Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L	1.250
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	... L	2.500
PODUREDNISTVO :	Letna inozemstvo . .	L	3.500
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410	
m	m J
	
Leto XXI. - Štev. 13 (1043)
Gorica - četrtek, 27. marca 1969 - Trst
Posamezna številka L 50
Previranja v Cerkvi Svečana razglasitev slovenske metropolije
Previranje je znamenje življenjske moči. Zadnji vesoljni cerkveni zbor je s svojimi odloki okrepil notranja previranja in jih usmeril k hitrejšemu obnavljanju in preporodu pod geslom posodobljenja.
V LITURGIJI
Posebno vidno je prenavljanje na liturgičnem področju. Koliko novosti je bilo uvedenih zadnjih pet let! Reforma liturgije še ni končana. Mašna obnova se bo še nadaljevala, prenovljen bo brevir, cerkveni koledar, obrednik z obredi za delitev zakramentov in zakramentalov ter končno pontifikal.
V duhu liturgične konstitucije se liturgija obnavlja, da postane bolj enostavna, jasna in razumljiva, dostopna vernemu ljudstvu. Tako bodo v njej verniki laže sodelovali. Če so bile poenostavljene rubrike in dana glede njih večja svoboda, je vendar izključena vsaka samovolja, površnost in malomarnost pri najsvetejših duhovniških opravilih.
SODELOVANJE LAIKOV
Cerkveni zbor je naložil duhovnikom veliko in težko dolžnost vzgojiti naše vernike, da ne bodo v župniji ter v cerkvi samo nemi poslušalci in morda še izvrševalci njihovih naročil, ampak da bodo čutili svojo odgovornost za duhovno rast župnije. Med dušnim pastirjem in verniki naj se uvede dialog. Verniki naj povedo, kaj mislijo in želijo. Naj stavijo svoje predloge, in jih tudi pomagajo izvajati. Zaželeni so župnijski sveti. Kar morejo v cerkvi storiti laiki, naj si duhovniki tega ne pridržujejo. To velja zlasti za vzdrževanje cerkvenih predmetov. Kdo ne vidi, da je v tem še obširno področje dela!
Izvršeni so bili razni napori, da bi se župnije bolj zaokrožile ter postale bolj življenjske. Duhovniki naj bi bili pravičneje porazdeljeni, sestajali naj bi se v večjem številu, da bi bila razpravljanja bogatejša in koristnejša. Ustanavljanje novih župnij in gradnja novih cerkva pa zadeva na raznovrstne ovire.
IDEJNO PREVIRANJE
Bogata, skoro dvatisočletna zgodovina katoliške Cerkve je bila področje neprestanega notranjega previranja idej, čustvovanja in hotenja. Na prvi pogled bi se moglo komu zbuditi prepričanje, da se v Cerkvi vse spreminja ter ni ničesar stalnega.
Toda s Cerkvijo je kakor s človekom. Spreminja se od rojstva od smrti, vendarle ostaja vedno isti človek. Ista zavest povezuje vsa njegova dejanja, določene lastnosti se vlečejo kot rdeča nit skozi vse njegovo življenje. Skozi vso cerkveno zgodovino moremo ugotavljati nekaj stalnega, nespremenljivega, večnostnega. To je božji ustroj Cerkve, verske resnice, moralna načela, maša, zakramenti, molitev, milost — vse, kar spada k božjemu elementu v Cerkvi.
V Cerkvi so se vedno javljale različne teološke šole in smeri. Vsaka je prinesla nekaj novega, dobrega. Vsaka od njih je imela svoje izrastke, ki so bili škodljivi. Vsako pretirano naglašanje ene resnice postane nevarno ter človeka zapelje v zmoto, če pozabi na korelativno resnico. Kristus ni izročil vrhovne učiteljske oblasti teologom na fakultetnih stolicah, ampak vrhovnim dušnim pastirjem, papežu in škofom. Teologi so potrebni, da poglabljajo cerkveno učenje, povezujejo resnice v sistem, dostavljajo predloge živemu učiteljstvu, življenje na terenu ter posebno varstvo Sv. Duha pomaga živemu učiteljstvu, da razlikuje versko resnico od zmote.
V	ISKANJU NOVIH SMERI
Danes se rado govori o novi teologiji, novih smereh in tokovih. Kaj naj rečemo o tem, češ da skušajo modemi teologi ves zaklad verskih resnic na novo pretresti, da pred njimi ni vama niti ena verska resnica, niti eno moralno načelo.
Dokler se postavlja metodični dvom, se je dobro spomniti, da je Summa sv. Tomaža Akvinskega zgrajena na takem metodičnem dvomu. Nikakor pa ni mogoče dovoliti, da se jasno izražen verski nauk, dogme, oblačijo v nejasne, dvoumne, meglene besede, ki jih je mogoče z veliko dobre volje še prav razumeti, ali veliko laže narobe.
Navadno se to dogaja iz želje, da bi verske resnice približali modernim miselnim tokovom, ki so daleč od vere in pogosto veri sovražni, najsi bodo eksistencialistične ali marksistične smeri. Tudi želja za ekumenizmom more privesti do takih pojavov. Cerkev danes veliko govori o dialogu z onimi, ki so zunaj Cerkve, ali ne sme se voditi na tak zgrešen način. Osnovni namen pravega dialoga je resnica, luč. Tega pa ne moremo doseči, če resnico zakrivamo, pačimo. Naš idejni sogovornik naj najbolj točno ve, kaj mi katoličani mislimo in sodimo. Samo resnica nas more osvoboditi!
Vsak teolog je iskatelj resnice in mora biti ponižen, skromen. Jezus je lepo dejal: Jaz ne iščem svoje časti. In to je porabil kot dokaz, da je resnicoljuben ter se mu sme verjeti.
Cisto gotovo je, da se tudi danes v tem pogledu marsikaj greši ter se dela velika škoda. Trdno se držimo cerkvenega učiteljstva.
SV. PISMO NI NOBEN MIT ALI LEGENDA
Biblična znanost je zadnjih petdeset let močno napredovala. Mnoga svetopisemska mesta stare zaveze danes drugače razlagamo kakor takrat. Orientalistika se je razvila, biblična arheologija je napredovala. Toda ves ta napredek ne opravičuje, da se evangelijem po protestantu Bult-mannu jemlje zgodovinska verodostojnost, češ da so evangelisti želeli podčrtati božji značaj Kristusov, pa so v duhu takratnega časa z miti in legendami o deviškem spočetju, čudežnem rojstvu, mnogimi čudeži, izreki, zlasti še z vstajenjem in vnebohodom okrasili svoje spise o Jezusu. Če hočemo priti do resnice, je treba evangelije demitizirati, trdijo.
Pod vplivom takega mišljenja se je drznil znan katoliški teolog osporavati zgodovinsko resničnost Kristusove obljube apostolu Petru, da bo nanj sezidal svojo Cerkev. Kako je mogoče še govoriti o dogmatični vrednosti teksta, če njegova zgodovinska veljava pade?
O zgodovinski veljavnosti evangelijev je koncil dejal: »Sveta mati Cerkev je trdno in vztrajno učila in uči, da štirje našteti evangeliji, katerih zgodovinski značaj neprestano zagovarja, zvesto podajajo, kar je Jezus Kristus v času svojega življenja med ljudmi v resnici storil in učil za njihovo večno zveličanje« (BR 19). Koncilskemu odloku katoliški teolog ne bi smel nasprotovati.
Kot zaključek tega razmišljanja dodajamo še besede, ki so pred kratkim padle na nekem zborovanju zastopnikov različnih krščanskih Cerkva: »Iskati moramo predvsem in nadvse resnico. Praktičen pripomoček, ki ga ne smemo nikoli pozabiti, pa je in ostane, da znamo na kolena pasti in moliti. Samo molitev daje človeku moč, da prodre v skrivnost edinosti, v kraljestvo Duha, ki nas edini more popeljati do vse polnosti božje.«
Na praznik sv. Jožefa je Ljubljana doživela važen zgodovinski dan: uradno razglasitev ustanovitve posebne cerkvene pokrajine v Sloveniji. S to razglasitvijo je slovenska Cerkev prejela uradno priznanje od Sv. sedeža, dobila je lastno pokrajinsko cerkveno oblast in tako stopila v zbor ostalih krščanskih narodov kot samostojna cerkvena enota. V zboru krščanskih narodov, ki se v verskem in cerkvenem oziru prištevajo h katoliški Cerkvi, Slovenci niso več neznan drobec ali le nepomembna pritiklina jugoslovanske katoliške skupnosti, ampak samostojno cerkvenopravno telo, posebna metropoli j a z zborom svojih škofov, slovenska Cerkev, ki bo samostojno reševala svoje verske in cerkvene probleme. V zadevah, ki se tičejo celotnega katoliškega življa v Jugoslaviji, bo seveda sodelovala v sklopu jugoslovanske škofovske konference.
SVEČANOST V LJUBLJANSKI STOLNICI
Ob 16. uri je bila ljubljanska stolnica sv. Nikolaja, razkošno razsvetljena in zares veličastna v svoji baročni lepoti, nabito polna. V širokem prezbiteriju se je ob nadškofu dr. Jožefu Pogačniku razvrstilo šest škofov: dr. Maksimilijan Držečnik, škof mariborski, dr. Dragutin Nežic, škof po-reško-puljski, dr. Franjo Kuharič, pomožni škof zagrebški, dr. Janez Jenko, škof Slovenskega Primorja, dr. Stanko Lenič in dr. Vekoslav Grmič, pomožna škofa. Ob oltarju je stal beograjski nadškof dr. Gabrijel Bukatko, ki ga je apostolski delegat msgr. Mario Cagna pooblastil, da izvrši papeško bulo in umesti novega metropolita. V prezbiteriju so bili dalje člani ljubljanskega stolnega kapitlja, razni gostje in predstavniki, duhovniki in bogoslovci.
Kalvarija romanske Cerkve
Nova bazilika Marijinega oznanjenja v Nazaretu
Na kraju, kjer je nadangel Gabrijel Mariji oznanil prihod Odrešenika in je Marija spočela Jezusa od Sv. Duha, so letos 25. marca slovesno izročili bogočastju novo baziliko Marijinega oznanjenja, ki so jo gradili več let. Dva dni prej so se v baziliki zbrali arhitekti, tehniki, umetniki in delavci, ki so sodelovali pri gradnji mogočnega svetišča. V spomin so prejeli diplome in kolajne.
30.	decembra 1947 je bila proglašena s pomočjo sovjetskih okupatorskih sil ljudska republika Romunija. Z drugo besedo: komunisti so dosegli oblast in začeli takoj z izvajanjem svojega programa. Seveda so se hitro spravili na »urejanje« verskih zadev.
Protestante, ki so v pretežni meri Nemci in Madžari, so začeli preganjati z izgovorom, da so med zadnjo vojno sodelovali s Hitlerjem, katoličanom so očitali, da so agenti Vatikana in jih začeli brutalno stiskati. Le z domačo pravoslavno Cerkvijo so naredili drugače: kakor v Sovjetski zvezi naj bi postala orodje režima. Nekaj pa je komunističnim oblastnikom pri tem hodilo navzkriž. Poleg romunske pravoslavne Cerkve je obstajala v državi močna grško-katoliška skupnost, že od leta 1698 združena z Rimom. To skupnost je bilo treba na vsak način odtrgati od Rima in jo vključiti v romunsko pravoslavje.
Najprej se je oglasil romunski pravoslavni patriarh Justinian in povabil 6. junija 1948 grko-katolike, ki žive v glavnem v pokrajini Transilvanija, naj se »vrnejo v pravoslavje, kajti 1. 1698, kaj je bil cilj zedinjenja z Rimom, vsiljenega od Habsburžanov? Nič drugega kot razkrojiti pravoslavje in raznaroditi romunsko ljudstvo. Ne da se več tega opravičiti danes, ko smo vsi združeni v eni fronti in je delavski razred pripravljen na katero koli žrtev.«
Njegov poziv je naletel pri grko-katoli-kih na gluha ušesa. Zato je postal glas patriarha Justiniana grozeč. 13. septembra istega leta je dejal: »Pozval sem voditelje uniatov (zedinjenih kristjanov), sklicujoč se na njih patriotizem, da svojim vernikom omogočijo povratek k Materi Cerkvi, od katere so se ločili pred 250 leti. Odgovorili so mi s sramotenjem. Zato vam povem: če bodo ti duhovniki, lažnivci, izdajalci, sužnji Vatikana, klerikalni imperialisti, še naprej skušali zadržati vernike v svojih krempljih, jih bomo iztrebili do zadnjega.« Grožnjam so nemudoma sledila dejanja s strani vlade.
Najprej je bil odpovedan konkordat z Vatikanom. Nato je bil sklican kongres uniatov v Cluju. Kakor je leta 1698 v tem mestu 38 dekanov proglasilo v imenu transilvanskih pravoslavcev zedinjenje z Rimom, tako naj bi 1. oktobra 1948 prav tako 38 dekanov isto zedinjenje razveljavilo. Toda od 38 duhovnikov, ki so bili prisiljeni zbrati se v Cluju, so bili samo trije zares dekani, medtem ko je vlada iz previdnosti že nekaj dni prej pozaprla vse grško-katoliške škofe. Nato je bil v Cluju res sprejet sklep o razveljavljenju unije. Zaman so zaprti škofje protestirali; vlada je že 7. oktobra 1948 zedinjenje z
romunsko Cerkvijo potrdila. S tem dnevom se je začela Kalvarija grško-katoliš.ke Cerkve v Romuniji.
Od šestih uniatskih škofov iz tistega časa živi danes le še eden: 83-letni Hossa, ki Ima hišni pripor v nekem pravoslavnem samostanu; vsi ostali so pomrli v ječah. Kasneje je Rim posvetil še šest novih škofov. Vsi ti so prav tako šli skozi ječe. Preživeli so v njih 10-14 let; dvema od njih se je omračil um, eden pa je v zaporu umrl.
Enako pot so marali iti številni grško-katoliški duhovniki. Izbrati so morali med ječo ali se podvreči diktatu komunistične vlade. Pri tem so se znašli v strašni dilemi: ker. so bili v večini poročeni, bi zvestoba Rimu zanje pomenila vreči družino v bedo. Nekateri so klonili, velika večina se je pa kljub družini odločila za pot mučeništva. Še danes so ločeni od družin, obsojeni na zapor ali prisilno delo.
Nič bolje se ni godilo laikom. Zgubili so službe, postali so državljani druge vrste, preživljajo se s trdim ročnim delom.
Čeprav hodi romunsko komunistično vodstvo v zunanji politiki svoja pota, je pa ostal njegov odnos do vere tipično stalinističen. Na ideološkem polju so romunski komunisti neizprosni in do sedaj ni bilo odkriti sledu kake liberalizacije. Kljub temu vsi verni Romuni, zlasti pa grko-katoliki, naprej živijo v upanju, da bodo doživeli dan, ko bo po obljubi sedanjega romunskega vodnika Ceausesca tudi romunski komunizem zadobil »človečanski obraz«.
Najprej so prebrali v latinskem in slovenskem jeziku papeško bulo, s katero je papež Pavel VI. ustanovil slovensko cerkveno pokrajino z metropolitskim sedežem v Ljubljani s prideljeno škofijo Maribor ter imenoval za prvega slovenskega metropolita ljubljanskega nadškofa Jožefa Pogačnika. Nato je izvršitelj papeževe ustanovne listine nadškof Bukatko poudaril zgodovinski pomen ustanovitve slovenske cerkvene pokrajine in umestil na metropolitski sedež nadškofa dr. Pogačnika. Ko je metropolita ustoličil, je z zvonkim glasom zapei staroslovenski pozdravni in voščilni vzklik slovenski metropoliji, prvemu metropolitu dr. Jožefu Pogačniku in vsemu vernemu slovenskemu ljudstvu. Čudoviti spev je zaključil z obrednim voščilom: »Na mnoga-ja ljeta«, katero so zatem radostno in zmagoslavno peli duhovniki, bogoslovci in sploh vsa cerkev. Metropolit se je v izbranih besedah zahvalil in poudaril pomen slovenske cerkvene pokrajine za poglobitev verskega življenja v Sloveniji. Zbor slovenskih škofov se obvezuje, da stori, kar je potrebno, da se tudi Slovensko Primorje vključi v novo cerkveno provinco.
Sledila je latinska peta sv. maša. Somaševalo je vseh osem škofov. Mojstrsko je prepeval stol-niški pevski zbor v spremstvu mogočnega orkestra. Pri evangeliju je spregovoril uradni govornik, mariborski škof dr. M. Držečnik. Omenil je častitljivo panonsko metropolijo sv. Metoda, ki je obsegala tudi lep del sedanje Slovenije z Mariborom in Ptujem vred. Po dolgih stoletjih imamo spet svojo metropolijo, ki postavlja nove naloge in ki zahteva zborno sodelovanje vseh slovenskih škofov. Po končani sv. maši je nadškof in metropolit dr. Pogačnik zapel zahvalno pesem, ki jo je povzelo vse ljudstvo. Mogočna pesem »Marija, skoz življenje« je zaključila zares veličastno slovesnost.
Zamejski Slovenci, ki se čutimo živa veja na slovenskem narodnem telesu z veseljem in zadoščenjem pozdravljamo slovensko metropolijo in se spoštljivo klanjamo prvemu slovenskemu metropolitu dr. Pogačniku. Naj zborno delo slovenskih škofov in usodo nove cerkvene pokrajine vedno spremlja bogat božji blagoslov.
R. K.
Papež bo obiskal Afriko
Na praznik sv. Jožefa je sv. oče Pavel VI. napovedal v baziliki sv. Petra, polni romarjev, svoje novo potovanje, ki ga namerava izvesti. To pot bo obiskal črno celino Afriko. Cilj potovanja bo država Uganda v Osrednji Afriki, kjer bo v Kam-pali odprl novo svetišče, posvečeno spominu 22 ugandskih mučencev, katere je on sam dvignil k časti oltarjev. Obisk Ugande bo izrabil kakor lani v Kolumbiji za sestanek z afriškimi škofi, s katerimi se bo razgovarjal o perečih problemih, ki tarejo afriške dežele.
»Sprejeli smo — je dejal Pavel VI. — vabilo, ki so ga ponovno izrekli afriški škofje in laiki, da obiščemo tudi to celino. Jasno je, da bo tudi to pot obisk kratek. Ce bo Bog hotel, ga bomo naredili v drugi polovici meseca julija. Zelo nam je pri srcu duhovna in civilna usoda vse Afrike, zlasti pa Nigerije, ki prestaja boleče preizkušnje, vsem znane.«
Sv. oče se bo tako po sedmih letih vrnil v Afriko, ki jo je bil obiskal kot milanski nadškof v letu 1962. Tedaj se je ustavil v Južni Afriki, Ghani in Nigeriji. To pot bo njegov cilj Uganda, ena najbolj katoliških držav črnega kontinenta z 2.800.000 verniki.
Bo to sedmič, da bo papež Pavel VI.
v	času svojega vladanja zapustil Italijo. Prvič je to storil v januarju 1964, ko je poromal v Sveto deželo »k virom vere«; drugo je izvršil še isto leto v decembru, ko se je udeležil 38. mednarodnega evharističnega kongresa v Bombayu v Indiji; tretjič je zapustil Rim 4. oktobra 1965, ko je šel na sedež Združenih narodov v New Vorku. 13. maja je izvršil romanje za mir v Fatimo, nato pa je opravil še isto poletje v juliju ekumensko srečanje s patriarhom Atenagorom v Carigradu. Končno je lani obiskal Južno Ameriko, da da pudarka skrbi za dežele v razvoju.
NA križa les razpet župnijski dom v Števeriano odprt * v planinah
Kristus obhaja s svojimi učenci zadnjo večerjo. Sliko je izdelal Jaro Hilbert, doma iz Ljubljane, nahaja pa se v prostorih apostolske nunciature v Kairu (Egipt). Fotografijo slike nam je poslal p. Jozafat Ambrožič OFM, komi škof v mestu Tiberias
ob Genezareškem jezeru
Sovraštvo velikih duhovnikov do Jezusa Kristusa je privrelo do vrhunca. § Posrečilo se jim je, da so ga s pomočjo Judeža Iškarjota ugrabili, ne da bi se | ljudstvo kaj posebno vznemirilo. Nato so ga dali pripeljati pred veliki zbor ali i sinedrij, največje judovsko sodišče v Jeruzalemu. Ponoči so ga sodili in obsodili š na smrt, ker je bil pred velikim zborom priznal, da je on Mesija in Sin božji, § kakor so ga pisma napovedovala.	1
Toda kako izvesti smrtno obsodbo? Resnični gospodarji Jeruzalema so tedaj | bili Rimljani. Judje niso smeli izvršiti nobene smrtne obsodbe, ne da bi jo prej § potrdil rimski upravitelj. Šlo je torej za to, kako njega prepričati, da bo potrdil | Jezusovo smrtno obsodbo, ki je slonela zgolj na verskih razlogih. Rimski oskrbnik 1 bi utegnil raziskovati, ali so obtožbe resnične, ali so pri obravnavi zakonito po- | stopali, če niso verski razlogi morda le krinka za osebno sovraštvo, zavist in 1 podobno.	|
Veliki duhovniki so se zato odločili, da predstavijo obtoženca Pilatu kot ne- 1 varnega političnega agitatorja ter upornika zoper rimsko oblast. Po tej poti so | bili gotovi, da bodo tudi pri Pilatu dosegli smrtno obsodbo. Če bi Judje smeli f kaznovati s smrtjo, bi bil Jezus kamnan, če bi jo pa izrekel predstavnik Rimljanov, i bi bil po rimskih predpisih križan, kar se je zdelo judovskim voditeljem še bolj š primemo.	E
Tako je prišel Jezus pred Pilatovo sodišče. Pilat je takoj razumel, da so | Judje obtožnico politično pobarvali. Istočasno mu je postalo jasno, da je obto- f§ ženec dejansko nedolžen. Vse obtožbe so nastale iz zavisti. Toda obravnave ni 1 smel odkloniti, kajti obtožba je Jezusa označevala za človeka, ki ustanavlja svoje I kraljestvo zoper rimskega cesarja. Odkloniti obravnavo bi ga lahko stalo izgubo E položaja, saj bi ga Judje gotovo šli tožit v Rim, da ni hotel zatreti upora.	I
Pilat se je torej odločil za sodno obravnavo. Upal je, da bo tožitelje osramotil, I Jezusa pa oprostil obtožb, toda prebrisanim judovskim voditeljem ni bil kos. | Ker je bil poleg tega slabič po značaju, se je vedno bolj zapletal v mreže Jezusovih | sovražnikov. Končno je proti svoji volji pristal na kazen, ki je bila za Rimljana E nedopustna: na smrt na križu.	|
Ta kazen je bila sicer rimskega izvora, a le tujcem namenjena. Rimljan ni E smel biti križan, že slavni govornik Ciceron je dejal: »Rimljana zvezati je hudo- 1 bija; Rimljana tepsti je zločin; Rimljana ubiti je grozodejstvo. Kaj naj rečem šele, I če bi ga pribili na križ? Za tako ogabno stvar ni mogoče dati primernega naziva!« 1 In vendar je bil na to kazen obsojen Sin božji, izdan od lastnega ljudstva in | zapuščen v smrtni muki celo od nebeškega Očeta. Ta zaradi naših hudobij ni š hotel prizanesti svojemu lastnemu Sinu, kakor molimo v liturgiji velikega petka. 1 Tako se je dvignil na Kalvariji križ, na katerem je Kristus dopolnil vse, kar | so o njem napovedovali preroki. Dovršil je svoje mesijansko delo in izpolnil na- | logo, za katero ga je bil Oče poslal na svet. Ob treh popoldne na veliki petek je 1 mogel vzklikniti: »Dopolnjeno je! Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo!« Nato je 1 nagnil glavo in izdihnil. Človeški rod je po svojih zastopnikih izvršil nekaj ne- I pojmljivega: bogomor nad božjim Sinom.	|
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Smrt dobre in verne duhovniške matere
V	Novem mestu na Dolenjskem so v soboto, 22. marca ob zelo veliki udeležbi prebivalstva in ob navzočnosti devetih duhovnikov pokopali Nežo Jurak ali kot so jo v Novem mestu splošno klicali Jurakovo mamo. Pogrebne obrede je vodil g. Jožef Kvas, kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja, ki je pokojnici spregovoril v slovo sledeče besede: »Ob grobu Jurakove matere mi prihajajo na misel besede sv. pisma iz knjige Modrosti, o močni ženi: "Močno ženo, kdo 'jo bo našel? Nje cena je kakor cena blaga, ki pride od daleč in od skrajnih mej" (Preg.
31,	10).
Pokojna Jurakova mati je bila zares močna žena kot pravi sv. Avguštin o svoji materi, da je bila "po zunanjosti žena, po veri pa mož, spokojna v svoji starosti, z ljubeznijo matere in pobožnostjo kristjane”.
Od daleč, iz Mojstrane na Gorenjskem, prav iz zgornjega kota Slovenije se je pred štiridesetimi leti priselila v Novo
Vzgojna predavanja
Pretekli teden sta v več krajih na Tržaškem predavala mladini in staršem o vzgojnih in spolnih problemih priznana strokovnjaka dr. Eman Pertl, primarij mariborske bolnišnice, in prof. Miša Krašovic-Pertlova. Povsod je občinstvo predavatel jema sledilo z velikim zanimanjem. Prikupna in jasna beseda je mladino gotovo osvojila.
Po raznih krajih na Tržaškem imajo vzgojna predavanja tudi profesorji Edi Košuta, Stane Mihelič, Zora Tavčar in Ivan Theuerschuh.
mesto. Celo življenje pa je ohranjala v sebi nekaj potez domačega kraja in domačega narečja.
Če bi bilo Jurakovi mami dano, da bi bila ob svoji poroki slišala prerokbo svojega življenja, bi se ta prerokba glasila precej podobno kot je starček Simeon napovedal Mariji: "Tvojo lastno dušo bo presunil meč.” Prezgodaj je izgubila moža, ki naj bi ji bil v oporo na stara leta. Dva sinova je darovala Gospodu, da bosta služila pri oltarju. Skupaj z mlajšim sinom je prehodila dolg križev pot. Ob njem je trpela, z njim molila in upala. Močna je bila njena vera, močnejša kakor vse ovire. Ko že nihče drug ni verjel in upal, da se bo še vse prav izteklo, je ona še verjela in upala v božjo Previdnost. Zanjo zares veljajo Jezusove besede: "Žena, velika je tvoja vera. Kakor si verovala, se ti zgodi.” Ko je končno zvedela, da je uslišana njena molitev, je tik pred novo mašo svojega drugega sina omahnila in legla v grob k svojemu možu. Pravzaprav lahko rečemo, da je dočakala, kar je želela. Novo mašo bo pa spremljala iz večnosti.
Pogreb tako pogumne žene in tako verne matere ne sme biti le ura žalovanja. Spomnimo se besed sv. apostola Janeza: "To je zmaga, ki premaga svet, naša vera.” Njena močna vera danes svojo zmago slavi. Njen zgled naj krepi tiste matere, ki se boje svojega sina Bogu darovati.«
Uredništvo Katoliškega glasa izreka so-trudniku lista g. Jožetu Juraku izraze iskrenega sožalja ob izgubi njegove vzorne matere. Prepričani smo, da isto občutijo tudi vsi ostali prijatelji in znanci g. Juraka.
Pokojnici naj bo Vsemogočni dober plačnik.
Od praznika sv. Jožefa ima tudi štever-jansko farno občestvo svoj dom. Pred 12 leti je župnija odkupila od baronice Formentini razpadajočo stavbo v bližini cerkve. Vztrajnosti in požrtvovalnosti sedanjega župnika Oskarja Simčiča gre hvala, da je danes to poslopje last župnijske skupnosti, odprto vsakomur, ki si bo v njem hotel oblikovati in razvijati versko ter narodno zavest.
DOPOLDANSKA SLOVESNOST
Letošnji praznik sv. Jožefa je bil zlasti dopoldne pomladanski dan v polnem pomenu besede: topel in sončen. Lepo vreme je nudilo svečan okvir sami otvoritveni slovesnosti, ki se je pričela ob enajsti uri dopoldne.
Prišel je goriški nadškof msgr. Cocolin, ki je novo poslopje blagoslovil; prišel je goriški prefekt dr. Pietrostefani z gospo, ki je po blagoslovu prerezala trak na vhodu in s tem simbolično odprla nove prostore; prihiteli so na svečanost goriški podkvestor dr. Rovelli, pokrajinski tajnik Krščanske demokracije dr. Cian, deželni odbornik za finance dr. Tripani, deželna svetovalca dr. Štoka in Cocianni, goriški pokrajinski svetovalec dr. Kran-ner, občinski odborniki in svetovalci iz Gorice dr. Bratina, dr. Sfiligoj in dr. Bratuž, občinski odbornik iz Krmina Ivan Prinčič, predstavniki šolskih in krajevnih oblasti; večje število slovenskih duhovnikov iz Gorice in okolice ter mnogo občinstva.
števerjanski pevski zbor je svojega nadškofa najprej pozdravil s pesmijo »Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem«, nakar je g. župnik Simčič v italijanščini in slovenščini izrekel zahvalo vsem, ki so pripomogli k postavitvi doma. Veliko je prispeval g. nadškof, precej dežela, a najbolj dragoceni so bili darovi naših ljudi. Ves ta denar bi pa še daleč ne zadostoval, če ne bi bila župnija odprodala večjega dela svojega zemljišča.
Msgr. Cocolin je najprej v italijanščini, nato v prikupni slovenščini izrazil veselje, da bo imela vnaprej zlasti mladina svoj dom. Je to novo dejstvo in zelo važno. Povabil je vse navzoče, naj večkrat razmišljajo, kaj si želi in potrebuje naša mladina.
Domači pevski zbor je nato zapel še dve pesmi: Vodopivčevo »Najvišji vsemogočni Bog« -ter Adamičevo »Zdravico«, prijetno pa so presenetili tudi otroci dz šte-verjanske osnovne šole, ki so pod vodstvom svoje učiteljice ge. Ade Černičeve lepo zapeli pesem »Ob večeru tihem gledam rad v nebo«.	/
Sledil je ogled spodnjih prostorov, ki so že dokončani in so po svoji lični izdelavi vzbudili pozornost obiskovalcev. Sedaj bo treba urediti še zgornjo dvorano, ki ima prostora za 400 gledalcev ter zunanjost poslopja.
POPOLDANSKA PRIREDITEV
Ob napovedani uri — od štirih popoldne — je bila nova dvorana že nabito polna. Pred samo igro »Deseti brat« so se zvrstili razni govorniki, ki so izrekli čestitke k novemu domu. Prvi je spregovoril predsednik domačega prosvetnega društva Mirko Humar, sledil mu je domači župnik, temu pa števerjanski župan Slavko Klanjšček. Marij Maver je prinesel pozdrave Katoliške prosvete iz Trsta, dr. Štoka je pozdravil navzoče v imenu vseh Slovencev, ki živijo v naši deželi. Dom stoji na najlepši točki naše zemlje ob bistri Soči; naj ne bi bil nikdar prazen!
Posebno prijetno je presenetil s svojim nagovorom predsednik prosvetnega društva iz Češnjic v Bohinju, s katerim vzdržuje števerjansko prosvetno društvo »Fr. B. Sedej« tesne zveze. Dejal je, da je obstoj novega doma najboljše jamstvo, da naš narod ob meji ne bo pozabil slovenskega jezika.
iiiiiiiililiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MILKA HARTMAN
ivi-V
Zdaj so oživele misli nate, Bog, ki pripet na križ za nas visiš; vse vesoljstvo v ranjenih rokah držiš, grešna zemlja je podstavek Tvojih nog.
Nate mislimo v velikem tednu le — ko je blizu zarja velike noči, postnih spon, da človek se sprosti. . . spet bo v cvetna jutra vriskalo srce!
Daj, da milost Tvoja zdaj nas prenovi, da ne bo Tvoj križ osamljen v polju stal in, da vsak popotnik Ti pozdrav bo dal, da nam odrešenja zarja ne zbledi!
Sledila je ljudska igra Jurčičevega »Desetega brata« v Govekarjevi priredbi. Zahtevno igro so nastopajoči dobro podali; poznala se je vešča roka režiserja Aleksi-ja Pregarca. Zlasti sta žela priznanje občinstva Marijan Terpin v vlogi Desetega brata Martinka in Alojz Ciglič kot Krjavelj. Odrsko sceno je okolju primerno zasnoval Demetrij Cej.
že na sam dan prireditve je poročala o dopoldanski svečanosti takoj po kosilu radijska postaja Trst A. Najprej je zadonel števerjanski zvon, nato pa so župnik g. Oskar Simčič, župan Slavko Klanjšček in bivši dolgoletni predsednik prosvetnega društva »Fr. B. Sedej« Marijan Terpin podali priložnostne misli, ki jih je radijski poročevalec posnel na magnetofonski trak.
-jk
Občni zbor Slovenskega ljudskega gibanja
Odbor Slovenskega ljudskega gibanja je napovedal za nedeljo, 30. t. m. ob 16.30 na sedežu v ul. Donizetti 3/1 svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu so otvoritev, poročila odbornikov, diskusija o poročilih in razrešnica odbornikom, volitve novega odbora ter razno.
Obisk slovenskega metropolita dr. Jožeta Pogačnika
V soboto in nedeljo je bil na obisku na Tržaškem pred kratkim imenovani pr-
vi	metropolit Slovenije ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik. V soboto je v Slovenskem kulturnem klubu podal dijakom v preprostih in jasnih besedah lepo in zaokroženo misel za postni čas, nato pa je odgovarjal na posamezna vprašanja.
V nedeljo je najprej maševal in pridigal v rojanski cerkvi ob 9. uri, ko oddaja slovensko službo božjo radijska postaja Trst A. Ob 10. uri pa je maševal za slovenske izobražence v kapeli šolskih sester pri Sv. Ivanu, nakar je v dvorani šolskih sester predaval o temi Cerkev in kultura. Tudi po tem zanimivem predavanju je sledil razgovor. Popoldne je v spremstvu našega škofovega vikarja msgr. Škerla obiskal tržaškega nadškofa msgr. Santina, nato pa še več slovenskih farnih središč.
f Alojzij Zupančič
Preteklo nedeljo je po daljši bolezni umrl v glavni tržaški bolnišnici 75-letni Alojzij Zupančič, ki je stanoval zadnja leta v Trstu v ul. Sottoripa. Pred nekaj leti je bil cerkovnik pri Sv. Ivanu. Bil je zelo miren in blag mož. Vsi so ga imeli radi. Do svoje upokojitve je delal v tovarni strojev pri Sv. Andreju. Bil je zelo vešč in vesten delavec. Bil je dober pevec in je svoj čas pomagal tudi pri petju pri službi božji v srbski pravoslavni cerkvi, kjer so mnogi slovenski pevci že pred leti začeli nekak dialog s pravoslavnimi brati, kakor je to pozneje priporočil koncil. Zapušča ženo in dva otroka: Lojzeta, ki je župnik v Barkovljah, in Marijo, ki je profesorica glasbe v Benetkah in je znana organistka, ki se udejstvuje v raznih cerkvah in pevskih zborih. Pogreb je bil v torek, 25. marca dopoldne. Pogrebne slovesnosti je opravil generalni vikar msgr. Bosso. Pogreba se je udeležilo ze-
lo	veliko ljudi in nad 30 duhovnikov. Pokojniku želimo zasluženi večni pokoj, preostali družini izražamo naše iskreno sožalje. Sožalje izrekajo tudi cerkveni pevski zbor iz Rojana in še posebej bar-kovijanski verniki in g. kaplan Anton Surina. Sv. maša za dragega pokojnika bo v ponedeljek, 31. marca ob 19.30 v barkov-ljanski cerkvi.
Koncert nabožne glasbe v Skednju
V nedeljo je bil v škedenjski cerkvi koncert nabožnih polifonskih pesmi v izvedbi zbora »Jacobus Gallus«. Dirigirala sta Ubald Vrabec in Janko Ban. Na sporedu, ki ga je povezoval Marijan Bajc, so bile skladbe G. L. da Palestrina, J. Gallusa, T. L. da Victoria, M. Miollija, N. Rimski-Korsakova, P. I. Čajkovskega, L). Vrabca ter dve ljudski pesmi iz Beneške Slovenije v priredbi P. Merkuja.
Koncertu je sledilo veliko število ljubiteljev polifonske glasbe in vernikov na-
V	nedeljo, 23. marca se je okrog 9.15 na plazu pod Slemenom nad dolino Tamar smrtno ponesrečil znani slovenski zdravnik iz Trbiža dr. Alojzij Dolhar, oče tržaškega občinskega svetovalca dr. Rafka Dolharja in brat prednice sester Čudodelne svetinje v Gorici s. Juste Dolhar. Star je bil 66 let.
Planinsko društvo Jesenice je v spomin na štiri mlade žrtve, ki so natanko pred letom dni izgubile življenje pod plazom izpod Mojstrovke, priredilo spominski turni smuk, ki se ga je udeležilo okrog 50 smučarjev. Noč od sobote na nedeljo so prebili v Erjavčevi koči na Vršiču, naslednje jutro pa so se nameravali spustiti čez Vratiča pod Mojstrovko do Slemena in potem v dolino Tamarja do planiške skakalnice, kjer so se vršili smuški poleti.
Nesreča, v kateri 'je izgubil življenje dr. Dolhar, se je pripetila na plazu pod Slemenom, nekako na sredi turnega smuka. Vreme je bilo megleno, pihal je veter in sneg je bil zaradi mraza precej trd, mestoma celo leden. Na strmem plazu je dr. Dolharju spodrsnilo, na skalah se je močno poškodoval in dobro uro nato izdihnil-
Pokojnega dr. Dolharja so ta torek popoldne pokopali na žabniškem pokopališču. Naj ob vznožju Sv. Višarij v Bogu počiva. Preostalim, zlasti sinu dr. Rafku in s. Justi izrekamo globoko občuteno sožalje.
sploh. Med prtom in drugim delom sporeda je podal nekaj primernih misli škedenjski kaplan Dušan Jakomin. Prav prijetno pa je iznenadil vse prisotne nenapovedani obisk slovenskega metropolita dr. Jožeta Pogačnika, ki je imel tudi kratek priložnostni nagovor ter je nato še nekaj časa poslušal koncert.
Proslava ob 80-letnici šole Družbe sv. Cirila in Metoda
Odbor za proslavo osemdesetletnice šol Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu vabi vse bivše učitelje in učence kakor tudi učitelje in učence današnjih šol, starše in druge na zaključno kulturno proslavo, ki bo 30. marca 1969 ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu, ulica Petronio 4.
Na sporedu bodo igrice in petje. Bivši učenci Ciril-Metodovih šol pa bodo prikazali odlomek igre, priredili razstavo umetniških slik in nastopili s pevskim zborom.
Odbor naproša vse, ki imajo še ohranjene slike (fotografije) učencev in učiteljev šol Ciril-Metodove družbe, da jih posodijo za razstavo, ki bo istega dne V J Kulturnem domu. Slike naj se dostavijo j vratarju »Primorskega dnevnika« na ime Ivan Riosa (Odbor za proslavo), ulica Montechi 6.
Isti dan bo tudi razstava risb, ki so jih j izdelali učenci današnjih šol ob priliki Cankarjevih nagrad.
Zaključek vrtnarskega tečaja v Mavhinjah
V četrtek, 20. marca so v Mavhinjah končali tečaj o pridelovanju zelenjave, ki je trajal 30 učnih dni. Tečaj so z zanimanjem in vztrajno obiskovale številne vaščanke, ki so zadnji večer odlično opravile izpite pred komisijo sestavljeno iz predstavnikov deželnega urada za delo, pokrajinskega kmetijskega nadzomištva, ustanove za strokovno izobrazbo INIPA j in pokrajinske zveze neposrednih obdelovalcev iz Trsta. Tečaj je bil zelo koristen, saj so se udeleženci seznanili s sodobno vrtnarsko tehniko in razširili svoje znanje o povrtnini, ki jo lahko gojijo tudi na Krasu.
V tej zimi sta bila na Tržaškem še dva podobna tečaja in sicer v Bazovici za ze-lenjadarstvo in v Repniču za cvetličarstvo. Tudi ta dva sta traja-la po 30 dni in sta bila vztrajno in dobro obiskovana-
Na vseh tečajih je predaval znani kmetijski strokovnjak inž. Janko Košir, ki s pridom deluje že mnogo let med kmečkim prebivalstvom na Tržaškem. Predavanja in izpiti so v vseh primerih potekala t' slovenščini. Tovrstni tečaji se ponavljajo že precej let in so v znatni meri pomagali, da se je cvetličarstvo in zelenjadar-stvo razvilo v povsem novih okoliših. Kei' je povpraševanje po takem pouku zelo živahno, bo v prihodnosti na sporeda spet nekaj tečajev za pridelovanje zelenjave in cvetlic in kot novost pa tečaji 0 rastlinskih zajedalcih ter njihovem zatiranju.
Poročilo Odbora za pomoč razlaščencem življenjski jubilej
Opomba uredništva: V Trstu se med nekaterimi advokati, bivšimi člani Slovenske skupnosti, vrši zelo neokusna in neumestna kampanja medsebojnega blatenja in tožarjenja. Podoba je, da so se povrnili časi starega liberalizma in klerikalizma na Kranjskem. Mi se med njihove prepire ne maramo vmešavati, vendar čutimo dolžnost, da enim in drugim prikličemo v spomin besede zadnjega koncila v konstituciji Gaudium et Spes: »Tisti, ki so sposobni ali se morejo usposobiti za težko in hkrati nadvse častno politično dejavnost, naj se nanjo pripravljajo in naj se ji z vso vnemo predajo, ne da bi gledali na lastno ugodje in gmotne koristi... iskreno in nepristransko, z ljubeznijo in političnim pogumom naj se posvete blagru vseh« (GS 75).
Tako uči koncil. Slovenski politiki naj si njegove besede vzamejo k srcu tem bcdj, ker je politika med narodno manjšino težja in zahtevnejša kot pa med večinskim narodom. Napak, ki jih zagrešijo, naj ne obešajo na veliki zvon, temveč naj jih med seboj popravijo in jim zadostijo. To je stvarna narodna politika, vse ostalo je demagoštvo in napihovanje lastne veljavnosti ne pa iskanje narodne koristi.
Vprašanje razlaščevanja slovenske zemlje, temelja našega narodnega obstoja, je nastalo že leta 1949, ko je bivša Zavezniška vojaška uprava ustanovila E.P.I.T. Pri tem mislimo seveda na obsežna področja, ki jih je Ustanova razlastila.
Vse do nastanka naše organizacije, ki so jo ustanovili razlaščenci na ustanovnem občnem zboru 8.6.1965, je E.P.I.T. razlastil približno 9.000.000 kv. metrov naše zemlje po ceni, ki ni nikdar presegla 400 lir za kv. meter. Ta cena je bila v neštetih primerih mnogo nižja, saj je E.P.I.T. razlaščeval celo po 80 lir za kv. meter naše najboljše zemlje.
Škoda, ki jo je utrpelo naše ljudstvo zaradi krivičnega razlaščevanja, gre v milijarde.
A precejšnja krivda za to strašno narodno škodo je tudi na naši strani, saj nismo posvetili dovolj pozornosti temu Življenjskemu vprašanju. Že pred 20 leti bi morali organizirati prizadete lastnike v sindikalne organizacije, ki bi se borile organizirano za njih pravice. Poleg tega nismo posvetili dovolj važnosti pravno-strokovni obrambi naših ljudi.
VPRAŠANJE NAFTOVODA
A vrnimo se k vprašanju naftovoda!
Dne 8. 7.1965 je prefekt izdal dekret, s katerim je bilo razlaščenih 184 posestev iz prvega lota po povprečni ceni 350-400 lir za kv. meter. Pred izidom tega dekreta je 16 dolinskih lastnikov prostovoljno prodalo lastna zemljišča iz prvega lota po 500 lir za kv. meter s trtami in nasadi vred.
Od navedenih 184 razlaščencev iz prvega lota je več kot polovica klonila in sprejela za malenkost povišane cene (500 lir za kv. meter).
Omembe je vredno tudi dejstvo, da je približno 10 razlaščencev iz prvega lota, ki jih je zastopal in ščitil pisec znane brošure (»Pomoč razlaščencem v Dolini«), pristalo na ceno od 600 lir na kv. meter povprečno, in to že meseca avgusta 1965.
44 članov Konzorcija in 38 članov našega združenja pa je vložilo tožbo na Tribunal proti E.P.I.T.-u za povišanje cene.
S svoje strani pa je naša organizacija izvedla celo vrsto drugih akcij kot npr. prigovore na prefekta, na prefekturni svet in urad za javna dela (preko 30), ki so bili nato sprejeti kot osnovani, dalje tožba na Državni	svet v Rim	itd.
Vse te akcije	so prisilile	E.P.I.T.,	da	se
je celo izločil	iz boja ter	prepustil vse
skupaj družbi	S.I.O.T. Ta	družba	se	je
začela nato pogajati neposredno z razlaščenci odnosno z njihovimi pooblaščenimi predstavniki.
Dne 6. 12.1965 je S.I.O.T. prvič klonila in podpisala notarsko pogodbo, ki uresničuje načelo o neposrednem pogajanju brez oblastnega razlastitelja. To načelo se je tedaj prvič uresničilo v žalostni zgodovini razlaščevanja naše zemlje.
Dne 7.2. 1966 pa je prišlo do pogodbe med družbo SIOT in med člani Konzorcija. To načelo se zdaj uresničuje v Bolj uncu, kjer prizadeti niso več prisiljeni vlagati dolgih in težkih pravd.
Pogodba z dne 6.12.1965 se nanaša na veliko večjo vrednost in ne samo na
35.000.000 lir, kot nekateri napačno čitajo in tolmačijo. Pogodba vsebuje tudi priloge, ki si jih vsakdo lahko ogleda pri notarju, kjer je deponirana. Iz pogodbe izhaja, da je SIOT pristala na povišek
16.041.819 lir za nepremičnine iz prvega lota, kar nam da skupno lir 72.243.115 za člane pogodbenike. Razlastitelj je namreč prvotno deponiral za omenjene člane razlaščence 32.325.000 lir. Zaradi omenjenih akcij je nato EPIT bil prisiljen položiti nadaljnjih 23.816.296 lir za razlaščence pogodbenike, in to še pred pogodbo z dne 6.12.1965. Če seštejemo prvotni znesek — to je 32.325.000 lir — in znesek 23.876.296 lir, ki smo ga izvojevali še pred navedeno pogodbo, dobimo že 56.201.296 lir. Če dodamo tej vsoti še zadnji in najtežje iz-vojevani znesek 16.041.819 lir, so člani pogodbeniki prejeli 72.243.115 lir za zemljišče iz. prvega lota samo v gotovini.
Poleg tega pa pogodba s prilogo predvideva še druge imovinske ugodnosti neposredno za člane pooblastitelje, kot npr. zamenjava nepremičnin in podobno. Enako zagotavlja pod točko 5) izplačilo poviška tistim članom, ki tega denarja niso prejeli.
Nadvse pa je važna točka 6), in to tudi s širšega načelnega stališča, kjer se SIOT odreka razlastitvam z obvezo, da se bo pogajala v svobodnem kupoprodajnem razmerju.
Znesek 5.000.000 lir je pridržal notar, kot jamstvo za pravne stroške na Tribunalu iz prvega lota za primer če EPIT ne bi hotel plačati teh stroškov. S tem se je preprečilo, da bi ti občutni stroški šli v breme članov-tožiteljev. Omenjene kavcije od 5.000.000 lir ni naše združenje nikdar kasiralo.
SIOT je trdno vztrajala, da povprečna cena za člane razlaščence 1.070 lir za kv. meter ne bi nikakor smela biti presežena, ker se je bala, da bi tudi drugi razlaščenci iz prvega lota zahtevali povišek.
Vsi razlaščenci so predhodno določili ceno za svoja zemljišča iz prvega lota in pooblastili svoje sindikalno predstavništvo, da sklene pogodbo. Ta cena, ki so jo razlaščenci določili, je upoštevala lego, obliko, morebitni obstoj nasadov, trt, pritiklin in podobno.
Pač pa je SIOT pristala, da se organizaciji izplača 14.958.246 lir za občutne stroške osebja, prostorov, za pisarniške stroške, za stroške tehnikov in izvedencev, za raznovrstne poslovne stroške itd. Ti stroški se namreč nanašajo na delovanje organizacije za dobo pred pogodbo in tudi za dobo, ki je sledila tej pogodbi.
A o tem podajamo obračun na koncu poročila.
Treba je upoštevati, da so tudi stroški organizacije — kajti vsaka organizacija ima stroške — v neposredno korist njenih članov, ker bi, v nasprotnem primeru te stroške morali plačati sami s članarino.
Račun se torej glasi:	razlaščenci
16.041.819 lir (ki jih je treba dodati že izvojevani vsoti 56.201.296 lir, kar nam da skupno 72.243.115 lir), kavcija 5.000.000 lir, s katero je razpolagal notar (in ne naše združenje), in naše združenje 14.958.245 lir (od katerih je 2.605.556 Ur še v blagajni), torej skupno 36.000.064. Zaradi točnosti: 64 lir je razlika med pozitivnimi in negativnimi obrestmi. Takšna je torej zadeva s 36 in ne s 35 milijoni Ur.
Razlaščenci pogodbeniki pa so prejeli 72.243.115 Ur za zemljišča iz prvega lota, poleg vseh ostalih imovinskih ugodnosti.
V	zvezi s prvim lotom naj omenimo še mimogrede, da brošura, ki kroži zdaj po Trstu, vsebuje kopico grobih netočnosti. Za primer naj navedemo samo, da pisec te brošure vključuje med pogodbenike ljudi, ki niso bili nikdar naši člani po-
oblastitelji. Za nekega našega člana pa znani avtor brošure trdi, da bi moral prejeti 4.900.000 lir, medtem ko je ta član prejel več kot 8.000.000 lir.
Toliko v prvem lotu.
BORBA ZA DRUGI LOTO
Za drugi loto smo se nekaj časa pogajali in borili skupno s Konzorcijem. Dne 17.12.1965 sta naša organizacija in Konzorcij zahtevala v imenu svojih članov
350.000.000 Ur in v tem smislu poslala pismo družbi SIOT.
Ker pa družba SIOT ni na to pristala, so bili člani obeh organizacij spet prisiljeni zateči se na sodišče.
Poleg tega je naše združenje poskrbelo, da je bilo vloženih 69 prigovorov na prefekturo, na prefekturni svet, na Ur-ad za javna dela (skupno preko 1900 strani vlog), za ponovno tožbo na Državni svet in za razne druge akcije. Skrbeli pa smo tudi za tiste člane, ki so hoteli takoj zaključiti, da so prejeli čim več in brez stroškov.
Pred kratkim pa so razlaščenci, ki so se uprli na sodišču, ugodno zaključili glede zemljišč drugega lota zaradi dobljenih pravd.
Dodati je treba še, da je naša organizacija izvojevala še razne druge ugodnosti, kot npr., da je družba SIOT plačala vsem razlaščencem — tudi nečlanom — stroške za dvig denarja (svincolo), za ureditev zapuščin in neurejenih nepremičnin itd.
Na splošno lahko ugotovimo, da je naše delovanje doživelo odobravanje članov, vseh prizadetih razlaščencev in slovenske javnosti. Ni mogoče iti mimo našega boja in solidarnosti vseh Slovencev v primeru delavca Mahniča Karla, ki so ga hoteli s silo izgnati iz rojstne hiše.
Zanimali smo se tudi za razlaščevanje v zvezi z »Grandi Motori« in izdelali npr. prigovore na prefekta, na prefekturni svet, na Urad za javna dela in na Urad za nadzorstvo nad krajevnimi ustanovami. Tudi ti prigovori so bili sprejeti. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiililliiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Obračun za slovensko javnost
Eden najbolj značilnih števerjanskih mož je brez dvoma Karel Klanjšček. Pozna ga cela vas in tudi drugod poznajo tega neustrašenega, delavnega in poštenega Števerjanca. To si je zaslužil s svojim dolgoletnim delavnim in krščanskim življenjem. Te dni je namreč dopolnil 85 let življenja, saj so ga rojenice prinesle materi na Oslavj.u 14. marca 1884. Pozneje se je priženil v Števerjan h »Genkerju«, ko je vzel za zakonsko družico Lidijo Rožič. Iz tega zakona se je rodilo pet hčera, ki so danes vse poročene.
Čeprav ni Števerjanec po rodu, se je vživel v našo vas in postal eden izmed nas. Vključil se je v vse naše cerkveno, prosvetno in gospodarsko življenje. Pokojni župnik Ciril Sedej ga je izbral za cerkvenega ključarja, kar je še danes. Po prvi svetovni vojni, ko je bilo treba obnoviti porušeni števerjan, je pristopil h gradbeni zadrugi in skupaj z g. župnikom Sedejem napravil zelo veliko dobrega. Seveda ni šlo brez težav in tudi ne brez nehvaležnosti, kar je usoda vseh poštenih ljudi. Vedno je bil odprt tudi za kulturno-prosvetno delo kot član in odbornik katoliškega prosvetnega društva po prvi svetovni vojni. Tudi sedaj, ko je že tako zelo v letih, se še vedno zanima za gospodarski in prosvetni dvig Štever-jana, saj je pristopil h Kmečko-delavski
Z dovoljenjem naše organizacije podajamo sledeči obračun, ki pa ni namenjen našim klevetnikom, ampak slovenski javnosti, da bo o zadevi poučena. Vsaka organizacija, kot vsaka druga oseba, ima pravico obravnavati notranje zadeve samo v lastnem okviru. Zaradi tega se ne moremo strinjati s početjem nekaterih, ki vtikajo nos v notranje zadeve naših organizacij in celo v zasebne zadeve posameznih rojakov. Svojih računov pa ne marajo obelodaniti.
Naša organizacija je imela že več občnih zborov (3.2.66, 18.6.66 — s prisot-
nostjo notarja; 9.12.67 itd.), na katerih so člani odobrili delovanje in obračune. Poleg tega pa smo imeli nešteto javnih sestankov, na katerih smo vedno javno razpravljali o vseh vprašanjih in tudi o vprašanju finansiranja organizacije.
Preden preidemo na obračun, želimo poudariti, da je naše delovanje prisililo družbo SIOT, da je izplačala razlaščencem 600.000.000 Ur več kot je imela v programu. To je razvidno iz javnega akta Rep. 12551 Racc. 419 registriranega v Trstu dne 8. 7.1966.
Finančno stanje naše organizacije je danes sledeče:
IZDATKI:
1) Režijski in pisarniški stroški (najemnine, tisk, luč, telefon, ogrevanje, prevoznine, pisarniške potrebščine itd.) .	.	.	.
2) Za delo osebja (Sartori, Krizmančič, Strajn, Metlika, Selj, Ljubo Štoka) .....................................................
3) Za stroške tehnikov in profesionistov (notarji; dr. Froglia, dr. Pellegrini, dr. Boschini, odv. dr. Morgera, dr. Muscolo, dr. Berdon, dr. Škerk, geom. Dalla Torre)................................
SKUPNO IZDATKI.................................................
AKTIVA V BLAGAJNI.................................................
POVZETEK
Znesek imetja organizacije Skupni izdatki: (l) + (2) + (3) Saldo v blagajni .	.	.	.
Lir	2.713.815
3.367.580
»	6.271.295
Lir 12.352.690 Lir	2.605.556
Lir 14.958.246 12.352.690 Lir 2.605.556
zvezi. Veseli se vsakega uspeha naše mladine in Števerjana.
Njegova podoba bi pa ostala nepopolna, če bi ne omenili njegove zvestobe Cerkvi in Bogu. Vsako nedeljo je pri maši in pri popoldanski službi božji in je s tem v zgled mlajšim, ki menijo, da je treba tudi ob nedeljah delati, da si dober gospodar. Naš Karlo je bil dober in je dober gospodar prav zato, ker je bil in je tudi dober kristjan.
Ob visokem življenjskem jubileju, ki ga je učakal čvrst in zdrav, mu vsi Šte-verjanci iz srca čestitajo.
★
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 30. marca do 5. aprila 1969
Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verska oddaja. 21.00 Komedija. 22.10 Športna nedelja. — Drugi: 22.20 Dogodivščine Simona Templairja: Terorist, telefilm.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Povratek, film. — Drugi: 21.15 Sto po sto. 22.15 Trenutki agonije.
Torek: Prvi: 21.00 Turandot (Puccini). — Drugi: 21.15 Prizori s snežnih poljan.
Sreda: Prvi: 21.00 Zgubljeni mir. — Drugi: 21.15 Dodeljeno mesto, film.
Četrtek: Pni: 21.00 Oznanilo Mariji (Tolstoj). 22.40 Fuga. — Drugi: 21.15 Ob tropskem pasu. 22.30 Trpljenje našega Gospoda po Marku (Perosi).
Petek: Prvi: 21.00 Telefilm. 22.00 Končno svoboden! Zadnji nastop Martina. Luthra Kinga. — Drugi: 21.10 Sv. oče moli križev pot v Koloseju (evrovizija).
Sobota: Prvi: 20.50 Od česa živi človek (Tolstoj). 22.00 En obraz in ena zgodba.
22.30	Javni koncert. — Drugi: 15.55 Bari: nogometna tekma Italija: Švica (Under 23). 21.10 Režiser Kon Ichikawa, njegova podoba. 22.10 Zaročenci (ponovitev).
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 30. marca do 5. aprila 1969
Nedelja: 9.30 S slovenskim instrumentalnim kvintetom. 10.50 Andersen: Cesarjeva nova oblačila. 11.40 Filmska burleska. 14.00 švedska . CSSR - hokej na ledu. 16.30 Dol-gometražni film. 19.00 Kanada : S. Zveza: hokej na ledu. 22.25 Rokometna tekma Jugoslavija : ČSSR.
Ponedeljek: 17.45 Tik-tak: Veliki in ma-
li	Kiavs. 18.00 Po Sloveniji. 18.30 Najnovejše ob sihonevrozah, 19.20 Kaleidoskop.
20.35	Ivo Andric: Žeja - drama.
Torek: 17.45 Risanka. 18.00 Mokedajeve pravljice. 18.20 Po sledeh napredka. 18.40 Ansambel Montenegro. 19.05 Na sedmi stezi - športna oddaja. 20.35 Nihče ni pomahal v slovo - kanadski film.
Sreda:	18.45 Skrivnosti narave. 20.35
Niti našega življenja - mladinsko tekmovanje. 21.35 Opera »Devica Orleanska«.
Četrtek: 18.15 Po Sloveniji. 18.45 Turobna jesen - serijski film. 20.35 Dramska nadaljevanka: »Ko je pomlad«. 21.50 Wo-jeck - serijski film.
Petek: 17.55 Naika - mlad. film. 19.00 Svet na zaslonu. 20.35 Matejevo življenje, poljski film. 22.00 »Veš-Vem« - quiz.
Sobota: 17.50 Z ansamblom Pavla Kosca.
18.15	Čarobna piščalka - mlad. igra. 19.15 Sprehod skozi čas. 19.40 Pet minut za boljši jezik. 21.35 Rezervirano za smeh.
22.00	Maščevalci - serijski film.
^Katoliški glas" v vsako slovensko družinoI
			
t Msgr. Janez Hladnik
20 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI )
Ko sem bil za veliko noč na počitnicah, smo šli po pesek v sorški peščenek. Slučajno so bili oče doma na dopustu. Vojake so služili tedaj v Radgoni. Porabili smo priliko, ker sem bil doma tudi jaz in nas je bilo nekaj več mož, da smo pripeljali peska iz sorškega peščenka, kar je bila zelo težavna stvar, ker so bile velike strmine in je bilo treba kar dveh parov volov in veliko močnih rok, da smo srečno pripeljali dva voza peska.
Ko smo pesek nalagali, je nenadno nastal čuden šum v zraku. Kmalu smo se. zavedeli. Cela jata italijanskih letal je bombardirala Idrijo!
Nemci so se vrgli z vso silo, da bi povečali svoja napadalna sredstva. Z njim lastno brezobzirnostjo so bojda neki dan prišli, da porušijo eno stranskih sten šent-
viške cerkve in jo spremenijo v zrako-plovno zaklonišče. Zadnji hip je bil ta načrt preprečen. A letala so grmela čez nas noč in dan kot priprava na prodor pri Kobaridu.
Medtem so grmeli topovi na Soči. Tedaj je nastala pesem: »Oj Doberdob, slovenskih fantov grob.« V tistem času je bilo do tal porušeno tudi svetišče na Sveti gori, topovi so zažgali Sv. Višarje. Enajst italijanskih ofenziv na Soči, dvesto tisoč njihovih žrtev, bolnišnice polne naših ranjencev. Ko sem bil doma, sem videl cele noči, kako je žarelo na Krnu; noč in dan se je slišalo grmenje topov, dokler centralne sile niso izdelale mojstrskega načrta in pri Kobaridu predrle italijansko fronto, ki se je razbila nato v vsej svoji dolžini konec oktobra leta 1917.
ČETRTA GIMNAZIJA 1917/18
Vesel sem odhajal na počitnice po tretjem razredu. Imel sem dobre rede. Šolanje mi ni bilo več zoprno in sprejel sem učenje kot radovoljno dolžnost. Počitnic pa sem bil potreben, kajti moj
trebuh me je vedno bolj nadlegoval.
Ko sem prišel domov, se je pa tudi doma zgodilo, da so mati dejali: »Janez, kruha pa zelo po malem.« Ječmen, oves, koruza in še kuhan krompir in tudi bob je bil med žitom, ko so nesli v mlin. Bil je žalosten tisti kruh, pa še skop je bil.
Tako se je zgodilo, da smo nekaj pšenice poželi prej in kar naglo posušili, da smo imeli spet kruh za Lovrencovo nedeljo. Veseli smo bili tega. Na »bobe« tisto leto ni bilo misliti, kajti bele moke ni bilo in noben mlin ni smel na belo mleti.
Ko smo se vrnili jeseni v šolo, je bil naš razred spat v zavodu. Prejšnje leto smo namreč gostovali v šentviški ljudski šoli vsi prvi trije razredi. Obednico smo imeli vsi zavodarji v neki vaški gostilni. Kapela je bila skupna v zavodu.
četrti razred pa je spet prišel v zavod in dobili smo se skupaj vsi sošolci iz obeh oddelkov. Dotlej smo imeli oddelka A in B.
Moj neposredni sosed je bil Lojze Odar. Med vsemi naj več ji je bil Tone Piščanec
iz Rihemberka. Spet je bil naš razrednik Luka Arh.
Osebnost, ki je med nami dobila največjo veljavo, je bil profesor dr. Anton Breznik. On nam je začel odpirati nova obzorja in buditi v nas zavest fanta in Slovenca. Po njem smo začeli prodirati v globino slovenskih kulturnih in umetniških zakladov. Sicer so nas tudi drugi lepo učili, toda na pravo struno ni zadel nihče tako učinkovito kot Breznik.
Čeprav so nas zelo zredčili in odslovili nezaželene elemente, je bilo med nami veliko novotarskega duha. Morda je bil Tinče Debeljak glavni dejavnik tega, ker je dobil osebne stike z raznimi pisatelji ter pesniki in smo ga zato kar zavidali in občudovali.
Res je, da smo imeli mnogo zelo brihtnih in zmožnih fantov in kar nič takih, ki bi bili za coklo. Vodstvu smo povzročili vsakršne neprilike z našimi zunanjimi zvezami. Dobili smo pridevek »Kriegs-material«, ki nas je spremljal vse do konca gimnazije.
(Se bo nadaljevalo)
□VOJNA MERA
Da bo javnost seznanjena s stvarnostjo, je prav, da po zadnjih dogodkih bodisi v Doberdobu kot v Gorici povemo sledeče:
Domačinka Peric Severina je bila zaposlena v zasebnem podjetju v Ronkah in ker je vedela, da je doberdobska občinska uprava s težavo dobivala uradnike za izredna dela, se je v 'podjetju odslovila in maja 1962 vložila prošnjo na občino, naj bi ji dovolili brezplačno prakticiranje v uradih. Istočasno je obiskovala izobraževalni tečaj v Tržiču. Na pismo ni dobila odgovora, pač pa so ji dali dobro upanje celo za službo. Pravijo tudi, da so bila že dana ustna navodila, naj se gospodična nujno pokliče v službo, saj je bila edina, ki je vložila prošnjo in je imela vse pogoje za pravilen nastop službe. Takoj zatem pa se je v Doberdobu raznesla vest, da je v službi na občini županova žena. Zaman je bilo iskanje odgovorjajočega sklepa občinskega sveta ali ožjega odbora. Ugotovilo se je tudi, da gospa Jarc ni imela odgovarjajočega šolskega spričevala.
Severina Peric, ki je za službo še vedno vztrajala, je čakala na odgovor in po dolgi vztrajnosti dobila županovo pismo šele 13. aprila 1963, v katerem ji je ta sporočil, da ni več prostora zanjo!
Ugotovilo se je, da s sklepom štev. 571 z dne 16. 1. 1963 je proti zakonskim predpisom odbor v županovi navzočnosti in z njegovim glasom uradno sprejel v začasno službo, in sicer do razpisa natečaja, gospo Ledo Jarc roj. Cumini, županovo ženo in to z učinkom od 22. 11. 1962.
Naknadno je odbor z županovim (moževim) glasom parkrat obnovil sklep za obdržanje gospe Lede Jarc v službi in ji tudi določil plačo. Vse to, ne da bi o zadevi razpravljal občinski svet, kakor to veleva zakon. Prefektura je zahtevala natečaj, kakor predvideva tudi pravilnik za osebje, pa se občinska uprava tudi za to ni zmenila, čakala je namreč, da si gospa Leda preskrbi spričevalo.
Ko si ga je preskrbela, je odbor takoj predložil občinskemu svetu njeno prošnjo za pripustitev k notranjemu natečaju, katerega pa občinski svet sploh ni bil še odobril.
No, prošnji je občinski svet ugodil z večino glasov kljub odločnemu ugovarjanju opozicijskih svetovalcev. Tako so hoteli županovo ženo spraviti v stalež. Vendar je prefektura sklep zavrnila in s tem priznala upravičenost opozicijskih ugovorov.
Meseca marca 1966 je odbor končno poklical tudi Severino Peric v službo, ker pač ni bilo druge izbire.
Tedaj je nadzorni odbor zahteval, naj županstvo razpiše natečaj za zasedbo praznega mesta v staležu, in odbor je decembra 1967 predlagal občinskemu svetu tako spremembo pravilnika, ki bi, vse kaže, dovolil sprejem županove žene v stalež tudi brez notranjega natečaja. Očividno so se bali celo notranjega natečaja, ker so vedeli, da je Severina Peric dobra in vešča uradnica. Pri tem moramo povedati, da je notranji natečaj dovoljen samo za notranje nameščence. Tudi tu so opozicijski svetovalci odločno ugovarjali, toda zaman. Večina je šla preko njihovega glasu. Vendar niso tega sklepa takoj izvedli. Vse kaže, da so čakali na pritožbe in verjetno tudi na priložnost in čas, da bi Ledi Jarc lahko plačo prej povišali.
Kar naenkrat so 28. junija 1968 Severini Peric službo odpovedali, češ da ni dovolj denarja za dve uradnici, županovo ženo pa decembra istega leta, s predhodnim poviškom plače, sprejeli v stalež brez vsakega natečaja.
Sodbo o vsem tem prepuščamo našim čitateljem, ki so se pravzaprav že izrekli, saj se v Doberdobu močno govori o zadevi kot taki. Rečemo pa, da so svetovalci Slovenske liste v Doberdobu popolnoma na mestu, ko stalno ugovarjajo tovrstnim sklepom in se proti njim pritožujejo. Upravičenost ugovorov in pritožb oni lahko dokažejo tudi z dokumenti!
Pa je nadzorni odbor meni nič tebi nič 30. 10. 1968 pozval opozicijske svetovalce, naj mu ne pošiljajo neutemeljenih pritožb! Ni pa povedal, kdaj so pritožbe »neutemeljene«! Poziv nadzornega odbora je zgrešen. Slo je namreč za izplačilo za-stankov nekemu občinskemu uslužbencu. Župan je predložil nadzornemu odboru izjavo uslužbenca, da je že plačan. Nadzorni odbor je vlogo opozicijskih sveto-
valcev odbil in poslal gori omenjeni poziv. Potem pa se je izkazalo, da je uslužbenec izjavo, da je že plačan, pismeno preklical. Kdo je pri stvari imel prav: opozicijski svetovalci ali nadzorni odbor?
Opozicijski svetovalci že dalje časa prosijo za sprejem pri predsedniku nadzornega odbora. Zakaj jih predsednik ne sprejme, da sliši njih pojasnila? Pravzaprav je predsednik sestanek že določil, potem pa ga je kar naenkrat odpovedal. Zakaj?
Čudimo se socialistom, ki se v Gorici odločno postavljajo proti sklepom upravnega sveta Mestne hranilnice, ki so formalno zakoniti. V Gorici so socialisti izzvali celo odstop občinskega odbora, da bi njihov protest proti upravnemu svetu Hranilnice močneje odjeknil.
Z goriškimi socialisti se strinjajo tudi nekateri člani nadzornega odbora. In vemo, da je predsednik nadzornega odbora tudi socialist.
Kje je torej logika? Zakaj ravnajo v Gorici na en način, v Doberdobu pa na drugačen.
Komunisti so celo izstavili lepake, v katerih govorijo o potrebi moralizacije v javnih in drugih upravah! Glej ga no, kdo pridiga o moralizaciji.
Š P © R T
Odbojka. Deželno odbojkarsko prvenstvo »Serije D« je v polnem teku. Na praznik sv. Jožefa so »olimpijci« igrali v Zgoniku proti Krasu in doživeli poraz z 0:3 (4:15, 14:16, 12:15). V nedeljo 23. t. m. so v Vidmu klonili proti PAV-u z 1 : 3 (5 : 15, 7 : 15, 15 : 6, 2 : 15); negativno je Vplivalo dejstvo, da je sodnik izključil kapetana Valentinčiča. V obeh tekmah se je tudi poznala odsotnost igralca Sobana. V torek 25. t. m. pa je 01ympia gladko odpravila moštvo ACEGAT iz Trsta s 3:1 (4: 15, 15 : 9, 15: 11, 15 : 13). Podrobnejše poročilo o teh tekmah bomo prinesli v velikonočni številki.
Naraščajniki 01ympie so dne 25. t. m. tekmovali na pokrajinskem prvenstvu. Priborili so si dve zmagi in s tem verjetno prvo mesto in pravico nastopa na deželnem prvenstvu. Premagali so moštvo Sanrocchese iz Gorice z 2 : 0 (15 : 7, 15 : 11) in ekipo Audax iz Gorice z 2 : 1 (5 : 15, 15 : 10, 15 : 13). Igrali so: Frandolič (kap.), Uršič R., Sfiligoj M., Špacapan Mirko, Nanut, Plesničar.
Obvestilo. Prihodnja tekma »Serije D« v odbojki se bo vršila v nedeljo 30. t. m. v Trstu (telovadnica »1. maj«) proti BOR-u. Trener prof. Kranner vabi naslednje igralce, da se zberejo ob 8.30 v Katoliškem domu v Gorici: Valentinčič, Špacapan Peter in Bernard, Antonič, Cotič, Pivk, Soban, Cemic M., Kranner Marko.
Za odbojkarske tekme v okviru pokrajinskega prvenstva CSI, kategorija Mladinci, naj se zberejo 27.3. in 29.3. ob
18.30	v telovadnici »Lenassi« v Gorici naslednji igralci: Černič M., Cotič B., Pivk, Antonič, Peter in Bernard Špacapan, Brajnik, Marjan Kranner.
Ime Planica je v smučarskem športnem svetu svetovno znano. Leta 1934 je zrastla ob vznožju Ponc v dolini Tamar smučarska skakalnica, na kateri je leta 1936 Avstrijec Josef Bradi prvič preskočil razdaljo 100 metrov, leta 1941, tik pred zlomom Jugoslavije, pa je Nemec Gering to razdaljo povedel kar na 118 metrov. Po vojni je na isti skakalnici dosegel najdaljši skok v njeni 32-letni zgodovini Čeh Jirži Raška leta 1966 in sicer 130 m. To že niso bili več skoki, ampak pravi smuški poleti.
Medtem pa so nastale skakalnice velikanke tudi v Nemčiji (Oberstdorf), v Avstriji (Kulm) in na Norveškem (Viker-sund). Na tej je lani Avstrijec Bachler poletel kar 154 metrov in postavil nov svetovni rekord. Planica je nehala biti kraj rekordov.
To je slovenske športne kroge podžgalo, da so se odločili za zgraditev nove
Štandrež
Letos je stoletnica ustanovitve »Čitalnice« v Štandrežu. Prav je, da se vsi vaščani spomnimo na ta dogodek in ga dostojno proslavimo. Zato so se, kot že lansko leto, povezala za to priliko štiri štan-dreška društva in sicer: prosvetni društvi »štandrež in »Oton Zupančič«, kmečko društvo neposrednih obdelovalcev in športno društvo »Juventina« ter ustanovili skupni odbor za proslavo te obletnice. Praznovanje se bo vršilo na soboto in nedeljo 24. in 25. maja in nato še 31. maja in 1.-2. junija. Spored bo bogat in zanimiv. Obenem bodo tudi: umetniška razstava naših slikarjev, zgodovinska razstava knjig, tiskanih v Gorici in razstava kmetijskih strojev.
Pretekli četrtek smo priredili v župnijski dvorani kulturni večer, da bi vaščane pripravili na to praznovanje. Najprej sta se občinstvu predstavila predsednik pripravljalnega odbora Dino Roner in tajnik dr. Damjan Pavlin ter razglasila potek proslave stoletnice. Nato sta nastopila zbora obeh prosvetnih društev: moški zbor »Oton Župančič« in mešani zbor »Štandrež«. štiri ubrane pesmi so zadonele v dvorani. Glavni predavatelj je bil prof. Rado Bednarik, ki je s tekočo besedo podal začetek in razvoj čitalniškega gibanja na Goriškem in posebej v Štandrežu.
V	nedeljo zvečer je v isti dvorani dramska skupina prosvetnega društva »F. B. Sedej« iz Števerjana odigrala dramo »Deseti brat«. Polna dvorana je pričala, da naše občinstvo ljubi take nastope. Igralci so zares lepo podali to zahtevno igro in vse zadovoljili. Splošno mnenje je, da so kar dobro napredovali od prejšnjega nastopa pri nas z ljudsko igro »Naša kri«.
ZA KMETOVALCE
Prispevki za razvoj žlahtnih rastlin
Nedavno je deželna uprava odobrila nove zneske kot podporo za razvoj vinogradništva, sadjarstva, zelenjadarstva in cvetličarstva. Tako prejme kmetijsko nad-zorništvo v Trstu 30 milijonov, v Gorici 66, v Pordenonu 110 in v Vidmu 100 milijonov lir. Iz teh sredstev bodo kmetijska nadzorništva prispevala k stroškom za nasad in ureditev vinogradov ter sadovnjakov, v vrtnarstvu pa za premične in nepremične naprave za siljenje ter varstvo rastlin kgkor tudi za vso ostalo opremo kot so stroji za razkuževanje zemlje, mali ognilni in obdelovalni stroji, priprave za zatiranje zajedalcev, za globoko kopanje in smotrno ureditev zemljišča. Kmetijska nadzorništva bodo lahko dala prispevke tudi za nakup zelenjavnih in cvetličnih semen, čebulic in korenik, ki zaslužijo, da se jih uvede in prideluje v določenih okoliših.
Podobno je deželna uprava namenila nova sredstva za zboljšanje in povečanje vinogradov, sadovnjakov in murvinih nasadov in dodelila za Gorico 30, Pordenone 70 in Videm 100 milijonov lir.
Kdor se zanima za omenjene prispevke, naj se obrne na pristojno kmetijsko nad-zorništvo, kjer bo dobil vsa ostala potrebna pojasnila.
Prispevki za zatiranje zajedalcev
Opazovalnica za rastlinske bolezni v Trstu, ul. Murat 1, nudi prispevke v višini do 50 odstotkov vsem kmetovalcem za nakup priprav ali strojev za zatiranje rastlinskih zajedalcev.
Verjetno so podobne ugodnosti na razpolago tudi v drugih opazovalnicah v naši deželi. Kdor namerava kupiti ročno ali motorno škropilnico ali stroj za razkuženje zemlje, naj se prej posvetuje s pristojnimi uradi glede prispevka.
skakalnice velikanke. Poldrugo leto so jo vneto gradili in 21. marca letos slovesno odprli. Kar 54 tekmovalcev iz 13 držav je prišlo na to tekmovanje, ki je trajalo tri dni. Že prvi dan je Norvežan Wirkola poletel 156 metrov in zboljšal svetovni rekord za dva metra; v soboto je Čeh Raška postavil nov svetovni rekord: 164 metrov. Pa ni ostalo pri tem! Vzhodni Nemec Wolf je že v nedeljo 23. marca dodal še en meter in postal do nadaljnjega svetovni prvak v smuških poletih.
V	Sloveniji je bilo tiste dni govora le o Planici. Pravijo, da je bilo zadnji dan poletov v Planici kar 45.000 gledalcev. Ti so bili še posebej zadovoljni, da je 22-let-ni Peter Stefančič iz Kranja ta dan kar dvakrat izboljšal Šlibarjev državni jugoslovanski rekord (141 m) iz leta 1961. Najprej je pristal na 147 metrih, nato pa na 150 m, kar mu je v končnem razpo-redju prineslo odlično trinajsto mesto.
RADIO
h TRST A
Spored od 30. marca do 5. aprila 1969
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15 Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: Kuret: »Dervišev dar«, dram. zgodba. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas.
13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 13.30 Glasba po željah. 15.30 Ramos Losada: »Lepa smrt«. P.adijska drama. 18.45 Operetne melodije.
19.15 Sedem dni v svetu. 20.30 Bednarik: »Pratika«. 22.10 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.40 Radio za srednje šole.
12.10 Kalanova: »Pomenek s poslušavka-mi«. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 17.20 Za mlade po-slušavce: Čar glasbenih umetnin. 17.35 Misli in nazori. 17.55 Kako in zakaj. 18.30 Radio za srednje šole. 18.50 Zbor »J. To-madini« iz Vidma. 21.05 Stanko Janežič: »Veliki teden«.
Torek: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.00 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas. 18.50 Niimberger Jazz-Collegium.
19.10 Postni govori (12): Franci Gorjup: »Ljubezen do bližnjega — pot k Bogu«. 19.45 Moški zbor iz Velikega Repna. 20.35 Verdi: »Requiem«.
Sreda:	11.40 Radio za prvo stopnjo
osnovnih šol. 12.10 Bednarik: »Lojze Bratuž«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst.
18.30	Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 19.10 Lupine: »Higiena in zdravje«.
20.35	Simfonični koncert. Haydn: Zadnje besede našega Gospoda na križu.
Četrtek: 11.35 Pesmi za veliki teden.
12.00 Iz potne torbe Milka Matičetovega.
17.20 Črnske duhovne pesmi. 17.35 Jeza: »Veliki teden v slovenski vasi«. 18.30 Arnič: pesem planin, simfonična pesnitev.
19.10 »Pisani balončki«, radijski tednik za najmlajše. 19.40 Chopinovi nokturni. 20.35 Vasile:	»Trenutki	bridkosti«. Drama v
treh dejanjih.
Petek: 11.40 Pesmi za veliki teden. 12.10 Lokar: »Blagoznanstvo za domačo rabo«.
17.00 Organist Hubert Bergant igra Fre-scobaldijeve in Frobergerjeve skladbe.
17.20 Pigani: Sedem besed našega Gospoda Jezusa Kristusa na križu. Izvaja zbor »G. Tomat« iz Spilimberga. 17.45 Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«. 19.15 Postni govori (13): Msgr. R. Klinec: »Kristus je s svojo pokorščino izvršil odrešenje«. 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.50 Rozman: »Obsodili so Kristusa«. Drama v štirih dejanjih. 22.20 Nočni koncert Kristusovega trpljenja.
Sobota: 11.35 Pesmi za veliki teden.
12.10 Tul: »Iz starih časov«. 13.30 Skladbe Mozarta in Mahlerja. 14.45 Koncert komornega orkestra »F. Busoni« iz Trsta.
15.15 Beethovnove sonate. 16.45 Mahnič: »Kmečki rekvijem«. Drama v enem dejanju. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.45 Lepo pisanje. 18.30 Moteti J. Gallusa Petelina. Izvajajo Slovenski madrigalisti iz Ljubljane. 19.10 »Družinski obzornik«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Legenda o Kriščevi martri«. 21.20 Casella:	Missa solemnis »Pro Pace«.
OBVESTILA
Letošnja velikonočna številka bo izšla na šestih straneh in z velikonočno prilogo. članki in dopisi naj bodo na upravi lista do ponedeljka 31. marca zvečer. Vabimo vse, ki želijo voščiti praznike — zlasti podjetja — da izkoristijo našo prilogo in objavijo v našem listu svoja voščila.
Gledališki igralec Stane Raztresen bo
predvajal v petek 28. marca ob 20.30 v dvorani »Igo Gruden« v Nabrežini SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE.
Ministrstvo za industrijo, trgovino in obrt je razpisalo natečaj za 10 mest pod-inšpektorja v staležu tehničnega osebja pri metrični upravi. Pogoj: diploma industrijskega izvedenca, geometra in podobno. Zapadlost roka 21. aprila 1969. Uradni list št. 46 z dne 20. 2. 1969.
Ministrstvo za zunanje zadeve je razpisalo natečaj za: a) 90 mest pomožnega uradnika v staležu izvršilnega osebja. Pogoj: diploma nižje srednje šole; b) 50 mest tretjega uradnika. Pogoj: diploma tehničnega zavoda ali podobno. Zapadlost roka 5. aprila 1969. Uradni list št. 49 z dne 24. 2. 1969.
Zakladno ministrstvo je razpisalo natečaj za 55 mest podknjigovodje v posebnem staležu pri ustanovi »Ragionerie pro-vinciali dello Stato«. Zahtevna starost: 18-30 tlet. Potrebna je diploma trgovskega zavoda ali doktorat v ekonomiji. Pismeni izpiti se bodo vršili v Benetkah. Rok zapade 21. maja 1969. Uradni list št. 75 z dne 21.3. 1969.
Širite »Katoliški glas"
DAROVI :
V	spomin pokojnega brata darujeta dve sestri za Katoliški dom 10.000 lir, za Alojzi jevišče 10.000 lir, za Zavod sv. Družine
10.000	lir.
Za Marijin dom v Rojanu daruje družina Ščuka 5.000 lir ob prvi obletnici smrti Lojzeta Bucika.
Za Zavod sv. Družine: Namesto cvetja na grob predrage Jurakove mame daruje Zora Piščanc 5.000 lir.
Za tiskovni sklad: Pepca Srebrnič 2.500 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
V	MARIJINEM DOMU V ROJANU
bo na oljčno nedeljo, 30. marca drama v štirih dejanjih
MARIJA IZ MAGDALE
Začetek ob 17. uri. Med odmori srečo-lov! — Vabljeni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več &°/o davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Belo zmagoslavje v Planici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
t
Bogato na dobrih delih in dozorelo za večno plačilo je poklical v četrtek, 20. t. m. ob 7,30 k sebi v 79. letu starosti Gospodar življenja najino mamo
Nežo Jurak
V isti grob, kjer že počivata vrsto let najin oče Jože in brat Tonček, smo položili njeno telo iv soboto 22. marca ob 16. uri na mestnem pokopališču v Novem mestu.
Vsem, ki so jo poznali, jo priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
Jože In Cveto Jurak, sinova
Novo mesto - Gorica, 22. marca 1969
ZAHVALA
Po dolgi bolezni je Bog poklical k sebi našega ljubega moža in očeta
Alojzija Zupančič
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so pospremili pokojnika na zadnji poti in so /. nami sočustvovali. Posebej se zahvaljujemo duhovnikom, družinskemu zdravniku dr. Martelancu in darovalcem cvetja. Prosimo za molitev.
Žena Marija, sin Lojze - duhovnik in hči Marija
Trst, 25. marca 1969