Posamezna številka 1 K. Poštnina plalana v gotovini.
Štev. 3.	V LjuDijflDi, v sredo doe 5, januarja 1S2I.
LelO XUX.
»SLOVENEC« velja
po pošti na vse strani Jugoslavije In v Ljubljani: za oelo leto naprej . K 240-—
za pol leta ......120-—
za četrt leta n .. » 60-— za en mesec „ . • » 20-—
Za Inozemstvo celoletno K 420-.
===» Sobotna izdaja: s
2a oelo leto.....K 40 —
za Inozemstvo ... „ 55 —
Enostolpna petltvrsta (59 mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat ... po K 6-— poslana Itd. . . po K 9-_
Pri večjem naročila popust.
Najmanjši oqlas 59/9mm KIS,
Izhaja vsak dan Izvzemil
nedelje ln praznike ob 8. uri zjutraj.
w Uredništvo je v Kopitarjevi uliot štev. B/II1. Rokopisi se ne vračajo; nelranltlrana pisma se ne sprejemajo. Dredn. telef. štv. 50, npravn. štv. 328.
Uprava je v Kopitarjevi nI. 8. — Račun poštne bran. ljubljanske št. 850 za naročnino in št. 349 za oglase, avatr. In češke 24.797, oor. 23.511, bosn.-tiero. 7563.
Vlada, ki so jo sestavili demokrati in ra-dikalci, stoječi pod njihovim vplivom, je nezdrava. Ne moremo si misliti, da bi dovršila nalogo, ki si jo je postavila, če jo pa, to je, <5® ae ji posreči uzakoniti zamišljeno centralistično ustavo, ne bo položila temeljev naši državi, ampak jih bo le izpodkopala. To bodi povedano brez vsake strasti in postranskega namena.
Pomislimo samo, kakšnemu dejstvu se ima ta vlada zahvaliti, da se je črez noč skrpucala. Nastopili so komunisti, o katerih vsako politično dete ve, da že od svojega početka čisto odkrito zasledujejo prevratne namene, in merodajni krogi so kakor nalašč v trenutku, ko je šlo za to, bodo li radikale! šli V vlado skupaj z demokrati ali pa bodo iskali sporazuma z drugimi strankami v to svrho, odkrili, da so komunistične prireditve za na-žo državo skrajno opasne. Kajpada se je pod tem vtisom rodilo spoznanje; da država v tako kritičnem trenutku rabi političnega avtoriteta in vlada se je čudežno pojavila kakor Minerva iz Jupitrove glave po tolikem prerekanju in konferiranju ter strastni gonji za dobičkanos-nimi portfelji in pomočniškimi mesti! Dal Bog, da bi ravnotako čudežno in nenadoma izginila komunistična nevarnost!
.Ta nova vlada, ki se je publiki predstavila z razglasom, ki ukinja administrativnim potom politično svobodo državo zanikujočih boljševiških elementov, iina sedaj nalogo, ustvariti ustavno podlago, na kateri naj bi se razvijalo v naši državi normalno, zakonito po-IlUCno življenje, gospodarski napredek, socialna pravičnost. Zato je seveda potrebno veliko več nego politike železne roke, ki je raz-gnala take velike junake kakor so naši komunisti na vse strani Jugoslavije in nekatere iz njih baje odpihnila celo v tabor — srbskih zemljeradnikov I Torej energije imamo že zadosti, zdaj bo 1reba še tvorilne moči. Demokratski listi nam sicer obetajo tudi v tem ozi-ru naravnost čudeže, toda vse to je tako umetno, narejeno in prisiljeno, da bržčas sami temu ne verjamejo. Da so le za enkrat napolnili s svojimi kandidati ministrska in pod-tajniška mesta ali kako se naj žc imenuje njihova najnovejša iznajdba — delj pa njihov pogled ne gre.
In res! Ali naj je to vlada, kar oni vlado imenujejo? Najbolj bogate, aktivne dežele, ki pokrivajo deficit ostalih delov države, so v tej vladi, v kateri sedi 11 srbskih politikov, zastopane po 2, reci dveh, ministrih in še ta sta vzeta iz strank, ki imata najmanj zaslombe v hrvatskem in slovenskem ljudstvu. To je naša prva kolikortoliko ustavna vlada, ki naj ustvari politični temelj naši državi, pa je se-
stavljena še veliko slabše, veliko manj odgovarjajočo dejanskemu stanju v državi nego so bile vse poprejšnje provizorične vlade. Kakor imamo pokvečeni parlament, tako imamo vlado, ki izraža voljo slučajno sfabricirane večine iz dveh irakcij, ki sta se našli skupaj na podlagi ozkih strankarskih sebičnih kombinacij, nikakor pa nista imeli pred očmi svoje bistvene in prve naloge: ua^i iako obliko ustave, ki bo odgovarjala interesom vseh plemenskih, kulturnozgodovinskih, gospodarskih in socialnostanovskih enot, iz katerih se fak-tično sestavlja naša država in katere .je treba vpoštevati, da bo ustava zajamčila pravilno funkcioniranje teii raznorodnih in raznolikih elementov v državni enot;. Pa za to nalogo taka mehanično - strankarsko sestavljena vlada sploh ni sposobna, in če bo sklenila kakšno ustavo, ne bo več vredna kakor tist; ^jen policijski razglas, s katerim je začela t>voje politično življenje.
Kar se nas tiče, moremo le ponavljati, kar smo od prvega dne dalje trdili. Reklo se je, da bi bil centralizem sprejemljiv, i-i bi bil kot upravni sistem dober in izvedljiv. Treba je reči točneje 111 pravilnejše: centralizem v taki državni tvorbi kakor jp naša, principicino ne more biti dober in če bi se izvrševal, bi samo rušil. Demokrati se zanj tako zavzemajo, ker je v smislu ujinovega takozvanega kulturnega programa, ki izvira iz njihovega liberalnega pojmovanja države, ker uničuje vse, kar svobodno snuje izven kroga njihovega pojmovanja družbe in države, ker nasprotuje vsakršni avtonomni, stanovski, strokovni organizacijski misli, naposled, če hočete, da govorimo odkrito, tudi vsaki samostojni verski družbi. Centralizem je politični upravni sistem liberahiega kapitalističnega družabnega reda. Mi smo mu načeloma nasprotni, ker smo krščanska demokratična stranka. Problem tiči jako globoko: ne zgolj v praktični izvedljivosti ali neizvedljivosti.
In ker imajo v ljudskih masah naše države moralno večino stranke, ki imajo diametralno nasprotno naziranje o moderni državi nego jo i m n demokratska inteligenca in vele-srbsko orientirani del radikalne stranke, zato bi bilo zelo usodno, če bi si vlad;i, ki se je vsled tako srečnega shičaia rodila skupaj z novim letom, domišljala, da bo nalogo, katero ji stavlja sedanji zgodovinski moment, resnično izvršila. Časi so popolnoma drugačni nego so bili takrat, ko so sc snovale v Evropi klasične narodne države. Zdi se, da se tega naši demokrati in tudi del radilcalcev čisto nič ne zavedajo. Škoda, zakaj dobre voije in državnega smisla jo v našem ljudstvu še vedno toliko, da bi dalekovidnejši menj »partijski« in modernejše čuteči politiki lahko ustvarili kaj tako trajnega in solidnega, da bi se
mogli ponašati pred celo Evropo. Pa zdi se, j
da govorimo gluhim ušesom in da se sploh ! ne moremo razumeti, kakor da govorimo dva čisto različna jezika.
I. Vrbjau.
ili
ma\
a
8MF6
aefliaS na
iitaii?
Drugi veter je začel zadnje tedne pihati po slovenskem Korotanu Neštetih >Ver-sohuungsfestov«, ki so bili zlobno zamišljen pesek v oči zapeljanemu ljudstvu, je konec; potihnili so »Horuclc-valčki- in »Jugoslovanske Abzugspolke-' in Nemci so začeli s smo-trenim, resnim delom. V organizaciji je njih moč. Občudovali smo nemško organizacijo v vojski, videli smo jo na višku v dneh glasovanja in sedanje sistematično > preobražen je < Koroške je naša največja nevarnost.
Nemci prihajajo med nas Slovence organizirani, z za vsak kraj podrobno izdelanim načrtom, z denarjem in z vsem, mi pa smo t; jz opore, brez organizacije! Dali ste nam bratje, lepe besede, lepe obljube, ko ste odhajali iz Koroške, dejanj ne vidimo in jih ne čutimo. Resignacija, obi; se oprijema naših ljudi, ko čujejo o medsebojni bratski vojni v Jugoslaviji, pri tem pa čutijo discipliniran skupen naskok Nemcev na slovensko koroško zemljo.
Ne verujte mistifikacijam, kakor vam jih prinaša časopisje o Koroški češ, »da bo zlo-dej Avstrijo vzel,« da bo bankrotirala in da bo slovenski Korotan padel Jugoslaviji kakor žrelu jabolko v roke. /aran1 po takih poročilih ste bili o Koroški prej, ne pustite se varati dalje. Povemo vam, da imajo Nemci že svoje jako dobre načrte zaradi Koroške pripravljene tudi za slučaj, aa te Avstrija priklopi Nemčiji itd. I11 naša slavna diplomacija bo spet zijala v njej novi, tuji problem, katerega razvoj ni niti zasledovrla, uiti študirala.
Torej kaj se godi sedaj na Koroškem? Nemci so spravili zadnje dni vse na noge, da »preobrazijo« Koroško. Pisarna »Heimats-diensta« dela z neverjetno silo, energijo in doslednostjo. Vsepovsod švigajo zaupniki te ponemčevalnice. In žalibog, da jim gre večinoma iz strahu mnogo naših kmetov na lima-nice.
Seveda so »Heimatsdienstu« največji trn v očesu slovenski koroški duhovniki, ki so, v kolikor jih niso eskorlirali črez m \ , skoraj vsi ostali na Koroškem. Edini naši voditelji, edini tolažitelji obupanega ljudstva kakor nekdaj, predno so prišli na Koroškem na krmilo tisti, ki so večinoma krivi v-e nesreče in katerih glavna naloga je bila, da so odtisnili duhovnike v stran in omalovaževali njih res-
ne opomine. (Ljudstvo se tukaj zdaj tega zaveda in strahovite obtožnice še pridejo). >Hei-niatsdienst: se je torej spravil najprej na duhovnike. Kdor jim ni ljub, mora iz Koroške, ali vsaj tja, kjer je neškodljiv nemškim načrtom. Žalostno je, da gre v tem oziru germa-nizatorjem povsod na roko zviti, od slovenskih duhovnikov prav dobro« poznani kne-zoSkofijski kancelar dr. Quitt. Škof Hefter se je izrazil sam proti nekemu slovenskemu duhovniki!: ->Meui so roke vezane.« Slovenske duhovnike danes na Koroškem odpušča, prestavlja in nastavlja »Heimatsdienst«. Čudno in žalostno se sliši to, a je istina. In vsako sredstvo je tem germanizatorjem dobro, da dosežejo svoj cilj. Heimatsdienst« kliče v Celovec zaporedoma od fare do fare svoje zaupnike, da romajo v škofijsko palačo protestiral proti slovenskim duhovnikom. In tam zagotavljajo po navodilih »Heimatsdiensta«, da bodo nastopili z najskrajnejšo silo, ako or-diuarijat ne odpokliče, oziroma cdpus:ti duhovnika. Ni je line, v kateri bi se ta igra ne doigravala. m če se pa duhovnik še ne gane, da g. šumi (predsednik >Heimatsdiensta«) povelje svojim; pokliče nemške »priigelban-de«, da razbijejo /.upnišča po no-- da grozijo z itn; .rom in 1 e dajo pokoja, doklc. ne zgine slovenski duher nik. iu vse to se dogaja vpričo avstrijske žendarme-ije. Take igre se ponavljajo sistematično sedaj povsod, kjer se zdi »Hei matsdiehstus potrebna da dvigne slovenskega duhovnika. Koroški slovenski duhovnik jo danes brez zaščite, opljuvan, zasramovan povsod. Ni jih večjih ?tnrodnih trpinov od njih
Nadaljui naskok pripravljajo Nemci na vsa še obstoječa slovenska druStva. Oficielne-ga ne napravijo in tudi ne bodo napravili, ničesar, a žendarmerija krajev, odbora »Iloi-matsdiensta« jih nadzoruje in nemška faki-naža je vsak čas pripravljena uničiti knjižnice itd. Zato morajo biti danes na Koroškea slovenske kijige skrite! Ostala ro itak sanu še nekdanja katoliška izobraževalna društva Vsa druga narodna -vušfva čitalnice itd., katera so hoteli nasejati med nas majstrovci je vzel 10. oktober.
Jugoslovanske liste jako neredno dobiva mo. V katerih je kaj o Koroški, zginejo kratkomalo pri cenzuri. Slovenski list za koroške Slovence bi imel izhajati. I.judstvu se neiz merno toži po Miru-. Sedaj silijo v vsak hišo slovensko pisan list > Heimatsdiensta« kateremu je naslov: »Koroška domovina«. J jako hinavsko, zapeljivo pisan list, kateri prihaja ljudem zastonj. ?Siidmarka« 111 Scliut-verein-: žrtvujeta, slovenska obrambna društva pa počivajo in premišljujejo bogvekaj. Veliko ste,,že zamudili!
Nemško-avstrijska vlada je obljubila Slovencem amnestijo, g. Jovanovič je obljubil, da
Slika državnega šolsks-ga absoSu?tevft-a.
O šolstvu na Italijanskem je napisal P. Vilib. Fruntke C. Ss. R, — Rim v listu »Kathol. Korrespondenz« (1920) daljšo razpravo. Kot poznavalec italijanskih šolskih razmer je dokazal, kam zajde šolstvo v državi, ki ureja svojevoljno vso izoiiko in vzgojo, ne da bi pustila najbolj poklicanim faktorjem: staršem in Cerkvi — kaj pravic pri odgoji.
Prvotno je imela Italija konfesijonal-no šolo. Še 1. 1857. je govornik večine v parlamentu (ministrski predsednik Ca-vour)	»Verstvenega pouka ne sme-
mo ločiti od drugih panog človeškega znanja. Verstvo je začetek vse modrosti in začimba, ki se brez nje znanost pokvari. Izjavljamo kratko: Apostolska, rimskokatoliška vera je edino državna vera, temeljni princip, ki ustreza zakonu z dne 4. okt. 1848, čl. 15.: Katoliška vera bo podlaga moralni vzgoji.«
Od 1. 1870. dalje pa se »ponaša« zdru- j zena Italija s takozvano nevtralno šolo. Minister za pouk Correnti je izdal takrat okrožnico, v kateri odreja to-lc: Občine naj skrbe, da se bodo otroci, katerih starši izrecno zahtevajo, poučevali ! v krščanskem nauku. S to in še z drugimi : naredbami je počasi izginil iz italijanskih šoi veronauk in ž njim tudi verstvena pod-
laga; vsled tega se po izjavi veščakov danes v Italiji ves vzgojni sistem maje in je v nevarnosti, da se zruši. V Italiji preti bankrot vsega šolstva.
Pravi in najgloblji vzrok tega splošnega razpada na šolskem polju v Italiji je po sodbi uglednih strokovnjakov brezver-stveno-materialistična smer vsega šolskega ustrojstva, ki ga diktira državni šolski monopol. Takozvana »nevtralna« šola je samo državna varstvena znamka za veri sovražno šolo.
Ta izjava naj bi odprla oči onim »prijateljem« naše šole, ki vidijo ideal in napredek šolstva v italijanskih in drugih nevtralnih — bolje brezverskih šolah.
P. Fruntke navaja uničevalne sodbe veljavnih pisateljev in veščakov o sedanji nevtralni šoli v Italiji. G. Piovano (La Scu-ola Cath., 1. 4. 1920) izjavlja to-le: »Šole v Italiji, šole vseh vrst, so preplavljene in prepojene z brezverskim duhom in s fanatičnim sovraštvom proti poučevanju v katoliškem zmislu in sploh proti vsaki verski ideji, proti verstvenemu čuvstvo- i vanju, proti Bogu samemu. Šo'a, da govo-rim čisto splošno, je sovražna veri, je za- i peljivka, ni več svetišče, marveč kraj po-hujševanja.«
To sodbo, ki je nač ostra, potrjuje poslanec prof. Antonino Anile, ki je zapisal v članku (»Vita c Pensiero«, 15. III. 1920) naslednje besede: »Razmere, v katere je spravila država našo šolo, so danes take, da o šoli sploh ni mngočp več govoriti,«
Pod naslovom »Svobodna šola« je opi- |
sal v listu »Corr. d' Italia«, 20. VIII. 1C20, Filippo Ermini, prof. na vseučilišču v Rintu, svoje izkušnje o nevtralni šoli tako-lc: | Doslej se je mislilo, da mora država j vzdrževati nevtralno, brezbarveno šolo, j ki se ne vmešava v verstevna izpovedanja 1 in ne poseza v strankarska vprašanja .,.; toda izkuJnja jc pokazala, da je tako naziranje blodno. Nevtralna lajiška šola v najožjem zmislu besede i e nemožna... Aulard uraeva v besedi »nevtralnost« okusno laž, V Italiji : se nudi mladini, tako smelo trdim, pod ! krinko nevtralnosti, nekak pouk, ki jc pre-
I pojen z racionalistično filozofijo. Za mo-j ralo pa služi menjejoče se mnenje tega ali onega učitelja, ki morda čisto javno nastopa kot brezverec in brezbožnež.«
Končno naj navedem še izjavo sedanjega liberalnega naučnega ministra Ee-nedelto Croce, ki je v zbornici 7. julija 1920 tako-lc tožil o italijanski državni šoli: »Ateistična in nevtralna šola je logična absurdnost (breZmiselnost), j c moralna in intelektualna spoče-n o s t, ker je osnovana na tenelju brez oživljajočega duha, ker izjavlja, da jc in-diferentna uprav v tem, kar bi moral biti njen bistveni namen.« (»Corr, d' Ital.« 8. julija 1920.)
Torej nevtralna šola je šola, ki sc je izneverila svojemu življenjskemu principu, ki zanikuje svoj glavni cilj. Vsled tega sc pa množc tožbe idealnih šolnikov v Italiji, ki z ž?!ost*c opp^ajo, kako vsestransko mtzr.uuje ondolno šolstvo. Prof.
Arnone opisuje praznoto in polovičarsko izobrazbo italijanske inleligcucc, ki je izšla iz sedanje šole, z besedami: »Videz namesto resničnosti, naslov namesto pristnosti, diploma namesto znanja! (Vide »II decadimento della scuola sec.«, p. 537.)
Da ta tožba ni pretirana, donazuje tudi visoko števiio a 11 a 1 f a b e t o v v Italiji. L' Eeoncmista (14. ju). 1914) dokazuje, da jc med italijanskim prebivalstvom od šestega starostnega leta naprej 37.6% an-alfabetov (32.6% moških in 42.4% žensk). Italija je torej s svojo nevtralno šolo klasična dežela analfabetovstva.
Še bolj žalostne so pa posledice brez-verstvene lajiške šole na Italijanskem v. nravnostnem oziru, kar je lahko umevno, saj taka sola za temeljito moralno vzgojo niti sposobna ni. Verska malomarnost se strašno širi, nasproti pa preplavlja vso deželo praktični materializem, zločinstvo dviga svojo grdo in krvavo glavo. Statistika dokazuje, da je bilo v istem času pred vojno v Italiji 950.000 obsodb pred sodiščem, v Nemčiji 545.000, na Angleškem pa 97.000, Nemčija in Anglija imata versko šolsko vzgojo — a prva 30 milijonov, dru^a pa 10 milijonov prebivalcev več nego Italija.
Naj zaključimo to razmišljcvanjc z izvajanji bivšega naučnega ministra prof. | Paskala Villari, ki jih je govoril v Florcnci i 18. junija 1898: Izključili smo krščanski nauk iz šol. Razrušili smo najplemenitejše
I t/-1r»i1r» 1111<-1 r>l	•-» n rt.nni.n1,' 11 .v« r, I A »-« 11
i iuvuiv, ijuvioiru	pi ^pUOllii 111UIVI
I mu interesu, medseboinemu sovraštvu in
SHS vlada koroških Slovencev iu bo pozabi la, a mi nismo slišali do danes že ničesar kar bi bila storila belgrajska vlada, da varuje naše manjšinske pravice, katere nam gredo po st. germainski mirovni pogodbi. Lahko bi pritisnili močno ua avstrijsko vlado. A se jim prejkone ne zdi vredno. Belgrad je daleko ...
Sedaj tirajo ljudi pred sodišča za vse čisto politične stvari, ki so se dogodile za časa glasovanja. Aprovizaeija je dvojna. Nemci in nemškutarjt dobe >priklade od Heimats-diensta«. V resnici prihaja to od vlade. Slo venci si morajo pustiti dopasti vsak teden hišno preiskave itd., itd. Kdo bi mogel vse našteti'?
Radovedni smo, če se bo imel kdo izmed g. poslancev v Belgradu časa spomniti v svojem strankarskem boju nas koroških Slo vencev?
Bratje, sestre! Spominjajte se pri vsakih prilikah na nas. Delajte za naše odrešenje, delajte in organizirajte se pravočasno za veliki trenutek, ki bo prej ali slej moral priti. Mi mislimo vsaj, da bo moral Kmalu priti, ker sicer smo — mrtvi. Toda ne udajajte se mistifikacijam o Koroški, temveč lotite se organiziranega dela za osvobojenje 1 Bog daj, da bi mi enkrat videli ali >čutilic vsaj nekaj Vsebine gesla: >Vse za Koroško k
Vleuspgsina pogajanja z
LDU Ljubljana, 4. januarja. Danes dopoldne se je pri deželni vladi pod predsedstvom rudarskega glavarja, dvornega svetnika Stergarja vršila konferenca radi rudarske stavke, na katero so poslali svoje zastopnike rudarji, kakor tudi Trboveljska premogokop-na družba. Na početku razprave je v imenu deželne vlade podal poverjenik Ribnikar nastopno izjavo: >V interesu narodnega gospodarstva in delavstva je poizkušala deželna vlada v opetovanih dolgotrajnih pogajanjih izravnati mezdni spor pri > Trboveljski prerno-gokopni družbi«. Želeč še v poslednjem hipu, da se lo vprašanje sporazumno reši in da se vladi prihranijo prisilni koraki, svetujS deželna vlada družbi in delavstvu, naj sprejme sporazum na podlagi nastopnih točk: Po zaslišanju obeh strank se je deželna vlada uve-rila, da gmotno stanje nekaterih kategorij delavstva ni ugodno in da mezde teh kategorij z ozirom na današnjo draginjo deloma tudi ne dosežejo eksistenčnega minlma. Uravnava minimalnih mezd je torej brez odloka neobhodno potrebna. Ta regulacija se bo izvršila od strani vlade pa zaslišanju veščakov, delavstva in družbe in bo veljala, računajoč nazaj od dne nastopa dela po stavki. Dokler to ni izvedeno, dovoli se brez prejudica takoj z nastopom dela povprečno 25 odstotno povišanje minimalnih mezd za kategorije delavstva, ki imajo stalno določene plače. Pri teh se bo vpoštevalo, da so nižje kategorije izboljšanja najbolj potrebne. — Vlada mora vztrajati na svojem stališču, da je zvišanje cen premoga z ozirom na vse naše gospodarstvo nemogoče. Zvišanje bi se smelo dovoliti le, ako družba ne bi mogla prenesti pravične regulacije minimalnih mezd brez ogroženega svojega obstoja. Vlada bo kot nadzorstvena oblast po komisiji, kateri bodo pritegnili tudi delavstvo in družbo, na podlagi stalnega vpogleda v obratovanje in knjigovodstvo ugotovila, jeli je z ozirom na povišek mezd potreben povišek cen, ali pa drugačna kompenzacija in koliko. — Ako stranki tekom današnjega dne ne prejmeta tega sporazuma, in ne gre delavstvo v sredo, dne 5. januarja 11. na delo, smatra deželna vlada svojo posredovalno vlogo za končano in bo z ozirom na potrebe prometa in gospodarstva države izvedla vse, kar je
divjim strastem. Kaj smo s tem dosegli? Žanjemo, kar smo sejali, a žetev še ni končana. Meščanska družba brez verstva — se nc da misliti; vladati in vzgajati ljudstvo brez vere, te umetnosti še nihče ni iznašel.« (La scuola cath, 1, III. 1920.)
Nevtralna državna šola je torej nesreča za narod in narodno kulturo — v tej sodbi so edini vsi, ki pravilno umevajo namen in pomen šole. Toda v trenutku, ko obračajo nevtralni šoli hrbet v Italiji tudi liberalni krogi, ko drugod uvidevajo, da jc državni šolski monopol usodna in zagre-šena poteza šolske politike, hočejo pa pri nas svobodomiselno nadahnjeni poslanci in Cerkvi sovražne učiteljske zveze to nesrečno skazo presaditi na domača tla. Ali nas Italija nič ne bo izmodrila? Ali naj dvojno nesrečo nevtralne šole preiskusimo tudi pri nas?
Cerkev se svoji pravici, ki jo ima po naravnem in božjem pravu, ne more odreči: Svoja načela o šolstvu, ki so preizkušena po tisočletni zgodovini, je zapisala v novi zakonik. Katol. Cerkev prepušča pravico do vzgoje tudi staršem, saj jo jim je Bog sam izročil; a kliče hkrati v spomin tudi težke dolžnosti krščanske vzgoje. O vsem tem govore kanoni cerkvenega zakonika: kan. 1372, § 1, 2; kan. 1373, § 1, 2 kan. 1375.
Vsebina teh določil se da izraziti ta-ko-le: Šola bodi verstvena in prosta vsakega državnega šolskega monopola!
Liga X.
potrebno, da se zagotovi zadostna produkcija premoga.,, - Po daljši debati, katere so se udeležili zastopniki vlade, delavstva in pre-mogokopue družbe, in po izjavi zastopnika vlade, da predloženega sporazuma v nobeui točki ni mogoče izpremeniti, se je konferenca končala brez vsakega uspeha. Zastopniki delavstva so izjavili, da ne smatrjo za potrebno, dati kako izjavo; zastopnik Trboveljske pre-mogokopne družbe je pa izjavil, da bo družba še tekom dneva pismeno odgovorila na vladni predlog.
ReS«®.
LDU Trst, 3. jan. (Agenzia Štefani) Torpedna rušilca »Nullo«, : Perennk in tri
torpedovke so danes dopoldne odplule iz reškega pristanišča. Vojna ladja »Dante Alighierk bo najbrže jutri zvečer odplula. Življenje na Reki bo kmalu v normalnem teku.
LDU Rim. 3. jan. (Agenzia Štefani) Tekom zadnjih dogodkov na Reki sta imeli obe stranki od 24. decembra pa do podpisu opatijskega dogovora nastopne izgube: Regularne čete 17 mrtvih in 120 ranjenih, iregularne čete 8 mrtvih, 50 ranjenih. Poleg tega sta bila usmrčena še dva civilista in približno 10 je bilo ranjenih.
LDU Rim, 3. januarja. (Štefani) Reški listi poročajo: Občinski svet je izvolil Grossi-cha za reškega guvernerja in je potrdil opa-tijski dogovor.
LDU Belgrad, 3. jan. (ZNU) Smrt Ko-ste Stojanoviča je izzvala v Belgradu veliko žalost. O njegovi smrti so danes jo-vorili v klubih. Vsi smatrajo, da je - njegovo smrtjo zadela našo državo velika izguba. Pokojniku priznavajo vsi, tudi njegovi politični nasprotniki, da je bil dober patriot in dober delavec.
LDU Belgrad, 3. jan. (ZNU) Ministrski svet je sklenil, da se pok. finančni minister Kosta Stojanovič pokoplje ob državnih stroških. Pogreb bo jutri ob desetih dopoldne. Cerkveno opravilo bo v sa-borni cerkvi. Sprevod bo krenil iz pokojnikovega stanovanja v BJtoljski ulici. Pokojnika bodo iz hiše nesli člani vlade, v cerkev ga bodo nesli člani ustavotvorne skupščine, iz cerkve do voza glavni ravnatelji finančnega ministrstva, z voza do groba pa profesorji gimnazije in vseučilišča ter častniki.
ROMUNIJA MOBILIZIRA?
LDU Pariz, 3. januarja. (Havas) >Liber-tč« objavlja s pridržkom brzojavke iz Bukarešte, po kateri kliče vlada z ozirom na resni položaj, ki je nastal vsled zbiranja velikih boljševiški h čet ob meji, letnike 1913, 1914 in 1915 pod zastavo. Poleg tega se bodo nameščenci železnic militarizirali.
ZAPADNA OGRSKA.
LDU Budimpešta, 4. jan. (MKU) Bu-dimpeštanski listi energično zavzemajo stališče napram sklepu poslaniške konference glede izpraznitve Zapadne Ogrske in izjavljajo v ostrem tonu, da Madžarska to rešitev ne more smatrati za odločilno. Zadevo spravljajo v zvezo s spornimi vprašanji glede gospodarstva med Avstrijo in Madžarsko, pri čemer izražajo nado, da bo madžarska vlada postopala pri pogajanjih z Avstrijo tako, kakor se bo Avstrija zadržala pri reševanju zapadno-ogrskega problema.
LDU Budimpešta, 4. jan. (DunKU) >Az Ujsag« javlja, da bo grof Appony v kratkem odpotoval v Pariz.
PROTI TERORJU NA MAZARSKEM.
LDU Pari?, 3. januarja. (Havas) Upravna komisija : Conference generale du Travail« je na svoji seji dne 31. decembra 1920 soglasno sprejela sklep, v katerem iznova protestira proti terorizmu inažarske vlade na-]>ram strokovnim organizacijam in bivšim ljudskim komisarjem ter zahteva, da se francoska vlada upre izvršitvi obsodb ljudskih komisarjev.
SESTANEK ENTENTE.
LDU London, 3. jan. (DunKU) Reu-terjev urad je pooblaščen, da z ozirom na vesti francoskih časopisov o skorajšnjem se. tanku zavezniških ministrskih predsednikov v Lympneju izjavi, da se ministrski predsedniki sestanejo najbrže čez en teden ali štirinajst dni, glede kraja in časa sestanka pa še ni ničesar določenega.
OMEJITEV POMORSKEGA OBOROŽEVANJA.
LDU Washiiis;ton, 4. jan. (Brezžično) Senatni odbor za zunanje zadeve je na predlog Boraha razpravljal o tem, ali se skliče mednarodno zborovanje, ki bo razpravljalo o omejitvi pomorskega oboroževanja. Debata jc bila zelo dolga hi ■ še nadaljevala.
AKCIJA SlNFA.TNOVi
LDU Parii, 3. januarja. (Dun. Ki" m kor se poroča listu >Daily Milil * iz jSovv^uina,
so vsi za glasovanje upravičeni člani sinfaj-novskega parlamenta, ki so se nahajali v Ze-(linjenili držvah, na potu proti Irski. >New World< domneva, da bo ob prisotnosti Deva- j lere sej« irskega parlamenta, kjer so bodo j razpravljala jako važna vprašanja, ki so v j zvezi z bodočo politiko sinfajnovcev.	j
DENAR V ŠVICI.
LDU Bern, 4. jan. (ŠBA) Zvezni sve je sklenil, da bo koncem aprila vzel iz prometa ves denar drugih držav latinske denarne unije v Švici, ki odgovarja vrednosti petih frankov. Nadalje je sklenil zvezni svet, da bo v istem roku odtegnjen iz prometa tudi ves belg. srebrni drobiž.
r Shod SLS v Novem mestu. Dne
3. t. m. se je vršil sijajno obiskan shod SLS v Novem mestu, ki so se ga udeležili najbolj zavedni pristaši iz novomeške okolice, Zborovalci so vzeli z odobravanjem na znanje poročilo o političnem položaju in so soglasno odobrili taktiko Jugoslovanskega kluba. Na shodu so se sprejeli vaL\u sklepi glede politične, gospodarske in izobraževalne organizacije somišljenikov SLS v novomeškem okraju.
+ Konstituanta — molzna krava. Da bo šla demokratom pri prihodnjih volitvah tudi v Srbiji trda za mandate, se jasno vidi iz uvodnega članka »Demokratije« od
2.	januarja, ki ga je napisal demokratski poslanec Svetomir Mijatovič. V njem se zavzema za to, da se naj poslovanje kon-stituante ne dovrši z ustavo, ampak se podaljša do neskončnosti, da se lahko zmenjajo vsi demokratski poslanci na dobro plačanih mestih državnih podtajnikov. G. demokrat Mijatovič je namreč prepričan, da bo ustava po demokratskem kopitu tako slaba, da ne bo narodu prav nič koristila. Zato kliče radikale in zemljo-radnike, da o tem razmišljajo. — Mi smo prepričani, da bodo samostojni za državotvornost toli važen predlog z obema rokama zagrabili.
+ »Pravda« piše v svoji številki od
3.	januarja med drugim: »Za sada se zna, da obstojijo v klerikalni stranki 2 struji: Koroščeva monarhistično - avtonomistična in Kovačičeva monarhistično-centralistič-na.« — Bratska »Pravda« ima res divne informacije.
+ Prva seja nove vlade. LDU Belgrad, 3. januarja. Danes dopoldne je bila prva seja nove vlade. Na tej seji, kateri so prisostvovali vsi ministri, so sklenili, da se nadaljuje delo dr. Vesničeve vlade glede preganjanja antidržavnih elementov, Sestavil se je gospodarsko-finan-čni odbor ministrov. Na seji so razpravljali o ustavi. Razprava se bo nadaljevala pri večerni seji.
+Razdelitev ministrskih mest. LDU Belgrad, 3. januarja. Vprašanje o popolnitvi praznih portfeljev se bo rešilo, ko pridejo v Belgrad zastopniki jugoslovanske muslimanske skupine; prišli bodo v Belgrad jutri ali najpozneje pojutrišnjem.
-f- Predsednik kasacijskega sodišča. LDU Belgrad, 3. janarja. Člani kasacijske-ga sodišča so z 8 glasovi proti 6 glasovom zopet izvolili za predsednika g. Mihajla Jovanoviča. G. Jovanovič je bil izvoljen na podlagi nove naredbe, da se smejo ka-sacijski sodniki upc':ojiti šele po dovršenem 70. letu.
+ Kraljevski dvorec v Belgradn, LDU Belgrad, 3. januarja. Popravila na starem konaku se bodo pričela v nekaterih dneh in bo konak popolnoma popravljen do jeseni. Takoj potem se bo preselil vanj kralj Peter. Dela na novem dvoru se bodo nadaljevala. Niso še napravljene dekoracije, ker se pariški tvrdki, kateri je bilo delo oddano, ni posrečilo, da v zmislu dogovora ustanovi v Belgradu svojo tovarno pohištva.
+ Uradni popravek o sestavi nove vlade. LDU Belgrad, 3. januarja. V včerajšnjem uradnem poročilu o sestavi nove vlade se nahaja napaka glede listnic za socialno politiko in trgovino. Poročilo pravi, da je dr. Kukovec prevzel resort ministrstva za socialno politiko, dr. Mili-voj Jovanovič pa resort trgovinskega ministrstva. S kompetentnega mesta se danes doznava, da je prevzel ministrstvo za socialno politiko dr. Milivoj Jovanovič, ministrstvo trgovine in industrije pa dr. Vckoslav Kukovec.
-f- Proti centralizmu so objavile splitske »Težačke Novine« dne 30. dec. 1920 velezanimiv članek, kateri poudarja med drugim: »So ljudje, kateri mislijo, da smo mi Hrvatje Pučke stranke proti centralizmu iz mržnje proti Srbom. To ni resnično. Naša stranka in naši ljudje niso nikdar prikrivali, da so nam Srbi bratje, da smo z njimi en narod. Veliki škof Mahnič je rekel, da je božja volja, da smo Slovenci, i Hrvatje in Srbi skupaj. Toda v Jugoslaviji treh bratov morajo biti vsi trije enakopravni. Pučka stranka ljubosumno pazi na lavnopravnost. Naša stranka nastopa odločno proti centralizmu, proti temu, da bi se vsa oblast osredotočevala v Belgradu, j in samo v Belgradu. Proti centralizmu na stopamo tudi zato, ker se 7 njim lahko po-
gazi ravnopravnost bratov.« Člankar končava: »Nasilja ne bomo priznali. Hrvati "n Slovenci ne dovolimo, da se vlada Jugoslavija brez nas ali proti nam.«
+ Naprej do cilja! »Pučka Sloboda«. glasilo hrvatske pučke stranke za župatiijo pozesko, je objavila članek pod nadpisom: Naprijed k cilju k Člankar izvaja: s-Hr-
fska pucka stranka je prvikrat nastopila
vplivni borbi. Iz nje je izšla s čisto in iies.caljeno preteklostjo, sedanjostjo in ,|o otvorila bodočnost. Ničesar je ne veže-njena so svela nučela vseh ljudskih dobrin! ona so granitna skala, na kateri gradimo svojo narodno bodočnost. Za nami stojo nase zelezno disciplinirane kulturne in go-spodarske organizacije in z njimi v zvezi katoliški tisk. V naših vrstah stoje vrli intelektualci, študenti, kateri študirajo na ameriških, angleških, nemških, italijanskih in na domačih vseučiliščih. Z nami so krscanski delavci in ženska organizacija. Vzdržali smo prvi javni boj. Kapita-izem, demagogija, denuncijacije, zasmehovanje in batine so se borili z našimi idejami in z našimi ljudmi- Predb*civali so nam, da so naši ljudje prodali narod Sr-bijj. Kljub vsemu: pri nas je resitfca in naša večna načela, zato našim pristašem kličemo: »Junaško in vztrajno naprti do cilja I«
+ Demokratski proračun. Po proračunu, katerega je sestavil rajni demokratični finančni minister dr. Stojanovič, bodo znašali dohodki države v Srbiji in v črni gori nekaj manj kakor 8 milijard kron (7.817,825.876 kron), potrošiti se pa namerava za navedeni pokrajini nad 11 milijard (11029,573.924) kron. Pokrajine, katere so pripadale monarhiji, pa morajo po tem proračunu plačati do 8 milijard (7.718,885.319) kron; za nje pa nameravajo potrošiti le nekaj manj kakor 5 milijard (4.957,852.250) kron. Res je Srbija v vojski veliko trpela, toda na rame slovenskega in hrvatskega dela se nalaga po tem proračunu brez dvoma preveč, ako se pomisli, da bodo davki zadeli največ nižji in srednji sloj, ne pa tistih posameznikov in družb, ki so delale in delajo po vojnih razmerah povzročene ogromne profite.
+ Trezen srbski glas. »Beogradslci Dnevnik« jc ob,'avil članek »Otadžbina je v nevarnosti«. Člankar piše: »Domovino ogrožajo tisti državni uradniki, kateri se obnašajo v novih krajih, kakor da je to osvojena zemlja, brez vsakega takta. V Hrvatski s0 prirejali »divljačke stvari«, katere so nas osramotile in pahnile tamoš-nji narod v vrste naših ne.prijateljev.«
+ Naša vojna misija v Sofiji razpu-ščena, Po naredbi vojnega ministrstva je razpuščena vojna misija v Sofiji. Njene posle bo odslej vršil naš poslanik, ki bo odslej opravljal samo posle v mirnem času.
+ Zdravo sodbo o Rusiji je izrekel ministrski predsednik Bolgarije Stambo-lijski, ki je v Pragi dejal: »Bodoča Rusija ne bo niti monarhija niti sovjetska republika, temveč kmetska demokracija.«
Dnevne novic®«
—	Umrl je v zdravilišču LassnitzhShe pri Gradcu nadučitelj celjske okoliške šole g. Armin Gradišnik. — V Celju je umrla hi sna posestnica Ana Prelog, — V Žetalah je umrl posestnik Simon Potočnik.
—	Kropa in Kainnagorica. Kriza, ki, stiska vso industrijo, zlasti ono v Sloveniji, se kaže v vedno večji meri tudi v železo-obrtni zadrugi v Kropi in Kamnigorici. Zadruga čuti to krizo že od meseca junija preteklega leta. Skušala je na vse načine, da se ji izogne ali jo vsaj deloma premaga, pa ni šlo. Zato je morala omejevati delavcem delo in jih odpuščati od dela. Prvikrat je odpustila nekaj mladoletnih delavcev od dela že v septembru, za druge je omejila delo na 6 ur. V oktobru je morala odpustiti od dela vse ženske delavce in jim zato naklonila malo vsakdanjo podporo od 4 do 6 kron. Za ženske delavce je zato poskrbela zadruga, da se je začetkom novembra otvorila v Kamnigorici čipkarska in pletarska šola. Tudi slamnikarstva so se šle učit 4 dekleta v Mengeš, a se tega obr-ta naše ženstvo ne bo moglo oprijeti. — Ker pa industrijska kriza ni prav nič pojenjala, zato je s 1. januarjem t. 1. zadruga popolno ustavila delo v Kropi in Kamnigorici. Dela lc še 10 delavcev v verigami in 4 delavci pri stroju za cvilcavce in par ključavničarjev. Delavstvo dobi nekaj podpore. Kakšen udarec je to za delavske družine v Kropi in Kamnigorici, ve najbolj tisti, ki to skuša. Kropa in Kamna-gorica sta izročeni gotovemu poginu. Me-rodajni krogi, zganite se, če je mogoče še najti izhod iz te krize, če že ni zamujeno.
—	Nova omejitev prometa na drrar-ni £?ldznici. Vslcd nadaljevanja stavke rudarjev se je skrčil promet osebnih vlakov na en par na vsaki progi. Do preklica vozijo torej le sledeči vlaki:
Na progi Ljubljana—Bubnjarci—Kar-lovac vozi vlak štev. 1019/1013 z odhodom iz Ljubljane ob 18. uri 30 min. in prihodom v Karlovac ob 7. uri 35 min,, v nasprotni smeri pa vlak štev. 1012 ?. odhodom Karlovca ob 3. uri in prihodom v Ljubljano
fstcv. 3.
ob 9. uri 8 minut. Večerni vlak št. 1C'9, ki je vozil dosedaj samo do Novega mesta, vozi do preklica do Bubnjarcev, zato pa izostane jutranji vlak štev. 1013 med Novim mestom in Metliko. — Na Kočevski, Št. Janžki in Stražki progi vozijo priključni vlaki na ta dva vlaka. — Na progi Ljubljana—Jesenice—Planica vozi vlak šte/. 1775/1711 z odhodom iz Planice ob 3. uri 46 minut oziroma iz Jesenic ob 5. uri 7 m. in prihodom v Ljubljano ob 7. uri 10 min., ter vlak štev. 1718a z odhodom iz Ljubljane ob 17, uri 50 min. in prihodom v Planico ob 21, uri 30 minut. — Na progi Kranj—-Tržič vozijo priključni vlaki. — Na progi Ljubljana drž. kol.—Kamnik vozijo vlaki štev. 2152 z odhodom iz Kamnika ob 5. uri 19 min., vlak štev. 2151 z odhodom iz Ljubljane ob 8. uri, vlak štev. 2158 z odhodom iz Kamnika ob 16. uri 10 min., ter vlak št. 2157 z odhodom iz Ljubljane ob 18. uri 10 min. —- Na progi Jesenice—Bistrica Boh. Jezero vozita priključna vlaka štev. 74 in 17b z odhodom iz Bistrice ob 3. uri 40 minui in prihodom na Jesenice ob 4. uri 55 minut oziroma odhodom iz Jesenic ob
20.	un 10 minut in prihodom v Bistrico ob
21.	vri 2 min. — Na progi Celje—Dravograd vozita vlaka štev. 1812a z odhodom iz Celja ob 8. uri 10 min. prihodom v Dravograd ob 11. uri 26 min., ter vlak štev. i815b z odhodom iz Dravograda ob 15. uri 45 min. in prihodom v Celje ob 19. uri ter med Velenjem in Celjem vlak 1811 z odhodom iz Velenja ob 5. uri 39 minut prihodom v Celje ob 6. uri 58 min. ter vlak 182Da z odhodom iz Celja ob 20. uri 40 m. in prihodom v Velenje ob 22. uri 08 min.
—	Umrl jc 29. decembra 1920 na svojem domu v Spodnjih Gameljnah g. Tomaž Ježek, oče g. župnika M. Ježka. N. v m. p.!
—	Kr. poštni Čekovni urad v Ljubljani Je Izdal nov imenik lastnikov čekovnih računov, ki se udeležujejo klirinškega prometa. V njem so navedeni vsi lastniki, ki so pristopili k Čekovnemu prometu do 5. decembra A920. Imenik se lahko naroči pismeno ali pa prevzame v ekonomatu čekovnega urada. — Cena je 10 K.
—	Sanatorij »Leonišče« naznanja, da se je zvišala z novim letom dnevna oskr-bovalnina za I. razred na 150—200 K, za II. razred 100 K. Obenem izjavlja uprava, da se sprejemajo bolniki z vsakovrstnimi boleznimi, izvzemši nalezljivih. Volitev zdravnika jc prosta. Opozarja se na novo urejeni porodniški oddelek. Hišni zdravnik je vedno na razpolago.
—	Podpore našemu dijaštvu na Dunaju. Z Dunaja se poroča: Dijaki iz Srbije, ikateri študirajo na Dunaju, dobivajo štipendije mesečno 450 frankov: 15.000 avstrijskih kron, dijaki Hrvati in Slovenci pa dobivajo mesečno samo po 400 do 500 K. To gotovo ni pravično in je v interesu države, da se podpore izenačijo, na kar opozarjamo naše ministrstvo prosvete,
—- Razpust komunističnih organizacij v Mariboru. Mariborska policija je zaprla 1. t, m, tajništvo komunistične stranke v Frankopanski ulici 17, razpustila organizacijo železničarjev skupine II., kateri je načeljevial Nachtigall in izvedla več hišnih preiskav pri Gmajnerju in pri nekaterih drugih komunistih. Sumljivega niso nič našli.
—	Odstopil je občinski gerent v Konjicah dr. Anton Prus. Na njegovo mesto ie imenovan notar Rado Jereb.
—	Poskusen samoumor. Na novega leta dan je v Šoštanju streljal na sebe 25 letni klobučar Janko Šmigovec, Zadel je slabo. Strel je obtičal v levi rami.
—	Varnost v Mariboru. V Silvestrovi noči so napadli v Mariboru trije vojaki poštnega kontrolorja Franjo Čuža in mu ukradli denarnico, v kateri je imel celo svojo mesečno plačo v znesku 3600 kron.
—	Borba proti veneričnim boleznim. V Belgradu se po kinogledališčih prikazuje te dni film, ki ga je izdalo ministrstvo za narodno zdravje. Film ima tri dele in je izdelan tako, da ga lahko gleda vsakdo brez razlike spola in starosti,
—	2, modni teden na Dunaju. Z ozi-roin na velik interes, ki je vladal za modni teden v avgusta preteklega leta, je nad 120 dunajskih firm sklenilo, prirediti v dnevih od 30, januarja do 7. februarja 1.1. drugi modni teden, ki je namenjen predvsem inozemskim vcletrgovcem. Informacije daje brezplačno »Kammer iiir Handel, Gcwerbe und Industrie«, Wien I., Stuben-ring 8.
—	Mednarodni poštni promet. Delegati, ki so zastopali našo državo na internacionalni poštni konferenci v Madridu, so se vrnili in včeraj podali pri vladi poročilo o delu in rezultatih te konference. i'i zaključki stopijo v veljavo, čim jih odobri parlament.
—	Novo poštne znamke, ki se glasom na-redbe poštnega ministra uvedejo v promet s 16. januarjem iu ki so izdelane v Ameriki, so 25 mm visoke in 21 mm široke. Znamke do 1 dinarja nosijo sliko regenta Aleksandra, a znamke od l din. naprej sliko kralja Petra. Nove znamke so izdelane v sledečih barvah: znamke od 2 par v rujavi, od 5 par v zeleni, od 10 par v rudeči, od 15 par v temnosivi,'
d 25 par v modri, od 50 par v svetlozeleni.
60 par v rumeni, od 75 par v vijoličasti, od
1 dinarja v rumeni, od 2 din v svetlozeleni, od 4 dinarjev v temnozeleni, od 5 dinarjev v rudeči in od 10 dinarjev v sivi barvi.
—	Jezica. Na splošno željo občinstva uprizori »Dramatični odsek« v nedeljo, 9. januarja, ob 7. uri zvečer burki »Županova Micka« in »Trije tički«. Vstopnice se dobivajo na praznik sv. Treh kraljev od 10. do 12. ure in od 15.—16. ure. Vsi, ki ljubijo pravo zabavo, v nedeljo na Ježico! (k)
—	Šivalni tečaj na Mali Loki pri Ihanu so otvorile z letošnjim novim letom čč. sestre križarke. Najpreje bodo izdelovale udeleženke perilo, potem pa gorenjo obleko. Gojila se bo po potrebi tudi olepševalna tehnika. Dekleta iz okolice, ki se žele udeležiti šivalnega pouka, se še lahko priglase v graščini na Mali Loki.
—	Pametna odredba. Da se štedi kurjava in razsvetljava, je ministrstvo za notranje stvari odredilo, da se v vseh oddelkih, razen administrativnega, vrši služba od 8. do 14.
—	Požar na Brdu. Posestniku Lovrencu Beliču na Brdu št. 31 je vpepelil požar hišo in mu povzročil škode do 70.000 kron.
—	Gospodu Franju Vrečarju sc neimenovana oseba iskreno zahvaljuje za v Zagrebu izkazano dobroto v mesecu vinotoku 1920.	(k)
Primorske novice.
»Pufiki Prijatelj« svetuje Jugoslovanom v novi italijanski domovini: 1. naj ne prodajajo tujcem zemlje; 2. naj svojega imetja ne dele kakor je navada v zapadni Istri, nego naj slede kranjskemu zgledu, da se odda posestvo enemu iz sinov, a ostale se izplača v denarju, če mogoče, brez zadolžitve; 3. naj kupujejo pri svojih trgovcih in obrtnikih; 4. naj ne sekajo gozdov; 5. naj govore povsod domači jezik in mu pribore enako veljavo z italijanskim v uradih; 6. naj snujejo zadružništvo; 7. naj pošiljajo svojo deco v narodne šole; in 7. naj širijo svoje časopisje.
V Buzetu so Italijani ob priliki okupacije razpustili občinski odbor in imenovali novega z Lahom na čelu. Ker pa Hrvati ne odnehajo, zdaj Lahi ponujajo Hrvatom 6 odbornikov, to je polovico, in so pripravljeni priznati hrvatski jezik kot uradni jezik v občini. Italijani so postali mehki, ker vidijo, da se hrvatska narodna zavest ne da potlačiti, drugič pa se laški odborniki sami med seboj ne razumejo. Na vsak način dokaz, da se domači živelj vpošteva, ker drugače ne gre. Našim ljudem v Primorju ni obupati, le požrtvovalnosti je treba, posebno od strani inteligence! Če bi ne bili vsi drveli v Jugoslavijo, pa ostali v zasedenem ozemlju, bilo bi že bolje!
Proti begu v Jugoslavijo pišejo primorski slovenski in hrvatski listi. To je napačna taktika. Ljudje so prodali svoje imetje Lahom in jo odrinili na Kranjsko, kjer so mislili, da tam golobi pečeni lete v usta. To imenuje >Pučki Prijatelje grdi egoizem, ki samo oškoduje slovanstvo v Primorju. — Podpišemo.
UubBlanske novice.
lj Odborova seja S. K. S. Z. bo danes, v sredo zvečer ob 8. uri v navadnih prostorih.
lj Seja odbora Slov. Straže se vrši danes 5. t. m. ob pol 5. uri popoldne v društvenih prostorih, Miklošičeva ulica 8, — Odbor.
lj Šentjakobska prosveta. Jutri, na praznik sv. Treh kraljev, točno ob 6. uri zvečer bo skioptično predavanje: »Zasuto in odkrito starorimsko mesto Pompeji«, 28 krasnih, barvanih slik po naravi. Vabimo k obilni udeležbi!
lj Za recitacijski večer, katerega pri-rede v korist dijaških zadrug Marja Gor-čeva, Fran Lipah in Stane Melihar v petek zvečer v Mestnem domu, se dobe vstopnice v predprodaji od danes dalje pri tvrdki Svetla na Mestnem trgu. Cene sedežem 10 in 15 K, stoišča 3 K. (k)
lj Družinski večer kršč. socialnega delavstva. V četrtek, na dan sv. Treh kraljev, ob 6. uri zvečer se bo vršil v prostorih 1. ljubljanskega delavskega konsunmega društva na Kongresnem trgu družinski večer. Krščanski delavci in prijatelji kršč. delavske organizacije prisrčno povabljeni! Vstop prost.
lj Sestanek zveze trg. in priv. nameščencev se vrši v petek 7. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje. Dnevni red je velevažen in za vsakega člana in članico obvezen. Zato prosimo točne udeležbe. — Odbor.
lj P. Z. »Ljubljana«, V četrtek, dne 6. ja-iuarja 1921 ob 11. uri dopoldne nujna skupna pevska vaja. — Ob 5. uri popoldne važna odborova seja. Polnoštevilna udeležba dolžnost!
lj Za Rokodelski dom je daroval preč. g. stolni dekan Matija Kolar 100 kron. Bog povrni blagemu dobrotniku iu mu obudi obilno posnemovalcev I
lj Boitfnica r Rokodelskem domu. ki s-e je vršila Novega leta dan, je v vsakem oziru prav krasno uspela. Izmed točk, so bile na sporedu, naj omenimo nastop društvenega pevskega zboru, ki jo pod spretnim v.Mirivom
g. Antona I.avriča prav dovršeno zapel več pesmi, potem tenorske samospeve, ki jih je s pravimi občutki prednašal g. Avgust Jeloč-nik, in zlasti krasno božično igro »Betlehem«. Najpomenljivejši dogodki vse zgodovine se odigravajo pred nami na odru. Na eni strani vidimo na dvoru rimskega cesarja Augusta vso onemoglost paganstva; tudi filozofija Ka-tonova in Ciceronova ne moreta (lati sreče in zadovoljnosti. Na drugi strani vidimo v ljubkih prizorih, ki se vrše med izvoljenim izraelskim ljudstvom, veselje in radost, ki ju priuašata pričakovanje in upanje v prihodnjega Odrešonika. Kako prijetno nam done na uho koncem igre glasovi zbora angelov ob rojstvu Odrešenikovem! Kako ljub je pogled na pastirce, ki pridejo molit novorojenega kralja! Vloge so bile v dobrih rokah, režija je bila skrbna, oprema primerna. Kdor ni videl igre, naj pride k ponovitvi na sv. Treh kraljev dan ob 6. uri zvečer v Rokodelski dom.
lj Prosveta frančiškanske župnije poziva in prosi vse one društvene člane, ki imajo veselje do dramatične umetnosti, naj čimprej na posebnem listku prijavijo svoj natančen naslov ter ga izroče vratarju frančiškanskega samostana.	(k)
lj »Pri belem konjičku«. Ljudski oder v Ljubljani uprizori v četrtek dne 6. januarja (na praznik sv. Treh kraljev) ob pol 8. uri zvečer nanovo naštudirano veseloigro »Pri belem konjičku«. Opozarjamo vse, da se bo v kratkem uprizorilo nadaljevanje te priljubljene veseloigre kot drugi del pod naslovom: »Leto pozneje«, v kateri nastopijo iste osebe kot »Pri belem konjičku«. Predprodaja vstopnic za četrtkovo predstavo se vrši kot po navadi.
lj Ljubeznivega hlapca je imel ljubljanski izvošček g. Strupi. Posodil mu je črne hlače, rjav suknjič, čevlje in klobuk. Ko je šel nekega dne g. Strupi v Šmarje in ko se je vrni!, ni dobil več hlapca, ki je odšel neznano kam in vzel seboj še dvoje svetlo sivih novih hlač.
Ifafsio&slša pssr®£li&
PROTI KOMUNISTOM.
LDU Kraljeviča, 4. jan. (ZNU) Danes se je začela tukaj izvajati ministrska na-redba proti komunistom. Komunistični lokali so bili zapečateni. Vse se je izvršilo brez incidentov.
LDU Belgrad, 4. jan. (ZNU) Uprava belgrajskega mesta izvršuje preiskave v komunističnih domih. Pričakujejo novih podatkov iz neke tuje države, ki bodo še bolj osvetlili komunistični pokret. Nato bodo objavljeni uspehi preiskave.
LDU Sarajevo, 4. jan. (ZNU) Povodom komunističnega poizkusa, da se izzove državni prevrat, se je uvedla akcija, da se po vseh krajih ustanove narodne garde, ki bodo nastopale proti komunistom.
LDU Osijek, 4. jan. (ZNU) Povodom preiskave pri tukajšnji komunistični organizaciji se je odkrila teroristična šola, ki je imela 23 učencev. Policija je našla popis te šole.
LDU Belgrad, 4. jan. (ZNU) Vlada je na svoji današnji seji pretresala notranji položaj in je sprejela na znanje poročilo prejšnje vlade. Sklenila je, da se odredbe prejšnje vlade izvrše v polnem obsegu. Obravnavala je vprašanje o delu v konsti-tuanti in o ustavnem načrtu. Na seji je bilo sklenjeno, da se skliče konstituanta za 12. t. m. Ni še odločeno, ali bo zasedanje otvorjeno s prestolnim govorom ali s poslanico. Kar se tiče ustavnega načrta, vlada mišljenje, da bi mogli takoj vzeti
v pretres Vesničev ustavni načrt.
USTAVNI NAČRT.
LDU Zagreb, 4. jan. (ZNU) »Večer« javlja iz Belgrada- Razgovor o ustavnem načrtu bo gotov v dveh dneh. Načrt ni zadel na najboljšo kritiko pri demokratski stranki. Po razpoloženju, ki vlada v demokratskem klubu, sc načrt ustave izpre-meni. Radikalci se o njem šc niso izjavili.
JUGOSLAVIJA.
LDU Zagreb, 4. jan. (ZNU) Akademska omladina zagrebškega vseučilišča se je po svojih zastopnikih izjavila za to, da se imenuje naša država Jugoslavija. Radikalci so bili za to, da se zove država SHS.
ŽEI.EZNIČARSKA STAVKA V AVSTRIJI.
LDU Gradec, 4. jan. (DunKU) Na
mnogoštevilno obiskanem skupnem zborovanju državnih in južnih železničarjev jc bilo sklenjeno, da se od danes ob 24. vpelje za dobo 48 ur promet z živilskimi vlaki. Promet osebnih vlakov ostane šc nadalje ukinjen. Tudi na progi Bruck—Leoben počiva promet. Ob 20. bo sprejet zadnji vlak državne železnice na tukajšnji progi, nakar je bil ves promet na progah državne železnice ustavljen. Zastopniki stavkujo-čih se odpeljejo na Dunaj nocoj ob 20. s posebnim komisijskim vlakom.
LDU Gradec, 4. januarju. (Dun. KU) Položaj stavke je ostal neizpremenjen. Promet počiva na progah Gradec- Bruck, Leoben— ,Yordernberg. Gradec — Spielfold — Uadgoua,
___________ Strsn 3
Gradec—Wies in Gradec—Koeflach. Železničarji v Brucku so se stavki priključili. Železničarji v VVieuer-Neustadtu so se izjavili z njimi solidarne in so sklicali za jutri popoldne sejo vseh zaupnikov v Miimuschlagu, kjer se bodo odločili, kaj naj store. Udeleženci državnih železnic razen uradnikov so sklenili, da so priključijo stavki južnih železničarjev.
ARETIRAN RAZBOJNIK.
LDU Skoplje, 4. jan. (ZNU) Policiji sc je posrečilo, da je aretirala znanega razbojnika Alijo Zračka, ki je že dalje časa vodil roparske tolpe v kosovskem okrožju. Pred nekaj dnevi je oplenil imenovani razbojnik v Prištini več trgovcev.
DOGOVOR MED ANGLIJO IN RUSIJO.
LDU Pariz, 4. jan. (DunKU) Po vesteh iz Londona je Krasin v soboto odpotoval v Moskvo, da predloži sovjetski vladi načrt dogovora z Anglijo glede vzpostavitve trgovinskih odnošajev.
Dijaški vesMk.
d Odborova seja Slov. dij. zveze se vrši v petek 7. jan. ob pol 20. uri v lokalu S. D. Z. Vse odbornike prosim, da pridejo zanesljivo.	Predsednik.
d Izreden sestanek S. O. danes ob pol 8. uri zvečer v čitalnici Jugoslovanske tiskarne. Referira g. dr. A. Gosar o političnem položaju. Navzoči naj bodo vsi člani! Akademiki vabljeni.
Orlovski vestnfk.
Ljubljansko Orlovsko okrožje priredi
dne 6. t. m. (na praznik sv. Treh kraljev) ob 10. uri dop. v mali dvorani (II. nadstr.) Ljudskega doma skupen sestanek Orlov in Orlic. Bratje in sestre, udeležite se ga polnoštevilno!
Šišenski Orel ima svoj fantovski večer v četrtek, 6. t. m. v običajnih prostorih. Pridite vsi točno in polnoštevilno 1 Predsednik, (k)'-.
Turistlka In šport«
Na Športnem plesu dne 9. t. m. so na
sporedu razni ruski plesi, komični športni nastopi in druge originalne kabaretne točke. Mala dvorana bo spremenjena v japousko kavarno. Velika dvorana bo na razpolago le za ples, v stranskih prostorih bodo prirejeni paviljoni. Kabaretne točke in srečolov se izvedejo v Sokolovi dvorani. — Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo, vabi se vse občinstvo, ki si želi lepe zabave in plesa. — Vstopnina za osebo K 30, člani S. K. Ilirije in akademiki proti legitimaciji K 20. Predprodaja vstopnic v petek iu soboto v trgovini »Svetla«, Mestni trg in drogeriji Kane, Židovska ulica. Članske in akad. vstopnice se dobe le v predprodaji in sicer v petek in soboto od 14. do 17. ure v trgovini »Svetla«. Na večer prireditve je cena vstopnic brez izjeme K 30. (k)
BORZA.
LDU Zagreb, 4. januarja. (ZNU) Devize: Berlin 215-21,7, Italija 530-540, London 543 do 548, Ne\vyork 153—0, Pariš 922—030, Pragu 177-180, ftvica 2350—2450, Dunaj 24 do 24.20. - Valuto: dolarji 152.50—153.50, avstr. krone 25—26.50, carski rublji 00—90, franc. franki 880—890, napoleondorji 490—495, nem. marke 204-206, ital. lire 5,15—520, češkoslovaške krone 165—168, sovereigni 550—0.
g Izmenjava kronskega denarja po 1, 2 in 10 K. Belgrajski listi javljajo, da bo vlada odredila zamenjavo pravilno žigosanega kronskega denarja takoj, ko bo na razpolago dovolj novega niklastega drobiža.
g Trgovski pregovori z Nemčijo. Naši
strokovnjaki v ministrstvu za trgovino in industrijo so dovršili redakcijo načrta o trgovskem sporazumu z Nemčijo. Na temelju tega načrta prično definitivni pregovori, da sc čim preje doseže sporazum.
E€ato!S£kl vrstnik.
c Na praznik sv. Treh kraljev bo ob
pol 10. uri v cerkvi sv. Petra orkestralna maša: »Missa Mater admirabilis« P. Gries-bacheria. Ant. Foerster Gradnale. V. Gol-lcr Offert. Kimovec: Tantum ergo. Po sv. maši P. H. Sattner: Sv. Trije kralji.
V božičnem nagovoru 30. kardinal-skega zbora jc papež Benedikt XV. z ozi-rom na pozdravne besede kardinala Van-nutellija, ki je omenjal, kako se šc vedno čutijo posledice svetovne vojne in nje razdirajoči vpliv v vrstah človeške družbe, poudarjal, da čaka vse dobromisleče še težko delo, namreč pomirjenje duhov. — Človeško družbo razjeda petero ran — pravi sv. oče: Ni spoštovanja do avtoritete, ni ljubezni med narodi; na drugi strani pa se širi pohlep po uživanju in vcseliačc-nju, dclomržnosl; poleg tega ljudje ne marajo več poznati nadnaravnega namena človeškega življenja. Edina pomoč je v tem,da se človeštvo vrne k luči sv. evangelija, ki uči, da smo vsi bratje na zerniji, ki nam kaže nazareško Družino kot vzor vseh družin ki kaže d«-
Stran 4.
>SLOVENEC<, dne 5. januarja 1921.
Stov. 3.
lavnico v Nazaretu, da umcvamo ceniti pošteno delo.
Samostan in cerkev »Dormitio« na Sionu v Jeruzalemu so zopet prevzeli v oskrbo beuronski benediktinci, ki nameravajo tamkaj ustanoviti novo opatijo. Po vojski so se bili na Sionu naselili redovniki iz Belgije.
f Marchese Giovanni della Chiesa. 9. decembra je umrl brat sedanjega papeža v starosti 69 let. Bolehal je dve leti, vendar je smrt prišla nenadoma. Še dan poprej se je peljal na vatikanski vrt, kjer se je redno sestajal s papežem. Hvalijo ga kot vnetega krščanskega moža in izborne-ga častnika.
Lakota. Kitajski poslanik v Londonu naznanja, da pritiska v peterih kitajskih pokrajinah huda lakota in da je 16 milijo nov ljudi brez živil. Vzrok je slaba letina in trajna vročina. Pomožne akcije se udeležuje vsa Kitajska. Uradniki so odstopili 20% svojih prejemkov. Zbirke so se uvedle tudi v Ameriki, na Angleškem in Japonskem.
Marodn© gledaš«.
Drama:
Sreda, 5. januarja »Sen kresne noči v opernem gladalisču ob dramskih cenah. K. B.
Četrtek, 6. januarja »Cvrček za pečjo«. Izven reda.
Petek, 7. januarja »Smrtni ples I.« Red D.
Sobota 7. januarja »Smrtni ples II.« R. D.
Nedelja, 9. januarja »Cvrček za pečjo«. Izven reda.
Ponedeljek 10. januarja »Smrtni ples I.« Red C.
Torek, 1J. januarja »Smrtni ple* IT.« 1 Red C.
Sreda, 12. januarja zaprto, Opera.
Sreda, 5. januarja »Sen kremne noči ' dramska predstava. Red B.
Četrtek, 6. januarja »Vesele žene wind-sorske«. Izven reda.
Petek, 7. novembra v0d bajke do bajke«. Red E.
Sobota 8. januarja »Lepa Vida«. Red A.
Nedelja, 9. januarja >Fra Diavolo«. Izven reda.
Ponedeljek, 10. januarja zaprto.
Torek, 11. januarja »Tosca«. Red B.
Sreda 12. januarja »Fra Diavolo«. Red E.
Pros vela-
pr Iz gledališke pisarne. Znameniti moskovski »Hudožestveni teater« (umetniško gledališče), ki je gostoval z ogromnim uspehom v Zofiji in v Belgradu, se mudi te dni v Zagrebu. Zanimanje za predstave raste od dne do dne, povpraševanje po vstopnicah je velikansko. Na zahtevo publike je morala uprava prvotno domenjeno gostovanje od 18. do 23. decembra podaljšati do 10. januarja. Redki gostje, med njimi ruski igralec Kačalov, vdova Čehova, gospa Knipper-Čehova, Masaliti-
nov, Germanova, Tarhanov in drugi bodo odigrali v Zagrebu skoro ves svoj repertoar. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je pridobila »Hudožestveni teater« za tridnevno gostovanje. Ker so stroški, zvezani s tem gostovanjem, ogromni, je uprava primorana, zvišati vstopne cene za 250/o. Gostovanje se bo vršilo v opernem gledališču dne 11., 12. in 13. januarja. Dne 11. januarja Čehova »Striček Vanja« z gospo Čehovo v vlogi Jelene An-drejevne s Kačalovim v vlogi doktorja Astrova in Masalitinovim v vlogi Strička Vanje. Dne 12. januarja »Jesenske gosli« Surgučeva, kjer sodelujejo Čehova, Orlo-va, Masalitinov, Bersenijev in drugi. Dne 13. januarja Literarno-umetniški večer. Ta večer bo na programu velika scena iz Shakespearovega »Julija Cezarja« in prolog iz tragedije »Anathema« Leonida Andrejeva, Obe sceni igra gospod Kačalov, prvak med ruskimi igralci. Vdova Čehova, • gospa Knipper-Čehova bo recitirala malo novelo svojega pokojnega soproga. Poleg tega bodo igrali Maupassantovo tragedijo v enem dejanju, ki jo je dramatiziral L. N. Tolstoj, komedijo v enem dejanju J. Londona »Nemoralna žena« in tri veseloigre Čehova. Podrobni programi bodo še objavljeni. — Vstopnice za vse tri predstave se dobe od 6. jan. dalje pri dnevni blagajni v opernem gledališču. — O priliki gostovanja bo izšel »Gledališki list«, bc-gato opremljen s slikami članov »Hudože-stvenega teatra« s scenami iz posameznih vprizoritev ter z obširnimi članki o znamenitem gledališču. Številka bo stala 20 kron.
ICOBISiPSS
2drčž¥fšž in iet©wif« ¥ Za-
Prvi kongres kopališč, toplic, zdravilišč in letovišč kraljevine SHS sc je vršil dne 29. in 30. decembra 1920 v Zagrebu. Sklicalo ga je društvo za promet stranaca v Zagrebu, ki je že v mesecu avgustu 1920 v svoji glavni skupščini ustanovilo sekcijo za zdravilišča, kopališča, letovišča itd. Kongres se je vršil v sejni dvorani trgovske in obrtne komore. Na dnevnem redu je bilo 19 točk, udeležencev 80. Bili so to zastopniki drž. oblasti iz cele kraljevine in pa delegati posameznih kopališč itd., gg. dr. Jovan Barač, delegat ministrstva za socialno politiko v Belgradu, zastopnik zdravstvenega odseka za Slovenijo dr. Bleiiveis, šef zdravstvenega odseka za Hrvaško in Slavonijo dr. Lockert, delegat zdravstvenega odseka v Sarajevu dr. Jovanovič, delegat poverjeništa za javna dela deželne vlade za Slovenijo, zajedno zastopnik generalnega komisariata za promet tujcev gradbeni svetnik inž. Zajec, zastopnik ministrstva saobračaja iz Bel-grada, mnogo delegatov iz hrvatskega Pri-morja, zastopnik iz Dalmacije, otoka Krka, zastopniki hrvaške zemaljske vlade mesta Zagreba itd.
Delegati naših zdravilišč so bili: 2a Rogaško Slatino ravnatelj (obenem referent) Ciril Dolenc, za Dobrno upravitelj Alojzij Jankovič, za Rimske Toplice sedanja lastnica gospodična Jelena Rački, za športno zvezo njen predsednik dr, Ciril Žižek.
Predsednikom kongresa jc bil izvoljen predsednik društva za promet stranaca vseučiliščni profesor dr. Gustav Jane-ček. Obravnavanja vseh posameznih točk so se vršila z velikim zanimanjem. Na podlagi referatov in debat so se stavile resolucije na glasovanje.
Najglavnejša resolucija je pač ta, da je kongres prišel do zaključka, da se vsa kopališča, zdravilišča in letovišča itd. na ozemlju kraljevine SHS zedinijo v skupno zvezo s sedežem v Zagrebu in to za sedaj v področju društva za promet stranaca, ki je v to svrho dosedaj organiziralo sekcijo za kopališča, zdravilišča itd. K tej zvezi je dolžno pristopiti vsako kopališče, toplice, zdravilišče, letovišče in sanatorij.
Pomotoma se je v časopisih objavila vest, da se je sklenilo na kongresu, da se imajo vsa omenjena podjetja podržaviti. Ravno nasprotno se je sklenilo. Ugotovilo se je, da podjetja v državnih rokah v splsošnem vsa propadajo, ker jim manjka potrebnega kapitala in razumevanja elastičnega razvoja na široki podlagi v trgovskem smislu. Birokratizem je namreč največja cokla, ki ovira vsak napredek pri državnih podjetjih in so zato tudi vsa taka podjetja pasivna. Vodstvo zdravilišč itd. spada v spretne in žive roke upravnih uradnikov, ki niso utisnjeni v činovne razrede državnih uradnikov in ki so porok za prospevanje podjetja. Zato se je sklenilo, da ima zveza zainteresirati privatno iniciativo in privatni kapital, da pridejo ta državna podjetja (zdravilišča itd.) v privatne, odnosno v roke akcijskih družb.
Svojčas, ko bo izšlo celotno poročilo zvršenega kongresa, bo treba vse resolucije javnosti priobčiti, ker vsebujejo mnogo aktualnega in velezanimivega materiala in ker segajo v zaključkih stavljene zahteve, želje itd. v področje različnih javnih oblasti in institucij.
Pri tej priliki je še posebno pripomniti, da je predsednik športne zveze dr. Žižek v daljšem referatu zelo poučno in stvarno razvijal program glede organizacije institucije za promet tujcev.
V debato glede referata točenja alkoholnih pijač v letoviščih je posegel, žigosajoč povsem nesocialen davek trošarine na mineralne vode, ravnatelj Dolenc kot predsednik odseka naravnih mineralnih vrelcev zveze industrijcev. Apeliral je na vse navzoče zastopnike zdravstvenih odsekov, da tudi oni v interesu ljudskega zdravja nastopijo za popolno odDravo trošarine na mineralne vode. Ta nesocialen davek je celo industrijo z mineralno vodo uničil in tudi zadal najhujši udarec državnemu zdravilišču v Rogaški Slatini, ki je izgubilo na ta način glavni vir dohodkov. Uničena so pa tudi podjetja v Radencih,
Kraljevi vrelec v Kostrivnici, vrelec v Ga-berniku, na Hrvaškem pa Jamnička kise-Hca, Lasinja in Opatoička. Zadnji dve sta tudi erarična last.
V odbor sekcije za kopališča itd. so bili izvoljeni trije odborniki društva za promet stranaca v Zagrebu, ravnatelj Dolenc (zdravilišče Rogaška Slatina), ravnatelj ruchs (kopališče Daruvar) in predsednik EP°rtne zveze dr. Žižek (Ljubljana). Predsednikom je izvoljen banski savietnik dr. Mahin iz Zagreba.
Nj. Vel. kralju Petru in Nj. Vis. prestolonasledniku Aleksandru se je odposlala udanostna brzojavka.
Društvo za promet stranaca je priredilo svečan banket na čast udeležnikom kongresa. Banket Se je obnesel ob zvokih godbe in obilici srčnih napitnic pri najbolje šem razpoloženju najsijajnejše.
a Splošna gospodarska zadrugi za Slovenijo, Gosposvetska cesta št. 2 im* v prodaji moko: fino banatsko za pecivo št 00 kg po 17.— K, št. 0 po K 16.20, za kuho št jji po K 15.20, domačo ajdovo po K 16.50, koruzno po K 6.—, pšenični zdrob po K 16.—, koruzni zdrob, rumen in pa bel, po kron 7.50, riž I. vrste po K 30.—, II. vrste po K 28.—, ia III. vrste po K 26.—, mast po K 56.—, kave po K 60.— in K 68.—, suhe hruške medenke po K 14.—, orehe po K 18;—, raznovrstna dobra mila za pranje in umivanje, testenine, petrolej, metle, krtače itd. — Novi člani se sprejemajo vsak dan v zadružni pisarni na Go-sposvetski cesti št. 2 od 8. do 12. in od 2. do Jamči se z dvojnim deležem. Član more po-5. ure. Delež znaša K 50.—, vpisnina K4.-^v stati vsakdo, ki plača predpisani delež.
Me5«orologično poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. viš.
(Jas OpHEO- vanja	Barometer v mm	'■Termometer T 0	falhrom. diteroncii T O	Nebo, vetrovi	Padavino v mm
3./1. 21 h	7381	2	1-2	megla	
4./1. 7 h	738-9	1	0-8	megla s. v.	3
4./1. 14 h	740-5	1-6	0-6	megla s.	
Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluid! Bodete se čudili! 6 dvojnatih ali 2 veliki specialni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej.
Ali trpite na počasni prebavi? Na sla-* bem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve Elza - krogljice! 6 škatljic 18 K, Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsa trg št. 134, Hrvatska.	A.
izgubila se je popoldan zlata zapestnica (japonsko damascensko delo) na potu od Pred Škofije na Aleksandrovo cesto. Prosi se oddati proti nagradi Pred Škofijo št. 3./II. gospej SkuSelt.
fnrnnriirna obiskovalka gospodinjske UudlJUUIlIlU, sole iz boljše družine, išče sobo z hrano. Plača postranska stvar. — Prijazne ponudbe pod šifro: »Gospo-dična 28« na upravo .Slovenca«.
Ilrnnra poštenih staršev in s primerno Ululllu Šolsko izobrazbo sprejme ma-nufakturna trgovina Logar & KaSan v Kranju.	_5184
CfuninnicLn zmožno perfektno slov. in dirUJCUlMU nemšk. jezika, kakor tudi stenografije se išče. Tozadevne ponudbe je vložiti pod .poStni predal 14 i."
Bencin moior larno žago za žaganje
drv, pripraven tudi za vsako obrt in por;ibo v kmetijstvu, dobro ohranjen proda: Ivan Serbtnek, Vrtiče P. Gornja sv. Kunqota pri Mariboru.	_ 5162
Oglasi v,Slovencu1 imajo velik vspeh.
Proda se:
motorna žaga
za rezanje drv
na bencin 6HP, nova, pripravna tudi, da žene mlatllnice, slamoreznice in jdruge poljedeljske stroje. Vpraša sc: DRriKiE, Žabjak Stev. 2, II. nadstr.
Lepa
se dobijo pri FRANC CERAK, razpošiljanje sadja v btobu pošta Dom/ale.
Nervozni, oslabeli,
2 slabokrvni odrašeni in otroci do- 3
■	sežejo vedno okrepčilo z vpo- %
■	rabo železnatega vina lekarnarja S
; PICCOLMA v LiubSjjanL «
V slroiiio m oieklroielioicno stroko
spadajoča dela (proračune, načrte itd.) izvršuje Idr. Petrovvicz, Ljubljana, Celovška cesta 66.	4890
P. n. občinstvu naznanjam, da sem prevzel od p. Drame
motorni strel a M in
Priporočam se za mnogobrojna naročila, koja spre ema lastnik Pavel Kotnik, Ljubljana, GradišCe 17. i. nadstr. ali pa sv. Petru cesta 43, dvorišče.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni stari oče, gospod
Pave! Mrzlikar
dne 3. jan. 1921 ob 1. uri pop. previden s svetimi zakramenti v Gospodu zaspal v 901etu starosti Pogreb bode v sredo 5. jan. ob pol 16 uri pop. iz hiralnice k Sv. Križu
Žalujoči ostali.
2 motorna kolesa, 2 godbena avtomata, 2 velika gramofona, 6 šivalnih strojev, veC dvokoles
v prav dobrem stanju, se ceno proda. Ljubijann, Knrlovska c. i.
dobiva se povsod
Prva hrvatska Ivornka salam, sušenega mesa in masti
M. «3&VSttL©WIC SSNOMB D.
Sfoiiovonje
— čim prej mogoče s 3 sob,, kuhinjo in drugimi pri-tiklinami išCe mirna stranka brez otrok proti posebni dobri nagradi. Obonem kupi za sorodnika dobro ohranjen pia-nino boljše vrste. Ponudbe pod „Go-spodai" na upravo .Slovenca".
Naprodaj nov umetni
valučni mlin
7. Bistriško vodno močjo in gospodarskim poslopjem ter zraven spadajoCe zemljišče. Mlin se proda prostovoljno radi smrti gospodarja. — Poizve se pri lastnici Mariji Ribiar. Študa, p. Domžale ali v Ljubljani Franc Ravnikar, Linhartova ulica 25.
elegantna, nerabljena je na-'» prodaj radi stanovajnskih razmer. Pojasnilo Poljanska c. ll./I. levo.
oddaja mnogo pod dnevno ceno uvozna tvrdka J. Hazboršek, Šmartno pri Litiji,
Pri slabostih vsled starosti, pri želodčnih težkofah in pri izgubitvi moči je stari vinski konjak v mleku pravo oživljajoče sredstvo, 2 pollit. stelsl. pošlje franko za vnaprej poslanih K 140 Beneš Hertl, lastnik, grud Golič pri Konjicah. Slovenija.
99
IRIENT"
družba z o. 2. preje
Brata Eberlin Jančar & Co Iijubljana, Miklošičeva o. 4.
Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih ia rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje.
Vsakovrstno klobuke od 160 K naprej ima v veliki zaloui in tudi lepe veiour-klobuko
FRANC CERAR, tovarnar v Stobu
pošta Domžalo. Tovorna je 7 minut od postajo Domžalo oddaljena. Ceno primerno nizke, postrežba točna.
JflRflC"
„FAD!LET" „S£LflM"
proizvod domače tvor-nice cigaret-papirja,
Zaqreb
Maksimirsk.-i c. 10. Telefon 9-56.
izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik Mihael MoSkerc v Ljubljani.
Le prvovrstno
stenografinjo in strojepisko
i S C e velika industrijska pisarna v Ljubljani.
Prednost imajo moči, vešče srbsko-hrvalskegajeziiia v govoru in pisavi, ter izvežbane v knjigovodstvu. "Stalno nameščenje s takojšnjim vstopom. — S prilogami opremljene ponudbe so v svrho predstavitve
osebno oddati pri
Zvezi industrijcev, Ljubljana, šelenburgova ul. 7, II. nadstr.
jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.