rJUAfrce
Ameriška Domovina


^OrLrk’s CAN IN SPIRIT ^ vYjT/ * LANGUAGE ONIY
/000s
tservms Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 19; 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
^ija premogarjiv Psd nadzorom viafe
[
Zvezni sodnik je postayil U-nijo preraogarjev ji id trd-ni nadzor zvezne vlade, ki onemogoči vsako zlorabo.
Washington, d.c. — Zvez-
111 sodnik William B. Bryant, ki pred časom razveljavil izvo-itev T. Boyle-ja za predsednika premogarjev, je pretekli Pstek odredil nove volitve vseh Slavnih unijskih uradnikov in stavil Unijo za čas do njihove ^volitve pod strog nadzor de-avskega tajništva. Brez njego-lVega dovoljenja ni mogoče upo-
Novi grobovi
rabiti
nobenega unijskega de-
arja, nikogar najeti in nikogar
odpustiti.
Sedanji unij skl vodniki so o-^ačill sodnikovo odločbo za diktatorsko”, med tem ko jo je
•	S. Yablonski, sin umorjenega
•	šablonskega, pohvalil kot odlično. Mladi Yablonski je odvetnik za skupino rudarjev, ki ■P0 zgledu njegovega očeta hoče
o^ijo očistiti in ji dati novo vodstvo.
S°dnik je dal delavskemu taj-utu pravico, da pošlje svoje za-st°pnike v vse urade Unije od Oa j višjega pa do krajevnih. rav tako je dal pravico do za-opstva potom opazovalcev v vseh uradih Unije tudi “Premo-^arjem za demokracijo”, katerih katMidat je a
za predsednika Unije
Va
ralo
vrnold Miller iz Ghieyja, W. ■^olavsko tajništvo bo nadzi-
volitve novega vodstva U-
^e’ ki ima okoli 180,000 članov _ 22 državah. -Skrinjice z odda-j®i glasovi bodo odnesli v Wa-Wgton predstavniki delavske-^a tajništva, jih tam odprli ter prešteli glasove.
Clifford Irvin dobil dve leti in pol zapora
^NEW YORK, N.Y. — Clifford s !ng, ki je. lani presenetil svet SVoii® življenjepisom bili j o-i Ja Howarda Hughesa in do-2anj $750,000 honorarja, je Zv ^^kli petek obsojen pred po^m sodiščem na dve leti in zapora za prevaro. j6 znano je Irving trdil, da svoj življenjepis Hughesa na-I t Y sporazumu iz njim in na tamelju podatkov, ki mu jih je Ose,bno hal. Ko je Hughes vse 2ll^anJkal, je Irving končno pri-k . Prevaro, ki jo označujejo za ^večjp” tega stoletja na pisa-Jskem področju, rvingova žena je bila obsojena h3 ^Ve je^e P0S°jn0 rn ra Va naeseca zapora, ki ga mo-
°dl vejans.k0 prestati. Sodnik je Irv0^ hasto-p kazni Cliffordu slu^U za tako dolgo, da bo od-ki b 5 SV°^ zaPor :niegova žena,
jla ^ nato prevzela skrb za nju-
jo k
°Woka, da bo mož prebil svo-
*azen v ječi.
vsak* v°žnji pre-
fcv, 1 *n zmanjšujmo število rtevJ
Vremenski
prerok
pravi:
Mary Branisel
V	nedeljo jo zvečer je umrla v Euclid General bolnišnici 63 let stara Mary Branisel z 850 E. 232 St., rojena Truden v Ric-vvoodu, W. Va., od koder se je preselila v Cleveland, ko je bila stara 19 let, žena Franka, mati Raymonda J. in pok. Daniela, 3-krat stara mati, sestra Johna in Franka Truden. Bila je članica ADZ št. 2. Pogreb bo v sredo zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Kristine (čas se ni določen), nato na Kalvarijo. TLuplo pokojne bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Frank Lah (Lach)
V	soboto je umrl 76 let stari Frank Lah (Lach), doma iz Za-lesa v fari Sv. Trojica na Notranjskem v Sloveniji, mož The-rese, roj. Markovčič, doma iz Topola, p. Nova vas pri Rakeku, oče 1 Tanka J. Josepha H. Stan-leyja in Therese A. Krisby, 10-krat stari oče, 2-krat prastari oče. Pokojnik je bil član KSKJ št. 172, ADZ št. 35 in delničar Slov. nar. doma na W. Parku, W. 130 St. Pogreb bo v sredo iz Corriganovega pogrebnega zavoda na Lorain Ave. in W. 148 St. v cerkev Marijinega Oznanjenja E. 130 St. ob 9.30, nato na pokopališče Sv. križa. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder )b treh.
Mike Juratovac
V	soboto zjutraj je umrl v Euclid General bolnišnici 84 let stari Mike Juratovac z 22325 Nicholas Avenue, rojen v Novem selu pri Samoboru na Hrvaškem, od koder je prišel v ZDA 1. 1902. Žena Katherine mu je umrla 1. 1951, zapustil pa je ženo Ivico, roj. Ivich. Bil je oče Ann Vrhove, pok. Frances Golobic in Mika Jr., 6-krat stari oče, 1 l-k):at prastari oče, orat Toma, Blaža in Evice Baron (vsi trije pokojni) ter Anne Mazich. Pogreb bo jutri ob 8.30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Kristine ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Frank Amato
V	St. Alexis bolnišnici je umrl v soboto Frank Amato z 5180 Track Avenue, star 40 let, mož Sandre, roj. Berendt, oče Franka
Jr., Garyja, Karle, Sandre, An-thonyja, Annette, Jeanette in Josepha, brat Carla in Josepha, sin pok. Josepha in Lene (roj. Lazzaro, Pojajr). Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v sredo ob 9.30 na Kalvarijo.
Joseph W. Dedich V soboto je umrl v Huron Rd. bolnišnici Joseph W. Dedich s 14508 Saranac Road, star 69 let, rojen v Oneidi, Penna., od koder je prišel v Cleveland pred nekako -lO leti in bil zaposlen kot gasilec pri Penna-Cen-Viral železniški družbi. Bil je mož Mary, roj. Orahoske, oče Johna, Edwarda, Mrs. Paul (Mary) Horner in Jamesa, 11-krat stari oče, ,brat Anne Kos-sick, Mary Palison in pok. Michaela. Pogreb bo v sredo ob 8.45 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Josepha ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
Sato bo odstopil 5. julija
TOKIO, Jap. —Predsednik vlade Eiseku Sato je preteklo soboto objavil, da bo odstopil z mesta predsednika vlade in predsednika vladajoče Liberal-no-demokratske stranke, kakor hitro mu bo ta izvolila naslednika.
Strankina konvencija za izvolitev novega predsednika je skli-danes popoldne cana za 5. julij. Sato bi imel rad za svojega naslednika zunanjega ministra Fukudo, ki pa ne uživa vsesplošne podpore v stranki, zato je lahko, da bo izvoljen tudi kdo drugi.
S0VJETIJA PRIGANJA
K OBNOVI RAZGOVOROV
Deklaracija o varstvu
ckilfa v Sfsskšicta
STOCKHOLM, Šved. — Vse je kazalo, da do deklaracije o varovanju okolja na mednarodni konferenci ZN tu n;® ^i Radio Moskva je danes zahteval končanje ameriških letalskih napadov na Severni Vietnam in takojšnjo obnovo razgovorov v Parizu o končanju vojskovanja. Predsednik ZSSR N. Pcdgorny zadovoljen z razgovori v Hanoiu. Kissinger v Pekingu.
! I
šlo, ko je Kitajska izsilila novo razpravo o že doseženih sporazumih pred začetkom konference. Ta je po dveh tednih raz-
prav le uspela dpseči sporazum o 26 točkah deklaracije načel za ohranjevanje prirodnega okolja, ki je potrebno'za človekovo življenje.
Konferenca je že preje sklenila ustanovitev posebne mednarodne organizacije za nadziranje okolja v soglasju z mednarodno odobrenimi in sprejetimi načeli. Odobrenih :za prihodnjih 5 let je bilo tudi 100 milijonov dolarjev, ki naj bi jih upo-
WASHINGTON, D.C. — Zdi Nixona za narodno varnost dr. se, da so se izgledi za uspešna H. Kissinger. Danes bo začel pogajanja izboljšali in da se bo- svoje razgovore z vodniki Ki-do ta skoro začela. Letalski na- tajske v Pekingu, ii se bodo padi na Severni Vietnam niso o- v glavnem vrtili okoli Vietna-stali brez učinka, rdeča ofenzi- ma, vprašanja, ki ovira norma-va v, Južnem Vietnamu je po- hzacijo odnosov med Kitajsko pustila in predsednik Van Thieu in ZDA, pa moti tudi sveiovm je govoril včeraj o obsežnem vo-.mir.
jaškem nastopu za izgon vseh Kissinger bo Cu En-laja in-severnovietnamskih čet iz Juž- lorniiral verjetno o Nixonovih nega Vietnama ter za osvobodil'izgovorih v Moskvi v pogledu
' ga
Iz Clevelanda in okolice
rabili za izvedbo mednarodnih! tev zasedenih področij. Radio Wetnama in Kitajske, pa programov v zvezi s čuvanjem Moskva je danes zahteval konec skušal istočasno dobiti tuui za čistega okolja.	ameriških letalskih napadov jn’podpiranje ameriškega napora
Glavni tajnik konference Ka-	c z novo razgovorov v	Parizu. |	za kon^anje vojskovanja v	viet-
nadčan Maurice F. Strong je u-	Poziv je brez dvoma'v	zvezi Z|naniu-
spešno posredoval in krmaril	razgovori, ki jih je imel	pretek-; ^ Pekingu se je ustavil n&
posvetovanja in razgovore skozi	li teden predsednik ZSSR Niko-	Potl 12 Pariza domov Le	Due
hude razprave o prepovedi pre- laj Podgorny v Hanoiu. skušanja jedrskega orožja, če- Nikolaj Podgorny je bil nav-mur se je javno protivila Kitaj- zoč pri razgovorih med ZDA in ska, o vojskovanju v Vietnamu ZSSR pretekli mesec, ko je bil z uničevanjem prirode, kar je v ZSSR na obisku predsednik letelo na ZDA in s spori med ZDA Nixon. Tedaj so veliko in bogatimi in revnimi državami v podrobno razpravljali o Viet-vprašanjih razvoja v zvezi s ču- namu. Podgorny je
v Hanoiu
vanjem prirodnega zdravega o-. tekom svojega tridnevnega obi-
koija.
Obilica čekov
WASHINGTON, D.C. — Povprečno je napisanih dnevno v ZDA okoli 19 milijonov čekov s povprečno vrednostjo $30.
-V

Ameriška Domovina v pries fecta julija zaradi počifmc esofp ne ho izšla
Naročnikom in vsem ostalim bralcem Ameriške Domovine vljudno naznanjamo, da ne bomo izdali lista v tednu 4. julija. Urad in tiskarna bosta zaprta od sobote 1. julija do ponedeljka 10. julija.
To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci toliko potrebne počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče, ker je število osobja premajhno, da bi moglo postopno na počitnice.
Dopisnike, tajnike društev in vse ostale prosimo, naj svoja poročila pošljejo preje, da jih bo mogoče pravočasno objaviti. Prosimo vse, da vzamejo to vest blagohotno na znanje.

ska obrazložil vladi Severnega Vietnama ameriško in sovjetsko stališče do vietnamske vojne. Ameriške letalske sile so tekom obiska Ppdgornega v Hanoiu opustile napade na Hanoi in okolico, da ne bi delale predsedniku ZSSR težav pri njegovem poslu. Ko se je Podgorny na potu domov ustavil v Kalkuti v Indiji včeraj, je napovedal, da bodo v Parizu razgovori o končanju vojne v Vietnamu skoraj obnovljeni.
Časnikarjem je Podgorny dobre volje in nasmejan dejal, da bo ZSSR “stetrila vse, kar bo mogla, za omejevanje vojskovanja v Vietnamu”. O razgovorih v Hanoiu je povedal, da so ti "potekali, kot je on hotel in da je zelo zadovoljen z izidom”.
i ho, potem ko je imel kratsko srečanje z vodniki ZSSR v Moskvi. Včeraj se je vbnil v Hanoi, kjer je že dalj časa tudi glavni vodnik severnovietnam-skega zastopstva pri razgovorih v Parizu Xuan Thuy.
Dobave Hanoiu omejene
Skoro bo poldrug mesec od miniranj a	se vernovietnamskih
pristanišč, pa ni nihče poskušal ta pristanišča odpreti za piromet. Sovjetske ladje so čakale nekaj časa, da bi svoje blago izložile v pristaniščih Kitajske, kar pa ta ni dovolila. Svoje blago sta izložili v kitajskem Kantonu le dve poljski in dve vzhodnonemški ladji. Tovor vseh so bile potrebščine za civilno prebivalstvo.
Tudi promet po kopnem preko Kitajske iz Sovjetske zveze v Severni Vietnam ne kaže nobenega posebnega povečanja. Poročila trdijo, da se ni nabralo v bližini severnovietnamske meje na kitajski stkani kaj prida blaga. Vse to kaže, da je dovoz vojnih potrebščin v Severni njihovim ■ Vietnam dejansko obtičal, če-i tudi obe komunistični sili izja-

Kissinger v Pekingu
Ko je Podgorny opravil svojo nalogo v Hanoiu in je na poti domov, je pristal na Kitajskem glavni svetovalec predsednika
Petrolej na Srednjem vzhodu v nevarnosti za Zahod
n° oblačno in toplo.
J>rof. temperatura okoli uu.
bi.,1 Večeru možnost dežja in
adttejge.
Naj
85.
Mod erne industrializirane države ne morejo izhajati brez velikih količin petroleja. Tega ne rabijo le za promet tovornih vozil, ampak tudi za gretje, pogon tovarn in tudi kot surovino v industriji. Poraba petroleja raste iz leta v leto, njegove zaloge pa se manjšajo. Največje sedaj znane oljne rezerve so na Srednjem vzhodu in v manjši meri v Afriki. Združene države se oskrbujejo v veliki meri z lastnim oljem, v manjši pa z uvozom tega iz Kanade in Venezuele.
Svobodna Evropa je v velikem obsegu vezana na oskrbo z oljem s Srednjega vzhoda, prav tako Japonska. Sovjetska zveza ima dovolj domačega petroleja za svoje potrebe, le da so sedaj glavna ležišča tega v Sibiriji, kjer je njihovo izkoriščanje težavno in drago.
Prav zaradi varne in zanesljive oskrbe s petrolejem v preteklosti je Velika Britanija tako pazljivo gledala na Srednji vzhod in ga varovala
pred vplivom Sovjetske zveze. Pri tem je sodelovala s Francijo, ki je bila udeležena pri izkoriščanju petrolejskih ležišč v Iraku, v zadnjem desetletju pa tudi v Alžiriji. A-meriške petrolejske družbe so segle na Srednji vzhod tik pred drugo svetovno vojno, prav posebno pa po njej. Na prenekaterih krajih se jim je posrečilo izriniti Britance ali pa jih vsaj prisiliti, da so jih ti sprejeli kot soudeležence. Tako se je na primer zgodilo v Iranu in Iraku.
Irak je postal v zadnjem času žarišče novih sporov in trenj, odkar je njegova vlada enostavno zasegla in nacionalizirala petrolejska polja na področju Kirkuka, od koder teče petrolej po ceveh do Sredozemskega morja.
Ta petrolej je precej dražji od onega ob Iranskem zalivu, zato ga je Iraška petrolejska družba, katere lastništvo si delijo Angleži, Holandci, Američani in Francozi, manj 'prodala in seveda tudi omejila njegovo črpanje. To je Irak
denarno prizadelo in je zahteval, da družba petrolej črpa v običajnem obsegu okoli 1.2 bilijonov sodov. Ta je to odklonila in ko se pogajanja le niso nikamor pretegnila, je Irak enostavno družbeno lastnin na področju Kirkuka nacionaliziral. Le Francozom je dal priložnost, da. ohranijo svoj delež, ker so se v sporu Arabcev in Izraelcev pokazali za arabske prijatelje.
Komaj je Irak kirkuške petrolejske vrelce nacionaliziral, že je hitel njegov zunanji minister v Moskvo in se začel pogajati o izkoriščanju teh vrelcev. Iraška petrolejska družba s sedežem v Londonu je namreč objavila, da se smatra še vedno za lastnico tega petroleja, dokler ne bo Irak z njo sklenil dogovor o odškodnini in ji to tudi izplačal. Kdorkoli bi torej v svobodnem svetu poskušal iraško olje s kjrkuških petrolej-. skih polj kupiti, bi imel o-pravka z Iraško petrolejsko družbo, katere udeleženci dejansko obvladajo dve tretjini
vsega prometa s petrolejem na svetu.
V nevarnosti, da ne bi prišel, iraški petrolej pod nadzor Sovjetske zveze, so družabniki Iraške petrolejske družbe pooblastili Francoze, da se pogajajo z iraško vlado o rešitvi sporov, o nacionalizaciji, če bo pri njej ostalo, in o odškodnini, ki jo naj bi v'takem slučaju sedanji lastniki dobili. Pretekli teden je bil v Parizu na obisku iraški minister in se o tem razgovarjal s francosko vlado.
Zahod se zaveda odvisnosti od Srednjega vzhoda v oskrbi s petrolejem, zato je tako previden v svojih odnosih do a-rabskih držav. Tem se noče zameriti, da jih ne bi pognal v naročje Sovjetske zveze, ki bi s tem postala tudi gospodar petroleja na Srednjem vzhodu. Zaenkrat je ta za Zahod varen še v Iranu, Savdiji, Kuvajtu in v ostalih državicah ob Perzijskem zalivu. Irak, Libija in Alžirija, katerih petrolej je posebno južni Evropi najbližji, so postale negotove.
i vljata svojo voljo še dalje pod-' pirati Hanoi v boju proti ameriškemu “imperializmu”. Omejitev sovjetske in kitajske podpore bo Severni Vietnam nujno pripravila k omejitvi vojskovanja in nemara končno tudi k resnim pogajanjem, ki naj vojskovanje končajo in ustvarijo v Indokini nov red, pa tudi mir.
, Nekateri v Washingtonu trdijo, da utegne biti konec vojskovanja dosežen še pred novembrskimi volitvami, drugi pa sodijo, da utegne Hanoi le počakati, dokler ne bo videl, če obstoja možnost spremembe v Beli hiši in g tpm tudi možnost ugodnejših pogojev za končanje vojne zanj.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Vrhovno sodišče je prepovedalo ššrajk pilotov v ZDA in večina teh se je sodišču pokorila, zato je letalski štrajk v ZDA sorazmerno omejen. Veliko uspešnješi je drugod po svetu. Na tleh so obstala med drugim letala Air France, Lufthanse, Alitalie in Holandske letalske družbe. Štrajk je bil oklican v protest proti ugrabljanju letal in odgovornim vladam po vsem svetu, ki nič proti temu ne ukrenejo.
LONDON, Vel. Brit. — Oblasti preiskujejo, kaj naj bi bill
Karneval pri Sv. Vidu—
Že danes opozarjamo, da se bo v petek, 23. junija zvečer pričel j.) i fari sv. Vida karneval in bazar, ki bo trajal še v soboto in nedeljo, 24. in 25. junija. Vršil se bo v avditoriju in na šolskem dvorišču. Okrepčila, zabavne igre, stojnice, dobitki, ples, razni polka orkestri. V petek zvečer boao pripravili ocvrte ribe, za nedeljsko kosilo pa pečeno govedino. Fara sv. Vida potrebuje izredne dohodke za vzdrževanje šole in cerkve. To je odlična prilika za prijetno, domačo zabavo v družbi prijateljev in znancev, pa tudi prilika za lep dobitek. Hladite vsi, tudi bivši farani iz predmestij. Fara sv. Vida Vas vabi!
Lepa starost—
Rojak Frank Homovec, 1052 E. 72 St., je dopolnil včeraj 90 let. Še vedno rad bere Ameriško Domovino. K res lepi starosti naše čestitke in želje, da bi še dolgo užival zdravje in zadovoljstvo!
Srečno pot—
Prihodnjo sredo, 21. junija, ob štirih popoldne odpotuje v Slovenijo skupina 180 izletnikov s holandsko letalsko linijo iz Clevelanda direktno na letališče Brnik.
Prihodnji petekv 23. junija, popoldne odpotuje s Pan Ame-tican direktno na Brnik skupina 180 izletnikov z Vadnalovim orkestrom.
V sredo in četrtek, 28. in 29. junija, pa odpotujeta dve skupini s 430 izletniki s Pecon-Tre-barjevim orkestrom, tudi direktno na Brnik.
Vsa ta skupniska potovanja je organizirala Kollandrova potniška agencija. Vsem izletnikom srečno pot, veliko razvedjnla in zdrav povratek!
Na obisk je prišel—
Iz Buenos Airesa, Argentina, je prišel nedavno v Cleveland na obisk k svojim sorodnikom in prijateljem prijazni rojak g. Pavie Malovrh, doma iz Št. Jošta nad Vrhniko. V Argentini živi že od leta 1948. Med nami ostane le kratek čas. Želimo mu veselo bivanje med nami. Dobrodošel!
Po kratki uporabi
DETROIT, Mich. — Povprečno je osebni avtomobil v ZDA v rabi nekako 3.2 leta, predno gre v zamenjavo za novega.
vzrok nesreče potniškega letala Trident Britanske letalske družbe včeraj, ko je našlo smrt skupno 118 ljudi. SILVER SPRINGS, Md. — Včeraj so zdravniki z operacijo odstranili kroglo iz hrbtenice guv. Wallacea. Pri operaciji so videli, da hrbtenjača ni bila prebita, ampak le obdrg-njena. Ni bilo mogoče dognati, v koliko so guvernerjevi živci prizadeti. Zdravniki sodijo, da bo minilo nemara 18 mesecev, predno bo mogoče za gotovo videti, ali bo mogel Wallace uporabljati svoje noge in v kolikšni meri. HANNOVER, Z. Nem. — Oblasti so pretekli četrtek prijele Ulrike Meinhof, 37 let staro vodnico levičarske tolpe, ki je hotela voditi v Zahodni Nemčiji “mestno gverilsko vojno” po zgledu Tupamarov v Urugvaju. S tem imajo oblasti v rokah oba vodnika tolpe in večino njenih članov.
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION KATES:	~
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
■^§|g|i£> 83	No. 120 Monday, June 19, 1972
V borbi za svobodo naroda
Zadnjič imenovana Christian Democratic Union of Central Europe (CDUCE) je matična emigrantska politična internacionala, v kateri je včlanjena tudi Slovenska krščanska demokracija (SKD) in v nji zastopana po svojih vodilnih predstavnikih. CDUCE je doslej izvršila zelo obsežno in mnogovrstno delo v borbi za svobodo narodov v nji včlanjenih (Poljska, Ogrska, Češkoslovaška, Slovenija in dve baltski državi), tako da je prav, če o tem nekaj zve tudi široka slovenska javnost, ne le pripadniki SKD. Kajti v okrilju CDUCE in z njeno pomočjo in vplivom je, bilo mogoče udejstviti cilj naše politične emigracije vse bolj u-činkovito in bolj na široko, kot bi bilo to možno Slovencem samim, saj slej ko prej velja načelo, da je v skupnosti i— moč.
Nikoli bi slovenski politični emigranti ne mogli sami zase, ločeni od drugih begunskih skupin iste politične linije, kazati in razlagati diktatorske metode titoistične komunistične partije v Jugoslaviji tako na široko in uspešno, kot je to mogoče v okviru CDUCE. Po izgonu jugopartije iz moskovskega bloka 1. 1948, ko je vesoljno časopisje svobodnega sveta slavilo Tita za junaka dobe in svobodoljubnega narodnjaka, ki zasluži vso politično in gospodarsko pomoč zapada, bi bila osamljena slovenska emigracija zgubila vsako možnost, da bi učinkovito predstavljala svoj narod v svobodnem svetu. Zato je razumljivo, zakaj se je politični voditelj slov. beguncev (dr. M. Krek) toliko prizadeval in aktivno sodeloval pri ustanovitvi CDUCE 1. 1950; zaslužj priznanje in pohvalo za to iniciativo.
Z izdatno finančno pomočjo ameriške javnosti, ki je v Uniji (tako bomo imenovali CDUCE), videla močnega političnega zaveznika v boju zoper ekspanzijo komunizma na zapadno Evropo ter na južno Ameriko, in za razkrinkavanje njegovih brutalnih, diktatorskih metod, je ta ustanova zastavila svoje akcije na široko. Takrat, in še dolgo kasneje, je bila svetovno-politična atmosfera za take akcije ugodna — danes se je ozračje spremenilo. To pa ne spremeni in ne zmanjša dela, ki ga je Unija s sodelovanjem Slovencev opravila. Kajti izživljala se ni zgolj v “boju zoper komunizem”, ampak je snovala tudi pozitivne načrte za politično, gospodarsko in socialno ureditev evropskega prostora po zlomu komunizma, pokrenila je akcijo in izdelala organizacijsko obliko za svetovno krščansko demokratsko gibanje, ki se je pozneje res uresničilo. Pride čas, ko bodo ideje in načrti, spočeti-v naročju Unije, znova zaživeli.
Ukrepi in podjetja Unije za rušenje diktature in nasilja v deželah srednje Evrope, vključno Slovenija, so se razvijala zlasti na dveh področjih: z navezovanjem stikov in informiranjem političnih KD prijateljev, pa tudi drugih političnih osebnosti okrog Združenih narodov v New Vor-ku na eni, z zelo razširjenim tiskom Unije na drugi strani. Ni namen tega sestavka na drobno popisovati dolgo vrsto raznih sestankov, zakusk, konferenc in kongresov Unije same, ki so se jih udeleževali tudi prominentni politični možje iz vseh delov sveta; tudi ne svetovnih kongresov KD strank, kjer so vedno bili zastopani tudi Slovenci. Vse to je bilo in je namenjeno za risanje pravilnih, resničnih razmer pod komunističnimi režimi, vključno titovščino, in hkrati za podiranje lažnive propagande teh režimov. Težko je presoditi, kakšen učinek je napravila npr. temeljito sestavljena in bogato dokumentirana spomenica o prisilnem delu (1. 1953), v katero je bila vključena tudi naša ožja domovina in z dokazi navedeno prisilno delo cele vrste duhovnikov, med njimi sedanjega ljubljanskega nadškofa Pogačnika. To je le eden med predlogi, ki jih je Unija poslala ZN v vednost. Jasno je, da komunističnim delegacijam pri ZN niso bili v veselje in korist!
Najmočnejše orožje je imela Unija v svojem tisku. Izdajala je dolga leta mesečni magazin v angleščini in drugega v španščini. Posebej je treba naglasiti, da je šel angleški izvod ne le v knjižnice ameriških univerz in v javne knjižnice, ampak v take ustanove širom sveta, koder dominira ta jezik, dočim je šla španska izdaja v enake ustanove po špansko govorečih delih sveta. Na ta način se je nabralo po teh zavodih kopice dokumentarnega materiala o komunizmu in njega nasilju, ki bo bodočemu raziskovalcu in iskalcu objektivne resnice služilo <pri študiju in pisanju. Tako seme sicer raste počasi, a ob svojem času bo tu in tam rodilo svoj sad. ki bo pomagal resnici do zmage. Za zmago resnice pa politični emigraciji gre!
O dogodkih in položaju v naši slovenski domovini je v o-beh magazinih marsikaj napisanega, da se izpričajo dejstva in da se ne pozabijo. Med mnogim drugim je tudi točno popisan grozljivi prizor, kako je bil polit z gasolinom in zažgan na postaji v Novem mestu, kjer je živ gorel, tedanji ljubljanski škof Anton Vovk. Da lahko zve vsak, ki bo
kdaj listal po onih publikacijah, kjer je črno na belem v dveh svetovnilh jezikih, kako zelo “human” je Titov komunizem, in da se nikoli ne pozabi.
L. P.
CHICAGO

Billi
NEKDAJ
«3|
VČERAJ
Križišče Amerike
*	STARE STAVBE v osrčju naše Velike Chicage se nekatere same podirajo — nekatere drugi podirajo z vsem različnem dovoljenem in nedovoljenem “orodjem” ...
Na vogalu Adams in Halstead cesti je 18. maja razpadla velika zidana stavba, stara okrog 100 let. Kraj kjer se je to zgodilo je blizu velikih auto cest in drugih mnogih križišč, po katerih naprej in naprej vozijo težki tovorni truki in taka vozila, da se kar čuti tresenja tal po okolici. To je menda po dolgem času na stari stavbi razmajalo vogelne vezi in oboke in streho in na omenjeni nesrečni dan se je stavba zrušila. Zasula je več avtov, dve osebi ubila in devet oseb težko poškodovala.
Med nesrečnimi so bili grški svatje, ki so se skozi ta kraj ravno vračali iz cerkve sv. De-mitrija, kjer je bila poroka. Vozili so proti Halstead cesti, kjer je bilo zanje pripravljeno za slovesen sprejem svatov v “Grecian Garden” restavraciji, a na potu čez ta kraj jih je zasulo razpadojoče zidovje. Ženinov oče in ena izmed tovarišic je bila ubita, ko je razpadajoče zidovje zasulo auto, v katerem sta bila. Poleg teh je bilo devet oseb težko poškodovanih in več avtov razbitih. O vsem so bolj podrobno poročali in prikazovali na televizijskih oddajah in tudi v tisku.
Tako je v našem Babilonu. Vsak dan nesreč in drugega ...
*	TUDI PO DRUGIH KRAJIH ni veselih novic. Morda nekaj, na splošno pa vedno več slabih. V Laurel, Maryland, je na predvečer primarnih volitev bil ustreljen guverner država Alabame, George Wallace, ki kandidira za nominiranje v demokratski strani za predsedniškega kandidata. Atentat je izvršil Arthur Bremer iz Milwaukee, Wis. Kakor poročila govore, je atentator zalezaval z njegovim zločinskim namenom Wal-lace-a vse, odkar se je mudil na agitacijskem potovanju v Wisconsin in drugih državah. Zakaj naj bi Bremer to izvršil, še čisto ni jasno dognano. Ali na svojo pest, ali naj bi bil najet, še ni čisto pojasneno. Zakaj in kaj in kakšno ozadje naj bi bilo za vsem tem še ni čisto razkrito. Kar koli je že za tem, taki dogodki precej glasno govore, da je v naši mešani ameriški družbi vse polno vsestransko zmešanega strupenega plevela vseh vrst, to ideološkega, sebičnega, ki vodijo ljudi po potih vseh neodgovornostih, na katerih se ne upošteva nič, ne življenja, ne to ne ono, samo da služi namenom tistih, ki izkoričevajo vse, kar se da, se vozijo z njihovimi načrti naprej. Huda in ostra obsodba, pa je tako.
Vse to in vsa taka nagnjenja k slabemu niso od danes. Znana so iz davnih časov pred Kristusom v deželah, kjer so vladali še pred Perzijci drugi, za tem ti, za temi Grki, Rimljani in potem vse vrste razni narodi. Postavljali so se z njihovimi kulturami in celo današnji kulturni svet se sklicuje na njihovi kulturne uspehe. Napredovali so v marsičem v tehnikah, v računstvu, odkrili tajnosti sil v tem in onem, ki so iz boljšale in olajšujejo teževe življenja, itd., itd. ampak enega se pa družba ni znebila (bolj točno k zlu nagnjeni posamezniki), da bi ne segali po skrajnostih na potih skozi njihova življenja. V teh
ozirih se mnogi obnašajo kakor, brezsrčna zver. Kdor je na potu takim “kulturnežem”, ga še danes odrinejo po receptih, kakor so odrivali s potov Perzijci, Grki, Rimljani, Francozi, Nemci in celo Avstrijci, ki so se iznebavali prestolonaslednikov, itd. itd., se tudi drugi po drugih deželah tako. Zadnja desetletja so pa na potu takim “lačnim kulturnežem” razne glave v naših Z.D. prav zdaj kandidatom za prihodnje predsedniške volitve. Če je kaj žalostnega med nami, so taki dogodki. Kam bodo nas pripeljali, če jih ne bomo znali omejiti in ustaviti?!
Ob takih žalostnih dogodkih govorimo nekaj časa o potrebi, da se začne omejevati to z nadziranjem, da nevarna, orožja, kot so puške, samokresi in razni razstrelivni predmeti ne bi prišla v roke takim, ki jim take predmete ni za zaupati. Dalje uvesti strogo kontrolo nad vsem, kdor take stvari prodaja, po kakih pogojih bi jih smel in ne smel, itd. Govorice o tem lepo zvene nekaj časa, a navadno zopet vse utihne in tisti, kateri sede na položajih, na katerih bi morali take zadeve urejevati ne store nič; vse ostane zopet pri starem, dokler zopet kje ne od-jekle, da je kak 'strel podrl tega ali onega.
Kakor kažejo dogodki zadnjih let in časov, bo te vrste “kulturnost” obnašanja in ravnanja še trajala, če ne bodo znale oblasti bolj trdo stopiti na prste tem obnašanjem. V prvi vrsti so poklicani zastopniki občin, okrajev, držav, da bi nastopili proti temu. Hitreje do tega bi prišlo, če bi javnost vsake občine in okraja postavila to zahtevo pred svoje zastopnike. To bo seveda težko, zlasti v takih krajih, kakor naša Velika Chicaga, ki je po narodnostih, plemenih in rodov taka mešanica, da je noben “Babilon” take še ni imel. Morda imajo zastopniki javnosti v takih krajih prav to pred očmi, češ, po takih “koprivah” mešati in delati red je težko. Mogoče, jim ravno to stoji pred očmi.
Well, kar in kakor koli že. Prej ali slej bo treba nekaj napraviti, to je red in pa mir, če ne bo šlo vse bolj in bolj dol v žalostne doline.
* PA ŠE ENO za dobro voljo:
—Vsak po svoje razume znanost. — V neki kraj je nedko prišel predavat o škodljivostih alkohola. Teden pred predavanjem je bilo to oznanjeno celo s prižnice v cerkvi in gospod kaplan je vse povabil naj ne zamude tega važnega predavanja. To povabilo je vplivalo tudi na Mico, ki je bivala v sosedni vasi. Šla je predavanje poslušat. Predavatelj je dokazoval, kako blazno in nespametno je uživati preveč alkohola, ki kvari zdravje. Teti Mici je šlo do srca. Ko se je vrnila s predavanja, je sosedi Urši potožila:
“Veš Urša, moški so pa res neumni, ker si kvarijo zdravje z alkoholom! Kaj drugega naj bi pili. Saj je vendar toliko dobrega brinovca in tropinovca na svetu!”
— Vsi čitatelji A.D. lepo pozdravljeni!
K
------o------
Izvor imen
WASHINGTON, D.C. - Maryland, Georgia, North in South Carolina, Virginia in W. Virginia so dobile svoj a imena po britanskih vladarjih, ki so nekdaj vladali nad Ameriko.
Misijonar ftfajsesi v Vietnamu odlikovan
PATERSON, N. J. - Misijonar išče duš, da jih privede h] Kristusu in jim tako pomaga do zveličanja. Ker pa sta v človeku duša in telo tesno povezana, mora le pogosto nuditi pomoč tudi v materialnih potrebah in pokazati, kakšna je krščanska ljubezen do bližnjega, da tako laže vpliva tudi na dušo. Če misijonar ustanavlja šole, zida bolnišnice itd., želi lajšati telesno revščino, še bolj pa duhovno. Nobenega plačila ali priznanja ne pričakuje za to razen od tistega, ki je obljubil, da bo stotero povrnil vsak kozarec vode, ki ga damo revežu. Včasih se pa le tudi svetna oblast skaže hvaležno za misijonarjevo socialno delo. To se je zdaj zgodilo misijonarju Majeenu. Od južno vietnamske vlade je prejel odlikovanje prvega reda iza požrtvovalno delo v pomoč vietnamski mladini.
Takole piše iz Foglizza pri Torinu v Italiji, kamor je koncem maja prispel na oddih: “Ko sem 23. maja pripravljal kovčke, je nepričakovano prišla ravnateljica socialnega oddelka sai-gonske vlade z naročilom, da me minister za socialne zadeve vabi, naj bi bil ob štirih popoldne v njegovem kabinetu, ker mi želi v imenu vlade podeliti odlikovanje prvega razreda za moje socialno delo v 20 letih, kar sem v Vietnamu. Na hitrico sem sklical skupaj nekaj sobratov in g. provincialnega delegata ter smo šli na ministrstvo, kjer je ministrov tajnik prebral odlok za odlikovanje, minister pa pripel medaljo prvega razreda z zahvalo in voščili.
Vsa stvar je bila za mene tako nenadna in nepričakovana, da sem se komaj zbral in zahvalil, rekoč, da se vsi salezijanci, ki delujemo v Vietnamu, čutimo s tem odlikovanjem počaščene, ne samo jaz, ki sem ga prejel. Če smo mogli v teh letih kaj dobrega storiti za vietnamsko mladino', je zasluga ne le predstojnikov, marveč tudi tistih sobratov, ki na tihem delajo med njo. Vladi sem se tudi zahvalil za vso pomoč, ki nam jo je nudila že v Hanoiu, kjer smo s strokovno šolo začeli, pa potem kot ubogim beguncem v Ban Me Thoutu in nato v Dalatu in Sai-gonu.
Tudi ministrstvo za šolstvo se me je pred odhodom spomnilo in mi poslalo krasno diplomo s pohvalo za tehnično vzgojo mladine.
Sam vem, da velja to odlikovanje in ta pohvala vsem sobratom, ne le meni, vendar sem kot Slovenec vesel, da so izbrali mene, ker je to prvo vietnamsko odlikovanje kakšnega salezijanca in kot tako tudi priznanje in javna zahvala vsem slovenskim dobrotnikom okoli “Katoliških misijonov”, ki so po patru Lenčku, patru Woibangu ali po Vas se me kdaj spomnili s kakšnim darom. Če sem bil od vietnamske vlade tako počaščen, se moram zahvaliti vam, dragi misijonski dobrotniki. Brez vaše pomoči vietnamski mladini ne bi bil mogel pomagati, kakor sem. Ker je to odlikovanje tudi zahvala za vso vašo pomoč, sem ga zares vesel. Pri tem pa mislim na tiste kolajne, ki imajo trajno vrednost in ki jih Bog deli po naši smrti v nebesih. Da le tisto dobim! Tudi vsem vam jo želim.”
Gospodu misijonarju to odlikovanje od srca privoščimo. Vsaj nekaj zadoščenja je dobil za svoje požrtvovalno delo za revno mladino, med tem, ko je prej prejemal le nehvaležnost: kitajski komunisti so ga zaprli in izgnali, iz Hanoja je moral bežati z več ko 300 sirotami in z njimi v džungli strašno stradati. Vsaj Južni Vietnamci so se mu skazall hvaležne.
Kot sem omenil, je zdaj v Evropi, da bi si okrepil zdravje in z novim šolskim letom prevzel vodstvo salezijanskih bogoslovcev v Dalatu. Na žalost pa piše sobrat g. Tone Vode iz Foglizza o njem: “Misijonar je hudo zdelan, truden, bolehen in težko hodi, z eno besedo: revež je. Tista črna kuga pred leti ga je hudo zdelala in pustila hude posledice: kri ne kroži pravilno, pri čemer je prizadeta zlasti desna noga. Upajmo, da si bo kaj opomogel, če bo res počival, pa kaj ko ima čelu kup načrtov za ta dva meseca in pol, ki ju misli prebiti v Evropi!”
Vsem misijonskim prijateljem ga toplo priporočam v molitev.
Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB.
¥
lis
V Jeruzalemu manjka pitne vode
Popotniki upravičeno imenujejo Jeruzalem biser Sloverfskih goric. Turistom ni žal- jeklenih konjev, ki morajo premagovati globoke jame na cesti z ljutomerske strani iz Radomerja. Življenje v tem kraju poleti o-živi in umre s trgatvijo. Toda kot vsi hriboviti kraji Slovenskih goric tudi Jeruzalem nima ob vsakem času pitne vode.
Vodovod bodo uredili
Predvidevajo, da bodo letos uredili vodovod v Podkorenu in v Radovni. To je nujno potebno za razvoj turizma na tem področju. Skupno bo za vodovod vloženih skoraj dva milijona dinarjev.
Načrti za Koper
Staro koprsko mestno jedro in stanovanjski del Semedela ne kažeta, da bi bil Koper strnjeno mesto. Med njima Teži zapuščena in močvirnata Bonifika. Na tem predelu naj bi v prihodnosti zraslo turistično rekreacijsko središče.
Načrt predvideva, da bo na tem območju zgrajen hotel, zimski, letni in velik otroški bazen, keglijišče, teniška in druga igrišča ter veslaški in jadralni klub. Na tem prostoru naj bi zrasja tudi športna dvorana.
Ceste bodo popravili
Koprsko cestno podjetje bo letos za modernizacijo in preureditev nekaterih cest na svojem območju porabilo okoli 16 milijonov dinarjev. Najprej bodo popravili posledice letošnje zime na sledečih odsekih: Kozina — Podgrad — Rupa, Postojna — Ilirska Bistrica — Rupa in Dutovlje — Šmarje — Sežana— Divača. Uredili naj tudi odsek ceste od Šmarja pri Kopru proti Dragonji. Tako bi nekoliko razbremenili obalno cesto zlasti v sezoni.
Kranj dobi novo tovarno
Na Laborah, poleg tovarne “Sava”, so začeli kopati temelje za novo tovarno. V njej bodo izdelovali elektronske telefonske centrale. Zgradili naj bi jo do konca letošnjega leta. Proizvodnja pa naj bi po načrtu stekla čez dobro leto.
V gradnjo bodo vložili 310 milijonov dinarjev. 10 odstotkov potrebnega denarja bo predstavljal delež tujega kapitala koncerna ITT, s katerim “Iskra” že dalj časa uspešno sodeluje.
Gorenjske ceste uničene
Gorenjske ceste še nikoli niso bile tako uničene, kot so po letošnji zimi. Po strokovnih ocenah je poškodb vsaj dvakrat toliko kot lani. Važnejše ceste že ne-
kaj časa krpajo, vendar le bolj na grobo. Za sedaj še ne vedo, kako bo z denarjem. Samo za popravilo poškodb radi zimske zmrzali bi potrebovali 4,6 mik" j ono v dinarjev.
Nov hotel v Kranjski gori
Gradnja “Kompasovega” hotela v Kranjski gori lepo napreduje. Ce ne bo predvidenih °' vir, bo novi hotel s 180 ležišči do prihodnje zime že pripravljen za sprejem gostov. V hotelu bo pokrit plavalni bazen, avtomatsko kegljišče, restavracija in drugi prostori.
Nova člana Akademije
Skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti je za svojega predsednika ponovno izvolila Josipa Vidmarja. Izvolila je dva nova redna člana, štiri dopisne in dva zunanja dopisna člana. Za redna člana sta bila izvoljena zgodovinar dr. Bog0 Grafenauer in akademski slikar Maksim Gaspari. Za podpredsednika je bil ponovno izvoljen dr. Anton Kuhelj.
Ureditev pokopališča
v Lokovcu .,
Vaščani v Lokovcu pri Ajdovščini so bili prvi v tej občini, ki so se izrekli za samoprispevek za ureditev krajevnega pokopali"
šča.
Pokopališče je sedaj dobil0 lepšo zunanjost in je več kot za polovico večje od starega. Za razširitev pokopališča so pora' bili okrog 100.000 dinarjev.
Slabo so. gospodarili
Obrtno gradbeno podjetje ‘ mont—Makole” je preneha 0 delovati. Kakšnih 70 delavcev, ki so bili zaposleni v tem podjet ju, se je zaposlilo v Bistrici in v Poljčanah. Tako je šlo v Mak° lah, ki so središče za 13 vasi, v likvidacijo zadnje podjetje, kje' so se ljudje lahko zaposlili-V kraju kjer je delovne si ° na pretek, sedaj ni moč dob zaposlitve. Skoraj 400 Mak0 čanov se vozi delat drugam-rok razpusta podjetja “Rernon1-slabo gospodarjenje.
Vedno več nesreč
V letu 1971 se je pripetil0 ' severovzhodni Sloveniji ° prometnih nesreč. To je za več kot leto poprej. 1628 nes1^ so ocenili kot kaznivo dejanj0 telesno poškodbo.	.o
Življenje je izgubilo kar ljudi, kar je 36% več kot 1° 1970. Glavni krivec nesreč je ^ j največkrat alkohol. Razbite V ° čevine je bilo za 15,680,000 1 nar jev.
Vinogradniki z območja, kje pridelujejo najboljši istrski
fošk, iz Marezig, Šmarja,
pob°
gov in Dekanov, so na vinsJ* razstavi predstavili najb° P sorte svojega pridelka. Razsta ^ Ijena vina je ocenjevala pose komisija. Najboljši vinograd11* ki so dobili nagrade in diplolT^ Namen te razstave je bil, sp° buditi vinogradnike za Pr*^e.g vanje sortnih vin, zlasti pa trškega refoška, za katereS vlada močno zanimanje.
Elektrike bo manjkal0
Ker grozi Mariboru v * 1975 občuten primanjkljaj 016 j-trične energije, se bodo raCl^0, čimprej odločiti za gradnjo datnih elektrarniških zmogU'
Sti'	b°
Primanjkljaja elektrike ne
mogoče zakrpati z uvozom e ^
trike iz drugih republik eh
tujine. V poštev bi prišla
n ja elektrarne z dvema phnS ^
ma turbinama in postavi ^
plinske turbine v TE-Brestam0.
Morali bodo rekonstruirati tu
elektrarno v Fali.
------o------
V najemu za iskanje °lJa
Preko 20 milijonov a^r^a zemlje je v ZDA v najema iskanje olja.



P* S- FINŽGAR:
Kakor
STRICI
večkrat, mu je bilo to pot skrajno rcu' Ogledoval J-
tudi
pusto pri to ubogo
P0 steni
drala H
podstrešnico kot bi je ne bil še ^oli videl.
vrati sta viseli jamščarici, sta s kadečim se stenjem na-1Sali vse polno črnih jezikov Poleg njiju je mahe-.	“ kljuk črna, zamazana
0^^e^a- Za koruzni strah tla na Podlogu pregrda. Po Ž;°PU. ki je imel križem kra-So ,:razPeljane rumene poke, tie umazane, kakor hlebi dr"116 ^SS 0<^ zam°ka- Streha ni ^a a- Med revnima pogrado-,	Mihorjev je imel novo,
o ° nogo — je bila tesna sote-^ a za enega človeka. In še skri-oi in mizica pod oknom, to J6 bilo, vse.'
oltežar je obrisal nož ob pa-b^,	Se globoko oddahnil, kot
Hil ^ Z^tt1nil. Po sili se je spom-^ Podlog in na izbo in še shrambo doma, kjer si je od-■vesal Snjati in kruha po mili °, K brez obračuna.
.^thor, ali spiš?”
'te>” je zagodrnial brat, obr-v steno.
Yeš kaj, te grde luknje sem f 2e res sit. Ali bi ne šla kam
drugam ‘Teg,
£
hru
na kvartir?”
’a sem poiskal jaz, išči ti ^ Sega. Samo dobil ne boš nič, vsaka luknja natlačena do
Boltežf
ežar je utihnil in se igral Pežem. Mihor se je obrnil na gledal v poko
težišči
Mihor n vznak in ^stropu.
Veš, Boltežar, ne bo drugače, a Poterjava očeta za doto.”
(‘Ke bo dal.”
Kako da ne? Imava že leta gosposko, če ne pojde zlepa.” ,Z gosposko bi ne poskušal ^ri očetu. Poznava ga. Lej, Mi-s. r’ ati bi ne bilo modro, če bi J- kaj sezidala? Tamle a3hno hišico. Za les i kla očetu.”
Kahaha!” se je zasmejal Mi-^ • Les — in oče! Niti prekle ^ ti ne dal. Le doto, doto! Kar Ta tlre’ nama gre.”
^ Zlepa ga poprosiva. Če ga ^a’ bi slabo opravila.”
thor je utihnil in dolgo raz-lsljal. Slednjič se je hitro vz-l^tl z ležišča in rekel:
Koči se. Pojdiva v krčmo!”
v rebri a bi re-
li
‘rata sta se molče odpravila
P° Vegastih
Ua ge
stopnicah. Ko sta na vežnem pragu, jima hrbSi1;rii §osP0(:tar zagodrnjal v ca.”
'‘Kako štorkljata, hribov-
Oba
^ihče
, V krčmi kamor
ni
sta slišala, rekel pa nič. čeprav je bolelo.
“Pri živem srebru”, ru-
da •°r S° hodili jest samski ^ ib je bilo ta večer kaj živah-So‘. Bela je harmonika, ženske inieli med sabo in plesali so. g ^ Postu nore,” je omenil sk ^eZar Mihorju, ki se je rinil sta^ Ptesalce do mize. Stisnila ob T’ kter sta imela sedež za ■j. v6, to večerjo, ter gledala vr-k *n čakala, da je mogla točaj-je Ct° niiju. Nekaj rudarjev ju P°zdravilo, večina se pa ni ^ °vekaj zmenila. Bili so hrup-o/11 vinski. ženskam so viseli Potu sprijeti lasje po sencih Slhli na čelo. Zrak ie bil
•’rosen od gneče in dima.
tež,
Kitro opraviva,
bodo še te-
“Nocoj česnaj!” ga je dregnil
je silil Bol-v hlihorja, ko sta dobila “Nocoj se
tVtihor.
blip0 Sta izPila P°t litra tn Pre" je pJeVala> ah bi ga še ali bi šla, t. ; riSedel star samski rudar — ^ Pokora.
b0 e ’bi bosta napila, vama druščino.”
1*l0r je potrkal s steklenico. hal'i'16 ^0čaika prinesla, mu je T in ponudil.
Sjdar je izpil.
<ig esat pojdita.”'
6 bama ne ljubi,” ga je za-
vrnil Boltežar.
“Kakor hočeta. Sicer pa res nista za med naš svet, takale gruntarska hrusta.”
Mihor je bil užaljen.
“Zakaj ne?”
“Ker imata doma hišo in njive in krave, mi pa nič.”
Rudar je še enkrat pil, se srepemu Mihorjevemu pogledu nasmejal ter se poslovil od mize. Godec je nategnil meh, Peter Pokora se je pomešal med gnečo.
Med plesom sta se oba s Podloga dvignila in odšla. Do kvartir j a nista nič spregovorila. Tam sta prižgala jamščarico in se začela slačiti.
“Pravzaprav ima Peter prav,” je sprožil besedo Boltežar. “Ali verjameš, da sem že večkrat premišljal, kaj, če bi šel kam za hlapca.”
“Kar pojdi! Na Podlog! In se primi Luciji za predpasnik.” Mihor je jezen legel, da so zaškripale deske.
Boltežar pa je bil hudo užaljen. Ni takoj odgovoril Mihorju. Šele ko se je počasi zakopal pod odejo, vso pisano od zaplat, je zamrmral za odgovor: “In če bi šel na Podlog za hlapca, bolje bi mi bilo kot med temi, ki jih ne spreumem.”
Mihor mu ni odgovoril. '
VIII
Odkar je oče Šimen prestregel Lucijo, da se ni šla ponižat k sinovoma, se je vsa spremenila. Ko sta se vozila domov, je sprva vsa trepetala in se bala. Počasi se je umirila in vdano čakala, naj se zgodi kar koli. Prepričana je bila, da je oče Šimen neznansko užaljen, in z nekakšnim trpkim mirom je čakala njegove besede. Šimen je še vedno molčal, ko sta šla po klancu proti Podlogu. Ko se je zasvetila hiša izza drevja, je mehko poprosil, da se je Lucija zavzela: “Postojva in duškajva!” Ozrl.se je nazaj v dolino na pot, ki sta jo pravkar prevozila. Potem je izpregovoril toplo in prisrčno, kakor ga Lucija pri najboljši volji še ni slišala:
“Ljubka moja! Vidiš tamle Podlog. Naš je: moj in tvoj in nas vseh, kakor si ti naša, Lucija. Ali ne vidiš, da te imamo radi? Zato te prosim za pet ran božjih, nikoli se ne ponižuj tam, kjer se ne smeš. Če bo na Podlogu le vinar krivice, jo bom popravljal jaz. In če jo boš ti komu storila, potem le prosi. Dokler si pa nedolžna, nikar. Ali boš tako, Luucija?”
“Bom,” je pritrdila snaha. Podlogar ji je stisnil roko in vsa zamišljena sta šla proti domu. In od tedaj je bilo, kakor da je umrl celo spomin na oba ubegla, dasi je skrivoma vrtal v vseh srcih.
Jaro žito je že visoko zelenelo, krompir so osuli, a razen nekaj dninaric niso na Podlogu najeli nikogar. Stari se ni zastonj hvalil, da je še za dva. Lucija res ni mnogo hodila na polje, toda vse delo doma in v hlevu je bilo njeno. Božnarica je prihajala, če je le utegnila, skrivaj pomagat. S skrbjo je ogledovala Lucijo.
“Previdna bodi in varuj se. Ne vzdiguj teh težkih škafov, ne preženi se. Kar ko j je lahko nesreča.”
Lucija se je smehljala materi. A mati ni prezrla tajne grenko-sti, ki je sijala skozi ta smeh.
“Tako sem trdna kot le kaj, mati. Ne skrbite! Ali ne vidite, kako oba garata; mar naj jaz posedam? Sicer pa to delo krog hiše — kaj pa je to?”
“Za zdravo ga je preveč. Za tako, kot si ti, pa dvakrat preveč.”
(Dalje prihodnjič)
KOLEBAM
društvenih prireditev

JUNIJ — Svetovidski poletni
23,24,25.
karneval.
24. — Balincarski večer na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Žegnanje pri kapeli v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava.
2. — Pevski zbor Korotan priredi piknik na Slovenski pristavi.
4. — Piknik Slovenske pristave. 9. — štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
16. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
16. — Piknik društva Kras št. 8 ADZ v parku ADZ.
23. — Misijonski piknik v Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne v Triglavskem parku.
23. — Zveza SPB Tabor priredi piknik na Slovenski pristavi.
30. — Slovenska šola v Collin-woodu priredi piknik na Slovenski pristavi.
30. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ priredi piknik v Izletniškem parku v Leroy, Ohio. AVGUST
6.	— Letni družinski piknik
Društva Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres farmi na White Rd.
6. — Federacija KSKJ društev v Ohiu priredi KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd.
9. — Federacija klubov slov. u-pokojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd.
13. — Katoliški vojni veterani fare sv. Vida priredijo drugi letni st. clairski Polka piknik v avditoriju in dvorišču sv. Vida.
13. — Piknik Misijonske znam-karske akcije na Slovenski pristavi.
20. — Plavalne tekme in piknik na Slovenski pristavi.
20. — Triglavov piknik v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob H. dopoldne pri kapelici, nato kosilo, tekme in zabava. 26.	— Pristavski balincarski
krožek priredi piknik z večerjo in plesom na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
17. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
24. — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi večerjo in ples v prostorih SDD. Večerja, na žaru pečeni pi-ščani, bo na razpolago od 4.30 do 7.
30. — PAR-FI klub priredi svoj V. vsakoletni Polka ples v
bosta Pecon in Trebar.
OKTOBER
1.— Kulturna društva v Euclida priredijo koncert v SDD na Recher Ave.
14.	— Praznovanje 60-letnice obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
15.	— Občni zbor Slovenske pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi.
15. — Slovenska ženska zveza, Podr. št. 14 priredi kartno zabavo ob 3. uri pop. v SDD na Recher Ave.
21.	— Oltarno društvo fare
Marije Vnebovzete priredi Kartno zabavo ob sedmih zvečer v šolski dvorani.
28.—Društvo SPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
NOVEMBER
Ig. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Recher Ave. Večerja ob 4. uri
POP-
11. — Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St. Igra Buehnerjev orkester.
11. — Belokranjski klub priredi
tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
18., 19. — Fara sv. Vida priredi
“Jesenske dneve”, velik festival in bazar.
26. — Dawn Choral Club SŽZ
priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na'Recher Avenue.
26. — Pevski zbor Planina priredi Jubilejni koncert ob 35-letnici obstoja v Slovenskem narodnem domu na Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
DECEMBER
3. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.
31. — SDD na Recher Avenue priredi SIL VESTROVANJE v svojih prostorih.
JANUAR — 1973 20. — Pristavska noč v Slovenskem narodnem dopiu na St. Clair Avenue.
MAJ — 1973
5. — Pevski zbor Korotan priredi svoj vsakoletni koncert ob 7.30 zvečer v SND na St. Clair Avenue.
Spomini ob SO-lelnioa p* Bernarda Hmferožiša
Njegovo delo med vojno.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING
Telephone: 944-8436
Poletje prihaja! Najboljši čas za pleskanje!
Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki!
pismi ljubljanskega škofa dr. I plinov in smeti nad mesti veliko Gregorija Rožmana. Eno je bilo j bolj umazana kot nad deželo, za-
lil.
EUCLID, O. — Če smo do sedaj v kratkih obrisih kot litera-
vedel za pota, da vsaj nekaterim je možno od tu pomagati. V majski številki Ave Maria 1. 1942 je ta in duhovnika videli p. Ber-J natisnjen članek:	Iz urada po-
narda Ambrožiča, ga odslej po- možne akcije slovenskih župni], skušam predočiti kot enega naj- — V tem članku beremo:	Saj
bolj vidnih delavcev med Slo-'je še prav tako z našimi ljudmi venci v vojni in povojni dobi, j tam v starem kraju, kakor je bi od 1. 1941. Tako bom vsaj malo lo pred meseci, ko se je ta po-spominov nanizal, kako je bilo v možna akcija začela. Tano sko-tistih časih.	| P« je v reviji Ave Maria ome-
j njeno, kar je v- istem času bolj Omenil sem že, da je sredi le-, obsežnQ bilo napisano v Ameri-
™lclinr'-'gki Domovini v Clevelandu kot Amerika nskemu Slovencu v Chicagu, 111. Gotov sem, da je p. Bernard vodil kampanjo za to akcijo. V tem spisu je omenje-j no: “Prav danes, ko tole pišem, i imajo ameriški škofje v Wa-shingtonu konferenco in razde-luljejo darove, ki so jih nabrali četrto nedeljo v postu. Obljubljeno je bilo, da bo dobila Slovenija svoj delež. Kako velik bo, se bo itak zvedelo potom a-meriškega časopisja, pa tudi sami bomo povedali.”
Omenjeno je:	“Do Božiča
(1941) smo pošiljali samo za sv. maše. Po Božiču pa sedem tisočakov “prosti darovi”. In enako sedem tisoč za sv. maše. Skupaj do danes $14,000.”
Da bo bolj ta akcija umljiva, naj prepišem nekaj odstavkov, ki se na to nanašajo, iz knjige: Ko smo šli v morje bridkosti. O. K. Zakrajšek OEM, Washing-
ta 1941 odšel s svojega misijonskega področja v Kanadi in prišel nazaj v Združene države. r Vojna, ki se je v Velikem tednu 1941 pričela in so v njej Slovenijo nacisti in fašisti razdelili, nas je vse Slovence v ZDA strašno pretresla. V avgustu 1941 se je vrnil kot ameriški državljan p. Kazimir Zakrajšek OEM v ZDA. 'Omenil sem že njegov o-bisk v avgustu 1939, ko se je vrnil že v času vojne v Evropi. Je eden prvih Slovencev, ki je iz Evrope preletel ocean (o tem je napisal :za revijo Novi svet). Vsi smo bili zainteresirani, da nam kot očividec pove, kako je doma. Kjerkoli je pripovedoval o strašni hudobiji, ki jo slovenski narod doživlja, so ga oblile solze. (Pripomnim, da takrat, ko je bil izvoljen za tajnika SANS, je nekdo omenil:	“Da tak človek,
ki se joka, ni sposoben za uradnika organizacije.”)
naslovljeno na slovenske duhov-1 nike. Prosi jih maš za stradajoče izgnane duhovnike ter darove za druge stradajoče reveže. Drugo pismo pa je naslovljeno na ameriški episkopat.
Že doma sem jim povedal, da se jaz sam akciji za finančno pomoč ne bom mogel posvetiti posebno, ako se bom posvetil poročevalski in politični akciji. Ob prihodu sem videl, da je e-dini rev. Bernard Ambrožič, ki bi se mogel temu delu posvetiti. Ko sva se sestala nekoliko dni pozneje v New Yorku, sem mu| stvar pojasnil in on je sprejel' to nalogo.	j
Ko sem bil pri svojem nečaku j rev. Antonu Bombaču v Eucli-| du, O., so me počastili slovenski župniki iz Clevelanda s pozdravnim obedom. Ob tej priliki sem jim prečital in izročil obe .pismi škofa Rožmana ter jih prosil, da naj kaj store, ker stiska doma je naravnost grozna. Iz zapisnika tega našega razgovora vidim, da so bili vsi, prav vsi navzoči župniki enoglasno za to, da se ustanovi nov Relief in sicer iz vzrokov, ki so jih posamezniki navajali. Izvoljen je bil odbor, v katerega so imenovali še sledeče: Jakob Debevec, John Zupan, Mrs. Albina Novak, Anton Grdina, Mrs. Hočevar, M. Tekavec, rev. Milan Slaje, rev. Julius Slapšak in rev. Bernard Ambrožič. Meni so dali nalogo, naj ta odbor skličem in mu pojasnim, kar so mi naročili ter jih v njihovem imenu naprosim, da naj se za novi Relief zavzamejo. To sem tudi storil.
Pri prvi seji tega pripravljalnega odbora, ki je bila pripravljalnega značaja, sem predlagal, da naj odbor najprej stopi v stik z že obstoječim JPOSS (mislim, da kratice pomenijo: Jugoslovanski Pomožni Odbor Slovenske Sekcije) v Chicagu ter skuša doseči, da JPO sprejme Relief kot del svbjega. To zlasti zato, ker novi Relief ni bil mišljen kot kaka konkurenca ali celo nasprotovanje obstoječemu, pač pa kot samo potrebno izpopolnilo, da bi se tako več nabralo in takoj tudi dalo. Ta moj predlog je bil sprejet in tajnik je takoj pisal v Chicago in se ponudil JPOSS, kakor je bilo sklenjeno.
(Pride se)
M. T.
to se tudi dalj drži in je človekovemu zdravju tudi bolj varna.
ne-
Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
Ženske dobijo delo
Delo za ženske Delo v tovarni
Ni potreba izkušnje. Poln čas.
UNIVERSAL DRY CLEANERS 1218 E. 71 St.
(122)
MALI OGLASI
V najem
Lepo 5-sobno, prostorno stanovanje, zgoraj, kopalnica, lasten vhod, se odda najraje odraslim na 1200 Addison Rd. Za pojasnila kličite 431-0084 po 4. uri.	19,21,23 jun)
V najem
Lepo 6-sobno stanovanje, zgoraj, vse sobe velike, se odda v najem na 1081 E. 71 St. Za pojasnila kličite 843-8033.
-(124)
Lastnik prodaja
dobro 2-družinsko hišo na 1263 E. 67 St., vsa podkletena, 2 plinska furneza, 4 garaže, velik vrt. Ugodna cena. Kličite do 8. ure zvečer 881-2195 in vprašajte za Tonija.	(122)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja kolonialno hišo s 3 spalnicami. Oglejte si jo in dajte ponudbo. 19511 Kil-deer Ave. tel. 531-2554.
(120)
Prosil je nas, pomagajte domovini! Ko je videl brezpravni ton, D.C., 1942.
v. vacu^uicnn x vj.1^	■ položaj pregnanih ljudi z rodne! ‘Moj tovariš, ki je moral o-
avditoriju pri Sv. Vidu. Igrala' zemlje, njih uboštvo, je iskal in' stati v Evropi, mi je izročil dve
V najem v Torontu
Slovenska družina odda stanovanje, 2 sobi, kuhinjo in kopalnico, slovenski družini brez otrok ali samcem, v bližini Englinton Ave. in Mount Pleasant Rd. Kličite po 6. uri zvečer: 483-2980.
-(120)
Kupim bungalov
Kupim majhen, če mogoče zidan bungalov, z 2 spalnicama, nezgotovljenim podstrešjem in majhno parcelo. V Euclidu ali v okolici E. 185 St.
Kličite 481-5515
(121)
Komaj verjetno!
Oglašajte v “Amer. Domovini”
KRITIČEN POGLED! — Dick Norton vprašujoče gleda Franka Rybarcyka tekom vaje orkestra v 5. razredu šole v Elyriji v Ohiu.
NEW YORK, N.Y. — Pomožna urednica Reader’s Digest Pat Tarnawski, ki je zaposlena v oddelku za izdajanje literarnih in drugih del v skrčeni obliki, je dejala, da tam u-službenke med delovnim časom ne smejo govoriti in morajo dvigniti roko ter prositi kot šolarke, če hočejo v umivalnico.
Uprava Reader’s Digest je to zanikala, toda Pat Tarnawski tega ni preklicala. Dejala je, da žive in delajo uslužbenke v uradih Reader’s Digesta v Plea-santvillu, N.Y., pod “srednjeveškimi pogoji”.
Skupina uslužbenk, ki je bila navzoča na tiskovni konferenci, je dejala, 'da se je pritožila zaradi pristranih delovnih pogojev — od moških vsega tega ne zahtevajo — na Komisijo za e-nako zaposlitveno priložnost.
------o------
Umazana megla nad mesti
NEW YORK, N.Y. - Megla nad mesti je zaradi saj, izpušnih
Hiše naprodaj
Dvodružinska in enodružinska in 3 garaže, vse na enem lotu na Edna Ave. v-lepem stanju. Kličite 381-2705 za sestanek.
(126)
Izvršujem
Zidarska, mizarka dela in ple-
znanih! s^anie zunai in znotraj, po i nizki ceni. Kličite 361-8428.
-(120)
Kupim piano
Kupim spinet piano v dobrem stanju, orehova.
Kličite 431-3011
(120)
Kupim hišo
Rad bi kupil enodružinsko hišo, 6 sob ali več, severno od Bonna do St. Clair Ave., ali od E. 60 do E. 71 St. Kličite 431-3011.
(120)
Dve hiši naprodaj
Na eni parceli, obe 2-družin-ski, mesečni dohodek preko $200, na 1051 E. 68 St. Cena zelo ugodna. Kličite 361-6836.
— (13,16 jun)
PriJateFs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-1212
IVAN PREGELJ:	^
A	S. 1
Magister Anton
ZGODOVINSKI ROMAN
“Potepenec Tone!” je zavpil! Ali sem te vabil?” je zatlela [vikar do hripavosti glasno. “Svi-: jeza posmehljivo v duhovnem.
njar, ki je lakoto okusil, da mu dišala ni, pa je zdaj domov prišel, da bi se spet do sita nažrl, ce mu dali bomo, da bi žrl, pa nič dobil ne bo. Apage, — beži lovač!”
Magister se ni ganil, ni zinil besede.
Vikar se je ozrl po svojih gojencih. Neskončno mu je prijalo, ko je zdajci mogel igrati pred njimi neizprosnega, strogega in skrajno užaljenega rednika. Zanosno si je položil roke ob lakotnice in učil in govoril, kakor da prepoveduje:
“Eden med vami ga je uganil na oči. Poglejte ga in se ga kar nič ne bojte! Izgubljeni; sin, resnično! V moji hiši je jedel,
Prizanesljivo pomilovalno se je vzelo magistru v občutje: “Tretji žerjav. Ta pa, ta! Pozna človeka kakor jaz svoj hrbet. Glurnil da bi mu, hoče, pa sem preneroden za to vpričo otrok; pa je užaljen in se utegne res obrniti v stran pa me odgnati, naj grem zbogom svojo pot.” Tako je občutil, se vzravnal uradno in dejal hladno vljudno: “Prišel sem po poslih, gospod vikar. Nisem ne lovač ne pobegli kajfež. Tone od Mahničev
pač in magister artium.”
Vikar se ni takoj našel. Ko se je, je vprašal kakor prej, ne da bi ne vikal ne tikal:
“Ali je bil v šolah?”
“Bil,” je odgovoril magister. “Pa so ga seveda spodili,” se je hotel rogati vikar.
“Niso, hvala Bogu,” je ugovarjal magister.
“Prizanesljivi reetores,” je menil duhovni. “Bolj trde glave za uk še nisem poznal.” Magister je znova zardel in dejal skromno:
“Resnično, gospod vikar, težko sem se učil, a z božjo pomočjo je le šlo.”
“Pa ima res visoke časti? Da bi se izkazal s pismi?”
“Imam,” je potrdil njagister. “Da je famulus, cantor, cho-raules — sluga, pevec, strežnik?”
“Da sem bakalaver, licenci j at in magister.”
“Pa celo po -poslih, pa v službi?
(Dalje prihodiijič)
«n:aun:K«j:
n
a
' t
šat:n;asja:aja«aaataa:tsa?««aa:ta»tajaja5aja5ataaaa:a::aaj{a:fia«a:n
»aanmmaanmatatntttmuuttmuttnnttttnttaammunaaast
o*
o./
a o
Imenik raznih društev
pod mojo streho je spal, ko sta mu oče in mati legla y grob. Osat in koprive bi bil moral jesti, da se ga nisem jazi usmilil. In kaj rni je napravil?, še ‘hvala lepa’ ni rekel, še ‘zbogom’ ne. Šel je, kar šel, ko se je najedel, in celo cerkveni tat (bi bil kmalu postal.”
“Gospod vikar. Saj sem šest ur hoda pozabljeni zvonec nosil nazaj,” je povedal raagister, ki je za trenutek le našel prilike, da je mogel spregovoriti.
“Molči,” je viknil vikar in se delal, kakor da ga niti pogledati ne mara. Kakor prej je vsev-dilj govoril svojim učencem:
“Tudi o tistem sem vam že
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duftovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Rack; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzor-nikr. Anthony J. Fortuna, Joseph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 .večer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
pravil, o nesrečnem človeku, ne bom ga imenoval, ki ga je v šole ravnal moj ljubi prijatelj, to-majski gospod Luka. Pravil sem vam, kako se je spridil in kako zdaj plačuje dobrotniku svojemu, kako ga opravlja po deželi in sramoti. Pa vprašam zdaj jaz tegale tu in vprašam še vas, ki ste še nedolžni: Kaj pa zasluži takale izgubljena ovca? Kruha? Naj prosi gospoda Boga, ki vse odpusti, morda mu ga bo dal. Jaz ne! Šibo, če bo držal, pač, virgam praeceptricem. Procura-mus!”
Nič več ni mogel glumiti, šlo mu je na smeh, ko se je zdajci postrani ozrl na magistra, ki je stal, poslušal togo in gledal na duhovnika, kakor človek, ki je neskončno vljuden pa molči do skrajnosti in pusti govoriti drugega, dasi mu beseda ne prija.
Tedaj je stopil vikar rezko in težko tik pred dolgega človeka in vzkliknil:
“Petnajst let, ali nisem rekel preveč?”
“Petnajst let,” je prikimal magister in se nasmehnil trudno.
“Zato, ker ni hotel k redovnikom v Koper, kakor sem ga bil zgovoril z gvardijanom za vratarja ali pa kajfeža v cerkvi, in ni maral, mu dišalo ni?”
“Ni,” je menil mirno in kratko magister po vikarjevo kakor o nekom tretjem.
“Le kje in kako je šel vase in se skesal, ko kesanja prav nič ne pokaže?”
Magister je molčal in se skušal samo vljudno nasmehniti. Tedaj pa se je gospod Jože resnično zopet razjezil in vzkliknil prav nedostojno strogo spričo svojih mlajših gojencev:
“Na kolena, lovač! Pa pri priči!”
Dvignil je roke, zajel dolgega magistra za ramena in ga navidezno z lahkoto potisnil pred se na kolena, preden se je bil dolgi magister dobro zavedel, kaj se godi z njim. Šele ko je klečal, ga je bolečina v kolenu zdramila, da se je sunkoma dvignil, zardel temno in dejal krepko:
“Nikoli noben lovač nisem, gospod vikar!”
“Kaj pa si? Kaj torej iščeš?
PR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki; Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dt. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan Jet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSK.3 Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.: blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice; Frances Lindich, Helen Krofi in Alice Arko; . zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine WTinter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članstvo od 16. do 60. leta. Nudi naj novejše smrtmnske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — J Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich,-taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macerol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, in Anna Godlar. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure tudi spodnjih prostorih šole sv. Vida.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Re'', Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. Častni predsednik John Habat, častni predsednik John Pez-dirtz, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Iferra, 444 E. 152 St., tel. 531-7131; pomožni tajnik J os. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Gary Koketec, Mary Okicki. Vratar: Frank Supa-nick. Zdravniki: Dr. L. Perme, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck, Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta orez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Albert Hosta, Mary Gustinčič in Štefanija Zamlen. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St, Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Jugoslovanski delavski narodni dom Jakob Gustinčič, zastopnik za Baragov dom Jože Grdina. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St, ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18200 ^bb> Ave.. tel. KE 1-8325; blagajnik Matt Tekavec: zapisnika rira An; Debeljak; nadzorniki: Josephine Je-vec, Jakob Gustinčič, Helen Troha: poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki:	Dr.
Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT- 226 KSKJ
Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Maiy Semen. Slovenska in angleška poročevalka v' Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki.—Seje se
vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu zastopnik za Slov. nad. dom Frank ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole C h e s n i k, za zdravniško sv. Vida.	! preiskavo vsi slovenski zdravniki.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 1S613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Frances Plut. Zastop. za Klub društev AJC: Frances Eržen, Rose Rodgers, zastop za SDD na Recher Ave., Vera Bajec, Mary Iskra, Mary Stražišar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica in tajnica Frances Novak, 3553 E. 80 St. 341-3513; blagajničarka Theresa Jeric. Nadzornica Jennie Zupančič. — Seje so vsak drugi torek vsak drugi mesec ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti.
POORIfSrNICA ST. ži>
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Sylvia Plymesser, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Marie Telich; roditeljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida cb 1:30 uri pop. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Cecilia Žnidar; taj. in blag. Josephine Comenshek, 924 E. 223 St., 731-8698; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Barbara Baron. — Seje prvi torek v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine ob 7. uri zvečer, izv-zemši feb., julij, avg., in nov.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Julia Mezgeq, tajnica Jen-•hf> Pugelv. 10724 Plymouth Ave.. Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Mary V 1 c e k , zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugelv. Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, '5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Pauline Strnad, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Frances Okorn, in Marie Telic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko' Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednik Henry Medved, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., 481-7554; blagajničarka Catherine Medved, zapisnikarica Ann, Cecelic. Nadzor odbor: Jean Fabian, Harry Cecelic, Pauline Boštjančič. Zdravniki:: vsi slovenski. —Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 7:30 uri zvečer.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ
Preds. Jožko Jerkič, podpreds. Louis Yerkich, taj- Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. Jennie Kapelj, zapis. John Kapelj, nadzor, John Terček, Steve Černigoj in Frances Polc. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
DRUŠTVO GLAS
CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsednik Joseph Lausin, podpredsednik Stanley Ziherl, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor; Frank Ahlin, John Borso, William Hočevar; reditelj Florijan Mocilnikar, vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl,
— Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob S. uri dopoldan v starem poslopju.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsed. Frances Zakrajšek, pod-predsed. Rozi Zupančič, taj. in blag. Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave. tel. 881-4679, zapis. Frances Zakrajšek, nadzornici Jo Levstik in Mihaela Zakrajšek, zastop. za SND in za Klub društev Frances Kodrich, zdravnik dr. A. Spech. Seje so vsak drugi torek v mesecu v SND na St. Clair Avenue, staro poslopje sobe št. 2, ob 1.30 popoldne.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Matt Martinčič, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor:	Rudolph
Kozan, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Avenue, Joseph Perko in Fanny Modic, Za Slov. Nar. Čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Matt Martinčič Seje so tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 predpoldne v sobi št. 2, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
COLLINWOODSKI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ '
Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Alice Grosel, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica Mary Černigoj. Nadzornice: Stefi Koncilja, Alice Grosel, Millie Novak. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, tajni ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice:	Josephine Winter, Mary
Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Zalar, tajnica in blagajničarka- Mary Jeraj, 6816 Edna Ave., 391-5341, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Frances Stepic in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli. sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predžed. Antonia Stokar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica in. zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Frank Tomažič. Zdravniki: ‘ vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BOEŠTNARJEV
Duhovni vodja:	Rev. Rudolph
Praznik; nadborštnar:	David J
Telban; podborštnar: Anthony Babic, bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 12-26 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Albert Marolt, Joseph Saver, Anthony Vidmar, sprevoditelja: J. J. Hočevar, Albert R. Giambetro, bolniški nadzornik: James J. Hočevar, 17805 Lake Shore Blvd. Apt. 208 (44119) Tel. 481-8923, vratarja, Ray Persin, Henry Gilles. Govornik: John Persin; Mladinski nadzornik: Rudolph Massera, Sr., zdravniki Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prijatel, tel.; 845-4440. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer.v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje.
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Victor Tome, chief Ranger John Osredkar, Vice Chief Ranger Larry Spilar, Recording Secretary Louis Somrak, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St. 681-2119, Treasurer Anthony Kushlan, Youth Director Louis Jesek, Speaker Robert Somrak, 1 year Trustee Anton Grosel, 2 year Trustee Mrs. Charles Pluscu-sky, 3 year Trustee Robert Somrak. Past Chief Ranger John Petrie. Conductors:	Bastian Trampuš,
Frank Mlinar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings held every third Wednesday in St. Mary’s Study Club Room.
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko. 181 E. 264 St, Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; zapisnikarica Rose Intihar, blagajnik Stanley J. Bober. Nadzorniki: Jos. Braddock, Chas. Delsanter, in Mary Golob. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:S0 do 7:30 če pa je na soboto ali nedelja, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. ftl
Commander Pauline Debevec Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St, Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances
Tavčar, Chairman, Mary ^ ,fves
Ursula Unetič. Representat ^
for the Club of Association u
S.N.H.: Frances Tavčar, J°s%0a-Stwan. Representative for trG an.
ference of S.N.H.:	first
Regular meetings are held ^ Wednesday of every month oa. in room #1 of the S?0V«Hf Ave tional Home, 6417 St	peC’
Dues will be collected “Z oNk' ord-Keeper on meeting nights ^ from 6:30 to 7 p.m. __________-—-
CARNIOLA TENT NO. I288
THE MACCABEES
častni predsednik Thomas ^ Predsednik Louis Dular, P° sednik Carl J. Stwan, Taj. 1 gt., Frances M. Tavčar, 903 E. ^ntoji 361-1918 od 7. zv., zapisnikar-Zupan. Nadzorniki: Anton Fpi. Carl J. Stwan, Louis Fink. ^ Frank Majer, Sgt.-at-Arms , Drobnich, F.M. of G. ^j0Ul'5c.*raZar ! S.M. of G. Joseph Može, , el.
! Leo Kolegar, Reditelj Jacob ,:0 l- Društvene seje četrto ned^ vsaki drugi mesec v letu i ■ ^0 jan. mar. maj. jul. sept. nov o ^ ! dop. v Slovenskem naro^Pern.cnroh ! (staro poslopje) v sobi n uanc urada SND. Urad zgoraj m ui ure od 2. do 4. pop.
• • •<
V blag spomin
ENOINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA
ANTON
GUEANC
ki je umrl 19. junija 1951
Minilo je že 21 let, odkar si Ti zapustil svet!
A r.ismo na Te pozabili: spomine svetle vedno v 'nas budiš,
v ljubečih srcih vedno nam živiš!
Tvoji žahijoči:
FRANK C., ANTHONY C., (umrl), ROBERT D., — sinovi PAULINE (POLLY) ROSE, hči snahe, zet
vnuki in vnukinje, pravnuki in pravnukinje Cleveland, O., 19. junija 1972.
VISOKO NA KOLESU - Fant v Cheyenne, Wyo., kjer o-bičajno jezdijo konje, je svoje kolo preokrenil, da je tua on visoko. Prijetna nemara ravno takale “ježa” nil
FIMSKI SVET — John Wayne, guv. Bruce King Nove Me' hike (sredi) in direktor Mary Rydell v razgovoru tekom snemanja filma “Kavboji” v Novi Mehiki. Film je bil ne' davno končan in puščen v predvajanje.