IG. Htev. Novo mesto 15. avgusta lliO?. XXÏJ1. letnik. DOLENJSKE NOVIC p Izhajajo 1. in 15. Tsacega meseca. Cena jim je a poštnino rred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske driave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J, Krajec nasi. T Novem mestn. aOSPODARSTVO- Zakaj bledijo trte na Vinjem vrhu. Ako pride kdo pogledat lepo vinsko gorico Vinji vrh pri Heli cerkvi, Ijo z začudenjem opazil, da v ne-katerili vinogradih trte močno l)ledijo. Kaj je trtna bledica sploh, kako nastane in kako se zdravi, opisal Bern natančno že v predzadnji številki ,,Kmetovalca", Tukaj imam namen, vpoštevati le vzroke bledice na Vinjem vrhu. Urez dvoma je vzrok bledici trt v tem kraju preobila množina apna v tamošnji zemlji. Ker daje apno zemlji belo barvo, vidimo, da ravno v belili, bodisi moćno grusčastih, ali pa bolj težkih, ilovnatih zemljah, trte najbolj bledé. Ptresa trt, ki so obolela na pravi bledici, 80 že takoj ko se razvijejo bleda in sicer najprvo svetlozelena, pozneje zelenkastorumena, potem rumena in nazadnje že skoraj bela. IvC okoli žilic se dobijo včasih se zelenkasta mesta. Pozneje se začnejo peresa ob robeh susiti in zavijati (sfrkovati), trta vedno bolj v rasti zaostaja, ne rodi in konečno, ako se ji v pravem času ne pomore, pogine, lîekel sem, da je vzrok bledici na Vinjem vrliu preobila množina apna v zemlji, kajti znano je, da so posebno ameriške trte glede apna v zemlji zelo občutljive in skoraj najbolj občutljiva je ravno riparija. pred mnogimi leti je podpisani radi tega preiskaval razne vinogradske zemlje glede apna in je ravno v Vinjem vrhu naSel zemlje, ki so imele od 40 do 80 odstotkov apna v sebi. Ker je pa znano, da riparija pod najboljšimi pogoji ne prenese Čez 35 odstotkov apna, sem koj takrat svaril vinogradnike, zlasti pri svojih predavanjih, v člankih iu pri potovanjih, da naj nikakor ne sade v Vinjem vrliu samo riparijo, ampak, naj vsaj v belih zemljah sadijo kake druge vrste, osobito križanke. Žalibog se gospodarji, kakor navadno pri nas, se zmenili niso za moj poduk in si morajo sedaj sami prištevati sadove svoje brezbrižnosti. Edini g. F. Majzelj je na moje svetovanje v najhujšem belem laporju posadil nekaj raznih križank, ki skoraj vse prav dobro uspevajo. Svetujem toraj se enkrat na tem mestu, naj gospodarji vendar-le že enkrat opuste saditi riparijo Vsaj že sedaj tam, kjer sami vidijo, da bledi in ne uspeva, kakor se n. pr. vidi v novem nasadu pleter-stega samostana in drugod. V beli zemlji treba je "a vsak način saditi križanke in sicer priporočam za težko apneno zemljo križanke solonis X riparija št. 16IG, riparija X rupestris st, 3309 in rupestris X solonis 217' in Peča. V srednje težkih, ampak zelo apnenih zemljah ®ade naj se razne križanke berlandieri X riparija in riparija X berlandieri TelekI, le v zelo suhih, gniščastlb zemljah bi se znabitl priporočalo saditi berlandieri X rupestris. Seveda bo treba se te razne križanke v našiti goricah temeljito preskusiti, ampak že danes se lahko reče, da bodo v apneni zemlji vse veliko bolj uspevale kakor riparija. Posestniki dobijo za poskušnjo križanke omenjenih vrst v državnih trtnicah tudi brezplačno, treba se je zanje le pravočasno, na vsaki način pa ž e v jeseni zglasiti. Kdor si sam ne upa voliti potrebne podlage, ta naj se obrne do podpisanega, ki mu rad da potrebne nasvete na podlagi preiskave dotične zemlje. Kar se pa tiče bledičnih trt, pri katerih se je že zgodila napaka, da se ni izbrala prava podlaga, opomnim, da se jih še latiko dolgo ohrani v moči In rodovitnosti, ako se jim le v pravem času pomaga in se jih ne pusti poginiti. Znano je namreč, da je zelena ali železna galic-a izvrstno sredstvo proti trtni bledici. Koristi pa le, ako jo trta na kak način vase vsrka. Najboljši način je oni, ki ga priporoča Francoz líasigijé. Takoj, kakor hitro listje opade, najbolje precej prvi dan, se bolne trte pravilno (toraj že v jeseni) obrežejo in vse rezne plošče se dobro pomočijo z močno raztopino galice (na 100 1 vode 20 do 30 kg galice). Gledati je na to, da se vse s škarjami napravljene rane dobro iu večkrat s to tekočino napoje. Mažemo lahko s kakim čopičem ali pa s kako okoli palice uvito cunjo. To delo, namreč režnja in koj po njej mazanje, se vrsi tudi lahko se-le spomladi, ampak ni tako izdatno kakor v jeseni. Mazanje, bodisi jesensko ali spomladno, je seveda treba vsako leto ponoviti. Poleg I^sigijévega načina dodamo galico trti lahko tudi v zemljo, ako v jeseni trte nekoliko odkopljemo In nad korenine raztrosimo v jami k vsaki trti '/4 do '/., kg železne galice, kar zadostuje za 2 do 3 leta. Navadno se toraj ponavlja ob enem z gnojem. Opomnim, da zelena galica ni tako draga kakor modra, kajti od 50 kg naprej stane v tovarni le kakili 5 do 6 helerjev kilogram. Komur so trte začele se-le v prvič bledeti, toraj sredi poletja, ta jih lahko nekoliko odkoplje in zalije s 3*'/^, raztopino galice (na 100 1 vode 3 kg galice), ali jih pa lahko škropi z 1 — 2"/o raztopino galice v vodi (brez apuaj. Zelo uspešno je tudi, ako se pri bolnih mladikah vsi zalistniki (zapernice) prerežejo in se rezne plošče namakajo s 3"/„ do 5"/[) raztopino galice, ali pa, da se v eno in dvoletni les naredijo podolgem z nožem zareze (rane), ki se tudi z galico namočijo, da pride na ta aaČin nekaj galice v trtai sok (mezgoj. Ako trta ni preveč bleda, to je ako je vsaj en del lietja (blizo žilic) 86 zelen, trta v kratkem Čaau ozeleni in ozdravi. Če se pa liât že euši, potem namakanje nič vec ne pomaga. Toraj na delo in ne pustite bolnili trt poginiti! Bohuslav Skalický. Skrbimo za stanovsko izobrazbo kmetskih mladeničev. Kmetijstvo je v teku časa mocno napredovalo. Povzdignila se je živinoreja, mlekarstvo, pridelovanje krme, vinogradništvo itd. l'ovsođ se kaže velik napredek. Lep izgled o tem nam dajejo razne napredne dežele, ki stoje s svojim kmetijstvom na visoki stopinji. Pa tudi doma se že kažejo vspehi kmetijskega napredka v enem in drugem oziru. Če se prašamo, kaj vse je pospešilo ta napredek, pridemo tudi do dejstva, da se je mnogo zahvaliti kmetijskemu pouku in kmetijskemu BoUtvu. In zares! Če pogledamo v napredne dežele, povsod se laliko prepričamo, da se ondi skrbno goji kmetijsko soUtvo in da je po teh krajih največ izobraženih in za napredek vnetili gospodarjev. Kolikor bolj pa prodira stanovska izobrazba med priprostim ljudstvom, toliko hitreje in vspesneje se siri kmetijski napredek. Posebno lep in zares vspodbuden izgled nam daje Švica. Ta dežela je komaj štirikrat tako velika kakor je naša kranjska dežela, pa ima 22 kmetijskih šol, ki so vse dobro obiskane. Tam je kmet do cela prepričan, da je treba njemu ravno tako šole kakor drugim stanovom in zato pošilja tudi tako rad svoje sinove v kmetijske šole. — In to prepričanje mora tudi pri nas prodreti! Kmetijske razmere so se v teku časa močno izpremenile. Dandanes je treba, da zemljo prisilimo k večji rodovitosti, treba pa tudi, da pridelke laliko in dobro prodajamo. Današnji kmet mora biti dober proizvajalec, ob enem pa tudi dober kupčevalee, da spravi svoje pridelke bolj ko mogoče v denar. Za vse to pa treba dobre podlage, več znanja in »'eč šole kakor v prejšnjih časih. Vse to nam na misel prihaja sedaj pred pričetkom novega eolskega leta na Grmu, sedaj ko se razpisujejo štipendije in mesta za plačujoče učence. Ta sola bi morala biti spričo njenega namena in njene važnosti močno obiskovana, ako bi se naši gospodarji bolj zavedali dolžnosti, ki jili imajo do svojili ukaželjnili sinov. Saj ni nikjer ugodnejše prilike, da se pripravijo sinovi za svoj bodoči poklic kakor je ravno na Grmu, Tu se uče kmetski mladeniči vsega, kar potrebujejo za svoje poznejše življenje. Tu se uče o živinoreji, o pridelovanju krme, o mlekarstvu, vinogradništvu, sadjarstvu itd. Pa ne samo v šoli, kjer se jim razlaga in utemeljuje napredek v teh panogah na podlagi novejših izkušenj, ampak tudi zunaj v gospodarstvu, kjer se morajo učeuci privaditi vsem potrebnim delom. Šola ima v to svrho skrbno urejeno kmetijo, ki se peča v prvi vrsti s pridelovanjem krme v zvezi z živinorejo in mlekarstvom, ima pa tudi vzorne vinograde, trtnioo, drevesnico in sploh vse potrebne učne pripomočke za praktično šolanje učencev. Lčenci se vadijo pa tudi v kmetijskem računanju in sestavljanju kupčijskih pisem in sploh vseli tistih vednostih, ki so potrebne in važne za boljšo izobrazbo. Navajajo se pa tudi ves čas šolanja k red- nemu življenju, k dobremu obnašanju, k zmernosti, var5-nosti in pridnosti. Skrbi se torej na vse strani, da se vzgojé kolikor mogoče dobri gospodarji. Zato pa skrbimo tudi mi, da se zavod dobro obiskuje ! Stroški šolanja 80 primeroma tako nizki kakor na nobenem drugem zavodu. Naša sveta dolžnost je zaraditega, da pošiljamo za pouk pripravne sinove v to šolo in da se oglasimo pravočasno za sprejem oziroma za razpisane štipendije pri vodstvu kmetijske šole na Grmu. ~r— Naáe delavske razmere. Naše delavske razmere po deželi so tako žalostne, da ne morejo biti nič bolj. Vse biti v večja mesta, v rudokope, najbolj v Ameriko. Velika mesta naraščajo in se polnijo s kmetskimi posli in delavci, kmetske vasi pa ostajajo prazne in zapuščene. Najbolj trpč večje kmetije, ki opravljajo potrebna dela z najetimi močmi. Tukaj zastaja vse delo in gospodarstvo in prav nič se ne smemo Čuditi, ako te kmetije propadajo. Žalostne 80 razmere pa tudi na manjših posestvih. Mnogo je vasi, kjer je odišlo vse, kar je količkaj sposobnega za delo. Kako pa naj napredujemo v kmetijstvu, kako naj zboljšujemo naša gospodarstva, če manjka delavnih moČij ? Kam nas bo to dovedlo? Največ delavnih moči nam požre Amerika. Mnogo se je o tem že govorilo in pisalo, toda vse zaman. Storilo in doseglo se ni od merodajne strani dosedaj prav nič. Mirno se gleda in trpi, kako se ljudstvo izseljuje, kakor da bi ne bilo prav nobene škode in nobene nevarnosti za obstanek naših kmetij, — Svarilen glas o nevarnosti neprestanega izseljevanja se je leto» zopet enkrat slišal pri občnem zboru kmetijske družbe v Ljubljani, ali kaj pomaga, ko so vse te tožbe le glas vpijočega v puščavi. Nihče se resno ne zmeni, da bi se kaj ukrenilo proti izseljevanju. Glavni vzrok naraščajočemu izseljevanju je — boljši zaslužek in boljše izhajanje v tujini. Ljudje se ne bojó prav nobenih nevarnosti, ki jib čakajo po tujib krajib, samo da je veČ zaslužka. Denar jih vleče in zato odhajajo trumoma po srečo v tuje kraje. Ako bi kmetija več nesla in domačina bolje preživela, potem bi se izseljevanje samo ustavilo. Ali v sedanjih razmerah je to nemogoče. Dohodki iz kmetijstva so veliko prepičli in se ne morejo meriti z dohodki tvorniškili velepodjetij. Ker je kmetijsko delo že sedaj jako drago, se smatra za posebno važno, ako bi se kmetijskim delavcem in poslom zagotovil bolj trajen in reden zaslužek. To bi se doseglo na ta način, da bi se vpeljalo za kmetijske delavce zavarovauje za starost in onemoglost, za slučaj bolezni in nesreč. Stroške za to zavarovanje bi morali tudi gospodarji nositi, kar bo pa le potem mogoče, ako bo kmetovanje bolj dobičkonosno kakor je sedaj. Po našem mnenju bi se moralo kaj izdatnega storiti proti izseljevanju. V državnem zboru je sedaj močna kmetska stranka, ki bo tudi v tem vprašanju lahko kaj dosegla, ako se bo zavzela za naše kmetijske potrebe. Da bi se saj toliko doseglo, da bi se otežkočilo in omejilo vse izseljevanje. Saj mladeniči, ki niso zadostili vojaškim dolžnostim, naj bi ostali doma. —r— Politični pregled. NedavDO tega bc je vlada se htido protivila temu, da bi se splošna in enaka volivna praviť-a uvedla tudi 2a deželne zbore, kakor so zalitevali mnogi poslanci. Sedaj pa pišejo nekateri listi, da je vlada v tem oziru spremenila svoje stalieče. Nam bi bilo to všec, osobito za naš kranjski deželni zbor, da bi nehalo tako krivično nemsko-liberalno gospodarstvo, Na vrsti so spet obiskl vladarjev. Dne 3. t, m. Bta 8c sesla ruski in nemški cesar na morju pri Svi-nemiinde. — Dne 15. t, m. se snide angleški kralj z našim tesarjem v Išlii ; temu sestanku sc pripisuje jako velik pomen. — Pri našem cesarju je bil pred kratkim bolgarski knez Ferdinand, Svoj čas se je bil zelo zameril cesarskemu dvoru, a danes je stvar poravnana, ker ga je cesar odlikoval s tem, da ga je imenoval imejiteljem nekega liuzarskega polka. Obisk angleškega kralja in bolgarskega kneza spravljajo v dotiko z makedonskim vprašanjem, katero se vedno čaka rešitve, doČim trpč slovanski narodi pod turškim jarmom. — 13, sept, pa prideta na Dunaj španski kralj in kraljica; ta obisk ne bo političnega pomena. Nemci se vedno zatirajo Poljake na nečuven, nečloveški način. Vsak dan si izmislijo kaj novega. Sedaj hočejo napraviti postavo, po kateri bi smela vlada Poljakom prodati njili posestva samo za to, ker so Poljaki! To, pravijo, da je nemška •— kultura! Na Laškem so bili budo strastni proti-cerkveni izgredi. Oblasti so prišle na sled velikim zločinstvom po nekaterih ženskih samostanih ; a to niso bili samostani, marveč ničvredne bahnice so proti cerkvenim prepovedim nosile redovno obleko in živele na videz samostansko življenje, a v resnici so živele kot živé v zloglasnih hišah, k njim pa so zahajali malovredni eveti liberalne inteligence. Cerkvena oblast je te laii-redovnice krepko preganjala, a posvetne oblasti so jih varovale, seveda, ker so zahajali tja premnogi uradniki. Ko 80 se teh malopridnic naveličali, bo jih pa lioteli razglasiti za redovnice in zagnali ao krik; „Glejte jih, kakšni so vsi ! ProČ ž njimi !" A vlada v Rimu je strogo nastopila proti razgrajačem, ki so ropali in skrnnili cerkve, in po vestnih preiskavah so doživeli sramoto liberalci, ne pa redovniki in redovnice. Prišla )e resnica na dan, liberalcem malo ljuba. — To je resnica o „cerkvenih škandalih" ; najbolj zagrizeni nemško-proticerkveni listi so dali rcsnici čast, mnogi slovcnsko-napredni listi pa se dalje — lažejo. V državi Maroko (severna Afrika) so domačini v Kasablanki pomorili mnogo Evropejcev, največ Francozov. Francoske bojne ladije so nato obstreljevale Kasablanko in čete so se tudi na suhem spoprijele z Maročani ter jih zapodile v beg. Ali se bodo dale razmere urediti brez nadaljnega prelivanja krvi, ni gotovo, zlasti ker je maroški vladar precej svojeglavea in zvijačen. Čez cesto. (Daljo.) Kar naenkrat se malemu Vilkotu razjasni obraz; izmislil si je gotovo nekaj posebnega. Vzame izmed knjig s podobami najljubšo — lainjivega kljukca —, in dri,i naslovno podobo visoko v roki ter jo pri- tiska na sipo, izpod knjige pa je Ć«z nekaj časa pokukal, knj dela stari gnsptd. Kar Vtlko veselo vsklikue: „Mama, mama, stari gospod je napravil jako zadovoljen obraz, celo malo oasmejal se je." Gospa svetn ca pa je ravnokar stela vbi de pri svojem vezanju, zato nevoljna reče: „Miruj, Vilko, da se De uštejem." A Vilko se ni zmenil za materin opomin. Prinese k oknu pružico, slopi nanjo, ter potem kaÁe gospodu ćez ceato vse podobe po vrati, od prve do zadnje, ne ene ni izpustil. Bolnik se je smehljal in ko je Vilko pakasal zadajo podobo ter knjigo zaprl, nagnil je sivolasi gospod glavo v znamenje, da se mu zahvaljuje. Veselja zažari Vilkotu obraz in se skrije v iiadregi za zaiezo, pa kmalu spet pomoli glavico k okiin ter dobrodušna-poredno pokima staremu gospodu. Hedaj pa se je tam čez nekaj zgodilo. K staremu možu pristopi neka i.ena. Hitro, kaktr bi se ji močno mtiddo, poravna in pogladi starčku lase, ki so se mu bili vsuli na čelo in oči ter mu priveže bel prtiček krog vratu. Nato zopet izgine, a takoj se vrne s krožnikom juhe v roki. Krožnik postavi na okti» ter začne atarega moža — pitati; žlico za žlico juhe mu daje v usta, dokler ni krožnik prazen. Vilko pa je pritisnil svoj mali nosek na šipo ter pazno gledal, kaj se gudi v biši tam čez cesto. „Glej no vendar, mama, glej!" Starega gospoda nfka žena ravno tako pita kakor je včasih mene Mina! Kaj še ne znii sam jesti?" Gospa Dvornikova sedaj res upre svoj pogled v nasprotno okuo in sedaj prvič začuti nekoliko sočulja v svojem srcu. Hiom na rokah in nogah, si misli. Potem pa pogleda na nro: „Vilko, spravi svoje stvari skupaj, slišiš? Greva na izprehod in po papa v pisarno " — Prihodnje tedne gospa svetnikova ni imela časa sedeti pri svoji šivalni mizici. Z gospodom srprogom sta delala običajne obiske. Diugi zopet so vračali obiske, in kmalu so ju tudi začeli vabiti semkaj in tjakaj in drugam. Gospa je bila zjutraj vedno tnočno ntrujena m naveličana. V naglici je malo, za Bilo, pogospodinjila, potem hodila v posete, poptiludue pa ubijala glavo, kaj in kako se bo zvečer oblekla. Ni čuda, da ni mislila več na onega nadki^nega soseda čez cesto. Le enkrat se ga je spomnila, ^la je kupovat v malo prodajalno, ki je bila v pritličju prav one hiše, in postregla ji je prav tista žena, ki je takrat hranila starega moža Gospa se je naenkrat iray živo domislila tega obraza in vstala ji je misel: kako živ-jenje ima pač ta ubogi mož! Hrom na rokah in nogah, pre-sedi pri oknu sam cele ure, dočim je žena v prodajalni od jutra do večera, ter more le včasih za par minut stopiti k njemu, da mu da jesti! Koliko gorja je pač na svelu, si je mislila gospa. In ko se je vračala preko ceste domu, si je se rekla; ubogi, pomilovanja vredni bolnik ne vidi pri oknu sede na ulico prav nič, kakor tudi jaz ne; edina zabava in razvedrilo mn je torej pogled v naše stanovanje. In gospa se je skoraj sramovala, da je imela starčka nadložne^a in pohabljenega za „nadležnega". Kajti gospa Dvornikova je bila pač površna in vsa posvetna, a vendar je imela blago in čuteče srce, (Dilie sledi.) ■»■•it ■» Domače vesti. (Zlata niaBa)preČ. g. Antona Peterlina, dulnvnega svétnika in župnika v Šmilieln, se je vršila dne 4, t. m. nad vse sijajna. Gospod svétnik ima sicer rad, da mn njegovi častilci prizanašajo, a to pot se ni mogel ustavljati, marveč jim dovolil to veselje, da dajo duàka svojemu spoštovanju in ljubezni, ki jo gojé do njega. Dokaj dni prej so pletli vence in pripravljali vse dmgo potrebno za ozaljšavo cerkve in pota od župnišča do cerkve. Od župuišča do cerkve so bili postavljeni mlaji, pot so obrobljevali venci svežega zelenja, nebroj zastav in zastavic, mnogo jako primernih in pomenljivih napisov: vse to je kazalo Že v soboto popolndne veselje župlja-nov nad častnim dnevom svojega priljubljenega župnika. Vas Šmihel in Kandija sta si tudi nadeli praznično lice: le na malokateri hiši ni bilo zastave. V soboto popoludno so se poklonili g. zlatomasniku mil. g. prost dr, Elbert, ki je zlato-mašnika iznenadit s poročilom, da je po milosti Njih svetosti papeža Pija X. postal tajni komorník. Novi monsignor je bil 164. dolf:njske novice. štev. 16. res iziK^nadeD te časti. prost je ie častital slavljeocu v imenn k»pite]jeke in dekanijske duhovščine. G. kanonik Virant je zlatouaéniku poklonil nov, krasno vezan misal kot darilo osmerih se živečih njegovih kaplanov. Zastopstvo občinskega odbora, na čelu mu g. župan Zurc — je izrekel svoje prisrčne Častitke ter mu poklonil krasen zlat kelih, bel plnvijal in dve beli dal-matiki v zuak udane ljubezni in prisrčnega spoštovanja. — Mnrgo primernih darov {prekrasen svilen, vezen oltarni prt, ravno tako pogrinjalo priinice in dr.) so tudi poklonile Čč. šolske sestre, ki ne morejo dovolj prehvaliti skrbi in požrtvovalnosti g. zlatomašnika za njih samostan. Dekleta Ma rijine družbe so podarile jako lep in dragocen masni plašč; vezle so ga čč, sestre kakor tudi svo e lastne darove zares nmetnisko lepo in jako fino. Zvečer oko u polu 9. ure sta bila Šmihel in Kandija razsvetljena, garel je na bližnjem grifin velik kres, g^dba in pevci pa so napravili podokničo zlato-mašnikn. V Smiheln se je pred župniáčem nabralo mnogo radovednega občinstva tudi iz mesta. — Drugo jutro se je podal zlatomasuik ob spremstvu 21 duhovnih tovarišev v slovesnem spievodu v Jako okusno izaljšano cerkev. Palice s prelepim šopkom ni potreboval, ampak čvrsto korakal: ni se Dia videlo, da je zlatomašnik. V sprevodu so korakali: mladeniška Marijina družba, dekliška Marijina družba (mnoge v stari narodni noši v pečah, nekaj tudi s pasovi in „avbami"), sorodniki, dostojanstveniki in duhovščina z jubilantom. Po odpetem „Veni sinete spiritus" stopi na prižnico luil. g. prošt. V poljudnem govoru je najprvo podal opis zlatomaijnikovega življenja. Rcijen je bil v Klečah št. 11 dne 14 januarja 1833, iupnija Dol. V mašnika posvečen 30. julija 1857. Služil )e kot kaplan: V Starem trgu pri Ljžu. v Eovtah nad Logatcem, na Igu, kot župni upravitelj v Želimljah, potem zopet na Igu, zopet v Starem trgu pri L'ižu do 16. avgusta 1871, ko je prišel za župnika v Šmihel. Njegtivo delovanje sta počastila škof in eesar, sedaj pa še sv. oie, Grovornik nato prebere tozadevno p'smo prevzv. g. knezoskofa, v katerem mu sporočajo o novi časti, pa prav prisrčno Častitajo k jubileju. V drugem delu je mil, gospod prost kazal delovanje duhovnika sploh, ter poživljal k prisrčni zahvali g. zlatomašnika za tako polno in plodonosno življenje Bogu, iupljane pa za skrb in vodstvo g zlatomaš-nikn. Po slovesni sv, maši, pri kateri je zbor samostanskih gojenk in učenk prekrasno popeval, je pjdelil mousigaor-zlatomsHoik papežev blagoslov, opravil slovesen „Te Deum" ter imel se zlato poroko dveh parjv, — V okusno ter jako ljubko in spretno ozaljšanih šolskih prostorih samostana čč. šolskih seslcr se je nato sešla obilna družba k svatovskemu obedu. Prvo napitnico je prav krepko govoril mil. g. prost v čast papežu in cesarju, drugo v čast zlatomasniku. Dalje e prav krasno govoril preblag, gospod dr. Pielahofer, c. ir. okrajni komisar, dalje jako pr.srčno ter pesniško g. župan Zurc, dalje se je g, zlatomašnik spomnil prevz. g. knezoškofa in pozneje svojih kaplanov. Vrstila se je napitnica za napit-nico — omeniti je se ono guspoda svetnika Podboja v vezani beaedi — do večera. Naj zlatomašnik, monsignor, tudi v naprej tako lahko nosi težo svojih let, da nam bo dana sreča in veselje, prisostvovati tudi njegovi biserni maši. Dal Bog! (Duhovniške izpremembe v ljubljanski Škofij i.) Podeljena je iupnija Senožeče Č. g. Janezu Možin«, župniku v Rovtah. — Premeščeni so gg. kaplani: Martin Stular iz SemiČa kot prefekt v zavod sv. Stanislava v Št. Vidu; Josip Jjavtar iz Št. Petra pri Novem mestu v Črnomelj; Janez Strubelj^ iz Spodnje Idnje v Črnomelj; Pavel Zaje, ka-tehet iz Škofje Loke v Št. Peter pri Novem mestu; Karol Gross iz Kočevja kot katehet na uršulinsko šolo v Hkofjo Loko; Kudolf Cepuder iz Gorij v Tržič; Andrej Magajna iz Sostrega v Borovnico; dr. Al. Merhar iz Doba v Sostro; Leopold Podlogar iz Črnomlja v Dob; Ljudevit Baje iz Selc kot župni upravitelj k Sv. Trojici nad Cerknico; Josip Hartman iz Moravč kot žnpni upravitelj na Planino nad Vipavo; Ignacij Žnst iz Horjula v Moravče. Na novo nameščeni 80 g. sem. duhovniki: Alojzij Markež kot prefekt v zavodu sv. Sunislava v Št. Vidu; Janez Lovšin kot kaplan v Gorjah; Janez Rihar v Št, Vidu pri Vipavi; Ivan Opeka v Leskovcu pri Krškem; gg. novomasaiki: Alojzij Bre- celj ni k knt kaplan v Semiču; Janez Mrak v Spodnji Idriji; Frančišek Kogej v Kočevju; Janez Kepec v Selcih; Albert Pravst v Vremah; Frančišek Novak v Stopičah; Matej Dagarin v Škocijanu pri Dobravi; Friderik Rodič v Horjulu. • (Šolske vesti.) V VIII, činovni razred so pomaknjeni profesorji: dr. Fran Kropivnik; Mihael Markič, dr. Franc Perne, dr. Gregor Pečjak, Anton Peterlin, dr. Jožef Pipenbacher, dr. Jožef Tominsek, dr. Jakob Žmave, Jakob Zupančič, — V IX. činovni razred so pomaknjeni učitelji oziroma učiteljice na učiteljskih pripravnicah: Gabrijel Majcen, Jakob Marin, Ivan Janežič, Jožef Kostanje-vec, Ivan Kruleč, Anton Maier, Paula pl, Renzenberg, Marija Schulz, Julija 3uppantachitseh, Viljemina Joain. (Novi grobovi.) Dne 7. avg. je umrl g. Alojzij Ko-račin, rodom Novomeščan, bukvovez v Mariboru; prišel je na počitnice k svoji sestri, gospe Tučkovi, se veselil mnogoštevilno zbranega sorodstva, pa mu je nakrat smrt pretrgala nit življenja. — Splošno sočutje je vzbudila smrt 10 letnega Alojzi) Agnitseha, nčenci HI», šolskega razreda, kije utonil 8. t. m. pop. v Krki, prav na tistem mestu, koder je voda zahtevala že tako marsikako žrtev. Sočutje hudo obiskani rodbini g. Agnitseha so izkazali naši meščani s prav številon udeležbo pri pogrebu. — V Postojni je umrl za tam zelo raz-sajajočim legarjem dne 3. t. m. g. Rudolf Lampe, c. kr. gozdni komisar, ki je svoj čas služboval tudi v Novem mestu. — N. v m. p. ! (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V meseca jnlijn 1907 je 267 strank vložilo 86616 K 60 h. 267 strank vzdignilo 96972 K 82 h- 12 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 24400 K. 272 menic se je eskomptovalo za 87165 K. Htanje vlog 3,006380 K 27. Denarni promet 467856 K 59 h. Vs.h strank bilo je 1145. (Hranilnica in posojilnica) za Kandijo in okolico (reg. zadruga z neomejeno zavezo) imela je meseca julija 1907 prometa K 197674'48. Vložilo je 142 strank K 63058-62, dvignilo 151 strank K 46880 01. Posojil je bilo danili 47 strankam K 19830 —, a vrnilo je 118 strank K 186ÍÍ6 72, Zadružnikov je bilo koncem meseca 1688. (Zdraviska komisija) priredi v proslavo cesarjevega r.)j8tnega dne v nedeljo popoludne 18. t. m. na trgu pred kopališčem v Toplicah veliko ljudsko veselico z raznovrstnimi zabavami. Pri veselici sodeluje novomeška godba in domače gasilno društvo. Zvečer bo razsvetljava in koncert v zdraviski dvorani. (Novomeški vodovod.) Mestno županstvo je dalo za-)reti vodnjak pri Recelju v Kandiji. Vzrok temu je, ker se e voda v veliki množini po nepotrebnem tratila in ker je vsak večer kar cela procesija iz sosednje Žabjevasi hodila po vodo tjakaj. Iz vasi torej, katere zastopniki so svoječasno izjaviti, da se jim naj voda zapre, da je ne potrebujejo. Nekateri iz Zabjevasi pa so si in si še v tej vročini žejo gasijo z vodo, ki jo zajemajo iz vodnjaka, v katerem so črvi in vsakovrstna druga golazen. Nevarnost je, da prebivalstvo zboli na legarju (tifusu). Za Postojno pride lahko Žabjavas. Mestno županstvo bo isto moralo ukreniti z vodnjakom pri Jbolnici v Kandiji. Sem pa hodijo kar z vozmi po vodo iz Šmihela in Drske. Zaprl se bo i ta vodnjak iz istega vzroka kot oni pri Rectlju, in pa, ker vse vasi, razven iCandije, ni6 ne prispevajo k vzdrževanju novomeškega vodovoda Vsi posestniki pa, ki imaja v svoje hiše napeljane iztoke, se odločno opozarjajo, da naj ne tratijo vode s tem, da puščajo po noči in po dnevu pipe odprte, da vode ne oddajajo iz hiše, ker se bo moralo v nasprotnem slučaju napraviti v tem oziru energične korake, — Stroji v Stopičah namreč ne proizvajajo v toliki množini porabljene vode. (Sprejem učencev v kmetijsko šolo na Grmu.) Novo šolsko leto se prične z mescem novembrom. Pouk traja dve leti. Šola na Grmn ima namen popolnjevati in razširjevati pouk ljudske sole in izobraziti učenca v vsih tistih pomožnih in strokovnih vednostih, ki so dandanes neobhodno potrebne za vspešno kmetovanje. Praktični poduk se vrši na šolskem gospodarstvu pod navodom učiteljev in preddelavcev. Vsa uredba zavoda, skupno stanovanje, skupna hrana, vsa razdelitev dela in časa, učni, hišni in poslovni red, vse navaja učence na to, da se jim vcepi ljubezen do kmetijstva in da ;3e izgoje za praktiôno kmetijsko življenje. Vrhu tega ee navajajo učenci luđi na nravno redno in priprosto židjenje. na varénost. zmernost, delavnoat in sploh na teiave kmetskega atanu. y šolo se sprejemajo štipendisti in plaéujoôi nćenci. Štipendisti imajo hrano, stanovanje in pouk brezplačno, za obleko, životnu perilo, obuvalo in šolske potrebščine pa morajo sami skrbeti. Pravico do štipendij imajo le sinovi kranjskih kaietovalcev. Za novo šolsko leto je razpisanih -6 štipendij, zi katere le prositi pri vodstvu šole do B. septembra t, I. Plačujoči néenci plačujejo za hrano 80 h na dan in za pouk po 40 K na leto ter stanujejo brezplačno v zaïodn. Potrebna pojasnila daje vodstvo kmetijske šole na -Ormu p. Noto mesto. (Porotno zasedanje v Novem mestu.) Razprave ^e bodo vmle 26 , 27. in 28. t. m. (Ugodna prilika.) Neki DanajČan ponuja za en mernik Češpelj K 2 60. Natančnejih podatkov daje g. župnik T Ht, Jerneju. (Dečki iz vasi Kandije in Žabje vasi) se v prihodnjem šolskem letu 1907/8 ne bodo sprejemali v tukajano xleňko šolo. To pa radi tega ne, ker je Županstvo občine iSmihel-Stopiče vložilo ugovor proti všolanju. C, kr. deželni šolski svet pa dosedaj še ni rešil dotične razsodbe tukajšnega c. kr. okrajnega iiolskega sveta z dne 22 junija 1907 st 1329, torej tudi še ni pravomočna. (Utesnitev prometa civilnega blaga vsled letošnjih vojaških manevrov na Koroškem.) Ravnateljstvo državne železn'ce v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da obsežni transporti vojaštva ob vojaških manevrih, ki se bodo meseca septembra 1907 vršili na Koroškem, zahtevajo, da se na progah c, kr. državnih Železniških ravnateljstev Beljak in Trst ter c. kr. priv. južne železnice za kratek čas utěsni blagovni promet in določi časovni pribitek k rednim dobavnim rokom. Tozadevni razglas, obsegajoč vse podrobnosti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Na željo pošlje trgoyska in obrtniška zbornici interesentom prepis razglasa. (lianski izvanredni občni zbor) gostilničarske zadruge v Ljubljaiii je sklenil, da se ima vršiti v doglednem ćasu gostilniÈarski kongres cele Kranjske dežele v Ljubljani, h kateremu je povabiti zadruge in stanovske kolege tudi iz «osednih deželi. Vsled tega sklepa se je začel odbor sedaj pe-éati 8 to zadevo in se je te dni že izvolil dotični pomnoževalni odbor in razni odseki za pripravo tega kongresa, kateri naj bi se vršil sredi meseca septembra in sicer IK. in 17. Izdale ae bodo najprvo okrjžnice vsem gostilničarskim zadrugam po deželi, kakor tudi posameznim stanovskim tovarišem, da podajo njih želje, pritožbe in nasvete stanovskih članov njihovega okolišća, kar žele, da se na kongresu razmotriva, in ali postavijo svojega govornika ali pa podajo samo pismeno svoje áelje in težnje. To ae stori zato, da zamore pripravljalni odbor razviatiti in razdeliti na razpravo přišedši materjal. (Glede ponarejenih denarjev se priobčuje:) Dne 2. juaija 18»? je oddala c. kr. finančna in depozitna bla-irajna v Rudolfsheimn c. kr. glavnemu uradu za kovanje denarja na Dunaju goldinar v preiskanje, kateri je bil tam spoznan kot filzifikat. Od tega Časa krožijo v prometu skoraj v vseh deželah Avstrije taki falzifikati v vedno večjem številu. Do zdaj j h je čez 16.000 v prometu. Leta 1903 so se pojavili v prometu tudi en in petkronski falsifikati iz tega po-narejalnega izvirka in je bilo takih vže več sto ko-iíov zaplenjenih. Ti falzifikati so zelo dobro ponarejeni, so izbornega cvenka in so dobro kovani. Goldinarji nosijo po večem letno št. 1879 in 1888, etkronski in petkronski falzftkati letno št. 1900. Od veljavnega kovanega denarja se razločujejo ti falzifikati po obojestranskem mastnem tipu, sivi kovinski barvi, topem obrisu, manjši teži in plitvi pisavi na robu. Ti falzifikati krožijo večinoma na Dunaju in D. Avstrijskem, in tudi pogostoma se prijavijo v diugih kronovinah Avstrije, Izdelovalce in rszpečevalce teh falzifikatov ni bilo možno do zdaj prijeti. C, kr. finančno ministerstvo je z odlokom z dne 19. maja 1905, št. 11061 obljubilo 1000 K nagrade za prijetje po-narejalcev tega denarja. (Pozor pred trgovskimi potniki.) Vsled vednih pritožb opozarja c. kr. trgovinsko rainisteratvo občinstvo na nereelno postopanje zlasti inozemskih trgovskih potnikov. Večkrat se namreč dogaja, da nevedni kupec podpise trgovskemu potniku naročilni list, ki se glasi na dosti več blaga pod drugimi pogoji, kakor Ú jih hotel imeti kupec. Pa tudi v slučaju, da je naročilni list pravilno izpolnjen, se dogodi, da dobi naročevalec več blaga ali po višjih cenah, kakor je bilo domenjeno. To se zgodi le radi t«ga, da dobi dotični potnik višjo provizijo, ker računa s tem, da obdrži naročevalec blago, hoteč se izogniti raznim neprilikam. Poleg tega v mnogih slučajih tudi poslano blago ni za rabo in ne odgovarja vzorcem potnikov. Največkrat se zgodi to pri manj izurjenih trgovcih in ljudstvu na deželi. Da se v prihodnje take slučaje kolikor mogoče omeji, naj se dotičniki takoj obrnejo do pristojnega c. kr. okrajnega glavarstva. (Današnji list) obsega deset strani. Gospodarske stvari. — (Poročilo o čebelorejskem shodu dne 2 8. julija t. I. v Brsljinu pri Novem mestu.) Že pri občnem zboru novomeške kmetijske podružnice dne 28. feb. t, I. je član A. Globelnik sprožil važno misel, da naj bi se kmetijska podružnica poleg drugih kmetijskih panog zavzela tudi za zelo zaostalo Čebelorejo in S'cer na ta način, da bi se izvolil iz podružničnega odbora posebej čebelorejski odsek, kateri naj bí imel namen z raznimi sredstvi Čebelorejo povzdigovati ali pa, da bi podružnica skrbela, da se za novomeški okoliš osnuje čebelorejaka podružnica, Akoprav je gori imenovani član prišel s predlogom z nekim č anom oz, odbornikom kmet. podružnice v neljubo nesporazumljenje, je istega z vso odločnostjo podpiral mil. g, prošt dr. Elbert, za kar mu gre vsa čast, da je predlog dospel do zaželenega cilja; kajti po gori imenovanem se je šele kmet. podružnica po svojem načelniku velezasluženemn g. V. Rohrmanu odločila posredovati, da se ustanovi čebelo-rejska podružnica za novomeški okraj. Navedeno je toraj zgodovina o postanku čebelorejske podružnice za novomeški okraj, — Dne 28. juhja t. 1. se je zbralo precejšno število čebelarjev na vrtu g. Drenika v Bršijinu. Shodu je načeljeval zaiadi odsotnosti g. V. Rohrmana g. vodja H. Dolenc. Po otvoritvi je predaval g. nadučitelj Liícozar o čebeloreji in o pomenu Čebel orej skega društva «z. čebelorejske podružnice. Razlagal je, kako nam je č^bel&riti v namen pnidobitve medu in kak» v namen pridobitve Čebel oz. rojev za trgovino. Rszlagal je dalje o različnih načinih panjev ter o napravi satovja z naravnim in umetnim potom. Slednjič je opisal ge dve najhujši bolezni t. j. gnjilobo zalege in pa grižo čebel in kako se je istih bolezni izogibati, oz. zatreti. G. Likozarja so želeli čebelarji še kedaj kje v naši občini poslušati; kajti njegovo predavanje je zelo umljivo ter kaže vso odkritosrčno ljubezen do napredka v čebeloreji. G R Dolenc je zelo priporočal, naj bi se naši kmetovalci poprijeli sejati zopet našo staro črno ajdo, katera da bogatejši pridelek in daje veliko boljšo pašo čebelam nego pa siva. Gospod govornik je omenil, da bo prišli na kmet. šoli na Grmu do zaključka, da se je siva ajda vsled degeneracije toliko poslabšala, da se ne da primerjati yeč pridelku na.ši stari črni ajdi in da je iz tega vzroka kmetijska šola letos sejala izključno le črno domačo ajdo. Anton Globelnik je priporočal, naj bi gospodarji osobito vinogradniki v kolosekih sadili akacijo deloma zato, da bi od nje dobili v kratkem času dragocenjeno kolje in obenem daje akacija izborno pašo ob času njenega cvetja. Po končanem predavanju je sledilo takoj upisavanje Članov, katenh je pri ustanovitvi pristopilo 33 gg. čebelarjev, Ćlani so nato izvolili načelnikom velezaslušnega g. vodja R. Dolenca, podnačelnika g. V. Rohrman, blagajnik in obenem tajnik g. A. Lapajneta; odbornikom gg. Rad. Tonejeca, Al. Brodarja in Ant. Globelnik. Iz navedenega je razvidno, da je bila ideja za povzdigo če-beloreje posebno v novomeškem «kraju, ker je bi a ista pre-tečene čase na visoki stopnji ne le važna, ampak neobhodno potrebna. — (Razglas) o sprejemu gojonk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra ae otvori deseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev- Gojenke jnorajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. seater iz reda sv. Frančiška, Zavod je v posebnem poslopju poleg MarijaniSča na Spodnjih Poljanah v L;nb]jani. Poak, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in ra-ftunstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa pončaje teoretično in praktično o kuhanju, Hiranju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnerstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigorodstvn ter v ravnanju z bolniki in z bolno Živino. Gojenke, ki se želé učiti nemškega jizika, dobé v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu za-dusti privadijo nemškemu jezika. Gujenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za lirano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j, sploh za vse, 30 K, ali la ves tečaj 360 K. Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dre nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji kr li, šest srajc šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, lest kuhinjskih predpasnikov m tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi pri-skrté v zavodu proti plačilu) Če ima ktera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki h ičejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo; 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati Čitati, p'sati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staišev ali varuha, da plačajo vse struske; 5, zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrSevale vsa dela, ki se jim naložé, ter da se bodo strogo ra^vnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je prilož ti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, ozir. varuha, naj se pošljejo do 1 5. septembra t. 1. glavnemu odboru c kr, kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Glavni odbore, kr. kmet. družbe kranjske. VL;ubljani, 31 jul. 1907. — (Strig&lica) ali uholáz je /.uželka, od katere imajo ljudje razne, čeprav neopravičene predsodke, in jo na vse načine preganjajo. In vendarle je ta živalica bolj koristna kakor škodljiva, najmanj pa še nevarna. Strigalica je ponočnjak, ki vedno stika, zlasti po ličinkah, bubah, raznih škodljivih mrče-sih in je posebno v vinogradih radi tega zelo koristna. Zlasti v bližini kislega črvička, katerega zasleduje, se jo pogostoma najde. Ona uniči njegove tube tudi na nedostopnih krajih, kakor v razpoklinah kolov itd., kamer druge koristne živali, n. pr, tiči, ne morejo. Priporočalo bi se torej, zlasti na vrtih, kjer znajo strigalice včasih malo škoditi, te živalice v podstavljene kepice lesene volne loviti in jih v vinogradih izpustiti, S. — (Svinja, ki se loti svojih praset.) Časih jo svinja po porodu tako hudobna nasproti svojim mladičem, da jih popada, vkolje in požre. Ce je svinja uenirna mladičem, kakor poznamo na tem, da jim je sovražna in da se zaganja proti njim, potem je treba vse pazljivosti. Tako svinjo je treba s palico v roki nadziravati, da ne pokonča mladičev v svoji divji požrešnoatj. Najboljše sredstvo za vkrotenje tako divje svinje je to, da poškropimo novorojena praseta z žganjem in da tudi svinji namažemo rivec z žganjem. S takim škropljenjem vzamemo svinji slast do mladičev. Seveda se mora to škropljenje ponoviti, na dan po parkrat, dokler se svinja ne vmiri ia ne sprijazni s praseti, V takem slučaju je seve tudi paziti, da se vsi ostanki trebila skrbno odstranijo in da se svinjak čisto izkida in dobro očedi. Tudi po nesnažnih kotih, koder svinja rada stika, naj se polije z žganjem. Namesto žganja se vzame tudi lahko kako drugo močno dišečo tvarino, n. pr. kreolin ali lizol, — O času misanja) ko izpada kokošim perje, kar se godi ravno v tem meseca in pozneje, naj se kokoši posebno skrbno redijo in dobro krmijo, Če hočemo, da bodo začele prej nesti, Misanje močno izdela kokoši, zato jim je treba y tem Času posebno tečne piče in dosti zobanja na večer. — (Proti nšem in pršicam pri kokoših) pomaga največ snaga po kurnicah. Skrbni peiutninarji pusté svoje kurnice saj enkrat na leto dobro očistiti in pobeliti. Ce se je po kurnicah vgnezdilo dosti mrčesa, je potrebno, da vse stene in sploh kar je lesa, z lugom dobro osnažimo in odrgnemo, potem pa vse dobro pobelimo. Da se kokoši znebijo nadležnih uši, naj se jim da pril ka, da se lahko valjajo in kopljejo v pesku, prahu ali pepelu. Posebno pepel, kateremu se primeša, nekoliko apneneg» prahu, je dober za kopanje kokoši. Za pepel se lahko izkoplje v tem slučaja primerno velika in plitva jama, nad katero se lahko postavi streš ca, da je pepel vedno suhi in zavarovan pred dežjem. — (Sadna letina) je letos v obče slaba, tudi po Nemškem in po drugih deželah. Sadje bo zato drago ^ Kdor ga ima l^^j; gA dobro spravi in proda. Kupci iz Stajarskega so> se že začeli oglašati. — (Letošnja suša) dela veliko škodo na vsih sadežih-Posebno trpe travniki. Otave bo vsleđ tega prav malo, V suhib legah, na plitvih tleh in kjer so seno prznn kosili, ne bo kaj kositi. Suša se pozna pa tudi na letošnji detelji. Domača detelja je prav slaba in redka, tako da sojo tu in tam preorali. Nič boljši ni z lucerno, ki je bila pozno sejana. Skoda se kaže. pa tudi pri krompirju, pesi in sploh korei^stvu. Krompirjeva, cimn se je začela sušili. Slaba boletus pa tudi Strnišema setev. — (Pomanjkanje krme.) Vsled snhega vremena, bo letos v obče manj krme, v raznih krajih pa pravo ))0-manjkanje. Živina bo padla v ceni, krma se bo pa silno podražila, zlasti proti spomladi. Že sedaj jo plačujejo star cent-)o 4 K. Spričo tega je že sedaj skrbeti, da ne pridemo v pre-lado stisko. Mnogi gospodarji pokladajo Že sedaj suhe krme,, ker manjka z^Une; Varčujmo v lem slučaju s krmo, kolikor se da. Letošnjo jesen bo pač gledati, da se paša kolikor mogoče razteza in izkoristi in da se sejejo jeseni hitro rasti Če krmske rastline za zg Jos. Bcrgmann v Rudolfovem kupuje po najvišji ceni stupo (seme) ■ «v« ega repa (glej (lodobol ^orcičnosenie (žeiiof), kiimilice in (Iriigii zdni-viliiii zelišča in cvetje. j]ya dijalia se sprejmeta na stanovanje in hPflno == Kje pove upravništvo „Dul. Novic", (l!)i) 2-1) (18B-2-2) Vsi listí, ktBri pridete is Amerike in ne vetite, Kje bi Bi poBEstvu K vaáim (lenarjem naktipili, ohrtiito se na Spodni Stftjer. Tam je lepo prijazno posestvo na prodaj. Na malem griču zdrav In prijeten kraj }e zavoljo starosti posestnika na prodaj. — ■ — ■-- -=—. ObBtoji iz hiie s 4 sobami, kiihiiije, kleti ter hleva 4 goved in približno 6oralov seniljiàËa, namreći 2vi-nai^rada Íe dobrih požlatitoenili amerikanekih vinekih trt v lepem stann, 8 '/4 oralov njiv in travnikov, 190 koinadoT sadnega drevja in 66 breakoviii dreTCs. Kdor ima veselje, §e veĚ njir, travnikov In hoste imeti, se ma tudi vstreže. (205-8-1) Kupci naj se blagovolijo obrniti na posestnika Franc Kartln v Sent Juriju ob juínl železnici, SpodnI Štajer. I ^^ Prva IjiibljiuiHka VBiiha žgalnica have, Karel Planinšek, Ljubljana, Dunajska cesta. Elt-ktrični obrat, tedaj većkrat na dsn sveže žgana kava; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa. Najnižje cene za posanifzoe vrste in za nuj-priznanejSe zmezi. (29-12-8) WW Pošiljatve od 3 kg naprej poštnine prosto. Î liïBA Ï NEWm samo 6 dni vozijo brzoparniki „francoske prekomorske družbe." Edina najhrojša črta. Yeljavûc vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo oblastveno potrjena potovalna pisarna V Ljubljani, Dunajska ccsta st. 18. (26-24-1&) naspnisti znane (fosti)ne pri ^Figorcu". Stavbeni prostor _ tia Drodsi d TodIícíi na prodaj d Toplicah pri Rudolfouem, JeieĆ med dvema cestama, pripraven za mesarsko sli drugo obrt. Ve5 se izve pri posestniku v Toplicah št. 6/. (191-2.9) Dobro ohranjena {l9ti-0-2) (182-0'3J na glavnem trgu v Novem mestu št. 88 je na prodaj pod prav ugodnimi plačilnimi pogoji. HiËa je v najboljšem stanu ter ima v pritličju lepo prodajaln», z zraven upadajočimi 3 sobami, kubinjo in z vsemi dingimi pht)k]iDami. V prcem nadstropju so i sobe in vse druge potrebščine z razgledom na trg in eno stanovanje z dvema sabama iu kuliinjo z razgledom na vrt. Vrt je pripravljen tudi za starbišče, ker leži na Jicu ulice. (148-0-7) Natančneje pri gosp. S. pl. Sladoviču v Novem mestu. B m oo (174-3-3) kateri ima veselje do mizarske obrti, od 14 let star naprej se takoj sprejme pri Jernej Sitarju, mizarju na Drski pri Rudolfovem. obstojeĚe iz treb sob, kuhinje, shrambe, kleti in drvarnice, se takoj odda v bisi gosp. Košaka v Rudolfovem na Ljubljanski cesti, (i7e-8-3) Večja množina (201) belego in rudečega vino lastnega pridelka je na prodaj. Tudi bih čiste simodolske pasme 1 'A leta star se proda. NemSka vas pri Krskem, ALEX WUTSCHER. hrostovo liišno vroto so ceno na prodaj. — Kje pove upravništo „Dol. Novic". Ho graščini Srebrniče [na marofii) so na prodaj mlade íbIííSííb in lepe hrave. Na prodaj je hiša = št. 61. za šolami. : = = = = = = Berta Vojska. = se sprejmejo na hrano in stanovanje v Novem mestu za stdami št. 60. 'VB 'M 'M (SOO-2-1) Gostilna Ferlič, Glavni trg. iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7. (.62.011) 0. SEYDL izvršujejo. Ordinira vsaki pondeljek od 10. -5. ure. (162-24 0) Tovarna strojev in železolivarna K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za ietev in košnjo, vitlev, mlatilnic, žitnih čistilnic in od-biralnikov (tiijerjev), slamoreznic, reporeznic. koruznih robkarjev, drobilnlh mlinov, parilnlh kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroienje obročev. Popolne opreme opekarn, samotnih in tovarn za mavec, ov Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji. ^^^ Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj In poštnine prosto. Dopisuje slovenska. Zastopstvo za Krar^sko tn zaloga strojev v Ljubljani: J, KomatiČ, Dunajska cetU £t«v. 31. Hiša z vrtom v Kandiji ob štirih glavnih cestah pri novem mostu, kjer je že več let dobro idoča trgovina, se proda iz proste roke. Hiša je pripravna za vsako obrt. Vei ae izre istotam. Naslov pove uprayniStvo „Dol. Novic", (192-3-2) ŽENSKE LASE. -»0 zmešane in rezane kupujem in plačam po najvišji ceni. Izdelujem vsa vlasuljarska dela. V zalogi imam fina toaletna mila od 20 v naprej, prave francoske partume, Četke za zobe, Odol, Kalodont itd. Odlikovana tekočina Bayrum proti izpadanju las in očiščuje prhut. SpoŽtovanjem ae priporočam Ivan SveteC, (T-SO-IGJ brivac In vlasuljar, Rudoilovo, Glavni trg, (Nasproti mestne hiše.) Poštena gostilničarka Kranjica vzame majhno, dobro vpeljano raôu.xa. ©■11 "V. Pisma 118 Schonstein pri Celju. (isi-ssj Steckenpferd - lilij sko« mlečno milo Bergmanna & Co. Draždani In Tečin n. L. je in oRtane glattrim vsak dan došUh friznalnic najuspejnejie medecinalnth mil proti pĚgani kakor tnrti t donagu in ohranitev nežn«, mehko kože in rožnata polti, — Dobiva ee po 80 v komad v vseh lekarnah, dtožerijah, parfamerijah, trgo-vinali mila in brivnicab. (99-26-S>) Prodaja snirecinega lesa v /elo znixíinih cenah. Prodaja se vsak drugi in četrti torek v mesecu pri tovarni na Gorjancu. Večja oddaja lesa se preskrbi pri oskrb-niStvu Ruperčvrh. a s s s i® a ;.4-l7-l6 Posebno znižane cene so za: hmeinc late in špiravce, Odpadki lesa na žagi t Kandiji, trdega 'meter K 3, mehkega po K 2, žaganje 100 kg po 40 vin. Dobiva ae izključno le po trgovini gosp, KASTELIC-a v Kandiji. Dračje iz Ruperčvrha po K 5-20 meter, drva meter po K 6 80. •••••••«•••••••••••••••••••••^SSSKSUtSSSSSS SS Tovarnar Franc Nechvíle sšsšs SS g» na Dunaju, V. 1., Margarethenatrasse Nr. 98 J* i! tudi vse potrebno orodje za vino in pivotoč ter /ai kletarstvo, kakor: ^^ grozdno in sadne nilino in stiskalnice, pujnpe in cevi za vino i. t. d. 00 IJ.------------------------------------------e® s priporoča p. n. vinogradnikom, društvom in gostilničarjem svoje izdelke in sicer: patentovano trtno škropilnico „Avstrija", ročne in nalirbtne žvep-Ijalnike „Vindobonii", škropilnice za drevje, susilnice za sadje, kakor mqmommmmm9mmm9mmêmmmm0mm9m0m9i OdgOTorul orednik Fr. Sal. Watzl. UđajateU in uloinik Urban Horvat. Tiak J. Knjac. nad.