DOLENJSKE NOVIC E Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je » poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. NaroCuina za Nemčijo, Bosno in druge evropř-ke država znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema urednik, nan»Ènino in ozn:mila tiskarna J, Krajec nasi, v Novam mestu. Gospodarske stvari. Vrtnarstvo kot obrtnija. Za gospodarsko bodočnost Dolenjske in za dolenjskega kmetovalca je največje važnosti oni oddelek intenzivnega, tovarnarskega kmetijstva, ki pride ali bi vsaj moral v naéťin milem ozemlji priti v prvi vrsti v poetev ; to je vrtnarstvo, torej pred vsem sadjarstvo in zelenjadaretvo. V mnogih strokali imajo druge dežele pred nami prednost, ki izvažajo svoje plodove-vže zdavno v tujino. Ne tako vrtnarstvo ; tu je odprta našemu umu in nasi pridnosti najlepša priliodnjost. Kajti na eni strani je razvoj vrtnarstva v obrtnijo ie na celi zemlji tako rekoč v otrot^ili povojih, na drugi nam daje naše podnebje najboljšo podlago za vrtnarstvo, kakor tudi mnogim drugim krajem slovenskega ozemlja, kakor Goriški, Tržaškemu in južnemu Stajerjn, iii v tretje ima vrtnarstvo sploh največjo bodočnost odkar so izumili konzerve (posuseno in vkuliano sadje, zelenjadj. Kavno tu na polji vrtnarstva se bo obrtnija najožje združila s poljedelstvom, ravno tukaj se bode poljedelstvo popolnoma zarastlo v industrijo, ravno tu bo sprava med deželo in mestom najpopolnejša. Ako se ozremo bežno po svetu, kako stoji z vrtnarstvom, kaj opazimo? Najbolj in mnogo bolj nego v Avstriji je razvito vrtnarstvo na Nemškem. Tu ima obrtno vrtnarstvo tri glavna sredisča: cvetlifno mesto Krfurt kraljuje v ze-lenjadarstvu in cvetličarstvu, Hrunsvik je središče pridelovanja spargeljna, Frankobrod ob Odri ima največ jagod ; poleg tega je znamenito vinstvo ob Uenu, sadjarstvo v Biidenu, gojitev jablane v Krankobrodii ob Menu. Splošno pa tudi na Nemekem sadjarstvo in ze-lenjadarstvo se nista organizovana. To se je pokazalo tam v rodoviteni letu 1900; sadja vse polno, pa niso vedeli kam ž njim. Brez primere slabse stoji pa stvar pri nas. Ako hočemo nase vrtnarstvo povzdigniti na višino obrtnega vrtnarstva, mora prevladati v našem vrtnarstvu trojni èinitelj: 1. Zadružno načelo; 2. Vporaba najnovejših pridobitev vrtnarske tehnike ; 3. Vporaba vrtnarskih pridelkov za izdelovanje konserv. Ako se izpolni prva zahteva, bi bila to ob enem podlaga, da se omogoči velik eksport. Izvažanje je namreč — ravno tako kot pri mlekarskih izdelkih — le tedaj mogoče, ako so izdelki i po kakovosti i po svojem pokanji popolnoma enaki. Taka enovrstnost je mogoča le v združenju več vrtnarjev v zadrugo, katera edina tudi zamore biti porok za dobro blago, brez katerega poroštva je vsako izvažanje nemogoče. Škoda, da se je zadružništvo z vrtnarstvom še tako malo pečalo; eelo sadjarskih zadrug je v Avstriji, o Slovencih še govoriti ne moremo, čudno malo, (iočim za zelenjadarsko zadrugo nobeno nervem, razven če prištevam sem zeljarsko zadrugo v Šniartnu ob Savi, ki šele eno leto deluje. In vendar je tako blizu misel, da bi taka zadruga ne omogočila samo izvažanje v velikem, ampak da bi bila tudi najboljše sredstvo, da povzdigne in zavaruje gmotno stanje vrtnarjev, deloma ker bi skupno nakupovali semenje, vrtnarsko orodje, stroje, gnojne grede, steklenjače, materijal za pošiljanje in zavijanje, deloma ker bi jim zadruga omogočila skupno nakupovanje zemljišč in slednjič, ker bi bila na ta način urejena in zagotovljena oddaja in prodaja pridelkov. Tudi druga točka, uporaba - ajnovejŠih pridobitev tehnike v vrtnarstvu je največjega pomena za prihod-njost našega vrtnarenja, temeljni pogoj za zaželjeni eksport in mogoča le po zadružnem zjedinjenju, Mi kmetovalci smo sploh velikokrat preveč starokopitni, to velja tem bolj o nas Dolenjcih, Naš ratar je kratkoviden, boječ in ozkosrčen, l >a bi imeli le maice orga-nizatoričnega talenta angleškega. Nase vrtnarske pridelke pošiljamo na trg tako neenakomerne in tako pomanjkljivo zapokane, da moremo komaj doma tekmovati 8 tujci, kaj še le misliti na eksport. In trgovsko poslovanje, obrtno predelovanje, proizvajanje po tvorniško — vse to je za nas knjiga s sedmerimi pečati. Kakor rečeno, tu morejo pomagati samo zadružna središča. Na Angleškem so nekateri deli vrtnarstva postali že popolna obrt. To velja posebno o pridelovanju rajskega jahelka ali paradižnika. Zasebne paradižnikove vrtnarije 8 2h do 50 velikimi steklenjačami v okolici londonski, tvorijo cela mesta za se. Jeden angleških kanalskih otokov, namreč Guernsey, je najpopolnejša slika popolnoma poobrtnelega vrtnarstva. Tudi tukaj pri-deljujejo samo paradižnik in vinsko grozdje, oboje v rastlinjakih. Celi otok je kakor morje samih rastlinjakov. Vže 1. 1792 je stal ondi prvi rastlinjak, dandanes jih je pač več nego 200.000. Za časa najboljše kupčije roma vsaki dan 10.000 košenj z ladijami na londonski trg. Kakor tukaj paradižnik in vinsko grozdje, tako se je osredotočilo na Holandskem vrtnarstvo na cvetno Čebulo, posebno hijacint in tulipo in tud] tukaj je poobrtenje vrtnarstva vže zelo daleč. Tudi na Češkem postaja sadjarstvo vedno bolj razvita obrt ; to priča množica čolnov, ki plovejo s sadjem obloženi na trge raznih nemških mest. Prťdalec bi zaali, ako bi lioteli razviti sliko, ki bi kazala vse načine, po katerih je niogoëe raz]ie oddelke vrtnarstva poobrtiti, zato se omejimo le tia nekatere točke. Današnja higijena, t. j. iiank ki uÈi, kako imamo ohraniti zdravje, stavi zelenjad in sadje kot lirano na prvo mesto. Oboje to l)i moralo z ozirom na nase podnebne ali klimatične razmere imeti za nas večji pomen nego (ierfalije t. j. žita. Tudi iz narodnogospodarskega stalisća je želeti, da močneje izkoriščamo vire domačih proizvajalnih sil, da ne l)o treba dobivati od zunaj toliko tujega l)lagA. Slednjič ima tudi sadna in zelenjadna konserva sploh za bodočnost prihranjeno veliko ulogo. Skoro laliko rečemo, da bo konserva glavna hrana v prihodnje, posebno po mestih. Za obrtno pridelovanje, za mejnaroilni promet, za tvornisko izdelovanje zopet dajejo konserve najlepše upe. Že danes so konserve v trgovinali važen prometni predmet. Prihodnjost, ki jo ima konserva kot izvozno blago, kot ljudsko hranilo, se pa sploh preračunati ne da. Ako se pri nas tej stroki z večjim zanimanjem po-svetinut, iiko vzamemo izdelovanje konserv zadriižuiiko v roko, bo s tem pomagano kmetijstvu in vrtnarstvu in povzdignilo se bo naše narodno blagostanje. Fr. S. Reja mladih rac. Ivaea jc sicer popolnoma vodna ptica, vendar se zdi, da dosežemo pri reji ndadih rae za na trg lepše vspehe, ako jih nikolj ne spustimo v vodo. V miru se razvijejo velika hitreje, tako da v desetih tednih popolnoma dorastejo, dobijo perje in dovolj mesa, dočim na vodi živeče raee doraaèajo veliko počasneje in se le polagoma debele. Perje postane seveda na vodi boljše, za to je pa perje tudi postranska stvar pri raci. Mlade raeke spustimo tretji dan po izvalitvi na prosto. Na kakem zavarovatiem kraju !)!izn hiše napravimo malo račje dvorišče, ograjeno z žično mrežo, ki naj bo tako visoka, da druga perotnina ne more k racani. Prostor naj leži na prav eotnčnem kraju, vendar pa mora biti nekoliko prostora v eenei, da najdejo tamkaj mladice varstvo pred prehudimi opoldanjimi žarki. V račji dvorec postavimo (lolga, čisto ozka koritca, da ne morejo živalice z nogami teptati piee ; plitvo posodo za vodo vglobimo nekoliko v tla, da morejo račke zložno notri in ven. Od začetka dencmo v vodo celo nekoliko kamenja, da ni treba živalioam tako dolgo ostati notri in da se v gnječi kaj ne poškodujejo. Te vodne posode morajo biti vedno polne in voda naj bo zniiraj čista. Velikost posod se ravna po številu rack. Prve dni pokladamo rac.ani za pičo nekoliko v vodi omehčanega kruha z drobno zrezanimi koprivami in svežim sirom (niolianitom). Po zimi porabimo vsako skorjioo kruha, ki ostane pri hisi in jo posušimo; to je namreč za mlade raeke kaj moČna piča. Čez osem dnij dajemo vže manj kruha, mesto tega pa veČ kopriv, solate ali bezgovega listja, drobno stolčenega pomešanega z otrobi, ki ^smo jih ])opreje pregnetli z nekoliko kislim mlekom, Uez 14 dnij je dobro, ako je hrana vže bolj trdikasta, ])ridevajmo ji poparjenih pšeničnih ali ovsenili plev, vedno pa tako, da je vse dobro predelano in bolj vlažno nego siiiio. Ce moremo dobiti v pest takoinienovanega račjega pšena, to je vodne leče {Cemnal, ki dostikrat prepreza jarke in manjše ribnike lepo zcieno in ako pomešamo te med pičo, tedaj izvanredno dobro vpliva na razvoj mladičev in jo poceni. Pred vsem je potrebno, da poskušaje poizvenio, koliko piče Je potreba za vsakokratno pokladanje; pravilno je namreč, da živali ne puste za seboj nobenili ostankov, vendar pa se morajo tudi dovolj nasititi, tako da gredo tiho k počitku in spijo do onega časa, ko jim pičo v novo pokladamo. Zato je treba krmiti točno ob 5 uri zjutraj, ob 9Íli moramo v drugo, ob 12Íh v tretje in tako naprej na vsake ii ali 4 ure do teme krmiti. Pitne vode ne sme nikdar primanjkovati. Znano je, da so race zelo požrešne, svojo zado-voljnost kažejo s ])rav lagodnim sedenjem, Oe se jim pa piča ne da o pravem času, takoj se oglasijo in gagajo tako dolgo, dokler jim ne nstrežemo. Zrnja nujno ne zahtevajo, ako pa mesto gori imenovanih otrobij pokladamo nekoliko zdroba, ju to veliko krepkejsa hrana in živali rastejo toliko hitreje. Sicer da precej dela, ako liočenio rauke na opisani način kvisko spraviti, vendar pa se to ravnanje vse eno priporoča, posebno tedaj, ako v raznih oddelkih redimo 4f>0 do (jOO kosov, kar vse more oskrbeti ena oseba prav dobro. Op(unninio laliko se, da je solata v eelih perescili izvrstna vmesna piča, ki rast zelo pospešuje ; sploh z zelenjem pri perotnini ne smemo štediti. (Živ. borza.) Petindvajsetletnica sv. Očeta Leona XIII. Mavno vladajući papež Leon XIII. i.e"25. leto vodi čulnifi sv. Pelra preko razbui'kiinega viharnega morja naňih diitj s krepko roko in dulekoviduun oćesoui. Kedka slavnost je to, le trije papeži so jo nčakali. Zii torej in kei' je av. OOe res pravi skrbni tiče velike druhne božje nii ztialji, tiče vseh 250 miljonov knlolićanov, zato se letoa vrše posebne slovesnosti po celem svetu. Pač slabi katoličani bi bili, ko bi se ne veselih ob tej priliki, kakor bi bili zanikarni otroci, ko bi &e ne zmenili za godove in druge slovesne dni svojih stari.šev. Vrb tega pa luoraitio zahvaliti Boga kar najglobokeje, da nam je v tako burnih časih dal tacega papeža. Vsak papež je sicer nezmotljivi učenik resnice m nravnosti in kot tak prvi in poklicani varuh reda in avtoritete in oblasti. A osebne prednosti in lastnosti Leuna XIII, so tako posebne in izvanredne, da je le najvećja sreia naAa, da ga imamo za očeta, Na konferenci v Stopičah dne 17. m, m, zbrana duhovščina novoiiiefikega dekanata sklenila je na jmdlagí določil kiiezo-škoiijstva ljubljanskega praznovati 25letnico Leona XI11. takole: 1) Na praznik sv. Joahinia v nedeljo IT, avgusta bo v vsaki župniji slovesna sv. raaaa, govor o sv. OČetu in darovanje kot poseben dar sv. Očetu za 25 letnico; naj vsakdo daruje vsaj dva tri vinarje, da mi Slovenci ne zaoatauemo za drugimi narodi, (Sk. List. 1901. I, 7, pag, 22.) 2) Po posameznih župnijah izven mesta se bodo vràile še posebej evhariatične slovesnosti y tem-le redu: 3, avgusta v Prečini in Stopičah; 10. Podgradom, v Vavti vasi in Brusnicah; 24. v Soteski in Mirni Peči; 31. v Šempetru in Šmar-jeti; 7, aeptemlu-a v Toplicah in 5, oktobra v Šmihelu. Cer-moŘnjice in Poljanica pa nai>ravite po itiedsebnjnem dogovoru. Zjutraj se bo izpostavilo presv. Ji T., katero bodo zvrstoina mohli razne driržbe in stanovi, potem slovesna sv. maša, slavnosti primeren govor ter popoludne procesija 3 presv. Eesnjim Telesom. Na ta način liočemo čast izkazati očitno in javno Kralju kraljev, Jezusu Kristusu Ga zahvahti in ])rositi ža sv. Očeta, ter po besedah »v. Očeta, prenesti čast, ki bi jo njim izkazali, na Gospoda Jezusa pričujočega v presv. Zàkrainentu. 3) Za celo dekanijo in za mestno župnijo Novo mesto posebej vršila se bo taka Bvharistična slovesnost v nedeljo 21. geiiteiiibr«. Te slovesncisti vsporeJ atj bi» innvof-iisiio objavil. Dii bi str) |io teh slovesnostih poživiln ItMloliškit zavest ter rashi ljubezen do sv. Oóetu, v to daj Bog vsem tem slav-iKistiiii ol'iliiega blagoslova. Politii»! pregled. v Uimu je umrl kardinal Ledûchowski 22. julija, liojeu je bil na niskeni Poljskem 1. 1822 iz grofovske rodovinii. L. 1865 je bil imenovan nadškofom v Gaeznu in 1'oziiu. Ker je krepko in odločno zagovarjal katoliško a tudi ptjljeko narodno stvar nasproti grabežljivim, krivičnim Prusom, ga je vrgel liismark 1. 1874 v ječo v Ostrovu. Papež pa ga je imenoval kardinalom in 1. 187fi je prišel v Rim. Srbija bo kmaln prišla — ua boben, če pojde tako dalje. Državne blagajne so prazne, celo za kralja niora finančni minister jemati iz občinske Iilagajne, vsak mesec blizu 100.000 kron. Pri občinah je vlada že naredila dolga 8 miljonov kron. Občine ao sicer revne, a dajati morajo. ITradnikom že več mesecev niso izplačali plače, vojaki dobivajo «labo lirano ter lioilijo v umazanili capali. Upanje je samo, da dobi vlada posojila v Parizu ter se potem urede neznosne razmere, Laški kralj se je podal na liusko obiskat carja. Dasi se je vozil skoz Avstrijo, se pri našem cesarju ni prav nič oglasil. V Petrogradu je bil lepo vsprejet. Od tod pojde v Pariz. Vse to smatrajo nekateri za znamenje, da selioce Italija jiridružiti rusko - francoski zvezi ter odtrgati od trozveze. íía nas gotovo ne bi bilo škode ! Nemški cesar je izvedel, da mu Poljaki, ako priđe med nje, ne nameravajo pripraviti posebno prijaznega vaprejema. Zato se je odločil, da bo njegovo potovanje imelo le zgolj vojaški značaj in ne bo nobenih posebnih slavnostij. Prav malo ga jtač more veseliti iti med podložnike, katere si je s svojim izzivajočim govorom popolnoma odtujil. Poljaki so svojo ogorčenost in mržnjo pokazali prav očito. 15. julija 1410 1. so namreč IVIjaki nemške viteze pri Grunwaldii prav slavno zmagali. In ta zgodovinsko znameniti dan so Poljaki po vsej Galiciji prav slovesno praznovali ter pri tej priliki dali odduska svojim razžaljenim narodnim srcem. Angleški kralj Edvard bo skoro popolnoma okreval Ta mesec enkrat se bo vršilo slovesno kronanje. Na Francoskem so duhovi silno razburjeni. Novi niinisterski predsednik Komh je dal kar nenadoma zapreti 2500 redovnih šol ter pognati s silo redovnike in redovnice v svet. In kaj so storili ti redovniki in redovnice hudega? Poučevali so brezplačno večinoma mladino, skrbeli za stare, bolne, sirote in betežn« ljudi H tem, kar so priberačili pri usmiljenih ljudeh. Ni čuda, da je razjarjeno ljudstvo branilo redovnike pred p(dicijo in so se zlasti v Parizu vršili resni spopadi in veliki nemiri. l^Vancosko ljudstvo je po veliki večini katoliško, a njega zavest je postala precej medla. Sedaj so se oživili in z vso silo ugovarjajo vsepovsod takemu nasiiju, sedaj — ko je prepozno. Prej naj so pazili ob času volitev in skrbeli, da bi bili prišli pravi katoličani, iz prepričanja in v dejanju katoličani, v zbornice. Ko so spali, je prišel sovražnik in sejal ljuliko. Vlada pravi, da dela to zato, ker hoče uničiti ,,klenkalizem". A ta beseda je le slepilo in strašilo ; boj ki velja klerikalizmu, velja veri in cerkvi katoliški, kar si pa brezverska vlada vendar kar tako prostodušno ne upa povedati. Torej hinavšČina poleg surove sile v imenu — svobode! Vsi enaki, vsi svobodni, vsi bratje, samo da nisi katoličan, sieer to zate ne velja. Živela taka svoboda v i)rosvitljeiiem 20. stoletju! Kavno na t'ran-coskeni se oblasti tolikrát bolj brigajo za to, ali si katoličan ali ne, kakor pa za velike sleparije in goljufije, ki se tam redno a brez kazni dogajajo. ...pri- poročila iz kitajskih misijonov. v Kini. (Dalje.i Od mesta, Singajjore, kjer smo zadtijiô zaimstili niiše kitajske popotnike, pihal jo je parobrod skoro naravnost proti severu, proti Krni, kamor so sreino, brez posebndi ti goilkov dospeli 10. jiunivarja zjutraj. Prva postaja v tej deželi je bilo mesto Hongkong, kjer so izslopili iz parobroda na zemljo, prvič Tla zemljo, katero bodo morebiti prav ktnalo movali namočiti z liistnii krvjo. Kaki občutki so jim (^ohiili si ca pri izstopu, to si lahko mislimo. Hevt-da pred vsem so bili 'teseli in hvaležni Bogu, da so sreélio dokončali dolgotrajno in nevarno vožuo. Zato tudi niso bili žalo.qtni, teaiveć veseli in prav „židane" volje, kakor piše P. Baptista. „V tern mestu sem tudi pni6 maševal na kitajski zemlji. Haševal sem pa z namenom, da bi ljubi Bog obilo blagoslovil moje priliiidiije delovanje uiej temi napol divjimi narodi lu ako je njegova sv. volj», tudi zalil seme božje besede z mojo lastno krvjo". „Me,sto Houg-kimg je zelo veliko in krasno. Tudi katoliške cerkve so precej velike in krasne". „Kakor v Singapure, tako je tudi tukaj vse zeleno in živahno. Hribi, ki obdajajo mesto od dveh strani, so podobni našim liribcm na Notranjskem". Iz tega mesta so takoj diugi dan ddpotovali, dalje proti severu, ker še, le mesto Hankow je njili pravi cilj. Zadnja iiiorska postaja, kjer so zapustili morje, je bila Shanghai (Šangaj), kamor so prišli Í3. januvaija, „Parobrod nas ni pripeljal prav do mesta, ampak je ostal čez noč z nami vred zunaj na morju v pristanišču, katerem« se pravi Wusung. 14. jan. zjutraj smo se pa z malim parobrodom prepeljali T mesto krog 9. ure. Mesta nismo nič videli preje, dokler nismo izstopili zavoljo goste uiegle, da, tako gosta megla je bila, da bi lahko kline vanjo zabijal. Ako bi primerjal Ljubljansko pa tli Shaiighai-sko, gotovo bi ta prekosila v gošči Ljubljansko. Še le oki'og poldne vzdignila se je toliko, da smo si mogli mesto nekol ko ogledati". „Do večei'a smo ostali skupaj pri oo. lazaristih, ki so nas prav ljubeznjivo sprejeli. Ob t), uri zveier smo se morali pa mi, ki smo namenjeni v Hankow, ločiti od družbe iu oditi nazaj na parnik. Bdo nas je sedem. Zjutraj ob 4. uri smo se pa odpeljali proti Hankowu po reki .langsekiang, ki je približno tako široka, kakor je od Stojiič do Tiebnjega. Kaj ne, to je širja\i\l Da, ko smo se i)0 nji peljali, smo kcmiaj nekoliko opazdi obrežje v daljavi. Ni pa širjavi primerno globoka. Na nekaterih krajih se celo dno vidi. Zato se večkrat pripeti, dajo ladije zavozijo v tako plitvo niťsto, kjer obtiče v blatu in pesku. O tem nam je pripovedoval sani kapitan. Videli smo pa tudi sami na lastne oči več ponesrečenih čolnov in en parnik. Eavno pred mestom Haukoiv je zagazil v blato. Ko smo šli mi mimo BO že zlagali blago iz njega, da ga bodo potem z posebnimi stroji iu pripravami rešili iz blata. Zato smo se pa mi prav oprtza» iu pcčasi naprej pomikali". V Hankow so prišli 18, januvarja. Ko so izstopili, čakal jili je že pater, frančiškan, jih lepo pozdravil in spremil v samostan. Sprejem v samostanu je bil prav prisrčen. „Nikdar se nismo še videli preje, vendar smo se objeli kakor bratje. Saj hiiamo vsi en, skupni nnmeu, skupni cilj — izveličanje duš. Sprejeli so nas, ker so nas komaj pričakovali, zakaj žetev je je velika, ali delavcev je nialo". „V iiedťljo 19. jan. zlirali so se tiikajaiiji kitajski kri-stjiini v s&iiiostauski cerkvi in obhajali skujiiio sluř.bo božjo. Kitajski (lutiKven j« (»idigoval in potem matieval. Ljudstvo je T cerkvi, strogo ločeno v dva dela, preiievalo pred pridigo in mej ceio sv. inušo svete ptjsiiii. Navdušeno je bilo lo petje! In povem Ti, ko sem slišal to ubogo nesrečno, vendar presrečno ljudstvo tako navdušeno in tiilto goreče prepevati, se tako spodbudno in poliožiio obnašati v cerkvi, prišle so mi solze v oči, D;i, to ljudstvo IÚ liudobuo, ni popačeno, samo zaslepljeno je. Tli pri tem sem začutil lirepenen e, da bi že skoro znal sam njih jezik in jih mogel učiti. Popoldne so imeli sv. križev pot in litanije. Obakrat je bila prostorna cerkev natlačeno polna". „Zuto, draga sestra, ne žaluj po meni, oh, jaz se tako srečnega čutim mťj temi kitajskimi kristjani". „Mesto Hankow je — dejal hi — razdeljeno v dva dela. Kn del leži na desnem, drugi pa na levem hregu široke reke, vendar nekoliko l>olj proti severu'*.' Naš P. Baptista je bil odločen za severni del, ki ae imenuje Wučang, kamor je odpotoval takoj, ko so prišli še ostali tovariši. Koncem jfninvai;ja so prišli tju; 1, feb. so pa v-se došle misijonarje preustrojili po kitajsko tako glede obleke in obuvala, kakor utdi glede glave. „Na svečnico, a. febr., maševal sem že", piše P. Baptista „kakor Kitajec obrit po glavi in s kito, katera je pa me maso skrita pod mašno obleko. Pa ne smeš misliti, draga sestra, da mi je kita v resnici tako hitro zrastla, saj sama ve.š, da stvar ne raste tako kakor kak plevel na njivi, posebno nam moškim na glavi ne raste tako rado. Da, vsaki ženski glavi bi delala ta kita čast, tako je debela. Seveda je ponarejena iz ttijili las in jo denem na glavo le tedaj, kadar grem kam dalj iz mesta mej Kitajce". „Oblečen sem v oblek<» iz svile, ki je podobna ženski obleki Belukranjic, samo da „kikla" ni popolnoma bela. Pa tudi brado n isim po šegi Kitajcev". „Kakor smo v vsi obleki preustrojeni po kitajsko, tako je tudi mašna obleka popolnoma drugačna, kakor jo imajo inaSiiiki pri vas. Na glavi imamo mej sv. mašo nekako »tiri-oglato pokrivalo z dvema trakoma. 3 cm širokima in pol metra dolgima, podobno mitri, kakoršno nosijo mil. g. prost pri slovesni sv. maši". „Toda ni jim bilo zadosti, da so me samo oblekli, ali bolje, našemili po kitajski najnovejši modi, celo ime so mi preustrojili in pokitajčili. Na vizitnici, katero Ti prilagam, vidiK moje novo ime. Da, samo vidi» ga, ker teli kitajskih „kljuk" ne znaš brati. Vidiš, moje ime na vizitki se takole bere: Prva „kljuka" se bere za „Tiin". Tako ae pišem. Tun ait mi [H zato izbrali, ker je naja(dj podobna besedi Turk. Druga kljuka, kije zipet cela beseda se glasi „kvel" in tretja „šien". Torej se pišem po kitajsko „Tun-kvei-šien". Kaj ne, kako lepo ime! Vendar se to ime rabile pismeno. Imenujejo me namreč navaduo le „Tiiii-šen-tu", kar bi se dobesedno prevedeno glasilo v slovenščini „Turk duh'ivni oče". Vizitka, o kateri govori tukaj P. Tun-šen-fii, je širok kos papirja, ki je na tisti strani, na katei'i je tiskano ime in na katero se piše, skrlatasto rudeč, na drugi strani jc pa bel, O svojem imenu pravi P. Tun-šen-fu : „Priimek „Tnn" e zelo razupit na Kitajskem. V zadnjem stoletju 80 namreč štirje misijonarji tega imena umrli nmčeniške .smrti. Zato je mej misijonarji mnenje, kdor ima to ime, ta je odločen za mučeniško smrt. Toi'aj čaka tudi mene ta neprecenljiva sreča! O, Bog daj 1" Morebiti je marsikateri bravec teh poročil pridno nabiral znamke ali marke, za kitajske misijone. Kaj ne, dragi mi bravec, ti bi rad zvedel tudi o tem, kako se vporabijo te znamke in ali imajo še kaj vrednosti. Tebi P. Tnn šen-fu odgovarja : „Pisemske znamke, kolikor sem pozvedel, za naše kitajske misijone nimajo več posebne vrednosti, zato mi jih ni treba pošiljati. Večjo vrednost imajo za misijone mej zamorskimi narodi v Afriki". Dalje pa piše: „Večkrat sem čul se v domovini, da se dâ kupljenemu Kitajčku pri krstu ime onega, ki dâ v ta namen 15 gld. To je resnica in, daj Bog, da bi se le mnogo takih dobrotnikov našlo, ki bi želeli to in seveda tudi dali 15 gld. Ravno ne- kako toliko stane namreč deček, ubogi Kitajček, katerega se žele brezsrčni stariši znebiti in ga zato prodajo. Kar sem naj pošlje ta denar, pa takoj dru»i dan, ako že ne isti, pt)mno7,ilo se bode število našiii gojenčekov za enega z imenom darovatelja. (Dftlje sledi.) Domače vesti. (Slovenec —škof). Slovenski župnik Č, g. S t a r i h a v Ameriki je Imenovan škofom v Liaadu v Južni Dakoti v Ameriki. Ce se ne motimo, je novi škof Belokranjec. (Osebne vesti). Sodni višji oftcijal g, Alojzij Szabathv je iz Mokronoga jirestavljen v Novo mesto na mesto umrlega vodje zemljiške knjige g. 1. Bevca. (Poroka). Dne 29. m. m. poročila se je v kapiteljski cerkvi gdi. Marija Jagodič z g. Augustom Bellé, pos. in trgovcem na Uncu pri llakeku. Bilo srečno 1 (Uboj duhovnika). Dne 16 julija ubili ao zavratno sprijeni ljudje kapelana v Makolah č. g. Antona Mikliča, Dokazalo ae je, da so bili to ljudje sprijeni vsled slabega berila, osobito liberalnega nemškutarskega lista „Štajerca". Rajni gospiid je bil blaga, mirna duša, a ves zavzet za svoj vzvišeni poklic, in to mu je doneslo nasilno smrt. Bil je svoje dni dijak novomeške gimnazije. — To je sad neprestane gonje in hujskanja proti duhovnikom. ^Konferen ce) za novomeški dekanat 19, avg, ne bo. pastoralna konferenca pa se bode vršila 18. sept, ob 10. uri v navadnih prostorih. (Dol. Sokol) ima dne 9, avgusta t. 1. ob 8. uri zvečer svoj izvanredni občni zbor v restavraciji g, Alojzija Pintar v Kandiji. Vspored: L) Volitev staroste in dveh odbornikov; 2.) Eventualia. (Veliki shod) na Žalostni gori pri Mokronogu bode letos 23. in 24. avgusta. (Novo uradno poslopje v Novem mestu.) — Dela za novo zgradbo okr. glavarstva v Novem mestu ao se oddala za 143 000 kron, Zidar.ska, tesarska in mizarska dela je prevzela kranjska stavb, družba, kannoae-ška A. Vodnik iz Ljubljane, pleskarska in slikarska O Smítka iz Novega mesta, kleparska And. Agnič iz Novega meata in pečarska 1. Appa iz Kandije. (Ljudska knjižnica v Š m i h el n) svojim cenjenim članom naznanja, da se je za prihajajočo jesen in zimo nakupilo lepo število prav mičiiili knjig iz znane Gabrščkove zaloge v O-iriCi; upamo, da bomo s tem društvenikom ustregli. 01) enem jih opozarjamo, d^ se poĚenši od 1. avgusta pobira polletni prispevek za drugo polovico leta; ob tej priliki prejel bode vsak član. tudi „Sprejemnico", na koji drugi strani se bodo v.saicoIetni prispevki potrdili. Ker bi bilo stroškov preveč, ako bi se „Sprejemnica*^ pošiljale po pošti, blagovolijo naj se p. n. člani, katerim je mogoče, oglasiti >ri druítvenem knjižničarju g. kaplanu Franc Vidmarju v Šmihelu; članom, katerim tega ni mogoče, izroííile se bodo „Sprejemnice" drugim potom. — Pri pregledovanju zapisnika izposojenih knjig smo tudi našli, da imajo nekteri člani knjige že izven določenega obroka na izposodilo, iste jirosimo toraj uljudno, da jih o priliki pri-neso nazaj. Franc Giber, t. č. podpredsednik. Franc Šalehar, t. č. tajnik. (Uzorna pivnica — Zagreb.) Ko opozarjamo na današnji insérât pod tem zaglavjem, ob enem pripontóamo p. t. go.stilničarjem, hotelirjem in kavarnarjem ter slav. občinstvu, da od tega ód kr. hrvatske vlade ustanovljenega zavoda odvzemajo hrvaška namizna in desertna vina, šampanjec in sli-vovko. Ta vina so priznano najboljše kakovosti ter našim domaČim mučno p.idobna, ob enem pa zanesljivo pristna, ker stoje pod nadzorstvom kr. deželne vlade. Tndi so cene zmerno jako nizke, ker se je jako povečalo iu pospešilo pametno obdelovanje prenovljenih vinogradov ter tako znatno pomnožil pridelek, Bolnikom in okrevajitčim je posebno pr poročati zdravilni burgundec v buteljkah, (Razglas). Inteiidanca c. in kr. 3. voja v Gradcu je Tposlala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani izkaz o prilični potrebščini za zavarovalno dobo 190!i/903 za c. iu kr. vojsko in C. kr. domobranstvo v oakrbovalnicah v Gradcu, Maiiborii, Cslovuu, Ljubljani, Trstu, Gorici in Piilju. Dohavati bo: pšenica, rž, oves, Itriili, seno, slama, drvft, premog itd. Izkaz je na vpogled v pisiirni imenovane zbornice. (Zakupni razglas). Zaradi z ago to vi jeu j a posteljne slame za brainbovska bataljona v Ljubljani dobo od i. se|)t6!iibra 1902 do k')uo.i. avga-ita l!)i)3 se bodts vršila ponudbena razprava dne ii9 julija 1902 ob 10. uri dopoludne v raćuuski pisarni (v brambovaki vujaštiici) v Ljubljani. V navedeni dôbi dobavati hi> v osuiili rukih skupaj 39,000 kg posteljne slauie v Ljubljaiii. Sprejemajo ae pismene iu ustmene ponudbe. Pismene ponudbe, kolekovane s kolekom za 1 K za vsako prdo, naj se vli>iîé v gori navedeui pisarni do 29. julija 1902 do 10 ure dopnludne. Ob isti uri se pa zaĚoe tudi javna ustna obravnava ravno tam. Ponudniki morajo predložiti izpričevala o zadostnem premoženju ia zmožnosti za prevzetje te kujičije. Ta izpričevala iz laja prottikoliraniai tvidkam trgovska in obrtniška zbornica, drugim pa c. kr. okrajna glavarstva ozir. mestni magistrat. Izpričevala ae morajo vsaj en dan pred razpravo po obit. in trgovski zbornici ali po politíĚni ob asti poslati poveljništvu navedenih bataljonov. Podrobni pogoji in navodila se lahko dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. („Gorenjski Slavček".) Opera v tieli oddelkih, zložil Anton Foerster. Izdala in založila „Glasbena Matica*' v Ljubljani. — Tako je naslovljena elegantna, po Grohar ju z naslovno sliko opreniljena knjiga, katero je pravkar pričela razpošiljati „Glasbena Matica" ' svojim članom kot društveno darilo za leti 1900/01 in 1901/02. „Gorenjski Slavček" je najobsežnejše in najdragocenejše glasbeno delo, kar jih je dosedaj izdala „Glasbena Matica"; obsega 212 strani na veliki četrti in stane njegovo izdanje štirikrat toliko nego so povprečno stala dosedanja letna darila omenjenega dru.štva. Eizpošiljanje ae je uredilo tako, da dobe „Gorenjski Slavček" v roke najprvo častni člani ustfiuovniki iu oni ćlani, ki so uže plačali društvenmo za leti 1900/01 in 1901/02 in za temi drugi člani. Onim, ki so plačali društvenino le za eno teh let bo doplačati 4 K; če bi pa ne hoteli doplaiiati, si lahko izberejo namesto „G n-eiijskega Slavčka" katero koli di ugo društveno darilo iz prejšndi let. Od teh in od onih ljubljanskih ťlaiiov, ki niso plačali drnstvenine sploli za n ibeno navedenih dveh let, se bo pobiralo doplačilo 4 Iv oziromia draštvenina 'zii o''e ieti (8 K) o^ vračevanju društvenega dariU; zunanji ćlani naj pa blagovole dništveuine plačiti ali poverjeniku ali jih poslati naravnost „Glasbeni Matici". Da ne razdelitev niuzikalij čim bolj pospeši, fpride lahko vsiik člau tudi sam po svoje darilo v društveno pisarno v Vegovih ulicah št. 6 popoludne med drugo in tretjo uro, — Poverjeniki _ se naprosijo, da čim preje sestavijo zaznamke članov in jih vpti-šljťjo z društvenino vred. Za nečlane in v knjigarnah stane „Gorenjski Slavček 12 K. „Glasbeni Matici" sme pristopiti vsaka svojepravna oseba in znaša drtištvenina na leto 4 K ~ Priglasi članov, naroČila na „Gorenjski Slavček"_ in denarji naj m pošiljajo na „Glasbeno Matico" v Ljubljani. (Nasi liberalci — prvi snopič: „Liberalna vera") velja 40 vin. Na vsakih 10 izvodov dobi se en snopič po vrhu. Udom „Obrambnega društva" se je razposlal snopič brezplačno. Knjižica se dobiva pod naslovom „Obrambno društvo" v Ljubljani, Priporočamo, naj se knjiga naroča skupno v več iztisih V Ljubljani se knjižica dobiva v pro-dajalnici „Katol. tisk. društva", (Porcijnnknla). Spisal P.Alfonz FurUn, mašnik frančitikanskega reda. 2fj stranij broječa in vsega priporočila vredna knjižica, ki prav točno podaje zgodovino tega odpustka ter molitve za njega zadobitev, se dobiva v frančiškanskem samostanu ter v knjigarni J. Krajec nasi, v Novem mestn za ceno 10 h. (Današnji list) obsega deset strani. Razne stvari. * (Stolp sv. Marka y Benetkah — se podrl.) 14, m. m. se je razširila vest, da se je svetovno znani, zgodovinski st(dp av. Marka porušil. Že nekaj dni pred so se pokazale na stolpu sumljive razpoke, vsled česar je bil tudi prostor prometu zaprt in najbližnja stanovanja so se morala izprazniti. In le tej previdnosti se je zahvaliti, da ni bilo pri katastrofi človeških žrtev, St(dp je bil skoro lOO m visok ter se je začel graditi leta 8S8 po Kr. za ^lade doža Pietra Tribune. Dogotovljen pa je bil šele leti 11 &0. Bil je priča vsega sijaja in propada ponosnih Benetk. Ponižal pa je tega zgodovinskega orjaka Napoleon, ki je jezdil svojega konja na vrh njegovih stopnic, Kdor je obiskal Benetke, tudi ni pozabil silezati na stolp, od koder se je nudil čarokrasni razgled. S estiii s.'et se je takoj po dogodku sešel k izvanredni seji ter zapnisil ministrstvo brzojavno za pomoč, da se stolji znova zgradi. Nabranega je-v ta namen že precej denarja, * (Luccheni, morilec cesarice Elizabete, zblaznel) O morilcu nnše cesarice se poroča « njegovem duševnem razvoju iu vzgoji sledeče: Njegova mati je bila dekla, katero je 'zapeljal neki propali pijanec ter jo potem zapustil. Ona je na to izročila dečka najdeaišnici ter se preselila v Ameriko, Lucchenija so dali v rejo neki družmi, kjer se je samo pohujševal. Ko je odslužil vojaščino, je začel potovati ter prišel v Budimpešto; ker ni imel službe so ga z odgonom prepeljali v Italijo, Bil je sila domišljav in predrzen. Po vsej sili je hotel dobiti italijansko državno službo ter bil zato 8 mesecev prostov<»ljec pri armadi v AtViki. Ko se je povrnil, je zuhteval trikrat pismeno in jako ostro slnžbe. Ker je ni dobil, si je domišljeval, da se mu godi krivica ter je postal anarhist. Stradal je in se potikal okoli in konečno prišel umorit avstrijsko cesarico. Pred sodniki se je ledel predrzno, v ječi pa je postal poiiižnejši in večkrat je jokal. Sedaj pa je ta morilec, ki je prizadel toliko žalosti avstrijskim narodom, zblaznel. Lncchenija imajo na vesti v prvi vrsti oče in mati ter propali redniki. Strašen bo odgovor enkrat pred večnim sodnikom. * (Kaj je čudna prikazen.) V neki gostilni je razlagal gostilničar svojim gostom, kaj je čudna prikazen, tako-le: „Veste, kaj je čudna prikazen? Poslušajte, razložil vam boni to. Vsakdo izmed vas pozna kravo; pa krava ni Čudna prikazen. Tudi je že vsakdo izmed vas videl jaldano; pa jablana tndi ni čudua prikazen. Če bi pa kedaj splezala krava na jablano in trgala z repom jabolka — to bi bila čndn't prikazen." * (Muha v pivu pri različnih narodih.) Zanimivo je opazovati, kako različno postopajo ljudje razne narodnosti, ako pride kaka muha pomotoma — v pivo. Ameri-kanec se začne smejati in naroči drugo pivo; bpanjol plača m odide; Francoz in Italijan ravno tako, a pri tem pridno zabavljata in godrnjata. Anglež izpije pivo in naroSi drugo. Nemec oprezno spravi muho, pivo spije. Rus spije muho in pivo. Kitajec pozoba najprej muho in jo nato zalije s pivom. Loterijske številke. GRADEC, 5. julija 70 64 71 TRSL „ 72 53 49 GRADEC. 19. „ 78 31 53 TRST, 26. „ 26 44 59 27 33 7t> 8tí 71 64 19 G9 Zalivala. Za mnoge dokaze arûnega «oëutja jiovodom smrti iu [lo-greba mujega soproga >liliaola Hla/on, posestnika v Rudolf ovom, izrekam t evojem ter v imenu vaali sorodnikov uRjiskteaejio za-liTalt» iireSastiti duliovaiiiii osutiitn njegovim giispuilom kiileKom kftkur tmli vnem jmiateljsm in KiiaiiBetii la izka^iio po žrtvo v al« oři t, Rudolfovo, (Itie 2rav trpežne, se dobijo po znižnni ceni za 5 gl. 50. kr. pri A. Kajtna,, Radeče pri Zidanem mostu. ki ima veselje do pekovskega obrta, sprejme v pouk po dogovoru tskoj Anton Kumtner pek v Kranju. (tat—1) Naznanilo. Ker sem kupil v Celju veijo manufakturno trgovino, kamor se preselim, prodam vsled tega sledeče; Trgovino založena z najlepšim inanufakturniin btagoiri v Novem mestu — Na Drski poleg Novega mesta, pi sestvo z lepo hišo in goatilno, velikim sadnim iii goslilniškim vrtom; zravtn je tudi veČ njiv in bosta. — Pri Bučni vasi več njiv in lioato, ki meri G oralov. Ve6 starega vina ter vinske posode. Jos. Medved, trgovec v Novem mestu, Prošnja! Prosim čast. moje odjemalce, ki imajo poravnati svoje raOtine, da to v kratkem èasu preskrbe. (197-1) Za adaptiranje šolskeja poslopja v Stopičali v učiteljska stanovanja se bo vršila na lici mesta v Stopičah dne 6. avgusta t. I. ob 10, un dopoludne. Skupni proračun znaša 2046'86 K. Ponudniki imajo položiti l07o za vadijuin. Krajni šolski svèt v Stopičah, dne 28. julija 1902. C^ioo) J. Porenta, načelnik. iz poštene iiiSe, sprejme takoj F, Skušek, fjt^Hvtl^^ ^ trgovec v Metliki. (li)u-u kateri ima veselje za učenje v mm:. ti'g'»vini, ki je dobrega obnašanja "^ter poštenih starišev, 14 do 16 let star se sprejme takoj pri Ivanu Levstek trgovec v Sodražici Dolenjsko. Žaga, mlin, s hišo vred ter gospodarskim poslopjem, njivami, sadnim vrtom, hosto itd. vse v dobrem stanu, je iz proste roke na prodaj v Orehovici Št. 6.. Št. Jernej Dolenjsko. (195) • o 0 • • & ^ S prvim julijem tega leta 0 sem prevzel svojo gostilno zopet j? sam. ima na prodaj žuimija Krašic pri Jaški (Hivatsko) po 15 do 20 gld. — Kdor želi vino kupili n»j seobiiie na župnika Kiašićkega g. Štefan Kuzek-a, kteri ima sam 15o hektolitrov vina iia prodaj. Niiziiaiiilo! podpisani vljudno naznanjam, da sem prevzel Maks Bruner. (194 rojasiïiloî liesnici na ljubo naznanjam slav, občinstvu sledeče: Moji neprijatelji so iz zhibnosti raztrosili med občinstvo vest, da se mislim v kratkem v Ameriko izseliti. Ker ae doma da shajati s pridnostjo in varčnostjo, in ker imam na razpolaganje doma dobro urejeno delavnico z stroji, da zamorem z vsakem tekmovati, toraj Se ne Čutim skrajne sile, da bi tu pustil gotovo in šel iskati zgubljeno v Ameriko. Ako sem od tam zahteval informacije, toraj se s tem še nikakor nisem odločil za izselitev. Toliko v pojasnilo! Novo mesto 28. julija 1902, (192—1) Matko Malovič, mizarski mojster. V kmetiški šoli v (»riini je na prodaj lepa velika krava inuropoljske pasme s teletom, in prav dobro lansko belo ter rudeče vino. Ucenee, iz dobre poštene hiše, ki bi imel veselje do dimnikarske obrti, se takoj ^sprejme pri g. Franc Honigmann v Rudolfovem. (lac-i) V prijaznem kraju na Dolenjskem je na prodaj Mmm Z vsem gospodarskim poslopjem, s sadnim vrtom, njivami in hosto, pripravna za gostilno, trgovino ali kakršnokoli obrt. Natančneje _se izvë pri upravništvu „Dol. Novic". Vec mizarskih pomocnikovT^ vajenih stavbenega del«, sprejme se v trajno delo takoj »ri FiNpu Lazar, mizarski mojster v Jesenicah Gorenjsko. (18'J-1) Želi se kupiti Še dobro ohranjen glasovir- Kje, pove upravniŠtvo Dol. Novic. (laS) Med. imiv. (201-1) II r. so je naselil ¥ Mostasf^vtM kot zdravnik ter ordinira od I®« m^Vk^^m napn^tf V Kiiiitaricevi hiši L nadstropje. (179-3) Skorn] Čisto novi angleški stroj sa kositi in šeti in ena (luli skoraj čisto nova na dveli kitltsih, z dvojniiu ventiliim in s cevkami (Selilaucli) 2!i ogenj gasiti, irn vrtu Hkropiti itd se dobi^ po priiv nizki ceni pri Janezu Lenard-u v Reichenburg-u (Štajersko), Največje, najliitrejše ter niijvarnejše vrste veliktmskili paniikov, ki vozijo v Za v Avstriji koncesijo-novano Ameriko. (UD-41 francosko prekmorsko družbo „Coiiipagiiie geuei-iilc Transatlantiqiio" Edina direktna in n^krajša črta poštnih brzoparnikov, ki prevažajo zanesljivo, brez prelaganja, samo 6 dni M Za vožnje tu- iu inozemskili železnic, za niivHdua in okrožna potovanja in prireditev roumrskili vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne liste edina oblastveno potrjena potovalnfi pisarna li« êmmwàm v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6 liliio Buniie řrostilBe „jiri Figabirtii". (13G-4) Hamburg-New York le 6 dni. Vozne karte po najnižjili cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Marijin trg št I. nasproti Frančiškanski cerkvi. Ï|a/»L"*i poštene liiše sprejme v poduk řranc Murn, irCCKtl lectar in svečar v Kandiji pri Rudolfovem. V najem se odda v Rolirmannovi liiši v Novem mestu :ii ia^tit« tcaipuda duhovnih*. Tnđl sittv. JI, n, otÈlnslvn n»-mEiiijani, da imam v nalogi viak» »rslti uioderno itofe tri Leopoldu Hrastovčan v Novem mestu, (167—3) {150-4.1 Hazsxijivo je vsako ponarejanje edino pravega Bergmann-ovega lilijnega-mlečnega-tnila, tovarne Bergmann in drug. Draždane-Tečen ob Elbi. Varstvena ziiaink« : Dva rudarja. — Taisto naredi nežno, čisto lice, cvetj[0 Ili u(Sť>n; 'í\ (»A^ficijqo niiAnjs nispoq up 'eui3j!jdr).id tuBK '«iiHiizaAzi nmou[(id<»d ií[o.[ib Tsi mas .is^ ' (■[aialiViiiJlí)) ][S9i[i ]i\mu Bo m\\\ ■«[[jad TíSddisiAoíiiísA B[BA3B.Lrzi Iii^pofi 'uitiluííuzHu oupu^n litt(!Sldp(»(J •OlINVNZVN Uzorna pivnic®, prvo lirvatsko dionićko društvo 7a proiivadjanje šampanjca i promet domaíih vina ii Zagrebu. Društvo stoji pod nad k ors tvom vieok. kralj, /-eiiilj. vlade tar jamii za imravnost; prjizvuda, kateiega staví v prooict. Hrvatsko belo namizno vino iz raziiili let. Črna vina: I'ortUitijska in líurguiidslía. Rudečo vino: lîrodski šil.jer. Finejša namizna vina v buleljkali: GraŇevina (KieBliogl 1. isan, Graš«viiia-Ul)itiet (t'aljinet-Kiesl'UK) 1.1H()7, Traiiiinecl. 18'J() (iz kleti zagreb.íkejía iiadškotijstva), Biirguiidfibi-kíibinet (Hiir-giindťr-Hal)iinit), najboljša íJraviluo vinti, leta J8U0, in Síímutuk lStri>li\vein). Šampanjec: Tflrte blanclie, Metrojiiitú, Ekstra dry. Hrvatsko špocijalitcto : Blivuvic v ímorali. Nft iftlitevanje uzori;i Rratis in franko. Naslov: Uzorna pivnica, Zagreb. Vina V buteljkah iz iiaŠe zaloge tuúijo tudi: g. DnnuBcli, kftvarna v Hnddfuvein, tr. Al. Piiitar, ^ustilna I'ri lipi iii g. Josip Zurc (pri Štenibnrji) v Kaudiji pri Rndoli'jvein. (191)-1) Dobro viiio__ po nizki ceni in v vsaki množini je na prodaj v giajáĚini (182-2) Bajnof pri Rudolfovem. Iščem dobrega, treznega. .sRiii-skegu (181-2) za moj lidiu iu valjiike. Sprejme se tudi tak, ki še ni delal v valjčnem mlinu. Phiča po dogovoru Pismeucj ah «simeno naj se vpraša pn Viljem Brunschnfiid-u v Radečah na Dolenjskem. Eksport isterskep vina. Razposiliam pristno viuo lastnega pridelka in sicer re-foškata, terana, burguiidca iu belega rizlinga od 26 do 36 h postavljeno na tiikajšni kolodvor Dignano. A. M. Pujman, (liii nida llisil Z lepim vrtom in lilevom, piipravna za gostilno in tigovian, Niislov ptué urediiiítvo (20-.-]) I ,Dol. Novic». ANTON WEISS, krojaški mojster v Novem mestu. Ljubljanska cesta št. 39 pripoi'oča svoj nad let na najboljšem glasu ob.stoječi obrt v iiii]iravo civilne obleke, vojaškili in uradniških uniform, kakor tudi oblek za prečastito duhovščino, gozdarje in livreje vaake vrste, po predpisih in pod jamstvom. Pi-avo tuje in inozemsko blago je vsak čns na izbero. Postrežba točna in vestna! Odgovorni urednik Fr. Sal. Watzl. Izdajatelj in laloanik Urban Horvat. Tifili J. Krajec nasi.