j ^jie riška Domovi m
I. a »j rrn s n trt ■ —	--
^/.JICAN IN SPIRIT fORfc./7- IN LANGUAGE ONLY
NO. 197
JSsmng Chicago, Milwaukee, Waukegan,. Duluth, Joliet, San franclaco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. OCTOBER 12, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Japonska bo podvojila oborožitvene Izdatke
Kljub zmanjšanju napetosti v svetu in posebej še v A-ziji je Japonska sklenila c krepiti svoje oborožene sile.
TOKIO, Jap. — Japonska je v vseh letih od druge svetovne Vojne sem vzdrževala le zelo skromne obrambne sile, popolnoma se je v pogledu zunanje Varnosti zanašala na ZDA, s katerimi je sklenila posebno vzajemno obrambno pogodbo. Ta Pogodba je bila pred par leti podaljšana.
V tem razdobju Japonska sko-ro ni nič žrtvovala za svoje o-horožene sile, zato je lahko vlagala več v rast svojega gospodarstva, ki se je naglo razvijalo tn se povzpelo na tretje mesto na svetu, za ameriškim in ruskim. že vlada predsednika Sata je spoznala, da bo morala povečati Japonska svoje obrambne sile, še bolj čuti to nova vlada predsednika Tanake, ki se je
Novi grobovi
Frank P. Polo
V Veteranski bolnišnici je umrl 59 let stari Frank P. Polo (Polovitch) s 1334 E. 90 St., samski, brat Michaela, pok. Sama, May Berwald, Adele Blay-ney, Olge Geremia in Anthony-ja. Pokojnik je bil rojen v Ba-yonnu, N.J., in je bil veteran druge svetovne vojne. Bil je zaposlen kot pilot na ladjah Great Lakes Wilson Shipping Line skozi 35 let. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue v soboto ob 8. zjutraj, v cerkev sv. Filipa Nerija ob 9., nato na Kalvarijo.
Mpirasije staršev ušeneev v privatnih
šolah ni dovoljeno
WASHINGTON, D.C. - Zvezno vrhovno sodišče je z 8:1 potrdilo odločitev prizivnega zveznega sodišča, ki je razsodilo, da je zakon v Ohiu o podelitvi posebnih podpor staršem otrok v privatnih šolah v nasprotju z u-stavnim določilom o ločitvi cer-
V škofovski preobleki je bolel do sv. očeta
odločila za bolj neodvisno ja- kve in države_
Ponsko pot v mednarodni politi- 0hijska glavna skupžčina je
‘	.	. .	.	,	sklenila na ta način podpreti
ranaka je izjavil, da se bo priVatne šole, ki so zašle v fi-^ponska v narodni obrambi še nan£no stisko in jim grozi neseno opirala na svojo obramb- varnost, da bodo morale zapreti ° pogodbo z ZDA, da pa bo o- svoja vrata. V državni blagajni popila tudi svoje lastne oboro- je pripravljenih 61 milijonov za žene sile. V prihodnjih petih le- podpore privatnim šolam preko
i je odločena izdati v ta na- staršev, ki pa jih guverner ne nien 16.5 bilijonov dolarjev, še more 'in ne sme Uporabiti v so_
n Ta^	kot v pretektih giasju s sklepom ljudskega za-
petih letih. Povečala in moder-! stopstva. bizirala bo tako svojo armado' kot tudi letalstvo in vojno bro-dovj
V škofovski preobleki je ho-M pretekli mesec neki moški do sv. očeta v Castel Gandeifu z “božjim sporočilom”.
RIM, It. — Neki Mencio De-metrio, 42 let stari mož iz Kolumbije v J. Ameriki, ki je prišel v Italijo iz Dominikanske republike, je preoblečen v škofa prišel v Castel Gandolfo in hotel na vsak način k sv. očetu, ki da mu ima izročiti “božje sporočilo’'. Vatikanska straža ga je ustavila in ko je dognala, da ni nikak škof, ga je izročila italijanski policiji.
Italijansko časopisje je pisalo v zvezi s tem, da je tujec hotel papeža umoriti, kar pa v Vatikanu zanikavajo, prav tako ne vedo o tem nič pri italijanski policiji; ki je dognala, kdo je tujec in od kod je prišel
Menecio Demetrio je bil v Castel Gandolfu 14. septembra, dva dni pred odhodom papeža Pavla VI. v Benetke in v Udine na evharistični kongres. Tekom tega obiska in še posebej v Udi-nah so italijanske oblasti posebno skrbno organizirale varnostne priprave, da se sv. očetu ne bi kaj zgodilo.
Gobavci so se sami obranili rdečih napadalcev
DA NANG, J. Viet — Gobavci v naselbini južno od tod, ki je bila napadena pred nekaj dnevi, so ta teden sami pregnali s kamenjem in palicami petori-co oboroženh rdečih gverilcev, ki so se pripeljali s čolnom na breg pred naseljem, do katerega je sicer možen dostop samo po morju.
Pet dni preje so napravili rdeči z napadom na gobavsko naselje in na sirotišnico ter šolo v bližini hudo škodo.
HegaM dohodninski davsk dobi Britanija!
Konservativna vlada je. predložila uvedbo negativnega dohodninskega davka kot način podpiranja potrebnih.
LONDON, Vel. Brit. — Vlada je predložila popolnoma nov način javnega podpiranja potrebnih. Vključen naj bi bil enostavno v davčni sistem. Tako bi Velika Britanija kot prva uvedla negativni dohodninski davek,)
FRANCOSKO ZASTOPSTVO
V HANOiU BILO ZADETO
Včeraj dopoldne po krajevnem času je padla bomba ali pa protiletalska raketa na poslopje francoskega diplomatskega zastopstva v Hanoiu. Poslopje je bilo skoraj uničeno, glavni francoski diplomat težje ranj'en, ena Francozinja in štirje domačini v zastopstvu pa mrtvi.
WASHINGTON, D.C. — ZDA ko so se vršila v Parizu intense se oprostile Franciji za ne- zivna tajna pogajanja za konča-srečo, ki je zadela njeno diplo- nje vojskovanja v Vietnamu, pri matsko zastopstvo v Hanoiu te- katerih posreduje francoska kom ameriškega letalskega na- vlada. Prav zato sta tako Pariz pada na vojaške cilje v nepo- kot Washington storila vse, da sredni bližini mesta. Na poslop- bi nesrečni dogodek ne škodo-je poslaništva je padla ali težja val pogajanjem za konec vojne, ameriška bomba ali pa protile- ki si ga obe strani močno že-talska raketa, ki je zgrešila a-)lita.
meriška letala, kot je to razlagal Četudi je bomba ali raketa, ki včeraj obrambni tajnik M. ^ je padla na poslopje francoskega Laird. V teku je preiskava, ki j diplomatskega zastopstva v Ha-naj to dožene. Glavni francoski noiu, padla tja po nesreči, je diplomatski zastopnik, 52 let vendar to sprožilo ostro kritiko star Pierre Susini, je ranjen na ■ ameriških letalskih napadov na glavi in je močno opečen po | Severni Vietnam. Svet se sprašuje, čemu taki napadi tako
vsem telesu, vendar je izven nevarnosti. Ena Francozinja,
; Iz Clevelanda in okolice
S
i
Seja—
Društvo Ribnica št. 12 ADZ ima v nedeljo ob 9.30 sejo v SND na St. Clair Avenue, soba št. 2.
Balincarska tekma—
Članice Gospodinjskega kluba na Jutrovem imajo v nedeljo, 15. oktobra ob enih popoldne balincarsko tekmo v SDD na Prince Avenue.
Dopolnilo—
Včeraj nam je bilo naknadno sporočeno, da je umrli Joseph Stražišar zapustil v Materni pri Igu pod Ljubljano brata Ivana. Konec štrajka učiteljstva v North Royalton—
Učiteljski štrajk v North Ro-yaltonu je končan in danes bo v vseh šolah tega predmestja zopet reden šolski pouk.
S. Shriver spet v mestu—
,, Demokratski podpredsedniški blizu glavnega mesta, ko ob-^ kandidat Sargent Shriver bo
clamca zastopstva, in štirje do-j stoji očitna nevarnost za zivlje- danes in jutri zopet y Cleve_
mačini, zaposleni v zastopstvu, nje tisocev civilnega prebival- ]andu_ Jutri bo govoril zboru_
pa so mrtvi.	| stva.
Nekaj ranjen je bil tudi ai-(
čeprav je nekaj sličnega predlo-^ banski diplomat Quemai Rab- Zanimivo je, da pri tem nihče ne žil v ZDA pred časom predsed- 5-^^^ kj se je nahaja v času i opozoih, na dejstvo, da je Hanoi nik Nixon. .	j eksplozije v francoskem zastop-' glavno mesto Severnega Viet-
Vsi, ki imajo dohodke preko stvu. Alžirija je protestirala pri nama, upravno in gospodarsko določene vsote, ki je nujno po- vladi ZDA, ker da je eksplozija 1 središče, najvažnejši prometni trebna za dostojno življenje, bo- v poslopju francoskega zastop-1 vozel vsega Severnega Vietna-
jočemu učiteljstvu in bolniškim ■sestram.
Policija je prejetega poslala dohodninski davek plačeva- stva odnesla streho z na duševni pregled. 50 <1°- vsi Pa’ ^ imaj° dohodek pod poslaništva, gnali, da ni čisto pri‘pravi pa-)tako vsoto, bodo pa od davčne ( ; Kanadski poročevalec
meti, so ga pognali iz Italije.
Proračun narodne obrambe dogovorjen
žavna uprava Ohia jo je pri-j WASHINGTON, D.C. — Kon-. ge”> kar pomeni, da je to za en-[proti zemlji in odvrglo dve bom-! ki 1° s tem povzroča Severnim pravljena dati, najti mora le za-' ferenca predstavnikov obeh!krat še bolj načrt za razpravo
11 Vodniki privatnih šol v Ohiu, jod teh je 95% katoliških, upa-v ]e. V pogledu atomskega o- j0 ge vedno na javno pomoč. Dr-0z]a se bo tudi v bodoče popolnoma zanašala na ZDA.
Kljub podvojitvi izdatkov za j konito pot. Za starše z otroci v zbornic je dosegla sporazum o »arodno obrambo ti še vedno ne ;privatnih šolah je predvidena' nakazilnem predlogu za narod-0 o dosegli niti pol odstotka davčna olajšava tudi v zveznem narodnega skupnega dohodka, zakcnskem predl
■‘etno, med tem ko ZDA izdajo1	-------„------
Za narodno obrambo letno blizu1 Uravnovešeni proračuni
na-
uprave prejeli podporo, ki bo ^ Maclear trdi da je ameri_ dohodek dopolnila do za zivlje-.|ška letala	val tekom
nje potrebne vsote	pada in da je videl; kako ^ ^
Predlog je bi stavljen v par-' od njih kljub močni ile.. i amen tu v obliki ‘zelene knji- tals]d obrambi nenadno	1q
njenega ma, ki je poslal vse svoje redne i vojaške sile v boj v Južni Viet-1 nam, v Laos in Kambodžo. Nihče ne opozori na dejstvo, da je Severni Vietnam zagrizeni napada in da je videl, kako se je j Padalec in osvajalec, ki noče po-
' pustiti kljub vsem letalskim napadom, kljub vsej teži in stiski.
celotnega narodnega dohodka.
-----v---—
Irski zunanji minister o Severni Irski v ZN
no obrambo. Odobrenih je za ta namen 74.3 bilijone, 5.2 bilijonov manj, kot je vlada predložila.
Konferenca je črtala iz predloga senatno dopolnilo s pozi-
so prišli iz navade
WASHINGTON, D.C. — Ko
je nekdo vprašal visokega urad-'vom predsedniku Nixonu, naj nika v Beli hiši, če se bo Nixo-J določi končni dan umika vseh nova vlada prihodnje leto resno ameriških oboroženih sil iz In-potr udila ba uravnovešenje dokine pod pogojem, da bodo Z'NI NAR0DI> N.Y. zveznega proračuna, je dobil od-'rdeči izpustili vse ameriške voj-'i zunanji minister dr. Pat- govor, da “to utegne biti cilj, da ne ujetnike.
.J: ■R^Rery Je pred glavno pa s0 uravnovešeni proračuni v ^Psckl0 KN lazlagal položaj prišli iz navade kot poštni golo-beverni Irski in izjavil, da je
0 vprašanje mogoče rešili le v ^kupnem razgovoru Velike Briclje, Irske in Severne Irske.
Irec je kritiziral londonsko v ado in njene dosedanje ukre-k® ter poudaril, da je resnična 11 trajna rešitev možna le ^ družitvi celega irskega otoka rePubliki Irski.
Dogovorjeno skupno besedilo je bilo poslano v obe zbornici v končno odobritev.
kot dejansko predlog za uzako nitev. Predložila sta ga skupno finančni minister A. Barber in socialni minister Keith Joseph.
Korejci se sestali v Panmunjomu
bi. Po njegovem ni to mogla' Vietnamcem> posebno še civil biti “pomota letalca”.	j nemu prebivalstvu.
Napad se je izvršil v času, ko* Nihče ne taji dejstva, da bi je imela francoska vlada svojo! vojne v Indokini takoj ko-redno sejo. Predsednik repub- nec> ko kI Severni Vietnam opu-like George Pompidou je czna- sRI svoje osvajalne načrte, pa čil dogodek za “obžalovanja! vendar nihče ne kaže nanj kot
vreden”, vlada pa je
uradno na krivca, ampak vsi obsojajo
SEOUL, J. Kor. — Za danes protestirala pri ZDA. Te so se je določen v Panmunjomu sesta- takoj po prejemu obvestila o nek koordinacijske komisije eksploziji v poslopju francoske-Juž. in Sev. Koreje, ki bo naj- ga zastopstva v Hanoiu v času
ZDA, ki dejansko le pomagajo napadenemu Južnemu Vietnamu v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi. Najzani-
Ijudi v samih ZDA.
prej določila svojo lastno vlogo ameriškega letalskega napada' rrdvejše je pri tem to, da zav-v bodočih medsebojnih razgovo-: opravičile pri francoski vladi. zema tako stališče tudi nekaj rib, nato pa se lotila vprašanj, Državni tajnik W. P. Rogers je ki naj privedejo do izboljšanja izrekel globoko obžalovanje, odnosov in zvez med obema Ko-* Vsa stvar je bila posebno ne-rejama.	rodna, ker se je dogodila v času,
--
Zadnje vesti
Še štiri leta vojne v Vietnamu ali mir za vsako ceno
Avstralija bo volila nov parlament
SYDNEY, Avstral. — Pred-Sednik vlade William McMahon ^ objavil, da bodo nove zvezne plitve letos 2. decembra. Volili °do nov parlament, v katerem e 125 poslancev.
Sedaj je imela v njem vlada °alicija liberalne in podežel-e stranke 66 poslancev, delav-stranka, ki Poslancev.
je v opoziciji, pa
bremenski prerok pravi;
im
Kop0idne deževna nato po-°pna razvedritev. Najvišja eihperatura okoli 60.
Tako izbiro je ponudil demokratski predsedniški kandidat ameriškim volivcem v svojem govoru v torek zvečer. On pravi, da noče reševati “obraza” ameriške politike in ne Van Thieuja, ampak “dušo Amerike”.
McGovern trdi, da je 9 let proti vojskovanju v Vietnamu, nič pa ni povedal, da je glasoval za topkinško resolucijo, na temelju katere je poslal predsednik L. B. Johnson ameriške oborožene sile v Južni Vietnam, da zavrnejo komunistični napad, organiziran, podpiran in voden iz Hanoia. To, za kar je McGovern tedaj glasoval, proglaša zdaj za napako in izjavlja, da ZDA ne bi nikdar smele v Vietnam, ker da je tamkajšnja vojna “državljanska vojna”, v kateri nimajo ZDA nič iskati.
McGoverna malo brigajo dokazi za njegove trditve ter noče videti in (priznati dejstev, ki njegove trditve jasno zavračajo. Svet mu naj eno-
stavno verjame in sprejme vse, kar pripovedujejo za resnico kot papežu, kadar govori “ex catedra”.
Takoj po svoji vmestitvi, je dejal McGovern, bo ukazal a-meriškim oboroženim silam v Indokini, naj ustavijo vse sovražnosti, v Hanoi bo pa sporočil, da sprejema vse njegove zahteve, zato pa pričakuje, da bo ta vrnil vse ameriške vojne in civilne ujetnike, pa obrazložil tudi, kako je s pogrešanimi.
ZDA bodo v teku 90 dni u-maknile vse svoje oborožene sile iz Vietnama, ko bodo vrnjeni vsi vojni ujetniki, pa tudi iz Tajske in iz indokitaj-skih voda. Ustavile bodo vso podporo Južnemu Vietnamu in odpeljale od tam tudi vse še uporabno orožje. Pomagale bodo tamkajšnji morebitni koalicijski vladi doseči splošno mednarodno priznanje.
James Rest o n, sodelavec The New York Timesa, ki je znan nasprotnik vojskovanja v Vietnamu, je označil McGo-
veimov načrt za končanje vojne v Vietnamu za predajo Hanoiu, ki jo ameriška javnost nemara ne bo sprejela, bo rajše sledila Nixonu, ki je odločen vojno v Vietnamu končati tako, da bodo ZDA pri tem rešile ne le svoj “0-braz”, ampak tudi še neodvisnost Južnega Vietnama.
Predsednik Nixon se pripravlja na popolen umik a-meriških oboroženih sil iz Južnega Vietnama, toda šele tedaj, ko bo ta sposoben sam braniti svojo svobodo in neodvisnost ob zadostni ameriški podpori v orožju, vojaški opremi in strelivu. Saigonska vlada bo tako imela možnost kot enakopravna iskati sporazum in mirno sosedstvo s Severnim Vietnamom.
McGovern bi ne samo takoj umaknil vse ameriške oborožene sile iz Južnega Vietnama in ukinil vsako podporo ameriškega letalstva in vojnega brodovja, ampak bi vzel južnovietnaskim o b oroženim silam tudi vse še uporabno 0-
rožj.e in jih tako brez vsakih sredstev za možen uspešen odpor prepustil rdečemu nasilju. McGovern seveda misli, da se bo to tedaj nenadno spremenilo v “bratsko ljubezen”.
Predlog popolne predaje rdečim skuša McGovern zaviti v človekoljubje in “iskanje duše”.
Resno dvomimo, da se mu bo pri tem “iskanju duše” pridružila večina Amerike. James Reston sodi, da je McGovern s svojim načrtom za konec vojne v Vietnamu pri volivcih več izgubil, kot pridobil. Poročila o sličnih vtisih prihajajo iz vseh delov naše širne dežele. Posebno ostra je kritika delavskih vodnikov, med njimi predsednika AFL-CIO G. Meanyja.
Načelnik Senatnega zunanjepolitičnega odbora W. Ful-bright, eden vodilnih “golobov” v Senatu, je izjavil med tem včeraj, da se “v glavnem” strinja z McGoverno-vim načrtom.
PARIZ, Fr. — Dr. H. Kissinger bi se moral vrniti sinoči domov, pa je ostal tu, četudi je bilo rečeno, da ni predviden noben nov sestanek med njim in Le Due Thojem. Sodijo, da bo do takega sestanka le prišlo, predno bo dr. H. Kissinger odletel danes domov. Ko so tajni razgovori za enkrat prekinjeni, se je danes vršila zopet redne javna seja, na kateri je rdeča stran napadala ZDA in dolžila Nixona, da mu v resnici ni do končanja vojne, ko nadaljuje z letalskimi napadi na Severni Vietnam.
WASHINGTON, D.C. — Zvezni sodnik je odredil takojšnjo reformo v ječi District of Columbia, kjer se je včeraj zjutraj uprlo kakih 50 jetnikov, pridržalo 9 oseb kot talce in stavilo vrsto zahtev. Upor je bil po 22 urah končan. Sodnik je odredil preiskavo razmer v ječi in zaslišanje vseh jetnikov. Za upornike ni odredil j nobene kazni.
SAIGON, J. Viet. — Predsednik) republike Van Thieu je dejal,: da ne bo popustil v boju proti j komunistom in da ne bo pri-; stal na nobeno koalicijsko j vlado. Po njegovem ne bo v'
Nixonova kampanjska blagajna naj pomaga drugim republikancem
WASHINGTON, D.C. - Odbor za ponovno izvolitev predsednika je zbral kar obilo denarja. Tako so se odločili, da bodo iz njegove blagajne dali nekaj pedpore repub. kandidatom za Kongres, ki imajo upanje na uspeh pri volitvah, pa ne dovolj denarja za volivno kampanjo, da bi te izglede polno izkoristili. --------------o-----
Za “izgubljeno stvar”
ni prispevkov
WASHINGTON, D.C. - Predsedniški kandidat G. McGovern toži redno o pomanjkanju finančnih sredstev za svojo volivno kampanjo, med tem ko imajo demokratski kandidati za Kongres kar dosti finančnih podpornikov.
Bogati podporniki ne marajo dajati denarja za “izgubljeno stvar”, kot trdijo o McGoverno-vi kandidaturi, ga dajo rajše naravnost tistim kandidatom, o katerih so prepričani, da bodo zmagali in jim nato lahko vrnili uslugo za uslugo.
Južnem Vietnamu miru, dokler ne bo “ubit zadnji komunist”.
VARŠAVA, Polj. — Filadelfijski nadškof John kardinal Krol je kot prvi ameriški prelat obiskal po drugi svetovni vojni Poljsko, da se udeleži proslave prve obletnice proglasitve Maksimilijana M. Kolbeja blaženim. P. Kolbe se je v načističnem koncentracijskem taborišču prostovoljno javil v smrt namesto sojetnika, očeta 5 otrok. Kardinal Krol je sin poljskih priseljencev v ZDA in je pred drugo svetovno vojno študiral na Poljskem. Od tam je odšel tik pred nemškim napadom septembra 1939 na Poljsko.
SAIGON, J. Viet. — V preteklem tednu je bilo mrtvih v vojaških akcijah 21 Ameri-
kancev, med njimi 20 na križarki Newport News, ko je obstreljevala rdeče postojanke ob Demilitarizirani coni Vietnama, pa je prišlo iz nepojasnjenih vzrokov do eksplozije v enem izmed njenih topniških stolpov.
‘Ul7 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 197 Thursday, Oct. 12, 1972
Teden časopisja
niso nikdar niti obstojali. Še, ko je bilo treba pisati vse z toko, je bilo napisano veliko neresničnega, hote in nehote, odkar imamo tisk, je tega seveda še veliko, veliko več, kot je pač več “pisane” besede.
S precejšnjo pravico lahko rečemo: Povej mi, kaj bereš, pa ti bom povedal, kaj si!
Pazimo zato, kaj bomo brali, kakšen časopis bomo naročili! Časopis in knjiga sta nam lahko v velik blagoslov, v veliko oporo in podporo v poštenem žjvljenju, lahko pa sta tudi pravi strup, ki nas uničuje duševno in telesno in nas končno pogubi.
BESEDA IZ NARODA
mmmma
trngrn
a*,	-
Milwauiki zapiski
DOKTORAT JE NAPRAVIL. — Slovenci so znani po svoji pridnosti. Kamorkoli jih postaviš, povsod pokažejo svoje sposobnosti in zmožnosti. To je storil tudi Janez Kotar, sin Rudolfa in Teresije Kotar. Vztrajnost in volja sta ga pripeljala do doktorske časti. Svoje študije je dokončal v Seattlu, Wash. Sedaj živi v Duluthu, Minn., kjer tudi uči. Svoj doktorat je napravil iz gozdarskih strok. Svojo pot navzgor je začel pred več leti. Kot mlad študent je za nekaj časa prekinil svoje učenje in začel delati v tovarni kot mnogo mladih ljudi. Zaslužek je bil dober in si je mislil, zakaj pa ne. Rad pa je vedno poslušal dobre nasvete. Nekdo mu je v tistih letih rekel, ker ima že toliko šol, nrj jih dokonča. Vsaka šola op-naga. Kramp lahko vsakdo goni. Fant si je nasvet vzel k srcu in začel nadaljevati svoje učenje in se resno posvetil temu, kar ga je veselilo: gozdarstvu. Ker takrat ni bilo v Milwaukee-ju primernih šol, je šel, četudi težko, v Stevens Point in od tam naprej, dokler ni dosegel tega, kar je bil cilj življenja. Mlademu doktorju čestitamo in želimo veliko uspeha pri njegovem poklicnem de-
čas. Njegov zgled nam lahko služi za vzor, kaj
vsem
lahko
Ta teden je v naši deželi “Teden časopisja”, ki naj o-pozori javnost na varnost časopisja na splošno, na dnevnega pa še prav posebej.
Časopisje je velesila tudi še v moderni dobi, ko radio in televizija prinašata novice, poučne in zabavne programe v domove po naši deželi in v veliki meri drugod po svetu. Spregovorjena beseda in slika napravita močnejši prvi vtis od pisane, toda pisana ostane in jo lahko pogledamo vedno znova.
Dobri časopisi, na naj bodo dnevniki, tedniki ali mesečniki, prinašajo novice vseh vrst in z vseh področij, vsak po svojih vidikih; Prinašajo tudi razne poučne članke, pa dodajajo vedno tudi kaj zabavnega, posebno pozornost posvečajo otrokom, posebno starim in upokojenim, posebno moškim in posebno ženskam. V ameriških listih so obsežne priloge za šport, modo in posebej za ženski svet in seveda vseh vrst smešne in zabavne zgodbe, pisane in slikane.
Ameriški nedeljski list je tako obsežen, da bi ga imel brati dovolj ves teden, če bi hotel res vsega prebrati.
Pri takem listu sodeluje na stotine, tudi na tisoče piscev vseh vrst, urednikov in strokovnjakov. Nekateri od njih imajo mrežo svojih poročevalcev po vsem svetu, drugi se naslanjajo na razne poročevalske službe in priobčujejo sestavke raznih “kolonarjev”, ki se jim zdijo primerni in v soglasju s smotri lista. Priznati je treba, da skuša večina ameriških listov podajati “obe strani”, da nudi čitateljem priložnost stvarnejše presoje in poučitve v posameznih vprašanjih.
Povprečen ameriški list ne pozna ideološke usmeritve, hoče biti vsestranski, stvaren in objektiven. Hoče biti vsem vse, kar pa seveda ni mogoče doseči v polni meri. Naši listi so, kot pravimo, malo bolj konservativni ali pa malo bolj liberalni, večina pa jo ubira srednjo pot.
Uredniki ameriških listov imajo v svojem pisanju precej proste roke, lastniki listov jim dajejo vso svobodo, v kolikor to listu ne začne na kak način škoditi. Tiskovna svoboda je v naši deželi res obsežna, ima pa vendar tudi svoje meje, ki se jih morajo pisci držati, če nočejo spraviti list v tožbe in s tem finančne težave.
Še bolj kot drugod po svetu je ameriško časopisje, posebno še dnevno, vezano za svoje vzdrževanje na oglase.
Ti krijejo velik del stroškov, zato so oglasi razmeščeni po vsem listu z izjemo prve strani. Novice in članki se nadaljujejo s prve strani v notranjosti listov, da mora tisti, ki jih hoče brati, skozi ves list in si tako tudi nehote ogledati oglase.
Težava z našimi listi in njihovim poročanjem je v precejšnji meri v tem, kako gledajo pisci poročil na posamezna vprašanja in dogajanja. Morda smatrajo neko stvar za važno, ki dejansko ni važna, pa o njej napišejo obsežno poročilo in jo tako napravijo za važno. Drug dogodek, ki je morebiti važen, ne omenijo, ker njegove važnosti niso spoznali in prav ocenili.
S tem, kako svoja poročila, svoje novice izbirajo in u-rejajo, vrše močen vpliv na čitatelje lista. Ti dejansko gledajo vse skozi njihova očala. Če je poročevalec zrel, stvaren in nepristranski, so taka tudi njegova poročila in sam njihov izbor, če je ozek, pristranski in zagrizen, so taka tudi njegova poročila, kar pa čitatelj največkrat ne ve. Nehote ga pisec zapelje tja, kjer je sam, če je v vsem vezan samo na njegova poročila. Kdor se hoče taki nevarnosti izogniti, se bo najprej razgledal in bral vsa poročila z veliko previdnostjo. Šele, ko bo odkril, da se lahko na nekega poročevalca zanese, jih bo jemal kot stvarna, četudi ne vedno čisto objektivna.
Kdor se seveda bolj zanima za javna vprašanja, bo gledal, da bo o vsakem dogodku pregledal čim več poročil z različnih strani in od različnih ljudi. Samo na ta način je namreč mogoče dobiti resnično in celotno sliko.
Na žalost je v naši deželi večina časnikarjev močno liberalno usmerjena in hoče biti vedno moderna, rada grabi po izrednih novicah, ki so učinkovite in pritegnejo pozornost. Seveda nista radio in televizija v tem pogledu nič boljša, morda še celo slabša. Veliko jih je, ki morda mislijo drugače,^ki so sposobni misliti po svoje, po tiščijo za večino, ki je znana , ki je ugledna in vplivna. Pri tem resnica največkrat hudo trpi.
Veliki in seveda tudi mali listi gledajo, da se ne zamerijo podjetjem in ustanovam, ki v njih veliko oglašajo, da ne bi njihovih oglasov izgubili. To seveda večkrat tudi ne ostane brez vpliva!
Človek mora na vse to misliti, kadar vzame list v ro- i treba zahvaliti Jožetu Gra-ke, Vse, kar bere, mora brati, kot smo včasih rekli, “s j Echu> znanemu trgovcu s plošča-ščepcem soli”. Zal so časi, ko se je človek na vse, kar je bi-!mi in velikemu prijatelju muzi-Ic napisanega, lahko zanesel, že davno minili. Prav za prav ke> kakor tudi znanemu Dicku
Kossinsu, lastniku Mellody Bar, ki je že sam večkrat imel take vrste prireditve, toda le v manj Šem obsegu. Med muzikanti smo videli znane Louie Bashella, Doc Perka, Eddia G a 11 u na, Franka Bevska, Fun-o-leers in druge. Vseh skupaj je bilo 18 različnih godb. Bilo je veselja in zabave na pretek. Poskrbljeno je bilo tudi za žejne in lačne. Nihče ni bil prikrajšan. Najbolj so bili ljudje veseli, da ni bilo treba plačati nobene vstop nine. Festivala se je udeležila tudi gospa Anick, znana po vsem svetu po svoji operaciji na srcu. Od samega veselja, da more zopet biti del vsakdanjega življenja, se je udeležila celo plesa. Ko sem poslušal muziko, je še mene prevzelo tako, da sem pozabil na svoje vsakdanje skrbi in bolečine. Saj veste, da brez teh nihče ni!
RAZSTAVA ROŽ. — V roko mi je prišlo povabilo 5. razreda katoliške šole sv. Janeza Evangelista na 85. cesti. Vabilo pravi, da naj pridem in si ogledam njihovo ureditev rož. Nekam čudno poyabilo šolskih otrok. u+™°,yeJia Parkrat sem ga prebral, da sem bil gotov.1 da je to res, kar tam piše. Če je že tako, sem si mislil, si bofn pa ogledal vso zade-
lu. Upamo, da nam bo kdaj po- ,	.	,	,
,	, ,	'	i vo, da napravim otrokom vese-
kazal ta svet, ki je vsem nam ta- -,■	.	,	,. T
, Til-	I be. Otroci so vedno veseli, da
ko malo poznan, s kakim svojimi	u	^
,	^Jim m treba zmeraj tičati v
Udal“l!m'h7VLClb01meAnjigah,	da nekdo pride
in jih nekoliko zmoti. Ko sem
v, ,	, v v .	...	i tja prišel; je bil tam ravno foto-
clovek doseže, ce ima dobro vo- „ f ...	v .
Ijo in vztrajnost. Sem vedno re-!grat ^W^ega cas0‘>.,sa' k'
1 se imenuje Observer. Časopis
kel, da Slovenci nismo kar tako.
UMPAPA PRI SV. JANEZU. —Ne bi človek mislil, da je to mogoče in to v tem času, ko ima vsa druga muzika prednost. Zadnjo nedeljo ob enih popoldne je počil top in sicer kar štirikrat po vrsti. Mene je skoraj vrglo s stola. Nisem takoj vedel, kaj je. šele po kratkem razmišljanju mi je prišlo na misel, da se prične pri Sv. Janezu festival polk. Ni me več strpelo doma. Moral sem si to zadevo ogledati od blizu. Slišal sem že prej na radiju na več postajah, bral sem v časopisih, tako angleških kakor slovenskih. Bilo je večkrat oznanjeno v cerkvenem glasilu, da se pripravlja velika reč. Veliko znanih godb je obljubilo svoj nastop. Med njimi i več znanih osebnosti. Celo po te-lefonu so spraševali, če bo res ta in ta nastopal na tem festivalu. Nekateri od teh muzikantov imajo ljudi, ki jim sledijo, kamorkoli gredo. Tako se je zgodilo tudi tukaj. Vreme je sicer bilo lepo in sončno, le nekaj stopinj premrzlo. Seveda tam mi nismo gospodarji. No, ko sem tja prišel, sem bil presenečen. Bilo je skoraj kakor v Sv. pismu. Tam je menda nekje zapisano, da je sv. Peter rekel Gospodu: Dobro nam je tukaj biti. Napravimo tri šotore. Tudi tukaj so imeli tri šotore. Vse se je odigravalo pod temi šotori. Ljudi se je kar trlo. V popoldanskih urah je bilo med 2. in 5. uro čez 2,000 ljudi. Dobro je bilo to, da so prihajali in odhajali. Drugače ne bi bilo mogoče vseh teh ljudi kam spraviti. Za vso režijo, v kolikor mi je znano, se
pošlje svoje ljudi vedno tja, kjer misli, da je kaj zanimivega in vrednega za poročanje. Ko stopim v razred, me otroci lepo pozdravijo. Učiteljica takoj določi eno dekletce, da me vodi o-krog in mi razkaže vse, kaj so otroci pripravili in kako so si zamislili ureditev rož.
Nekateri otroci so dobili nagrade za o r i g i n a 1 ne zamisli. Prva nagrada je bila označena s plavim trakom, druga z rdečim in tretja z belim. Bi jih morali videti, kako so bili ponosni na svoje delo. Ta razstava rož se vrši pod vidikom učenja o rastlinah, ki ga imajo letos v tem razredu. Taka ustvarjalnost pomaga miselnosti otrok. Daje pa tudi dobro ime šoli, ker dobi priznanje po časopisju, ki govori o delu, ki ga šola opravlja. Mislim, da vse premalo pride v javnost, kaj se dela po katoliških šolah.
OPERACIJA USPELA. - Fr. Matt Setnicar, župnik fare Marije Pomočnice kristjanov v West Allisu, je bil operiran na očesu. Že dalja časa je imel izrastek na roženici. Sedaj mu je zdravnik rekel, da je čas, da gre na operacijo. Malo ga je skrbelo, kaj bo. Saj veste: vid je vid. Pa je šlo boljše, kakor so pričakovali. Father je že doma. Le obvezo na očesu mora še nositi! Ne boli ga pa nič. Je prav zadovoljen, da je prestal. Je vedno hudo, če veš, kaj bo. Ker je šlo tako dobro, je Father hotel, da bi ga zdravnik operiral še na drugem očesu. Pa mu je zdravnik rekel, da je za prvo silo dovolj. Ro se to oko privadi na svetlobo, bodo pa verjetno šli na drugo oko. Hvala Bogu, da je dobro izpadlo, dobro videl!
POGOVOR S STAREJŠIMI. Razgovarjal sem se z Angelo Fon na Pierce St. Rekla mi je, ko pridem, naj kar potrkam na okno, ker zvonca ne sliši vedno. Ker sem se ravno mudil v tisti količi, ne daleč stran od starega Sv. Janeza, sem naredil, kot mi je rekla. Odprla je in me prijazno povabila notri. Bila je vesela, da se lahko malo pogovori. Kljub temu, da je že več kot 30 let, odkar je Abrahama srečala, je še živahna. Prav rada pripoveduje o svojem delu. Vrt ima prav rada. Drevesa, ki so na vrtu, je sama pred leti zasadila. Letos so ji jabolka prav dobro obrodila. Nabrala jih je več košaric. Pravzaprav ji je pomagal sosedov Ludvik. Ga je prosila. Sama ne more več plezati. Tudi se ne more poditi za otroci, ki so bili stalni obiskovalci njenega vrta, dokler je bilo kaj jabolk na drevesu. Seveda so si sami pomagali, brez vprašanja. Tega pa ona nima rada. Kdo bi ji zameril. Nihče tega nima rad. Trudiš se, da pridelaš, drugi pa hočejo pobrati sad tvojega dela. Ker ni vedela, kam s tolikimi jabolki, jih je po Ludvikovem nasvetu začela sušiti. Pokazala mi je, kako jih suši. Rekel sem ji, da jim pri nas doma pravijo krhlji in je takoj pritrdila. Vedela je, kako je dobra kr bijeva ali hruškova voda. Ponosna je na svoje otroke. Radi jo imajo, kar je edino pravilno. V domačem kramljanju nama je potekel čas. Upam, da bo še priložnost za kak daljši razgovor.
SV. PISMO. — Iz farnega o-znanila pri Sv. Janezu posnamem, da je na razpolago Sv. pismo in sicer družinska izdaja. Je to najnovejša amerikanska izdaja in dvakrat cenejša, kakor jo je mogoče nabaviti v katerikoli trgovini. Društvo mater jo propagira in je prav primeren dar za novoporočence ali ob krstu ali ob rojstnem dnevu, kakor tudi za Božič. Te ugodnosti se lahko vsakdo posluži. Ni treba kupiti mačka v Žaklju. Eno Sv. pismo je na ogled v cerkveni veži, tako da lahko vsakdo ve, kaj naroči, oziroma kupi. Angleščina je razumljiva. Ne rabijo več starih izrazov. Jezik je moderen. Delali so na tem prevodu celih 35 let. Ima cerkveno odo-brenje. Je zadovljivo v vsakem oziru.
Wallis Oltarnega društva prš fari Harije Vnelovzefe
CLEVELAND, O. - Naše Oltarno društvo vabi vse svoje članice in vse farane, pa tudi naše prijatelje na našo kartno zabavo v soboto, 21. oktobra, ob 7. uri zvečer v šolski dvorani.
Dnevi so kratki in hladni, tako se bo kar prijetno malo pozabavati v notranjih prostorih. Ne recite, da so sama vabila, je res, toda dokler bodo vabila prihajala med nas, boste vedeli, da še nismo zaspali. Na nek način moramo nekaj zaslužiti, da bomo imele za Božič zopet kaj podariti za našo cerkev.
Pri zadnji naši seji 2. oktobra smo sklenile, da bo to zadnja naša kartna zabava. Vendar ne mislite, da bomo s tem končale, če pravimo zadnja. Mislimo, da bomo v prihodnje napravile kosilo podnevi. Že zdaj se priporočamo vam, dobrosrčnim ljudem, da se boste vsi odzvali našemu vabilu.
Naše članice so povečini starejše ženske, zato bodo lažje prišle podnevi kot ponoči. Danes je bolj varno, da si zvečer doma. Vse članice, kar nas je bilo na seji, so to našo zamisel odobravale. Naše dobre članice so zelo pridne ter veliko darujejo za naš napredek in dobrobit naši cerkvi.
pripomoglo k boljšemu uspehu.
Priporočamo se za domače pecivo, da bi imele prodajo peciva različne vrste.
Za prigrizek bo tudi dobro preskrbljeno, kakor po navadi kava, sendviči in štrudelj. Vstopnice bodo po $1.50. Lepo ste vabljeni! Čim več nas bo, lepše bo.
Pavla Adamič, preds.
Lepa zamisel
CLEVELAND, O. — Pred ne-a.. . n je akademsko društvo SAVA izdalo lepo značko, ki jo je mogoče prilepiti na okno v avtomobilu — sticker bi ji rekli po angleško. V trikotu je dekle v gorenjski narodni noši, blejski otok in zgoraj narodni ornament, nad katerim je napisano SLOVENIJA.
Lepa je misel izpričevati, kaj smo, tudi na ta preprosti način. Ta in oni bo značko opazil, posebno še, ker je v živih barvah. Kakor mi je bilo povedano, bo mogoče dobiti značko pri mnogih organizacijah. Kdor se bc zanjo zanimal, jo bo lahko dobil. Cena znački je 50 centov.
Karel Mauser
iovega
misijonarja imamo
Zdaj se moram obrniti zopet Upajmo, da bo!s Pr°šnjo, da bi kaj darovale za ! dobitke naše članice, kar bi tudi
PATERSON, N. J. — Lani je odšel v misijone v deželo Burundi v Afriki, pa čisto po tihem, tako da noben časopis ni zabeležil njegovega odhoda, salezijanski duhovnik g. Jože Mlinarič, ki je imel novo mašo v Beltincih pred petimi leti.
Iz Burundija že nekaj časa prihajajo razburljive vesti, zato utegne marsikoga zanimati kar g. misijonar piše o razmerah v tisti deželi. Takole se glasi njegovo pismo:
“V nekaj obrisih bi Vam rad predstavil svojo novo domovino, toliko bolj, ker je na starejših zemljevidih sploh ne najdete. Burundi je majhna, pa lepa dežela. Je malo večja kot Slovenija, prebivalcev pa ima še enkrat toliko. Je najbolj gosto naseljena dežela v Afriki, pa tudi med najbolj revnimi, ker nima pri-rodnih bogastev, niti dohoda k morju. Rdeča prst je še kar naklonjena pridnim rokam, saj jim skoro vse leto nudi kaj za pod zobe. Kose, pluga in vprežnega voza tukaj ne poznajo. Motiko vihtijo v glavnem žene in dekleta, moški se bolj “nazaj držijo”. Povprečna nadmorska
.A?, je 1800 metrov, zato je i	zmerno, temperatura
se suče okrog 68 stopinj Fahrenheita. Večno zeleni hribi se lepo vrstijo drug za drugim.
Glavno bogastvo dežele so krave, koze, ovce in banane. Posebno krave so v izrednih čislih. Vse se vrsti okrog njih, pogovori, pregovori in šege. Ko pride fant po dekle, pravi, da je prišel po kravo, če dekle sliši pohvalo, da je lepa kot krava, je zelo ponosna. V našem jeziku to nekam čudno zveni, tu je pa čisto naravno.
Uspevata tudi kava in čaj, pa tudi krompir sadijo, koruzo, fižol, grah, razno korenje in južno sadje. Veliko je še kopastih koč iz slame, še več pa iz vej in blata. Cerkve so iz domače o-peke.
Prebivalci so prijazni in zelo sprejemljivi za krščanstvo. Večina jih je iz plemena Bantu. Pastirji Tutsi so manj črni in visoke rasti. V srednjem veku so prišli s svojimi čredami iz Zgornjega Egipta in se naselili med plemenoma Hutu in Bat-wa. še vedno se imajo za višjo kasto in se ne mešajo z drugimi. Jezik so prevzeli od Hutu in ga bolje govorijo kot Hutu sami.
Dežela se naslanja na severovzhodno obalo najdaljšega jezera na svetu, Tanganjika. Meji še z Zairom, Tanzanijo in na severu z malo Rwandu, ki je skoraj njen dvojček, ko sta si podobni
po velikosti, oblikovitosti ozemlja in po prebivalcih.
Salezijanci smo v Burundiju komaj 10 let. Imamo zavod v Ngoziju s 350 gojenci in župnijo v Rikago. Je med manjšimi, Pa šteje 21,000 vernikov. Do zdaj sta bila le dva duhovnika, kratkim se jima je pridružil še tretji. Otrok je pri verouku čez 3,000, šola pa jih lahko sprejme le 500. V načrtu imajo nove u-čilnice. Župnik me priganja, naj pohitim s tečajem in brž pridem tja, ker je zvedel, da sem nekaj zidarja.
Do februarja sem bil v našem zavodu in se učil francoščine, ki je poleg domačega tu službeni jezik. Zdaj sem pa na petmesečnem tečaju pri belih očetih. Ti redovniki so bili prvi misijonarji v Burundiju in najbolje P0* znajo bantujski jezik, ki se imenuje kurundi. Ta je izredno ^bogat na izrazih, pa zelo težak. Ima čisto drugačne konstrukcije kot evropski jeziki. Najvažnejši je naglas, menja pomen isti besedi. Lahko je rastoč, Pa" dajoč, kratek ali dolg, s pripra" vo na prejšnjem zlogu ali brez nje, ali pa celo kombinirano rastoče padajoč in obratno. Tako ima ista beseda lahko po tri hi celo po štiri različne naglase’ lahko je pa tudi brez njega.
Glagol je vsemogočen, vse se da z njim povedati. Ima več kot 30 časov in načinov. Lahko ima do tri infikse (zaimke), prefiks, postfinal in še kaj. Pridevnikom
je vsega skupaj le 20. Njihovo vlogo igra glagol.
V začetku se mi je vse to zdelo neznansko tuje, nerazumlji vo, sedaj se mi je pa že začelo malo svitati. Upam, da bom Pr^ dobil dobro osnovo, potem si P" na terenu naprej pomagal v stiku z domačini. Že zdaj večkrat pridejo po mene in me peljel° na župnijo, da jim ob nedeljah pomagam vsaj obhajati, ko diu gega trenutno še nisem zmožen-
Na tečaju nas je 27 iz 10 na rodnosti. Tudi dva Poljaka ima^ mo, karmeličana. Tukajšnji škofje upajo, da bodo iz Poljsko dobili veliko pomoči, vsaj 10 misijonarjev in misijonark. Tu di mene sprašujejo, če še k pride iz Slovenije, pa ne morem nič obljubiti. Slovenca sva tu kaj dva:	poleg mene še usnu
Ijenka sestra Bogdana Kavčič iz Žirov v Poljanski dolini. Vesej-sem, da lahko v daljnem svetu slišim slovensko besedo. Včasi si tudi kaj zapojeva. Oj, sloven ska pesem, kako draga si rojaku na tujem!
Vsem misijonskim prijatelj e n1 prav iskrene pozdrave iz 2ei(i nega Burundija!”
Gornje pismo je g. misij011'31’ napisal še pred nemiri, ko se Je vnelo staro sovraštvo med P e menoma Tutsi in Hutu, ki 50 zahtevali okrog 100,000 mrtvih-Med tem je končal jezikovni »e čaj in prevzel župnijo v Ruka go. Priporočam ga v molit°v 111 v pomoč.	R
Rev. dr. Fr. Blatnik, SDR-
Vdor japonskih montažnih his v Nemčijo
Potem, ko niso uspela P0°^ janja “Bausparkasse Schwabis Hall” v Stuttgartu z nemško 1 dustrijo montažnih hiš glede ’ ki jih izročajo kupcem pop0 ma dograjene* se je podjetje ^ ločilo za precej nenavaden
rak- k-0 Povezalo se je z jaPor!S/ja-
podjetjem “Sekisei” iz T° 1 Japonci so s svojim gradben sistemom iz jekla in alurnh11 na evropskem gradbenem šele tipali, čeprav je nilboVav jji na zmogljivost 48.000 montaž
hiŠ‘	, • naro-
ZR Nemčija bo zasedaj
čila 1.000 montažnih hiš.
Najgloblja točka Atl311^^
Atlantski ocean je najg0 na kraju severno od PoU01;^ kjer dosega globino 30,236 c Ijev.
P. S. FINŽGAR:
NA PETELINA

Jutro velikega tedna.
Ob dveh čez polnoč.
Okrog ledij sem imel tesno stisnjen pas z naboji, na rami dvocevko. Tak sem tiho šel iz hiše. Po prstih, kakor tipajoč v skrivnost.
Ko sem zaklepal vežna vrata, sem se ozrl na nebo in se razveselil. Toliko je bilo veselje, da sem občutil udarce srca. Nobenega oblaka, nobene lise po ne-besu. Sama čista, na gosto v zvezdah trepetajoča božja dlan. In sem se napotil.
Psi na vasi se niso oglasili. Zakaj skrivnosten je bil moj korak, namenjen skoz tesne vaške ulice v gorsko sotesko. Že je ostala zadnja hišica za menoj, skrita na koncu vasi med drevjem, pa v nobenem oknu ni zakrvavela luč za rdečim zagrinjalom. Hiše so spale in sanjale.
Iz soteske mi je dahnil v lice oster zrak. Pa ni valovil. Še toliko ne, da bi zdramil najtanjši brst na mladem bukovju. Tiho je plul po dolini, kakor je bil tih potok pod njim, kakor moj korak po kolovozu. Kot rani popotniki smo šli svojo pot. Nismo se pozdravili, ne ogovorili in ne vprašali: kam? Zato potok ni šumel, kakor šumi ob belem dnevu in širopotajoč polni korce mlinskih koles. Po tajno je točil vodo čez skalice, da je cingljalo kakor s srebrnimi kraguljci. In pred zarjo razgibani zrak bi ne ganil kodra na čelu, pa me je vendar poljubljal, da je skelelo v lice. Celo zvezde na ozki progi neba se niso ganile in se niso utrinjale, a je vendar žarelo iz njih s čudovitim ognjem, ki je gorel čisto nizko.
Edino sivo umazana pot je zdaj pa zdaj zaječala, kadar je v temnem mraku noga predrla tanko ledeno skorjico na strjeni luži.
Ali vselej takrat je občutila moja duša, da se je dvignil božji prst in mi velel: “Pssst!” ...
Iz mračnega gozda ob levi in desni je dehtel skrivnosten vonj, duh velike noči, duh vstajenja. Srce se mi je razburjalo ob tej tajni pomladnega jutra.
Noga ni občutila grudave Poti, teža skrbi je drsela z ramen, čelo se je jasnilo, pleča so se dvigala sproščena in prsi so fie širile. Začul sem jasno klic Vstajenja, zahrepenelo se mi je Po življenju.
“Naprej!” je vzklikalo v duši. “Naprej, to je kakor pot do paradiža!”
Tedaj se je na ovinku hipoma dvignil iz gozda steber sivega dima in v motnih obrisih kipel kvišku miren in resen.
Prebudil me je iz sanj, da sem za hip obstal in premišljal.
“Lovčevo znamenje!” sem hitro uganil. “Boji se, da ne najdem kraja, domenjenega za snidenje!”
Opozorjen sem naglo krenil ria levo in kmalu zagledal skozi goščo rdeče plamene, ki so mir-n°, kakor na sliki, žareli pod stebrom dima.
Ob ognju sem zapazil svojega I°vca. Na štoru je sedel, resnoben in zamišljen, kot človek, ki čaka velikega dogodka. Dolgi
Elect this experienced, trained, qualified man to represent YOU in the 22nd DISTRICT
SERVICE... IN THE BOLTON TRADITION
GROPP for CONGRESS Committee Honorable Frances P. Bolton, Chairman 325 Maylee Bldg., Cleve. Hts., O. 44118 j
brki so bili praznično nasukani. Tako se spodobi za slovesnost. “Dobro jutro!”
Lovec me ni začutil, ker sem šel nalahko in previdno po stezi. Moj pozdrav ga je predramil. Oko je v bliskih ognja zažarelo v veliki radosti, brki so se ob smehljaju ustnic postavili kvišku kakor v pozdrav.
“Dobro jutro! Tako ste prišli, kot pride divja mačka. Sem čakal včasih drugih strelcev na petelina. Pa je ta in oni prisopihal in prilomastil, da sem mislil: medved gre.”
“Ko ste pa dremali!”
“Kaj? Dremal? Vso noč nisem zatisnil očesa!”
“Zakaj ne?”
“Od skrbi, pravijo, da človek ne spi. In od veselja tudi ne!” “Ali vas tako skrbi in veseli petelin?”
“Takole vam povem: Če bi prišel k meni človek in bi me povabil: Ti, France, na svatov-ščino poj deš jutri in starešina boš — in ob tistem bi prišel drug in bi govoril: Na petelina greva jutri — tedaj bi jaz starešinstvo odpovedal in šel na petelina. Takle sem, gospod!”
“No, in kako sodite današnji dan? Bo?”
“Snoči sem šel še oprezovat. Pa se je pripeljal na tisto bukev. Starec, povem vam, da takih ni mnogo! Tako, sodim, ga dobite, kakor bi šli v kurnik ponj.”
“Bomo potlej videli.”
“Je tudi res. Zakaj stari petelini so pretkani. Po trebuhu ti zakruli, brrr — pa zleti. Vse sliši, hudir! Mladega naskakovati — igrača. Nori in brusi in poka tjavdan, da bi na volu prijezdil podenj. Prav zares.”
“Pa pojdiva! Ne?”
Lovec se je ozrl na zvezde. “Nič se še ne mudi. Lahko se pogrejete ob ognju. Je mrzlo, da bi se mi skoro zanohtalo!” “Pa vendar! Rajši počakava jutra v hribu nego tu v dolini.” Lovec je vzel iz torbe majhno svetilko, segel po ogorek v ogenj in prižgal.
“Z lučjo bova hodila?”
“Je hentano slaba pot in ledena po tem žlebu.”
Nato je poteptal ogenj, pa sva šla.
Takoj za prvim robičem sva morala čez vodo.
“Pazite!”
Lovec je govoril skoro šepetajo, dasi je bil prej ob ognju zelo glasen. Prevzela ga je trenutna slovesnost.
Prekoračila sva potok — hudournik — po gugajočih se kamnih.
“Dajte mi puško! Reber je zelo drsna!”
Tudi to je skrivnostno, kvišku.
Korakoma sva se dvigala po strmini. Včasih so zahreščali žeblji na sklizki poti. Vselej je lovec hitro zaobrnil svetilko, da sva se ognila poledičnih plasti in kosov zmrzlega snega, ki se je svetil na črni zemlji kakor bele zaplate. Izpregovorila pa nisva besedice več.
Ob hoji se je razgrelo srce. Kri je zaplala še z veselejšimi valovi. Noga ni čutila napora. Zdelo se mi je, da z vsakim hipom raste strast, da se razpla-meneva hrepenenje.
Krog in krog je iz zemlje čudovito puhtelo. Pa to ni bil vonj, ob katerem se jeseni povesi glava in človeka objame modrost — smrti, ko brodiš skoz gozd po vlažnem listju.
(Dalje prihodnjič)
govoril čisto tiho, Nato sva krenila
Pomoč Pomurju
Pomurje, kjer se po katastrofalnih poplavah stanje počasi pomirja, v nesreči ni ostalo o-samljeno. Dva milijona dinarjev je dala slovenska vlada naj bolj prizadetim družinam, podprl jih je tudi Rdeči križ Slovenije, vojska je ponudila vojake in stroje.
Pomurju ter občinam Ormož, Sv. Lenart in Ptuj je republika zagotovila tudi posebno dobavo koruze za živino ter cementa za obnovo in graditev poškodovanih ali porušenih hiš.
Odlikovan zdomec iz Murske Sobote
Zdomec Viktor Benko iz Sotine na Goriškem je prejel visoko odlikovanje avstrijskega predsednika Jonasa. Benka, ki kot gradbeni delavec pomaga že 10 let krotiti snežne plazove v avstrijskih Turah, je zvezno ministrstvo na Dunaju predlagalo za odlikovanje tudi zaradi humanega dela med zdomci iz naših južnih republik.
Piščanci iz N'everk
Pred petimi leti je tamkajšnje podjetje dalo na trg okoli 4000 ton piščancev na leto. Letos bodo v zahodni Sloveniji, Istri in tudi v sosednji Dalmaciji porabili okoli 10,000 ton piščancev iz Neverk. Prodali bi jih lahko vsaj še tretjino več.
Zanimivo je, da je med naj-
Neverk Zagreb, ki ima sam sorazmerno bogato zaledje. V Kotu pri Neverkah so nedavno začeli graditi veliko klavnico za piščance; njena letna zmogljivost bo dosegla okoli 20,000 ton.
Nova Gorica asfaltira ceste
Če ne bo hujših težav z vremenom, bo letos asfaltiranih 40 kilometrov cest v občini. Med drugim bodo potegnili asflatne prevleke med Grgarjem in Če-povanom, Dornberkom in Gradiščem, Križado in Bregom, v Brdih ter na več drugih manjših cestnih odcepih. Odločena je tudi vsota denarja za najnujnejša dela na cesti Kanal-Kal.
lo.
Zaradi slabega vremena čebula močno gnije, da je domačini ne bodo imeli niti za domače potrebe. Mnogi jo pridelujejo le bolj — vrtičkarsko.
Spominska plošča S. Premrlu v Podnanosu
Na rojstni hiši skladatelja Stanka Premrla so odkrili spominsko ploščo. Počastitev sta organizirala Klub starih gori-ških študentov in Krajevna skupnost iz Podnanosa. Sklada-j telja. Premrla lahko nedvomno uvrstimo med velikane evropske glasbe v prvi polovici 20. stoletja.
Ptuj brez čebule?
Ker kmetje na Ptujskem polju vedno bolj opuščajo pridelovanje čebule in se preusmerjajo na pridelovanje koruze in krmilnih rastlin, se bodo morali potrošniki sredi “Luekarije” le-
večjimi potrošniki piščancev iz tos zadovoljiti z uvoženo čebu-
Informacijsko središče ZDA v Ljubljani odprto
Veleposlanik ZDA Malcolm Toon je odprl pretekli mesec nov informacijski center ZDA v Ljubljani. To je četrta taka u-stanova ZDA v Jugoslaviji, starejše tri so v Beogradu, Zagrebu in v Novem Sadu.
V središču je 4,500 knjig a-meriških avtorjev, 500 priročnikov in enciklopedij, 135 raznih revij in 1,600' gramofonskih plošč ter okoli 500 pesmaric s področja ameriške narodne glasbe.
Radio in TV
Po uradnih podatkih je bilo koncem preteklega leta v Jugoslaviji tri in pol milijona radijskih sprejemnikov in nekaj nad dva milijona televizijskih. Povprečno pride na tisoč prebival cev 170 radijskih sprejemnikov in 101 televizor. Slovenija, Hrvaška, Vojvodina in Srbija so nad povprečjem.
Načrti za Sežano
Do leta 1977 bo zraslo 13 stanovanjskih blokov s 412 stanovanjskimi enotami. Zgradili bodo tudi vrtec, ki bo velika pridobitev za Sežano. Že lani so zgradili 3 bloke s 70 stanovanji. Lets bo dokončan blok s 54 stanovanji. Grade tudi veliko garažno hišo. Naselje gradi gradbeno podjetje “Kraški zidar”.
Sv. Lenart dobi livarno
Mariborska livarna je začela konec julija graditi v Sv. Lenartu dvorano za proizvodnjo aluminijastih radiatorjev. V novi tovarni se bo lahko zaposlilo 90 oseb.
MEŠČAN PREDSTAVLJA PODEŽELANA - Richard Thomas je zrastel na zahodni strani Manhattana, pa kar dobro predstavlja podeželskega fanta Johna v The Waltons na CBS TV sporedu. Pravi, da prav za prav posnema svojega očeta, ki z družino še vedno živi v Paintsvillu, Ky.
— Približno vsakih 16 minut se zgodi v ZDA ena smrtna prometna nesreča.
Kong. W. Patman bi rad preganjal vohune
WASHINGTON, D.C. - Načelnik bančnega odbora Predstavniškega doma kong. Wright Patman, demokrat iz Teksasa, bi rad raziskoval republikansko vohunjenje demokratskega gl. urada v preteklem juniju, pa tudi pogledal v celotno vohunsko dejavnost republikancev proti demokratom.
Bančni odbor je sicer zasliševanje o tem odložil za čas po volitvah, toda Patman je kljub temu pozval Johna Wesleya Deana, svetovalca Bele hiše, Johna N. Mitchella, bivšega načelnika odbora za ponovno izvolitev predsednika, Clarka McGregor-ja, sedanjega načelnika odbora za ponovno izvolitev predseni-ka in M. H. Stansa, načelnika finančnega odbora Nixonove vo-livne kampanje.
Vse te bi Patman rad povprašal, kaj vedo o republikanskem vohunjenju demokratov, o katerem je toliko pisala “Washngton Post” na temelju podatkov, ki bi jih naj zbrala FBI. Ker Pat-manovo vabilo ni združeno
MALI OGLASI
Naprodaj
V fari sv. Vida dve hiši za 2 družini, vsaka na enem lotu. Posamezne javne naprave. V prvovrstnem stanju.
COSIC REALTY 524-8400
(197)
NAPRODAJ
“Colonial” hiša, severno od Lake Shore Blvd. 2 spalnici, 2 kopalnici, formalna jedilna soba, dodelana klet, dvojna garaža z gorkoto, zaprta veranda. V odličnem stanju. V bližini St. Joseph in Villa Angela višji šoli.
Kličite 481-1325
(203)
V najem
Eno-družinska hiša na E. 146 St. in Lake Shore Blvd. 5 sob (2 spalnici), polna klet. Samo zakonci, nič živali. $95 mesečno. Kličite 729-1155.
(198)
Naprodaj
Hiša za eno družino. 7 sob, v
prvovrstnem stanju na E. 72 St.
kaznijo, če se povabljenci ne od-l Kličite 361-0563.
zovejo, teh nemara ne bo k nje-!	—(197)
mu na pogovor.-------------------------------------------------
6	FOR SALE
Settling Willowick estate 31821 Dickerson Road 3 bedroom brick ranch home, gas built-ins, new drapes and carpeting, rec. room with wet bar, 20’x20’ brick garage, fenced in yard, 45x140 lot. Many extras, see to appreciate. Move-in condition. Low 30’s. Call for appointment 531-6724.
(198)
TOP DUDE—High noon on the school yard finds pint-size cowpokes in their favorite garb—cotton denim. Lil’ Wrangler chooses Cone’s rugged blue denim for this jeans-styled pants suit, topped off by a traditional Western kerchief.
Enostranske prometne zveze
Okoli 25,000 naselij v naši deželi ima samo cestno zvezo, do njih je mogoče priti le s kakimi vozilom ali pa seveda — peš. |
Iz umobolnice so ga
pustili po dveh tednih
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetske oblasti so pretekli mesec Alekseja Tumermana, ker se je potegoval javno za državljanske pravice in nastopal proti režimu, poslale v umobolnico. Po dveh tednih so ga spustili iz nje, ko so ugotovili, da je zdrav.
Drugi nasprotniki komunstič-nega režima so presedeli v umobolnicah precej dalj, predno so jih spoznali za zdrave. Sovjetski režim smatra za umobolne vse, ki se upajo javno nastopati proti njemu, ker se morajo ja zavedati, da to ne bo ostalo brez kazni.
Po tej pameti bi morali biti umobolni vsi, ki imajo še toliko idealizma, da so pripravljeni za svoje prepričanje in za svoje ideale tudi kaj žrtvovati in trpeti. To je res strašna obsodba režima in njegovega oportunizma!
V najem
4 sobe in kopalnica, na novo dekorirano, v okolici St. Clair Ave. — Kličite 431-9643.
-(198)
Nihče ne mara poslušati
WASHINGTON, D.C. — Mrs. Eunice Shriver, žena demokratskega podpredsedniškega kandidata, je z žalostjo priznala, da ameriška javnost noče poslušati... noče poslušati ničesar”.
Časnikarjem je govorila o svojem možu, kako se trudi, ko so demokrati tako zaostali v voliv-nem boju, da pa “javnost noče poslušati in jo enostavno ni mogoče pritegniti.. . takšno je pač prav zdaj razpoloženje naše dežele”!
Male Help Want e O
Help Wanted
Sheet metal fabricator for lamp manufacturer. Experienced or will train. Steady work. Hourly rate. Apply at
Acme Lighting Products 1667 East 40th Street
—(198)
Help Wanted
Woodworker helper for lamp manufacturer. Steady work. Apply at Acme Lighting Products, 1667 East 40th Street.
-(198)

TIŠINA PRED VZLETNIM 'BUČANJEM — V ospredju je poslopje za sestavljanje raket in vesoljnih ladij za polet na Luno, na desni pa stoji pripravljena ogromna raketa Saturn V. z vesoljsko ladjo na vrhu za polet na Luno. Vzlet je določen za 6. december 1972. V vesoljski ladji Apollo 17 bodo astronavti Eugene A. Cernar, Ronald E. Evans in Harrison H. Schmitt.
Help Wanted — Female
Restaurant Help Howard Johnson, 55th & Shoreway, wants day waitresses and day cooks. Full time, experienced only. Apply in person to: Howard Johnson 5700 So. Marginal Rd.
(198)
MAUOGLASI
Chardon Hill Area
Solid brick bungalow. 2 bedrooms down unfinished second. WB fireplace nice lot. By appointment.	481-6140
—(200)
NAPRODAJ
Krasen dom na lepo urejenem lotu, 4 spalnice-giavna spalnica s kopalnico, velika družinska soba, priključena garaža za 2V2 avta, 1% akra zemlje, lepa nova kuhinja, v Timberlake blizu Lake Shore Blvd.—Nekaj čez $45,000.
Del Realty 729-1155
(98)
Lastnik prodaja
Parcela, 5 akrov, 33 milj vzhodno od E. 55 St. in Lakeshore Blvd. V bližini Chardon. Za podrobnosti kličite 881-9947 po 5:30 zvečer.
(199)
V najem
Štiri sobe se oddajo, spodaj, z garažo.
Kličite 881-1560
(198)
Pohištvo naprodaj
Proda se rabljeno pohištvo, peč, hladilnik, zofa, miza 6 stolov in drugo. Pridite od 9. do 11 in od 6. ure dalje na 1008 E. 79 blizu St. Clair Ave.
-(199)
V najem
Štiri sobe, kopalnica in garaža, peč, ledenica, preproge, v Collinwoodski naselbini. Kličite po 6. uri 831-9222.	s
(199)
East 70th—St. Clair
Four suites, 2-garages. Gas furnaces. Large lot. $11,500.
East 49th — St. Clair
3-Family for only $9,000.00. Make offer.
East 76th — St. Clair
Seven room single. Only $750 down.
East 75th — St. Clair
AA-1 5/5 Two family. Garage. Copper plumblig $1,200 down.
East 67th — Bliss Avenue Single and 5/5 two family. Gas furnaces. Good condition. $1,400.00 down.
MAINLINE REALTY 1191 E. 78th Street 431-8182	221-9381
(200)
ČRNA ŽENA
ZGODOVINSKA POVEST

“France, tega ne verjamem, npst; nasproti njemu so se dvi-—‘jubi Bog ni nikogar odločil za gale proti nebu kakor neprema-nesrečo,” ga je tolažil Štefulj- gljiv branik mogočne Karavan-ček; “nekaj časa nas pač skuša,1 ke s Stolom, čegar snežnoodeti
ko pa enkrat prestanemo po-skušnjo, potem nas pa poplača s tem večjim blagoslovom, kakor nam priča Job. Zato le nikdar ne obupati, nikdar ne izgubiti poguma, ampak vedno zaupati na Gospoda. — Da mi boš verjel, da se prav nič ne bojim za
stožec so lahkotno obdajale bele jutranje meglice. Z nebotičnega pogorja mu je padlo oko na ravnino in se razveseljevalo nad prijaznimi selišči in vasicami, ki so bile posejane kakor dragoceni biseri in dragi kamni na zelenem, deloma še s snegom
tvojo srečo, pazi, France, kaj ti'pokritem prtu narave. In sedaj povem: če bi ti na svetli ne mu je oko obstalo in se ujelo
imel nobenega prijatelja več, tedaj je in ostane kroparski mo-žek tvoj prijatelj. Name smeš vedno računati in če boš kdaj potreboval pomoči, tedaj veš, na koga se imaš obrniti. — Štefulj ček zna in premore mnogo.”
z naravnim očesom — z blejskim jezerom in dolgo časa je zrlo oko v oko in možek je stal kakor zamaknjen in premišljeval. čez dokaj časa je zopet dvignil glavo in se ozrl proti zapadu; tedaj pa so se mu prsi
V znak prijateljstva in v slovo dvignile in srce mu je začelo
sta si podala roke.
jačje biti, ko je zagledal pred


Drugo jutro je korakal Kro- seboj velikana, orjaški Triglav, parski možek navsezgodaj iz ki je stal na straži kot čuvaj in Bodešič skozi gozd proti Brdom, kot priča moči gorenjskih kme-Ob svitu jutranje zarje se je tov, pa obenem kot porok bolj-ustavil na nekem prijaznem še bodočnosti, Triglav, čegar gričku pod Špikom in se ozirali okrog sebe. Zamislil se je: danes je torej napočil dan, ki prinese kmetu-trpinu zlato svobodo, dan, ki ga reši iz neusmiljenih Hartmanovih in valpetovih rok, danes bo zagospodoval blejskemu kotu nov, dober gospodar, gospod Andrej, ki se že bliža s svojo četo, da pomaga kmetom pregnati kruteža z gradu — in potem bo on sam zapovedoval, on, ki jih bo ljubil in bo imel srce zanje ter jih bo varoval nadlog in jim pomagal v nesreči. — Tako upapolne misli so se porajale v glavi mož-k?i, ko je videl, kako natanko so s« držali vsi kmetje njegovih navodil za upor, kako je sedaj že vsak na svojem mestu in kako gredo vsi kakor en mož v boj za skupno srečo. Stopil je nekoliko višje in tedaj mu je vsa pokrajina -stopila pred oči v vsi svoji mogoči čarobni krasoti ob žarkem jutranjem solncu.
Pod njim se je vila po prijazni dolini Bohinjka kakor srebrn pas, ki oklepa devo, ko stopa k poroki in se veseli svoje mladosti, a obenem zre v resno bodoč-
snežni vrhovi so se ravno kopali v zlatih žarkih jutranjega soln-ca in se lesketali kot demanti in briljanti, zdaj zopet kot zeleni smaragdi.
“Ljuba, krasna, veličastna je ta pokrajina,” je rekel možek I napol glasno sam sebi in dal -desnico na oči, da bi se mu ne oliščalo, “in vredna, da se njeni J dnovi borimo za svojo svobodo I .n rešimo svojo in njeno čast.”
Možek je sedel na debelo korenino in takorekoč vsrkaval| rarobno pokrajinsko podobo v -j voj o dušo. Naenkrat je zaslišal1 petje. Bili so jasni mladeniški |lasovi, ki so brzeli po zraku čvrsto in drzno kakor zveneče /odne kapljice, ki skačejo brezskrbno po pečinah, ki so se pa aato odbili na bližnji skali in se potem glasili počasi in mehko lakor žalostinke velikega tedna.
Možek se je ozrl proti oni strani, odkoder so prihajali glasovi, in takoj je zagledal na bližnji skali oboroženega mladeniča s precej dolgimi, bledimi lasmi in z nežnim obrazom, čegar poteze so vendar kazale veliko j moč in odločnost.
Mladenič se je oprezno ozrl okoli sebe in ker ni nikogar opa-
zil, je pel dalje, da je veselo in'niškega glasu. Lahek nasmeh- mittees. The By-Laws Committee reported to the Convcnho^
krepko odmevalo po okolici:
“Krasen, krasen dom si moj; Lepa moja domovina!
Močen, krepek rod je tvoj; vsa boji se te tujina!
Ce zatira te tiran, boja če vihar razsaja: vsakdo rad gre zate v bran, vsakogar pogum navdaja.”
; ijaj je obkroževal njegove ust- that it was agreed by the Board and the Society’s Actuary ! nice, ko je napeto poslušal na-
Štefuljček tako jasnega
še ni nikdar čul in polnega mlade-
daljne mladeničeve vrstice: “Sužnja ti ne boš nikdar, dokler živ bo en Slovenec; kmet le tvoj bo gospodar, on ti spletal zmage venec.
Dvigni narod se krepak, bič nad tvojim sinom šviga; neusmiljeni graščak zdaj roko nad kmetom dviga. (Dalje prihodnjič)
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 East 185 Street, Euclid	531-8187
V BLAG SPOMIN
OB 34. OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA MAMA IN STARA MAMA
Pauline Brundič
Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 12. oktobra 1938.
V božjem miru zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja r,a vekomaj.
Žalujoči:
sin FRANK,
hči PAULINE por. KRALL,' snaha DOROTHY, zet HENRY, vnukinja JUDY, Cleveland, O. 12. okt. 1972.
V BLAG SPOMIN
V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MAME IN STARE IN PRASTARE MAME
Johane Lužar
roj. Mohar
ki je preminula dne. 12. okt. 1971
Ko leto se prvo zdaj v večnost izliva težke ločitve spomin se budi. Ljubezen do Tebe, prelepa in živa, v našem življenju kot lučka gori!
V miru božjem zdaj počivaj, draga nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj, do svidenja ha vekomaj!
Žalujoči:
ANTON, FRANK, sinovi JENNIE PAIK, JOSEPHINE BRODNIK, ANNE DOLES, VERONICA GERJEVIČ, MARY ECKART, hčere Vnuki, vnukinje, • Pravnuki in pravnukinje. Ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio 12. okt. 1972.
V BLAG SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI SMRTI, ODKAR SE JE ZA VSELEJ POSLOVIL OD NAS NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE, STARI OČE, TAST IN BRAT
John Petrich
ki je umrl 12. oktobra 1971
Eno leto že te zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srca trga, solze zalivajo oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni.
Žalujoči:
žena THERESA sin DANIEL, snaha DORA vnukinja Lorain vnuki DANIEL JR., MARKY, RONALD, sestra MARY CVAR, Chisholm, Mn. Cleveland, O. 12. oktobra 1972.
TEŽAVEN PREHOD — Južnovietnamski vladni vojak drži puško in pas s strelivom iz vode, ko brodi preko nje na bojišču pri Cai Lay, da bi ju na drugi strani lahko takoj rabil, če bo treba.
nrr
Society"
ONE FAIRLANE DRIVE
JOUET, IL 60434
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For haif-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united m fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Liseph
Society’s Catholic Action Programs are:
1	Schola-ships for the education of young men aspiring to the priostbood.
2	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3	Additional scholarships for needy boys and girls.
i Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
č. Bowling, basketball and 'ittle league baseball, b. Social activities.
7 Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officer®
President .................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ......... Ronald Zefran
Second Vice-President ........ Anna Jerisha
Secretary .................... Robert M. Kochevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler
First Trustee................. Joseph Šinkovec
Second Trustee ............... Matthew Kochevar
Third Trustee ................ Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Rioia
Second Judicial .............. John Kovas
Third Judicial................ Frances Yucevicius
Social Director............... Nancy Owen
Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D.
HigliSights of fSie
Minutes of She 19!h Regular Convention of ihe HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A., D.S.D.
Mgusl ISi, 1872
(Conclusion)
The Chairman then called on the Three Trustees, Mr. Joseph Šinkovec, First Trustee; Matthew Kochevar, Second Trustee Anthony Tomazin, Jr., Third Trustee; and they reported that during the past 4 years they carefully checked all financial docu ments and securities of the Society and that they were always in excellent order. Each stated that it had been a pleasure to serve on the Supreme Board for the past 4 years.
The appropriate motions were made that the reports of the three Trustees be accepted and the motions were carried.
The Chairman then asked for the reports of the Judicial Board Members, Mary Rioia, First Judicial, John Kovas, Second Judicial, Frances Yucevicius, Third Judicial. Each of the Judicial Members reported to the Convention that during the past four years that the Judicial Board had not been called upon to investigate any grievances and accordingly, there had been no need for their services during that period which indicated that everything was in excellent order. Each of the Judicial Members expressed their thanks to the Board and Members of the Society.
Motions were made and carried that the reports of the three Judicial Members be accepted as given.
The Chairman then called upon Nancy Owen, Social Director, to make her report and Mrs. Owen reported that the Society has a variety of programs available to serve its membership including the Family of the Year Award. She also mentioned the Society’s support of the various Bowling Teams, Basketball, Football, and Baseball Teams. She concluded by saying that the Society plans to continue its financial support to the lodges in order that they might promote fraternal activity. The Convention accepted the Social Director’s report.
The Chairman then asked for the reports of the various com-
no changes in the Society’s By-Laws be made and the committee so recommended to the Convention.
The Communications Committee reported that telegrams announcing the Convention had been sent to the Insurance 1 rectors of all States where the Society is licensed and to t e. Rt. Rev. Msgr. M. J. Butala of St. Joseph Church in Joliet, IU-The Resolutions Committee reported that there were no re solutions to be presented to the Convention.
Finally, the Financial Committee recommended to the Con vention that the Life Contract be extended as approved by last or 18th General Convention, that small reductions in the commission schedule be approved on the Accident and Hea Contract, that nominal increases in salaries be approved for the Society’s Business Manager and Supreme Board, and that the Society purchase an automobile for Home Office use. The Com mittee also recommended a $40.00 per day allowance be paid to the Delegates for the Convention along with a 104 per mile trave allowance. Finally, the Financial Committee, requested that the Supreme Board work with the Society’s Actuary to pursue Pension Plan that would be suitable and feasible for the employ ees of the Society.
Motion were made and carried that the reports of the Com mittees be accepted as given.
With the work of the Temporary Committees completed, tie Convention voted to dissolve the Committees and thanked them for their work.
The Chairman then asked the Delegates if there was an> unfinished, new or old, business to be brought to the atten of the Convention. There being no additional business to discus^, the Chairman proceeded with the nomination of the Elec m of Officers.
A motion was made from the floor that all present 011:1C ob be re-elected to their present positions in view of the fine they had done in the past. Mrs. Frances Yucevicius at this tim^ addressed the Convention and advised them that she would no be able to continue in her job as Third Judicial Board Mem
Mr. Frank Toplak was nominated to replace Mrs. Yucevmu^ and with this one change, the Convention voted to re-elem Officers. The Delegates also approved the appointment of Fa ^ Aloysius Madic as Spiritual Director and Doctor Joseph A- a-a as Medical Advisor.	. .
Following the Election of Officers, Father Madic admin tered the Oath of Office to the newly elected Officers.	g
There being no further business to transact a motion w made that the 19th Regular Convention be adjourned and ^ motion carried. The Convention was closed with a prayer by Father Madic for the living and deceased Members of Holy Family Society.
Joseph L, Drašler,
Recording Secretary
MINUTES OF THE SUPREME BOARD MEETING IMMEDIATELY FOLLOWING THE CONVENTION _ t Immediately after the close of the Convention, the Presiden^ Joseph J. Konrad, called a Supreme Board Meeting at the Lam mark.	,.
President Joseph J. Konrad called upon Rev. Aloysius Ma 1 O.F.M., to open the session with a prayer.	,
Roll Call of Officers of the Supreme Board was taken wi all present with the exception of the Medical Advisor, Doc o Joseph Zalar.
A portion of the Financial Report adopted at the ConveM1^ which gave the Supreme Board the authority to purchase a c°t pany car was tabled by the Board at the suggestion of PJeS1 Joseph J. Konrad.	^
A request was made by the First Vice-President, 0 Zefran, for funds to St. John the Baptist Lodge No. 13 °f ^ 1C ^ for the Football Program. A request of $300.00 was vote °^ . motion was made by Anthony Tomazin and seconded by 0 Šinkovec that the request be accepted as given. Motion carI\ere The reports from the Trustees and Judicial Members ^ short. A motion was made by Joseph Šinkovec and secon Joseph Drašler to accept the reports. Motion carried.	^
The Social Director, Nancy Owen, reports that if any 0
social atm
lodges have problems regarding lodge athletic or	er
to notify her and that she would be glad to help in wha e
capacity she could.	John
Motion was made by Joseph Šinkovec and seconded by Kovas to adjourn this Board Meeting. Motion carried. Ai0y-Meeting was adjourned with a prayer led by Reveren sius Madic.
Joseph L. Drašler
Recording Secretary
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJ SKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
Clair Avenue	431-0628