Poet Office of Chicago, HL By ttdtf of the president, A. S. Burleson, Postmaster General Največji slovenski tedni ▼ Združenih drlavah. Izhaja vsako sredo. Naročnina: Za 2laa«,aabte • •••|...$l.20 Zrn nečlane.........r $2.00 Za inozemstvo......L.. $3.00 NASLOV orodnUtva i. »pr.rn«tr« it 1004 N. Chicago Street, : Joliet, Ul ! 4 Telefon; 1048 "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 1004 H. Chicago Street. JOLIET, ILL; , Splošno glasovanje za sprejem nove plačilne lestvice delavcev. ijgl Chicago, IU. 2. aprila—Ker poteka stara plačilna lestvica Unijskih delavcev v tem mestu,] se bo vršilo v kratkem splošno glasovanje za sprejem, a}i o4| klonitev nove plačilne lestvice, ki določa do 20 do 25% znižan* ja plače. Glasovanja se bo u-deležilo okrog 60,000 prizadetih mizarjev, zidarjev in tesarjev. V obče je sodba, da gradbeni delavci ne bodo odobrili tega znižanja.. Razni pogodbeniki (kontraktorji) so vsled tega v velikih skrbeh, ker imajo za sto milijonov dol. raznih naročil gradb, koje ne morejo izvršiti ker vse delo počiva. Trupla ameriških vojakov prepeljana domov. New York, N. Y. 2. aprila — S stransportnim parnikom "Cambrai" je danes v Hobo-ken prispelo zopet 1224 trupel ameriških vojakov, padlih na francoskem bojnem polju. Medf temu je tudi 400 bivših vok-j; kov 27. 42. in 77 divizijo, VW, 'trupla teli junakov bodo poT slana sorodnikom v razne kraje airom držav. Zapuščina drvarja. York, S. C. 4. aprila.—Stric "Bill" Hopkins, rodom črnec, ki je nedavno tukaj umrl v visoki starosti je zapustil $15,000 premoženja. Hopkins je bil svoja prva le-:a suženj; ni znal ne citati, ne pisati; toliko premoženja je naredil s tem, da je sekal in cepil drv a za svoje bele sosede. Profesor ustrelil ravnatelja univerze. Syracuse, N. Y. 2. aprila. — )anes dopoldne je profesor iolmes Beckwith v prepiru u-strelil svojega predstojnika, ravnatelj« tukajšnje univerze prof. J. H. Whartona; oddal je nanj 5 strelov, ki so bili vsi smrtnonosni. Po izvršenemu umoru Se je prof Beckwith sam ustrelil. , - Ker prof. Beckwith ni vestno opravljal svoje službe, so dijaki zahtevali njegov odpok-ic. Vsled tega ga je ' ravnatelj pozval k sebi v pisarno, da mu naznani suspendacijo. To je Beckwitha tako raz-kačijo, da je ravnatelja ustrelil. Drugi profesorji trdijo, da prof. Beckwith zadnji čas ni bil popolnoma pri zdravi pameti. Za pomiloščenje političnih jetnikov. Washington, D. C. 2. aprila. — Organizirano ameriško delavstvo bo dne 4. t. m. vložilo prošnjo za splošno pomiloščenje vseh političnih jetnikov v naši deželi. Tozadevno bo označeni dan sprejel predsednik Harding posebno delegacijo pod vodstvom Samuel Gompers-a, predsednika A. F. of L. Ker ima v tej zadevi izključno in le predsednik Združenih držav pred-pravico, ga bode organizirano delavstvo ponovno Naprosilo, da naj se osvobodi vse politične jetnike. Dne 13. aprila pride predsednika prosit pomiloš-Čenja še več drugih delavskih! organizacij. Žep, nedotakljiva stvar. Lansing, Mich. — Vrhovno državno sodišče je te dni določilo, da je zadnji žep pri hlačah) nedotakljiv; vsled tega ne sme noben prohibicijski agent stikati po žepu moškega, da bi mu odvzel ondi skrito steklenico opojne pijače. Srečna naselbina. Chanhassen, Minn. 4. aprila. — Ker so volilei pri zadnjih občinskih volitvah glasovali, da ta naselbina ne potrebuje nobenega konstablarja (policaja) in nobenega mirovnega sodnika, sta morala oba bivša označena uradnika odstopiti. Pri nas je to menda prvi slučaj, da nimamo ne sodnika in ne policaja. Nove, jubilejne poštne znamke ustavljene. Nove 2 centne jubilejne poštne znamke, ki so.bile izdane v spomin 300 letnice prvih belih priseljencev v Plymouthu, M a 88. so te dni uradno ustavljene, ali odpoklicane iz prometa. Vzrok temu je, da na teh znamkah ni nič označenega^ da so jih izdale Združene države. Prva ženska v diplomatični ' službi. Washington, D. C. — V suf-ragetskih krogih se zatrjuje, da namerava predsed. Harding v kratkem imenovati gdč. Lucijo Atcherson kot atašejko pri ameriškem poslaništvu v Parizu. To bo prvi slučaj, da bo kaka ženska opravljala tako važno držvano službo. Lekarnarji v Filadelfiji ne bodo prodajali piva. Philadelphia, Pa. 2. aprila. —Tukajšnja zveza lekarnarjev se je z veliko večino izjavila, da ne bo držala, ali prodajala piva v lekarnah, navzlic novim določbm 18 amendmenta. Italijanski prestolonaslednik pride na obisk v Ameriko. New York, N. Y. — V italijanskih krogih se zatrjuje, da bo letošnje poletje obiskal Združene države 17 letni italijanski prestolonaslednik princ Humbert Savojski. Spremlja ga bo znani državnik in general Diaz Luzatti. Pri tej priliki bo prestolonaslednik (polen-tarjev) obiskal vsa znana a-merška mesta, z večjimi naselbinami — polentarjev. rfejeta ali ne, — se ni znan —--------~ AOITIRAJTE ZA K. S v JBDNOTOl GLASILO K. SJTJto uredništva. je Iz raznih to prošenj iVo; ali ža nove zvonove v starem kraja, za nove orgije, ta društvene dome za gasilna in druga društva, i. t. d. Ako bi hoteli vse te prošnje sproti prioboevati, bi ne zadostovala ena cela stran v vsaki številki. Vsem tem, ki so nam poslali 8lične prošnje za objavo naznanjamo, da priobčujemo take stvari le kot oglase, ali proti plačilu, nikakor pa ne zastonj. Račun je odvisen od velikosti oglasa, ali prošnje. Listnica opravništva^ Na razna vprašanja kako je mogoče v zameno pošiljati "Glasilo" v Jugoslavijo odgovarjamo sledeče: i Kdor želi svoj list pošiljati v staro domovino kakemu izmed svojcev mora za 1 leto doplačati še $1.80, k tej svoti se prišteje tudi $1.20 njegove naročnine katero plačuje z ases. vred pri društvu. Brez zamene velja naročnina za inozemstvo $3.00, Združene države pa $2. Člani K. S. K. J. na potnih listih, živeči v stari domovini imajp doplačati za vsako številko li8ta lc (za poštnino) ali 52c na leto. Gg. tajniki (ice) naj nam v takih slučajih vedno naznanijo stari in novi naslov člana, ki je odpotoval v Jugoslavijo; ta- ko naj tudi omenijo, za koliko Časa je dotičnik vzel potni list? Doplačilo za poštnino se lahko pošlje v znamkah po lc. Ker nam je preostalo še o-krog 200 stenskih koledarjev, bi radi še te razpečali. Ako je morda kakemu krajevnemu društvu teh koledarjev zmanjkalo naj piše upravništvu "Glasila." Tako naj se tudi javijo oni člani (ice) na potnih listih, ki morda še nimajo našega krasnega stenskega koledarja. Priložite pismu 1 znamko za 5c za poštnino in ovitek. Kdor hoče poslati kak stenski koledar svojcem v staro domovino, naj nam pošlje za koledar in poštnino 25c v znamkah. K sklepu še enkrat prosimo vse tajnike (ice), da naj ne delajo več starega naslova za naš list, ampak novega: 1004 N. Chicago St., Joliet, HI., ker u-redništvo in upravništvo "Glasila" se nahaja že ceW 4 mesece v Jednotinem uradu in ne več v Chicagu. 1921. DAROVI ZA VOJNE SIROTE (Nova kolekta.) XVIII. izkaz. Mrs. Frances Kompare 8008 Greenbay Ave. So. So. Chicago, 111., darovala ................$ 2.50 Zadnji izkaz .......... 86.30 Skupaj......... .$88.80 Iskrena hvala! 7 Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J. ■■»■■■Mil nočne dolžnosti. Spovedne listke sem razposlal vsem. Kdor verske dolžnosti ne opravi, naj posledice sam sebi pripiše ! John Kambič, tajnik. Društvo sv. Barbare št. 74, Springfield, 111. Iz urada društva sv. Barbare št. 74, K. S. K. J. se naznanja vsem članom, da se vdele-žite prihodnje mesečne seje dne 10. aprila v navadnem prostoru, ker na tej seji bo več važnih točk na dnevnem redu, ko-,je je treba rešiti. Pridite torej vsi, da se potem ne bo nihče izgovarjal, da ni vedel. , Sobratski pozdrav. John Kulavic, tajnik. Društvena naznanila in dopisi Is urada tajnika društva Vitezov sv. Jurija št. 3, Joliet, 111. Vsem članom tega društva nasanjam, da bomo imeli skupno velikonočno spoved v soboti) zvečer, dne 23. aprila, in Skupno sv. obhajilo pri osmi masi zjutraj v nedeljo dne ■24. aprila. Zato se naj vsi člani pravočasno zberejo z regal i-jami v stari šoli. Člani se naj udeležijo kolikor je največ mogoče v velikem številu. Ne zdi se mi potrebno članom in članicam tega še posebej priporočati, da naj vsi opravijo versko dolžnost, zakaj to je vsem znano, da to .se strogo zahteva od kar obstoji jo društva in K. S. K. Jednota in tudi vsaki novi član se precej pri pristopu v društvo podveze in svečano obljubi, da bo spolnoval in izvrševal vse naredbe in zadoščal vsem društvenim zahtevam in pravilom K. S. K. J. Zato u-pain* da ne bo med nami nobenega člana, ne članice, kateri bi se hoteli temu odtegniti. Upam, da bo vse naše cenjeno članstvo zadostilo verski dolžnosti in da mi boste spovedane listke izročili najkasneje do 28. maja 1.1., ker po preteku 28. maja bom jaz na ukaz č. g. duhovnega vodje poslal poročilo na pristojno mesto. Zato naj nihče več nobenih nadaljnih opominov od mene ne pričakuje. Ako bi«e pa slučajno kdo pri tem izneveril, in s tem versko dolžnost zanemaril, tisti si naj vsak sam sebi pripiše vse morebitne posledice, katere lahko vsled tega nastanejo, česar pa pri našem društvu upam, da ne bo. Sobratski pozdrav. Joseph Panian, tajnik. društvo sv. C. in M. št. 45, E. Helena, Mont. Članom društva sv. Cirila in Metoda št. 45 v East Heleni, Mont., in izven društvenega sedeža se s tem naznanja, da naj plačajo svoj mesečni asesment na seji, ali pa na tajnikovem do 20. vsakega meseca, tega ne stori, bo enostavno suspendan. Društvo več ne bo plačevalo za en mesec za redno plačevanje ase ker to je glavna stvar. Mislim, da vsakdo dobro ve, kaj ga čaka, ako ne plača redno vsak mesec. Torej ne odlašajte na 2 meseca, ali pa še več. Pravila govorijo: Kdor ne plača redno svojih mesečnih prispevkov, NI opravičen do bolniške podpore. Dalje priporočam, da se prihodnje seje vsak član vdeleži, ker taista bo zelo važnega pomena za društvo in našo čislano Jednoto, ker se bo začelo pobirati naročnino za novi list našega Mladinskega oddelka, ki bo pričel izhajati začetkom junija t. 1. pod imenom 44 Angel j-ček". Ta list bo tiskan v slovenskem in angleškem jeziku in bo veljal samo en dolar na leto. Zopet nekaj veselega za našo mladino. Želeti bi bilq, da naj ne bo nobene družinske hišo brez " Angeljčka." Naj še omenim, da je imelo naše društvo skupno velikonočno spoved in sv. obhajilo 13. marca. Vsi oni člani, ki se niso vdeležili z nami, so uljudno prošeni, da opravijo svojo versko dolžnost do določenega časa, to je do 22. maja 1.1. ker se bo od vsakega zahtevalo spo-vedni listek. Kedor ne bo imel spričevala, ali potrdila od du hovnika, bo naznanjen duhovnemu vodji K. S. K. J. in potem naj se pa vsak samo zagovarja ako ga zadene kaka ne-prilika. ; Pri tem ni nobenega izgovora, ker sedaj svojo versko dolžnost vsakdo lahko o-pravi, saj imamo svojo lastno cerkev in tudi stalnega duhovnika, na kar smo lahko vsi po->sni, da smo vendar že enkrat prišli do zaželjenega cilja in to še celo • sedaj, v tako slabem času. • S sobratskim pozdravdni, Joe Erjavec, tajnik. iste še niste opravili Vas prosim, ne odlašajte, opravite jo ob prvi priložnosti,, ker velikonočni čas hiti, in traja samo do prve nedelje po Binkožtih, to do 22. maja. Zatorej ne za- St^boygan,'Wis. Minuli so zopet velikonočni prazniki. Kakor smo jih težko pričakovali, tako so tudi hitro pretekli. Mi, Slovenci tukaj v naši naselbini smo praznovali našajte se na stalnega župnika ietošnje velikonočne praznike nli r»Q alrnrvnn annrni^ Pvnoltn v. n . i » i___ ' ali na skupno spoved. Prosim Vas še enkrat, dpravite verske llolžnosti kakor hitro je mogoče in držite in spolnujte društvena in Jednotina pravila. Izgovor: nismo imeli svojega župnika, ali ne "glajham" tega duhovnika, ne bo pomagal. Jaz sem Vam izjavil meseca decembra ko ste me izvolili in takorekoč prisilili za tajnika, da se bom držal strogo društvenih in Jednotinih pravil, med katere je všteta tudi točka glede velikonočne dolžnosti. Jaz zahtevam od vsakega spovedni listek najkasneje do seje, ki se vrši 1. junija. Imena članov, kateri se ne izkažejo bodo poslana na glavni odbor Jednote, oziroma duhovnemu vodji, da se-potem ne bi kateri izgovarjal, da sem ga jaz suspendiral Ne, sam se bo, ker se ni držal pravil. Upam pa, da ne bo nobenega takega med nami. Tu navajam račun za prvo četrtletje leta 1921: Dohodki za 3 mesece.$ 794.73 Stroški za 3 mesece. . 680.08 Društvo sv. Ant. Pad. št. 87 Joliet, m. Iz urada društva sv. Antona Padovanskega, št. 87 K. S. K. J. v Joliet, 111., se prosi člane, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje mesečne redne seje dne 10 aprila, ker na tej seji bo več važnih točk na dnevnem redu. , S sobratskim pozdravom. George Plut, tajnik. 113, člana, kakor je poprej, »č za plačevati. ker je o v blagohotno nazna-Tako tudi zaradi veliko- Društvo sv. Roka št. Denver, Colo. Vsem članom našega društva se tem potom naznanja, da je bilo na zadnji redni mesečni seji 10. marca sklenjeno, da tajniku NI dovoljeno pobirati mesečnih prispevkov na domu, po sebno od onih članov, ki se lahko udeležijo seje. Vsem je znano, da pride dostikrat kaka važna stvar, ki mora biti rešena na seji, pa je nemogoče, ker niso prisotni (člani; na sejo prideta le tajnik m predsednik; če se nas zbere že kakih 10 skupaj, je to že dosti. Torej opominjam vse one, ki obiskujejo društvene seje le parkrat na leto, ali pa sploh nobenkrat, da opustite to nele-po razvado. To je jasen dokaz, kako se članstvo zanima za društvo in za društvene seje. Priporočam zandprej bolj reden o-bisk in večjo vdeležbo pri sejah, ker le potem zamoremo priti do napredka društva in Jednote. Nadalje tudi priporočam bolj Prebitek prvih 3. me- • secev.............$ 114.65 Ostanek od leta 1920. 1,240.96 Iz urada dr. sv. Oir. in Metoda št. 144, Sheboygan, Wis. Rojak Anton Bregant je šel 7. decembra zvečer na sejo dr. sv. Cirila in Metoda, da bi plačal mesečne prispevke za društvo, katerega član je bil in nadzorni odbornik; toda žali-Bog, na sejo ga ni bilo, in od tistega časa pa dg 6. marca se ni vedelo za njega. Omenjenega dn3, to je 6. marca, je bil od dežja bolj deroča Sheboygan reka, ki je prinesla jm plan truplo moškega, ki je bilo spoznano da je Anton Bregant, in po izjavi mrliškega preglednika je bil vzrok smrti4 4 ponesrečen"; kjer je bil pokojnik 3 mesece v vodi, je moral biti precej drugi dan pokopan; pokopali smo ga na remškem severnem katoliškem pokopališču. Omenjeni rojak A. Bregant, star 43 let, je bil član treh podporni h društev: Dr. sv. Cirila m Metoda št. 144, K. S. K. J., dr. fcv. Janeza Krstnika, šu >2 J. S. K. J. in Hrv&tskega podpornega dr. sv. Ivana Nepomu-ka; je bil tudi v odboru fare sv. Cirila in Metoda v Sheboy-ganu. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in dve hčeri, enega brata in eno sestro v Milwaukee, v starem kraju v Malih Strnicah, fara Šmarjeta na Dolenjskem pa mater. Naj mu bo lahka ameriška zemlja ter mu kličem v imenu vseh članov in članic dr. Sv. Cirila in Metoda št. 144: Na svidenje nad zvezdami ! V Sheboyganu sedaj nimamo stalnega župnika, zato je društvo sklenilo na seji 1. mar., da bo društvo imelo skupno spe ved in sv. obhajilo za velikonočni čas, kadar dobimo stalnega župnika, kakor sem pa jaz videl je že večina članov opravilo svojo velikonočno ali versko dolžnost, ker je bila dana priložnost, kajti tri nedelje je bil tukaj Rev. Jakob Čeme iz Milwaukee, in za velikonočne praznike je prišel semkaj Rev. Anton Sojar; . zatorej je bila dana priložnost vsem opraviti verske dolžnosti; kateri člani Skupna gotovina v denarju koncem meseca marca.......$1,355.61 Vsi kateri še nimate svojih otrok v Mladinskem oddelku vpisanih, premislite: kaj če bi prišla bolezen ali nesreča in bi pobrala vašega otroka! Kako prav bi prišli dolarčki, ki bi jih dobili od Jednote za pokritje stroškov v teh ne preveč dobrih časih. Zatorej vpišite svoje otroke v Mladinski oddelek K. S. K. Jednote, plačate samo petnajst centov na mesec. S sobratskim pozdravom na vse člane, in članico K. S. K. J. John Udovich, Tajnik društvu 144. naši farni cerkvi kar se je dalo slovesno, saj smo obhajali ta dan tudi 10 letnico ustanovitve te fare. Tem povodom je bila naša cerkev sv. Cirila in Metoda zelo lepo s cvetlicami okrašena, za kar gre hvala gdč. Ani Verščaj, Marti Popovič in Mary Hojnik. Te gospodične so se potrudile, da no nakolek-tale denar za rože. Dalje gre hvala Mrs. Mary Kronovšek, Mary Stiglic, Elizabeti Fingst in Apoloni Govek; te so pomagale in okincale oltarje. Pomagale so še dalje: Ivanka Mohar in Ana Podbregar. Prav lepa hvala gre tudi Frank Rafeltu, ki je daroval veliko cvetlic. Dobro se še spominjam, kako je bilo pred 10 leti, ko se je prvič darovala sv. maša v naši cerkvi. Altar je bil čisto pri-prosto narejen; delal sem ga ajaz z dvema prijateljima celo noč; moja tovariša sta omagala že zjutraj ob dveh, jaz pa pa sem delal celo noč. Spomnil sem se Jezusovih besed, kate-le je svojim učencem govoril: "Niti eno uro ne morete čuti!" Prvi altar je bil takole izdelan: Namesto zlatih prtov je bil papir z rožami; namesto le pih dišečih cvetlic, so bile palmove veje, ker je bilo ravno na Cvetno nedeljo in letos je prišel ta spominski dan ravno na Veliko nedeljo. Cerkev je bila daj še vsa prazna in zapuš £ sklepu na tem mestu tudi opozarjam vse člane našega društva sv. Cirila in Metoda Št. 144 K. S. K. J., na opravite svojo velikonočno dolžnost. Xa zadnji seji je bilo sklenjeno, da bomo šli skupno k sv. obhajilu; kadar pride novi župnik. Ker pa gotovega še ne vemo, kedaj da pride, so večinoma že vsi člani opravili svojo versko dolžnost. Vse one, ki iste še niste izvršili opominjam, da to pravočasno storijte, da se ne boste potem jezili predsednika. — Kar prai zahtevajo, dobro znate kaj čaka. Mi se ravnamo po pn lih, kar mislimo, da je prav!in najboljše. S sobratskim pozdravom Jakob Prestor. Dr. sv. Mihalja št. 163 Pbgh, Pa. Svim članom društva sv. Mihalja št. 163 K.S.K. J. Pbgh, Pa. naznahjam, da nam se je naš predsednik odbora bolesti Janko Horvatic zafalil na prošloj seji poradi važnega posla. Na istoj seji 13. marca iz-voljili smo novog predsed. odb. bolesti br. Mike Mance, na atlasi; 4717 Hatfield St. Pbgh, Pa. Stoga se opominjaju članovi u slučaju, da se neka svaki javi na zgoranju atresu, valje kako zboli, isto valje kako ozdravi, jer se ne — bu ni jene-mu primalo, ako se ne drži sklepa v društv. zapisniku in pravil K. S. K. J. Jož opominjam svakog člana našeg društva, da si svaki izreze atresu od novog izvolje-nog preds. odbora bolesti, kao zgora značeno. Dalje se naznanja svim članom i članicam na^eg društva, da se vrši prihodnja seja dne 10. aprila 1921 na kojo se poziva sve bez izprike dela važ-noga i bolesti, jer imamo več važni točka na dnevnem redu rešiti. Ujedno če se izdavati račun za prve 3 mjesece leta, pak česvatko čuti o stanju društve-nog premoženja, kako stoji. Molim sve člane i članice, da mi preda ju na bjidučoj seji spovedne listke. To jim zadnja opomena od mene, posije naj svaki svoju sam šalje i bude zanju odgovoran, bez moje krivnje, to je isto i zame. To valja za ove, ki so na potnem listu. Sada još opominjam člane, koji duguju več od 1 mesec da potmiriju i svoj (dug plate inače buju suspendirani. Bratski pozdrav Math Brozenič tajnik. ^Vaukegan, 111. Dragi sobrat urednik:— Jaz, s svojo neizkušeno rdko se bojim Vašega, nikdar sitega uredniškega koša; ali vendar ne morem si kaj, da ne poročal nekaj zanimivih reč naše naselbine. Seveda je kaj dosti bolj sposobnih kakor sem jaz ali ker se nihče ne bi iz tu- HM cena. Nismo imeli ne zvonov, ne orgel, ne spovednic; z eno besedo: nismo imeli še ničesar. Pa, kako veselje nas je takrat navdajalo, — to je ne-popisljivo.- ' Res, veliko truda smo imeli v teh 10 letih. Koliko korakpv je bilo narejenih! Kolikokrat smo morali trkati na vrata kot največji reveži. Toda, 10 let je mmulo; trud naš je pozabljen tukaj na zemlji; upajmo pa, da plačilo nas čaka v večnosti. Zvonove smo dobili iz 4bele* Ljubljane, kipa naših farnih patronov Sv. Cirila in Metoda pa iz Tirolskega. Križe v pot nam je naredil rojak Jakob Dečman in ga je cerkvi podaril. Lahko bi pri tej priliki še o zgodovini in ustanovitvi naše cerkve dosti pisal; rečem le to: Bog plačaj vsem tistim, ki so kaj žrtvovali za naše cerkev. Jaz sem prepričan, da dobrotniki naše cerkve niso za to nič bolj siromašni. Za župnika je bil ob ustanovitvi te fare imenovan Rev. Jakob Černe, ki je nad 8 let pastiroval med nami; zatem je tukaj župnikoval dve leti Rev. Alojz Mlinar. Žal le, da jp sedaj naša fara udova! Upamo pa, da bomo kaj kmalu dobili stalnega župnika, nakar se bo -sopet oživela naša fara. Sedaj je vse bolj mrtvo in bi zaspalo, ako bi še dolgo ne dobili novega dušnega pastirja, v kar naj nam Bog pomaga! Prav lepa hvala Rev. A. So-jarju, ki je bil v velikonočnem času tukaj pri nas. Nikdar Vas ne bomo pozabili! Večkrat ste nas že obiskali in upamo, da nas boste še. Bili ste med nami, ko srno obhajali 10 letnico. Bog Vam podeli zdravje in* dočakati, da bi prišli še na 25 letnico naše cerkve. Dalje ne boste pozabljeni delavci, ki se trudite in delate pri Vollrathf družbi. Vi ste veliko stopili, za svojo cerkev. In sedaj za 10 letnico ste podarili cerkvi krasno in dragoceno ma&no knjigo. Vseh imena, ki ste kaj dali, sem jaz vpisal v Ono knjigo, ki se bo pri daritvi sv. maše rabila. Bog Vam stotero plačaj! o- glasi, sem se namenil jaz ne Koliko napisati. Z delom gre tukaj, kakor povsodi—slabo. V tukajšnji žičarni delamo pcj 8-ur na dan in en teden delamo en teden srno pa doma, in po drugih tovarnah je pa ra^no tako, da si nemoreš nič pomagati. Kar se pa tiče verskega iiiv-ljenja pa prav dobro napredujemo, za kar se moralno zahvaliti našemu prečastitemu gospodu župniku Rev. Frančišku J. Ažbetu za njegovo neumo rno delovaanje, ker se tako trud za nas. Iz srca smo hvaležni tudi našim častitim šolskim sesti am za trudapolno delo, katerega i-majo z našimi otroci v šoli. Na Veliki četrtek smo iilieli v naši cerkvi prvo sveto obhajilo, katerega je prpjelo okrog 70 dečkov in deklic, in na Veliko soboto je prišlo drugo iz-nenadenje, ko so nastopili spet enkrat po dolgem času naši Vitezi'društva sv. Jurja s svojo uniformo v kateri jih že nismo videli ves čas dolge svetovne vojne. In zadnjo Velikonočno soboto so nastopili kakor s raza pri božjem grobu in zepet zvečer pri procesiji, katere so se vdeležili vsi altarni strešniki, Marijina družba s pajčo in venci na glavi, društvo ščanskih Mater in društvo svetega Imena Jezusov .Vsa ta društva so svetila Najsvetejšim. Ne smemo I pozabiti naših častitih sester, jka-tere so tako lepo okrasile br>žji grob da se je moralo vsakemu, še tako trdovratnemu grešniku srce zatopiti v pobožno molitev, ako je le prestopil prag naše cerkve, ki pa je bila tudi nabito polna in tako tudi na Velika nedeljo, kar spričuje cerkv am kr-re-ga. red na kolekta, katera se je prav dobro obnesla. Primeroma v) tako slabih časih kakor so danes, nabrala se je svota $951.31. katera svota znači slogo in e P^e brez sPom>-velika in nevarna, da o njej raz- f"' "eo1bjokan- Pohojen-prah pravljajo ne samo katoliški duhovniki, ampak tudi ministri drugih ver, pišejo o njej prav mnogi časniki; odvetniki in sodniki, ki imajo v sodnih dvoranah opravka s to nesnago, da in pepel... To je strašna posledica zakonskih ločitev v Ameriki! Prosim te, dragi čitatelj, če misliš, da je pisana v prežalostnili ali neresničnih barvah, potrudi javno perejo, perilo 'nesrečnih' se st?P1 h kakemu sodniku in zakonskih, k'i silita narazen: JPjasaj ga, če ni navadno res vsi ti javno povzdigujejo svoj .ta*° — ne vselej, ampak naglas in se vprašujejo: Kam bo vadno v tisoč in tisoč slučajih, prišla Amerika, če ne bomo izrezali te rane? Ti možje vidijo, kako vsled greha takih očetov in mater otroci postanejo sirote. Na tisoče in tisoče jih vsako leto porinejo v sirotišnice ali zavode za odrastlo mladino. In vsi ti ne bodo nikdar prav tako, kakor je zapisano. Pant in dekle! Mlada sta še, v cvetju življenja, polna nad — koderkoli stopata, starejši svet gleda za va-n^a, kakor da vaju na tihem zavida za tiste lepe, zlate dni', ki sb jim že odsijali in ki jih nik- da,r več ne bo nazaj. Ti starejši bi vama obema radi kaj svetovali, in vaju radi kaj poučili, če bi smeli, če bi jih vidva prav odkrito vprašala. Pa vidva si ne upata, oziroma nočeta, da bi kedo posegal v vajine že skoraj dogovorjene* načrte. Dobro— ker je tako lep večer, ker vaju zvezdice pozdravljajo in vaju boža topel pomladanskih Vetričev dih in ker se za cel svet ne zmenita v svoji neskončni sreči, stopita, predno, se nocoj ločita, za zabavo v gledališče! Le plačaj fant vstopnino, ker splača se videti igralko Mary Pickford! Ali sta jo že videla? Kaj ne, kako je lepa, sramežljiva, nedolžna izgleda kot angelček, skače kot veverica, in v družbi s fanti govori, kakor da je bila tisti dan pri prvem svetem obhajilu. Da, taka je, ali naj tako igra. Po celem svetu, v New Yorku ali v Londonu ali v Parizu ali v Rimu — povsod občudujejo to v umetnosti neprekosljivo in krasno igralko. Toda, ni dolgo toga, kar smo po celi Ameriki čital i, da ona, dasi katoličanka, dasi brez skrbij, ona, brez otrok, ona— milijonarka, se je izneverila svojemu zakonskemu možu (More-ju) in spečala se z drugim, veš s tistim Douglas Fair-bank-om, tudi igralec, ki se rad smeje in ima take zobe, da bi človeka kar ugriznil, s tem se je civilno poročila v državi Nevada. Njen prvi mož je bil tudi čeden človek, ne reven, a zakaj se je ta angelček Mary spremenila v pravega vragca— kdo naj to raztolmači? Niti denar, niti mladost, niti lepota — ni mogla para obdržati v trajni ljubezni; vse sta imela in vse sta uživala — samo na Boga sta pozabila in zato — ni bilo sreče! Morda boš pri tej igri videl na slikah tudi najbolj sloveče-ga pajaca na svetu: Charlie Chaplin-a. Ta človek je milijonar, več kot sto milijonov lju-dij je že s šalami spravil v dobro voljo, cel svet je zabaval, samo en človek ni bil z njim zadovoljen — to je bila njegova zakonska žena. Ni dolgo tega, kar sta se razločila in ne vem že, koliko sto in stotisoče dolarjev je odplačal, čeprav ni i-mela otrok. — Kaj ne, tudi to je čudno! Mlad, inteligenten, vesel igralec, milijonar, — zona mlada, lepa — a ni šlo! Kaj je vzrok? Zato, ker sta živela brez Boga. Vidita, fant in dekle! Ta dva slučaja sta jasen dokaz, da za konu ne prinese popolne sreče ne lepa, gladka koža, ne rumeni cekini, ne victrola, no avtomobil ill ne ples — in ne šampanjec in ne z najboljšimi jedili pogrnjena miza v palači, kjer svetijo lustri v sobah kakor v cerkvah — ne vse to nič ne pomaga, vse to ti ne prinese sreče, če se ne zavedaš, da zakon je zakrament vaju veza/i nikdar prelomljena zakonska ljubezen, s pomočjo katere bosta v strahu božjem sebe in svoje otroke i zveličala... Fant in dekle! Za vzgled zakonskega in družinskega življenja naj vama bosta vajin oče in mati! Spomnita se na slovensko mater v stari domovini! Nikdar ni gosposko živela, nikdar ni jedij izbirala, pa vendar je postala krepka spoštovana mati, ki je dala narodu — in to skoro v vsaki družini — brhke hčere in krepke sinove. Nikdar ni vprašala, kedaj jih bo dovolj, pa vkljub temu, če nas je bilo veliko pri eni hiši, nikdar nismo bili lačni In da bi mati zapustila očeta ali oče mater? Nikdar ne! Vsi otroci bi glasno protestirali in šli bi toliko časa za enim ali za drugim, da bi spet imeli v hiši za mizo oba: očeta in mater, kakor da bi bila na novo "ohcet". Tudi sosedje in duhovniki, vsi bi prigovarjali, da za božjo boljo - družine ne zapustiti. Res sta so včasih malo pokf-egala; : kje pa tega ni ?" res rte bilo mnogo dela in veliko trpljenja^' danes pa nam z grpbovj kttČS-" ta: Z delom in trpljenjem in z ljubeznijo in mdlitvi, o sva zmagala in počivava eden po- * leg drugega! Križ na njihovem' grobu pa jima zagotavlja: ' Združena celo življenje djo smr-'"* ti v trpljenju, bosta združena živela v iovetf-čanili po vstajenju! P MNENJE SLOVEČIH. SVE-\ TOVNIH MOŽ 0 KRISTUSU," __i * ~ , . "J 'p;. I; (Po "Chicago Evening Post")' Jaz smatram sistem ifcprale* in nauk Jezusa Nazare$ke£a,^' kakoršen nauk je nam zapustil za najboljšega, kar jih je svet ,* še kedaj imel. — Benjamin. Franklin. Aleksander, Cezar, Kar^i Veliki m jaz sam, smo u stane--, vili cesarstva. Pa, na kaj i.pe naš* žen i j takogo ustanaMjaa- l ja naslanja? Na silo.1 iJežus je pa bil edini, ki je svoji- kraljestvo ustanovil na ljitbezriK. ■ in na tej podlagi bi še djanda- ' ne na milijone vernikov rAfli": za Jezusa umrlo.—Napolioh L Pavza v nobeni temoti, obtf-1 tavljanje v nobeni zadregi, od"-', por v nobeni skrajnosti trpljenje, mil držjaj nevidne roke' samo enega svetega Bo^a; to so lastnosti, ki so naredile Jezusa Nazareškoga koti najbolj drago in sveto podobo' človeških srcih vseh vekov James Martineau. Program Tesarja nima na,' sebi nobenega mehaničnega ali1*-kakega drugega tekmecat No-;' bona druga družbena orfcfciuiT zacija še ni bila osnovana na/; taki (podlagi ki bi posamezni ka ščitila v boju zoper |greh. Kdor sledi Njegovim naiikom, bo sledil ljubezni.. Vse Jezus učil in obljubjf.—I Wltfte. Glavno delo tesarja, živel v Nazaretu je bila gradba stavb in hiš, ki sc že popravila potrebne Jeisuso: vo mojstrsko delo kot graditelj Ga jo vodilo do toga, ljudstvo uvidelo možiiosti onih, ko jih moralni značaj je zahteval temeljitega popravka. On je torej največji pre-" osnova t el j človeške družbf. — Charles Forstor Kent. o je., ouck ki je • prebile ISKRENA ŽELJA. Našo življenje na tem svetu bi . bilo veliko bolj udobno m prijetno, če bi bolj samega sehe iji, druge ljubili. Če nam je že iz lastno skušnje znano, da aam je neka stvar potrebna za zdravje, bi morali uspehe tjudi, drugim povedati. Lep izgled, nam kaže nasledige pismo, da-, tirano 23. marca 1921 v Hol-;; land, Minn. '1 Jaz sem v redu. prejel pošiljatev Trinerjevega. vina in povem le toliko, da,,je. to vino moj želodec ozdravilo. Vsled tega priporočam to iz- -borno vino vsakemu, ki boleha ; na želodcu. Spoštovanjem >V. • Marek." — Trinerjevo grenko < vino povsem zasluži tako pohvalo in priznanje, ker se nanj * lahko v vseh slučajih zanesejte? \ ako imate slab okus, ako ste . zabasani, ako vas napenja, bo-* li glava, če imate migreno in druge bolesti, povzročene vsljed želodčnih nerodnosti. Ako ise zopet pojavi nova influenca.2 vam bo to vino pomagalo držati črevesje v redu in se odkH-žati tega neljubega gosta. Viš lekarnar, ali prodajalec zdrayil ima vsa Trinerjeva zdravila v zalogi ali jih lahko za vas n^i-roči,—Joseph Triner Company, -1333—45 S. Ashland Ave., Chicago, 111. (Advertise) ____ KROMPIR, t ' lep, debel na prodaj po izjemno nizki ceni $1.80 vreča, 2 in bušlja. A. NEMANICH 1002 N. Chicago St Joliet, IU. H . i i a: = GLASILO K. S. K. - K.S.K. JEDNOTE" Izhaja vsako sredo. Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških. ltt>4 N. Chicago St Uredništvo in ttpravništvo: .Telefon: Chicago 1048. JOLIET, ILL. Za člane, na leto ............J.......".^t...........................t1-20 Za nečlane ..................................v......wi. $2.00 Za inozemstvo .......................................................$3.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the \ - UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the order. _ Issued every Wednesday. 1004 N. Chicago St OFFICE: Telefon: Chicago 1048. JOLIET, ILL. Hi • Subscription price: 2Q For Members, per year....................... .. .......... ............* _ For Nonmembers ........................................ For Foreign Countries..............................-.................$30C ' li Hi if Tatinska manipulacija na ljubljanski pošti * * • V št. 1 z dne 5. jan. t. 1. smo med novicami iz Jugoslavije priobčili celo kolono dolgo senzačno vest o defravdaciji na ljubljanski glavni pošti. Ker se ta afera v prvi vrsti nanaša ntf^as, ameriške Slovence, smo teden dni kasneje, dne 17. jan. :V' v št. 2 priobčili tozadevni uredniški članek pod gornjim " ' iitiehom. ;™cn';Da to afero cenj. čitateljem še enkrat in bolj jasno predoči-L mo, ter opišemo, navajamo tukaj posnetek tozadevnega pioro-^'ciUi, ki je bil še lansko leto začetkom dec. sledeče priobčen V ljubljanskem dnevniku 44Slovenski Narod" pod naslovom: tlt>olarski tatovi pred sodiščem." 44 Ljubljansko policijsko ravnateljstvo je v glavnem zaključijo poizvedbe glede velikih sleparij na ljubljanski glavni pošti, ikar je bila drž. pravdništvu vročena ovadba proti sedmoriei "poštnih uradnikov zaradi hudodelstva tatvine. Prvi državni , pravdni k, dvorni svetnik Bežek bo sam vodil nadaljno kasen-' sko postopanje. Zbran je zelo obširen in zanimiv materijah Cela afera ima precej dolgo predzgodovino. Že dolgo so se pojavile pritožbe listov in občinstva proti nerodnostim na glavni pošti. Listi so dan za dnem kritizirali netočno poslovanje, omenjali so kričeče slučaje, toda zlu do jedra niso mogli priti. V zadnjem času so se posebno množile pritožbe* glede amerikanskiji pisemskih pošiljatev. Denarni zavodi m zaseb-- iiiki so dobivali pisma iz Amerike neredno in vedno pogosteje se je dogajalo, da je bila vsebina pisem, ki je obstojala iz do-, ,larjev ali čekov amerikanskih bank izropana. , , < . k Preiskovalni komisar, poštni nadkomisar dr. Janžekovič je že skoro pol leta vodil intenzivna poizvedovanja, toda brez vsakega pozitivnega uspeha. Slednjič mu je pomagal slučaj. Užaljen uradnik je dvignil konkretno obtožbo. Dne 20. novembra zvečer je ravnatelj June izročil oficijalu Milanu Deteli dekret poštnega in br/ojavnega ravnateljstva glede njegove premestitve v Mokronog. Oflcijal Detela je sprejel dekret s protestom, omenjajoč med drugim: Poštene uradnike se preganja in odstranja, tatove pa se nastavlja ir> pušča v službi." Pozvan da objasni to izjavo, je navedel, da nekateri gospodje v špedicijskem oddelku kradejo amerikan-skapisma. Ravnatelj June je to obtožbo takoj javil poštnemu ravnateljstvu in nadkomisar dr. Janžekovič je drugo jutro pričel preiskavo. Prve zaslišbe so odkrile prav mučno sliko iz važnega špedicijskega oddelka. Na tem oddelku so večinoma zaposleni mlajši uradniki in uradnice. Služba ni težka, toda za redno funkcijoniranje pošte jako važna. Reči se mora, da se je opravljala zelo brezskrbno m površno. V oddelku je često vladalo veselo življenje. Nekateri mla-, di uradniki so si dali prinašati v službo vino in pivo — in nikdo jih, ni motil. Poznejši osumljenci prav zaprav niso opravljali drugega dela, nego da so stikali za amerikanskimi pismi, nekatere njihove prijateljice pa so se interesirale v glavnem za lju-bavita pisma, za ženitvene ponudbe in pridejane jim fotografije. Večkrat se je sicer opazilo, da manjkajo pisma — toda za-sačeu ni bil nikdo. O osumljenih uradnikih se jp vedelo, da živijo jako potratno, mnogi so jih videli menjavati dolarje, celo v kavarnah je bilo znano, da v 41zadregi" plačajo z amerikan-sko valuto. Neverjetna je toleranca, s katero se je napram njim postopalo. Če so se nekoliko zalumpali, če so hoteli na daljši izlet, če jih je zadržal pikanten rendez-vous, skratka niso "prišli v urad. Izbrali so si nekaj siromašnih kolegov, ki so jim plavali.."dijete", da so zanje — službo opravljali.' Taki sub-' ' stituti so od njih dobivali po 20 do 60 K. Postajali so šele ' 1 vestni, kadar se je amerikanska nagibala h koncu in je bilo tre-u iaiskati — novih pisem iz Amerike... Nekateri iznled njih so ' j biti v zadnjem času tudi politično aktivni... ^ t \0im so prva zaslišanja pokazala, da je obtožba užaljenega nfi-' gijala utemeljena je bilo takoj obveščena policija. Ovadba poštnega ravnatelja se glasi, da so bile ukradene v špedicijskem ^ oddelku glavne pošte velike množine amerikanskih pisem z de-,'^Siarjem Ln naznačuje tudi osumljene uradnike. r V pondeljek dne 29. novembra je policija pričela pod vodstvom revimega nadzornika Habeta z aretacijami. Takoj so bile izvršene hišne preiskave, ki so imele presenetljiv uspeh. Prvi je bil aretiran poštni aspirant, 221etni Ernest Banovec. Ob 10. uri dopoldne so ga prijeli detektivi na Turjaškem trgu pred okrajno bolniško blagajno ter odvedli na policijo. Bano-vee je na policiji priznal vse. Med drugim pravi, da je v novembru lanskega leta pričel z manipulacijami v družbi svojih tovarišev Jeana in Arcelina. Pozneje je pa tudi sam na lastno pest manipuliral, jemal pisma na dom ter jih odpiral. Tedensko je na ta način dobil do 15 dolarjev, To je trajalo devet mesecev. Nakradel je okoli 600 dolarjev, katere je menjaval ' v raznih bankah. Kot drugi je bil ob pol 1. uri popoldne aretiran 261etni poštni oficijal Maks Jean. Prinal je takoj svoje manipulacije z dolarji, katere je zanj menjaval neki dijak. Temu mlademu go-1 je moral plačati tudi 1200 K v svrho molčečnosti. Samo rti ji pisem je Jean enkrat dobil 25 dolarjev. Deloval JUCKMTLOVA1IWUE ŠOLE V JULIJSKI BINE ČWL Raavnela se je v tržaških ita-lijaii&kih listih velika debata o jugoslovanskih šoteh v Julijski Benečiji. Soeijalnodemoikrati-čni voditelj dr. Oberdorfer predlaga v "Lavoratoro", da naj država ustanavlja fca Jugo-sloveme šole samo tam, kjer žive 'kompaktno, javne in privatne šole se dovoljujejo pod nadzorstvom države tam, kjer je mešano prebivalstvo; povsodi je poučevarije italijanščine obvezni predmet. V Trstu naj se ustanove slovenske ljudske in srednje šole, ali naj se ne odrekajo tudi Gorici, Pazinu in Puli. V ljuidskih in srednjih šolah naj se uče jugoslovenski učitelji, oziroma profesorji, slekfciji izšolani na kakem vseučilišču, za njih prirejenem, na primer v Padovi. Nadzorstvo naft bo v rokah uciteiljev itali jansčine, da ne postane šola središče irredentiama. Oberdorfer se zavzema za to, kar bi Italija pravzaprav na vsak način že morala dati, da si ne zasluzi pridevka krute zatirate-ljice solstva med svojimi novimi državljani na vzhodu. Tam pa, kjer so Juigosloveni v absolutni manjšini, ne morejo zahtevati in vlada ne more dovoliti javnih šo® takoj malim skupinam prebivalstva. Tam torejj naj se vrši raznarodova nje. V "Piccohi" pa piše o jugo slovenskih šolali v Julijski Be-ne$$L prof. Saraval, ki izvaja? Jugosloveni naj veklo, da niso več v poligotni državi in da nima več veljave § 19. avstrijske ustave, marveč da se nahajajo v državi z enotno naroid- je skupno z drugimi. Presenetljiv uspeh je imela hišna preiskava na njegovem stanovanju v Gradišu St. 16. Detektivi so našli 145 amerikanskih denarnih pisem, 612 navadnih pisem is Amerike in 270 slovenskih amerikanskih časopisov. Poleg tega pa še 151 parov ženskih nogavic t Na glavnem kolodvoru, ob prihodu zagrebškega vlaka je bil isti dan aretiran postni aspirant Alojzij Ancelin. Došel je iz Sarajeva, kamor je bil pred mesecem premeščen. Ancelin priznava, da je izmaknil vsega skupaj okoli 400 dolarjev. Denar je zapil in 44zalumpal" v veseli družbi. Bil je tudi zelo radodaren. Neki gospej je "posodil* kar 5000 K. Kako veselo in udobno so ti gospodje živeli, nam drastično osvetljuje Ancelinova odhodnica povodom njegove premestitev v Sarajevo. Odhodnica ga je stala nad 2000 K. Samo v kavarni je izdal za buteljke in fino pecivo okoli 1000 K. Temu primeren je bil naslednji dan 44maček". Kot četrti kompanjon 44dolarske družbe" je bil 20 letni aspirant Maks Favetti. Aretiran je bil v pondeljek na glavni pošti med službo. Priznava vse. Pozno zvečer aretirani praktikant Mirko Prosen prizna, da si je prilastil okoli 80 dolarjev. Po dosedanjih ugotovitvah se sme reči, da so dolarski tatovi pokradli in zapravili daleko nad en milijon kron! Nova odkritja. Pri preiskavi o spoliranju pisem v spedicijskem oddelku se je dognalo, da so se vršile malverzacije tudi pri računskem oddelku ljubljanskega poštnega ravnateljstva. Tu so poedini u-radniki s ponarejenimi izkazi, plačilnimi listi, kjer so ponarejali številke, izneverjali državni denar in oškodovali erar za večje zneske. Polifcijsko ravnateljstvo vrši preiskavo v računskem oddelku, a o izidu bomo natančnejSe poročali." Od tega dogodka so potokli že 4 meseci. Z zanimanjem zasledujemo starokrajske liste, da bi zopet kaj čitali o tej aferi in zvedeli, kaka kazen je te tatinske poštne uradnike zadela. Žal pa, da je cela stvar utihnila, kakor bi se ne bilo sploh nič na ljubljanski pošti prig^dilo. Da bodo Slovenci v Ameriki, in rojaki v starem kraju natančnejše izvedeli, kako se je tatvino ameriških pisem na ljubljanski pošti prikrivalo, kako plačilo je dosegel takratni predstojnik poštnega oddelka v Ljubljani in kako plačilo je dobil oni poštni uradnik Milan Detela, zato da je to tatvino razkril in ovadil, prinašamo tukaj zopet nekaj zanimivih podatkov in pojasnil. Ta pojasnila smo prejeli od enega izmed oškodovanih sorodnikov nekega ameriškega Slovenca. Pisec teh vrstic je namreč govoril s prizadetim postnim uradnikom Milanom Detelo in zvedel sledeče: Na ljubljanski glavni pošti službujoči oficijal Milan Detela je že decembra 191i), ali januarja 1. 1920, torej pred 1 letom neko špolirano ameriško pismo tedanjemu kontrolnemu organu predložil. Sumil je takoj enega uradnika, ki je prvi začel odpirati ameriška pisma; saj je Smel' dotičnik vedno dosti ameri- »ostjo, napram kateri so oni v škili bankovcev na razpolago in jih je celo oficijalu Deteli po-,™1! manjšim. V cisto jugo-nujal v nakup, kar jte pa oficijql Detela odločno odbil češ:44 Ako slovenskih krajih (Idrija. Po-si ta denar poštenim potom drfbil, idi ga sam v kako banko za-. »tajna, Tolminsko, nekateri domen jat!" Po tajnih poizvedbah poštnega oficijala Detele, ka- H Istre) morajo biti ljudske tere je vodil med časom vojne cenzure (od dec. 1919 do maja šolo jugosiovenske, za kar je 1920), je prišel le ta uradnik na sled vsem onim nepoštenim uradnikom, ki so že tedaj in tudi kasneje ameriška pisma špoli-rali (odpirali in kradli). Opozoril je na to višje uradnike, in nazadnje, ker vse to ni nič pomagalo, jo to tatvino mesfcca maja 1920 naznanil tudi ljubljanski policiji. Na to so se sleparji in prizadeti pritožili pri poštnehi ravnatelju čez poštenega in vest nega oficijala Detelo, češ, da ni za nobeno rabo in da se ž njim ne more sjužbe opravljati (krasti!!) Kaj so bile posledice te pritožbe! — Oficijal Detela je bil meseca junija 1.1920 v Veliki Beškerek prestavljen. Vendar je bila ta premestitev na zahtevo nekega poslanca preklicana in Detela je moral še naprej molčati o tatinski manipulaciji na pošti! Ko je navedenec pred 4 meseci zopet začel 44brskati,'' so ga kratkomalo, ne glede na njegove družinske razmere (več let bolno ženo in srednje šolo obveznega sina) ponovno premestili v Mokronog. S to premestitvijo je pa nastopil dne 20. nov. 1920 katastrofalen moment. Govorilo se je res že dlje časa o defravdaciji na pošti a nikdo ni imel poguma nastopiti proti zločincem. Oficijalu Detelu je bilo takrat že vseeno. Saj ga bolj uničiti niso mogli. — Isti dan je Detela energično od predstojnika urada (glavne pošte) zahteval, da se to zadevo policiji izroči. Predstojnik mu je rekel, da to ni res, da dotični uradniki kradejo. Zažugal je celo Deteli, da bo imel zaradi4'obrekovanja'' sitnosti, in da bo oflcijal Detela zaprl?! Prizadete, oziroma oškodovane stranke v Ljubljani, zdaj tega vrlega oficijala (Detelo) vprašujejo, čemu ni te sleparije že prej razkrinkal in naznanil, ker je bil o nji dobro poučen. Detela vendar ni mogel vsakemu posamezniku zatrjevati, da je to že davno storil, a — zaman! Oficijal Detela tudi ni smel in ni mogel dati v ljubljanske liste kakih pojasnil, ker se mu ni dalo tozadevnega uradnega potrdila o dejstvu. Oficijal Detela ima dokaze in priče, da je že opozoril predstojnika pošte na to stvar, in tudi policiji isto naznanil. To ni bila dolžnost oficijala D., ampak predstojnikova. Namesto, da bi bila poštna uprava oficijalu Deteli hvaležna, ker jo je obvaroval pred še večjo škodo, (kajti isti gospodiči bi še lepega dne lahko tudi odnesli vso poštno blagajno) — so ga v zahvalo in priznanje premestili od gl. pošte k malemu poštnemu (nedržavnemu) uradu, kjer je dodeljen namesto ene mlade gospodične. Moški še nikdar ni bil pri onem uradu dodeljen. Sedaj pride pa najlepša: Kontrolni organi špedicije, ki so več, ali manj krivi te sleparije, ali prizadeti, saj so s temi gospodiči skupaj popivali na račun ameriških Slovencev, so pa lepo ostali na svojih uradnih mestih. Takratni predstojnik tega oddelka, ki je tudi i njimi popival, je še celo odlikovan, s tem, da je dobil časa preiskave mastno službo pri ministerstvu v Belgradu! Oficijal Detela bi moral še pred L letom avanzirati; pa še sedaj ni, ker je baje slabo!? kvalificiran. Državno službo na posti pa opravlja že celih 15 let. — — K temu pojasnilu ne bomo dostavljali nobenega posebnega komentarja. Rečemo samo to, da bi bilo gorje onim nepoštenim poštnini <4uzmovičem" tukaj pri nas v Ameriki. Tudi za tatvino enega samega dolarja iz pisma bi,moral dotičnik več let sedeti v državnem zaponu v Leavenworth, Kans., ali pa v Atlanti, Ga. — Zares čedne poštne razmere na poštah v Jugoslaviji! so bili vsi ti stanujoči v Združenih državah, bi to pomenjalo, da je le po eden Amerikanec izmed 638 odpotoval lani v inozemstvo. Ni brez kakšnega zanimanja, ako primerjamo jto splošno razmerje z uradnimi podatke agencije "tega departments za potne liste v San Francisco, ki izkazujejo, da i je po ena oseba izmed 160, živečih okrog San Franciskovskejga jsaliva, zaprosila istodobno |za potni list v inozemstvo. Državni department je odprl svojo agencijo v San Francjis-co dne 3. avgusta 1918, in od tedaj do 31. januarja 1921 je ta urad pomogel 10,500 osebam sestaviti prošnjo za potni list in dal v 500 slučajih na leto potrebne nasvete glede prošehj, vloženih v pisarni pristojne sodnije v sosednem ozemlju, kakor tudi glede poizvedb, vposlanih od daljnih krajev, kakor na pr. iz Oregona, Coto-rade in New Meksike. Agencija v San Francisco je bila lani opravičena, da sme brzojavno priporočati, da izjria potni list kaki osebi, ako se je prepričala o državljanstvu pi'o-sitelja in o nujnosti njegovega takojšnjega odpotovalija. Li ni se je 197 oseb (izmed teh 97 trgovcev) poslužilo tega hitrega postopanja; to so bile osebe, ki bi v slučaju zamude trpele denarno škodo ali ki so bile drugače v velikih skrbeh, da hitro odpotujejo. o-ti u. tudi italijanska vlada priprav ljena v mešanih krajih se more k večjemu dovoliti otvoritev kako privatne šole, kakor na primer y Trstu. Učitelžišči naj bosta v Tolminu in v kakem hrvatskem kraju v Istri. Pozdravlja Oberdorferjev pred-J;og, da rfiaj se učijo Italijani jugoslovenščine, da bodo mogli z uspehom poučevati italijanščino v jugoslovenskih šolah in jih nadzorovati. Ustanove naj se v to svrho potrebni tečaji na italijanskih učiteljiščih. Srednje šole pa morejo biti samo italijanske, ker te pripravljajo dijake za visoke štuidije. Kdor jih absolvira mora znati popolnoma italijansko, nauči se pa italijanščine v srednjih šolah. Potem pa vendar pravi, da na jngftsloven-skih srednjih šolah, ki se i-inajp ustanoviti le po nujni potfebi in samo- v čisto jugo-slovenskih krajih, mora biti i-talijanšoiiia obveza pfedmet in kak drug učttii predmet bi se predaval v italijanščini, tako da bi se dijak naučil popolne italijanščine, drugo bi se poučevalo torej v domačem jeziku. V Idriji je realka, gimnazija bi utegnila biti v Ajdovščini, kak hrvatski zavod naj bi bil kje v Istri, ali ne v Pazinu. Tako predpisu!j^jo Italijani Juilijski Benečiji šole za Jugo-slovene. Tendenca je to: kolikor mogoče malo pa vse obilje-ženo po italijansko; v krajiih kjer so Jugosloveni v manjšini, pa naj se kar sprijaznijo z italijanizacijo. Prepričani smo da se bodo Jugosloveni poid I talijo hudo borili za svoje šole in uipamo, da uspešno. Vsi Jugosloveni in ves civilizirani svet jam mora pomagati! ZDRAVSTVENI NASVET ZA VSE. Pljuča so pravcata 44pralpi ca" za zalogo krvi, ki je v lesu. Ko tok krvi preteka s zi pljuča, kri izločuje nečis in sprejema kisik, ki je v zra Da se pa to 44pranje" k vrši pravilno, moramo imbti čist zrak za vdihanje^n se nio-ramo posluževati vse obsežnosti svojih pljuč s tem, da dihamo globoko. Sključena hoja ali sedenje s počenjenim hrbtom krčijo p in jako ovirajo pravilno diia nje, torej pravilno čiščenje Jcr vi. Treba zato paziti, da se pridobi zla navada sključene postaye, ako vaš poklic vas sili na delo f>ri mizi ali šivalnem stroju. Sključenost je odgovorna za napačen tok krvi in tudi za druga zla poleg slabega dihanja. Kri ne more biti sčiščena s pol pljuč zraka, ravnotako kakor par poličev vode ne zadostuje za pravilno kopel. Privadite se na to, da sedite vzravnanim telesom in di|ia-tet globoko. Dvakrat na dan — zjutraj in zvečer — vršite dihalne vaje. Napolnite p^ju ča počasi in, kar največ morete, ,ter potem izpraznite jih časi. Marsikateri šibki otroci se razvili v močne in krepke moške ali ženske potom diial-nih vaj in telovadbe. Zapomnite si, da najboljša obramba proti sušici je dvpje dobro razvitih pljuč. I. Z. KOLIKO AMERIKANCEV POTUJE V INOZEMSTVO? Državni department je te kom leta 1920 izdal 164,354 potnih listov ameriškim držav ijanom. Predpostavljajoč, da )0- so Rešen po ženi. Naslednja izjava je zaprisežena P® E. M. Friedmanu, 526—Fourth Ave. Pittsburgh, Pa. Mr. Friedman prti vi: Jaza sem bil hudo prehlajen. Vrat 4 me je tako bolel, da nisem mogel govoriti težilo me je tudi v prsih, v^led cesar* sem str bal pljucniice. Moja ie* na je cula o Bolgarskem krvnem čaju, , da je to izvrstno zdiravilo za prehlad j na kar ga je kupila en zavitek in naredila skodelico gorkega čaja. Dr«- s go jutro sem še že počutil boljše, d* i sem šel delat, vsted tega sedaj vsike* mu priporočam Bolgarski krvni Č4J-' Bohfars-ki krvni čaj pomaga boleh-niim ponarejanj. Zahtevajte odločaj v lekarni pravi Bolgarski krvni čaj iz* delan po H. H. Von Schlicku. i _J . Bolehrtim na farmah, ali v fcrfjik kjer ni lekarn pošljem z^veseljeni cD veliki druarnsici zavite^ tega poštnine prosto in priporočeno] $1.25, tri zavitke za $3.15, šest $5.25. Naslov: H. H. Von Sd President Marvel Product« Co 436 Marvel Building, Pittsburgh, i. APRILA 1921. S. K O Jednota UtUnovljcoa t Jolletu, 111., dn« 2. april* 1894. Inkorporiraa* t Joliet«. državi Illinois, dne IZ januarja, 18P& GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. ' , . .. < Telefon 104«. od ustanovitve do 1. aprila 1921 skupna izplačana podpora $1,920,883.97. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, I1L . L podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik John Mravintz, 1107 Haslage Ave, N. S. Pittsburgh, Pa Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, I1L Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St Joliet, Hi. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, III Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—10th St, Waukegan, I1L • Vrhovni Zdravnik: Dr. Jot. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, Pa NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, III Uartin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn.' i John Zulich, 6313 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. ' 1 John Germ, 734 Moffat St Pueblo, Colo. Anton Nemanich st 1000 N. Chicago St. Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 N. Hickory St. Joliet 111. Geo. Flajnik, 4413 Butler St, Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Ckero, III PRAVNI ADBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St, New Ybrk, N. Y. R. F. Kompare, 9206 Commercial. Ave. So. Chicago, 111 John Dečman, Box 168, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet 111. Telefon Chicago 1048. JEDNOTIN ODVETNIK. ; Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, 111. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavn«ga tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet ML, dopise druitvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S K. JEDNOTE, 1004 N.. Chicago, St., Joliet, I1L i i ' ...i Naš dar ža vojne sirote v domovini. ZAHVALE. K zap. št. 10. Dekliško vzgojevališče "Marijin Dom" v Kočevju. Prejenino potrdilo. Potrjujemo, da smo hvaležno prejeli 4000 K, t. j. štiri tisoč kron, dar K. S. K. Jednote za podporo sirot, za kar se najpri-srčneje zahvaljujemo. Obenem Vas, blagi dobrotniki, zagotavljamo, da se Vas hoče zavod sleherni dan spominjati v svojih molitvah. ... Prosimo za blagohotno daljno naklonjenost! Naše vojne sirote so večinoma bolehne, zato rabijo večkrat kak priboljšek v hraili, a ker je zavod v slabih gmotnih razmerah, jita^tegp' brez posebnih podpor blagih dobrotnikov nikakor ne more nu-diti. -V Kočevju, 25. januarja 1921. (PEČAT) S. Anunciata Čepin, prednica sirotišča. K zap. Št. 11. P. n. Kranjsko Slovenska Kat. Jednota v Ameriki! Škofijsko društvo za varstvo sirot je društvu "Pripravniški dom" v Ljubljani iz vsote, ki jo je poslalo p. n. Jednota, naklonilo podporo v znesku 2000 K. Podpisani odbor se p. n. Jednoti za društvu velikodušno izkazano dobroto najiskreneje zahvaljuje. Plemeniti darovalci so lahko prepričani, da je omenjena podpora v znesku 2000 K naklonjena hvaležnim in potrebnim dijakom. V šolskem letu 1920-21 vzdržuje društvo "Pripravniški dom" 8 dijakov, izmed katerih so nekateri popolne sirote. Mesečno plačuje zanje 4160 K; navezano pa je društvo samo na prostovoljne doneske blagih dobrotnikov. Pri društvu prosijo podpore še nadaljni zelo potrebni, osiroteli dijaki. V kolikor jih bo društvo moglo podpreti, je odvisno le od dobrih src. Z najiskrenejšo zahvalo za velikodušni dar zdržuje podpisani odbor prav iskreno prošnjo še za nadaljno blagohotno naklonjenost. . Ljubljana, 24. januarja 1921. • Za odbor "Pripravniškega doma", Ant. Dokler, ravnatelj ter podpredsednik. Dr. Jos. Demšar, prof. verouka t. č. tajnik in blagajnik. Kflzap. št. 12. ZAHVALA IN PROŠNJA! Vdano podpisani uršulinski samostan v Ljubljani se naj-topleje zahvaljuje za danes sprejeto vsoto 3000 K (tritisoč K), katero mu je naklonila blaga Kranjska Slovenska Katoliška Jednota71 v Ameriki za sirote, v zavodu našem brezplačno oskrbovane. Usoja se vdano podpisano predstojništvo pristavljati tej svoji vdani zahvali še iskreno prošnjo za nadaljno podporo. Samostan se bori venomer z gmotnimi težavami, pa vendar vzdržuje v svojem zavodu 15 gojenk popolnoma brezplačno, ker je najmanjša vsota, ki se plačuje dandanes v kateremkoli zavodu vsaj 600 K, pomenja brezplačno vzdrževanje 15 gojenk na leto breme 90,000 K. Silno hvaležno bomo torej sprejeli vsak nadaljni dar, za kateri iskreno prosimo. Predstojništvo uršulinskega samostana v Ljubljani, dne 26. januarja 1921. (PEČAT) M. Maksimilijana Kolenc, prednica. K zap. št 13. Slavno škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani. Podpisano predstojništvo uršulinskega samostana v Mekinjah hvaležno potrjuje, da je prejelo po škofijskem društvu za varstvo sirot v Ljubljani velikodušni dar, znesek 2000 K (dva-tisoč kron). • v >.■ / Dobrotniki naših ubogih sirot v Ameriki naj bodo uverje-' ni, da se jih bo naš zavod hvaležno spominjal pri sveti maši. Ljubi Bog naj povrne njih radodarnost in obilo blagoslovi vse njihovo delovanje! Ker se število sirot množi, in ker samostan ne dobiva od nikoder podpore za revne gojenke, se vdanostno podpisano predstojništvo priporoča vsem blagim decoljubom tudi za bo- dočnost ter upa in prosi še naclaljne blagohotne podpore našemu zavodu. Mekinje, dne 25. januarja 1921. (PEČAT) M. Kristina Pesdierz, prednica. ■ ■ - i K zap. št. 14. Škofijsko društvo za varstvo sirot. Ljubljana. Podpisano samostansko predstojništvo je prejelo znesek 2000 (dvatisoč) K kot del denarne podpore, ki jo je poslala Kranjska Slovenska Katoliška Jednota v Ameriki. Ko hvaležnega srca potrjujemo prejem gori označene vsote zagotavljamo, da se bodo obdarovani otroci in samostanska družina v molitvah in pri sv. maši spominjali blagih ameriških dobrotnikov; hkrati pa prosimo, da se našim osirotelim gojen-kam po možnosti zopet nakloni denarna podpora. Nevarnosti za mladino zlasti deklice vedno večje zato tudi potrebnosti ved no večji, da se vzgajajo v dobrih katoliških zavodih, kjer naj dosežejo toliko izobrazbo in vzgoje, da morejo pozneje pošteno in čednostno živeti. Radi strašne draginje pa je tudi šolanje sploh vedno težavne je, zato so sirote toliko bolj potrebne, da se jih podpira. Zato ponovno prosimo, Še nadaljne denarne podpore za naše sirotice. Predstojništvo uršulinskega samostana v Škofji Loki, dne 31. januarja 1921. Veronika Poljanec, prednica. (PEČAT) M. Krvava bilanca. "Če je to socializem—doli ž njim! Znani ukrajinski socialist M. Koval enko pri občuje v italijanskih listih članek pod naslovom "Livomo in Moskva". V njem očita italijanskim socialistom, zakaj se niso na svojem congresu niti z besedo dotaknili delovanja Ce-Ka—izredne jomisije za pobijanje protire-volucije na Ruskem — in ga obsodili. Potem navaja Kova-enko celo vrsto strahotnih činov te komisije, ki meščanski razred naravnost iztrebljuje, a ne prizanaša prav nič niti delavcem niti v boju za socia-izem osivelim socialistom. Iz ;eh činov odseva vsa blodnost boljševizma in njegovih zločin sko-blaznih metod,v njih se kaže vsa njegova protičlovecan ska in protikulturna bit. Ko-valenka pripoveduje: Ko je bil lani mejseqa februarja naznanjen prihod inozemskih poslanstev v Rusijo, je sovjetska vlada radi lepšega proglasila odpravo smrtne kazni. Toda naslednja noč po tem proglasu je bila ena najtra gičnejših, ko je kri nedolžnih žrtev tekla v potokih. V Sara to vu je to noč odmeval jok nesrečnih žena, ki so jih vodili na morišče in tam postrelili. Tudi po drugih mestih so to noč morili ljudi kar v trumah. Tik pred prihodom poslanstev so boljševiki izpraznili ječe v Moskvi in Petrogradu, češ vse politične zločince smo izpustili v sovjetski deželi vlada svoboda. Toda v resnici so jetnike deloma izgnali v Sibirijo, deloma pa jih razmestili io ječah V notranj6sti dežele. Stvar svetu ni ostala prikrita, ter se je dvignilo mnogo pla-menečih protestov, med temi naslednji: "Protestiramo proti nesramni goljufiji, ki so jo izvršili boljševiki. Malo dni pred pri-lodom zunanjih socialistov, so socialiste, ki so bili zaprti v Bu-irki, uklenili v verige in posla-"i v Sibirijo." Protest so podpisali kot zastopniki ujetnikov: revolucionarna socialista Mozorov in Ratner, anarhista Koralič in Šapiro, maksi-malista Kamišev in Nevstrojev in želeničarja Kozlov in Aga-pov. Dne 15. aprila 1920 je posla-a moskovska Ce-Ka svojim po-c ružnicam po deželi tajno o-trožnico pod št. 325—16,756, ci sta jo podpisala Jagos in Lu-ric. Okrožnica se je glasila: Vsled odprave smrtne kazni Vam naročamo, da pošljte vse osebe, ki se morajo ustreliti v ojni pas, na katerega se gornja odredba ne razteza." Na a način je bilo jistreljenih cela rsta socialistov in anarhistov, kolikor jih niso postrelili že apotu. Kovalenko navaja i-mena mnOgo znanih socialistov, ki so na ta način našli svojo smrt. Anarhistom, zaprtim v Bu-tirki, se je posrečilo spraviti v svet naslednjo izjavo: ti .iz- iv javljamo, da nobena vlada na z anarhisti. Agenti Ce-Ka nas svetu neravna tako nečloveško pretepajo nas zapirajo in streljajo." Skupina zaprtih socialistov pa je pisala:4 ' Obvestite zunanje sodruge, da so 20. avgusta odvedli iz Moskve v jaroslavsko ječo težko bolne sodruge. Mnogo je pri tem trpel stari socialist Artmijev. V Ja-roslavu so razmere strašne." Iz Jaroslava je dospelo pismo dne 20. septembra 19^0, ki pravi, da so jetniki v Jaroslavu obsojeni na smrt od lakote. Med temi jetniki so bili revolucionarni socialisti Vedenjapin, Gonarov, Morozov in drugi, ki So pod carjem prestali po 12 let politične ječe; razen teh deset socialistu^'. V Baku je Ce-Ki dala ustreliti osivelega revolucionarnega socialista Emanujilova; v Har-kovu je obsodila tri druge socialiste in 83 nesocialistov na prisilno delo. Pričakujoč maščevanja za vse te in podobne svoje čine, so boljševiki začeli med revoluci-jonarnimi socialisti in meščanskimi sloji jemati talce in zagrozili, da jih bodo dali takoj postreliti, kakor hitro se izvrši kak napad na tega ali onega sovjetskega funkcionarja. Vsa ta zločinska sredstva boljševizma je označil Zinovjev v št. 27 1918 tednika Ce-Ka kot "le poto in slavo boljševiške stranke.' ' A 1. novembra 1918 je poslal Lažev, eden izmed štirih poglavarjev Ce-Ka, podružnicam v notranjosti naslednje navodilo: "Mi se ne borimo proti posameznim osebam, ampak e-nostavno iztrebujemo meščanski razred. Zato med preiskavo rie iščete dokazov za krivdo: Vaše prvo vprašanje na dovedenega obtoženca bodi: Kateremu razredu pripada, kakšna je bila njegova vzgoja, kakšno družabno stopnjo zavzema. Odgovori na ta vprašanja morajo odločiti jetnikovo usodo. Tu je bistvo in znamenje rdečega teorja." No, ta teror velja v polni meri tudi za delavstvo, delavstvo. Tako je pisal list 4 Trud' meseca decembra 1920: " Delavci so se v svojem težkem položaju udali vplivu revolucionarnih socialistov in menševikov. Prišla je naša odločilna ura: Vse tiste, ki nas izzivajo, moramo zdrobiti, pa naj so to tudi pravi delavci." Na petrograjski univerzi so boljševiki ustanovili fakulteto za špionažo.. Lažev in Pota-pov sta poslala podružnicam Ce-Ka okrožnnico, v kateri u-Čita, kako naj se sestavljajo in delujejo krdela tajnih agentov: Najboljše sredstvo je, da se korumpirajo jetniki in njihovi sorodniki. Nekatere je mogoče in izpovedi. V Turkestanu velja običaj, da mora sodnik sam usmrtiti obsojenca. Koliko je bilo tu žrtev, ni natančno znano, a po Lazevem priznanju je bilo tako usmrčenih 32,000 o-seb, ne vštevši usmrčenj v trumah, ki ištotako znašajo premnogo tisoč oseb. . Spričo vseh teh grozot bomo radi verjeli sestram "Rdečega križa", ki so živete v Kijevu 1. 1919., ko opisujejo člane Ce-Ka kot kokainomane, sadiste in živčno bolne perverzneže. Stari socialistični borec Mar-tov po pravici vprašuje komuniste celega sveta, da-li morejo prevzeti odgovornost za vsa ta strašna žverinstva in jih opominja: "Kadar se izve vsa resnica in se bo socializem še dalje istovetil z boljševizmom — utegne pridi dan, ko se bo reklo: ako je to socializem, potem doli ž njim!". so darovali: John Mramor, Joe Zemlak. Po 25c: John Zgaj-nar, Stev. Ogulin in Mrs. Mary Zaje. Skupaj nabranega $45.75. Iskrena hvala vsem darovalcem in darovalkam! Gorioznačena svbta je bija dne 28. marca 1921 odposlana na župnika v Šentjurju pri Grosupljem. Nabiralcaa: John in Prank Dremelj. Pueblo, Colo., dne 28. marca (Advertisement.) 1921. SVEŽI pridobiti s terorjem, druge denarjem... Z jetniki naj se zapre po eden naših, ki naj skuša pridobiti njihovo zaupanje. Ako se mu t6 posreči, more doseči izvrstne uspehe." V U-krajini, Odesi, Turkestanu in drugod je bilo po ječah Ce-Ka uvedeno mučenje, da so iz jetnikov izsilili željena priznanja ••• »f. ■idL.fi-.f- ZRAK—SOVRAŽNIK JETIKE. Ste li kdaj premislili, da je zrak nekaj, brez česar ne moremo živeti f Lahko živimo brez hrane ali vode po nekoliko dneh ali celo tednih, ali brez zraka bi umrli v par urah. Z vdihovanjem svežega zraka donašamo v pljuča kisik za našo kri. Ko izdihujemo, izganjamo iz telesa nesnago v pljučih in krvi. To delo telesa i-menujemo "vdihovanje in "iz-dihovanje." Skozi mnogo let se je domnevalo, da slab zrak nastaja vsled prevelike količine ogljikovega dvokisa (carbon dioxide), ki jih pljuča iz-dihujejo. To teorijo so zavrgli, in Dr. Jesse F. Williams v svoji knjigi "Healthful Living" pravi o slabem zraku sledeče: "Pokvarjen zrak je veČino ma pripisati visoki temperaturi, visoki vlažnosti in pomankj Ijivemu gibanju zraku." V gorkem, vlažnem in mirnem zraku tičijo lastnosti, ki izpodkopavajo zdravje telesa. Ako vdihujemo in izdihujemo gorek in stoječ zrak, najdemo, da: 1.) naša kri postaja lena; 2.) srce bije bolj počasi; 3) možgani ne delujejo; 4) glava začne boleti; 5) telo postaja rahločutno glede prehlada. V taki nečisti atmosferi telo nima odporne sile nasproti bolezenskim klicam. Zlasti klica tuberkuloze se rada nahaja v pokvarjenem zraku. Ta klica navadno se vzpenja v zrak iz osušenega pljunka osebe,ki ima to bolezen. Taka oseba je iz-kašljala, izkihnila ali izpljunila svoje bolezenske klice v gor-ki, vlažni in stoječi zrak. Te klice pa najdejo navadno primemo zarejališče v pljučih o-sebe, oslabljene po dihanju sla bega zraka. Svež, gibajoči se zrak dela prave čudeže v vni-čevanju teli klic. Ravno tako čudovito okrepčuje telo, da se more upirati napadom bolezenskih klic. Svež zrak je pravcato zdravilo. More jemati se v velikih dozah, čim več tem bolje. Slu ži toliko kot preprečilno, kolikor kot zdravilno sredstvo. Svež zrak, povrh tega, je zdravilo, ki ne stane nič. Vsi, bogatini in reveži, se lahko poslužujejo tega velikega sovražnika jetike. PROŠNJA! katero sem prejel od župnega urada na Homcu za zvonove božjepotne cerkve Matere Božje Sedem Žalosti na Homcu. Lepo prosim dobrosrčne rojake in rojakinje, da bi kaj darovali v ta namen in s tem pripomogli k novim stvonovom, ker so jim stare v vojnem času pobrali. Vsakemu verniku je znano, da so zvonovi £ri cerkvi potrebni, da se zamorc naznanjati večje Marijine praznike z lepim zvonenjem. Jaz mislim, da vsakemu, kolikor nas je tn-kaj v Ameriki raztresenih, ki so doma iz one fare in bližine, je še vedno v spominu prijazna, na hribču stoječa cerkvica Marije Sedem Žalosti na Homcn in bo rad daroval, kolikor mu je mogoče. Vsak najmanjši dar se z veseljem in hvaležno sprejme. Ker imam že nekaj denarja v to svrho nabranega, zatorej Vas cenjeni domačini in častilci Marije uljudno prosim, da pošljete darove na moj naslov, da bom potem vse skupaj poslal na župni urad. Kedor hoče poslati kako manjšo svoto in ne po postni nakaznici; sprejemam tudi poštne znamke, ali marke, katere nom potem zamenjal za denar. Vsa imena darovalcev in prispevki bodo obelodanjeni v lifctu, tako bom tudi ta imena poslal na župni urad. Ako morda kedo želi, da bi se kaj posebnega zanj opravilo, naj mi to naznani. Da bo vsak cent pošteno in na pravem mestu sprejet, bdfete kasneje razvideli iz potrdilnega ali zahvalnega pisma, kakor mi župnik Rev. Anton Mrkun iz homške fare zatrjuje, da nam ga bo poslal. Ljubi Bog, in Mati Božja na Homcu bosta vam in vsem dobrosrčnim darovalcem tisočero poplačala vsak, najmanjši dar; tako nam zagotavlja ondotni župnik. Prosim, pošljite darove na naslov: Frank Peterlin, Box 802 Ive-tath, Minn. Advertis.) SEZNAM DAROVALCEV IN ZAHVALA. Za zvonove v Šentjurju pn Grosupljem so darovali: . Frank Dremelj $10.00, John Dremelj $5.00, John Trontelj 437 Stanton Ave $5.00. Po $2: Rev. Father Ciril Zupan, Louis Anžie, Frank Mehle 512 Stanton Ave., Louis Trontelj 268 Ejlix Ave., in Frank Mehle 1108 Mahren Ave. Po $1.00 so darovali: Joe Jershin, Rush St., Uršula Kadunc, Mary Novak S. Fe Ave., John Mavc, Joe Be-denčič,' Frank Slack, Frank Drobnič, Anton Ančnik, Frank Garvas, Joe Trontelj, jr., John Trontelj, jr., Joe Rebol, John Rebol in Joe Jurglič. Po 50c Naznanilo iz urada tajnika 'Kranjskega Slov. Doma' v Pittsburgh, Pa. Naznanja se vsem delničarjem in članom "Kranjsko-slo-venskega doma" v Pittsburgh, Pa., da se ne bo vršila glavna letna seja prvo nedeljo v mesecu aprilu, kakor to določajo pravila, ampak vrši se PRVO NEDELJO V MESECU MAJU, dne 1. maja 1921 ob 2. uri popoldne. Ta sprememba je bila potrebna vsled birme, ki se vrši pt-vo nedeljo v mesecu ap rilu. Vsi delničarji in člani so pro-šeni, da se v kolikor mogoče velikem številu udeleže te glavne letne seje in vsak naj prinese s seboj svojo člansko izkaznico, kdor pride brez nje, ne bo imel pristopa na sejo. I Obenem se naznanja vsem delničarjem, da se delničarjev sestanek vrši v nedeljo dne 1(L aprila ob 10. uri dopoldne v prostorih K. S. Doma. Z bratskim pozdravom. Frank Trempus, tajnik. IVERI. ' [ \ So tndi taki reveži na sveta, ki tarnajo, da nimajo niq drugega na tem svetu, kot 6 denar. ■m ■ Bodi vedno " bu*y"; pa*i^ da bos šel v prvi Vrsti zai svojim lastnini brznesom. .. •'. ..i Umrli so y Ljubljani: Frančiška Quit, posestnica, 60 let.— Franc Tome, lesni trgovec, 58 let. — Fran Grošelj, bivši mizar, hiralec, 82 let. — Terezija Jeriša, posestnikova hči, 19 let. — Ana Korenčan, gostija, 63 let. — Fran Kragelj, vrtnar 44 let. — Jožefa Vari, tab. delavka v p., 67 let. — Matija Anžur, bivši cerkvenik, hiralec 64 let, — Ivan Bergman, tovarn delavec, 25 let. — Ivan Smuk, posestnikov sin, 23 let. — Ivana Podjed, kočarica, 62 let. — Fran Inglič, zidarski pcmočnik, 33 let. -—Marija Zu pančič, mokarjeva vdova, 64 leit. — Anton Boštjančič, hlapec,-18 let. — Terezija Tratnik, žena strokovnega učitelja. IJmrl je 6 marca v Hraščah pri Sjnledniku vč. g. Jernej Ramo veš, šk. duh. svetnik in župnik v pok. v starosti 79 let. Rodil se ie 9. sept. 1842 v Zavrhu, v smleški fare; v mašnika posvečen je bil 31. jul. 1866. Bil je kaplan v Št. Janžu na Dolenjskem in Spodnji Idriji, potem župnik v Selih pri Kamniku, a od leta 1875. do konca leta 1919, torej nad 45 let, v Poljanah nad Škofjo Loko. V mladih letih je bil izvrsten šolnik, ustanovil je v Spodnji Idriji in na Selih vsakdanjo šolo iji tudi v Poljanah več let oskrboval ves šolski pouk. Kot župnik v Poljanah se je mnogo trudil za po-pravo cerkve, napravil tudi z radevoljnimi darovi marmornat tlak v cerkvi, nove orgije, zvonove in drugo. N. v. ni. p.! Dr. Ivan Oražen umrl. Dne 3®. marca, okolu 11. ponoči se jt g. dr. Ivan Oražen vrnil domov z uradne poti iz Maribora. Ko je tedaj zjutraj stopila služkinja v njegovo sobo, ga je videla ležati s široko odprtimi očmi, in je slišala, da še lahko diha. Šla je po g. dr. Krajca, toda ko je ta prišel je Ijjl g. dr.. Ojražen že mrtev. $ožav kateri je bolehal na srčni bolezni, je zadela kap. Dr. Qražen je bil rojen 8. februarja 1869 v Kostanjevici, gimna-zijp je dovršil na Dunaju in v Gradcu, kjer je promoviral za (Jpktorja medicine. Kot zdravnik se je nastanil v Ljubljani. Rajnik je bil kot zdravnik zelo priljubljen in kot šef zdravstvenega odseka za Slovenijo zelo objektiven. Nekaj let je bil občinski svetovalec ljub-nski. Posebno je deloval v kolu in je bil starosta "Sa-veza Jugoslovenskega Sokolst-va". Pogreb g. dr. Oražna se je vršil izpred Narodnega doma v Ljubljani. R. I. P. * Hmševje pri Postojni. Dne 27. februarja t. L se je zgodila v^Dilškem klancu strašna ne-sreča. Avto je trčil ob voz sp. Antona Milharčiča, žu na hrenoviške občine. Gosp pan je bil na mestu mrtev p. Avgnst Lovrečič, tajnik enovifeke občine pa pošiko-van. Blagi pokojnik, ki je d dvema letoma prišel iz 4 lejtnega ruskega ujetništva, je k$t mož v najlepši dobi življenja zapustil ženo in sedem nepreskrbljenih otrok. — Y~ ko daleč na okoli je bil poznan in priljubljen, je pričal krasen pigreb dne 1. marca t. 1. Po kajnika so spremili kot svojega bivšega večletnega načelniki hruševski gasilci pod vod stVom sedanjega načelnika Jakoba Brnota ter prostovolj n| gasilni društvi iz Senožeč in Razdrtega. Orehovski pevski pevski zbor pa mu je grobu zapel par krasnih žalostink, pod pevovedjem g. Franom starmanom. N. v. m- p.l Kap je zadela 6. marca na anskem mostu vpoko-polkovnika g. 1 Ivana Poslavljal se je od svojega prijatelja podpolkovnika Jevnikarja. Naenkrat mu je prišlo zelo slabo. Hitro so poklicali izvoščeka, ki je odpeljal g. Plajnarja proti domu. Med potjo je g. Polajnar umrl. Pri sv. Lenartu pri Veliki Nedelji je umrl nadučitelj v pokoju gospod Ivan Kosi v v starosti 76 let. Umrl je v Njivici pri Pod-nartu g. Vinko Mohorič, star 27 let. Naj v miru počival Umrl je in bil dne 1. marca pokopan Jernej Bole, posestnik v Kočeh pri Postojni. Bil je poznan kot priden in marljiv gospodar. N. v. m. p.! Nesreča s puško. 18 letni stari hlapec Anton Boštjančič je 6. marca doma v Raplovem, obč. Struge, ogledoval puško, pri tem pa se je spročila in cel naboj ga je zadel v trebuh. Pripeljali so ga v deželno bolnico, kjer je pa takoj umrl. Vseh bolnikov je bilo lansko leto v bolnicah} cele Slovenije 16.005 moških in 14.919 žensk. Od teh jih je umrlo 832 moških in 702 ženski. Na vsakih 100 bolnikov ji je umrlo približno 3. Največ je bilo bolnih na garjah (2808), na katerih pa ni nihče umrl. Na drugem mestu ro l^zne poškodbe (2508). V3ifcd katerih jih je umrlo 87. griif.c je bilo 659 slučajev, umrlo 1G2, spolnih bolezni, pljučno jetike 487, umrlo 201. Čudna zgodba. 0 priliki o-svoboditve Logatca nam piše zaupnik: Ob prevratu sta podedovala dva brata Janko in Joško Ž., stanujoča v Spodn. Logatcu od nekega strica vsak po 10,000 kron. Ko so prišli Lahi, ostal je Janko doma. Jo-sko pa je odšel na Vrhniko! Janku /so Lahi zamenjali kro ne in mu'dali aa fO.OOO kron 6000 lir. Jošku pa so bile žigosane avstrijske krone markira ne in odtegnilo se mu je 20%. tako da ima sedaj 8000 jugoslovanskih kron ali 2000 dinar jev. Sedaj ko so Lahi končno odšli, je Janko zopet zamenjal lire in prejel za 6000 lir, ker 3e sedaj za eno liro plača 5 kron 20 vinarjev 31.200 kron i ma iorej skoro 4 krat toliko, kakor njegov brat Joško, ki se je iz jeze, da so prišli Lahi, odstranil in začasno bival na Vrh niki. Ta zgodba zopet jasno o-svetljuje, kako krivična je bila zamenjava avstrijske krone po razmerju 4:1. Iz Hotederšice. Došla je maj-ka Jugoslavija po dolgem času na ta dan in prišel dan 26. feb. letos. Zgodaj zjutraj so ga naznanjali streli topičev in pušk, ob svitu pa je bila že Vsa vas v zastavah. K sprejemu v Logatec se je odpeljalo gasilno društvo in dekleta v, narodni noši na treh krasno okrašenih vozeh. Vrnitev teh z orožniki je sprejela z navdušenjem cela vas. Med petjem Hej Slovani, Lepa naša domovina itd. se je razvil obhod po vasi in daleč so se razlegali klici: "2ivela Jugoslavija".; Pred postajo karabinerjev je zapel zbor pesem "Slovenec, Srb, Hrvat", nakar je orožnik prevzel od karabinerjev uradne posle. Sprevod je šel dalje mimo okrašenega porobka mlaja, ki so ga 1919 Lahi požgali, ker je imel naše barve, danes pa je vihralo do 200_velikih in malih trobojnic. Žal, da samo po vasi. Novosvetčani onstran žice so žalostno^ gledali to slavnost. Ljudstvo je dalo duška svojemu nad dve leti zatrtemu čuv-stvu dostojno, zaostalim Lahom se ni skrivil las. Pozno v noč je še orila naša pesem in v nedeljo se je v cerkvi po zahvalni pesmi zapela prvikrat naša himna in marsikateremu se je ginjenosti solzilo oko, kajti solnce svobode nam je danes posijalo, kar ve ceniti le tisti, ki ga je tujec tlačil. Zavedni Slovenci. Iz Loga pod Mangratom poročajo: Dan aneksije 26. feb. je v naši občini mirno zatonil. Poznal se je po tem, da se je večina obči-narjev odela v črno. Črne zastave, katera je visela na lipi pred cerkvijo, do 11. aire pred-poldne nobeden ni motil. Potem jo je dal odstraniti naš g. župan, ki je sicer sin Slovenske majke, a se je najbrže.bal. Občinarji s tem niso zadovoljni. Saj smo vendar na svoji zemlji, na kateri smo se rodili, kaj bi se tedaj bali! Goljuf. V Ljubljani je neki Leon Štrukelj iz New Yorka, lovil izseljence po Sloveniji in Hrvatskem, jim [ preskrboval potne liste ter jih pri tem tako goljufal, da si je nabral naravnost ogromne vsote. Policija je prišla tem goljufijam na sled in Štruklja zaprla.. 1 Iz Gorice. Kanonik J. Ko-larič se je vrnil v Gorico. — V višji šolski svet za goriško o-kolico je imenovan dr. Ign. Kobal, za Tolmin msgr. J. Ro-jic. — Dr. Al. Fogar je imenovan profesorjem cerkvene zgodovine in spiritualom v bogoslovnem semenišču. — Vikari-jat Gabrovico oskrbuje Ant. Nedved, — Leop. Arko gre kot kaplan iz Cerkna v Rifenberk. Poslanik Hribar v Beogradu. Beograd, 25. febr. Pred dnevi je prispel semkaj poslanik na ša kraljevine v Pragi I. Hribar. Inkil je konference z raznimi ministri. Posetl je predvsem ministrskega predsedni ka in :nini?tra zunanjih- del NI kola Pašiča, s katerim je imel dolgotrajno konferenco. Kakor čujemo, je ponudil Pašič Ivanu Hribarju poslaniško mesto, ki se na novo kreira pri vladi republike na Reki. G, Paaiie hoče imeti na Reki spretnega izvež-banega in energičnega diplomatskega zastopnika, zato je ponudil to mesto g. Hribarju. Naše meje na severu. Maribor, 26. febr. Po sklepu pariške veleposlaniške konference določena definitivna mejna črta v odseku od Sv. Lovrenca do Sv. Duha poteka po razvodici med Sakovo in, Dravo, ki jo tvorijo grebeni Radia in Ka-pavnerjevega Vrha. Meja se c/brne pri Sv. Pankraciju proti jugovzhodu, nato v ozkem loku proti severovzhodu, se vzpne nato na Remišnik, ki ga deli po grebenu, se obrne proti višini 697 (nekako na sredi južno med Arovžem in Lučana-mi), v južni smeri do Seršeno-ve, dalje čez Cernkovo Pristavo do višine 566. nato zopet v loku proti jugu čez Kranjčevo Pristavo in prehaja pri Sv. Duhu v že določeno mejno črto tako, da ostane cerkev in šola kakor tudi vsa zaseka tega kraja na naši strani. Novi mestni posvet v Mariboru. Pokrajinska vlada je potrdila po novem mestnem komisarju dr. Poljancu predlagani mestni sosvet. Zastopniki Jugoslovenske demokratske stranke "v sosvetu so nastopni: Kelžar, dr. Sernec, prof. Vog-lar in dr. Kac. Narodni socija- lic+i* • T«T.Vi 131-—• • 26. felbruarja. Danes je prispel semkaj posebni vlak s predsta-vitelji na&h vojaških in civilnih oblasti, ki so prevzele od talijanskih oblasti upravo Logatca in ,onega ozemlja, ki pripade'po rapallski pogodbi Jugoslaviji. Vlak je bil okrašen z zelenimi in narodnimi zastavami. Na kolodvoru so bile italijanske oblasti in velika množica ljudi. Logatec je v zastava^. Z vlakom so se pripeljali tudi Sokoli, ki so prinesli s sabo zastavo logaškega Sokola, ki je bila shranjena v Ljubljani, Nato se je vršila formalna predala uprave v roke naših oblasti. Podrobno poročilo o svečanosti sledi. Ob 12. uri se je odpeljal posebni vlak proti Rakeku in planini. Češka duhovščina se je podvrgla. Praga, 18. febr.—Zveza češke katoliške duhovščine, ki se je bila ustanovila proti volji škofov in kršila cerkveno disciplino, je na svojem občnem zboru sklenila, da se podvrže Svetemu Očetu in se razpusti. - ni je izdalo točen seznamk vsehj časopisov, katerim je v Jugoslaviji odvzet poštni debit. Največ je nemških, dalje madžarskih in končno nekateri ameriških jugoslovenskih li. stov. Vse to prepovedano časopisje pa je brez pridržka prihajalo v Ljubljano vkljub prepovedi ker ni bilo doslej točnega seznama. Občinske volitve v Sloveniji. Zagreb, _ 15. febr. 4 4 Narodna politika" poroča iz Belgrada, da je izvršena revizija občinskega volilnega reda za Slovenijo. Občinske volitve se bodo izvedle po vsej Sloveniji počet-kom aprila. Ženske ne bodo i-mele volilne pravice. Po novi naredbi se bodo morale predložiti kandidatne liste tiskane. Dr. Korošec proti kulturnem boju- Belgrad, 18. febr. Danes je predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec pose-til ministrskega predsednika Pašiča in minstra Pribičeviča ter predložil protest slovenskih in hrvatskih katoliških organizacij proti uvajanju protikr-ščanskega vzgojnega sistema v ljudske in srednje š,ole. Opozoril je ministrskega predsednika in ministra prosvete, da pomeni izvajanje tozadevnih odredb ministra prosvete kulturni boj. boj, ki bi ga država v lastnem interesu ne smela izzivati v tem resnem času. Grob ob Triglavskem jezeru. V "Plan. Vestniku" čitamo: Ako se vrača« s svoje triglavske ture mimo Sedmerih jezer čez Kom a ivo v Bohinj, se med potjo gotovo ustaviš ali celo prenočiš v "Koči pri Triglavskih jezerih". Po kratkem od-počitku te bo pač zanimala tudi okolica koče. Tik pred njo leži jezero, ki se na zapadni strani žirije okrog hriba nekoliko na desno. Mikalo te bo iti k ovinku pgledat, do kam se jezero razteza. Na levi strani, malo nad jezerom, kjer je le tu in tam med skalovjem malo tra ve, ugledaš naenkrat pred seboj v zemljo zataknjen, preprost, lesen križ in z belim kamen I Varčevanje denarja je na jem Obkrožen grob. — Poizve-! vada, katere se človek tako del sem in izvedel, da sta bila lahko oprime, kakor trošenja med vojno na tem mestu ustre- h11 zapravi j ivosti. Prihranite si ljena dva Rusa. Kot avstrijska 1 vsaJ nekaj sleherni mesec, na- Sever ova zdravila v.rtr/ujojo zdravje v družinah. Srbeče koine bolezni •o mnoeoknt naprtMtljlT«. Pokal«)o m ▼ obliki pord*£«t« kole, mehurjev, izteklin in kar j« n*j neprijetne ji« — ti znaki neprenehoma trbe. dražijo in povzročajo pa* kočo aanzacijo, ki primora bolnika, da m praska na prizadetih meatl, kar je pa la Na trpita tega. PoaluiiU m Severa's ESKO (preja Savarovo Mašilo sa kolo) tičnega mašila sa irbačo in vneto koto in knalo bosta doeacii saialjano od pomoč. To mazilo vilva zaupanja pri tisočih Ijn' dah. ki so ca poskusili proti srbačai kotni bolezni različne vrsta. Ti so Iznajti v njem izvrstna uspehe ~ tako bosta iznašli tudi ▼L Na prodaj pri rtih dobri!* isJurjlh. Cena 50c. r . , W. r. Sl R A CO. C t O A H rt A PID S, IOWA NAŠIM JUGOSLOVANSKIM ODJEMALCEM IN PRIJA TELJEM. Zastave, bandere, regalije zlate znake za društva ter člane K. S K. J. izdeluje mttTT. BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HI New York City. 3 trditvi-priselje- vojna ujetnika sta bila zapos lena pri napravi ceste na Bo- ložite ta denar v našo banko in privadli se boste temu z veliko listi: Jarh, Sulic, Planinšek in dr. Rospaher. Klerikalci: dr. Leskovar in Žebot. Socijalisti: Bahnn, Ceh, Eržen, Hojnik, Klanšjk, Postrak, Sunder in Grčar. Nadalje je pet zastopnikov izven strank: dr. Valjavec, Tomažič, Karčič, Leskovar in Vincetič. Sosvet sestoji torej iz 24 članov. Prva seja novega mestnega sosveta se bo vršila v najkrajšem času. Minister dr. Kukovec na po-tu v Anglijo. Beograd, 22. februarja. Trgovski minister dr. Kukovec je odpotoval snoči v Celje, odkoder potuje dalje v Pariz, London, Glasgow in Manchester. Prepovedano časopisje. Poli. eijsko ravnateljstvo v Ljublja- gatin, kjer ji bila svojcas bojna zadovoljnostjo namesto da bi črta proti Italiji. Skušala sta težko P™Meni denar potrat od tam pobegniti k Italijanom, 110 zapravljali. Baje se jima prvi beg ni posre- The First National banka v čil; po drugem begu so ju orož-! Chisholmu, Minn, je posebno niki zasačili v neki bajti na1 prikladna banka za Vas. Njena Ovčariji. Odgnali so ju na sa- glavnica in prebitek znašata motni kraj ob jezeru; tam sta; $165,000.00; njeno skupno pre-si morala izkopati jamo in! možen je znaša $1,850,000.00 svinčenke so jima končale živ-Lto Vam daje povsem zadostno 1 jen je... Tako so mi pravili i jamčevino ali sigurnost,. Vaš domačini, ki so z bližnjega vr-j denar je pri nas varno naložen; ha opazovali strahotni dogo- istega lahko dvignete vsak čas, dek. — V samotni gorski tilijo- kadar hočete, ti je tuj grob, eden izmed ti- Mi plačujemo tri (3) odstot-sočerih, ki pokrivajo neznane ke obresti, kar vam je kot povračilo za Vaše varčevanje. Najbolj zanimivo, je pa sledeče vojne žrtve, zastonj pričakovane v lastni domovini. Energičen protest dr. Koroš-1 dejstvo: — Ako zahtevate kak ca. Belgrad, 16. februarja. Po- nasvet in pojasnilo, mi vam sjanec dr. Korošec je vložil damo isto dragevolje, ker ima protest proti temu, da je bil za mo veliko skušnjo. Ako tore; predsednika deželne vlade za iščete kake pomoči, obrnite se POTNI LISTI. Zadnji čas smo imeli skoro vsak teden določbe glede doba ve jugoslovanskih potnih listov.. .Od 1. marca pa je zopet nova odredba, da mora iti vsa ka proinja za potni list naprej v stari kraj na vlado v odob-renje. Vsled tega bo vzelo par mesecev, predno bo mogoče dobiti pOtni list. Kdor toraj želi potovati na poletje, ta mora takoj uložiti prošnjo ako ho če dobiti svoj potni list pravočasno.. Za italijanske in ameriške potne liste ostanejo stare določbe. Rojaki z ameriškimi potnimi listi lahko potujejo v Jugoslavijo, kadar hočejo. Za nadaljna pojasnila o potnih listih, o kretanju parnikov itd, pišite na naš naslov. PRISELJEVANJE. Vkljub tema, da so nekateri naši "vse-vedeši" že jreč mesecev begali ljudje s jo, da bo s 4. marcem vanje ustavljeno, naj poudarimo,, da je 4. marec za nami, a nove naselniške postave se vedno nimamo in tudi ne v< kdaj jo bomo imeli. Sedaj še stara postava v bo v veljavi vsaj še nekaj secev, ako več ne. Naši rojsriri imajo toraj še vedno doi prilike, da dobe k sebi sorodnike. Pišite nam po daljna navodila. DENAR. Priprosta pamet nam pdve; da sedanja vrednost de napram jugoslovanski kro naravna, ni resnična, ni opravičena, temveč umetno vzdržana in vsled tega ni trajna. Po našem mnenju dolar ni več vre den kakor 40 jugosl.K. Ko dobimo zanj več, dobimo reč "za šenk." To nenaravno in neopravičeno razmerje se ne more vzdržati. Krone ne morejo biti cenejše kakor so. Ako Vam je na tem, da se o-koristite s sedanjimi cenami, tu imate svoj "chance", ne za-mudite ga. . .Mi imamo izvrstne direktne sveže s starokrajskimi < nimi zavodi in Vam *ato lko rVT"i marja oni ni :or Slovenijo imenovan dr. BaltičJ samo na nas in mi Vam bomo in da je vlada izpremenila ob- šli z veseljem na roke. PIRST NATIONAL BANK Chisholm, Minn. činski volilni red za Slovenipo. Vaš domačin in rojak Jakob Odredba poslancev. Tajništ- Osbolt je pri nas uslužben kot vo konstituante je zidalo na- uradnik. Ž njim se lahko pogo-stopne podatke o številu po- vciite v vašem materinskem slancev posameznih klubov ter joziku obrnite se torej na nje-o njihovem poklicu: Radikalni|ga! klub šteje 98 članov, demokrat ski 94, komunisti 59, Radičeva seljačka stranka 49, zemljorad-niki 39, Jugoslovanski klub 27, muslimani 24, Narodni klub 11, socialno-demokratski klub 10, republikanci 3, izven strank pa je 5 poslancev. Po poklicu je med poslanci 193 uradnikov 94 poljedelcev, 50 odvetnikov, 27 novinarjev, 20 trgovcev, 20 obrtnikov, 14 zdravnikov in 1 lekarnar. Logaško ozemlje. Logatec, Začimbe, zelišča in najramo-vrstnejša ^UHdomača zdravila uradnikov. | katera priporoča magr. Kneipp, imam vedno v alogi Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 722, Oity Hall Station NEW YORK CITY. točno postrežemo bodisi, hočete poslati denar na osebo ali pa, da ga naložiti v kak lanesljiv denarni zavod. V tem slučaju Varn imi preskrbi-mo hranilno kniiiico in do tlej, da dobite Vi hrtknilno knjižico v roke, smo mi odgovorni denar. Naše cene so ve med najnižjimi. Zakrajšek & Oesark 70—0th AVE. NEW YORK, N. Y. 50,000 akrov Lac Court Oreilles Indian Be servation na prodaj. Ponujamo na prodaj za seljenje to zemljo, ki je por čena e najlepšim lesovjem ima krasne doline Chippewa v solnčni Sawyer County, Wisconsin. To je prvikrat,* da ee ta zemlja prodaje. Zemlja, jako dobra, rodovitna in je najlepšem kraju. Cena je okdli $20 aker na male, lahke obro-ke. Za zemljevid in pojasnila pišite na: COURT OREILLES LAND CO. Hayward, Wis. AGITIRAJTE ZA NAŠ MLA DINSKI ODDELEK! (Za "Glasilo K. S. K. Jednote*' . napisal Ks. Meško.) - Nič dragocenejšega ne pozna svet od človeške duše; < Nič večjega in lepšega nimamo mi nego svojo dtoso« duša pa je večna, ustvarjena za Boga: "Za -ee si nas vstvaril, o Gospod, in nemirnp j* srce, dokler se ne spočije v tebi, o pravi sv. 'Avguštin, ki je blodil tri in trideset let, iskal "srečo in mir v švetu, v slavi, v ■ uživanju, a je- našel mir srca in duše' ščle na srcu svojega Boga. Nič dragocenejfcfega ne pčzna svcft^ zakaj edino za človeško dnšo'5e*Sin božji, Gospod Jezus trpel in umrl, odkupil jo torej s svojo predragoce-no krvjo. (I. Pet, 1,18,19.) - "Vse je Gospod zaradi sebe vstvaril,"1 spričuje sam sv. Duh po modrem Sirahu. Če vse drugo, pač pred vsem najvišje in najlepše, kar jeustvaril: dušo. Dolžnost naša je, li a j prva,' največja in najsvetejša dolžnost, pravzaprav edina naša dolžnost, da damo dušo. njemu, ki je izšla- iz njega, ki jo je ustvaril, Bogu Očetu, njemu, ki jo je odrešil, ki je dal vse za njo, naposled še samega sebe dal v smrt, v smrt pa. na križu, da si jo je odkupil iz.oblasti hudega duha, da jo.damo Kristusu Gospodu, njenemu Odrešeniku, v veke hvaljenemu in češčenemu. Da jo damo njemu, ki jo je posvetil pri sv. krstu, vtisnil ji svoj pečat .pri sv. birmi: sv. Duhu. "Čigav je ta napis—" napis in znak na nasi duši? Božji! "Dajmp torej Bogu, kar je božjega.,, (Mat. 22 20. 21.) Ali pa res skrbimo, da bi rešili svojo dušo, jo zveličali? Najvažnejše naše opravilo na svetu je to, da rešimo svAjo dušo. Vse drugo je postran- s pomena pravzaprav le, Jeliko^ kolikor.nam služi v to, da rešimo svojo dušo: "Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi? (Mat. 16, 26.) Besede večne Resnice so to in besede strašne resnosti. Kaj bi nam pomagala lepota, . kaj učenost, kaj slava, kaj če bi nas ljubili vsi ljudje na zemlji, pa nas Bog ne bi ljubil, kaj vse bogastvo, vse uživanje, vse raz-ve sel je van je, ki nam ga le more nuditi svet, če bi pa pri tem naša duša trpela, če bi našo dušo pogubi li! Reši dušo! Ti jo reši, tvoja naloga, tvoj posel, tvoje delo je to. Bog te je stvari 1 brez tebe, Kristus te je odrešil iz moči in oblasti satanove brez tebe, a ne bo te rešil za večnost, ne te zveličal brez tebe (Sv. Avguštin.) Ti sam moraš rešiti svojo dušo, nihče drugi na svetu ne-more tega namesto tebe, za tebe, morda celo proti tvoji volji storiti. Tisoč, drugih del lahko o-pravijo drugi za tebe, na tvojo, prošnjo, za tvoj denar, a dušo moraš rešiti ti sam. Nihče na svetu niti sam Bog je he more zveličati brez tvojega sodelo-, vanja. Saj vidiš- levega razbojnika na križu. Sin božji je baš tedaj trpel za njegovo^ dušo. BJizie kakor inihče;dru-gi je bil Vinrtfiilošti in usmiljenja in zv^ličanja levi razbojnik, kri Gospodova, tako dragocena kri Gospodova, tako dragocena, da bi odkupila in rešila tisoč svetov, je tekla po križu, škropila morda celo razbojnika; a glej, strašno <"*udo, pogubil se jo. Pogubil se je, ker sam lil skrbel za svojo dušo, ker ,fe sam ni maral rešiti in zveličati. Reši svojo dušo! Glej svojo dušo, kar je najimenitnejše, ve&b v tebi, treba ivšiti. ftfe gori hiša, kako se trudiš, .da bi kaj rešil." i Če je v nevarnosti tvoje premoženje, ali ne mi-1 slijLin ne tuhtaš noči^i da*n,,kaj naj storiš," da bi ga rešil. Če si bolan, kako se trudiš za zdravje. Vse to je, prav iis dobro. - stiti. Vse to ni večno. Dušo imaš le eno. Ce jo pogubiš, nimaš druge, da bi jo rešil, kakor si postaviš morda drugo hišo, če ti ena zgori. Ce jo pogubiš, je ne pogubiš za eno leto, ne za deset let, pogubiš jo za večno. 4* Kaj :bo dal človek v zameno za svojo dušo f" vpraša sam božji Zveličar (Mark 8, 57.) Ničesar ne more dati. Ker nič ni tako imenitno, nič večno. Ker je z ničemer ne more odkupiti, če jo je pogubil. Ker je niti uničiti ne more, Iro bo v neskončnem trpljenju, ampak bo moral trpeti vekomaj. . Glej, brat moj, sestra moja, zato je delo za tvojo dušo, odkupljeno z predragoceno krvjo Jezusovo, tako imenitno, najvažnejše, a tudi najresnejše. "S strahom in trepetom delajte za svoje zveličanje,'' uči a-postol Pavel, ki je z lastnim Zgledom pokazal, koliko je treba za zveličanje duše delati in trpeti, j Kako pa mi! Ali skrbimo resno za zveličanje svoje duše? Ali nam je zveličanje prva in glavna ali morda le postranska škrb? .Morda imamo časa za vse,drugo, za svojo dušo ne? Morda skrbimo aa vsakdanji kruli za pohmoziteyf premoženja od jutra do večera, noč in dan, a za svojo dušo nimamo časa ? Morda se Vse naše misli gibljejo le okoli zabav, razvo-seljevanj, plesov, uživanja, a na svojo ubogo dušo ne pomis limo nikoli', kvečjemu kdaj po- K. JEDNOTK 6. APRILA 1921. vršno, mimogrede? 0, kako strašno se bodetno nekoč nenadoma zbudili iz teh misli na samo posvetno, iz tega hlepenja po veselju, iz te omame in pijanosti uživanja. 4 4 Pa bo prepozno; "prišla je noč, ko nihče ne more več delati". (Jan. 9, 4.) O kraljici angleški Elizabeti (roj 1533, vladala 155&— 1603) pripovedujejo, da se je izražala, ako ji je upal kdo o-meniti smrt in večnost: "Ah kaj, 30 let naj bom kraljica angleška, kaj me potem briga večnost!" A Bog je dober in usmiljen, "bogat za vse". Pa ji je navrgel še petnajst let. A tisto noč po njeni smrti so slišali brodarji na reki Terazi, ki teče skozi London, strašno tožeč, neskončno obupen glas: " Petinpetdeset let kraljica angleška, pa vso večnost pogubljena." Toliko kakor Elizabeta midva, brat moj, sestra moja, od življenja na tem svetu ne botle-va imela, tako ga ne moreva uživati. Ali ne bi bilo nespametno, če bi si s slabotnimi, minljivimi takozvanimi dobrotami tega svet omadeževali dušo, od troedinega Boga za nebesa vstvarjeno, po Sinu božjem za nebesa odrešeno, po sv. Duhu za nebesa posvečeno? Ne, ne, delajva za zveličanje svoje duše, delajva resno, s strahom in trepetom in delajva z vsemi močmi, zakaj "kraljestvo božje silo trpi in le silni ga poteg nejo nase", (Mat 11, 42.) Zgodovinski podatki Združenih držav. (Daljč.) Francozi v Floridi. ' Leta 1562 se je Francoz Co-lignv, vodja hugenotov, ali .francoskih protestantov odločil ustanoviti hugenotsko lia- sebtfo ekspedfoijo v Južno Ka-rolino, kjer so ustanovili trdnjavo Port Royal a 30 naseljenci. Ribaut se je zatem vrnil na Francosko. Označena naselbina pa ni uspelq, ker se je nekaj naseljencev spuntalo. Upornike so končno spravili v neko ladje razpršil na vse strani. To priliko je porabil Menendez, v drl v francosko trdnjavo. Karolina in isto zavzel. Vsi, v toj trdnjavi živeči stanovalci so bili obglavljoni. Maščevanje Francozov, Kb je zavedni Francoz Dfcf; Gourgues zvedel o nečloveškem početju Spancev v trdnjavi Karolina, je skrivoma in lih svoje stroške skupaj spravil posebno ekspedicijo, sestoječb iz treh ladij ter se napotil proti Floridi. Dospevši na cilj je nepričakovano napadel ondot- poškodovano ladjo in spustili 8I,a'*ko trdlHavo 8 Posad" »a široko morje. K sreči je na!*0- . maščevanje jo s to ladjo naletela neka angleška'tem izvrsil> da ^ vse Spance ladja in obupance varno privedla v London. Naslednje leto (1564) je dospela do izliva reke sv. Janeza aruga francoska ckspedicija, broječa 3 ladje pod poveljstvom Laudonni-era, ki je na onem mestu zgradil trdnjavo Karolina v počast tedanjemu francoskemu kralju Francu Karolu IX. | Španija opustošila francosko naselbino. Španija je odločno na tem obstojala, da spada Florida španski državi, ker je isto Španec Ponce de Leon odkril. V-sled tega je Španija poslala mornaričriega častnika Pedra Menčiidez-a.z oddelkom vojaštva, da uniči trdnjavo 4 4 Karolina* ' in prežene iz Floride vse Francoze. Francozi so že od da leč zapazili bližajoče se sovražne ladje, vsled. česar so se še pravočasno pripravili na boj. Menendez je pa sprva jadral bolj ob južnem obrežju, nedaleč od one trdnjave, kjer je ustanovil novo trdnjavo Sv. Avguština 1. 1565. Zgodovina nam kaže, da je bila trdnjava Sv. Avguština prva stalna naselbina Evropejcev v A-mepijri;, vsled tega je sedanje mesto St. Augustine v Floridi najstarejše njesto sirom naaih držav, staro že 25d let. Kmalu zatem ie^opet prijadral v Florido J&ancoz Ribaut, misleč Špance ^nepričakovano in nepripravljene napa-šiV, Ajod Spanci in Francozi je bilo že vse pripravljeno za napad. Nepričakovano se je pa vi- one trdnjave obesil. Ker pa zatem Francija ni več skušala u-stanavljati kake • naselbine v Floridi,, je kasneje ostalo to ozemlje last španske države. ANGLEŠKI RAZISKOVALCI Drake-jevo potovanje. Skoro celih sto let po Cabo-tovem potovanju se niso hoteli Angleži dosti zanimati za raziskovanje dežel v novem svetu (Ameriki). L. 1576 je Sir Martin Frobisher zaman skušal dospeti v Azijo po severoza padni morski črti. Leto kasneje, (1577) je Sir Francis Drake odjadral s štirimi ladjami iz PlymoutUa proti Južni Ameriki. Na potu so se tri ladje v-sled silnega viharja potopile, tako da mu je preostala le še ena "Pelican". S to ladjo je angleški brodar Drake dospel nekega dne meseca oktobra 1578 v že znano nam magellan-sko morsko ožino. Od tam je jadral proti severu ob zapad-nem obrežju Južne Amerike,ob mehiškem obrežju do Kalifornije. Med potjo je plenil in ropal tedanje cvetoče španske naselbine in tudi bogate španske ladje Od tam je krenil še naprej,,do obrežja sedanje države Oregon. Ker je bila pa v Ginh krajih istočasno ravno huda zima, se je Drake vrnil A vse to ni tvoja duša. Vso to I istočasno pojavil strašen H| jhar, ki je sovražne (francoske) se da- mortfa še ka^o iiadame- htiž^Ci-O tSfftSl - rej drugi mornar, ki je uspeS iia prejdral ves svet. .__(Dalje prih.)_ Pošiljam denar pfr™-' T* -v T v staro domovino hitro in zanesljivo po naj-tnžjcm dnevnem kurzu. Vse pošiljatve garantirane A TJ? Josip Zalar JOLIET, ILL.i LJUDJE S KILO Vrzite proč svoj kilni pas. Na\ tisoče ljudi z utrganjera (kilo) si lajšuje trpljenje s tem, da osijo in rabijo STUARTOVE umetne PRI-LEPLJIVE PLAPAO PODLOGE (blazinice). Vrzite torej proč svoj stari kilri pas. Ne nosite več jeklenih ali gumijastih trakov, ki vas tisijo in tudi lahko vbodejo. ' Naj Vam mi dopošljemo za poskušnjo eno PLAPAO PODLOGO ZASTONJ. Ne računamo za isto ničesar. Naj vam dokažemo številno slučajev, kaj so PLAPAO PODLOGE za druge že dobrega Storile. Pišite po. našo knjigo o utrgovanju (kili), tam boste miniogo zvedeli o tej neprijetni bolezni. Mi imamo zaprisežena spričevala i«i zahvalna pisma iz vseh delov države, kjer je dokazane, da so PLAPAO PODLOGE najboljše in da so že mnogim kilo odpravile. NE ODLAŠAJTE IN NE ČAKAJTE minute več. Pošljit nam svoje ime in naslov ŠE DANES. Mi Vam bomo takoj poslali a poskušnjo in ZASTONJ eno PLAPAO PODLOGO in knjižico o utrganju. Naslov: PLAPAO CO. 3266 Stuart Bldg. Sh Lo-trii, Moc i ' _— Starokrajske kose Ker me je več rojakov naprosilo* iaj jim preskrbim nekaj pravih sta-okrajskih kos, sem jih naročil par sto in kose sem že dobiL Kedor želi ka-•ero, naj si jo takoj naroči in ob jed-iem pošlje denar. Ena kosa z rinčeo in ključem vred ........................ $2.75 *est kos skupaj ali več, vsaka... .$2.50 Garnitura klepalnega orodja ....$1.50 ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Place. Brooklyn, N. Y. Vsakemu naznanjamo, da mi izplačujemo denar v Jugoslaviji ne «amo v KRONAH, ampak tudi v v Dolarjih, v gotovini Cena pošiljatve je 3% in najmanjša- svota za doplačilo z, naš a 1 dolar. Ako pošljete denar v kronah, vam nič ne računamo, zvzemši pri brzojavni pošijatvi, za katero je trea nekaj posebno doplačati. Pišite za naše cene denarnih pošiljatev. Prodajemo šifkarte za vse proge po izvirni ceni. Sprejmemo denar na pohrano in dajemo štiri odstotke obresti. EMIL KISS BANKIR. 133 Second ave. New York, N.Y. KAKO SX UČITE ANGLEŠKO LOOK OUT ZA PIJAČE katere so zdrave kot je Triglav čaj vr6č preden greste počitku zavoj 90c MELISA, zavoj 75c, 1000 ROŽB zavoj 75c. Encian (GENTIAN) zavoj 90c in druga zelišča v zalogi. BRIN-JE iz starega kraja po 16c funt, celo vrečo 120 funtov (4 bušle) po 14c funt. PRAŠEK od vina (vine stein) Pn $3 funt zadostuje za 40 galonov najboljše kisle pijače za žejo. GRAPE nazaj in ustavil na mestu, ali ^JCE $95 00 sodL SUGAR Coloring t__• 1 y • v ^hort Pint) $1.50. GAUGE (mero) kraju današnjega zaliva San- |za alkoh<>1 auto_radiator in za yse ^ t rancisco. JNaravnO, da JO vse kočiae, ki imajo proof v sebi, meri to na novo odkrito ozemlje pro manj kot pol grada pa do 200 gradov, glasil za last britske krone, stane $3.50. v«e cene vsebujejo tudi zemljo pa je krstil za Novi Ai- poštnino> «mo Grape Juice in Brinje bion. Zatdjn so je Drake vnn. ^ J—^ >< nazaj na Angleško m sicer 0-1903 w. 22nd St Chicago, 111. kvupr južne Afrike (nrimo rtU Opomba: Ta oglas preneha; shra- r. bil ' VVemite v roke angleško kaji, ali 5a8opi^f beležnioo (note book) in . Angiesko-gioveiwki besednjak, ki ga Je sestavil dr Kern. Vsako neznano besedo poglejte v besednjaku, kako se izgovori in kaj pomeni; zapiSi-te neznane besede v beležnik in jih večkrat ponovite. V par mesecih boste imeli lep zaklad angleških besed, katerih bi ne dali za stotine dolarjev. Cena besednjaku je $5 s poštnino vred. Vsaka hiša bi morala imeti to knjigo. NaroČite jo na ta nar slov: Dr. P. J. Kern 6202 St. Glair Ave. Cleveland, Ohio. Istotako lahko naročite za $1.-25 Zormanove pesmi, ki bodo ugajale mladim in starim. HOLLAND PARNE PE6I SO NAJBOLJŠE! Mi izdelujemo in postavljamo parne peči (furnaces) našega lastnega izdelka ter vas zagotavljamo, da v^m bomo nredili napravo za gorkoto, ki bo prve vrste. Obrnite se na nas za brez-plač®n načrt in ceno. V zalogi imamo celo vrsto raznih parnih peči s cevmi; izboljšano novodobne, in tudi brez cevi. Pozor: Vse naše cenjene odjemalce zagotavljamo, da imajo prednost in udobnoost, ako bodo cene' teh peči do 1. nov. 3921 padle. Kupite peč sedaj i plačali jo boste prihodnjo zimo. Plačilni obroki so lahki in fcrezz arnudnih obresti. HOLLAND FURNACE CO. 104 So. Joliet, St. Joliet, 111. Telefon 2546 VAŽNO NAZNAtflLO Ako hočete potovati (v domo 'morate še vedno imeti polni Jist. X marca naprej pa ni «t»kjo» lahko dobiti potni list, kot je bilo Ipoprej. Vse prošnje za potne liste bodcio q4 se-aajrnaprej* postane na minfeTr-no v Jugoslavijo, da jih odobri. Šele potem se bo izdal potni li«. Če torej nameravate v nekoliko mesecih potovati v stari kraj, vložite prošnjo za potni list TAKOJ. To MhJco storite po mojem posredovanja.; Pišite aR' pridite osebno v EDINO IZKUŠENO SLOVENSKO NOTARSKO PI*. SARNO: Anton Zfeašnik Slovenski javni notar, 102 Bakewell Bldg., Pittsburgh, pa. (Nasproti Allegheny County sodiiča.) ali zvečer na domu: 206j57th and Butler Sts. HOČETE LI ZASLUŽITI KAJ DENARJA POSEBEJ. Ženske in deklice, tu se vaih'nu* di lepa prilika, da 6i v prostih arah prislužite kaj postranskega denarja s tem, da izdelujete raznol&nt stvari iz malih krogljic, n. pr^! priveske za žepne ure, verižice, ročne torbice i. t. d. Pletenje ročnih del s takimi krogljicami je fcdo prijetno in zanimivo. Za take stvari« je vedno veliko povpraševanje. J^Ii vam bomo pojasmiii, kako zamore-4 te take stvari dobro prodajati. Vfr šljite nam en dolar in mi vam mo poslali po paketni pošti posebno "Simplex" pripravo za ticanfe takih stvari. Ista obetoja! iz 3000 (tri tisoč) različhih malih koravd rt šivank lepih vzorcev !o lai (beads), 2M _____ in navodla. Isto je zelo l^hko izdelovati, celo za otroke. Vse to stane samo en dolar. Ako vam ni po volji, vam denar vrneino. Mi prodajamo raznovrstne koravde (beads) po ponujenih ceaah. Ni nam treba pisati, ampak po&ljite samo en dolar na ta oglas in nam vse pošljite. Označite tt^li svoj natančen naslov. Cez par dni vam vse skupaj dopošljemo. Storite pa to takoj. Novelty Manufacturing Co* Room 18, Southern Bldg., Dept. 109-a,. Tampa, Fla. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA Je najuspešneje na svdta ta. rast in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke in brado: kurja očesa in bradovice v 3 dneh popolnoma or.stranim; rumatizem v 6ih dneh popolnoma o- zdravim Bruslintinktura od katere postanejashri lasje popolnoma naturni; rane opekline, potne:noge in za druge bolezni imamjako uspešna zdravilo. Pi-šitp takoj po cenik in Koledar in Knjižico za leto 1921, kar pošljem zastonj. Pošljite marko za $c za poštnino. Knjižica velja v potrebi več kot $1& JAKOB WAHČId, 6702 Bonna A vene N. E. CLEVELAND, OHIO. Pozor gg. tajniki krajevnih društev Kadar potrebujete nova društvene pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za vcselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na j NARODNO TISKARNO - 2142-50 Blue Island Ave., Chicago, III. Ta Vam bode izgotovila vs<; tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočam zelo pripravne Vplačilne knjižce za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi prikladne Nakazaice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskarne imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole zaa vodstvo članov, da se ima na -podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! Dobre nauc). Drake kite naslovi ŠIFKARTE za DUBROVNIK, TRST, HAVRE in HAMBURG po najpovoljnejih cenah za najsigurneje brzoparnike. DOPREMAMO osebe i* starega kraja z malimi stroški in brez 4-vlačenja. POŠILJAMO DENAR v domovino,- ter izdajemo čeke na dolaijh aU krone, katere izplačujejo razni daoarai zavodi v starem kram. ZAVARUJEMO hiše proti požam, osebe za življenje in ponetrecbe^ NAS ODVETNIŠKI in javni notarski odddek prevzema toibe, tm-jatve, prevode, uknjižbe in vfe v to stroko spadajoče PP«1« tipkaj in v domovini. .. i, PRODAJEMO hise, lote ter farme pod ugodnimi pogoji ' ' ZA DOBRO POSTREŽBO JAMČI John A. Lajevich & Co. Td^lme Cual 4116 - j 1137 W. 18th Street i a CHICAGO, ILLINOIS GLASILO K. S. K. JBDffOTB 6. APRILA 1921 KO UTEGNE BITI PREPOVEDANO. Kdor ttoce dobiti svojce v Ameriko, naj si da hitro pri meni narediti potrebne listine, tako da oseba v starem kraju dobi dovoljenje od ameriškega konzulata prej kot mogoče. Za slučaj neuspelo8ti ali za kasnelosti prošenj povrnem denar. MATIJA SKENDER Javni notar za Ameriko in stari kraj. 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. Zapiski iz mrtvega doma. Spisal A. M. Dostojevski, frevel Vladimir Levstik. Zanesljivo in hitro poskrbuje denarna izplačila v stari domovini in opravlja druge bančn« posle ' PATENT* 82 Cortland St., New York, N.'Y Rojaki, poslužujte se v vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod »talnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,000.00 glavnice in $50,000.00 rezervnega zaklada. FARME NA PRODAJ. Rojaki, kedor se misli seliti na farme, naj piše po moj cenik. V tem ceniku je 48 farm na prodaj različne vrste, in v različnih državah. Farme, katere so omenjene v ceniku so v krajih, kjer je že največ Slovencev naseljenih. Na rokah imam ye par sto cekinov, in kedor ga želi imeti naj piše takoj ponj. John Zulich Farm Agency 6313 St. Clair Ave. Cleveland, 0. Za cene denarju glejte list "GLAS NARODA' Registered Patent Attorney«, 315 Victor Bldg., Waashington D. C. FRANK SAKSER STATE BANK FRANK SAKSER, predsednik. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti valed večje množine denarja med ljudstvom delajti špekulantje velite dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Nas denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po rroji uljudni in hitri postrežbi._ r 1 " ' • - ^---" ] Mi p!tiaj«mo na hranilno n!ot« ^^^fjmmm ® «2 0 3 ERl %! S ki j»h pripnemo k glavnid ^^mUXtf- *t ES BHi p* 5 ^ ^ ako flC d^ffnete. ? Nai. banka je pod nasorat. ^•illf'^rr^ft 3 5BJ 3 51 PB ?J ▼om vlade Zdruienih držav in tm^^^m iiM članica federalnega reaervna- I I ftJSj^H^ Pri pošiljanju denarja v Ju- __goslavijo bodite previdni -»i 3 '5|'- J Brezvestni mefetarji nastavi- Ijajo sedaj kronam visoke ce-r# ne, ker se hočejo okoriatiti z —^----T^'" I. i, -i— nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati dena; * «taro domovino! Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shraniti brezplačno THJS J0L1ET SATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 Chicago, 111. THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO- > Glavnica $50,000.00 Prebitek 100,000.00. vb Pod nadzorstvom države Ohio, "Vi je tudi naša vlagateljica. čujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku. POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO. Vsaka pošiljatev je zajamčena -ali garantirana. Ako želite privesti sem svoje sorodnike iz stare domovine vam prodamo parobrodni listek veljaven od kateregakoli mesta v Sloveniji ali Hrvatski. Mi izdelamo tudi vse potrebne listine, katere prepisujejo ameriške in slovanske ali hrvatska avtoritete. Ako pa želite iti nazaj v stari kraj, imamo na razpolago sledeče parniki, ki odpljujje-jo iz New Yorka. Za vse informacije ali pojasnila pridite v našo prodajalno, ali pa nam pišite. STERN S BIG STORE 903 N, Chicago St. Jolie Slavna društva K, S. K, J.t pozor! Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila i. t. d., dalje vise tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unijska tiskarna. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezik. Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj tiskovin, obrnite se do nas. V naši tiskarni te tiska "Glasilo" K. S. K. J. AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N. Chicago St., Joliet, IIL Največja slovenska banka v Ameriki denar v stari kraj in Vi dobite v roke potrdilo (pobotnico) z lastnoročnim podpisom prejemnika v teku 6 TEDNOV VSEGA SKUPAJ Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ceneje, nego ga ima kedo drugi. Naša banka je DRŽAVNA BANKA, vsled če-•ar nam lahko brez strahu zaupate Vas denar. Prodajamo šif karte za vse parobrode. Dobavljamo potnike iz starega kraja; izdelujemo potne liste (pose) in vse drugo, kar je potrebmo za pot v domovino ali iz domovine v Ameriko. Pišite nam za vsa pojasnila v svojem materinskem (slovenskem) jeziku. POZOR! Slovenci in Hrvati v Chisholm, Minm. in okolici! Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali na čekovni promet, zavarovati vase poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na staro in- zanesljivo banko: Miners State Bank CHISHOLM, MINN. Frank Gouie, Slovenec, je blagajnik te banke in vse vaie trgovske posle lahko odpravite v materinem jeziku. "Točnost", "Varnost", in "Postrežba" je nase geslo. Glavnica $100,000.00,