abonmaiska sezona 07/0 g POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« i- št.26359 Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S z obrazom v svojega casa www.teaterssg.it Primorski SREDA, 3. OKTOBRA 2007_ št. 233 (19.016) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Slovenija »sponzor« srbske poti v EU Rado Gruden Slovenski premier Janez Janša je s pismom predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Bar-rosu in voditeljem članic Evropske unije, vkaterem je zapisal, daje treba Srbiji v najkrajšem možnem času - vsekakor pa še v prvi polovici prihodnjega leta - podeliti status kandidatke za članstvo v EU, tri mesece pred slovenskim prevzemom predsedstva Evropske unije dokaj jasno nakazal, da misli Slovenija prevzeti zelo aktivno vlogo v prizadevanjih za hitrejše približevanje držav Zahodnega Balkana EU. Ta vloga je povsem naravna, saj Slovenija ta prostor zaradi več desetletne skupne zgodovine zelo dobro pozna. Janšev predlog je v evropskih krogih naletel na precejšno previdnost, kar je razumljivo, saj ima Srbija z Evropo še precej neporavnanih računov. Tu gre za polno sodelovanje s haaškim sodiščem kot tudi za problem rešitve statusa Kosova. Čeprav problema nista neposredno povezana, pa si je težko predstavljati, da bi EU s podeljevanjem statusa kandidatke pretirano hitela. Kosovski problem je vsaj za zdaj še daleč od rešitve, Beograd pa tudi še ni pokazal zadostne zavzetosti, da bi Haagu izročil Ratka Mladica in Radovana Karadžica. Tudi Janša se v pismu zavzema za podelitev statusa kandidatke šele po izpolnitvi pogoja sodelovanja s Haagom, medtem ko Kosovo pušča ob strani. Če Janševo »sponzorstvo« za tesnejšo srbsko »priklenitev« na EU razumemo tudi kot iskanje ključa za dokončno umiritev tega območja, bi morala Evropa pobudo pozdraviti in morda tudi na ta način iskati rešitev za kosovsko vprašanje. SPOROČILO Novinarji PD izrekli zaupnico Dušanu Udoviču Člani uredništva Primorskega dnevnika smo se včeraj formalno sestali z novim odgovornim urednikom Dušanom Udovičem in mu na osnovi njegove analize razmer na časopisu in pripravljenosti za reševanje nanizanih problemov izrekli soglasno zaupanje. V daljši razpravi smo opozorili na nekatere že dolgo nerešene probleme, kot je v prvi vrsti premajhno število novinarjev, in na nove probleme, s katerimi se spoprijema uredništvo in ki vplivajo na končni izdelek, namenjen našim bralcem. Ob tej priložnosti smo novinarji posebej izpostavili potrebo po ohranjanju svoje poklicne avtonomije in neodvisnosti časopisa. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) POLITIKA - Predstavil ga bo minister Tommaso Padoa Schioppa Finančni zakon začenja pot v senatu Danes tudi glasovanje o resoluciji opozicije za odstavitev podministra Visca PEVMA - Odzivi na skorajšnji začetek načrtovanja novega jezu Zaskrbljeni za Sočo Okrožni svet opozarja na nevarnost zemeljskih plazov in svari pred uničenjem naravnega okolja PEVMA - Okrožni svet za Pevmo-Štmaver-Oslavje, kajakaši in ribiči so zaskrbljeni za Sočo, saj konzorcij za bonifikacijo po-soške ravnine načrtuje nov jez. Zgradili naj bi ga med pevmskim mostom in državno mejo, to se pravi na predelu, ki je v letih ohranil svojo naravno podobo. Predsednik okrožnega sveta Lovrenc Persoglia je opozoril, da so pobočja ob reki nestabilna, zato pa se v Štmav-ru bojijo novih usadov, ki bi jih po izgradnji jezu lahko povzročil dvig vodne gladine. Na 15. strani RIM - Danes se bo v senatu pričel parlamentarni postopek za odobritev novega finančnega zakona. Postopek se bo predvidoma končal šele proti koncu leta. Zakonsko besedilo bo danes dopoldne predstavil gospodarski minister Tommaso Padoa Schioppa. Vendar se danes gornji dom italijanskega parlamenta ne bo ukvarjal sa mo s fi nanč nim za ko nom. Na dnev -nem redu bo imel tudi resolucijo, ki jo je predložil Dom svoboščin za odstavitev finančnega podministra Vincen-za Visca. To bo nova preizkušnja za vladno večino. Minister Antonio Di Pi-etro je svoj čas napovedal, da bo odstavitev podprl. Res je, da se je potem premislil, a presenečenja so zmeraj možna. Na 18. strani Čezmejno sodelovanje varnostnih sil Na 3. strani TGE želi plinski terminal v Kopru Na 5. strani DS: Zvech predstavil svoji listi Na 6. strani Maria Callas, velika umetnica, ki si je želela ljubezni Na 12. strani Goriški župan v slovenskem vrtcu Na 14. strani GORICA KB1909 pripravljena na borzo GORICA - Holdinška družba KB1909 bo zelo verjetno že prihodnji teden začela kotirati na Ljub ljan ski bor zi. Na po ved je prišla seje upravnega sveta družbe, ki je skupaj z nadzornim odborom pregledal polletne poslovne rezultate in izrazil zadovoljstvo tako z rezultati matične družbe kot od vis nih družb v Sku pi ni KB1909, ki jih je trenutno 29. Kot je povedal predsednik Boris Peric, so rezultati poslovanja zelo pozitivni in vse družbe poslujejo po zastavljenih načrtih. Na 4. strani TRST - Začel se je niz srečanj DSI Poklon škofu Bellomiju Izpostavili so lik škofa, ki si je prizadeval za mir in sožitje - Takoj je spregovoril v slovenščini TRST - V ponedeljek se je v Društvu slovenskih izobražencev v Pe-terlinovi dvorani zgodil prvi večer v letošnji sezoni. Srečanje je bilo posvečeno spominu na pred enajstimi leti preminulega tržaškega škofa mons. Lovrenca Bellomija. Bellomija so se spomnili sedanji tržaški škof mons. Evgen Ravignani, škedenjski župnik g. Dušan Jakomin, profesor Tomaž Simčič in odvetnik Peter Močnik. Lik »največjega tržaškega škofa prejšnjega stoletja« so osvetlili izhajajoč iz lastnih spominov, soglasni pa so bili v oceni, da je Bellomi odločno zaznamoval Trst. Na 8. strani 2 Sreda, 3. oktobra 2007 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Noč le ni tako črna Ace Mermolja 55 Dnevi po velikošmarenskem premoru so zame potekali kar živahno. Ob običajnem delu so se vrstili literarni večeri, predstavitve knjig, v zadnjih tednih pa seminar in srečanja o slovenski manjšini, o vprašanju modernizacije in o domnevni zastarelosti naših struktur. Vse omenjeno se normalnemu človeku pomeša v klobčič misli in občutkov, ki jih mora v sebi »urediti«. Meni je to najlažje početi s pisavo, saj besede in črke ležijo na papirju kot nekaj konkretnega in predmetnega. Misli plovejo. Za sistematizacijo problemov pa potrebujemo razvrstitev in objasnjenje nekaterih pojmov. Pričel bi torej pri pojmih manjšina ali narodna skupnost. To v Italiji Slovenci smo, vendar je vprašanje, kako smo. V povojnih študijah in v pisanju so prevladovali shematični koncepti, ki so bolj malo upoštevali razmerje med individualnim in skupnostjo. O manjšini so mislili kot na »unicum«, kije kvečjemu ideološko razdeljen na dva tabora, ki sta vsak zase kompaktna, v medsebojnem nasprotju pa na nek način tudi komplementarna. Ko je bil govor o »koristi manjšine«, se ni zastavljalo vprašanje, da korist celote predpostavlja tudi misel o »resnici«. Delati v korist manjšine kot celoti, predpostavlja, da vemo, kaj skupnost resnično potrebuje, mi pa to potrebo interpretiramo in uresničujemo. Skratka, obvladujemo celovito »resnico« manjšinske biti. K temu obvladovanju, ali k iluziji o obvladovanju, so pomagale ideologije. Običajna shema je označevala Benečijo kot prostor »objektivnih« Slovencev, ki morajo spoznati, kaj v resnici so. Sive cone v predmestjih Gorice in predvsem Trsta, so bile prostori, kjer Slovenci so, vendar oddaljeni od organizaciji, potuhnjeni in preplašeni. Siva cona je bila še pojem za predprag asimilacije. Študirali so, kako prodreti v te prostore, ki so se pozneje sami spremenili. Končno so imeli »naše ljudi«, to je aktivni krog Slovencev, kamor so prihajali raznašal-ci Primorskega dnevnika, kjer so delovala (in delujejo) kulturna in športna društva ter druge organizacije. Naši so po potrebi prihajali na shode, proslave, predavanja. Kupovali so knjige, časopise in gledališke abonmaje, tudi če jih kaj od naštetega ni zanimalo. Omenjena skupina je bila dovolj številna in predvidljiva v izbirah. Politično je bila stabilna, imela je jasne ideje, skratka, bila je ideološko izvežbana in dojemljiva za »navodila« z »vrha«, ki ga (vrh) bistveno ni kontestirala. Takšne manjšine ni več. Slovenci v Italiji živimo kot skupnost in posamezniki, ki so po eni strani integrirani v italijanski družbeni sistem, delajo v različnih okoljih, imajo partikularne potrebe in se čutijo najprej posamezniki, nato družinski člani in šele nato (eni bolj, drugi manj) pripadniki narodne ali politične skupnosti. Po interesih so torej razpršeni. Ob tem obstajajo še druge razlike, kijih označujejo dvojezični zakoni, Slovenci, ki so doživeli deasimilacijo, ki so iz »sivih con« prišli na svetlo, vpisali otroke v slovenske šole in se celo pričeli bližati, vsaj nekateri, organiziranemu življenju manjšine. Če se je razširila pahljača položajev, je logično, da se je razprla tudi politična enovitost. V majhni skupnosti bomo našli zelo različna mnenja. Razpon gre od politično angažiranih ljudi do tistih, ki jih politika ne zanima ali pa zapadajo populizmom, ki so značilni za sedanji italijanski trenutek. Sledijo strankarske ločitve in opredelitve. Vsekakor je pomembna ločnica med vsestransko angažiranimi in bolj ali manj »povezanimi« Slovenci in individualnimi Slovenci, ki se ne sramujejo svojega jezika, a ne čutijo kake posebne pripadnosti organizacijam, strankam ali celo skupnosti kot narodni skupnosti. Slovenci v Italiji smo torej mozaik, ki bi ga lahko dopolnjeval še z novimi posebnostmi in partikularizmi. V samem slovenskem organiziranem tlorisu, ki se strukturno morda res ni spremenil od prvih povojnih let, ko so obnovili slovensko kulturno, medijsko, športno in pozneje tudi gospodarsko mrežo Slovencev v Italiji, bi vendarle opazili razlike. Nekatere so celo usodne. Programi naših ustanov, organizacij, društev, založb itd. so v bistvu zelo različni. Enotne ocene ni možno dajati in zato lahko izzveni trditev, da »je vse zastarelo« zelo pavšalno. V resnici premoremo tudi izrazito sodobno ponudbo, istočasno pa število dogodkov in proslav, ki ostajajo ponavljajoči se in klišejski. Ob tem ne smemo spregledati bistvene razlike. Po osamosvojitvi Slovenije so bile enakovredno priznane vse organizacije in to javno. Ni bilo več privilegirane strani. Nov mednarodni kontekst pa nas je še dodatno spremenil. Danes moramo na novo upoštevati dejstvo, da se položaj Slovencev v Italiji spreminja ne le družbeno, ampak tudi juridično. Ob vseh mednarodnih in evropskih listinah, ki so (evropske) posebno pozorne do manjšin, imamo nam v prid italijansko ustavo, ki jo danes uresničujeta v praksi okvirni zakon za jezikovne skupnosti št. 482/99 in zaščitni zakon za slovensko manjšino št. 38/01. Ta zakon je sedaj resnično stopil v fazo realizacije. Imamo (ko pišem je v zaključni fazi odobritve) deželni zakon, skratka, naša juridična podlaga je postala kar čvrsta. Sprejemanje in pričetek uveljavljanja zakonov sta potekala v relativno mirnem ozračju. Svojo »obrambno« vlogo je moralo odigrati Nacionalno zavezništvo, nismo pa videli trga Unita, ki se polni z množico proti Slovencem naperjenih nacionalistov in trikoloristov. Začetek razprave o deželnem zakonu za Slovence je spremljala skupinica Rezija-nov, ki je vzbujala radovednost mimoidočih. Aktivisti za »italijansko« Rezijo pa so imeli malce zamešane pojme. Med trikolorami je harmonika veselo igrala slovenske viže... K vedno izrazitejši »normalizaciji« odnosov med slovensko manjšino in italijansko večino nedvomno prispevajo evropski integracijski procesi, ki so popeljali Slovenijo v Evropsko unijo, v evro-klub in za božič jo bojo v schengensko območje, kar pomeni fizični padec mej. Vse to seveda postavlja nekaj novih situacij in obvez. Po vojni so se Slovenci, ki so ostali v Italiji, organizirali kot dvoživke. Del je bil viden, del pa »potopljen«. Ni skrivnost, da je Italija tako ali drugače tolerirala za Slovence prepotre-ben sistem podpor, ki ni bil povsem »or-todoksen«. Danes se mora vse dogajati pri belem dnevu. Državnega in javnega finansiranja ni možno prikrivati. Trans-parentnost in uradno priznanje organizacij (SKGZ in SSO) pa zahtevata, da so statuti, članske knjige, bilance itd. povsem v redu z zakonodajo. Urejenost pomeni tudi obrambo, saj če so vsi papirji korektno napisani, je lahko določiti, kdo resnično predstavlja širšo skupnost in kdo preprosto blefira. Ta faza pa zahteva tudi od majhnega društva določeno znanje, ki je bilo nekoč odveč. Drugi element je, da vstopanje v »normalnost« in »vidnost« zmanjšuje to, kar strokovnjaki imenujejo »etnocentri-zem«. Paradigma zunanjega in notranjega sovražnika deluje kot močan in istočasno enostaven združevalni element. Etnične in narodne skupnosti ter same države so se posluževale strahov, da so ljudi priklenile na vodilne strukture in Vodjo. Današnje manjšinske strategije, ki bodo udejanjale zakone kot sredstvo, bodo morale uporabljati za združevanje pozitivne elemente, to je ponudbe, ki ne vsebujejo implicitne ogroženosti. Nekateri že delajo v omenjeni smeri. Vem pa, da je težje doseči ljudi s ponudbo, kot pa z občutkom dolžnosti, kije bil nekoč močan element združevanja »za narodno stvar«. Propozitivni in odprti modeli delovanja in komuniciranja pa so nedvomno ustreznejši za dostop do individualnih Slovencev in skupnosti, ki je pojem »naši ljudje« še zdaleč ne zaobjema. Očitno je, da beležimo v italijanski desnici še vedno odpore do Slovencev in pluralne družbe nasploh. To se ne dogaja le pri nas. A vseeno: glede omenjenih vprašanj menim, da tudi organizacije civilne družbe, kot so kulturne, športne in drugačne niso tako nepripravljene, kot se večkrat sliši in piše. Neštetokrat sem se sprl glede šole. V določenih manjšinskih elitah velja slovenska šola kot slaba. Veliko boljša od italijanske ne more biti, saj je del istega sistema. Kljub vsem resničnim in domnevnim slabostim pa je prav slovenska šola prva privabila v svoje območje ljudi, ki s slovensko manjšino niso imeli več kaj opraviti. Šola je postala »mešana« istočasno pa je pripomogla k deasimilaci-ji. Seveda so vzpodbudile vpise v slovensko šolo tudi zunanje okoliščine. številke pa jasno kažejo, kaj bi bilo s slovenskimi šolami, ko ne bi imele otrok iz mešanih zakonov ali pa celo otrok iz italijanskih družin. Poznamo še pojave, ko se v slovenske šole vpisujejo otroci priseljencev. Manjšinski organiziran sistem je torej deloma sposoben sprejeti nove izzive. Del seveda ostaja znotraj utečenih smernic, kar pa ponovno ni kaka slovenska izjema. Prilagoditev oziroma pridobitev novih argumentov za delovanje je seveda proces, ki zahteva nemajhen trud. Tu pa se zastavlja vprašanje možnosti. Kulturne, jezikovne, medijske in podobne organizacije v neki manjšini preprosto ne morejo biti profitne. Gospodarstvo z lahkoto presega etnične meje. Dobra restavracija bo zadovoljila slovenske, italijanske, avstrijske, holand-ske in druge goste. Dobra slovenska knjiga bo zadovoljila le tiste, ki obvladajo (dobro) slovenski jezik. Slovensko kulturno ministrstvo subvencionira celo knjigarne v Sloveniji zato, da se ne spremenijo v papirnice, ampak ohranijo videz knjigarne, kaj šele pri nas! Podobno velja za medije in za vse, kar je vezano na jezik, na določeno kulturo in mentaliteto. Kakovost in inovacija zahtevata trud in sredstva. Organizacije, ki naj med Slovenci v Italiji dohitevajo spremembe in potrebe, pa so večkrat v takšnih kadrovskih in finančnih stiskah, da preprosto ne morejo dosegati zastavljenih ciljev. Veliki časopisi imajo danes npr. spletne strani, ki sproti objavljajo najpomembnejše novice dneva. Za stran skrbijo novinarji, ki nimajo drugih nalog. Primorski dnevnik ima svojo spletno stran, nima pa zadostne kadrovske zasedbe, da bi lahko za stran skrbel, kot smo navajeni od drugih. Tako je to! Strinjam se torej, da manjšina potrebuje spremembe. Vem, da se je marsikaj spremenilo, saj sem sam občutil (tudi na lastni koži) potrese in pretrese. Vem pa tudi, da večkrat organizacije, ustanove, društva, mediji itd. ne dosegajo ciljev, ker delujejo na tržno omejenem prostoru in se morajo boriti z vsakodnevnim ekonomskim preživljanjem. Ob tem poznam ugovor, da bi se morala manjšina v celoti reorganizirati, ker pa tega ne zmore, bi bile najboljše volitve. Formula je enostavna, realistično pa posledic več desetletne manjšinske diaspore ni možno »ukiniti« z dekretom. Približevanje se dogaja počasi. Neštetokrat imenovana programska konferenca je dovolj natančno ugotovila slabosti, ni pa se spremenila v operativen program. Tudi volitve bi kaj dosti ne spremenile stvari, ko imajo glede sredstev zadnjo besedo italijanska država, Dežela FJK in Slovenija. Usklajevanje se dogaja z dogovori. Alternativa so politični spori, ostra paktiranja in žaltavi kompromisi. Pa tudi same volitve bi imele kak smisel, ko bi imele institucionalno podlago s seznami upravičencev in z vsem, kar daje nekim volitvam legitimnost. Če naj povzamem, ne morem zanikati sprememb in tudi ne »lukenj« v sistemu. Pred obsodbo, da so zamejci v povprečju neumni in nesposobni, kar velja še posebno za vodilno »kasto«, pa si pridržim čas za poznejšo klinično analizo posameznih primerov in seveda za avtodiagnozo. Danes lahko zapišem, da noč le ni tako črna, kot bi nekateri hoteli dokazati. pisma uredništvu Šola s slovenskim učnim jezikom Z veseljem ugotavljam, da je rubrika Sklada M. Čuk v soboto 15.9.2007 dosegla svoj namen. Svetovala je, naj bodo bralci pozorni na nekatere probleme slovenske šole. In glej: o problemih šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji se je spregovorilo v javnosti. Piscem žolčnih izpadov, (ki nikoli niso najboljši svetovalec), lahko le priporočim, naj še enkrat in pozorneje preberejo rubriko Sklada, da ne bodo - kot to počenja lačna žaba - videli le slastne muhe, ničesar drugega pa okoli nje. O prozornem osebnem preziru, ki je prišel na dan v enem primeru, tudi nima smisla razpravljati: morebiti dolgoletna šolnica ni nikoli pomislila, da se pod psevdonimom jec lahko skriva kolektivno izvedensko delo? Dejstvo je, da so starši iz Doberdoba, ki niso anonimni, ker so se podpisali, občutili dogajanje na svoji šoli kot ogrožujoče; prav zato so pisali in so sedaj potolaženi ob zagotovilih gospe ravnateljice Sonje Klanjšček, da je njihov strah neupravičen, saj zagotavlja, da gre le za lov na čarovnice. Moram tudi poudariti, da ni bilo zapisano, kot ona povzema, da trije tuji otroci, ki so se vpisali na doberdobsko šolo nimajo nič skupnega s slovensko šolo. Pač pa, da »nimajo s Slovenci, slovensko kulturo najmanjšega stika« - v tem trenutku. Tudi nakladanje o poletnem središču Sklada, ki naj bi v zvezi z istimi otroki »vede ali nevede« zašel pod vpliv politike in neznanja, je nevredno sicer umirjenega pisanja gospe ravnateljice. Sklad se s problemom otrok z neznanjem ali slabim znanjem slovenščine ukvarja (včasih tudi uspešno) na Tržaškem in Goriškem že nekaj desetletij, zaradi tega si še ni nadel imena dvojezično poletno središče. Glede italijanskih učbenikov, zlorabe dvojezičnega poučevanje, roditeljskih sestankov v italijanščini, dvojezičnih spričeval, tudi ko jih zakon še ne predvideva, gre za primere, ki so še živi in na katere je bilo opozorjeno na Tržaškem (bojda tudi na Goriškem) že nekaj desetletij nazaj. Zakrita dvoje-zičnost se »štuli« malo povsod: od osnovnih, preko nižjih do višjih srednjih šol (Zaradi neznanja? Zaradi politike? Ali morebiti iz udobja?). Doživljala sem jo sama ob svojih otrocih in drugi starši z mano. Pa še danes me mnogi starši, ki še imajo otroke v šoli, opozarjajo na podobno dogajanje. Marsikaj je bilo predstavljeno v ustni (npr. Slovenistični kongres) in pisni (npr. Primorska srečanja) obliki tudi v javnosti. Pred leti je takratni ravnatelj šolskega urada dr. Bruno Forte v nekem intervjuju izrazil mnenje, naj bi znanje slovenščine preverjali po zaključku vsake šolske stopnje, da bi zagotovili dobro obvladovanje »inštrumenta«, ki ga bodo učenci uporabljali pri učenju. Mar se je doslej kaj premaknilo v tem smislu? Gospa Lelja Rehar Sancin npr. piše, da je napisala po letošnji (2007!) marčni okrogli mizi na slovenski TV, da je »žalostno podobo pokazal televizijski posnetek, na katerem so se otroci celo v četrtem razredu učili šele najosnovnejših besed slovenščine«... Gospe Sancinovi se zahvaljujem, da je pozorno prebrala mojo rubriko, razumela njenega duha in skušala dopovedati nekaterim »površnim« bralcem slovenščine, naj ne podtikajo piscu rubrike nenapisanih žaljivk in da je problem šole s slovenskim učnim jezikom, problem, ki se tiče vseh šol na našem ozemlju tostran meje in ni le romjansko ali kako drugače lokalno obarvan »droben kamenček v zamejskem mozaiku«. V tem duhu mislim, da je rubrika Sklada Mitja Čuk dobro svetovala, na kaj bodimo pozorni: ne trošimo energije za dokazovanje svojega »prav«, stopimo v imenu »slovenske šole« končno vsi v skupen korak - združimo sinergije - za uspešno reševanje njenih specifičnih problemov. S tem zaključujem svoj komentar na pisanje v zvezi z rubriko Sklada 15.9.2007. Jelka Cvelbar MU Kraška občina Ni v moji navadi, da bi se javno oglašala v časopisju in izražala svoje mnenje o določenih, tudi žgočih vprašanjih, ki zadevajo našo narodno skupnost, saj raje prepuščam odločitve ljudem, ki so za to verjetno veliko bolj sposobni. Zato naj bo to moje pisanje samo majhna kapljica v vodi razprave o tako imenovani »kraški občini« z zornega kota preproste Slovenke, ki živi v Italiji in ki jo je življenjska pot vodila iz predmestja na Kras. K pisanju me je pravzaprav izzval uvodnik izpod peresa Bojana Brezigar-ja »Sloveni della cornice carsica« v nedeljski številki Primorskega dnevnika. Naj takoj pripišem, da se z odgovornim urednikom strinjam in menim, da je ustanavljanje neke kraške občine popolnoma brezsmiselno dejanje, ki samo potrjuje zgrešeno mišljenje, ki ga vsi mi (predvsem pa naši italijansko govoreči someščani) imamo (imajo) o Slovencih v Italiji, češ da živi velika večina Slovencev na Krasu, po drugi strani pa je v samem mestnem središču le peščica Slovencev, ki so že na pol poitalijančeni. Kot je že poudaril Brezigar v svojem uvodniku, izhaja to mišljenje iz italijanskih liberal-nacionalnih krogov, ki je »slovenski živelj izrinjal iz mesta s predstavo, da manjšino sestavljajo kmetje, mlekarice, služkinje, perice, nasploh nižji sloj prebivalstva, ki ne sodi v mestne salone. Mi smo se vseskozi upirali tej predstavi z argumenti, ki bi morali biti neoporečni: da so med Slovenci podjetniki, zdravniki, odvetniki, celo nekateri univerzitetni profesorji (in danes jih je kar nekaj!, op. avt.) in da smo torej iz vseh vidikov mešana družba.« Naj kot skromen dokaz prisotnosti Slovencev v mestu navedem le edine realne podatke, s katerimi razpolagam, in to je vpis otrok v slovenske osnovne šole v mestu (sem spadajo: Sv. Jakob, Ške-denj, Sv. Ana, Sv. Ivan, Barkovlje, Kati-nara) in na Krasu (Opčine, Bazovica-Gropada, Križ, Trebče, Prosek). V šolskem letu 2003/2004 je bilo skupno na slovenskih osnovnih šolah v mestu 179 učencev, na Krasu pa 194; že leto kasneje pa se je tehtnica prevesila na nasprotno stran; mestne šole so štele 193 učencev, kraške pa 183 (Jadranki koledar 2005). Seveda mi lahko marsikdo oporeka, da je v mestnih šolah veliko otrok iz mešanih, oz. popolnoma italijanskih zakonov. A mislim, da tudi šole na Krasu niso izvzete iz tega pojava. Biti Slovenec v samem mestnem jedru, verjemite mi, ni enostavno. Vsak dan moraš stalno dokazovati in razlagati, da živi v Italiji tudi slovenska narodna skupnost, in to od vedno in da so se moji nonoti rodili tukaj, ne pa nekje daleč v Sloveniji. Mislim, da je tudi predstava o »slovenskem« Krasu popolnoma zgrešena, saj smo lahko tisti, ki živimo na vaseh, priča temu, kako se narodni sestav vasi na Krasu iz leta v leto spreminja in koliko je pravzaprav Italijanov, ki se seli iz mestnega središča na podeželje. Še najbolj pa me dobesedno žali odnos, ki ga imajo nekateri do Slovencev, ki živijo v mestu, češ, »chi se ne frega od tistih tam dol! Mi smo trdni Kraševci, meščani pa so že povsem pomehkužene napolitali-janske reve!« Poleg tega pa že Brezigar pravilno ugotavlja, da tovrstno mišljenje samo oddaljuje urbano mestno populacijo (kjer se ponavadi kroji usoda naroda) od zanimanja za slovensko narodno skupnost v Trstu. Zato mislim, da zamisel o kraški občini ne bo doprinesla nič pozitivnega slovenski narodni skupnosti v Italiji, kvečjemu bo samo še potrdila mnenje, ki ga imajo številni italijansko govoreči meščani, da »so Slovenci nekje tam gor, mesto Trst pa je čistokrvno italijansko!« Ob takih pojavih morajo biti naše moči še toliko bolj uperjene raje v izvajanje skupnih pobud, tako da bomo lahko trdili, da je, da je bila in da bo naša zemlja mešano etnično ozemlje, na katerem lahko v miru in sožit'u sobiva več narodnih skupnosti. Jadranka Cergol / ALPE-JADRAN Sreda, 3. oktobra 2007 3 VIDEM - Pred bližnjim vstopom Slovenije v schengenski prostor LEVICA Odbor Pogovori o čezmejnem sodelovanju varnostnih sil dvajleti ' oktober Videmski prefekt Cernetig s predsednikom UE Tolmin Likarjem in vodjem PU Nova Gorica Moharjem VIDEM - Dva meseca po podpisu dogovora med notranjima ministroma Italije in Slovenije Amata oziroma Mateja o čezmejnem sodelovanju in manj ko tri mesece pred dokončnim padcem meje med državama (dokončni datum še ni določen, toda Slovenija bi morala vstopiti v schengensko območje še pred letošnjim božičem) se je včeraj videmski prefekt Lorenzo Cernetig v Vidmu sestal z vodjem novogoriške policijske uprave Alojzom Moharjem in predsednikom Upravne enote Tolmin Zdravkom Likarjem. Poleg njih so bili na srečanju prisotni tudi najvišji predstavniki videmske policije in kvestor iz Gorice Claudio Gatti. Govor je bil o trenutnem varnostnem položaju ob meji med državama in o organizaciji nadzora nad mejnim območjem po širitvi schengenskega območja. Cernetig je na tiskovni konferenci po srečanju poudaril, da je slovenska kolega povabil na razgovor s prvenstvenim namenom, da se med seboj spoznajo. Seveda pa je bila to tudi priložnost, da se v vidiku novih izzivov, ki čakajo obe strani, spregovori tudi o skupnih nalogah slovenske in italijanske policije. V zvezi s tem je dodal, da nedavno podpisani dogovor med notranjima ministroma obeh držav ponuja velike možnosti za sodelovanje tako na informativnem kot operativnem področju. Tako je na primer možno spremljanje in zasledovanje tudi v drugi državi ali pa sestavljanje mešanih patrulj. Zdravko Likar pa je opozoril, da so pristojnosti prefektur oziroma upravnih enot v Italiji in Sloveniji različne, zato je srečanju prisostvoval tudi vodja Policijske uprave Nova Gorica, ki je odgovoren za varnost. Povedal je tudi, da bo 12. oktobra mešana komisija, ki se ukvarja z mejnimi vprašanji, sprejela sklep, da bo mejni prehod Neblo - Jenkovo odprt tudi ponoči. Zaradi bližnjega vstopa Slovenije v schengensko območje pa že potekajo pogovor med župani obmejnih občin za praznovanja na mejnih prehodih, ki pa ne bodo potekala istočasno. Kot so povedali, bo glavno praznovanje v Gorici in Novi Gorici, kjer bo prisoten tudi evropski komisar Franco Frattini. Vodja PU Nova Gorica Mohar pa je poudaril, da morata slovenska in italijanska policija svojo pozornost osredotočiti na čezmej-ni kriminal in nezakonito priseljevanje. Včerajšnjemu srečanju bodo že v kratkem sledila nova tehnična srečanja, Zdravko Likar pa je videmskega prefek-ta uradno povabil na obisk v Posočje. (- O čezmejnem sodelovanju varnostnih sil so se pogovarjali (od leve) Claudio Gatti, Lorenzo Cernetig, Zdravko Likar in Alojz Mohar FOTO NM TRST - Na sedežu deželnega sveta so včeraj predstavili "Odbor 20. oktober", ki bo na lokalni ravni pripravil državno manifestacijo levice v Rimu. Odbor si pri za de va tu di za čim šir šo udeležbo na sindikalnem referendumu o socialnem sporazumu, ki bo po vsej državni na sporedu od 8. do 10. oktobra. Odbor sestavljajo predstavniki Komunistične prenove in Stranke italijanskih komunistov, zveza kovinarskih delavcev FI-OM-CGIL ter še ne ka te re dru ge sindikalne organizacije in tovarniški sveti. Na predstavitvi so izrazili zaskrbljenost nad novico, da je na ne ka te rih lo kal nih se de -žih sindikata upokojencev SPI-CGIL že v te ku re fe ren dum sko glasovanje. Nekateri udeleženci so tudi izrazili precejšnje razočara nje nad do se da njim de lom vla -de Romana Prodija. ŠPETER - Na pobudo Novega Matajurja in VZPI - ANPI iz Nadiških dolin Akcija za obnovo bolnice Franje Na dobro obiskanem večeru so zbrali 2875 evrov - Pobuda se uokvirja v akcijo Primorskega dnevnika ŠPETER - Na pobudo tednika Novi Matajur in Anpi - Vsedržavne zveze partizanov iz Nadiških dolin je bilo v ponedeljek v slovenskem kulturnem centru v Špe-tru zelo dobro obiskano srečanje, ki je bilo posvečeno obnovi partizanske bolnice Franje. O pomenu solidarnosti in o sporočilu tega spomenika humanosti in tovarištva, ki so jih partizani gojili tudi v najhujših časih vojne, sta spregovorila odgovorna urednica Iole Namor in predsednik sekcije Anpi Giampiero Petricig. Sledil je ogled diapozitivov, ki so jih posredovali iz Mestnega muzeja Idrija s posnetki partizanske bolnice pred in po neurju. Srečanje je zaključil predsednik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar, ki je potrdil voljo slovenske vlade in parlamenta, da se ta spomenik, ki ima evropsko valenco, obnovi. Na večeru, ki se uokvirja v akcijo Primorskega dnevnika, je bilo zbranih 2875 evrov. Od tega so 620 evrov darovali člani sekcije Levih demokratov iz Nadiških dolin, 400 evrov odvetniška pisarna Battoc-letti iz Čedada, 200 evrov Ernest Gariup in 300 evrov Ivan, Igor in Franco Borghese. Ponedeljkovo solidarnostno srečanje za bolnico Franjo v slovenskem kulturnem centru v Špetru je bilo zelo dobro obiskano FOTO NM VIDEM - Nagrada basile za izobraževalni projekt Koine Sodelovanje Dežele FJK, združenja Anci in zveze Uncem VIDEM - Izobraževalni projekt Koine, ki je nastal v sodelovanju Dežele Furlanije Julijske krajine, Državnega združenja občin Anci in Zvezo gorskih občin, skupnosti in ustanov Uncem, je dobilo nagrado basile za izobraževanje v javnih upravah. Ob začetku druge faze izvajanja tega projekta je vest vče raj v Vid mu spo ro čil de žel ni od -bornik za krajevno avtonomijo Fran co Ia cop. Kot so spo ro či li z De že le, je pro jekt Ko ine na me njen iz obra že -vanju približno osem tisoč javnih upraviteljev, tehnikov in funkcionarjev v javnih upravah. Da je bil cilj projekta dosežen, pa potrjuje na gra da ba si le, je po uda ril Ia cop. Po leg te ga je po ve dal, da je de -žel ni od bor v re ba lan su pro ra ču na namenil milijon evrov za posodobitev iz obra že val ne ga pro gra ma. Do tega je prišlo tudi zaradi deželnih in državnih zakonskih novosti na področju lokalne avtonomije. Od leve Paolo Dean, Franco Iacop in Firmino Marinig Po leg od bor ni ka Ia co pa sta do go vor za so de lo va nje pri dru gi fa -zi tega projekta podpisala še pod- predsednik združenja Anci Paolo De an in pred sed nik Un cem za FJK Fir mi no Ma ri nig. KOROŠKA - Tretja visoka šola V Celovcu odslej tudi Pedagoška visoka šola CELOVEC - Koroška prestolnica je z začetkom novega študijskega leta 2007/2008 dobila še tretjo visoko šolo. Gre za pedagoško visoko šolo, ki je po reformi av-strij ske ga šol ske ga sis te ma nad -omes ti la do se da njo Pe da goš ko akademijo. Nova visoka šola se imenuje po utemeljitelju logotera-pije in eksistencialne analize Viktorju Emilu Franklu, izobraževanje na novi Pedagoški visoki šoli pa traja šest semestrov. Študij se konča z akademskim naslovom Bachelor of Education (BEd). Ena iz med no vos ti Pe da goš -ke vi so ke šo le pa je med dru gim tudi kompetenčni center za večje-zičnost in multikulturno izobraževanje. Študij za dvojezične učitelje, na katerega se v glavnem prijavljajo koroški Slovenci in Slovenke, pa traja osem semestrov. Opravljeni štu dij na tej sme ri je po goj za po -učevanje na dvojezičnih osnovnih šolah in glavnih šolah. Na se da njih treh vrs tah vi so -kih šol na Ko roš kem je z no vim študijskim letom vpisanih skupno pri bliž no de set ti soč štu dentk in študentov. Od teh jih je skoraj petsto na novi Pedagoški visoki šoli Viktorja Emila Frankla, skoraj osem ti soč štu dentk in štu den tov pa je vpisanih na univerzi Alpe Jadran v Celovcu, od katerih jih je letos kar sedemsto novih, njihovo število pa se bo še povečalo. Na skupno štirih strokovnih šolah v Celovcu, Beljaku, Špitalu ob Dravi i n Trgu pa j e let os tisoč tristo študirajočih, od tega 620 slušateljev prvega letnika. Ob začetku delovanja nove Pedagoške visoke šole v Celovcu bodo v poklon Viktorju Franklu odprli potujočo razstavo, v načrtu pa je tudi razstava koroško-sloven-skega slikarja Gustava Januša. Ivan Lukan 4 Sreda, 3. oktobra 2007 GOSPODARSTVO / DRUŽBE - Spodbuden polletni obračun finančne družbe KB1909 Dobri rezultati holdinga pred vstopom na borzni trg Obveznice bodo začele kotirati na Ljubljanski borzi verjetno že prihodnji teden GORICA - Holdinška družba KB1909 je v prvih šestih mesecih letošnjega leta ustvarila za več kot 400 tisoč evrov dobička in posluje v skladu z let nim na čr tom, je na red ni sep -tembrski seji pretekli ponedeljek v Gorici ugotovil upravni svet slovenske finančne družbe. Njegovi člani so pregledali poslovanje matične družbe in Skupine KB1909 v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Osemčlanski upravni svet se je sestal skupaj z vsemi tre mi čla ni nad zor ne ga od bo ra družbe in poleg analize bilance na dan 30. junija 2007 pregledal še poslovanja odvisnih družb, ki sestavljajo Skupino KB1909. Ob tem je vodstvo družbe napovedalo bližnji debut obveznic holdinga na Ljubljanski borzi. Uprava je zadovoljna tako z rez ul ta ti ma tič ne druž be, kot z rez -ultati vseh družb Skupine KB1909, ki jih je v tem trenutku 29. Predsednik upravnega sveta Boris Peric je rezultate poslovanja ocenil kot zelo pozitivne in dodal: »Vse odvisne družbe DEŽELA FJK Uspešen triletni obračun holdinga Friulia TRST - »Vedeli smo, da bo preoblikovanje finančne družbe Friulia v holding zelo zapletena in ambiciozna operacija. Po treh letih lahko trdimo, da je ta operacija dala v celoti vzeto zelo pozitivne rezultate. Zdaj imamo močnejšo, trdnejšo Friulio, ki razpolaga z več re-surzi,« je na včerajšnji predstavitvi triletnih poslovnih rezultatov deželnega holdinga ocenil predsednik Dežele FJK Riccardo Illy. Bilanco triletja 2005 - 2007, v katerem so bili uresničeni strateški cilji deželne uprave, so orisali predsednik Friulie Augusto An-tonucci, podpredsednik in pooblaščeni upravitelj Federico Mares-cotti in pooblaščeni upravitelj Michele Degrassi, predstavitve pa sta se udeležila tudi deželna odbornika za finance Michela Del Piero in za proizvodne dejavnosti Enrico Bertossi. Poleg številk, ki govorijo o 116 podjetjih, v katerih ima Friulia kapitalske deleže (s skupnim prometom v vrednosti 2575 milijonov evrov in z okrog 15 tisoč zaposlenimi), je bil v ospredju pozornosti obračun preoblikovanja nekdanje finančne družbe v holding, ki so jo pred tremi leti mnogi - tudi drastično - kritizirali in ji napovedovali neuspeh. V resnici pa je bila operacija po Illyjevih besedah finančno visoko inovativna in vse prej kot pretirano draga: Dežela je načrtovala, da bo s preoblikovanjem Friulie v holding prihranila sto milijonov evrov, pa jih je v resnici 150 milijonov. V prvem letu je bil dosežen davčni prihranek v vrednosti 1,5 milijona evrov, z dokapitalizacijo pa je bil predviden prihod zasebnih delničarjev (bank, zavarovalnic in finančnih družb), ki naj bi prevzeli 12-od-stotni delež, pa so dosegli kar 19,9-odstotnega. V zvezi s kapitalskimi udeležbami Friulie je Illy z obžalovanjem ugotovil, da med njimi še zmeraj ni družbe Aeroporto FVG, ki upravlja letališče v Ronkah, in da je dokončanje njene vključitve v holding predvideno do konca leta 2008. Predsednik Dežele je tudi potrdil zanimanje za prevzem razvojne agencije Sviluppo Italia FVG, od katere je Friulia pred kratkim že odkupila podjetniški inkubator BIC. poslujejo po predvidenih načrtih, zato je nadzorni svet podprl delo uprave pri uresničevanju načrta za leto 2007. Najbolj spodbudna novica pa je prišla iz Ljubljane in je povezana z našim skorajšnjim prihodom na Ljubljansko borzo.« Uprava družbe je še sporočila, da je slovenska Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) 26. septembra 2007 odobrila Prospekt za uvrstitev obveznic družbe KB1909 v tr-go va nje na or ga ni zi ra nem tr gu Ljub -ljanske borze. V Gorici zdaj pričakujejo, da bo Ljubljanska borza, predvidoma v nasled njih dneh, spo ro či la odob ri tev Zahteve za sprejem obveznic, z oznako KBG1, na prosti trg. Tako bodo ob vez ni ce go riš ke ga hol din ga po vsej verjetnosti na Ljubljanski borzi kotirale že v naslednjem tednu. Obveznice KBG1 bodo s tem postale prvi finančni instrumenti kakega tujega izdajatelja, uvrščene v kotacijo na Ljubljanski borzi. Poslopje, v katerem je sedež finančne družbe KB1909 v Carduccijevi oziroma Gosposki ulici v Gorici, vhod pa je iz stranske Ul. Malta BUMBACA SDGZ - Prva neuradna predstavitev je bila v Komnu Obogatena letošnja izvedba Okusov Krasa se začne 20. oktobra TRST - Na predstavitvi čezmejnega projekta Utrinki in okusi Krasa brez meja pretekli četrtek v Komnu so gostinci SDGZ predstavili tudi novo izvedbo Okusov Krasa 2007. Letošnja srečanja z značilnimi kraškimi jedmi in proizvodi bodo potekala od 20. oktobra do 11. novembra, kot običajno v gostilnah in pekarnah, letos pa prvič tudi v trgovinah z živili. Pri letošnjih Okusih Krasa sodeluje 18 gostiln, 16 iz tržaške in 2 iz goriške pokrajine, sicer pa ta enogastronomska pobuda z jedilniki in spremljajočimi dogodki iz leta v leto raste in tudi letos ponuja nekaj novosti. Kotiček tipičnih proizvodov bo letos na voljo ne le v gostilnah in pekarnah, ampak tudi v trgovinah z živili, na osnovi tradicionalnega sodelovanja s konzorciji za promocijo medu, oljčnega olja, sira, vina in, prvič, tudi s konzorcijem Trieste da Gustare, ki povezuje tržaške agroživilske proizvajalce in združenja. Med novimi »okni«, ki jih odpirajo Okusi Krasa, je sodelovanje z gostinci s Krasa v Sloveniji, člani Območne obrtne zbornice Sežana, v okviru projekta Interreg Utrinki in okusi Krasa brez meja, ki ga skupaj izvajajo gostinci SDGZ in OOZ Sežana. Proizvodi in pristni kraški krožniki s kakovostnimi vini vinorodnega okoliša Kras (malvazija, teran, vitovska, glera), ekstra-deviškim oljčnim oljem Tergeste dop, znamenitimi siri-i Moisir, medom »čebel, ki letijo z burjo«, kruhom in kraškimi sladicami ter drugimi proizvodi, ki izvrstno dopolnjujejo jedi. Enogastronomski večeri in dogodki - v lokalih se bodo zvrstile umetniške razstave, prireditve in degustacije, tudi z izmenjavo kulinaričnih izkušenj z obeh strani Krasa. V dneh Okusov Krasa in tja do pomladi bodo v sodelujočih živilskih trgovinah (v režiji trgovske sekcije SDGZ) na prodaj tipični agroživilski proizvodi Krasa in Trsta. Na spletu pa bodo lahko sladokusci našli jedilnike, program dogodkov, seznam živilskih trgovin in ostale novosti - www.triesteturismo.net in www.sdgz.it. Pobudo je finančno omogočila tržaška Trgovinska zbornica, avtor grafične zasnove in logosa letošnjih Okusov Krasa (na posnetku) pa je Walter Grudina. PREDSTAVITEV REZULTATOV OBDOBJA 2000-2006 IN NAČRTOV ZA OBDOBJE 2007-2013 K ponovnemu zagonu našega teritorija so prispevale tudi možnosti, ki jih je nudil Cilj 2. Ko pomislim na gospodarske in družbene spremembe področij s strukturalnimi težavami, se zavedam, koliko materialnega in nematerialnega je bilo storjenega v teh letih s pomočjo komunitarnih programov. Potrditev občutka, da se dežela razvija z okrepitvijo lastne konkurenčnosti. Franco lacop Deželni odbornik za mednarodne odnose in krajevne ustanove 5. oktobra 2007 od 16.00 do 18.30 - Vila Conti di Varmo ul. Cavour, 52 - Mortegliano Evropska centralna banka 2. oktobra 2007 evro valute povprečni tečaj 2.10 1.10 ameriški dolar 1,4165 1,4232 japonski jen 163,92 164,76 kitajski juan 10,6324 10,6827 ruski rubel 35,3250 35,4000 danska krona 7,4546 7,4549 britanski funt 0,69380 0,69735 švedska krona 9,2163 9,1940 norveška krona 7,6965 7,6875 češka krona 27,495 27,538 švicarski frank 1,6646 1,6603 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 251,30 251,42 poljski zlot 3,7692 3,7700 kanadski dolar 1,4122 1,4142 avstralski dolar 1,5972 1,6022 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3574 3,3574 slovaška krona 33,955 33,923 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7036 0,7040 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 87,52 88,10 turška lira 1,7126 1,7180 hrvaška kuna 7,3045 7,3114 Zadružna Kraška banka 2. oktobra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4384 1,4089 britanski funt 0,7036 0,6874 švicarski frank 1,6883 1,6471 japonski jen 168,1000 159,9000 švedska krona 9,4356 8,9843 avstralski dolar 1,6406 1,5714 kanadski dolar 1,4413 1,3864 danska krona 7,5980 7,3117 norveška krona 7,8873 7,5026 madžarski florint 257,7055 245,1345 češka krona 28,22645 26,84955 slovaška krona 34,7710 33,0749 hrvaška kuna 7,49418 7,12861 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna 2. oktobra 2007 _evro_ nakup prodaja 1,4417 1,4062 0,7069 7,567 1,4358 166,37 7,788 9,335 1,6352 7,57 0,6895 7,381 1,4005 162,27 1,6472 7,596 9,106 1,5949 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 2. oktobra 2007 Indeks MIB 30: -0,12 delnica cena € var. % AEM 2,6425 +0,02 ALLEANZA 9,325 -0,72 ATLANTIA 23,76 +0,04 BANCA ITALEASE 13,38 -1,38 BANCO POPOLARE 16,48 +1,27 BPMS 4,4725 +1,39 BPM 10,58 +1,05 EDISON 2,2625 -1,59 ENEL 7,935 -0,61 ENI 25,9 -1,15 FIAT 21,08 -2,63 FINMECCANICA 20,71 +0,78 FONDIARIA-SAI 33,37 +0,06 GENERALI 31,18 +0,32 IFIL 7,545 -1,31 INTESA 5,5 -0,54 LOTTOMATICA 26,03 +1,36 LUXOTTICA 24,88 +1,68 MEDIASET 7,21 -0,21 MEDIBANCA 15,48 +0,76 PARMALAT 2,5775 +1,08 PIRELLI 0,85 -0,09 SAIPEM 28,94 -3,50 SNAM 4,4075 +0,22 STMICROELEC 11,71 -0,67 TELECOM ITA 2,14 -0,93 TENARIS 18,75 -0,92 TERNA 2,595 -1,07 UBI BANCA 19,33 +0,05 UNICREDITO 6,28 +2,75 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / SLOVENIJA Sreda, 3. oktobra 2007 5 ENERGETIKA - V Ljubljani včeraj predstavili projekt TGE: Terminal v Kopru dober za Slovenijo, še bolj za Primorsko Nemško podjetje trdi, da bi bili pozitivni učinki bistveno večji od morebitnih negativnih LJUBLJANA - Izgradnja sprejemnega terminala za utekočinjeni zemeljski plin in plinske elektrarne na območju Luke Koper, kot jo v svojem projektu načrtuje družba TGE Gas Engineering, bi bila dobra za Slovenijo, predvsem pa za primorsko regijo, so na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani, namenjeni predstavitvi projekta in odgovoru na nekatere v javnosti že izražene pomisleke, poudarili predstavniki nemške družbe TGE in njene slovenske podružnice. "Celoten koncept projekta je po naši oceni skladen s strateškimi dokumenti države na področju energetike. Objekt znatno izboljšuje energetsko bilanco Slovenije, predvsem zaradi razpoložljivosti tako zemeljskega plina kot elektrike za slovenske in druge uporabnike," je povedal projektni vodja Uroš Prosen. "Pozitivni finančni učinki, ki bodo nastali iz tega projekta, so bistveno večji od morebitnih negativnih učinkov, ki mogoče lahko nastopijo," je še dejal. TGE je v začetku julija na ministrstvo za gospodarstvo vložil vlogo za energetsko dovoljenje za prvi del projekta, to je sprejemni terminal. V naslednjih dneh pa bo družba vložila še vlogo za energetsko dovoljenje za drugi del projekta, elektrarno, ki je bistveni del celotnega projekta, je povedal generalni direktor TGE Vladimir Pu-klavec. "Pričakujemo, da bo energetsko dovoljenje mogoče rešeno še v tem letu," je dodal. Primorska po besedah Puklavca potrebuje električno energijo, še več jo bo v prihodnosti, Slovenija pa se glede zemeljskega plina nahaja na koncu dveh plinovodov, enega iz Rusije, drugega iz Alžirije, ter nujno potrebuje tretji vir zemeljskega plina, po možnosti globalni vir. Kot je poudaril prvi mož TGE, bi izgradnja zemeljskega plinskega terminala, ki bi bil dostopen vsem dobaviteljem in distributerjem plina, Sloveniji prinesla povečanje varnosti, ekonomičnosti in zanesljivosti dobave, saj bi nove zmogljivosti tega najčistejšega fosilnega goriva omogočale zadostno dodatno oskrbo celotnega slovenskega gospodarstva in komunalnih služb. Poleg tega bi se izrazito povečala tudi elektroenergetska stabilnost, ki je še posebnega pomena za primorsko regijo, ker ta razen hidroelektrarn na Soči nima svojih virov električne energije. V projektu, katerega vrednost je ocenjena na 900 milijonov evrov, je sicer predvidena tudi soudeležba slovenskih podjetij v družbi za upravljanje v višini najmanj 30 odstotkov. Kot je povedal Pukla-vec, se za sodelovanje zanimajo vsa vodilna slovenska energetska podjetja, pri čemer pa ni želel navesti konkretnih imen. TGE je že dal izdelati tudi več študij o učinkih načrtovanega plinskega terminala. Ena od teh kaže, da se bo z delovanjem tega objekta povečala dodana vrednost v gospodarstvu za 180 milijonov evrov letno, od tega naj bi 80 odstotkov ostalo na območju Primorske. Nastalo naj bi okrog 1200 novih delovnih mest, od tega 70 neposredno na terminalu in v elektrarni. Povečal naj bi se tudi pretovor v Luki Koper. Ob vsem tem v družbi TGE izpostavljajo, da bi projekt po direktivi o preprečevanju in nadzoru nad celotnim industrijskim onesnaževanjem (IPPC), temeljil na najboljši dostopni tehnologiji in bi izrazito prispeval k zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida, saj je v nadgradnji projekta načrtovano tudi zajema nje teh izpus tov. Projekt poleg samega sprejemnega plinskega terminala, dveh rezervoarjev z zmogljivostjo skladiščenja po 150.000 kubičnih metrov in sistemov za uplinjanje predvideva, kot omenjeno, tudi plinsko elektrarno. V tej se za pogon plinske turbine uporablja zemeljski plin, ki se že upli-njen dovaja iz skladišča utekočinjenega zemeljskega plina. Sinergijski učinek med skladiščem plina in procesom njegovega uplinjanja z objektom plinske elektrarne je v tem, da se odpadna toplota iz plinske turbine lahko dvakrat izkoristi. Prvič kot za proizvodnjo pare in povezavo na dodatno parno turbino ter drugič za ogrevanje utekočinjenega zemeljskega plina v postopku uplinjanja. Nemška družba TGE bi rada na območju Luke Koper zgradila plinski terminal in plinsko elektrarno Moč plinske elektrarne bi sicer bila približno 240 MW. Skladišče utekočinjenega zemeljskega plina s pripadajočo infrastrukturo in plinska elektrarna bi bili zgrajeni po strogih okoljskih in inženirskih standardih. Tako bi bile uporabljene tehnologije, ki ne povzročajo prekomernih izpustov v okolje -ne bi prihajalo do kakršnihkoli obremenitev morja, ne bi bilo tudi nikakršnih odpadnih vod v okoliške reke, prav tako naj ne bi prihajalo do izpustov zemeljskega plina v zrak ali zemljo, zaradi zvočne izolacije pa v okolici naj ne bi bilo povečanega hrupa. Izvedeni naj bi bili tudi dodatni varnostni ukrepi za zmanjšanje različnih tveganj. Skladiščni objekti v Kopru bi se nahajali blizu polj rezervoarjev goriv pod Ser-minom, za privez plinskih tankerjev - teh naj bi bilo okrog 50 letno - pa bi zgradili podaljšek drugega pomola Luke Koper. Od pomola do skladišča bi potekal cevovod, delno podzemno. Terminal naj bi sicer, če bo dobil zeleno luč pristojnih organov, začel ob ra tovati ko nec le ta 2012. Podoben plinski terminal, kot je predviden na širšem območju pristanišča Koper, že deluje v Zeebruggeu v Belgiji, so še pojasnili predstavniki družbe TGE, ki je sicer v 75-odstotni lasti družbe TGE Holding in 25-odstotni lasti družbe Suez-Trac-tebel. Obenem izpostavljajo, da se načrtovani terminal ob vsem navedenem več kot očitno razlikuje od tistih, ki jih načrtujejo v sosednji Italiji. (STA) DOGOVOR - Delodajalci, sindikati in vlada Podpisali socialni sporazum 2007 - 2009 sko okolje za gospodarsko rast in razvoj". Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je dejala, da s podpisom socialnega sporazuma uresničujejo dve ustavni načeli - da je Slovenija demokratična in socialna država. Sporazum namreč rešuje vsa pravna, ekonomska in socialna vprašanja ter določa ukrepe za izboljšanje položaja vseh državljanov, je povedala. Socialni sporazum so podpisali Cotmanova kot predstavnica vlade ter Konfederacija sindikatov javnega sektorja, sindikati Alternativa, Solidarnost, Neodvisnost, Konfederacija sindikatov 90, Neodvisni sindikati Slovenije, Pergam in ZSSS, na delodajalski strani pa Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije in Trgovinska zbornica Slovenije. Socialni sporazum bo veljal do konca leta 2009. Vsebuje 19 poglavij, v vsakem pa so določene naloge vlade, delodajalcev in sindikatov. (STA) LJUBLJANA - Predstavniki delodajalcev, zaposlenih in vlade so včeraj podpisali socialni sporazum za obdobje od 2007 do 2009. Premier Janez Janša je v nagovoru dejal, da je sporazum "odraz zrelosti in učinkovitosti socialnega dialoga v Sloveniji". Podpisniki so izrazili zadovoljstvo s sporazumom, hkrati pa poudarili potrebo po izpolnjevanju njegovih usmeritev. Najzahtevnejša obveza vlade iz socialnega sporazuma v proračunu za leti 2008 in 2009 je zmanjšanje javne porabe, je dejal Janša in dodal, da bodo "dvoodstotno zmanjšanje javne porabe zelo verjetno dosegli ali presegli že v letošnjem letu". "Do konca leta 2008 bo uspela Slovenija zmanjšati javno porabo za tri odstotne točke," pravi Janša. Po njegovih besedah je pomemben izziv plačna politika. Izrazil je prepričanje, da je "le za mizo, z dialogom z upoštevanjem različnosti možno doseči uravnotežen rezultat, ki bo po eni strani omogočil, da uspešno odgovarjamo na inflacijske probleme, po drugi pa, da bomo še naprej izboljševali makroekonom- EVROPSKA UNIJA - Evropski prednostni projekti Žerjav: O alternativah za peti prometni koridor se ne govori več LUXEMB OUR G - Slovenski minister za promet Radovan Žerjav je včeraj v Luxembourgu izrazil zadovoljstvo glede drugega letnega poročila evropskega koordinatorja za šesti prednostni prometni projekt, ki vključuje železniško povezavo Lyon-Trst-Divača/Koper-Divača-Ljubljana-Budimpešta-meja z Ukrajino, Laurensa Jana Brinkhorsta. "Poročilo je bistveno bolj naklonjeno Sloveniji kot prejšnje," je poudaril in do dal, da sedaj ni več go vo ra o alternativah petega koridorja. "S svojim delom na tem področju smo do kazali, da mis li mo res no," je pove dal mi nis ter. Po besedah ministra Brinkhorst ugotavlja, da se je delo na odseku Trst-Divača pospešeno odvijalo, tako da naj sedaj ne bi bilo več omemb alternativnih predlogov za peti koridor. A "strah", da bi se o alternativnah ponovno lahko začelo pogovarjati, je vedno prisoten, je ob tem tudi do- Radovan Žerjav dal minister. Povedal je, da je bila v okviru študije pobude Interreg določena trasa Trst-Divača in da se je določila tudi stična točka med državama, in sicer "čim južneje", kar je bilo pomembno za Slovenijo. Prometna ministra Italije in Slovenije sta tudi podpi sa la me mo ran dum o izvedbi čezmejne železniške povezave Trst-Divača, italijanski minister pa naj bi ko nec no vem bra tudi obis -kal Ljubljano. Takrat naj bi stra ni do rekli še zadnje odprte zadeve glede medvladne komisije Italije in Slovenije, ki naj bi bi la vzpostavlje na na poziv nekdanje koordinatorice šestega prednostnega prometnega projekta Loyo le de Pa la ci o k bolj šemu uskla -jevanju administracij o celotni osi. Dosedanje delo komisije na operativni ravni je minister pohvalil. Žerjavje pokomentiral še ugotovitve Brinkhorsta glede vprašanja financiranja koridorja na čezmej-nem italijansko-slovenskem odseku in odseku Divača-madžarska meja, saj slednje naj ne bi bilo "razjasnjeno". Dejal je, da je Slovenija s potrditvijo proračuna za leti 2008 in 2009 povečala obseg denarja za železniško infrastrukturo za približno 130 do 140 milijonov evrov. V letu 2008 je tako za posodo bi tev petega in desetega koridorja namenjenih okoli 300 milijonov evrov, od tega približno tretjina iz kohezijske politike, je pojasnil minister. (STA) Znan vrstni red na glasovnici za predsedniške volitve LJUBLJANA - Državna volilna komisija je včeraj z žrebom določila vrstni red na seznamu potrjenih predsedniških kandidatur, po zaporedju, ki bo enak tistemu na uradni glasovnici. Na glasovnici bodo kandidati našteti z imenom in priimkom, vrstni red pa bo naslednji: Marko Krajnc, Zmago Jelinčič, Mitja Gaspari, Danilo Türk, Elena Pečarič, Monika Piberl, Lojze Peterle. Na letošnjih volitvah bo nastopilo sedem kandidatov, kar je najmanj doslej. Seznam kandidatur bo javno objavljen v soboto. Iztok Bandelj novi podžupan sežanske občine SEŽANA - Župan sežanske občine Davorin Terčon je včeraj predstavil novega podžupana Iztoka Bandlja. Po občinskem statutu ima sežanska občina dva podžupana. Dosedanjemu podžupanu mag. Božu Marin-cu, ki je zadolžen za čezmejno sodelovanje in družbene dejavnosti, se je v teh dneh pridružil še drugi podžupan Bandelj, trenutno zaposlen kot področni vodja prodaje za podjetje in s.p. pri SKB Banki, Poslovni enoti Primorska in Notranjska. Bandelj, ki ima za sabo že vrsto izkušenj na finančnem in ekonomskem področju, saj je bil tudi predsednik Izvršnega sveta nekdanje občine Sežana, bo desna roka Terčonu pri najzahtevnejših projektih infrastrukture, investicij, planskih dokumentih itd. (O.K.) V Sežani fotografska razstava Otroci sveta SEŽANA - Ob mednarodnem tednu otroka so v Mali galeriji Mira Kranjca v Kosovelovem domu v Sežani v ponedeljek odprli razstavo črno-belih fotografij z naslovom Otroci sveta, ki jo je pripravila podružnica nepridobitne organizacije Share International Slovenija. Program so oblikovali dijaka umetniškega oddelka Gimnazije Nova Gorica Nina Trebovc in Primož Jere ter gojenci Glasbene šole Sežana. Razstava bo na ogled do 8. oktobra vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Za organizirane skupine je ogled mogoč tudi med tednom do 15. ure po predhodnem telefonskem dogovoru. (O.K.) Librisov večer z Branetom Grubarjem KOPER - Knjigarna Libris Koper prireja v svojih prostorih na Prešernovem trgu v Kopru danes ob 19. uri srečanje z gledališkim in filmskim igralcem Branetom Grubarjem. Na večeru se bo z avtorjem pogovarjal novinar Andraž Gombač. Upokojeni član ansambla ljubljanske Drame, ki je lani pri založbi Didak-ta izdal esejistično knjigo Kam? Drugam!, se je v dolgih letih odrskega življenja v spomin gledalcev najbolj vtisnil kot Emerik v Jančarjevem Velikem briljantnem valčku, Po-priščin v Gogoljevih Zapiskih blazneža, Jerman v Cankarjevih Hlapcih, Horst v Shermanovem Rožnatem trikotniku in Franc v Jančarjevem Zalezujoč Godota. Grubar, ki še vedno igra v najodmevnejših predstavah osrednjega slovenskega teatra, je minula leta na malih zaslonih gledalce spravljal v smeh kot polkovnik v humoristični seriji Vrtičkarji, na filmskem platnu pa je nazadnje nastopil v vlogi depresivnega dedka v Cvitkovičevi črni komediji Odgrobadogroba. Dve desetletji je sodeloval z Valom 202, kjer je objavil kakšnih 120 radijskih intervjujev, že skoraj tri desetletja pa je tudi strasten fotograf in jadralec. Vsestranski ustvarjalec, ki se je pred leti nastanil v istrskem zaselku Dvori, se z družino vsako poletje odpravi na daljše jadranje po Sredozemlju. Kod vse se je potepal letos, bo zaupal tudi obiskovalcem koprskega večera. (O.K.) / TRST Sreda, 3. oktobra 2007 6 1 BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Na listi Za Zvecha veliko mladih KROMA PRIPRAVE NA PRIMARNE VOLITVE - Zvech predstavil kandidatni listi Demokratska stranka v znamenju mladih sil Na seznamu večina ljudi med 19. in 35. letom starosti - Med njimi šest Slovencev DEMOKRATSKA STRANKA - Predstavitev Morettonovih list »Slovenska skupnost pristopa v novo stranko s svojo zgodovino in identiteto« »Slovenska skupnost pristopa v novo stranko s svojo zgodovino in identiteto«. To sta na včerajšnji predstavitvi list, ki podpirajo kandidaturo Gianfranca Morettona za deželnega tajnika Demokratske stranke, dejala Fulvia Premolin in Igor Švab. Dolinska županja (na sliki Kroma predstavlja liste) in tržaški občinski svetnik sta nosilca kandidatnih list "Slovenci za Morettona" v predmestnem oziroma mestnem volilnem okraju. Na predstavitvi je bil tudi pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik. Premolinova je izrazila upanje, da bo v nedeljo, 14. oktobra šlo na volišče tudi čimveč Slovencev, saj bo prodor Demokratske stranke, ne glede na izvolitev tega ali onega kandidata, odvisen predvsem od volilne udeležbe. Na to je opozoril tudi Švab, za katerega so primarne volitve za novo stranko velik izziv ne samo za levo sredino, temveč tudi za celotno politiko. Ob navzočnosti Morettona je štiri podporne liste (dve v vsakem volilnem okrožju) predstavil deželni in tržaški občinski svet Sergio Lu-pieri. Ustanovitev Demokratske stranke je označil kot zgodovinski preobrat v italijanski politiki, ki bo imel pozitivne učinke na družbo za prihodnjih petdeset let. To je po njegovem prvič, da se dve stranki (Levi demokrati in Marjetica) razpusti- ta in ustanovita popolnoma nov politični subjekt. Demokratsko stranko je Lupieri predstavil kot hišo, v kateri bodo vsi dobrodošli in nihče se v njej ne bo čutil gosta, temveč doma. Lupieri, ki je doma iz Milj, je nosilec prve Morettonove kandidatne liste v predmestnem okraju. V mestnem volilnem okrožju je nosilec kandidatne liste deželni svet- Jamstvo državljanskih pravic in skupno prizadevanje za reševanje sodobnih problemov v luči gradnje inovacijskega welfareja so med glavnimi točkami na programu kandidata za deželnega tajnika nastajajoče Demokratske stranke (DS) Bruna Zvecha, ki ima kot cilj družbo, v kateri bodo vsi občani dobivali odgovore na lastne zahteve in potrebe. In to bodo v DS zagotavljali še zlasti mladi, kot je to poudaril sam Zvech na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je predstavil seznama kandidatov v prvem oziroma drugem tržaškem volilnem okrožju na listi Za Zvecha z Veltronijem za Demokratsko stranko. Sedeži za primarne volitve 14. oktobra bodo namreč okvirno sovpadali z volilnimi okrožji. V tem smislu bodo 14. oktobra odprli več kot 20 volilnih sedežev v tržaški pokrajini, ki se bodo ujemali z občinskimi volilnimi sekcijami. Volilce bodo s tem seznanili prek tiska in prek spletnih strani www. ds-ts. it in http://comitatopdtrieste.blogspot.com. Na listi so večinoma mladi od 19. do 35. leta starosti, zagotovljene pa so tudi enake možnosti, saj je dejansko polovica kandidatov moškega in polovica ženskega spola in sta na dveh seznamih nosilec in nosilka liste. Na dveh listah je tudi šest Slovencev in Slovenk. V prvem okrožju je to Stefano Čok, kije med moškimi prvi na seznamu, medtem ko je nosilka liste Maria Grazia Cogliati Dezza. V drugem okrožju so nosilec liste podtajnik na ministrstvu za evropske zadeve in mednarodno trgovino Miloš Budin, Alenka Vazzi, Massimo Veronese, Martina Brce ter Matej Iscra. Zvech je obe listi predstavil ob udeležbi nekaterih kandidatov, srečanje pa je uvedel pokrajinski tajnik Levih demokratov Fabio Omero, ki tudi kandidira v pr- nik Alessandro Carmi, ki je iz gibanja Državljani za predsednika pristopil k Marjetici. Na njegovi listi prihaja glavnina kandidatov prav iz vrst Marjetice, mnogi kandidati pa so angažirani tudi v prostovoljnih organizacijah in na področju sociale. Tudi Moretton, ki je podpredsednik deželne vlade in ki je doma iz pordenonske pokrajine, je novo le- vem okrožju. Poudaril je, da je na skupno 19 kandidatov mnogo mladih, ki bodo vsak prinesel kaj novega v DS. Med njimi so učitelji, študenti in študentke, arhitekti, turistične delavke, uslužbenci, pa tudi funkcionarka pravosodnega ministrstva, sicer načelnica ženske komponente LD in prva ženska na seznamu v drugem okrožju Laura Famulari. Med kandidati je tudi nekaj »starejših«, ki bodo znali nuditi lastne izkušnje. Na seznamu so član državnega vodstva Acli in tržaški občinski svetnik Tarcisio Barbo, vodilna funkcionarka sindikata upokojencev Spi-Cgil Adriana Merola in seveda Budin, ki bo s svojimi izkušnjami dal še kako pomemben prispevek območju, katerega prihodnost je vezana na južno-vzhodno Evropo. Skratka mnogo različnih izkušenj, ki pa bodo skupaj prispevale k nastanku in gradnji DS s skupnim prizadevanjem za zaščito pravic občanov, je naglasil Omero, pa naj bodo laiki ali katoličani, ženske ali moški, stari ali mladi. Vsi skupaj moramo v prihodnjih letih graditi novo politiko, kjer bo v ospredju oseba, je nato povedal Zvech. Ponuja se priložnost za svet, kjer bo posluh do potreb ljudi in nujna je v tem smislu prožnost, da bo znala politika prisluhniti posameznikom. Demokratska stranka nastaja v duhu teh vrednot in ima kot cilj zagotavljanje državljanskih pravic. Zato naj se ljudje številno udeležijo primarnih volitev, pravi Zvech. DS predstavlja namreč zasuk v italijanski družbi, ki sloni na sodelovanju. Politične odločitve bodo zato tem bolj pomembne, tem več ljudi se bo podalo na volilne sedeže. Pristop bo moral biti v prihodnosti vsekakor ponižen, ker so na obzorju ogromne težave. Pravi izziv pa je v tem, je dodal Zvech, da jih bomo znali skupaj reševati. (A.G.) vosredinsko stranko predstavil kot stranko odprtih vrat, ki mora biti odprta za vse koristne doprinose. Tudi zanj bo zelo pomembna udeležba na oktobrskih volitvah. Lupieri, Carmi, Moretton, Pre-molinova in Švab so pozvali volilce, da za državnega tajnika Demokratske stranke glasujejo za rimskega župana Walterja Veltronija. Dolinska sekcija LD za Veltronija in Zvecha Po poletnem premoru se je sestala dolinska sekcija Levih demokratov in obravnavala aktualno politično stanje. Po počastitvi spomina dveh prezgodaj umrlih tovarišev, Angela Saccona in Borisa Lavrice, so naslovili poziv občanom, naj prispevajo za obnovitev partizanske bolnice Franja. Preostali del večera so posvetili nastajanju nove Demokratske stranke. Prve primarne volitve bodo v nedeljo, 14. oktobra od 7. do 20. ure po vsej državi. V dolinski občini bo edino volišče v Sprejemnem centru Glinščice v Boljuncu. Volitev se bodo lahko udeležile občanke in občani, ki so na dan volitev dopolnili šestnajsto leto starosti. Za podrobnejše in obojestranske informacije vabijo Levi demokrati vse volilke in volilce danes ob 19.30 na javni sestanek v Sprejemni center v Boljuncev. Dolinski Levi demokrati za državnega tajnika podpirajo Walterja Veltronija, za deželnega pa Bruna Zvecha, ki bo navzoč drevi v Boljuncu. Russo: Moja lista pomeni preobrat »Moja kandidatura za deželnega tajnika Demokratske stranke predstavlja preobrat za levo sredino in za politiko na sploh«. V to je prepričan Francesco Russo, ki je včeraj na Borznem trgu delil posebne »avtobusne vozovnice« za pot v novo politiko. Na pobudi je sodeloval tudi Igor Gabrovec, ki kandidira na Russovi listi za deželno skupščino Demokratske stranke. Srečanje s Zvechom o varnosti in zakonitosti V Novinarskem krožku na Korzu Italia bo danes ob 18. uri tekle beseda o laičnosti, zakonitosti in varnosti v sklopu Demokratske stranke. Pobudnik srečanje je lista Co-solini-Brovedani-Rossetti, ki v mestnem volilnem okrožju podpira Bruna Zvecha za deželnega tajnika nove stranke. Navzoč bo tudi Zvech. Za Enrica Letto tudi Ugo Poli Med tistimi, ki podpirajo Entica Letto za državnega tajnika Demokratske stranke, je tudi nekdanji pokrajinski tajnik KPI in deželni svetnik Ugo Poli, ki je danes podpredsednik ustanove Informest. Nosilca kandidatnih list za Letto sta deželni tajnik UIL Luca Visentini in arhitektka Paola Di Biagi. Listo in program bodo predstavili danes ob 17. uri v kavarni San Marco. V Naselju S. Nazario o »kraški občini« V Naselju S. Nazario bo nocoj ob 20.30 predzadnje srečanje o ustanovitvi samostojne upravne enote na tržaškem Krasu. Srečanje bo potekalo v dvorani nasproti cerkve. Zadnji sestanek bo prihodnji teden, predvidoma v torek, 9. oktobra, na Opčinah. Kdo se boji revežev? V gledališču Miela bo jutri ob 17.30 srečanje z zgovornim naslovom »Kdo se boji revežev?«, ki bo orisalo družbeno stanje klošarjev in čistilcev avtomobilskih šip, nad katerimi se znaša desnosredinski občinski odbor. Združenja, ki so srečanje priredila, želijo izpostaviti dejstvo, da ne gre v tem primeru za zločince ali nevarne osebke, ampak za najšibkejše družbene člene. / TRST Sreda, 3. oktobra 2007 7 1 OPČINE - Poslopje bivše kinodvorane Belvedere v Ul. Fiordalisi Namesto dotrajane kinodvorane nov kulturni center? Predlog bodo iznesli mestni upravi - Doslej zbrali več kot 400 podpisov Kinodvorano so za časa Svobodnega tržaškega ozemlja zgradili Američani, da bi se njihovi vojaki iz bližnje vojašnice lahko sprostili in razvedrili. Po njihovem odhodu je z imenom Belvedere nekaj let vztrajala, dokler ni bila zapuščena. Zatem je začela najprej sa me va ti in po ča si pro pa da ti, vse do -kler niso začeli skozi okna in druge odprtine vanjo zahajati ljudje z roba družbe. Državna domena je po opozorilu vzhodnokraškega rajonskega sveta letos poleti dala zazidati vse odprtine, ta ko je os ta la edi na do stop na pot v poslopje postala streha, skozi katero ob deževju pronica voda. Poslopje v Ul. Fiordalisi ob končni avtobusni postaji na Opčinah, na trgu nasproti vojašnice Brunner, je že nekaj let na muhi tržaške občinske uprave. Ta se je odločila, da ga odkupi od državne domene, in postavko vključila v letošnji proračun. Nakup naj bi občino stal 255 tisoč evrov. Gre za eno od štirih finančnih postavk, ki jih je tržaška občina predvidela v proračunu za območje vzhodnega Krasa. Ze pred časom se je zastavilo vpra ša nje, kaj sto ri ti s po slo pjem nek -danje kinodvorane. Izneseni so bili nekateri predlogi (med drugim tudi preureditev v supermarket), a nič ni bilo do konč no od lo če no. Pred dvema tednoma se je pojavil nov, zelo zanimiv predlog. Skupina domačinov je na srečanju v Marijaniš-ču na Opčinah ob prisotnosti predsednika vzhodnokraškega rajonskega sveta Marka Milkoviča, pokrajinske svetnice Marie Monteleone in tržaškega občinskega svetnika Giuseppeja Colot-tija in zastopnikov nekaterih krajevnih organizacij in društev predstavila pobudo za preureditev nekdanje kinodvorane Belvedere v kulturni center. Konec septembra so trije domačini, Luca Tomasi, Mitja Ozbič in Gianluca Lemma ob dragocenem sodelovanju slovenskega vaščana pripravili vprašalnik in ga razdelili med dvesto krajani, da bi izvedeli, kako naj bi uredili kulturno sre-diš če in dru žab ne pro sto re. Na podlagi odgovorov so izdelali sledeč predlog: v prenovljenem poslopju naj bi uredili dvojezično italijan-sko-slovensko knjižnico z eno ali več študijskimi sobami in čitalnico, ludo-teko za otroke, eno ali več večnamenskih dvoran za tečaje slovenskega in italijanskega jezika ter za tečaje za starostnike. Nadalje naj bi dodatni večnamenski prostor, ki naj bi ga uporabljali kot Poslopje nekdanje kinodvorane Belvedere na Opčinah KROMA gledališče, filmsko dvorano, dvorano za šolske nastope in podobne dejavnosti. Ta predlog bodo organizatorji v prihodnjih dneh poslali tržaškemu županu Robertu Dipiazzi, občinskemu od bor ni ku za pre mo že nje Pi e ru To no -niju in odborniku za šolstvo in mladinske dejavnosti Giorgiu Rossiju. Priložili bodo podpise vaščanov, ki želijo, da bi nekdanjo kinodvorano Belvedere pre u re di li ta ko, da bi za dos ti la že ljam in potrebam krajevnega prebivalstva in da bo - po tolikih letih - spet v njihovo ko rist. Po leg te ga so tu di ome ni li, da bi lah ko - po pad cu schen gen ske me -je - novo kulturno središče služilo tudi za krepitev izmenjav in odnosov na bližnjem ozemlju (izrecno je bilo omenjeno sodelovanje s sežansko knjižnico). Po bud ni ki so v ne kaj dneh zbra li že 400 podpisov in bodo še nadaljevali z zbiranjem. Obenem bodo priredili še druga srečanja s krajevnimi društvi, ki se niso mogla udeležiti prvega sestanka (bil je 20. septembra). Med temi je v tiskovnem sporočilu, ki so ga prireditelji objavili včeraj, omenjeno tudi SKD Tabor. občina trst - Občinska seja Zupan bo vodil »slovenske zadeve« Kar je bil prejšnji teden napovedal občinskemu odboru je tržaški župan Roberto Dipiazza tudi storil. Na začetku ponedeljkove občinske seje je predsednik občinskega sveta uradno sporočil svetnikom, da je župan dosedanjim pristojnostim dodal še dve: izvajanje norm zaščitnega zakona na občinskem ozemlju in koordinacijo manifestacij ob padcu schengenske meje med Italijo in Slovenijo. Sporočilo je izzvalo edino-le komentar načelnika svetniške skupine Levih demokratov Fabia Omera: »S tem je odvzel pristojnosti podžupanu Lippiju,« je ocenil. Županova odločitev je v preteklih dneh kar precej raz-kurila mestne predstavnike Nacionalnega zavezništva. Predvsem odbornika Parisa Lippija, ki skrbi za splošne zadeve in za pravne zadeve, ter bi moral zato on skrbeti za izvajanje zaščitnega zakona, ko bi mu Dipiazza tega ne preprečil; in odbornika za javna dela Franca Bandellija. Ta je med drugim pristojen tudi za »velike manifestacije«. Prireditve ob padcu schengenske meje bi sodile v njegov resor. Sam Ban-delli je izjavil, da je »dovolj izkušen za tovrstne zadeve.« Očitno pa je župan Dipiazza sodil drugače. občina trst Nacionalno zavezništvo v... rdečem V ponedeljek si je kronist v dvorani tržaškega občinskega sveta ob pogledu na skrajno desno kar nekajkrat pomel oči in zaskrbljeno posumil, da je postal daltoničen: s sedežev svetnikov Nacionalnega zavezništva je kričeče prekipevala rdeča barva! Angelo Lippi, brat bolj znanega Parisa, je bil oblečen v rdečo majico; Angela Brandi - tista, ki jo je pred leti tako zbodel dvojezični napis na novem openskem rekreacijskem središču, da ga je dala odstraniti - je imela na sebi elegantno rdečo jakno Pinko (gre seveda za modno znamko, ne za ime narodnega heroja...) in je gledala skozi prav tako rdeča očala; Vin-cenzo Rescigno in Claudio Giacomelli sta si okrog vratu zavezala rdeči kravati; odbornik za osebje Michele Lo-bianco si je vtaknil rdeč robček v žep na srčni strani suknjiča; celo črna pa-sionarka Alessia Rosolen je v svoji garderobi (po temeljitem iskanju, kot je povedala) vendarle izbrskala majico z rdečimi črtami. Le Andrea Pellari-ni se je predstavil v dvorani čisto brez rdečega odtenka, zaradi česar sta ga Rosolenova in Lippi mlajši okregala(!), da je moral na vrat na nos domov. Ko se je čez pol ure vrnil, je bil tudi on oblečen v opečno rdečo majico. Takoj na začetku seje je postalo jasno, da Nacionalno zavezništvo ni kar čez noč doživelo revolucije boljševiškega tipa. Lippi mlajši je naznanil, da izraža rdeča barva (bordo, je takoj pojasnila Brandijeva...) solidarnost z ljudstvom Burme, ki bije tačas boj proti diktaturi (komunistični, je dopolnila Brandijeva...). Podobno solidarnost so s svojimi bolj ali manj rdečimi kravatami nakazali še nekateri drugi svetniki. Lippi je predlagal minuto molka za mrtve burmanske menihe in druge žrtve krvave represije; svetnica Marjetice Bruna Tam je predložila resolucijo, ki poziva župana, naj poseže pri vladi za miroljubno in demokratično rešitev. Na sebi ni imela nič rdečega. Barvno solidarnost je izrazila že prejšnji teden, ob internetno-mednarodnem dnevu solidarnosti z menihi in ljudstvom Burme, je povedala, in tako namignila, da za tržaško Nacionalno zavezništvo velja tisti znameniti ko-balovsko-devetakov moto: »Alora pridem več k'sno...« M.K. TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Zagotovilo odbornika Paola Rovisa Skedenj: čistilne naprave ne bodo zaprli Odbornik odgovoril na aktualno vprašanje svetnika Občanov Roberta Decarlija - Za ureditev naprave potrebnih 50 milijonov evrov Tržaška občina ne bo ostala brez Čistilna naprava v Škednju KROMA čistilnega obrata, ker škedenjske naprave ne bo do za pr li. Ta ko je na po ne delj -kovi seji tržaškega občinskega sveta zagotovil odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis v odgovoru na aktualno vprašanje svetnika Občanov Roberta Decarlija. Slednjega so zaskrbele govorice, češ da tržaška pokrajina ne bo izdala dovoljenja za nadaljnje delovanje naprave pri Škednju, če ne bo tržaška občina pravočasno predstavila tehnič-no-finančnega načrta za njeno posodobi tev. Vse kaže, da j e skrb sedaj odveč. Rovis je poudaril, da je bil na srečanju na tržaški pokrajini določen nov rok (30. oktober) za predstavitev načrta. Tržaška občinska uprava je prejela zagotovila pristaniške oblasti in podjetja AcegasAps. Pristaniška oblast naj bo dala koncesijo tržaški občini za upravljanje območja, podjetje AcegasAps bo pripravilo gospodarsko-finančni načrt za ureditev naprave, da bo odgovarjala normam zakona Galli. Investicija naj bi bila vredna kakih 50 milijonov ev-rov. Na črt bo do na to pre gle da li ob čin -ski tehnični uradi, in sicer na odborniš-tvu za gospodarski razvoj in na odbor-ništvu za okolje, ki ga vodi odbornik Maurizio Bucci. Ko bo ta pos to pek ste kel, se bo za -stavilo vprašanje finančnih sredstev. Po Rovisovem mnenju naj bi s tem ne bilo težav. Odbornik je izrecno omenil, da bi lahko bili za to investicijo zainteresirane tudi druge ustanove ter izpostavil prav sodelovanje med raznimi ustanovami in upravami pri ureditvi čistilne naprave. Dosedanja prizadevanja naj bi vsekakor že dosegla osnovni cilj: preprečila so zaprtje škedenjske naprave. Ta nevarnost je konkretno obstajala, ko se ne bi posamezne ustanove in uprave dogovorile za skupno rešitev. Strošek za ureditev naprave je velik, zaradi česar se je zastavilo vprašanje, ali bo to botrovalo k podražitvi vode. Odgovora ni bilo, odborniku Buc-ciju pa je bila iznesena zahteva po predstavitvi načrta v občinskem svetu. 8 Sreda, 3. oktobra 2007 ITALIJA / DSI - Začetek letošnjega niza srečanj Lovrenc Bellomi, »največji tržaški škof preteklega stoletja« Prvi večer so namenili spominu na škofa, ki se je zavzemal za kulturo miru in sožitja V ponedeljek se je v Društvu slovenskih izobražencev v Peterlino-vi dvorani zgodil prvi večer v letošnji sezoni. Srečanje je bilo posvečeno spominu na pred enajstimi leti preminulega tržaškega škofa mons. Lovrenca Bellomija. Bellomija so se spo mni li se da nji tr žaš ki škof mons. Evgen Ravignani, škedenjski župnik g. Dušan Jakomin, profesor Tomaž Simčič in odvetnik Peter Močnik. Škof Ravignani je v začetku svo je ga po se ga pri po mnil, da je Bel -lomija razumevanje stanja duha v Trstu veliko stalo. Vseskozi je bil nedeljivo povezan s tržaško Cerkvijo in nje ni mi ver ni ki. V Trst je pri šel prav v času, ko je bila odprta še marsikatera skeleča rana, hkrati pa se je v našem mestu stopnjevala gospodarska kriza. Škofje bil pozoren do družbene problematike, večkrat se je tudi postavil v bran delavcev. Vseskozi se je zavzemal za kulturo miru in sožitja, je pa velikokrat naletel na nerazumevanje. Prepričan je bil, da je najmanjši skup ni ime no va lec edi nost v Kristusu, različnosti pa so seveda bogastvo. Tomaž Sim čič pa je ci ti ral mi -sel, ki jo je izrekel pomemben intelektualec, in sicer, da je bil Bellomi največji tržaški škof preteklega stoletja. Simčič se Bellomija spominja ob njegovem prevzemu pastoralne službe v Trstu, ko je 8. decembra 1977 v stolnici svetega Justa izrekel tudi nekaj stavkov v slovenskem jeziku, peščica vernikov pa je tedaj demonstrativno zapustilo svetišče. S slovenskimi besedami je nakazal novo smer v tržaškem verskem življenju. V spoznavanje slovenskega jezika in kulture je vložil veliko napora, slovenščine pa se je navzel tudi na osebni ravni. Njegovo škofovanje je bi lo se ve da vse prej kot mir no in sproščeno. Zaradi svojih stališč je večkrat doživljal medijske gonje. Tomaž Simčič je svoj poseg zaključil z mislijo, da tudi marsikdo od Slovencev ni dobro razumel pritiskov, katerim je bil škof Bellomi izpostavljen in po sle dič no tu di ne ka te rih kom -promisov, v katere je bil pahnjen. Vsa slovenska skupnost v Trstu, tako ka-toliš ka kot laič na, pa je v njem vi de -la iskrenega prijatelja. Du šan Ja ko min je po uda ril pred vsem dejstvo, da se je bil škof Bellomi pripravljen razdajati do konca. Pri sr cu so mu bi li še po seb no ljudje ob robu družbe. Spoštovanje do vsakega človeka mu je bilo osebno vodilo, ni pa bil vedno deležen razumevanja. Jakomin se je spomnil treh dogodkov, ko je prišla do izraza škofova trdna volja, in sicer škofijskega zborovanja leta 1978, misi-jona iz leta 1989 in papeževega obiska v Trstu maj a 1992. Če so danes odnosi med slovenskimi in italijanski mi ver ni ki v Trstu ta krš ni, kot so, je to tudi zasluga škofa Bellomija. Pe ter Moč nik pa se ško fa spo -minja kot član škofijskega pastoralnega sveta. Bellomi je bil namreč pre pri čan, da gre tu di Slo ven cem za -gotoviti pravo mesto v tem posvetovalnem telesu. Že ob njegovem na-stan ku pa je Bel lo mi jas no na ka zal, da v njem ne bo pro sto ra za tis te, ki se hočejo iti politiko. V naši skupnosti je podedoval težko dediščino, ni-ko li pa se je ni us tra šil. Pred se boj je namreč vedno imel velike in jasne cilje. Posebno pozornost je škof Bellomi v času svojega dušnega pastirstva skle nil po sve ti ti mla dim, saj je bil prepričan, da lahko le mlada generacija, ki ni obremenjena z zgodovinski mi do god ki, v Trstu mar si kaj spre me ni. Primož Sturman Pričevalci o Bellomijevem službovanju v Trstu KROMA CENTER ZA ALZHEIMERJEVE BOLNIKE - Stališče Gabrovca Mavhinje: domačini hočejo biti aktivno soudeleženi Devinsko-nabrežinska občinska uprava načrtuje - v dogovoru z občinama Zgonik in Repentabor -ureditev novega centra za Alzheimerjeve bolnike, ki naj bi nastal v Mavhinjah. Za načrt naj bi bilo razpoložljivih že za skoraj poldrugi milijon evrov namen skih sred stev. Tako je v svojem uvodnem poročilu na zadnji seji devinsko-nabrežinske občinskega sveta napovedal župan Giorgio Ret, ki je obenem poudaril, da se je uprava odločila za Mavhinje potem, ko je propadla zamisel o uporabi poslopja nekdanje osnovne šole v Cerovljah. »Zamisel o ureditvi središča za Alzheimerjeve bolnike je gotovo hvalevredno dejanje, saj je bo le zen ze lo res na in žal vsa ko le to pri za de ne šte -vilne naše družine,« je v svojem posegu v občinskem svetu poudaril svetnik Igor Gabrovec, ki pa je izrazil dvome glede načina in kriterijev, ki so privedli do takšne odločitve občinske uprave. V tem smislu je Gabrovec (levosredinska koa- licija Skupaj-Insieme) izpostavil, da se občinska uprava uradno še ni posvetovala z domačim prebivalstvom in je zato v ta namen predlagal sklic informativne javne skupščine. Podoben načrt v Cerovljah je propadel prav zaradi nasprotovanja krajevne stvarnosti. »Mavhinjci in prebivalci okoliških vasi bodo po vsej verjetnosti načrt obravnavali z vso potrebno mero resnosti in odgovornosti pod pogojem, da so v tako pomembno izbiro soudeleženi od vsega začetka,« je poudaril opozicijski svetnik Gabrovec. Devinsko-nabrežinska uprava je za novo zdravstveno središče evidentirala nekdanjo mavhinjsko policijsko kasarno, ki je že več desetletij popolnoma zapuščena. »Struktura pa je ogromna, tako da krajevno prebivalstvo upravičeno pričakuje, da bo s preureditvijo celotne nepremičnine tudi vas pridobila nove infrastrukture za športno-kulturne in turistične dejavnosti,« je v svojem zaključku poudaril svetnik Gabrovec. Pravljični dan v Benečiji Krožek za promocijo mladinske književnosti Galeb vabi na ustvarjalni pravljični dan v Benečiji, ki bo v soboto, 6. oktobra. Avtobus bo odpeljal s parkirišča na križišču pred Opčina-mi ob 8.30 in pripeljal na isto mesto ob 18.30. Izlet je namenjen osnovnošolskim otrokom in je brezplačen. Ob pestrem ustvarjalnem programu bo seveda čas tudi za kosilo in malico. Na voljo je še nekaj mest. Informacije na tel. 040-368094 od 9. do 15.ure. Ludoteka za starše in otroke Občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo Le Briciole, organizirajo ludoteko, kjer se lahko otroci igrajo s starši, in sicer vsako sredo od 16. do 18. ure. Cena je 3,00 evre na dan, začetek pa bo danes. Za morebitne informacije vam je na voljo igralni kotiček »Palček« (dr. Celea Maria Antonella, tel. 040299099). Tramvaj spet ustavljen Openski tramvaj je ponovno ustavljen, tokrat zaradi tehničnega problema na delu proge, kjer je nameščen jekleni kabel.Povezavo med Trgom Oberdan in Opčinami zagotavljajo z avtobusom (proga 2/), ki ima isti urnik kot tramvaj. »Greenaction« opozarja na kršitev zakona Seveso Organizacija »Greenaction transnational« opozarja, da v našem mestu ni emergenčnih načrtov za industrijske obrate. Pri »Greenaction« pravijo, da je na primer škedenjska železarna vse informacije o obratu posredovala pre-fekturi in tržaški občini, ki pa z njimi nista seznanili občanov. Na spletni strani organizacije (www.greenaction-planet.org) so na razpolago obrazci za zahtevo po omenjenih načrtih. Obrazce posredujemo občini, v kateri imamo bivališče, ali teritorialno pristojni prefekturi. »Greenaction transnational« je bila ustanovljena letos v Trstu in se zavzema za zaščito okolja ter za pravice ljudi in živali. Trčenje na avtocesti V prometni nesreči, ki se je včeraj okrog 12. ure pripetila na avtocesti, približno kilometer pred izhodom za Tržič, so se poškodovale tri osebe. Odpeljali so jih v bolnišnico v Tržiču, vendar za njihovo zdravstveno stanje niso bili v skrbeh, utrpeli naj bi le lažje poškodbe. Nesrečo naj bi zakrivil 63-letni Carlo Vitale iz pokrajine Bergamo, ki se je s svojo alfa romeo 159 zaletel v avtomobil škoda octavia. V slednjem sta sedela zakonca iz Trsta, 69-letni Lionello Pol in prav toliko stara Santina Lombara. NABREŽINA - Družabno srečanje v kleti Martina Petelina Odšla sta tudi Bojan in Vojmir... Ob odhodu v pokoj sta se Bojanu Brezigarju in Vojmirju Tavčarju zahvalila odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič in direktor založbe DZP - PRAE Pavel Mahorčič Slavljenca sta se morala kar potruditi, da sta lahko pokazala kolegom svoji dokaj »konkretni« darili KROMA V znameniti kleti Martina Petelina v Nabrežini je bilo v nedeljo živahno, kot že dolgo ne. Novinarke in novinarji, tiskarski in drugi sodelavci našega dnevnika so se s prijetno družabnostjo poslovili od dveh vidnih kolegov, Vojmirja Tavčarja in Bojana Brezigarja, ki sta v državi, kjer to postaja vse težje, vendarle dosegla prag upokojitve. Ob prijateljskem in sproščenem vzdušju je bilo obenem čutiti poseben pomen srečanja, saj sta iz naše redakcije odšla dva »težka kalibra«. Oba sta bila odgovorna urednika Primorskega dnevnika, Bojan nič manj kot celih petnajst let. Martin Petelin je ob sodelovanju svoje soproge z značilno mešanico profesionalnosti in domačnosti pripravil in režiral pravo malo pojedino, ki se je začela v nekdanji štirni in se pozno v večer nadaljevala v sosednji kleti. V imenu redakcije Primorskega dnevnika je kolega Bojana in Vojmirja nagovoril komaj imenovani novi odgovorni urednik Dušan Udovič. Poudaril je njun izreden doprinos časopisu, pri katerem sta novinarsko zrasla in ga potem sooblikovala skozi vso profesionalno pot. Poleg njiju je v zadnjih letih odšla v pokoj večina novinarjev iste generacije, v teku je kadrovska prenova, ki z mladimi prinaša časopisu novo svežino. Od Vojmirja in Bojana se je z besedami hvaležnosti poslovil tudi direktor založniške hiše DZP -PRAE Pavel Mahorčič, ki je obema zaželel veliko uspehov in zadoščenja v njunih nadaljnjih aktivnostih. Dnevniku sta s svojim delom dala velik doprinos in viden pečat, v hiši v ulici Montecchi bosta tudi poslej vedno dobrodošla. Bojan in Vojmir sta v zahvali kolegom izrazila prepričanje, da bo kolektiv dnevnika z doprinosom mladih sil tudi v prihodnosti zmogel ustvarjati dober časopis Bojan in Vojmir sta od kolegov dobila v dar »zelo konkretna« umetniška kamnita izdelka Pavla Hrovatina, takšna, da sta bila za razpakiranje kar zahtevna, pa tudi odnesti ju ni bilo prav lahko. Od kolegov sta se poslovila z obljubo, da bosta kot sodelavca vsekakor ostala v orbiti Primorskega dnevnika. / TRST Sreda, 3. oktobra 2007 9 1 GLEDALIŠKI VRTILJAK - Uspešen začetek jubilejne sezone Pepelka privabila in navdušila vse polno mladih gledalcev prostovoljci skupina za samopomoč Združenje prostovoljcev HOSPICE ADRIA - onlus v sodelovanju s centrom za prostovoljce FJK tudi letos organizira skupino za samopomoč v podporo svojcem po izgubi drage osebe. Prvo srečanje bo danes ob 17.30 v tržaškem Centru za prostovoljce FJK (Centro ser-vizi volontariato), Ul. Torrebianca 21. Skupno je predvidenih osem brezplačnih srečanj, po eno uro in pol na teden. Vsako srečanje bo imelo določeno temo. Žalost zaradi izgube drage osebe običajno poruši notranje ravnovesje. Važno je, da človek ne obtiči v žalosti, temveč da vidi tudi pozitivni vidik notranjega dozorevanja in rasti. Po začetnem šoku se začne obdobje krize, ko se zavemo izgube ljube osebe in se nas polasti žalost. Sledi faza praznine z občutkom osamljenosti in izgube smisla za življe-nje...proces predelave žalovanja je lahko hiter ali počasen, to je odvisno od tega, kakšne možnosti za komunikacijo ima posameznik. Skupina pa spodbuja komunikacijo in udeleženci pomagajo drug drugemu z dru že njem. Prav v tem je cilj take skupine za samopomoč. V nedeljo popoldne je ulica Brandesia pri Svetem Ivanu spet oživela v pisanem živžavu otrok. Prav le po jih je bi lo vi de ti, ka ko v sončnem popoldnevu polni veselega pričakovanja hitijo v Marijin dom, na prvo predstavo letošnjega Gledališkega vrtiljaka, medtem ko so njihovi vrstniki oz. malo sta-rej ši otro ci - igral ci - ne mir no in v napetosti pričakovali trenutek, ko bo do sto pi li pred svo je mla do, a iz red no kri tič no ob čin stvo. Pa to je le zu na nji okvir do -gajanja okoli prve predstave letošnje desete sezone Gledališkega vrtiljaka. Na sporedu je bila Pepel-ka v iz ved bi ma lih go jen cev po let -ne ga Gle da liš ke ga ted na za naj -mlajše. Tokrat je bila glavna režija za u pa na mla di po klic ni igral ki ( in, kot smo vi de li spret ni re ži ser -ki) Alidi Bevk. Pod njenim suverenim vodstvom in s pomočjo raz nih du ho vi tih do mis lic je kla -sična pravljica o zapostavljeni in iz ko ri šča ni si ro ti ci Pepel ki, ki pa se na zad nje po ro či s prin cem, za -živela sveže in izvirno. Ena od redkih pravljic, v katerih ni nasilja in strašljivih prizorov, je (morda prav zato) pri srcu otrokom in odraslim. To so gledalci, ki so dvakrat napolnili dvorano do zadnjega ko ti čka, iz ra ža li z za vze tim spremljanjem dogajanja ter z navdušenim ploskanjem izvajalcem. Res je tre ba po uda ri ti, da so ma -li igralci s svojim izvajanjem prav le po po da li vse li ke. Prav po seb -no ljub ki so bi li naj mlaj ši, ma le Prizor iz Pepelke KROMA miš ki ce in miš ki, pti čka in sta ri ku ža, Ven dar je tre ba po uda ri ti, da je bil prav vsak lik upri zor jen na pri me ren na čin, pa naj je šlo za razvajenega mačka Luciferja ali pa za zabavne vile, kralja, ministra, oba paža in obe dami ter princa. Še posebej je treba pohvaliti štiri glav ne ju na ki nje, ki so nas to pa le v obeh izmenah (večina ostalih igral cev je nas to pi la le po en krat). Ma če ho je učin ko vito od igra la Gi u li a Maz zo le ni, ime nit ni ka ri -ka tu ri zlob nih pol ses ter pa He le -na Vidali in Jasmina Gruden. Njuno nasprotje pa je z velikim občutkom za mero odigrala Tamara Per tot, ki se je zna la spro šče no po glo bi ti v lik než ne Pe pel ke. Predsta vo sta po ži vi la tu di glas ba in ples. Glas bo je pri re dil Iz tok Cergol, petje je vodila Martina Fe-ri, ples pa Jelka Bogatec. Sceno je pri pra vi la Mag da Sa mec, lu či in zvok pa sta upravljala Manuel Fer-folja in Samuel Kralj. Pred pred sta vo je otro ke za -bavala kraljična -animatorka ŠC Melanie Klein, ki je otrokom priporočila, naj pridno nosijo risbice za li kov ni na te čaj z na slo vom Moj naj ljub ši gle da liš ki ju nak. Ob od ho du so otro ci do bi li bleš -čeče lepake letošnjega Gledališkega vrtiljaka s prisrčnimi ilustracijami Mateja Susiča. Tako ne bojo po za bi li, da bo dru ga abon maj ske pred sta va na spo re du čez manj kot mesec dni, točneje 21. oktobra. Lučka Susič trg evropa - Obračun prireditve Sejem obiskalo okrog 600 tisoč ljudi Veliko obiskovalcev iz Slovenije in Hrvaške - Trgovine v središču povečini zaprte Sejem potujočih trgovcev Trg Evropa 2007je doživel velik uspeh. Tržaška kvestura je ocenila, da naj bi se štiridnevnega pestrega dogajanja udeležilo okrog 600 tisoč ljudi. Podatka ne gre jemati strogo statistično, dejstvo pa je, da so ocene o udeležbi krepko presegle podatke zadnjih dveh izvedb, ko naj bi si stojnice ogledalo (ravno tako v štirih dneh) od 300 do 350 tisoč ljudi. Zaključni obračun letošnje izvedbe je podal predsednik združenja Confcommercio Antonio Paoletti na včerajšnji tiskovni konferenci v trgovinski zbornici. Poudaril je, da številke postavljajo pobudo Trg Evropa med najbolj obiskane tržaške dogodke, to pa kljub temu, da je v bližnji Gorici istočasno potekala prireditev Okusi ob meji, ki je bila prav tako uspešna. Tržaški sejem je bil deležen velike pozornosti zlasti zaradi ojačene oglaševalne kampanje v tujini, predvsem v Sloveniji in na Hrvaškem, od koder je prišlo veliko več obiskovalcev kot v prejšnjih letih. Paoletti se je ob tem zahvalil številnim medijem v Furlaniji-Julijski krajini, Venetu in Sloveniji, ki so redno poročali o dogodku. Omenil je še dobro izpeljano delo osebja združenja Conf- commercio in vlogo mestnih redarjev, ki so vseskozi nadzorovali nagnetene ulice. Prireditev je imela tudi svoj madež, ki ga je Paoletti v svojstvu predsednika Confcommercio izpostavil v obliki samokritike. Tržaški trgovci, ob nekaterih izjemah, niso izkoristili lepe priložnosti, saj so v nedeljo in ponedeljek večinoma ostali doma, kljub temu, da se je pred spuščenimi navojnicami njihovih trgovin sprehajalo na tisoče potencialnih kupcev. Večje sodelovanje domačih trgovcev bo izziv za naslednjo izvedbo, je zaključil predsednik Confcommercio. Ob koncu naj navedemo nekaj številk, ki pričajo o obsegu prireditve. Stojnice iz 15 držav so vsega skupaj prodale 650 tisoč cvetlic (približno eno cvetlico za vsakega obiskovalca), 3.500 kosov porcelana, 1.600 mil, 40 tisoč klobas (razmerje 1 klobase vsakih 15 obiskovalcev), 150 tisoč holandskih omlet (1 omleta za vsake 4 obiskovalce), 7.600 »piadin«, poldrugo tono čokoladnih bonbonov, več kot pet ton apulijskih sirov (na sliki Kroma), dobri dve toni oljk, 350 kilogramov sicilskih sladic, 180 litrov vodke in 27.500 litrov piva (približno pol decilitra na glavo). (af) DOLINA GLINŠČICE - Na cerkvici Začeli obnovo Strešnike in drugi gradbeni material so včeraj prevažali s helikopterjem Včeraj je nad Marijino cerkvico na Pečah v dolini Glinščice večkrat brnel helikopter, prevažal je material za obnovo strehe nad preddverjem. Streho so neznanci pred leti zažgali. Uporabili bodo stare strešnike, ki so jih darovali občani in združenja in ki se ujemajo s tistimi, ki so na glavni strehi svetišča. Obnova sodi v projekt »Dolina Glinščice in njena okolica«, ki ga financirajo iz evropskih skladov. TIHOTAPCI - V Milanu V V ■ • 0t v • Tržaški finančni stražniki zaplenili skoraj 300 kg cigaret Ko je zagledal finančne stražnike, je postal nervozen, kar agentom ni ušlo. Odločili so se za temeljit pregled dostavnega vozila, v katerem je moški sedel, in kmalu je prišel na dan prepovedan tovor, skoraj 300 kilogramov cigaret. Tihotapca so prijeli finančni stražniki iz Trsta, ki so se iz delovnih razlogov nahajali v Milanu. Ko so se vračali proti domu, so v neki ne preveč osvetljeni ulici opazili dostavno vozilo s poljsko registrsko tablico. Vozilo jim je bilo sumljivo, približali so se mu. Za volanom je sedel šofer, ki ni mogel skriti svojega nemira. Prevažal je hladilno napravo, pokazal je dokument, v katerem je bilo navedeno, kje mora tovor izročiti, kar pa se ni skladalo s potjo Varšava - Milan. Agenti so na enem od robov hladilne naprave opazili električne žice in v stiku z zadnjimi lučmi vozila se je na hladilni napravi odprlo dvojno dno. Na dan so začeli prihajati paketi cigaret, našteli so jih kar 1433, v vsakem je bilo po 10 zavojčkov. Šoferja so aretirali, sodili so mu po hitrem postopku, nakar so ga odpeljali v zapor San Vittore. Skoraj 34 kg cigaret pa so finančni stražniki zasegli pri Fernetičih, bile so skrite v avtomobilu, ki je prav tako imel poljsko registrsko tablico. V vozilu so bili trije poljski in italijanski državljan. V začetku so agenti sumili, da prevažajo mamilo, avtomobil so pregledali tudi s pomočjo izurjenega psa. Mamila niso našli, v zameno pa so odkrili cigarete. Šoferja in potnike so prijavili sodišču. turizem - Pobuda Pokrajine Serija izletov za goste Barcolane Tržaška pokrajinska uprava je včeraj predstavila razne pobude v zvezi z letošnjo Barcolano. Na turističnem področju prireja uprava vrsto izletov po tržaški okolici, ki bodo za turiste še kako zanimivi. Predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in njeni odborniki so razložili, da bodo serijo izletov ponujali konec naslednjega tedna, ampak tudi med velikonočnim časom, 25. aprila, 1. maja, med Baviselo in za časa tržaškega filmskega festivala. Program izletov naslednjega tedna predvideva tri možne izbire za petek in dve za soboto, vsaka tura se bo zaključila s pokušanjem tipičnih domačih jedi in vin. V petek se bodo nekateri obiskovalci podali do botaničnega vrta Carsiana in Briške jame, drugi si bodo ogledali laboratorije znanstvenega parka in se sprehodili po Dolini Glinščice, tretji se bodo povzpeli do Repentabra in Rilkejeve steze. Sobotni izletniki bodo obiskali Milje in oljkarsko stiskalnico v Dolini oz. vrh Selivec in Kraško hišo. Pokrajinska uprava je poleg tega finančno podprla razne prireditve, ki spremljajo jadralski dogodek. Projekt »In rot-ta« bo drugo leto zapored omogočil oddelku za mentalno zdravje, da se aktivno udeleži slavne regate. Medtem bodo invalidi društva I Gi-rasoli ustvarjali izdelke, ki bodo spodbujali solidarnost obiskovalcev. Pokrajina je tudi soorganizator večera Barcolana Doc (v petek, 12. oktobra), ko bo v gledališču Miela z besedo in sliko opisan znameniti Rt Horn. Jadralci so začeli vpisovati svoja plovila na Barcolano. Tudi letos je bila najbolj zgodnja izolska Lepa Vida, ki jo Ivan Pivac vsako leto vpiše kot prvo. Do včeraj so našteli 200 vpisov, med temi sta tudi velikanki Alfa Romeo 2 in Southern Star. Vpisovanja so možna med 10. in 13. ter med 16. in 20. uro. 10 Sreda, 3. oktobra 2007 ITALIJA / □ Obvestila AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se nadaljujejo vpisi za novo sezono. Razpored treningov: 1.skupina letniki 2004-2001) pon. 16.30-17.30 in pet. 17.30-18.30 na Opčinah; 2.skupina - Zajčki (letniki 2000-1997) pon. in pet. 17.3019.00 na Opčinah; 3.skupina - Strele (letniki 1996-1993) pon. 19.0020.15 na Opčinah, tor. in pet. 18.3020.00 pri Banih; 4.skupina - Škrati (od letnika 1992 dalje) tor.20.00-21.30, sre. 19.30-21.30 in pet. 20.0022.00 pri Banih. Info. 349-7597763 (Nastja) ali 346-0441133 (Petra). AŠD MLADINA IN KD VESNA organizirata začetni in nadaljevalni tečaj SALSE v domu Alberta Sirka v Križu pod vodstvom federacijskih plesnih učiteljev. Za informacije in prijave kličite na tel. št. 3386376575 ali 040-220718. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v petek, 5. oktobra 2007, ob 20.30 v Peterli-novo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, kjer bo arh. Jure Vombergar, ki je med vodilnimi slovenskimi javnimi in kulturnimi delavci v Argentini, ob predvajanju 120 izvirnih fotografij iz begunskih taborišč v Avstriji in Italiji, s tovornjakov, z vlakov in ladij ter iz pristanišča in begunskega hotela v Buenos Aire-su spregovoril o 60-letnici začetka prihajanja pripadnikov slovenske politične emigracije v Argentino. GLASBENA MATICA - Šola »M.Kogoj« vabi k vpisu otroke med 4 in 10 letom v tečaj angleščine s petjem in kitarsko spremljavo (narodne in ljudske pesmi). Pouk poteka na Proseku pod vodstvom prof. Daria Vivianija. Info - tajništvo tel.040 -418-605. GLASBENA MATICA - Šola »M.Kogoj« vabi k vpisu v posebne tečaje kitare (poudarek na petju in sprem-lavi). Pouk poteka na Proseku pod vodstvom prof. Daria Vivianija. Info - tajništvo tel.040 -418-605. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 13. oktobra s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini postaja. Za ples bo igral »Duo melody«. MEPZ SKALA - SLOVAN obvešča pevke in pevce, da so se pričele pevske vaje v novi sezoni in sicer v ponedeljkih in četrtkih ob 20.30 v domu Skala v Gropadi. Vabljeni novi glasovi! OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata Net Point center v Nabrežini, brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik, pa tudi na zabaven način ustvarjati svoje spletne strani in deskati po spletu. V učilnici v Grudnovi hiši bodo za to na razpolago računalniki in usposobljen učitelj. Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob petkih od 15. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure. vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800-002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah in četrtkih tudi od 14. do 17. ure. SCGV EMIL KOME L obvešča, da se pouk na podružnici v Devinu začne v mesecu oktobru. Prvo srečanje z lanskimi in novimi učenci bo v četrtek, 4. oktobra, ob 18. uri na sedežu zborov v Devinu. V teh dneh sprejemamo še nove vpise za naslednje instrumente in predmete: kljunasta flavta, oboa, prečna flavta, fagot, klarinet, pozavna, trobenta, harmonika, klavir, kitara, nauk o glasbi, teorija in solfeggio. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca - Skupina 35-55 prireja v nedeljo, 7. oktobra pohod od Socerba, z vodenim obiskom Svete jame, do Oci-zelskih ponikv. Zaradi organizacijske izvedbe prosimo, da se zainteresirani prijavijo najkasneje do petka, 5. oktobra od 13.30 do 14.30 na tel. št. 333 3616411 (Sonja). STROKOVNI TEČAJ V IZPOPOLNJEVANJU SLOVENSKEGA JEZIKA Na- menjen je šolnikom, prevajalcem, časnikarjem in vsem, ki jim ni vseeno, kako obvladajo svoj materni jezik. Od oktobra do maja z visoko kvalificirano izvedenko. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TORKLA v Kmetijski Zadrugi bo začela obratovati prve dni oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov naprošamo naše cenjene člane in ol-jkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se čimprej zglasijo v naših uradih, v trgovini oz. na tel. št. 0408990120. TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI vabi vse svoje člane in vse demokrate, da pristopijo k nabiralni akciji za obnovo bolnice Franja, v duhu idealov NOB in solidarnosti. Prispevke zbiramo tudi na sedežu v Trstu, Ul. Crispi 3, ob ponedeljkih, sredah in petkih, med 8.30 in 12. uro. V BARKOVLJAH bo v nedeljo, 7. oktobra procesija rožnovenske Matere Božje po maši od 8. ure. Vabljene noše, da se je polnoštevilno udeležijo. Vaja za praznik rožno-venske Matere Božje bo v barko-vljanski cerkvi danes, 3. oktobra ob 20.30. Prosimo pevce ostalih zborov, da priskočijo barkovljanom na pomoč. VZPI DOLINA - MAČKOLJE - PRE-BENEG obvešča, da je v teku nabiralna akcija po domovih za obnovo Bolnice Franja. Prispevke zbirajo Pepi Lovriha, Drago Slavec, Nino Slavec in Nadja Ota (Dolina in Kroglje), Danica Smotlak (Mačkol-je) in Jordan Kuzmič (Prebeneg). KRUT: TEČAJ MASAŽE DOJENČKA, ki ga bo vodila dipl. fizioterapevt-ka in mednarodna inštruktorica A.I.M.I. bo potekal v začetku oktobra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka Krut, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. ŠD KONTOVEL obvešča, da so dvd-ji 40-letnice na razpolago v Tržaški knjigarni, v Gospodarskem društvu na Kontovelu in v trafiki na Konto-velu. Info: 346-0919666. ŠZ BOR organizira popoldansko in večerno rekreacijo po sledečih urnikih: torek in četrtek od 17.30 do 18.30, krepilne vaje in stretching; torek in petek od 18.45 do 19.45 Pilates za začetnike in sprostitev. Za informacije: Silva 333-1755684. TEČAJ ANGLEŠČINE: začetne in nadaljevalne tečaje, konverzacijo in individualne lekcije bosta vodili izvedenki za poučevanja angleščine za otroke, za odrasle in za ciljne skupine s specifičnimi željami. Začetek v oktobru. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA TUJCE Vodila ga bo izvedenke z dolgoletnimi izkušnjami na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Začetek v oktobru. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJI TAI CHI: 4 srečanja mesečno od oktobra do konca junija s specializiranim vaditeljem. Vpisi vsak dan razen ob sobotah od 10. do 14. ure na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. Informacije: tel. 040-212289. AŠD SOKOL sporoča, da se nadaljuje vpis za vadbo mini motorike za letnike 2003 in 2004 ob sredah, od 16.15 do 17.15 in motorike za letnike 2000-2001-2002 ter 1999 ob ponedeljkih, od 17.30 do 19.00, v telovadnici v Nabrežini. Vabljeni vsi otroci. ŠPANŠČINA - tečaji pri skladu Mitja Čuk; informativno srečanje danes, 27. septembra 2007, ob 20.30, Proseška ul. 131, Opčine. Informacije: 040-212289 (od 10. do 14. ure). SKD IGO GRUDEN prireja niz delavnic za mladostnike in odrasle: DIGITALNA FOTOGRAFSKA DELAVNICA - šest srečanj z omejenim številom vpisanih na pet oseb; prvo srečanje bo danes, 3. oktobra ob 18.30. Tel. 040-200620 ali san-derkfq@hotmail.com. OBLIKOVANJE USNJENIH IZDELKOV: prvo srečanje bo 8. oktobra od 20. do 22. ure. Tel. 333-8980166 (Erika). SKD IGO GRUDEN prireja likovno delavnico za otroke od 7. do 11. leta. Potekala bo v sedmih srečanjih v oktobru in novembru, ob sobotah, od 9.30 do 12.00. Prvo srečanje bo 6. oktobra 2007. Vodi Štefan Turk. Za vpis 040-200620 (Mileva). LIKOVNA DELAVNICA »Venerina os« za odrasle in mladostnike: 10 srečanj ob četrtkih od 19.30 do 21.30. Prvo srečanje bo 11. oktobra, tel. 040-220680. DELAVNICA umetniškega raziskovanja simbolne govorice: ob sobotah od 9.30 do 12.30. Prvo srečanje bo 13. oktobra, tel. 040-220680. DANES, 3. OKTOBRA ob 19.30, bo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu predstavitev liste »ZA ZVECHA Z VELTRONIJEM - ZA DEMOKRATSKO STRANKO«. Prisotna bosta Bruno Zvech, kandidat za deželnega tajnika Demokratske stranke in Tamara Blažina, kandidatka na listi Demokrati z Veltro-nijem za vsedržavno ustanovno skupščino. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek in začetek treningov danes, 3. oktobra, ob 17.15, na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (Nanoški trg, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). Za tekmovalke bodo treningi ob torkih in četrtkih, ob 14.40. GLASBENI USTVARJALCI SKD Vesna obveščajo, da bo prva vaja in krajši sestanek danes, 3. oktobra ob 17.30 v Kulturnem domu Albert Sirk v Križu. KRUT začenja danes, 3. oktobra 2007 tradicionalne skupinske vaje v termalnem bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, Ul. Cicerone, 8, tel: 040360072. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB vabi člane in prijatelje filateliste na redno mesečno sejo danes, 3. oktobra 2007, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani, v Ul. S. Francesco 20. Vabilo velja tudi za nove člane. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je danes, 3. oktobra ob 20.45 seja odbora. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi v skupino za samopomoč žalujočim po izgubi drage osebe. Prvo srečanje bo danes, 3. oktobra 2007, ob 17.30, v Centru za prostovoljce FJK (Centro servizi volontariato), Ul. Torre-bianca 21, v Trstu. Predvideno je 8 brezplačnih srečanj. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj šti-kanja, ki bo vsak četrtek, od 16. do 18. ure. Tečaj bo vodila gospa Marica Pahor. Informacije na prvem srečanju, ki bo 4. oktobra, v društvenih prostorih. SKD FRANCE PREŠEREN - tečaj šivanja noš. Prvo srečanje bo v četrtek, 4. oktobra ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren. SKD TABOR - TELOVADBA S KATJO začetek in podrobnejše informacije, v četrtek, 4. oktobra 2007, ob 19.30, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v četrtek, 4. oktobra 2007 ob 17. uri pri rojanski zdravstveni enoti 1 v Ul. Stock 2 - dvorana v 4. nadstropju, srečanje na temo: Nova organizacija diabetoloških centrov. Govorila bosta dr. Mario Reali, zdravstveni direktor in diabetolo-ginja dr. Alessandra Petrucco. Vsi so vljudno vabljeni! DRUŠTVO TAO organizira tečaj ženske samoobrambe. Tečaj se bo začel v petek 5.oktobra na sedežu društva v ul. San Maurizio 11. Dodatne informacije: 335-8414149 ali tao@as-sociazionetao.it ali www.associa-zionetao.it. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da se vpisovanje na tečaje informatike, angleščine, slovenščine in nemščine, ki se bodo odvijali v Grudnovi hiši v Nabrežini, nadaljuje do 5. oktobra 2007. Vpisne pole in informacije dobite pri okencu urada za stike z javnostjo (brezplačna telefonska številka 800 00 22 91), v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158, od ponedeljka do petka 9-13, ob sredah in četrtkih tudi 14-17. SKD TABOR - YOGA začetek in po- drobnejše informacije v petek, 5. oktobra 2007, ob 19.00 uri, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. SKD VIGRED prireja tudi letos v okviru 12. kraškega Oktoberfesta, ki bo v Praprotu od 5. do 7. oktobra, v nedeljo ob 15.30 tradicionalni kraški Musikfest - srečanje godcev in pevcev domače - narodne zabavne glasbe. Vabljeni so vsi muzi-kanti, ki igrajo na različne instrumente, lahko so v postavi od dua do številne skupine. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji, otroci do 14. leta in odrasli. Prijave do sobote, 6. oktobra. Info. tel. 3803584580. AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: OTROŠKA TELOVADBA od 6. oktobra ob sobotah, skupina starejših ob 9. uri in skupina mlajših ob 10. uri. Prisrčno vabljeni! SKD VIGRED obvešča, da bodo v šolskem letu 2007/2008 v društvenih prostorih v Šempolaju potekale sledeče stalne dejavnosti: PLESNA SKUPINA za osnovnošolske otroke, mentorica Jelka Bogatec vsak četrtek od 16. do 17. ure. OTROŠKO-MLADINSKA pevska -glasbena skupina Vigred za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno šolo in prvo srednjo, vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. Mentorja Sara Ma-tijačič in Aljoša Saksida. TEČAJ PRIPRAVE narodnih noš in tečaj šivanja z gospo Adrijano Regent ob ponedeljkih od 18. do 20. jure. Prvo srečanje in prijave v ponedeljek, 15. oktobra ob 18. uri. TEČAJ »ŠTIKANJA« ob torkih od 17. do 19. ure z gospo Marico Peric. Prvo srečanje in prijave v torek, 9. oktobra ob 17. uri. Informacije na tel. št. 380-3584580. ŠZ BOR - organizira tečaj pred-smučarske telovadbe, ki bo potekal ob torkih, od 20.30, do 22.00. Tečaj se prične v torek, 9. oktobra 2007. Za informacije: Silva 333-1755684, ob večernih urah. AŠD SOKOL vabi vsa dekleta od letnikov 1993 do 1997 na igranje odbojke. Za vse potrebne informacije poklicati na tel. št.: 335-5313253(Ci-rilo) ali 348-8850427 (Lajris). Vabljene tudi nove odbojkarice, ki bi se rade ukvarjale z odbojko. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo tečaj PILATESA pričel v četrtek, 11. oktobra 2007. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št.: 3404835610 (Anica) ali 040-327062 (Norma). SKD IGO GRUDEN prireja dve delavnici ročnih spretnosti za otroke od 7. do 13. leta v oktobru in novembru, ob četrtkih z urnikom od 17. do 18.30: šivanje bleščic in biserčkov z začetkom v četrtek, 11. oktobra, tel. 338-8475906 ( Sandra Poljšak); oblikovanje usnjenih izdelkov z začetkom v četrtek, 8. novembra, tel. 333-8980166 (Erika Kojanec). USTVARJALNA DELAVNICA DRAGULJEV - Šc Melanie Klein vabi na ustvarjalno delavnico izdelovanja prstanov, uhanov in ogrlic iz steklenih biserčkov Swarovsky. Srečanje bo v soboto, 13. oktobra od 15. do 18. ure. Za informacije in prijave pokličite na 328-4559414; info@me-lanieklein.org. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA v sodelovanju z Glasbeno matico obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila, tolkala in za glasbeno vzgojo predšolskih otrok. Informacije na tel. št. 3476849247 (Erik) ali na sedežu društva vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje. TEČAJ ZA DOJENČKE - Združenje kliničnih pedagogov in ŠC Melanie Klein obveščata, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začel tečaj namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti. Tečaj zaobjema 6 srečanj, štiri so posvečena masaži dojenčka po tehniki Body Work, dve pa dejavnostim v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanie-klein.org«. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo Le Briciole, organizirajo informativno srečanje na temo zdravja in družinskih odnosov. Srečanje je brezplačno in bo potekalo v torek, 16. oktobra 2007, od 17.30 do 18.30 v prostorih socialne službe Devin-Nabrežina v Naselju Sv. Mavra št. 124, Sesljan. Program bo naslednji: 16. oktobra 2007 - predavatelj dr. Enrico Bruno, primarni pediater in predavateljica dr. Maria Antonella Celea, psihologinja, bosta obravnavala temo »Prehrambene motnje: anoreksija, buli-mija in debelost, iz zdravstvenega in psihološkega vidika«. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja večstopenjski tečaj slovenščine za odrasle. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 18. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org« in na spletni strani »www.melanie-klein.org«. JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo v soboto, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org«. PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se nadaljuje vpisovanje začetnikov v dva tečaja: prvi se bo začel 20. oktobra. Urnik: sobota od 9. do 10. ure in torek po dogovoru. Drugi bo stekel 23. oktobra. Urnik: torek od 17. do 18. ure in petek po dogovoru. Prijave in info: 040200620 (Mileva). 45-LETNIKI dolinske občine bomo skupno ugasnili svečke na torti v petek, 26. oktobra. Prijave zbirajo najkasneje do 19. oktobra Fausto -335 5465636, Robi - 333 6557822, Boris - 347 3591855 in Ksenja - 320 0717920. Id Osmice OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel.: 040-299442. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno in nudi domači prigrizek. OSMICA je odprta pri Davidu, v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel.: 040229270. OSMICO je odprl Boris Škerk v Pra-protu 20. Tel.: 040-200156. OSMICO je odprl Salomon v Rupi. OSMICO je v Zgoniku št. 71 odprl Mario Milič. Tel.: 040-229337. Loterija 2. oktobra 2007 Bari 48 42 74 28 59 Cagliari 36 57 44 7 53 Firence 61 77 31 56 60 Genova 14 31 23 73 24 Milan 8 11 32 38 61 Neapelj 23 33 52 22 13 Palermo 62 7 73 35 33 Rim 62 49 85 16 56 Turin 52 62 59 15 35 Benetke 47 9 69 70 62 Nazionale 54 35 24 2 63 Super Enalotto Št. 118 8 23 48 49 61 62 jolly 47 Nagradni sklad 2.951.200,91 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 19.188.354,00 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 590.240,18€ 16 dobitnikov s 5 točkami 36.890,01 € 982 dobitnikov s 4 točkami 601,06 € 42.320 dobitnikov s 3 točkami 13,95 € Superstar 54 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 60.105,00 € 149 dobitnikov s 3 točkami 1.394,00 € 2.395 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.855 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 34.512 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 3. oktobra 2007 1 1 V®* 5LU-I HÜ0 tTALli ZI L 3* II Iti TEAIRQ STJtILE 1LDVLHQ Še premišljuješ? Pohiti, pridi z nami v STUDIO ART Dramska igra, ples, gib, govor, predstave in še marsikaj... Potrditev vpisa v drugi letnik in vpis v prvi letnik gledališke šole: soia@teaterssg.it ali kliči na 347-7615287. Pričakujemo Te! www.teaterssg.it Včeraj danes CI3 Lekarne Od ponedeljka, 1. , do sobote, 6. oktobra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul Belpog-gio (na vogalu z Ul. Lazzaretto Vecchio - 040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4 (na vogalu z Ul. Lazzaretto Vecchio), Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m Kino www.teaterssg.it vabilo k abonmaju Danes, SREDA, 3. oktobra 2007 TEREZIJA Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 18.42 - Dolžina dneva 11.37. Luna vzide ob 23.27 in zatone ob 15.15 Jutri, ČETRTEK, 4. oktobra 2007 FRANC VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,1 stopinje C, zračni tlak 1020,3 mb ustaljen, veter 13 km na uro jugo-zahodnik, vlaga 72-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20 stopinj C. petek, 5. oktobra 20.30 - KD Igo Gruden, Nabrežina petek, 12. oktobra 20.30 - SKD Barkovlje sobota, 13. oktobra 20.30 - KD France Prešeren, Boljunec 2 uffazgm Svtflega ¿ÍLÍLI FELLINI - 17.10, 22.15 »L'ultima legio-ne«; 18.45, 20.30 »Piano, solo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La ragazza del lago«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hair-spray«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 19.00, 21.30 »Gasilca pred oltarjem«; 19.20, 21.20 »Ful gas 3«; 16.20, 18.40 »Bour-nou ultimat«; 21.00 »Planet terorja«; 17.00 »Garfield 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 17.40, 19.10, 20.40, 22.15 »I Simpson - Il film«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il buio dell'anima«; Dvorana 3: 16.15, 20.15, 22.15 »Grindhouse -Planet terror«; Dvorana 4: 16.30 »Shrek terzo«; 18.15, 20.15, 22.15 »Ventotto settimane dopo«; 18.00 »Le vite degli altri«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »I Simpson - Il film«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Hairspray - Grasso e bello?«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Un impresa da Dio«; Dvorana 4: 17.30, 20.10, 22.15 »Il buio nell'anima«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »La ragazza del lago«. M Izleti ALCIONE - 16.45, 19.00, 21.15 »Sicko«. AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »Un impresa da Dio«. ARISTON - 18.10, 22.15 »Io non sono qui«; 16.30, 20.20 »Follia«. CINECITY - 19.35, 22.00 »Espiazione«; 16.00, 17.50 »Scrivilo sui muri«; 16.00, 19.50 »Suxbad - Tre menti so-pra il pelo«; 18.05, 22.05 »Funeral party«; 16.00 »Shrek terzo«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »I Simpson - Il film«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Planet terror«; 17.40, 19.55, 22.10 »Il buio nell'anima«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Un impresa da Dio«; 16.30, 19.45, 22.05 »Hairspray«. EXCELSIOR - 16.30, 18.15, 21.45 »Fu-neral party«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 21.00 »In questo mondo libero...«. DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007, svoj že tradicionalni jesenski izlet. Tokrat so na vrsti dolenjski kulturni spomeniki. Vozili se bomo po dolenjski cesti mimo Otočca in obiskali Brežice ter si ogledali zgodovinski grad in v njem Posavski muzej. Potem se odpeljemo v Kostanjevico ob Krki, kjer bo kosilo in ogled umetniških zanimivosti mesta: Forma viva in Cistercijanski samostan, danes spremenjen v nacionalni muzej. Odhod iz Doline ob 6.30. Informacije in prijave na tel. št.: 040-228924 (Sergij Mahnič), 040228274 (Rado Štranj), 040-228174 (Aldo Štefančič). PO POTEH KILJANA FERLUGE. Obvestilo za tiste, ki so se vpisali na izlet, ki ga organizira Društvo Slovencev miljske občine v nedeljo, 7. oktobra v Crikvenico in otok Krk: zbirališče v Miljah pred avtobusno postajo ob 7.uri, ob 7.10 pred pice-rijo La Tappa, ob 7.15 pri Korošcih, ob 7.30 na avtobusni postaji v Žavljah, ob 7.35 pri ex "Fiat Grandi", 7.50 na mejnem prehodu na Pesku (italijanska stran, na parkirišču zadnjega bara). Izlet je organiziran v sodelovanju z ADRIATICA.NET CENTRO VIAGGI. SPDT organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007 avtobusni izlet v Val Vecia (Bassano). Predviden je kratek pohod z ogledom zanimivosti prve svetovne vojne. Izlet vodi Franc Starec. Ker je izlet avtobusni naj se člani čimprej prijavijo na tel. 040-220155 (Livio) ali 040-2176855 (Vojka). Vabljeni! POTOVANJE PO NOTRANJSKI: šolske sestre de Notre Dame vabimo v soboto, 6. oktobra 2007, na enodnevni romarski izlet v Stari trg pri Ložu in okolico. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, z Nabrežine ob 6.50, s Sv. Križa ob 7. uri, s Proseka ob 7.10 in z Opčin ob 7.20. Stroški za izlet, vključno s kosilom znašajo 40,00 evrov. Za vpis in podrobne informacije se čimprej obrnite na tel. št. 040-220693. SŠKD TIMAVA Medjavas - Štivan organizira 20. in 21. oktobra 2007, že tradicionalni dvodnevni jesenski izlet v Čateške toplice v Zagreb. Prijave sprejemamo (do danes, 3. oktobra) na tel. 338-7738027 (Igor) in 3396020160 (Robi). TRADICIONALNI IZLET OLJKARJEV, ki ga organizira Tržaška Kmetijska Zadruga, se bo odvijal v dneh 22., 23. in 24. oktobra in vas bo peljal na ogled Istre in bližnje Dalmacije. Poleg oljčnih nasadov in oljarn si boste lahko ogledali Brijone, Opatijo in Otok Krk. Če ste zainteresirani, pokličite na tel.št. 040/8990103 Laura ali 040/8990108 Roberta. ¿i Čestitke Dragi ROBERT! Tako velik si postal, da voščilo kar sam letos boš prebral. Zato vse najboljše za tvoj rojstni dan in ostani vedno tako »kokolo«, srečen, zdrav in nasmejan. To ti želijo Neva, Martin in Marino. Danes naša NEVENKA svoj 45. rojstni dan slavi! Obilo zdravja in zadovoljstva ji želita mama in sestra Vesna. Kihi/Uhi, JzikiAlki... pri pevskemu zboru pravo čudo se godi! »Petelinčki« smo prav veseli, ker novo pevko bomo se končno je rodila, Nado, Diegota in Blaža razveselila. Veselje, zdravje in dober glas naj bo voščilo za Emo od vseh nas! Zbor Jacobus Gallus , Blaž je dobil sestrico Emo Srečni mamici Nadi in očku Diegu čestitamo vsi na Mediachemu Mali Aljaž je kot sonček prinesel veselje mamici Saši in očku Markotu. Z njimi se veselimo in Aljažu želimo vse najlepše v življenju nona Liliana in nono Miro, babi Jasna in dedi Boris, teta Katja, stric Sergej in mala Sara S3 Prireditve KULTURNO-ŠPORTNO DRUŠTVO ROJANSKI KRPAN prireja v nedeljo, 7. oktobra 2007 tradicionalni Rojan Day. Zbirališče ob 15. uri na Obelisku, nato sprehod po prvem delu Napoleonske ceste, mimo Trsteniškega gozda, Škalešante, Piščancev in Laj-narjev do Cesarjev, kjer bo na domačiji gospe Anite Perič Altherr (ulica degli Olmi 23) običajna vrtna veselica. Ob 18. uri kulturni program s predvajanjem diapozitivov o umetniku Lojzetu Spacalu, sledila bo družabnost s paštašuto. Vabljeni! SKD TABOR - V OKTOBRU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: 2. oktobra 2007, ob 20. uri: srečanje s knjigo NOVLJANOVO STOLETJE. Ob prisotnosti avtorja Lada Am-brožiča ml. bo knjigo predstavil prof. Jože Pirjevec, pevski pozdrav MoPZ Tabor; v nedeljo, 7. oktobra 2007, ob 18. uri gostovanje SSG s predstavo »Tihobitje v jarku« (režija Nenni Delmestre); v sredo, 17. oktobra 2007, ob 20.30, predavanje »Kras - tako znani, tako neznani«, ki ga je pripravil Paolo Sossi; v nedeljo, 21. oktobra 2007 »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke; v ponedeljek, 22. oktobra ob 20. uri Riccar-do Illy: La rana cinese. Ob prisotnosti avtorja bo srečanje vodil Bojan Brezigar; v nedeljo, 28. oktobra 2007, ob 18.00 - »Openska glasbena srečanja«: duo Martina in Marko Feri. Čakamo vas! SKD VIGRED vabi v Praprot na »12. kraški Oktoberfest« pod šotorom. Petek, 5. oktobra, ples s skupino Na-vihanke; sobota 6. oktobra, ob 15. uri Ex tempore za otroke in mladino ter turnir v briškoli, zvečer od 19. do 02. ure ples s skupino Dej še 'n litro in z ansamblom Slovenski zvoki. Popoldne in zvečer taborniški kotiček za otroke in mladino v organizaciji Tabornikov RMV Trst-Gorica. Nedelja 7. oktobra, od 10. do 11. ure, zbirališče za »12. Pohod na Krasu je krasno« z organiziranim prevozom v Tublje. Odprtje kioskov ob 13. uri, ob 15.30 »12. Musikfest-Festival ljudskih godcev in pevcev, zvečer ples z Ansamblom Okrogli muzikanti. Popoldne in zvečer taborniški kotiček za otroke in mladino. Vse tri dni bo mejni pohod Gorjansko odprt do 24. ure. KONCERT PERGOLEZIJEVE STABAT MATER bo v cerkvi sv. Apolinarija, Ul. Capitolina 14, - Montuzza 6. oktobra, ob 20.30. Sopran Dana Furla-ni, mezzo-sopran Fabiana Polli, orgle Manuel Tomadin. Vabljeni! V NEDELJO, 7.oktobra ob 10.uri bo na Trgu Verdi v Trstu, v okviru niza »Jesenski sprehodi«, koncert Pihalnega orkestra Ricmanje - dirigent Tomaž Nedoh. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »24 ur pleha ali maraton ljubiteljev pleh glasbe«. Pričetek v soboto, 20. oktobra 2007, ob 19. uri, zaključek v nedeljo, 21. oktobra, ob 19. uri v Praprotu, v ogrevanem šotoru na šagri pod borovci. Vabljeni vaški veseljaki, vse godbe, skupine narod-nozabavne glasbe, ljudski godci in vsi, ki znate zaigrati eno po domače. Prijave in info: tel. 347-6849247 (Erik) ali info@godbanabrezina.it ali fax 0402529063. ZSKD obvešča, da se bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu, odvijala deželna zborovska revija »COROVIVO«. Prvi koncert bo ob 10. uri, nastopajo: societa polifonica »S.Maria Maggiore« (TS), Insieme »Lumen vocale« (Videm), Officium Consort (PN), Coro Guarneriano (videm), associazione corale »Citta di Gradišča« (GO), coro polifonico »Citta di Pordenone (PN), vokalna skupina »Ars Musica« (GO). Drugi koncert bo ob 14.30, nastopajo: OPZ »Le note allegre« (GO), vokalna in instrumentalna skupina »Cantare« (TS), OPZ »Fran Venturini« (TS), Ensemble Armonia (PN), Cappella Musicale »A. Salieri« (Videm), vokalna skupina »Citta di San Vito« (PN), associazione corale »Audite Nova« (GO), ZPZ »Multifariam« (videm); tretji koncert bo ob 18. uri, nastopajo: društvo »Cappella Tergestina« (TS), zbor »Cjastelir« (Videm), OPZ Del Contra (PN), Catticoro/Katizbor (TS), Mladinska vokalna skupina Vrh Sv. Mihaela (GO), Collis Chorus (PN). zaključni koncert z nagrajevanjem bo ob 20.45. S Mali oglasi GLASBENA MATICA išče sodelavca z muzikološkim znanjem inorganiza-cijskimi izkušnjami za promocijo dejavnosti Glasbene matice (šola, koncertna sezona, razne pobude in projekti, spletna stran) v medijih in v stikih z organizacijami in javnostjo. Pisne ponudbe (ki morajo vsebovati curriculum in okvirni opis pobud, ki jih kandidat predlaga za promocijo Glasbene matice) poslati naGlasbeno matico, ul. Montorsino 2, 34135 Trst, do 10.oktobra 2007. GOSPA nudi oskrbo starejšim osebam. Tel. 328-3617053. IMATE PROBLEME z likanjem ali z oskrbo starejših oseb? Kličite gospo z dolgoletnimi izkušnjami na št. 3288161372. IŠČEM 2x tedensko (sreda in sobota) za nego hiše marljivo in vestno gospo. Zainteresirane naj pokličejo na tel. št.: 393-7739728. IŠČEM resno gospo za oskrbo starejše osebe na Krasu, 6 ur dnevno. Tel. 040-229335. KMEČKI TURIZEM z domačim pri- grizkom je odprla Irena Briščak na Briščah. Tel. 040-220524. KMETIJA Komar iz Loga prodaja ex-tra-deviško oljčno olje in sveža kokošja jajca. Tel. 040-380749. LESTVE vseh vrst za delo in dom, aluminijaste, lesene, prodam po ugodni ceni. Nekatere tudi po polovični ceni. Tel. 050-54390 ali 348-2801144. POBIRAM oljke. Tel. 347-0466075 ali 335-5268055. PRODAM prvi originalen načrt za električno napeljavo od Saleža do Ga-brovce iz leta 1913, z vsemi akti, v katerih so pogodbe in razlastitve posameznih lastnikov z imeni in hišnimi pridevki. Tel. 338-5313529. PRODAM kamniti portal. Tel. 3346475337. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE nujno išče lesene garderobne omare iz 30-ih in 40-ih let prejšnjega stoletja. Tel. 040-632665/4 ali 340-8633712. V NAJEM iščem bivališče (podstrešno oz. monolokal in kopalnica ali podobno), najmanj 30/40 kv. metrov, tudi preprosto, le da svetlo in prazno za ceno od 250,00 do 310,00 evrov. Klicati na tel. št. 040-392018 ali 3402620400. V OBRTNI CONI »Zgonik« dajem v najem prostor, velik približno od 150 do 200 kv. metrov, v prvem nadstropju, opremljen s klimo in z možnostjo uporabe dvigala. Možno je tudi razdeliti prostor po lastni potrebi. Telefon: 348-2812360. Prispevki V spomin na Ivana Lesizza darujejo Silvio, Nori in Maria 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Ivana Lesizze darujeta Vera in Bertolino 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Zdenka Corbattija darujejo svakinja Marija in nečaka Edda in Zoran z družino 25,00 evrov za pihalni orkester Ricmanje, 25,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič, 25,00 evrov za društvo Slavec in 25,00 evrov za zbor Slavec. V spomin na brata Gina darujeta Ot-tavio in Slavica 50,00 evrov za Ribiški muzej v Križu. Ob 100-letnici rojstva brata Franca, ki je vedno v naših srcih, daruje Peter Krmec 50,00 evrov za obnovo bolnice Franja. V spomin na brata Ginota daruje Ot-tavio z družino 50,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Ginota Verginello darujeta Milena in Mirko 20,00 evrov za ŠD Kontovel. Ob obletnici smrti očeta Josipa in padlih stricev Albina, Slavka, Marija in Alberta darujeta v njihov spomin Danica in Nadja Tul 50,00 evrov za obnovo bolnice Franja. Namesto cvetja na grob Paola Hauserja daruje družina Kobal 50,00 evrov za ŠKC v Lonjerju. V spomin na moža in očeta Mirka Kal-ca darujeta družini Kalc 50,00 evrov za godbo Viktor Parma - Trebče. V spomin na Mirka Kalca daruje Herman Svetlič z družino 20,00 evrov za godbo Viktor Parma - Trebče. Ob izgubi drage mame izrekamo občuteno sožalje svojemu odborniku Mariu Pisonu in družini vsi pri Košarkarskem klubu Bor Ma diva in žen Zgodba Marie Callas ima vse značilnosti, ki so potrebne za astanek legende; lesk svetovnega uspeha, nenavadnih sposobnosti, mondenega življenja, na drugi strani pa žalostne dogodivščine eksistencialnih in ljubezenskih porazov, ki so privedli do prerane smrti v nejasnih okoliščinah. Callasova je za bles te la na sve tov nih odrih za raz me -ro ma krat ko ob dob je, naj prej kot mla -da zvezd ni ca gr ške sce ne, na to, s po -močjo moža in impresarija Giovannija Battiste Meneghinija, kot največja diva takratnega opernega ozvezdja, Maria Anna Sophie Cecilia Kalogeropoulos pa je kot izseljenka iskala svoj dom, kot zavrnjena hči mirno zavetišče iskrene ljubezni in se je zato odpovedala petju na višku svoje kariere, da bi sledila iluziji ljubezenske in družinske sreče z rojakom Aristotilom Onassisom. Njen pevski vzor so bile zvezdnice prejšnjega stoletja kot legendarna Mari a Ma li bran, ki so z vr to gla vo teh ni ko lah ko iz va ja le ka te ro ko li vlo go. S Cal -lasovo je publika 20.stoletja ponovno spoznala čudežne dosežke te izgubljene, zlate dobe, saj z njo ni bilo več meja: razpolagala je s tremi oktavami razpona, obvladala je koloraturo in obe nem je lah ko učin ko vi to nas to pa la kot dra ma tič na so pra nist ka. Kot junakinje Puccinijeve opere Tosce je bilo njeno življenje razpeto med umetnostjo in ljubeznijo. Ko je dokončno izgubila oboje, je tudi življenje izgubilo smisel; ni ji pomagala zadnja, svetovna koncertna turneja, v katero jo je vpletel kolega Giuseppe di Stefano in na kateri se je morala dan za dnem boleče soočati s spreme njenimi vokalnimi sposobnostmi, niti izkušnja visokih tečajev na Julliard School. Nekoč je v intervjuju izjavila, da se strah ne kaže v odnosu do publike, temveč v odnosu do samih sebe in lastnih pričakovanj. V določenem trenutku ni več prestala prav lastne sodbe. Pevka, ki je s svojimi nedosegljivimi interpretacijami spremenila tok zgodovine operne glasbe, je umrla v popolni osamljenosti pri 54-ih letih v svojem stavnovanju v Parizu 16. septembra leta 1977. Rossana Paliaga Trideseta obletnica smrti je prinesla veliko spominskih pobud, od koncertnih poklonov do predvajanja dokumentarcev in filmov o njenem življenju, izida publikacij in ponatisov. Di-skografska hiša EMI, za katero je Callasova snemala, je izdala zbirko sedemdesetih cd-jev z zgodovinskimi posnetki in več jubilejnih cd-jev. Po potujoči razstavi Bruna Tosija, predsednika mednarodnega društva Maria Callas, je tudi milansko gledališče Alla Scala počastilo »božansko Callas« z dvojno razstavo v foyer-ju in v prostorih gledališkega muzeja. O vsebini razstave se je z nami pogovorila kuratorka Vittoria Crespi Morbio: Diva Maria Callas se je rodila v milanski Scali. Kako bi lahko označili zlato obdobje, ki ga razstava prikazuje? Callasova je debitirala v Scali leta 1950 z opero Aida, leta 1961 pa je zadnjič nastopila v milanskem gledališču v operi Medeja. V teh letih je odigrala 23 različnih vlog. V tem gledališču je doživela po- stopni razcvet, Scala pa je veliko dolžna tej edinstveni umetnici, ki ji je podarila svoja zlata leta. Odločili smo se za ta poklon, čeprav ni bilo enostavno, saj so o Callasovi povedali že vse. Da bi skušali odpirati okna na nova poglavja, smo postavili dve razstavi, eno z 210 fotografskimi posnetki, drugo s skoraj dvajsetimi kostumi. Nekatere fotografije in kostumi so prvič na ogled in slednje smo tudi restavrirali za to priložnost. Želeli smo ponuditi nov pogled na legendarno pevko, ki jo razstava kostumov prvič prikazuje »v barvah«, saj gre za sijajne kreacije, ki smo jih spoznali iz črnobelih fotografij in posnetkov. zelo lepe fotografije o leta 1953, v katerih lah tografirajo med pomer Salvatore Fiume. Ne z; nosa, a tudi prenovljen Callasova je bila z lovni disciplini, zato je jih in dirigentih. Režiserka Margh se je aktivno istovetila z prizor, v katerem je mo glavo navzdol. Režiserji scenske premike, ker s ju duševne razsežnost Velja pri tem pou in na odru je s težavo za no muzikaličnost in d vilo korakov, stopnic. matično, a je dajala vt leče je uporabila le ob z uprizoritvah pa je gled dlagali za tiste čase nep kot izziv. Visconti je re rih bi lahko zahteval sobnosti so očarale tu je spominjal njenega v pela prvo noto, je nje: večernega trepeta«. Za fotografski del tografije iz zakulisja, d dive. Te fotografije so b Skozi to dokumentacijo lahko sledimo scenskemu razvoju pevke, a tudi razcvetu scenske umetnosti: ko govorimo o Callasovi, govorimo namreč tudi o umetnikih, kot so Luchino Visconti, Piero Tosi, Franco Zeffirelli, Lila de Nobili, ki so zanjo ustvarili mojstrovine. Na začetku kariere »diva« še ni obstajala: Callasova je bila precej obilna, režija in kostumi je niso skušali ovrednotiti. Postopoma pa je pevka uveljavila svoj temperament, si ustvarila novo podobo in vzporedno se je povečalo zanimanje ustvarjalcev. Benois je ustvarjal zanjo pravljične kostume, a Visconti je najbolje dojel njeno naravo in jo razkril v najbolj fasci-nantni luči. On je ustvaril divo s spodbujanjem njenega osebnega in umetniškega razvoja. Callasova je želela obleči kostume, ki so se prilegali njeni novi silhueti, da bi pokazala vsem rezultat stroge shujševalne kure (več mesecev je jedla le nezabeljeno solato in zrezke na žaru). Ko je Zeffirelli ustvaril zanjo kostume v neoklasici-stičnem slogu za opero Turek v Italiji, se je pevka nekoliko pritožila, ker ni ovrednotil njenega vitkega pasu. Zaradi te velike fizične spremembe, smo morali izdelati lutke v različnih merah, odvisno od obdobja. Verjetno je bila ena od prvih opernih pevk, ki so razumele pomen imidža. Tudi na tem področju je bila prava pionirka, saj se je tako mišljenje uveljavilo komaj pri današnjih, mlajših generacijah opernih zvezdnikov. Kot vse dive je postala vzor elegance. Njeno drastično hujšan-je, njena metamorfoza, zaznamujeta odločno, vztrajno žensko. Obstajajo je predvsem Maria. N dosegljiva zvezdnica bila v vsakdanje življenju zelo preprost sproščena ženska. Kot spominja njena prijate jica Giovanna Lomaz pa je doživljala met morfozo vsakič, ko vstopila v gledališče: »K se je približala gledališ z ulice dei Filodramm tici, se je izraz na njene obrazu spremenil, tu hoja ni bila več ista in c lo njena postava, saj v Callasova je rekl radi glasu«. Njene živ postale prav tako zan stave skuša povrniti p nosti. Življenje in umei sove legende, a se nis življenja izven gledali smo jo vključili v katal ria Callas ska zakulisju uprizoritve opere Medeja iz ko začutimo spremembo: Callasovo fo-rjanjem kostuma, ki ga je narisal slikar isledimo le njenega zadovoljstva in pono samozavest, ljubezen do same sebe. znana po profesionalnosti in strogi dee bila posebno priljubljena pri režiser- erita Wallmann je dojela moč pevke, ki 5 vlogami, zato si je zamislila zanjo drzen orala peti leže na stopnišču, obrnjena z i so začeli zahtevati od nje zelo zahtevne 30 razumeli njeno voljo po poglabljan-i likov. dariti, da je bila Callasova kratkovidna asledila celo dirigenta. Imela pa je izred-ober spomin: poznala je na pamet šte-Bi lahko rekli, da se je premikala avto-tis neverjetne sproščenosti. Kontaktne zadnjem nastopu v Scali, v vseh prejšnjih dala sence. Zato, ko so ji režiserji pre-jojmljive eksperimente, je ona to jemala ekel, da ni bilo drugih pevcev, od kate-tovrstne podvige. Njene igralske spodi dirigente. Gianandrea Gavazzeni se stopa v operi Fedora: »Še preden bi od-n izraz komuniciral vtis hlada, strahu, poklona ste izbrali predvsem fo la bi pokazali »človeško plat« bolj neposredno komunikativne od posnetkov na sceni, ki spremljalo razstavo kostumov. Razstava prikazuje zanimive trenutke vaj, ki pričajo za njeno prijaznost in ubogljivost. V Scali je Callasova posnela več plošč, zato smo razstavili tudi fotografije s snemanj s Tulliom Se-rafinom, dirigentom, ki jo je odkril in ovrednotil. Na teh fotografijah lemandi. Vsi dirigenti, ki so delali z njo v Scali so že pokojni, zato smo prosili za pričevanje Georgesa Pretreja, ki je z njo koncertiral po celi Evropi, jo vodil v operah Norma in Tosca v drugih gledališčih in je z njo posnel opero Carmen. Pretre se spominja izletov z jahto Christina, ko sta pripravljala omenjeno snemanje. Onassis je bil v tistem obdobju zelo prisrčen z njo, Maria pa vedno nasmejana, igriva, razposajena. Bila je srečna, zaljubljena in to njeno počutje je bistveno prispevalo h kreaciji lika Carmen, saj je Maria v tistem obodbju vedela, kaj pomeni prepuščati se želji po notranji svobodi. Ljubezenska afera je vplivala na odnos pu blike in časnikarjev do nje. Onassis je prišel v gledališče La Scala le enkrat, za opero Poliuto, in tisk se je ob tej priliki mor-bidno posvečal le temu. Ko se je Callasova vrnila na ta oder brez Onas-sisa, pa je bila vsa pozornost ponovno osredotočena na njeno izvedbo. Zato smo želeli ustvariti portret umetnice, na sceni in v zakulisju predstav. Ob otvo ritvi razstave Dve razstavi v milanski Scali ob 30. bletnici smrti prvič predvajali tudi dokumentarni film Philippeja Kohlyja, ki posreduje zelo ganljivo podobo njene osamljenosti, druge plati medalje za leskom visoke družbe in pevskih uspehov. Tega večera v nabito polnem gledališču se je udeležilo veliko mladih. Tudi na starih posnetkih lahko vidimo, da so mladi stali ure in ure v vrsti, da bi ji lahko prisluhnili. Njeni oboževalci so bili večkrat mladi ljudje, ki so gledali nanjo kot na filmsko zvezdnico. Bila je zadnja znamenita diva, ki je lahko pritegnila množice mladih in njena karizmatična moč je živa še danes. Fotografije: Arhiv Fundacije Gledališče Alla Scala, Milan Fotografska razstava bo odprta do 30.novembra 2007 Razstava kostumov bo odprta do 31. januarja 2008 tistih trenutkih je celo zgledala višja.« a: »Ljubite me in sodite me samo za-djenjske dogodivščine pa so pogosto imive za publiko. Vsebina vaše raz-evki izključno razsežnost njene umet- tnost sta v enaki meri sestavini Calla-mo hoteli dotakniti njenega osebnega škega okvira. Z edino izjemo izjave, ki log razstave, ki ga je izdala založba Al- nenje strokovnjakov ADI DANEU dirigent, zborovodja, skladatelj Spomin na Mario Callas je vezan na moj prvi angažma v gledališču Verdi v Trstu leta 1953. Začel sem s sodelovanjem pri prestižni uprizoritvi opere Norma. Opero je dirigiral Antonino Votto, peli pa so Maria Callas, Franco Corelli, Elena Nicolai in Boris Christoff oz. takratni operni »gotha«. Tržaška publika je že poslušala Callasovo v živo, saj je gostovala v Trstu nekaj let prej z nastopom v operi Moč usode. Kar me je najbolj prevzelo, je bil njen glas in nastop je bil nekaj edinstvenega. Bila je vedno točna na vajah, nikoli se ni upirala dirigentu in je pela »in voce« na vseh vajah. Prvič in zadnjič sem lahko delal ob njej, a sem vedno sledil njeni dejavnosti tudi v naslednjih letih. Imela je nekaj, česar drugi pevci niso imeli. Ona je z uporabo takoimenovanega »nemškega« načina petja lahko razpolagala z notranjo klaviaturo, je lahko uporabljala glas, kot da bi bil instrument. S tem se je tudi vrnila k stari italijanski pevski šoli, katere je ustvarila pravo renesanso. To je bila seveda revolucija, ki je prisilila vse kolege, da so spremenili »pravila igre«. Ona se je pojavila v trenutku globoke krize opernega gledališča in je predstavljala edinstveno priložnost obnove. Gledališča so uprizarjala vedno iste opere, ona pa je na novo odkrila opere, kot so Medeja ali La Vestale. S svojo neverjetno tehniko, s katero je bila sposobna peti med seboj zelo različne vloge, je ustvarila pravo revolucijo in prepričan sem, da je še nismo odkrili v pravi luči, ker se vedno zaustavimo pri legendarnem okviru, ki obdaja njeno figuro. Zal ni utegnila spremljati razvoja svojega glasu. Vsak glas se s časom spreminja. Nikoli ne bom pozabil dragocenega nasveta Alfreda Kra-usa, ki je prišel na lekcijo mojih tečajnikov v gledališču Massimo v Palermu in jih opozoril: »Glas se spreminja, treba ga je zasledovati«. ELEONORA JANKOVIC mezzosopranistka Težko je govoriti o tako veliki umetnici, čeprav njen glas dejansko ni bil prvovrsten, vendar ga je znala uporabljati in oblikovati z interpretacijo, temperamentom in, seveda, s stalno vežbo. Njena Norma bo v meni ostala kot biser v zgodovini opernega izvajanja. Ze sama fraza Dormo-no entrambi, kot jo ona odpoje, ti daje občutek tegobe, žalosti, tako da če ti ne gre mrščavica po hrbtu, pomeni, da nimaš nobenega smisla za mu-zikaličnost. V času njenih prvih nastopov v Italiji, kritika ni bila tako prizanesljiva: očitali so ji kvaliteto glasu in obilno postavo. Tudi ko je postala slavna, ji niso odpustili nobene slabosti. Callasova ni imela »angelskega glasu«, ki ga je Toscani-ni občudoval v Tebaldijevi, a je imela občutek dramatičnosti, na odru je bila prava levinja. Bila je perfekcionistka. Vse je ustvarila na podlagi stalne vežbe in poglobljenega študija. Njena mentorica Elvira de Hidalgo je pripovedovala, da je Maria prva prihajala na lekcije in zadnja odhajala in medtem je poslušala tudi lekcije vseh drugih učencev. Veliko se naučiš na napakah drugih, zato je vedno koristno poslušati druge pevce in se z njimi pogovarjati. Na žalost se je ukvarjala z zelo različnim repertoarjem, kar za pevca ni zdravo, in je potem zapustila oder za daljši čas. Njen glas ji je tako odpovedal v najlepših letih kariere. 1 4 Sreda' 3- °ktobra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it PROSTA CONA GORICA - Občinski svet soglasno kritičen do reforme deželnega zdravstva Večina in opozicija zahtevata Država bo krila jamstva za goriško zdravstvo V dokumentu se omenja čezmejno zdravstvo - Proti sta glasovala Bianchini (SKP) in Orzan (LD) »i izgubo« Občinski svet je na ponedeljkovi seji s podporo večine in opozicije odobril resolucijo o reformi deželnega zdravstva. V njej svetniki zahtevajo, da bodo v postopku racionalizacije deželnih zdravstvenih podjetij Gorici zagotovljena jamstva in enakopravnost z ostalimi glavnimi mesti pokrajin. Stališče je izglasovalo 38 svetnikov, Livio Bianchini (SKP) in Daniele Orzan (LD) pa sta glasovala proti. Dokument je predstavila občinska odbornica Silvana Romano, na ponedeljkovi seji pa ga je prebral župan Ettore Ro-moli. V prvotno besedilo, ki ga je predlagala odbornica, so vnesli tudi nekaj dopolnil, za katera so se na županovo pobudo med prekinitvijo seje dogovorili načelniki svetniških skupin. Z izglasovanim dokumentom so izrazili nasprotovanje načrtu reforme deželnega zdravstva, po katerem bi prišlo do spojitve med goriškim in tržaškim zdravstvenim podjetjem, saj v njem ni dovolj jamstev za Gorico. »Občinski svet zahteva, da pride pri postopku do soudeležbe županov 25 občin goriške pokrajine in njenega predsednika, ki morajo od dežele FJK doseči vrsto jamstev.« Med temi dokument najprej navaja potrebo po enakopravnosti goriške in tržiške bolnišnice, ki ne smeta izgubiti statusa deželne bolnišnice in svojih funkcij. Nato občinski svet zahteva, naj bo za sedež enotnega zdravstvenega podjetja izbrana Gorica tudi zaradi perspektiv čezmejnega zdravstva. Enotno zdravstveno podjetje bi moralo biti dovolj avtonomno, da bi lahko zastopalo Goriško, morebitna spojitev pa ne bi smela zaobjeti le goriškega in tržaškega zdravstvenega podjetja, temveč tudi tržaško bolnišnico. »Do krčenja števila zdravstvenih podjetij naj pride le po pazljivi oceni problematik, ki so se že pokazale med poskusnim uvajanjem širših zdravstvenih območij. Dopuščati je treba možnost, da goriško zdravstveno podjetje ponovno pridobi svoje pristojnosti, kar bi na Goriškem preprečilo hude posledice na zdravstveno-družbe-nem področju,« piše v dokumentu, ki pri uvajanju širših zdravstvenih področij (t.i. »-Aree vaste«) predlaga enoletno poskusno obdobje. »Popravki, ki smo jih vnesli na sestanku načelnikov, zadevajo omembo čezmejnega zdravstva, ovrednotenje družbene vloge bolnišnice in zahtevo po preverjanju učinkov uvedbe širših zdravstvenih območij,« je povedal načelnik svetniške skupine Foruma za Gorico Andrea Bellavite. Na potrebo po uvedbi dopolnil so načelniki opozicije že opozorili na sestanku načelnikov, ki je potekal v ponedeljek pred sejo občinskega sveta. Predlagali so, naj bo glasovanje dokumenta odloženo na prihodnjo sejo. »Načelniki večine niso sprejeli predloga. Med zasedanjem pa je Romoli izrazil upanje, da bi prišlo do široke podpore, zato je predlagal, naj se načelniki dogovorijo o popravkih,« je povedal svetnik Foruma Aleš Waltritsch, ki je v ponedeljek predstavil zahtevo po prekinitvi seje. »Menim, da je rezultat dober. Morda bi preložitev razprave omogočila dodatno izboljšanje besedila, večina pa je ocenila, daje bilo takojšnje izglasovanje dokumenta nujno. Županje pokazal pripravljenost na vključitev dopolnil, mi pa nismo vztrajali pri odložitvi glasovanja,« je povedal Bellavite. Dokument, ki gaje odobril goriški občinski svet, je vsebinsko podoben tistemu, ki gaje soglasno odobril tržiški občinski svet. Pozitivno mnenje o tem je izrazil predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, po katerem sta se Gorica in Tržič končno odločila za skupno strategijo na ključnem področju, kot je zdravstvo. Manj pozitivno oceno je podal občinski svetnik Oljke Federico Portelli, čeprav je v ponedeljek s svojim glasom podprl stališče. »Veselim se, ker je prišlo do soglasja o pomembni temi, žal pa smo v zamudi. Pobuda bo služila le kot propaganda goriške desne sredine Valentija in Ro-molija, ki sta s pomočjo nekdanjega deželnega odbornika Fasole pokopala goriško zdravstvo,« meni Portelli. (Ale) GORICA - Občinska delegacija v slovenskem vrtcu v ulici Brolo Župan na kosilu z otroki Odbor staršev bo še naprej skrbel za nabavo hrane - Ravnateljica opozarja na prostorsko stisko Župan je priskočil na pomoč vzgojiteljici in otročiča iz slovenskega vrtca nagovarjal, da bo lepo zrasel, če se hrane ne bo otepal BUMBACA »Dober dan,« je otroke nagovoril župan Ettore Romoli, ko je včeraj ob uri kosila prestopil prag slovenskega vrtca v ulici Brolo. Z občine so ga najavili dan prej in povedali, da bo župan s spremstvom pokosil med otroki. Spremljali so ga odbornica Silvana Romano, Tanja Curto, ki odgovarja za manjšinski urad pri občini, in Stefano Cosma iz tiskovnega urada, pričakali pa so jih ravnateljica Mirka Braini, učiteljice in preko osemdeset otrok, kar jih slovenski vrtec premore. Goste so najbolje sprejeli s svojo radoživostjo, župana pa je nekoliko presenetilo njihovo število; to je izkoristila ravnateljica in predlagala, da bi občina dogradila verandni prostor, s katerim bi pridobili novo učilnico. Danes ima vrtec tri sekcije, glede na trend povpraševanja pa bi jih premogel tudi štiri ali več, vendar postaja prostorska stiska zaznavna. Župan je sprejel obvezo, da bo občina upo- števala ravnateljičino prošnjo, Brainijeva pa ga je še opozorila na prostorsko stisko v Štandrežu. Tam delita slovenski in italijanski vrtec iste prostore, otroci so-bivajo in so zgleden primer sožitja, je povedala ravnateljica in Romolija povabila na obisk štandreške strukture. V ulici Brolo si j e župan ogledal prostore, ocenil, da so sodobni in lepo urejeni, bil je pozoren na pogovorni jezik otrok, se jim je približeval in jih starševsko nagovarjal. Namen občinske delegacije je bil obenem pokusiti hrano, ki jo za vrtec pripravlja občinska služba. Zato je Romoli z ravnateljico in spremljevalci sedel za mizo obednice in z otroki vred naskočil krožnik testenin z ragujem. Odbornica Romanova je pojasnila, da občina upravlja petnajst kuhinj za potrebe občinskih vzgojnih ustanov, pri katerih je zaposlenih štirideset oseb; zadolžene so za menzo centra Lenassi, treh otroš- kih jasli, štirih občinskih vrtcev, devetih državnih vrtcev in občinskih poletnih središč. Jedilniki so dogovorjeni z izvedencem iz zdravstvenega podjetja ter slonijo na uravnovešeni prehrani in težijo k uveljavljanju zdravih prehrambenih navad, preko 60 odstotkov jedi pa prihaja iz nadzorovanih bioloških nasadov. Odbornica je potrdila, da bo tudi v tekočem šolskem letu veljala konvencija, ki je bila sklenjena februarja 2005 z odborom staršev. Le-ti neposredno skrbijo za nabavo hrane. »To možnost občina primerno disciplinira, monitorira in nadzoruje,« je pojasnila Romanova. V slovo županu so otroci zapeli slovensko Pikapolonico in za nagrado prejeli zagotovilo, da bo še prišel mednje in da bo preverjal, če so zrasli. Občinska delegacija z županom vred bo obiskala še druge mestne vrtce; na vrsti je italijanski vrtec v ulici Roma-gna s petdesetimi otroki. Michela Del Piero KROMA Kar je bilo napovedano, državni finančni zakon udejanja. S prvim januarjem 2008 se namreč dokončno ukinja prosta cona. To je včeraj potrdila deželna odbornica za finance Michela Del Piero, ki se je udeležila razprave na petkovem zasedanju rimske vlade, kjer je zastopala guvernerja FJK Riccarda Il-lyja. Na seji je vlada odobrila besedilo finančnega zakona, ki med drugim izrecno ukinja prosto cono z ugodnimi cenami za tekoča goriva v goriški pokrajini. Še do nadaljnjega pa bodo točili deželno gorivo, je povedala Del Pi-erova in pojasnila, daje finančni zakon predvidel možnost, da bo dežela FJK črpala delež iz davka na promet pri tekočih gorivih, kar naj bi kompenziralo povzročeno izgubo. »Vsota odgovarja našim potrebam, saj je država osvojila, kar smo predlagali,« je povedala Del Pierova. To pomeni, da bo dežela FJK z deležem iz davka na promet goriv še naprej zagotavljala finančno podporo v obliki prispevkov gospodarskim dejavnostim (za Goriško okrog pet milijonov evrov), kar je do danes omogočala prosta cona; o tem je sinoči tekla razprava na goriški Trgovinski zbornici. Del Pierova je poudarila, da prava novost je ravno ta prenos deleža financ iz državne blagajne na deželo, ki bo morala zato vključiti novo postavko v lasten finančni zakon. Pristavila je še, da je vlada potrdila financiranje skladov za Gorico in Trst za 2008 in 2009 (pet milijonov evrov letno), ne pa za 2010. Nepojasnjena je še dobava prostoconske-ga metana, ki v besedilu finančnega zakona ni izrecno omenjen, in pa prosto-conskega goriva do konca letošnjega leta, ki ga mora zagotoviti Trgovinska zbornica. SV. GORA-PLACUTA - Vidna dvojezičnost Romolija poziva, naj spremeni stališče Svetnica Oljke Marilka Koršič je na ponedeljkovi seji občinskega sveta pozvala župana Ettoreja Romolija, naj si premisli glede izključitve goriške mestne četrti Sv. Gora - Placuta iz seznama krajev, kjer se bo izvajala vidna dvojezičnost. »Obžalujem, da župan tolmači izključitev mestne četrti Sv. Gora - Placuta iz seznama za izvajanje 10. člena zakona 38/01 kot veliko zmago. Po našem mnenju gre za poraz in izgubljeno priložnost za mesto,« je opozorila Koršičeva, ki v severni mestni četrti tudi živi. Po mnenju občinske svetnice so razlogi, na podlagi katerih je Romoli sprejel odločitev, neutemeljeni. Koršičeva je poudarila, daje slovenska prisotnost v tej četrti izrazita, kot dokaz pa je navedla dejstva, na katera sta javnost že opozorila člana krajevnega sveta Niko Klanjšček in Miloš Čotar. »O slovenski prisotnosti v severnem delu mesta pričajo otroški vrtec in osnovna šola v ulici Brolo, Dijaški dom, Mladinski dom, Zavod Sv. Družine, Kulturni dom, Kulturni center Lojze Bratuž, sedež ZSKP, SCVG Emil Komel in ŠZ Olympia,« je povedala Koršičeva in dodala: »Avtohtoni prebivalci Marilka Koršič BUMBACA Svetogorske mestne četrti poznajo italijanski, slovenski in furlanski jezik ter jih uporabljajo brez predsodkov.« Svetnica je navedla tudi imena krajev Svetogorske, ki so nesporno slovenska, pa še imena slovenskih uglednih mož, ki so se tu rodili in živeli. »Zato vas pozivam, da spremenite stališče, na podlagi katerega naj ne bi bilo mogoče v tej mesni četrti zabeležiti utemeljenih zgodo-vinsko-jezikovnih predpostavk, po katerih izvajati zakonska določila,« je svoj poseg zaključila Koršičeva. Romoli ji je odgovoril, da je odločitev o izključitvi padla v dogovoru s paritetnim odborom. (Ale) GORICA - Na pokrajini o Srebrenici Dialog edina pot Pašagiceva: »EU in OZN nista preprečili genocida« Daytonski sporazum, ki so ga leta 1995 pod pritiskom mednarodnih sil in ZDA sklenili bošnjaški predsednik Izetbegovič, hrvaški vodja Tudman in za srbsko narodno skupnost Milosevič, seje danes na območju BiH izjalovil. Če sta takrat bili preprečevanje nadaljevanja bratomorne morije in ponovna postavitev republike BiH prioriteti, bo za prihodnost edina rešitev še v iskanju integracije in dialoga med različnimi narodnostmi. Politično ozračje v državi namreč še vedno pestijo nasprotujoče si nacionalistične težnje, o katerih je tekla beseda na ponedeljkovem posvetu, ki ga je z mislijo na pohod za mir Perugia-Assisi priredila pokrajina. Tovrstna predavanja ne prinašajo stvarnih rešitev nastalih okoliščin, so pa izredna priložnost, ob kateri se širša javnost sooča s posledicami vojne, so povedali na srečanju, v katerega je uvedel pokrajinski odbornik Marko Marinčič in so se ga udeležili tudi predstavniki fundacije Alexander Langer. Več je o Srebrenici in povojnem življenju povedala neposredna priča in gostja posveta, bošnjaška psihiatrinja Irfanka Pa-šagič; obenem je direktorica združenja Tuz- Irfanka Pašagič ARHIV lanska Amica, ki stoji ob strani preživelim članom družin srebreniškega pokola. Srebrenica, ki je bošnjaška enklava znotraj Republike Srbske, se ne more razvijati, ker je še vedno ujeto v obstrukcijo srbskih oblasti. Pri-bežniki iz Sarajeva in drugih mest bosansko-hercegovske federacije pa se v Srebrenico neradi vračajo, ker je spomin na tragično preteklost v njih še vedno močno zasidran, zločinci pa še danes nimajo imena in niso bili kaznovani. »EU in OZN sta Srebrenico izdali. Obljubljali so ji varstvo, a niso nič naredili, da bi preprečili genocid,« je pribila Pašagiceva. (VaS) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 3. oktobra 2007 15 PEVMA - Načrtovanje novega jezu na Soči postavlja vrsto okoljskih vprašanj Ribiči v skrbeh za lipane in postrvi, Štmavrci za usade, kajakaši za brzice » Ribji vrsti sta zaščiteni« - »Kje je prehod za plovila v Podgori?« - »Pevmica že sedaj poplavlja « »Predel Soče od pevmskega mostu do državne meje je med redkimi vodotoki goriške pokrajine, kije ohranil svojo naravno podobo, zato pa bi ga gradnja novega jezu popolnoma uničila.« Tako je včeraj povedal predstavnik goriškega ribiškega okoliša v deželnem odboru zavoda za zaščito ribolova ETP Walter Princi v zvezi z novim jezom, ki ga pri Pevmi načrtuje konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine. »Po izgradnji solkanskega jezu je bilo treba kar nekaj let, da si je nizvodno ribji živelj opomogel. V zadnjih letih se na tem območju beleži vedno večjo prisotnost li-panov in soških postrvi, to se pravi ribjih vrst, ki sta v večini rek po deželi že izumrle zaradi previsoke stopnje onesnaženosti in pomanjkanja vode,« je povedal Princi in pojasnil, da je evropska komisija vključila soško postrv, avtohtono vrsto soškega porečja, v seznam ogroženih vrst Natura 2000. Po Princijevih navedbah je zaščiti li-pana in soške postrvi namenil veliko pozornost tudi zavod ETP, prizadevanja, da bi se vrsti številčno okrepili, pa dajejo svoje rezultate. »Pod Štmavrom smo oktobra 2006 prešteli nad šestdeset lipanov, dolgih okrog deset centimetrov, res veliko primerkov te vrste pa smo avgusta letos rešili iz kanala Texgiulia v Stražicah, ki so ga izsušili zaradi obnovitvenih del,« je razložil Princi. Po njegovih besedah so lipani predstavljali 80 odstotkov vseh rib, ki so jih pobrali iz kanala, to pa je iz naravovarstvenega vidika neprecenljivo bogastvo. Princi je pojasnil, da se je stalež lipana začel izboljševati, ker so te ribe v zadnjih letih našle primerne pogoje za drst tik pod solkanskim jezom. »Člani ribiške družine Soča iz Nove Gorice opažajo velike jate lipanov, ki se odpravljajo na drst pod jez, med ribolovno sezono pa na tem območju ne ujamejo niti enega primerka te vrste. To pomeni, da se lipani selijo proti Solkanu z italijanske strani meje, nov jez pod Pevmo pa bi jim nedvomno preprečil pot do drstišč,« je razložil Princi. Da je lipanu na predelu med pevmskim mostom in državno mejo zavod ETP zagotovil posebno zaščito, potrjuje podatek, da so njegovo najnižjo lovno mero zvišali na 50 centimetrov. V drugih vodotokih dežele Furlanije-Julijske krajine je namreč dovoljeno upleniti 35 centimetrov dolge lipane, na Soči pa le pol-metrske primerke, kar predstavlja za to ribjo vrsto že pravi rekord. Lipani se hranijo le z žuželkami in ličinkami, tako da njihova dolžina s težavo presega 55 centimetrov, teža pa dva kilograma. Seveda je predel Soče od Pevmskega mostu do državne meje bogat tudi s kapitalnimi soškimi po-strvmi; njihovi prisotnosti so v zadnjih me- Brzice Soče nizvodno od izliva Pevmice FOTO W.PRINCI secih posvetile veliko pozornost razne ribiške revije (Il pescatore, Pescare in druge), ki so po vsej Italiji sprožile zanimanje za ribolov na Soči. Kar nekaj ribičev z raznih krajev apeninskega polotoka je tako med poletnimi meseci namakalo trnke v Soči pod Pevmo in Štmavrom, vsi pa so si bili enotni, da bi jez dokončno uničil naravni biser, ki ga na žalost mnogi Goriča-ni slabo poznajo. Konec kajakaške pravljice Izgradnja novega jezu pri Pevmi bi po mnenju Alda Rupla, člana kajakaškega društva Šilec, predstavljala »konec pravljice« za številne kajakaše, ki so jim pri srcu soške brzice med državno mejo in Pevmo. Po Ruplovih besedah je ta predel Soče med najlepšimi zaradi neokrnjene narave, obenem pa tudi zaradi samote, ki nudi kaja-kašem in kanuistom, obenem pa tudi po-hodnikom, posebne občutke in priložnost za sprostitev. Na tem predelu Soče kajakaško društvo Šilec že dvaindvajset let prireja tradicionalno regato, med letošnjim poletjem pa je pod Pevmo in Štmavrom potekal tečaj kajakaštva z dvajsetimi začetniki, ki jih je veslanje po reki resnično navdušilo. Rupel je ob tem podvomil v obljube predsednika konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine Enza Lorenzona, ki napoveduje, da naj bi načrt za nov jez pri Pevmi predvidel tudi primeren prehod za kajake in kanuje. »Zakaj niso uredili prehoda za plovila na rečni pregradi, ki so jo pred nekaj leti zgra- BUMBACA dili tik pod "pašerelo" pri Podgori,« se sprašuje Rupel in opozarja, da je na Soči cementa dovolj in da ne gre uničiti zadnjega naravnega predela reke. Bojijo se novih usadov Na isti valovni dolžini je tudi predsednik okrožnega sveta za Pevmo, Oslav-je in Štmaver Lovrenc Persoglia, ki dvomom o vplivu jezu na okolje dodaja zaskrbljenost za nestabilno pobočje nad rečno strugo. Po njegovih besedah so na območju Štmavra usadi precej pogost pojav, zato pa se v okrožnem svetu bojijo, da bi se z dvigom gladine Soče situacija še dodatno poslabšala. Ob tem Persoglia opozarja, da se je predsednik konzorcija Lo-renzon pri njem oglasil pred začetkom poletja, napovedal pa je, da bo načrtovanje jezu potekalo v sodelovanju s krajevnimi institucijami. Od takrat se Lorenzon po Per-soglievih navedbah ni več oglasil, zato pa novica o skorajšnjem začetku načrtovanja novega jezu predstavlja še tolikšno večje presenečenje. »Preden bi začeli načrtovati novo rečno pregrado, bi bilo treba se pogovoriti z upravitelji solkanske hidroelektrarne in skupaj z njimi najti ustrezno rešitev, ki bi preprečila uničenje rečnega ekosistema pod Štmavrom in Pevmo,« meni Persoglia in poudarja, da sta na Soči na italijanski strani meje v razdalji nekaj kilometrov dva jeza; prvi stoji pri Podgori in reko preusmerja v hidroelektrarno podjetja Texgiulia, drugi pa pri Ločniku, kjer se začenja kanal, iz katerega črpajo vodo za namakanje kmečkih površin na desnem bregu Soče. Po mnenju Persoglie bi bilo treba akumulacijski jezeri, ki stojita za omenjenima jezovoma, poglobiti, nato pa vodo usmerjati proti poljem, ki so potrebna namakanja. Študija konzorcija, iz katere naj bi po zeleni luči z dežele pripravili načrt, predvideva, da bi nov jez gradili pod izlivom Pevmice v Sočo, to pa nikakor ne prepriča predsednika okrožnega sveta za Pevmo, Oslavje in Štmaver. »Ob vsakem večjem deževju Pevmica naraste in poplavi ravnico pred svojim izlivom v Sočo. Če bi se gladina reke dvignila zaradi jezu, kam bi se iztekala voda iz potoka,« opozarja Persoglia in napoveduje, da bo v četrtek, 11. oktobra, Štmaver obiskal podpredsednik deželne vlade Gianfranco Moretton, ki si bo ogledal sanirano plazišče in novo cesto. Obisk deželnega podpredsednika bo pravi trenutek, da mu domačini izrazijo svoje dvome v zvezi z morebitno izgradnjo novega jezu. Deželna vlada je namreč pred dnevi vključila jez v svoj triletni program javnih del, v kratkem pa naj bi po besedah predsednika konzorcija za bonifikacijo Lorenzona prižgala zeleno luč za začetek načrtovanja. V korist novega jezu je med zadnjim zasedanjem goriškega občinskega sveta podvomil tudi svetnik Silvan Pri-mosig, ki je v zvezi z izgradnjo nove rečne pregrade vložil svetniško vprašanje županu Ettoreju Romoliju. Danjel Radetič KRMIN - Mlad vrtnar se je poškodoval na delovnem mestu Izdala ga je spolzka veja Bojazen, da si je 33-letni D.G. poškodoval hrbtenico, k sreči ni bila utemeljena SAN PIER - Smrtna nesreča Prepoznali drugo žrtev Kolesarju, ki je izgubil življenje v ponedeljkovi prometni nesreči pri kraju San Pier d'Isonzo, je bilo ime Ottone Fag-gionato. Njegovo identiteto so ugotovili v noči med ponedeljkom in včerajšnjim dnem, saj 70-letni kolesar ob nesreči ni imel pri sebi osebnih dokumentov. Faggionato, ki je bil do upokojitve zaposlen kot voznik tovornjakov, je bival v Re-dipulji skupaj z ženo, poleg katere zapušča še hčer, zeta in vnuka. Faggionato je umrl za posledicami silovitega trka, ki je bil usoden tudi za 46-letnega motorista iz Zagraja Renata Brescianija, zaposlenega pri goriških gasilcih. Dinamika nesreče še ni povsem jasna; ker so na cesti našli 11-metr-sko sled zaviranja, policisti menijo, daje motorist zadnji trenutek opazil kolesarja pred sabo, vendar se usodnemu trku ni uspel izogniti. Po silovitem trčenju sta moška drsela po cestišču vsaj trideset metrov, ob prihodu osebja službe 118 pa za njiju ni bilo več pomoči. Padel je z drevesa. Na prvi pogled so ocenili, da si je poškodoval hrbtenico in so ga zato odpeljali v videmsko bolnišnico. Nazadnje jo je odnesel z 20-dnevnim zdravljenjem in veliko strahu. Padec je utrpel 33-letni D.G. iz kraja Morsano al Tagliamen-to. Gre za poklicnega vrtnarja, ki je zaposlen pri podjetju Samar iz Koprivnega. Včeraj okrog 9. ure se je v vrtu hiše v ulici Corona v Krminu s pomočjo lestve povzpel na drevo s kakiji, da bi ga ob-rezal. Zaradi jutranje rose so bile veje spolzke in so botrovale k padcu z višine dveh metrov in pol. Pristal je v razdalji treh metrov od drevesa in dobil poškodbe po vsem telesu. Na mestu ni bilo nikogar, ki bi mu nudil pomoč, po pripovedi reševalcev pa ga je le kakšen hip po padcu poklicala partnerka na prenosni telefon. Zaprosil jo je, naj se takoj obrne na podjetje Samar, to pa naj sproži alarm pri službi za prvo pomoč. Na kraj so prišli karabi-njerji iz Krmina in zdravstveno osebje, ki je mladeniča napotilo s helikopterjem v Videm. Tam so mu ugotovili lažje poškodbe po vsem telesu in pretres možganov; pozdravil se bo v dvajsetih dneh. Kaznovani zaradi udeležbe na rave-partyju Skupina mladih Goričanov si je nakopala sodno ovadbo zaradi udeležbe na rave-partyju, ki je med 22. in 25. septembrom potekal v kraju Tuscania v deželi Lazio; za nedovoljeno praznovanje so zasedli zasebno zemljišče. Goričani pripadajo skupini šestnajstih mladeničev, ki so jih karabinjerji iz kraja San Miniato prepoznali med 300 udeleženci in proti njim sodno postopali zaradi zasedbe zasebnega zemljišča in povzročanja hrupa. Ostali prijavljeni prihajajo iz krajev Pisa, Como, Lecce, Rim in Bocen. VIRS - Multimedijske komunikacije Sodobni prostori za sodoben študij »Po več letih prizadevanj smo le uspeli uresničiti veliko željo: da bi na Goriško pripeljali visokošolski strokovni študij Multimedijske komunikacije in tako tu vzpostavili dislocirano enoto fakultete za elektrotehniko ljubljanske univerze,« je na včerajšnji slovesnosti ob podelitvi indeksov prvi generaciji študentov te smeri povedal direktor Visokošolskega in raziskovalnega središča (VIRS) Primorske Uroš Saksida. Predavanja se bodo izvajala v sodobno opremljenih predavalnicah, ki so jih v ta namen uredili v stavbi Primorskega tehnološkega parka v Šempetru pri Gorici. Za študij Multimedijske komunikacije je bilo razpisanih 70 vpisnih mest, zapolnili so vsa, zanimanja za ta študij pa je bilo še več, kot je bilo predvidenih mest. Približno polovica vpisanih prihaja iz Goriške, drugi pa iz vse Slovenije. Brezplačen triletni študij poteka v skladu s smernicami bolonjskega programa; kdor ga bo dokončal, bo pridobil naziv diplomirani inženir multimedijskih ko- munikacij. »Gre za študij, ki bi ga umestili med elektrotehniko in računalništvom, bodoči diplomanti se bodo lahko zaposlovali v podjetjih, ki imajo opravka z informatiko, komunikacijami in mediji. Z določenimi podjetji po vsej Sloveniji smo že sklenili dogovore o tem, da bi naši študentje pri njih lahko opravljali prakso,« je povedal Saksida. Veliko prednost za študente pa predstavlja tudi dejstvo, da bodo predavanja potekala v prostorih Primorskega tehnološkega parka, kjer sicer domujejo tudi različna visoko-tehnološka podjetja, tako da jim bo zagotovljen neposreden stik z njimi. »Gre za zelo kakovosten program, na katerem bodo predavali najbolj kakovostni profesorji iz Slovenije. Tudi nove učilnice so opremljene z najsodobnejšo računalniško opremo. Veseli nas, da so za uresničitev vsega tega moči združili fakulteta, univerza, lokalno gospodarstvo in občini nova Gorica ter šempeter-Vrtojba,« je še poudaril Saksida. (km) 16 Sreda, 3. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - »Nezaželeni« občinski sklep Lekarne Univerza noče bližine igralnice Igralni salon bodo selili z judovskega pokopališča DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. To, da je pred dnevi novogoriška gradbena inšpektorica ugotovila, da Univerza v Novi Gorici nima urejene spremembe namembnosti objekta in da po 15. decembru ne bo mogla več opravljati pedagoške in raziskovalne dejavnosti, ni edini probem, ki tare njeno vodstvo. Četudi se omenjena zadeva s prenosom lastništva iz novogoriške občine na univerzo uredi, sta na pragu novi težavi. Lastnik zemljišča v neposredni bližini sedeža univerze, ki ga želi občina odkupiti in na njem urediti študentski kampus, je svoje zemljišče pred dnevi zagradil, tako da na njem ni več moč niti parkirati kot dotlej, druga težava pa je povezana z ureditvijo večje igralnice v neposredni bližini. Sedež Univerze v Novi Gorici se nahaja v Rožni Dolini, nekaj metrov stran od mejnega prehoda. Čez cesto je zemljišče, sedanje večje parkirišče, ki se razteza za tamkajšnjo bencinsko črpalko in menjalnico. Tam je predvidena izgradnja študentskega kampusa; novogoriška občina želi omenjeno zemljišče odkupiti. »Lokacija sedeža univerze nam je bila do pred kratkim zelo všeč, strinjali smo se tudi z občinskim predlogom, vendar je prišlo do zapletov. Lastnik zemljišča se je temu uprl in zagradil parkirišče,« pojasnjuje predsednik univerze Danilo Za-vrtanik. »Najhujši udarec pa smo doživeli po zadnji seji mestnega sveta, ko so svetniki izglasovali sklep, da nam pred vhod v kampus postavijo novo igralnico,« dodaja Zavrtanik. Le nekaj metrov stran od univerze tik ob krožišču namreč stoji poslopje Les-nine, kamor bo dejavnost preselil lastnik igralnega salona Fortuna, ki sedaj deluje v stavbi tik ob judovskem pokopališču. Zmeda je torej popolna. Svetniki so na zadnji seji v iskanju rešitve za preselitev igralnega salona z judovskega pokopališča s svojo odločitvijo sprožili negodovanje vodstva univerze, ki zaradi tega razmišlja o selitvi. »Vprašanje, ali je sedanja lokacija v Rožni Dolini za univerzo sploh še primerna, bo terjalo resen premislek. Težko si namreč predstavljam, da bi poslal svojega mladostnika na univerzo, kjer bi imel priložnost zaviti še v nekaj metrov oddaljeno igralnico,« je ogorčen Zavrtanik, ki meni, daje o konkretnih rešitvah še zgodaj govoriti. »Z občino se moramo najprej dogovoriti, ali je ta lokacija sploh še resna. V hiši se nagibamo k temu, da postaja manj zanimiva. Potem pa bomo skupaj ali sami iskali nove možnosti. Če bo Nova Gorica želela imeti univerzo, bo morala v zelo kratkem času poskrbeti za lokacijo kampusa, kjer bo sedež univerze, študentski domovi in vse spremljevalne dejavnosti, težko pa se dolgoročno razvijamo, ne da bi vedeli, kje to bo,« dodaja Zavrtanik. (km) CGIL: več osebja za CPT Sindikat CGIL je med včerajšnjim srečanjem s podtajnikom na notranjem ministrstvu Ettorejem Rosatom zahteval, naj se centru CPT v Gradišču zagotovi več osebja. Deželni tajnik sindikata Renato Kneipp, Flavio Bisiach iz goriškega tajništva, odgovoren za priseljevanje Abdou Faye in Franco Grando za policijski sindikat SIULP so poudarili, da je treba čim prej spremeniti zakon Bossi-Fini, obenem pa so izrazili svoje nasprotovanje centru CPT v Gradišču, kjer je po njihovih besedah vsekakor premalo operaterjev. »Park vzdržujemo« Goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi je včeraj poudaril, da občinski uslužbenci že nekaj let redno kosijo in urejujejo park Attems v Pod-gori. Po odbornikovih navedbah predstavljajo velik problem vandalska dejanja, do katerih prihaja v parku in o katerih se je že večkrat pogovarjal s predsednikom podgorskega okrožnega sveta Walterjem Bandljem. Zaposlitev odpuščenih V pokrajinskem uradu za zaposlovanje v Tržiču bo danes ob 14.30 srečanje, na katerem bodo odpuščenim delavcem tovarne Ineos nudili vse potrebne informacije o pobudah za njihovo ponovno zaposlitev. Prisotna bosta pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta in pokrajinski odbornik Marino Visintin. Prvič za Brino Nocoj ob 20.15 bo v mali dvorani no-vogoriškega Kulturnega doma nastopila skupina Brina, k ustanovitvi katere je privedla želja po svobodnem, svežem in drznejšem glasbenem pristopu. Zasedba, ki nosi ime po pevki Brini Vogelnik, je bila ustanovljena leta 2003. V njej šest glasbenikov črpa glasbene motive iz zakladnice ljudske glasbene umetnosti. Na samosvoj način poskušajo v slovensko ljudsko glasbeno dediščino vplesti nove in sveže prvine, končni rezultat pa je sodobna verzija izvirne ljudske glasbe. Po uspešni turneji v Združenih državah Amerike se bo Brina prvič predstavila v Kulturnem domu Nova Gorica. (km) U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »I Simpson - II film«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Hair-spray - Grasso e bello?«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Grin-dhouse - Planet Terror« (prepovedan mladim pod 14. letom). CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Un'impresa da Dio«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »28 settimane dopo«. Rumena dvorana: 17.30 - 20.00 - 22.15 »Il buio nell'anima«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »I Simpson - Il film«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Hair-spray - Grasso e bello?«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Un'im-presa da Dio«. Dvorana 4: 17.30 - 20.10 - 22.15 »Il buio nell'anima«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »La ra-gazza del lago«. S Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ prireja 14. oktobra izlet v Vajont. Vpisovanje ob torkih od 17.30 di 18.30 na sedežu krvodajalcev v Gabrjah, na tel. 0481882071 (Paolo) ali 329-4006925 (Vin-cenza). □ Obvestila KULTURNI DOM NOVA GORICA obvešča, da je za sezono 2007-08 do 10. oktobra v teku vpis za nove abonente; informacije na upravi Kulturnega doma Nova Gorica (tel. 0038653354010). GORIŠKA SEKCIJA CAI organizira tečaj gorskega pohodništva prve stopnje od 23. oktobra do 25. novembra. Teo-ričnim lekcijam na sedežu CAI-a v ul. Rossini 2, bo sledil praktični del z gorskimi ekskurzijami; informacije vsak četrtek med 21. in 22. uro na goriškem sedežu ali na tel. 0481-535330 (Benito Zuppel). KD SKALA GABRJE v sodelovanju s sindikatom upokojencev SPI-CGIL, VZPI-ANPI Sovodnje in Štandrež vabi v nedeljo, 7. oktobra, ob 9.30 v Ga-brje na 9. jesenski pohod Spoznavaj- SOLKAN - Na pobudo novogoriškega gobarskega društva Na razstavi in krožniku Še danes na ogled 150 primerkov gob iz Panovca, Trnovskega gozda, Nove Gorice in Posočja Lansko leto je po nekaj letih zatišja ponovno začelo z delovanjem novogoriško gobarsko društvo, ki šteje 55 članov in je skupaj s HIT-om pripravilo pregledno razstavo gob v hotelu Sabotin v Solkanu. Odprta bo še danes, z njo pa želijo predvsem širiti znanje in vedenje o gobah, je povedal predsednik društva Jakob Čeferin. »Naš namen je predstaviti bogastvo gliv kot pomemben del biotske raznovrstnosti naših krajev, opozoriti na redke, ogrožene in zavarovane vrste in vzgajati tiste, ki gobe nabirajo. o primernem obnašanju in nabiranju,« je dodala Katja Kogej iz HIT-a. Ob razstavi pa so v restavraciji hotela Sabotin pripravili tudi mesec gobjih jedi. Kot je povedal kuhar Simon Marič, želijo obuditi stare gobje jedi in jih ponuditi v skladu s sodobnimi kulinaričnimi smernicami. »Tako jih, denimo, ponujamo s piro, žitarico, ki je bila nekdaj zelo razširjena,« pojasnjuje kuharski mojster. Ponujajo pa še rižoto z mešanimi gobami, lig- nje, polnjene z mocarelo in prelite z gobo- Solkanska vo omako, dalje jurčkovkarpačo s sirom gra- razstava gob na padano in rukolo ter lososovo zloženko s črnimi trobentami v jogurtovi omaki. (km) F0T0 ^ M mo Kras in na srečanje ob skupnem kosilu članov upokojencev SPI-CGIL in članov sekcij VZPI-ANPI iz Sovo-denj in Štandreža. OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinski svet sprejel varianto št. 7 k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu. Sklep bo na razpolago 30 dni (do 13. novembra) na tehničnem uradu županstva v Rimski ulici 30. V navedenem roku (od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro, ob sredah med 15. in 17. uro) lahko vsakdo pregleda sklep in ustrezno gradivo ter pisno predloži in naslovi na doberdobskega župana opombe in nasprotovanja. Občinska uprava bo upoštevala le opombe in nasprotovanja, predložena v predvidenem roku. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL JAMLJE prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 14. oktobra, ob 16. uri v gostilni Pahor v Jamljah; informacije in vpisovanje na tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in na tel. 0481-78192 (Joško Vižintin). SPDG vabi danes, 3. oktobra, ob 21. uri v telovadnico Kulturnega doma v Gorici na prvi trening rekreacije; informacije na tel. 338-7995474 (Aldo Bau-zon). ZBOROVODSKA ŠOLA 2007-08 - vokalna tehnika za zborovodje in kore-petitorje (II. stopnja) se bo začela v soboto, 6. oktobra, ob 9. uri v točki ZKD Nova Gorica, Gradnikove brigade 25 pod mentorstvom Franke Zgavec; informacije na tel. 003865-3351850 ali 0038651-673350. ZDRUŽENJE »CUORE AMICO« bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v četrtek, 4. maja, pred Pokrajino v Gorici. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prosi včlanjena društva goriške in videmske pokrajine, ki imajo v svojih arhivih (stare in novejše) LP plošče in kasete, da čimprej posredujejo njihove podatke za objavo v di-skografskem zborniku. Fotokopijo naslovnice LP plošče in kasete pošljite po faksu na št. 040-635628 ali po e-mai-lu trst@zskd.org. H Šolske vesti SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča, da je v teku vpisovanje na večerne tečaje, ki spadajo v okvir Deželnega kataloga permanentnega izobraževanja in so financirani s sredstvi zakona 236/93: slovenščina - osnovna in nadaljevalna stopnja (80 ur), angleščina A2 (72 ur), tečaj informatike priprava na ECDL (72 oziroma 48 ur), nemščina - osnovna oz. nadaljevalna stopnja (80 ur); informacije na tajništvu Zavoda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro na telefonski številki 0481-81826 ali po elektronski pošti go@sdzpi-irsip.it. H Prireditve DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ organizira revijo ljubiteljskih gledaliških skupin: sobota, 6. oktobra, ob 20. uri premierna komedija domačih gleda-liščnikov Boeing Boeing, v ponovitvi v nedeljo, 7. oktobra, ob 17. uri; sledile bodo predstave Lahko noč, mama (28. oktobra ob 17. uri), Zadrege v bolnišnici dr. Egidija Sršena (18. novembra ob 17. uri), Butalci (16. decembra), premierna komedija Primorske zdrahe (26. januarja 2008 ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije in vpis abonmajev tel. 048120678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici v petek, 5. oktobra, ob 20.30 gledališka skupina Linea di confine iz Rima, »Il cappello di carta« Giovannija Cle-mentija; informacije in predprodaja pri knjigarni Antonini (korzo Italia 51/a v Gorici, tel. 0481-30212). GLEDALIŠKI FESTIVAL KOMIGO 2007 se bo zaključil s slovensko komedijo Špasteatra iz Mengša »5žensk.com« v režiji Tijana Zinajiča v ponedeljek, 8. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici; informacije in preprodaja vstopnic v uradu Kulturnega doma (ulica Brass 20, tel. 0481-33288). OBČINA ROMANS prireja za 4. izvedbo niza »Teatro nei luoghi« gostovanje gledališke skupine Teatrino del Rifo s komedijo »Due uomini e un cullo«. Predstava bo v soboto, 6. oktobra, ob 21. uri v avditoriju Galupin v Ro-mansu: vstop prost. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA sezona 200708: 4. oktobra, ob 20. uri premierna uprizoritev igre »Duohtar pod mus!« Iztoka Mlakarja; informacije in prodaja vstopnic na tel. 003865-3352247. SPDG vabi v nedeljo, 14. oktobra, na tradicionalno družabnost ob kostanju pri Štekarju v Števerjanu. V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v četrtek, 4. oktobra, ob 20.30 predstavitev knjige Giorgia Mosettija »La panchina sotto il pino«. V DEŽELNEM AVDITORIJU v ul. Roma v Gorici bo v petek, 5. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige »Quei giorni di Pola« Corrada Belcija (LEG, 2007). Knjigo bosta predstavila Arri-go Levi in Raoul Pupo. V FEIGLOVI KNJIŽNICI v KB centru na korzu Verdi 51 v Gorici bo v ponedeljek, 8. oktobra, ob 18. uri prva letošnja pravljična urica; namenjena je otrokom od 3. do 7. leta starosti. V KULTURNEM DOMU NOVA GORICA bo danes, 3. oktobra, ob 20.15 koncert Slovensko etno zasedbe Brina; informacije na upravi Kulturnega doma Nova Gorica (tel. 0038653354010). V MALI DVORANI GLEDALIŠČA VERDI v Gorici bo v četrtek, 4. oktobra, ob 17.30 predstavitev knjige »La ve-rita per la riconciliazione. Il martirio di Norma Cossetto« (Silentes Loqui-mur, 2007). Na predstavitvi, ki jo organizirata Lega Nazionale in združenje Venezia Giulia e Dalmazia, bosta spregovorila založnik Marco Pirina in avtorica knjige Rossana Mondoni. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo v torek, 9. oktobra, ob 19. uri odprtje razstave Annibel Cunoldi At-tems. Umetnico bo predstavila umetnostna zgodovinarka Klavdija Figelj. V PARKU CORONINI CRONBERG v Gorici bo v ponedeljek, 15. oktobra, ob 17.30 predavanje Ferdinanda Ser-belja o zbirkah Coronini Cronberg iz niza »Visto e non visto: conversazioni sui beni Coronini esposti o non esposti«. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo v četrtek, 4. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu deželna zborovska revija Co-rovivo. Prvi koncert bo ob 10. uri, nastopajo: Societa polifonica S. Maria Maggiore (TS), Insieme Lumen vocale (Videm), Officium Consort (PN), Coro Guarneriano (Videm), zborovsko društvo Citta di Gradisca (GO), Polifonski zbor Citta di Pordenone (PN), vokalna skupina Ars Musica (GO). Drugi koncert bo ob 14.30, nastopajo: OPZ Le note allegre (GO), vokalna in instrumentalna skupina Cantare (TS), OPZ Fran Venturini (TS), Ensemble Armonia (PN), Cappella Musicale A. Salieri (Videm), vokalna skupina Citta di San Vito (PN), zborovsko društvo Audite Nova (GO), ZPZ Multifariam (Videm); tretji koncert bo ob 18. uri, nastopajo: društvo Cappella Tergestina (TS), zbor Cjastelir (Videm), OPZ Del Contra (PN), Catticoro/Katizbor (TS), Mladinska vokalna skupina Vrh Sv. Mihaela (GO), Collis Chorus (PN). Zaključni koncert z nagrajevanjem bo ob 20.45. Pogrebi DANES V BRAČANU PRI KRMINU: 14.00, Luigi Brandolin (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V FOLJANU: 14.00, Antonia Fontanin vd. Furlan (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRAJU SAN PIER D'ISON-ZO: 14.00, Regina Ambrosig vd. Mi-claucich (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v kraju Cassegliano in na pokopališču v kraju San Pier. DANES V TRŽIČU: 10.55, Enzo Lussin iz bolnišnice na pokopališče. / PRIREDITVE Sreda, 3. oktobra 2007 17 LJUBLJANA - MGL Ta teden slovenski krst dveh predstav Mestno gledališče ljubljansko (MGL) ta teden pripravlja slovenski krst dveh predstav. Prva bo na velikem odru v četrtek, 4. oktobra, novejša angleška klasika En dan v smrti Jožce Rož-ce Petra Nicholsa z umetniško obdelavo občutljive teme, družine z otrokom s cerebralno paralizo. V soboto in nedeljo bodo krstili nov oder, Studio MGL, na katerem stalni član igralskega ansambla Boris Ostan prvič režira, in to digitalno telefonsko komedijo Mobilec katalonskega dramatika in režiserja Sergija Belbela. Premieri so danes predstavili v MGL. Dve premieri v enem tednu po besedah ravnateljice in umetniške vodje MGL Barbare Hieng Samobor omogočata dve »izredno močni ekipi«. Oba teksta bosta deležna velike pozornosti, je napovedala. Ponudbo za uprizoritev Nicholso-ve drame je pred MGL zavrnilo sedem teatrov, je omenil pediater in nevrolog Igor M. Ravnik, skupaj z režiserjem Zvo-netom Šedlbauerjem prevajalec in avtor odrske priredbe. Drama je pisana iz lastne izkušnje - dramatik je imel sam hčer s cerebralno paralizo - in tematizira izgubo, depresijo, soočanje z resničnostjo. V času nastanka, krstno so jo uprizorili leta 1967 v Glasgowu, je dvignila veliko prahu, ker je odkrito spregovorila o tabujih - o prizadetem otroku in o spolnosti. Središče začaranega kroga je prizadeta deklica Joži, igrajo Viktorija Ben-cik z AGRFT, in njena starša, Mirjam Korbar Žaljpah in Gašper Tič, ki ne najdeta poti iz nezavidljivega položaja. Na sceni Ane Rahele Klopčič in v kostumih Mete Sever bodo igrali še Karin Komlja-nec, Milan Štefe in Maja Boh. Songe je napisal Boris A. Novak, uglasbil Bojan Jurjevič - Jurki. Sodelujejo še dramatu-rginja Alenka Klabus Vesel, koreograf Miha Lampič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka, lektor Arko in oblikovalec svetlobe Brane Šulc. Predstava je nastala ob pomoči stroke, vendar »nobena stroka ne more tako dobro predstaviti problema kot umetnost«, so menili predstavniki varstveno delovnega centra Sonček, ki skrbi tudi za odrasle, prizadete od cere-bralne paralize. Po Nicholsovi igri so leta 1971 posneli še film z Alanom Bate-som v glavni vlogi. Pojem »mobilec« je večpomenski. Pomeni predmet, torej telefon, pomeni tudi »biti mobilen, gibljiv«, pa tudi »vzrok, prapočelo« svetovnega dogajanja, je povedal Ostan, ki si je za dramatur-ginjo izbral Angležinjo Clare M. Bren-nan. Belbel postavlja vprašanja skozi optiko medsebojnih odnosov, ne ponuja pa odgovorov. Loteva se korenin terorizma v medsebojnih odnosih. Ali, kot je dejala britanska gostja, raziskuje male svetove vsake posamezne osebnosti v tem agresivnem svetu; vsaka oseba je obenem celotni svet. Za leta 2005 napisani tekst je značilna enostavnost in komunikativnost. Mobilec govori o dveh parih (mati - hči, mati - sin), ki se znajdejo na letališču, ko eksplodira podtaknjena bomba, sprožena prek mobilnega telefona. Vse to povzroči čustvene krize protagonistov, ki so se prisiljeni soočiti s svojo identiteto. Eksplozije jih potisnejo v boleča stanja in nakažejo možnost, da se rešijo spon preteklosti. Mobilec je tudi stvarna metafora komunikacijskega kanala. V drami je najti asociacije na teroristične napade v ZDA in Madridu. Mobilec je tretje delo 44-letnega Belbela, uprizorjeno v Sloveniji: leta 1996 so v ljubljanski Drami postavili na oder njegove Nežnosti, v sezoni 1999/2000 pa Po dežju. Tokrat igrajo Jožica Avbelj, Mojca Funkl, Bernarda Oman in Gregor Gruden. Sceno je zasnovala Petra Veber, kostume Slavica Ra-dovič, oblikovalec svetlobe je francoski »lučni čarovnik« Pascal Merat. Svetloba ima v odsotnosti (prave) scene in rekvizitov poseben pomen, je bilo slišati na predstavitvi. Svetloba ustvarja vzdušje, je dejal režiser. Mojca Funk-l (hči Rosa) je povedala, da so bili »intenzivna, intimna ekipa« in obenem »priporočila« Ostana kot režiserja z »veliko talenta«. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 3. oktobra ob 11.00 (zaključena za šole) in ob 20.30 (izven abonmaja) / J. B. P.Molière: »Zdravnik po sili«, režija: Diego de Brea. Za abonente SSG 06/07 vstopnina 2 evra. Jutri, 4.oktobra ob 11.00 (zaključena za šole) in ob 20.30 (izven abonmaja) / J. B. P.Molière: »Zdravnik po sili«, režija: Diego de Brea. Za abonente SSG 06/07 vstopnina 2 evra. V torek, 9. in v sredo, 10. oktobra ob 11.00 / Gostovanje MGL, J. Boko: »Gledališka ura«. Abonma Morski pes. La Contrada Sabatti - Macedonio: »Vola colomba«. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: v petek, 5. in v soboto, 6. oktobra ob 20.30 ter v nedeljo, 7. oktobra ob 16.30. MILJE Gledališče Verdi V sredo, 10. in v četrtek, 11. oktobra ob 20.30 / Gostovanje SSG s predstavo F. Paravidina »Tihobitje v jarku«. Režija: Nenni Delmestre. Z italijanskimi nadnapisi. BARKOVLJE SKD Barkovlje, Ulica Bonafata 6 V četrtek, 11. in v petek, 12. oktobra ob 20.30 / Gostovanje SSG s predstavo A. Baricca »Devetsto«. Režija: Marko Sosič. BOLJUNEC KD France Prešeren V petek, 12. in v soboto, 13. oktobra ob 20.30 / Gostovanje SSG s predstavo A. Baricca »Devetsto«. Režija: Marko Sosič. OPČINE Prosvetni dom V soboto, 6. in v nedeljo, 7.oktobra ob 18.00 / Gostovanje SSG s predstavo F. Paravidina »Tihobitje v jarku«. Režija: Nenni Delmestre. smina Reza: »En španski komad«. V sredo, 10. oktobra - 20.00-21.30 / Ya-smina Reza: »Art«. V petek, 12. oktobra - 20.00-21.30 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. V soboto, 13. oktobra - 20.00-22.30 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder Danes, 3. ob 19.30 in jutri, 4. oktobra ob 20.00 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V petek, 5. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V soboto, 6. oktobra ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V ponedeljek, 8. oktobra ob 19.30 in v torek, 9. oktobra ob 18.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. Mala scena MGL V soboto, 6. in v nedeljo, 7. oktobra ob 20.00 /Sergi Belbel: »Mobilec«. Šentjakobsko gledališče v petek, 5. oktobra ob 19.30 / M. Bor: »Vrnitev Blažonovih« (partizanski ve-stern). Režija: Jure Novak. V sredo, 10. in v četrtek, 11. oktobra ob 19.30 / »Dosje: Hiacinta Novak -DHN 03«. (3 del gledališke humori-stične nanizanke) po motivih iz romana A. Kremaunerja, koprodukcija s Studiom Biti. NABREŽINA KD Igo Gruden Jutri, 4. in v petek, 5. oktobra ob 20.30 / Gostovanje SSG s predstavo A. Ba-ricca »Devetsto«. Režija: Marko Sosič. GORICA Kulturni dom V soboto, 6. oktobra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia", »Il cappello di carta«. Nastopa gledališka skupina "Linea di confine" (Rim). V ponedeljek, 8. oktobra ob 20.30 / "Komigo 2007", »5 žensk.com«. Nastopa gledališka skupina Špas teater iz Mengeša. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. Koprodukcija z Gledališčem Koper. Ponovitve: danes, 3. in v četrtek, 4. oktobra ob 20.00. V soboto, 6. oktobra ob 20.00 / Miroslav Kreža: »Gospoda Glembajevi«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V soboto, 6. oktobra ob 20.00 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. V soboto, 6. oktobra - 20.00-21.40 / Jean Genet: »Služkinji«. V ponedeljek, 8. oktobra - 19.3020.55, in v torek, 9. oktobra - 11.0012.25 / Jean-Baptiste poquelin Molière: »Scapinove zvijače«; ob 19.00 Vladimir Bartol: »Alamut«. V sredo,10. oktobra ob 19.30 / Tomaž Svete: »Pierrot in Pierrette«. Gostuje Slovensko komorno glasbeno gledališče. V četrtek, 11. oktobra - 15.00-17.20 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V soboto, 13. oktobra - 19.30-22.30 / Eugène Labiche, Botho Strauss: »Špa-rovček«. Mala drama V ponedeljek, 8. oktobra - 20.0021.30 / Aleš Berger: »Zmenki«. V torek, 9. avgusta - 20.00-21.45 / Ya- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 5. oktobra ob 20.30 in v soboto, 6. oktobra ob 17.30 / Četrti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi: Gerd Albrecht, pianist: Andrea Lucchesini. V petek, 12. ob 20.30 in v nedeljo, 14. oktobra ob 17.30 / Peti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi in igra na klavir Frédéric Chaslin. ■ Note Timave V soboto, 6. oktobra ob 21.00, grad Colloredo, Monte Albano (Videm) / Ansambel »Interpreti Veneziani«. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL V ponedeljek, 8. oktobra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Silvia Marinelli - sopran, Andrea Trovato - orgle. V soboto, 13. oktobra ob 20.30, Umag, župnijska cerkev sv. Pelegrina mučen-ca / Roberto Velasco - orgle. V ponedeljek, 15. oktobra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Manuel Tomadin - orgle. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 V petek, 5. oktobra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / David Hall Johnson - violina in Nina Prešiček - klavir. V nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic - klavir. V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkùja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 8. oktobra ob 20.00 / Koncert: Armenske in tatarske pesmi. NOVA GORICA Kulturni dom - mala dvorana Danes, 3. oktobra ob 20.15 / Nastop etno ansambla Brina. Brina Vogelnik -glas, Jelena Ždrale - violina, Blaž Cela-rec - tolkala, Nino De Gleria - električni bas in kontrabas, Drago Ivanuša - harmonika, Luka Ropret - kitare in Julij Zornik - zvok. ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 23.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00. Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan. Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com. DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. V Galeriji Kulturnega doma v Gorici in v galeriji Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brigade 6) je na ogled samostojna čezmejna razstava slikarja Aleksandra Peca iz Nove Gorice. Razstava bo odprta do 5. oktobra 2007; v Galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka: od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; v galeriji ARTES pa ob delavnikih od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 28. novembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. V razstavnih prostorih KC Lojze Bratuž, (Drevored 20. septembra): bo do 14. oktobra na ogled razstava »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti« slikarja Karla Pečka; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter ob prireditvah. Na sedežu zavoda Banca di Cividale Kmečka banka (Verdijev korzo 40) bo do 19. oktobra na ogled samostojna razstava goriškega slikarja Andreja Kosiča: od ponedeljka do petka od 8.20 do 13.20 in od 14.35 do 15.35. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour): do 7. oktobra bo na ogled razstava »GIPI. La vita tra le pagine«. Odprto vsak dan med 16.30 in 20. uro, v soboto in nedeljo med 10.30 in 13. uro ter med 16.30 in 20. uro. ŠMARTNO V galeriji Hiše kulture, bo do 10. oktobra na ogled razstava umetnice Marlies Liekfeld-Rapetti z naslovom Pup-pa v Šmartnem. Urnik galerije: četrtek in petek od 10.00 do 15.00, sobota in nedelja od 14.00 do 17.00. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: do 5. oktobra bo razstavljal mehiški slikar Humbert Ortega Villasenor. Kosovelov dom, Mala galerija: fotografska razstava, Share International Slovenija »Otroci sveta«. ŠTANJEL Galerija na Stolpu: razstavljena so dela Homaž Spacalu v organizaciji društva Kons. Razstava bo odprta do 21. oktobra. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. V Goriški knjižnici Franceta Bevka na trgu Edvarda Kardelja 4 bo do 13. oktobra na ogled razstava z naslovom Kako je podgana Frida našla svojo mamo. Razstava je dobila ime po istoimenski slikanici, ki je izšla letos. Na ogled so ilustacije in fotografije, ki so na voljo tudi za nakup. Avtorji knjige in razstave Marina, Žiga in Špela podarjajo izkupiček prodanih fotografij, ilustracij in knjig Programu Žarek, ki skrbi za otroke, katere je življenje kakorkoli prikrajšalo. Program deluje pod pokroviteljstvom Centra za socialno delo Nova Gorica. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 0038653959586. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Prostori Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev (Tomšičeva ul. 12): do 5. oktobra bo vsak dan od 15.00 do 21.00 možen ogled likovne razstave tržaškega slikarja Edija Žerjala. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. SPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (2. 10. 2007) Vodoravno: apel, plen, Lome, lava, Elia Kazan, Igor, L. S., Na, To-masetig, A. R., tip, let, Stalin, teki-la, maliki, Atari, Enij, Maran, S. B., tenakel, lajta, ica, ost, Alain; na sliki: Igor Tomasetig. 18 Sreda, 3. oktobra 2007 ITALIJA / POLITIKA - Gornjemu domu parlamenta ga bo predstavil minister Tommaso Padoa Schioppa Danes se v senatu prične postopek za odobritev finančnega zakona Na dnevnem redu je tudi resolucija opozicije za odstavitev podministra Vincenza Visca RIM - Danes se bo v senatu pričel parlamentarni postopek za odobritev novega finančnega zakona. Postopek bo kar dolg, saj se bo predvidoma končal šele proti koncu leta. Zakonsko besedilo bo danes dopoldne predstavil gospodarski minister Tommaso Padoa Schioppa. Minister je včeraj anticipiral nekatere podatke iz svojega poročila. Tako je povedal, da bo davčni pritisk prihodnje leto ostal na letošnji stopnji in bo znašal 43 odstotkov BDP. Vlada predvideva, da se bo začel nižati šele leta 2009, ko naj bi znašal 42,8 odstotka BDP. Leta 2010 naj bi se znižal na 42,6 odstotka, leta 2011 pa 42,5 odstotkaBDP. Italijanski davčni pritisk bo tako ostal še naprej eden najvišjih v Evropski uniji in se bo še naprej zadrževal nad evropskim povprečjem. Minister je poudaril, da bo ohranitev sedanje stopnje davčnega pritiska v prihodnjem letu mogoča, ker finančni zakon predvideva občutno krčenje javnih izdatkov. V tem sklopu je, kot znano, predvideno tudi krčenje stroškov za politiko. Tako npr. 8. člen osnutka finančnega zakona predvideva avtomatično zamrznitev plač parlamentarcev. Ob to določilo se je včeraj kritično obregnil predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti. Pa ne zato, ker bi se ne strinjal z ukrepom. Pač pa zato, ker naj bi vlada na tak način krnila avtonomijo parlamenta. Poleg tega je Bertinotti opozoril, da to, kar predvideva 8. člen finančnega zakona, poslanska zbornica že izvaja, saj so si poslanci za razliko od senatorjev zamrznili plače že od začetka leta. Medtem so včeraj objavili zadnje poročilo o stroških Kvirinala, se pravi predsedstva republike. Letos bodo predvidoma dosegli 241 milijonov evrov, 17 milijonov več kot je bilo predvideno v proračunu za leto 2007. Poročilo pojasnjuje, da kar 89 odstotkov stroškov zadeva osebje, in sicer 59 odstotkov aktivno osebje, 30 odstotkov pa osebje v pokoju. Trenutno je pri predsedstvu republike zaposlenih 979 uslužbencev. K temu je treba dodati še 1.038 vojakov, ki skrbijo za varnost. Poročilo s temi podatki je od Kvirinala zahtevala poslanska komisija za ustavne zadeve, ki ta čas vodi širšo raziskavo o stroških politike. A vrnimo se k senatu. Danes se gornji dom italijanskega parlamenta ne bo ukvarjal le s finančnim zakonom. Na dnevnem redu bo imel tudi resolucijo, ki jo je predložil Dom svoboščin za odstavitev finančnega podministra Vincenza Visca. To bo nova preizkušnja za vladno večino. Minister Antonio Di Pietro je svoj čas napovedal, da bo odstavitev podprl. Res je, da se je potem premnislil, a presenečenja so zmeraj Senatna zbornica STATISTIČNI ZAVOD ISTAT Med priseljenci letos večja rodnost Število priseljencev se v Italiji iz leta v leto veča. Po podatkih, ki jih navaja državni statistični zavod Is-tat, so 1. januarja 2007 na italijanskih tleh zabeležili 2.938.922 tujih priseljencev, od teh 1.473.073 moških in 1.465.849 žensk. V primerjavi z letom prej je njihovo število naraslo za 268.408 prebivalcev, se pravi, da se je dvignilo za 10,1%. K porastu je prav gotovo botrovala tudi ureditev njihovega statusa v letih 2002 -2004, saj je številnim omogočila, da so se prijavili v matičnem uradu in si uredili dostojnejše življenje. Vzroke za porast števila tujih priseljencev gre iskati predvsem v večjem številu rojstev; po ocenah zavoda je en otrok na deset sin priseljencev. Iz podatkov je razvidno, da se je lani v Italiji priseljenim staršem rodilo 57.765 otrok, kar 11% več kot leto prej. Mladoletnih je bilo 1. januarja letos na italijanskem teritoriju 665.625 (80 tisoč več kot 1. januarj a 2005), kar predstavlja 22,6% tujega prebivalstva. Naravni saldo tujega prebivalstva je tako za leto 2006 pozitiven, se pravi, daje razlika med številom rojenih in mrtvih + 54.318 prebivalcev. Migracijski saldo, se pravi razlika med izseljenci in priseljenci, pa je nekoliko omiljen v primerjavi s preteklimi leti, vendar vseeno precej visok: + 237.614 v letu 2006 v primerjavi z + 266.829 v letu 2005. ARETACIJA - V Sieni Banko oropal nekdanji brigadist Obsojen na dosmrtno ječo, od leta 2004 na polovični prostosti SIENA - Ponoči je spal v zaporu v Vercelliju, čez dan pa se j e lot il ropa v Sieni. Moški, ki je v ponedeljek oropal banko Monte dei Pa-schi, a ga je kmaju zatem prijela policija, je nekdanji rdeči brigadist Cristoforo Piancone, ki je bil konec 70. let obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi sodelovanja pri šestih umorih in dveh poskusih umora. Leta 2004 mu je sodnik dodelil polovično prostost, ker naj bi se znotraj zapora dobro vedel. Od svoje preteklosti se ni nikoli ogradil. 57-letni Piancone je v ponedeljek z nekim pajdašem odnesel iz toskanske banke 170 tisoč evrov. V beg sta se podala z motorjem, kmalu pa jima je bila za petami policija. Piancone je skočil z motorja in nadaljeval peš, ko ni imel več izhoda pa je poskusil streljati na policiste. Aretirali so ga, mu odvzeli ves plen in zasegli štiri pištole, njegov pajdaš pa je še vedno na begu. Bivši brigadist je med zasliševanjem molčal, po dveh urah pa je policija le dognala njegovo istovetnost. Dogodek je sprožil val polemik v zvezi z odločitvijo sodnika, ki je bivšemu teroristu omilil kazen. Notranji minister Giuliano Amato je izjavil, da ima sodstvo v podobnih primerih izjemno veliko odgovornost. Cristoforo Piancone Italijanska znamka o nekdaj italijanski Reki RIM - Italijanska pošta bo prihodnjega 30. oktobra izdala znamko za počastitev Reke, »nekdaj italijanske zemlje«. Znamka bo vredna 0,65 evra, na njej pa bo upodobljena Guvernerjeva palača, sedanji sedež Morskega in zgodovinskega muzeja Hrvaškega Pri-morja. Tako je sporočila poštna uprava, ki v svoji noti za tisk opozarja, da bo skupaj z znamko izdala informativni bilten s zapisom izpod peresa Guida Brazzodura, predsednika združenja Libero comune di Fiume in esilio. Na dan objave bo poštna uprava v Trstu in Milanu brezplačno žigosala znamke. To ni prva znamka, ki jo italijanska posta posveča mestu zunaj državnega ozemlja. Leta 2003 je namreč izdala znamko na čast liceja Car-li v Pazinu. Poginili trije medvedi, verjetno so bili zastrupljeni L'AQUILA - V časovnem razponu 24 ur so v Abruškem nacionalnem parku našli tri mrtve medvede. Eden izmed teh je medved Bernardo, ki si je s svojimi nočnimi vlomi v kurnike pridobil širši sloves, ostala dva primerka pa sta Bernardova samica in še neka druga medvedka. Direktor parka Aldo Di Benedetto je izrazil prepričanje, da so neznanci živali zastrupili. K temu sklepu navaja že kratek časovni razpon, v katerem so poginile. Poleg tega so v bližini njihovih trupel našli sumljive ostanke hrane. Podobnega mnenja so tudi gozdni čuvaji. Zaradi vsega tega bodo posmrtne ostanke pregledali živi-nozdravniki. Na dogodek javnost opozarja tudi italijanska sekcija Svetovnega sklada za naravo (WWF), ki je v znak žalovanja posebno uredila svojo spletno stran. Moški ubil hčer, ker ni prenesel opazke PADOVA - Lepa vila v gosposki padovski četrti Arcella je bila predsinočnjim prizorišče srhljivega dogodka: 56-letni finančni svetovalec Alberto Chignoli je s pištolo ubil svojo 22-letni hčer, ker ga je le-ta opomnila, da preveč kadi. Chignoli je takoj po tragičnem dogodku zbežal s svojim avtomobilom, vendar mu je policija že v nekaj urah prišla na sled. Dekle je pred kratkim diplomiralo na univerzi iz političnih ved. Kaže, da je Chignoli v zadnjih časih trpel zaradi depresije in je tudi zato veliko kadil. prometna varnost - Senat dokončno odobril 3. avgusta sprejeti zakonski dekret Strožje kazni, a tudi vrzeli Marsikdo izraža velike pomisleke nad nekaterimi predpisi, ki izničujejo učinkovitost strožjih kazni, predvsem nad tistim, ki nalaga opozorila pred kontrolnimi točkami RIM - Dekret, ki ga je vlada sprejela 3. oktobra in s katerim so poostrili kazni za kršitelje prometnega zakonika, je od včeraj postal zakon, senat ga j e odobril s 114 glasovi, 58 je bilo vzdržanih, 17 senatorjev je bilo proti. Odobritev je bila nujna, saj so preprečili zapadlost dekreta z vsemi posledicami za sankcije, ki so jih naložili v zadnjih dveh mesecih. Največjo pozornost novi predpisi posvečajo vinjenim voznikom in tistim pod vplivom alkohola, poleg tega uvajajo nova pravila za vožnjo brez vozniškega dovoljenja in omejitve za novopečene voznike. Prav glede slednjih so po mnenju marsikoga prvotno besedilo nerazumljivo omilili: možnost, da lahko sedejo za volan močnejšega vozila, so s treh let znižali na eno, medtem ko v drugih državah gredo prav v nasprotno smer. Za vožnjo pod vplivom alkohola globa znaša od 500 do 6 tisoč evrov, zaporna kazen pa do enega meseca vse do šest mesecev in seveda tudi odvzem vozniškega dovoljenja, do dveh let. Predpis pa ima hudo vrzel, saj dopušča, da šofer zavrne alkoholni test: plačati mora sicer denarno kazen, a se izogne odvzemu vozniškega dovoljenja. Veliko pomislekov zbuja tudi predpis, po katerem morajo varnostne sile primerno opozoriti na točke, tudi mobilne, kjer merijo hitrost. Tako v veliki meri izničujejo namero, da bi se vozniki držali omejitev: ko bodo tisti, ki radi pritiskajo na plin, opazili opozorilo, bodo hitrost znižali, po 500 metrih pa bodo drveli kot prej. Strožje kazni so predvidene tudi za prehitro vožnjo, globa znaša od 370 do 200 ev-rov, odvzem vozniškega dovoljenja od 3 mesecev do enega leta.Za tiste, ki bodo brez vozniškega dovoljenja ali pa ne bo veljavno, denarna kazen znaša od 2.257 do 9.032 evrov. Povišali so tudi kazen za tiste, ki bodo imeli telefonski aparat pri ušesu (od 148 do 594 evrov). Kot norega pa so nekateri ocenili predpis, ki predvideva globo za tiste, ki bodo v ustavljenem avtomobilu, vendar s prižganim motorjem, tako da omogočijo delovanje klima naprave. Voznike čakajo precej strožje kazni ANSA / SVET Sreda, 3. oktobra 2007 1 9 KIJEV - Zapleten položaj po nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah Oranžnemu zavezništvu se obeta zelo tesna večina Končni izid volitev odvisen predvsem od rezultata socialistov KIJEV - Po nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah so v Ukrajini doslej prešteli 97,35 odstotka oddanih glasovnic, največ glasov pa je po delnih uradnih rezultatih, ki se verjetno ne bodo več bistveno spreminjali, pripadlo Stranki regij premiera Viktorja Januko-viča. Medtem pa se oranžnemu zavezništvu med Blokom Julije Timošenko in stranko Naša Ukrajina predsednika Viktorja Juščenka obeta tesna večina v verhovni radi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je sporočila osrednja volilna komisija v Kijevu, se Naši Ukrajini in bloku Timošenkove skupaj obeta 45,13 odstotkov v nedeljo oddanih glasov, medtem ko bi jih Stranka regij skupaj s svojimi morebitnimi koalicijskimi partnerji zbrala le 43,46 odstotka oziroma več kot odstotek in pol manj Stranka regij je sicer s 34,16-odstotno podporo trenutno najmočnejša posamezna stranka. Bloku Julije Timošenko trenutni rezultati napovedujejo 30,84-odstotno podporo, Juščenkovi Naši Ukrajini pa 14,29-odstotno, piše AFP. Končni izid volitev bo tako odvisen predvsem od usode Janukovičevih zaveznikov socialistov. Po sedanjih rezultatih se jim namreč obeta 2,91 odstotka glasov, če pa jim bo uspelo preseči prag, potreben za vstop v parlament, bi lahko jeziček na tehtnici odločilno prevesili v korist proruskega tabora. Janu-kovič mora sicer v zavezništvo s svojo stranko še vedno prepričati zaenkrat neopredeljen Litvinov blok, ki se mu obeta 3,95 odstotka glasov, medtem ko so mu komunisti, za katere je po dosedanjih rezultatih glasovalo 5,35 odstotka volivcev, že obljubili svojo podporo. Analitiki vse glasneje napovedujejo, da se utegne Litvinov blok odločiti za sodelovanje z oranžnimi strankami. Volilna komisija naj bi sicer še včeraj pozno zvečer objavila delne uradne rezultate po preštetju 99 odstotkov oddanih glasovnic, medtem ko bodo končni rezultati predvidoma znani danes. (STA) Voditeljica Bloka Julija Timošenko ANSA STRASBOURG - Srbski premier na zasedanju parlamentarne skupščine Sveta Evrope Vojislav Koštunica: Za Kosovo dve poti, ena demokratična, druga pa skrajno tvegana STRASBOURG - Srbski premier Vojislav Koštunica je včeraj v govoru na zasedanju parlamentarne skupščine Sveta Evrope poudaril, da Srbija vidi rešitev kosovskega vprašanja v temeljnih evropskih vrednotah: človekovih pravicah, demokraciji in vladavini prava. Druga pot je »vzpostavitev najnevarnejšega presedana po drugi svetovni voj ni«, je opo zo ril, kot je poročala srb -ska tiskovna agencija Tanjug. Patriarh ruske pravoslavne cerkve Aleksij II. pa je v nagovoru opozoril na uničevanje pravoslavnih cerkva na Kosovu. Koštunica je v nagovoru poudaril, daje sedaj napočil prelomen trenutek, ko mora predvsem mednarodna skupnost sprejeti odločitev, na katero od dveh poti bo usmerila reševanje usode Kosova. »Ena pot vodi k demokratični rešitvi, ki temelji na evropskih vrednotah spoštovanja človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. Druga pot vodi v skrajno rizično cono vzpostavitve najnevarnejšega presedana po drugi svetovni vojni, da neka nacionalna manjšina - za ce- no drastične kršitve resolucije VS ZN, ustanovne listine ZN in Helsinške sklepne listine - ustanovi svojo novo državo na ozemlju suverene in mednarodno priznane države,« je poudaril. Koštunica je spomnil je na pogajalski proces, v katerem posreduje mednarodna trojka, v New Yorku pa je nedavno potekal neposreden pogovor med predstavniki Beograda in Prištine. »Povsem naravno je, da glede na to, da so pogajanja v teku, v tej najstarejši evropski organizaciji odprto govorimo in, prepričan sem, skupno podpremo izključno demokratično in kompromisno rešitev za Kosovo,« je poudaril Koštunica. Povedal je, da se Srbija brez najmanjšega zadržka zavzema za demokratično rešitev, ki bo temeljila na istih treh temeljih, na katerih stoji Evropa: na človekovih pravicah, demokraciji in vladavini prava. »Skladno s tem je Srbija v New Yorku pozvala albansko stran in mednarodno skupnost, naj se obvežeta, da se ne bodo zatekli k nasilnim in enostranskim re- šitvam, ampak da bomo vsi skupaj sprejeli izključno sporazumno in demokratično rešitev,« je dejal. Kot je dodal, je bistvo problema, kako na demokratičen način in v skladu z mednarodnim pravom rešiti status Albancev na Kosovu. Srbija je zato izdelala predlog, po katerem je »albanski manjšini pripravljena zagotoviti status najbolj privilegirane manjšine, kar jih obstaja na svetu«. Cilj predloga sta razvoj in blaginja kosovskih Albancev, nikakor pa ne namera Beograda, da bi kakorkoli omejeval njihove pravice, je poudaril Koštunica. O Kosovu je v nagovoru na zasedanju PS SE včeraj govoril tudi patriarh ruske pravoslavne cerkve Aleksij II. Kot je opozoril, morajo imeti Srbi možnost mirnega sobivanja na Kosovu po določitvi končnega statusa. Obsodil pa je uničevanje pravoslavnih cerkva, do katerega po njegovih besedah prihaja s tihim soglasjem albanske večine, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Povedal je še, daje Kosovo za Srbe »sveto«, in ponudil svojo pomoč pri reševanju krize. MARIBOR Kritično o izvozu ameriške demokracije MARIBOR - Izvoz ameriške demokracije je v veliki večini primerov zgolj krinka za povsem drugačne namene, ki nimajo prav nič skupnega z demokratičnimi načeli, je v svojem včerajšnjem predavanju na Univerzi v Mariboru poudaril vrhunski fizik in dober poznavalec ameriškega življenja Dušan Petrač. Po njegovih besedah se je ameriška demokracija »zelo pokvarila in premore vse manj idealov«. »Rezultat izvoza ameriške demokracije se večkrat kaže v zlih posledicah, kot so državljanske vojne ter poslabšanje ali celo uničenje javnih dobrin,« je bil kritičen Pe-trač in ob tem spomnil na primer Iraka. Po njegovem mnenju t.i. Pax Americana z nekaj izjemami vse prevečkrat veča nestrpnost in povečuje število sporov v svetu. Petrač je ZDA očital tudi zlorabo nekaterih mednarodnih organizacij za vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Petrač sicer ne vidi hitre in učinkovite rešitve za slabo stanje demokracije v ZDA. »Ameriška demokracija se vendarle ne bo v celoti pokvarila, saj druge države ZDA ne bodo priznale vloge svetovnega policaja,« je menil Petrač. Ob tem je govorjenje o enakih možnostih v ameriški ali katerikoli drugi demokraciji označil za filozofijo preteklosti. Po njegovih besedah čas kapitalizma, ne oziraje se na demokratična načela, ljudem ne daje enakih možnosti. V uvodu svojega predavanja z naslovom »Kaj pomeni izvoz ameriške demokracije? - Ni vse zlato, kar se sveti.« se je Petrač spomnil tudi 50. obletnice izstrelitve prvega umetnega satelita Sputnik. Po njegovih besedah je bil sovjetski Sputnik za Zahod in še posebej za ZDA velik šok. »Tekma za prevlado v vesolju se je začela s polno paro. Sputnik pomeni začetek t.i. vesoljske dobe in tudi začetek informacijske družbe,« je še dodal znanstvenik. Petrač je višji znanstveni sodelavec na Tehnološkem inštitutu v Pasa-deni. Kot fizik, specializiran za razmere, ki vladajo v vesolju, opravlja temeljne in uporabne raziskave predvsem za civilne potrebe vesoljske agencije NASA. Petrač Sodi med vrhunske mednarodno priznane strokovnjake na področju vesoljske tehnike. Je tudi avtor številnih znanstvenih člankov. Med drugim je častni občan Los Angelesa in častni senator Univerze v Mariboru. BAGDAD Umik tisoč britanskih vojakov BAGDAD - Britanski premier Gordon Brown je včeraj po pogovorih z iraškim premierom Nu-rijem al Malikijem v Bagdadu do božiča napovedal umik tisoč britanskih vojakov iz Iraka. Napovedal je tudi, da bodo iraške sile od britanskih prevzele nadzor na območju Basre v dveh mesecih, poroča francoska tiskovna agencija AFR»Pripravljeni smo prevzeti varnostni nadzor v pokrajini Basra v dveh me secih in to bomo tudi storili,« je napovedal al Maliki na skupni novinarski konferenci. Brown je temu pritrdil in dodal napoved, da bi do konca leta lahko zmanjšali število britanskih vojakov s sedanjih 5500 na 4500, tako da bi se lahko tisoč vojakov vrnilo v domovino do božiča. Morebitne nove odločitve o umiku britanskih vojakov je Brown napovedal za prihodnje leto. (STA) ISLAMABAD - Po sklepu najvišjih predstavnikov pakistanske vlade Benazir Buto bodo pomilostili nekdanjih obtožb zaradi korupcije ISLAMABAD - Najvišji predstavniki pakistanske vlade so včeraj sklenili, da bodo nekdanjo premierko Benazir Buto, ki že osem let živi v izgnanstvu v Veliki Britaniji, pomilostili obtožb zaradi korupcije. Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf naj bi odlok o pomilostitvi uradno objavil že v sredo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Na srečanju, ki ga je vodil sedanji premier Šaukat Aziz, je bil po besedah ministra za železnice Šejka Rašida Ahmada včeraj sprejet »načelen dogovor«, da Butovo, ki je za 18. oktober napovedala vrnitev v Pakistan, oprostijo vseh obtožb v zvezi s korupcijo oziroma da ustavijo vse sodne procese, ki tečejo proti njej. Ameriška tiskovna agencija AP sicer poroča, da naj bi oblasti v Pakistanu ne pomilostile le Butove, ampak naj bi ovrgle vse obtožbe proti politikom, vložene pred letom 1999, ki doslej niso pripeljale do obsodbe. AP se pri tem sklicuje na navedbe pakistanskega ministra za informacije Tarika Azima. Med Butovo in predsednikom Mušarafom že več mesecev potekajo pogovori o morebitni delitvi oblasti, pri čemer sta bila glavna pogoja nekdanje premierke, da se Mušaraf odreče svojemu vojaškemu položaju ter da se ovržejo vse obtožbe proti njej in drugim opozicijskim politikom. Butova je bila v Pakistanu obtožena, da si je v obdobju, ko je vodila vlado, na nezakonit način pridobila veliko imetje. Poleg tega je bila leta 2003 v Švici obsojena zaradi pranja denarja, zaradi česar bi morala pakistanski vladi plačati dobrih devet milijonov evrov, a so obsodbo kasneje ovrgli. Bivša premierka je v sredini septembra sporočila, da se namerava po osmih letih v izgnanstvu 18. oktobra vrniti v Pakistan, da bi sodelovala na parlamentarnih volitvah, ki naj bi potekale konec leta ali v začetku prihodnjega leta. Vlada v Islamabadu je takrat sporočila, da se Butova sicer lahko vrne v domovino, da pa se bo morala soočiti z obtožbami zaradi korupcije. Benazir Buto je bila predsednice pakistanske vlade med letoma 1988 in 1990 ter 1993 in 1996. V tujino je v prostovoljno izgnanstvo odšla leta 1999, da bi se izognila več tožbam zaradi korupcije. (STA) Nekdanja premierka Benazir Buto je vrsto let preživela v izgnanstvu ANSA 20 Sreda, 3. oktobra 2007 ITALIJA / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Liga prvakov Prva Interjeva evropska zmaga Manchester ostaja Romin tabu Še enkrat je bil odločilen Ibrahimovic - Angleški navijači ploskali Spallettiju MILAN/MANCHESTER - Inter je na domačem San Siru brez večjih težav premagal nizozemski Psv Eindhoven, ki ga trenira nekdanji reprezentant »Rambo« Koeman. Mancinijevi varovanci so predvsem po zaslugi Ibrahimovica (dal je oba gola) osvojili prve tri točke v letošnji ligi prvakov. Že v prvih desetih minutah so čr-no-modri imeli tri lepe priložnosti za zadetek (Crespo, Ibrahimovic in Samuel). V 15. minuti je Inter povedel. Z enajstih metrov je bil natančen »balkanski Šved«, ki je četrt ure kasneje še drugič premagal nemočnega Gomesa. V drugem polčasu so gostje začeli zelo napadalno in že v 48. minuti so se nevarno približali vratom Cesarja, Addo pa je iz zelo dobrega položaja z glavo zgrešil. V drugem polčasu je sodnik izključil Chivuja in Suaza. Manchester pa ostaja tabu za Romo, ki je v lanski sezoni tam izgubila kar s 7:1. Sinoči sicer ni bilo tako, toda Spallettijevi varovanci so se še enkrat vrnili domov brez točk. Dodati moramo, da so angleški navijači pokazali precejšnjo mero »fair play-a«, saj so pred tekmo bučno zaploskali trenerju Rome Lucianu Spallettiju. Tekma je bila zelo izenačena in obe ekipi sta igrali precej previdno. Tottijaje pozorno spremljal odlični Rio Ferdinand, tako da ni imel veliko manevrskega prostora. Edini zadetek na tekmi je padel v 70. minuti. Ronney je streljal diagonalno in Curci, ki je zamenjal bolnega Donija, je bil brez moči. DANES - Milan bo nocoj (20.45) gostoval pri Celticu na Škotskem. Lazio pa bo v Rimu gostil madridski Real. Tekmo bodo neposredno prenašali po Rai1 ob Rooney in Roma Skoraj dvaindvajsetletni (praznoval bo 24. oktobra) napadalec Manchestra Wayne Roo-ney je za Romo prava nočna mora. Na zadnjih treh tekmah je angleški nogometaš kar štirikrat zatresel mrežo rdeče-rumenih. Sinoči je dosegel odločilni zadetek. Napadalec Manchester Uniteda Wayne Rooney (v sredini) je tako premagal vratarja Rome Curcija in odločil srečanje ANSA 20.45. Zanimivo je, da je letos strokovni komentator Raia bivši Realov trener Fabio Capello, ki iz Madrida ni odšel prav na lep način. Manchester U. - Roma 1:0 (0:0) STRELEC: Rooney v 70. min. MANCHESTER (4-4-2): Kuszczak; O'Shea, Vidic, Ferdinand, Evra; Cristiano Ronaldo, Carrick, Scholes, Nani (Giggs), Rooney (Anderson), Saha (Tevez). Trener: Ferguson. ROMA (4-2-3-1): Curci; Cicinho, Mexes, Juan, Tonetto; De Rossi, Aquilani (Pizarro); Giuly (Esposito), Perrotta, Man-cini (Vučinic), Totti. Trener: Spalletti. Inter - Psv Eindhoven 2:0 (2:0) STRELEC: Ibrahimovic v 14. iz 11-m in 31. min. INTER (4-4-2): Julio Cesar; J. Zanetti, Samuel, Chivu, Maxwell; Figo, Stankovic, Cambiasso, Solari (Bolzoni); Crespo (Sua-zo), Ibrahimovic. Trener: Mancini. PSV (4-2-3-1): Gomes; Kromkamp (Bakkal), Addo, Simons, Alcides; Culina, Salcido; Mendez (Koevermans), Perez, Far-fan (Aissati); Lazovic. Trener: R. Koeman. ^^^ ^^m Kot let, ki ^^^^ ^B^* jih je danes do-^V^^B polnil na-^^L^K padalec ^^^^^ ^^^^ Interja Zla-tan Ibrahimovic, ki ga je milanski klub lani poleti odkupil od Ju-ventusa za 23 milijonov evrov. Zla-tan, ki se je rodil leta 1981 v Mal-moeju na Švedskem, je tudi sinoči dokazal, da je v odlični formi in je dosegel svoja prva dva zadetka v letošnji ligi prvakov. V prvenstvu je dal že sedem golov. Skupina F Izidi Manchester Utd - Roma 1:0, Dinamo Kijev - Sporting L. 1:2 Manchester Utd 2 2 0 0 2:0 6 Roma 2 1 0 1 2:1 3 Sporting Lizbona 2 10 1 2:2 3 Dinamo 2 0 0 2 1:4 0 PRIHODNJI KROG (23.10.) Dinamo -Manchester, Roma - Sporting Skupina G Izidi Inter - Psv Eindhoven 2:O, Cska Fenerbahče 2:2 Fenerbahče 2 1 1 0 3:2 4 Inter 2 1 0 1 2:1 3 Psv Eindhoven 2 1 0 1 2:3 3 Cska Moskva 2 O11 3:4 O PRIHODNJI KROG (23.10.) Cska Inter, Psv Eindhoven- Fenerbahče Skupina E Izidi Lyon - Rangers O:3, Stuttgart - Barcelona O:2 Barcelona 2 2 O O 5:0 6 Rangers 2 2 O O 5:1 6 Stuttgart 2 O O 2 1:4 O Lyon 2 O O 2 O:6 O PRIHODNJI KROG (23.10.) Stuttgart - Lyon, Rangers - Barcelona Skupina H Izidi Steaua - Arsenal 0:1, Sevilla - Slavija Praga 4:2 Arsenal 2 2 0 0 4:0 6 Slavija Praga 2 1 0 1 4:5 3 Sevilla 2 1 0 1 4:5 3 Steaua Bukarešta 2 0 0 2 1:3 0 PRIHODNJI KROG (23.10.) Sevilla - Steaua, Arsenal - Slavija MOTOCIKLIZEM - Zadnja preizkušnja Trofeje Kawasaki Trk in padec razblinila želje Emilija Emiliju ni uspelo potrditi lanskega 2. mesta v skupnem seštevku - Letos je svoje nastope zaključil na 5. mestu Mitja Emili (na sliki) je osvojil na dirkah Trofeje Kawasaki enkrat prvo in dvakrat drugo mesto. Na ostalih treh dirkah pa je padel Mitja Emili je v nedeljo zaključil letošnje nastope z zadnjo preizkušnjo Trofeje Kawasaki na rimskem dirkališču Vallelunga. Po padcu na predzadnji dirki v Mugellu, bi Emili z ugodnejšim razpletom nedeljske dirke lahko še osvojil 2. mesto, a sta mu trčenje in padec preprečila, da bi potrdil lansko uvrstitev. Proseš-ki motociklist se bo moral letos zadovoljiti s skupnim petim mestom. Lovoriko je že dirko pred koncem osvojil Zerbo. Predpostavke za uspešen razplet zadnje dirke so bile za Emilija sicer zelo ugodne, saj je v nedeljo štartal iz najugodnejšega položaja. Zanimiv dvoboj za prvo mesto se je v nedeljo vil vse do zadnjih ovinkov, ko sta si vodstvo izmenjavala Emili in prvak Zerbo. Tik pred ciljem pa sta se motociklista dotaknila in padla. Po trku se je sicer Prosečan takoj vrnil na cestišče in vseeno dokončal dirko, aje ciljno črto prečkal med zadnjimi. Nedeljsko dirko Trofeje Kawasaki je popestrila tudi preizkušnja svetovnega prvenstva superbike, na kateri je slavil večkratni zmagovalec MotoGP Max Biaggi. FINANČNI ZAKON 304 milijone evrov za italijanski šport RIM - V finančnem zakonu so športu namenili bogat mošnjiček, kar 304 milijone evrov. Minister za šport in mladinske politike Giovan-na Melandri je povedala, daje to izredno lepa novica za šport na celotnem Apeninskem polotoku. To pa ni vse, saj bo CONI dobil še dodatnih 450 milijonov evrov prispevkov (seveda v nekaj letih). Predsednik CONI je seveda zadovoljen, hkrati pa opozarja, »da to bo krilo le del vseh stroškov«. B-liga: Granocheju 1 krog Disciplinska komisija nogometne B lige je »bomberja« Triestine Granocheja in Barreta kaznovala za en krog. Obeh torej ne bo na sobotnem gostovanju v Vicenzi, ki še ni izgubila na domačem igrišču. FIFA za tehnologijo? ZÜRICH - Prihodnje leto, bolj natančno marca 2008, bo svetovna nogometna zveza FIFA odločila, če se bodo lahko sodniki posluževali tehnologije ali ne. S tem ukrepom bi najbrž (skoraj) dokončno rešili vprašanje dvomljivih zadetkov (ali je bila žoga čez golovo črto ali ne). Sodnikom naj bi pomagalo kar 18 televizijskih kamer (20 tisoč evrov vsaka). Štiri bi nadzorovale po en kazenski prostor, šest bi jih pazilo na morebitne nedovoljene položaje, druge štiri pa bi bile pozorne nad gol-črto. Celotni strošek bi (bo) znašal 100 tisoč Bolj ostro proti izgredom RIM - Notranje ministrstvo se je ostro odzvalo na izgrede na nogometni tekmi A-lige med mestnima tekmecema Torinom in Juventusom. Ministrstvo je predlagalo, da se navijačem nekaterih klubov prepove potovanje na gostovanja moštev (najbrž navijači Juventusa v nedeljo ne bodo smeli v Firence). V nedeljo zvečer je več sto navijačev obeh moštev na mestnem derbiju v Torinu »poskrbelo« za poulične spopade. Afera Del Piero? TURIN - Med vodstvom Juventusa in Del Pierom je prišlo do iskric pri pogajanjih za podaljšanje pogodbe. Del Pierov brat Stefano je zelo izjavil, » da obstaja možnost, da Alessandro bo zamenjal klub«. Sabljanje: Montanu srebro SANKT PETERBURG - Italijan Aldo Montano je na svetovnem prvenstvu sabljanja v Rusiji osvojil srebrno medaljo. Olimpijskega prvaka iz Aten 2004je premagal Rus Stanislav Poždnjakov (petkratni svetovni in olimpijski prvak). Bettini še do jeseni 2008 RIM - Dvakratni kolesarski svetovni prvak Paolo Bettini bo športno pot končal na dirki po Lombardiji jeseni 2008. Pred tem si 33-letni kolesar želi nastopiti na OI v Pekingu in tam ubraniti naslov iz Aten 2004. Moštvo Quick Step je kolesarju ponudilo tudi pogodbo za leto 2009 in dva milijona evrov, a je Bettini ponudbo zavrnil. Liga NLB: poraz Heliosa DOMŽALE - Helios je v 1. krogu lige NLB (Jadranske lige) na domačem igrišču izgubil s črnogorsko Budučnostjo z 79:86. Helios se bo v soboto v Ljubljani pomeril z Union Olimpijo. Čeplakova pri Interblocku Jolanda Čeplak, ki se otepa dopinških obtožb, si je našla novo službo. Od 1. oktobra skrbi za kondicijo nogometašev In-terblocka. / ŠPORT Sreda, B. oktobra 2007 21 NAŠ POGOVOR - Nogometaš Vesne Daniel Tomizza iz Nabrežine Triestina, delo z mladimi, sociala in sorodstvo s Fulviom Tomizzo Vesnini »liderji« so Degrassi, Bertocchi in Velner - Trenira cicibane Pomladi Pri kriški Vesni v elitni ligi je kar nekaj nogometašev, ki bi lahko brez večjih težav igrali v višjih ligah (D, C2 ali celo C1). Med te prav gotovo spada tudi branilec (lahko igra tudi na sredini igrišča) Daniel Tomizza (letnik 1983), ki je višje lige pravzaprav že okusil. Pri naraščajnikih je prestopil k Triestini (igral je v državnem prvenstvu) in pri tržaškemu klubu vztrajal vse do članske ekipe. »Prvenstvenih tekem v C1 in C2 ligi sicer nisem igral, bil pa sem prisoten (na klopi) na tekmi v Luc-ci, ko smo napredovali v B ligo. Igral pa sem dve tekmi državnega pokala proti Trevisu. Na krilu sem igral s Parisijem,« se spominja Tomizza, ki je svojo igralno pot začel pri Aurisini, zatem pa igral tudi pri naših mladinskih združenih ekipah (Primorje, Gaja). Mladenič iz Nabrežine, ki študira na tržaški fakulteti vzgojnih ved, je k Vesni prišel pred dvema letoma, letošnja bo njegova tretja sezona v »pla-vem« dresu. Prej je nekaj sezon igral v D ligi (Portogruaro in Sanvitese). Daniel, v letošnji sezoni imate velike ambicije... »Imamo zelo dobro ekipo. Mladi so kakovostni in jedro ekipe je ostalo nespremenjeno. V zadnjih dveh sezonah smo se uvrstili na 4. mesto in letos bi se radi uvrstili še višje.« Na prvi tekmi proti Fincantieriju pa ste »kiksnili«. »Bili smo še utrujeni od priprav in povrh tega smo nastopili z okrnjeno postavo. V Palmanovi smo končno igrali kot je treba.« Kdo je glavni »lider« v slačilnici in na samem igrišču? »V slačilnici so to Degrassi, Ber-tocchi in Velner, na igrišču pa prav gotovo Ferruccio (Degrassi op. ur.), ki je pravi 'gladiator! Nikoli ne popusti in je vedno zelo korekten.« Letos treniraš tudi cicibane Pomladi. »Že lani sem treniral cicibane pri Vesni. Letos pa isto skupino treniram pri Pomladi. Všeč mi je delo z mladimi in tudi v prihodnje bi rad delal z njimi. Rad bi postal učitelj oziroma socialni delavec.« S čim pa se najraje ukvarjaš v prostem času? »Trenutno iščem službo, saj bi si rad uredil stanovanje na Proseku. Prostega časa torej nimam.« Tomizza je znan priimek... »Dobro vem, mislite na istrskega pisatelja Fulvia Tomizzo, ki je umrl pred nekaj leti. Bil je drugi bratranec mojega očeta. Na to sem kar ponosen.« (jng) Daniel Tomizza je v dresu Vesne doslej odigral 61 tekem in v nedeljo v Palmanovi dosegel prvi prvenstveni gol KROMA NOGOMET Palmanova premočna za mladince Vesne Vesna - Palmanova 1:3 (0:1) STRELEC ZA VESNO: Tuc-cio v 48. min. VESNA: L. Rossoni, Zarba (Sovič), Simonis, Milenkovic, S. Rossoni (Križmančič), Candotti, Leghissa (Sandri), Burni, Tuccio, De Bernardi, Dajic (Rados), trener Toffoli. IZKLJUČENI: Rados, trener Toffoli in spremljevalec Zof-foli. Deželni mladinci Vesne so v 2. krogu izgubili proti solidni Palmanovi, ki ima zelo dobro ekipo. V prvem polčasu je bila tekma zelo izenačena in gostje so povedli šele proti koncu polčasa. V drugem polčasu so »plavi« izenačili z golom Tuccia, kar je nekoliko zmedlo goste. Tedaj je stopil v ospredje sodnik, ki je izključil Radosa, trenerja in še spremljevalca Vesne (zaradi ugovorov). Gostje so to izkoristili in še dvakrat premagali vratarja Rossonija, ki je bil tokrat najboljši na igrišču. POMLAD - Naraščajniki Pomladi bodo nocoj ob 19. uri igrali zaostalo tekmo proti Porde-nonu (v Pordenonu). NAŠE ŠTEVILKE 1500. točka kriške Vesne v KOLESARSTVO - Zadnja cestna dirka Od Ronk do Doberdoba amat. prvenstvih najhitrejši Denis Milič Z zmago v Palmanovi si je Vesna izborila tri dragocene točke in s temi dosegla 1500. osvojeno točko v doslej 1206 odigranih tekmah v skupno 43 sezonah igranja v raznih amaterskih prvenstvih. Skupno je torej zbrala 473 zmag, 404 neodločenih izidov, 329 porazov, dala 1529 zadetkov in prejela 1273. Vesna je začela nastopati v sezoni 1964-65 v 3. amaterski ligi. Največ točk 62 (19 zmag, 5 neodločenih izidov, 6 porazov, 46 danih in 22 prejetih golov) je Vesna zbrala v sezoni 2001-02, ko je osvojila prvenstvo promocijske lige in napredovala v elitno ligo. Trener je takrat bil Milan Mikuš. Najmanj točk 12 (3 zmage, 6 remijev, 21 porazov, 20 danih in 69 prejetih golov) pa je Vesna zbrala v sezoni 1970-71, ko je pristala na zadnjem mestu 1. AL in izpadla v 2. AL. Moštvo je treniral Mandanicci, ki ga je 18. aprila 1971 zamenjal Gino Colaussi. Bruno Rupel ODBOJKA - U14 Slogaši drugi na turnirju v Huminu Huminsko društvo Gemona Volley je v nedeljo priredilo mednarodni moški mladinski odbojkarski turnir za kategorijo Under 14, vendar so imela društva možnost, da v svoje vrste vključijo tudi omejeno število leto starejših igralcev. Poleg domače Gemone so na turnirju nastopili še Prvačina, Pallavo-lo Mussolente in Sloga. Tekme so potekale po sistemu treh odigranih setov: zmaga s 3:0 je prinesla štiri točke, izid 2:1 pa tri točke zmagovalcu in eno točko poražencu. Slogaši so se na splošno dobro odrezali. Naši mladi odbojkar-ji so zaigrali odlično v najlepši tekmi turnirja proti Prvačini. Srečanje so sicer tesno izgubili, s prikazano igro pa je bil trener Peterlin resnično zelo zadovoljen. Ostali dve tekmi so Slogaši osvojili z 2:1. Zmagi bi bili lahko še bolj gladki, vendar je bila tu igra naših odbojkarjev včasih nekoliko nihajoča. Šlo je vsekakor za lep odbojkarski praznik mladih in organizator je na koncu turnirja izrazil željo, da bi podoben turnir v prihodnjih tednih priredilo katero od tokrat povab- ljenih društev. Izidi: Gemona - Sloga 1:2, Mussolente - Prvačina 0:3, Gemona - Mussolente 2:1, Mussolente - Sloga 1:2, Prvačina - Gemona 3:0. Vrstni red: Prvačina 11, Sloga 7, Gemona 4, Mussolente 2. Sloga: Calzi, Dussich, Riosa, Sancin, Škerlavaj, Taučer, Valič. Trener I.Peterlin Odbojka: Sloga gladko Sinočnji izid moškega deželnega pokala: Sloga Tabor - Pallavalo TS 3:0 (25:12, 25:13, 25:18) DANES - Deželni odbojkarski pokal za ženske: Sloga -Sporting Club Videm 21.00 na Opčinah; deželni pokal za moške: Fincantieri - Val Imsa 20.00 v Tržiču, Pav Natisonia - Olympia 21.00 v kraju San Giovanni al Natisone. telin je sicer zaključil dirko na odličnem tretjem mestu med začentiki 1. letnika, Si mo ne Vi sin tin pa je bil enaj sti. V is ti starostni kategoriji je zmagal Matteo Cester iz Veneta. Kolesarje je v Sprejemnem centru Gradina nagradil župan Občine Doberdob Paolo Visintin. Zadnjo letošnjo cestno dirko za začetnike prvega in drugega letnika je priredil kolesarski klub Team Isonzo iz Pierisa prejšnjo nedeljo pod pokroviteljstvom Občin Škocijan ob Soči in Doberdob ter v sodelovanju z Zadružno banko Doberdob Sovodnje. Kolesarska dirka je veljala tudi za 3. mednarodni Memorial Federica Car-let in 4. Trofejo Nord Scavi. Cestne dirke so se udeležili kolesarji šestih deželnih društev, sedmih klubov iz Veneta in društva iz Slovenije. Na zadnji letošnji preizkušnji so tekmovali tudi trije kolesarji SK Devina ZKB, in sicer Peter Sossi, Charly Petelin in Simone Visintin ter kolesar iz Šempolaja Denis Milič, ki tekmuje za klub Team Isonzo iz Pierisa. Kolesarji so v nedeljo štartali v Kolesarje je nagradil doberdobski župan Paolo Visintin BUMBACA Ronkah, prikolesarili do Doberdoba, kjer so nato štirikrat prevozili krožno pot med Doberdobom in Poljanami (vsak krog meri 8,4 km). 40,3 kilometrov dolgo progo je prvi privozil Denis Milič (začetnik 2. letnik). Kolesarji so začeli v zelo hitrem tempu. Po štirih kilometrih je ušel tudi Denis in zasledoval vodilna beneška kolesarja. S kolesarjem iz Sacileja je dohitel oba ubežnika iz Veneta in v končnem šprintu prevladal (vozil je s povprečno hitrostjo 38,6 km/h). V isti kategoriji je Peter Sossi (-SK Devin) po 3. krogu odstopil. Pri mlajših kolesarjih sta bila Charly Petelin, ki je bil zaradi prehlada v nekoliko slabši formi, in Simone Visintin vseskozi v vodeči skupini in sta zaman skušala dohiteti ubežnike - kolesarje 2. letnika. Devinovec Charly Pe- PARENZANA 2007 Christian Leghissa med vodilnimi Christian Leghissa KROMA Naš kolesar Christian Leghissa je konec tedna uspešno nastopil na dvodnevni dirki (z gorskim kolesom) Parenzana 2007, ki se je odvijala v neposredni bližini Poreča v hrvaški Istri. Na prvi petkovi etapi (start in cilj v Funtani), ki je bila dolga okrog 30 kilometrov, je Christian zasedel 5. mesto. Zmagal je lanski svetovni in italijanski prvak v maratonih Massimo De Bertolis. Leghissa mu je dihal za ovratnik vse do zadnjega kilometra, zatem mu je zmanjkalo moči in De Bertolis ter ostali so pobegnili. V soboto pa se je dirka začela v Taru in je bila dolga skoraj 50 kilometrov. Bila je precej zahtevna, saj so morali kolesarji v dežju in blatu premagati še dodatnih 800 metrov nadmorske višine, kar ni od muh. Znova je slavil De Bertolis, ki je bil tudi skupni zmagovalec Pa-renzane 2007. Christian Leghissa je zasedel absolutno 8. mesto. V kategoriji sportsman pa je bil prvi (tri minute pred češkim reprezentantom). Leghissa se medtem pripravlja na deželni Jesenski pokal v gorskem kolesarstvu, na katerem je slavil leta 2004 in 05. Z njim bo tekmoval tudi Marko Ciuch. 22 Sreda, 3. oktobra 2007 ITALIJA / KOŠARKA - Derbi U21 med Borom NLB in združeno ekipo Kontovel/Sokol Protagonisti bodo tisti, ki še nimajo mesta v članskih ekipah Igralci obeh ekip so se v takih postavah prvič srečali na derbiju - Bor NLB suvereno zmagal Čeprav poskrbijo derbiji največkrat za edinstvene in borbene predstave, je bil uvodni derbi v prvenstvu za mladince pod 21. letom med združeno ekipo Kontovel/Sokol in Borom NLB dokaj enosmeren. Borovci so že v uvodni četrtini visoko povedli in vajeti niso več izpustili iz svojih rok. Gostitelji so sicer skušali zaostanek zmanjšati, a so jim napake v napadu (veliko nepreciznih podaj) in predvsem neagresivna obramba onemogočale, da bi dohiteli goste. Zmaga Martinijevih fantov torej ni bila nikoli vprašljiva. Gospodovalnost na igrišču sta vodila Cl-ligaša Crevatin in Bole, ob njima pa se je dobro izkazal predvsem Querinuzzi, pod košem pa Corsi. Zastavonoša nasprotnikov je bil Andrej Šušteršič (igralec Jadrana v C2-ligi), ki je bil tudi najboljši strelec (20 točk). Ponedeljkovo srečanje med mladinci je torej zrcalno prikazalo to, kar bi lahko sklepali že na začetku srečanja. V obeh taborih so v ospredje prišli predvsem tisti, ki trenirajo in tudi nastopajo v članskih ekipah in posledično v višjih ligah, Bole, Crevatin in Nadlišek pri Boru, Šušteršič in Bukavec pri Kontovelu in Sokolu. PROTAGONISTI - »C-ligašem« navkljub bodo letos glavni protagonisti prvenstva tisti, ki še niso dobili priložnosti, da bi se uveljavili v članskih ekipah. In njim je prvenstvu U21 tudi namenjeno. To sta nam potrdila oba trenerja ekip, Daniel Šušteršič (trener ekipe Kontovel/Sokol) in Lucio Martini (trener Bora NLB). »Cilj je seveda vedno zmaga, ampak želim, da bi se v ekipi fantje ob igranju predvsem zabavali. Fantje morajo dobiti motivacijo, da lahko naprej trenirajo in napredujejo,« je svoje želje in načrte strnil Martini, Šušteršič pa je zagotovil, da bodo imeli prav vsi svojo vlogo v ekipi brez nikakršnih zapostavljanj. POVPREČJE - Prvenstvo za mlade pod 21. letom je namenjeno igralcem letnika 1987 in mlajšim. Na ponedeljkovi tekmi je bila Borova ekipa v povprečju starejša, saj je bila srednja starost 18,9 let, pri gostiteljih pa 18,6. Pet letnikov 1987 in trije letniki 1988 pri Boru, v nasprotju s tremi letniki 1987 in kar petimi 1989 -podatek, ki ga ne gre zanemariti in kaže, da je pri Boru izkušenost dodana vrednost za uspešnejši začetek. (NE)UIGRANOST - Obe ekipi sta se prvič srečali šele v ponedeljek pred tekmo. Če so borovci kljub prvemu srečanju zaigrali dokaj uigrano, se to ni posrečilo ekipi Kontovel/Sokol, kjer je veliko ne-preciznih podaj v napadu (pre)večkrat omogočilo Crevatinu in ostalim, da so lažje prodirali na koš. »Pred tekmo smo se z igralci sicer zmenili o nekaterih taktičnih različicah, ampak je udejanjanje bilo dokaj težavno, če ne treniraš skupaj,« je pojasnil Šušteršič. Trener Martini pa je bil nad nastopom navdušen: »Sploh nisem pričakoval tako lahke zmage. Pričakoval sem, da bodo zaigrali tudi letniki 1989, ki trenirajo pri Jadranu, a jih ni bilo.« NAPAD - Igralci med sezono ne bodo trenirali skupaj, saj nekateri trenirajo s članskimi vrstami, drugi še z mladinci. Zato bosta trenerja temu prilagodila tako napad kot obrambo. Če bo pri združeni ekipi krojilo napad nekaj enostavnih taktičnih različic, bo pri Boru to potekalo šablonsko: protinapadi s čim večjim številom podaj. »Ekipo sestavlja- Dobrodošel Aljaž! Srečnima staršema Saši in Marku čestitamo, malemu Aljažu pa želimo V • V V» !• • cim vec sreče v življenju vsi pri odbojkarskem t društvu Bor , Prvenstvo za mlade pod 21. letom bo težavno: ob kakovostnih konkurentih gre izpostaviti dejstvo, da igralci v takih sestavah ne trenirajo nikoli skupaj. Na sliki: Luca Starc (Kontovel/Sokol) in Matej Nadlišek (Bor NLB). KROMA jo sorazmerno nizki igralci, zato je tudi naša igra temu prilagojena,« je napadalno taktiko predstavil Martini. MOŽ NA MOŽA - Obe ekipi bosta igrali s standardno obrambo mož na moža. Borovci so že v ponedeljek dokazali, da jim gre obramba dobro od rok. »Ker nimamo visokih igralcev, mora naša obramba sloneti na tem, da pre-strežemo žogo čim hitreje,« je povedal Martini, pri združeni ekipi Kontovela/So-kola pa bo treba še povečati agresivnost v tem elementu. GLEDALEC - Srečanju je v ponedeljek sledil tudi mladi Peter Sosič, borovec, ki letos igra pri Pallacanetro Trieste. »Bor je že dobro uigran, čeprav fantje niso opravili skupnih treningov. V napadu so bili zelo precizni, nekaj manjših napak je bilo v obrambi. Presenetila me je taka razlika v točkah. Kontovelci so najbrž premalo prodirali na koš,« je po tekmi povedal Peter, ki je po poškodbi v ponedeljek spet začel s treniranjem. Rezultat ponedeljkove tekme: Kontovel/Sokol - Bor NLB 61:86 (11:24, 27:51, 44:71) KONTOVEL/SOKOL: Guštin 7, Bergagna 3, Pegan, Paulin 4, Bufon, Starc 2, Gaggi/Slokar 5, A. Šušteršič 20, Vescovi 4, Bukavec 14, Malalan 2, trenerja Starc, D. Šušteršič. SON: 12. 3T: Šušteršič 2, Bergagna 1, Bukavec 1, Gaggi/Slokar 1. BOR: Trevisan 4, Querinuzzi 17, Corsi 6, Nadlišek 7, Crevatin 13, Bole 24, Bronzato 4, Devčich 3, Bossi 4, B. Filipac 4, E. Filipac 2, trener Martini. SON: 17. 3T: Bole 2, Crevatin 1, Dev-cich 1, Querinuzzi 1. V.S. UNDER19 Jadran ZKB za uvod proti Janezu Drvariču Drevi bodo začeli s prvenstvenimi nastopi mladinci Jadrana Zadružna kraška banka, ki bodo kot edini slovenski predstavnik merili moči v državnem košarkarskem prvenstvu Under 19. Reforma mladinskih prvenstev je šla na roko talentiranim Kontovelovim letnikom 1989, ki v deželi prednjačijo že nekaj let, a jim do slej še ni us pela uvrs ti -tev med najboljše tri postave v Furlaniji Julijski krajini. Letos bodo preboj v meddeželno fazo Saša Ferfoglia in soigralci naskako-vali pod vodstvom trenerja članske ekipe Bobana Popoviča, ki mu bo na klo pi poma gal Dean Oberdan. Domače tekme bodo Jadranovci igrali pri Briščikih ob sredah ob 19.30. Nasprotniki (nastopa enajst ekip, Popovičevi fantje bodo prosti že v drugem kolu) so v bistvu isti kot lani, tako da bo Jadran skušal v prvi vrsti pustiti za sabo vsaj enega od trojice med tržiškim Falconsta-rom, videm skim Sna i de rom in pordenonsko ekipo Sistema. Naši košarkarji bodo danes ob 19. uri debitirali ravno v Pordenonu, kjer jih čakata že ze lo pomemb -na tekma in... bivši trener Jadrana v B2 ligi (pred petnajstimi leti) Janez Drvarič. Nekdanji selektor slo ven ske repre zen tan ce na -mreč letos vodi Pordenon v C ligi in je tudi odgo vo ren za mla -dinsko dejavnost v klubu. Poleg omenjenih ekip sodelujejo še tržaški Acegas, Cormons, Romans, Nuova Pallacanestro Gorizia, CBU, Fagagna in Cordovado. POSTAVA JADRANA ZKB: Saša Ferfoglia, Boris Gaggi Slo-kar, Martin Genardi, Peter Lisjak, Saša Malalan, Daniel Paulin, Aleš Pegan, Aleš Ukmar, Alex Vitez, Danjel Zaccaria (vsi 1989), Marko Gantar (1990); trenerja Boban Popovič in Dean Oberdan. □ Obvestila ŠAHOVSKI KROŽEK za učence in dijake slovenskih šol v tržaški pokrajini bo deloval ob petkih od 14. do 18. ure na sedežu ZSŠDI. Organizirana bosta tudi dva tečaja.Informativni sestanek o vseh pobudah bo v petek, 5.oktobra, ob 16.uri na sedežu ZSŠDI. Vabljeni so učenci, dijaki, starši, ucitelji in profesorji, ki jih zanima šah. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča da se nadaljujejo vpisi za novo sezono. Razpored treningov: 1.skupina (letniki 2004-2001) pon. 16.30-17.30 in pet. 17.30- 18.30 na Opčinah; 2.skupina -Zajčki (letniki 2000-1997) pon. in pet. 17.30-19.00 na Opčinah; 3.skupina - Strele (letniki 1996-1993) pon. 19.00-20.15 na Opčinah, tor. in pet. 18.30-20.00 pri Banih; 4.skupina - Škrati (od letnika 1992 dalje) tor. 20.00-21.30, sre. 19.30-21.30 in pet. 20.0022.00 pri Banih. Info. 349-7597763 (Nastja) ali 346-0441133 (Petra). SKD VIGRED, Jamarsko društvo Grmada, Planinski odsek SK DEVIN, Taborniki RMV Trst-Gorica, Vaška skupnost Tublje, Občina Sežana in razvojno društvo Pliska vabijo v nedeljo 7. oktobra 2007, na »12. Pohod na Krasu je krasno«. Zbirališče od 10. do 11. ure na prireditvenem prostoru v Praprotu. Organiziran prevoz do Tubelj. Ob 11.30 start iz Tubelj, med pohodom ogled Trnovske jame. Info: www.skdvi-gred.org. AŠK KRAS obvešča, da se z mesecem oktobrom v Športno Kulturnem Centru v Zgoniku pričnejo sledeče dejavnosti: OTROŠKA TELOVADBA, prvo srečanje danes, 3. oktobra ob 17. uri; REKREACIJA STAREJŠI jutri, 4. oktobra ob 8.30; REKREACIJA MLAJŠI jutri, 4. oktobra ob 20. uri; Vse ostale informacije na prvem treningu. TENIŠKA ŠOLA PRI ŠZ GAJA na Padričah bo 16. oktobra začela z redno vadbo (torek in petek). Sprejemajo se prijave na tel. 389-8003486 (Mara). SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se danes, 3. oktobra prične pred-smučarska rekreacija za odrasle v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 3356123484. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da so se začeli treningi za deklice letnikov 95 in 96. Urniki treningov: torek v Lonjerju 17.30-19.00, četrtek na Stadionu 1.maj 18.30-20.00 in petek na Stadionu 1.maj 15.00-16.30. Trening miniodbojke za deklice letnikov 97 in 98 pa so ob ponedeljkih (17.30-19.00) in petkih (17.0018.30). Vabljene stare in nove odbojkarice. Vpis neposredno pred začetkom treningov, lahko pa nam tudi pišete na e-mail naslov info@od-bor.com ali pokličete na 3497923007 (Tjaša). ŠPORTNA ŠOLA TECI, SKAČI, MEČI ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE - Vadba bo na stadionu 1. maja v Trstu potekala po naslednjem urniku: ponedeljek in četrtek 16.30-17.30 (mlajša skupina), petek 16.00-17.00 in na izbiro po en trening mi-niodbojke ali minibasketa (starejša skupina). Vpis in dodatne informacije neposredno pred vadbo. ROLKANJE - Pokal Slovenije 2007 Uspešni tekmovalci Mladine Trener Rupnik: »Navajeni smo se meriti v Italiji, kjer številčnost in pripravljenost mladih tekmovalcev še zdaleč ni tako kakovostna kot v Sloveniji« Prejšnji konec tedna so se rolkarji Mladine udeležili tekme v Ihanu pri Ljubljani. Tekma je veljala za Rolkarski pokal Slovenije 2007. Mlajše kategorije so se pomerile na 2,5 km pretežno ravninski progi s krajšim končnim vzponom. Starejši so tekmovali na treh kilo-me trih, kjer se je ces ta na zad njih 800 metrih spremenila v res hud vzpon. Mladinske in članske kategorije pa so se na isti progi pomerile dvakrat. Najprej je bil na vrsti prolog s skupinskim startom. O končni uvrstitvi je odločala zasledovalna preizkušnja, kjer so rolkarji startali z zaostanki iz prologa. Mladi tekmovalci Mladine so se pomerili v res kakovostnih, številčnih in premočnih kategorijah. Vsi so precej zaostali za najvišjimi uvrstitvami. Pogovorili smo se z društvenim trenerjem Romanom Rupnikom, ki nam je podal tako analizo rezultatov: »Navajeni smo se meriti na italijanskih tekmah, kjer številčnost in pripravljenost mladih tekmovalcev še zdaleč ni tako kakovostna kot v Sloveniji. Očitno matična slo- venska društva ciljajo na intenzivnost treningov in na čim boljše atletske sposobnosti že v zgodnjih letih športnega udejstvovanja. Nasprotno pa naše delovanje poudarja pri mladem atletu igro in tehniko, šele v mladinskem in članskem obdobju ciljamo na kompetitiv-nost in vrhun skost atle ta.« Odgovorni pri rolkarski sekciji Voj mir Tretjak je še do dal: »Prijetno smo bili presenečeni ob taki številčnosti najmlajših rolkarjev na posameznih startih. Takih velikih skupin si v Italiji sploh ne moremo predstavljati. Medtem ko se tekmovanj v Italiji udeležujejo predvsem člani in masterji, otrok pa je zelo malo, se v rolkarskih in tekaš kih klu bih ma tič ne do mo vine do gaja rav no ob rat no: mno žič na ude -ležba otrok in maloštevilčnost v članskih kategorijah. Iz tega izhajajo dve misli. Društva v Sloveniji gojijo predvsem mladinsko delovanje in imajo na voljo veliko zaledje otrok, iz katerega lahko zlahka črpajo kakovostne in številčne ekipe. Vprašujem se le, zakaj se njihova vrhunskost ustavi pri mlajših kategorijah.« Naj omenimo še rezultate. Pri mlajših deklicah je Dana Tence zasedla 27. mesto. Ghira Luka je pri mlajših dečkih zasedel 19. mesto, pri starejših dečkih sta Niki Hrovatin in Nicola Iona zasedla 12. oziroma 15. mesto. Pri starejših deklicah je bila Katarina Kariž na cilju osma.Pri članih je zmago osvojil David Bogatec, drugo mesto pa je zasedel Erik Tence. Prav tako pri članicah sta zasedli prvi dve mes ti rol karici Mla di ne. Zma gala je Mateja Bogatec, takoj za njo se je uvrstila Ana Košuta. (šdm) / RADIO IN TV SPORED Sreda, 3. oktobra 2007 2B Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka: Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 Anima Good News 6.10 Nan.: Sottocasa 6.30 Dnevnik, prometne informacije 6.45 Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, gospodarstvo, vmes Tg1 Kino 9.35 Zelena linija - Zeleni meteo 10.40 10 minut za oddaje pristopanja: W.W.F. - Sredozemlje 11.00 Aktualna odd. o nasvetih za dobre nakupe: Occhio alla spesa 11.25 Vreme in dnevnik 12.00 Razvedrilni variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodartsvo 14.10 Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) 14.45 Nad.: Incantesimo (i. Giorgia Bon- gianni, Massimo Bullla) 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Variete: Življenje v živo 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: Eredita' 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Lazio - Real Madrid (liga prvakov, prenos iz Rima) 22.45 Športna sreda 23.25 Dnevnik 23.30 Aktualno: Porta a porta V^ Rai Due 6.00 Tg2 Zdravje 6.15 Reality: Otok slavnih 6.55 Skoraj ob sedmih 7.00 Variete: Random 10.00 Svet v barvah 10.15 Dnevnik, vreme/Navadein družba/Medicina 33 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Tg2 Dnevnik/Navade in duržba/Medicina 33 14.00 Aktualno: Italija na 2. 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: One Tree Hill (i. Hilarie Burton, Michael Murray) 18.05 Tg2 Flash/Šport 18.30 Dnevnik/Meteo 2 18.50 Nan.: Piloti 19.10 Reality show: Otok slavnih 20.00 Nan.: 7 življenj (i. Elena Barolo, Max Pisu) 20.30 Dnevnik, vreme 21.05 Reality show: Otok slavnih (vodi Simona Ventura) 23.45 Dnevnik 23.55 Aktualna odd. Tg2 0.00 Reality show: Scorie ^ Rai Tre 9.15 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 14.50 15.10 17.00 17.50 18.15 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05 23.00 23.15 23.35 0.35 0.45 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 16.20 18.55 19.35 20.00 20.20 21.10 Cominciamo bene Tg3 - Šport, vreme Tgr Agritre Zgodbe - Italijanski dnevnik Nan.: Saranno famosi Deželne vesti, dnevnik Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Neapolis Variete: Trebisonda, The Saddle Club, Mladinski dnevnik Aktualno: Druga Geo Dok.: Geo & Geo Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti, vreme Rai Tg Šport Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Nan.: La squadra (It., '06, i. Renato Carpentieri, Massimo Bonetti, Tony Sperandeo, Ester Botta) Dnevnik, deželne vesti Tg3 Primo Piano Recital: Dario Fo - Lekcije umetnosti: Raffaello Tg3 Dnevnik, vreme Mi smo zgodovina | Rete 4 Pregled tiska Nan.: Quincy, 7.40 Hunter (i. Fred Dryer), 8.40 Pacific Blue Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu Nad.: Steze Film: Toto' terzo uomo (kom., It., '51, I. Toto') Dnevnik in vreme Aktualno: Zanimivosti Tg4 Nad.: Vihar ljubezni Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Komisar Cordier: Delit de fuite (krim., Fr., '00, i. Pierre Mon-dy, Bruno Mandinier) Film: Rollerball (pust., ZDA, '01, i. Chris Klein) Pregled tiska Canale S 12.25 13.00 13.40 14.45 16.15 16.55 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 22.00 23.15 1.20 2.35 Na prvi strani Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Aktualno: Vaše mnenje Variete: Maurizio Costanzo Show Tg5 Borza Flash/Meteo 5 Nan.: Končno sama, 11.25 Detektiv v bolnici Nad.: Vivere Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful, 14.10 Centovetri-ne (i. Elisabetta Coraini) Aktualna odd.: Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Nan.: 5 zvezdic (i. Ralf Bauer, Susanna Knetchl) Tg5 minut TV film: Invisibile per amore (kom., Nem., '05, i. Sophiew Schutt, Heio Von Stetten) Kviz: Chi vuol essere milionaro (vodi Gerry Scotti) Dnevnik, vreme Variete: Striscia la notizia Film: Shrek 2 (ris., ZDA) Tg com - Meteo 5 Aktualna odd.: Matrix Nočni dnevnik Tg5 Nan.: Chicago Hope O Italia 1 6.00 Rai News 24, Morning News, Il caf- fe' Corradina Minea 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Verba volant 6.00 Odprti studio 6.10 Nan.: I-Taliani 6.35 Variete za najmlajše 9.05 Nan.: MacGyver, 10.10 Magnum P. I. (i. Tom Selleck) 11.10 Nan.: A-Team 12.15 Vaše mnenje 12.25 Odprti studio, 13.00 Šport 13.40 Risanke 15.00 Nan.: Veronica Mars 15.30 Tg com/Meteo 15.55 Nan.: Hannah Montana 16.50 Risanke: Heidi 18.00 Risanke: Mushiking 18.30 Odprti studio, vreme 19.10 Nan.: Camera cafe' 19.40 Ris.: Dragon Ball 20.30 Variete: Candid camera 20.45 Kviz: Prendere o lasciare 21.00 Nan.: Dr. House (i. Hugh Laurie, Lisa Edelstei, K. Winnick) 22.05 Nan.: Grey's Anatomy (i. Patrick Dempsey, Ellen Pompeo) 0.00 Nan.: Saved 0.55 Šport/Odprti studio 2.50 Nan.: Angel ^ Tele 4 13.45 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dogodki in odmevi 8.10 Pregled tiska 8.50 Koncert 10.35 Nad.: Marina 11.05 Dokumentarec o naravi 11.30 Nan.: Don Matteo 4 (i. Terence Hill, Nino Frassica) 13.30 Oddaja v živo 14.45 Dokumentarec o naravi 15.40 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.00 Vprašanja zdravniku 19.55 Športna rubrika 20.55 TV nad.: Garibaldi, eroe dei due mondi 22.45 Vprašanja Illyju 23.30 Včertaj in danes 1.05 Rubrika o potovanjih 1.30 Vremenska napoved 6.00 7.00 9.20 9.30 14.00 16.00 18.00 20.30 21.30 23.30 12.30, 20.00, 1.10 Dnevnik Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski dotik, 13.00 Na sodišču z Lynn (i. Kathleen Quinlan) Film: L' ultima conquista (pust., ZDA, '47, i. John Wayne) Dok.: Atlantida Nan.: Stargate SG1, 19.00 JAG (i. Catherine Bell) Aktualno: Osme in pol Aktualna odd.: L' Infedele Nan.: The L World (i. Pam Grier), 0.30 Sex and the City (t Slovenija 1 6.20 Kultura, Odmevi 7.00 8.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija: Celje 9.35 Ris.: Krastačja patrulja 9.55 Risanke 10.10 Ali me poznaš: Jaz sem jesenski veter 10.20 Hotel Obmorček, 10.30 Zlati prah: Železna peč 10.45 Knjiga mene briga - Pogovori z Mi-chkom Assayasom: Bono o Bonu 11.05 Dok.: Živa 11.30 Resnična resničnost 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Ars 360 13.30 Opus 13.55 Ljudje in zemlja 15.00 Poročila, promet 15.10 Hidak-Mostovi 15.45 Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu 16.10 Pod klobukom 17.00 Novice. Slovenska kronika. Šport. Vreme 17.30 Z vami 18.30 Žrebanje Lota 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme. Šport 19.55 Sredina filmska uspešnica - Film: Carlin seznam (dok., Švica, '06, r. Marcel Schupbach) 21.25 Skrita kamera Francija Keka 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Omizje 0.20 Z vami (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 9.00 10.35 TV prodaja 9.30 Zabavni infokanal 11.05 Studio City 12.00 Poljudnoznanstv. nan.: Skrivnosti divjine (Jap.) 12.25 Hri-bar 13.25 Seja državnega zbora 16.25 Kviz: Ljubljana prestolnica EU 14.35 Dok.: Luna 15.55 Nogomet: Maribor - Koper (liga Telekom, prenos) 18.00 Poročila 18.05 Črno-beli časi 18.20 Diagonale 18.55 Večerni gost: Akademik dr. Pavle Merku' 19.55 Don Kihot. Balet SNG Opera in balet Ljubljana 22.05 TV priredba predstave SSG Trst: Protest (Vaclav Havel, Slo, '04, r. Dušan Mlakar, i. Rafael Vončina, Vladimir Jurc) 23.00 Slovenska jazz scena: Elektrik jazz kvartet 23.45 Ruska nad.: Skrivnost dvornih prevratov (3. del) Dnevnik zamejske TV Infokanal Koper 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Globus 15.00 Film: Otok sanj (r. Charles Cri- chton, i. Robert Beatty) 16.25 Folkest 17.25 Nautilus 18.00 Program v slovenskem jeziku: Primorski mozaik 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 TV dnevnik, šport 19.30 Odmev 20.00 Pogovorimo se o... 20.40 Dok.: City Folk 21.10 Folkest 2007: Baba Zula 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Košarka: Jadranska liga NLB 23.35 Iz arhiva po vaših željah Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 17.00 Športni ponedeljek 17.55 Napoved dnevnika 18.00 Mladinski kviz: Če me spomin ne vara 18.40 Videospot meseca 18.45 Avto za vas 19.00 Koper, Izola, Piran 19.55 EPP 20.00 Dnevnik, vreme 20.20 Kultura 20.30 Gospodarska oddaja 21.00 Odprta tema: Vaš Kanal 22.05 Klepet na kvadrat 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar, pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val z Borisom devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Marica Nadlišek: Na obali (r. M. Prepeluh, 4. del); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Srečanja: Alojz Rebula (pripr. Tatjana Rojc); 15.00 Mladi val; 17.10 Mavrica: Glasbena skrinjica; 18.00 Učimo se vse življenje (pripr. Maja Mezgec); 18.40 Minute za boljši jezik (pripr. Slava Starc); 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik, osmrtnice; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Glasba po željah; 18.00 Prireditve; 18.30 Glasbena razglednica: Kogojevi dnevi; 19.00 Dnevnik RS; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads, Zvone Tomac. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.15 Govorimo italijansko?; 9.33 Intervju; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 13.00 Vse najboljše; 13.40 Kotiček dobrega počutja; 14.10 Gospodarstvo; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5 x 5; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Folk studio; 19.00 Lirika; 20.00 Album charts; 21.55 Sigla single; 22.00 Intervju; 22.30 Gospodarstvo; 23.00 Proza; 23.30 Italo heroes; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Priimko-va delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci 20.00 Gymnasium; 21.10 Glasbeni utrip 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli?; 12.00 Evropa, osebno; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 117.40 Šport; 18.00 Ek-spres; 18.15 Rokomet: Gorenje-Szeged; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.30 Na piedestal; 23.30 Odprto za glasbo SLOVENIJA 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja: Poezija avstralskih domorodcev; 11.45 Intermezzo; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Janus; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Me-digra; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Enciklopedija Slovenije; 18.20 Recital; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Kratka igra; 23.00 Jazz session; 0.05 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 3. oktobra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI ^NAPOVED ZA DANES Pretežno jasno bo, na severovzhodu bo občasno nekaj oblačnosti. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, na Primorskem okoli 11, najvišje dnevne od 22 do 26 stopinj C. Nad nami se še zadržuje anticiklonsko območje. V četrtek bodo začeli pritekati bolj vlažni jugozahodni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 18.42. Dolžina dneva 11.37. r LUNINE MENE Luna vzide ob 23.27 in zatone ob 15.15. A Nad srednjo Evropo, Alpami in severnim Balkanom je šibko območje visokega zračnega pritiska. Vremenska motnja se iznad srednje Evrope pomika proti Črnemu morju. V višinah priteka od zahoda k nam topel in razmeroma suh zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 20,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 8.02 najvišje 14 cm, ob 11.55 najnižje 10 cm, ob 15.27 najvišje 12 cm, ob 0.47 najvišje -31 cm. Jutri: ob 8.09 najvišje 25 cm, ob 13.51 najnižje -2 cm, ob 18.40 najvišje 15 cm, ob 21.16 najvišje -20 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............24 2000 m...........11 1000 m...........20 2500 m............8 1500 m...........15 2864 m............5 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. TOLMEČ O 10/22 VIDEM O ¿^ 11/25 O PORDENON 12/24 cS TRBIŽ O 9/18 O 5/21 KRANJSKA G. ČEDAD O^ GORICA O 0 N- GORICA 14/25 w 10/25 CELOVEC O 8/23 „S TRŽIČ 6/23 o KRANJ ^-=^>6/24 S. GRADEC CELJE 9/25 O MARIBOR O 10/25 PTUJ O M. SOBOTA O 8/24 O LJUBLJANA 10/24 POSTOJNA O 6/22 KOČEVJE " ČRNOMELJ N. MESTO 9/25 O ZAGREB 10/25 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Vjužnejših nižinskih predelih in ob morju bo spremenljivo, predvsem v severnejših nižinskih predelih in v predalpah bo več oblačnosti. Pozno zvečer bodo ponekod možne padavine. Ponoči bo ponekod v južnejših nižinskih predelih zamegljeno. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri čez dan se bo v severnih krajih pooblačilo, proti večeru bodo tam posamezne plohe. Drugod bo večinoma sončno. Ponekod bo zapihal jugozahodnik. V petek čez dan bodo padavine od severa zajele večji del Slovenije, sprva bodo vmes tudi nevihte. FRANCIJA - Občutno povečana prodaja glodalcev Po uspehu filma Ratatouille podgane hišni ljubljenčki PARIZ - Po uspehu filma Ratatouille, ki prikazuje dogodivščine Remyja, male podgane iz pariške kanalizacije, ki sanja, da bi postala cenjeni kuhar, se je v Franciji povečala prodaja teh glodavcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Potem ko so film začeli predvajati v francoskih kinematografih, so podgane kot hišni ljubljenčki postale prava moda, je dejal Gerald Moreau, ki vodi združenje za promocijo podgan kot živali, ki jih imajo ljudje za družbo. Velik uspeh risanega filma je mnoge spodbudil, da so si na spletnih straneh omenjenega združenja ogledali njihovo ponudbo, za 40 odstotkov pa se je povečala prodaja pribora in kletk za podgane.Najbolj iskana in tudi najdražja podgana, ki stane 50 evrov, ima svetlo dlako in viseča ušesa, kot slonček Jumbo. Podgane so bolj inteligentne in bolj zanimive od miši ali hrčkov, je dejal Moreau in pojasnil, da prepoznajo ime in se navežejo na gospodarja, z njimi pa se je mogoče igrati kot z mačkom ali psom. Moreau, ki ima s svojo prijateljico 19 podgan, staršem svetuje, da naj dvakrat premislijo, preden svojemu otroku kupijo tega glo-davca, »saj so podgane zelo družabne in potrebujejo veliko nežnosti in pozornosti«, je dejal in posebej opozoril, da samec in samica ne smeta biti v isti kletki, saj bi imeli v tem primeru vsake tri tedne do 15 malih podgan. (STA) ŠVEDSKA - Včeraj so jih razglasili Nagrajenci alternativnih Nobelovih nagrad STOCKHOLM - V švedski prestolnici so včeraj razglasili dobitnike alternativnih Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1980 podeljujejo predvsem za dosežke na področju varovanja okolja, boja proti revščini in socialni nepravičnosti, prizadevanja za človekove pravice in varovanja manjšin. Žirija je nagrado, ki jo bodo podelili na slovesnosti v švedskem parlamentu 7. decembra, letos dodelila nagrajencem iz Kanade, Kenije, Šrilanke in Bangladeša. Kot je včeraj pojasnila žirija, bo Christopher Weeramantry iz Šrilanke nagrado prejel za svoja »vseživljenjska prizadevanja za krepitev vladavine mednarodnega prava«. Dekka Ibrahim Abdi iz Kenije bo nagrado prejela za svoja »učinkovita prizadevanja za mir in reševanje konfliktov« v mnogih državah. Percy in Louise Schmeiser iz Kanade bosta nagrajena za svoje delo pri zaščiti »biološke raznolikosti in pravic kmetov«. Podjetje Grameen Shakti iz Bangladeša pa bo prejelo nagrado za svoja prizadevanja za promocijo solarne energije na revnem podeželju. Kot je povedal ustanovitelj nagrad, nekdanji poslanec Evropskega parlamenta Jakob von Uexkull, so vsi nagrajenci »opozorili na obstoječe rešitve za današnji svet«. Nagrada je vredna dva milijona švedskih kron (310.000 dolarjev) in jo bodo razdelili na štiri enake dele. Letos se je za nagrado potegovalo 84 kandidatov iz 42 držav. Alternativne Nobelove nagrade se sicer imenujejo nagrade za pravično življenje (Right Livelihood Award). Lani so nagrade prejeli Brazilec Chico Whitaker Ferreira, ki je pomagal ustanoviti Svetovni socialni forum, indijska družbena aktivistka Ruth Manorama, Američan D. Ellsberg, ki je z razkritjem vojaških skrivnosti v 70. letih prejšnjega stoletja prebudil ameriški narod, ter kolumbijski pesniški festival. Britney začasno izgubila skrbništvo nad otrokoma LOS ANGELES - Ameriška pop zvezdnica Britney Spears se še kar ne more izkopati iz težav, v katere je zabredla zaradi popivanja in uživanja mamil ter bizarnega vedenja v javnosti. Sodnik Scott Gordon je namreč v ponedeljek skrbništvo nad dvoletnim Seanom Prestonom in enoletnim Jaydenom Jamesom do nadaljnjega dodelil pevkinemu nekdanjemu možu in plesalcu Kevinu Feder-linu. Po sodnikovih besedah bo Kevin Federlin do nadaljnjega obdržal skrbništvo nad mladoletnima otrokoma, odločitev pa bo začela veljati v sredo. Kevin in Britney sta si do ponedeljkove odločitve skrbništvo delila v razmerju 50:50, vendar naj bi po nekaterih vesteh Kevin, ki si je neuspešno prizadeval uspeti kot raper, zahteval skrbništvo 70:30 v svoj prid. Ločitev med 25-letno Spearsovo in 29-letnim Federlinom, ki sta se poročila oktobra 2004, je postala dokončna konec julija, vendar je njun dogovor o deljenem skrbništvu prišel pod vprašaj zaradi očitkov na račun zvezdnice, da je neprimerna mati. Sodnik Gordon je v ostri bitki med nekdanjima partnerjema 18. septembra odredil, da mora pevka dvakrat na teden opravljati nenapovedane teste uživanja mamil, lahko pa obdrži deljeno skrbništvo nad otrokoma. Toda v ponedeljek je svojo odločitev spremenil, vendar zaenkrat ni znano, zakaj se je tako odločil. Pevki, ki se je v začetku leta odvajala odvisnosti od mamil, vsekakor ni bilo v korist pričanje nekdanjega telesnega stražarja, ki je medijem pojasnjeval, da se je pevka razgaljala pred dečkoma in v njuni prisotnosti uživala mamila. Britney, ki naj bi po podatkih revije Time v svoji karieri prodala več kot 76 milijonov plošč po vsem svetu, si je v zadnjem času prizadevala za vrnitev na glasbeno prizorišče. Toda njen nastop na nedavni podelitvi glasbenih nagrad MTV, prvi po več letih, je neslavno propadel. Njen novi album bo izšel 13. novembra. (STA)