220. številka. Trstov torek 9. avgusta 1904. Tečaj XXIX: 'V Iahaja vmmJk dan f«< ob nedeljah in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. ari zjutraj. ■IIM2U ftteviiK« se prodajajo po 3 »ov&. (6 etotmk) ■ aoffih tobatamah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gotici, •lil, Kranj" Mariboru. Celovcu, Idriji, Petru, Sežani, Nabrežini. Noveramestn itd. tflue It aaro6be sprejema oprava lista „Edinost", •Is« Malin Dkcoio štv. 7. — Uradne are ed 2 pep. de 8 zvečer. 'Dne oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne c&hvale in domaČi oglasi po pogodbu TELEFON «tv. 870. Vuofinlna znala sa vse leto 24 kron, pol leta 12 itrou, 3 mesece 6 kron, Na naročbe brez doposlane naročnine se jpiava ne onra. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista, defrankevaat pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračaj*. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko. V edinosti je mod t UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanoa »tv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsordla lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca Stv. S S Poštno-hranilničn 1 račun št. 811.652. i t prodrli skozi japonsko blokado. Tudi Japonci »P poslužujejo K.tajcev za dovažaaje živi). Nekega trgovca v P( rt Arturju, ki je služil Japotcsm za vohuaa, ao Rusi zasaČ li ter ga obesili. Kitajska napove Rusiji vojno ? • LONDON 8 V tukajšnjih diplomatskih krogih se sodi, da napove Kitajska Ruaiji vojno, čim bodo zavzeli Japonci Mukden. General Ma vdere s 60.000 možmi v Alandžu • i»jo, da sosede rodnu pokrajino mandžurake dinaatije. Rusi bi v tem slučjju ne dobili več Mukdena nazaj. Poročilo generala Saharova PETROGRAD 8. (Uradno). Brzojavka generala Siharova od 7. t. m. na geoeralni štab poroča: D3 dane* opoludae ni bila v operacijskem okrožju mandžurake armade ni-kake spremembe. Vzroki ruskega umaknjenja. PETROGRAD 8. Kakor eo iz Liaojanga sporočili ruski brzojavni agenturi, ao ae Rusi umaknili iz sledečih vzrokov : Oddelek generala Sasuliča ae je umaknil na višine pn Jonguilinu na svojo glavno pozic jo. Čete so vztrajale do večera, so večkrat napadle sovražnika ter ga odbile. Zvečer je dcšlo poročilo, da sta dve japonski diviziji prisilile oddelek generala Kaštalinskega, da 8e je moral umakniti, valed česar je ostalo levo krilo generala S^suliča brez ziščite. Ker se je bilo bati zajetja od strani Japoncev, je bilo izdano na vsej črti povelje, naj Be čste umaknejo. Japonci niso zapazili, da smo ae umaknili, ter so ves dan nadaljevali obstreljevanje pozicij, ki smo jih zapustili. S a le ob mraku so zasedli naše pozicije, ko so b le naše čete že v Haičengu. — Digestanski konjeniški polk se je posebno odlikoval s sijajaimi napadi ter je rešil en bataljon, Ki eo ga Japonci že skoraj obkoliti, nakar je pričel med njimi grozno klanje. Brzojavne vesti. Položaj v Jlaroku. TANGER s. (Reuterjev biro.) Tukaj se širi govorica, da je podal Mohamed el Torres svojo cstivko, katero je sultan tudi vsprejel. Volitve na Fraiicozkeiu. PARIZ S. Na današnjih ožjih volitvah aa generalni svet je bilo izvoljenih 67 pri-Btašsv vladne, proti vladne stranke in 8 konservativcev. Pristaši vladne stranke so pridobili 17 in zgubil: 8 mandatov. B'vai minister Cavognac je podlegal napram vladnemu republikancu. SCEAUX 8 Današnii volitvi v poslansko zbornico je bil izvoljen radikalec Deloncle. Po dosedanjem popolnem izidu volitev za generalne svele je bilo izvoljenih 883 vladnih pristašev, ki eo pridobili 109 ae-dtžev. n (Brzojavne vesti.) O zadnjih bojih pred Port Arturjem. PARIZ H. Kakor je zvedel »Matin« iz Londona, je trajalo zadnje obstreljevanje Port Arturja 50 ur neprenehoma. Tekom pomorske b tke, ki se je vrš la iatočasno z naskokom, e postala japonska križarka »Cijoda« nespo sobna za boj. Ru ka krž;r*a »Bajan« je bila taje mceno p škodovat a. Bitka pri Liaojangu ? LONDON H. Med generalom Oku in Rus: se bije pri L aojan^u bitka. Kuropatkin brani na povelje carjevo pozicije z vtliko hrabrostjo. Z ii sf, da je vspeh izključen, ker imajo Japonc" bo'je topništvo nego Ruai. Giaecm zadnjih poročil 6e Rusi umikajo. Vest da eo Rusi že zapastili L aojang, ni še uradno potrjena. General Kuro&i namerava z femi div z jami zajeti glavno rusko ado. Večji del zalog, provijan'a in streliva so (•pravili Rusi v Mukdea. Premet na žalez-n c severno cd Liaojanga je baje že ustavljen. Kuropatkin v ofenzivi ? PARIZ 8. Brzojavka »Matina« iz Pe-trograda potrjuje, da je prejel Kuropatkin ukaz, naj se ne umika s svojimi čćtimi, ampak naj fctipi v efenzivo. V Petrogradu raču-usjo bije z dejstvom, d n pade Port Artur tikem 10 dn:. Boj med ruskimi in japonskimi uni-čevalkami torpedov pred Port Arturjem. TOKIO 8. Admiral Tog i je Bporočd : D je 5. t. m. zv*e< er sta prišli dve japonski uničevalni t rpedov do uboda v poitarturtko pristanišče refcognoscirat; takoj je prišlo z portar turškega pr stanišča 14 ruskih uničevaik torpedov, ki so poskusile zajeti japonski le.dij:. Na pom ,c dišie japooske uničavalke torpedov bo takoj napadle ru$«e ladje, ki ro se umaknile v pristanišče. Japonci niso imeli n kakih zgub. O eventuelnih ruskih zgubah ni ničesar znano. Japonska križarka zadela na mino in se pogrsznila. — > Bajan < neznatno poškodovan. ĆIFU (Reuterjev biro). Rjski begunci, k; eo zapustili Port Aitur dne 4. t. m., priznavajo, da japonske čete, ki bo zavzele utrdbo na Volčjem hribu, utrjujejo sedaj dc-l.no, ki je oddaljena od trdnjave eno verato (?) (= 1 k;lomeur.) Sodi se, da sa je neka japonska kr žarka, ki je zadela na mino. pogreznila v neposredni bližini Kristove baterije. Ruska križarka »Bajan« je zadobila le oecaatuo luknjo nad vodno črti, ki jo je pro-vzročila vsled eksplozije neka ob pristaoiščnem uhodu plavajoča mina. PODLISTEK. 49 Azijske povesti. Iz zapiskov priobčuje Anatol. XI. »Hej, ljudje, smo li prav prišli ?« je za-klieal Surov. »Je li to četa Pietskov-skega?c »Da, prav. Pridite bližje!« Stopili smo b konj ter se pomešali med lovce. Začeli bo nas izpraševatr, od kodi smo in kakšna naročila imamo. Kmalu smo se epoznali. Jaz sem dobil tu celo nekaj znancev 'z prejšnjih Časov; ko eem šel mimo te ali one gruče poklical me je maraikdo : »Hej, Vanja Petrovič! Pridi tem!« »ZIravBtvuj Nikolin, živel Potulov !« in drugi. Bilo jih je več, b katerimi sem bil skupaj v bit-ii s Tunguzi. »Ker n sem še poznal vodnika, sem se šel torej predstavi*, z menoj tudi Sumpau in S-rat n. Surov je bi Ž3 tam. Videl sem ga Japonci so zasedli Lujizni zal.v, kjer iz-krcujejo čete očividno z namenom, da bodo napadli mesto 'od zapadne strani. Rusko tipniševo nadleguje Japonca neprestano, kadar hočejo prodirati po prekopih. Topničarka »Sivuč« razstreljena. TOKIO 8. (Reuterjev biro.) Rusi so rarstrelja'.i topničirko »Sivuč« z vso obo-rožbo, da ne bi priš!a v roke Japoncem. Japonci zaprli francoskega konzularnega agenta v Niučvangu. PARIZ 8. »Matin« je prejel iz Tieirtsina brzojavko : Neki iz Niučvanga došli ael je tikašajemu konzuu sporočil, da bo Japmci v sredo zvečer zaprli frateozkega konzularnega fgsnta v Niučvangu. Francczki agent je zahteval, naj Japonci izpuBte d.a neopravičeno aretovana Francoza. Japonci so se tej zahtevi uprli, nt kar je prišlo do resnega prepira, valed čisar so bili konzularni fgaot in oba Franeoza defii tivno aretovaa'. Ki;n-zularni agent se je ubrnil do amerikanskega konzula in ker ni hotel ta posredovati, je odposlal posebnega sla v Tient^in. PARIZ 8. Kakor je zvedel »Matin« iz Tientaina, je zatrdil neki francozki podanik, ki je doa^ei semkaj iz Niuevanga, da je francczki kmzularni sgent še vedno zaprt. PARIZ S t>Matin« vzdržuje ve?t, da bo Japoaci vjeli francozkega konzularnega agenta v Niučvangu, ker je zsh:«val oprostitev dveh aretovanih Francozov. Ta dva so pregnali bije iz Niuevanga, toda položaj agenta se n' spremenil. lati ne sme tuli sprejeti svojega prijatelja, agenta američkih Zvezn'h držjv. Parnik »Knight Commander« zakoniti plen. PETROGRAD 8. »Novoje Vru. Tako zahteva prvotno sestavljeni ruski načrt. »mei iii dr. Koerber. Nekaj dni smo se mi v Avstriji začeli zopet nekoliko intenzivneje zavedat', da imamo tudi mi svoj »notranji položaj«, ali če hočemo prav povedati : svojo notranjo hudo krizo. Da niti ne govorimo o dogodkih na skrajnem Vztoku ! Tudi o konti ktu med Francijo in Vatikanom je govorilo avstrijsko veliko novinstvo več, nego-li o dogodkih v Avstriji. " To si je lahko pojasniti. Velika večina tega novinstva služi nemški stvari v Avstriji. Ono pa je bilo priučeno gledati v dr.u Koerberju prezvestega čuvarja nemške stvari. Uverjeno je bilo torej da čuvajo nemški interes močae in zanesljive roke. Tako pomirjeno glede do godkov v h ši domači, je že moglo razgleda vati se bolj po širnem svetu. Tako smo imeli nekaj časa sem v naši notranji politiki neko stanje, ki je bilo nekako podobno tisti v sedanji vroči letni dobi navadni »mrtvi sezoni«! Leno je ležalo vodovje naše notranje politike in komaj da se je gibalo. Ali glej : v hi >u, ko bi bili najmanje stotine nedolžnih bi zbog grdega slučaja megli .. . . , . 7 . . . pričakovali, se je začelo gibati to vodovje, preliti svojo dragoceno kri, izgubiti svoje ude zagejQ in celo življenje. V koliko milejši luči se nam kaže čin tolovaja, ki v zasedi čaka na svojo žrtev ! Njegova kroglja ali njegov kol zadevlje njega, kateremu je namenjen. Z bombami se pa meče morilno Bredstvo, a je prepuščeno golemu elučaju, koga in koliko njih zadene. Kdor hoče s takimi sredstvi, na katerih se zgraža humanitarno čustvovanje, in ki je pluti nekoliko viša in dela se ka kor da hoče zavriščati. Nemška nevolja je zaČ6la kipeti zopet, a izzvala je to nevoljo — to je ravno interesantno — ista Koerber-jeva vlada, katero so nemške stranke tiščale do sedaj, kakor tišči peklenšček grešno dušo. Vlada je izdala v zadnje čase nekoliko od redeb, ki eo vzlovoljile nemške politike. Te odredba se tičejo studij na vseučilišču v Za grebu, italijanskega vseučiliščnega vprašanja morejo slučajno ubiti tudi somišljenika, slu- o9Dutja Blovangkih paraIelk na a5ite|jiSgib žiti bodi tidi kakim idejalnim ciljem, oneča- šča idejo ia cilje in jih omadežuje, ta je — navadni zločinec, je sovražnik ideji evobode. V Trstu so hoteli vreči nekaj bomb, ki bi bile gotovo provzročile neizmernega strahu, groze in nesreče. Da se je stvar pravočasno preprečila, to ne zmanjšuje mere zločinstva. In ta Trst je menda v Avstriji. Smo-li pa morda radi tega na predvečeru splošne revo lucije?! Nu, ob tem izgledu bi mogli klevet-niki Rusije priti do zavesti, kako absurdno je, ko govore o revoluciji Rusije radi tega, ker je kateri posamičnik ali katera skupina ljudi izvršila zopet zločinski napad. To pa je gotovo, da s tako politiko zlo5instva se ne služi dobri stvari, ne v Rusiji, ne v Trstu. Rusko-japonska vojna. Trst 8. avgusta 1904. Iz-pred Port Arturja prihajajo veleza-dovoljive vesti. Ne le da je oficijelno potrjen sijajni vspeh ruskega orožja v boj.h dne 26., 27. in 2i. julija, ampak včeraj smo prinesli vest o novi nič manje sijajni ruski zmagi. Sedaj doznajamo tudi, da je na tem drugem boju častno sodelovalo tudi portartursko bro-dovje. Iz tega je razvidno najbolje, kako je to brodovje »un čeno«. A ne pozab: mn, da §e sedanji boji na kopnem pred Port Artur-jem bijejo še le za utrdb j v predpolju. A Če je že tu toli trda kost za Japonce, kaj in kako bo še le v borbah in na naskokih za trdnjavo saoco. No, sedaj umejo menda tudi Japonei, kaka razlika je to : jemati Port Ar-tur Kitajcem ali pa Rusom. Tudi z bojišča v Mandžuriji prihajajo povsem zadovoljive vesti. V bojih pri Ljao-janu dne 2., 3. in 4. t. m. so ruske čete sijajno odbijale vse japonske napade in so imeli sovražniki velikanske izgube. Da ti boji niso bili pavoljni za Japonce, izhaja že iz poročil v japonskih listih, ki si tudi to pot — kakor vsikdar, kadar morajo grizti kislo jabolko — pomagajo s tem, da pripovedujejo stvaii, katerih jednostavno ne morejo vedeti. Sadaj n« pr. pripovedujejo o poveljih, ki jih dobiva Kuropatkin cd carja. Će s, car sam je zapo-vedal vihnemu poveljniku, naj najžilaveje brani pozicije pri Ljaojanu ! Isti japoncfilski listi pa pripovedujejo v isti sapi, da eo Rusi že izpraznili Ljaojan, in da so že cdpravili v Mukden provijant, zaloge in municijo. Nas puščajo vsa 1a poročila čisto hladne, ker em:> uverjeni : da fo bili zadnji boji v TeŠinu in Opavi. Izlasti te paralelke eo težko obležale na nemških želodcih, predno so osnovane. Kakor znano je izvrševalni od- J s. bor nemških strank poslal k dr. Koerberju dvojico svojih mož. Ali zdi se, da nista nič opravila. Človeku se zdi, da Bluša kako bajko, ko Čita, da je to pot dr. Koerber ostal trden. Nekateri menijo, da ie vse one naredbe, ki ozlovoljajo nemške politike, sicer res izdala Koerberjeva vlada, ali diktirali da so jih od druge strani. Le tako da Bi je tolmačiti sedanjo »odločnost« Koerberjevo. Kar je mo-r a I storiti, tega da ne more umikati svojevoljno. V jako čudnem ooložaju se nahaja sedaj »velika« »Neue Freie Presee«. Ona je glasilo Koerberjevo, a je tudi glasilo nemških strank. Koga naj brani, kuga naj napada seda*. ko sta si nekoliko navskriž dr. Koerber w * in izvrševalni odbor nemških strank ? Naj obrača sulico tako ali tako, vedno zadevlje v meso od svojega mesa. Zadrega tega liBta je /vidna izlasti v uvodnem članku tega lista v nedeljski številki. Tnko se zvija sam in se zvija tja, da je težko pogoditi, kateri jej je namen glavni : ali tolažiti Nemce, ali jih svariti, ali napadati vlado, ali jej groziti. Vendar bi meni.i mi, da bi »Neue Freie Presse« hoteli nasititi volka — nemške stranke — a ob enem rešiti ovco dr.a Koerbarja. In mi smo uverjeni, da jej je to poslednje posebno na srcu v prvi vrsti radi nemške stvari. Saj ona, ki je v intimnih odnošajih s Korberjevo vlado ve le predobro, kaj pomenja ta vlada za Nemce. Morda se jim taka ne povrne nikdar več. Da je bil članek ^ dunajskem listu pisan v zadregi, o tem pričajo notranja protislovja v izvajanjih. Uvodoja piše — da se polaska nemškim strankam — kakor da ima z uvedenjem slovanskih paralelk nekaj nečuvenega in groznega, ki po vznemirja ves nemški narod. Kmalu nižje doli pa Be nekako roga Cehom, da naj ne mislijo nikar, da se Koerber k njim obrača. Sij daje utrakviziranje šlezkih učiteljišč še povito v neko temo, ki potrebuje pojasnila. Ali umejete to ? Isti lift, ki je malo poprej trdil, da se ima Nemcem zgoditi nečuvena krivica, dopušča možncst, da je vlada postopala tudi to pot v interesu Nemcev, ker je izbrala za Nemce manje zlo. Ali čujte ! S:var postaja še mteresantneja. »Neue Freie Presse« naglasa namreč, da tudi ta trditev ni še ovržena, da ni nič res, da bi bila vlada poa'opala za hrbtom Nemcev, ali z se zgoditi pravici drugimi besedami : da se je v aporazumljenju učiteljskih krogov je menil v sobotni številki z Nemci odločila ustanoviti slovanske vspo- f našega lista, naj bi uredništvo prevajalo rednice pod nemškim vodstvom, ker bi Bicer utegnilo priti do samostojnega češkega poljskega učitsljišča za Šlezijo. Kakor rečeno : zvijanja v »Neue Preese« vzbujajo v človeku tako vanje. A če je temu tako, vprizarjajo poslanci grdo komedijo, da mečejo oči nemškim masam. nemške oitate v tem referatu. Nu, uredništvo i * in ' bi se gotovo ne branilo tacega malega dela. Ali ker je to konferenčni referat, meni ured-Freie ! ništvo, da ni opravičeno v kake spremembe domne- ali dostavke, ako ni pooblaščeno v to od avk-i torja samega. Op. ured.) D estenvagove in bodrilo Naslednik Plevejev. Iz Petrograda javljajo : Še ni koaečno določeno kdo postano naslednik um> rjenemu ministru Pleveju. To važno vprašan,e b) re-šero na posvetovaniu, kateremu bode predsedoval Bam car. Tega posvetovanja Be vdeleže najodličnejše osebe carstva. nemški Johnove besede naj nam bodo v pesek v glede našega delovanja v tem zmialu. Uč teij, i poučujoč telovadbo, naj si zapomni sledeče ———» Jahnove btsede: »Obne ein abgtbii tetes, j mii s ges niichternes, sittenreines Leben ist die ganze Turnerei hinfa 1 g. (Pride š^.) Drobne politične vesti. Turška in Zedinjene države Del severoameriškega brodovja je odplul v Smirno. Ta turško-ameriški spor je navstal vsled tega, ker ccče Turčija poravnati škode Domače vesti. Slovenskim materam. Zopet in zopet prihajamo pred vas, slovenske matera, in vas pozivamo, da uč ta svoje otročiče — svojega, slovenskega jezika. Nočemo trdit', da 9) vsi naši dosedanji opomini v tem pogledu ogtali popolnoma bresvspešni. Ne, ker, ko bi trdili to, bi enostavno ne govorili resnicp. Mnogo vas je, ki ste poslušale naš glas. Mnogo so v tem po- provzročene po turkih ameriškim misijo-i . * ,. .. .... ... . . . r r J | gledu Bt< r h vrli nasi somisljemki in soborilci na rje m. Sklicanje državnega zbora ni pričakovati pred mesecem [novembrom, ker bodo v drugi polovici septembra zborovali deželni zbori. Rudarski akademiji v L j u- I za narodra prava, ali, ob vsem tem je hj pramnogo slovenskih starišev, ki na vzgoji j svojih otrok — pozabljajo, da 90 Sloveaci ! Ni bolj ostudne stvari na svetu, nego je ta, ako slovenski stariši uče svoje otroke tnjh jezikov, a pozabljajo na učenje materinega, bnem in Pribramu dobita v bodočem 8lovenskega jezika ! Taki otrcci postajajo, ko šolskem letu naslov »montanski visoki šoli ter ee učna doba razširi od treh na leta, oziroma od štirih na pet let. Uvede se še en nov izpit. Rektor bo imel pravico nositi naslov »Magnificusc, slušatelji pa bodo lahko promovirani kakor doktorji montani-ških ved. — Atentat Uraguajekega. bo odrasli, izdajice svojega naroda. O Jgovor-stiri nost pa pred Bogom in pred narodom pada na — nemarne stariše. Ker je med našimi sloji še vedno preveč takih st3r;šev, ki kvarijo svoj zarod s tem, da ga ne uče svojega jezika, pozivljemo poleg mater tudi očete, naj pazijo in nadzorujejo postopanje svojih ž?n ! predsednika In ako so se prepričali, da njihove žene (južna greše v tem pogledu na šfcodo naroda n a [Iz Montevidea m Amerika) poročajo, da je v soboto, ko ee je na škodo otročičev samih, naj oni, možje, ako predsednik republike vozil po mestu, eksplodirala pod njegovo kočijo neka nrna. Predsednik ni bil ranjen. Po umorstvu Pleveja. I t, Petrograda javljajo, da bo v soboto konstatirali identiteto provzrečitelja atentata na ministra Pleveja. Zaprli so še dve osebi. Angleži v Tibetu. I« Simle poročajo, da je angležka ekspedicija v Tibetu brez bojev dospela v tibetsko glavno mesto Lbassa. Mednarodni položaj Vztočne Rumelije. V diplomatskem jeziku ni več izraza »Vztočna Rumelija«. K večemu se govori še o južni Bolgarski. Turška vlada se pa nikakor ne more še Bprijaeniti s zedinje-njem, izvršenim že pred 18 leti. Turčija naglasa ob vsaki priliki, da je Vztočna Rumelija posebna pokrajina. Tako je zahtevala tudi sedaj povodom pogajanj za novo peštno in brzojavno pogodbo z Bjlgarsko, da pe v pogodbi navede poleg Bdgarske tudi Vzto* čna Rumelija, v kar pa bo'garska vlada ni privolila. Govori se, da bo se vsled tega pogajanja prekinila. Boj proti alkoholizmu v ljudski šoli, način in sredstva, katerih naj se poslužuje isti!. (Konferenčni referat Antona L e b a n a, nadučitelja v Komnu ) (Dalje.) »Telovadba«, gojena ptavim načinom, je dobro tradstvo in vpliva v zmislu zmernosti. Distenvig piše glede tega : »\Velch9 Folgen hat der Turnuntericht n'cht fiirs Leben?! Turnubungen der Kna-ben, Juaglinge und jungen Maaner^auf freien Platze, etm deB Verbauerns und Sitzen in den Schenken unl Schnap^buden an Sonnund Feirtagsnachmittagen. Tiirnepiele, Vol*efeBte statt der Mucken,-F.iegen,-Fisch-uni Wurm-feste ! Trt ti'.n diea > \Vurte nicht euer Ohr, ihr Leser ? Bedarf e3 ncch eines kommen-tars zur Verauschaulichung der Wahrheit, dass wir unn sclanen miissen? Lt das Volksleben ? Ist das eine wurdige Erholung und Kinftigung? Ist das Volksbildung und Veredlung ? ! — Tudi znani cče John piše v enakem zmislu. »Die Jugend mu.s) wieier zu einem wahren Juogtum gefiihrt \verden, was selbst erlaubte GenuEss versehaaht, weon sie den reifan Alter nur erst geziemen. Das GćfTihl murs zur L'ebe an der Np+ur ge\vaht wardj.n, es muss mebr Wohlgefal!en an E nftcbheit finden, als aai beteubenden unl entnervenden Knelpanleban. (Nekdo iz so vredni tega imena, energično po3ežejo vmes in zahtevajo naj najodločneje, da se bo v Djihovi družini govorilo slovenski ! Oni stariši, ki vzgajajo svoje otroke v laškem ali nemškem jeziku, zaslužujejo, da bi jih iz-i ključevali iz sleherne peštene slovenske ;družbe! Otroci naj govore najprej slovenski jezik, a ko so nekoliko dorasli, naj se uče tudi druge jezike, da bodo laglje živeli. Izgovori, češ, da otroci nočejo govoriti sloven-, sko, bo neumni, in oče, ki rabi tak izgover, le smeši samega sebe, ker priznava s tem, da ni — mož. Če se otrokom od prvega začetka vceplja ljubezen do svojega jezika, je izključeno, da ne bi pozneje hoteli govoriti tega jezika, ali da bi ga celo mrzili. Drugače je seveda, ako stariši s prvega začetka za nemarjajo svojo dolžnost in dopuščajo, da kaplje strap v nežno malo srčece. Putem seveda je prepozno :n rea se dogaja sturišein, da jim otroci nočejo govoriti mat&r;nega jezika. Tudi izgovor, češ, da ti ali oni otroci pohajajo ltške šole in da se radi tega ne more govoriti slovensko žnjimi — tudi ta izgovor je prazen. Mi poznamo odličnih np.-rodnjakov, ki so tudi (ker ni bilo BlovenBkih šol) pohajali v leeke šole. In vendar so ostali nEŠi, zvesti. Ravno zato, ker je naše polože-nje glede ljudskega šolstva tako žalostno, pripada hiši domači naloga, da popravlja, kar šola pokvarja. In to more, le dobre volje je treba. Narodno prepričan e vcepljata v srca mladini najlaglje mati in oče. Mi trdimo mirno vestjo, da stariš', ki so vzgajali svoje otroke na podlagi slovenskega jezika — so redko doživeli, da bi se taki otrcci poizgubili v morje tujinBtva — da bi Slušajte in uvažujte to rilo ! ! Potrjena Izvoliter. Za ^okrajni zastop v Šoštanju izvoljenega načelnika V. Ježov-nika in podnačelnika Ivana Vošnjaka je cesar potrdil. Po slovenskih uradnikih pada hitro šiba avstrijskega zistema, če so kaj zagrešili, ali belje rečeno, če so jih od nemške Btrani obdolžili, da so kaj storili. Iz Šaoarij pri Jelšah (na Spodnjem ŠtajarBkem) javljajo, da sta tam izgubila svoji službi davčni prabt-kant Presinger in notarijat*ki uradnik Sket, ker da sta zabavljala Caljanom, ki so ee vračali iz Rogaške Slatine. Nemški državni uradniki pa se svobodno udeležujejo vsake protislovenske demonstracije, Btoje v prvih vrstah v narodni borbi postali renegatje! nase ponovno sva- . i Kurokija, pa Bvetu-> kulturo« nekoliko proti Slovencem, zaničujejo javno naš jezik, so najhuji agitatorji na vBaki volitvi, pevajo pridno »Die Wacht am Rbein« — in ostajajo ljubljenci svojih predstojnikov in — avanz rajo. V jedini ta namen pa se morajo slovenski uradniki često umakniti iz dežele ter odhajati v tuje kraje in med tuje ljudstvo, kjer žive kakor v prognanstvu. Taki so vedno In povsodi ! Pišejo nam : Prosimo Vas, gospod urednik, da priobčite ta-le kričeči in tipični tlučaj. Dne 6. t. m. je pripeljal neki voznik kamenje v ulico S. Vito za podjetje Dreolli. Ker ni možno notri z vozom, morajo zunaj na ulici zmetati kamenje z veza. Delavci so hoteli, da mora tudi voznik nositi kamenje notri. Voznik se je uprl temu, češ, da to ni njegovo delo. Tako je tudi res. S.cer pa nas to ne briga, kdo je Jimel prav. Briga nas pa dejstvo, da je eden delavcev, tistih nemilih gostov iz sosednje Italije, radi tega malenkostnega vzroka potegnil nož in je grozil žnjim vozniku. Sreča je bila, da je bil voznik mirne in hladne krvi in da je molčal in se premagoval. Tako je tudi vroČe-krvnež slednjič skril nož nazaj v žep. Takov konec je imel ta slučaj. Ali denimo, da bi oni mladi voznik ne bil tako miren in da bi ee bil dal zavesti v odpor, B >g ve, kaj bi se bilo zgodilo. Gotovo bi bila tekla kri in bi bila velika nesreča. Ob tej priliki moramo vprašati : kako e prav za prav z izvajanjem tiste namestni--tvene odredbe, ki je z&ukazala razoroženje delavcev — regnicolov ? ! V goriških listih čitamo vedno o slučajih, ki pričajo, da ee italijanski delavci tudi na gradnji bohinjske železnice vedejo istotako izzivalno in — nevarno. Nato opozarjamo vnovič c. k. državne oblasti, da jim je dolžnost skrbeti za javni mir in za varnost imetja in življenja državljanov ! Tržaškemu glasilu generala admirala Togo in — Btarih bab emo, naj nekoliko manje skrbi za na daljnem Vztoku, in naj raje pomete pred svojim pragom, kjer s a dogajajo dan na dan Btvari, ki niso ravno na glasu s kulturo in civilizacijo. Naj malce pusti Ru- I *ijo na miru, ko mu je Trst veliko bliži ! 25-letnica — peranja. Toliko ee jih *e minole sobote zvečer odzvalo pozivu društva »Zarja« v Rojanu, da so popolnoma na-olciii vrt tamošnjega konsumnega društva, 'rišli so, da izrečejo priznanje možu, ki si e pridobil neoporečnih zaslug na rajskem oolju — pesmi ! A njemu, ki pozna zgodc-vioo našega narcdaega razvoja na ozemlju ržaškem, ki ve, kako smo — kjer ni izda- j a!a moč govorjene besede — zmagovali in pridobivali Brca s tisto magično siJo, bi jo ma v sebi akord lepe pesmi, njemu ne treba oraviti, kako je neprecenljiv narodni borilec oni, ki neguje pri nas lepo narodno Slovenko pesem! Vsaka pevska prireditev je pri nas narod, da se gibljemo, da živimo — uarodno ! Zasluge pevskih društev po ntši okolici so ne zmerne, in oni, ki so duša, ki so gonilna sila v teh društvih, zaslužujejo naše piisnanje. Zato je hvalevredno, da je dru-tvo »Zar a« v Rojanu toli lepo izreklo pri lane svojemu pevcu in navduŠevatelju, osip n Katalanu, povodom petindvaj-etletnice — pevanja. Pevski zbor — možki ženski — je bil zbran polnoitevilno in amburaški zbor je sodeloval s toliko Ijubez-jo in preciznostjo, da je vladalo v družbi ravo pristno oduševljenje. Predsednik dru-tva, g. Ivan Ordol, je lepimi besedami »rotlavil zasluge slavljenČeve in mu je izro-l primerna darila. Govorila sta tudi gosp. otič, kakor pred-jedn k »Kola«, in g. Ivan Tanja Bole v imenu konsumnega društva, oslednji se je obrnil eoeebno do mladega vskega naraščaja, da bi vsakdo veo svojo nb c.jo zastavljal v to, da doživi, kar je živel Katalan : svojo petindvajsetletnico vanje. Vsaki govor je spremljalo živahno 'obravanje. PeBem je sledila pesmi, a vme§ pridno udarjali tamburaš'. Nekatere pesmi kakor »Lepa neša domovina« in »Hej ovan « — je pevala vsa družba in Etoje ob ajvečem navdušenju. Bil je lep večer etaremu, a še vedno ežemu pevcu v priznanje, mlademu nara aju pa v Tspodbujc. Da smo v Rojanu ranili svojo pozicijo pred najhujimi navali spletkami, na tem ima velik del zaslug a »Zar a«. Naj ostane taka tudi v bodoče, nam čim prej zisije — zarja bolj-® h dni ! Obesil se je v št. Petru pri Gorici 66-letni kmet I. B. Postal je baje melanholičen, ker je posestvo izročil sinu. Ko so ga našli obešenega v podstrešju klanice, je bil nesrečnež že mrtev. Iz Sežane. »Zorislava«, novoustanovljeno pevsko društvo, ki si je nadelo nalogo skrbeti in gojiti slovansko pesem in s tem prispevati k proboji, povzdigi in naobraževanju naroda slovenskega, stopa prvič v javnost z nado, da ga je si. občinstvo v njega zepričetem vzvišenem delu podpiralo, sosebno pa da mu pokaže svoje simpatije z velikoštevi.-nim obiskom na veselici, ki se vrši 14. av gusta 1904. na krasno odičenem vrtu g. L. Mahorčiča. Program bo nastopni : 1. »Mladi vojaki«, godba. 2. »Pozdrav« (Labarnar), mešan zbor. 3. »Prodana ^nevesta«, godba. 4. »Križaci na moru«, mešan zbor. 5. »Postojnska jama«, valček, godba. 6. Veseloigra »Doktor Hribar«. 7. »Domovini«, godba. 8. »Slava delu«, možki zbor. 9. »Sokolska koračnica«, godba. 10. Svobodna zabava. Ples. — Vstopnina na veselico 50 stot. s sedežem 1 K. Plesni komadi po 10 stotink. PriČetek veselice ob 4. in pol uri popo-ludne. — Ćiflti dohodek porabi se v gmotno povzdigo mladega društva ! Na mnogoštevilno udeležbo uljudno vabi odbor. Vročina in suša. Po dežju, ki je bil minoli teden po noči, se je ozračje za par dni malo ohladilo a zadnje dni je pričelo zopet solnce hudo pripekati. Včeraj je bil po dežju najbolj vroč dan. Par večerov se je bilo nebo popolnoma pooblačilo in je bilo nade da dobimo zopet dež, a kmalo bo se prikazale zopet zvezde na nebu. Mnogo trp6 vsled suše poljski pridelki zlasti sadje in grozdje. Zadnji dež je le malo namočil zemljo. L:stje zlasti na mladem drevju vene in odpada. Tako bo na pr. v Aquedottu zgubili mladi kostanji vse listje ter eo popolnoma goli, a pri tem so pa začeli z nova cveBti in poganjati semtertje novo listje. — Vidi se na njih ob enem cvet in sad. Ljnbljanica je, kakor poročajo iz Lljub-ljane, vsled suše zelo upadla. Te dni kaže 20 cm. pod normalo. Na obrežji je zrak zvečer neznosno okužen. Prestop ▼ Interansko cerkev. V mestu mariborskem je v tem letu 118 oseb prestop lo v luteransko cerkev. Sodček Olja je valil pred seboj po ulici Limitanea 2»> letni težak Ernest Premru, ki stanuje v ulici Bergamasco št. 10. Radovedni redarji eo ga vprašali, kje da je dobil oni sodček, a to vprašanje ga je spravilo v zadrego. Radi te zadrege, ali bolje radi sod-čeka olja, so redarji Ernesta aretovali ter ga djali pod ključ. Tat ? 26 letni zidar Alojzij Rustija, doma od sv. Tomaža pri Beljaku na Koroškem, je bil aretovan včerej predpoludne, ker nanj močno sumijo, da je on ukradel 120 kron Joeipini Krajner, ki stanuje v zgornji <'arboli št. 628. Nesreča s petrolejsko svetiljko. 18 letni Elija Pavičevid, Črnogorec, na delu pri gradnji železnice je prenočeval v kolibi, katero so si delavci postavili ob novej open* ski cfsii na koncu ulice Cologna. Sinoči ob 10. uri je PavičeviV ža legel v postelj, a pustil je še poleg postelje gorečo petrolejsko svetiljko. Nakrat se je pa nekako krenil ter zvrnil svetiljko na se ter si pri tem grozao ožgal obraz, vrat in prsi. Njegovi tovariši bo šli na stražnico v ulici Luigi Ricci ter od tam telefjničnim potom pozvali zdravnika se zdravniške postaje, ki je dal nesrečnega mladeniča takoj prenesti v bolnišnico. Velika nesreča na železnici. 30 letni delavec Josip Stipan, doma iz Dalmacije, ki dela pri zasipanju morja pod Škednjem, je šel včeraj v jutro ob 5. uri in pol preko tira železnice Trst Poreč. A v istem hipu je prisopihal vlak, ki je bil odišel a postaje sv. Andreja. Stipan ni imel več časa umakniti ee in vlak ga je podrl. A vlak ni šel čezenj, marveč ga je — čuden slučaj — valil pred seboj, in sicer za kakih 38 metrov. Nesreč nega Štipana bo pobrali težko ranjenega, z neštevilnimi ranami na glavi in drugod po životu. Pozvali bo potem zdravnika Be zdravniške postaje, ki je dal reveža z vozom za težko ranjene prenesti v mestno bolnišnico. Zdravniki v bolnišnici so takoj izjavili, da ni nobenega upanja, da bi nesrečnež okreval. In res je revež umrl že ob 4. uri popoludne. Na mesto, kjer se je pripetila nesreča je šel najprej policijski kancel st Deg ampietro, okolu 7. ure sta prišla — kakor sodna ko misija — preiskovalni sodnik dr. Pollanz in godni avBkultant Jelovšček. Razne vesti. Požari. Od vseh strani prihajajo zopet vesti o v« likih požari*1, provzročenih v*č noma vsled suše. Tako sta v Budimpešti te dn; pogoreli dve tvornici ra stroje z velikim skladiščem dry, tako tudi neka ladijedelnica. Ie Nagy B t'se prihaja vest, da je tam uničil požar 70 hiš in cerkveni zvonik. Tem povodom ie b lo raijenib tudi več o^eb. V F daszo yfalvi je uničil požar 34 hiš in mnogo goapodarek'h poslopij. V vasi Horvatlove je pogorelo 18 hiS, mnogo postranskih poslopij b poljskimi pridelki. V Pinnye je bil v petek velik požar, ki je uničil velike zaloge žita in krme. Zgorela so tudi postranska poslopja tovarne za sladkor. Škode je nad 100 000 kron. Na posestvu Aleksandra Haraezit'na v Puszta Decse je zgorelo za 30.000 kron žita. V bližini Nameszte je zg rela neka velika zalega drv za kurjavo. jeno, mrtvo. Prodaja 40.000 meterakih 3tot., za 5 stotink nižje. Rž za b stotink nižje. Vreme: veter. H a v r e. (Sklep.) Kava Santoa good Barage za tek. mesec po 50 kg 42.50 frk, za dec. 43.50. Mirna. M am b n r g. (Sklep pop.) Kava Santoa goo. average za september 35V4> za dec. 353/4, za marec 361/*, za maj 37— vzdržano. — Kava Rio navadna loco 34—35, navadna reelna 36—3», navadna dobra 39—40 Hamburg. (Sklep ) Sladkor zs avgust 20.05, za sept. 20 «0, za oktober 20.60, zf dec. 20.50, za marec. 2090 za maj 2110. Stalno. — Vreme: l*po. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —.—, marec-avg. 66.50 do 68.—. Concass6 in Melispilč promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —, marec-avg. 68.30 do 69.30. Lun d on. Sladkor iz repe surov 1GV1S Sh. Java 10 9 • h. Mi no. .New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodeče dobave, vzdržano, 5 st. zvišanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 14 65, rž za sept. 14.90, za september-dt cember 15.25, zh nov. februvfcr 15.50 (mirno.) — Pšenica za tekoči mesec 21.85 za sept. 22.10, za september-december 22*40, j a no -ember-febr. 22.70. (mirno). Alok» za tekoči mesec 29.40 za sept. 29.50, za sept. -december 29.70, za november f. bruvar 29.95 (mirno) Repičao, olje za tekoči mesec -t8.—, za neptem ±5.o0 za pept. - december 49.— za janu var- april 50.— (mirno Špirit za tekoči mesec 43.75, za sept.. 42.--zt sept. -december 38 25 za janu var-april 37.—-(stalno) Sladkor surov 88° uao nov 25— — 25V, (mirno), be za takoči meneč 27T/8 za sept. 28!/a za okt.-jan 29a/,, z* januvar-april 303/8 (mlačno) ra-tmirai bi1/«—62 Vreme: oblačno. Borzna poročila dne 7. avg-usta. Tržaška borza. Napoleoni K 19.01—19.04, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termia K 239.75 240.20 Francija K 95.--95.15, Italija K 94 95 — 95.10 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.20—117.40, nemški bankovci K---—.— avstrijska ednotna renta K 99.20 — 99.f0, ogrska kronska renta K 97.— 97.20, Italijanska renta u 102'/4 102% kreditne akcije K 638.50 — 640 50 državne železnice K 631.-- 633 —, Lombardi K 85.50 87.50, Lloydove akcije K 680--684.—. Srečke: Tisa K 323.-327.—, Kredit K 460.— do 470. -, Bodenkredit 1880 K 301— 311.—, Bo-denkredit 1889 K 292.— 302 —, Turške K 126.— po 128.- - Srbske —.— do —.—. Dunajska borza ob 2, url dodoI Državni dolg v papiijn n v srebru AvBtrijska renta v zlatu „ „ v kronah 4°/0 Avst. investicijska renta 31/,0/, Ogrska renta v zlatu 4°/0 „ „v kronah 4 renta 3»/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francoska renta 97.84 5•/, italijanska renta 103.65, španski ezterieor 86.05 akcije otomanske banke 566.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnu« —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 86 SO menjice na London 252.55, avstrijska zlata ren. 102.15 ogrska 4"/0 zlata renta ) 00.75, L&nderbant —.— turške srečke 12150, parižka banka 11.72, italijanske meridijonalne akcije--, akcije B o Tisto 13.29 Trdna London. (8kl*»n) Konsolidiran dolg 88T/la Lombardi 3l„ srebro 2,3/l6» Spaiska renta 85'/* K« lijanska renta 1021/*, tržni diskont. 213/t6 menjice nt Dunaju —.— dohouki banke 17x00 izplačila bank* —. Trde a. Tržna poročila 7. avgusta.. Budimpešta Pšenica za oktober 1070 do 10.71 ; za april 10.95 do 10 97 Rž za oktober 8 42 do 8 43; za april 8.70 do 8.71 Oves za okt. K 7 39 do 7.4U; z» > pri 1 7.65 do 7.b7 Koruza za avgust-7 22 do 7.^4, za sept. 7.27 do 7.28. Plenica : ponudbe dobre; povprsfievsnje ome- Užgani znak na zainašku ? varstTo proti ponarejanji! MATTONIJA GiessMililer Sauerbrnnn. predrčeraj danes 100.15 100.16 100.15 100.15 119.15 119 25 99.30 99.30 91.20 91.10 119.15 119.05 97.15 97.10 {<8.90 S9.— 1610 — 1605 — 639.25 638.75 239-87 V, 239 85 117.20 117.221 23.45 23.45 19.03 19.03 95.10 95.10 11.32 11.32 Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi z= ulica Tesa št. 52. A. - (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenea* Sprejemajo se vsakovrstna dela tm i po posebnih načrtih. Ilnatrovan o on It br^splndno in fra-***«- "Kavarna HOBI" ulica S. (jiovanni št. 16. Telofon št. 1632. Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava. pohištva in tapetari -== TRST ==- ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih eenah. Zadnji i model! Najbolj jednostaven, najaolidnejsi i dovršeni amerikanski pisalni stroj prve vrste je „REMINGTON" Mod. 1904. s pisavo povsem razvidno od prve do zadnje črke. Strojevi za računanje. Pomnoževalni stroji: Mimeo-graf, Ciclostyl in Rotativ. = Dotični pri pad k i. — PRIPADKI za pisalne stroje vseh vrst. TRAKOVI za kopiranje aii hrez kopiran a za litografiranje ali hektografi-ranje za pisalne stroje vseh sestavov kakor: Adler, Under-wood, Remington, Hammond, Oliver, Ideal >td. s jamstvom od K 3'— naprej. Blazine za stroj „Y0ST'; z jamstvom. Stroji na poskušajo ne da bi jih bilo treba v k u piti. Brezplačen poduk za učenje pihati na stroj. Nastavljajo se brezplačno uradniki in uradnice vešče pisanja na stroj. Kupuje, prodaja in zamenjuje Stare pi-palne Etroje vsakega sestava. Č.sti in popravlja pisalne stroje vseh vrst. Prve vrste priporočila. — Ceniki brezplačno in franko. Zastcp in zaloga: Via Geppa 18. — Telefon 16S2. — a — Telefon 16S2. — jema m varovanje človeškega živ-jenja po najraznovrstnejgih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in »mrt i zmanjSujoČimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 29,217.694.46 K izplačana odškodnine: 78,324.623-17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica. naše države z vseskozi slovansbo-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zasto j V Ljubljani, čegrir pisar ie so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. •_._. .__• • * # - '' ' _ _ Zavaruje poslopja in premičnine požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši alovee, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne ramene. I Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono *t. 847. - Via della Stazicno Št. 17. - Telofono it. 847. Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. Pošiljanje Drcameto7r li se jemljejo na potovanje in Dremanje blaga na *se proge. Sprejema se tudi pohištvo in druge pedmete v shrambo v lastna za to pripravljen" **»•*<» skladišča. Edini tržaški zavod za — VAPUM-PI FANFR' ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PREPROG »¥AbUW M-™"! Tovna postrežba in nizke cene. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič zalapatelj e. kr. redarstvene straže, o. Lr. glavnega earin-skeea urada in skladiSč, e. kr. pri v. Uovd. o rož, e. kr. finančne straže t Trstu. Kopru iu Pnlju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospodef gospe in otroke. ■ ^flV Prodaja najboljše luščilo (biks) = Cena nizke Uvanka Doreghini ulica Madonnina štev 8 Jamči se za solldnost ln trpežuost blaga. Absolutno konkurenčne cene. Ha/prodaja! Po nečuveno nizki ceni se (lobi za samo Z g\L 95 nčc krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmeto in sicer : i 1 ura od niklja, Anker remont, (na željo tud posr ebr.) z lepo razrezljanim pokrovom ločno urejena s 3 letnim jamstvom in škatliioo Sprejema iztirjevanje 1 kraBna goldin ali nikljrsta okropua verižica taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vse! g prive-om. Parižki sistem. drugih iztirjevanj. ; goldin igla, za kravate z imitir. briljanti. Daja predujme ; 1 par gumbov za manšete, znamka »Garantie«. na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih. 1 garnitura (5 komadov) gumbOV za srajce in Krediti na karikacijste listine i ovratnike, se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih j 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno mestih po ugodnih cenah. puncir. Kreditna pisma 1 goldin prstan s krasnim kamenon. se izdajajo v katerosikoli mesto. 1 Ž9pr.O ogledalo V etvijil. Hranila. Vseh 14 krasnih in vrednostnih pred- li A NI Mil ' A T\I ! P H Uillof Madonnina Št. 15 U Trstu Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in metov z uro Ankcr-Remont. vred pošilja le P nMIN IVI i L-l—rAlM IV^Il .... . srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna za 2 qld 95 nĆ. s povzetjem ali po naprej Trst. — ulica Commerciale 7 — Trst. nahaja na izbero okvirja in zrcala | zavoda. poslanem denarju, tvrdka Trikrti na 30 » » 3°/0 » 30 » >. 37. v z atih napo I j oni h na izplačiitia pisma proti 30 dnevni odpovedi 2° „ „ 3 mes. B 2l/4"/0 , e , . 2l/,7o Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvarje bodočega leta in sicer po dotičnej oJp jvedi. Bancogiro v kronah z 2:/«°/o takoj v kolikor na razpolago. Krone in zlati napoPoni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od časa do j časa in sicer po loka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, BuiimpeSto, Brno, Karlove vari. Reko. i Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb. Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost. Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Šaaz, Šoluograd prosti) stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Zaročenci! Kupujte v še pohištvo v dobroznani pohištva, manifaktur in tapetarii tvrdke Pekarna in sladc-ii-ama V novi prodajalnici pohištva nsš^n a na d..m. S^re.ema nar ;čb? n-* stadčitie iti. o prilni jk^ioi in krsUK. Najugodnejše cene. jffožrej wouk. poslanci BRUDER HORVIZ Krakovo - Stradom lt. - Krakova Neodgovarjajoče sprejmem v S dneh nazaj ic povrnem denar, vsled česar nima kupec nikakega rizika. Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenii se sprejemajo. DBAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Pripcrofa svojo prodajalnico ziatanine, »rebrnine in žepnih ur. -- Sprejema naročbe, poprave arebrnih in zl&tih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupu;e staro ziato in srebro. »V Cene zmerne. Pri sveten^ Antonu Padovanskem. Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari.. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipov povsem umetniškega dela budi od zuie«Jf romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh \elikcstib. * Lastna delalnica pian t. daimatik, pluvial, rokerov, kvadratov, ko.a-jev. mtšn h srajc itd. J7.v1fu.eio »-e id vsakovrstne vezniae, zaslade itd. j Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane svece l in II. vr^te, i»odob, vencev, križcev in ©vetiuj v e*a tovrstni h. ^ Lastna izdelovainica palm iT umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del - spadaj«k ih k bog«»*astju, izvršijo se vezanja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idri Zaloga aisilnv, ritualov, diurm>v ter t rezštevilno drug h uiaŠJih knjiži*^ svečnikov, s-vetiln, kelhov in ciborjev se srebrnim pokrovom. popravlja se vsakovrstne stvari. Jfaj se poskuša prepričati se o ugodnih cenalu _________ zahteva naj se brezplačni cenik. — cj^ Svoji k svojim ' OBUVALA. — Dobro jutro ! Kani pa kam ? Vsak kul>eo vdobi v 51 !»6ri. 140 Podpisani ima čast naznaniti slav. ^ slovenskemu občinstvu, da je te dni ^^ 4i>3,919.0.VJ odprl svojo krčmo v ul. Acquedotfo Bi? Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih štv. G 7 pod imenom : avarovanja proti požaru, streli, Škodi vdled razstrelbi m lomu kakor tudi prevozov po suhem in m rju : JLlluOSiO ClG ■ sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po razno-." vratnih kombinacijah, za glavnice, rente plačna do 1 \r syojeill lokalll tOČi podpisani smrti ali po amrti zavarovanca, doto otrokom itd. 3AINEL PILLIN TRST - ulica Carpison 10. - TRST. __ Telefon 241. ^^H Tovarna in velikanska zaloga ™™ cementnih plošč. Sprejema vsako itaročbo tudi na (le/do ter plošče polaga tudi sam. ===== Brezkonkurenčne cene. razna dalmatinska in istrsko črno vino prve vrste po zmernih cenah. lina vedno sveže pivo, verinout in marsalo, kakor tudi vedno dobro oskrbljeno kuhinjo z toplimi in mrzlimi jedili. Nadcjajoč se, da me nase ljudstvo poseti v mnogobrojnem številu bilježim uda 11 i Fran Rupnik, krčmar. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA44 v Podružnica v Celovcu. f Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja m vrste rent, zastavnih pisem, p rij o rite t, komunalnih obUgadj, irećk, delnic, valut, novcev in deviz. Prosti« izdaji k mk—a irib&njo. I Zamenjava in eikomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. - Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl ■ Izgubi - Vfnkuiuje ln dlvinkuluje vojadke ienftnlnske kavcije. Mtknmpt /m iiNim mmmtr, af Borzna MmrodUm. LJUBLJANI E Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim £ obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — = dne vzdiga. -■ ~ ^ Promet > deki in nakaznicami.