L *!ra ■iiiNii«!TVO ZARJE ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 Emil nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. wi!due in od 5. do 6. uoi oldne vsak dan razen nedelj in »mikov. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne P ’ sprejemajo »KOPNINA: celoletna no pošti ali s pošiljanjem na .dom za islio-Ooisko in Bosno K 21*60, polletna K 10-80, četrtletna 5-40 mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za ji 'of-taio inozemstvo in An.euko celoletno K 36 —. : Posairezne številke po 8 vin. /AKJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .• ob poi 11. dopoldne. \ *. \ UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, 11,, in oraiiujc >a slianke od 8. do 2. dopoldne in cd 8. do 7. zvečer Inseiaii. enostopna pelilvrstica SO vin., porojen prostor, poslana ::: in ul-Un« vin. — Ir.sciate s] ujema ujravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo 1 ■ Reklamacije listu so poštnine proste. Ste v. 716. V Ljubljani, v četrtek dne 23 oktobra 1913 Leto III. Za ozdravljenje kranjskih razmer. Letošnje deželnozborske volitve na Kranj-JtoiT imajo poseben pomen zaradi tega, ker Je ubjla klerikalna stranka neomejeno moč v dedi pa se ne zadovoljuje s tem. da ie velika da lehko izvršuje svoje načrte brez posebne tvjre ampak bi rada uničila vse, kar ni kleri-alno in zlorablja svojo moč tako. da je po-bJa' enakopravnost na Kranjskem prazna l«na Odkrito bodi rečeno, da ne bi klerikalizem'n-iti prav preveč zamerili, če bi kazali, da Irčutijo velike in močne; to sicer včasi ni lepo '-dr Krek bi nemara dejal, da ni fair moliti Vabeni ti močno pest pod nos — ali z navadnega oveškega stališča ie razumljivo, da se neko-[o postavi, kdor se more. Seveda ie treba Uj prenašati, da vodi večina tisto politiko. ™se jj ztjj prava in se ne da komandirati od Hianjšine. Ali kar uganjajo klerikalci na Kranjskem, fa nrecei drugačen obraz. Večina v deželnem Snru večina v deželnem odboru ni prebivalko vse dežele. Večina v zbornici ima pravico, t sklepa zakone po svojem mnenju in prepri-r . sklenjeni zakoni pa morajo veliati za vse ErfstVo enako. V deželnem zboru so zastopane Sanke in tista, ki ima moč, vlada. Tam se talno boji med večino in opozicijo, obvelja pa sjed tisto, kar se vjema z nazori večine. hnVnvn na ne sme poznati strank; zanjo ne bi Ko biti vprašanja, če je kdo klerikalec, libe-uec socialist ali Pa nepolitičen človek. Pralca mora biti za vse enaka; tisti hip. ko ni toaka, ie že krivica. Po teh načelih se niso klerikalci nikdar > naij Razglašali so jih sicer, dokler niso imeli W in zahtevali so. nai se uveljavijo, ko so Vr še drugi pri krmilu. Toda ko so sami prišli Tnovršje so pometali svoje nekdanje lepe na-1 me j staro šaro; zazdelo se jim ie smešno. C hi kot vladajoča stranka izvrševali to. kar nridigali kot opozicija. Zazdelo se jim ie Tpšno ker so mislili, dn jim ni koristno. In Tr ne 'nosi dobička, ie nespametno. Kranjski klerikalci se radi bahajo z »veliko-Ltpzno« politiko; trdijo, da imajo široko ob-r ie in da gledajo v bodočnst. S svojimi de-kp.- jje dokazujejo tega. Š pristransko stran-politiko lehko dosegajo trenotne uspehe; [F^j/ne rezultate-ie treba drugačnega dela. L* ne bi bili deželni gospodarji zaslepil ' Ver j'^ je upijanila moč. bi jih posledice gospodarstva lehko poučile, da so od Ih »h PCTIi £OoIJUU,ai a ua uu [^° V,a£etka napačno vladali in da so mno-lreŽvoie napake, čim dalje so poveljevali. Ko r revzeli dedščino prejšnje večine, je bilo « v gospodarstvo še precej v ravnovesju, f sicer ni taka hvala, da bi se moglo z njo k tr ti vse Glavno načelo njihovih predhodni--e bilo varčevanje. Taka politika ne more kn/arjati nič velikega, in res ni bila zelo plo-rjjta kar je dajalo tedanji klerikalni opoziciji §*/olf snovi za ostro kritiko in za zahtevo po remembi sistema. Ko so se v deželnem s orcu naselili klerikalni gospodarji, se je sf-J'„i res izpremenil, in sicer zelo hitro in zelo i meliito Namesto varčevanja se je pričelo iz-“ je To bi bilo samo po sebi čisto prav. Sp bi se izpolnila dva pogoja; Ako bi izdatki Shajali v prid splošnosti in ako bi bili pokriti z dohodki. . Toda bilo ni ne enega ne druzega. Novi -^cnndarii so hoteli kolikor mogoče ustrezati Soiim pristašem, da bi jih politično priklenili V svoji stranki. Pri izdatkih niso bile merodajne Ltrebe prebivalstva in dežele, ampak koristi klerikalne stranke. Vse investicije, vse podpore bile politična, strankarska agitacija. Vsako Sola čilo je kričalo: Glejte, dobro je biti klerikalec slabo je biti kai druzega; nas se držite, fas spoštujte, za nas glasujte, da se vam bo dobro godilo na zemlji. _______________ Za tako gospodarstvo je treba neznansko veliko denarja. Kajti kadar se opazi, da se plačuje politično prepričanje, se množe računi. Za-kai bi človek ne zahteval, če ve da ima v rokah nož. s katerim lehko izsili izpolnitev? »Če ne daste, pojdem pa v nasprotni tabor!« Izdatki so se torei množili, primanjkljaj v proračunu je naraščal; v deželi se ni poznala nobena korist od tega, kajti dobiček posameznikov ni dobiček splošnosti. Politični profit klerikalne stranke je pa pri vsem tem majhen. Prepričanje, ki se poraia iz podpor, iz protekcij. je vedno nezanesljivo. Vest, ki je bila enkrat na prodaj, ostane trajno na trgu; njene zahteve se pa množe. in kadar jih ni več mogoče izpolnjevati, jih tudi ni mogoče držati. Spoznanje, da se delajo s prepričanjem lehko dobre kupčije, se je razširilo, in udeležba na sejmu je postala velika. Vsled tega je bilo nakupovanje od dne do dne težavnejše. Neizogibno mora priti dan. ko sploh ne bo mogoče napolniti toliko korit, da bi se mogli nazobati vsi, ki se pehajo. Kajti zlatih virov, ki ne poznajo suše, nima niti naravniih čudežev polna kranjska dežela. Zaradi tiste demgagogije. ki je diktirala njene izdatke, se pa klerikalna klika sploh ni upala odpirati novih virov. Davki so nepriljubljena naprava; kdor jih vpeljuje, si težko pridobiva simpatije, zlasti če so bili oni, ki naj jih plačujejo, demagoško-vzgojeni in se jim je leta in leta obljubovalo. da bodo dobivali, pa nič plačevali. Prinianjkjai ie ostal nepokrit, deželno gospodarstvo se bliža tisti točki, na kateri žuga bankrot. Tudi klerikalni veljaki imajo že nekaj neprijetnega občutka, da so gospodarstvu z dolgovi začrtane meje, ki jih je kranjska dežela že dosegla. Ali s svojo lastno politiko so prišli v zagato. Politično vzgojenim ljudem je lehko odpovedati, da ne more dež. finančni minister o polnoči poklicati hudiča, da bi mu prinesel cekinov. Za vse izdatke mora dežela imeti dohodke. Če pa se je ljudstvu venomer sugeriralo, da znajo deželni mandarini delati čudeže, je težko govoriti o davkih, zasti težko, če je treba dohodkov za nazaj in za naprej. Demagogija je klerikalni stranki pomagala, da je postala velika; notranje sile ji pa ni dala. Njena moč je v nevarnosti, ker se ne more opirati ob zavedno, poučeno, v ognju preizku-šano ljudstvo. Kar je bilo izmišljeno, da bi škodovalo nasprotnikom, lehko škoduje klerikalcem samim bolj kakor drugim. Povsod se korupcija in demagogija maščujeta prei ali slej. Našim klerikalcem se že bliža ura maščevanja, kajti v prevelikem slogu so izvrševali svoj sistem, prehitro so se obrabili Toda če bi bili spravili le svojo moč v nevarnost, ne bi bila nesreča prevelika. S svojim pristranskim gospodarstvom so pa zanesli politično brezvestnost med mase. in to bo težko ozdraviti, kajti tako zlo se zaje globoko in njegove korenine se razpletejo široko. Prodajanje prepričanja je postalo na Kranjskem že tako vsakdanje, da je pobledela celo zavest, kako nei>ošteno in pogubno je tako kupčevanje. To je moralna škoda splošnosti ki jo ima dežela zahvaliti klerikalnemu režimu. Zato pa mora biti tega sistema konec, kei se drugače ne morejo ozdraviti razmere v deželi. Boi zoper klerikalizem je v sedanji dobi najvažnejša naloga našega proletariata, zakaj dokler ne izginejo zapreke, je vsako resno delo nemogoče. Klerikalna gospodujoča klika je pa največja zapreka resničnega razvoja, najmogočnejša ovira svobodne vesti in neodvisnega prepričanja. S svojo politiko je demoralizirala, Moralna škoda se ne popravi, dokler ne pade sistem, ki jo je povzročil. Zatorej v boj proti klerikalni družbi, da se očedi javno življenje in pride politično poštenje naposled do veljave je dovoljeno nabiranje delavcev za tuja podjetja. kje da je delo na razpolago, pošiljanje neupravičenih izseljencev v kraje, kjer je dobiti delo. Avstrijskim državljanom brez veljavnega izseljeniškega lista, osebam pod 16 letom brez zadostnega spremstva, se izseljevanje ne bo dovolilo. Nabiranje naseljencev bo v splošnem prepovedano, ker je to trajna izguba za domačo )rambno silo in narodno gospodarstvo. Le za naseljevanje po evropskih deželah bodo veljale nekatere izjeme. Tudi nabiranje mezdnih delavcev za izvenevropske dežele je načeloma prepovedano, le ministrstvo za notranje zadevt ehko dovoli pod gotovimi pogoji za določeno število delavcev nabiranje mezdnih delavcev. Če jih potrebuje nabiralec v lastnem obratu. Nabiranje delavcev drugih kategorij lehko vlada potom odredb veže na enake določbe. Dovoli-ev za nabiranje naseljencev velja kvečjemu tri leta in le za določene politične okraje, oblasti pa io lehko vsak čas omeje ali prekličejo. Oni. ki je dobil od oblasti to pravico, bo moral položiti kavcijo in za njegov obrat bodo veljali natančni kontrolni predpisi. Zlasti bo moral z vsakim izseljencem skleniti delovno pogodbo, v kateri bodo pravice izseljencev natančno do-očene in ki io bodo oblasti lehko vsak čas pregledale. Zakonski načrt obravnava v 3. glavnem delu določbe za prevažanje izseljencev, zlasti za izseljence, ki se vozijo v medkrovu v izvenevropske dežele. Dovoljenja za prevažanje ne dobi nihče, ki je v kakršnikoli trgovski zvezi z nabiranjem izseljencev ali ki ie v zvezi s kolonizacijo v tujini. Dovoljenje za prevažanje velja samo eno leto in oblasti lehko odtegnejo dovoljenje vsak čas po lastnem preudarku. Podjetnik za prevažanje bo moral položiti primerno kavcijo. Te določbe ne bodo veljale za one potovalne pisarne, ki že obstojajo in ki imajo dovoljenje za izdajanje voznih listkov za pasažirje v medkrovu. Da bodo podjetniki za prevažanje izpolnjevali vse zakonske določbe, bodo odpošiljale oblasti na izseljeniške parnike izseljeniške komisarje. Dalje pravi načrt, da naj se omogoči za večje izseljeniške skupine spremstvo Izseljeniški zakon. Na prvi seji državnega zbora je predložila vlada zakonski načrt zoper izseljevanje. Komunike ki ga je izdala vlada o izseljeniškem zakonu, konštatira. da je že skrajni čas za zakonito ureditev izseljenstva. ker narašča izseljevanje tako. da ie resno ogroženo narodno gospodarstvo in brambna ,noč države. Zlasti pa še zato, ker ie Avstrija od vseh evropskih držav ona. ki ima najvišje gtevilo izseljencev. Vzrok bega prebivalstva iz Avstrije so skrajno slabe gospodarske razmere zadnjih let. zlasti v Galiciji in Bukovini. Vsako Jeto beži iz Avstrije nad pol miljona ljudi. Velik obseg je zavzelo kontinentalno izseljevanje poljedelskega delavstva, zlasti v Nemčijo (približno 480.000 na leto), in je že močno preseglo prekomorsko izseljevanje (približno 120.000 na jeto). Zakonski načrt navaja potem sredstva, ki naj oteže izseljevanje. Vlada hoče dobiti vpliv ua sklepanje delovne pogodbe med izseljencem in domačim agentom in na pogodbo za prevažanje s podjetnikom, da tako doseže varstvo pravic, ki gredo izseljencu v tujini in da varuje izseljenca pred izkoriščanjem na potovanju. Izseljeniški zakon bo preprečeval ono izsdieva- duhovnega pastirja (!!), zaupanje vrednih žen. ki nai varujejo dekleta pred trgovci z dekleti in strokovnjakov v izseljeništvu. Podjetnik za prevažanje bo moral plačati za prevoz vsakega avstrijskega izseljenca s celo karto 10 K. za vsakega s polovično karto 5 K in s četrtinsko karto 2 K v državni zaklad. Zakon bodo izvrševale politične in policijske oblasti, pomorske oblasti in uradi po lukah, najvišja inštanca pa bo ministrstvo za notranje zadeve. Poleg tega se ustanovi še poseben > izseljeniški sovet«. ki bo prideljen kot posvetovalni organ vladi. § 69. obsega določbe za povratek takih oseb, ki vsled zakonitih zaprek ne smejo v deželo. kamor so bile namenjene. V nasprotju z dosedanjimi določbami si sme taka oseba izbrati poljuben kraj v domači državi za povratek. ni je Pa treba pošiljati v domačo občino kakor doslej. Stroški za povratek avstrijskih državljanov zadenejo v prvi vrsti podjetnika za prevažanje, če je ta sprejel namreč takega izseljenca, ki bi ga zakonito ne smel, drugače nosi stroške nabiralec in če ne zadene krivda nikogar teh dveh. tedaj plača vožnjo v domovino država, če ne more izseljenec sam nositi teh stroškov ali pa tiste osebe, ki so zavezane, da vzdržujejo izseljenca. To je glavna vsebina izseljeniškega zakona. o katerem pravi oficielni komunike, da ga pripravlja vlada že leta in leta. Predložila ga je seveda šele sedaj, ker iei dere voda v grlo. Zadnia razkritja pri kanadski izseljeniški družbi, ki je kar na debelo tihotapila fante, ki še niso zadostili vojaški obveznosti v tujino, so io zdramile. Ni predložila tega zakona toliko iz ljubezni do avstrijskega prebivalstva, hoteč ga obvarovati negotovih življenjskih pogojev v tujini ali pa izkoriščanja na izseljeniških parnikih, temveč zgoli iz skrbi, da moloh ne bo imel kai žreti, če bi obstalo izseljevanje še nekaj let v tei izmeri kakor zadnja leta. Avstrijska vlada bi bila že davnO lehko omejila izseljevanje. če bi bila že izvedla socialno zavarovanje, katerega načrti se valjajo že sedem čiških let po različnih odsekih in če ne bi ob vsaki priliki ščitila le interese veleagraTcev in veleindustrije. nje. ki krši podaniške dolžnosti in državne in terese. Semkaj spada zlasti čuvanje brantbne sile (to je seveda poglavitno!) in pa varstvo mladoletnih pred nevarnostmi nesmotrenega izseljevanja. Zakon bo imel določbe, ki bodo postavile vso izseljeniško propagando pod strogo policijsko nadzorstvo, da se prepreči pomoč, ki jo dajejo agentje mladeničem, ki še niso zadostili vojaški službi in da se prepreči kupčija z dekleti. V zvezi s temi odredbami bo pa naloga vlade tudi. da razširi in uredi posredovanje dela v domačih deželah, ki je bilo do-slej popolnoma zanemarjeno in da dobe tako brezposelni delo doma. (Posredovanje dela, varstvo brezposelnih — to se tako lepo sliši, da človek kar ne veruje, da ie vse to zapisano v zakonskem načrtu avstrijske vlade! Nekaj vrstic dalje Pa že čuti človek, da ie z obema nogama v Avstriji.) Vlada namreč nikakor ne misli, da bi ustanovila n. pr. državne posredovalnice dela. ali da bi "edla zakonito zavarovanje zoper brezposelnost, temveč načrt pravi, da prepušča to skrb »humanitarnim društvom, ki se pečajo z izseljeniškim vprašanjem«. Ta društva naj preskrbe izseljencu delo na domači zemlji, dalje nai razglašajo ix> vseh okrajih, kier Dnevne beležke. — Deželna konferenca jugosiov. socialno demokratične stranke za Kranjsko bo v nedeljo 9. novembra v Ljubljani. Vse organizacij po Kranjskem prosimo, da izvolijo čimprej delegate za to konferenco in da se pomenijo o eventualnih predlogih. Dnevni red konference bo »De-želozborske volitve«. Lokal in čas naznanimo pravočasno. Če želi kdo tozadevnih pojasnil, naj se obrne na sodruga Zoreta, Ljubljana, Se-lenburgova ulica 6, II. nadstr. — Sestanek ljubljanskih in okollčanskih zaupnikov bo v nedeljo 2. novembra v Ljubljani. Vsa natančnejša pojasnila dobe sodrugi zaupniki pismeno v najkrajšem času. — »V boj!« Pretečeni teden smo izdali letak za deželnozborske volitve z naslovom »Ljudskig las«. Prihodnji letak izide tekom drugega tedna z naslovom »V boj!«. Letak je namenjen za agitacijske svrlie. Vse organizacije, ki ga žele. naj se obrnejo na založbo »Zarje« v Ljubljani. — Vse naše podeželne organizacije, ki žele prirejati volilne shode, opozarjamo, da dobe vsa potrebna pojasnila pri sodrugu Zoretu, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6, II. nadstr. — Za knjižnico »Svobode«. Vse sodruge ht sodružice prosimo, da podare osrednjemu odboru »Svobode«, ki ureja sedaj knjižnico, knjige za knjižnico. Knjige sprejema sodr. Zore, Šelenburgova ulica 6. II. nadstr. — Podružnica kovinarske organizacije v Ljubljani priredi v nedeljo 26. t. m. ob pol 10. dopoldne v restavracija pri »Perlesu« mesečni shod. Dnevni red; 1. Poročilo za mesec september; 2. pogovor glede agitacije; 3. volitev v obrtno sodišče; 4. raznoterosti. Kovinarji, ako vam je na tem, da sc položaj kovinarjev izboljša, tedaj spoznajte svojo dolžnost, in ne pričakujte, da pride rešitev sama ob sebi. Imeli boste le to. kar si priborite sami. Zatorej kovinarji, vsi na shod! Agitirajte med tovariši za obilno udeležbo. Odbor. — Preraičunjen patriotizem. Pišejo nam: Dogodki ob priliki vojaškega mirozova pretekli petek so name napravili vtisk, kakor da so bili skrbno pripravljeni, če že ne naročeni. Neverjetno je. da bi se bilo brez dogovora zbralo 200 do 300 mladih ljudi, ki so kompaktno, v sklenjenih vrstah po 10 in 10 korakali pred godbo in začeli živahnejše klicati »Heil« in »Hoch« šele v Stritarjevi ulici, t. j. — pred mestnim magistratom! Kakšen namen je tičal za tem. si lahko misli vsak otrok. Ko so se nemški de-monstrantje potem zopet zbrali pred Vodnikovim spomenikom, ni bilo nikjer nobenega stražnika, pa tudi klicev ni bilo čuti nobenih. Da ta skupina ni imela nobenih patrioti&nih namenov, sledi že iz tega, ker se je bila popolnon odcepila od glave mase občinstva in je godba potem še svirala pred škofijo, dočitn so bili d^monstrantje, ki jih je nekdo komandiral z roko na ustih Hoch schreien! Vorwiirts marsch! To je fakt, ki se ne bo dal utajiti, četudi je poročilo »Laibaclierice« silno tedenciozno zavito. »Slovenčev« poročevalec, ki pravi, da je bil tedaj navzoč, o tem nič ne ve, kakor mu tudi ni nič znano, da je takoj na to pristopil neki gospod hi opozoril na mesto došlo slovensko mladino, nai bo mirna in da naj se vrne, da ne 1)0 kakih neprilik. Bilo je tedaj vse mirno in ljudje so se res začeli vračati. Kar se prikaže policijski koncipist Fink in z njim znani Mahr. ki se ie menda čutil soodgovornega, pa je zahteval zaščite za prazen nič, za njima pa pridrvi policijski poročnik Turner z večjim številom policistov, ki so takoj začeli razgapjati občinstvo, ki se je itak že razhajalo. Postopanje g. Turnerja, ki se ie obnašal, kakor da je brez glave, je razumljivo ljudi razburilo, da so začeli klicati živijo. Daši je bilo razburjene precej glasno, je vse prevpil g. Turner, ki se je zaletaval sedaj na desno, sedaj na levo in vsa njegova modrost je bila, da je venomer kričal; auseinar.der! Arretieren in zopet arretieren! Še boli brez glave pa se je obnašal ta gospod pozneje pred frančiškansko cerkvijo, kjer, mimogrede omenjeno, ni imel niti povoda za to. Pri takih prilikah mora javen funkcionar, kakor je policijski uradnik, znati upoštevati psihologijo mase in z njenim razpoloženjem računati, kar se pa tu ni zgodilo. Je pa imel svet. Wra.tsch-ko že vse drugačen talent za to. V Trstu ali Gradcu bi jo bil g. Turner brez dvoma pošteno izkupil. Socialisti nimamo nobenega vzroka, da bi zagovarjali ali obsojali te dogodke. Pomen lipskih slavnosti so označili že nemški meščanski listi dovolj. Imele so namen povzdigniti pa-triotični čut. pa se je zgodilo ravno nasprotno. Priznavamo ljubljanskim Nemcem vse tiste pra~ vice. ki jih zahtevamo zase; ali klika, ki nastopa v imenu kranjskega nemštva, nima nobene pravice govoriti v imenu vseh. Čudimo se, da se Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Ustanovljena leta 1881. y Ljubljani Ustanovljena leta 1881. obrestne hranilne vloge po čistih 4 0 brez odbitka rent-0 nega davka. Rezervni zaklad znaša nad 800.000 K. med Nemci samimi ne najde nihče, ki bi dal iniciativo za emancipacijo od ljudi, ki bi na zunai radi veljali za svobodnjake in navdušene los-vonromovce, doma se pa vežejo s stranko, ki zasleduje najreakcionarnejše cilje. Velika večina kranjskih Nemcev nima prav nobenega interesa na kapitalistični in protiljudski politiki ljudi, ki bodo le dotlej dobro izhajali, dokler ne bo narodnega miru. »Slovenec« vse to dobro ve, pa bi rad iz tega koval kapital za bližajoče se vo. litve, dasi se mu tu posel očividno gabi! Patriotizem ni vselej najboljša vaba. — Zaupnice — nezaupnice! Prijatelj našega lista nam piše: Dan za dnem berem v »Slovencu« o zaupnicah, ki jo je ta ali ona občina sklenila deželnemu glavarju dr. Šušteršiču — pod pretvezo njegove že davno minule petdesetletnice. Če naj te zaupnice izražajo res le navaden akt uljudnosti, potem niso nič manj in nič več nego prav zgovoren dokument lenobe, zaspanosti in zabitosti dotičnih klerikalnih občin. Zakaj že priprost razum veleva, da se čestitka izreče takrat, ko je čas za to. Novoletnih voščil ne izreka nihče o Veliki noči in birmanje se ne vrši v Božiču. Vzemimo, da predlagatelji ne razumejo tega. dasi je to prav značilno za cvet pristašev S. L. S. Je pa še nekaj druzega, kar se ne more kratkomalo prezreti. Od dr. Šu-steršičeve petdesetletnice ie minulo že več mesecev in sodeč po zaupnicah, ki prihajajo šele sedaj kakor cvet v jeseni, niso imele dotične občine ves ta čas nobene seje, na kateri bi se bile te zaupnice sklenile. Kako se to vjenia s tisto pridnostjo klerikalnih občinskih odborov, o kateri imajo deželni kristjani vedno polna usta? Pri tem vprašanju postaja stvar sumljiva in človek ima neprijeten vtisk, da s terni zaupnicami. vulgo čestitkami, vendarle ne gre tako gladko. Bo pač tudi nekaj terorizma vmes. Morda se hoče s temi »Nachziiglerji« paralizirati javiiO mnenje, ki ni deželnim kristjanom nič kai naklonjeno. Ali maroderji, ki se vozijo za regimentom. vzbujajo vedno le pomilovanje. Vmes so dostikrat tudi švindlerji. In slednjič: Zakaj samo dr. Šušteršič hi ne tudi dr. Krek? Na misel mi prihaja dvoje: Ali so očitki zoper dr. Šušteršiča tako utemeljeni, da jih je treba oslabiti s posilizaupnicami. ali pa je dr. Krek nedvomno izgubljen. Zaupnice se izrekajo na pritisk fa-1'ovžev, in vsekakor je slabo znamenje, da ti fa-rovži popolnoma pozabljajo na dr. Kreka, ki je vendar duhovnik in bi torej tudi zaslužil, da mu preskrbe njegovi sobratje vsaj nekaj zaupnic. Tako. kakor je sedaj, pa pomeni vsaka zaupnica dr. Šušteršiču — nezaupnico dr. Kreku! ~7 £rnovoiniki se morajo vsako leto zglasiti tekom meseca oktobra, kakor ie to predpisano v črnovojniški knjigi. Ker je mogoče, da je marsikdo pozabil na to svojo dolžnost, se črno-vojnikj vnovič opozarjajo, da se morajo še tekom tega meseca zglasiti, ker sicer bi bili kaznovani v zmislu obstoječih predpisov. V Ljubljani se je doslej zglasilo razmeroma malo čmo-vojmkov, gotovo nekaj sto mani kakor lani v istem času. — O »sveti« .lohanci iz Vodic priobči »Slovenski Ilustrovani Tednik« ta teden dve sliki: Johanca in vodiška farovška kuharica roko v roki, in druga slika, kako Johanca zamaknjena kleče moli. Sliki sta obe posneti no posebnih fotografijah, ki se jih ie posrečilo dobiti. »Slo-yens*V Ilustrovani Tednik« priobči tudi sliko izvosčeka Ažmana, katerega ie Johanca najela, i O '6- Peljal v ljubliansko klavnico po — telečjo kri — in kateri je potem razkril njene sleparije. »Slovenski Ilustrovani Tednik« se dobi V vseh tobakarnah in knjigarnah. — Umrli so v Ljubljani: Ciril Mali. sin knjigovodje, 18 dni. — Drago Perhavc. sin davčnega upravitelja, 12 let. — Karol Zonar, sin topničarskega ognjičarja. 7 dni. — Elizabeta Jerše. dninarica-hiralka. 82 let. — Rudolf Ci- desetnik c. in kr. topničarskega polka 7, 23 let. — Kračman Fran, hiralec. 59 let. Iz Spodnje Šiške. Volitve v deželni zbor so razpisane. Soc. dem. stranka je na shodu v pondeljek začela z volilnim gibanjem. Sodruga Anton in F.tbln Kristan sta v daljših govorih obrazložila pomen deželnega zbora ter bližajočih se volitev v deželni zbor. Opozarjala sta na važnost delavskega tiska ter poudarjala potrebo čim marljivejše agitacije za »Zarjo«. — 2. novembra bo imenik že razpoložen. Vsakdo naj pogleda, če je vpisan, da ne bo potem jeze in godrnjanja. Pravzaprav bosta dva imenika: Za resnico. v Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) ivan je prebral in se spomnil, da je nekoč že premišljal o isti misli, precej tedaj, ko je izšla prva številka. Spomnil se je, kako je takrat dejal, da stoji na istem stališču in da je nekaj podobnega pisal tudi Blaženki, da je izhajal baš odtod, ko ji je odpovedal svojo ljubezen. »Seve, Kačerovsky je idealist,« je dejal sam sebi. »Ali kaj zato, v tem ima Mikyška prav! Kosti, meso, ■Ivci kaj je Človek druzega?« XVIII. Drugi dan precej je Ivan obiskal Kačerov-skega. pil je sticer že enkrat pri njem po svoji vrnitvi \z Dunaja, pa Kačerovsky je takrat baš prišel z očetovega pogreba, tako da nista mogla govoriti nič globljega. Danes pa je šel h Kačerovskemu precei po obedu. Vedel je. da je na stanovanju in da ga dobi naj!ožje ta čns. Kačerovskv je stanoval v Karlinu pri sod-nijskem slug}. Imel je zase čisto malo sobico, kaitior se je prišlo iz kuhinje skozi večjo sobo, kjer Je bivala rodbina. Pravzaprav je delil ponoči sobo s slugo, pa to mu ni bilo na poti, e samo da ga podnevi niso motili in je bil svoj gospodar v sobi. Stanoval je tu že nekaj let, stanovanje Je bilo pripravno, tiho in ceno, čisto Po njegovih mislih. Ko le Iv?n prešel. Je pomival? žepa lodnij- za splošno kurijo in za kmečko kurijo. V zad1-nji moraio biti vpisani vsi posestniki in pa oni, ki plačajo vsaj 8 kron dohodninskega davka. Tudi v ta imenik naj vsak davkoplačevalec pogleda, da se preveri kako in kaj. Sploh pa vsi že sedaj na volilno delo! Razširjajmo »Zarjo«. — »Gledališko društvo« na Jesenicah naznanja. da uprizori v nedeljo 26. t. m. ob polu 8. zvečer v dvorani pri »Jelenu« na Savi veliko detektivsko burko »Olimpijske igre«. Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj ne zamudi te velike burke, ki so jo igrali že na vseh večjih odrih z veilkim uspehom. — Preveč zraka. Naš gledališki poročevalec pravi, da ie bilo snoči v gledališču vse slavnostno. Nekoliko obiskovalcev gledališča pa nam zatrjuje, da je bilo lehko vse slovesno, le prepih, ki se je čutil na galeriji in na balkonu. v parterju in v parketu, ni bil nič slavnosten, pač pa skrajno nadležen. Če gre človek v gledališče, da bi si privoščil nekoliko umetniškega užitka, si pač ne želi. da bi tam iztaknil kakšen kašeli ali pa revmatizem. Nemara je vendar na svetu kakšna instanca, ki bi poskrbela, da bi bilo zdravie v gledališču nekoliko varnejše. — Koncert v »Plzenjski restavraciji« v Gradiš”)!. Danes dne 23. t. m. prirede godbeniki bivše' Slovenske Filharmonije * v Plzenjski restavraciji koncert pod v vodstvom kuiictrlnfcga mojstra g. Bogomila Černyja. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 v. Za obilno udeležbo se priporočajo godbeniki. — »Hura nastanitev!« Najsijajnejša veseloigra. kar se jih je doslej predstavlalo. se bo predvajala v soboto v Kino Idealu. Vsak posamezen prizor vzbuja nepopisen smeh. Danes zadnjikrat: »Poslednji dnevi Pompejev«. V torek »Germinal«, silovito delo Emile Zola, samo zvečer od 7. do 9 in od 9. do 12. VOLILNI SHODI. V soboto, dne 25. oktobra: V trnovskem okraju ob 8. zvečer v gostilni Franca Breskvarja. Cesta na Loko. V Kranju ob pol osmih zvečer v gostilm gospe Mayerjeve. V nedeljo, dne 26. oktobra: V Zgornji Šiški ob treh popoldne v gostilni pri »Svedraču«. V Kranju ob pol štirih popoldne v gostilni gospe Mayerjeve. Goriško. — Sinrt na cesti. Iz Gorice poročajo: V pondeljek zvečer okolo tričetrt na šest se je vzdignila kri Avgustu Peratu, upokojenemu nadsprevodniku južne železnice, ko je šel po korsu Frana Josipa. Nabralo se je okolo njega polno ljudi. Nesrečnežu so pomagali kolikor se je dalo pa vse zaman, izdihnil je na cesti. Pokojnik je bil jetičen in sicer v prvem stadiju. Jetiko je nalezel od pokojne soproge, ki je tudi umrla pred kratkim. — Odstavljen župan. Zupan v Fari, jx> imenu Mreule Angelo, je odstavljen, ker je obtožen krivega pričevanja v nekem procesu zaradi žaljenja veličanstva. Baje je ovaden tudi zaradi pocikupovanja pri volitvah. Umetnost in književnost. Hrvaška opera. Da se nekako proslavi stoletnica Verdijevega rojstva, ki je dajala vsem opernim gledališčem priliko za slavnostne uprizoritve Verdijevih del, je otvorila zagrebška opera svojo ljubljansko stagiono s Trubadurjem, torei z enim najpopularnejših del italijanskega skladatela. Zunanje lice gledališča je bilo slavnostno: Lože, parter, galerija — vse razprodano, dvorana razsvetljena z vsemi žarnicami, po ložah celo nekoliko veljakov, ki jih sicer nismo vajeni videti v slovenskem gledališču. Bolj kakor ta slika je prijatelje umetnosti seveda zanimala predstava na odru in orkester. »Trubadur« je tako znan. da bi bilo o operi sami odveč pisati. Vse Verdijeve vrline in hibe se zrcalijo v njej. Invencija je originalna, bel canto triumfira, arije so blesteče, zbori bujni, instru-inetacija sijajna, ali medtem ko gre besedilo po eni poti. hiti melodija po drugi, kakor da ji ni vsebina nič mar. Če človek ne razume teksta, bi dejal, da poje junak bravurozen poziv na skega sluge posodo, dve odrasli hčeri sta šivali v prvi sobi, vsaka pri enem oknu, in sluga je ležal na zofi ter dremal. Ivan je stopil skozi kuhinjo in sobo, potrkal na duri in vstopil h Kačerovskemu. Ta je baš stal na stolu pri omari, na kateri je imel malo kletko z liščkom. Nasmejal se je, ko je zagledal Ivana, skočil s stola, a precej zopet stopil nanj, snel kletko in kazal. »Glejte, od doma sem si prinesel. To je bil očetov ljubček. Vedno je imel rad liščke. Tega-le si je takorekoč vzredil sam. V tružici na vrtu na hruški se je naselila dvojica, imela sta mlade in ta je eden izmed njih. Vzel sem sii ga za spomin.« »To je žalostno, ko takole umrje oče!« je dejal zamišljeno Ivan. Kačerovsky je zamahnil z roko. »Ne samo žalostno, ampak tudi — on nas je živil — Hru-by. kdaj začnem šele jaz služiti denar, kdaj postanem vsaj suplent, da bi —? O takih stvareh vi nimate pojma.« Znova je zamahnil z roko. Potem le odnesel liščka in ga postavil na omaro. »Sedite, zadnjič z vami nisem govoril skoro nič. imel sem še vsega polno glavo. Sedaj mi zopet prihaja ta stvar na misel. Kar se mene tiče, bi se i s smrtjo lahko pobotal baš kakor z življenjem. Pa težko je. če umrje kdo drug. Čigar smrti si ne želite.« Ivanu je hodilo po mislih čisto neka! drugega. pa obšlo ga je podobno čustvo in resno je zrl Kačerovskemu v obraz. Kačerovskv je naslonil glavo na roko. pod naočniki Je postrani gledal v tla. Potem je vzdihnil globoko in tiho rekel: ples, pa v resnici govori o smrti svoje matere. Pozneje se je Verdi v tem oziru izpreobrnil; nemara je Trubadur pav zato tako posebno verdiievski. — Opero je dirigiral ravnatelj Albini. Njega taktirka ie bila kakor čarobna palica, pod katero se vse zbira v skladnost. Po-jx>lna sigurnost je vladala na odru in pod odrom. Opaziti je bilo. da so sedeli v orkestru dovršeni godbeniki. Partije so bile vseskozi v dobrih rokah. Leonoro je pela ga. Milena Šughova; njen obsežni glas obvladava vse registre in izraža enako učinkovito lirične kakor dramatične momente. Azuceno je pela gdčna. Valenti-ieva. ker je bila ga. Anka Horvatova bolehna; pela pa bo to partijo nocoj. Gdčna. Valentijeva je rešila svojo nalogo jako častno. Njen alt ima lepo barvo in je prihajal zlasti v višjih legah do popolne veljave. Maurico je bil poverjen g. Ja-strzebskeniu. tenorju heroičnih kvalitet, izredne čistesti in krasne rezonance. G. Vuškovič ie bil grof Luna. Njegova impozantna postaya srečno podpira zveneči bariton, ki briljantno modulira iz globočine v veliko višino. Znanec g. Križaj pa je pel Fernanda in pokazal, da je. odkar je dal Ljubljani slovo, še celo nekoliko napredoval. Zbori so bili prav dobri. Režija je bila skrbna, dekoracije in kostumi prav čedni. Hrvaška opera je torej prezentirala ensemble prvega reda in potrdila dobri glas, ki je naznanjal njen pihod. Redni obiskovalci slovenskega gledališča pa so imei tudi priliko za primerjanje. In kakor so bili po pravici lehko zadovoljni s hrvaškim gostovanjem, so si morali vendar reči. da včasi tudi slovenska opera ni biia od muh. Lepo in koristno je gostovanje Zagrebčanov; ali lepše bi bilo. če bi se tako gostovanje doseglo, ne da bi moralo biti prej ubito slovensko gledališče. Državni zbor. Dunaj. 22. oktobra. Zbornica je danes nadaljevala in zaključila debato o avtomobilskem davku. Rusini so delali malo obstrukcije z nujnimi predlogi/vodja finančnega ministrstva baron Engel je pa predložil proračun za prvo poletje 1914 z daljšim govorom. Od nekaterih drugih ministrov se je ugodno razlikoval v tem, da je priznal, da proračun za leto 1914 ni ugoden in da so »znani« dogodki zadnjega časa zelo slabo vplivali na trgovino in industrijo. Težje je soglašati z njegovim optimizmom. Baron Engel misli, da bo gospodarska konstelacija kmalu tudi za nas boljša. Lehko bi se res zboljšala, ali za to bi bilo treba drugačne zunanje politike kakor jo vodi grof Berchtold in drugačne notranje kakor je Stiirgkhova. Da se potrebščine proračuna ne dajo pokriti z normalnimi dohodki in da bo zopet treba kreditnih operacij, je stara avstrijska mizerija; baronu Englu, ki je prevzel vodstvo ministrstva šele zadnji čas. menda zato. da ne ostane finančni resor brez zastopstva v parlamentu, se to seveda ne more očitati. Ali mizerija je mizerija. tudi če se ne imenujejo imena — Podpredsednik Conci je odložil svoje mesto; Italijani kandidirajo zdaj Malfattija za podpredsednika. Seja. Predsednik dr. S y I v e s t e r otvnria sejo ob 11. dopoldne in naznanja, da ie podpredsednik Conci odstopil od svojega mesta. Nova volitev bo na prihodnji seji. Proračun. Vodja finančnega ministrstva baron Engel predlaga zaključni račun za leto 1912 in proračun za prvo j>olovico leta 1914. Obširno govori o načinu budgetiranja za pol leta in pravi, da je predloženi proračun prehodnega značaja. Kar se tiče pokritja, konstatira z obžalovanjem. da se z normalnim pokritjem ne izhaja in da je zopet treba nastopiti pot kreditnih operacij. Leta 1913 sta bili dve slučajni postavki. namreč 42 in pol miljona poslovnega prebitka in 7 miljonov dobička od kovanega denarja, na razpolago, obračun za leto 1912 pa kaže 8 in pol miljonov primanjkljaja. Računati je. da je za drugo leto 64 miljonov^ ali pa če se postavi le polovica izredne potrebščine v račun. 39 miljonov manj na razpolago kakor larfl. Neizogibno je treba nastopiti pot varčevanja in zvišanja dohodkov, če hočemo priti iz sedanjega neugodnega položaja. Treba ie kreditnih ie •js id K ta \- operacij za sledeče postavke: 6‘4 miljonov za odplačiio splošnega državnega dolga v prvem polletju. 30 miljonov za izredne potrebščine za zgradbe železnic. 53 in pol miljonov pa kot obrok za izredne vojaške kredite, ki so že do. voljeni od delegacij. Proračun za leto 1914 vsled znanih dogod« kov zadnjega časa ni ugoden. Industrija in tr-govina sta mnogo pretrpeli in zadnji čas jima j« bil razvoi zelo otežčan. (»Otežčan razvoj« je zelo blag izraz, ko je v resnici vse nazadovalo.) Vendar upa govornik, da se bo vsled zboljša-nja. ki se. je pojavilo, kmalu gospodarja kon-stehiciia tudi pri nas zboljšala. Pr; poljedelstvu se ugodno upanje ni izpolnilo, čeprav cenik) v; nekaterih deželah, da ie žetev srcdi.jj. oziroma še nekoliko boljša. Zlasti na severovzhoda je deževje povzročilo katastrofo in treba je dr« žavne pomožne akcije. Govornik upozarja na veliko draginjo denarja, ki ni bila še nikdar tako razširjena po Evropi. Tudi posojilni trg je še na nižini. Finančna uprava hoče vse storiti, da se poživi ta trg. Tudi če proračun ne kaže veliko svetlih točk. se ni treba vdajati pesimistih nemu obupu. Organizem našega narodnega gospodarstva je nedvomno zdrav in bo Kotovo premagal sedanjo krizo. Tako moramo tudi ml gledati, da premagamo proračunske in finančne fl sitnosti in pridemo zopet v urejene razmere, kar se gotovo posreči, četudi z velikimi žrtvami Po govoru barona E n g I a se prehaja na dnevni red in zaključuje Specialna debata o avtomobilskem davku. Generalni govornik »za« N i e d r i s t želi da se sprejme ne le avtomobilski davek, ampak finančne predloge sploh. Generalni govornik »proti« C h o c govorf o položaju na Češkem in pravi: Vlada ie storil« z imenovanjem upravne komisije nekaj, kar i* ^ objektivno in subjektivno kršitev ustave. Nato slede »stvarni« popravki poslanci Malika, Budžinovskega. Dnistrianskega, Oles-nickega. Čehelskega, Holubovvieza in Singale-wicza. Prehaja se na razpravo Sedlakoveg* nujnega predloga o pokončavaniu poljskih miši. Nujnost predloga se sprejme. Predlog odkaže poljedelskemu odseku. Fidem slede interpelacije. Predbeonik Svl-vestei zaključuje sejo ob pol 6. zvečer. PtlhodnJa seja jutri ob 11. dopoldne. SOCIALNOPOLITIČNI ODSEK. Dunaj, 23. Socialnopolitični odsek je in^ včeraj po dolgem presledku vendar sejo, ki postala zelo zanimiva. Najprej se je načeta^ posl. S c h o p f e r jezil, da je »Arbeiter Zeitg« objavila imena nemškonacionalnih in krščansko socialnih poslancev, ki so onemogočili zad"'0 sejo s tem, da niso prišli. Pridružil se muif? zabavljanju tudi krščanski socialec VVohlflS' ver. pa dejal, da naj bi se bil odsek skiicaL ko niso zborovali deželni zbori. Sodrug M^tL c h i t s c h mu je odgovoril, da naj pošlje N pritožbo načelniku Schopferju, kj bi bil sklical odsek že 20. junija, ker je bil drža''" zbor veliko prezgodaj poslan na počitnice. Nesklepčnost seje dne 15. oktobra dokazuje, d* veliko meščanskih poslancev nima volie' iJ delo, zakaj večina njih ne more opravičiti svo odsotnosti. Posl. S c h o pf er naznanja, da ie mnolP* nemškonacionalnih poslancev zahtevalo, nai najprej obravnava zakon o penzijskem zavarovanju privatnih uslužbencev in zapostavi zakoupl o pekovskem varstvu. Posl. M u c h i t s c h omenja, da ie tako po stopanje v nasprotju z opravilnikom. Posl. E i n s p i n n er predlaga, naj se zakon o pekovskem varstvu odstavi z dnevnega red»(!) češ da so neništf obrtniki na svojem zveznem zboru v Homu tov* zahtevali, da sc ta zakon ne snie obravnavati Ta predlog ie skrajno razburil socialno d* mokratične poslance. Pesi. M u c h i t s c h pravi, da ie Einsp^ ueriev predlog M !k \ va 4 provokacija vsega delavstva. Socialnopolitično zakonedajstvo je popo^* Na dveh sejah ie krščanski obstruiral pekovski vakon. noma ustavljeno, socialec B r a n d im m* ■ m mmmmmmm mmm »Končano! Smrt je fakt. kakor je fakt življenje in in No, kaj pa počenjate ves čas? Alj sedaj ostanete v Pragi? Zdi se mi, da ste dejali zadnjič tako. I kaj. po prosti volji se lahko vsemu posvetite, to je veselje! A jaz! Prvič me te filologične brkljarije prav malo vesele, in drugič, kako naj se pripravljam za izpit, ko se moram vedno brigati za kruh? Socialno vprašanje! To je tudi socialno vprašanje! Pa tega vi tudi ne poznate. Če govorite o socialnem vprašanju, je to vendar vse Ie bolj teoretično.« Ivan se ni branil. Pritrdil je. In ker bi bil rad kar začel o temi. o kateri se je mislil pogovoriti. se je oprijel te prilike, spomnil svojega poseta v Soumarjevem stanovanju in dejal: »Kačerovsky. glejte, baš predvčerajšnjem sem premišljal isto!« In je pripovedoval, s kakšnim vtiskom se ie vrnil z Žižkova. »Ja« sem dvakrat v življenju«, je završil, ko je vse povedal, »občutil resničen, faktičen utisek človeške bede. ne le teoretične---------------takrat, ko se ie ponoči čisto z jasnega pred mano prikazal Kvapil in mi omenil, kaj se je zgodilo z njim — takrat in pa včeraj. Vem. da živim le teoretično -------« Kačerovskv se je napeto zagledal v Ivana in molčal, kakor bi o čem premišljal. Nato je iz-pregovoril: »S Soumarjem torej nista govorila?« »Ne. A z Mikyško sem se srečal včeraj in z Benešem. In zvedel sem,« Je dostavil brzo, »da si z Mikvško stojita malo nasproti.« Te beggdftjA nemilo dimile KačettmteKft. Oči so se mu zasvetile pod naočniki in razdrl ženo je cuknil z roko. »Bedarija!« je odgovoril mračno. »Kaj mi ie do Mikyške, da bi mu stal nasproti? Miky$k mi je popolnoma vsakdanii človek, toda zop«1 vse nastopam, kar je v zvezi z Mikyško in takimi ljudmi, kakor je on. Nasprotujem vsemi kar so zavlekli in vlačijo v naprednjaštvo.« Ivan je v tem hipu začutil premoč in odli nost Kačerovskega. a imel ie tudi že svojo samozavest. da niti Kačerovskemu ni pritrdil k: tako. In je dejal: »Pa Mikyška ima v marsičem prav.« »Mikyška?« se ie Kačerovsky nasmehnit! sarkastično. »No, če ima prav. pa je ta resoic»; prenemarna. Sicer pa po mojih nazorih nima kjer prav.« »A na primer! Ali se spominjate tiste mK sli, ki jo je napisal v Nove Struje o inspirac k literarnemu delu? To je vendar popolnoma! dobro.« »Kakšno misel?« se ie spominjal Kačerov sky, odhajaje k mali mizici, na kateri so ležale; Nove Struje. Odprl je in dejal precej: »A. že vem!« Pregledal je nekaj vrstic. Ironično se ie nasmejal. »Ali se vam ta neumnost zdi popolnoma dobra? Saj je to pravzaprav nfr zmisel!« »Ali taka inspiracija, kakor se . navadni govori o nji. ni nezmisel?« je ugovarjal Ivai malo ogorčeno. »Tega ne mislim.« Je odgovoril Kačerov« sky, »toda tista kri, ki se bistreje lije k “ ganom. tisti sklepi misli, dvignjenje naid pi zavesti in tiste druge fraze so nezmiseU lo bi bil Einspinnerjev predlog, ki je sploh v Protju s poslovnikom, sprejet, bi to kazalo, ivodi večino socialnopolitičnega odseka «ov-Stvo do delavcev. Tak uspeli bi vplival tudi idelo drugih odsekov, zakaj socialno demo-itični poslanci ne bi take provokacije mirno Imili v žep. . . Izvajanjem posl. Muchitscha se je pii- ižH sodrug S c h a f e r. Posl 1 iclit ie označil nepravilnost Lm-mnerjevega predloga in izrazil željo, da bi stranke posvetovale o kompromisu, ki bi uročil da bi odsek mogel delali. Ker 'se je med tem otvorila seja zbornice, (načelnik zaključil odsekovo sejo. ŠKANDALI IZSELJEVALNIH DRUŽB, i Dunaj 21 Pododsek proračunskega odseka L včeraj bavil s kanadsko družbo. Poslanec rE 11 e n b o g e 11 je predložil pismo nekega Miutta ki trdi. da je že meseca junija upori! sekcijskega načelnika P i e d l a na to. kar 1 u-nnadska družba. Neka visoka oseba mu tbllabifa orden. če ne ho nastopal proti *bi posi k o 1 i s c h e r je predložil pismo »tnšlcp družbe, ki se opravičuje. Sekcijski £uik Riedl oporeka, da bi bil Grunhutu bil kakšen orden. Minister H e i n o I d prana neko opazko posl. Ellenbogna, da ne mo-t predložiti personalnih aktov vpokojenega Sselona. Sklenilo se je. da bo Orunhutt po-rj,* zasij§an. brambni minister pa z organi 'ministra povabljen v odsek._________________ VOLILNI SKLAD. dnsoodinja iz Spodnie Šiške I K 40 vin.; , klerikalnega urednika 1 K; sodrug Tomc h' I K- na seji deželnega zastopstva nabral En? Anton Kristan 1 K 60 vinarjev; skupaj Ir __ Vse prispevke za volilni sklad sprejema. *Srug Anton Kristan. Spodnja Šiška pri Ljub- Zadnje vesti. KUNSCHAK POMILOŠČEN. Dunai 23 Morilca sodruga Schuhmeierja i «chaka ki je bil obsojen na smrt na vešalih, ® pomilostil. Naivišje sodišče mu je prililo dvajset let težke ieče. ARETIRANI IZSELJENCI. Inomost. 22. Včeraj so zavrnili na meji 38 . "ev Več agentov so aretirali. Rreuenc 23 V Lindavu so aretirali včeraj i hrvaških izseljencev, ki še niso zadostili vo-Z dolžnosti. Izročili so jih bregenskemu so- ISeTIRANI POLICIJSKI FUNKCIONARJI. v rakov 22 V Novem Sandecu so aretirali rv noliciiska funkcionarja, ker sta zlorabljala Sto uradno nloč |)ri izseIievai’JU- IZJAVA KANADSKE DRUŽBE. i ondoo. 23. Vodstvo Canadtan Pacilic J' v Otavi izjavlja, da ie naročilo svojim agentom najstrožje izpoljne-i • -nkonov one dežele, v kateri de-j *' so to naročili agentom v Avstriji, • u-i družba natančno poučena o stališču , Je b,la izseljeništvu. Družba ie predlo- Ue napr* viadi tudi načrt, ki je omogočal r*aV kontrolo izseljencev. Družba ie dobila -t 7-1 svoje agenture direktno od avstrij-i JnC®iadc in večji del agentov ie vlada saina ' fes. ZAHTEVA »D, AVSTRIJE GARAN- Pariz 23 »Temps« prinaša od svojega bel-i likesa' poročevalca vest. da bo zahtevala iu'i od Avstrijsko-Ogrske garancije, da bodo ' Soče izostali albanski vpadi na srbsko i k Srbija bo predlagala dvoje: Avstrij- » PnSskn se naproša, da sklene garancijsko 1 Mbo in drugič bo zahtevala, da bo ob srb-j ^albanski meji trajen kordon mednarodnih ^ IZ SRBSKE SKUPŠČINE. Relcrad 23 Naprednjaški poslanec Stojan Bakovič je vložil v skupštini interpelacijo na Sirskega predsednika zaradi avstnjsko- • Uskega ultimata. ; ‘ BOLGARSKI PROTEST. • Sofija, 23. Bolgarska vlada ie Po posredo- ruskega poslaništva protestirala proti ^skemu napadu na bolgarsko stražo pri Bej- derici in zahtevala, da zapuste srbski vojaki zasedeno točko. Obenem je prosila, da ukrene srbska vlada vse, da prenehajo provokacije ob srbski meji. VOLITVE NA BADENSKEM. Karlsruhe. 22. Pri volitvi v deželni zbor ie bilo izvoljenih 29 članov centruma, 9 nacionalnih liberalcev, 1 naprednjak, 3 konservativci, 9 socialistov in 1 divjak. V 21 okrajih so ožje volitve. NEMIRI NA PORTUGALSKEM. Vigo. 23. Potniki, prihajajoči s Portugalskega. pripovedujejo, da je zveza med Lizbono in Porto prekinjena. Peti artiljerijski polk v Viani se je uprl. enega stotnika so ubili. Štajersko. — Samomor babice. Iz Volšperka poročajo; V torek si ie prerezala babica Marija Schii-tzova z britvijo vrat. Zadobila je take rane, da je kmalu nato umrla. Vzrok samomora je neznan. Trst. - 10 ključavničarjev dobi delo v Trstu. Prednost imajo mehaniki. Potrebno je, da so organizirani in da znajo nekoliko nemšKo. Mi-nim.vlua mezda 52 vinarjev za uro. Via potrebna pojasnila daje predsednik ljubljanske kovinarske organizacije sodrug Hleb? vsak dan od C), do 7. zvečer v društvenih prostorih, Se-lenburgova ulica 6. II. nadstr. Odgovorni urednik Etbin Kristan, izdaja in zalaga založba »Zarje«. T' ’ o t T5itel!ska tiskarna« v LJubliani. 40 letni uspeh, Želodčna = = tinktura lekarnarja Piccollja v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. .Ste™ 0. PlCCOli, Ljubljana. S CTretičn.1 ©silo n Viktor Bajt v Ljubljani, Selenburgova ulica štev. 6 zraven pošte. Se vljudno priporočam slavnemu občinstvu za naročila za Vsesvete. Kakor za vence, šopke, žardinere, tako sveže in suhe cvetlice. — Zunanja naročila se izvršujejo točno. Cene brez konkurence M m I Zamaške iz probkovine 7.a steklenice in sode v vseli velikostih in kakovostih za vinotržce, pivovarne, založnike piva, izdelovalce piva, izdelovalce likerjev, lekarnarje, drogiste, mineralne vrelce in špecerijske trgovine izdeluje tvrdka ■ I Jelačin & Ko., Ljubljana I Edino domače podjetje te stroke na jugu monarhije. - Električni olnat. - Direktni uvoz probkovine iz Španije in Portugalske. - Zahtevajte cenik in vzorce I - Zaloga raznovrstnih stanjo-lovih kapsljev za steklenice. I 8 dni na poizkušnjo a 3 pošljem vsakemu za H dni zamenjavo ali denar nazaj po povzetju : Amerikanuka uikl. ura K ‘2‘80 Hoskopt' patent, ura . * 8 — Amerik n. Ooldin ura . „ 3*50 Zelezna-Roskopf ura . * 4*— Koskopf dvojni plašč . „ 4*50 Ploščata mestna ura . „ 5*— Srebrna imitac., dvojni plaič.....................n «•— 14-kar. zlata ura , . . „ 18’— Original Omega ura . „ 20*— Konkur. budilka, poni- kljuna 20 cm visoka Znamka Junghaus . . Radij-svet. kaz. . . . Radij, 2 zvonca . . . Radij, 4 zvonci . . . Radi], godba .... Ura na nihalo 75 cm , Ura na nihalo zvonovo- bitje..................... Ura na nihalo z godbo-budilko In bitjem Okrogla ura z budilko . 2-„ H — - 4— w 5 — * „ 8'— „ 8’— , 10— „ 14*— . 6‘— Triletna pismena garancija po povzetju. Max Bobnel, Dunaj, IV. Margarethenstrasse štev. 398. Originalni tovarniški cenik brezplačno. T Pošljite naročnino, če ie še niste! ▼ Stanovanje ^5 obstoječe iz sobe, kuhinje, shrambe, drvarnice in sobe v podstrešju se odda v najem s 1. novembrom, Metelkova ulica št. 27 blizu juž. skladišča. Zakaj pac je »Pravi ‘.zagrebški Franck: tako priljubljen pri naših gospodinjah ? Le zaradi svojih prednosti! krepak okus, zlatorujava barva, nedosežna izdatnost Tovarniška znamka: Kavin mlinček. •i m mit&m Varčujemo, ne da M trpeli, če pijemo namesto zdravju škodljive bobove kave, rženo kavo „RoggkaffoI\ idealno slastno kavno nadomestilo. Močni kavni okus, slastno, ceneno. 5 kg. franko proti povzetju K 4-30. Vsakemu paketu je pridejana dragocena priloga „Roggkaffol“ Lebensmittelvverke Trautenau, Abt. 10. ' 52 « l Z Ochsena-kocke za juho po 3 vin. zabelijo in ojačijo vse juhe, omake, guljaž i. t. d. 1 kocka zadostuje za napravljanje enega krožniki v resnici fine, okusne in redilne goveje juhe s krompirjem, zelenjavo in močnim govejim okusom Ochsena kot nadomestilo mesa ima se kot dobro kosilo za 3 do 6 vin. za osebo. Poskušnja prepriča. Cena je škatljica po 48 kock 3 vin. za komad franko colnine prosto za vst kraje Avstro-Ogrske. Plačilo po prejemu in odobrenju ob mesečnem sklepu. Neugajajoče vzamemc vsak čas nazaj. Za prekupnike v škatljah po 900 kock primerno cenejše. Ochsena se ne pokvari ir je z uradnim patentom zavarovano. Altona (Elbe), Mohr & Co.,' G. m. b H. Moderci v vseh modernih oblikah, moderčki, potrebščine za moderce, rokavice, parfumerija, nogavice, moderne ulasnice, brožke, igle za klobuku, pajčolani, torbice itd, vse v največji izbiri v modni trgovini zaa dame P. Magdič, Ljubljana ---------nasproti glavne pošte. --------- zm22S= Mizarstvo I. Repše & Fr. Bezlaj v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 6 se usojata p. n. občinstvu naznanjati, dLa. sta prevzela. IES. Parzerjevo rtii-zaretvo. — Prosiva za blagohotno naklonitev najinemu predniku izkazovanega zaupanja. Prizadevala si bova p. n. občinstvo vedno zadovoljiti z najboljšim delom in najnižjimi cenami. si ./V*-;*’ f' lacAnclzi klobuki, čepice, kravate, JCoClloli.1 raznovrstno perilo i. t. d. le pravkar došlo! Specialna, modna in športna trgovina za gospode -- in dečke - J. KETTE, Ljubljana Franca Jožefa cesta štev. 1T\ m K«r ao vžigalic** jugoslovansko socialno demokratične utrinke le Ji ©Z©!* I ^ fwiporc£* m v merljivo odj[en:*nj« vžigalic« »Ai4teJiiarwtUe*. Narof* » jih p tl apmri JSARJU* v LJublisiai .S 32. registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svoje bogato zalogo manufaktumega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd. po najnižji ceni. Vabi se torej cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Clan lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-- kih do 40 kron. « Načelstva H ■ D m E NASI ZAPISKI 8 Socialistična revija. Žepni koledar za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za- ••• ••• ložbi »ZARJE«. ::: Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor vsako leto K 1*—. s Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani. o Občno konsumno društvo v Idriji registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Glavna prodajalna v lastni hiši. Tri filijalke. Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji. Istotam d« dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufak-tumega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah. Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost is vinorodnih krajev. Društvo sprejema od članov tudi hranilu« vlog« - . ter Jih obrestuje po ————— Izide na ieto dvanajst Številk. Cena: Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K, za ostale države 6*40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3*60 K. CeH letniki leta 1910., 1911., In 1912. po 2 50 K. Posamezna številka po 42 vinarjev. Naročnina se pošilja upravi »Naših Zapiskov" v Gorici. o S H m H BS □ H ■ m m m m m m m m n a R ■ iRniiiiiiimninnnninn & T ji. H ZENSKI LIS glasilo socialističnega ženstva Urednica: Alojzija Stebi v Ljubijar.f. Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin. Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani. mm§ I m Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure, ki jih ima v zalogi založba ,.Zarje“ v Ljubljani. Pripovedni spisi: i Etbin Kristan: Francka in drugi. Cena 50 vin. S. Mach ar: Magdalena. Preložil dr. Anton Dermota. Cena 2 K. Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. I. del. Cena 2 60 K. Hnns Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. II. del. Cena 2 K. P. Mihel ek: Iz nižin življenja. Cena 1 K M. O o r k i j: Mati. Cena 4 K E. Zola: Rim. Prevel Etbin Kristan. Znanstveni spisi: Dr. Drag. Lončar: Politično življenje Slovencev. Dr. Drag. Lončar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. Cena 1 K. Dr. IvanPrijatelj: Prešernov spomenik. Cena 80 vin. D r. I v a n P r i j a t e 1 j: Drama Prešernovega življenja. Cena 40 vin. Abditus: Občinski socializem. Agitacijska izdajanja: —— Vojna in socialna demokracija. Cena 80 vin. — •— Program socialne demokracije v Avstriji. Cena 6 vin. —■— Vun i enako volilno pravico. Cena 4 v. —•— Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin Kristan: Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 8 vin. v. L i d e mm mm*, t p« M kroa ZalOibo ■Zarje'» Ljubljani