudi dve, za zadnje nih krajih, vedno praznovan na čase posebno poirveurtmi pesmi, primeren način. Tudi med na 44Moj mili dom" ter "Pesem mi v Ameriki je vsako leto do- svobode."
bil znatno pozornost, bodisi pri/ 'Martinova nje pa bi «eve»la posameznikih, k Ukor tudi priiue bilo popolno, ne da bi se po-naših društvih. V Brooklvnujjavil na odni sam sv. Martin naše pevsko društvo "Slovan" j v svojem Škofijskem o matu ter ž' mnogo let prireja svoje/na slovesen in ceremonijah n Martinovanje v bližini godu sv. j način izvršil krst novega niošta
metniki b; se z mano najbrž ne	okusen način, ki je v navadi v
strinjali. Ali v pet« k je bil slo-	<~rui -on in SHuji. Hrvatica
wnski dan v našem jugoslov.	M,m. Strukh-c pa je spretno
oddelku in hotela sem vsaj ma-	vmesila in raztegnila vlečeno
lo prikazati posetnikom tudi	testo, iz katerega ie napravila
Slovence. Doma sem v naglici	bosanski štrudel iz mesa ylna!;. nekaj Cankarjevih knjig-— AMmni slovenskih književnikov. — Sto let slovenske li-
rike, — TTinko Smn karjevega < 'rnovojnika — L. tak Slov. re-piHi1' ičan^kega zri ni žen ja izza zadnje svetovne vojne, (ki kaže moško in žensko slovensko narodno nošo) sliko slovenske gor sive va^i in pur drugih n»ri. V kotu pod klopjo iu deloma na klopi sem našla Za-
ni
ko vrt napravili kolekt^ >ren-da zato. da na.s, če jir: poide kot želijo. Vdaj napravijo •na-kopravnr- ik> Ilitierievem re-1 ceptu. Morda tudi mitUneio na zapestja lepih in mhxtili Američank tisti zloirlasn: znak|set<l,a m uoxa zbirka naišlh MM ^^E^ta^sehe Maedclien) 7.<lravic in napitnic. Iste so kafkor to ilelajo na Polj-k«^m,! medsebojno povezane z govo-Sloven-.kem m drugod po zase- rico tako nastiit iz pova-denHi d eželah.	meznih pesnii cel pevski igro-
Predsoilovai je diodu Jobn|I<az z določenimi izvajatelji. To T. Fly m i. ki -e je bi i !ko pr:-}*)0 tor°i nekaj takega, ee^ar tožil proti krajW.> enako-1"1^ rojaki še nino videli, ozi-pravnih pra\ ic od strani ra-jronw sliišali. Zato je "Slo-dijskih postaj. Z bolestnim van" tudi uvt rjen. da bo s to je kon^tatiia', dr,
v vino.
Tako Martinovanje. k;fl?»>r Ameriko v »Vbliki slo- g"a določajo stare slovenske
Maitina tir tako prinaša odlomek i z življenja v Sloveniji sem v
venske j^-smi. zlasti narodne ter tako vzdržuje slovensko mi--<■1 v svojem delokrogu.
Letos bo na programu "Slo-i\i movega" Martinovanja po-
srcem je Kon^naiiia., <ia se je njih l /a preno« LindVr-ghove govo.ancr y.:\ ts večer
točko, ki nosi ime: "Kapljice iz slovenskimi goric" v polni nferi zadovoljil svoje številne
odzvala sa.no postajVVOR ali j prijatelje. Mutual Broadcasting Co Ker I 'Oni. ki poznajo naše sloveu-
iz gsk'i ij priiiajaii razni j
ske vins'ke gorice na Dolenj-
enega iz sini. Podpisana jo podala potico, da j bilo tudi nekaj slovenskega. In medtem ko sta ostal« dve pripravljali jedila na odru- prirejenem za ktfhinjo. sem jaz pobirala prostovoljne prispevke za naše tri recepte rfi navodila za jedi, ie
je končno Ukazalo za'dobro, :v°-,° lobodo govor;,
krepki vzkliki, je tuci- naprosil j ^em. na Štajerskem, na No-governike in oVinsf vo, naj I l! a njsk<oii. in v Prl-nprju. se "hecklerje ' inspirirajo. Nie 'iobro opominjajo, kako lepo in pa ni imci reči tistirs. ki veselo je bilo prejšnja leta' po drzno vzklmali: "Ha » Roo.se- v-eh. nabili vinorodnih krajah
velt!" in v^>-evelt is r trsltor' /-a časa trgatve, prešanja m M ni je ves čas uhaja! pogled pokuševanja novega \-inskega na velikan.-.*! napi«, ki je «»po minjal navzoi'*e. naj branijo
SLOVENSKE PRIREDITVE
• i	' v:. ■!..,.s,fmm • .-wa1«j«
t	. :"■* "	'lyi'^sr;.*'""«i1"1"'imiiiiBsaaEii®
Slovensko Pevsko Društvo "Slovan"
VAS I1S VAŠE ZNANCE PRIJATELJSKO VABI NA SVOJO VELIKO JESENSKO
MARTINOVANJE
KI SE VRŠI
v nedelj°' 16. novembra
ZAČETEK OB 3:M
v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 253 IRVING AVE, BROOKLYN, N, Y.
KAKOR JE IZ SLEDEČEGA PROGRAMA RAZVIDNO, fmm, te prireditev izredno zanimiv te Iteta prvaki praeraa. ki k* audU tjnkitaUan aiovenske Vil, ilMti mrodnr, tolik* pristno sloveukef* duievnecn Diitka, kakor do •edoj *o molokoterm nkm. tte odru ko	vinorodna Stoventja oitvvte
pred v Mirni otei r v«ej priateosti in lepaCf, iintei v nJotUi aa. n-^ ^
PROGRAM
1 OTVORITVENI POZDRAV .................... Predacduik '•»»ovana"
2.	a) DOMOVINI
b) SVOBODA, poje ........................................ •Slovan''
3.	VENOEK SLOVENSKIH ZDRAVIC IN NAPITNIC:
1. Bratrl veseli vel: 2. Oj sUta vtnoka kaplja ti: .1» O ja. smimj re-ari; 4> TI ni*' nobena ketnarca: 5. Kaj boi sa mano hodil; 6) Povsod me posnajo, da vinski sem brat: 7) Bi rt rmjtengo piše; 8) Men' vae-eno je; 9» Pa je Janez najmlajši; 10) En si«*ek vinca rameni; 11) To sladko ataio rince. — Vae te pesmi ao medsebojno poreaane z dramatiko, odgovarjajočo vsebini pesmi, pod naalovocn:
Kapljice iz slovenskih goric
(PEVSKI IGROKAZ V ENEM DEJANJU)
O a e b e :
Vaftki župan................................K. Viktor Kobilca
Obdnaki pisar..................................g. John Potuiek
Gostilničar ........................................ g. Fr. Vole
Natakarica ..................................ga. Mine* Rutigaj
Hudoklin ...................................... g. Mike PIrnat
Dobrovoljček .................................. g. Frank Košir
fSorjanc ................................ g. Lovrenc Giovmnelli
Krhin ........................................g. Frank Starlha
Srfca .......................................... g. Loots PeiW
®bor kmetov ............................ ostali Sani "Slovana**
Dejanje se vrR v vaški goatilnl med alovenskimi vinskimi goricami Na klavirju premija gdC. EL. MAITZEN
4.	KRST NOVE VINSKE KAPLJE. — Proizvaja........ g. Anthony Sret
6. PROSTA ZABAVA IN PLES
VSTOPNINA ENA&A: Na te M «e u
Icajti nabrala som olerog" o«om Holarjfv in za potico sin o dobili <W. tri dolarje. Kiiipila pa Jo i«* na 4dražbi' Solvonka Mrs. Ijcnarf-H-. In ker mi ni bilo ti-^ba debti na odru, sem ime la priliko »poslušalcem mmrsi kaj j»oja>niti ter odgovarjati na njih vprašanja o razliki mod trebi narwli, itd. Tudi to jo vračili koristno, «aj nas po-» bno Slovence Američrmi bolj malo poznajo. Žal, da je uprava razstave, ki jo poskrbela za ra zrn r. oženje rece]>tov, napravila vm" pomot in v receptu potici« celo izpustila colo 'vrsto, kar kvari recept. Ker sem pn-v bi I a omenjeno jiavodilo noter tipkano. porrmtsi v tem slu-<ajn noodpustljiva. Površnost pat*.
in zborovanja. Do kedaj! Ib klcr ta sveta prav;«'. sJrcži njim — kaj pri tie potem, lipiu k.r/.e dovolj iasTio Evropa.
.\fcd irovorcun predsednika je zmanjkala z odra Undbergha j j in Wbeelerja. Poja^riei.o nam je bi lo. da .-ta -la .cevc-rit množici zunaj, ki je Ivje	1*0 liso"' ^lav. Thaj<et t;soc pa v Garden — kakšra množi -a! Ali ko -va j. upravnikom "G. X/* prišla pved Oa;*den, ni>va videla nikje. okvocr druirotra, kol pol Vi jo. ki na- je br»'7. za-<Irževan.ii!- pultih? napi -j. morda imeli ti ti<o~*i zunaj -e večjo zamudo k.;t midva, kaj pravite! Ali »o iib zvili iz trte.
Nadaljevanje na 4. strani.
Naj omenim m* dc>tvo. da jo bilo zanimanje za Jugoslavijo na razstavi inzrfdno veliko. Tnteli'irontrii ljudje kot umetniki. umetnice ter professional-ci vseli vrst so se živo zanimali za to deželo, ki je ne mo-f re Hitler zlomiti, da si jo je premagal v vojni. Posebnega ob-eudovanja so bile deležne naše slovenske narodne noše, * svojimi posebnimi avbami. Neka umetnica me je ^rašala. če ji morem raztolmačiti, kaj je simbol vznesene avbe — ali pa morda prihajamo iz vročih krajev, kjer je visoka avba varovala irlavo pred solncem. 'Jaz sem ji pokazala knjigo, sliko iz naših krajev, katero je je poslal na razstavo list "Glas Nait>da*' in menila, da jo v*e mogoče, da je poetična avba sinfbol poetično lepe dežele, posebno še, ker je naša mala domovina, takorekoe deže)« poetov. 44Pri nas vse poje." sem ji rekla, "kot slavci v lo-aru." Zelo je bila zadovoljna s tem in *meje sve se poslovile.
V četrtek v«*cer. 30. oktobra ko sew se razgledovala po razstavi, j«? prijel tia upravnik "Gtas Naroda," Mr. Anttoony Kvot, "ni vprašal, če bt želela katera Slovenka poleti t i shod, ki ga je ta večer prirejala A-merican First organizacija in na katerem je bil gtovn! pro-vornik Cha^. A. Lindbergh. U-pravnik je imel vstopnici - za
THE NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE
Spisal mani prsfesar na Stevens betitnte ef Terfmolsgy v angleMini GEORGE W. BARNWELL
Podlogo za mehanično znanje si morete dobili s knjigo NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE (v angleščini). Ta velika knjiga popisuje in v SBknh pokaže temeljna dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati najboljši mehanik; po ja snuje v porabo vsakega stroja, o-rodja in meril. Pouči vas, kako je treba vporabitt načrte (bine prints) ter vam tadi daje mnogo računskih tabel, da morete pospešiti svoje delo. Ne «lede na to, ali ste šele početnik. vam bo ta knjiga zelo koristna ln mnogo vredna. — 1000 slik in risb. 576 strani, trdo vezana knj|ga stane SAMO $L98. — PoStnino plačamo mL feamate pri KNJIGARNI SLOVRNIC PUBLISHING COMPANY, 216 West 18th ST., NEW YORK. — Zaloga ni veUka. NaroHte to vaino knjigo fir
soka. Po dolinah, je bilo povsod videti vedelo in npa polno obraze, a iz goric je done-1m pesem, smeh in vri^k. In ^fai*tinova nedelja je bila višek iu zaključek te za vinske gorice najlepšo letne dobe. Po posameziivli doioovih so na t r. dan zbirale d ružine k najboljšemu obedu, ki ga je gospodinja zniogla, a po obedu so šli nekateri vinogradniki v svojo zidanioe pokušat svoj vinski rrideleTx. a drugi >o se ]>a zbrali v vaški gost?!rii. da proslavo sv. Martina, se pomenijo o kakovosti sjvojo kaplice, o dohodkih. ki ira jim bo ista prinesla in dr uši h svojih zadevah. I
A' trdili gostilniških skupi-1 nali ^o se navadno zbrali vsi viiišiki veljaki z županom na čelu. l>alje v takih s kupinah tn-di ni manjkalo dobrih pevcev in t.i»di harnvonikarja ni manjkalo. k;4kor tudi ne šaljivcev in drusfli z.'tbavnikov. In prav tako lupino slovenskih vinogradnikov bo prinesel "Slo-vanf* na oder prihodnjo nedeljo v Slovenskem domu v Brooklynu. V njej nastopijo poles župana tudi viničarji — Hndoklin, Gor i an c, Krhin in Sršen, a dalje pa tudi prevelik ljubitelj vinsko (kapljice — Do-brovoljček, občinski pisar * Tulita.*. natakarica Marioka in oče dš^tir. Razume se, da tudi dru-erih vasčauov ne bo manjkalo.
Ta vesela kmetska diuzba ^e pogovarja, poje, vriska in se šaii ter je prav zidane volje. Vse se godi prav tako kot se je godilo v starokrajsbi gostilni. Gledalec bo nehote dobil vtis, da sedi pri stranski mizi v isti gostilni ter opazuje in posluša to veselo družbo, ki v zborih m sol ih zapoje 11 zdravic. m napitnic ter drugih narodnih posuiii.
K^alkor vsalk pravi Slovenec, tako tudi ta vinska družba ne pozaibi s?voje domače grude, krijti kmet in vinitčar vesta bolje kaikor vsakdo drrugi, da je ravno zemflja vir Vseh zemeljskih dobrot na svetu. Zato jo vsak talko ljubi, jo ceni in jo neguje z vso skrbnostjo. Ona je v njegovih mbelih v veselju in žalosti. Zato je naravno, da tudi naiša drn3ba nabije svoji slovenski zemlji z: 4'ISlovenski zomJji prvi kozarec ta veljaj! In ^veierto jo ljubiti, prisezimo bcdftj • • . >
navade in ljudska tradicija, je, žalibog, danc.s rihogrK-e rsamo tukaj na HvobodnilL ameriških tleh- kjt-r govorimo '^n živimo po svoji prosti volji. V naši h-pfi Sloveniji ob letošnji trgult-vi gotovo ni bilo niti petja, niti smeha, še manj pa vrWkov. kajti vsa slovenska zom!ja da nos tipi, se solzi in >toka pod težko in neprizanesljivo peto oh o fill in hreasjvsnih sovražnikov, ki so se zakleli, da bodo izbrisali slovensko imo raz zemeljsko j jo vrsjo. Tn v marsikateri slovenski zidanici «e da-lies »Šopiri tujec t»»r uživa plod sToveriskih pridnih in poštenih rok. V sužnjosti ni petja, ne veselja. Tako bo letošnje S!o-vanovo mailinovanje najbrž tdino na celem svetu, ki bo v popolni svobodi \-zdržiilo te lepe slovenske obieaje in i.sto-čabiio budilo slovensko zavest ter na ta pose'bni miein izražalo trdno upanje, da se bo svoboda vrnila v naše slovenske kraje ter da so bo naša slovenska pe-senj vrnila nazaj v sloven>k<-gorice v prihodnjih jelenih ter da bodo naši bratje in sestre v istrjreiil kraju zopet postati ■svoIkhIoI iu neoin,1 jeni go>f>o-darji na svoji zemlji.
Polog svojosa narod »lesa pomena I»o torej ta Slovanova prireditev nudila udeležili kom izreden duševni užitek, pristno narodno hrano za našo trpeče du£t ter tolažila za naš;, nemima srca. Torej na svidenje prihodnjo nedeljo na Slovanovi pri reditvi!
Z.
"ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . .
A' Comieaut, O., je .'{. nov. tnrtrla Mh*s. Rozi Stegovec., najstarejša Slovenka v naselbin i. v starosta 80 let. Xjeno dekliško ime je bilo Knol In rodilu >e je v Žužemberku na Dolenjskem. Zapuišra žalujočega soproga. dva sinova iz prvega zakona in šest vnukov.
t
V	Milwaukee, Wis., je nesla vno umrla M1!**. Jos. Kunvprej, stara 70 let in rojena na Ljubnem v Savinjski dolini. V A-meriki jo bila 34 let in tukaj ne <z»pušča nobenih bližnjih sorodni kov.
t
(V Arraa, Kans.. je po kratki bolezni preniinil Fraink Povšo star 75 let in rojen nelQe na Dolenjskem. V Ameriki je bil 34 -let in zapušča sina in tri hčere.
t
jV Kodkinghaorn, Pa., je 20. okt. umiri Anton SI ami č. star 62 let in rojen v Vertov'mu pri Vispavi na Primorskem. V A-mjeiTiki ije bil Okrog 30 let. t
fV Eluhith, Minn., je umrla nedavno Mrs. Terezija Zidar, v starosti 75 let in rojena v Uofjskn va«i pri Velikih La-na Dolenjskem. V Ameriki je bila 15 let in tu zapuišlča sina. dve hčeri in okrog 30 vnukov ter 14 pravmikov. . t
V	West Frankfort. III. je 20. dktohra .trmTl rojalk John Kav-5ek, v starosti 58 let. Doma je bil iz Stične na Dolenjskem in je prišel v Ameriko pred 34 leti. Zajpušča ženo.
S-.« J ""	. ..» ; iu- '-1" .
»k-
ln	•	v va*^'n
ral.^ ^
-UMU"	' "	-
unun ^	St.-
- „ >,f\v	prvo'"
sšss—
^IIkIjrorouN^ N VRAVNA %
trxo oKt^o y>
Bunrau	--
All>auy. > Nevw VOW*
V	Universal, Pa., je l»il v ro-ru ubit mlad Slonenct', Frank Bmnnor v starosfi 27 let in rojen v Ameriki. Za&ulo ga je kamouje. Zapušča ženo Pavlino. .
t
V	St raba ne. Pa., je dne 30. okt. umrl John Žigon, star 74 let in rojen v Mietliki, Bela Krajina. Žigon je prišel v A-nteriko pred 42 leti in tu za pušča sina, dve hčeri, štiri vnuke in j>et vnukinj.
X-
V	West AUK Wis., je 24. okt. hagloma umrl rojak John Podloga r v starosti koirtaj 35 let. Vzrdk našle smrt-i ni dognan. Naenkrat nwu je postno slabo, da se jo agrudil na tla in umrl. Bil jo poročen in zapušča polos žene še sinčka, očeta, štiri brate in štiri soetre.
T
X Lair»iivs. Mich jo pi-ed nedavnim umrl Peter Roma., ki je biil star 64 let. Doma je bil n CVnomflja v Beli Krajini, in ziipuiBČa Uiužino.
■O L A 8 NARODA". New f«t
Thursday, November 13, 194V
TITANOTIJIN
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: L WINDER. -128
(V>ar se »i obotavljal ubogati T'wzov »vet. Broach je bil imenovan za poveljnika 2. polka cesarskih lo\x?ev v Bolca-nu in je moral *voje nvsto nastopiti takoj. Franc Ferdinand m' je itzoral v onemoglem srdu vdati.
''AM Scho«'i»l»nmnoni in Belvederoiit je vojna," je rekel, ko se je Bro>o!i poplavljal. **Sdioertbmiin mi je vzel najbolj-'efjfa človeka — a še iii*mo na koncu."
Brosehev na>leduik, polkovnik Bardolff. si je iakusal pridobiti zaupanje Franca Ferdinanda in voditi vojaško pisarno enako uspešno, kakor Brosch. Franc* Fertiiaiand je moral priznati vn< mo svojega novega krilnega pribočnika a vendar je v-ak dan ponavljal Zofiji:
*'Bro>c4i je nenadomestljiv.*'
Bioseli je bil zve*t in zanesljiv. Bil je nenavadno ča*ti-hlepoti; uganki sleherno prestolonasl»dn:«kovo misel, ostreči vsaki želji mttluhstega go~i>odarja, tudi kadar jo je bilo *ko-raj nemogoče izpolniti — v tem je bilo Broschovo častihlepje.
Orugavnega častihlepja ni nikoli poznal. Šele po slov*t»u od zvestega pomočnika se ie Franc Ferdinand zavedel, koliko je izprubil. "I>a, če bi imel Brosoha" — ta vodih mu je izvijal po m-kajkrat na de n. In prav po Brosehoveoi odhodu bi bil Franc Ferdinand bolj nujno ]>otreboval njegovega *-v ta in pomoči ko kdaj poprej.
Godile m> -e velike reči. Na HJkanu je vrelo. l>va dni jk> Aehrenthalovi smrti sta podpisali Srbija in Bolgarija skrivno obranimo in napadalno zvezo, ki Ma *e ji kmalu pridružili tudi Givija in ("Vna gora. Klnnčanske baikanske države, ki so bile wkupno s Turčijo oklenile balkansko zvezo pod geslom^ "Balkan balkanskimi nar »doni!" so »pričele svojo uničevalno vojno proti Turčiji. Aehrenthalov naslednik grof Berchtokl jt vznemiril Evropo z izjavo, da A atrija Srbiji ne dovoli, da bi prodrla na Jadran. Cesar pa jo ia.jši jKi-lušal miroljubne svetovalce, ki so upali, da bo Srbija čeprav zmagovita, izšla iz balkanske vojne tako oslabljena, da se Avstriji ne bo we bati srtmke nevarnosti. Conrad, odslovi jeni načelnik generalnega, štaba, je itinogokrr.i bled sedel v pre*tolonaslednikovi < klovn i sobi in koma.. krot:l svojo onemoglo jezo. Oba moča -ta obžalovala «vojo usod«. Oba sta menila, da je njuna sve-tovnoagodovinska naloga, braniti staro liaMnirško dižafvo, eba sta imela Srbijo za morilko, ki je ne sm/Ma zigrabiti za roko, ker hoče imeti >tari cesar mir in trudno zapira oči pred nevarnostjo, ki je ne mam videti.
Pnwleluasillliaifc in bivši načelnik geneialnega štaba — oba sta »ve bila zadnja leta izpremenila. Oonrad že <lavno ni bil več tisti, ki se je nek ta j planil velikih nalog in mislil, da je samo dober vodja manjšega oddelka. Vojska je bila orodje in <V>nrad si jo domišljal, da bi znal rabiti to orodje kakor nihče drug. To orodje so mu bili vzeli iz rok. Mislil jc, da bo zaradi tega habsburška država propadla. Imel se je za edinega, ki bi mogel Avstiijo nsiti. ' Z odločnim prijemom — lako j«. zatrjeval — je treba Srbijo potlačiti, zdaj. neutegoma. brez obotavljanja in brez pomislekov. Okrepljena Srbija, ki bi jo (»odpirala okrepljena Rudija, bi storila Avstriji konec..
,,an: kl	1 hinaju Imzdelno za i budijo, usodno vpliva
na končni izid, ki bo neizrekljivo grozen. .
A prav tako kakor Conrad, se je bil tudi Fianc Ferdinand izpremenil. Sicer je tudi on še vedno imel vojno za najboljše »dravilo; Srbe je sovražil čedalje bol> toliko l>olj, toliko burje, kolikor uspešneje *o nastopali. Atentati srčkih domoljubov na avstrijske in ogrske uradnike, na bosanskega deželnega poglavarja v Sarajevu, na vladnega komisarja v Zagrebu, so poglabljati gnev in sovraštvo Franca Ferdinanda, in poročila njegovih vohunov o delovnjn velikih protiavstrijskih organi-yaeij v Srbiji in Bo~ni, so ga do dobrega prepričevala, da je nevarno* velika in resna. Toda »lokgo čakanje je bilo oslabilo od Ion* nost večnega razoča ranča, volja, nekdaj tako žar^ka, miu je izgorevala v izbruhih togote. I^e njegova nezaupljivost je bila ostala nespremenjena.
Po Broschovem odhodu ni več zaupal živi duši. Zakaj je Conrad zdaj tako rad in tako pogosto iprihajal v Belvedere? Ker je bil cesar odslovil častihlepnega načelnika generalnega *taba. "Ako »»pravim tega častihlepnega še enkrat do moči " *i je nnslil Franc Ferdinand, "tedaj bo spet pozabil, da je moje orodje; spet bo delal v SehoeiVbronnu za svoje lastne cilje, name bo pa gledal kakor ua veličino drugega reda."
"Samo nekaj bi bilo :takoj korakati v Srbijo! Napovedan vojno, dokh i >o Srbi v vojni Turčijo.'' je ponavljal Conrad spet in spet!
Franc Ferdinand je bil enakih misli. Včasih je položil, malenfu, znenetnu generalu, čigar odločnost ga je še vedno' razvnemala, roke na ramena, in podoba je bila, kakor da bi nema pn»< ga med njima p'etla prijateljsko vez.
44 Da imam jaz oblast — dal bi vam pro«te roke, in brez mnogih komedij bi napravila v Srbiji red." je govoril prestolonaslednik, gledaje na šibkega Conrada.
Pri naslednjem sviden.ru ga je pa le raztieseno, odsotno poslušal in nestrpno končal razgovor, rekoč:
"C hi zdaj stopili v vojno, bi bili na strani Turkov zoper Srbe. Z nejeverni k i se vendar ne moremo vezati."
C Vin rad je bidel za to omahljivostjo in temfi ven4cimi pomisleki vplliv |>olKižt!ja<š4ce vojvodkije Hohenber.ske in je odgovoril: :
• "Cesar«ka visokost, celo prekr3čan>ki kralj Ludvik XIV. je sklenil zvezo z Tu riti."
Potrt toliko, da ne obupan, je zapustil Belvedere. "Za nič se ne Ikmii več menri.' se je zarekel. "Osar me je izpre-«el, pievtolona*lednik, imrhanta reva, je ves pod copato in dela >amo, kar Ohotkova hoče; ali naj se ubijam s to tercialko da bi jo izpantetoval ? Vrag va* vzemi, kolikor vas je! Visoki* gospoda naj delajo kar jim dra^o — meni nič mar.. Srce mi krvavi, ko vidim, da vlada tu nezmožnost in neodločnost, toda zpntueniti ne morem ničesar. Ničesar nočem »več vedeti o tem govmi.''
I>ne 24. oktobra «o izvojevali Srbi pri Kumanovu sHno zmago: Tui^ki so se morali umakniti dale* naza> da zavarujejo Carigrad. Grki *o osvojili Solun, Srbi so prodrli do Drača.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Iz slovenskih naselbin
O RAZSTAVI IN DRUGO
Nadaljevanje s 3. strani.
Od govornikov je pivi nastopil John Cndahv, bivši ameriški poslanik v Belgiji, Poljski itd. Najprej je poskrbel zato-da je jasno povedal navzočim, da ni član te organizacije, za katero je prišel samo govorit. Rekel je, da lto govoril samo čNto resnico. Pa nam je t kom vojega govora povedai gin'iji-vo storijo o Hitlerjevi bolezni.
44Hitler ne bo dolgo, veste," je dejal zaupno, "nemški narod pa hrepeni po miru — |h> miiu, ki ne bo maščevalen, in ki ne bo poniža! Nemcev, kakor zn:«-ni v^isail!<k; mir." Zagotovil nas je, da Hitler ne bi odklonil ponudbe za mir. ker bi si tega spričo nemškega ijudrtva in spričo ovojih generalov, (poslušajte: generalov!) ne bi drznil toriti. Ha bi ta lepa storija držal;* tem trdneje, nam je tudi ori-al strašno silo nemške vojne mašine. katere ne premaga cel svet. in za spoprijem
tega, da bi dovojeval končno zmago, ki bo edina štela v tem konfli;kftu.) ,
Mr. Cudahy nam je povedal še več zanimivosti, med drugim tudi. da je Rusija zakrivila to vojno i-n vso to strahoto, ker pa se mju je takoj zazdelo (osaradi medikliceiv iz galerij), da je rekel mafae preveč, je do-da'1, da je, kajpada, pripomogla k vsemu tudi -plošna evropska beda, ki je iskala izhoda v nečmi in našla — diktatorje. ^tda Amerika naj «e drži stran, ker to ni ameriška vojna In 'none of our business.*
Samo M>. Hoover naj napravi načrt za mir. Mr. Oudaliy morda res misli, da ima večina A-meričff.nov pajka v glavi, ki jim zapreda možgane.
Izvajanjem Cudalivja je sledili > kolekta in slovesno trikratno zaobljubi jen je, da bodo vsi navzoči poslali še preden bo zašlo solnce niwlednji dan.
s katero bi potrebovala Ameri-1 piHllLa svojin1 kongresnikom in
kano videli, kam meri pasja tačica — tudi je bilo zdaj jasno, zakaj naj bi bilo Hitlerju dovoljeno naipast i Ruse v letu 1939. Ce bi nm z<laj pustili končati vojno, bi imel kar po-trCbuje in hoče za ^voj no\~i red v Evropi. Ce se vojna nadaljnje, bo sledilo neizogibno izčrpanje, ne glede na to, da Nemčija ropa vse zasedene dežele. V teh deželah vre in te-pra vrenja se Hitler boji, pa bi rad niir, da bi potem lahko v miru klal nasprotnike mojega reda v podjamiljenih deželah.)
(Mladini je slikal IjLndbergh *trac*ne žrtve, ki se jih bo zahtevalo od nje v sluearju vstopa Amerike v vojno. Ženskam *e isto opisoval strahoto, kateri bodo izpostavljeni njihovi dragi v slučaju konfrikta. Sploh nam je hotel vsem vliti tak strah pr. d Nemci, da bi nas oblivala kurja p olt in bi t;<koj leteli v Washington in preprečili preklic nevtralnosti. Zatrdil nam je s posebnim, naglasom, da ni od zunaj nobene nevarnosti za nas, vsa nevarnost, ki n<nn preti, prihaja od znotraj. (Kakor da tega še ne verno. Saj sni o jo gledaH pred seboj na odru).
T>indvju je sledil senator preklicu nev-!^iecler- ki je pričel sVGj go
zi vi
VIRI
Spisal IVAN MATIČIC
DED —
J, ZEMLJO
OCE —
J* Je pmtM to |Mal kaj-.
SIN-
Knjiga Je svojevrsten poj«t v slovenski književnosti, kajti T nji je s trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih počet kov v starem siovanstva do današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo nafiega fllvljenja In trpljenja. In kdor jo prebere bo vedel o Slovencih ve£ kot mu more nuditi katerokoli nade sgodovinsko delo.
Je
VNUK
m Je dvignil
13 POGLAVU — 413 STRANI
V PLATNTT VEZANO
»2.
Avtor kujlge je IVAN MATIČ1Č. ki je spisal sploftno znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH
KNJIGARNA
"Glas Naroda"
Z1C WEST nttb STREET
NEW TORE. N. T.
•ka devet mHijonov mož. Ali sem,torJem ter naročili, da
ni pametneje iskati prilike za1 tfIa*"jejo proti preklicu nev-, ------------ - --------
filklepanje miru! Kajpak, zatojtra,T10e<ti» da l)fMl° tako storili TOr z opazko, da nima v žepu nam je tudi položil na srce, da'vsi ("lani nji]lovih dnižin. in da nobenih skrivnih zemljevidov, bi morali zahtevati, da se po-l'^0 opozorili na to dolžnost'nitl nobenega načrta za odpra-ta vi na čelo d. pntaciji za mirx*e svo-,»° prijatelje in znance. I™ dbstoječih reli-gij v prid na-bivši predsednik Tfoover, ki	le krasno svečano, takoj^^i ven»	simbol
e porabi za vzpo-|i° sI ediIo< biI<> "»vje v svo-m drnšfkn. Hitler bi ozdravil
naj napraivi mirov ta reserva, ki je b vatlih dežel pripeljana meri ko, naj stavit ve zlatega standarda v sedanji Evropi. (Alia, ko j smo vedeli "ta brihtni" kam p»-s taco moli. llfitler bi rad ostal zmagovalce in boss FJvropi1 brez
R A ZPRODAJA
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
Po 50c zvezek
Andrej Ternovae (Ivan Albreht) Blagajna Velikega Vojvoda (Frank Heller.)
Andersonove pripovedke za slovenske mladino
Bele noti mali junak, (OostojevskU) Božji mejniki (Ivan Pregelj) Filozofska zgodba (Alojz Jirasek) Gospod Fridoliu Žolna in njegova
družina (Fr. MiHinski) Kazan, volčji pes (J. o. Curwood) Kaj se je Makaru sanjalo (V. Koro-lenko)
Na različnih £otih (Frane Friseli) Peter Pavel Clavar (Dr, I. Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) SUka Doriane Gray (Oscar Wilde) Verne duic v vicah (Prosper Mi rime) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski)
Po 7 Oc zvezek
Do Ohrida in Bitolja (Ivan Melik)
Po 75c zvezek
Belfegor (Artur Bernede) Onstran pragozda (Janes Oliver Cur-
c TToover, ki D,1<) le vTrasno svwano, tako,!u,-^KI ven» Kl IK> u»eia simbol >vni načrt. Zli*- (,a ^ -ip elovekn zdelo, d::« bo.svastilkp meča. To je šlo na bila iz zavoje- ztlaJ,e ugledal ko<l Hitlerjevo!1^™ predsednika, ki je v
1 •	I PwnlKn onlt^! „ , 1 - ft________•	1 - SrAIOm 7Qiln lain	n...
A-1	zakaj oflo/bravanje] ki	zadnjem radijskem go-
voru obelodanil te skrite načrte j« m dušikn. Hitler bi ozdravil ^acijov.	je zatulila na
če bi imel priliko to gledati
'letalec Lindv je bil .sprejet s takim navdušenjem, da ni mogel priti do besede polnih esian minut. Vedno znova so n*u prirejali ovacije, ki so mejile m? pijano razgrajanje ljudi, ki d obro vedo, da se večina Američanov ne strinja z njim, zato pa nw>rajo biti glas-
ves glas in se krohot al j*. Potem se je senator še ponorče-val iz newyork. župana in Roosevelt ove podpore v prid njegovi ponovni izvolitvi na župansko mesto. Potem pa je uibral struno prejšnjih govornikov in nam vtepal strah in grozo pred diktatorstvom v Wash-ingtonu, ki nr« vleče v vojno proti naši volji. Rotil nas je,
kapitalistične panuti tudi se-• daj in zatrli \^ako gibanje, ki stremi za unitlenjem Hitlerja in vsega, kar on predstavlja.
Kdo bi se br'pgal za. tiste, ki »o bili pohojeni in ponižani v sužnje, glavno je, da napravimo mir, ali Aa»»erika. veste, s - ne sme atureševati v evropnke zadeve, ker to niso maše z ieve. Mi poberimo samo, kar je busine«-sa in pa pomagajmo ITitlerju. da bo prišpj do miru se<lajt ko je že pogoltnil v*e male slovihi-i^ke naro<li z drugimi vred in do bi! v ptst velikanski tlel »^vrop-^ke Rusije, po čimer je ntremel. Samo mentalni slepci na>edt jo takim zvitim ar<rmnentom — in pa nacijsko navdahnjeni I ju-dje.
P. S.
.. •	j v .	fiwu	»uiji. tuiiii nate jr
m \ ovojem navdušenju za rzo- naj preprečimo to narodno tra lacnsko uIpip. u-i udi
lacijske ideje, ki ji(h o«lobrava nacizem in fašizem. Fant Din-
Redijo. v^a ta vojna propaganda, je fpovdaril, je plačana z
dv je V6« ca.s .stal Um gor na britanskim zlatom, ni pa ,>ove-
odm. ves ozarjen od močnih |dfll s čigarvim zlatom so plačani luci ,n od svoje lastne zado-'^, ki propa^raio mir, !nir za
voljnost,, k, se mu je jasno vsako ePT10 sedaj. ko io Hitler brala na smehljajočem se ob- doseffoI že skoro vsp kar 1lo_
ra7ii \ anro trl m I .v	P__X . .	*
razu. Kapravljal je vtis fantka, ki je bil priden in je dobil od Btrioka ali tefcke. a-li od obeh
tel imeti.
Senator nas je zagotovil, da tisti poznani ameriški "al day *mai° n.jih ideje veliko prista-sur.ker.Xa vse »trani se j*c	diletatofatvo admini-
aahvaljevafl z gestami in koni--1<5tra,°'Sanira debtvce kot
dol <>-o I delodajalce potoni svojega ob-
li
Po strani klobuk (Damir Feigel) Železna cesto (Zane Grey) Zlati Panter (Sinclair Glnckr Rde«a Megla (O. R. FHcfa)
Po $1 zvezek
Ugrabljeni milijoni (E. G. Seliger) Veridiens (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Radarska balada (Marija Majerjeva) Prigod be čebelice Maje (Waldemar Bonsels)
Pingvinski otok (Anatole France) Pisane zgodbe (Janko Kad
Po $1.25 zvezek
Skrivnostni studenec (Pavel Keller)
Po $1.50 zvezek
Zlotin in kasen (F. M. Dostojevridj) Tigrovi zobje (Mavrice LaMaael Krištof Dimac (Jack London) Histerija (Gustave le Rouse)
Po $2 zvezek
Prežete« (France Kidrič)
Po $2.50 zvezek
Viftnjeva repatiea (VI. Levstik)
Naročite pri:
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street, N®w Tork. H. Y.
no pričel čitati precej klobaso, ki. je bila zasoljena z lahko otipljivimi simpatijami za nerri^ki narod in po<i>oprana s kritiko predsednika in njegove administracije. Po li-sivje je prinesel na dan indirect no zahtevo., da se odstavi RooMOvelta. Temu je masa divje apl a vdirala.	;
Izredno značilna je bila njegova izjava, da če bi bilo Nenf-Piji v let 1939 dovoljeno iti na Rusijo, .bi bila situacija sedaj vse kaj drugačna. On, je rekel, da je svaril Anglijo in Ameriko že pred leti, ker je bi! u-verjen. da bo Nemčija zmagovita v slučaju vojne. Njegova svarila, je potolažil, niso bila upoštevana. (Menda je pozabil Mongikovo.) T>ovajanje o-rožja zaveznikom, je obsojal kot nepotrebno
ranibnega in WPA programa, pri katerem 23guibe delo in naročila vsi oni ki bi se upali stopiti v vrste American Fir»t organizacijo. Rekel je, da je, ko je potovnl po Evropi, često >ta-vil tanikaj ljudom vprašanja •zakaj se podrejujejo diktatorjem Ni pa takrat niti sanjal, da bodo Američani sami prišli kdaj tako dmlele, da se bodo bali posluževati avojih .svobodnih pravic. Čudno je bilo pri tem to, da je masa sicer zatulila ob tem. ali kmalu utihnila. Nemara je še kdo drug po leg mene nneta1! pogled na tiMi veliki nflpis, ki je opominjal na svobodo govora in 3aborovanja.
Moj oseben vtis celega zborovanja je bil, da je tu zbrano cvetje fašistične in nacistične j ide<je v Ameriki. Noben go-
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALUE.
SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pesmi Izdala Glasbena Matica v Clevdandu.
Ona — $1-30
Emil Adami«—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI *a moftkl
.........................M
KONHJKRT HRYATSKJXiA UMETNiKA.
V bližnji bodočnosti I »o v Carnegie Hail v New Yorku 'veliki hrvatski umetnik ua g«»-isli MV. V!a<lo Količ pii^edil '.koneeit v pomoč narodu v do-movini.
I Meti drugim l>o igral tudi (*'Slovan*ico sonato", v kiten J je v glasbi izražena velika trn-Igedija jugoslovanskega naroda. Dan koncerta l>o pozneje : objavljen.
VOIJ.TVE V EYWLETH. MINN.
Pri zadnjih volitvah v Eve-leth. Minn, sta bila z veliko j večino ponovno izvoljena v .mestni odbor za dobo 2 let S\>-venea Mh*. Jos. Kovač in Mr. 'Louis I^e-ar.
PI3TER JEREB: Pelin roia; VASILIJ UIRK: Podokolr-s.........2«
ZOR KO PREI.OVEC:
Ko no fsntje proti vss! ni.....8>
Le enkrat Ae .................an
Slavs dela ..................•§
&EST NARODNIH PESMI sa m-
fikl zbor ....................JI
SEST NARODNIH PESKU za m-
»••••»■»•••••••••M
HR. VOI.ARIČ: RoCmario; PAVLIC: Potrkan ples
JOS.
IZ STARE ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
Ameriška slovenska lira. (Hotanar) M
Orlovske bimne (Vodoplvec) _____ M
Slovenski akordi, ti metanik to
metkih zborov (Kari AdamU) .7* Trije ateftani zbori (G1 ties) ________
V pepelni#nl noti. kantata ta
zbor In orkester, (Sattoer)... M
Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adami«) _____________ M
kot nepotrebno vmesevanje v -i . ,llfkkl* i1uueu e\^ropwke konflikte, proti ka-[T- ^ " Z 6n° Samo bese" teremu je veeina ameriškega ^razil ««n^atije za narode, ljudstva. V fckoro isti sapi pal5c.1 ^ nacivem brezobzirno me
je dejal, da so dosedai prejeli ? ™	Nobene^
zanja nad 'klanjem nedolžnih
zavezniki iz Amerike slkoro sa-n>e obljube in lepe besede. Obsodil je t ml i Almeriko i n Am-'glijo zaradi obljub, ki so jih d.nrjale malim narodonv ki so šli v vojsko in katerih nepotrebno trpljenje je pripisati na glavo Angležem in Amerikan-cem. (Nekdo je z galerije pri tem npia«al, če Amerikanci in Angleži koljejo nedobžna ljudstva.)
^^očno je orliček Lindv tndi tipal strunico miru. 4<Ponudimo Nennleiji mir «edaj," je de-jal, ob sedanjem položaju nirtkega konflikta." (Hm, fpet
žrtev, nad jropanjem. uničevanjem, oBkrunjevanjem, ki v fevoji dirvjatski brutalnosti ne poena miej. Nič takega, samo jadikovanje radi ubogega nem-fekega naroda, ki je, siromak, toliko stradal (T) in trpel, da je mogel zgraditi vojno malino, s ka*pro je nameraval zavzeti svet. Sedaj pa. se ti nemarni Rusi tako tipi rajo, da je že od sile za nemški arijski rod in zato naj bi zan eznikqi lepo isklenili mir. No, ja, «aj «o tudi dajal! Angleži in Francozi kredite za nerojtiko vojno ma-Sino, z#kaj ne bi rabili svoje
t rane Venturini—ŠEST MEŠANIH
IN MOŠKIH ZBOROV ......Ji
ferdo Joti
k MLADIH LET,
Dve pi ml. (Prelovec) sa zbor in sol«_________________
M JŽk
Naši himni, dvogtasao____________
liorsld odmevi. (Labarmar), n. zvezek, omiki Aort __________ M
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (am-
iki in mriiani> ,•>• ».»...... JI
\ Moški zbori
OSKAR DEV:
Bartica; Oj, moj Socel a tov; Kam ml, taatje, dm v vas poj-dc
ZA TAMBURICB:
NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi i za tamburice, zložil Mar I ko Bajnk ..............
'Slovenske narodne pesmi za tambn-I raiki zbor (Bajok) __________
«el na planince, (Bajnk).
.75 .n
OSKAR DRV:
-iSreCno, ljnbca moja; Ko ptMI-ca na tnje gre; SoCI; MoJ oCka 'mm konjička dva; Doblv sem pisemce; Slovo; Je vplhalla In« H
BMIL ADAMIČ
ZA CITRC:
«» rltre. — o zvezki — (Koieljzld)
ZA KLAVIR:
pridejo. —
Modra devojka (belrkrsojsks.. tš 'Slovenske narodno pesmi, Jsnko
Vso noC pri potocl ............M
Jnrjeva ......................JS
Hodi Micka damo; Kaj drn*e-
Zdravles ........JM
VASILIJ MIRK lo A. O BOBU I NO: Vetrič; P« gradlol ..........J«
PERDO JTTVANBC:
ZJOtfflJ •••sasssssssssssssssss <2i
žlrnvnlk
L sresek. 123 pesni ss n ali iemikl zbor ............
II. zrezek. 77 prsmi za m«>Kkl Id meianl zhor ................
It® praM m mmMcI IS mrianl zbor, Emil Adsml^ ____
FANTJE NA VARI 1« immtnih
za nnftl chor, Ciril prelij..
1«» 1.W
Narodlo pofljlte aa:

Glas Naroda"
Mig VfRST 1Mb BIRMI	NKW 1MB. M. S.