Poštnina pavšallrana. 125. V Ljubljani, dne 28. oktobra 1920. Letnik II. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI deželne ^lade za Slovenijo. Vsebina: Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Začasna uredba o popolnitvah in izpremembah o organizaciji uprave fondov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Naredbe osrednje vlade: Odločba, s katero se dopušča uvoz strelnih kapic za lovske puške. Odločba, s katero se dopušča uvoz trakov za pisalne stroje. Odločba, s katero se dopušča izvoz koruze za hrano perutnine med transportom brez plačila carine in brez zavarovanja valute. Odločba glede ocarinjanja Bergmannovih cevi. Odločba, s katero se skrčuje rok za ležanje blaga v carinskih sladiščih in razkladališčih. — Razglasi osrednjo vlade: Razglas o označbi podružnic delniških družb. Odobritev povišbe delniške glavnice „Kemične tovarne, d. d. v Šoštanju“. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Izpremembe v osebju. Razglasa poverjeništva za notranje zadeve o izpremembah v gerentstvih dveh okrajnih zastopov in o izpremembah v občinskih gerentstvih. Razglas o izvozu konj belgijske in noriške pasme. Prepoved uvoza goveje živine iz Poljske. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 23. oktobra 1920. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlju deželne vlade za Slovenijo od dne 3. do dne 9. oktobra 1920. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. Iz „Službenih Movis kraijefine Srba, Hrvata i Slovenaca“. Številka 232 z dne 20. oktobra 1020.: Objava ministrstva za notranje zadeve, da je graški list: „Korrespondenz Süd für Zeitungen, Banken, Politiker u. s. w.“ v naši kraljevini prepovedan, ker prinaša tendenciozne vesti o razmerah v naši državi. Številka 233 z dne 21. oktobra 1920.: Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandraz dne 14. oktobra 1920., s katero se za čas, dokler bo minister za prosveto, Svetozar P r i b i ć e v i č, odsoten, postavlja za njegovega zastopnika minister za verstvo, Pavle M a -r i n k o v i ć. Zapisnik o 63. redni seji začasnega narodnega predstavništva ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 29. avgusta 1919. 398. V imenu Njegovega Veličanstva JPetiiäAsa X«, po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, ' Mi JI. le te: s E& » dl as e*, prestolonaslednik na predlog Našega ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju ministrskega sveta predpisujemo Začasno uredbo o popolnitvah ia izpre-membah v organizaciji uprave fondov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.* Člen 1. V zmislu določil člena 2. in člena 86., točk 2. in 3., zakona o ustroju uprave fondov in na podstavi odločb in sklepov upravnega odbora upravlja in vodi posle uprave fondov glavna direkcija te uprave, ki jo Norita upravnik uprave fondov in dejoumi član. V imenu upravnega odbora izvršuje in uporablja direkcija vse njegove rešitve, sklenjene v zmislu člena 71. zakona o ustroju uprave fondov. Člen 2. Ker po členu 1. in členu 69. zakona o ustroju uprave fondov upravni odbor določa smer vsemu poslovanju uprave, vpoštevaje posebno poslovno organizacijo in avtonomni stališ uprave fondov, zato imajo vse izvršne odločbe upravnega odbora, specialno tudi odločbe o vprašanjih materialnega značaja, kakor izvršitve proračuna z upravo i. dr., moč naredbe; izvršuje jih glavna direkcija z ozirom na člen 86., točko 6., zakona o ustroju uprave fondov. Za vse te naredbe in odločbe je v zmislu členov 57. in 58. zakona o državnem računovodstvu in člena 73. zakona o ustroju uprave fondov kot na-kazovalec odgovoren upravni odbor uprave fondov. * Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 180, izdanih dne 18. avgusta 1920. ' Člen 3. Upravni odbor uprave fondov se pooblašča, da sme za opravljanje posameznih poslov v upravi fondov tudi ustanoviti poslovne direkcije. Posle poslovne direkcije opravlja šef direkcije na podstavi naredb in odločb upravnega odbora in naredb glavne direkcije. Člen 4. Vsaka direkcija ima potrebno število oddelkov, ki jih otvarja in organizira s svojimi odločbami upravni odbor. Posle oddelkov upravlja odgovorni šef oddelka po navodilih in naredbah direkcijskega šefa. Člen 5. Natančnejša določila o delovanju glavne direkcije in o delovanju poslovnih direkcij predpiše s šta-tutom upravni odbor uprave fondov po določilih zakona o ustroju uprave fondov in po določilih te uredbe. Člen 6. Za opravljanje svojih poslov izvun sedeža uprave fondov otvarja upravni odbor s svojo odločbo v posameznih krajih kraljevine glavne podružnice in agenture uprave fondov. Organizacijo, področje in poslovno razmerje glavnih podružnic in agentur proti upravi fondov predpiše upravni odbor s štatutom, vpoštevaje zakonite odredbe zakona o ustroju uprave fondov in predpise te uredbe. Čleti 7. Na podstavi člena 79., točke 7., zakona o ustroju uprave fondov določa upravni odbor osebe, ki pri posameznih direkcijah in podružnicah s svojimi podpisi izdajajo priznanice za vrednosti, prejete za upravo fondov; nadalje izdaja pooblastila za posle, ki se izvršujejo za upravo fondov, ter daje specialna pooblastila šefom direkcij in upravnikom glavnih podružnic, da le-ti sami kot odgovorni nakazo-valci v zmislu členov 57. in 58. zakona o državnem računovodstvu in člena 2. te uredbe po navodilih in odločbah upravnega odbora opravljajo posle pri direkcijah in glavnih podružnicah. Kot taki podpisujejo naloge za izplačilo in vplačilo vsot pri svojih blagajnah. Člen 8. Da se nadzira delovanje v posameznih poslovnih direkcijah, glavnih podružnicah in agentur uprave tako glede računov kakor tudi glede pravilnega uporabljanja zakonov, zakonitih predpisov, naredb, se ustanavlja pri upravi fondov inspektorat kot poseben oddelek pri glavni direkciji. Temu oddelku načeluje glavni inspektor. Dolžnosti glavnega inšpektorja predpiše upravni odbor s pravilnikom. Člen 9. V upravi fondov posluje po zakonu o ustroju uprave fondov in po predpisih te uredbe to-le ukazno osebje: upravnik, glavni tajnik, pravni zastopnik uprave, glavni inspektor, šefi direkcij, upravniki glavnih podružnic, šefi oddelkov, uradniki, izvrševalci, blagajniki, šefi agentur, arhivarji in korespon-denti. Člen 10. Pravnega zastopnika uprave, šefe direkcij, upravnike podružnic in glavnega inšpektorja izvoli in imenuje za esdaj po tej naredbi upravni odbor s sedanjo plačo glavnega tajnika uprave III., II. ali I. razreda v zmislu člena 75. in člena 80. pod b) zakona o ustroju uprave fondov. Pravni zastopnik uprave mora imeti kvalifikacijo, določeno za šefa oddelka v členu 79., točki b) zakona o ustroju uprave fondov; glavni inspektor, šefi direkcij, upravniki glavnih podružnic pa morajo imeti kvalifikacijo po členu 78. zakona o ustroju uprave fondov. Na dosedanje uradnike uprave se to določilo o kvalifikaciji ne uporablja. Člen 11. Imenovanje in napredovanje vseh drugih uradnikov in arhivarjev, katerih plačo in napredovanje ureja člen 80., točki b) in c), zakona o ustroju uprave fondov, izvršuje upravni odbor po tej uredbi z ozirom na člen 12. te uredbe. Arhivarji uprave se smejo imenovati z na j višjo letno plačo 5000 dinarjev. Plače šefom agentur in korespondentom določa upravni odbor po tej uredbi in z ozirom na člen 80., točki b) in c), zakona o ustroju uprave fondov in na člen 12. te uredbe. Korespondenti se smejo po oceni upravnega odbora izvzeti od predpisa šolske kvalifikacije in uradniške preizkušnje, določene v členu 79. zakona o ustroju uprave fondov. Zvaničniki uprave se smejo imenovati z najvišjo letno plačo 3600 dinarjev, sluge pa z 2400 dinarjev. Člen 12. Nekvamo določilom členov 80., 81. in 82. zakona o ustroju uprave fondov in v zmislu členov 75. in 69., točke 13., zakona o ustroju uprave fondov izvršuje upravni odbor uprave fondov imenovanje in napredovanje uradnikov uprave fondov po tej uredbi. Člen 13. Ker z zakonom o ustroju uprave fondov iz leta 1898. kot specialnim in izdanim pozneje od zakona o ustroju glavne kontrole ni določena krajevna kontrola pri upravi fondov, s čimer je na podstavi člena 117., točke 6., zakona o ustroju uprave fondov razveljavljen predpis člena 55. zakona o ustroju glavne kontrole, zato se na podstavi predpisa zakona o ustroju glavnega državnega računovodstva z ozirom na predpis člena 69., točke 6., zakona o ustroju uprave fondov za glavno kontrolo, oziroma za njene organe pri upravi fondov, določajo te-le dolžnosti: Izvrševati morajo samo kontrolo, da se izdaja proračun uprave; glavna kontrola mora po členih 99. in 100 zakona o ustroju uprave fondov še nadalje edino izvrševati materialno pregledovanje ustanovljene bilance in računa o izgubi in dobičku uprave fondov. Vso drugo kontrolo nad delovanjem upravnega odbora izvršuje po zakonu o ustroju uprave fondov njen kontrolni odbor. Člen 14. Vsa zakonita določila zakona o ustroju uprave fondov veljajo še nadalje, kolikor ne nasprotujejo določilom te uredbe. Ta uredba velja, dokler se z izpremembami in popolnitvami zakona o ustroju uprave fondov definitivno ne uredi vprašanje o organizaciji uprave fondov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Člen 15. Stroški za izvršitev te uredbe, v kolikor se ne morejo pokrivati iz vsot, določenih z rednim proračunom uprave fondov za tekoče proračunsko leto, se zala- gajo iz blagajne uprave in v breme posebnega računa za reorganizacijo uprave fondov; fa račun se mora postopno amortizirati po odločbi upravnega odbora, ki naj redno vsako leto v proračunu uprave fondov določa potrebne vsote za njegovo amortizacijo. Člen 16. Ta začasna uredba dobi moč zakona in veljavo z dnem, ko jo kralj podpiše in ko se razglasi v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. Našemu ministru za trgovino in industrijo naročamo, naj to uredbo razglasi, in vsem Našim ministrom, naj skrbe za njeno izvršitev; oblastvom ukazujemo, naj postopajo po njej, in vsem in vsakomur, naj se ji pokoravajo. V Beogradu, dne 12. avgusta 1920. Aleksander s. r. Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Ninčič s. r. Predsednik ministrskega sveta: Mil. R. Vesnić s. r. Minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov: Stoj. M. Protič s. r. Minister za notranje zadeve: Ljub. M. Davidovič s. r. Minister za promet: dr. Korošec s. r. Minister za pravosodje: M. N. Trifković s. r. Minister za verstvo: Pavle Marinkovič s. r. Minister za finance: K. Stojanovič s. r. Zastopnik ministra za zunanje zadeve, minister za trgovino in industrijo: dr. M. Ninčič s. r. Minister za zgradbe: Joca P. Jovanovič s. r. Minister Za prosveto: Sv. Pribičevič s. r. Minister za kmetijstvo in vode: dr. V. Jankovič s. r. Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Ninčič s. r. Minister za agrarno reformo: dr. H. Križman s. r. Minister za vojno in mornamico, častni adjutant Nj. V. kralja: general Branko Jovanovič s. r. Minister za pošto in brzojav: dr. M. Drinkovič s. r. Minister za gozde in rudnike: I. Kovačevič s. r. Minister za narodno zdravje: Ž. Rafajlovič s. r. Minister za socialno politiko: dr. Kukovec s. r. Minister za prehrano in obnovo dežel: Jojič s. r. Naredbe osrednje vlade. 399. Odločba, s katero se dopnšča uvoz strelcih kapic za lovske puške.* Gospodarsko-finančni komitet ministrov je z odločbo z dne 9. oktobra 1920., C br. 58.465, dopustil uvoz strelnih kapic za lovske puške, ki je bil prepovedan z odločbo ministrskega sveta z dne 19. marca 1920. C br. 22.490. Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu, dne 12. oktobra 1920.; C br. 66.740. * Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“, št. 232, izdanih dne 20. oktobra 1920. 400. Odločba, s katero se dopušča uvoz trakov za pisalne stroje* Gospodarsko-finančni komitet ministrov je z odločbo z dne 9. oktobra 1920., C br. 52.031, dopustil uvoz trakov za pisalne stroje, ki je bil prepovedan z odločbo ministrskega sveta z dne 19. marca 1920., C br. 22.490. Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu, dne 12. oktobra 1920.; C br. 66.471. 401. Odločba, s katero se dopušča izvoz koruze za hrano perutnine med transportom brez plačila carine in brez zavarovanja valute.* Gospodarsko-finančni komitet ministrov je z odločbo z dne 9. oktobra 1920., C br. 56.076, dovolil vsem izvoznikom žive perutnine, da smejo izvažati potrebno količino koruze za hranjenje perutnine med transportom brez plačila izvozne carine in brez zavarovanja valute, računaj e potovanje in bavljenje za dežele, ki meje ob našo državo, 10 dni, za dežele, ki ne meje ob njo, pa 15 dni. Dnevne količine hrane znašajo: za purana................. 400 gramov koruze, za gos.................... 400 gramov koruze, za raco................... 300 gramov koruze, za kokoš.................. 250 gramov koruze. Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu, dne 12. oktobra 1920.; C br. 66.730. 402. Odločba glede ocarinjauja Bergmannovih cevi* Gospod minister za finance je izdal nastopno odločbo: „Carinski svet se je bavil z vprašanjem o oca-rinjanju cevi za izolacijo, znanih pod imenom: ,Bergmannove cevi1, ter je ugotovil, da se te cevi rabijo samo za izolacijsko opremo in da jih je treba zategadelj ocarinjati po post. 648. splošne carinske tarife, kjer je izolacijska oprema izrečno navedena. Pritrjevaje temu naziranju carinskega sveta, odrejam na podstavi člena 20. zakona o splošni carinski tarifi, da morajo carinarnice cevi za izolacijo iz papirja, kartona ali papirnate mase, znane pod imenom: jBergmannove cevi1, ocarinjati po post. 648. splošne carinske tarife, najsi so neprevlečene, deloma prevlečene ali povsem prevlečene z železno pocinkano ali medeno pločevino, kakor tudi one, ki so na koncu iz medi ali brez nje.11 Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu, dne 13. oktobra 1920.; C br. 66.848. 403. Odločba, s katero se skrčuje rok za ležanje blaga v carinskih skladiščih in razkladališčih.** Gospod minister za finance je z odločbo z dne 7. oktobra 1920., C br. 65.183, na podstavi člena 22. zakona o splošni carinski tarifi skrčil rok za ležanje blaga v carinskih skladiščih in razkladališčih, in sicer: 1. ) Vse blago, naloženo v skladišču, sme ležati 5 dni. 2. ) Vse blago, razloženo izvun carinskega skladišča na razkladališču, brez razlike, sme ležati 10 dni. Ta skrčeni rok za ležanje blaga je uporabljati izza dne 1. novembra 1920. Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu, dne 16. oktobra 1920.; C br. 67.953. * Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca11 št. 232, izdanih dne 20. oktobra 1920. ** Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 233, izdanih dne 21. oktobra 1920. Razglasi osrednje vlade. Razglas o označbi podružnic delniških družb* Vsem delniškim družbam, ki so svojo firmo pro-tokolirale tudi izvun kraja, kjer je njih sedež, se naroča, da morajo na firmah v teh drugih krajih poleg družbenega imena pristaviti, kje je sedež družbi, in označiti, da je to podjetje podružnica, ekspozitura itd. družbe v tem kraju. Iz ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka za kreditne naprave in zavarovanje, v Beogradu, dne 6. oktobra 1920.; VI br. 2907. Št. 8359/20. 1577 Razglas. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo zvišbo osnovne delniške glavnice „Kemične tovarne, d. d. v Šoštanju11, od 2 milijonov na 4 milijone kron in izpremembo § 6. pravil glede nadaljnje zvišbe delniške glavnice na 10 milijonov kron z izdajo novih delnic po 1000 K, kakor je bilo to sklenjeno na izrednem občnem zboru delničarjev dne 7. oktobra 1920. v Ljubljani. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 20. oktobra 1920. Dr. Marn s. r. Razglasi deželne vlade za Slovenijo. Izpremembe v osebja. Minister za pravosodje je avskultanta Antona Š a v 1 j a imenoval za sodnika v IX činovnem razreda brez določenega službenega mesta za okrožje višjega deželnega sodišča ljubljanskega. Dr. Žerjav s. r. Fran Košar, davčni oficial pri davčnem uradu v Ptuju, je z odločbo gospoda finančnega ministra z dne 22. septembra 1920., št. 15.913, imenovan za davčnega upravitelja. Bonač s. r. Za računskega praktikanta pri knjigovodstvu poverjeništva za notranje zadeve je sprejet pisarniški pomočnik Anton Intihar. Kremenšek s. r. Št. 15.628. Razglasa poverjeništva za notranje zadeve o izpremembah v gerentstvih dveh okrajnih zastopov. Fran Z a n g 1 se je odvezal prisedništva v ge-rentskem sosvetu okrajnega zastopa v Gornji Radgoni; na njegovo mesto je imenovan Fran Šantl, posestnik v Črešnjevcih. Št. 16.214. Namesto deželnosodnega svetnika Rudolfa Potočnika, ki se je odpovedal gerentstvu okrajnega zastopa rogaškega, je imenovan za gerenta tega zastopa notar dr. Ivo Š o r 1 i v Rogatcu. V Ljubljani, dne 22. oktobra 1920. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve: Vodja poverjeništva za notranje zadeve: dr. Pitamic s. r. Št. 15.310. Razglasa poverjeništva za notranje zadeve o izpremembah v občinskih gerentstvih. Za občinskega gerenta v onem delu občine gradiške, okraj mariborski, ki po mirovni pogodbi pripada Sloveniji, je imenovan Jakob Gradi šnik v Velikem Boču. * Priobčen v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca11 št. 233, izdanih dne 21. oktobra 1920. Št. 16.213. Namesto deželnega pristava Antona F o r t i č a, 1 ki se je zaradi bolezni odvezal občinskega gerent-stva, je imenovan za občinskega gerenta v Trbovljah Fran Mercina, pisarniški pristav pri tem po- ' verjeništvu. ; V Ljubljani, dne 21. oktobra 1920. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve. Vodja poverjeništva za notranje zadeve: dr. Pitamic s. r. Št. 4326/vet. Razglas. Generalna direkcija carin je naznanila z dopisom z dne 6. oktobra 1920., št. C 65.107, ministrstvu za kmetijstvo in vode: Gospodarsko-finančni komitet ministrov je sklenil v seji dne 28. septembra t. 1. na predlog gospoda zastopnika ministra za kmetijstvo in vode, da se iz slovenske pokrajine odobri izvoz konj belgijske in noriške pasme moškega spola v starosti do dveh let, in sicer od letnika 1918. največ 500 glav, od letnikov 1919. in 1920. pa največ po 1000 glav. Generalna direkcija za carino je odločila, da se smejo navedeni konji izvažati samo preko carinarnice v Mariboru in Borovnici. Da se prepreči izvoz konj, starih čez dve leti, se mora na navedenih carinarnicah vršiti ob izvozu natančen pregled konj po državnih živinozdrav-nikih. Državni živinozdravnik mora ugotoviti nesumljivo zdravstveno stanje in starost in nesumljivo provenienco konj ter mora to potrditi na izvozni deklaraciji dotične carinarnice, oziroma na živinskem potnem listu glede zdravstvenega stanja. To se razglaša po naročilu ministrstva za kmetijstvo in vode z dne 15. oktobra 1920., št. 6122. Obenem se ukinjajo obmejne. veterinarske kontrolne postaje v Ljubljani, na Jesenicah, v Gornji Radgoni, Dravogradu, Velikovcu in Bistrici-Bohinj-skem jezeru. V Ljubljani, dne 22. oktobra 1920. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za kmetijstvo. Paulin s. r., vladni svetnik. Št. 4303/vet. Razglas. Ker se je na več krajih iztočne Poljske pojavila goveja kuga (Pestis bovum), je ministrstvo za kmetijstvo in vode, da se prepreči vnos te živalske kužne bolezni iz Poljske na ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, na podstavi veljavnih zakonov in predpisov o odvračanju in zatiranju goveje kuge z naredbo z dne 12. oktobra 1920., št. 6041, do nadaljnjih odredb prepovedalo iz Poljske uvažati v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in prevažati skozi kraljevino, in sicer: 1. ) živa ali zaklana goveda in druge prežvekovalce ; 2. ) posamezne dele, sirovine in odpadke prežvekovalcev, sveže ali posušene; 3. ) živalsko suho krmo, slamo, nas tel j o in gnoj; 4. ) rabljeno hlevsko orodje, opremo, nošeno obleko, če je namenjena za prodajo, istotako obuvala in cunje. Seno in slama kakor tudi vsaka druga naste-Ija, ki je bila porabljena za zavoje, se mora na niestu, kjer se dotično blago odpira, takoj uničiti. Največja dolžnost pristojnih oblastev in državnih organov je paziti na to, da se bo ta prepoved ločno izvrševala. Ob prestopkih teh predpisov se bo zoper krivce kakor tudi z živalmi, živalskimi sirovinami in predmeti, katerih uvoz je prepovedan, postopalo v zmislu veljavnih zakonov in predpisov o odvračanju in zati-ranju goveje kuge. V Ljubljani, dne 18. oktobra 1920. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za kmetijstvo. V imenu poverjeništva: Alojzij Paulin s. r., vladni svetnik. Št. 4341, vet. Izka2 o stailü živalskih kužnih bolezni v Slovenili i dne 23. oktobra 1920. Opazka: Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so tiskana z ležečimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število! zakuženih dvorcev v občini. Obstoje: Slinavka in parkljevka. Ljubljana okolica: Borovnica 4:11, Preserje 4: 63, Tomišelj 1: 5, Želimlje 3: 6. Civilni komisariat Murska Sobota, Dolnja Lendava: Berkovci 1: 2, Melinci 1:1. G ar j e konj. Celje: Svetina 1:1. Črnomelj: Dragatuš 1:1. Kočevje: Mala gora 1:2, Struge 1:1. Konjice: Bezovica 1:1, Spodnji Dolič 1:1. Kranj: Predvor 1:1, Sv. Katarina 1:1. Litija: Kandrše 1:1. Ljubljana okolica: Dobrunje 1:1. Maribor: Črešnjevec 3:12, Dogoše 1:1, Hošnica 1:2, Na Ranci 1:1, Pekre 1:3, Pohorje 1:1, Rdeči breg 1:4, Skoke 2:2, Sv. Trojica v Slovenskih goricah 1:1, Vrtiče 1:1. Ptuj: Kostrivnica 1:1, Šikola 1:1, Sv. Lovrence na Dravskem polju 1:1, Sv. Marko 1:1. Slovenj gradeč: Mislinje 1:1. Maribor mesto 2. Svinjska kuga. Brežice: Bizeljsko 1:2, Sromlje 2:3, Kapele 1:1, Videm 1:2. Črnomelj: Črnomelj 1:17, Loka 1:1, Metlika 1:1, Radoviča 1:11, Suhor 1:2, Semič 2:3. Konjice: Konjice okolica 2:3, Konjice trg 1:1, Zreče 3:6. Litija: Dob 2: 4, Križka vas 2:5, Krka 1:1, Višnja gora 1:1. Ljubljana okolica: Rudnik 1:1, Vič 1:1. Ljutomer: Boreči 1:1, Cven 1:2, Gornja Radgona 1:1, Ključarevci 1:1, Križevci 1:5, Lukavci 1:2, Orehovci 1:1, Veržej 1:1. Maribor: Dragučova 1:4, Gabernik 1:1, Hrastovec 1: 4, Jelovec-Makole 1: 2, Karčevina 1:2, Lajtersberg 1:1, Maina 1:5, Pekre 1:7, Pivola 1:1, Plač 1: 3, Ranče 1:2, Senarska 1: 2, Spodnji Šentjakobski dol 1:4, Sv. Benedikt 1:1, Sv. Juri ob Pesnici 2:2, Sv. Peter 1:1, Zgornja Poljskava 1:1. Novo mesto: Dvor 1:1, Šmihel-Sto-piče 1:1, Žužemberk 2:9. Ptuj: Slatina okolica 2: 2, Sv. Andraž v Slovenskih goricah 1:1, Zabovci 1:1. Radovljica: Bled 1:1, Maribor mesto 2. Ci-vilni komisariat Murska Sobota, Dolnja Lendava: Črenšovci 1:4, Kranja 1:5, Dolnja Bistrica 1:1, Tišina 1:8, Zamostje 1: 20. Svinjska rdečica. Brežice: Artiče 1:1, Globoko 1:1. Črnomelj: Loka 1:1. Kranj: Kovor 1:1. Ljubljana okolica: Črnuče 1:1. Ljutomer: Cezanjevci 1:1, Slaptinci 1: 2. Novo mesto: Šmihel-Stopiče 2: 3. Ptuj: Obrež 1:2, Pušenci 1:2, Sv. Trojica pri Slatini 1:1. Maribor mesto 2. Civilni komisariat Murska Sobota: Murska Sobota 1:1. Perutninska kolera. Ptuj: Slovenja vas 1:1. Gniloba čebelne zalege. Ljubljana mesto 1. Prestale so: Vranični prisad. Črnomelj: Tanča gora 1:1. Ljubljana okolica: Šmartno pod šmarno goro 1:1. Slinavka in parkljevka. Logatec, politična ekspozitura Cerknica: Begunje 7:74, Cerknica 6:103. Maribor: Plač 1:1. Garje konj. Kamnik: Krtina 1:1, Mekine 1:1. Maribor: Sv. Benedikt 1:1. Svinjska kuga. Črnomelj: Talčji vrh 1:1. Krško: Krško 1:1. Svinjska rdečica. Celje: Nova cerkev 1:1, Šmartno v Rožni dolini 1:1. Črnomelj: Črnomelj 1:2. Kočevje: Turjak 2:2. Krško: Mokronog 1:1. Ptuj: Brebrovnik 1:1, Cvetkovci 1:1, Frankovci 1:1. Ptuj mesto 1. V Ljubljani, dne 23. oktobra 1920. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za kmetijstvo. Po naročilu poverjenikovem: Paulin s. r. Št. 11.014. fedesskl izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlju deželne vlade sa Slovenijo. (Od dne 3. do dne 9. oktobra 1920.) Okraj r1 Občina : a -s m 5 t 3 5 r L 1-ri C =1 1 -r a. d N D 1 B - T vjBuiii v nadaljnji oskrbi K Brežice o z e (Variola). Zabukovje 3 1 2 Sevnica 1 1 , Celje okolica Polzela 2 . 2 . Sladka gora .... 1 . . . i Celje mesto Celje 2 • • 2 Pegavica (Typhus exant.) Murska Sobota 1 Murska Sobota . . 111 . 1 1 I Mursko Središče . . | 11 • 1 1 j • 1 • Trebušni tifus (Typhus abdominalis). Brežice mesto Brežice 2 2 Brežice okolica Bizeljsko i . 1 Blanca 2 i 1 Zakot 1 . 1 Artiče 5 i i 5 Veračo 1 i Črnomelj Metlika 3 . . 3 Celje okolica Trbovlje 4 . 2 . 2 Marija Gradec . . . 4 2 . 2 Dol 1 . . 1 Polzela 2 2 Griže 2 2 Celje okolica . . . 3 i 3 1 Sv. Juri ob juž. žel.. 4 4 Škofja vas 1 1 . Nova cerkev .... 3 3 Frankolovo .... 1 i . Petrovče i . i Celje mesto Celje 1 i • . Kamnik Kamnik 2 2 Berče»o 1 i 2 Rafolče 1 1 Kranj Škofja Loka .... 1 . . 1 Kočevje Kočevje 2 . i 1 Željne 1 . . . 1 Stara cerkev.... 1 1 Ljubljana okolica Vrhnika 7 i 5 . 3 Polhov gradeč . . . 1 1 . Borovnica 1 , i 1 Ljubljana mesto Ljubljana 1 2 i 2 Litija Polšnik 3 3 2 . 4 Krka 2 2 Muljava 1 1 Šmartno 2 . . 2 Maribor okolica Sv. Lenart 2 , . 2 Fram 17 17 1 Maribor mesto Maribor 8 i 6 3 Novo mesto Trebnje 9 i 4 i 6 Ptuj Slatina 4 . 4 Radovljica Bled 2 i . 1 Kamna gorica . . . 1 . 1 Slovenjgradec Podgorje 2 2 . . Stari trg 1 1 . Šoštanj okolica . . 1 1 • . . Razbor 2 • 2 Gri Brežice mesto ža (Dysenteri Brežice a). 4 1 3 2 Brežice Bizeljsko 2 2 Zagorje 1 . 1 . . Planinska vas . . . 2 4 2 2 2 Št. Vid 1 1 Zakot 2 i . 1 Artiče 2 i 3 . Gorjane 2 i 1 Borovlje Žrelec 3 , 3 . . Šmarjeta 2 . . 2 Podgrad 2 . 2 Črnomelj Vrh pri Šmarjeti. . 2 . . 2 Metlika i . 1 Subor 2 . i 1 Celje okolica Laško 1 i . Marija Gradec . . . 14 6 3 17 Dol 1 1 Ljubno 2C . 9 11 Ljubno (Ter.) . . . 1 . 1 . Škofja vas. . . 4 3 1 Loka 3 4 1 1 5 Katolja 3 . 3 Št. Juri ob Taboru . 2 . 2 Slivnica 1 6 i . 6 Luče 5 . . . 5 Nova Štifta . . . . 2 . . 2 Rečica . i . . 1 Svetina 4 3 . 2 5 Roginska gorca . . i 2 . • 2 Ljubljana mesto Ljubljana 2 i 2 Kamnik Kamnik 2 2 . Blagovica 2 2 . . 2 Vodice . . . 2 Suhadole 1 2 . 3 Depala ras .... . 2 . . 2 Kranj Žiri 6 6 . Tržič 1 i 1 1 Trata 1 1 Krške Studenec r . 5 1 11 Sv. Jernej 5 1 . 12 4 Okraj Občina Ostalih Na novo obolelih 1 Ozdravljenih 1 Ostali v na- II j daljnji oskrbi || Krško Sv. Rupert 1 3 . i 3 Kostanjevica .... 1 . . 1 Kočevje Kočevje b 1 . . 6 j Ljubljana okolica Račna 5 3 i i 6 Ljubljana mesto Ljubljana 7 9 7 3 6 ! Litija Polica 2 . 1 . 1 Kolovrat 1 1 Draga 1 . 1 ! Gradišče 2 . , 2 i Hotič 2 1 i ! Trebeljevo 3 i 2 ■ Kresnice 1 1 Litija 2 . 2 Prapreče 3 . ' i 2 Ljutomer trg Ljutomer trg ... 2 . 2 j Maribor mesto Maribor 27 1 11 i 1(5 j Koto mesto Brusnice 4 7 , , 11 Velika Loka .... 1 1 Šmihel-Štopiče . . . i i 1 1 Mirna 2 6 8 j Mirna peč ..... 1 i . Novo mesto .... 2 2 ; Trebnje i . i . ! Radovljica Bled i i . Kamna gorica . . . 2 . i 1 j Kropa 1 1 . 2 Ovsišče ...... 1 2 i , 2 i Lancovo 6 2 4 Dovje 6 1 4 . 3 Jesenice 3 3 . Slovenjgradec Dravograd 2 1 1 1 Podgorje 3 3 . t 1 j Mislinja 1 i 1 . Vrbe 1 1 Št. Janž na Vinski gori 2 2 . . 1 Šoštanj okolica. . . 2 2 . Zgornja Vižinga . . 2 2 Kapla 1 . 1 . Otiški vrh 2 2 j Škale 1 i Remšnik 4 , 4 . i Velenje 19 . 19 . Bresno 4 4 Sele 1 1 Topolščica i i 1 1 Murska Sobota Škrlj Petanci itica (Scarlat 1 in a) i Celje okolica Trbovlje ..... 1 l Celje okolica. . . . 2 2 Kamnik Trzin 2 2 1 Ljubljana okolica Vrhnika 1 i Ljubljana mesto Ljubljana 1 i Ptuj Moškanja , i 1 Radovljica Jesenice 1 i Murska Sobota Da Dolnja Lendava . . vica (Diphteri a) 2 2 1 Kamnik Krtina l l , 1 Vodice l , i Kranj Preddvor 1 . i , Krško Krško l i Ljutomer Badislavci i i Maribor mesto Maribor 8 . 8 Novo mesto Šmihel-Štopiče . . . l 1 I Radovljica Bistrica l 1 Murska Sobota Zgornji Lakoš . . . 1 . i . Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 22. oktobra 1Q20. Za sanitetnega šefa: dr. Bleiweis s. r. r '. ' ; Razglasi drogili uradov in oblasta«. C 256/20—2. 1447 O kilo. Zoper Antona Schifterja, prav: Stifterja, posestnika v Žibercih, čigar bivališče je neznano, je podala pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah Marija Eilec, posestnica v Drvanji, sedaj v Weitersfeldu, zastopana po drju. Andreju Vebletu, odvetniku pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, tožbo zaradi vknjižbe izbrisa zastavne pravice, vknjižene v toženčevo korist na podstavi meničnega plačilnega naloga z dne 1. julija 1915., opr. št. Cw 196/15—1, pri zemljišču vi. št. 53 in 263 davčne občine drvanjske v varnost njegove terjatve v znesku 420 K 30 v s pripadki. Na podstavi tožbe se je določil narok za ustno sporno razpravo na dan 2 2. novembra 19 2 0. ob devetih v sobi št. 10 podpisanega sodišča. V obrambo pravic zgoraj imenovanega toženca se postavlja za skrbnika gospod Davorin Polič, odvetniški solicitator pri Sv. Lenartu v Slovenskih go- ricah. Ta skrbnik ga bo zastopal v oznamenovani pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se toženec ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, dne 20. septembra 1920. C IV 317/20-1. 1598 Oklic. Zoper zapuščino Karla Vodnika, prodajalca klobas v Ljubljani, Zelena jama št. 119, je podala pri okrajnem sodišču v Ljubljani Ana Vovk, posestnica v Zeleni jami št. 119, tožbo zaradi 1917 K. Na podstavi tožbe se je odredila ustna razprava na dan ^ novembra 192 0. ob enajstih pri tem sodišču v sobi št. 50. V obrambo pravic zgoraj imenovane zapuščine se postavlja za skrbnika gospod Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani. Ta skrbnik jo bo zastopal v oznamenovani pravni stvari na nje nevarnost in stroške, dokler se njeni dediči ali ne zglase pri sodišču ali ne imenujejo pooblaščenca. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek IV., dne 23. oktobra 1920. Proglasitve za mrtve. Pristojni sodni dvor, okrožno sodišče v Celju, je uvedel postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918, drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki hi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje omenjeno sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. j Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu Dan in opr. št. oklica 1 Okli eni rok 1 poteče dne j. Pavel Ctsješ, rojen dne 24. januarja 1872. v Tratni. Odšel ob splošni mobilizaciji k 3. črnovojni-škemu pehotnemu polku ter baje dne 21. novembra 1914. padel v Galiciji, Žena Frančiška Čuješ. 20. 9. 1920.; TI 153/20—1. 1. maja 1921. Josip Kralj, rojen dne 21. oktobra 1879., rudar v Gladbecku. Bil s 26. brambovskim pehotnim polkom na bojišču; izza dne 22. novembra 1914. pogrešan. Žena Antonija Kralj. — 20. 9. 1920.; TI 154/20-3. 1. maja 1921. Juri Sekirnik, rojen dne 7. aprila 1894., posestnikov sin v Spodnji Kostrivnici. Bil v vojni službi na ruskem bojišču; izza meseca julija 1918. pogrešan. Oče Matevž Sekirnik. — 20. 9. 1920.; TI 156/20-2. 1. maja 1921. Janez Kovačič, rojen leta 1887., posestnik v Kunšpergu. Odšel ob splošni mobilizaciji s 87. pehotnim polkom na srbsko bojišče; izza dne 3. novembra 1914. ni več glasu o njem. Žena Terezija Kovačič. — 30. 9. 1920.; TI 159/20—2. 1. maja 1921. Mihael Lapuh, rojen dne 3. avgusta 1896 , posestnik v Pesjem. Odšel leta 1915. k 17. pehotnemu polku na rusko bojišče; izza meseca decembra 1915. ni več glasu o njem. Zakonca Ivan in Terezija Cepjak. — 20. 9. 1910.; TI 168/20-2. 1. maja 1921. Franc Sinkovič, rojen dne 29. decembra 1873., delavec v Imenem. Odšel z 2. stotnijo 29ega črnovojniškega pehotnega polka na južnovzbodno bojišče; zadnjič se oglasil meseca decembra 1914. iz srbskega ujetništva, potem pa ni več glasu o njem. Žena Jera Sinkovič. — 3. 10. 1920.; TI 147/20-3. 15. maja 1921. Ivan RanMgaj, rojen leta 1880., posestnik na Gomilskem. Odšel ob splošni mobilizaciji z 29. črnovejniškim pehotnim polkom na fronto; zadnjič se oglasil iz srbskega ujetništva v Nišu. Žena Marija Rančigaj. Franc Boldin ml., posestnik na Gomilskem. 3. 10, 1920.; TI 170/20—2. 15. maja 1921. Martin Ramšak, rojen dne 3. junija 1880., posestnik v Spodnjem Doliču. Odšel ob splošni mobilizaciji s 13. pehotnim polkom na rusko bojišče; baje dne 10. maja 1915. padel na bojišču. Žena Angela Ramšak. dr. Juro Krašovec, odvetnik v Celju. 3. 10. 1920.; TI 171/20—2. 1. maja 1921. Prano Podbregar, rojen dne 1. aprila 1888., posestnik v Lučah. Odšel ob prvi mobilizaciji s 27. pehotnim polkom na bojišče; od takrat ni več glasu o njem. Žena Marija Podbregar. — 10.10.1920.; T1128/20-3. 15. maja 1921. Peter Hudej, rojen dne 27. junija 1873., posestnik v Velki. Odrinil leta 1915. k 7. pehotnemu polku; izza meseca oktobra 1917. pogrešan. Žena Marija Hudej. — 10.10.1920.; TI 167/20-2. j 15. maja 1921. Jakob Pajk, rojen dne 4. julija 1882., delavec v Gladbecku na Nemškem. Odšel ob splošni mobilizaciji s 26. domobranskim pehotnim polkom na rusko fronto; izza meseca oktobra 1919. pogrešan. Zena J. Pajk. — 10.10.1920.; TI 144/20-3. 15. maja 1921. Anton Cene, rojen dne 16. januarja 1893., posestnik v Yo-logi št. 8. Odšel s 26. domobranskim pehotnim polkom na italijansko bojišče ter baje dne 23. julija 1916. padel pri S. Martinu. Mati Marija Cene. — 10.10.1920.; TI 168/20-7. 15. maja 1921. Matija Kus, rojen dne 20. februarja 1878., posestnik v Blanci. Odrinil dne 15. februarja 1915. k 17. pehotnemu polku ter se oglasil meseca novembra 1916. na potu na italijansko fronto; od takrat ni več glasu o njem. Žena Marija Kus. — 10.10.1920.; TI 172/20—2. 15. maja 1921. Edvard Stahr, rojen dne 23. februarja 1881., delavec v Zeltwegu. Odšel ob splošni mobilizaciji s 27. pehotnim polkom na rusko fronto; izza meseca oktobra 1914. pogrešan. Žena Ina Stahr. — 8.10. 1920.; TI 173/20—2. 15. maja 1921. Tomaž Belloljan, rojen dne 27. novembra 1875. v Dolškem, rudar v Hochheidi. Odšel leta 1915. s 17. pehotnim polkom na italijansko fronto; baje dne 1. novembra 1916. padel pri Podgori. Žena Neža Belicijan. — 10.10.1920.; TI 174/20-2 15. maja 1921. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.