IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* - OREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL.! UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90. GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAC. PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 LETO XIV KRANJ, ČETRTEK, 28. DECEMBRA 1961 •v»vwv *♦%*♦%*♦*,♦*,* '♦*** ********** GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE LOVNE ti A LJ ŠT. 147 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN U D S 1 V A ZA GORENJSKO KG : ; SOVO LETO Ko si ob Novem letu z najboljšimi željami in odprtim srcem segamo v roke, smo vedri, nasmejani. Brž pozabi vsak na svoje težave, ki mu jih je postavljalo na pot leto, ki se poslavlja. In tako je prav! Ta naš optimizem nam je pomagal in nam pomaga, da z nam lastno požrtvovalnostjo, odrekanjem in zanosom premagujemo prene-katcre ovire na poti k nečemu lepemu, svetlemu, novemu. A hkrati vendar ni prav, da včasih tako hitro pozabljamo. Nekega sončnega poletnega dne — sedaj je sonce' le v nas — sta dva Nemca, ohola, kot so bili ti ljudje oholi v tistih časih, ki jih ne bi smeli pozabiti, sedela na terasi neke restavracije in dva natakarja sta ju stregla in sama nista vedela, kaj vse bi storila, da bi ju čimbolje postregla. Naši ljudje pa so sedeli in gledali in nihče se ni zmenil zanje... Zal je še mnogo takih natakarjev pri nas. Ze otroci nam posedajo ob cestah in pozdravljajo tujce, najraje tiste, ki bi jih morali prezreti. Medtem pa nam ti tujci zapirajo in blatijo naše borce, naše diplomatske predstavnike, ves naš pravični boj. Prav je, da srečni spričo osebnih in splošnih uspehov ob Novem letu krepko stisnemo desnico drug drugemu in polni vedrega optimizma pozabljamo na težave, ki nam jih je leto, ki se poslavlja, postavilo na pot. Prav je, da pozabljamo na staro v interesu nečesa .novega, lepega, svetlega. Toda ni prav, da pozabljamo staro zato, da se to staro »očiščeno« očitkov preteklosti znova razbohoti. ... Vedri optimizem nam pomaga premagovati čas. Uspehi, ki so tu, na dlani, so realna osnova temu optimizmu. Uspehi, ki smo jih v tem letu dosegli doma in v svetu. Nikogar ni med nami, ki ne bi bil ponosen, da je bil prav naš Beograd to jesen gostitelj vseh tistih predstavnikov mnogih dežel z vsega sveta, ki se borijo za boljši in pravičnejši jutrišnji dan, brez strahu pred vojnami. Bogatejši smo še za eno leto uspehov in izkušenj. Izkušenj, ki nam povedo, da je prav, da smo optimisti, da pa moramo biti predvsem realni optimisti. Mnogokrat človek želi več, kot je možno. Taki smo mi vsi. Toda nihče do zdaj še ni pojedel večjega kosa kruha, kot si ga je odrezal. In mi si danes režemo sami svoj kruh! Ta zavest nas iž leta v leto vse bolj prežema. Tudi v letu, ki se poslavlja od nas, smo stopili velik korak naprej v tej smeri. * Odveč bi bilo naštevati, kaj vse smo v tem letu dosegli pri nas doma, v naši ožji ah' širši skupnosti. Rezultati so tu in govore sami po sebi. Toda če že napravimo bilanco, potem moramo priznati, da smo kljub temu, da smo morda želeli več, kot smo dosegli, lahko povsem zadovoljni. Samo v našem, kranjskem okraju, se je skupna industrijska proizvodnja dvignila za preko 8 °/o. V na&ih industrijskih središčih smo zgradili nova stanovanjska naselja, zdravstvene ustanove, šole. Bogatejši smo za celo leto uspehov in izkušenj. To so čvrsti temelji, na katerih bomo tudi v prihodnje gradili naš skupni dom, našo skupno srečo. Stopamo v drugo leto petletnega obdobja, v katerem bomo morali storiti še mnogo, če bomo hoteli doseči cilj, ki smo si ga izbrali..Ni fraza, če napišemo, da bomo ta cilj tudi dosegli. Gospodarski strokovnjaki ne dvomijo, da bomo že v tem letu, ki ga vsi radostno pričakujemo, uspeli povečati obseg proizvodnje celo za 2% več kot letos. To bomo seveda lahko dosegli le z boljšo tehnologijo, večjo storilnostjo in predvsem z boljšim gospodarjenjem nas vseh. zakaj vsi smo gospodarji. Zato je prav, da si na pragu novega leta se/cmo v roke, si krepko stisnemo desnice in si zaželimo: mnogo, mnogo delovnih uspehov, zadovoljstva, zdravja in sreče v novem 1962. letul Mnogo svetlobe na drugem bregu Ulinsm f™r^REVOLUCIJE TRDNOSTNI IZPITI NAD SKOBLJEM Po bojih, ki so bili 25. decembra 1941 v Poljanah in malone po vsej dolini med Nemci in partizani, so se Nemci odločili za obsežnejšo akcijo na partizanske enote. Tako je prLšlo dva dni pozneje, in sicer 27. decembra, do hujših bojev na širokem območju med Bukovim, Kovskim in Val-terskim vrhom. Nemci so pripravili podroben načrt, kako bodo Cankarjev bataljon obkolili oziroma ga prisilili na umik čez Soro v Poljanski dolini in ga tam popolnoma uničili. Preko 1000 Nemcev je sodelovalo v celotni operaciji. Toda podcenjevali so 6ile in taktične sposobnosti partizanov in zato doživeli ponoven poraz. Za partizane pa je bil tisti boj trdnostni izpit za vsakega posameznega borca. Samo nekaj nad 100 prostovoljcev, ki so v decembrski vstaji šli v partizane, je po tem »izpitu« tudi ostalo in se odločilo za brezkompromisni boj. Večina novincev iz gornjega dela Poljanske doline, iz Javori j, Zetin, Brd, Volče in drugih vasi pa je odšla domov. 27. decembra so se boji začeli okrog poldne. Nemci so dokaj iznenadili vodstvo Cankarjevega bataljona. Smeli komandir Jaka Bernard je svetoval in odrejal, kako naj se bataljon razporedi, da jim Nemci ne bi mogli do živega. Zlasti so Nemci pritiskali na Bukovem vrhu in na Skofoljem. Za vsako ceno so hoteli zavzeti partizanske položaje. V večkratnih valih so celo jurišali pred partizanske mitraljeze. Tako so imeli samo nad Skobljem 15 mrtvih. Ko ee je znočilo, so se Nemci umaknili in pustili na bojiščih nad 60 mrtvih. Niti orožja jim niso upali vzeti, zakaj partizani so obvladali skoraj vse položaje. Ponoči so se tudi partizani umaknili, ker so ugotovili, da frontalni boj s sovražnikom, ki je lahko stalno dovažal nove moči, ni bil smotrn. Tisti dan, zlasti pa naslednje dni, ee je posameznikov v bataljonu lotevalo malo-du\;c. Vodstvo bataljona pa je vztrajalo na principu popolne prostovoljnosti. Menili so, da lahko samo taki borci vztrajajo in prestanejo hude napore. Zato so ostali v partizanih samo tisti, ki ko se tudi po teh trdih preizkušnjah odpovedali trenutnim udobnostim ln se odločili za nadaljnji boj na življenje in smrt. Samo bataljon s takimi borci je lahko tud: \ zdržal v zgodovinskem boju v Dražgošah. ODHOD Z MOHORJA Dne 31. decembra 1941 je Cankarjev bataljon krenil z Mohorja proti Dražgošam. Polovica bataljona je šla naravnost v Draž-goše, druga polovica pa je šla čez Zgornjo Dobravo, da bi si priskrbela hrano. Novoletne praznike so domačini v Dražgošah praznovali skupno s partizani. Vodstvo, bataljona je tiste dni koristilo za intenzivno politično in \ ko usposabljanje borcev. REPUBLIKA V ZASAVJU Decembra 1918. leta je v Trbovljah izbruhnila prva večja delavska stavka. Stavkajoči so izvolili 4--članski odbor, ki je prevzel funkcije revolucionarne oblasti: določili so nižje cene živilom, odprli in dali v razprodajo blago v skladiščih, določili osemurni delavnik in podobno. STRAH PRED LJUDMI 30. decembra 1920. leta je jugoslovanska vlada objavila tako imenovano OBZNANO, s katero je bilo prepovedano delo komunistične stranke. V avgustu 1921 so ta dokument še dopolnili z zakonom o zaščiti države, ki je predvideval celo smrtne kazni za dejavnost v vrstah komunistov. Z vsemi temi in drugimi ukrepi se je hotela takratna buržoazija zavarovati pred ljudmi, ki 60 zahtevali svoje pravice. JUIUIIHII!llll!!!ll!l!lllll!ll!UIIUUIIIIIM računan zopet samo »na pesek v Vedno so trdili, da je Katanga Pred tako močnimi nasprotnik! § oči«. Sestanek, ki je bil posnet in Combejeva vlada stvarno je »Union Miniere« postala | po seenarijiu ameriškega vele- samo cokla družbe »Union Mi- strahopetna. Njeni lastniki se | poslanika v Kitonii, odkriva glav- ni ere«. To je čista resnica, sprašujejo, če ni prišel čas, ko | ne značilnosti kongoške igre. Razen tega pomeni to še letno bi se balo treba nekako spo- h Combe je prekršil določila spo- prodzvodnjo 300.000 ton bakra, razumeti, da bo »volk sit in §j razuma v trenutku, ko je do- polovico svetovne proizvodnje koza cela*. Začeli so se razna- § segel svoj poglavitni namen: kobalta In neslutene zaloge ura- jati s Combejem in navezovati i Sodobni svet pozna zelo zanimiv pojav političnega pokroviteljstva. Najivečje politične nesmiselnosti in kratkovidnosti običajno ne minejo brez pokroviteljstva. Cokla tega pokroviteljstva je v kongoških razmerah še vedno odpadniška katanška vlada, ki ji celo vre-menoslovci ne znajo več napovedati točnega konca. Kongoške zanke so nastale prav gotovo kot posledica tega političnega pokroviteljstva ali vmešavanja ve- Večne zanke prekinitev ognja in vojaškega na. I>obički, ld jih cenijo na stike s plemenom Baluba. Toda g napredovanja »modrih čelad« v 3 milijone kongoških frankov, bi ti stiki niso dali zaželenih rezul- 9 Katangi. Ze ko je prvo lovsko pomenili glavni vir dohodkov tatov. S g lesiil v notranje zadeve Konga, letalo napadlo belgijsko tovarno državne blagajne, saj ostala kon- Borba za Kongo se ne vodi If H Zadnji dnevi odkrivajo, kakšen družbe »Union Mimere«, je goška področja zdaleka ne raz- samo na katanških tleh. V A me- H H obseg so dobile politične spletke vojna komedija v Katangi dobila polagajo s takšnim ogromnim riki je Kennedvjeva adm-inistra- H H okoli te nesrečne afriške dežele, drugačen razplet. Delničarja te bogastvom. Približno 20 odstot- eija pretrpela frontalni na; ad, f§ S Nismo slučajno izbrali kongo- družbe so se zbali *i svoje di- kov od čistega dohodka te ko je republikanska opozicija || s ških nasprotij za osrednji sve- vidende in preko »dabrih zvez« družbe bi šlo v državno blagajno očitala vladi, da se je postavila §§ H tovni problem v tem letu. Od vzpostavil! stik, da bi v Ki toni po osnovnem zakonu, na kate- na »stran ubijalcev in morilcev I p umora Lumumbe, ki so ga za- prišli zopet do sape. rega se opira osrednja vlada. V v modrih čeladah« in obrnila f| B krivili katanški plačanci, je v Pod ideološko krinko in poli- tem denarju je sporno ozadje hrbet najboljšim zahodnim zavez- {a s tej deželi življenje pod visoko tičnimi računi se v Katangi ne kaitanške odcepitve. Zakaj v nikom. Spričo ameriške stran- H g napetostjo. Vedno, ko je kazalo, vodi vojna samo za kongoško Combejevem carstvu je zakone karske razdeljenosti in odločnega H s da bedo povzroči tel ji razdora enotnost, temveč mnogo bolj za narekovala družba »Union Mini- nasprotovanja v Londonu ln H g kaznovani in pokončani, so sto- gospodarske koristi in izkorišča- ere«. Parizu so tudi koraki Združenih H H pili na politični oder močni nje bajeslovnih kongoških rud- Dobri časi za katanške odpad- narodov v ElisabethviUu z vode- 9 g pokrovitelji in vplivni državniki nih bogastev. Ljudje se v Kongu nike so se spremenili. Odkar so nell. V kongoVJđ predor še ved- I S velesil in na vse mogoče načine voj-(kujejo za rudna bogastva se za katanško rudno bogastvo no ni prišla svetloba, ki bi po- H g zadržali razvoj v pravilno smer. bakra, kobalta in urana. Combe začeli zanimati tudi Amerikanci menila mir in kaznovala krivce §= s Zadnji sestanek med Combejem je vitez tujega kapitala, ki se s in Švedi, je postal katanški ba- za ljudslko tragedijo v tej mfladi B |j in predsednikom osrednje kon- svojimi plačanci vojskuje zaradi ker manj vreden za belgijske, .afriški državi. I goške vlade Adulom je bil pre- denarnega okoriščanja. francoske in angleške delničarje. Zdravko Tomažej B WIIBUHIIIIIII!lll!l!!!ttlllllM O našem zdravju, o stroških in posledicah Nesreče - moderna kuga NAD 15.000 PREBIVALCEV JE ISKALO POMOČ ZARADI NEZGODNIH PRIMEROV — KAJ KAZE 14 MILIJARD IN 330 MILIJONOV IZGUBE ZARADI BOLEZNI — KAJ BODO REKLI DELOVNI KOLEKTIVI? Na letni skupščini Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju, ki je bila 26. decembra, so navzoči prejeli obsežno poročilo o zdravstvenem stanju in posledicah ter o ekonomskih pokazateljih ob tem problemu. Zdravstveni svetovalec dr. Vladimir Premrou je ob tem prebral še izvleček poročila, v katerem je zbral samo nekatere najvažnejše probleme in pojave zdravstven? službe v našem okraju za lansko — 1960. leto. Približno isti problemi so tudi letos. Nesreče, kot je bilo rečeno, postajajo vse bolj »moderna kuga«, saj neprestano rastejo in so veliko nesreče na delu in izven dela je lani iskalo pomoč 15.848 oseb (približno vsak enajsti prebivalec v okraju). Hkrati nesreče zavzemajo skoraj 17 odstotkov izgubljenega časa zaradi bolezni in nezgod oz roma v točnejših številkah 160.147 izgubljenih delovnih dni. V celoti pa je bilo izgubljenih D42.783 delovnih dni, kar pomen: izgubo narodnega dohodka za več kot 14 milijard in 330 milijonov dinarjev. Ze samo ta podatek, kot so ugotavljali na skupki n'. je pomemben in kn^e podrobneje analizirati, k^e s a vir oki za vse to zlo. Menili so, da bi bilo treba še marsi-| kaj storiti za zmanjšanje števila breme zdravstvene služ'>e ; nesreč. Razno bolezni črevasja v oziroma družbe kot celote. Šolska mladina o literaturi med NOB Svoboda »T^ne Cufar« na Jesenicah je razpisala in organizirala preteklo soboto zvečer v Cufar-jevem gledališ'u na Jesenicah medšo'.sko tekmovanje pod naslovom »Pokaži, kaj znaš iz literarne umetnosti v dobi NOB«. Tekmovanja so se udeležile domala o šole na področju jeseniške občine. Med nižjo stopnjo je prvo mesto osvojila šola s KoroJke Bele. Pri srednjih šolah je prvo mesto osvojila jeseniška Gimnazija. Za J posameznih krajih še zmeraj opo-nvnjajo. da gre za nepravilni frstav in pripravo hrane in podobno. Člani skupščine so sklenili, naj bi to poročilo poslali vsem družbenim in političnim organizacijam v naš-ih občinah, vsem javnim in zdravs'.ven'm delavcem, zlasti pa vsem ve'jim delovnim kolektivom. Tum naj bi le podatke proučili, jih ormerjali z njihovimi razmerami in skušali najti možnosti, da bi v svoje in splošno družbeno dobro preprečili tolikšne nesreče in obolenja ter zmanjšali to zlo. Kranj, 27. decembra — Predsednik OLO Kranj Jakob Žen je danes dopoldne izročil sekretarju OK ZK Janku Rudolfu Red republike z zlatim vencem, s katerim ga je odlikoval predsednik republike ZA ZAKLJUČEK RAZSTAVA IN BELI LOKVANJ Za zaključek tekmovanja Moj j kraj včeraj, danes in jutri pri- | oravljata pionirski odred osnovne ' šole na Bledu in mladinska or- j ganizacija večjo razstavo, ki ho ] prikazala razvoj Bleda v prihod- ; nosti. Na razstavo se že nekaj časa, pridno pripravljajo. Ze doseda- J nje priprave pričajo, da bo zani- ' miva, saj bo po urbanističnem I načrtu z maketami novih naselij l in pomembnejših objektov, zgra- i jenih po vojni, prikazovala komunalni napredek ter razvoj gospodarstva, zlasti turizma, lesne industrije in gozdarstva. Literarno-dopisniški krožek pa j pripravlja novo številko glasila BELI LOKVANJ z osnovno temo MOJ KRAJ. Dijaško glasilo bo pripovedovalo o tem, kar bo razstava prikazovala v sliki. Razstavo bodo odprli še pred zaključkom prvega polletja sredi meseca januarja; v tem času bo izšla tudi 4. številka BELEGA LOKVANJA. Z razstavo bodo blejski pionirji xn mladinci zaključili letošnje tekmovanje v okviru pionirskih iger. Odraz slabega politično-moralnega posluha ljudi NASLEDNJA ŠTEVILKA »GLASA« BO IZŠLA V SOBOTO, 6. JANUARJA 1962 okraja Kranj želi vsem svojim članom uspeha polno in srečno NOVO LETO 1962 Občinskj sindikalni svet Kranj je na zadnji seji razpravljal o nekaterih škodljivih pojavih v notranji delitvi dohodka na področju kranjske občine. Analiziral je najvišja izplačila osebnih dohodkov in pri tem ugotovil, da je direktor Kranjskega gradbenega podjetja dobil izplačanih v okto- bru 201.458 dinarjev . Res je, da znaša izplačana osnova za oktober 95.924 dinarjev. luŠ.534 dinarjev pa obračun stimulacije za devet mesecev letos. Res pa je tudi, da znašajo povprečno izplačani osebni dohodki za to delovno mesto 89.313 dinarjev, kar ni v nobenem sorazmer- Najprej prostori družbenih organizacij Socialistična zveza na Javomi-ku in na Koroški Beli si je začrtala precej obširen program na področju svojega dela. Zlasti je zelo pomemben gospodarski del programa, ki zajema kot prvo-gradnjo družbenih prostorov. Zato bo osnovna organizacija prosila Občinski ljudski odbor Jesenice, naj zagotovi dovolj sredstev za gradnjo. Vse pa prav gotovo ne bodo mogli opraviti s sredstvi, ki Jih bo dodelil ObLO, zato imajo v načrtu tudi prostovoljno delo prebivalcev. Po sedanjih prijavah sodeč se bo temu delu odzvalo precej domačinov, zakaj gradnja družbenih prostorov za razne or- ganizacije na Javorniku in Koroški Beli je zares nujna. 2elezarno bodo zaprosili, da bi jim za nekaj časa odstopila stroj za izdelovanje žlindrine opeke. Opeko bodo izdelovali kar na samem gradbišču in sicer predvsem s prostovoljnim delom. Začeli bodo tudi z akcijo za nabiranje lesa, za kar ima gradbeni odbor že dovoljenje. Skupaj s Stanovanjsko skupnostjo in Društvom prijateljev mladine na Koroški Beli in na Javorniku bodo delali tudi na tem, da bi edina otroško-varstve-na ustanova dobila prostore in da bi pristojni organi uredili vse potrebno za določitev lokacije in pripravili vso dokumentacijo za gradnjo otroškega vrtca. Otroško igrišče za šolo je na Koroški Beli tudi že večletni problem. Sedaj je potrebno urediti samo še to, da se pripravita lokacija in zemljišče za otroško igrišče. Vsa ostala dela bi med šolskimi počitnicami opravile mladinske delovne brigade. Za uresničitev tega precej obširnega programa bo treba zbrati tudi precej denarja. Tega se tudi družbeno-politični delavci na Koroški Beli in na Javorniku dobro zavedajo. Zato bodo prav gotovo naredili vse, da bodo zbrali kar največ sredstev in s tem lahko uresničili svoje načrte. ju z direktorji naših največjih podjetij (Sava, Planika) pa tudi ne realno merilo za vloženo delo, za obseg poslovanja, za število, zaposlenih, prav tako pa ni v skladu s povečanim dohodkom podjetja. Občinski sindikalna svet Kranj je take in podobne primere obsodil, ker so odraz birokratske deformacije nagrajevanja po delu in kažejo na neenako vrednotenje dela. Taki primeri so odraz slabega poliUčno-nioralnega posluha ljudi, ki take dohodke prejemajo, saj so se izplačila opravljala v času največje politične akcije in družbene kritike takih primerov. Zato Občinsku sindikalni svet Kranj priporoča organom upravljanja, da namesto gornjih opravičil, ki ne znižujejo prejetih dohodkov, raje pametno in trezno presodijo notranje medsebojne odnose v delitvi, notranja raz-mor/a. o-1nsta, kaj šele, da bi bili tam strokovno usposobljeni ljudje, ki bi lahko pripravljali ustrezno gradivo in ga dajali na razpolago zboru proizvajalcev ali prizadetim gospodarskim orgunizacijam. Zanimivo je, da so te slabosti posledica slabega odnosa oziroma nerazumevanja do pomembnosti teh služb. To pa je privedlo tudi do tega, Ua smo zelo pozno začeli razpravljati o anomalijah pri osebnih dohodkih, ki so pri nekaterih vodilnih uslužbencih prt vse meje. Pravilnike so namreč marsikje pripravljali le v o/j' m krogu; sestavljeni pa so tako, da jih jc težko razumeti. Zaradi tega je prišlo namesto razponov t : 4 oziroma 1 : 5, med najnižjimi in najvišjimi prejemki v podjetju do razlik v razmerju 1 : 10 ali celo 1 : 15. Sedanje stanje pri izdelavi pravilnikov o delitvi dohodka v podjetjih radovljiško občine jc zadovoljivo. Tako je predvideno, da bodo v 103 kolektivih do roka sprejeli te pravilnike. Seveda moramo iti v kvaliteto teh pravilnikov spričo ugotovitve, da vse do 20. novembra še ni bilo ničesar napravljenega. Delni v/roki zaostajanja s tem dolom so večinoma v tem, ker primanjkuje sposobnih ljudi za to delo. To velja zlasti za manjša podjetja, ki »o čakala, da bi to delo opravile določene zbornice in podobno. Hkrati pa tudi imenovano komisije pri občinskih 1Ju 'sklh odborih šo nimajo izdelaiuh konceptov. V vseh primerih pa pri osnovi za delitev čir.tcga dohodka upoštevajo potrebe po skladih, Čeprav so postopki zelo razli'ni. Višine skladov so v večini primerov bolj prtbllŽM ocene in ne temeljijo na dejanskih potrebah kolektivov. lr:;o'ov!jeirso pa je ,da se v glavnem skladi večajo. Prav tako bi do sedaj opazili težnjo, da se skladi in osebni dohodki delijo centrrlno, to se pravi v okviru gospodarsko organizacije kot celote in le v redkih primerih ko te funkcije decentralizirano na ekonomske enote. V večini prmorov, kot že rečeno. Je razmeri m, razen funkcionarjev so to sama dekleta. Skoda je le, da ni dnsališče večkrat presto (samo trikrat). Zato sedaj vadijo tedensko dvakrat popoldne in enkrat zvečer. Solo so ustanovili predvsem z namenom, da bi v svoje vrste dobili še kaj fantov. Da bi problem drsališča vsaj dcino re- šili, so si te dni poleg umetnega drsališča na teniškem igrišču naredili še naravnega, saj mraza je dovolj. Prav gotovo ne bo odveč, če spregovori še trener tov. GORSE: »Letos smo na Jesenicah prvič začeli sistematično vzgajati umetne drsalce. Pogoji so odlični. Doslej ndso dosegali večjih uspehov, kar je povsem razumljivo, saj so bili brez trenerja. Zato računam, da bodo Zmucova, Tišlerjeva in Varlova letos dosegle precej boljše uspehe na tekmovanjih, kot pa so jih prejšnja leta. Posebno računam na Tišlerjevo. Skoda je le, da se za umetno drsanje ne navdušuje več fantov. Menim, da mora dober hokejist predelali tudi šolo usactnega drsanja, vsaj štiri obvezne like.« © Bilo je že precej pozno, ko sva se s fotoreporter jem poslavljala od neumornih draalccv, pa tudi zeblo naju je že-pošteno. — Razveseljiva jo ugotovitev, da so na Jesenicah za hokejem začeli s sistematično vadbo umetnega drsanja; pri tem bo lahko mladina našla precej koristno in prijetno zabavo. — M. Zivkovič Novoletni intervju s predsednikom jeseniške občine Da bi razumeli čas, v katerem živimo Ob koncu leta smo predsedniku Občinskega ljudskega odbora Francu Trevnu postavili nekaj vprašanj, ki tokrat ne obravnavajo le gospodarske problematike, marveč bolj posegajo v njegovo osebno življenje: »Tovariš predsednik, kaj menite, da bo najpomembnejše ▼ družbenem načrtu jeseniške občine za leto 1962?« »V družbenem načrtu jeseniške občine je prav gotovo najpomembnejša rekonstrukcija Železarne. Sklenili pa smo, da življenjska raven prebivalcev ne bo na račun rekonstrukcije Železarne prav nič trpela. Opreti se bomo morali predvsem na lastne sile.« »Kaj si vi osebno v 1962 letu najbolj želite?« »Nimam nobene druge želje, kot samo to, da bi ljudje popolnoma razumeli čas ,v katerem živimo. Od ljudi samih je odvisno, kakšno bo razpoloženje v novem letu.« »Morda nam poveste, kaj delate najraje v prostem času?« »Dragi tovariš, prostega časa sploh nimam. Ce pa najdem kakšno prosto urico, se nanbolj razveselim s fizičnim delom. Rad se pozabavam tudi v svojem vrtičku.« »In za konec še vaše mnenje o jeseniških hokejistih?« »Naši hokejisti so sami dobri fantje. Razveselilo me je, da bodo kmalu dobili konkurenco v Ljubljani in drugih krajih, kjer so naredili nova umetna drsališča. Tako bodo tudi doma lahko napredovali. Toda vseeno bo treba počakati še nekaj let. Skoda je le, da imam tako malo časa in da si ne morem ogedati vseh tekem-« — Milan Zivkovič FRANCE TREVEN Tudi na Jesenicah novoletni sejem med KOMORNI ZBOR SVOBODE BO GOSTOVAL V SISKU DPD »Vujo Banjanin« iz Siska, ki je gostovalo lani na Jesenicah, je povabilo komorni zbor jeseniške Svobode na povratno gostovanje v Sisak. Razen komornega zbora bodo v program vključeni: odlomek iz večera »Izpod očaka Triglava«, vokalni kvartet, solisti opernih arij in drugi. Jeseničani bodo priredili v Sisku dva koncerta. Jesenice, 26. decembra — Poslopje Metalurške šole na Jesenicah so za novoletne praznike preuredili v novoletno sejmišče. Vrt za Kazino je preurejen v prav-Ijični park, medtem ko je na šolskem poslopju čestitka srečno novo leto 1962. Spodnji prostori nimajo podobe šole, marveč lepo urejenega in založenega novoletnega sejma Trgovska, industrijska in obrtna podjetja z Jesenic in iz Kranja prodajajo svoje izdelke po zelo znižanih cenah. Vredncst vsega blaga na sejmu znaša okoli 80 milijonov dinarjev. Prvi novoletni sejem na Jesenicah jc danes dopoldne odprl tovariš Jeršin, pred-sdnik Sveta za blagovni promet. Otvoritvi sejma je prisostvoval tudi dedek Mraz s spremstvom. Ze v prvih urah po otvoritvi sejma smo opazili, da je med potrošniki za to prireditev izredno veliko zanimanje. Dcslej se je na razstavišču ustavilo že nekaj tisoč ljudi. Videti je, da bo tudi na Jesenicah novoletni sejem uspel. U. Sankanje je na Flanini pod Golico izredno priljubljen ort, posebno med mladino. Pripravnih terenov za to je di dcvclj. Najbolj vneti sankači so gotovo na šoli, kjer se jih dnevno s sankami pripelje v šolo več kot polovica. Na sliki jih imamo priložnost videti, k2ko bodo svoja vozila »parkirali«. Nekdaj ... Barja je v novoletnih dneh zavijala okrog vogalov in zima je vkovala studence, potoke in reke v led. Okrog tople kmečke peči so se zbirali vnuki ob naglušnem dedu in ta jim je pričaral v njihovo domišljijo »boj Vi-tovca in ropanje Turčije«. Danes ... Narava v desetletjih ni spremenila navad, še vedno nas ob tem času zasipa s snegom, nekdanje romantične prizore pri kmečkih pečeh pa so zamenjali stvar-nejši pogovori; morda pa tudi ti le za hip zaidejo v daljnjo preteklost. Sedanji novoletni pomenki so marsikrat le obračuni in pregledi uspehov, obenem pa tudi kovačnica načrtov za še lepšo prihodnost. Samo za hip Skofja Loka - srednjeveško središče loškega gospostva — se je razvila na meji hribovja in ravnine Sorskega polja ter ob vhodu v Poljansko in Selško dolino. -Utrjen grad na strmi skali Je v zgodovini kazal na strateški pomen tega kraja. Kronika omenr Skofjo Loko kot trg prvič let 1248, a že nekaj let kasneje (127-i, je kraj dobil naziv mesto. Škofje, ki so imeli tukaj popolno oblast, so vladali s pomočjo svojih glavarjev. V poznejših stoletjih je Skofja Loka doživljala burne dogodke. Leta 1457 in 1438 jo je v bojih za celjsko dediščino razrušil in po-žgal Jan Vitovec. Nekaj let kasneje (1476) so mesto napadli Turki. V letih 1509 do 1582 je tudi v Skofji Loki razsajala kuga. Mesto so prizadele tudi številne ele- Spomln na nekdanje dni mentarne nesreče: leta 1511 je Skofjo Loko razrušil potres, leta lfi60 in 1698 pa je večji del kraja upepelil požar. V mestu se je precej razširil pretestantizem in je reformacijska komisija škofa Hrena morala kar tri dni eežigati protestantske knjige. Svoj privilegirani položaj je Skofja Loka izgubila leta 1303, ko je posest bruinskih škofov prešla v druga roke. Kljub temu, da je Skofja Loka po tem letu izgubila svoj nekdanji položaj, je še vedno ostala nekako upravno in gosoodarsko sridišče tega področja. Naslednje poldrugo stoletje je mesto z okolico zaživelo bolj ali manj mirno življenje, ki so ga le kdaj pa kdaj razburkali valovi. Toda leta 1941 ... Rojena v revoluciji Letos smo množično proslavljali 20-letnico ljudske revolucije. Sc posebno obeležje pa je dajala borbi za svobodo na področju škofjeloške občine znana POLJANSKA VSTAJA, ki se je silovito razplamtela decembra 1941. Posvetovanje pri Kocjanu v Bu-kovščici prve dni decembra 1941, kjer so sklenili, da j« treba pričeti z množično vstajo, je obrodilo sadove. Takoj naslednjo dni je odšlo iz škofjeloške občine v Cankarjev bataljon večje število ljudi. Vstaja je zajela 52 vasi, ln to največ v P', Ijanski dolini. Borba za svobodo 6e» je v seda-r. i i škofjeloški občini tudi po omenjeni vstaji nadaljevala z nezmanjšano silo. Herojska draž-goška bitka in poznejši ljudski odpor proti okupatorju verno pričata, da je prebivalstvo na tem področju zvesto 6ledilo pozivu Komunistične partije. Vzporedno z bojem za svobodo Je ljudstvo pričelo ustanavljati tudi prve organe ljudske oblasti. Ze v času od oktobra do decembra 1944 so na območju sedanje občine ustanovili 28 krajevnih narodnoosvobodilnih odborov. — Avgusta prihodnje leto je ljudstvo na ponovnih volitvah izvolilo nove krajevne narodnoosvobodilne odbore. Nadaljnji razvoj ljudske oblasti v poznejših letih pa se je nenehno prilagajal eko-nomskim in družben m potrebam. Na področju sedanje škofjeloške občine je bilo več upravnoterito-rialnih sprememb, zadnja med njimi je bila letošnja združitev občine Železniki in občine Skofja Loka. Tako se je formirala nova komuna, nova skuonost e 24 tisoč prebivalci. Sedanji ljudski odbor, ki se je prvič sestal sedmega junija, šteje 70 odbornikov - % odbornikov oliMraliMi zbo- ra in 35 odbornikov zbora proizvajalcev. Z novim občinskim statutom je ljudski odbor na svoji prvi seji ustanovil tudi 32 krajevnih odborov. Razen tega so tri stanovanjske skupnosti — v Skofji Lo- | in živi v is,cm okolju, ta spre-I memba verjetno ni tako vidna, j Toda razne primerjave nam po-I vedo, da smo v zadnjih letih do-: segli rea tak napredek, da se mu svet upravičeno čudi. I Precejšnji delež k splošnemu j napredku v zadnjih desetih letih i je prispevala tudi škofjeloška ob-; čina. V tem obdobju se je narodni dohodek na zaposlenega vztrajno dvigal, število zaposlenih je bilo vsako leto večje. Ekonomska moč komune se je kazala v gradnji gospodarskih objektov in objektov družbenega standarda. — Leto za letom se je v tej občini več gradilo. V letih 1950 do 1951 so dogradili stanovanjska bloka »Jelovice« in »Gradisa« na Trati. Prihodnje leto je dobila potreben objekt zdravstvena služba — v skrbi za človeka so dokončali Zdravstveni dom v Skofji Loki. V teh letih se je razširilo in okrepilo tudi šolstvo in s tem v zvezi iso se pojavile tudi nekatere potrebe. Primanjkovalo je šolskih prostorov, zato so leta 1953 dozidali šolsko poslopje gimnazije v Skofji Loki. V poznejših letih je ljudski od-oor pogosto obravnaval pereče komunalne probleme, ki so terjali čimprejšnjo rešitev. Leta 1354 so zato rekonstruirali in asfaltirali cesto Skofja Loka — Trata, uredili kanalizacijo v Klobovsovi ulici in popravili vodovod v mestu ter v Stari Loki. To leto je bilo v tedanji občini zaposlenih 3582 ljudi, narodni dohodek na prebivalca pa ie znašal po oceni 60 tisoč dinarjev. Prihodnje leto (1955) ee je narodni dohodek na prebivalca dvignil že na 77 tisoč dinarjev, znatno pa se je povečalo tudi število zaposlenih. V tem letu so dokončali tudi nekatere stanovanjske objekte, pilar-no Reteče in rekonstruirali so cesto v Stari Loki in v Skofji Loki. Vsa naslednja leta so gradnje najrazličnejših objektov zavzemale vse večji obseg. V letu 1953 •;o med drugim uredili kmetijsko .csestvo in kanalizacijo v Skofji Loki, elektrificirali vasi Log, Ga-i;rk in Gabrova. Gospodarske in negospodarske investicije so bile vsako leto višje. Po letu 1956 so v škofjeloški komuni zgradili številne stanovanjske bloke, elektrificirali mnoge zaselke in vesi v Poljanski dolini, postavili ben-insko črpalko »Petrol« v Skofji '.oki. zgradili avtobusno postajo n uredili pred njo cestno vozlišče. V letu* 1959 so dogradili tudi upravno poslopje Komunalne banko ter skladišča in upravne prostore Veletrgovine »Loka«. V Gorenji vasi, Hotavljah ln v Javorjih so zrasli novi zadružni domovi, nekdanje občinsko središče v Gorenji vasi je dobilo tudi nov Zdravstveni dom. Pravcata poplava gradenj pa je bila v zadnjih dveh letih. Deset dograjenih stanovanjskih blokov, tržnica v Skofji Loki, Dom por; planino na Trebiji, vodovod v Gorenja vasi, Godešiču in v Re-tečah, številni mostovi, reševalna postaja, novi trgovski prostori in še in še — vse to so sadovi ljudske oblasti — rojene v revoluciji. Letos zadnja Skofja Loka, 27. decembra - Za danes popoldne je napovedana sedma skupna seja Občinskega ljudskega odbora Skofja Loka. Na dnevnem redu skupne seje so imenovanja članov v skupščino medobčinske zavarovalnice DOZ v Kranju, imenovanje komisije za pripravo statuta občine in članov v nove šolske odbore ter člana v upravni odbor Lekarne Skofja Loka in v komisijo za uslužbenske zadeve ObLO. Za ločeni seji je predvidenih kar 19 točk dnevnega reda. Med njimi so nekatere organizacijske zadeve in razprave in sklepanja o prevzemu poroštev za nekatere gospodarske organizacije. Ljudski odbor bo razpravljal tudi o predlogu za pripojitev trgovskega podjetja »Sava« Medvode k Ve- Nameslo lesa beton — novi most čez Suščico nekaj drobiža za novo leto Menda je le malo dogodkov na svetu, za katere lahko napovemo začetek že vnaprej. Vendar pa ni pravila brez izjeme. Mednje spada tudi pričakovanje NOVEGA LETA. Vsi vemo, kako potekajo dogodki na Silvestrovo. Šampanjec, godba, ples, ob polnoči tema in ... Tako, nič novega ne moremo povedati, zato samo še Kraj — primeren za oddih in razvedrilo — Doni pod Planino Malčki zahtevajo svoje Bosi, raztrgani in lačni so se uprli - spomenik padlim borcem in talcem v Poljanah Delo krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti 6e je usmerilo predvsem v reševanje komunalnih problemov. Njihovo delo pa pogosto ovirajo finančne težave. Krajevni odbori bi namreč potrebovali znatno več sredstev, kakor pa jim jih lahko občina daje. Občinska sredstva, ki so jim dodeljena, so namenjena predvsem za popravilo poti, za vzdrževanje javne razsvetljave in podobno. Vendar pa se bo ta način dodeljevanja sredstev v prihodnje spremenil. Nekatere ceste, s katerimi trenutno gospodarijo krajevni odbori, bo odslej unravljalo cestno podjetje. In ocena dela krajevnih odborov v škofjeloški občini? — Nedvomno je, da so bili nekateri dokaj samoiniciativni, medtem ko za druge to ne velja. Njihova neaktivnost se kaže v tem, ,da dokaj poredko sklicujejo seje, čeprav se na terenu dan za dnem pojavljajo številni pereči problemi, ki bi jih morali krajevni odbori ob sodelovanju s krajevnimi političnimi organizacijami prizadeto reševati. Kam z malčki? Dokaj tehtno vprašanje! Na silvestovanje prav gotovo ne. Toda s tem si niti ne belimo glave, zakaj silvestrovo je le enkrat letno. Večji problem pa je, kdo bo popazil na male naga j ivce takrat, kadar bodo starši zdoma, kdo jim bo pobiral igrače in delil bonbone. Dedek Mraz ee namreč oglasi zelo poredko. Vse te resne stvari, ki po prvih kaže, da so malo neresne, je skušala proučiti Socialistična zveza na ožjem mestnem področju Škofje Loke. Pred meseci je namreč KO SZDL Skofja Loka izvedla med hišnimi sveti posebno anketo, s katero je skušala proučiti težnje in potrebe prebivalcev pri urejanju nekaterih pro- nem področju Škofje Loke je skušal ugotoviti, za kakšne oblike otroškega varstva so prebivalci najbolj zainteresirani. Anketa je pokazala, da bi ljudje najbolj želeli otroški vrtec, nato pa otroško igrišče, jasli in zavetišče. Vendar pa so bila mnenja, kakšno naj bo otroško igrišče, deljena. Osemnajst hišnih .svetov se zavzema za to, da bi uredili večje, centralno igrišče, ki bi imelo posebnega nadzornika. Desetim hišnim svetom pa bi bolj ugajala manjša otroška igrišča po mestnih četrtih. Ti igrišča bi ne imela nadzornika. Zato predlagajo, naj bodo otroška igrišča med stanovanjskimi bloki, ker bi tako lahko otroke nadzorovali starši sami. Sadovi Stevlke so pogosto suhoparne. Vendar pa včasih povedo več kakor še tako obsežno poročilo. Z drugimi besedami, številk se ne moremo vedno izogniti, posebno tedaj ne, kadar hočemo nekaj povedati v dinarskih zneskih. — Naj bo tako ali drugače, res je, da skoraj nobeno razpravljanje o gospodarskom uspehu tega ali onega področja še ni bilo brez številk. Deset let je kratko časovno obdobje in v zgodovini ne pomeni ničesar. Toda če se v teh desetih letih zgodi nekaj takega, kar se ni moglo zgoditi v prejšnjih desetletjih, je tudi ta kratka časovna doba zelo pomembna. In tako pomembno obdobje za naše gospodarstvo in za rast druibenega standarda je tudi zadnjih deset let. Z« nekoga, ki nenehno dala Z veielim srcem v novo leto blemov družbenega standarda. Del ankete se je nanašal tudi na otroško varstvo. Gospodarski razvoj je med drugimi prinesel tudi določene družbene potrebe. V Industriji se zaposlujejo tudi žene-matere in otroci so v času materine odsotnosti pogosto prepuščeni sami sebi. Zato mora družba poskrbeti za ustanavljanje potrebnih in ustreznih otročkih ustanov. Organizator omenjene ankete med hišnimi sveti na ožjem mast- Brez denarja seveda ne gre. Zato so tudi hišne svete pobarali, koliko so pripravljeno pomagati b prispevki in prostovoljnim delom pri urejanju otroških igrišč. Na to vprašanje je od 35 hišnih svetov, kolikor se jih je odzvalo anketi, odgovorilo le enaindvajset ali 60 odstotkov. Dve tretjini teh bi opravilo 1.156 prostovoljnih delovnih ur in prispevalo 45 tisoč dinarjev. Ostala tretjina pa je pokazala dobro voljo, ker je od- govorila, da bo sodelovala s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki, ni pa navedla — kako in koliko. Anketa je skušala zbrati tudi predloge hišnih svetov glede lokacije centralnega otroškega igrišča, jasli in zavetišča. Na to vprašanje Je odgovorilo 24 (svetov. Večji del teh — 16 po številu — predlaga, naj bi bilo centralno igrišče v parku dija"kega doma. Prostor za otroško Igl naj bi po mnenju ehffi li hišnih svetov dobili na gradu, drugi pa predlaga BpOftOO igri t Štirje sveti navdajajo kot lokacijo tudi zemljišča m^d stanovanjskimi bloki, vendar pri tom \ er-jotno mislijo na man j'a igrtfčn. Za prostor ob Sori pa sta se odločila dva hišna sv:1n lahko pristojni OTfPJti ob konkretnem reševanju s pridom uporabljali. - P. TO PA MORDA VSI LE SE NE VESTE ... da gradijo v škofjeloški občini s sredstvi stanovanjskega sklada štiri stanovanjske bloke po dvajset stanovanj. Prvi izmed njih je bil vseljiv žc v oktobra, dva bosta kmalu po Novem letu, zadnji pa konec leta 1962. Stanovanjski sklad gradi tudi v Železnikih blok za zdravstvene delavce. Z gradnjo so pričeli tudi na Cešnjici in Gorenji vasi. ... da je dal omenjen! stanovanjski sklad 81 privatnikom posojilo za dograditev privatnih stanovanjskih hišic v skupnem znesku 21 milijonov dinarjev. ... da je v občini Skofja Loka šest tovarniških komitejev Ljudske mladine in trije šolski. Na terenu pa je 11, v podjetjih 18 in v šelah 17 mladinskih aktivov. ... da je površina sedanje škofjeloške občine 46.531 hektarov. ... da je sedaj v tej občini prijavljenih 181 prostih učnih mest, od katerih je sedaj zasedenih le 95. ... da so v minulem šolskem letu prejele s:imo šole r>:i področju tedan.'a občine 50.6.*i0 kg moke, 17.2J2 k? mlr-fca v praha in t3tl kilogramov riža. Vrednost vseh teh iivll je znašala skoraj osem in pol milijona dinarjev. ... da je poplava 18. in 19. oktobra letos na področju občine povzročila za 36 milijonov dinarjev škode. Prisrčno so jih sprejeli V pDČlrtltev JLA so v Sknfj| Lfki j rir-dUi na večer pred pražit U;. a v dvorani »-Svobode« i.iav-no.lno akademije, na kateri so |o4aloval] pionirji, pevci, g'nvia-z'.iri, flodba na pihala in pripadniki JLA. Na sam prnrnlk JL4 pa so >-,:o-nirjj in mladinci r*eb HtefJ tleskih ?:>1 nI li vo/.-Ue d ■ ir;.v » garnizona, .tri čcct.'tali k prej* n'ku Jn jih obdarovali. V v ,j ."-niči so učencem prredlM lakoako ln Jih eMarovRlI I IrttJIfiMl. Nato jc patrulja škofjeloške gv.-nii'Je (,b"'!:.i'i spomenike l.i'c/m i:» padlim borcem v oMtni Skofja Loka ln U'r-% nnlo'ria t v 'i zlato lovorjeve vence. Pri ;:......iW|;:t za Keranitalkcm »o petroMe sprejeli učenci Bkotj&telkfl ralenflfes šole In izvedli kulturni v.ograrn. Povsod so r.astopn ka ,V.<\ prisrčno p.preje H. pogaVUI. »tari borci ln činu! Za ter ZVVI p:>. so ob tem srečanju obujali Spomine na rajna leta. NEKATERI SO OPROŠČENI Pred dobrim tednom dn1 je imel zbor proizvajalcev občinskega ljudfkrga Odbora Sk-.fja Loka skupno s plenurrom ObSS Skof-jaLoka sejo, na kateri «o potrdili poročilo gospodarske komisije pri ObSS. Na omenjeni seji bo tudi sklenil1, da nekaterim obrtnim podjetjem nI treba izdelptl pravilnika o delitvi č;stega dohodku oziroma praviln I k* o delitvi osebnih dohodkov. Imenovali «o tudi komisijo, ki bo pa }K>JJctJlh pregledala pravilnike. Razstava 1819411! Tržič, 27. decembra — Včeraj dopoldne ob 10. uri je bila v Sindikalno dvorani otvoritev razstave ►►NOB 1911 na Gorenjskem-«. Na razstavi so prikazani najrazličnejši dokumenti iz leta 1941, zato pomeni ta razstava zaključno prireditev sporeda ob praznovanju 20-letnicc ljudske vstaje v tržiški občini. Razstava bo odprta do sobote, 30. decembra. Aii že veste... ... da je po zadnjem štetju 1961. leta v tržiški občini 11.234 prebivalcev (1953. leta 10.154) in da je od tega dobra polovica žensk — 6015. ... da je v trii^icj občini zaposlenih 4682 občanov; 2330 moških in 2352 žensk. ... da je na območju občine 1733 šoloobveznih otrok. ... da znaša površina tržiške občine 15.540 ha. Od tega je 373,5 ha senožeti in travnikov, 34,64 ha njiv, 15,44 ha sadovnjakov, 1 milijon 51 tisoč ha planin in pašnikov in. 6182 ha gozdov. Omenjeni podatki veljajo samo za katastrsko stanje zemljišč SLP. ... da se je narodni dohodek v tržiški občini v letu 1961, če ga primerjamo z letom 1980, zmanjšal od 4.975,372.000 na 4.755,034.000 dinarjev. ... da je v tržiški občini 24 podjetij, in sicer: 7 gospodarskih organizacij, 1 gozdno gospodarstvo, 1 gradbeno podjetje, 6 obrtnih podjefij, 2 komunalni podjetji, 4 trgovska podjetja, 1 kmetijska zadruga in 2 gostinski podjetji. ... da je bilo v prvih devetih mesecih leta 1961 med vsemi zaposlenimi Tržičani 321 nesreč. Od tega 278 med delom, 42 na poti z dela in en smrtni primer. ... da je bilo zaradi teh nesreč izgubljenih 3821 delovnih dni, in sicer v breme podjetij 1236, v breme Zavoda za Socialno zavarovanje pa 2585. ... da znaša škoda zaradi izgubljenih delovnih dni 2,641.311 dinarjev oziroma za poškodbe do sedem dni 885.034, za nesreče nad 7 dni pa 1,756.277 dinarjev. PODOBNIH PRIZOROV JE BILO ZADNJE DNI PRECEJ. ZA TR2IC, KJER JE MOTORIZACIJA DOMA, PA SO SE ZLASTI ZNAČILNI. SEVEDA PA SNEG MARSIKOGA ZVABI NA ZASNEŽENE SMUČINE, ČEPRAV DRUGI TUDI V ZIMSKEM ČASU RAZMIŠLJAJO, KOGA BODO POVABILI IN KAJ VSE BODO MORALI PRIPRAVITI ZA VSAKOLETNE LJUBELJSKE DIRKE. V LETU 1962 PA ZARADI GRADNJE NOVE CESTE TRADICIONALNIH DIRK NA LJUBELJ NE BO VEC. TODA DA TRADICIJA NE BI POVSEM ZAMRLA, TRZlCANI ZE SEDAJ RAZMIŠLJAJO, KAKO BI TUDI NA OBMOČJU PODLJUBELJA V LETU 19S2 PRIREDILI MEDNARODNI MOTO - CROSS. OB NOVEM LETU JE PRAV GOTOVO ZELJA VSEH LJUBITELJEV MO-TORIZACIJE, DA BI TRZlCANOM ZAMIŠLJENI NACRTI USPELI l!!il!!inilt!l!!P 14.000 m3 predelanega lesa OB OBLETNICI ZDRUŽITVE LIP TRŽIČ IN TOVARNE POHIŠTVA TRŽIČ V NOVO PODJETJE ZLIT — NAJHITREJŠI RAZREZ LESA Prav te dni poteka eno leto, odkar sta se v Tržiču združili dve neperspektivni podjetji LIP in Tovarna pohištva v novo podjetje, in to v ZDRUŽENO LESNO INDUSTRIJO TRZlC. Kaj naj bi bila naloga novega podjetja, je bilo jasno ob združitvi in načrte sedanji 222-članski delovni kolektiv z uspehom uresničuje. Seveda načrti še zdaleč niso izvršeni m bo imel kolektiv v letu 10G2 še mnogo naloj, ki jih bo moral reševati vzporedno s produkcijo. Ze prvo leto je pokazalo, da je bila združitev nadvse smotrna in da se jc delovni kolektiv še kar hitro znašel in predvideni letni načrt 462 milijonov dinarjev precej presegel, saj bo letošnja bruto proizvodnja znašala okoli 520 milijonov dinarjev. Osnovna proizvodnja, na katero podjetje že prehaja, bo v prihodnje individualna proizvodnja pohištva po naročilu, kakor tudi točen razrez iglavcev, medtem ko bodo galanterijsko proizvodnjo in zabojarno povsem opvsiili. Kar zadeva pohištvo, ima ZLIT perspektivo predvsem glede ladjedelništva, opreme ladij s pohištvom in ladijskim podom. Pomembna pa je lahko tudi proizvodnja gostinske in trgovske opreme ter izdelava opreme za razne dvorane in podobno. Zaradi tega se bo moralo podjetje lotiti tudi gradenj, ker sedaj nima primernih prostorov za izdelavo pohištva. Glede razreza lesa, za kar v Tržiču pri enem prostor-ninskem metru porabijo najmanj časa v Jugoslaviji (4 ure, v Sloveniji je sicer to povprečje med 5—7 ur, v Jugoslaviji pa celo 6—12 ur), pa bodo morali v ZLIT po- JA KAJZA-MOKCA- večati proizvodnjo vsaj na dve delovni izmeni. Ekonomska računica kaže. da bi bila taksna proizvodnja najbolj rentabilna in da je zanjo dovolj interesentov. Seveda pa ne smemo mimo močnega lesnega zaledja, ki ga ima ZLIT, saj je Tržič z Okolico dokaj izrazito gozdno področje. Bo- jazen, da bi podjet;»u zmanjkalo surovin, ki mu jih dobavljata GG Kranj in KZ Tržič, torej sploh ne obstaja, čeprav bo podjetje v prihodnje tudi glede izbire lesa spremenilo svoje potrebe. Medtem ko je bilo podjetje doslej najbolj zainteresirano za bukovino, jo bo v prihodnje potrebovalo vse manj. Medtem ko je ZLIT v letu 1961 predelal 14 tisoč kubičnih metrov lesa, se zahteve po večjih količinah — vsaj zaenkrat — tudi v pri- hodnje ne bodo bistveno zvečale. Zanimivo pa je, da ZLJT prodaja svoje izdelke kar na štiri kontinente: Evropo (Italija, Nemčija.), Azijo (Izrael), Afriko (Egipt) in Ameriko (Urugvaj). — B. F. TRŽIŠKI MUZEJ UREJUJEJO Z VELIKO PRIZADEVNOSTJO — ŠELE PO SEDMIH LETIH BO USTANOVA DOBILA SVOJE DOKONČNE OBLIKE Muzej v Tržiču je že precej stara ustanova (odločba ObLO Tržič je bila izdana 22. maja 1955), vendar vse doslej še ni bila namenjena javnosti. Vsekakor je bil v zvezi s tem vedno največji problem, kljub razumevanju občinskih organov, kako izprazniti »ZGORNJO KAJžO« številnih strank, saj sama veža med stanovanji, s katero je muzej začel, res ni bila primeren prostor za kakršnokoli muzejsko razstavo. Letos pa so prvo nadstropje izpraznili in tržiški muzealci so se lotili dela z vso prizadevnostjo in predvidevajo, da bo že prihodnjo spomlad MUZEJ dostopen javnosti. »Zgornja kajža« je verjetno edinstveno poslopje daleč naokoli, ker je precejšnjega zgodovinskega pomena in ima tudi svojevrstno okolico. — »-Zgornja kajža« je kot otok med dvema kanaloma deroče vode, brez katere bi se stroji v tovarni »-Runo« ustavili. Poslopje je nekdaj služilo barvarski in tekstilni industriji in je še do danes v zgornjem prostoru ohranjena nekdanja su- šilnica. »Zgornja kajža« pa je zanimiva tudi zato, ker se je v njej rodil po vsem svetu znani gradbenik železnic, ing. Vinico Polak; njegova nečakinja, ki še živi, je odstopila poslopje tržiškemu Muzeju. O dosedanjem delu in načrtih muzeja za prihodnje smo se pomenili s predsednikom UO Muzeja prof. Jo zetom Rakovcem in s prizadevno Minko Brejc, ki ho- Dragoceni zgodovinski dokumenti tržaškega muzeja, ki so bili doslej vskladiščeni v stari kuhinji, bodo kmalu razstavljeni v obnovljenih prostorih v »ZGORNJI KAJZl« Klanec odmaknil vas T} red tržiš ko klavnico se je že večkrat ustavil JK Fiat 1100. Izstopil je kmet, ki je prej sedel za volanom. Odprl je prtljažnik in zaslišal se je še nedorasel »muuuu«. Kmet je pripeljal telička, toda ta kmet ni bil iz Loma nad Tržičem, saj so tamkajšnji delovni pogoji kmetov precej težji kot v nižini in njihovi dohodki tudi precej skromnejši, čas in vsestranski napredek človeštva sta Lomljane še bolj odmaknila od ostalih bližnjih naselij. Strmi klanec, ki jim je bil verjetno nekdaj v dobro Obrambo, jih Je v zadnjem času precej odmaknil. V teh dneh, ko so zapadle šele prve snežinke, pa je vas dostopna le še peš ali z dobro podkovanim konjem. OD 2 DO 130 T om, Spodnji in Zgornji, jc bil nekdaj izrazito iSuS naselje kmečkih in gozdnih proizvajalcev. Pred clmgo svetovno vojno sta le dva Lomljana j..-, m. • 'i vsak dan nekaj kilometrov, ko sta hodila po zaslužek k tržiškim tovarnarjem. Danes pa je to bi peljala čez senožeti, pa v Lomu niso zadovoljni razmerje povsem drugačno — HO Lomljanov ali Menijo, da cesta čez senožeti ne bi imela pravega več kot ena tretjina je zaposlenih v tržiških delov- gospodarskega pomena in da bi bilo treba urediti nih kolektivih. Pot delavcev z d».la in na delo pa sedanjo cesto, ki se vije po dolini. Tisti, ki bodo jc precej naporna — skoraj vsi morajo vsak dan delali dokončne načrte, bi morda z uspehom u pope š, ko po! rije naselje v podnožju Storžiča, Javor- rabili mnenje Lomljanov, ki bodo pri gradnjah prav niške planine, KonjSčice in Blejske planine bela gotovo tudi sami precej pomagali. Krajevna pomoč odeja, pa tudi tisti, ki Že imajo motorje ali mopede in prostovoljno dcio sta namreč za Lomljane že zna-(pred vojno ni bilo nobenega) niso nič na boljšem, čilna, kar se je pokazalo predvsem pri gradnji več-Vsc zaradi klime;;! In zaradi klanca tudi za delavec jega poslopja — doslej so sicer šele temelji — v ko in pa otroke, ki morajo v šole v Tržič, ni avtobusnih prevozov. Lomljani pa se še vedno precej ukvarjajo z goz darslvom in delno s kmetijstvom. Toda delovni pogoji so prav zaradi slabih cest in strmega klanca precej slabi. Obdelovalna zemlja pa je tudi v večini po pobočjih in ne daje večjih donosov. Domačini menijo, da se jim godi krivica, ker imajo v primerjavi s kmeti iz nižinskih predelov previsoke obdavčitve. Večina kmetov zato prideluje le za svoje potrebe, če to zmore, sicer pa raje iščejo zaposlitev v tržiški industriji, čeprav je precej oddaljena, OBETAJO SE BOLJŠI ČASI T ahko bi zapisali, da bo življenje Lomljanov povsem drugačno, ko ne bo več klanca in ko bodo tudi ceste drugačne, kot so zdaj. Za gozdarstvo in seveda tudi za vse ostale potrebe bodo boljši pogoji, ko bodo dograjene tri nove ceste, ki so že v načrtih ,in sicer: Lom—Potarje (do Blejske planine). Lom—Podstoržič in najbolj pomembna cesta, ki bo odpravila klanec in vas približala ostalim predelom — Slap—Lom (idejni projekt je že narejen). Z načrtom ceste Lom—Podstoržič, ki na i norarno ureja številne dragocenosti, ki jih muzej že ima v depojih. Skoda je le, da se nismo utegnili pogovoriti tudi z dr Kozmo Ahačačem, ki ima menda največ zaslug, da je v Tržiču muzej. Ker muzej doslej ni imel prostorov, so se tamkajšnji muzealci ukvarjali predvsem z založništvom tržiške zgodovine. Za to so namenili večino vsakoletnih dotacij ObLO in doslej sta že izšli dve knjigi Ivana Mohoriča z naslovom Zgodovina obrti in industrije v Tržiču, razen tega pa tudi dve manjši brosurici: dr. Josip Zon-tar — Zapora proti kugi v Karavankah v letih 1713—1716 in ing. Janka Tišlerja — Preseljevanje Tržičanov in streljanje talcev na Cegelšah 8. junija 1942. Do spomladi predvidevajo, da bodo lahko uredili vsaj pet prostorov v prvem nadstropju »Zgornje kajže«, od katerih naj bi imel vsak svojo vsebino: geografski prikaz tržiške pokrajine, turistične naravne'znamemtosti Tržiča in okolice, kulturno in politično zgodovino tržiškega naselja do leta 19-11 (naj omenimo, da sta bila Tr-žičana tudi Janez Damaecen Dev — urednik Pisanic in Vojtek Kur-nik — ljudski pesnik, od katerega je ohranjeno precej rokopisov), oddelek NOB in dokumenti o zgodovini tržiške obrti in industrije. V preostalih prostorih »Zgornje kajže« bodo kasneje uredili še usnjarski oddelek (v pritličju), v sedanjem tekstilnem oddelku (otvoritev je bila ob letošnjem jubileju BPT) bo čevljarski tehnični oddelek, v dveh preostalih zgodovinskih poslopjih, ki jih ima muzej tudi' v posesti — Mongi in Gcrmovki — pa tekstilni in kovaški tehnični muzej. »Monga« je redek primer ohranjenega poslopja v zvezf s tekst ilstvom na Gorenjskem, »Germovka« pa edina ohranjena fužina med nekdanjimi štirinajstimi. Medtem ko jer»Mon-ga-« soseda »Zgornje kajže«, pa je »Germovka« v nekdanjem središču tržiških kovačev. Načrtov je precej, ker pa je muzej končno le dobil nekaj prostorov, so tržiški muzealci dobili tudi novo voljo in lahko računamo, da bodo vse načrte tudi uresničili. Da bi nastale kakšne nove ovire, se skoraj ni bati, če bodo občinski organi za to pomembno ustanovo, za katero so se v zadnjem času večkrat zanimali tudi inozemci (vendar ohranjenih zgodovinskih dokumentov niso videli), imeli tudi v prihodnje tolikšno razumevanje kot doslej. — B. Faion Pogled na obrat žage, kjer nekateri člani delovnega kolektiva ŽLEB j najhitreje razrezujejo hlodovino so nam zmago Vsi člani sindikalnih podružnic, člani športnih organizacij in v zadnjem času tudi kopalci v Tržiču — skratka vsi Tržičani dobro poznajo 67-letnega Franca Konica, vendar pa vsi ne vedo, kako pestro je bilo njegovo življenje in kolikokrat je bil v nevarnosti, a je kljub temu dočakal čil in zdrav precejšnjo starost. Med drugim se je boril kot prostovoljec na SOLUNSKI FRONTI, za SLOVENSKO KOROŠKO in pomagal tudi v NOB. Pred dnevi smo ga obiskali in povedal nam je nekaj drobcev iz svojih >«po- Iz spominov Franca Konica — koroškega prostovoljca Več sto Slovencev so Rusi 12. avgusta 1916 zajeli pri Stanislavu v Galiciji, med temi je bdi tudi-Franc Konic. Po najrazličnejših zapletih pa se je lahko še isto leto v oktobru javil v SRBSKI DOBROVOLJAČKI KORPUS in z njimi še več drugih Slovencev. Po dobrih pripravah se je že naslednje leto znašel v Grčjii in nato 1913. leta na solunski fronti. »14. septembra 1918. leta smo se odlično izkazali, čeprav je bil Kaj-nmkčalan en sam ogenj. Imel pa sem nesrečo in zadela me j? krogla. Moirad sem v bolnišnico v Solun. Ko sem 3. decembra 1913 ozdravel, sem šel peš iz Soluna po vsej Srbiji v Banat, kjer so že bili moji tovariši.-« 1919. leta se je Franc Konic še z nekaterimi Slovenci — prostovoljci vrnil v Ljubljano. Toda že med vožnjo so zvedeli, da se glede Koroške ne obeta nič dobrega. »Spet smo šli prostovoljno v boj in se že naslednja dan odpeljali v Maribor,« je s pripovedovanjem nadaljeval tovariš Konic. »V našem vodu tretje čete 45. pešpolka mas je bilo 22 Slovencev — prostovoljcev. Kmalu smo imeli prve spopade % Nemci in prve uspehe. Se posebno se spominjam 28. maja 1919. leta, ko sem bi! se s štiriimi vojaki odrejen v patrolo. Bili smo v bližini Dravograda. Dva sta ostala za stražo na nekem hribčku, ostali pa smo šli naprej in se nenadoma znašli pred nemško kuhinjo. S prestrašenim kuharjem sem hitro obračunal, toda takrat se je usula, točn kre^"1 TT<~"H s°m ie pravočasno o vsem obvestita četo, ki je bila za nami in kmalu se je razvil srdit boj, v katerem so morali Nemci pokazati petc.«< Koroški prostovoljci so osvobodili vso Koroško do St. Pavla, naprej pa se je prodiranje ustavilo. Kljub temu pa so tudi za to ozemlje in za tamkajšnje Slovence odločali gospodje za zeleno mizo. Koroškim prostovoljcem so potem ukraddi zmago. Od vseh dvaindvajsetih Slovencev, kolikor jih je bi'o sikupaj g NASELJE MEGLIČEV Lom bi lahkO imenovali tudi naselje Mcgličev. Pretežna večina vaščanov ima priimek Meglic in imen je /.manjkalo, da bi jih lahko vsaj po imenih ločili. Zato se ljudje laže spoznavajo I imeni, za katere pravijo, da so »po domače«; PR' HVACMAN, PR' TIC in pudobno. krem bodo prostori za kulturnoprosvetno dejavnost in za gasilski dom. Z dograditvijo tega objekta se bo življenje v Lomu spet precej spremenilo, saj Lomljani doslej sploh nimajo prostorov, v katerih bi se lahko shajali. Šolski prostori, kjer so samo nižji razredi osnovne šole, so za večino dejavnosti neprimerni in Lomljanom so v edino razvedrilo radijski sprejemniki (teh je že precej, čeprav sta bila pred II. svetovno vojno samo dva) in časopisi, ki pa največkrat pridejo «> precejšnjo zamudo. — B.F. Pevski zbor koroških prostovoljcev II. četa 47. peš po tka FRANC KONIC — koroški prostovoljec Francem Koničem v njegovem vodu, jih danes' živi..še dvanajst. Vsako leto se^rečajo^pri enem izmed preživelih in.lahko-smo prepričani, da j so - ta^»snidfinja vedno prisrčna in polna spominov. No, tudi med tržiški mi občani je še 10 koroških prostovoljcev. — B. F. Ne d 800.000 dinarjev Društvo prijateljev mladine v T •"-.'■;! je letos poskrbelo za tako -i'etne novoletne praznike naj-im kot morda nobeno leto rej. Razne prireditve so se zabele za pionirje in cicibane ter ■"i ostale predšolske otroke že '. decembra in bodo končane z. Novim letom. Mladi so bili doslej • ''i'eni nad filmskimi predsta-mi, ki so bile namenjene samo; njim, še bolj ,pa nad uprizoritva- j rr-a, ki ju je dalo preteklo nedeljo V-estao lutkovno gledališče iz r.j ubijane. Prav gotovo pa bo posebno doživetje za najmlajše, ko jih bo I obiskal dedek Mraz in jih tudi '^daroval. Obdarovanih bo skoraj • 3000 šoloobveznih in predšolskih '.rok, za kar so DPM pomagale »danske organizacije in pri-jspevale nad 800.000 dinarjev. (Hadćoliilka ROMUNA V BOHINJSKI BISTRICI IMAJO PIOiMIRSKO PROIZVODNO PODJETJE, S KAKRŠNIM SE NE MORE POSTAVLJATI NOBENA DRUGA SLOVENSKA OSNOVNA ŠOLA — »PIONIR« JE ZAŽIVEL OB MORALNI IN MATERIALNI POMOČI KOLEKTIVOV LIO »TOMA2 GODEC«, »KOVINOOBRT« IN UPRAVNEGA ODBORA DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE, ŠOLSKEGA ODBORA IN VODSTVA ŠOLE Kar slišim vas, kako porečete: vsako igračkanje še ne more biti protzvodnja in krožek z nekaj pi onirji je še precej daleč od podjetja. Res je, prav imate, toda tole, o čemer vam nameravam tokrat pisati, je resna stvar. Ce je vključenih v podjetje 108 pionirjev in mladincev, če so njihovi mizarski izdelki tako dobri, da je po njih tolikšno povpraševanje, da sploh ne morejo ustreči vsem željam, če ustvarjajo z delom tudi dohodek in tako že lahko mislijo na razširitev svoje proizvodnje, potem se je vsekakor vredno pozanimati, kakšna je pravzaprav stvar s podjetjem »Pionir« v Bohinjski Bistrici. Ze ob začetku letošnjega šolskega leta me je upravitelj šole Franc Fister presenetil z načrtom o ustanovitvi mizarskega podjetja, ki bi delovalo pri šoli in v katerem bi delali in upravljali učenci 7. in 8. razredov. Načrt je bil zares drzen in težko si je bilo zamisliti, kako ga bo mogoče v celoti izpeljati. To tembolj, ker za delo v takem podjetju pri nas nimamo nikakršnih izkušenj, saj ima med vsemi jugoslovanskimi šolami le ena izmed zagrebških šol podobno pionirsko proizvodno podjetje. Toda sedaj ima podjetje »Pionir« za seboj že nekaj mesecev dela in izkušenj. Pokazalo se je, da delo učencev v takem podjetju prinaša veliko več koristnih stvari, kot jih je bilo mogoče pred ustanovitvijo predvideti. »Z delom in upravljanjem v lastnem podjetju bo pri učencih mogoče vzbuditi zanimanje za delavsko samoupravljanje in za proces proizvodnje.« je dejal tovariš Fister pri prvem razgovoru v tem podjetju. Poglejmo, koliko razveseljivih ugotovitev nam lahko pove že sedaj, po prvih uspešnih mesecih dela v »Pionirju«. Kot rečeno, delajo v mizarskem podjetju učenci sedmih in osmih razredov po dve uri tedensko. Ob ustanovitvi so izvolili delavski svet, upravni odbor, upravnika in sprejeli pravila podjetja. Delo je hitro zaživelo. Domneve vzgojnega vodstva, da bo načrtna Pionirji pri delu v lepo urejeni delavnici delovna vzgoja uravnovesila vihrave mladince in mladinke in jim v miniaturni proizvodnji priljubila delo, delovno disciplino in dokazala potrebo po znanju, se uresničujejo. V delovnih skupinah se poraja potreba po zdravih odnosih, po enakopravnosti, pravičnosti in resnici. Skupni delovni napori poglabljajo medsebojno poznanstvo, utrjujejo prijateljstvo in zaupanje. Medsebojna odvisnost pri delu poraja čut odgovornosti, vestnost in navaja na medsebojno pomoč in požrtvo- valnost. V proizvodnji se naglo pokažejo vsi primeri lenobe, površnosti in sebičnega samoljubja, ker vse to zmanjšuje delovni uspeh in vrednost skupnega dela. Prav zato so sestanki upravnega odbora in delavskega sveta zelo živahni. Člani se pogovarjajo o napakah, ki ovirajo skupne uspehe. Obenem kar tekmujejo, kdo bo dal boljši predlog za izboljšanje dela. Kaj bi bilo bolje, da bi proizvajali in da bi tudi zmogli? Kje bi dobili potrebno orodje? Kako bi porabili razpoložljiv odpadni material? Kako bi pocenili proizvodne stroške? Vso to so vprašanja, o katerih se mladi člani samoupravnih organov največkrat posvetujejo. Prvi artikel, ki 60 ga izdelovali, so bile gajbice za krompir. Po primerni pripravi moj^'ra Martina Znidarja so se hitro privadili na delo in norme, ki si j'h sami določajo, so hitro rasle. Kaj hitro eo izdelali in predali nad 700 gajbic. Potem so se lotili izdelave plitvih zabojev za sadje in zelenjavo, ki se lahko zlagajo v obliki omare. Ti zabojčki so zelo primerni za spravilo ozimnice, saj je sadje v njih dobro shranjeno in isto velja za zelenjavo. S prelaganjem zabojčkov pa je mogoče tudi kontrolno odbiranje. Potem so izdelali načrte za ptičje krmilnice in valilnice, po katerih radi posegajo napredni sadjarji. Flanelografi in polkovniki pa so že kar proslavljeni izdelki šolarjev iz Bohinjske Bistrice, saj so ta učila izdelovali še pred ustanovitvijo podjetja pri tehnič- »Hiša iz čokolade« Ali ste vedeli, da čokolado »žanjejo" pozimi? Pravijo, da je obujanje spominov znak staranja. Ze mogoče, toda tokrat moram tvegati taka natolcevanja, ker si tegale sestavka ne morem zamisliti drugače, stori, skladišča in kuhinja z jedilnico, kjer delavci prejemajo toplo malico. Te prostore je kolektiv zgradil z lastnimi sredstvi. Vse to so zmogli, ker so vse, kar Predvsem je potrebno kakavovec zmleti kot da začnem s svojimi otroškimi leti. Zelo dobro se namreč spominjam (redno si zapomnim stvari, ki niso prav nič pomembne), kako zelo rada sem imela pred poldrugim desetletjem čokolado. Mogoče zato, ker je je bilo tedaj veliko premalo za vse otroke, in pa tudi zato, ker sem jo dobila, kadar sem bila prav posebno pridna (torej malokrat). No, in v tistih slabih časih sem Bi želela, da bi bila v službi v tovarni čokolade. Včasih sem svojo željo tudi komu zaupala. Tudi moji prijatelji so se navduševali za tako delovno mesto, odrasli pa so navadno odgovarjali, da bi 6e v taki tovarni čokolade hitro preobjeđla. Nekdo mi je vedel povedati, da v tovarni čokolade vsakemu novemu de'avou dovolijo, da je, kolikor ga je volja. Ze po nekaj dneh so potem brez skrbi, da ne bo ogrožal sladke zaloge Kako je pravzaprav s to rečjo, sem zvedela prejšnji teden na obisku v tovarni čokolade Go-renjka v Lescah. O tej tovarni in njenem kolektivu sem slišala že kopico dobrih stvari. V zadnjih nekaj letih so močno povečali proizvodnjo in izbiro. Največji uspeh pa so vsekakor dosegli, ko sami zgradili precej veliko je bilo le mogoče, člani kolektiva zgradili s prostovoljnim delom. Pri zidanju so se posebno izkazali člani mladinskega aktiva. Skupaj so opravili 4 tisoč prostovoljnih ur, torej povprečno vsak 200. Vse to so stvari, ki morajo zanimati novinarje. Kljub temu se nisem mogla premagati, da ne bi že takoj pri vhodu v tovarno vprašala, če imajo delavci radi čokolado. Tole sem zvedela (namenjeno otrokom): v Gorenjki nikomur ne branijo jesti čokolade, toda med delavci skorajda ni mogoče najti nekoga, ki bi jo še cenil. Na nekaterih delovnih mestih (pri precej visoki temperaturi in zraku — nasičenem z vonjem po čokoladi) te mora apetit miniti že po petih minutah. No, kljub temu so, kot je videti, v »Gorenjki« vsi zadovoljni .To pa zato, ker smo letos kupili v Gani dovolj kakaovca za vse, ki ga hočejo predelovati, in pa tudi zato, ker Je prav eedajle čas, ko je po čokoladi največje povpraševanjo in naročil več kot preveč. Sami pravijo, da je sedaj čas žetve njihovih proizvodov. Sicer ee jo pa v zadnjih nekaj lotih proizvajalcem čokolade sploh obrnilo občutno na bolje. Se preti petimi leti je bilo v Go- 20 ljudi. Delali so samo v eni izmeni, nekajkrat se je celo zgodilo ,da so morali zaradi pomanjkanja surovin začasno na delo v Verigo ali kam drugam. Sedaj zaposluje tovarna 61 ljudi in so zato izvedli delo v dveh izmenah. Letno proizvodnjo so povečali na 350 ton čokoladnih izdelkov. Na seznamu proizvodov imajo sedaj okoli 50 različnih čokoladnih proizvodov. Prišlo mi je na misel, da vso proizvodnjo preračunam na zelo znan artikel — dcsetdelcagramsko tablico mlečne čokolade. Ce bi torej iz vse čoko-la«dne mase naredili samo tako tablice in bi ob koncu leta zbrali vso zalogo, bi lahko ugotovili marsikaj zanimivega. Teh tablic bi bilo tri mrKjone in pol. Ce bi jih naložili eno nad drugo, bi dobili 28 kilometrov visok stolp, če pa bi jih naložili v vrsto eno za drugo po dolžini, pa kar 550 kilometrov dolgo vrsto. Z njimi bi lahko pokrili 5 hektarov površine, če pa bi jih zložili v skladovnico, bi bila ta velika kot enostanovanjska hiša. — M. S. so sami zgradili precej vsujmi ot ^™ J ---- 1 t sgradbo, v kateri so delovni pro- renjka zaposlenih ntkaj^manj kot* nem odseku pionirske zadruge. Glavni odjemalec za njihove pe-ekovnike in flanelografe je Državna založba Slovenije v Ljubljani, ki jih potem posreduje šolam. V podjetju pravijo, da se bedo v prihodnje lotili celo izdelave opreme za domačo šolo. Ob primerni pomoči mojstra Znidar-ja bodo tudi tej nalogi verjetno kos. Starši učencev, ki delajo pri »Pionirju«, so vsi zelo zadovoljni s tem, da so njihovi otroci deležni take oblike delovne vzgoje. Praksa je dokazna, da se učencem ob uveljavljanju pri delu prebujajo tudi drugi, sicer nei*az-viti interesi. Skozi prizmo miniaturne proizvodnje učenci spoznavajo tudi estale poklice, kar je pomembno za več ali manj zavestno izbiro bodečega poklica. »Nič ne idealiziramo, le pravilno vrednotimo delo jn zdravo delovno vzgojo kot osnovo vse-^a izobramega in vzgojnega prizadevenia v življenjski šoli.« trdi vzgojno vodstvo. Prikaz družbenega upravljanja je v tej obliki najbolj doživet in prepričljiv, saj ga spremlja delovni uspeh, transformator delovne volje, zato je miniaturna proizvodnja tudi uspešna družbena vzgoja. Član' kolektiva »Pionir« so veseli, da presenečajo s svoiim delom in iznajdljivostjo. Z vese- ljem dograjujejo svoje podjetje n že mislijo na to, da bodo uredili še elektro oddelek in radio-tehnični oddelek. — F. S. Okrnjene lepote Razgovor z Matejem Borom NEKOLIKO NENAVADEN JE TALE RAZGOVOR. NENAVADEN ZATO, KER UMETNIKE OBISKUJEMO ZATO, DA IZVEMO KAR NAJVEČ O NJIHOVEM DELU IN NAČRTIH. KAR SKODA SE NAM ZDI, DA BI CAS, KI GA PREBIJEMO SKUPAJ Z NJIMI, UPORABILI ZA RAZGOVORE S KAKRŠNOKOLI DRUGO VSEBINO. IN PRAV TU JE GOTOVO VZROK, DA MI JE BILO NEKAM NEPRIJETNO, KO SEM SE NAMENILA PROTI DOMU SLOVENSKEGA KNJIŽEVNIKA MATEJA BORA, DA BI MU ZASTAVILA NEKAJ VPRAŠANJ KOT RADOVLJIŠKEMU MEŠČANU. POGOVOR JE KMALU STEKEL IN MOJE ZASLUGE PRI TEM SO ZARES MALENKOSTNE. © Kako to, da ste si uredili drugo pa zanemarjati. In prav dom prav v Radovljici? Radovljica je kraj z edinstveno Naključje me je navedlo na lego, okolico in klimo, to. Prej sem živel na Bledu, še Tu bi rad povedal še nekaj, prej pa v Ljubljani, od koder kar Radovljici ne daje najlepšem rad hodil na Gorenjsko pisat. Tu sem ilmel več miru. Tako sem zahajal v Srednjo vas v Bohinju, kjer sem napisal knjigo Bršljan nad jezom in v vilo književnikov na Bledu, ko še ni bila preurejena. V njej je nastala moja najbolj vesela pesnitev Bele vode. V Radovljici živim žc pet let. Tu sem napisal roman Daljave, ki je prav ta mesec izšel pri Cankarjevi založbi, drami Zvezde so večne in Fajčclan iz mesečine ter prevedel vrsto Shakespearovih del in uredil več kn;ig. O Ste s svojo odločitvijo zadev ol; ni? Ze* delo, ki sem ga opravil, je dc-kaz^ča mi to okolje zelo prija in sem torej z njim lahko zadovoljen. ZsJ mi je le, da se podoba Radovljice spreminja in to včasih tako, da ji ni ravno v korist. Pri zelo hvalevrednem prizadevanju za povečanje stanovanjskega prostora bi bilo potrebno bolj misliti na okolico naselij. Ne samo v Radovljici, skoraj v vseh naših mestih delajo veliko napako, ker ne poskrbijo za nasade, ampak pustijo stanovanjske bloke leta in leta z golimi stenami. Vem, da mora imeti v Švici vsakdo, ki ieli zidati hišo, najprej zasajena drevesa, da h5*,a ne kvari okolice. Pri načrtih naselij so tudi pri nas vedno predvideni nasadi kot bistven del zgradb, vendar ti načrti skoraj vedno ostanejo neuresničeni. Mnogim, ki so radi zahajali v Radovljico, prav zaradi takih pomanjkljivosti ta kraj ne ugaja več. Podebi naše pokrajine močno škoduje, da se nasadi po poljih neusmiljeno sekajo, ker sploh niso zaščiteni. Ce bo šlo tako naprej in republiški ter občinski organi ne bodo izdali ustreznih zaščitnih uredb. Gorenjska čez 10 let ne bo več to, kar je danes. Iz tega seveda ne bi kazalo zaključiti, da ne priznavam pozitivnih strani novih gradenj; rad bi le opozoril, da je treba Gorenjsko obravnavati kot enoten urbanlstieni kompleks, ne pa izdvajati in negovati le maloštevilne letoviške kraje, vse Matej Bor šepa spričevala. Ko sem pred nekaj meseci zavil v prodajalno, ki se ponaša z imenom knjigarna in vprašal, če imajo kaj knjig, so rekli, da knjig nimajo več, ker jih nihče ni kupovaL Povprašal sem, zakaj imajo nad vrati še vedno napis Knjigarna in tedaj se je prodajalka spomnila, da ima še eno knjigo in mi je hitro ponudila. Kot da bi prišel po kos mila! Središče takšne občine, kot je radovljiška, bi moralo imeti knjigarno, ki bi bila vedno na tekočem z novimi knjigami in bi bili v njej zaposleni talci prodajalci, ki imajo knjige radi, jih berejo in znajo tudi priporočati. Prav tako kot uspeva knjigarna na Bledu, bi dobra knjigarna uspevala tudi v Radovjici. #3 Se vpliv tukajšnjih ljudi in okolice, v kateri prebivate, že odraža v katerem izmed vaših literarnih del? V kn.figo Bršljan nad jezotn sem vpletel veo bohinjrkih me-" tivov in je tako v niej močno čutiti bohinjsko atmosfero. Tudi iz Radovjice mi je ostalo v spominu \eliko srečanj in ni izključeno, da se bodo ta .srečanje, odražala v katerem izmed moja* prihodnjih del. - M.Scsič Najvišji skok v letu 1961 Včasih zavidamo tistim, ki bodo prišli za nami. Pripravljamo jim vse megoče stvari: kronike, statistike, spominske albume, preglede in še mnogo drugega, kar se Jahlio prav koristno uporabi. — Za nas niso tako poskrbeli. Ce si recimo zamislile članek o tem, kako je število zaposlenih na sedanjem območju radovljiške občične naraslo v zadnjih 20 letih, žo po prvih poizvedbah postanete nekoliko skromnejši in ste kar zadovoljni s podatki za nekaj let nazaj. Pred vojno, med vojno in takoj po njej služba zaposlovanja ni bila sistematična in torej teh podatkov ni nihčče zbiral in trporabljal, razen tega pa so se območja posameznih politično teritorialnih enot velikokrat menjavala in je tako zbiranje podatkov za daljši čas nazaj kar se da zamotano. Na Zavodu za zaposlovanje v Radovljici so mi lahko postregli s podatki o gibanju števila zaposlenih v zodnjrh štirih letih, ki šoli za starše v Rtbnem in na Bohinjski Beli Soli za starše na Bohinjski Beli in v Ribnem sta že v polnem teku. Doslej so se v obeh krajih ivnrti-la po tri zanimiva vzgojna predavanja. Predavali so profesorji Franc Demšar, tovari* Vaientin-čič in Franc Pediček — vsi iz Ljubljane. Vsa predavanja «t> poslušalci spremljali z velikim zanimanjem, saj so načela vrslo vzgojno*! problemov, s katerimi se starši vsak dan srečujejo. Vseh predavanj bo v vsakem krnju po 15. Zadnji večer VI SPRAŠUJETE. MI ODGOVARJAMO bo namenjen razgovorom na postavljena vprašanja, ki jih bodo starši pripravili med predavanji. Rodnih pcedusalcev v obeh krajih skupaj je nekaj več ko 70. - Obiskovalci so za šolo prispevali po 500 dinarjev Šolnine, ostalo pa bosta plačala Delrvvskn univerza Bled in Svobodi iz otnenjenik kra- kar nazorno ilustrirajo tempo porasta industrije in drugih dejavnosti na območju radovljiško občine. Iz njih je razvidno, da se jo število zaposlenih nsrjbolj dvignilo v letu 1961, ko je bilo na tem območju odprtih več novih industrijskih obratov, nekatera podjetja pa so končala z rekonstrukcijo. Tako je bilo lete 1950 na območjih biviih tfSil občin zaposlenih skupaj 7231 co«b, v letu 1359 se je njihovo število povečalo z.a 117, leto pozneje še za 219, v letošnjem letu pa kar za 960, tako da ie sedaj tu zaposlenih že 85H5 csebT Najbolj je naraščalo število zapcclcnih v industriji (v zadnjih štirih letih za 79C) in to predvsem na radevlj'škcm območju, saj se je na blejskem in bohirij-dcem pexlročju v industriji na novo zaposlilo le 53 delavcev. — Večji delež na novo zaposlenih pri ostalih panogah (206) ima blejsko področje, medtem ko se je na radovljiškem območju povečalo tudi število zaposlenih pri negospodarskih dejavnosti (za 23«1L Skupno posvetovanje RMte^eft, 27. deormba - Včeraj raje posvetovanj* o nalogah dnmiben9~pv P i l,r*\7* *"->-,.»-» rva morejo shajati brez prekinitev z električnim tokom. Nekaj trenutkov kasneje so luči spet zagorele. Bili smo potolaženi. Sele precej pozneje smo ugotovili, zakaj je »zmanjkalo« toka. Bila je namreč polnoč, a se tega nismo domislili. — V novem letu pa si želim, da bi bili dohodki železničarjev obilnejša. Pa recite, če ne capljamo daleč za gospodarskimi Novoletni sejem v Kranju V Delavskem dema v Kranju je bil v ponedeljek, 25. decembra, ob 1*. uri dopoldne odprt NOVOLETNI POTROŠNIŠKI. SEJEM, ki ga je organizirala uprava Gorenjskega sejma. Za to obliko stika s potrošniki je bilo med podjetji precej zanimanja Ze nekaj pred napovedano uro se'je zbralo pred poslopjem precej 1 jadi. Gneča je bila še po- Gnača kupcev pred prodajnim pr ta«. organizacijami. Tudi »ffička« bi rad. kupil.« Naiše krami janje z nekaterimi ljudmi,' ki letes1 ne bodo silvestro-vali, je pri kraju. Kar žal mi je! In če.bi se na »coprnije« kaj prida spoznal, tedaj bi jim izpolnil vse tisto, kar si želijo v 1992. letu. S. S. : -oroin trgovskega, podjetja »Eli-Kranj sebno huda na stopniščih. Ljudi je zadrževal samo še simbolični trak, ki ga je bilo treba ob otvoritvi prerezati. Na sporedu je bil tudi kratek otvoritveni govor. Ta slavnostni uvod pa je množica minuto ali dve pred deseto preprosto odrir.da s sporeda. Ljudje r,o drli po stopnicah in v nekaj m ------------------------------—,-----„—,———■ ~-.-.v . ■. v .v. .. ••■'>: ■ s*5««es«-^XWB«« Prešernovo gledališče v Kranju je pripravilo otrokom za NOVO LETNO JELKO Ovšeevo Eagaadsko pravico. Delo jc režbral inž. Boris VaJenčič, sceno paje zaanisiH Saša Kuhto. Premiera je biia preteklo soboto popoldne RUFARO NE GORE DZVA! Ko ste prebrali naslov, ste najbrž začeli namigavaft na tiskarskega škrata, ki je dodobra premešal črke. Niste zadeli! Tako mi je ondan zaželel srečno novo leto Rodezijec Innocent Chidzero, temnopolti mladenič iz Afrike, ki se že nekaj časa zadržuje v Kranju. Obiskuje Industrijsko šoio v I«kri. Zapletla sva se v razgovor. Doma je iz Južne Rodezije, v Jugoslavijo pa jo prišel, kot štipendist Mednarodne tehnične pomoči. Pravi, da se bo posvetil telefonski mehaniki. Razen materinega jezika govori angleško in nekolilco srbsko. Pred tremi meseci jo prišel s tremi rojaki v Beograd, kjer so se Ker me je zanimalo, kako zvenita obe narečji, sem ga vprašal: »Kako se pravi po rodezijsko: jaz grem domov'?« »V jeziku »Sona« - UDIVI KUENDA KUMBA; v jeziku »sindebeli« pa - NG1JA KAMBA E KAJA!« (Kajne — razlika je več kot očitna!) Na vprašanje, kako praznujejo v Rodeziji Novo leto, je smehljaje odgovoril: »Podobno kot v Evropi. Takrat plešemo in pijemo, da je veselje. Seveda brez muzike ne gre: čez vse cenimo jazz. Najrajši pijemo rum s eoca-eolo. Tu sem pa dobil za to pijačo precej enakovreden »nadomestek«, pijem rum in coekto. Cisto posrc- nisein se se vftvel v nivo okolje.« »-Kje boste preživeli Novo leto?« »To je tisto, kar me je najbolj skrbelo. Zdaj sem se odločil, da pojdem za Novo leto v Beograd — k svojim trem rojakom.« Potem sva. si segla v roke. — »Cisaraji!« je dodal ob slovesu, kar pomeni po noše — Na svidenje! Brž sem pogledal beležmico, kako se mladi Rodezijec pise. »Cisarojji, Innocent Chidzero.« - B. D. Pri Stanovang sk i skupnosti Kranj^-Ccnter poslujejo kot servisi: pralnica, ljudska kuhinja, ključavničarstvo in gospodinjski biro. Pri vsakem od teh se je skupnost v preteklem letu borila z drobnimi težavami, najbolj pa prav gotovo v zvezi z ljudsko kuhinjo, ki posluje v premajhnih in neustreznih .prostorih' ter ne more organizirati obrata za sodobno družbeno prehrano. Število dnevnih obrokov namreč iz dneva v dan raste, medtem ko zmogljivo- sti obrata ni mogoče povečati. Čeprav so ti prostori glede na lego ugodni, nimajo nikakršne možnosti za razširitev ali preureditev. Osebje obrata ob sorazmerno nizkih osebnih dohodkih docega lepe uspehe, saj pritožb zaradi kakovosti in poslovanja kuhinje ni bilo. — Kljub temu, da so trenutno zelo slabi izgledi, za modernizacijo ali povečanje obrata, bo treba kaj kmalu v centru urediti moderen obrat, ki bo zadoščal potrebam vsaj za nadaljnjih 19 let. trenutkih preplavili razstavne prostore. Ccmu taka neučakanost? Obiskovalci so povedali tole: »Ce ne pohitiš, ti. najlepše vzorce poberejo prod nosom! Kdor prej pride, prej rnelje!« Na bežnem sprehodu skozi razstavne prostore zabeležimo predvsem pristno sejemsko vzdušje Z; g«:e-.i-o pred prodajnimi mizami, j dsSsŠo ozvočenje in znatno zniža-!£a cene. Kaže, da je tudi izoira \A.'Ma. precejšnja. 2elo dobra »uprizoritev« (paviljon so plavili na gledališki! oekst) na^-d..? sejemske prodaje sej je posrečljri zlasti trgovini Slo-j venijašport. ki prodaja smuči! dc-lžine or, clo 133 cm s po-', «ixJ*om rA 50 do 79 odstotkov. V j xr,vi uri «*5 zabeležki 300.009 di«J na rje v izk-v^ička. Uspešni so bili? f£*jH dni'o Tfežštavl'avei. V prvi'] v:-'. ' >?::•? i — Elita-Kranj . I5C tiocč, Or.-cTi-n — Kranj 89 tisoč, Modria oblačila — Ljubljana i 60 tisoč db-triev itd. Znižanje cen pa je precej raz-j lično. Nekatera podjetja nastope-jO z nekakšnimi »sejmskimi ce- « nami«, kj-:r odstotka znižanja ni | mogoče ugotoviti. Ostala ^podjetja j pa obvešč-ajo potrošnike z upad-Ijivimi r»;Misi o znižanju. Trgo- ' vina Modii^. oblačila — Ljubljana jo znižala cene za 10 do 60 od-i stotkov, Planika - Kranj za 13/i Špik — Kranj za 10 do 40, Rašica za 10 do 59 odstotkov itd. Pozorne;1, vzbuja tudi veletrgovina Kole a — Kranj, ki ee jo spomnila iodi na naše najmlajšo z igračami. Izbira je razmeroma pestra, vendar vsem igračam ne bimogUi pritrditi, da so po estetski'in vzgojni plati najboljše. Sicer pa v tem primeru ne kaže grajati podjetja Kokra, saj je po-^ manjkanje zares dobrih in korist-.'r:/i igrač v naših trgovinah' spTo-pojav. is še ocena sejma: po prvem tiPT/u kr.že, da je ta cblika do-■-idn. pravico do prihodnjih nastopov, saj b© sejem med drugim r.:.:h.?:-m??.d3 e^'.alo ivr.-vrko r/.režo,'- kj. je. v dneh pred novoletnimi pnoaMU precej obremenjena. © V letu 19S1 oblini V.& nevo cecbn5b »vtw»3ffl koles in 2& c:::'.?:'\i zil... © P-^-ri-Tka knjižnica v Kranju im? ftbjSSBi faMid: 1896 kn;"<;... d Prešernovo gl:- "liščc je v sMnU •Moai' laliflf iiT>i 125 vseh prireditev in 46.65G obiskovalcev ... 0 Število obolenj Id so bila pri-javijena r Zdravstvenem domu v Kranju v dneh nred Novkn letom je precej ri»"je kot sicer. TJii.ša se MivcvJirovanjc: ($i Trgovina Sleveni^ašport jc v zadnjem mesecu prodnla 300 parov sraufc. d fnlli'litaii alVcbrl";'i jijač se je v raic'ttjem času dvšgsćla za več kfil 25%. Kaže, da s? do*:re volje pe fia\"Lja,mo c-d stajrefti leta. Q V trgovskem podjetju »Moda« Kranj se je pr«T?:et v drugi polovici meseca dvignil za preko 30% ... šk Ves Kranj premore le dve izložbi z igračaCTBJ, Pa še ti nista prida veSKkl. — Dedek Mraz bo v etički, ko si bo po izložbah ogledoval darove za svoje najmlajše! ® ČASOPIS GLAS JE V L?,TU 1SG1 IZŠEL V 2,152.800 IZVODIH. ! ' '•> v kranjnki j re ;\ '-"'.-. - > :. *) - ' 1^-1 mo'jerr^1*' ■ -' h <»o— estna slaščičarna. Prvi petek okultne znanosti — prerokovanja obarvane ohlapne ustnice in dah- »Nobene kave več,* jo je za-mesecn. Kazalca sedmi- iz »zoca*. No, zavoljo tega jih nila: »Saj tako pravi tudi Pav- jezila »kojetarica*. »Cisterno kane bomo sežigali na grmad:. — lihov horoskop. Pa se bo to kma- feta lahko poilampas, pa ti bo M no pomikata proti enajsti. Prva garnitura klepetavih gospodinj jc pravkar odšla ti lokala. Prekleto kosilo!' Ko pride dedec domov, hnče jesti. Koliko ljudi je še ostalo v sla kmabi. Prej kot ti sreča vedno pokazala zadnjico.* »Ježeš, zadnjič mi je pa tako imenitno kazalo,* se je ictrasila ženska in si položila roko na prsi. »No }a, saj tudi danes ne k.i- Postala sta dobra prijatelja v zbirnem centru učili rrbskoga jezika. Dva sta ostala v 11"" '-chi, eden je odftel v TAM - Maribor, našega znanca pa so napotili v kranjsko Iskro. Slovenščina mu dela pri učenju precej preglavic, povedal pa je, da Lm&JO tudi v Rodeziji nekaj različnih jezikovnih nar< rij. Pri njih pre-vlndujeta narečji »šnia«aj<>. Kljub vsemu pa se počutim osamljenega; Pa poshišajmo! lu zgodilo? »...Saj pravim, čaka te sama »Kmalu srečaj* je < s pridržanim glasom misliš.* govorila najstarejša. »Dobila bos »Pa kaj še?* jc skrbelo hrepe-pismo od uradne, osebe, šlo bo za nečo lcpotico,Jei sc je začela od-ščifarni? Moških natanko ■ za'eno dediščino, za veliko dediščino .. .* pravljati. »Plačat prosim!* Glas nogometno moštvo, žensk pa . . . »Če si končala, pa še meni se ji je prelomil v prehlajenem že tako slabo,* jo je tolažila pri-Cakajle, da jih preštejem. "takole prerokuj,* ■ je;moledovala prijate- jalzetu. jaieljica. »Vidiš, tvoj stari bo nekako bi šlo. Na vsakega mo- Ijica z-raven nje. »Potrpi vendar, saj te tisti tvoj napredoval v službi...* skega prjdc poldruga ženska. Vraga, kako sem pa delil. Eno žensko stegno mi še ostane. Kar pomnim, nisem bil kaj prida ra-čtmar. Kaj počno gostje? Preudarno Za [štirideset dinarjev sreče »No, daj sem!* Čarovnica, ki princ.še ne čaka pred vrati,* je Prigod lačni debeWski se jc posrkajo kavo in žganje. Moški de- zna pričarati dediščino, je ročno nevoščljfvo usekala preostala »ko- vesil nos in »zasedanja* je bilo batir.r')eg;i razvoja. — Zdravko Tomaže j 1962-jubilejno leto „Glasa'6 Doslej največje nagradno žrebanje za naročnike »Glasa" Dva mopeda, televizijski sprejemnik, dva radijska sprejemnika in drugi bogati dobitk1'. Dobitki so lahko vaSi, če boste pravočasno poravnali vsaj polletno NAROČAJTE GLAS — NAROČAJTE GLAS — NAROČAJTE GLAS — NAROČAJTE GLAS — NAROČAJTE GLAS — NAROČAJTE GLAS — NAROČAJTE GLAS — NAROČAJTE GLAS — NAROČAJTE GLAS — NAROČAJTE GLAS — naročnino za „Glas" (650 dinarjev). Seveda pa bodo tudi tokrat imeli več možnosti tisti, ki bodo plačali naročnino za vse leto in tisti, ki so že dlje naročniki, in sicer: — kdor plača za pol leta, bo imel en glas, — kdor plača za vse leto, bo imel 3 glasove, — kdor je naročen že več kot 5 let, bo imel 4 glasove, — kdor je naročen že več kot 10 let, pa bo imel 5 glasov. NAROČNIKI »GLASA« SO NEZGODNO ZAVAROVANI ! V letu 1961 je Državni zavarovalni zavod izplačal našim naročnikom nad pol milijona dinarjev zavaroval-' nine. V LETU 1962 »GLASOVA PA MORAMA« VSAK PONEDELJEK. V Panorami so objavljene zanimivosti z vsega svpta, reportaže, črtice in humoreske, sestavki iz znanosti in tehnike, za pionirje »Mlada rast«, film in še marsikaj, kar je vsakomur v razvedril;). Torej ne zamudite nobene izmed omenjenih priložnosti ! POSF.BxNE NAGRADE ZBIRALCEM NOVIH NAROČNIKOV! Za vsakega novopridobljeii ga naro&aifca 50 dinarjev, za vsakih deset naročnikov pa en glas pri tradicionalnem nagradnem žrebanju, ki bu marca 1962. LJUDJE NAŠEGA ČASA . . . Poiskal sem jih te dni. Kljub tempu, ki ga terja čas, ko navadno sosedu le pomolimo roko, povprašamo — kako in ne čakamo odgovora, marveč se poslovimo in gremo spet naprej, sem posedel z njimi dolgo v večer. Tako smo govorili o najrazličnejših stvareh, a največ o življenju. Vsak dan je drevo zase Nekaj nad štirideset jih ima in življenje mu je zrezalo velika črnega kruha. Troje otrok in kopica dela na sleherni r'------ " '■ p-e- iam, vedno hiti - 1: d.^vč.i.-'u, na se.-jlar.elc. Eden tistih ljudi je, ki veruje, da življenje r.i zgrajeno le iz tistega, kar je ze. tu, marveč tudi iz tistega, kar iz njega napravimo. Vcjna ga je našla nekje v zadnjih razredih gimnazije. Tako je z drugimi štiri leta hodil po bajtah ... in petem ... in potem je prišla svoboda. Cas je na vrgel mnogo reči. Časa, da bi delal le zase, ni bilo. Treba je bilo ustvarjati za vise. Toda kljub temu je ostalo v njem — kljub črnemu kruhu — veliko spominov, na vse tisto, kar je doživel. Na prijateljstvo in žulje z delovnih akcij, na dolge kolone v snegu, na tiste PRVE MAJE, ki jih je proslavljal s prijatelji pred vojno, na vse . .. Bili pa bi v zmoti, če bi miri ili. da živi v spominih. Živi z današnjim časem. Tcda rad ima preteklost. Tisti dnevi so namreč čisto njegovi. In ve, da vse to, kar je preživel in kar so preživeli drugi — pogojuje sedanjost. Pa tudi to ve, da to, k: r živi danes, pogojuje prihodnost In prihodnost . .. — Ko j« beseda stekla o novem letu, se je e».mo nasmehnil. »Veš, človek nenehno živi in dela. Delo je pravzaprav življenje. In to delo prinaša tudi razočaranj a. — Sleherni dan je pravzaprav novo življenje. V tistih povprečnih 60 letih, ki jih preživimo, sleherno leto in sleherni dan začenjamo znova, z novimi upi in željami. Vsak dan je drevo rase. Korenini sicer v včerajšnjem, a s svojo krošnjo je že v prihodnjem. No, tako je tudi z novim letom. Človeku je bilo vedno potrebno in mu je še dandanes, da je pogle- dal nazaj in si skoval nekaj ščepcev 6nnj za prihodnost. — In kaj si želim? Težko je reči. Saj veš. kako je. Življenje teče in prinaša s seboj vedno nove stvari... in to 60 želje in dvomi. Pravzaprav so želje in dvomi gibalo vsega našega dela in življenja. Zeto bi bilo najbolje, da bi si zače'el za leto, ki pride — veliko želja. Sicer pa verjetno po--Tiaš tisto Kozakovo misel: •>Nr.j Jr»SJe, kar ima «"Jnvek. "e IVljerije. Samo enkrat mu je da-o fn mora ca preživeti taka, da ifli nikoli no bi peki", da Je živel eaman in da bi se mu nikoli rc bilo treba sramovati podle in malenkostne preteklosti ter dati si na smrtni postelji lahko de;-';: »Vse življenje, vse sile sem dal v borbi za lepše na svetu, za osvoboditev človeštva.* Vsklajati svoje interese z interesi nas vseh Ze dolgo ga poznam. Našla eva se ob mizi v kavarni, ko smo govorili o najbolj veselih stvareh. Smejala sva 6e. Potem se je omizje počasi razšlo. Obsedela sva in molk se je razoredel med naju. Tako je bilo dotlej, dokler mu nioem postavil nenavadno vprašanje: Povej mi, kaj pravzaprav misliš o ljubezni. Za hip 6e mi je zazdelo, verjetno njemu tudi, da je vprašanje nasilno za to v-^i rer^oHrte. — Ljubezen, lepa stvar, pa tudi Čudna hkrati. .. Švoio življenje živi kakor mi sami. Ste prisluh- nili prej Martinu, ko je pripovedoval o svoji mladosti. Vidiš, rad bi jo doživel še enkrat. Ja, Martin je živel zlagano. Lepo je v naših dneh, toda tudi bolečine prinašajo ti dnevi. Starejši največkrat pozabijo nanje! To vem, saj jih sam doživljam. Človek bi vedno, kadar obuja spomine in potem končuje s stavki: še enkrat dvajset let in današnjo pamet, moral vedeti, da pri dvajsetih letih nimaš tistih spoznanj, ki pridejo s križem več ob tridesetih. Vedno bi moral vedeti, da je bilo tisto, kar je počel v življenju njegovo in da drugače ne bi mogel, če ja seveda živel pošteno. Toda vč-.sih je tudi tako, da živi človek dru-'o življenje. V mladosti se tb mnogokrat zgodi, Vidš, prijatelj i imam in za-njič sva se sprla. No, ta pri-jatelj ima zdaj dekle in navdušen je nad njo. Pravi, ca je brezkompromisna. Povedal sem rr.u. da se vse to sT-aisa-ma prelivi, Ga človek vedno manj ljubi. Fotom ima še nekoga rad. In to — rad imeti — jc nr:k3j povsem drvge-ga ... zakaj rad imaš potem tudi dobro kosilo, prijetno stanovanje, otroke. Z žabami je križ. Največkrat se ne izpolnijo. Moje so povsem vsakdanje. Letos bom do-študiral. In ko sva že govorila o ljubazni. Poročil bi sa rad. Ze dolgo imam dekle in rad jo imam. Včasih se spreva. toda . . . Rad bi, da bi ce razumeli v kolektivu, kjer bom delal po končanem študiju, kjer bom — če hočeš — svoje osebne interese vckla-jal z interesi nas vseh. Nikoli izpolnjeno hrepenenje EJen tistih ljudi' je, zakadi katerih je naše življenja lepče ;n bogatejše. Umetnik je. Ob njegovem delu človek raste in ee osvešča. Obiskal sem ga in povprašal po njegovem delu. — Sleherno življenje prinaša v človeka bolečino. V njem vedno nekaj tli. Včasih človek niti no ve, kaj je to. V svojih mladih letih sem nekoč videl podobo, ki mi je še danes mnogokrat pred očmi. V preprostih barvah, 6e je zelena srečavala na platnu z modrino neba. Sredi teb velikih praznih barvnih polj je slala majhna hiša. Pred hišo pa sta.sedela ded in vnuk. Cez t's'o a'.n'.'.-no je letel v daljavo ptič in ccJ in vnuk sta gledala za njim. Vidite, sleherno človeško življenje je tako. Polno neizpolnjenih hrepenenj. Človek si vedno želi nekam stran iz ckclja, v katerem živi, nekam daleč. Včasih so njegove želje časovno in krajevno zaključene, včasih povsem nedoločne. Slišal sem nekoč, da je nekdo rekel, da je človek Pro-metej, ki je priklenjen na čas in okolje. No, in tako je tudi naše delo, tudi moje delo. Ce je obča človekova bolečina hkrati tudi moja intimna bolečina, mislim, da moram ljudem nekaj povedati o njej. Kakor sleherno delo prinaša tudi meje razočaranje. Takrat ko dela", vedno misliS, da boi napravil nekaj velikega, toda potem spoznaš, da to, kar si napravil, ni tisto, kar si želel napraviti, da nisi povedal t:stega, kar si hotel ... In konec koncev je to tudi prav. Človek n:'koli ne sme biti s seboj zadovoljen. Nenehno iskanje, nenehno približevanje resnici je človekova velika naloga. In kakšne želje imam? To je tako kakor z našim delom. Človek si kujo svoje želje, toda potem, ;-o so izpolnjene, spozna, da so bde to čisto majčkene žr-liice in da j a to, kar je dobil, čisto nekaj drugega kot tisto, kar si je pravzaprav želel. Nikoli izpolnjeno .. . Sleherno leto, ki ga doživimo, je stopnica više k novim ljudem, novim odnesom. Vsako leto dajemo več in več tudi prej-mamo. In naše življenje naj bi ne bilo življenje avtomatov, kakor predvidevajo nekateri. T: bi naj nam bili le sredstvo, s pcmovio katerih bi živeli bol'e in belj popolno. — Jure Kobal Vrednotenje dela v kulturno - prosvetni dej avnosti Na letni konferenci sveta Svobod in prcsvc'.nih društev občine Jesenice so sprejeli tudi pravd-nik o točkovanju prireditev in za ocenjevanje dola društev. Pravilnik o točkovanju naj bi Služil, kolikor se da, obj aktivni ocenitvi dela posamezne-a društva v obdobju enega lela in na osnovi te ocene tudi delitvi finančnih sredstev po načelu — za več in boljše delo tudi več sredstev. Kjl'urno-prosvetna društva na Jesenicah so so s svojim obsežnim in uspešnim delom, kljub različnim težavam, ki nastajajo v obdobju, ko se ljudska presveta trga iz spon čitalništva in sega po vse bolj sodobnih in naprednih oblikah dela, že uveljavila kot nepogrešljiv e'ement v celotnem družbenem življenju. Prav r:o'ovo ta ljudska presveta pred družbo še nima ti^te polne velja- Razprava Slavicc Zirkelbachove v Ljudski skupščini LRS V šolstvu po novih poteh Letošnjo jesen so kolektivi na naš.h vzgojno-izobražcvalnih ustanovah pričeli živo razpravljati o formiranju družbenih skladov za šolstvo, o delitvi dohodka po delu. Začeli so iskati ustrezne rešitve! Na naših šolah so izdelali vrsto pravilnikov o deli'vi dohodka, v katerih so kot elemente za delitev dohodka upoštevali predvsem obseg in pogoj dela, strokovnost, polrc'mo pr?k°o. ni.smo pa še kaj več slišali o tem, ke.ko naj bi dejansko ugotavljali uspeh dela. Mareikje razpravljajo o tem. vendar ee je pokazalo, da to ni enostavno vprašanje, k; bi se dalo re'iti 7. anketo učencev (zlesti na nižji in srednji stopnji) bo.Iisi s posčgom prosvetnopedagoškesi uV be s standardiziranimi testi in podobno. Pri vseh teh razpravah je bilo našim prosvetnim delavcem predvsem jasno, da so v okvira šolskega kolektiva pra" tftkO poznajo, da tudi znajo vrednotiti delo svojih tovarišev. Zato mislim, da bo to vprašanje zrel kolektiv, v katerem so sc navajeni o deki odkrito pogovarjati, znal re'iti. Dati mu moramo le možnost, da začne. M'islim, da bi bilo treba z 1. 1962 povsod začeti z delitvijo dohodka po delu, n- - ' l« na to, kolikšne so možnosti pove tati družbene sklade za šolstvo (čeprav smo vsi prepričani, da jih bo treba precej povečati). Odlaganje tega vpra-lanja bi nam sedaj, ko se kolektivi na to pripravljajo, povzročilo tkodo ne samo 6 tem, ker bd lahko spet negativno vplivali na prosvetne delavce, temveč zlasti zato, k^r bi odlagali rešitev vprašanja, ki Jc za razvoj naše družbe zelo pomemben. Zanimanje za to vprašanje nam kaže, da je rešitev mo*mn. V naših komunah se razpravlja o tem ne snmo v krogu prosvetnih delavcev. O tem razpravljajo v občinskih sindikalnih svetih, pri Socialistični zvezi, v svetih ■'•'>' ■"tvo. v 11 -> — - n i h od- borih družbenih skladov za Šolstvo itd. Delo pa je pokazalo, da je brez pomoči strokovnih služb rešitev težja. Vprašanje je, katere strokovne službe so to oziroma kje naj 6e organizirajo. Ne soglašam 6 tovarišem, ki je rekel, da bi se te strokovne službe moralo organizirati pri upravnih odborih družbenega sklada za šolstvo. Soglašamo pa 6 težnjo, ki sem jo zasledila v msterialu za konferenco mest, da bi lahko dajali šolam strokovno pomoč ne samo pri reševanju pedagoških vprašanj, temveč tudi pri vprašanju organizacije, gospodarstva, delitve dohodka in podobno. Sedaj so se ponekod obrnili na pomoč k zavodom za izobraževanje kadrov in organizacije dela. Vendar strokovnjak brez tesnega sodelovanja z učiteljskimi kolektivi in pedagoško službo ni zmogel dela. V ekonomskih analizah, ki so jih izdelale strokovne službe, je bilo zelo jasno, da učnovzgojno delo že nekaj časa ni pravilno vrednoteno in to je že škodilo kvaliteti dela zlasti mlajšega kadra. Vendar je v zadnjem ča.su v naših komunah precej razumevanja za probleme prosvetnih delavcev. V ljudskih odborih pa večinoma prevladuje mnenje, da se bo položaj šclslva in prosvetnih delavcev lahko izbo} j šal le, če bodo spremenjeni instrumenti delitve dohodka. Seveda se jc pri tem treba vprašati, koliko so to upravičeni trditi v komunah, v katerih so letos dodelili šolstvu manjši procent sredstev kot prejšnja leta. Vprašanje sredstev za šolstvo je zato v letu 19G2 zelo pereče in mislim, da bi morali o tem v komunah zelo resno razpravljati. 4000 knjig pod novoletno jelko Po skoraj sedmih letih pričakovanj bo danes zvečer dedek Mraz izročil najmlajšim prebivalcem Kranja kolektivno darilo — novo pionirsko knjižnico. Nedvomno je ta dogodek, ki po svoji tehtnosti dopolnjuje manifestacije ob Tednu tiska. Po sedm;h letih ovir, po sedmih obetov je misel, ki jo vso kranjsko kulturno javnost spremljala skozi vse to obdobje ,torej zaživela. Vodstvo Osrednje knjižnice Je ob bližnji otvoritvi pretekli petek pripravilo v šoli na Planini pe.KV< s .Vnr;;i. Na posvetu so govorili o konceptu nove institucije in hkrati priporočili staršem, kalu* naj otrok« usmerjajo v knjižnico. Ra/en lega so posvetili tudi posebno številko glasila, (ki ga Izdaja Osrednja knjižnict) Knjižnega obveščevalca problemom mladinskega knjižničarstva. Slav- ••. ina otvoritev nove institucije bo dar.es zvečer. Nato bo slavnostna seja upravnega odbora in delovnega kolektiva kranjske knjižnice. Pionirska knjižnica lx> imeti svoje prostore v prostorih Kluba proizvajalcev. Vendar so ti prostori le začasni. Kasneje so bodo preselili v prostore, kjer je danes oip-id. Razdeljena bo po starostnih skupinah, in sicer za predšolske otroke, cicibane in pionirje. Knjižnica bo imela 5 oddelkov, in sicer za leposlovje, poljudno znano»t, tuje jezike, ljudsko ustvarjalnost in časopisni oddelek. Razen tega, da bo imel otrok prost pristop do knjižnih polic, bodo imeli predšolski otroci in pa pionirji svoje kotičke z mizami in stoli, kjer bodo lahko prebirali knjige. Vseh mest v novi knjižnici je nekaj nad 60. Zaenkrat pa naj bi delovala samo knjižnica, in sicer vse dotlej, dokler ne bo drugih prostorov.. Knjižnica ima 4.000 knjig. Ta fond je za H.000 otrok, kolikor jih je v Kranju nedvomno premajhen, ib-vih 14 dni po praznikih knjig ne bodo izposojali na dom. Otrok se mora namreč najprej privaditi, kako bo pristopil k knjigi in kje bo naScl tisto, kar 6i želi. Nedvomno je nova knjižnica velik prispevek h. kulturnemu živ-'jenju Kranja. To še posebej zato ker v družini največkrat primanjkuje časa za smotrno navajanje le branju. Pa (udi zato, k"r so bili pravzaprav otroci doslej največji odjemalec knjig v Ljudski knjižnici v Kranju,/ v Gobelin in porcelan Ze nekaj dnd je v zgornjih prostorih Mestnega muzeja v Kranju odprta razstava stenskih preprog in porcelana. Razstavno gradivo jc del mu-zajviko zbirke porcelana iz začetka in sredine prejšnjega stoletja. Zatrtopane so znamenito izdelo- val niče porcelana iz Anglije, Po-sarja in Nemčije. To zanimivo zbirko spremljajo reprodukcijo stenskih preprog (gobelini) iz 15. do 10. stoletja. Te preproge so -n'oj čas krasile gradove na Ce-fckem in Slovaškem. — Razstavr, bo odprta do sredine januarja prihodnjega leta. ve, kakršno bi zaslužila. Nedvomno pa bo to terjal skladen razvoj za prihodnje. Razlogov za to je več. Gospodarsko političen razvoj je od delovnega človeka zahteval predvsem angažiranje pri utrjevanju samoupravljanja, ustvarjanju materialne osnove in razvijanju družbenega standarda. Problemi kulture in prosvete pa so bili postavljeni ob stran oziroma so se reševali kampanjsko! Po drugi strani pa kulturnoprosvetni aktivisti niso znali uveljaviti zahtev in potreb, ki jih je terjal skladen razvoj kulturnoprosverne-ga dela. To namreč postaja vse bolj bistven del kulturne in estetske vzgoje najširših delovnih množic, to je prav tistih upravljavcev, ki ne samo ustvarjajo materialne dobrine, temveč tudi odločajo o njihovi delitvi. Odkrito priznajmo, da kulturnopro-.svetni aktivisti še danes ne znajo zagotoviti in uveljaviti svojih potreb, saj vse preradi čakajo, da e kdo usmili njihovih prošenj, ii • raj> nerazumevanje družbe za kuiturnoprosvetne probleme, sami pa ničesar ne ukrenejo. Prav gotovo ne leži del krivde za to samo na neaktivnosti takih kulturnih delavcev, temveč tudi v oogojih dela samih društev. Letna poročila društev so običajno spiei o nekaterih prireditvah in predvsem nerešenih tetiavah. ki so onemogočile še večje uspehe dru-š'va. Točno število člrnstva, njegova udeležba na prireditvah, točno število prireditev, analiza vsebinske vrednosti in kvaliteta celotnega dela dru* t ve. pa so po več'ni .popolnoma postranske strani. Kako naj d.-u>ba ocenjuje delo ljudske presvete, če pa sama ljudska presveta nima pregleda niti nad obsege-m, kaj šele nsd vrednostjo opravljanja dala?! Sredstva za delo društev pa daje družba in ta delitev je zelo pego-sto bolj odvisna od vsiljivca*! in dobrih zvez posameznikov s forumi, ki delijo sredstva, kot pa objektivno upoštevanje potreb in tudi doseženih uspehov posameznih d-uštev. kaj lele celotne kul-turnoprosvetne politike komune. Take izkušnje občinskega Sve+a ".vobod na Jesenieah so privedle do zams.i pravilnika o ocenjevanju prireditev in dela društev, kar bi na eni strani omogočilo zbiranje temeljldi podatkov o kulturnepresvetnen delu in posredovanje teh pedalkov druibi, na drugi strani pa bi služili ti podatki pri delitvi sredstev, hkrati pa bi bili tudi utemeljitev po eotrebnih sredstvih. Peskrtmo točkovanje dela društev v 6ozor.i 1063'81 in delitev razpoložljivi sredstev na tej otnovi — vse to se je pokazalo kot umestno in koristno. Oenova za točkovanje so pismena poročila društev o delu v določenem obdobju in poslovanje društev. Točkovanje izvaja ;:,o-.cbna komisija, poslovanje društva pa nadzorni odbor Sveta ocenjuje od 0 do lo točk, in eicer za nezadostno poslovrnje 0 točk, za sprejemljivo 5 točk, zadovoljivo 10 točk in v.gledno poslovanje 15 točk. Od 1—15 točk se ocenjujejo tudi vse prireditve društva, in čicer množične prireditve od 10-15 točk, celovečerne prireditve od 6 do' 10 točk in manjše prireditve yl 1 do 6 točk. Za izredno kvalitetne dosežke, sodelovanje na revijah in zlasti za uspešno delo pn ustanavljanju in delu klubov pa pravilnik vsebuje Še posebna določila. Praviloma pravilni'.: ne upošteva kvalitetnih razlik mel posameznimi druStvi, saj so tudi pogoji društev — tako subjektivni kot objektivni — docela različni •' bi čajno brez krivde društva). Vse 'rugo je samo še račun, ki z de-' v;io razpoložljivih sredstev z dobljenimi točkami po ocenitvi vaeh zneskov da tudi vrednost točke. Občinski Svet Svobod na Jesenicah si od tega pravilnika vel:ko obeta. Z njim bo zagotovljen pregled nad delom celotne kulturno-prosvetne dejavnosti, s tem pa bo tudi dana možnost za rešitev mnogih nalog, ki v jeseniški občini zahtevajo čimprejšnjo uresničitev. To pa bo mogoče izvesti le s pomočjo vse družbe in njene zavestne odgovornosti pri načrtnem in bolj temeljitem reševanju kulturnoprosvetne politike. — Bojan Čebul j Vinko Hafne Zatopljena vsak v svoje misli 6va molče koračila po dobro izhojeni poti preko Brezovškcga hriba. Se kratek kos vijugaste strme steze in že sva se znašla pred samotnima kmetijama na Brezovici.--- Čeprav sva šla kar se da poti hem skozi sadovnjak, sva vseeno zbudila zanikrno ščrr.e, ki naju je s hripavim bevskanjem po spremilo do konca vrta. Boštjan jo sunkovito potegnil brzostrelko z rame in se nekaj korakov zagnal proti psu, ki je divje zacvilil. Stisnil rep med noge in jo ucvrl za bližnji hlev. Od tam je še nekajkrat preplašeno zabevskal in ut:hnil. Spustila sva se k strugi lipn'ške-ga potoka in ga nameravala prekoračiti po najbližji hudourniški pregradi. Zdaj v poletnih mesecih je b*la voda tako nizka, da jo je bilo mogoče na pregradi prekoračiti, ne da bi se bilo treba sezuti. Vsekakor je bil ta prehod mno^o varnejši kakor više stoječi Upniški mest, kjer so Nemci kaj radi j imeli zasedo. Breg potoka jc bil gosto zaraščen z vrbjem in bujno rastočimi koprivami. Kljub pazljivosti so me hudo opekle po golih mečih in celo po rokah. Opečen od ko- priv in moker cd re ki mi io vrbja, sem se slabe volje prerinil skozi goščo do potoka. Slaba volja je pogosto vzrok nesreče in tako je bilo tudi tokrat. Potok je zaradi dolgotrajne suše tako upadel ,da je voda komaj za ped visoko polzela preko lesene pregrade in oporni kolji so Čisto suhi štrleli iznad vode. Bili so ravno za korak oddaljeni drug cd drugega in Boštjan je po njih prvi srečno prekoračil potok. Tudi jaz sem vešče prebalanširal več kot polovico kolov in že sem bil gotov srečnega izida. Toda že pri naslednjem kolu sem stopil prekratko, izgubil ravnotežje in obupno krileč do kolen zagazil v plitev tolmun nad pregrado. Vdan v usodo sem nato prebredel potok in se skozi gesto grmovje prerinil na nasprotni breg. Za sezuvanje zdaj ni bilo več časa. Zato sem si pomagal tako, da sem se oprijel vitkega jesena, visoko dvignil nogo in zlil vodo iz čevlja naravnost v hlačnico. Zato z drugo nego sp-etnosti nisem ponovil in do kraja ozlovo-i ljcn sem odracal za Boštjanom. Iz čevljev mi je živahno žmurila voda in proizvajala čudno cvileče glasove. Se kakih dve sto korakov čez zamočvirjen travnik, nato kratka pot ob poslopju majhne žebljar-ske tovarne in znašla sva se na cesti pred Tilnovo garažo. Vrata so bila zaklenjena, v notranjosti pa je že enakomerno grmel motor starega motovila na oglje. Na najino trkanje se je brnenje nekoliko utišalo in približali so se oprezni koraki. Zaškrtal je ključ in skozi narahlo odprta vrata je pokukal preplašen Tilnov obraz. »Brž noter!« je šepnil brez pozdrava in naju potegnil v mračno garažo. Spet je zaklenil vrata in šele nato nama čvrsto segel v reke. »Si pripravljen?« ga jc pobaral Boštjan precej glasno. »Pst, pst!« jezaslkal Tilcn. »Da nas kdo ne sliši. Gespodur nič ne ve, kaj bom danes preve.čal.« »Prav teko!« je pri-trdil Eoči-jan in odložil nahrbtnik. »Ali lahko gremo?« »Kje je luknja, kjer se bova peljala?« sem zaskrbljeno povprašal Tilna. »Tu!« je pokazal na zevaječo odprtino lesenega zaboja, -pritrjenega spodaj na karoserijo. V pcl-temi sem si ga kolikor mogoče pozorno ogledal in takoj mi je bilo jasno, da bo prekleto tesen. »Misliš, da bova lahko šla vanj?« sem pripomnil osupel. »Kako da ne!« je odvrnil odločno. »Po dve rezervni gumi spravim vanjo, pa ne bi vaju.« Toda midva nisva rezervne gume, sem grenko pomislil in kar stisnilo me jc ob pogledu na zlohotno črno odprtino.--- Tilen nama ni pustil časa razmišljanje. Brž ko je uredil z nahrbtnikoma, je s krepkimi rokami pograbil Boštjana čez pas in ga zrna šil kot vrečo plev, z nogami naprej v tesno luknjo. Njegov klavrni obraz je bil zame kaj malo vzpodbuden. Toda Tilen je bil že pri meni in me na enak način zatlačil v luknjo. »Nemogoče!« 6em zastokal, zakaj zaboj je bil tako tesen, da sem le s težavo sopel in da niti nege nisem- mogel več premakniti iz neudobnega položaja. Tilen nama je, ne meneč se za najino stisko, potisnil v luknjo še brzostrelki in tebi nič, meni nič, za ! dušiti. Boštjan se dotlej niti z besedico ni pritožil, a zdajci je s krepkim sunkom komolca odkril pokrov. »V tej luknji ne mislim crkniti.« je precej obupano zastokal; jaz pa sem se, opogumljen \od njegovega malodušja, že začel vleči iz zaboja. Ko je Tilen opazil, je naglo spet zaprl vrata garaže, skočil k meni in me v hipu zatlačil nazaj v zaboj. »Za boga,« naju je obupno rotil. Ostani ta notri, drugače vaju ne upam peljati. No, pustil vama bom večjo špranjo. Samo malo še potrpita! Kakor hitro bom potegnil, bo dovolj zraka.« gnal v kabino. Prav blizu naju je rezko zaškrtalo jekleno zobovje, ko je vključil brzino, in kar poskočili smo zadensko na cesto. Tilen je še zaloputnil vrata garaže in že smo drveli po cesti proti Podnartu. Glede zračenja je imel Tilen prav. Kakor hitro smo zapeljali, je prihajalo v najino zadušljivo ječo skozi odprtino dovolj zraka; z njim vred pa žal tudi cestni prah, ki se je izpod sprednjega kolesa vsipal naravnost v špranjo in silil v nos in oči. Skozi špranjo sva lahko videla le ozek pas ceste in bežne obrise kake hiše ali drevesa, ki so švigala začel z žeblji pribijati pokrov za- toja. »Norec!« sem glasno zakričal. »Ne zabijaj, saj se bova zadušila!« »Moram,« je odločno odvrnil in že začel zraven moje glave zabijali drugi žebelj. »S ključavnico bi se še tesneje zaprlo. Saj bom pustil dovolj veliko špranjo, da brsta lahko dihala.« Toda kakor hitro je bil pokrov pribit in jc Tilen že skcil odpirat vrata garaže, naju je začelo RT e vem. ali sem se bolj smilil samemu sebi ali se mi je bolj zasmilil siromak, ki sva ga s svojo zahtevo prisilila "v tako mučni položaj. Moral sem priznati, da nikakor ni bil strahopeten in da je s to vožnjo resnično mnogo tvegal. Zato sem vdano stisnil glavo med ramena in pustil, da je znova pribil pokrov in tokrat res napravil nekoliko večjo odprtino. Spet je odprl vrata garaže in se naglo po- Mile Pavlin a t* a o ose Menda nobena naša enota nI in:ela toliko mrčesa v svojem perilu in obleki kot ravno naš elitni bataljon. Vsaj jaz ne pomnim, da bi kdajkoli prej imel tolikšno bogastvo . . . Delali smo dolgotrajne pohode brez počitka, če smo pa kdaj imeli trohico prostega časa, smo raje plesali in sc veselili. Prebivali smo — kadar smo seveda mirovali — v takih krajih, kjer nam je brez prestanka grozila nevarnost sovražnega napada. Zato smo se neradi slačili in dajali svort obleke raz-uš cvati. Pa tudi higienske ekipe s svoiimi dragocenimi stroji — bencinskimi sodi z dvo'--nim dnom — so nerade hodile po tako nevarnih krajih, ker so sc bale, da ne bi sovražnik zaplenil njihovih dragocenih aparatur. \'.;ibujc je bilo, ko smo bili v Bulovčcvi gostilni. Vse žarnice ti po hiši že zdavnaj pregorele ali pa so jih pobrale vojske, ki so drvele skozi vas. Nazadnic je ostala samo ena in tista jc svetila v kuhinji, kjer ie spal štab. Vso noč ic gorela in vso noč so se vrstili pod no borci. Tud' jaz sem vstajal po petkrat na, noč, ker mi golazen ni dala spati. Vsakokrat sem polovil po prgišče teh nadležnih sprcmlje-vdtk, za katere pravijo, da so v eni noči babice. Neusmiljeno sem jih moril, pregledoval vsak kvadratu'' centimeter perila, toda čez uro ali dve ic bila spet žetev prav tako hn^tta, kot bi imel deviško lovišče. Vse prste sem imel krvave od Presnete nesnage. Ntkoi sem se spomnil, da bi sc h'-'-> imenitno pošalil. V prazno ttshleno vazo, iz katere bi ne mogla Splezati tudi najbolj športno in ttlczalS%0 navdahnjena uš-vcli-/-".'.', smo vso noč nabirali plen. '/ .....tj ic na dnst vaze mrgolelo najmanj za pitn; kozarec golazni. P^'"m ;em it potc?nil svin- tenko, "i porinil v kuharjevo puško, ttsi pa >uozi papirnati lijak stresel v cev. Bilo rib je skoraj do u^tia cevi. hsttiUl sem jih pred hišo v zrak. Ne vem, če so r gorele, tod t poskus je bil vsekakor več kukor zanimiv. Nekdo mi je zagrozil, da me bo zaradi tega obto-žil> društvo za varstvo živali. Poleti smo se golazni otepali na bolj naraven- in korenit način. Večkrat sem perilo zakopal v mravljišče in ga pustil tam dan ali dva. Ko sem ga spet izkopal, je smrdelo po mravljinčni kislini, a bilo jc čisto. Toda kaj mi jc pomagalo, ko pa so bili vsi tovariši »kar živi**. Golazen je mrgolela po vseh senikih, po travi in po hišah, kjer so uši plezale po stenah in celo po stropu. Pozimi smo večkrat perilo zvili, tako da je bilo vse zavito v srajco. Potem smo ga zakopali v zemljo ali sneg, le rokav je molel ven. Po rokavu so druga za drugo prilezle na dan nezaželene prebivalke perila, ker jim v zemlji in na mrazu ni bilo všeč. Na žalost pa so ostala živa njihova jajčeca, ki so sc brž izlegla, ko so začutila človekovo toploto. Nekoč je Franček ponoči nekaj posebnega sanjal in je v spanju vstal ter odšel spat za vrata. Zjutraj se ni mogel načuditi, zakaj ni na staran ležišču* »Uši so to odnesle za vrata,* so se mu smejali tovariši. Največ zalege je bilo na tistih delih telesa, ki so poraščeni z dlakami. Dela telesa med nogami se jc kot najbolj bogatega lovišča za uši prijelo ime »štab*. Včasih si je golazen zaradi pomanjkanja življenjskega prostora v perilu polastilo hrepenenje po višinskem zraku. Postale so vnete hribolazke in so se pojavile v laseh. Od tam smo jih preganjali z redkimi glavniki, ki pa so bili samo po količini redki, drugače pa so morali biti zelo gosti. Mazali smo se tudi s petrolejem, ki smo ga našli v svetilkah. Nekoč je dežurni bataljona prišel po navodila v štab. Koki, komisar bataljona, jc ležal na peči. Ko je dežurni vstopil, mu je Koki začel dajati navodila, kako naj organizira zavarovanje. _ Stegnil je desnico in se z levico popraskal pod desno pazduho. Medtem je kazal z desnico na pot, po kateri je bataljon prišel v vas. »Eno patruljo pošlji v tisto stran!* je ukazal dežurnemu in stegnil levico. Medtem ko sc je zdaj z desnico praskal pod levo pazduho in kazal z levico v hrib za vasjo, je ukazal: »Drugo patruljo pošlji tja gor!* Nato je nekai časa gledal okoli sebe, se popraskal za vratom in počasi izustil: »Pa pazi, da nam ne pridejo za hrbet. »Takoj zatem sc je popraskal med nogami in opozoril dežurnega: »Pazi, da ne bodo napadli štaba . . .* Dežurni jc strmel v Kokija, nato pa se je začel na ves glas smejati. Komaj je stopil iz štaba, jc takoj vsakomur pripovedoval, kako mu jc ukazoval Koki. Čez nekaj dni se ie smejala že vsa divizija. Če ie kdo koga vprašal, ali ima kaj uši, ni smel vprašani nikoli odgovoriti »veliko* ali »malo*. Navadno je rekel: »Ah, ni posebne sile. Sem in tja jih bo za kakšn) pest.* Zakaj kljub javni tajnosti, da smo od uši vsi živi, smo vztrajno lagal', da to ni res in di nimamo uši. Sramovali smo se jih. Skrivali smo jih drug pred drugim in tudi pred civilisti, čeprav so tu.li civilisti "C-deli, kakšno živino gojimo. Pa tudi civilistom jih ni manjkalo. Najbolj na glasu zaradi količine in odlične pasme so veljali Ljubljančani in študentje. Domačim so se Šli včasih domov preoblačit in čistit, zato jih niso imeli toliko. Seveda so na ta račun zbadali druge. Toda ljubljanski študent Janez jim jc nekoč zabrusil: »Seveda imam dosti uši. Komaj sem prišc{ na Dolenjsko, sem jih že dobil. V Ljubljani uši še poznal nisem .. .* Po vseh enotah so pripovedovali primere, ko je sovražnik presenetil neko enoto pri razuševanju. Borci so goli in bosi, zaviti v odeje, tekli na položaje. Nekje drugje so posamezniki pozabili v žepih naboje, eden pa celo bombo. Potem nihče ni upal h kotlu, dokler ogenj ni ugasnil. Menda je v sodu pokalo kot za stavo in je < pokrov * kar privzdigovalo. Včasih smo mi, posebno po šivih, ^preganjali z vročim likalnikom. Če ni šlo drugače, smo perilo obesili tudi nad žerjavico ali v vročo krušno peč. Lojzek je nekoč potegnil z nohtom po hlačnem šivu in uboge živalice so kar frčale v plamene, da je cvrčalo in zoprno smrjlelo. V jurišnem bataljonu smo dobivali pogosto novo perilo, včasih na manj kot mesec dni. Takrat smo staro perilo enostavno zavrgli in oblekli novo. Nekaj ur je bil mir, potem pa so iz vse bližnje okolice pritegnile na svežino nove uši, da jih je bil nesrečnež bolj poln kot prej. Uši so posebno ljubile angleško volneno perilo. Najbolj zoprno je bilo takrat, kadar jc bil človek moker in je naglo prišel k topli peči. Uši so se razživele in začele gristi kakor stekli psi. S svojo stalno navzočnostjo, zagrizenostjo in ostrimi rilčki so nam uši grenile življenje. Pri tej nadlogi nam je bila edina tolažba upanje, da bomo kmalu prišli v zaledje in se očistili. Harmonikar, ki je uši spoznal /e pred vojno, nas je tol ižil, da jih ic ustvaril bog zato, da bi se lenuhi morali praskati. . . (Odlomek iz še neobjavljene knjige črtic JURISN] BATALJON. Delo jc bilo nagrajeno s tretjo Kajuhovo nagrado za leto 1900.) mimo. Ker pa sva kraje dobro poznala, sva vsak čas vedela, kod se vozimo. Ko so pod kolesi zaropotale lesene mostnice, sva kaj lahko spoznala, da smo na podnartovskem mestu. Torej sta bili prva nemška postojanka in Sava že za nama. To je krepilo upanje, da bo šlo tudi naprej po sreči. Se kako minuto vožnje po pra.'-ni cesti in v gobovškem klancu smo za vozili na asfaltirano gorenjsko cesto. V trenutku se je nehalo prašiti in tudi mučno tresenje se je precej ublažilo. Staro motovi'o je zamolklo hroplo po številnih ovinkih in Tilen je vsak trenutek menjal brzine, d abi šlo kolikor mogoče hitro. Aha. zdajle smo v Podbrezjah. Postojanke ne moreva videti, ker je na drugi strani ceste. Zadnje vaške hiše so za nami in že se spuščamo po ovinkih proti Bistrici. Katere postojanke so še na vrsti? Naklo, Predoslje in potem samo še Preddvor. Kranju se bomo verjetno izognili po bližnjici preko Kokri ce. Dolga bo še, dolga, in vrag vedi, če jo bomo dobro izvozili! Kakorkoli že, Til-nu se morava nekako oddolžiti za tvegano dejanje. Čimprej mu morava preskrbeti kako pištolo, ki si jo tako želi. In v Partijo ga moramo sprejeti. Saj res ni razumljivo, zakaj rajon s tem že tako dolgo odlaša, ko sva sc /<• zadnjič z Vanjom o tem domenila. Kakor hitro se vrneva, bom to brez odlašanja uredil. Mož bo k tem bolj počaščen, kakor če mu podarim brzostrelko. »Pazi, na betonski cesti smo!« me je iznenada opozoril Boštjan, kot da bi sam tega ne videl. Avto je zdaj tiho in skoraj brez tresenja požiral ravno betonsko oaito. Se nekaj kilometrov in že smo zavili ONt.ro v levo in zaropotali po luknjasti prašni cesti skozi Naklo. D o Kokrice sva se še nekako znašla, potem pa sva se popolnoma zmedila. Jaz sem trdil, da se vozimo preko Bele proti Preddvoru, Boštjan pa, da so vozimo skozi Predosi je m da bomo vsak ca« zavozili v Bri-tofu na cesto Kranj—Jezersko. Sele čez čas je nerad priznal, da imam prav in s skrbjo sva pričakovala nemško postojanko, to je Preddvor. Končno je bil tudi ta za nami in v Tupalicah smo zavozili na glavno cesto. Torej še kakih petnajst kilometrov vožnje navzgor po kokrški dolini] Dovolj razloga za resnično veselje; toda preganjal ga je že skoraj brezupni položaj t tcisni ječi. Skozi špranjo .sc je napihalo toliko pralni, da mi jo že čisto zamašil no-; in sem ga že nekaj časa goltal naravnost skozi usta. Moral sVm večinoma mižati in tako sem popolnoma prenehal opazovati cesto. Vse telo mi je nekako otrdrto. Najhuje je bilo z desno nogo. ker scai jo ki v garali vttknfl v ta- boj tako nesrečno, da jo je kmalu zgrabil krč in je kljub vztrajnemu prizadevanju nisem mogel zasukati. Edina skromna tolažba v hudi stiski je bilo to, da je kazal tudi moj sosed vse znake skrajnega neugodja. Ze nekaj časa se sploh ni več zanimal za potek vožnje in minilo ga je veselje do norčij. Prav, skuhal je to godljo in zdaj jo je bil dolžan brez godrnjanja do kraja potepsti. Vse telo mi je nekako otrdelo. Najhuje je bilo z desno nogo, ker sem jo že v garaži vtaknil v zaboj tako nesrečno ,da jo je kmalu zgrabil krč in je kljub vztrajnemu prizadevanju nisem mogel zasukati. --- Na srečo se je vožnja končala nepričakovano hitro. Za nekim ostrim ovinkom se je avto iznenada ustavil. Tilen je bil skokoma pred nama in že je odleteL pokrov. j »Smo že prod Fužinami?« je začudeno zagedrnjal /Boštjan. Tu- I di meni se je zdel zadnji del vožnje od PTeddvora dalje nekam, kratek. »No, ni več daleč,-« je v zarire-i gi odvrnil Tilen. »Od tod je^ša* kaka dva kilometra do I Šlaga kamnoloma,^ od tam pa do žin ni več daleč; morda urico.-« Ze je odrzeL-nanini strelki in ju previdffro pcfložH tla. »Zakaj ne pelješ - do .-.tja, * kot,; sva-se zmenila^?-«"? je BčŠtjasn še* vedno ugovarjaL »Saj sem ta" že sinoči opravil, daj se v kamnolomu »pogosto zadržt>4 jejo Nemci! Misfišm, , da je'-pa-j motnejevče vaju. kar tu. ocloŽčnt-«ri Vrlega možaka je«forej prav J pred koncem poti le premagali strah in odločil,se je, da se naju] nemudoma izneba. No, bril j sem j že tako zdelan, da mi je bSorj precej vseeno in brez ugovora, cem se pustil izvleči iz mučne je-ij če. Tilen naju je čisto otrdela in j prašna kot mlinarja postavil na t trdo cesto in se gibčno povzpel nat| avto, da bi nama dal še nahrbt- | nike. Tedaj je iznenada pozorno. prisluhnil in obraz mu je otrpnil \ od strahu. Zdaj sva tudi midva zaslišala od gornje strani razločno brnenje avtomobila, ki se je naglo približevalo. »Skrijta se! Lahko so Švabi!* je kriknil Tilen in skočil z voza. Zbegano sva se razgledala okoli sebe, toda skriti se pri najboljši volji ni bilo kam. Na desni strani ceste je bilo strmo pečevje, na levi nekaj metrov visoka betonska opora in pod njo deroča Kokra. Nazaj v zaboj tudi nisva mogla tako hitro in upiralo se mi je še enkrat poskusili prejšnji užitek. »Vsaj orožje skrijta!« je obupano zavpil Tilen in se pognal k motorju, kot da ga namerava popravljati. Potisnila sva orožje v odprti zaboj ,da bi bilo takoj pri roki; potem sva se kar se da malomarno naslonila na kabino in s tesnobo v prsih opazovala Tilna, kako je brezglavo skakal okoli motorja. Ze je izza ovinka naglo privezil velik tovornjak.--- Ob pogledu nanj s'^rr. za hip odrevenel od strahu. Res so bili Nemci. Dva sta sedela spredaj pri šoferju, kakih deset jih jc sedelo zadaj na skladovnici desk in vsak je pestoval v roki pripravljeno puško, eden celo ročni mitraljez. Vražje zoprn položaj! Ce adajle vzbudimo njihovo pozornost, bi lahko ustavili in se pozanimali za naše vožnje. Imava sicer i i;rom-no prednost, da veva, s kom imava opraviti, oni pa ne. S pc i rafalom bi jih morda nekaj podrla, toda preveč jih je in ninv .a se kam umakniti. Tilcn je se na slabšem, ker je neoborožen. »Ce bi ustavili,« jc atkaiil Boštjan skozi zobe, »streljaj po kabini, jaz po zadnjih!« Strah je bil odveč. Ko je a ta hušknil mimo, so si nas komaj utegnili krmežljavo ogledali in . . so izginili 'za naslednjim ovinkom. Sele ko je brnenje SOVraZ-nega vozila docela Utihnilo v daljavi, je Tilon spet prišel do sape. »Zdaj pa brž!« je kriknil, se ročno pognal zadaj na voz in 1. : pomišljanja vrgel nahrbtnika ra ccisto. Ko se je prepričal, da ni ostala za nama niti dlaka, je skočil v kabino in zagnal mol r, ki je medtem sam od sebe ugasnil. »Srečno, fanta!« nama je še za-klical skozi odprto okno kabine in se ta dan prvič veselo zan (al. Komaj sva mu utegnila pomahati v slovo, že Je izginil u bi i »nJim ovinkom. -V hosto!« je /.daj v. .elo poveljeval Boštjan. Pn.-rahila sva n -hrbtnike, jo kljub pohabljenim nogam jadrno ucvrla navzgor po cesti in zn prvim ovinkom zavila v varno gobavo. (Odlomek \r. še neobjavljeno knjige SItECNO POT, FANTA. Delo je bilo nagrajeno -z drugo Rajtlhovo nagrado za leto likiOJ Novoletna nagradna križanka Tudi tokrat je pridnim reševalcem križank naše uredništvo poskrbelo za denarne nagrade, in sicer: 1. nagrada 3.000 dinarjev 2. -3. nagrada po 2.000 dinarje/ 4.-6. nagrada po 1.000 dinarjev 7.—10. nagrada po 500 dinarjev Vse reševalce opozarjamo, da morajo poslati svoje rešitve do 8. januarja 1962, medtem ko bo javno žrebanje v prostorih uredništva 9. januarja ob 16. uri. — Uredništvo Humor NASVET — Mislim, da sedaj greva lahko domov TOLAŽBA — Ta možakar je bolehal za enako boleznijo kot vi PREVEČ jih ho Dva trgovca s klobuki - od alkohola malce okroglo - sta se ustavila v tržiški Tovarni kos in srpov. Slišala 6ta med drugim tudi to, da imajo v njihovi delavnici velika kladiva, ki jih imenujejo »norci-. Prosila sta, če si jih lahko odedata. Uslužbenec jima je odgovoril: »Menim, da bo bolje, če ne, sicer bo preveč ropotalo.« ni: moke Oddelkovodja v nekem kranjskem podjetju je prosil nekega delavca, če bi ootegnil malo čez drugo uro. Delavec mu je odgovoril: »Ne morem, imam ženo, ki me čaka.« »In kaj potem?« Pokazal mu ju umetne zobe: -Samo tele imava.« »NOBEL« NAGRADA Jaka: »Ali si slišal, da je Ivo Andrič dobil Nobelovo nagrado?« Miha: »Ja, sem. Nič takega.« Jaka: »Kako?« Miha: »Saj je vendar vse življenje delal zanjo, ampak pomisli, naš direktor malo dela, pa dobi vsak mesce »nobcl« nagrado. Križanka Vodoravno: 1. parni stroj, 10. nekdaj ime sedanjega kranjskega nogometnega kluba Triglav, 11. uporabljanje, 13. vrsta meča, 14. osebni zaimek, 15. vrsta papige, 17. ime grškega junaka, 18. kaeji glas, 19. eden najboljših romunskih košarkarskih reprezentantov, 20. potomec Nizozemcev, 21. nekdanji davčni uslužbenec, 23. glasbeni znaki, 24. okrajšava za evropsko državo, 25. grad v okolici Tasta, 27. samoglasnik med različnima »oglasnikoma, 28. namen, 30. del motornega stroja, 32. ljudska pritrdilnica, 33. končano delo, 31. umor, 36. znamka italijanske tovarne avtomobilov, 33. dovoljeno mu je, 39. reka v Italiji, 42. okrajšava avtoprevozniškega podjetja v Sloveniji, 44. onemogočati, zavirati, 47. arabski žre-bec, 48. bog ljubezni, 50. z deskami obložiti, 51. soglasnik med različnima samoglasnikoma, 52. enkratni prestop, 54. neki, 55. moško ime, 56. žensko ime, 57. japonska dolžinska mera, 58. partizansko ime heroja Franca Rozmana, 59. moško ime, 60. nalepka, 62. prej narejen, vzet. Navpično: 1. športni rekvizit, 2. naris, opis, 3. pevski zbor, 4. samoglasnik in soglasnik, 5. del vijaka, 6. na poseben način ogovar-jan, 7. država v Aziji, 8. zavarovan, brez bojazni, 9. Mencingerjev roman, 10. sobica na ladji, 12. Krleževa drama, 13. judovski duhovnik, 16. dogodek, spor, 18. glavno mesto ene izmed naših republik, 21. zagrebški nogometni klub, 22. klatiti, krasti sadje, 25. planet, 26. uporabljati, 29. enaka soglasnika, 31. ime naše tovarne, ki izdeluje hladilnike, 35. pomožni glagol, 36. najnižja morska gladina, 37. vrsta kvalitetnega kostanja, 40. žensko ime, 41. glavno mesto balkanske države, 43. potiska, tišči, 45. prebivalec Iberije, 46. s komolci prerivati, nasiloma prodirati, 49. vrag, hudič, 51. žensko ime, 53. veliki nemški filozof (Immanuel), 55. hitro hlapljiva tekočina, 58. pogosta pridevniška končnica, 61. začetnici imena in priimka slovenskega literarnega zgodovinarja, esejista, znanstvenega komentatorja literarnih del in prevajalca (1875-1937). SODOBNO POPRAVILO — Ali ne vidite, da vaš avto popravljamo s polno paro? PRI ZDRAVNIKU —- Ali radi pijete? — Stopiva na požirek, pa boste videli, kje je najbližja gostilna MAŠČEVANJE — Vedno, ko zgubiš šah, me spodiš spat Samo dve žogi sta enako veliki in enako pisani! Kateri dve sta? ŽELEZARNA Jesenice na Sorenhkem Mi Slovenija Telefon: 244, ?16, 250 Telegram: Železarna Jesenice Tekoči račun: NB Jesenice 607-13/1-406 Teleprinter: 0,3196 Ljubljana Dftlovnf tcotalttiv t&mirn* vsem delovnim Hudem * oD AOVM lifU iskrene „.«U6 Ob Novem letu vsem delovnim ljudem mnogo sreče! Tovarna oipk in vezenin Bled Naše kvalitetne in lepo izdelane čipke ter vezenine vam bodo vedno v zadovoljstvo! KOLEKTIV KOMUNALNE BANKE Kranj želi v novem letu 1962 vsem deloTnim ljudem mnogo sreče in zadovoljstra Z varčevanjem si zagotavljate lepšo prihodnost! Potrošnikom In poslovnim prijateljem srečno in uspshov polno novo leto 1962 MLEKARNA KRANJ [OVARNA VERIG PriPoroCa v nakuP svoje kvalitetne izdelke: IL-onr- nni n i r n II vse vrstc viJakov in zakovic' L t 0 0 L I K I D L L U U verige za široko potrošnjo, industrijo in ladjedelništvo, razrjo opremo za pomorstvo in traktorske gosenice Vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem želi uspešno novo leto 1962 TEHTNICA ŽELEZNIKI \ j;em našim odjemalcem in vsem delovnim ljudem želimo uspehov polno novo leto 1962 ter priporočamo, da se še nadalje poslužujete na^ih kvalitetnih, preciznih in analitskih tehtnic OBRTNO PODJETJE 0cJ 'ffafafer poprtvij« m izvrže KRANJ vodovodne instalacije, sanitarne naprave,centralne kurjave In opravlja ključavničarska in kleparska dela V letu 1962 vsem mnogo sreče in zadovoljstva! Vsem občanom ln vsem delovnim ljudem v novem letu 1962 mnogo sreče! Občinski ljudski odbor in vse množične organizacije RADOVLJICA Ob novem letu 1962 želi vsem delovnim ljudem mnogo sreče in zadovoljstva kolektiv hotela »POD VOGLOM« BOHINJ Delovni kolektiv AVTOPROMETA želi vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno NOVO LETO Novosti v asortimana pnevmatike tovarne SAVA v novem letu 1962 plašči za Citroen avtomobil (spaček), dimenzije 560x13 in 560x15 z belim robom, novi plašči v krampon in maraton izvedbi, žični plašči za kolesa in moped Plašči SoxMl VAM ŽELI V NOVEM LETU KOLEKTIV SREČNO NA POTI SAVA KRANJ V letu 1062 želimo Tiem delovnim ljudem ?e vei delovnih uspehov! PROJEKTIVNO PODJETJE V KRANJU Tavčarjeva 41 urbanistični nacrti zazidalni načrti arhitektura ctmtr kanalizaci|a instalacl|a ■taliku kalkulacij Potrošnikom lx Krnnjn in okolice tr-r Tirni drlornlm Ijuflrm želi KOLEKTIV KRANJSKE KLAVNICE" srečno Novo leto SPLOŠNO 9RAĐBFN0 POOJFTJF GORENJC Radovljica želi vsem delovnim ljudem mnogo sreče v letu 1962 Naše uslune so hitre, kvalitetne in poceni! Se nekaj dni je do praznovanja in če ste povabili goste, ste najbrž že (sestavili jedilnik, ki ni preobložen s telko prebavljivimi jedrni in slaščicami. No, ne bi vam rada premešala jedilnika s kakimi recepti, opozorila pa bi vas na malenkosti, hi včasih zelo veliko pomenijo. Po-sbrbite za kar največjo različnost barv na pladnjih in krožnikih. Ce bo-i-te pri kolaču paslrcgli s čajem, r.e pozabite prej narezati limone na rezine, ki ele jih dali na prav majhne krožnike. Na jedilniku najbrž ne manjka masa in jajc. K taki kombinaciji skoro obvezno spada vejica zelenega peteršilja, ki pa ga lahko dobro sesekljanega potresemo v zelenih crtah po pladnju. Ce vam primanjkuje takega zelenila, si pomagajte s konzerviranim grahom. Malenk-etno ga sladlcajte, da pri kuhanju ne bo izgubil še tisto zeleno barvo, ki mu je ostala. Pomarančni krhlji niso nič manj uporabljivi kot limonini. Postrezite zraven trdo kuhanih jajc z nekaj pomarančnimi krhlji ali pa z njimi in sladko smetano okrasite puding. Puding se lahko okraći tudi z vkuhanim sadjem, a bo po-£ebno privlačen le, če je sadje moda Vsi hoteli v naših zimskih Športnih središčih so zadnje dni decembra zasedeni. Morda ste med tistimi, ki so .pravočasno poskrbeli za rezervacijo in ne boste pričakali NOVEGA LETA na parketu in v visokih petah; morda boste voščili znancem kje v planinski koči ali v hotelu v družbi smučarjev. S^- mi mizi ohranilo vsaj nekaj naravne barve. Ce še dobite grozdje, ni treba, da ga kupite veliko. Morda bi pri črni kavi postregli v majhnih skodelicah sladko smetano, v kateri je potaknjeno grozdje. Ne pozabite ostankov sira, pečenke, kumaric, z nekaj zobotrebci in malo domiselnosti napravite lahko celo menežerijo. veda ste premišljevali o svoji obleki za »apres-ski« in ste mislili na komplet iz evetlikajcčega ee blaga, hlače in telovnik v enem kosu. Ali morda celo ekstravagantno pelerino obrito s krznom. Ce ste še zelo mladi, ni čudno, da so vam taki modeli všeč in ros jc, da samo mladost lahko prenese vso ektsravagantncst modela. Pa vseeno, bolje bo, če se ne prikažete tako oblečeni v hotelu, sej praznovanje ni modna revija. Ljudje ne bi razumeli vre mladostne zalete-lcsti in drznosti in tako bi si slabo voljo pokvarili prve dni novega leta. Ostanite raje pri dolgih, preprostih hlačah, h katerim lahko nosimo vse, kar ima količkaj športni videz. Ce neradi nosite hlače, pa čeprav jim ne odrekate udobnosti in praktičnosti, poskusite, da vas tudi v krilu ne bo zeblo. Morda imate staro mohair široko krilo, ki ga ne nevsite več. Zožite ga :n ostanke porabite za životek, morda bo še za rokavca. Ped obleko nosite debel pulover v skladni barvi z obleko; nogavic tudi ne bo težko najti v barvi vašega puloverja.' Ni treba nositi ba-lerinke. če vas rado zebe v noge. Seveda ni treba ,da imate krilo iz mohaira. Morda bo to kos starega lo:.na, ki ste ga našli ob brskanju po omari. Spet drug kos obledelega blaga obarvajte v AZRO barvi in če je pretanek, zakaj ga ne bi podložili z drugim blagom. Rob krila obrabite z belim zajčkom ali naredite iz volne čopaste gumbe ali pretaknite skozi zanke na krilu kos usnja ali usnjen trak nastrižete v rese in tam, kjer se vam bo zdelo najbolje, obrobi te z njim krilo. H krilu nosite živobarvno bluzo v strogem športnem kroju; bluza naj bo ohlapna, da beste lahko podnjo oblekli le pulover. Lepa kombinacija sta tudi krilo in stola iz istega blaga. Poskusile enkrat eb svečah In na cvetje ne pozabite. Morda vam je vzcvetela češnja, forzicija ali dren, ker ste veje 14 dni imeli v toplem prostoru. Ce tega nimate, položite na mizo vršiček smrekove vejice, pa boste dosegli isti učinek. Najbrž si brez sveč ne moremo zamisliti pravega novoletnega vzdušja, čeprav gospodinja nerada dovoli, da bi sveča gorela kaj dalj kot nekaj minut, da se ne bi kaj vžgalo ali da ne bi vosek pomazal njenega najboljšega prta. Svečniki na sliki so precej dragi, če jih rabimo samo enkrat na leto; drugače jo, če smo se navadili večerjati ob svečah( ne ob eni sami) in še nismo izgubili vse romantike. Za novoletno praznovanje, vtaknite sveče v steklenice (če ne gredo vanje, jih preoblikujte nad toploto), te pa ovij te s staniolnim papirjem ali kako drugače. Ce so vaši podstavki za sveče že grdi oziroma so sveče pritrjene kaf"*na škatljici vžigalic, oblikujte iz trdega papirja harmoniko ali kake druge cefrarije in jih namestite okoli sveče. Vosek ne bo kapljal na mizo, gosti pa bodo pohvalili domislico. Naj lo vzrok tak ali drugačen — c .ali sle brez novoletne jelke. S trm če ni rečeno, da bo vaše stari vrmje čez praznike pusto, čisto nič novoletno. Prepričajte moža, naj Va*EB pomaga, posebno še, če inij, s;:-rehiejše prsie. Morda je pri hiši kaj koruznega lickan la, sicer kupile talijo in pobrskajte med svojo posodo, da bi našli primerno oblike; mogoče boste izbrali celo steklenice, V tako ovite steklenice zatarknite sveče afi suho vejo, ki ste jo mogoče prebarvali z bronzo. Na vejo nataknite vse tisto, kar v;»in pride na misel: volnene čopke, smešne možice, bonbon ali sta-> ' izrezanfce. Uporabite tudi borove storže ali smrekove, če niso preveliki. Prebarvan stari na smrekovi vejici, kjer pritrdite tudi svečo in mogoče še kr.k trakec, lahko postavite prav na sredo novoletne mize ali jih razpostavita po sobi kot male gozdne svetilke. Malo več spretnosti bi zahtevala velika slarimka ura iz papirja, To je sama nekaj možnosti. Samo od vas je odvisno, kako si boste pripravili praznovanje. Pobrskajte po predalih za pozabljenimi spemkuki; spomnite se, kako ste nekdaj silno radi rezlali les in iz papirja delali Iznez&a&e. Naj vam ne bo žal časa za to •»igračken.c«. Verjemite, da je vredno truda. RT« s vi t ozaljšana s trakovi in smrekovimi vejicam;. Na številčnico narišite velike rimske številke, v sredini naj bo prelomno lei-o, dva velika kazalca, ki sta lahko tudi dve smrekovi vejici, pa naj se približujeta številki dvanajst. za skrn ni c«s Ce se vam razpoloženje po delovnem dnevu le preveč pozna na cbrazu, pa nameravate zvečer v družbo, si pomagajte z oranžno kopel j o. Stisnite sok dveh pomaranč v posodo z mrzlo vodo in si s to mešanico Spi akni te obraz. Sadna voda bo opravila svoje: nerazpcioženje bo izginilo z obraza. ■Ali »ASVI?! 0 Ne zavrzlte stare najlonske nogavice; čevlje, ki ste jih prej že < ' li in zjortil? s krtačo, »odrgnite z r.e.jlonrko nogavico, pa bodo dobili lep lesk. Prav tako jih lahko uporabljate za čiščenje okenskega stekla in zrcal, saj najlonska nit ne bo pustila nobenih dlačie, Q Sajaste madeže naj-rrej izperite v mračni vedi. Ko se blago posuši* ite madež s krpico v bencinu. Sveže madeže lahko očistimo tudi s svežim kruhom, stare pa z bcn-» einom ali z alkoholom. ' Poročila poslušajte vsak dan ob I. 05., 6., 7., 9., 12., 13, 15., 17., 22., in 24. uri ter radijski dnevnik 19.30 uri. Ob nečeijah pa ob i.05., 7., 9., 12.. 13.. 15. 17., 22., 23. 24. uri ter radijski dnevnik ob [9.30 uri. £ SOBOTA, 30. deeemlra 6.30 Napotki za turiste 8.05 Poštarček v mladinsf ' glasbeni redakciji 8.35 Popevke se vrstijo 8.55 Radijska šola za nižjo i opnjo 8.25 Koncertni plesi 9.45 Novi posnetki srbskih - -v narodnih pesmi » ' JO.15 Novoletni pozdravi 10.45 Zvoki iz naših krajev II. 00 Orgle in orgiice t 11.15 Angleščina za mladino . 11.30 Drugo dejanje opere | Hoffmanove pripovedke 1 [12.05 Veseli hribovci z nekaj f skladbami J 12.15 Kmelijsld nasveti — vet. Dra-l go Smrekar: Vloga veterinarja t na družbenih obratih 12.25 Melodije o 12.25 113.30 Čestitajo vam... [14.00 Slovenske narodne v priredbi I Karla Pahorja 14.15 Veliki zabavni orkestri tega r tedna (14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo ', 15.20 Napotki za turiste ■ 15.25 Češka, poljska in sovjetska f glasba 15.40 Planinski oktet iz Maribora 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Poje Lola Novakovič 18.00 Aktualnosti doma in v 6vetu 18.10 Koncertira violinist Ilenrvk Szeryng 18.45 Naši popotniki na tujem © NEDELJA - 31. decembra 6.00 Z veselimi pcskočnicami V zimsko jutro 6.25 Veliki zabavni orkestri z vedrimi melodijami 7.15 Zabavna glasba 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Novoletni pozdravi iz Izraela 9.05 Matineja zabavnih zvokov 9.50 Trije samospevi Karla Pahorja 10.00 Se pemnite tovariši . . . 10.30 Pisan glasben) dopoldan 11.30 Ozka vrata v širni svet 11.55 Pet minut s kvintetom Jožeta Kampiča , 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.30 Za našo vas 14.00 Slovenske narodne 14.15 Čestitke za Novo leto 15.15 Našim mladim poslušalcem ea Novo leto 18.00 Zabavne melodije za vas 19.05 Nedeljska panorama 20.00 Na SilVeŠtrOVO 20.30 Vedri zvoki 20.45 Ob kaminu za silvestrovo 23.05 Radi ete jih poslušali 23.55 Novoletna poslanica predsednika Tita 24.00 Srečno 1S52! 24.05 Zaplešimo ,v Novo leto # PONEDELJEK - 1. januarja 6.00 Vedro in zabavno 6.25 Novoletni pozdrav domačih vižarjev 6.45 Godala v polkinem ritmu • • • ♦♦»•♦•• 7.25 Novoletne čestitke 8.00 Mladinska radijska igra 8.30 Dvanajst mesecev — dvanajst pesmi 9.05 Revija jugoslovanskih vokalnih solistov 9.55 Novoletni koncert 11.00 Srečanja v našem mestu 11.30 Igramo za vas 12.05 Zabavna glasba za Novo leto 12.35 Novice pri naših instrumentalnih ansamblih in pevcih 13.30 Na vrtiljaku zabavnih zvokov 14.00 Slovenski športniki ob novem letu 15.15 Dve premieri ' . 15.40 Zabavno popoldne > 17.05 Klavir v ritmu 17.15 Radijska igra 18.15 Za prijetno razvedrilo 18.45 Kvintet Vitek iz Maribora 19.00 Same prve izvedbe domačih ansamblov 20.00 Novo v studiu 14 i 21.00 Bela pravljica # TOREK - 2. januarja 6.00 Kar po domače 6.25 Praznično jutro ob zabavni glasbi 7.15 Novoletne čestitke 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 8.00 S košarkarji po Evropi 8.30 Lepe melodije 9.05 Zabavni orkester RTV Beograd 9.15 Sodobna industrijska proizvodnja 9.45 Glasbeno koledovanje križem po Evropi s 10.20 V Novo leto z novimi - < melodijami / 10.35 Izbrana zabavna glasba 11.00 Iz studiov RTV Zagreb, Beograd in Ljubljana 11.40 Prestopili bodo neki prag 12.05 Dunajski valčki 12.20 Slavni pevci v velikih operah 13.30 Sto let popevke 14.00 Svet v minulem letu pred zrcalom 14.30 Zvočni mozaik 15.15 Za vsakogar nekaj v zabavni glasbi 16.00 Pravljica o izgubljenem čeveljčku 16.45 Segava klaviatura 17.05 Novi posnetki KZRTV \ m Ljubljana ' 17.05 Kar vam ugaja ..; ( 18.25 Trobenta, ki 6ama igra 19.05 Zabavne melodije v 20.00 Opera Seviljski brivec \ 21.30 Vedra zabavna glasba ) 22.15 Popevke in ples 23.05 Melodije za lahko noč £ SREDA - 3. januarja 8.05 Plesni ritmi iz koncertnih dvoran 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Igramo za vas 10.B Od tod in ondod 11.00 Trije spevi iz opere Peggy in Bess 11.15 Človek in zdravje 11.25 Klavirski kvintet 12.05 Trlo Avgusta Stanka 12.15 Radijska kmečka univerzo — Dr. Janez Bati6: Vpliv masli- tisa na kakovost kravjega mleka 12.25 Melodije ob 12.25 ' 13,30 Arije iz francoskih oper 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Hitri prsti 14.45 Od kvarteta do okteta 15.20 Čembalo, kitara, harfa 15.3U U Marjanu Lipovšku 16.C0 Vsak dan za vas 17.05 SoTcrjem na pot 17.50 Orkester Alfred Scholz 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Dva baročna koncerta 18.45 Ljudski parlament ' 19.05 Iz novih posnetkov pianistke Dubravke Tomšičeve 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.00^Zabavne melodije za vse 22.15 Po svetu jazza 22.45 Lirični intermezzo 0 ČETRTEK - 4. januarja 8.05 Od zore do noči 8.30 Zabavna glasba na tekočem traku 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Balkanske pirotesfce 10.15 Od tod in ondod 11.15 Ruski tečaj za začetnike 12.05 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Sla-vica Sikovee: Pretok vina 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.50 Pisani orkestrski zvoki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Ljubiteljem Brahmsove glasbe 18.45 Kulturna kronika 19.05 Simfonija št. 8 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Godala v koračnem ritmu 21.00 Literarni večer 21.40 Dvajset minut za violino in klavir * PETEK - 5. januarja 8.05 Suita iz opere Morana 8.20 Z zabavnimi melodijami od Urala do Pirenejev 8.55 Pionirski tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Od tod in ondod 11.00 Tris kladbe za violino in klavir 11.11 Dve Mendelssohnovi Pesmi brez besed 11.15 Naš podlistek 11.35 Simfcnietta 12.05 Nekaj žumberških zapoje ZVK 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Erik Eiselt: Načrtovanje in urejanje družbenih gove-, danskih gospodarstev 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Radi bi vas zabavali 13.50 Kvintet bratov Avsenik 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 15.20 Arthur Rubinstoin zaigra nekaj nokturnov in valčkov 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Portreti iz stare italijanske glasbe 17.38 Simfonična pesnitev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Mehika v prsmi in plesu 18.25 Poje zbor SKUD Svobode Tine Ro/anc iz Ljubljane 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Uvertura in dva prizora iz opere Ivan Susanin 20.00 Hammcnd orgle 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled «•?,•„j Igrata dva pihalna orkestra 20.45 Štiristo let klavirske glasbe 21.13 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Po svetu jazza 22.45 Glasbeni intermezzo izija SOBOTA - 30. devembra 18.00 Pisan spored za otroke 18.30 Operacija — absurdna situacija — reportaža 18.45 Serijski film Jim iz džungle 19.30 Kaj nosim ob praznikih 20.00 T V dnevnik 20.15 Samo trenutek - reklamna oddaj a 20.20 Srečanje s smrtjo 21.00 Kratki film 21.15 Studio ena 22.30 Serijski film NEDELJA - 31. decembra 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Serijski film za otroke Športno popoldne 20.00 TV dnevnik 20.15 TV kiosk 20.30 Kratki film 21.15 Studio ena 21.30 TV film iz serije Detektiv Drake PONEDELJEK - 1. januarja 11.00 Risani filmi 12.15 Novoletni koncer — prenos iz Dunaja 13.30 Prenos iz Garmischa 18.00 Serijski film za otroke 18.30 TV Beograd v letu 1961 18.50 Baletni koncert 20.00 TV dnevnik 20.30 Rezerviran čas 21.00 Suzanina skrivnost - opera 21.50 Serijski film 22.15 Športno leto 22.45 TV dnevnik — druga izdaja TOREK - 2. januarja 19.00 Na tajnem kanalu — humoristična oddaja 20.00 TV dnevnik 20.30 Mednarodne nagrade " 21.30 Narodne pesmi in plesi 22.00 TV dnevnik — druga izdaja SREDA - 3. januarja 18.00 Zgodba o zajčku — TV slikanica 18.10 Jurček na straži — kratki film 18.20 Napačna prva pomoč 18.30 Velo polje — športna oddaja 18.40 TV film iz serije Jim iz džungle 19.05 TV po svetu v 1961. leto 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 Propagandna oddaja 20.30 TV magazin 21.30 Portreti in srečanja 22.00 TV dnevnik — druga izdaja ČETRTEK - 4. januarja 10.00 TV v šoli 13.00 Dobrodošli 19.00 CaSj ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.20 TV po svetu 20.35 Zabavno glasbena oddaja 21.30 TV počta 22.00 Spomini 22.15 TV dnevnik - druga izdaja PETEK - 5. januarja 19.00 Magazin vsakdanjih skrbi 19.30 Serijski film 20.00 TV dnevnik 20.20 TV o filmu 20.50 Spored jugoslovanske kinoteka 22.20 TV dnevnik - druga izd ' C^TF.TEK - 28. drccmbra »Center« — ameriški CS film OB 3.10 ZA YUMO ob 10., 16., 13. in 20. uri »Storžič« — ameriški barvni film PUSTOLOVŠČINE TOMA SA-WYERja ob i0. in 14.30 uri cena 30 din, film predvajamo v okviru Novoletne jelke, domači film NA ZMAJEVI SLEDI ob 16., 18. in 20. uri j PETEK — 20. decembra »Center« — amer. CS vestem film OB 3.10 ZA YUMO ob 10., 16., 18. in 20. uri »Sloržič« — amer. barv. film PUSTOLOVŠČINE TOMA SAWYER-JA ob 10. in 14.30 uri cena 30 din. Film predvajamo v okviru Novoletne jelke, domači film NA ZMAJEVI SLEDI ob 16., 18. in 20. uri — zadnjič SOBOTA - 30. decembra • »-Center-" — premiera amer. barv. Mirna PALČEK TOM ob 15., 17. in 19. uri »Storžič« — ameriški barvni film PUSTOLOVŠČINE TOMA SA\V-TER.JA ob 10. uri, ameriški CS vestem film OB 3.10 ZA YUMO ob 15.. 17. In 19. uri »Svoboda« — domači film NA ZMAJEVI SLEDI ob 18. in 20. uri »Cerklje — Krvavec« — ameriški barvni film DREVO ZA OBEŠANJE ob 19. uri »Naklo« — ameriški barvni CS film ALEKSANDER VELIKI ob 19. uri lj NEDELJA - 31. decembra lj »Center« — ameriški barvni film r PALČEK TOM ob 14.. 16. in 18. uri. dvojni program ob 21. uri — premiera barvnega CS filma I. KONJENIKI. II. GRBASTI VITEZ »Storžič« — ameriški barvni film PUSTOLOVŠČINE TOMA SAW-YERJA ob 10. in 13 .uri - cena 30 din. Film predvajamo v okviru Novoletne jelke. Ameriški CS vestem OB 3.10 ZA YUMO ob 15.. 17. in 19. uri, dvojni program ob 21. uri — premiera barvnega CS filma I. GRBASTI VITEZ, II. KONJENIKI »Svoboda« — ameriški barvni film PUSTOLOVŠČINE TOMA SAW-YF.RJA ob 14. uri, ameriški barvni CS film VIKINGI ob 16. in 18. uri, dvojni program ob 20. uri — premiera barvnega CS filma I. GRBASTI VITEZ, II. KONJENIKI »Cerklje — Krvavec« — ameriški šarvni film DREVO ZA OBEŠANJE ob 15.30 in 18. uri »Naklo« — ameriški barvni CS film ALEKSANDER VELIKI ob 15. in 18. uri PONEDELJEK - 1. januarja »Center« — ameriški barvni film PALČEK TOM ob 10., 14.. 16. in 18. uri, premiera nemškega barvnega filma MAZURKA LJUBEZNI ©b 22. uri »Storžič-« — ameriški barvni film JAGUAR, GOSPODAR DŽUNGLE cb 10.. 15., 17. in 19. uri, premiera sovjetskega barvnega filma DELO RUMJANCEVA ob 21. uri. »Svoboda« — ameriški film MODRI PAJCOLAN ob 16. in 18. uri, ameriški kriminalni film GOSPOD 880 ob 20. uri »Cerklje — Krvavec« — ameriški barvni CS film DEŽEVJE PRIHAJA ob 15.30 in 18. uri »Naklo«* — jugoslovansko-italijan-Bki barvni CS film NEVIHTA ob 15. in 18. uri TOREK - 2. januarja »Center« — nemški barvni film MAZURKA LJUBEZNI ob 14., 1-6., 18. in 20. uri »Storžič« — ameriški barvni film JAGUAR. GOSFODAR DŽUNGLE ob 10. in 13. uri, sovjetski barvni film DELO RUM J AN CEV A ob 15., 17. in 19. uri »Svoboda« — ameriški barvni film PALČEK TOM ob 14., 16., 18. in 20. uri SREDA — 3. Januarja »Center« — francoski barvni CS film GRBASTI VITEZ ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — nemški barvni CS film MAZURKA LJUBEZNI ob 10. 18. in 20. uri. ameriški barvni film PALČEK TOM cb 16. uri Jesenice »RADIO« cd 30. decrmbrn do 2. januarja iialijar.sko-franccski barvni CS film KARTAGINA V PLAMENIH. 3. januarja ameriški barvni film TO-BY TAYLER Jesenice »PLAVŽ« 30. decembra do 31. decembra ameriški barvni VV film IMITACIJA ŽIVLJENJA. 1. do 3. januarja italijansko-francoski barvni CS film KARTAGINA V PLAMENIH Žirovnica 30. decembra do 2. januarja angleški film LIGA GENTLEMANOV 31. decembra do 1. januarja ameriški barvni film BELA DIVJINA, m 3. januarja ameriški barvni VV film IMITACIJA ŽIVLJENJA Dovje 30. decembra amer. barvni film BELA DIVJINA. 31. decembra do 1. januarja angleški film LIGA GENTLEMANOV, 2. januarja ameriški barvni VV film IMITACIJA ŽIVLJENJA Koroška Bela 30. do 31. decembra slovenski film DRUŽINSKI DNEVNIK. 1. januarja ameriški barvni film TOBY TAYLER, 2. januarja amer. barvni VV film IMITACIJA ŽIVLJENJA Kropa 30. decembra ameriški CS film ANASTAZIJA ob 20. uri, 1. januarja franeosko-španski VV barvni film PRODAJALKA VIJOLIC ob 15. in 19.30. 2. januarja ameriški CS film PEKEL V MESTU ob 15. in 19.30 Ljubno 30. decembra ameriški CS film AVTOBUS NA STRANSKIH POTEH ob 19.30, 31. decembra ameriški CS film AVTOBUS NA STRANSKIH POTEH ob 16. uri Skofja Loka »PREDII.EC« 20. decembra otroški film MALA LA2NIVKA Bled 29. do 31. decembra slovenski film VESELICA ob 17. in 20. uri Radovljica 30. decembra slovenski zabavni film DRUŽINSKI DNEVNIK ob 20. uri, 31. decembra slovenski film DRUŽINSKI DNEVNIK ob 14. in 18. uri, 31. decembra amer. barvna risanka GOSPA IN POTEPUHI matineja ob 10. uri, 31. decembra nemški barvni CS film OD ALJASKE DO MEHIKE ob 16. in 20. uri, 1. januarja nemški barvni CS film OD ALJASKE DO MEHIKE ob 14. in 18. uri. 1. januarja francoski film IGRE LJUBEZNI ob 16. in 20. uri, 2. januarja francoski film IGRE LJUBEZNI ob 18. uri, 2. januarja jugoslovanski film NI MALIH BOGOV ob 16. in 20. uri, 3. januarja jugoslovanski film NI MALIH BOGOV ob 18. in 20. uri Gotovo ga ni človeka, ki se ne bi pripravljal in razmišljal, kje in kako se bo poslovil cd starega le a in dočakal Novo leto 1862. Nek:'o si bo »priveščil« bcljle. nekdo . s'abše silvestrovanje. Nohten pa bodo na ta dan celo pri delu. ker jim pač to nalaga njihova službena eolžnest. Pa poglejmo, kje vse bodo lahko Gorenjci silves.rovali oziroma kam bedo šli za novoletne praznike. PLANINA POD GOLICO - Turistična agencija »Izletnik« iz Ljubljane crganizra za novoletne praznike kar tridnevni izlet, in sicer na Flanino pod Golico v Jeseniških rovtah. Program izleta je naslednji: Odhod iz Ljubljane *cb 15. uri pred spomenikom »Ilegalca«. Nato vožnja preko Kranja na Jesenice, kamor bo prihod ob približno 17. uri. Udeleženci 6e bodo lahko prep:ljali v Dom pod Golico s sanmi ali pa z avtobusom. Naslednji dan, 31. decembra, bo po zajtrku izlet na Crni vrh, kjer bo na sporedu smučanje in sankanje. Zvečer pa bo silvestrovanje v Domu. Zadnji dan bo na sporedu še smučanje in proti večeru odhod proti domu. IZLET V BOVEC - Tur agencija »Izletnik« organizira za novoletne praznike še drugi izlet, in sicer na silvestrovanje v Bovec. Za ta izlet je odhod avtobusov, 31. decembra, prav tako pred spomenikom »Ilegalca« v Ljubljani ob 10. uri. Vožnja preko Postojne do Nove Gorice, kjer bo kosilo v hotelu »Sabo!in«. Nato bo nadaljevanje poti preko Tolmina v Bovec, kamor bo prihod približno ob 14. uri. Zvečer bo silvestrovanje in naslednji dan ob 15.30 uri odhod proti domu. KRANJ — Kranjska gostinska podjetja so se za Silvestrovo dobro založila s pijačami in dobrimi jedili. Gostinsko podjetje »Delikatesa« bo organiziralo silvestrovanje v hotelu »Evropa« in v restavraciji »Park«. Partizan v Stražišču bo organiziral tradicionalno silvestrovanje v telovadnici. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Cena vstopnici pa je 1500 dinarjev, kjer je vračunana buteljka vina, predjed, glavna jed in slaščice. Silvestrovanje so pripravila tudi druga podjetja. Lahko boste silvestro-vali v Domu JLA (Stara pošta) ali v Zadružnem domu na Primsko-vem. restavraciji »Iskra« itd. TRZlC - Iz Turističnega društva v Tržiču so nam sporočili, da bodo Tržičani silvestrovali lahko v restavraciji »Pošta« in v domu TVD »Partizana«. Ljubitelji planin bodo lahko dočakali Novo leto v planinskih kočah na Kofc^h in pod Stori.ičrm. Med novoletnimi prazniki bo Turistično društvo priredilo tudi izlet v neznano. SKOFJA LOKA - Najbolj veselo bo v Skofji Loki na Silvestrovo v restavraciji »Transturist«. potem v restavraciji »Krona« in v domu TVD »Partizana«. Silvestrovanje so pripravila tudi druaa škofjeloška gostinska podjetja. ŽELEZNIKI - Tu bodo dorr.n i-ni in okoličani silvostrovali v domu domačega TVD »Partizana«. Ljubitelji planin pa bodo odšli v kočo na Ratitovec. BLED — Bled se je za novoletne praznike to pot še posebej pripravil. Ob veseli glasbi boste lahko dočakali Novo leto v hotelih: Toplice, Park, Jelovica in Triglav. Povsod je v Silvestrov večer vključen tudi poseben program. Letos bo prvič silvestrovanje tudi na tlojskem gradu. Smučarji in drugI pa se bodo pesiovili cd starega leta v Spcrthotelu na Pokljuki. RADOVLJICA - Tudi tu bo na Silvestrovo veselo ,in sicer v hotelu -Grajski dvor« in restavraciji »Triglav«, nadalje v domu TVfJ »Part.zano« :"n po ostalih grs.in-ekfn podjetjih. EOHTNJ - Kot vsako leto bo tudi v bohinjskih hotelih cb jezeru organizirano silvestrovanje. V »Zlatorogu«, »Jezeru« in -3ei-lcvueju« so pripravili na Silvestrov večer kvalitetno večerjo in zanimiv pregram. JESENICE - Večina Jesrničancv bo silvestrovalo v hotelu -Po^ta«« in hotelu »Kcrcian« ter »Kazini«. Precej pa se jih bo gotovo ocilc.iio, da bodo derakali Novo leto kar doma. Za novoletne praznike pa bo »Kompas« organiziral Voek dan izlet v Kranjsko £>oro. KRANJ-' Iv A GORA - č smučarjev 6e bo prav gotovo odločilo, da bedo silve^trovali v Kranjski gori v hotelu »Eriki« ali v Podkorenu v hotelu »Razor« in v Ratečah ter v Planici. Tu so namreč idealni pogoji za smu.a-r.je in druge zimske spor: o. LJUBLJANA - Iz Ljubljane pa so nam sporočili, da je še nekaj prestih mest na Bellevueju. v hotelu Slon in v nebotičniku. — M. Z. Gorenjski fantje, ki služijo vojaški rok v Vojni pošti 3065 10 Sombor. in sicer: Stanislav Plevel iz Cerkljanske Dobrave. V. k tor Pungartnik iz Adergasa. Frar.ci Brešar iz Cirč in Albin Slabe iz Podjelovega brda želijo svojim dekletom oziruma ženam, vsem domačim in prijateljem, srečno in zadovoljno novo lete 106? 4>»8 Gorenjski fantje čestitajo vsem znancem, sorodnikom in prijateljem 6reino NOVO LETO 1962: VP 2805 35. Karlovac - Franc- Tolar. Jože Kržišnik. Janez Grašič, Jože Rupnik. Danilo Skočir, Eer-nard Maiovašič: VP 1833, Sarajevo - Alojz Veternik, Franc Stefe, Peter Zadnikar, Vinko Gregcrin, Peter Markovič; VP 4791 26. Zadar — Rudi Jane; VP 9845 2, Beograd -Valentin Ambrož, Frar • .'.* ':. Alojz Slabe, Stane Kandclf: VP 9845 4. Beograd - Franc Lotr;;• in Matevž Zupan; VP 6948. Titcv Ve-lcs — Mirko Kalan — Praše.- Jarez Balantič — Hotemože. Stane Cim-žar - Britof. Silvester Hribar — Gorica pri Radovljici; VP 86 J7, Čapljina — Ivan Stojs — Jesenice, Marjan Dclinar - Skofja L i..;, Viktor Rakcvec - Dolenja vas, Jurij Pfajfar - Cešnjica; VP 6319, Čapljina - Jure Dolenc; VP 5379, Karlovac — Janez Zupan — Begunje, Ivan Podpeskar — Brc . pri Preddvoru. Dedo Vukalj - Kranj, Miha Hafner — Jesenice. Ivan Ver-derber — Tržič. Andrej Oreh ar — Nal:'o. Vlado Kesič - Kranj; VP 4C"o. Petrovac kod Skoplja — Joče Mušič. Ivan K-sirnik. Štefan Piv-rič, Stane Janežič; VP 5263, Petrovac pri Skoplju - Oto Jcraj. Lud-vik Debevc, Franc Zor, Lu.lv: k Prusnik. Franc Kleindinst. Pavle Benedik. Dane Novak; VP 2116. Petrovac pri Skoplju — Janez Kalan C-l v iiTftiiEjNEM LETO Midih cjiascv, ki niso plačani larrei, ne objavljamo. Vsaka be-veJja: preklici in čestitke po dir;. of'cIo po 30 din. Con;; . cj okvirju 5 tisoč dinarjev, brez ^jkv.rja 3 t ::o-č dinarjev. Naročniki Eoajn popust Vgcdno prodam travnik v neposredni bližini Kranja. Naslov v ©gksnem oddelku l$33 Predam 6 tednov stare prašičke. Vaata 10, Cerklje i i F odio »Soča« z garancijo, u;red-no prodan. Or/!ed v Šenčurju 1 2 4L3 Koncertni kiavir poceni predem. Naslov v cgl-osnem oddelku 4830 Industrija obutve -Planika« Kranj preda stroj za šivanje podplatov z elektromotorji. Prednost nakupa imajo drž. podjetja 4395 Prodam prašiča, IGO do 170 kg težkega. Trboje 4, Smlednik 4396 »> Predam vee debelih prašičev pa Izbiri. Jezerska 44 4397 Prodam par konj s kompletno opremo in vozom ter skoraj nov štedilnik -Tobi«. Praše 23, Kranj 4S33 Predam 2 prašiča, težka 140 in 150 kg. Jezerska 49; Primskovo, Kranj 4S99 Predam nov bakren 65-1 i trski pralni kotel. Kocjanova 7, Kranj 4900 Pfesdaan telico — 8 mesecev brejo. Kclc-ica 133 4301 Frodam prašiča za zakol. Poizve ee v gostilni Križe 4902 Predam 2 kravi 6 teletoma. Alojz Cimžar, Zg. Bela 21 4903 Prcd-m junico, 8 mesecev brejo, ali zzmenjam za enodelnega volača ali junico. Zrni, Sp. Besnica 46 Prodam prašiča — 140 kg težkega. Sp. Bmiki 28 4905 Poceni predam ogrodje za štedilnik, popolnoma novo litoželezro školjko. 2 umivalnika, več električnih svctl'k ter razno rabljeno pohištvo. Kokrica 115 49C8 Prodam 4 prašičke. Franc Eolkn, Šmartno 22, Cerklje 4307 Hiša v Kranju — Cirče — s štirimi gospodarskimi poslopji, primernimi za cbrtco dejavnost, njive in goz-dov:, ugodno naprodaj. Prodajo se tudi firi krave, dobre mleksrice, in konj ter ves kmetijski inventar, vključno z vozovi (gumi vez). Informacije vsako popoldne od 15. do 18. ure. Kranjc, Kranj. K.ajuhova 1, nasproti Tekstilne šele, Primskovo 4S72 Prcdrni debelega prašiča. Prebace v o 23 . 4916 Prrdrrn kravo s teličkom. Ješe, Križe 8 4917 Ugodno prodam brezhiben stroj za avlo Topolino »B« z znganjačom in rezervno glavo ter novo moško kolo »Tlo~«. Oglasiti se v popoldanskem čmu pri Zupan, Mošnje št. 24, Brezje 4318 Prrrdn.ni 3 prašičke po 6 tednov Stare in brejo svinjo. Ljubno 12 4919 Prašk'a za zakol, 100 kg težkega, 6lar!nsi:! r.as-anjač (zofo) za 2 do 3 osebe in koruzna slarno za posteljo, prodam. Naslov v oglasnem Od • 1 tU 492J Prodam pntSfta - 140 lig težk ». Breg 13, Kranj 4921 Prodam lepo kravo s teletom — Ješe. Križe. ■Vrč-V - l^Ćbr. - : ' '' x. tradicionalni te::-,tt- NI PLES V KRANJU 27. janv.rrja 1CČ2 Trgcvobo podjetje Knjigarna »Simon Jenko« Kranj obvešča vse cenjene odjemalce, da bo zaradi tro-BMSSJ :e inventure trgovina zacrta v česa 3.. 4. in 5. januarja 1362. Prosimo vse potrošnike, ca si pravočasno nabavijo potrebne predmete 43.7 Vsem p. Ljaicljeza, »nrr.ccai in strankam celim srečna in uooehcv poino novo leto US2. Pirskiiiivo Cchcvin., Kranj 4357 Pczerl Cenjene cdJemoJc? obveščam, da dvignejo popravljene dežnike najkasneje do 31. decembra 1961. Pozneje ne odgovarjam zanje. Dežnikarstvo Alojz Jenko, Kranj 4390 Garažico za Fiat 600 iščem v Kranju ali okolici (tudi začasno). Oddati ponudbe pod -Soliden najemnik« "4913 Prekl-cujem številko bloka 48806, izdanega v Komisijski trgovini Kranj. V. R, 4914 Izgubil sem denarnico z dokumenti, katere naj najditelj vrne, denar pa obdrži. Nas4ov v oglasnem oddelku 4910 Iščem gospodinjsko pomočnico k odrasli 3-čianski družini, s sodobnim gospodinjstvom. Dober zaslužek. Naslov v oglasnem oddelku 4912 Srečno in uspehov polno novo leto 1962 želi vsem prijateljem, znancem in cenjenim strankam Anton Kos, mizarstvo, Kranj 4911 Iščem žensko, ki dela na 2 Izmeni, za varstvo 2 otrok. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Naslov v oglasnem oddelku 4915 Poslovni čas trgovin za novoletne praznike 1961/62 na območju okraja Kranj: V petek, dne 29. In v soboto, dne 30. decembra poslujejo vse prodajalne zvečer do 19. ure z opoldanskim odmorom; v nedeljo, dne 31. decembra bo običajni sobotni poslovni čas; v ponedeljek, dne 1. januarja 19G2 so vse prodajalne zaprte, razen bencinskih črpalk; v torek, dne 2. januarja poslujejo delikatesne trgovine, ki so običajno ob nedeljah odprte, vse prodajalne s sadjem in zelenjavo od 8. do 11. ure, prodajalne kruha cd 7. do 12. ure, mlekarne od 6. do 9. ure, dopoldne tudi mesnice, dežurne trafike od 7.30 do 11. ure, cvetličarne in bencinske črpalke. Vsa podjetja bodo tudi še sama obvestila potrošnike o 6vojem poslovnom času v dneh novoletnih praznikov. POSIPANJE IN ČIŠČENJE PLOČNIKOV Oddelek za gradnje in komunalne zadeve občine Kranj opozarja lastnike in upravitelje hi8, da so dolini v smslu 5. člena do'očil Odloka o rodu in miru v občini Kranj, posipati poledenele pločnike pred hišami, v primeru pr.da-vin pa oJt>tran,tj sne.g d) 6. ure zjutraj. G3J.\V 1 Sporazumno z cbolnskimi ljud-ekimi odbori obveščamo prebivalstvo, da so vsi brivsko-frizerski obrati v okraju Kranj v nedeljo, dne 31. decembra dopoldne, odprti od 7.30 do 13. ure. Nadalje obveščamo, da bodo obrtnc-komunalna podjetja, ki irmt-jo v svojem sestavu avtemc-hanič-ne in vodovodno-instalatereke ali elektroinstalr,ter.?l:e obrate, organizirala za te dejavnosti dežurno službo v nedeljo, 31. decembra 1961 ter 1. in 2. januarja 1S32. Obrtno-komunr.Ina zbornica okraja. Kranj Komunalno podjetje Tržič takoj zaposli FINANČNEGA KNJIGOVODJO z nekaj let prakse in srednješolsko izobrazbo, MATERIALNEGA KNJIGOVODJO s srednjo, ali nižješolsko izobrazbo ter nekaj let prakse. Nastop službe takoj ali najkasneje 1. februarja 1962. Prošnje pošljite na naelov Komunalno podjetje, Tržič. Eloksiranje Z ozirom na razpoložljive kapacitete sprejamamo naročila za eloksiranje predmetov do premera 500 milimetrov Naročila bomo izdelali solidno v najkrajšem roku. Interesente naprošamo, da se oglasijo osebno v* obratu v Upnici. Registracija motornih vozil OBVESTILO Občinski ljudski odbor — Oddelek za občo upravo ln notranje zadeve obvešča vse lastnike motornih vozil, da se bo podaljševanje veljavnosti registracije motornih vozil oziroma prometnih dovoljenj vršilo pri tukajšnjem ObLO — Referatu za promet, Titov trg 4, soba št. 1, med uradnimi urami v času od 3. 1. do 23. 1. 1962 po naslednjem razporedu: Dne 3. 1. 1862 — avtobusi in tovorni avtomobili do 3 tone nosilr.jsti Dne 4. 1. 1962 — tovorni avtomobili nad 3 tone nosilnosti ZA LASTNIKE AVTOMOBILOV Z ZAČETNO CRKO: Dne 5. 1. 1962 osebni avtomobili FIAT 600 A, B, C, C, D, E, F, j •• Dne 6. 1. 1962 osebni avtomobili FIAT 6W G, H, I, J, K, Dne 8. 1. 19S2 osebni avtomobili FIAT 600 L, M, N, O, P, Dne 9. 1. 1962 osebni avtomobili FIAT 600 R, S, S, T, U, V, Z, Z, Dne 10. 1. 1C62 ostali osebni avtomobili A, B, C, C, D, E, F, G, H, I, Dne 11. 1. 1962 ostali osebni avtomobili J, K, L, M, N, O, P, R, S, S, T, U, V, 1, 2. Dne 12. 1. 1SP2 traktorji, prikolice in specialna vozila ZA LASTNIKE MOTORNIH KOLES Z ZAČETNO CKKO: Dne 13. 1. 1963 motoma kolesa A, B, C, C, Dne 15. 1. 19C2 motorna kolesa D, E, F, G, H, Dne 16. 1. 19S2 motorna kolesa I, J, K, L, Dne 17. 1. 1932 motorna kolesa M, N, O, P, Dne 18. 1. 1962 matoma kolesa R, S, S, T, S Dne 19. L 19G2 motorna kolesa U, V, Z, Z. Dne 21?., 22. in 23. L 1982 za vse ostale izjemne primere. Tiskovine za registracijo se bedo izpolnjevale v dveh iz\cuih in bodo na razpolago pri Avto-moio društvih v Kranju, Šenčurju, Cerkljah, ki bodo tudi opravljala pravilno izprmjevanje tiskovin. Opozarjamo gospodarske organizacije, da je prenehala veljati tarifna številka 61 prejšnjega taksnega zakona in se za leto 1032 vplr.cnje cestna pristojbina po tabeli, ki .je objavljena v Uradnem listu FLRJ, št. 32-560/61. Privatniki vplačujejo cestno pristojbino v gotovini pri odseku za dohodke ObLO Kranj. Pridržujte se po datumih objavljenega vrstnega reda registracije motornih vozil. listi, ki do 31. L 1962 vozil ne bodo registrirali, bodo morali takoj po preteku tega roka vrniti registrske tablice in prometno dovoljenje luk. Referatu za promet. Kdor vozila ne r. > nerava registrirati mera isto odjavili na ObLO - Upravi za dohodke do 15. 1. 19S2. Oddelek za občo upravo in notranje zadeve Bfojm] 13493^ ut LLipjeh&D- pji%bu% twim Le±& 1962! TEKSTILNA INDUSTRIJA TISKANIMA - INTEKS TEKSTILINDUS KRANJ Predi,nice-Tka,nice~Barvarne ■ Ha M iEHig^isr 1^1* Tiskarna — A prelu re — Šivalnica POŠTNI PREDAL: 75 TELEFON: 28-81 TEKOČI RAČUN PRI NB KPANJ 607-11-1-15 BRZOJAVNI NASLOV: TEKSTILINDUS KRANJ Izdeluje: prejo iz bombaža in umetnih vlaken, vigogno prejo, vato, popeline, zefirje, delene, kretone, kana-fase, cice, satinete, batiste, bombažne podloge, flanele, moltone, barhente, velvetone. duvetine raznovrstno surovo, beljeno in barvano platno, naglavne rute, robce, flanelaste rjuhe, keper za delovne obleke, kaliko in odeje raznih vrst Izvaža: cice, delene, kretone, popeline, satinete, barhente, duvetine, flanelo itd. Uvaža: surovine, barve, kemikalije in utenzilije TIO tovarna Industrije - Lesce Proizvaja: Hidravlične regulatorje za regulacijo pritiska, pretoka, razmerja, nivoja temperature Komandne kabine z instalirano hidravlično regulacijo, kombinirano s pnevmatsko in električno za plinske peči, parne kotle, plinske generatorje, visoke peči itd. Pnevmatske regulatorje Termostate za bojlerje Merilce pretoka, obročne tehtnice, membranske manometre, kapilarne termometre in bimetalne termometre Projektira: Montira: Izvaja kompletna projektantska dela Izvaja montažo za vse proizvode ter temu pripadajočo domačo in tujo opremo Vzdržuje: sem* Ob Novem letu vsem delovnim ■ mnogo sreče tians VVerner Richter 63 Avstrijci so se stiska U v tesno kopico. Vreč* so kakor .ščite postavili predse. Kamenje Je deževalo nanje. Nekdo* jc vzkliknil: »Nacistične svinje!« Pred žično ograjo so stali ameriški vojaki. V rokah so držali puške in sc smejali. »Naprej, pobi j te Jih!« je zavpil nekdo. Avstrijci so se pričeli boječe ozirati. Ujetniki so 8C vedno tesneje gnetli okrog njih. Eden Avstrijcev Jc zastokal in se zgrabil za hrbet. /atom so Američani odprli vrata. Avstrijci so stekli škornje in težko sopH pod težkimi vre<"ami. Tekli .so kakor preganjane /veri, ki so jih ljudje opljuvall in odmetali z blatom. 1'rek žične ograje Je letelo kamenje. Besneča sodrifa je rjovela: »Barabe, zločinci, svinje, psi!« in nenehno: -Izdajalci, izdajalci!« XXVI. Odpeljali m se v ameriško bolnišnico, ki Je stala skoraj prav na koncu velikega vojaškega taborišča. -Danes bomo po dolgcni času spet videli ženske,« je dejal Beijerke. Guehler ga Je pogledal. Beljerkova lica so bila delni i ,n d il»rli bohi so Brž sc zmenijo za frtVOZ in pla- in njegova kariera se ie začela, in b'lo ie po njem. ci. se na pol poti približali podal}- čilo. Dves'o d!n.tr;vv Pa res ni »Vidite, Prav na fm strlu, nt šanemu komolcu, vse dokler niso pretirana vozr.ina, posebno "e, če katerem z dat vi sedi'"* jc prU začeli vKirjati c' en', kadar je sc pe!:cš z osebn:m avtom! povdov.l, »so fenfli kar tri hitela mimo. Ti ti boki pa so po- Preden pa »prevo~.n:h* odpe- mošhe. Veste — takole z britvijo stajali bolj in bol} 'domači. . . Na Ije iz L'.ullanc, preč'še še t.vn- njegova Odtle ie postal dež niegnv zaveznik, sa> 'e v n-o^roti ožive' kot taba pn <"'ni dobi. Takale Je bila negova honorarna zaPnslitrv. Potem ko ie dan ali dva dc/.rvilo, je stopil v gostilno al'< kavano in not^.d da e sinoči no--'.;/ defn'k O*'' sal ga Z '-i pa se ozrimo za drwi-mi zasl-^.kari. Denimo, d i je brivska stroki zelo za- "::hena. Ka^o in kdxj pa nt] po vrht — .?£,'; ponjo'- so jim priskočili še ostali kajšr.o avtebusno po:ta'o. Kot W jutra pi do Rad bi Po?y >' tistega, ki bi po detali dekletove zapeljivosti... m'gnil ima tri potiike br:vec, hI od rane Sili e nedoln'no. da b' bil če te ie usoda, ko si privekal na norcu! lahko v*ih deyn'k njegov. Seve- svet. mahnila s prazno bisa°o po upal, ker se je bal, da ne bi h so udarile na čelo potne srage, ben-i" da 'e treba Pozablnvemu gostu glavi, potlej res ne boš uJel kš\ najmanjši odpor prebudil v briv- Njegova leva rama je občutila neke deinik vrniti.'' Natakarica ie pri- prida pameti, pa tudi pravega cu pritajeno dedno naravo. Zato sladko breme in njegova bleščeča noč: štr"l'a kosmate dedce, vsem tem se hlddn^krvno nfstav~ še kot h^nnrarec? Stveda, hal grlo »dedno o'>rcmen:rnemw S stola si pa nihče m Pa Tako imenitnim gostom je ven- niti »umireni* trto ti pot r':i. dar treba počediti mizo! Dek!e Mimogrede ti vr"e'sl:t.- \ - S. s. Na tej slovesnosti je tudi 6 najzaslužnejših delavcev na podTočju strelskega športa prejelo najvišja strelska odlikovanja. Srebrno medaljo so dobili Ivan Tavčar iz Škofje Loke za 35-letno delo v strelskih organizacijah, Anton Rob z Bleda, Jože Kralj z Jesenic in Marija Otrin z Javornika pri Jesenicah, bronasti medalji pa sta prejela Majda Kralj in Peter Matokovič. — Po končanem slovesnem delu je bila organizirana prostovoljna nabiralna akcija za izgradnjo osrednjega sire!i 'a na Gorenjskem. — R. C. VELEMOJSTER BORA IVKOV V KRANJSKEM GARNIZONI) V počastitev r.'MeUice ljudske vstaja in 20-1 c tnice usi a nov i Iv e JI. \ j'a v nedeljo o'rckal pripad-r.ii1-. e JLA kranjskog? garnzona Šahovski velemojster Bora Ivkov, ih v d.v.r.i JLA odigral tudi si-muHanV) Za n-vprot.nike je imel 28 šahsiov, ki jih je nremaga! z lv : ."Vom 25.5 : ?.,5. Velemojster ni bii v nobenem srečanju poražen. remiz''ral pa je s petimi šahisti, in sicer: Bedancern, Mi-rovcem. Seli karjem, Stihijam in GrgurovKom. — P. ML v NOVIH POGOJIH - uspešneje delo Kranj. 27. dcecmlr.i (R. C.) -Sinoči jc TVD Partiznn Kranj priredil v' telovadnici STTS na Rr :n. koVSm sv.', a V) t?!ova :••'•> akademijo v polastitev 20-lelnice \: taje, Dima JLA i a v okviru novo'e'nih prfraditsv. Zanimanj* Zn prir; I;!-v v»e nri'rtop?joee nn^radili z »lo'-rotre;.nim ap'avzom. Prav sinomjn prireditev pa j-? vek-zala, dn 'e c'oseja! TVD Par-tizrn v gsdnjrm čaw spričo bolj-fiih delovnih pogojev tudi bolj a rezultate, 6e**rav gre le za to, da je dru&tvo dobilo svoje upravn^ prostore, Uspehi pa bodo prr.v gotovo še ve"|!, ko bodo mljul! telovadci Iz Kranja dobili tudi primerno ta-'ova'n'eo, ki bi jo po-> MMMOMHiiMtt^^ lfJ&M*S^^ trebovali že v bližnji prihodnosti