SKUPINA TAKOZVANIH "INTELIGENTNIH' SXEBOV ■raEssnr^saaHi M GRŠKE ČETE SO BILE ZOPET PORAŽENE Grki so morali izprazniti Afiun Karahisar vspričo udarcev, katere so izvedli nacijon.ilistični Turki. SPLOŠEN SIRAJK SE JE IZJALOVIL Le neznatna manjšina delavcev se odzvala pozivu na štiri in dvajset ur trajajočo stavko. — Razdor v delavskih vrstah v Havru. — V Parizu je zavladal mir. — Francoski šoferji najrajši štrajkajo. Pariz, Francija, :>0. avgusta. — Poskus komunistov ter drugih radikalcev v vrstah organiziranih francoskih delavcev, da uveljavijo splošno stavko, ki naj bi trajala štiri in dvajset ur, v protest proti uporabi čet v havrski stavki, se je popolnoma izjalovil. Tako v Parizu kot v provincah so šli ljudje na svoje vsakdanje posle ter delali kot ponavadi in le malo privatnih industrij in javnih naprav je bilo prizadetih v količkaj večjem obsegu. To pomanjkanje navdušenja na strani večine delavcev, da se >d zo ve j o pozivu k orožju, katere-•ra jt- izdala komunistična manjšina, pomen j a najbrž konečno uničenje upanj, katera so -rojil: nespravljivi. ko so jih pognali iz loiifialne delavske federacije. . akar mi ustanovili opozicijsiko federacijo, imenovano Generalu » združeno delavsko federaeijo. V nekaterih krogih so se bali, da bo fa nova federacija, s svojim članstvom anarhistov in komunistov, najboljših francoskih prijateljev Moskve, deležna precej podpore lelavskega razreda in da bo uspešno širila revolueijonarne teorije. š< daj pa se je izkazalo, la s<> njih pristasi maloštevilni, cajti 1'rancoski delavci so se zavzeli za zdravejse doktrine ter starejše voditelje, ki imajo v res-nici pri sreu interese svojih delavskih tovarišev. Danes priznavajo ekstremisti povsem javno, j da je jalovijenje stavke posledica -s i m pa t ičnega stališča, kate-; ro je zavr.fi Jouhaux v družbi svojih prijateljev stare organizacije. Največji udarec pa prihaja prav i/ kraja, kjer ^e je za počela eela stvar. V Havru so istega dne. ko ;s. ekstremisti proglasili generalno stavko za celo Francijo, one krajevne unije, ki so se pridružile kovinarskim delavcem v sim-| patetični stavki, izdale poziv na I svoja članstva, naj se vrnejo na 1 delo. Pariz je ostal miren celi dan Delavci v stavbinskih strokah, ki so včeraj zastavkali, so nadalje-j vali dan« s stavko, a to je bilo komaj opaziti, ker je skrajno malo dela v stavbinski stroki. Tran-I športna sredstva so Lila komaj : prizadeta, kajti iz skupnega števila 'J6.000 delavcev jih je zastav-kalo le 260. Postaje električne si-,le in plinarne so bile tudi povsem neprizadete. Večina mož, ki so zastavkali danes, pripada^ kovi-iiarskim in sorodnim strokam in le ena tvrdka, namreč Citroen avtomobilske naprave, je morala zapreti svoja vrata in še to le tekom popoldneva. V predmestja bouiogne-sur- DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALIJI IN ZASE DENEM OZEMLJU >e potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih cenah. VfermJ so bile naše cene sledrte: Jugoslavija: Razjio&ilja na zadnje poŠte in izplačuje 'Kr. jm.šiui čekovni urad in "Jailranr-ku banka" v I.jubljani, Zagrebu, Beogradu. Kranju, Celju, Ma-rilM.ru. iHiltrovuikU. Sj>litu. Sarajevo ali ilruK«d. kjer je i»ač za iiitro izplačilo najugodneje. 300 kron ____ $ 1.10 1.000 kron .... $ 3.30 400 kron ____ $ 1.45 5,000 kron ____ $16.00 500 kron ____ $ 1.80 10,000 kron ____ $31.00 Italija in zasedeno ozemlje: Razpošilja na zadnje poŠte in izplačuje "Jadranska banka" v Trstu, Opatiji in Zadru. 50 lir ____ $ 2.75 500 lir .... $ 24.00 100 lir ---- $ 6.10 1000 lir ____ $47.00 300 lir .... $14.40 Za pošiljat ve. ki presegajo znese!« dvajset tisoč kron aH pa dratiaoč Ur dovoljujemo po mogočnosti še posebni popust. Vrednost kronam, dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja se večkrat lu nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče |»odati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne. ko nam dospe poslani denar v roke. Gt«de jgplačll v a—gričkih dolarjih glejte poseben oglas v tem lista. rtenar nam je r>uelati najbolje po Domestic Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CortUndt Street New York, N. T. Atene, (Jrška. 30. avgusta — Tukaj je bila oficijelno potrjena vest. da so grške čete i/i rnznile Afiun Karahisar. strategično postojanko ob Bagdadski železnici v Mali Aziji, nakar so ta kr:ij ra-v/ie!i nneijonalistični Turki London, Angliji. avgusta. S-glasno s poročilom na iVnral News iz Aten so bili Grki pod pritiskom turških nacionalističnih čet prisiljeni izprazniti Afiun Karahisar. To važno točko v centrumu pr-ških čet v Mali Aziji so morah Grki opustiti vsprieo napadov veliko močnejših sovražnih oddelkov. Če so Turki res zasedli K.iia-hisar. kot se poroča iz Aten, bo po menjalo to po mnenju tukajšnjih vojaških izvedencev težak udarec za grško armado. Afiun Karahisar je važna ključna postojanka ob Bagdadski železnici ter predstavlja eno najbolj važnih baz dobave potrebnega materijala za grško armado. Grki so imeli več kot eno leto to postojanko v svojih rokah ter so tekom tega časa nagromadili tam velike zaloge ter se močuo utrdili. Okupacija mesia bi odrezala Grke od Smirue, Bruse iu Eski-šerja ter bi spravila Turke tako blizu slednjega mesta, da bi lahko vprizorili napad nanj. Eskišer je največja postojanka grške armade v Mali Aziji ter sedež grškega glavnega stana. Iz današnjih poročil iz Smirne in Aten je razvidno, da je vpoklicala grška vlada pod zastav;* celi letnik 1903 in da pošilja v bojno ozemlje z največjo naglico o-jačenja iz Bruse in Smirne. Grške čete v Anatoli ji znašajo nekako 200,000 mož, kojih polovica je na bojni črti, druga polovica pa v garnizijah. Njim stoji nasproti nekako 190,000 Turkov, kojih disciplina je izvrstna in ki imajo zmožne častnike. VEST 0 MOBILIZACIJI JE BILA DEMENTIRANA Jugoslovanski poslanik v Washingtonu je izjavil, da niso bile tri divizije mobilizirane. Washington, D. C.. 25. aver. — Jugoslovansko poslaništvo je danes oficijelno zanikalo objavljena poročila glede koncentracije treh jugoslovanskih divizij v dolini reke Donave. nasproti avstrijski provinci Koroški. V uirotovilu se glasi: — Ni le neresnično, da smo koncentrirali tri jugoslovanske divizije ob Dravi, temveč je tudi neresnično, da smo sploh mobilizirali kake čete. Poročila te vrste predstavljajo italjansko propagando, koje namen je vzbuditi domnevo, da imamo mi agresivne namene proti Avstriji ter skušati neugodno upi i vati na flotira-nje jugoslovanskega posojila v Ameriki. V italjanskem poslaništvu so izjavili odločno, da niso prišla poročila o mobiliziranju jugoslovanske armade iz italjanskih ofi-eijelnih vioov. ROJAKI, NAEOČAJTE SE NA "GLAS NAHODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V SDR. DRŽAVAH. f^T AQ VT A T>A p zl&šŽLLL i gg I VJTAJ-T1.0 JL.tI xlliV/JL/il § Zrn inoienutro cdo leto $7.00 J H 7C ^ D , Ib....................| list: slovenskih kdelavcev v Ameriki. L 11 TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Claw Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y. Under the Act of Congress i'st.lrs<-ti d.m m !i;>*- stavke us1už1h'1kh*v v železniških d< laviiii-a'i j<* |>ri--i«. ■ !<» številnih « k^|»l««zi j bomb in drugih »uisilij; vršile so t ska v«* jrh*dt* n*-sre<" na zel«*zni«*ah t*r nI. »I«* dottitu va i.iii s*il»4*tažnili zarot; prožni liflavri so \ N i I i v kongresu zahtevo, naj se izpivuieiii doltV-be železniškega «lela\ .ske*j;a sveta ter nudi s tem delavcem na progah j»laeo, s katero s« I*«»d«> mogli preživljati in tako dalje. M**dt«*m |Mi i/ja\ljaju načelni-j. ki ^t.rih vrltkib ž^Uvničarvkih hratovš<'iri. ki /Im ruj» j<# v < *levr-1 j laii'iu, d ji ni prav ir.prcm«1- J rjiiu njih napram stavki) u-liii beijv-v v železniških delav-l' > Konec untavljenja obratovanja j i n < hieaLro Alton /eW'zinei jJii'fl tJaiir", ko «-.« izjavili >tav-kujoči U'layhtnei na vlakih v Sl.i?.t. jMf , da pr.pravfj.ni ] vrniti s,- na delo. Njih vzgledu m- oleddi 'tavkarji v Raadhonse. lil., t«*r na Elgin. Jotiet & Eastern železnici v Jolietu, III. Washington, D. C.. 30. av«r. — Meddržavna trgo\>ka komisija j j«- «lan»'s ^poro'"•lla zveznemu se-natn. «la sr na sumljiv naein zanemarja inšpekeijo lokomotiv \sletl sta\ke uslužbencev v želez-n.šk li delavnicah. Dolžnost že- ^ leznislcih uj rav j«- nainrer reilno HMpicirati lokomotive. V številnih ttlurajih železnit*e poro«"*a-le. da absolutno ne morejo ekeij. Število inšpektorjev komisije ni tako ve-l.ko, da bi mojrli ti inšpektorji ( •*iir rat pr»'^ledati lokomotive. ^ Washington. l> <\, 30. avg. — i (•en*-rahii pravdnik Dauphertv . je objavil, tla bo rvezm okrajni i pravdnik Todd iz severnega New I York a takoj resigniral in da bo 1 imenovan pomožnim generalnim 1 ju.iv.'nikom. K<»t tak b.» «».ipf»r<»- 1 val \ I-^ts An*re|es. ('al., kjer bo i uvedel kazenska zasledovanja v stavkarjev. ki so zagrešili nasilja ■ t« kom sta\ ke. ] Washington, I) C . 30. av«r. — - Sta\karsK. jnjložaj v ozemlju tr- ; ilejra premoga se je dane* izdat- ' no izpremeuil jn sicer v prilog 1 zakljiK-enja stavke, kajti vodite- I jji obeh strank so se na konferen- . ci, ki se je vršila tukaj, dogovo- . rili. da b<»do stavili lastnikom ro- , vov ter mezdnemu komiteju pre-mogarjev "v konečuo rešitev" pretlloge, katera ^ta Izdelala se- ' natorja Pepper hi Reed iz i'enn- 1 sylvan i je. i 1 V izjavi, ki je bila objavljena po konferenei. se t;lasi. da bodo | kmalu sklieani separatni sestanki obeh skupin. Konf«'renea je trajala do zgodnjih jutranjih ur.1 j John L Lewis, predsednik lT. * Mine Workers in Warriner, pred- J j - edink vodilnega komiteja pre-; mogarskih baronov, ki sta prisostvovala konferenei. sta odredila vse potrebno, da takoj odpotujeta iz Wa&hingtona, da skliceta te, separatne konference, ki >e bodo, vršile najbrž v Philadelphiji. - t POSADKA AEROPLANA V VELIKI NEVARNOSTI Malo je manjkalo, da niso letalci, ki so bili namen jeni v južno Ameriko, postali plen morskih volkov ! Havana, Cuba. '29. avgusta. — Člani posadke zrakoplova Sam paio Correia, ki je padel v morje i na poletu iz New Yorka v Rio de Janero, s,, dospeli veeraj semkaj, iz Guantanamo ter izjavili, da bi brez dvoma jKVstali žrtve morskih volkov, r-p bi se njih rešitev zavlekla le za eno uro. Poročnik Hinton je rekel, da je videl v temi lile, katero je smatral za lue svetilnika, a se zaraeunal ]>ri ]>o-skusu. otapljati, in kmalu se je zbrala na lieu irtesta velika množina morskih volkov, ki so eakali le na trenutk, ko se bo letalo po-pi>lnoma j>otopib>, nakar bi padli j»o letalcih. Na srečo pa je prihajala lue s križark< "Denver", koje rešilni čolni so vzeli ponesrečene letalce na krov. Morski volkovi so sledili ne le eolnom temveč tudi letalu ves čas, dokler ga niso zavlekli v pristanišče. BOLJŠE RAZPOLOŽENJE VLADA V NEMČIJI V nemškem časopisju je op;\ žiti bolje razpoloženje, a uradni krogi niso tako upa polni. Berlin, Nemčija. 30. avgusta ^oglasno s poročili iz Amerike so padli na-'-rti prejšnjega gover-nerja Coxa iz Ohija. gLede r«' konstrukcije Kvrojie. na rodovitna tla. To <«b»,nem s j» iročilm. v Id poro'-ila da je, p«'lko\i..L I It. ii •. znam tajni sve-i t o v a 1 ee \Y. «».ta. <-bi.skal anirle-1 šk«'jra i..i.i -i: k pred edinka Llovd liMiijt i. — Hauibur.ški '" Ki emdeii U>; 11 ,j.* prijavil poziv na Aiuirii • ij f nlaj v. lular enkrat po*« . ^ V uradnih krogih pa >o m ».i optimistični 'glede pomoči. }- -»- hi prišla iz' I Amerike. IV. n' ' pa. da bo 1 reparacijska komisija konečno vendarle d tv ilila mo-atorij, čeprav prihajajo g V. le tega manj ugodna poroči i a iz Pariza. Voditelji vseh strank bodo imeli v četrtek konferenco z voditelji vlade, da razmotriviijo o go-spodarskem ter živilskem položaju. Razpravljalo se bo o tem, če je potrebno vpoklican je državnega zbora, kot zahteva Hellfe-rieh. j Berlin, Nemčija. 30. avgusta. Objavilo se je. da bodo Stirmes, Klocker. dr. išilverberg in Lub-sen zastopali nemške lastnike rudnikov v pogajanjih z repara-cijsko komisijo glede bodoče dobave premoga in lesa na račun odškodnine. Berlin, Nemčija, 30. avgusta. V soglasju z zahtevami zaveznikov, naj Nemčija skrči svojo prometno upravo, bo 12.500 poštnih uradnikov prestavljenih k finančni upravi. Kolin, Nemčija, 30. avgusta. — Uveljavljena je bila policijska odredba, potom katere se bo omejilo nakupe inozemcev v tem mestu. Inozemei ne bodo smeli kupovati stvari, namenjene za vsakdanjo porabo ter življenskih potrebščin. --I ITALIJA NOČE NASTOPITI SAMA. Rim, Italija, 30. avgusta. — Messagero poroča danes, da so se izkazali kot povsem neuspešni načrti Italije, da uveljavi zbliža-nje z Avstrijo na ekonomskem polju. List izjavlja, da je popolnoma propadel predlog za ekonomsko in carinsko zvezo obeh dežela. Danes ni bilo na razpolago ni-1 česar ofieijelnega glede te trditve 1 v listih. Ugotovilo pa se je, da bi v takem slučaju Italija sledila besedilu in duhu vseh dogovorov, j katere je sklenila z zavezniki, i Glasi si, da se je razpravljalo o j vprašanju ekonomske in denarne zveze bolj s teoretičnega kot pa! praktičnega stališča. PUSTIL SVOJE OTROKE NA CEDILU. Znani patentni odvetnik Park Benjamin, kojega hčerka se je poročila s Carusom, je zapustil presenetljivo oporoko. Svojim petim otrokom, med katerimi je tudi Carusova vdova, je zapustil vsakemu po en dolar, celo ostalo svoje premoženje, ki znaša približno pol miljona dolarjev, pa neki 40 let stari governanti, katero je pred par leti vzel za svojo. Rasdeddnjenje svojih otrok je utemeljil na zelo skrben način. | Rekel je, da je imel od njih le ne- j hvaležnost. Otroci so postopali, : žnjim Jtot para«ti ter mu baje j — —------ ■ - ** —• —— - ——uramarar • • • i—■—i— —Bffia Slika nam kaže pet študentov- vseučiliščnikov, ki mislijo, da bodo napravili red v deželi s tem. | da so šli skebat na železni."ko proiro. VELIKO RAZBURJENJE V CENTRALNI EVROPI Jugoslavija in Čehoslova.ška sta sklenili vojaški dogovor, da se polastita vrhovne nadvlade v centralni Evropi. Berlin, Nemčija. 30 avgusta. V tukajšnjih uradnih krogih zasledujejo z največjo pozornostjo stališče Italije ter stališče novih slovanskih držav, namreč Gelio-slovaške in Jugoslavije, napram Avstriji. Tukaj soglašajo v nazi-ranju. da vsebuje nasprotje med italjanskimi in slovanskimi interesi kal novih evropskih zaplet-ljajev, ki bodo eventualno katastrofalnih posledic. Splošno se pričakuje novih erupcij, ki bodo mogoče posegle tudi na ozemlj« Nemčije. .Splošno skrb za Avstrijo ter evropski položaj pa je še povečalo poročilo, ki obeta najhujše, ('a sopisje izjavlja namreč, da obsta- , ja tajen dogovor med t ehoslova ško in Jugoslavijo. Ta dogovor ima baje obliko vojašk*.? konven cije t«-r določa skupno zasedenj:* Avstrije in Madžarske. iS taki mi prismodrijami pitajo nemški in italjanski listi svoje k<»štr*une. Budimpešta, Madžarska, :'.>' avgusta. — Največje razburjenje s o povzročila tu poročila, r»-ko mad/ar skega ozemlja. Grof Andrassy pnedsednik parlamentarnega f-d-seka za zunanje zadeve, je "»javil danes, da je Madžarska si • slaba, "da pa lahko postane zelo nevarna v slučaju resn^ žal it v V ofieijelnih krogih pa prevladuje trdno prepričanje, da » o hranila Italija premoč nad Ma!o ' antanto. Prijateljska razpol.-./.-, n ja napram Italjanom stopajo tukaj vedno bolj na dan. DOGOVOR Z MEHIKO. ! Washington, 1>. C.. 30. avg. — j Prihodnji ponedeljek bo istoi'as-: no v New Yorku in v Mexico Citv objavljen formalni dogovor med mehiškim finančnim mini-i strom ter člani mednarodnega | odbora bankirjev. Ta dogovor je j bil podpisan že julija meseca po j konferennah v New Yorku ter ga je pred kratkim odobril tudi Obregon. Kongres se bo pečal žnjim pri-| hodnji teden. i--—-- | eelo pretili s sodni jskim postopa- Injem, ee fad skušal zapustiti denar komu drugemu, ne pa njim. Seine so skušali stavkarji preprečiti odhajanje pouličnih kar iz remiz in več policistov je bilo ra-nj; liih tekom navala stavkarjev na remize. Ve.'- komunistov, pripadajočih poštni službi, je navalilo na poštni uratl zgodaj danes zjutraj, a policiji se je konečno I osrečilo pregovoriti stavkarje, da sk zaj>ustili poslopje, nakar s. je vršila poštna služba povsem normalno. Večina taksikebov je ostala v garažah, a šoferji so vedno med prvimi, ki se poslu/ijo prilike ter nehajo delati. V celem je bilo ■ življenje mesta skoro normalno. Pariz. Francija, 30. avgusta. — Taksicab Šoferji, kojih sindikat ne pripada nobeni sekciji federa-'•:je. so skleiiili zastavkati in Pariz bo danes vsled tega brez taksijev. Transportne kompanije pa so objavile, da bodo vozile poulične kare redne in vsled tega nf b<>do sitn+»sti in zadrege tako velike. Oblasti so tudi zagotovile dobavo električne luči in plina. Vlada je objavila, da je storila Vs.* potrebne korake tako v Parizu kot v provinci, da zagotovi normalno življenje dežele. Odrejena je bila aretacija Monm-mousseau-ja, -indikalističnega voditelja. pripadajoeega skrajnemu erilu federacije, ki je bil zelo ak-:iven tekom havrske stavke. Precej smeha je vzbudil poziv na manikuristke. naj se pridružijo generalni stavki, napove.\ X, S»33 E. Iv.tti St Podpredsednik. laJLUS HAL.VXT, itox 10»; iVarl Tajnik: JOSEPH PISHEER, Ely, llinn. Hiatru jnik: UEO. L. BKOZICII. Ely. Minn. Blagajnik neizplafai.ih snirii:ini JuIl.V MOVERN. r>u!uth. ilir.n. . Cleveland, O Ave.. Lorain. O. 412 — 12th Ave. Eaat, Vrhovni zdravnik - Dr. JOS. V. CRAHEK. S13 K Oh;o Street. X. S.. PittsLurRh. P* Nadzorni odbor: AXTOX ZBAŠNIK. Rem 2u6 Pake well l-:l,]s.. cor. Diamond and Grant Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 1224 W. Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4s22 Washington Street, I-enver Porotni odbor. LEONARD SLA ROD NI K. Box 4S0. Elv. Minn. GREGOR J. P'.'RENTA. Bla. k I'iamond. Wash. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave. Cleveland. Colo O. VALENTIN PIT'.C. T PA I" LINE Eft.MENC. JOSIP STEKLE. 4U4 ANTON CEL.A KC, T Združevalni cdbor. SO Louden Rd . N E.. Cleveland, sns — 3:.i Street. Li Salle. III. E. Mesa Avenue. Fuebtu. Colo, '.'€ Market Street. \\ .mkr-ran. III. O. Jciliu.tlno uradno — Ho: "Clas Naroila'*. Vse stvari tikaj.., e Pe uradnih zad. v kak -r tu.li denarne tu^Utatve naj se poS'li.ijo na gh-vnega t..;i,:ka Vse prit..;M.. naj na p:e,l- s.-dnika porotnega ..|mJka spii^evala naj p. -ilja na vrhov:m::i z.lravn.k:, J uk< .slovanska Katoliška. Jdneia se prii>..r«.a vsem Jugoslovanom za obilen pristop K.l.-r ft.it! • !;.n te <»• trati:.-;.« 'e. naj se r.tl.i-l tajniku bližnjega druStva. J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev r - pa obrnite na tfl. tajnika. Novo ilrušvo se lahko vstane*. i S flanl ali članicam! Iz Jugoslavije. SVEŽE GROZDJE. SVEŽE GROZDJE. te ro koli ^UrmVn'"'czln pr pravtjen. napravit, p.no.ao za ka terofcoli vrsto svežega GROZDJA. v botavljajte se glede nakupa. »ezije. Dan jšnje, cene so V prejsmh letih smo tudi odposii.arro varno in točno. Ne o-Današnje cene so n ž,e kot bodo ob otvoritvi sledeče: MT-SKATHL. l.r-lo SV-že Pro7dJe. - ■. . 7 ej SHASTA i.. I„ trozdje. :.,ra r. • ZINFANDEL. frno gr-zdje. t«.m BARRERA. Orno bt zdje. Ml prodajamo samo na kare. tra. n«-t nadaljne f 57 0'» S *.,"". "'j J 87 (X) *ll».0o FLOOD BUILDING Za nadaljne podrobnosti pišite Pacific Grape Company n*: SAN rRAMCISCO. CALIFORNIA ANTON ZBAŠNIK JAVNI NOTAR------ Pittsburgh, Pa. Room 206 Bakewell Bldg., (Nasproti s. win j je i vseh notarskih post h. Posreduje v tožbenih - " starem kraju. Pre.skuje stanje zemljišč Se priporoča rojakom > zadevah med strankami tu VZV V domovln'- p°^duje pri izterjanju "denarja v staremkrahTilveT č.h dedičev od Varuha Tujezemsk.n Lastn.n v WaSh,ngtonu. Izvršuje prevode in tolmači na sodmji in daje vsakovrstne informacoe zastonj. ■ — Cene nuke, delo točno m pravilno! -_ ■ Rojaki, izrežite ta oglas! N A R o d L O . V SLOVENIC PUBLISHING COMPANY £2 Cortljndt Street. New York Priloženo dobite 50 centov, za katere mi pošljite slavni roman Berte pl. Suttnerjeve "STRAHOTE VOJNE-. iDoli z orožjem). Ime .................................. Naslov .......................... "GLAS,NARODA" '„_____(SLOVENIAN DAILY)___________i Own«« and Publish«« by loranic Publishing Company (A Corporation) PRANK SAKSSft, Protlrfont LOUIS BENCOIK. Trouuror 1 Placa of Sualnaaa if the Cc-ooratlon and Address«« of Abovs Off I cars: m Caruantft fitraat, Borough of Manhattan, New York City, N. v. Q L A 6 NARODA 1 ______________(Vole* of the People)___ Issue« Every Day Except Sunday« and Holidays. 2a ceio tet. vena i.»t n Za New York z a celo leto ..bmm 17.00 ] In cans«« .................... W OO za pol leta___.i... »330 Za pol leta ........................ 13.00 Za Inozemstvo za celo lato rmm^m. §7.00 t X* ttft Mi ......................»1.BO _»a pol l«u ........ UJM - Subscription Yearly «6.00 , Advertisements on Agreement. , t "Glas Naroda" Uhaja veakl dan Izvzemšl nedelj In praznikov. Ij Dopisi krti podpise 1q osebne-sti e« ne priobfujejo. Denar naj ae blagovoli po- 1 •lijatl po Money Order. P.~l apremembl kraja naročnikov prosimo, da. s« ti'if tudi prejinjo" bivali Al« naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 1 OLASNARODA M Cortland« Street, Borough of Manhattan, New York. N. Y. ________Telephone: Cortland t 2ST%______JS NOVE EVROPSKE ZMEDE jI & ^ ^ - > Sušmarji, ki >o skrpucali svetovni mir v Parizu. si lahko sedaj p « ■_rl«'.«• /<»|M-t urt-ili razuied*' jh) eel«tu svetu ter pripomore)1 narud,.ni sm ta k holj.ši in mirnejši bodočnosti, pate pa — bie, kate-i^ r» ^'a b<«l<> vihteli takozvani zavezniki, m*-d katere se je prištulila;' tudi Italija, nad Xemeijo. Hu>ij<» t< r drugimi državami, ki >>I se ne I j hot o It- >ltpo }M>korit i v.viu mandatom franeo.skill in italjanskih im- : p*-rijalis.tov. Kratkovidna politika naeijonalistieneiara sovraštva, ki je preve-valo \ m' .xkh'pe in ukr» pe zaveznikov, j«* obrodila sedaj svoje sadove, j Avstrija, ki je bila obsojena na Mnrt v trenutku, ko je. bila , i utvarj. na. j« .-pravda v t< k lavino, ki >e bo najbrž kmalu vsula nad / »•»•ntiialiio KvrojM>. Zavezniki j>rič«fkujejo /. trašno svetovno vojno kot je bila zadnja. I Zavezniki bi bili s* veda povsem mirni, če bi bili namreč še ved-' ^ no zavezniki < e bi inn-li skupne eilje t»-r skupen nastop. ^ O tem pa ni moyoee irovoriti v sedanjem T-asu. ' A i!_' 1 *■ /1. ki so inifli brez dvoma največ koristi od svetovne voj-■' ne, nasprotujejo impelijalističniin ciljem ter revanani politiki, ki!1 -/tim-i jm. vojno Francijo. Fram ija hoče namreč j>ostati to. kar je bi-la lu-koč, čeprav le /a malo ča>a, — »lavna sila v Evropi. To Keve-11 da n. u^aja aiitrleškim kramarjem, in uresničenju te am bie i je na-►piotujiejo, kjerkoli mornjo. ( 1-Vaneija ima udatn-ja porodo v Poljski, a Jo je prilično \se. i' Francija jm nasprotuje tudi italjanskim aspiracijam.. ki niso prav 1 Tli. bolj ponižne kot so francoske. Ta »Iva latitoka bratca sta si v j" laseh iz*a kom-s svetovne vojne. ho. i m razumemo a&piracije Francije, k<»t države, ki je nekoč n- kaj i*»m«-ujula na sv.-tu, ne moremo razumeti me^alomanskih ■ P rai-ij Italije, ki ni bila še nikdar nič, kajti staro rimsko eesar-rt\o ni bilo sedanja moderna Italija, ki ima toliko svojih lastnih no- 0 tranjih problemov, da jih ne bo m o-I a rešiti v sto letih. Med italjan^ke aspiraeije je st,-ti njeno prizadevanje, da raz- ; #Mri ^"J" «"oč in s\..j vpliv proti /toku. preko ]N>donavskih dežel ; in Balkana. ^ N .p t mrtva avstrijska republika r.aj bi ji služila kot izgovor, č da s«- vmt-sa v zadeve eentraln** E\ rope j j Italija pravi, da ne bo nikdar dopustila oživljenja stare Avstro-S Odrske (»od krinko federacije držav \ centralni Evropi. |i It4»ji tudi pandovanskeLra strašila, ki je razburjalo diploma- > te s vel a pr-d nekako ti ali štiridesetimi leti. Ona si želi majhnih.'1 med ael»oj razdvojenih tiržavic. katerim bo dajala povelj« ter jih'« luol/Ja kot se ji bo ljubilo. ujftMaviji r.aj >e /upre Uo.o>tane italjaiLska provinea. Da pa zakrinka kVoje nečedne ter >krajno mU7m namene, -o. ^ x"n itoljan.ska propaganda .. !tJ.-,l slovanskimi, eentralno-ev-^ roškimi državami ter skuša nahujskati mnenje sveta proti tem na- , hbdstvtuim državam, ki ne /abtevajo ničesar dru-e^a kot da jUi I puste v miru ter j mi dovolijo razvijati se ter vrniti svojim deželam mir in blair«>s»tanje. R sničnih kalilecv miru in sprave ni treba iskati v Prapi in Kel-radu. tern v. \ Rimu in Parizu m povsotl tam. kjer >o duše .še vedno polne sovraštva ter -lave okajene od blaznega imperijalizma. i 'r DOBRO SKRITA ZALOGA ŽGANJA. - Josejih Pani. lastnik Woo. and Iron Company ni j hotela zvišati plače. BONUS PREDLOGA. _ * '« Washington, I>. ('.. .10. av«r. — (Senat namerava dostaviti bonus 1 j predlogi paragraf, soglasno s ka-j1 Lterim naj bi se pokrilo plaV-eva- ] nje bonusa z denarjem, katerega ' [plačujejo zavezniki kot obresti j, I na svoje dolgove. •, 1 " ••• -- - ——.. - 1 LEPA PRILIKA ZA PRAVEGA ČLOVEKA. ; 1 Na prodaj |e, sredi velike slovenske naselbine, dobro vpeljana trgovina 1 rezilnega orodja In brivskih potrebščin. j Za rojaka, ki zna sam brusiti In po- , i previjati rezila, in ima nekaj kapitala, •je prilika kot nalatt. Za natantnej*« , podatke se obrnite na naslov: "Trgevt-na. 5420 St. Clair Ave.. Cleveland. O« < . 1 Pair Oaks, Pa. Olas Naroda je gotovo edini slovenski list v Združenih državah, ki najde še tako skrit kot »ček po eeli l r.iji. Tc na.št metiteee leži v *>liio Valley (dolini«, {»ribliijio IG . ui;lj s^ver-.zapadno od Pitt.-bnr-gha. J'o zadnj«1*!! ljudskem štetju I ima priblizjio 2000 prebivalcev in i to so sami ugledni Ainerikanci. 1 .Med njimi imamo dva oljnata barona. ol*ii uiultimiljonarja. ili khu i edina slovenska družina, ki živi v ,te:n ameriškem aristokratMnt 111 mestecu. Gotovi- je mnogo (l. uri zvečer je umrla gospa Teio/ ja Cr s ieck. j Pokojna bila rojena pred G1 leti v Cerkljah na Dolenjskem. Pred več leti je pnšia v to novo domo-{vino, kjer si je pri 1 bila družina ugled i-i spoštovanje m vi dt ven-jskim 111 ameriškim narndom Da je ' bila priljubljena, .v dovolj jasni .ioka;', !:er s«- je ud«*ležila ogromna j množica ljudi nj*".ega sprevoolna in ne eno • ko ni ostalo suho. Potem se je za-, čel mi t vaški sprevod pomikati na j pokopališče sv. Martina. Naj mi bo dovoljeno, da izrazim našo srčno zahvalo vsem, ki so nam bili v pomoč v bolezni in • smrti naše žene in matere Lepa hvala za prekrasne vene., katere so polomili na krsto umrle. Ranjka je inrrla mnogo prerjuie sairti na zastrupljen ju krvi po-vzročeriem o. avgiwta ob M. zvečer .;e ]>a v U-.iru zasp:da. k» r ni bilo več pomoči. o celem sistemu. Lepa hvala tud našim č;>sopi s< m News Herald in Citizen, ker sta z zanimanjem doprinašala v i vsaki izdaji vee pa.s<» po okoliei in lepi sadni vrtovi krasč naselbino. Pr«-d odhi dom :/. Wiilar>la sem praznoval z drugimi vred 47. letnico ro jaka Rajnka. Rečem le toliko, da Inam ni ničesiir manjkalo. Na mizi . nI bilo samo pijače, pač pa tudi 4 vsako vrstne stvari, kar si jih sree pož-li. Pozno viioč smo se zabavali ' ob lepem jx*tju in «odbi. Pi^slovil sem se od prijaznih \V*illardčanov. Znani rojak Mr. O-nik me je od- 1 peljal ?. avtomobilom pr«»ti Owen Wis. Ta naselbina je oddaljena kakih 40 mdj orl Willarda. V bližini ir.«- hro zabavala. Tisto noč je potem ITnnžjč tam prenočil. Drugi dan je šel njegov prijatelj na delo, njega je pa samega doma pustil. Kot okoliščine kažejo, je šel nat« v John Dežma-aovo spalno sobo. Kje je ključ d«-* bil. ne ve nihče. Nato je vse luk-, njice zamašil, o4-.no zagrnil in oba plina odprl. 1 , Pokojni je spada', k trem dru štvom, namreč k Taboru Slovan«iv štev. 301 v San Franeiseu, k an-, vileškemu Loval Order of Mo< •S<- ill !v enemu slovenskemu društvu v Sheboyganu, Wis. ! Ko sta pri.sla rojak Dežman in njegova soproga iz WLsconsina do-' m o v. sta prinesla pokojnemu uino-' pozdravov « .1 nekdanjih 11 je-govili prijateljev, pa nista mogla sobe odpreti. Nato so naznanili na ;policiji. k;».jti sumil: so. da mora biti nekdo notri. Prišla je policija. m so .šli -kozi okno notri, kj.-i-d«jbili neKr.^čneža mrtveca. Kako da jc izgledal, -si lahko vsakdo predstavlja, če se pomisli, da je ležal cela dva tedna mrtev in dva plina sta ves čas uhajala. Pokojni je bil doma nekje s šta-, jerskega. star 41 let. neomenjen. V tej deželi ne zapušča nikakršnih sorodnikov. Ce v starem kraju koga zapušča, ni znano. Pokojni je bil zelo tihega in mirnega zna-! čaja. Z vsa k h n je bil prijazen. Da ie bil skrben za društva dokazu-, je to. da je naree*! rojaku D. žma-nu. da naj plača društvo v Sheboyganu do novega leta. kar je tudi st"ril DeLl je vedno. V sake-ki ga je poznal, je zagonska, kaj da ga je gnalo do takega obupnega čina. Ker je bil izredno miren : v svojem življenju, zatorej g-a pokopali po katoliškem obredu na tukajšnjem HoJv Cross pokopališču. Bodi mu lahka žemljica! Naročnik. Šala. Res je. j Ooqpodnja služkinji: "Ali ne boste očistili ribe. predno jo de-nete v vodo**' 1 Dekla: 4< Cemu neki. saj je bila vendar v*e življenje v vodi!'' I V gostilni Oostilnicar: "Zel'te morda, da vam dam pripraviti goveji je- ' zik "Ne! Saj veste, da n" jem ni česar, kar pride iz živalskih ust." Gostilničar- 41Kako pa naj vam tedaj pripravim — jajce?" '=============^ i Peter Zgaga Pravico si predstavlja človeštvo kot žensko, ki ima zavezane oči in tehtnieo v rokah. Ne gleda ne mi de>no, ne levo. pač pa samo tehta. Zadnji čas so pa začeli nekaj slepariti z utežmi. Potegne tam. .kjer bi po pravioi ne smelo potegniti. Ali bi ne bil zadnji čas. da bi pravici odvzeli odvezo raz oči? • a ' \ saka nevesta obljubi pri poroki. »la bo ubogala svojega bodočega moža. To stori vsledtega, ker noče uganjati pred oltarjem kakih komedij. * * * Pravijo, da se bo bivši kajzer zopet poročil. Naj izpije torej kupo grenkobe do dna. To je možak v polni meri zaslužil. Naj pa ne poskuša ustvariti si naslednika. To tlelo bi bilo preveč brezplodno. s * * Menda je še preveč daleč čas. ko bosta na svetu zadnji slovenski liberalec in zadnji klerikalec. Ce boste vprašali klerikalca J kdo je zakrivil svetovno vojno, ho brez pomisleka odgovoril, da Kvobodoniisleci. In če boste vpra-. šali liberalca o vzroku, se ho gladko odrezal: — Farji [ * * Ob brooklvnskem mostu in dru-' god po New Yorku in menda tudi ]h> drugih ameriških mestih prodajajo avstrijske bankovce. ,Za en dolar dobiš lahko cel kup avstrijskih tisočakov, nemških mark, na koše rubljev in drugega "denarja". •lugoslovanske krone zaenkrat sicer še ne spadajo v to kategorijo, toda, kaj lahko se jim kaj podobnega primeri, če jugoslovanska vlada ne bo verno služila mt eresom ni ed narod nega kapi- -tala ter če ne bo plesala natančno » po zvokih londonske in berlinske m uzike. • • * Za petnajst centov bankovec r.a tisoč kron. /..i petnajst centov! Kaj je petnajst centov / Dvakrat pihneš dim i/, cigare v zrak. pa jih ni. Kosila ali zajtrka ne dobiš v Ameriki zanje. * * * Med tisočaki, ki so takole naprodaj. J ili je veliko, katerih se držijo trdi žulji in sesedena delavska kri. Marsikaterega je spravil po vinarjih .skupaj skrben drnžin--ki i ure v namenu, da osladi živ-' jen je svojim otrokom. Marsika- ' terega je od ust pristradalo dekle, ki je delalo po petnajst ur | dnevno v tovarni, v namenu, da >i odpre /.njim dom zakonske sreče. • * Kaj so vedeli ubogi varčni ljudje o spletkah diplomatov, o mednarodnem pravu in meti na- 1 rodnem nepravuZakaj so jKidli grehi narodnih voditeljev nanje, da morajo stradati, doeim so v o- ' ditelji iu povzročitelji vojne vsak dan belega kruha pijani. Po deset, morda po dvajset let so si nekateri reveži prizadevali. da so izpremenili delno nagrado za svoje delo v prihranjen tisočak. # * * Mednarodni kapitalist se jim pa sedaj porogljivo reži v obraz in pravi: — Vidiš, dvajset let si stradal, pa si petnajst centov pri-stradal. deset let si se mučil, pa ni tvoja desetletna muka niti dobre cigare vredna! • * • 1 To je tudi eden izmed mnogih 'I vzrokov širjenja boljševizma. k * * * Jaz bi boljševizmu ne rekel boljševizem". Ta izraz je preveč eno>tran>ki. Novi pokret bij imenoval "željo po nečem drugem'*. I # a * Sedanjih "nebes"' na svetu se je masa naveličala. Zahrepenela je, morda samo zastran izpre-raembe, po peklu, v trdni veri, da peklo ne more biti bolj hudičevo, kot so sedanja "nebesa**. i Kongres • Saveza juge slo venskih 1 srednješolskih udrnženja". » V lleogradii se je \t>il kongres v srednješolskih organv.a«*ij% . i je ' • trajal 5 dni. t »<_L najvaž.nejših skh 1 pov kongresa uior-mio omeniti, da je mladina osvoj la kot književni ' jezik ekavski dialekt in kot knji- ! ževni pravopis latmi« o. Sklenjeno -je ttuli bilo, da slonijo uednj^.l- ' ske organizacije v čim tesnejšo -zvezo z visokošjolei, a posebno 7 akademskimi društv" '*.Juri.-!-iv •lanušji- v Zagrebu in z ".Jadra-; 110111" v Ljubljani * » i kongres je i imel ne samo jugoslovanski široko'« I ne«* i jo 11 a In i, ampak najširši s';. [ ' vanski značaj. Kongres je p. s|it' 1 : brzojavne nezdrave češki, poljski^« 'm ruski oaihuuni. Sprejeta j.- bila1; tudi resolucija, v kateri mladina ;i najostre je obsoja aparat i s" i "*iie 1 I okrete profesorjev in dijakov 1 Da manifestiraj « svojo nacijonal ' no zavesi so delegati s-klenili. daj se V-Ši peti k--ngr-es v Zagrebu ! Mesto vem-a 'i:? grob neznanemu1: •vojaku na A vali je ».mladina na i brala znatno ,voto za invalide. Promocija pr\ega Jugoslovana v Varšavi Na varšavski univerzi je bil iiromoviran za doktorja m«-dic:ne An* n I»oki». 1- ■■dom i z Splita. To je prvi .Jugoslovan, k; je bil o-«.-' - i m .viran na varšavski univerzi. 1 Aretacija koroumstičnes-a trgovca V Meogradu je l»j| anHinm k". munisr «'ni trgov.-e Milivoj Milin-' k'»vi.-. ki je v srb~ko-frane,»*ki nauki dvignil znesek tKHJ.IHJt) di-daijev. Banka, ki je dobila nahoda naj izplača . /načeni znes«*k, .jc /-a.i, - ,, prijavila policiji, ki ga je nato. ko j.- odšel iz bani;«*, aretirala. M11;; ■ kov i. je pri zaslišanju i/javil. r!a denar ni namenjen /t komuni" t.. ■ t o propagando ampak /a njegove pi.value posle. Sodišče je uvedlo na podlagi zakona o /aš"-iti držav.' preiskavo _ Iz R^vt pri Logatcu. I nka jšn ia mladina je tu iredila razstavo dekliških r č- h del pod spretnim vodstvom učit olj si va. Ravs*;;v jena dela s h la z,do ..-kiisu.i i 1 občinstvo se jr za pl-e-eej zanimalo. Pri i»»m gre hvala pred v e!n gdč Ivi Kune. ki je ime la z otro,-j pvecej truda, da jc pri uril »1 -segla t- lik... P. hirali -o se tu-li I a rov i z.i revnejšo otroke. V .1--! . s. i»* skupaj 4!>"> kron. Tovarna v Brodu na Savi jc prevzela železniških v po- pravilo. Pravijo, da je ta tovarna največja v srednji Kvr- ■ Domača zdravila. Zadimbe In ze! ščna zdravila, katera' priporoča mgrj Krieipp v Knjigi "DOMAČI ZDRAVNIK" imam ve3no v zalogi. Pišite pc brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj ae rabi. M T H . PEZDIR Bex 7T2. City Hall Sta Ntw York. N. Y, '"T / CT.A*5* NARODA. 31. AYG. 1922 L Naznanilo. Tem potom se naznanja, da priredi slovensko podporno društvo .••Orel", št. 90. J. S.- K. J. zabav-ini večer v soboto, dne 2. septem-i bra ob S. uri zvečer v prostorih j gostilničarja Raueha v Brook-, Ivnu. Za postrežbo in pijačo bo vse dobro preskrbljeno. Žrebanje ee-■ kina. šaljiva pošta in plesna za-* bava. j Vljudno vabimo vse rojake in j rojakinje Greater New Yorka da nas ta večer v obilnem številu po- I setijo. Zabave bode dovolj, posebno za tiste, ki radi plešejo. i S prijateljskim pozdravom, j vdani Valentin Orehek. tajnik. Smrt in giljotina. Kako se v občini gospodari. i iS '.i ■jsažs, ■■■■:.m ISKifeiv, ;: ž .i ' v,.. .it ~ Glasil® Jugoslovanske ® Katoliške Jedeote V stanovi j ena leta 1898. Glavni urad Ely, Minnesota. Inkorporirana leta 1901. Iz urada glavnega tajnika J. S. KL J. VII. 1ZKAK DAROV ZA ASESMENTE ŠTRA.JKU-JOČ'111 ČLANOV JSKJ. » Poprej izkazano..................................$ 186.65 i Društvo Sv. Srea Jesusa št. 2, Elv, Minnesota.......................10.00 Društvo Sv. Štefana št. 11, Omaha, Nebraska,......................................................10.00 I Nabrano na seji društva Sv. Alojzija št. 30, East Helena. Mont............................10 40 Društ. Sv. Jožefa št. 45 Indianapolis, Indiana..........................................................10.00 ('lani (ice) društva Sv. Jožefa št. 45, Indianapolis, Ind.: Tony fierbes, $1.25. — Po $100: Louis K»m-lane. Frank Deželan. John Vidmar, Josip Može, To-nv Rudman, Tony Mervar, .Joseph Šintler, Frank Pajer Frank Unader, Ignac Turk. — Po 50^: Anton Petrič, Frank Znižan. Joseph Lambert. Louis Rud- i man, Joseph S. Zore, Jakob Lek.še, Martin Urajnar, Jakob Sterbar. Karol Prooenar. John Radež. John L« k še Karol Brodnik. Frank Vrta£nik, Martin An-drojna Po 32*: Frank Špilar. — Po 25f: Frank Luzar, Frank Tekavec, Joseph 0. Brooklyn. N. Y..... 5.00 ("lani društ. Sv. Reš. Telesa štev. 77, Greens-burg. Pa. : Frank Stern-fel v. PaMla »t 116, Delmont, Pa... 2 00 Skupaj prejeto do 26. avgusta............$ 261.72 Z bratskim pozdravom Joseph Pishler, tajnik Jettatura ali zlo oko. V svojih spominih, katere je pred kratkim objavil v Madridu, nam poroča marki de Muni, prejšnji španski poslanik v Parizu, kako je bila španska kraljica lzabe-'a H., ki je bila zelo praznoverna, trdno uverjena, da je imel grof de Gir^enti (burgunske veje obeh *ieilij), zlo oko. Celo po njegovi •mrti je kra Ijiea domnevala, da še vedno pogubonosno upliva nanjo « svojim zlim očesom. Trdila je, da ji je prinesel meč. katerega ji je zapustil, slabo srečo. Spravna ga je v orožarno v Madridu, ki je kmalu nato pogorela. Praznoverje o jettattiri ali zlem očesu prihaja iz Italije. Italijani so dolžili številne ljudi, da imajo zlo oko, meti njimi tudi skladatelja Offenbaeha. o katerem so tr-dili njegovi italijanski znanci, da je slaven jettatore ali metalec zlih pogledov. Pred nedavnim časom je bil v Parizu neki papeski nuncij, o katerem se je splošno trdilo da ima zlo oko in ta vera je bila še bolj utrjena, ko je zgorel neki veliki dobrodelni bazar bas istega dne, ko je prišel on tjakaj. Tudi signor Giolitti, prejšni italijanski ministrski predsednik, uživa sloves, da prinaša ljudem dabo srečo, kajti dva njegovih ministrov sta umrla drug za drugim v presledku osem in štiridesetih ar. Nekoč je živel v Carjffpaftll, ba-ron van Mollerns, n iz orSCKCT poslanik pri aultanu, ki je bil tudi »daven jettatore. Pri nekem obedu je enostavno uprl svoje oči v viseče svetilko, ki je takoj nato padla na mizo. _ _ m Advokatska. Odvetnik obtožencu: "če hoče te hiti oproščeni, mi morate v«ie odkritosrčno povedati Potem bom /e jaz Lil'al ta va% ee bo treba." % Nt preveč. "Oospodič-ns! Blatno sem ta-ljubljen v va*" ' "Pa me poročite!" »-Siko blazen pa le te nkem," V jI XT?*.*, » Dopisi in naznanila. T. ' c. \ Lloydcll, Pa. |1 Članstvu društva sv. Petra in 1 y- '*a via št. ;i5 J^KJ. se naznanja ; da je bilo na r«*dni mesečni seji 1 dne 2<>. avgusta sklenjeno, da se ' morajo vsi člani prihodnje seje ' <- ilne 17. septembra udeležiti Ker i lf> je trimesečna seja. iioamo na dnevnem redu v a/ne stvari zaradi 1 1: društvenih zadev. Vljudno prosim 1 ^ da se vsi seje udeležite, tako iz : Uovdell, kakor »udi oredbaei vat i. Kar bo sklenjeno, to ostane. C'e se ' stvar ne reši, je odbor prtnioran svoje knjige odložiti, ker odbor ' ^ brez odobrenja članov ne sme no- i bene stvari storiti. Vsi na sejo 17 septembra ! Z bratskim pozdravom Andrej Malovrh, tajnik. : •2 (2x 31-3 & 7-9) Collinwocd Cleveland, Ohio Na izvaniedni seji društva sv t lanezij Kvstnika št. 71 JSKJ. je Kilo dne 21. avgusti predlagano ill podpirano, da se udeležnno pri redit ve Kat>li«kih Borštnarjev z je društveno zastavo korporativno v i« »i«*deIjo s<*ptentbra ob 10. uri do-., poldne t »d Slov. Doma na Holmes; s- * a \v". pa do ee-rkve Marije Vnebo-p vzete v (VUimvoodu. Društvo a Kat. Borštnarjev št. 1G40 v Collin jt, woodu bo OTi.-nj»-r.eira dne razvilo ijj nov« društveno zastavo in prošenj vj smo, da jim tudi mi pr'skočimo na pomoč Popoldne se bo vršil pik-j0 tiik na znanih prostorih Mr. Jos | Kasfeliea v Nottingham. Vsa dru-j ji štva se zberejo na Stop 126 Sur-: }a line ob 1.30 p op., h In e in potem ko-j jt» rakamo pniti Kasteličevi farmi z, razvito zastavo. Apeliram na vst ! m člane druniva sv. Janeza Krstilika i. ni št. 71 JSKJ., naj s*' udeleže slo-i jo vednosti Katoliških Borštnarjev j e. za kar nam bodo gotovo hvaležni.j! r_ Z bratskim pozdravom | la F TrepaJ, tajnik, j: ,), !' m Chicago, 111. n- Društvo Zvop št. 70 JSKJ pri lo redi veselico 7 vinsko trgatvijo v la nedeljo 3. septembra v Narodni ki dvorani na South Tlacine Ave. in ra IS eesti. Pričetek veselice •■!» 2 r popoldne. Vljudno se vabi občin-s a- *tvo iz f bicage in okolice. Za vsej k, najboljše bo skibtl :v3bor. Zatorej, m ne pozabite na 3. sept.! d- ("lan ve*eličnega odbora. . m i ih Gilbert, Minn. ! članicam društva sv. Ane štev': a" 133 JSKJ. se naznanja, da je bilo': na izvanredni s^ ji, ki je bila skli-j eana dne IS. avgusta t. 1.. sklenje-!; 'u no, da se bo zastava dala blago ' ^ slov ti v nedeljo >7. septembra 1.1 1 Sklenjeno je bilo tudi. da se trio 1 rajo br-*z izjeme udeležiti vse čla- : ni^e našega društva pan|de in sv, S maše Ako v pa katera ne bi hotela. bo morala plačati $2 v dru-| e štvt no hlagajno. Tzvzete šo samo ^ one, ki so toliko bolne, da .so v bod-J m niški podpori. Vsa v«ak glavobol^ ' se ne bo oziralo. Pro«sim, da jxaznoi prečitate to naznanilo, da se ne bo-j s4e p«»tem i/govarjale, da niste ve- 1 A- dele. ker niste bile na sejir |i » Nadalje se vas prosi, da se pri- ; hodnje mesečne seje, ki bo 10. aep-j1 " tembra ob navadni ari, udeležite < ' vse članice, k*»r imamo na tej seji ,rešiti več raznih točk v korist društva in članic. Obenem se bomo tudi pogovorile, kaj hočemo vpri-zoriti na dan blagoslovi j en ja zastave. Prosi se vas tudi, da preje premislite, kaj bomo vprizoriie, da se ne r>oste potem zopet jezile, da da ni bilo pravilno. Poprej dajte dobro premisliti, ker po toči zvoniti ?ie pomaga nič. Prosi se vas tudi vse članice, da delujete po svoji moči, da bo zabava bolj popolna. Vzemite vs:»ka z veseljem svoje delo v roke, katero se vam bo izročilo, ker je dolžnost delovati vseli članic, ne pa samo par Zastava je last celega članstva, ne pa posameznih. Zat'»rej, članice vse krepko na noge in delujte vse kar je v vaših močeh. Nadalje je bilo na tej seji tudi sklenjeno, da naj se prosi in po-\abi vsa društva na Gilbertu in okolici, da naj se udelesže z zastavami naš.* parade in sv. ina-še. Zatorej s^ vas prosi in vabi danes na ' tem uiectu vse uradnike ter vse člane in članice vseh društev in Jednot, da se udeležite te naše slavn-isti kar v največjem številu S tem boste pokazali, da ste nam v resnici pravi bratje in sestre Obenem pa bomo pokazali drugim narodom, da smo Slovenci združeni v skupni tabor. Odborniea. Denver, Colo. Iz urada društva sv. Jožefa št 21 JSKJ. se naznanja članom, da I se je sklenilo na zadnji redni me-Mečni seji, da se bo vnšila veselica z malim banketom ob priliki 21-jletnice, odkar je bilo društvo ustanovljeno Vabljeni so vsi člani tega društva da se polnoštevilno udele/e in pokažejo, da so res dobri člani društva in naše dobre, I verne nam matere JSKJ. Obenem se tudi vabijo vsi zunanji člani, ki |so bili ustanovitelji društva, da j pokažejo sedanjim članom, kakor šne težave so imeli, da so ustanovili društvo v korist našim ženam in otrokom. Še enkrat apeliram na vse članstvo društva sv Jože ta št. 21 JSKJ., da nikarte pozabiti 10. septembra ob 2. uri popol-jdi^e, da se še enkrat snidemo na .veselici, ki se bo vršila .v lastnem 'Domu slovenskih društev. Obenem tudi opozarjam vse tiste člane, katrri so bili obveščeni j pismenim potom meseca avgusta če jim je mog'Ve kaj prispevati v j to sv Hi o, uaj to store in pošljejo fpo ekspresu m» spodaj označena (naslov, tako da bo prišlo tajniku i v roke ne pozneje kakor do 7ga ! septembra. • Tem potom so tudi vabljeni vsi tukaj stanujoči Slovenci in Hrva-ti v imenu društva sv. Jožefa, da se udeleže te slavnosti čim je mogoče. Pozdrav vse m članstvu! John Schutte, tajnik. 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. ! Leadville, Colo. I Dne 13. avgusta smo spremili k večnemu počitku dobro znanega rojaka Johna Hočevarja. Ranjki je bolehal že več let na neozdravljivi bolezni sušici. Bil je člani deh društev in sieer sv. Jorja it i Predlog, naj se stavi na mesto , elektrike kot sredstva za izvrše-uje smrtne obsodTie smrtonosne pline, ki bi zadušili na smrt obsojenega, je zopet enkrat obrnil pozornost na raznolike metode, s po-. močjo katerih spravljajo na smrt obsojene zločince iz te doline solza. V nekaterih državah uporabljajo elektriko, čeprav je v veČini držav obešanje še vedno v navadi, prav kot na Japonskem, kjer obešajo zločince v notrajuosti jetniš-, nice ter v Angliji, kjer je obešanje še vedno postavno določena oblika smrtne kazni. V Nemčiji uporabljajo različne . načine. V Prusiji je še veljavno obplavljenje s sekiro. V dnjgih , delih Nemčije opravi to delo giljotina in v nekaterih nemških drža-: vah. kot v Rrušviku, Oldenburgu in Sadenu, je smrtna kazen sploh odpravljena. Smrtna kazen je nadalje odpravljena v Italiji, Svic-i, Bumun-. ski in Portugalski. Odpravljena 1 je bila tudi v Rusiji leta 1750 in i vsled tega je bila ravno v Rusiji ' prvikrat na svetu postavno od-t pravi jena smrtna kazen. Ni treba i posebej omeniti, da je bila smrtna kazen pozneje zopet uveljav-i Ijena pod vlado carjev in da je še danes v navadi pod režimom komunistov. Na Španskem usmrtijo zločince s pomočjo takozvane "garote". Garota obstaja iz bakrenega ovratnika. katerega zapira vijak. Ra-belj zavrti kolo, ki požene prio-1 štren klin v tilnik zločinca ter povzroči trenutno smrt. L Kot Prusija je ohranila tudi Danska rablja, ki obglavi na rmrt obsojene zločince s sekiro. V Belgiji in Franciji spravi zlo-1 činee na drugi svet giljotina. Čeprav je bila sprejeta leta 1790 na priporočilo Guillotina, nekega 1 franeozskega zdravnika in človekoljuba, po katerem je dobila svo-1 je ime, sega vendar iznajdba giljotine daleč pred njegov čas-. 'I Giljotino so rabili na Češkem 1 že v trinajstem stoletju. V štiri-1 najste/n stoletju pa je bila v rabi na Škotskem ter v Angliji pod imenom "Maiden". Na ta način je bil usmrčen dne 30. oktobra 1632 v Toulousu francoski maršal IU JSKJ. in Planinski Bratje št •"» ZSZ. Društvi sta mu priredili i dostojen pogreb. Da je bil dober in napreden član gori omenjenih društev, se je pokazalo pri njegovi ' zadnji poti v večr.ost. Kot društveni tajnik se iskreno t. zahvaljujem sob rat o m društva sv. Jurja št. lil JSKJ. Izkazali ste se, da gojite bratsko ljubezen in da želite stopati po napredni črti. Le naprej' Kljub malemu številu članov smo se udeležili pogreba vsi ter aiu podar»li najlepši venec. Se bolj se potrudimo, da pridobimo nove moči, najsibo v odraslem ali v mladinskem oddelku. Po naročilu in prošnji .soproge pokojnega se zahvaljujem za venec, katere so darovali: društvo sv. ,Jurja št. Ill JSKJ., društvo Pla. ninski Bratje št. 5 ZSZ„ Anton Jelene in družina, Fraaik Zaitz M O. Co., John Štibernik iu družina.; John Papajdak im J. Kol ene. Sej enkrat iskrena hvala vsem! J Tajnik dr. it 111 JSKJ. : Henri de Montmorency, kar je razvidno iz nekih spominov, v katerih se opisuje usmrčen je na naslednji način: — Široka sekira med dvema lesenima stebroma, pritrjena na vrv, pade na vzdol ter odreže glavo od . telesa. Guillotine ni vsled tega izumil i giljotine ter jo le sprejel kot manj . k nit o orodje za izvršenje smrtne kazni kot pa so drugo. Znano je, da je prav «]o svoje smrti protestiral proti temu. <]a so dali nje-l -govo ime temu instrumentu. I > Iz Slovenije. i Tatovi na delu. Naredniku Alfredu Spicerju v Ljubljani je bil ukraden žensiri prstan /. anint velikim in šestimi malimi briljanti, vreden COAMHJ K Albinu Dolšku. trgovcu z lesom | v G erbiju pri Litiji, je bilo ukra-1 Jeno kolo. vredno 5'HMJ kron. L Smrtna kesa. Na 1'neu pri Rakeku je umrla » po dolgotrajni bolezni mati cast-. nega kraljevega adjutauta generala Rudolfa Maistra, rojena » Tomšič. Pokojnica Je bila pleme-. nitega srca ter je povsod uživala - i-:krene simpatije. Smrt vsled opekline. V Mekinjah pri Kamniku je po-. i sest niča Ivana Golob kuhala pičo t prašičem Ko je mati za trenutek odšla v klet po krompir se je njena triletna hčerka Marieka približala ognju. Dt*I;leteu se je vne-t la obleka. Mati mu je sicer hitro l strgala gorečo obleke, toda kljub temu je otrok podlegel ranam. Iz Moravske doline. Letošnja žetev je bila pri nas 1 bolj srednje vrste. Suša lani in le-;.tos je zadala žitu občutne udarce 'jravno tako toča in viharji v maju j ni juniju; ponekod so ga p rško-1 dovali tudi črvi in rja. Košnja je 1 bila po hribih .slaba, nakosilo se je 1 skoraj polovico manj kot druga leta, vsled česar so živinorejci hu-; do udarjeni. Drevje je izgubilo vsled zaduj.h viharjev in toče perje in sad. Kmetski dohodki bodo ■ torej zopet letos zelo pičli, davkom 1 pa seveda ne škoduje nobena nezgoda. — Pasji kontumac, ki tra ja že dva meseca, povzroča nekaterim posestnikom sitnosti in ne-prilike. Prav je, da se zatira pasja 1 nadloga, vsekakor pa se zvestim čuvarjem naših domov godi krivita, ako res m druge utemeljitve kakor kapriciranje lovcev, ki se, boje za divjačino. Naj bi razna oblast va merila z ena.ko mero tudi kmetom, kadar trpimo škodo, povzročalo po škodljivih živalih. Po" ■zimi so nam zajci oglodali mlado, drevje, pa se ni nihee ganiti, in če lisice in jastrebi kradejo perutni-.rio, ni nikogar, ki bi govoril za nas. Pa ne mislimo, da bi lisice mo-' rale'nositi nagobčnike ter da bri j konja*' letal aa vranami po zraku, i ampak nekaj bi se tudi v tem osi-j ru lahko ukrenilo. Ni hndnikl Eden najbolj vnetih podeželskih klerikalnih magnatov Fran« Korbar iz Hrušice je tožil posestnika Antona Anžiča in št e nanje vasi, ker mu je *a očital, da je oci-ganil in ogoljufal o)m*i>io pri de uarju. sladkorju ui moki. Pred <» krajn in s« liščem v Ljubljani s^-je nadaljevala razprava v tej za devi, ker doprinaša Anžič dokazi resniee. Razprava je ra/.krila neverjetno korupcije, ki so jo uganjali svoječasuo nemoteno kb-ri kabli ž'.ipani ]>■ <1 zaščito kieiikal-nih mogoteev. Korbar je paŠeval blazu 2C let v dobrunjski občini in ni hotel nikdar z računi na dan. temveč se je vedno zgovarjal, da je račune izgubil. In zaridi tega ^ra deželni odbor ni niti posvaril, kaj šile, da bi kdaj sam revidiral njegovo gospodarstvi* z javnim . denarjem. Koncem leta 1JH9 je bil ! Korbar na splošno zahtevo do j brunj-kib dičanov in občinskega odbora samega odstavljen župan 1 stva. T-.tdi je Lil odstavljeni k<.t . preilsednik krajnega šolskega sv.-- ta in kot član eestJiega odbora, ker je preiskava dognala da je predlagal tinglr;:ne jiobotnice o iz-\ r.šenib vožnjah in delu na ee.sti. 1 Fdiiii. tc e-ist im-a še dajies. da o-pravlj^ posle poštarja na llrušici čemur se vsaktlo čudi. kei -^o mu 1 Hokaz.tp.e take mahinaeije s tujim denarjem. Gcrentu je izročil Kor-L bar samo par računov m1 zadnjega leta svojega delovanja, a še \ teh računih se je dokazala Korbar-ju pred s »d.ščem "pomota" za . več tisoč kron v njegovo korist. „ (»lede ostalih računov jta je Km-bar trdil, da so mil jih (Him-sli nosi vojno vojaki. Sedaj zaslišani bivši njegov tajnik pa ga je {»ostavil popolnoma na h-,ž. Pod prisego je , izpovedal, ila je rekel Korbar, ko . je izvedel, la flo odstavljen, da mu ne morejo glave odsekati, če odstrani račune in da teli gereutu ne izroči, ker bi \ se ^prešnofal"' Dan pred predajo je nato zbral ' račune, proračune iu vse važne spise svojega županovanja in vse, skupaj je izginilo neznano kam 1 Korbar je seveda pred sodiščem to tajil. Korbar je imel med vojno tudi improvizacijo sam v svojih r<>-kah brez vsake koutnde in je delil1 blago v svoji trgovini še začetkom leta 191M so našli na njegovem! podstrešju skritega nad BOO kilo-j gramov aprovizaeijskega. sladkorja. odtrganega od ust drugšh, ki so stradali. Drugim trgovcem vj občini ni dajal *ploh nič moke v j razdeljevanje, a!i pa po večini samo koruzno moko, v svoji trgovina pa je piodajal belo moko in s tem privabil ljudi, da so hodili k njemu celo iz Rudnika čez Golovee.' Svojim sorodnikom v Ljubljano! je vozil Korbar, kalccr je izpove 'dal Ludovlk Ropic. cele vreče a provizacijske moke, da se je njihova kuharica celo norčevala iz žensk, ki so čakale na hlebček erJ nega krt.ha, da se .njej ni treba na 1 Ustavljati za moko, ker jim jo pošilja cele vreče Korbar iz Hrušiee. Njegovi pristaši so dobili pri njem < vse, druge, ki mu niso bili všeč, pa je metal iz trgovine, nastopajoč silno oblastno. Neko ubogo že-;nieo, ki je prosila za moko za 70-j letnega očeta in imela pravico do nje, je spodil na grd način vpričo'; drugih, češ, da ona ne dobi ničesar. ker ga je tožila na glavarstvu. Ta ž«-ti-i je vzkliknila pred sodiščem: "(»ospiwi rudnik, bolj smo se ^a bali. kakor se bojimo sedaj kralja " Razprava je preložena ker so nekatere priče izostale. Najboljša starost ženske Starost ženske je ena izmed skrivnosti, katere je treba čuvati z največjo skrbjo. Kljub nemu pa si je upal neki drzni francoski pisatelj .sta\iti naslednje vprašanje: Katera starost pri ženski je najboljša On sam je tudi dal odgovor na to vprašanje ter izjavil, da je to starost med tridesetim in pet iu tridesetim letom. To pa velja seveda le glede žen--;ke. ki skrbi za svoje zdravje. Po mnenju istega pisatelja je med tridesetim in pet in tridesetim letom vsaka ženska najlepša. Ko je stara ženska dva in dvajset do pet in dvajset let. je mogoče njena postava bolj krasna, ne pa njen obraz. V starosti tridesetih do pet in tridesetih let pa izražajo ženski obrazi ve'- značaja ter so vsled tega najlepši. Vsaka ostrost v izrazu je omiljena in vsled tega postane celo lice finej še in bolj izrazito. V zorni mladost i je žensko lice seveda delikat-nejše ter mogoče lepše, a ^e preveč hitro izpreminja ter doseže svojo trajno lepot-o šele v poznejših letih. Najlepša ženska, katero je videl ta pisatelj, je bila stara šest in trideset let. Pelo v starosti štiridesetih let bo ta ženska še vedno lepa. trdi možakar. Ta Francoz pa se ne zanaša la na svojo lastno sodbo, temveč trdi. da so njegovih nazorov tudi številni krojači in krojačice in mo-distke in slednje ?o dejanski po svojem poklicu usposobljene, da sodijo pravilno o ženski lepoti. Kmetje se pritožujejo. K met j- iz h leč pišejo: Travnike za Bežigradom, ki so last Kranjske hranilnice, smo imeli dosedaj I v najemu posestniki iz tukajšnjega okoliša. Mi smo travnike dr-jžali v najboljšem stanju, smo jih !dobro gnojili in dvignili na njihovo vrednost. Naenkrat je Kranjska hranilnica te travnike nam I vzela ter jih brez dražbe dal^ v : najem nekemu ljubljanskemu gospodu. Mi bi bili na dražbi za travnike več dali nego ta gospod. Mi .kmetje prrtestiramo proti takemu postopanju Kranjske hranilnice. ZAHTEVA SMRTNO KAZEN ZA STAVKABJE. Chicago, 111., 30. avgusta. — Okrajni državni pravdnik Kind-ler v Gary je rekel danes, da je dobil polna priznanja štirih izmed petih stavkarjev. katere dolže umora v zvezi z dinamiliranjem nekega ekspresnega vlaka pred enim tednom. Ob tej priliki sta se smrtno ponesrečala strojnik m kurjač. Kindler je rekel, da bo zahteval za vse štiri smrtno ka- - - - j Cigarete in ženske. Neko žensko, ki se je vračala iz llolandske preko francoske meje, je vprašau neki francoski carinski uradnik, če hoče deklarirati kako blago, podvrženo carini. Ženska je odvrnila, da nima pri sebi ničesar takega, a ko so ji pregledali kovčeg, so našli šest škat-Ijic cigoret. Uradnik ji je pojasnil, da bo morala plačati desetkrat več carine kot pa so cigarete sploh vredne, ee jih hoče spraviti preko meje. Ker se ji je zdela carina previsoka. je pustila svoje cigarete, a zapazila. da so smeli nekateri gospodje vzeti iz svojih zalog po 2^ cigaret za svojo lastno upirabo ne da jim bilo treb aplačati cari tio. Zahtevala je isto pravico zase a uradnik ji je resn oodgovoril: — Madama, v Fanciji ne mor« ženska "postavno" kaditi. Glavni odborniki. I edsednik: P.L'DOLP PERDAX. E. l£5ih St.. Cleveland. O f-odpred^dnik . LOUIS BALANT, Box 10« 1'earl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISH LER, Ely. Mnn. Blagajnik: OEO. L. BROZICH. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERX, 412 — 12th Ave. East. L>uluth, Minn. Vrhovni Zdravnik. [>r. JOS. T. GRAHEK, 643 E Ohio Street. N. 8.. Pittsburgh. P*. Nadzorni odbor: AXTOX ZBAŠNIK. Room 20€ Bakewell Bldg.. cor. D amond and Grant Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC*. 1334 W. 18 Street. Chicago. 111. FRANK SK1UBBC. 4fc22 Washington Street. L'enver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK. Box 4S 0. Ely. Minn. GREGOR J PO RENTA, Black Diamond. Wash. FRANK Zurich. 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN PIRC. "SO London Rd . N. E.. Cleveland. O. PA l* LIN K KRMENC. 53» — 3rd Street^ La Salle. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC. ?0€ Market Street, Waukegan, 111. --Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda''. —_ Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor «uili denarne poSil atve itaj ne po^ljujo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj s*e j»oSilja na predsednika. porotneg* odbora. Prošnje za sprejem novih iLaiior ia bolniška spicev^la naj se pošilja na vrhovnega, zdravnika Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor 'eli postati č-tan te organizacije, naj se zerlasi tajn'ku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev ee pa obrnite na gl. tajnika. Novo drufitvo se lahko vstanovi z S ilanl aii flanicam:. Naznanilo. Članicam dr. Marije Vnebovzete štv. 103 »T. S. K. -T. s*» tem potom naznanja, da bo dr. Ka-tolišJcih Borštnarjev v nedeljo dne septembra ob 10.:{() ali { : i zadnji sveti masi ldagt»slovilo novo dtuštveno zastavo. Tudi naše društvo vabljeno da -e vdeleii omenjene slavnosti. Na seji dne JO. avgusta je bilo sklenjeno, tla se korporativno udeležimo. Članice naj >e zbero ob 10. uri dopoldne v Slovenskem Domu na Holmes Ave., potem gremo skupno v cerkev. Vsaka naj prinese društveni badge ali znak. katerega pa nima. naj se pri meni oglasi, du ga dobi. Pojwldne istega dne ob pot dveh >t» pa zberemo na st^p 12čimo bre jm>-lastil večje ali manjše svot- denarja. Ena me 1 po . bn -tur tega člo-veka j« bi' d.i je imel vedno v i / i n :e o-taie. čeprav ■ h main doiuiiivai. da m- bo duh te nesrečo iee konečuo dvignil proti njemu. M« I «a- 'in ko j« dvoril r m»-damo Hiii^non. je »tal Landru v pismenih - t k h ■ Ti« K • žen-ko. imenu Jaume, k; je živela ločeno od svojt-ira moža in katero imi je pr*dstnvi! ne v prijatelj. Bla.-ot. ko so sedeli skupaj v enem i/med kabaretov na M intiuartru. Kot razvidno iz obravnave m* ni sestal f njo potom eneira svojih zapeljivih žt-nilovanjskih oglasov. Blai-lt o t. ki j<- t»i I >a ni izkoriščev,-tlec Ecnsk. kar je bilo l«andrtiju dobro mano, ga je predstavil madami .lauine. v veliko začudenje Lan-Iruja. Madama Jaume je nila d«*bro ohranjena ter lepo oblečena ženska in pozneje je Blaisot zaupal svojemu prijatelju, da ne more več rabiti ženske, ki je živela lo-F-cno od svojega moža. — Mislil sem, da ima denar. Njen mož jo jc pustil ter odšel v Italijo. Kaj ne, čedna ženska ? — Res, — je odvrnil Landru. ( Vedel jc. da s«- peča Blaisot le s : veseljak ter naročil vT-crj.«. k: b: razv« selila tudi na j več jetra par; škega sladkosnedeža Večerjala j -ta v posebni -ohi in Landru se j» j obnašal na dovršeno kavalirsk: način. Delal se je kot da je sit celega sveta, neizmerno hlazira-nejra ter na in: srn i 1. da namerava o-diti na daljše potovanje in Indijo in pozneje v Ameriko. - -la sem sit Pariza prav de irrla. — je izjavil plešasti dedec, ko j." sedel za mizo v svoji brezmadežni večerni obiski, vrti! med pr-T; edino »-itrareto T»*r počasi srebal šampanjca if vitke čase. V momentu slabosti s--in kupil pt»oi enim letom majhno vilo \ Gambais. v departmentu Seine-et-Oise. Lep prostor, to je res. Z očarljivim vrtom, polnim vrtnic. Poleti je zelo čedno tam. To hišo hočem prodati ter oditi v inozemstvo. Najprvo v London in potem. — na Daljni iztok. Landru se je poslužil že vseh svo jih sredst ev. da premoti zapušče-1 no žensko, ko je mož je pobegnil v 11 al i ji > obdolžen poneverbe. Ona pa mu je k svoje strani razkrila, da je zelo verna ženska. Landru-ja je poznala kot Luei-j ena Guilett. inženirja, ki je pričeli kot begunec iz Lille, katero mesto je moral zapustiti ob času, ko' so Nemci hitro prodirali v deželo.j Povedal ji je. da je imel veliko | tvornieo v Lille in da se mu je' posrečilo spraviti ves svoj denar, nekako četrt milijona, v neko pa-j riško banko. Vsa ta pretiraanja kosmatega, zamišljenega človeka so napravila velik nt i«* na žensko, ki ssi je mora! la služiti svoj vsakdanji kruh kot j preddelavka v delavnici neke od-' lične šivilje. ) V svojo eno bilježnieo. katero! je vedno nosil pri sebi in ki je I sedaj v arhivih pariške policije, jej vpisal Landru tekom svojega' znanstva s to žensko naslednje besede : — Večerjal z Lvanes. 8 frankov oO. V nasledil j vrsti pa je stalo zapisano : I — Dal v cerkvi — en cent. Tako natančen je bil Landru v j svojih zaznamkih glede vsakega centa, katerega je potrošil v družbi svojih žrtev, je razvidno iz dejstva, da je vpissal cent. katerega je dal v cerkvi, kjer se je mudil s svojo zadnjo žrtvijo. Dvomljivo je, če je Landru sploh kedaj kaj našel na tej šivilji. koje mož je pobegnil od nje. Pisal pa ji je dosti ljubezenskih pisem, katera je kopiral iz različnih romanov. Nagovarjal jo je v pismih z besedami "zlata, oboževana" in v dolgem pismu, katero ji je poslal malo potem, ko sta se seznanila, je izjavil, "da bleste njene oči kot popki cvetk v rosnatem jutm." R svojo poezijo, svojo namišljeno ljubeznijo do narave, cvetk in ptic obenem s skrivnostnim hipno tmnom svoiih globokih udrtih I of i je izvajal brez dvoma veliko privlačno silo nad Francozinjami iz srednjih in nižjih razredov. Popolnoma jasno je, da se je madama »Tu a me večkrat sestala z Landru-jem. čeprav je skrivala to sk rivnost pred svojimi sorodniki. Morilec jo je neprestano poživljal, naj si preskrbi ločitev zakona, a .ona ni hotela ničesar vedeti o j tem. ker je bila verna katoličan-ika. — Rekel ji je, da se hoče poročiti > z njo in da napravi ae tem večji a tis nanjo, je bil toliko nesramen in predrzen, da se je delal pobož- J nim ter jo spremljal pogosto k ! maši. Poklekal je poleg nje v cerkvi ter mrmral molitve. Ob istem i času pa je delal načrte, kako bi . s« polastil njene borne lastnine. ko bi dozorel čas. da jo spravi s i poti. l Morilec vseli morilcev je bil iz- 1 vanredno zmožen človek. Bil je pretkan in nikdar mu ni zmanjka- ' lo virov. Bil pa je ob istem času 1 neizmerno bedast. , Domneval je. da bo varen, ka- ' korhitro bfwlo njegove žrtve izginile. kakorhitro se bo iznebil njih 1 trupel. Niti enkrat nm ni prišlo na misel, da bodo preje ali pozneje pričeli prijatelji in sorodniki i žensk, ki so i/.ginile, s poizvedo vanji. Njegova lastna pamet bi mu morala reči. tako -i in i-si i m o' mi. da je najti njegovo varno-1 le v tem. če izgine iz Pariza tin- sej nikdar več ne vrne tjakaj. On pa se je obnašal kot da se ne meni za policijo in oil j,- trdno -prepričan. (jH bodo njejrovih j zločinov nikdar naprtili ?,:emu.i j Tega prepričanja je bil celo te-' kom obavnave. — Kak'sne dokaze ima poliri-jo ? — je vedno vpraševal. Nobenih drutrib kot dejstvo, da so ženske izginile. Tolažil se je zt j dej>tvom. da i/gine vsako leto v Parizu približno tristo žensk. Nekatere m' izgube v nižine živi je-' nje. nadaljne pobegnejo pred oravieo in Tretje uheže s svojimi 1 iiib irici. Toliko žensk izgine vsako l^to iz vsakega evropskega glavnega mesta, da je policiji nemogoče koncentrirati vse svoje eneržije na v Bil je lep jesenski dan in ma- i , 'dama Jaume in Landru sta vsled i tega sklenila napotiti se peš po i .!dolgi, z drevjem obrobljeni cesti. , ,do one skupine dreves na levi .!strani, kjer je stala "hiša smrti'*. . j Landu je naročil, naj pripeljejo (fkovčege z vozom in deset minut : pozneje se je že pripeljal mimo i (voz. Ko sta prišla do vrat vile, .jsta našla kovčege že tam. .1 Madama Jaume je izjavila, da i!je očarana od male vile svojega >(ljubimca in nastanila sta se tam-' -'kaj . mirno in srečno, čeprav je t bil Landru v velikih skrbeh radi i: denarja, i; Nekega dne. približno Štirinajst j i'dni pozneje, ie dobil povsem ne- pričakovano pismo od onega izsiljevalca in sleparja, Armanda Blaisat. Pismo je bilo pisano v nekem hotelu v Grenoble ter se je glasilo v njem. da se hoče sestati z njim radi nekega nujnega in zelo važnega posla. Blaisot je rekel, da bo čakal nanj v neki, majhni ameriški bari, nekoliko' vstran od Place de 1 "Opera in si-1 eer ob devetih zvečer naslednjega torka. , Landru je brzojavno odgovoril, da bo prišel. j V torek zvečer je pustil madamo Jaume samo doma ter se odpeljal z avtomobilom v Pariz. Našel je Blaisota na določenem mestu iu oba sta odšla nato na. izprehod po bulevardu. — Vidiš, moj dragi. — je vskliknll pustolovec, ki je izvabil že neštete tissočake iz žensk vseh narodnosti, ki so prišle v Pariz; I na obisk ali po poslih. — Jaz sem i v zelo mučnem položaju. Ali se' lspominjaš one ženske -Jaume. ka-teo sem ti predstavil nekoč? i Vem. da so se od tedaj naprej vek rat sestal z njo. Ona ve za goji ove stvari, katerih ne sme na nobun način razkriti. Moram se je iznebiti. Ai bi ne mogel ti o-1 praviti tega, — tako na skrivnem. brez krika iu vika? Landru se je zamislil ter nato navidezno protestiral. Rekel je. da je riziko prevelik. — Pet tiso'- frankov onega dne. kot boni imel dokazi njene smrti, — je zašepetal Blaisot. kralj iz nižin življenja, ko sta korakala naprej v temi. Landru ni ničesar odgovoril. Ko nečno pa je zopet rekel, da je re- ziko prevelik. — Mogoče pa bi vendar sprejel, — je rekel konečno. — za dvojno ceno. — Naj bo torej deset tisoč. — je odvrnil Blaisot. — Dati ti ho- čem zadolžnico za ta denar. Poj-diva v ono kavarno, da napišem zadolžnico. Se v isii noči je dobil Landru. ki je bil na koncu svojih denarnih virov, krvavi denar od teg^ lopova. kateremu je bilo prav tako malo mar za človeško življenje kot Landru-ju. Naslednjega dne. ob enajstih zjutraj, se je Landu zopet sestal z Blaisotom v neki kavarni in nato sta odšla v neko majhno restavracijo na bulevardu des Capuci-nes. kjer sta zavžila izvrstno kosilo. — _^NAKODNA ŽENSKA STRANKA SE ZAVZEMA ZA ENAKOST Himen. V Trstu se je poročil Zlatko Jvidon Jug, bivši urednik mari-)orskeg$t dnevnika "Tabor", z go# podično Vido Dolinarjevo. Padla je v vodnjak. Zasebruea Alojzija Lisjak, stara 14 let: je padla 21. julija popol-Ine v vadujak v IZoeolu Molino a rento št. Gl v Trstu. Iz nevarnega i o loža j a so jo rešili ognjegasei. >stala je v domači oskrbi. Samomor delavca. Delavec Alojzij Nanta, star 46 et. stanujoč v Trstu, je bil 21. jul. rjuiraj nenavadno zamišljen in aervozen. "Vrgel se bom skozi >kno!"' jo vpil v nervoznosti. Do-iuaci so ga mirili iu tolažili, a on je vztrajal vedno pri svojem. Ob L. uri ko ni bilo k nesreči nikogar r njegovi sobi, je planil s postelje, la kater; je ležal bolan, ter skočil ■kozi okno na ulico Z glavo je treščil ob tlak m si razbil črepinjo Jez par minut je bil mrtev. Nesreča v tržaški prosti luki. Dne 21 jul. zjutraj se je odigra-a na parniku "Rosandra težka :iesreča. V spodnjem delu ladje, iakih 7 metrov od tal, je bilo postavljeno leseno ogrodje. Na tem igrodju so sedeli v vrsti delavci Ivan Bele, star 44 let, H. Bonusio-ni. star 21 let, Anton Jakomič. •tar 52 let. Kuri Trnek, star 31 let, :er Alojzij Lampe. star 22 let. Delavci so popravljali železne stop-ljiee. Nepričakovano pa se je vrv, ia kateri je bilo pritrjeno ogrodje. utrgala in vseli pet geri omenjenih delavcev je padlo z ogrodjem vred na kup premoga, pri čem io se vsi težko poškodovali Iz gin j eni dragulji v Trstu. V nedeljo 16. jul. je bila izvršena v Trstu velika tatvina. Toda policijsko oblastvo je držalo stvar par dni tajno, da more izvršiti preiskavo, šele 21. jul se je moglo izvedeti, za kaj §re. * V ulici Genova št. 11 stanuje Gina Trainon trma, poročena Furlani, in njena mati Marija. Na njun dom je večkrat prihajala 191etua Alberta Stegiei* uradnica v manufakturni trgovini Padani. Mladenka je izvrševala v stanovanju lahka dela. Bila jc zelo priljubljena pri obeli gospeh. Pogmstoma je bila tudi povabljena na kosilo in na večerjo V'asib je tudi prenočevala v Tre- ( monianijevem stanovanju Sploh sta jo držali gospe kot za hčerko. V nedeljo IG. jul je obedovala lepa Alberta —- tako sta jo imenovali gospe — pri Tramontanijevih.: Popoldne je odšla. Pred odhodom je rekla Furlanijevi. da are v trgovino, češ. da ima za podpisati neke račune. Povrnila se bo šele zvečer. Toda četrt ure pozneje se je že vrnila. Furlani jeva jo je radovedno vprašala, kaj pomeni, da se je tako kmalu vrnila. Mladen- j ka se je pa dobro izgovorila in tako se ni zdel-« gospe stvar čudna. Dve uri pozneje — bilo je okoli 7J ure zvečer — so šle Alberta, Fur-ianijeva in njena mati na sprehod.) Na lic ran eni trgu je pa rekla Al-j berta Furlanijevi. naj gresta le j one dve na sprehod, njej pa na j; dasta ključ od stanovanja, češ, 8a; bo med tem časom doma kaj pospravila (Jospe nista imeli nič proti temu in sta. izročili ključ Alberti. Povrnili sta se domov šele oko-! li 10. ure Kmalu so legle vse tri: k počitku. Pol ure pozneje je za-zvonilo v stanovanju. Furlani jeva je vstala in šla vprašat pred vrata. kdo je zunaj in kaj hoče. Tedaj se je f glasil zunaj neki moški in dejal, raj pride Alberta domov, ker je njen cee nenadoma obolel. Par minut pozneje je zapustila, mladenka, ki se je navidezno kazala potrta radi žalostnega sporočila. stanovanje. Drugi dan. v ponedeljek, navsezgodaj je šla Tra-' montana v stanovanje Alberte in,' vprašala, tako je z bolnikom. Al-, bertini stariši so se nemalo začu-j dili temu vprašan ju. Kmalu pa se je vsa stvar razjasnila in tako se! je izvedelo, da ni bilo Alberte vso' noč doma. Njen oče je pa bil po-J pol noma zdrav. Tramontanovo soi obšle črne slutnje. Šla je domov. Volkovi v kočevskih gozdih. Blizu Tiel"«-ntala v kočevskem okraju o nato volkove prepodili, predno »u med čredo napravili še večjo škodo. j Osebna vest. Direktor prvega razreda gradbene direkcije v Ljubljani g>spod :Anton Klinar je bil na lastno pro-. šnjo stalno vpokojen Promocija. Na dunajskem vseučilišču ji bi! promoviran Robert Ncirbauer iz Stražišča pri Kranju za doktorja! I vsega zdravilstva. j Nove uradne prostore v Celju. Starodavno poslopje nekdanje celjske gimnazije poleg župne cer-jkve sv. Dairela se je primerno r»k-Inoviralo. Poslopje je namenjeno j za bodoče uj-.ravno soil išče. Odlikovanja. : Ant. Pet liček, poslovodja hme j 1 jarskega društva v Žalcu, je odlikovan za zasluge, pridobljene pri pospeševanju hmeljarstva ter pri dolgoletnem delovanju v orne-•njenem društvu z redom -v. Save o. vrste, ter Ivan Lapajne v Kriškem za zasluge, prid« ►Hijene pri organizaciji zadružništva v Slove-niji z red"in sv. Save vrste. Tam je z žahnstjo ugotovila, la so • ji zmanjkali dragulj- v vrednoHti «10,000 lir. Kdo jih je ukradel? Nihče drugi nego' lepa Alberta. Du-Jgodek je"»il naznanjen jiolicijske-' mu oblast vu. Preiskave so princi Isle na dan. tla je lepa Alberta po-ibegnila — najbrž v Avstrijo — z jljubiniecm Petrom Žirurjem, ki je '; bil svoj čas ravnatelj v nianufak-jturni trgovini Padani. O 2epi Al- .A ,beiti, Zgurju in o draguljih ni ne ,[dulia ue sluha. Izvedelo se je, da • f . je unela Alberta tudi samokres. 1 | "Better Times". V sobot . dne 2. septembra, se prične nova sezona v največjem ! -ledališču na svetu, v iitnvji>r-ški-m irpotlromu Predstavljali bodo Bet t er Time>*. To je že | osma letna produkcija Mr. Dill-| inghama. Za oder jo je- priredil ; li II. Burnside. Pevske in god-| bene Točke so delo Ravmonda Hubbella. Izza izbruha vojne bo to leto vprvič mogoči*, da bo zadal Mr. Dillingham celi prireditvi r< ii"-čen mednarodni značaj. Njegovi agentje so bili po raznih evropskih mestih celo poletje na delu pri iskanju novih atrakcij. Letos bo zastopanih s svojimi umetniki enajst držav: Anglija, Francija, Nemčija. ^Vvstrija. Španska. Rusija. Danska. Kina. Italija. Arabska in Japonska. Takih pevcev, kot bodo letos, še n i bilo v Hipodromu. Med drugimi bodo nastopale tudi Nannette Flack. Virginia Fu-t rele. Sara Edwards, Gladys Cranston. Thomas Joyce. Frank .iohu»on. John Murphy, Clavdija Ivanovna in Olga Mihajlovskaja - Pctrograjske opere, j Baletu, -estoječem iz 300 plesalk. bo načelovala Elna Ilensen. Največjo privai-nost bodo t voli; Orlandovi konji, ki so dospeli zadnji teden iz Havre. Velika pri-vla-'-nost bo tudi godbenik Vase o. Long Tack Sam je pri vedel iz Evrope G0 kitajskih žonglerjev. Pri vsak: predstavi bodo nastopali«-tudi priseljevanju in izseljevanju tekom fiskalnega leta 1922 (t j. od L. julija 1921* do :J0. junija 19:22. Ker je to prvo leto. kar jo v ve-javi priseljeniški zakon, ki omejuje priseljevanje iz pfijedinih iežeI na gotove kvote, so te Ste rilke posebno zanimive. Kakor znano, ameriške priseljeniške oblasti j>orazrejajo prihajajoče inozemee v priseljence \ alien immigrant) in nepriseljen-■e (alien non-immigrant) in od-lajajoče priseljence v izseljence (alien emigrant) in ne-izseljenee alien non-emigrant i. Priseljenci v zmislu te statistike so inozemei. vi so imtl i svoje bivališče v inozemstvu in prihajajo v Združene Iržave. da se tu nastanijo; izseljenci so pa inozemei. ki zapustijo svoje bivališče v Ameriki, da ■;e zopet nastanijo v inozemstvu Dni inozemee. ki prihaja v Ameriko le ria začasen obisk, je kla-sifieiran kot ne-priseljenec ob svojem prihodu in ne-izseljenec )b svojem odhodu. Tudi tukaj nastanjeni inozemee. ki odhaja iz Amerike le na začasen obisk v -tari kraj. je naveden ob svojem »dhodu kot ne-izseljenec in ob svojem povratku kot ne-priselje-n-ee. Tekom fiskalnega leta 1922 je f>rišlo v Združene države 309.'mG hiozemcev-tprisel Je n ee i nozem eev-ne prišel jeneev. 243,;">f>3 ameriških državljanov in 13.731 inozemcev. katerim je bil zabra-njen vstop: prihodov v (Združene države je bilo torej vsega skupaj (>89.799. Odšlo pa je v istem letu 19S 712 inozemcev - izseljencev. 146.672 inozemeev-neizsel jeneev in 309.477 ameriških državljanov: odhodov iz Združenih držav je bilo torej vsega skupaj 654.861. Število priseljencev se je vsled omejevalnega zakona znatno -jkr-čilo: od 228 v f i ska Iti m letu 1921 (od 1. julija 1920 do 30. junija 1921 i na 309.5r»6 v ravnokar minolem fiskalnem letu. od teh je bilo 149.741 moškega in 159,815 ženskega spola. Ate vilo izseljencev se je tudi neikoliko znižalo; od 247.718 v fiskalnem letu 1921 na 198 712 v fiskalnem lelu 1922. Od teh je bilo 143.223 moškega in 55.489 žen-sfkega spola. Bilo je torej v minolem fiskalnem letu 110.844 več priseljencev kot izseljencev obeh »polov; ako pa se oziramo le na moške priseljence oziroma izseljence, je ta prebitek znašal le 6518, kar je zares presenetljivo nizko število. Vštevsi tudi nepriseljenee in ne-izseljence. je v finalnem letu bi-, lo pripuščenih v Združene države vsega skupaj 432,505 inozemcev (226,777 moških in 203.728 žen skill ) in odšlo je iz Združenih držav vsega skupaj 345.3S4 inozem- cev (240.464 moških in 104.920j ženskih.) Odšlevši odhode od prt-, hodov inozemcev. ostane prira- j -tek na prebivalstvu od nT.121 inozemcev nasproti prirastku od j •">.">2.132 v prejšnjem fiskalnem letu 1921. Ako pa jemljemo v ozir le moške inozemee. razvidimo. da je 11.6S7 moških inozemcev več odšlo kot prišlo. II. Izključeni in deportirani inozemei. Od 13.731 inozemcev. katerim niso priseljeniške oblasti dovolile vstopa v Združene države, jih je bilo največ izključenih radi su-innje, da ne bi mogli najti sredstev za svoje vzdržavanje in bi radi tega padli na breme javnega dobrodelstva (Likely to become a public charge) teh je bilo 5529. torej čez 42 odst. vseli izključenih inozemcev. Ker so prišli čez kvoto .je bilo izključenih 1662. Za temi sledijo po številu 'stowaways* < vtihotapljeni potniki), namreč 14S3 Radi nepismenosti se jih je moralo povrnil i 1249. Kot "contract laborers * (naprej najeti delavci je bil zabranicn vstop >09 priseljencem. Radi nalezljivih bolezni je bilo vrnjenih 672 in radi telesnih hib 573 inozemcev. Ostali slučaji se tičejo raznih drugih razlogov za izključitev. Zraven teb izključenih potnikov je bilo deportiranih 4353 inozemcev. ki so se že nahajali v Združenih državah. Največ jih je (Nadaljevanje na G strani. IMPORT I RAM E HARMONIKE Najnovejši modeli, izvanredno močne tipke, močna godba, krasni zavoji. - ZNIŽANE CENE. - B3 •Cl^^^ff^B^BHHWylWw Te harmonike so iz prvovrstnega ma-t^rijaJa, posebno pa tipke, ki so Iz-borne kakovosti, napravljene od izvež-l»anih mehanikov z naivtsCjo skrbnostjo Lep lesen zavoj, krasno izrisan. jak< močne tipke. neproduSni m^-TiovI s finimi usnjatimi kraji ter Jekleno-niklja- strni ot»:tki solidno slasni kiju .i, usnjena zaponka. Harmonike izvanredno velike vrednost smo kupili v velikih množinah v Evropi ter jih zamoremo prodajati po jak< nizki ceni. Harmonika itv. 95, a 16 mehovnim? gu baml, 21 ključi. 8 basi, cena 9.50. Harmonika štv. 79. s 14 mehovniml gu bami, 19 ključi, 4 baal, cena f7.95. Xapiiite svoje fme in naslov ter oznanite Številko in ceno harmonike, katere h<»čete kupiti, pošljite 50 centov za po-Sljalne stroSke in za harmoniko plaCaJ-te. ko vam bo dostavljena. Nobenen i rizika. iPdpotno zadovoljstvo raranltrano, ali p« vrnemo denar. Pifiite danes. UNION SALES COMPANY. Dept. tTS 18 S. Oeeplaine* Street Chicago, m Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan. Slov,-Angleška Slovnica Obsega sledeče: Prvi ded: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANciLESKI BESEDXJAK. Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja. , Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. Knjiga je trdo vezana, vsebvje 250 strani, cena s poštnino $1 Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N. Delnice Jadranske Banke. Narastujoče poslovanje Jadranske banke v zvezi z njenim ekspanziviiim delom v vseh panogah gospodarskega živ-lja v domovini je izkazalo potrebo povečati lastna obratna sredstva zavoda. V izvršitvi sklepa občnega zbora od 27. maja ue je sedaj povišalo delniško glavnico od 120 milijonov kron na 240 milijonov kron z izdajo 300,000 delnic po K400 ali Din. 100 nominale. Iz mnogoštevilnih vprašanj naših strank glede nakupa delnic nam je sklepati da bojo naši izseljenci želeli nabaviti delnice III. izdaje, vsled česar se je rok za ^odpisovanje v Ameriki podaljšal do 31. oktobra 1.1. Naši izseljenci ki še niso delničarji lahko kupijo delnice pod istimi pogoji kakor nedelničarji v domovini. Cena za eno delnico je: K760. (K400 za glavnico in K360 za rezerve) doštevši 5% obresti od 1. jan. do 31. okt. 1922 ; : : : : K 31J0 S791.70 Delnice imajo pravico do dividende za 1. 1922. Za leto 1921 dividenda je iznašala 12% to jeK48, in je pričakovati za leto 1922 še boljši dohodek. Za vpis in informacije se obrnite na: Frank Sakser State Bank Glavno zastogptvo Jadranske banke. Cortlandt Street New York City ^liš&S Jilfer' (Ne. dni je vsa j«.) "\'>ak pukT je >i«4ii nepošten in n*loj*J»'iiT k.-r nasprotuje pravici, niei, svobodi idejsrtvova-lija. svoboiJi vchU. Lojalna in ^t^'l)a J<' ^ailiO U»"OlUfjt-na iie?.lt*d-" no t, Itorlia brez prizauaKanja ih>-bod naprej bnz ozira na demio i n 1 ^ v o. "Glej, glej, ee lt*\ite mi hoi-e brati! V Mabaetevem gla*u jo z v« posmeh obenem z jezo in boljo o*ramoeenja; vse skupaj je pri-falo, ismom ne bc> nič; ne dam >_'a 1/ rok. v nobenem slu-'"aju. ' "Z»-lo lepo; bal Sem se že. da porečete diipave." "*Tak kaj vas peotem, vi . rsiZ.ii <"l«>vek "Ali vest♦*. kdo vam pa je pr-■»al *" "Kako ne bi Prijatelj Pepe-t<* \"es»'lka Smueiklasovega nezakonskega sinu z igralko Nelo." "Pa kdo je tisti prijatelj!" "Kaj vam je treba vedeti, ko niti jaz ne vem! NTi se podpisal.; List vsebuje točne podatke, ki se ujemajo / vsemi znanimi dejstvi. \ jepov pisec oi>ljublja. da se oplazi pri meni ter mi razodene kaj več; "Izrabite.' piše, 'udarite, za-i vstal.Izvlekel je zapisnico. na-'ečkal s svinčnikom par besed ter jih pomolil Mahnetu. "Morda po-:nate i>isavo?" "Prijatelj nesrečnih in sam ne-rečni človek." je bral urednik ' Rdečega plamena". so se mu razširile, usta odprla v izrazu ilne osuplosti; pogledal je grofa, iatt» listič, odskočil , planil nad miznico ter pobrskal s trepecočimi rokami. Grof je opazil z zadoščenjem . da rdi kakor pesa. "Nn?" je dejal. "Malo čudno e vam predstavljam, pa nič zato." Mahne se bil našel usodno pi-smo; papirju se je videlo, da pa je mnogo sukal po rokah. Z naglim i.ouledom je primeril pisavi pre-' bledel in vrgel oboje na mizo. j "A*i ste.... prijatelj Pepeta Veselka? Vi sami ste mi pridali) ta list Grof Ktiennigsbrach!" ! ".Jaz."" je pokimal post bolj žalostno nego škodoželjno. "Re-ite. ali se nisem ukanil." "Kdo. vraga, je vedel? In tudi — oprostite! — sami ste me bili zapeljali." Tribun je brezupno mahnil z "kaiiii: nato mu je zovrela kri. 4 Tak česa hočete pravzaprav •>d mene? Najprej mi pišete tako. pozneje pa pridete in me nagovarjate drnpače. Kaj imate zdaj od tega. da ste osramotil človeka?" "Takoj me boste razumeli,'* je rekel grof z toplim skoraj sočutnim glasom ter položil zmedenemu roko na komolec. "Odpustite mi stisko, v katero sem vas pripravil, in . . . poslušajte me. Da, jaz sem vam pisal to pismo; jaz sem pri-iatelj Pepeta Veselka — najbližji prijatelj, ki pa more imeti pod solncem, bogme res! Tn prvi namen mojega prihoda v ta kraj je bil. da poplačam njegove račune; to tudi delam, brez pardona in brez paktov, sodrug Mahne. Premislite malce, kar se godi. potrdite nekoliko, in videti boste, da opavljam važje delo. ki bo nazad-nie tudi vam in vašim nemajhen prid. Ko sem vam pisal ta list, vas nisem poznal, razen kar sem bil poizvedel splošnega o javnih razmerah 4 vašega mesta. Dejstva, ;atera sem vam navedel, in vsa ia-laljnja, ki vam jih morda še; »dkrijem, pomenijo za vas tako 5 ;rasno priliko, posvetiti z bengal-; ko lučjo V propalost, ki vlada na mi strani barikade! Zanašal sem e. da boste razumeli svoj interes — interes stranke. "Če bi kaj pomagalo..." je za-; nrmral tribun. "Izkušal sem vas, zato — nu ato. ker ne razumem, čemu ječ i jo ; nilijoni pod jarmom stotin, pa pa' le razbijejo: ker mi ue gre v plati in si ubijam možgane noč in lan. zakaj je zbrana armada, pa ie udari! "In to je bil vaš vzrok *' je: atepnil Mahne z prenkobnim; mehljajem na ustnicah. "Nobenega drugega nimam., 'riznajte. tudi ta je dovolj mo-| an." t "Da. je dejal uednik povsem dkrito in nenadoma uprl oci v, vojega gosta; celo desnico mu je lomolil, čeprav si je premislil j aktij nato in jo umeknil. "Jasnr tii je; se pravi... Nu da! Kaj' očete, človek božji? Stoletja pla-osti nam vise na petah: misel je Irzna. totla volja še ni dorastla. >iba je časa. preden-dozori hla »ee v gospodarja!" "Kako smemo upati, tla sploh lozori?" 1 Se < lost i presenečenj« mu Je lilo namenjenega za tisti dan. S >rvo nenadejano pošto ga je pre-trepel med kavarniškimi vrati ksceleneo sam v svoji lastni osebi. ;tari gospotl je pogletlal novoao-elcu v podvečernem mraku prav »od nos: izraz njegovega obličja e bil tako nenavaden, daje strela grofa neprijetna slutnja... \'o. predsednikov nagovor je brž lomiril prvi strah: "-loj. Herr Graf, kako prav, da e srečava ! Premislite. Klotilda ni brzojavlja iz Isehla same slabe, aloslne stvari... Ne ustrašite se ireveč, je dodal, krivo sodeč iz-»retnembo v črtah mladepa moža. 'Veste napotila se je takoj h pro-ici Lofaszvjevi, kakor se razume amo po sebi... Grofica je bila ►dnekdaj bolehna, saj jo poznate; n še tista operacija — moj Bog, j id je smo. nič ne pomaga... Z no besedo. Klotilda je našla ubo-ico v zelo slabem stanju — pri-»ravite se. gospod grof! — v ago-liji, da vam povem naravnost; romaj pet minut po njenem pri-lodu je izdihnila svojo zlato du-o. Ni je več: visoka dužba objo-tuje eno najplemenitejših žena. ci so kda j prestopile prag cesarskega dvorca. Sprejmite, dragi rospod grof, moje najgloblje so-ialje ob izgubi te nenadomestlji-*e, materinske prijateljice..." r.iko govoreč mu je ves čas ozena! roko. "Stašno... grozno..." je za-nrmral grof raztreseno; čisto ga e bila prevzela misel, da je po-emtakem rešen neposredne ne-arnosti. Klotilda ne more več :vedeti, tla gofica Lofaszyjeva ie pozna nikakega grofa Kuen-ligsbrueha; odkritje pride, toda la ravno, samo od sebe iz poteka •eči. ne pa da bi mu skočila od za-laj na tilnik. Ekscelenčino sočutje ;e mu je zazdelo spričo tega lianah sila smešno. "Ilaha!" je Iz-»ruhnil na vsem lepem in toliko la se ni udaril po kolenih. "Kaj vam je ** se je prestrašil riaš dostojanstvenik, meneč, da se irrofu meša v glavi od prevelike bolesti. "Za božjo voljo!" "Ah... oprostite, minilo je..." Grof se je s silo pograbil za brzdo. "Na jok me je sililo, pa sem se ubranil preveč temeljito... in smeh me je popadel kakor krč... Hudo je. vrti se mi v glavi; oprostite.. . in hvala vam, iskrena hvo-la!" — "Ubožec," ssi je mislil dobri-"ina. .stopaje po ulici s svojimi u-merjenimi. že nekam po starčev-ško medlimi koraki. "Kako ga je prevzelo!" ."Zdaj bom mirnejši." je sklepal •irof. obešaje klobuk in palico. "Ta strah mi je bil zelo na poti... Da bi le vrag pobral še njegovo Klotildo, sicer se bo hvalila z mano po Dunaju, dokler ne pride resnica na dan!" THlie prihodnjič). ADVERTISE IN "OLA! NARODA*. Priseljevanje in izseljevanje tekom minulega leta. ftLAS NAftQfiA, 31. AVG. 1929 ČUDNA ZAPUŠČINA Kovan. — Francoski spisal L. B. Poslovenil O. P. Priseljevanje in izseljevanje tekom minulega leta. (Nadaljevanje s 5, strani.) bilo deportiranih kot "likely to become a public charge", namreč 1713; 434 radi zločinstva; 359 radi umobolnosti; 284 radi nepo-stavnega prihoda v Združene države itd. m. Viri imigracije. Od 309,556 priseljencev, katerim je bil v fiskalnem letu dovoljen vstop v Združene države. ; 21 C.385 prišlo iz Evrope, 14,263 iz Azije, 520 iz Afrike, 915 iz Avstralije in pacifiških otokov in 77,473 iz drugih ameriških dežel. Razmeroma največ priseljencev je prišlo iz Kanade (46.810)'; za njimi sledijo priseljenci iz Italije (40.319), iz Velike Britanije 35.732. (od teh iz Irske 10.579). iz Poljske (28,635). iz Mehike (19.551), iz Nemčije (17,931), iz Ru sije (17.143), iz Celioslovaške (12,541), iz Rnmunske (10 287). iz Zahodne Indije. (7449). iz Japonske (6716), iz Švedske (6624). iz Jugoslavije (6047) itd. Te številke se ozirajo na dečelo, kjer je bil priseljenec nastanjen pred svojim prihodom v Združene države. Od 432.505 inozemeev — pri seljencev in nepriseljeneev, — pripuščenih v Združene države tekom zadnjega fiskalnega leta. je bilo po narodnosti oziroma materinščini največ Angležev (56 ti-soč 790J. Tik za njimi slediijo Židje (55 356). na to Italjani (50,121), Nemci (37,446). Meksa-kanei 30.295). Škandinavei (23 tisoč 788). Škoti (21.297), Irci .(20 701), Francozi (20.239), Kitajci (13.220). Japonci (12,837). Cehi in Slovaki (9932), afrikan >ki črnci (9289), Poljaki (8214). Španci (6943), Madžadi (6486) Holandei in Flamci (6256), Južni Slovani (vštevši Bolgare} 6173 itd. ^Zanimivo je, da so nekatere narodnostne skupine v Združenih državah znatno pridobile vsled večjega števila prihodov kot od lu»dov, dočim so druge izgubile vsled pribit ka na odhodih. Vštev ši priseljence in nepriseljenee, je 53,437 Zidov več prišlo, kot jih je odšlo; prebitek Nemcev zna ša 23.729; Meksikancev, 22.775: Škotov, 15.609: Angležev, 15,532: Ircev. 13,704 itd. Največje izgu be pa vsled prebitka na odhodih izkazujejo Poljaki (26 075); Ita ljani (21.716); Španci, (10.637) in Jugoslovani (5722). IV. Jugoslovani. Tekom fiskalnega leta 1922. to rej od 1. julija 1921 do 30. juni ja 1922, je *v Združene držav« prišlo iz Jugoslavije 6047 prise Ijencev in odšlo iz Združenih dr žav v Jugoslavijo 9733 izseljen cev. Za stalno izselilo se je torej iz Združenih držav v Jugoslavije 3686 več oseb. kot se jih je pri .seMlo sem iz Jugoslavije. Zanimivo je primerjati ta prebitek izseljencev s podatki gled« priseljevanja iz Jugoslavije i' jzseljevanja v Jugoslavijo v prej ^njih fiskalnih letih: Priselilo: Izselilo: j L. 1920 1,888 28 474 L. 1921 23,536 13,034 L. 1922 6,407 9,733 Od 1. jul. do 30. jun. 1922 31,471 51,241 Torej, skoraj ravno 20,000 o-seb se je v teh zadnjih treh letih več izselilo v Jugoslavijo, kot se jih je iz nje priselilo v Združene države. i V uradni statistiki glede narod nosti so Južni Slovani razdeljeni — po stari navadi — v tri skupine: 1. Bolgari, Srbi in Črnogorci. 2. Hrvati ki Slovenci in 3. Dal mafiinci. Bosanci in Hercegovci V fiskalnem letu 1922 priselilo se je v Združene države po na rodnosti: 1. Bolgarov, Srbov ii Črnogorcev 1370, (med temi ia Bolgarske 297) in izselilo iz £dr držav 5877 (med temi v Bolgar | «ko 660), 2. Hrvatov in Slovence? ^priselilo 3783 an izselilo 3997; 3 ! Dalmatincev, Bosancev in Herce 1 govcev priselilo 307 in iasoUk -ZASTONJ Vam bomo poslali našo slovensko knjižico glede iznajdb in patentov. Iznajditelji in drugi pišite ponjo danes. Patentni odvetniki: pošten], točni, zanesljivi. A. M. WILSON, Inc. Patenta 320 Victor Building WASHINGTON. D. C. Kretanje parnikov - Shipping News msuucHiiMF »■^Naravnost v J\ig0:iarij*^ CNANI PARNiKJ. IZdORNb UGvONOSTI M« Imejte brezp^trsbilh stroikov In u-m ude. ARGENTINA ---- 9. septembra BELVEDERE ____ 14. oktobra. PRES. WILSON____21. oktobra l/naprej r ladarn Karte za soroanik* ali arljatelje •» lahko proskrbl pri blllnH »arobrodnl agenturl ali pri PHELPS BROS. A CO , Generalni Agcnvl g WEST STREET__NEW YORK Glede izplačil v ameriških dolarjih! e« no»i ucrtu .......un;ntfli m|mt.(r- »tva v Juuuetaviji je oanxam tair. «edaj prepovedano izplačevanje Čekov sil drugih naxazil v tuilh valutah. Ako toraj pošljete oei.jr v inermaniM veljavi. Do u.ai potom ceka al. naKazila, bar.^a v Jugoslaviji ne ame izplačati v dolarjih, temvei po dnevnem tečaju v domači valuti, to ie v kronah oziroma dinarjih m M sreči ae J« pa pri testavl omenjene odieobe »iib.ittjij coi'rbji a seljenrev v tolito. rt* ramcr*rr sključen ter zatopljen v misli. — Imate neko misel v glavi, ki vam dela skrbi. Ali mi hočete I »poročiti, kaj je* — ga je vprašal. j V s, boš izvedeli Anciano. — je odvrnil oče Jaguar. — T»'ga L'tainbuMiia sera iskal dogo vrsto let. ne da bi ga mogel zaslediti. To je čudno. <*e bi mi sporočili to željo, bi bila že davno izpolnjena. Tako sporo"ilo bi nič ne koristilo. Jaz nisem vedel, da je, Hrambu-tino oni. kat»-r»o ugasnili ognji Indijanci in beli so pospali, kajti zjutraj so hoteli zgodaj odriniti naprej. En stražnik je stal pri ko- | njih Bdet pa ni le en sam. kajti razven njega so bili še trije, ki niso | hoteli ničesar slišati o spanju, namreč gambusino, bikoborec in ka- , pitan Peljeho. Slednji je bil v takih odno.šajih z ostalima dvema kot poročnik V» rano napram očetu Jago&rju. Bil je častnik ter se smatral vzviše-' nim nad ostala dva. Večkrat se je spri z njima, a j moral vedno j [opustiti, kajti upi i v gainbusina je bil pri Indijancih večji kot pa ' in kapitana. To jza je peklo ter napravilo nezaupnini; Ko sta izginila oba jetnika z urevesa ter so se vsi napotili zopet 1 \ taborišče, je sedel kapitan pri vojakih, katere je našel pri jeze ru palm. Tedaj pa je stopil k njemu gambusino, v spremstvu Perilja ter mu rekel: Senjor kapitan, jutri bomo dospeli do velike vasi Cambas In- i ilijaneev ter takoj napadli. Sedaj vam hočem dati navodila. Navodila t — je vprašal kapitan začuden. — Navodila jem Ije človek le od predpostavljenih. — Torej ne mislite, tla sem jaz vaš! v -— Ne. — Vedel sem, da ste tega mnenja ter sem dosedaj molčal. Ker pa bo prišlo jutri "do boja. vas moram nekoliko informirati, Prosim \as, prečrtajte to-le. Potegnil j«- i/ svojega žepa zganjen list. katerega je razvil ter izročil peljehi. Slednji ga je prečital v svitu ognja, postal bled ter ga SO pet izročil gamhusinu. No, je vprašal slednji. — kdo poveljuje? Prepričal sem se. da se vam moram ]k»koriti. — Ne le vi sami. temveč vsi vaši. Povejte jim to. To bom storil senjor. — je rekel kapitan, ki je komaj zadr-j /eval svoj sni. Vstal je ter se odstranil. Odkorakal j»' \ noč. da mu poleže jeza. Ko se je vrnil, jc ■ genj ugaanil. Kljub temu pa je zapazil, da nista bila gambusino j iu espada na .svojih mestih. Legel je poleg svojega korporala ter I vpraial slednjega, kajti ni še spal. šepeta je: — Kje je novi polkovnik ali celo general t Šel je p: < it i močivirjp, kjer najbrž delata načrte s Peri- ljoni. — Kaj se je zgodilo, ko. sem odšel jaz? — Poka/al je tudi nam svojo pol no moč. — Ali je pristna? Podpisana je od podpredsednika konfederacije ter zapečatena Moramo se pokoriti. I — Torej nisem več vaš poveljnik? — Senjor kapitan. Mi se moramo pokoriti. Vojaki smo in nepokorščina bi nas mogoče stala glave. — To je zvestoba! Kdo bi si mislil, da bo prišlo tako. Zavil se je v odejo ter skušal zaspati, a misel na Perilja in gam-busina mu ni dajala počitka. Gotovo nameravata nekaj proti njemu. Ali bi bili mogoče izvedeti to? Zakaj ne. Dvignil je glavo, da prisluškuje. Vsi so spali, tudi njegov tovariš, korporal. Izmotal »e je iz odeje ter se pričel plaziti proti močvirju, počasi in previdno. Dolgo je t tajalo, predno je videl drevesa ob bregu. Dospel je do njih ne da bi našel ona. katera je iskal. Plazil se je naprej ob robu J d rev s in nekaj časa pozneje je slišal pritajene glasove. Gambusino | in Periljo sta sedela ter govorila. Gambusino je ravno rekel: — Vedno t»e mi zdi kot da ne morem tega vrjeti. Lasi so bfli si- | cer odtrgani, a tak petnajstkrat skupaj zvit jermen vzdrži nekaj več. Krokodil lahko odtrga onemu, katerega je prijel nogo, a raztrgati laso, to se mi zdi nemogoče. — Jaz vzamem stvar kot je prišla ter ne razmišljam še nadalje ! o njej, — je rekel Periljo. — Kdo neki bi meogl oprostiti oba? — Oče Jaguar. — Tega vendar ni tukaj. Mali nam je povedal to. — Ker ne verujem v smrt tega malega, tudi ne verujem njegovim bsedam. Ali je polkovnik ali ne. Mi ga smatramo za Glotina Če je res. je toliko zvit, da nas lahko prekani. On .pravi, da je jahal oče Jaguar za nami. Kaj pa. če je jal^l pred nami! — To bi bila prokleta stvar. V takem slučajn bi lahko oni napadli nas, mesto mi njih. Ta oče Jaguar je že enkrat pomagal Cambas Indijancem proti Abiponrs. čeprav v drugem ozemlju. Ljudje, ki jih ima krog sebe, se ne boje niti živega vraga. XDalja prihodnji«.) [ ^ jj^ahiltfiiiŽrtf i ftff i - 549. Vseh Južnih Slovanov se jc ! torej priselilo 5460 in izselilo i 10.423. Ako smatramo za Bolgare (pr j narodnosti) vse one priseljence ki prihajajo iz Bolgarske oziro- ; ma one izseljence, ki odhajajo v Bolgarsko, bomo —- odštevši ist — dognali priseljevanje in izseljevanje Srbov, Hrvatov in SV vencev (po narodnosti). To ni seveda poolnoma natanč- j no, ker je morda tudi nekaj bol- j garskih priseljencev izven Bol- \ garske. ali bolgarsko priseljeva-; nje je sploh razmeromo tako m?« j lenkostno, da eventualna razlika komaj- pride vpoštev. Ako seže-mo nazaj do 1. julija 1909, ra vidimo, da se je v desetletju or j 1. julija 1909 do 30. junija 1919 | — torej v fiskalnih letih 1909 do vštevši 1919 — priselilo 230,112 Srbov, Hrvatov in Slovencev izselilo 82.761. To priseljevanje ir 'zseljevanje je bilo skoraj v;- j pred izbruhom svetovne vojn-Priseljevanje je tedaj ogromno presegalo izseljevanje. Po sveto j ni vojni pa se je situacija prece spremenila. Začenši od 1. juli: 1919 se je Srbov. Hrvatov in Slo-1 vencev priselilo: izselilo? v fisk. 1. 1920 1.530 29 271 v fisk. 1. 1921 19.080 11.232 v fisk. 1 1922 5.163 9.763 V fiskalnih letih 1920. 1921 in 1922 se jc torej skoraj ravno 25 tisoč Srbov. Hrvatov in Slovencev več izselilo kot priselilo. Zgornji podatki se» tičejo le pri--seljencev in izseljencev v pravem zmislu besede, ne pa onih. potnikov. ki prihajajo v Združene dr žave le na kratek obisk, ali pa onih tu nastanjenih priseljencev, ki odhajajo za kratek obisk \ -.tari kraj oziroma se vračajo nazaj. Ako v štejemo tudi dohod ir odhod teh inozemeev — takozvj,-nili "nepriseljeneev" oziroma "nei*seljencev" — je v minolem fiskalnem letu prišlo vsega sku paj: 1. Bolgarov. Srbov in Črnogorcev, 1652 in odšlo 6663. 2 ; Hrvatov in Slovencev prišlo 414-1 in odšlo 4336. 3. Dalmatincev Bosancev in Hereegovcev prišlo 377 in odšlo 896. Vseh južnih Slovanov (izvzemši ameriške držav j ljane) je prišlo 6173 in odšlo I "11.895; više na odhodih znaša to-i rej 5722. Zanimiva je tudi tabela po na i rodnosti, ki navaja število izklju j čenih inozemeev. katerim namreč i priseljeniške oblasti niso dovolih vstopa v Združene države, in deportiranih inozemeev, ki so se ž nahajali v Združenih državah. ]