( 233. številka, W Izhaja rsak dua "Vi (»<2. ust a ina (Brzojavne vesti.) Japonci pred Port Arturjem zopet odbiti. ĆIFU 2i. (Reuterjev biro). Tukaj se govori, da so bili Japonci pred Port Arturjem zopet odbiti. Japonska ladija se potopila. BEROLIN 2 1. Iz Tokija poročajo: neka japonska vojna ladija pod povelj-ništvom kapitana Togo (ni zamenjati z admiralom Togo) se je pred Port Arturjem potopila baje med silnim obstreljavanjem portarturskih utrdb, ki so na streljanje odgovarjale. 2 Brzojavka generala Steselja na carja. PETROGRAD 2:. General S eselj je 16. t. m. brzojavil carju : Japonci so dva dni napadali uglovajske višave, toda bili so odbiti ter so imeli velike zgube. Rusi so vze i tri višav e. Danes je prišel k sprednjim stažam japonski parlamenter z pozivom admirala Togo in generala Nodzu, naj trdnjava kapitulira. Predlog je bil seveda odbit. Ćete so navdušene in se bojujejo hrabro/ Napad na Tladlvostok ? BEROLIN 21. Iz Petrograda je zvedel »Lokal-Anzeiger«, da se tam govori o novem ekspedicijskem vojnem zboru, ki se zbira na Jap nskem, da napade Vladivostok. Prometni minister Hilkov. JRKUTSK 21. Prometni minister knez Hilkov se je podal tod mimo na bajkalsko jezero. Jamski pomorski ataše v Port >?rturjn. TSINGTAO 2\. (Reuterjev bir6). Japonska križarka »Jajesama« je izkrcala tukaj nemškega korvetnega kapitana Hoffmanna, ki je bil odposlan v Port Artur kakor pomorski ataše. Hoffmann je baje na ukaz cesarja Viljema zapustil Port Artur na neki dzunki. Japonci so ga našli 30 milj pred Port Arturjem. Brzojavne vesti. Morilec ministra Pleveja umrl. PETROGRAD 21. Govori se, da je morilec min stra Pleveja, katerega so spoznali za sina trgovci Sazonova iz Ufe, pred štirimi dnevi umrl. Poljaki v Nemčiji. BOHUM 21. Tukaj je ,bilo osnovano samostojno društvo poljskih trgovcev, ki šteje med svoje člene mnogo poljskih trgovcev in obrtnikov iz vestfalskega in dustrijskega okraja. Društvo ustanovi banko, ki bo dajala svojim členom posojila. PODLISTEK. Ženski Neron. Spisal S&cher-Kasoch- — Prev?l J. S. L — Odkrili smo novo gardno zaroto ! — tako je pozdravil Orlov carico Katarino II. 23. maja 1765. — Si-li jih prijel, Grigorij ? — je vskliknila ona, ulovivši svojega ljubimca za zlati ovratnik. — Sedaj so v tvoji roki, Katarina. Bilo je še za rano ; carica se ni niti >e oblekla. Oblečena je bila v lahko jutranjo obleko, obrobljeno z dragocenimi 'andrijskimi čipkami. Potegnila je za zvonec, da pokliče svoje zaupljive prijatelje. In ne da bi pogledala Orlova se je sprehajala vznemirjeno po sobi. V tem so vstopili kneginja Daškova, grof Panin, tajni svetnik Teglov in generalni poročnik Avstrijski poslanik Lutzow. RIM 21. Poslanik grof Liitzovv se povrne jutri zjutraj iz Dunaja v Vallombroso, kjer se bodo nadaljevala trgovinska pogajanja med Italijo in" Avstro ogrsko. Utrgalr se je^feblak. MERAN TukarVir* v okolici se » ^ . t je sinoči med -5. in^j&^ro vtrgal oblak. Med nalivom 'je padala tudi toča. Prov-zročena škoda jt^-vetik'5. Katoliški shod t Reznu. REZNO 21. — Povodom katoliškega shoda je mesto okrašeno. Popoludne se je vršil slavnostni sprevod delavskih društev, katerega se je udeležilo 8000 oseb. Xa to je bilo pod predsedstvom poslanca Schae-dlerja otvorjeno slavnostno zborovanje. Bolgarski finančni minister. SOFIJA 2 1. Finančni minister Pajakov se je podal včeraj v Ebenthal, da poroča knezu Ferdinandu o financijelnem položaju. Iz Ebenthala se poda finančni minister baje v Pariz radi novega posojila, ki ga namerava Bolgarska najeti. C =— - Naši sovragi. (Dopis) Nekdanji slovanski suženj je v teku stoletij, da-si teptan, preganjan in zaničevan, vendar polagoma napredoval. Kakor ves Bvet preganja in pobija razno roparsko divjačino, tako nekako se dines zaganjajo v Slovanstvo vsi oni narodi (iz z mši Francoza), ki se prištevajo ..civilizovanim". Razlika v tej prispodobi je pa ta, da se — pod vjani kultu-ronoeci zaganjajo v najmirnejši narod, mesto da bi skušali civilizovati razne divje ali vsaj kulturelno bo-j zaostale narode! Kdo goni te podivjane ku'.turonosce v boj proti nam Slovanom ? Ksj jim je tako zmešalo mcžgane, da ee kakor lačni volkovi zaganjajo v vse, kar je slovanskega ? Mi smo prepričani, da je vsa ta divjaška gonja le posledica groznega strahu pred Slovanstvom ! Nesramnejša gonje pa ni vprizoril še nikdar noben podivjanec, od goaje, ki jo vodi sedaj vse židovsko ča-sjpisi« proti slovanski Rusiji. Zidje in po Židih plačane druhali mislijo, da je sedaj napočil konec Rusije in ob enem — konec Slovan^tva ! Lev je močan i a Zidje bi se hoteli primerjati levu, ki uaiči Slovanstvo. A!i kakor ni lev z vso svojo močjo zamogel uničiti človeštva, tako tudi Židje ne uničijo Slovacstva nikdar! S!o7anstvo pa naj si dobro zapomni vse nesramnosti, s katerimi je danas obmetava internac jonalna židovska zveza in naj, ko bo ugodna prilika, izvaja posledice ! Ta hinavsti židovski zarod (Zid se ne asimilira nobenemu drugemu narodu, ampak je pleme za-ee) preseda povsodi. VesreBomi- \Veimarn. Nazadnje je vstopila gospa Me-linova, krasna amazonka v zeleni vojaški obleki ; a mali trivoglati klobuček je ko-ketno pripela na vrh razkuštranih las* : ona je zapovedovala Tobolski polkovniji. Do nje se je carica obrnila najprej. — Zajahajte konja, draga Melinova — jej je rekla vznemirjeno — razdelite svojim vojakom ojstrih svinčenk ter jih privedite semkaj, da zamene mojo telesno stražo. Ali precej ! Krasni polkovnik se je priklonil in odišel iz caričine spalnice. — Xova gardina zaro a — je nadaljevala Katarina ; — no, ne nehajo že enkrat ti upori proti meni ? Kaj mislijo ti ljudje, ki lete pod kolesa moje kočije, njih vile ? Zmagati jih moram, ali krvi nočem. ' V teh 22. letih niso bile v moji prestol- j niči še nikoli napravljene vislice, ali sedaj se morajo, morajo drugim v vzgled. Grof Panin, pojdite v vojašnice in dosodite zaprtim, vi Teglov sestavite senat, vi general posedite s svojimi četami vse ulice okolo kani svet se izogiblje Židov, ker povsodi, koder bivajo, delajo le nemire in zdražbe. Franciji so Židje več škodili, nego vse revolucije. Sedaj pa eo ee vrgli z vsem svo jim strupom na Rusijo. Na Dunaju so dolgo vrsto let delali lepo in grdo vreme in to vse dotlej, da so se Dunajčaoje izpametovali ter Žide strmoglavili. Kakor je bilo na Dunaju še pred malo leti, tako je v našem Trstu še dane?. Tu vodi Židovstvo za nos 95°/0 (sthlh prebivalcev in Židje so oni, ki eo upritor.li in ša uprizarjajo toliko nemirov na tržaških tleh. Trditev, da eo tudi Židje ljudje, ustvarjeni po božji podobi, in da treba biti tudi nasproti Židom tolerantni — ta trditev naj velja za one, ki nimajo posla z židovsko perf.dnostjc. — Za nas Slovane pa so Zidje le nevaren destruktiven element, dokler bodo stregli po življenju mirnemu in nikomur nič žalega hotečemu Slovanstvu ! Kakor Ž dje proti nam, tako hočemo in moramo postopati tudi mi proti tej drzni rasi — ako nočemo, da bo to po bogatstvu hlepeče pleme se nadalje Btreglo po življenju sto in petdeset milijonnemu narodu slovanskemu. Nam je že preveč t;stega vsakdanjega hujskanja in sramoteaja po židovskem novinstvu. Za to ne moremo in nočemo molčati ! še nadalje. Klin s klinom moramo izbijati ! — pa naj pride kar hoče ! Slovani ne smemo j dopušSati, da bi nam zapovedovala peščica Židov — pa bili ti tudi eami milijonarji ! Rusko-japonska vojna. TRST, dne 21. avgusta 1904. Baltiško brodoTje. — Admiral Rožde stvenski t Kronstadtu. »Kotline, list ruskega ptmerskega urada, poroča iz Kronštadta, da je dne 14. t. m. do3pel tja iz Petrograda admiral Roždesfcven-ski, poveljnik druge eskadre Tihega Oceana. Admiral ja takoj po svojem prihodu razvil na admiralski ladiji »Knez Suvarov« svojo zastavo. Okolo 2. ure popoludne istega dne je bil na povelje admiralovo izdan za to bro-dovje signal: »Bog blagoslovi Vašo vežnjo, ki naj prinese Rusiji čast in slavo. Bodite trdni, hrabri in odločni.« v/" J- Strossmayer za Rusijo. Petrcgrajski list »Novoje Vremja« opisuje kako je predsednik moskovskega slov. društva izročil biskupu Strossmavarju, temu znamenitemu boritelju SlovanBtva, diplomo častnega členstva. Dopisnik pravi, da je slavni starček popolnoma okreval. Njegov glas zveni glasno in krepko. Prosil je božjega blagoslova ruskemu orožju in novorojenemu prestolonasledniku. Veliki biskup je izjavil, da želi Rusiji vsa dobro in vso blaginjo, da premaga hinavskega neprijatelja, ker ona, Rusija, je nositeljica krščanske ljubav;. Previdnost ekoro poksže pot do ujedinjenja Slovanov. Tudi na obedu je Strcssmavtfr ponovno izražal svoje simpatije za Rus;jo. Ob raz-stanku je Stro3smayer blagoslovil in poljubil člene odposlanstva, ki eo bili globoko ganjeni po njegovi veličanstveni in izredni dobrotu r'6 palače, a vaše topništvo, Orlov, naj pride na trg ! Carica se je obrnila k oknu. Vsi so se ponižno priklonili ter pohiteli, da izvrše zapovedi silne ruske carice. Ne dolgo za tem je zahtevala jedna gardijska deputacija, da jo carica pusti k sebi. Poslednja je prebledela, ali zapove dala je prevzetno, naj jo dovedejo noter. Deputacija je vstopila : dva častnika, dva podčastnika in dva prosta vojaka, ter se postavila v red. Carica jih je premerila z očesom ter se vstavila pred svojo stolico, nasloni vši odzadaj roki na njo. — Kdo vas je izbral ? — Naša polkovnija. — Zakaj ? — Prišli smo, da zaprosimo pravico za svoje tovariše. — Vi prosite milosti ? — Pravice. — Pravica se izvrši ! — je Katarina, pordečevši od jeze — za vpila a vaše „Neiskrenost naših Italijanov4. Pod tem naslovom priobčuja »Naša Sloga« članek, v katerem žigosa po zaslugi pre — slavnega predsednika italijanskega po« litičaega društva za Istro, dra. Bennatija, ki je bil na občnem zboru rečenega društva emfatično izjavil, da sporazumljenje se Slovani ni možno. Kakor znano se je dr. Bennati poEebno Bkliceval na izjavo pol. društva »Kdi-nost«, da bi namreč Slovani smatrali čisto italijansko vseučilišče v Trstu kakor najteže izzivanje. No, predno daja »Naša Sloga« zasluženi odgovor na razgrajanje Bannatja, povdarja puljski list, da ni verjel niti v iskrenost izjav italijanskih poslancev v Dalmaciji. O slogi ne more biti govora: 1.) dokler bodo v stranki imeli prvo besedo nepomirljivi, strastni, zagriženi možje; 2.) dokler jih v Jnjiho-vih težnjah podpira dunajska vlada, in 3.) dokler eo odvisni od tržaških židovskih ko« iovodfj. Bennati ju odgovarja »Naša Sloga« : Od vsega, kar je navel, je resnica samo ta, da so češki poslanci v državnem zboru skušali posredovati med italijanski m i in hrvatsko slovenskimi poslanci, da sta sa po jeden italijanski in eden hrvatski poslatea iz Istre dogovorila, da bosta skušala vsaki svoje pridobiti za skupno konferenco radi z\ lžanja Slovanov in Italijanov, pak da je italijanski prvak odgovoril pismeno našemu poverjeniku, da ne more b t: niti govora ni o koaferenci ni o Bpcrasumljenju, ker da so razne noveje izjave se slovanske strani (izjava pol. društva »EJinost«, članek v »Naši Slogi« itd.) iz« zvale na italijanski strani živ odpor proti VBa-kemu dogovarjanju. Naš poslanec ni mogel molčati na ti in je odgovoril italijanskemu prvaku, da obža-Ijuje, ak"> so izjave pol. društva »Edinost« in »Naše Sloge« izzvale odpor med Italijani ; ali te izjave eo bile le v odgovor na izjave društva »Patria«, »Popolo istriano« itd. Vse drugo, kar je poslanec Bennuti govoril o italijanskem vseučilišču, o naših pretiranih zahtevah, o neki namišljeni p?dpori vlade, eo same neosnovane izmišljotin* in neiskreni izgovori, s katerimi bi hotel Bennati prikriti svojo silno mržnjo do vsega, kar je slovansko, ter svojo nespravljivoet (pa bilo pod katerimi-koli pogoji) nasproti Slovanom. Italijanski kolovodje v obče i a litre še posebe nočejo ni sloge ni sporazumljenja se Slovani. Oni pravijo : Podložite se, poležite orožje, odrecite se svojega jezika in s/oje narodnosti, priznajte Italijaue za gospodarje v polkovnije bodo o prvi priliki decimirane. — Ako bi se to smelo dogoditi ! — je zaklical mlad častnik, govornik deputacije. — Bomo že videli, sme-li biti. Z Bogom ? Katarina se je obrnila k oknu. — Idite ! Vojaki se niso ganili z mesta. — Idite — je ponovila ona zapove-dujočim glasom, — Dajte nam naše ljudi, pred ne gremo — so začeli oni besneti. — Pusti jih ven! — je za vpil mladi častnik, prijemši Katarino trdo za ramo. Kneginja Daškova se je potegnila nazaj. V istem hipu se je začul z ulice glas bobnov tobolske polkovnije, pred katero se je v zraku zibal bel šopek peres za klobukom gospe Melinove. — Ne dam jih — je odvrnila car ca hladno — ustaše mora doleteti stroga kazen. A kdor išče za ustaše milosti, je sam ustaš. (Pride še.) Primerja, italijanski jezik gospodujo^im jezi- do sitega. Poveo Ji nas žalijo: na pot;, na kom — poten £e ie vam hočemo ponuditi roko v spravo ! Ako bi privolili v take zaht?vf, pome-njalo bi to, da si Hrvatje in Slovenci sami podpisujemo smrtno obsodbo. Domače vesti. Slavja ..Delavskega podpornega društva** sa je udeležila ogromna mncžica ljudstva in s cer tako v jutro sv. maša pri sv. Atticu novem, kakor tudi popoludne na veselici v »Narodnem domu« pri bv. Iva-u. Škoda le, da je veselico nekoliko motilo nestalno vreme, ki je vedno grozilo z dežjem. Obširneje poročilo prinesemo jutri. Ve elje v Izraelu. Pod tem naelovcm čitano v »NeSi Slogi« : »Minoio soboto je organ koaliranih *eieno-be o-rudeč:h in ?rao-rumecifa {v Pali) doneče! službeno potrdilo, da fet* vendar po dolgem pogajanju Bklenili kom;,r mis za bližaje obSinake volitve v Puli c. in kr. mornarica (-ch\v3rz-gelb) in pa vladaj čx kemora (ciun-\včies-rrth). Kakor ki če »G rD3:etto< Hoa=anne« cd zadovoljstva in velik* ;a veselja — tako tudi mi le čestitamo ulici, po gostilnah. Če je ie možno, iščejo priliko, da naa zmerjajo s ščavi in govore, da tu so njihova tla, da tu so oni gospodarji, a mi da jim moramo biti podrejeni. In mej tem, ko le oni poveodi izzivljajo, pa šs govori tisti „Piccolo", kadar koli sa je kaj zgodilo, da so le Slovenci krivi, ker ti di so, ki žalijo in iščejo prepire. Nedolgo temu, v nedeljo dne 14. t. m. je prišel v prodajalnico g. Mahneta pri sv. Jakobu (u ica Istria) neki regnicolo. Zahteval je, naj ga hitro postrežejo. Ker pa je bila prodajalna polna ljudstva, ga je prosil pro-dajalničar uljudno, naj malo potrpi. V tem je etregel ravno dvema okoličankama in je o tem — naravna« — govoril Bloven»k\ To pa je raz ar:lo regnicol«, da je izbruhnil nesramno: Cjga la parla quelia lingua, no la sa altra lingua. Chi ve iz ga inparada ? Parle di eristiano ! (Kaj govoriste tisti jezik ? Ali ne znaBte drugega jezika ? Kdo vas je naučil ? Govorite kristijanski !) Na to impertinenco nesramnega tujinc2, ki išče tu kruha in zlorablja našo potrpežljivost, je zavrnil g. 3.1ahna nearamneža v oprav:ČPni jezi in toliko da ni dvignil roke. Tudi drugi ljudje so bili ogorčeni. Ko pa je V tri leta je6e je b.l obsojen na okrožnem sodišču v Gorici neki Henrik Arivosto, ker je v neki gostilni v Tolminu izustil besede, žaljive za cesarja. Prisodili so mu toliko, ker je b i prej že obsojen rad: tacega čina. Požar. Včerfj v jutro ob 5. uri je nastal požar v pivarni g. Petra Just v ulici della Ghiaccera št. 5. >'eki stražar, ki je prvi to zapazil, ^e telefoniral gasilcem, ki so kmalu za tam prišli gaeit. Požar je napravil za 1000 K škode. Nesrečen kolesar. 39-letni uradniški sluga Josip Metlika je hotel včeraj popoludne, za zabavo, s kolesom ven ir. me?ta in sicer proti Katinari. A ko ie bil kake pol ure daleč cd mesta, je tako nesrečno padel s kolesa, da se je o padcu precej težko ranil na glavi. TVefoničnim potom pozvan je prišel k njemu zdravnik se zdravniške postaje, ki je dal nesrečnega kolesarja prenesti v bolnišnico. M. SALARINI v ulici Fonte della Fabbra št. 2. (Vogal ul. Torrente.) Prva zaJoca izgotovljenih oblek za moške, dečke Jope črne in barvane v velikem izboru ee od satena in platna, kostumi satene ni platneni za otroke. Velik izbor snovij za obleke po meri. ki se izeotove v lastnei krojačnici; 600 oblek po K 10 za moške, 400 po Iv 8 za dečke, haloga je vedno obložena z izdelki najboljših tovar en Češke, Kormina in Cervinjana. PODRUŽNICA; „ALI.A CITTA DI LONDEA" ul. Poste ntiove št. 5. (vogal ul. Torre bianca) ta t?" pasje-mačji slogi in ljubezni<. T ko »Naša Slcgac. Mi pa pravimo, da j regric do videl, da situvacija postaja malce nevarna, jo ie nesramnež (regnieoli so vsi veliki junaki) junaški odkuril. Tudi na tem izgledu vidimo, kdo tu vedno žali in izzivlje! Ali pohlevni Slovenec, na koncem in na mokrem, drugi pa mfiž'jjo ali nesramni regoicolo ?! A kaj bi se bilo človri: mera «-l?dnj;č začeti dvomiti na tem, da-ii je še resnih ljudij v naš h krajih?! Kakor ča e vse naše javno življenje ena fama komerliia ! V Trstu love eni in iščejo bomba drž^vra poslopja ter sa dajajo zapirati v jfče, v Puli pa sklepajo kompromise eden z dru ginj. Samo ne vemo, komu naj bi glasneje Čestuii: &li enemu na tolikem avstrijskem patriotizmu in tohki — bistrovidno§ti; ali dogodila, da mu je Mahne zares pripeljal eno tja po glavi ? ! Kajti ne smemo pozabiti, da imajo ti ljudje vedno nožič pri rokah. Svetojakobčan, k: je bil navzoč. Kako se je osinesil redarstveni ko- pa dri g&ffic na taki doslednosti in značajnosti, misarij&t v 1*0 lil Zloglasni puljski ..Gior-Sicer pa naj se le imajo! Slednjič morajo naietto" je prinesel te dni vest, da prirede zapasti prokletstvu smešno3ti eni in drugi ! puljski ..pankroat\u v Medulinu velik tabor. To jc-dno pa vemo za gotovo, tla pride čaa — j To je bilo redarstveni oblasti dovolj, da je in merila ui daleč ta čas — ko bodo jedni' posltla v Medulin Č^to orožnikov. „Tabora iskali L28 Slovanov, ker bodo trebali po- seveda ni bilo in puljeka policja je bila bla-moči proti ojim. s katerimi sklepajo kom- m rana Evropejka. Radi te kaUronsda, 7 ka-promise ! tero se je dala zavesti od italijanskega lista, O priliki otvorjeuja ..Narodnega dobiva redarstvena oblast od ..Ntše Sloge" domiu v Trsta, ki ga je staviia tukajšnja tako le lekcijo: pcsc-jitu.c?, kaža se spominjati narodnjakov, j Pozivljenco tu slavni c. k. komissrijat ki so ee sprva trudili z ustanovitvijo ome- polic je, naj na* kazni in globi, ako femo ke njene 1 < sojilnice. daj imeli kak sestanek bil javen, bil tajen, V knjigi „Dvajsetletnica zvez3 slov. posojilnic- (Celje, 1902) čitamo o tem to le : ne da bi bili vsikdar prijavili komiearijatu, kakor to predpisuje zakon. Zato je grda sra- r„V jeseni leta 1886 sta se dogovorila mota, da se tika oblast da tako grdo nasa- na Duua^u takratna državna poslanca M i- mariti od takih ljudij, ki se zbirajo in uz- hael Vodnjak in Ivan Nabergoi, držujejo takov listič, kakoršen je „Gicrna- pripravljati snovanja slovenskega denarnega Istto" — Bog nBj odpusti!! Razne vesti. 14 otrok utGnilo. I/! na Ogr skem javljajo, ua te je v Donavi neki dan kopaio 14 ctrok. Na&rat fe je prikazal na obzežjU rake orožni-r, a otroci so s s ga tsko prestrašili da so hoteli preplavati na drugo oba!. Toda stru a na tem mjestu je bila tako moČDa. da je utonilo vseh 14 otrok. Doeedaj so potegnili iz vode le nekoliko trupel. Proti orožniku se je pr čela proiskava. Koliko premoga porablja velik brzo-parnik ? Kako ogromno množina oglja porablja in jđeren brz »parnik. to jo razvidno iz sledečih številk: Parnik „Casar Viljelm Veliki" eevero-n^mškega Luvda porablja na d:*.n pribl žnj 560 tonelat pvnmoga, na vsej vožnji z Bremena do N< \v-Yorka približno 4000 tonelat. Se već; psrnk Lir vdov „Cesar Viljelm II.", čegf»r stroji imajo za 40.000 konjskih sil, porablja na dan približno 750 toaelat; na vožnji iz Bremena v Nfw York porablja približno 52.000 toneiat. Ker zaaša ena tonelat'*. 20 centov, porablja parnik en dan 15.000, na vsej vožnji pa množino od 104.000 centov. USAR F. PERTOT v Trstu, ul. Poste nuove št, S. priporoča veliki izbor ur: Oaiesa, Si^haff-hause Long:£nes, Tavauiics itd., kak r tudi zlate, srebrne in kovinske ure za jrospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonšzkih cenah. m. GAL Trst, Corso 4 Loterijske številke izžrebane dne 20. t. m. : Trst 82 66 13 55 39 Line 74 70 37 67 88 Pisarna zavoda v Trstu. Nabergoj kakor načelnik društva »Ed nest« je vsled tega s'^I cal zaupni shod narednih veljakov na dan 21. novembra l>>tJ v dvorano »Slavjanske čitalnice« v Trstu. Udeližba je b.la od domače strani ogromna : kakor zunanji udeleženci so bili navzr či : g. Mihael V o š n j a k kakor predsednik »Zveze«, potem g g. po3lanca Veko-liV SpinčV in Siavoj Jenko. Predsedoval je ehodu g. Nabergoj. Kakor prvi govorni-c je nastopi g. M. Vošnjak, ki je te- Lepo po domače povedano se glasi to, da slavni komisariiat v Puli ne pozna zi-kona, aii pa ne ljudij na tej in eni strani, kar je menda sicer ze'<5 potrebno ravno za redarstvene organe, ako nočejo delati — neumnosti in postajati smešni. Vipavska železnica. Tretji vlak, uveden v mesecu maju la z = časno, Ottane dtli nitivto. Zgubil je včeraj nekJo na vesel ci v „Nar. domu" pri sv. Iranu dežnik, kdor melji o doksz 1 potrebo slovenskega denar- i ga je našel, raj ga prinese v naš^ tiskarno^ nega iavoda v Trstu, pi ludi dokazal dejstvo, da eo tam vs pogoji dani zi dober uspeh ttkšaega pedjetja. G. Viktor Dolenc je potem preČital že sestavljena pravila, katera eo se vsprejela in se je takoj volilo načel^ivo »Hranilnega in posojilnega društva v Trfrtu«. Kakor ud,e načelstva so bili voljen gij. : M. Zivic, M. S jrii, F. Dekleva, -J. Vaiortc, K. Schooid in dr. Pertot. V Opatiji je bilo o.l 1. e€j>tembra 1903. pa do vštetega 17. avgusta 22.124 oatb. Od 11. avgusta 1904. pa do vštetega 17. fcvgn sta je prirastlo 475 C3eb. Djie 17. avgusta je b lo navzočih 1651 eseb. Velikanski orkan je bil v Č2tit&k zvečer v Ribnici in okolici. Vihar je p >bil mne go oken, raztrgal macg) etreh in polomil mnogo dievja. — Huda nevihta je tega ve J)T (jregorina in dr Slavika se preseli 24. t. m. v „Narodni dom" uhod ulica Gior^io Galatti štv. 18, II. liadstr. LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilne pasove, trebušne preveze, elastične lioarovice lil modrci, ortopedieai aparati, aparati za vzrarnavanje života, pasovi za popek, sospenzorjl. == Naročbe se izvrše po meri. 1 PREDMETI ZA BOLNIKE. Naj veča solldnost. gfljr- Svoji k svojini TSS8 OBUVAL A. — Dobro jutro ! Kani pa. kam ? — Grem kupit par čevljev! — Svetujem Vam, dz greste v ulico Rihorgo št. 25. po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za možke, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vskovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik: Peter Pehar. TvoaraA pohištva mrnzi - ulica Tesa št 52. A. (v lastni h!5i.) ZALOGA: Piazz& Rcsarlo (šolsko poslopje) Cene., da §e u! hali nlksfce konkss»Po3Q i.niča :n hranilnica v Trštuc svoje dcgtdila huda nesrtče. Dekla nekega urad- plo-ioj -»no d-lovanje, katerega esd je že nika ;e hotela s pomočjo petrole;a zažgati »Narodni doai«, ki se sedaj z'da v ^.oaos oglje. O tem p 1 je ravnala tako neprevidno, j ^ tržaŠK-iri Sovaos.va. Škoda pa zi čas od daje z gorečo žveplenko zažgala patrolej v|"| OlTI^SOlli UHSSO - Trst l,sš6 do 1891."" vrču, ki ga je imela v rokah. Petrolej je eka- V naši hiši nas žalijo tujine!. Pod plcdiral, o čemer sa je užgala n e obleka, tem r.a-lovom smo sprejeli: Kakj žaljivo se Uboga ženska je zadobila grozne opekline vedejo rrgnicoli na naš.h tleh nssproti na- izlasti na preih, tsk) da dvemijo zdravniki, šemu slovenskemu ljudstvu, to je že znano da-!i jej bi d > mrgli rešiti življenje. ____ . Anton Skerl mehanik Piazza cfe ie Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za. godbo v velikem izboru, internacijonalna godba in petje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda-vaio -i predmeti tudi na meaečne ob reke. ■isramr sHkar-dskorater. Sp.rejema delo na deželi. — Dekoracije »ob s pa-pirJem. Slikan e sob in napisov v vseb slogih in na vse narine. PoDarejen leg in marmor. Bi rvanje pohištva, podov itd. — Vse po zmernih censih, točno in hitro. — Delavnica: ul. Ugo Foscolo 19. veščega slovenskega in nemškega jezika ter pisarniškega vajenca sprejme takoj v svojo pisarno dr. Matej Pretnar, odvetnik v Trstu ulica Cassa di Risparmio 13, II. VES«*- i M LJUBLJANSKA KREDITJNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja v * 'n;e rent, sastavnih pisem, prijoritet. komunalnih •^tjacij, srečk, delric. Tsiut, do vet v in devis. frtKtss« i«daj^ k Tf&kema šrftbujn. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Daje predujma na vred. papirje. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vredeostne papirje in vnovčuje sapaie - kupona. - Zavaruje srečke proti - (zgubi kurznl V-nkufuje in dlvinkuiuje vojažke ien tnlneke kavcije. HmiLQm.pt trn ij»k/SMo auak ^OKjj ' kiotr 'i* suroeUn. r mrnifriTiliTMlii h lir«— ri Podružnica v Spljetn Denarne vioge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vioge do — dne vsdiga. — == Promet ■ čeki in nakaanicami.