Pošanrezna številka 10 vinarjev.
Štev. 224.	V LManl v sobolo, 30. septembra 1916.
Leto XUV.
s Velja po pošti: =
Za otlo leto naprej . . K 26*— u ra meseo „ . . „ 2-20 ■a Nemčijo oeloletno . „ 29-— s« ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom: Za telo leto napre] . . K 24-— u ra meieo „ . . „ i'—
V	opnvl prejemin neseCno „ 1*80
eb Sobotna izdaja: =
■t oelo leto......K V—
bb Nemčijo oeloletno . „ 9a— eb ostalo Inozemstvo. „ 12"—
Inserati: -1
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri več|lh naročilih primeren popust po dogovora.
Poslano:
Enostolpna piUtvrstnpo 60 vin.
Izhaja vsak dan, lzv.-emšl nedelje ln praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga voml red
it-r Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne — sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nUol št. 6. — Račun
poštne branllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telelona št. 188.
Draginjo M, splošen svetovni pojav.
Kdor bi mislil, da se moramo v sedanji vojski boriti s pomanjkanjem živil samo v osrednjih državah zaradi sovražne zapore naših meja, bi se zelo motil. Resnica je marveč, da čutijo pomanjkanje živil v vseh državah in deželah na svetu. Ponekod bolj, ponekod manj. Že pred svetovno vojsko so narodni gospodarji opozarjali na ta pojav in trdili to-le: Naraščanje prebivalstva v Severni in Južni Ameriki, dviganje kulturnega stanja med ljudstvi v Aziji in Afriki in s tem zvezano naraščanje njihovih zahtev glede hrane — mora povzročiti stalno podraževanje vseh živil, ki se proizvajajo po vsem svetu. Ni dvoma, da bi se bili tudi brez svetovne vojske bližali zelo dragim časom. Le tolike višine draginja ne bi bila dosegla nego jo je sedaj.
Nemčija in Avstro-Ogrska sta morali že pred vojsko uvažati zelo veliko živil, in to iz vzhodne Evrope in iz prekmorskih dežela. Na Nemškem se je kmetijstvo v svojem razvoju vedno bolj uravnavalo na to, da je proizvajalo kvalitativno visoko stoječe blago, ki se je prodajalo potem v najbližjih velikih mestih. Veliko manj pažnje so posvečali vprašanju, kako bi zvišali množino pridelkov. Tako je na Nemškem sadjarstvo in vrtnarstvo vedno bolj izpodrivalo pridelovanje žita. V Avstro-Ogrski je pa razvijajoča se živinoreja imela isto posledico. Na Nemškem so morali tudi večji del krme za živino uvažati iz inozemstva. Poljedelstvo je postajalo vedno bolj pomožna panoga za industrijo, v prvi vrsti za sladkorno in pivovarniško.
Tedaj pa pride vojska, katere dolgotrajnosti niti najizkušenejši državnik ni mogel v naprej slutiti. V prvem letu se je v žitni trgovini pač uvedlo urejeno državno gospodarstvo, vnovčevanje živine in najvažnejših proizvodov živinoreje: mleka in masti, se je pa skoraj neomejeno prepustilo svobodni igri moči. Šele kasneje so jeli nad poljedelstvom in živinorejo uvajati najstrožje državno nadzorstvo, porabo dotič-nih pridelkov pa urejati potom izkaznic.
Domalega tako kakor na Nemškem in pri nas je tudi v sovražnih državah. Tudi tam so računali z razmeroma kratko vojsko. Na Ruskem, Angleškem in Francoskem so brezobzirno klali živino, da so dobivali vojaki mesno hrano, katere večinoma niti vajeni niso bili. Sedaj v vseh teh treh državah že občutno primanjkuje živine. V Rusiji so uvedli sistem brezmesnih dni, kakor ga imamo v osrednjih državah. Toda ne le živine, nego tudi drugih za ljudsko prehrano važnih poljskih pridelkov
že zelo primanjkuje v sovražnih državah. Koncem leta 1914. je razpolagala Rusija še skoraj z vsem pridelkom istega leta, ker je mogla preko Vladivostoka le malo izvoziti v zavezniške in nevtralne dežele. L. 1915. na Ruskem zato še ni bilo nobenega pomanjkanja žita. Letina 1914 je bila zelo dobra, 1915 pa razmeroma ugodna. Drugače so se pa razvile razmere v tekočem letu. Letos imajo na Ruskem slabo letino, kakor že dolgo ne. Zaradi pomanjkanja ljudi so mogli obdelati in obsejati samo nekako polovico njiv. Žito je spomladi ugodno kazalo, a kasneje je preobilo deževje močno škodovalo setvam, tako da so v srednji in južni Rusiji strahotno malo pridelali.
Nič boljše niso razmere na Francoskem in v britanski državi. Letini 1914 in 1915 nista bili slabi. Dolgotrajna vojna, pomanjkanje delavnih moči po francoskih vaseh je pa povzročilo, da se francosko poljedelstvo bliža popolnemu propadu, proti čemur ne pomagajo nič vse vladne odredbe, ki je za svoje temnopolte koloni-jalne prebivalce uvedla prisilno delo v francoski industriji in kmetijstvu.
Na Angleškem, kjer je vse delazroožno prebivalstvo odšlo k industriji, armadi ali mornarici, tako manjka poljedelskih delavnih moči,, da skoro nc bodo mogli pospraviti letošnjih pridelkov, ne sejati ozi-mine. Sicer pa prideluje Anglija le majhen drobec svoje potrebščine doma, v glavnem je pa navezana na uvoz še veliko bolj nego Francija. Leta 1914. in 1915. so imeli v Kanadi, Avstraliji in v Egiptu izvrstni letini. Zato lani vkljub otsri podmorski vojski, ki je uničila veliko ladij, v zapadnih državah — kamor spada tudi Italija — ni bilo čutiti posebnega pomanjkanja žita, ker jih je mogla Anglija v zadostni meri zalagati. Drugače je letos. Letos morajo Amerika, Avstralija, Indija in Egipt skrbeti ne le za potrebščino Anglije in njenih zaveznikov, marveč tudi vseh nevtralnih držav. Kanada ima pa letos zaznamovati izredno slabo letino; žetev v Združenih državah je izpadla zelo srednje, pomorske voznine. in zavarovalne premije so zaradi podmorske vojske ogromno poskočile, s tem pa tudi cena izvoznemu žitu za zapad-ne in nevtralne države. Poslcdica je izredna draginja vseh teh živil, ki se ne kaže samo na Angleškem in v Združenih državah, marveč tudi nevtralnih deželah, katerih prekomorski dovoz nadzoruje Anglija. »Neue Zuricher Zeitung« preračunava potrebščino zapadne Evrope na prekomor-skem žitu s 170 milijoni met, stotov na leto. Obenem pa predočuje, da bo znašal v tekočem letu celokupni ameriški, avstralski, indski in severnoafriški uvoz, vštevši tudi manjše množine, ki bi uteg-
nile priti iz azijske Rusije, — samo približno 140 milijonov met. stotov. Preko manjkajočih 30 milijonov met. stotov si bodo morali v sovražnih deželah pomagati z nadomestili kakor bodo vedeli in znali.
Kar velja o živini in žitu, velja v skoraj enaki meri tudi o vseh drugih živilih in ravnotako o mnogoštevilnih drugih proizvodih, ki se odtezajo industriji in porabljajo izključno le za vojno službo. Tako na primer razno kovinsko blago, kemični proizvodi itd. Vojska se je v vseh državah razvila v ciklopa, ki stresa vse dosedanje gospodarske pogoje in izkušnje in jih hoče docela prevreči. To nam jamči, da brez-umnost naših sovražnikov ne bo triumfi-rala nad nami, marveč da nam bo naše brezmejne žrtve v sedanji vojski poplačal za nas časten in trajen mir.
Izza Ironle.
(Izvirno poročilo »Slovencu« s tolmin-skega bojišča.)
Pretočilo se je eno leto, začelo jc drugo: življenje teče v isti smeri naprej, isto drugo režejo valovi, brezobzirno in trdo. Zamolklo gromenje topov odmeva tu pa tam v jasni dan ali v temno noč, ragljanje strojnic odmeva in pokanje ročnih granat. Ljudje po-lihnejo pri svojem delu, posluhnejo, občutijo morda vse ono tajno, pridušeno, kar sc godi ob vsem tem in vendar niso plašni, prišli so že do velikega spoznanja, da vse mora biti kakor je, sicer bi ne bilo. Potem nastane mir, popoln in dolg mir. Ljudem je neprijetno. Da, jaz sem zapazil to, da so ljudje bolj neprijetno razburjeni v mirnih dneh, kot v dneh strastnih bitk. V dneh miru leži v zraku nekaj skritega, nekaj zlobno razmišljujočega, ki ima v kratkem biti razodeto. Ljudje si pravijo: »Mirno je. Kuj tuhta sovražnik?« Veliko večja sila poguma jih objame, ko zopet zagrmi.j o topovi in se razdivja boj.
Tu in tam priletijo zrakoplovi; ostro brnenje in poki šrapnelov: bele meglice, visoko nad horizontom jih naznanjajo. V loku preleti del fronte, kroži kot ptica in se spusti zopet v megleno obzorje, če ni obsojen, da se spusti na tla preje, kot se je zgodilo onemu na. Bohinjski Bistrici. Drugi dan potem ga je iskal drug zrakoplov, ki je šel približno po isti poti, krožil je dolgo nad našimi gorami, delal ovinke in se slednjič povrnil nazaj. Ljudje so takoj uganili po njegovem obnašanju, kaj išče in koj nato smo zvedeli nesrečo, ki je zadela tovariša prejšnji dan.
V mirnih nočeh in temnih ližejo obronke, kjer leže naše in sovražne črte, svetli pasovi, izvirajoči v svetli točki temnega Kolovrata, pršeči se kot ogromna metla. Ta prizor je lep. Plazijo se kot kače, ugasnejo naenkrat in se prikažejo na drugi točki. Zelenkasta raketa se dvigne, razsveti okolico in pada gasnoča na tla. Tu in tam posa* mezni poki pušk in zopet mir...
Ljudje so polni najglobokejšega zaupanja. Ko je padla Gorica, niso mogli verjeti in ko se je novica le potrdila, jih to ni oplašilo, ampak le še potrdilo v zdravem prepričanju, da so tedaj naše gore res nezavzetne in da bo naša armada plačala sovražniku za rop Gorice pošteno. Z isto hladnokrvnostjo delajo na svoji zemlji v največji bližini fronte, žive v najtesnejšem stiku z vojnimi grozotami, kot da so se borili in zrastli v tem, skoraj brezbrižni so, boli jih samo vsako dejanje sovražnika na naših ljudeh, na naši zemlji.
Pridelki so bili to leto, izvzemši sadje, precej dobri - - sploh so naši ljudje z malini in slabim zadovoljni, Zemlja se je obdelala vsa. s pomočjo vojaštva in otrok. Ni treba omeniti, da je bilo tem, ki so ostali doma, napeti vseh sil. dostikrat podvojenih sil, da so zmagali težo dela in s tem rešili veliko vprašanje aprovizacijo naše države. Nikdar ne smemo pozabiti, da so žene in otroci borijo z isto žilavostjo proti sovražniku, kot možje v fronti, samo način bojevanja in orodje je različno. In tudi tega ne smemo prezreti, cla zahteva la boj I udi žrtve in moremo želeti samo skorajšnjega oddiha vsem, ki so se vtrdili v trpljenju, a vendar ne preje, dokler bo Lah iztezal roke po Triglavu, ki zre s prezirom nanj, trdo in neusmiljeno, ter mu ne pusti preplet zati svojih sten in onečastiti naše domovine.
Šole so pričelo pri nas že povsod! do največje bližine fronte, kjer izvršujejo naši učitelji in učiteljice svojo lepo dolžnost in vzgajajo naš bodoči zarod v pravem duhu vernega Slovenca: Vse za vero. dom, cesarja! Res, da je stališče tega stanu v sedanji draginj-ski krizi nekoliko težko, skoraj nestrp-Ijivo, a upajmo, da bodo naši ljudje in oblasti vedeli ceniti njih delo za bodoče in jim olajšali življenje mirne dobo, ki pride.
Sedaj, sredi septembra, ko so Lahi nameravali vzeti Trst, tu ni bilo hudih bojev, le daljno bobnenje se je slišalo nepretrgano z veliko silo. Zadnje dni so namerili svoj ogenj tudi na Mrzli vrh in Krn, a brez uspeha. Umetne trd-
Poieiiii in zimski Cos.
V državni naredbi, s katero je bil s 1, majem zaukazan poletni čas, je bilo tudi določeno, da se vrnemo s 1. oktobrom zopet k srednjeevropskemu času, ki ga sedaj, ko imamo poletni čas, lahko imenujemo zimski čas.
Razdelitev časa v poletni in zimski se je začela takrat, ko je Bog zaklical Adamu: »V potu svojega obraza boš jedel kruh.« In ta razdelitev se je držala povsod, dokler takoimenovana kultura ni spridila človeškega rodu, in kamor še ni segla ta lažikultura, tam se je drže šc dandanes brezpostavne sile. S postavno naredbo vpeljani poletni čas hoče doseči samo to, da bi ljudje poleti prej vstajali in tako pametno izrabljali solnčno svetlobo. Naš slovenski kmet in vsi pametni ljudje starih časov so pa to že davno prakticirali: poleti so vstajali zgodaj, pozimi pa bolj pozno; imeli so poletni in zimski čas.
»Kultura« je pa obrnila vse narode. Če fiodiš poleti ob solnčnem vzhodu po ljubljanskih ulicah, slišiš siccr z Grada glasno žvižganje kosov in petje vsakovrstnih ptičev, da se ti zdi, kakor bi bil Grad velika ptičja kletka, toda ulice so skoro vse praz-
ne. Tuintam stoji kak stražnik, nekaj pobožnih duš hiti v cerkev, drugo je pa še vse pod odejo. In ko stoji solnce že visoko na nebu, vidiš to in ono okno še zaprto in zastrto. Zvečer pa si pridiio oči in živce pri elektriki in petroleju do polnoči. To jc »kultura«.
Benjamin Franklin, ki jc iznašel strelovod, je tudi zjutraj dolgo spal, kakor se je spodobilo za uda kulturnega naroda. Nekdaj se je pa zbudil ob 6. uri zjutraj, ko je solnce ravno vzhajalo. Kar začudil se je, ko je videl sobo vso svetlo. Začel je premišljevati, koliko luči in zdravja potratijo kulturni ljudje, ko prespivajo najlepše jutranje ure, pa jc napisal za svoje rojake pismo, v katerem svetuje tole:
»1, Za vsako olmo, ki se najde ob solnčnem vzhodu še zastrto, da ne more solnce posijati vanj, naj se plača en zlat (Louis) davka.
2. Ob solnčnem vzhodu naj se zvoni z vsemi zvonovi. Če to nc bo nič pomagalo, naj se v vsaki ulici ustreli enkrat s topom.«
To so zelo pametni nasveti. Državna oblast je pa ta problem drugače rešila. Gostilničarji so imeli včasih navado, da so uro pomaknili nazaj, če so hoteli, da bi gostje ostali dalj časa v gostilni. Država jo je pa pomaknila naprej iu je s tem dosegla, da so »kulturni« ijudje prej vstajali.
Zato nimamo nič proti poletnemu ča-
su: je pač zdravilo proti kulturni bolezni poznega vstajanja. Vsako zdravilo je pa treba pametno rabiti- Tako n. pr, mora naš kmet ob nedeljah najprej živino preskrbeti, potem gre pa k šesti maši. Po poletnem času mu pa pride šesta ura prezgodaj. Zakaj bi se šesta maša ne preložila na sedmo uro? Saj ima postava o poletnem času namen, prihraniti nekaj svečave. Če bi sc pa vsled poletnega časa svečave več potrati-lo, je pač pametno, da sc tista opravila postavijo za eno uro nazaj.
Poletni čas se od nas poslavlja. Jokali se ne bomo za njim. In če nam ga maj zopet prinese, ga bomo sprejeli z mirnim srcem. Toda nepokvarjeno slovensko ljudstvo ga ne potrebuje, ker žc ima svoj poletni in svoj zimski čas.
Solnce, mesec ia zvezde v otiotni Ш.
(Srednjeevropski čas.)
Od solnca prihajajo žarki na zemljo vzporedno v ravnih črtah. Če zadevajo kako ploskev navpično, jih zadene nanje j največ. Manj jih zadene isto ploskev, če i jo obsevajo poševno, in čim bolj poševno jo ! obsevajo, tem manj jih jo zadene. In čim I manj žarkov, tem manjša je svetloba in I gorkota. To resnico bomo sedaj vedno I bolj čutili. V začetku oktobra je solnce ne-
kaj nad 3 stopinje pod nebnim ekvatorjem, na koncu pa že nad 14 stopinj. Kot, v katerem padajo na koncu oktobra solnčni žarki v sredi Kranjske na zemljo, znaša še samo 30 stopinj. Marsikaka hiša ob severnem vznožju gorovja, ki se vleče od zahoda proti vzhodu, se bo ta mesec poslovila od solnca in jo bo obdala mrzla zimska senca. Proti koncu oktobra pade včasih tudi že sneg. Ob jasnem vremenu so oktobrovi dnevi jako prijetni.
Solnčni vzhod je ob 46. si op. se v. šir*
I.	oktobra ob 6. in zahod ob 5-40; 31. oktobra vzhaja solnce ob 6-40 in zahaja ob 4-46. Dan se torej skrajša od začetka do konca meseca za poldrugo uro.
Ves mesec sc premiče solncc po ozvezdju Device in gre 3. oktobra v razdalji 3 stop. mimo zvezde Gamma in 15. v še manjši razdalji mimo Klasa (Spica), 23. pa stopi v znamenje Škorpijona.
M e s c c je sedaj v vojski tudi v naših krajih prišel do večje veljave, ko žive med nami vojaki judovske in mohamedanske vere, ki se v svojem koledarju ravnajo še po mesecu. Po tem koledarju je začetek mesca vselej ob mlaju in polna luna jc sredi mesca. Judje imajo sedaj mesec tišri. Prvi dan tega mesca je bil 28. september. Takrat so imeli novo leto. Polna luna je dne
II.	oktobra. Ta dan zvečer sc začne praznik zelenih šotorov, ki traja osem dni. Pet
tvero. Rane so bile težke in velike, pa ne smrtne. Obvezali smo ranjence za silo, položili na voz in odpeljali v bolnk.). Od lega dne jih jc pošiljal Lah vsak dan precejšno množino. Posebno hudo je bilo 14. septembra. Granate in šrapneli so padali, da sem mislil, da je sodnji dan. Če rečem, da jih je padlo čez 500, sem premalo povedal. Tiščali smo se v kavernah, da bi kaj ne dobili. Hvala Bogu, v teku treh dni, ko je Lah najhujše streljal, smo imeli le tri ranjence. 15. septembra je streljanje nekoliko ponehalo. Sicer pa sn stari vojaki pripovedovali, da takega ognja niso na nobeni fronti videli in slišali. Moda je gotovo francoska. Pa vseeno smo veseli in zadovoljni, Kranjc sc pač Italijanov ne boji. Sedaj, ko to pišem, lije dež kakor iz škaia. Lah pa vseeno strelja, Pa kaj zato . , ,
Bratci veseli vsi, trala-la-la . . .
Upam, da bo gospod urednik izpolnil željo ljubljanskih fantov in sprejel to-le v »Slovenca«, pa ne v »koš«. S pozdravom na vse znance in znanke.
Škarabot Emil, enol. prost, deset.
Pri največ® oviomobjleeni topu.
(Izvirno poročilo »Slovencu.«)
Čestokrat beremo v časopisih, kako pridno se oglašajo naši slovenski fantje iz bojnega polja. Zato sc tudi mi čutimo dolžne. da damo kak glas, kot znamenje da smo še živi. S pozdravi smo se oglasili še iz kadra in sicer ... trdnjavskega topniškega polka. Meseca marca so pa tudi nas spoznali že sposobnim za na bojišče in nas pridelili k največjemu avtomobilskemu topu. — Na prvo postojanko smo šli na Cost Alto na južno Tirolsko, kjer smo čakali zelo zaželjene ofenzive proti Lahom. Veselili smo se ob odhodu, da je konec zime, a tje prišedši smo dobili še poldrug meter snega na debelo. To nam seveda ni bilo nič kaj po godu, a vendar kaj hočemo. Treba je bilo precej pričeti s stanovanji. Končno smo si vse lepo uredili in čakali napada na Laha. Dež, sneg in sploh grdo vreme nam je vedno nagajalo. Kljub temu nam je minul dan za dnevom še dosti povoljno.
10. aprila smo imeli sv. mašo pri ka-nonu in prejeli vesoljno odvezo. Prišel je 15. maj kot začetni dan obračuna z Italijanom. Bili smo polni veselja, ko smo trenutek za trenutkom culi o naših uspehih in opazovali našega sovražnika, kako se je umikal nam izpred oči. Kmalo ga ni bilo več videti in treba nam je bilo pošiljati težke granate visoko čez gore za njim, toliko časa, kolikor daleč smo ga mogli doseči. Z velikim veseljem smo tudi opazovali velike, dolge kolone svežih ujetnikov, ki so se vrstile do časa, da so jih začeli pošiljati po drugih potih na varno mesto. Ko je bil Lah že tako daleč, da ga nismo mogli več doseči, smo se mi pomirili in čakali nadaljnega povelja. Pričelo sc nam je ta čas pravo veselo življenje.
Bati se nam ni bilo, da nas kje sovražnik opazuje; zato smo si skoro vsak večer napravili pravi pastirski ogenj, zbrali se okrog njega in prepevali domače pesmi. Dozdevalo se nam je, kakor da smo doma. Škoda samo. da ni trajalo to dalj časa, kajti kmalo je prišlo povelje, da moramo odriniti za bežečim sovražnikom in mu kazati pot naprej.
Sedaj smo šele videli, kako se je mudilo polentarju, kajti v okolici mesta Asi-ago, že daleč v Italiji smo mu mogli zopet do živega. Nato je pa ofenziva kmalu končala in mi smo ostali na tej bojni črti kot straža, da obtiči sovražnik mirno na kraju, kjer mu je odmerjeno. Če se le količkaj premakne, že prejme kot svarilo od nas nekaj, kar mu seveda ni posebno po godu.
I Tako smo ga sčasoma navadili, da se nam I večkrat zdi kot da bi ga ne bilo.
Imeli smo tudi že dosti odlikovanih. Zadnji čas sta bila odlikovana dva Slovenca in sicer korporala Štefan Novak in Ignacij Mežek iz Tržiča pri Kranju z bronasto svetinjo. Vsled hrabrosti pred sovražnim ognjem smo bili pa od poveljstva vsi pohvaljeni. — N« veliko veselje prejemamo ludi zelo pogosto od svojih domaČih poročila o tamošniih razmerah, tako da nimamo skrbi. Zelo radi bi že enkrat videli svoje domače. Tolaži n;is vedno upanje, da ia dan mogoče vseeno ni daleč. Končamo s srčnimi pozdravi vsem Slovencem z željo: > Na skorajšnje svidenje!« Srečko Žumer, topničar. Štefan Novak in Ignacij Mežek, korporala; Ludovik Zakrajšek, formajster. Topničarji: Adamič Anton, Aušič Anton, Božič Joško, Belič Ivan, Cerk Janez, Rumac Anton, Žgajnar Janez, Pritekelj Matija, Noč Mihael, Perič Avgust, Petrovčič Viktor, Masle Ivan, Klofu-tar Franc, Strnišek Davorin, Markež Simon, Suvre Franc, Božnik Ferdinand, Kranjc Franc.
(Izvirno poročilo s Slovencu.«)
Komu je neznana ta beseda? Komu je neznan ta primorski orjak, čigar visoka glava se dviga nad 2000 m nad morjem in je letos že tretjič z novim snegom pokrita? Komu so neznani hrabri branitelji beloglavega očaka? Komu so neznani vedni in brezuspešni napadi Italijanov, da bi se ga polastili? Menda ga že ni človeka, ki bi o njem ničesar ne cul. Zopetni napadi, ki jih je polentar zadnje dni z vso svojo artilerijsko in infanterijsko močjo obnovil, nadejajoč prisvojiti si ga, so postali kot vsi prejšnji brezuspešni. Hrabra bramba zaščitnika bovške kotline in topništvo sta si vnovič priborala, la-vorjev venec. Kako hudo so bili Italijani tepeni, se vidi iz tega, da so pustili na bojišču na tisoče in tisoče bitij. Posebno pa mu bodo napadi 16. t. m. ostali v spominu. Ta dan je namerila vsa sovražna artiljerija ocl najmanjšega do največjega kalibra svoj ogenj na ceste, baterije in strelne jarke. Z vso ljutostjo, a najhujše pa je udrihala po visokem Rombonu, ki ga je imela očividno namen znižati za par metrov, in bovško kotlino. Da naše baterije tudi niso držale križem rok, je razumljivo. Dim razpočenih granat je postal tako gost, da se ni moglo več določiti pravo mesto eksplozije. Temu groznemu tre-skanju se pridruži še ogenj pehote. Ta grozna pesem, ki je odmevala daleč na okoli, jc trajala skoraj celi dan ter se končala z bobnečim ognjem in s popolno zmago za nas.
Ta dan smo imeli zopet čast pokazati Italijanom in svetu staro resnico, da »slovenska kri ne fali«. Za hrabro hrambo in slavno zmago proti silni premoči pa nam je armadno vodstvo podelilo za ta. dan trikratno dnevno plačo in priboljšek menaže.
Ulčar.
Ob priliki »italijanske zmage« na Rombonu vam pošiljamo presrčne po-zdrave kakor tudi vsem bralcem in prijateljem vašega cenjenega lista: Jakob Ulčar, telefonist; Andrej Marki č, topničar; Lovro Lavrenčič, poddesetnik; Matej Kogovšek, topničar; Leopold Knapič, topničar; Janko Zavolovšek, desetnik.
Kanalski nepii i шшш pisiii
(Izvirno poročilo Slovencu.)
njave razrušijo topovi, naravne trdnjave stojijo.
Zima bo pred vrati. Poletje ni odločilo borbe, čakajmo pomladi in z Vstajenjem tudi zmagoslavnega vstajenja miru. na svojih domih in v svojih ljubih gorah.	—ev.—
„MS sire cl"...
(Izvirno poročilo Slovencu*.)
Kompanija je bila v velikem mestu ob morski obali. Živeli smo brez skrbi in nismo mnogo pomišljali, kaj prinese drugi dan. Šli smo v gostilno, prav po kranjsko zapeli, pa odšli spat. Pa prišel je usodni dan. Povelje sc je glasilo: Jutri maršira prva kompanija v fronto! Odhod ob 1. popoldne.
Spravljanje, petje, vriskanje, vse se je mešalo v veliki spalni sobi. Jaz sem pospravil svojo pisarno. S pomočjo nekaj fantov smo spravili »kište« na dvorišče pri trenu. Ko so bile vse ropotije spravljene, sem se malo očedil, pripasal pas ter moško stopil pred gosp. nadporočnika: ^Gospod nadporočnik, pokorno javljam, da je pisarna že »zapokana«. Hkrati še prosim, g. nadporočnik, če bi smel danes zvečer v mesto.«
Dobri naš g. nadporočnik je seveda takoj dovolil.
Po povelju jc šlo vse v mesto. Fantje so nakinčali kape s šopki in slovenskimi trakovi. Ravno tako mi ^šarži«. Zbrali smo se pevci. Bilo nas je 12. Po štiri in štiri v vrsti smo peli slovenske narodne pesmi. Slovenska pesem je močno odmevala po italijanskih ulicah. Marsikako oko nas je zlobno pogledalo. Pa tudi solzo si videl semtertja v očeh . . .
Odhod! Kompanija je pripravljena. Fantje stoje v vrstah. Gosp. nadporočnik je javil gosp. majorju svoj odhod v fronto. »Želim,« je pričel major, »celi kompaniji obilo sreče«. Več ni mogel govoriti. Stisnil je roko gosp. nadooročniku in dal znamenje za odhod. Vrste so se obrnile pa mar-širale skozi vrata. Na cesti je kar mrgolelo občinstva. Marsikatera solza je polzela po licu matere, ki je v duhu videla, da je tudi njen sin ravno tako marširal. Fantje so pa veselo peli in vriskali. Ponosno so korakali in okrog gledali, misleč: »Gleite, sedaj Vas pa gremo branit.«
Hoja je bila težka. Še bolj dolga pa pot. Na določeno mesto smo dospeli ob 1. zjutraj. Zasedli smo neko dolino. Vsak je pometal svoje stvari s hrbta, se vlegel in zaspal. Drugo jutro smo se prebudili, ko je bilo že solnce visoko nad nami. Vsak je poskočil hitro na noge in si začel zidati hišo. Pa ne mislite morda kake palače. O ne, hišico iz »celten«, v katerih ni človek varen pred dežjem. Če je kraška burja potegnila, pa je bil mož brez strehe . . . Dnevi so potekali brez posebnosti še precej hitro. Živeli smo brez skrbi, in nikdo ni mislil, da je tik sovražnika.
Dne 8. septembra pa je Lah začel obdelovati kraško zemljo z 28 tercami. Grmelo in treskalo je precej. Okrog 5. ure popoldne udari, po mojem mnenju 15 cm granata, ravno na sredo naše dolinice. Eksplozija je bila huda. Več metrov visok steber dima je napolnil našo dolino. Kamenje in kosi granate so šumeli v zraku. Jaz sem sedel v pisarni, ki obstoji samo iz strehe in šolske klopi ter se kratkočasil z Stifter-jevim romanom Die Narrenburg«, ko je počila granata. Zaprl sem knjigo in skočil ven pogledat, kaj da se je zgodilo. Ko se je dim razpršil in kamenje zopet popadalo na zemljo, se je zaslišalo vzdihovanje in stokanje. Nihče ni vedel, kaj mu jc početi, ali naj pomaga ranjencem, ali naj gre v ka-verne, kakor sc jc glasilo povelje. Pa vsi so se odločili za prvo. Ranjenih je bilo če-
dni prej (7. okt.) imajo veliki spravni dan. >— Turki imajo 28. oktobra svoje novo leto.
Venera se mesca oktobra oddalji od zemlje za 31 milijonov kilometrov. Dne 3. julija je bila med zemljo in solncem. Tedaj je bil njen »mlaj« in je bila zemlja najbližje. Ker ima krajšo pot okoli solnca in se premice hitrejše kakor zemlja, se je kmalu po »mlaju« zopet prikazala na desni strani solnca kot ozek srp. Sedaj je že prav blizu »prvemu krajcu«. Kedar je popolnoma jasen dan, se vidi tudi podnevi s prostim očesom; samo najti jo je težko. Skoro ves mesec potuje po ozvezdju Leva in dospe 29. oktobra v ozvezdje Device. Dne 6. in 7. oktobra se bo videla prav blizu Re-gula, največje zvezde v Levu. Vzhaja dne 1. oktobra ob dveh zjutraj in potem vedno pozneje, 31. oktobra ob treh zjutraj.
Merkur doseže 21. oktobra svojo največjo razdaljo na desno od solnca. Tedaj se bo nahajal prav blizu zvezde Gam-ma v Devici, fa dan in nekaj prej in po-znej ga ne bo težko najti pred solnčnim vzhodom. Spozna se po svoji rumenkasti svetlobi. Vzhaja 21. oktobra prav malo na desno od zemljepisne vzhodne točke ob tri četrt na pet zjutraj, solnce pa ob pol sedmih.
J u p i t e r se nahaja v Ovnu in se premice nazaj, na desno. Vzhaja 1. oktobra ob
pol sedmih zvečer, 31. oktobra pa že pred pol peto popoldne in se torej vidi vso noč. 24. oktobra je zemlja ravno med Jupitrom in solncem.
Saturn je sedaj v Raku. S Kastor-jem in Poluksom leži v začetku mesca skoro v ravni črti. Vzhaja 1. oktobra malo pred polnočjo, zadnjega malo pred 10. uro zvečer.
Mars je blizu solnca in se zato ne
vidi.
Med stalnicami omenimo samo ozvezdje Perzeja, ki se vidi na nebu sedaj zvečer na severovzhodni strani. Del tega ozvezdja jc v Rimski cesti. Potegni od zadnjih koles Malega voza skozi Severnico ravni črti, pa bo podaljšava teh črt zadela na drugi strani pri in v Rimski cesti na svetle zvezde. To je Perzej. V tem ozvezdju jc posebno zanimiva zvezda Algol. Ravna črta od svetlejsega izmed zadnjih koles Malega voza potegnjena skozi Severnico gre ravno mimo nje. Okoli Algola se vrti druga velika zvezda brez svetlobe. Kedar pride na tisto stran Algola, ki je obrnjena proti zemlji, ga deloma zakrije, tako da postane veliko manj svetel. To se ponavlja na 2 dni j in 20'' i ur. Mesca oktobra sc bo videla najmanjša svetloba Algolova ob leh-le večerih: 3. ob 816, 23. ob 9-58 in 26. ob 6 47.
Z dovoljenjem sem šel v Kanal dne 11. septembra 1916 in se. vrnil 12. septembra zvečer. Pregledal sem Kanal po možnosti, da nekoliko poročam kanalskim beguncem; seveda dosti dobrega ne bo, žalibog. Bodo vsaj nekateri begunci imeli malo sliko o Kanalu in zato bodo že pripravljeni na razdejanje pri svoji vrnitvi.
Kako izgleda naš lepi in prijazni Kanal? Dosedaj še ne tako hudo, kakor sc je pripovedovalo, da jc namreč Kanal popolnoma porušen, tla, ni več nobene stene pokoneu. Cerkev ni pogorela, le od granat je poškodovana, in sicer na ladji so jo zadelo tri granate in prebile obok iz opeke in pretrgale eno železno vez. V svetišče v obok je zadela ena granata in prebila, obok iz »lahnjeka«. Zidovje v ladji močuo trpi od mokrote, manj svetišče. Ocl kosov granat je poškodovano zidovje, razbite klopi in spovednice, križev pot, orgije: (zgradil Oomelli leta 1791). Brez poškodbe skoraj so vsi trije oltarji, priž-nica, misijonski križ. Gotično svetišče, obokano, je poškodovano od ene granate, po mokroti trpi manj, kakor ladja. Gotična okna so porušena, les in slikana stekla; slika Spremenjenje Jezusovo na gori Tabor je poškodovana. Klopi v svetišču so ostale. Oba stran-
ska oltarja sta ohranjena z izjemo ma-lenkostnih poškodb; oltarne podobo so brez poškodb. Zakristija je do tal pogorela; umivalnik iz črnega marmorja je vsled ognja razpočil. Od dinm je počrnelo zidovje tudi v kr»peli sv. Antona in dalje v cerkvi, ki je bila nanovo resiavrirana in preslikana v letih 1899 do 1900. Na slikah je velika škoda. Cerkev je bila prvikrat obstreljevana III. nedeljo po Binkoštih 1915. Ta dan je bila sv. maša ob 6. uri v kapeli sv. Antona ; cerkev je bila polna ljudi, po sv. obhajilu so pričele padati granate na zvonik, nič manj kot 16 v 20 minutah. Zvonik je bil prebit in precej poškodovan, a od takrat so ga pustili pri miru, le cerkev je pozneje bila poškodovana. Tedaj je zadela ena granata tudi v žup-nišče. Streha zvonika je razti*gana, a križ še stoji in zvonovi so tudi v zvoniku. Cerkvena oprava, kar jo bilo dragocenejše, je bila začasa rešena, le sla-bejša je ostala in bila shranjena za oltarjem sv. Antona s svečami vred, katerih je bilo čez 40 kg. To je bilo dolgo časa tam nedotaknjeno — do februarja—a sedaj so vse sveče z velikonočno vred odnešene.
V Kanalu je pogorela šola takoj V začetku, le klet je ostala in mogoče, kar je bilo tam shranjenega. Dalje je pogorelo več hiš sredi trga, kakor: sodnija, občinska hiša, notarja TerkuČa in druge proti gradu; dalje hotel »LTIaga«, ostala je obokana klet, v kateri je bilo obilno blaga naloženega, od več strank, katero je pa vse zgorelo, ker jc ogenj vdrl v klet in restavracijske dvorane. Dal je je zgorela Križničeva hiša s salonom vred, hotel je ostal. Pogorelo je okoli 11 hiš, popolnoma porušeni sta dve. Drugih poškodb je. seveda vse polno in strehe so skoraj vse poškodovane, da teče voda v stanovanja. Iliše zraven Soče so najmanj poškodovane, tako je brez poškodbe »stari farovž«. Cesta iz Kanala v grad jc vsa razbita. Gorenja vas in drugi kraji na desni strani Soče so večinoma malo trpeli, ker Avstrijci ne streljajo v vasi, ako ni nujna potreba; zato so na desnem bregu Soče, katerega so Italijani takoj v začetku zasedli, vse cerkve v dobrem stanju, a na levem bregu skoraj vse od Italijanov hudo razbite. — V Gorenji vasi je pogorela Bavdaževa hiša; drugih hiš je malo poškodovanih. V nekaterih vasicah na desnem bregu tik Soče se nahajajo še nekateri ljudje.
Zadnje dni je streljanje s topovi od strani Italijanov jako тофо in tedaj bo gotovo še marsikatera razvalina več.
.V. K.
Posredne družine s Primorskega.
Pegan Klement, Feldwebel, k. u. k. Gend. Z.-Kommdt. Elbassan, Albanien, išče svojo soprogo Uršulo Pegan in sina Josipa, stanujoča v Gorici, Radeckega ulica 24. — Marija Boštjančič, Novo mesto, Križevniška ulica št 184, Dolenjsko, išče svojega moža Jožefa, stanujočega v Gorici. S. Piet.ro 49. — Štefan Petrovčič, cm M. B. 1/4 F, Feldpost išče svoje stariše, stanujoče v Drago-vici št. 87, p. Grgar pri Gorici. — Cenčič Josef, k. k. Ldst. R., V. Bat., 11. Komp., IV. Zug, Feld-post išče družino Jožefa Cenčič iz Volč pri Tolminu št. 23. — Jarc Andrej, L. I. R. 26, Siebcrcr Waisenhaus, Innsbruck, išče svojo ženo Jožefo iz Št. Petra pri Gorici. — Katarina Pintar, Weiken-dorf Nr. 16 (Pfauhof) N. 0., išče svojega moža Janeza Pintar iz Solkana. — Anton Ipavec, k, u. k. F. J. B. 9, 22. Marsch-Komp., Feldpost išče Ano Dročin, svojo hčerko Ksaverijo Ipavec iz Gorice, via Campo Santo 32, in Jakoba Štucin, via Ascoli 11. — Johann Travižan, k. k. Ldst. Et. Ass. Kom. IV., Feldpost išče Terezijo Travižan, via Grabizio 6, Marijo Badolič istotam in Katarino Travižan, via Grabizio 15. vsi iz Gorice. — Franc Ja-kin, k. u. k. Bau-Kmp. 24/97, Feldpost išče svojo mater Jožefo Jakin in pet bratov iz Kozane pri Kojskem v Brdib. — Franc Saksida, na Siksidi pri Dornbergu št. 263, išče svojo hčerko Fclicito Saksida. stanujočo v Gorici, via Dreossi št. 7. — Šinek Zvonimir, VII. Ersatz. Komp. Magazin beim Gast-haus Pfoiler in Mureck, Steiermark, išče družino Rajkota Šinek, stanujoče v Št. Petru pri Gorici. — Avguštin Frančeškin, Št. Martin Kaplenberg, ^Steiermark, išče svoja otroka Franca in Gotarda Frančeškin. — Vincencija Žižmond, zavod sv. Nikolaja, Trst, išče svo)e stariše Antona in Jožefo žižmond iz Vogerskega 38 pri Renčah.
!№a kri
— Slovenski junaki. Iz Št Vida pri Zatičini se nam poroča, da je bil povodom bojev 9. julija 1916 na Tirolskem odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda Kastelic Ivan iz Vel. Pcc in obenem povišan v praporščaka. Imenovani je bil gojenec knezoškofijskega zavoda v Št. Vidu nad Ljubljano in je v letu 1916 napravil zrelostni izpit. Nahaja se že 16 mesecev neprenehoma na bojišču pri 17. pp. --Odlikovan jc bil Jožef Tumpej, ognjičar pri težkem topništvu, z železnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. Od svojega polka je dobil prvi to odlikovanje. Spomladi je pri ofenzivi na Laškem dospel v Asiago. Ko je 6. junija obvezoval svoje ranjene tovariše, je priletela 15 cm laška granata in se zapičila v strop, pa so ni razpo-čila. Bog in Marija čuvajta še zanap''°:. kakor dosedaj, slovenske junake-
miki oa Vršiču.
Kot prva četa je zasedel Vršič ... polk pod poveljstvom vrlega nadporočnika E. Takrat se je sovražnik še obotavljal v prodiranju; oprezno tipajoč se je tekom četrt leta priplazil do one meje, katero je bilo vodstvo za deželno brambo določilo kot najsprednejšo črto. Nato so se naše čete umaknile, da drže zadnji vrh Vršiča, kot daleč v mirno ozemlje moleči branik. Meseca avgusta in septembra 1915 so končno poizkušali Italijani z veliko premočio osvojiti to najvažnejšo višinsko postojanko ob zgornji Soči. Od treh strani so gro-meli topovi na neutrjeni vrh in vedno znova pripravljali pot infanteriji, da se v naj-krvavejšem ročnem metežu polasti našega vrha. S pomočjo strojnih pušk so pogumni .. .ti obdržali višino, pa naj je bil boj še tako krvav in žrtve še tako velike. Veliko tovarišev so prenesli k zadnjemu počitku na pokopališče junakov.
Pač se je Lahom večkrat posrečilo, da so začasno zasedli višino, in enkrat so se že celo ustalili na njej; tedaj pa je udaril strel njihove lastne artiljerije s tako silo na vrh in v njihove lastne vrste, da so v divjem begu zapustili višino. Poslej so uprizarjali napade tako, da je posadka prve postojanke vpila »AvantiI« in — čakala na tiste, ki so bili za njo.
Prišla je zima, začela se je pozicijska vojna. Naši so se za silo utrdili. S kamenjem in vrečami peska so zavarovali stojišča bojnih straž in glavno postojanko — prva 15, druga 50 korakov oddaljena od sovražnika. Pred zidove v sneg so name-tali španske jezdece. Pehotni ogenj je trajal dalje, različne ročne granate in posamezni artiljerijski izstrelki so zopet nadlegovali naše. Stanovali so v jamah in se zavarovali pred sovražno artiljerijo v mokrih staniščih, vsekanih v apneno skalovje; zadovoljili so se z brambo, ker bi bilo vsako dopošiljanje novih čet na globoko zasneženi strmi gorski vrh stalo neizmernih žrtev.
Spomladi 1916 je končno prišla zamena. Novodošle čete so se takoj lotile dela, da izpopolnijo utrdbene in druge naprave. Stotnik W. je bil duša vsega dela, sam neumorno maren, je vspodbujal in opominjal tudi druge. Istočasno je pa mislil na to, da potisne sovražnika z grebena na Vršiču; kajti ondi nam je res sedel kakor na tilniku ter si je za svojo prvo postojanko zgradil še več drugih, da, imel je celo pravcati fort s topovi, ki nas jc v družbi strojnih pušk, ročnih granat in pehotnega ognja neprestano nadlegoval. Pogumni stotnik se tedaj odloči, da 25. maja napade sovražnika. Pozno zvečer so odrinile patrole pod vodstvom častnikov in podčastnikov po strmih pobočjih Vršiča — vsega približno 80 mož. Presenetili so prvo stražo, laško moštvo je pobegnilo — v kolikor ni bilo pobito — v bližnjo kaverno, bilo ondi ujeto in odpeljano. Tako je bilo mogoče brez težav osvojiti tudi drugo laško postojanko. Sedaj so se seveda oglasile sovražne baterije in strojne puške in nam zaprle prodiranje. Že se je danilo, ko so se naši odločili, da se umaknejo v lastno postojanko. Sedaj smo natančno poznali sovražno brambo. Praporščak B. je vzel s seboj za spomin novo telefon, skrinjico in dva mi-nometalca. Mrliči so pokrivali greben. Posamezni še danes leže med obema ognjema.
Lahi so dali sedaj dolgo časa mir. Imeli so dovolj dela s popravljanjem in izpopolnjevanjem svojih postojank, kajti da dosedanje naprave niso bile dovolj varne, jim je pokazal naš napad. Četudi že v premoči po številu ljudi in bojnih sredstev, se Ie sovražnik vendarle še ojačil. Nekaj malega .. .tih veže tu veliko laško moč.
Poslej je bilo treba le še velikega ognjenega napada dne 17. avgusta 1916, da smo sovražniku pregnali zadnje veselje do predrznosti. Škoda zanj je bila zopet znatna. Sedaj je skoroda podoben dan dnevu. Zjutraj pošlje Italijan svoje ročne granate, popoldne se igra artiljerija. Če je že kaj prav posebnega, prileti ta ali druga teža proti našemu taboru. To seveda ni nobena igrača. Od sovražnika smo sc naučili brutalnosti izstrelkov in odgovarjamo z boljšim. Ponoči prihajajo svetlobne rakete in revolverske granate. Ni baš krasno življenje na Vršiču. Stroga služba, neorestana pripravljenost, mnogo bdenja, velika sa-motnost in številna pomanjkanja. Stisnjena na ozkem prostoru sredi kamenja in skal, dela in se brani posadka. Resen mir in tiha pridnost vlada dan in noč. Telo in duh trpita vsled neprestanih naporov in razburjenj. Tu domuje tiho junaštvo, o katerem nihče ne govori tako izlcpa.
ШШ volni minisler o mmm vprašanju.
London, 28. septembra. Zastopniku >United Presse of Amerika« je izjavil angleški vojni minister Lloyd George glede na govoricc o miru:
Nemčija se je odločila, da se bo vojskovala z Angleži, dokler ne bo ena stranka uničena. Skrbeli bomo, da jo zadovolji-
mo. Boj se bo nadaljeval do uničenja. Ves svet, tudi nevtralci prevevani z najpleme-nitejšimi čuvstvi naj znajo, da se v tem razvoju boja ne more trpeti vmešavanje od zunaj. Anglija ni pozivala na posredovanje, ko še ni bila pripravljena na boj; zdaj ne bo trpela nobenega posredovanja, ker je pripravljena, da bo vztrajala, dokler ne bo prusko vojaško nasilstvo popolnoma uničeno.
Prijatelji Nemčije niso pretočili nobene solze, ko so tisoče angleških državljanov, katere so vojaško urili le nekaj mesecev, na bojišču pokosili, obstreljevali in zaslrupljevali s plinom. Ti ljudje so ^daj ginjeni do solz, če mislijo na to, kaj se bo zgodilo. Suhih oči so zasledovali prve rane neenakega boja. Nobena morija, nobeno trpljenje, ki še lahko pride, ne more postati hujše, kakor trpljenje teh mrtvih vojakov, ki so morali prenesti v začetka celo pezo vojnega stroja.
Več kakor naravna zahteva po maščevanju povzroča sklep Anglije, da bo nadaljevala vojsko do popolnega uničenja. Sklepu se lahko ugovarja z ozirom na nečloveški način in na neusmiljenost bodočega boja; a vse to se more primerjati z grozo-vitostjo, ki bo tičala v tem, če bi se končala vojska, dokler bo civilizacijo ogrožal isti sovražnik. Četudi še ne vidimo konca vojske, le ne dvomimo o tem, kakšen bo konec.
Na vprašanje dopisnika: »Ali bo tudi Francija voljna nadaljevati boj do takega konca? Ali se tudi misli vojskovati toliko časa, da se bodo lahko narekovali mirovni pogoji Nemčiji? «
Lloyd George je po daljšem odmoru rekel z zelo odločnim glasom: »Svet se še ni naučil, da bi znal ceniti, kako velika in občudovanja vredna je velikodušnost Francije, Med Angleži bo oživljal armado do zadnjega trenutka duh športa; pri Francozih bo goreča ljubezen do domovine držala pokonci armado do tistega trenutka, da se bo dosegel končni smoter; vprašali ne bodo, kdaj bo konec,«
»In Rusija?« je vprašal časnikar. Lloyd George ga je prekinil: »Rusija se bo borila do smrti. Počasi je bilo mogoče Rusijo zdramiti, a ravno tako počasi se bo pomirjevalo čuvstvo nasproti tistim, ki so jo prisilili v to težko vojsko. Udari v takem trenutku, ko se to najmanj pričakuje. Ne, med zavezniki ne bo nihče odpadel, »Nikdar več!« je naše vojno geslo. Trpljenje in bolečine se pri nas množe. Strahot na bojišču ni mogoče opisati. Mislil sem, da se nahajam pred peklenskimi vrati, ko sem videl, kako so šle miriade mož v žarečo peč in ko sem videl, da se jih je vrnilo le nekaj, ki so bili pohabljeni in ki jih ni bilo več mogoče izpoznati. Taka strahota se na svetu ne sme več ponoviti. Sredstvo, da se to konča, je v tem, da bomo naložili povzročiteljem tega zločina tako kazen, da se bo enkrat za vselej popolnoma iztrebila iz src vladajočih s pokvarjenim duhom izkušnjava, da bi zopet ponovili tak začetek. To je, kar hoče Anglija.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta 28. septembra. (K. u.) Grof Mihael Esterhazy je zahteval največjo varčnost z živili in da se morajo ozirati na manj premožne sloje. Tudi najpotrebnejšim industrijskim izdelkom se morajo določiti najvišje cene. Zahteval je, naj se razširijo državljanske pravice. Desider Abraham je med drugim zahteval demokratično volilno preosnovo. Od 7. ure 15 minut do 8. ure zvečer se je vršila tajna seja.
Budimpešta, 29. septembra. (K. u.) V današnji seji so govorili ogrski ministri.
Poljedeljski minister pl. Chillany je opozarjal, da je pravična razdelitev živil zelo težavno in sitno vprašanje. Uporaba sladkorja je med vojsko zelo poskočila, to povzroča pritožbe. Krompirju se bodo določile najvišje cene; gledalo se bo na koristi prebivalstva v mestih. Notranji minister pl. Sandor je rekel, da so se med vojsko poslabšale številke glede na rojstva in z ozirom na umrljivost otrok, Z ozirom na avstrijske begunce je smatrala ogrska vlada za svojo dolžnost, da ob novi sovražni invaziji priskoči Avstriji na pomoč. Čeških internirancev na Ogrskem ni. Grof Tisza je nastopil proti razširjenju volilne pravice, ker še zadnje volilne pre-osnove niso poizkusili, dasi se ž njo število volilcev zviša za 60 do 70 odstotkov. Ugovarjal je dalje najvišjim cenam industrijskih izdelkov. Glede na razširjenje brambne dolžnosti na duhovnike bo mogoče o tem razpravljati šele po vojski. Odločno je nastopil proti očitkom, da bi bila vlada namenoma z napačnimi cenitvami žetve varala občinstvo.
Zbornica je nato odobrila poročilo ministrskega predsednika o izrednih pooblastilih vladi med vojsko; predloge opozicije so odklonili.
Seja se je zaključila ob %7. uro zveč.
Zaupni posveli v nemškem državnem zboru.
Berlin, 29. septembra. (K. u.) Glavni odsek državnega zbora je pričel popoldne posvete o političnem položaju. Pri seji so bili tudi navzoči kancler pl. Betji-mann Hollweg, državna tajnika Jagow in Helfferich, admiral pl. Capclle, grof Roe-dern, vojni minister Wild pl. Hohenborn. Razprave, ki so strogo zaupne, je uvedel poslanec Bassermann.
Resen položaj na MM\.
Curih, 29. septembra, »Ziiricher Post« poroča iz Stockholma: Položaj Švedske je postal vsled vedno večjega pritiska sporazuma resen; Švedska bo morebiti kmalu prisiljena storiti dalekosežne sklepe. Sporazumu gre za to, da se položaj o stališču Švedske pojasni prej, predno bo zamrznilo arhangelsko pristanišče. Zadnja švedsko-norveško-italijanska pogodba iz leta 1862. tvori pretvezo zahtevi sporazuma, naj Švedska odpravi zaporo z minami v Kon-grundu. Na Švedskem čutijo, da postane lahko ta korak velike odločilne važnosti. Ne more se dvomiti, da se bo držala švedska vlada svojega prvega odgovora na note sporazuma in da se ne bo izpuščala v diplomatična pogajanja, ker je to edina pot, da se more izogniti usodi Grške,
Vojska z Busi i Rumuni.
Rumuni pri SiklN poraženi. ■ V Karpal t se Poji nadaljujejo. - Uspehi armade pi. Tersclyanskeoa.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Bojna črta proti Rumuniji.
Dunaj, 29. septembra. Uradno se poroča:
Rumuni so bili pri Nagy Szeben (Sibinj, Hermannstadt) premagam. Višine južnovzhodno od mesta so po hudih bojih zavzele zavezniške čete. Bitka še ni končana.
V Karpatih se dalje bore. Položaj Je nespremenjen.
Armada generalnega polkovnika pl. Tersztyanszkega je včeraj zajela skupne 41 častnikov, nad 3000 mož, 33 strojnic ln 2 topa.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. septembra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega,
Izvzemši brezuspešnega slabotnega ruskega sunka severovzhodno od Goduciš-kov in mestoma oživljenega streljanja nobenih dogodkov. Število 27. septembra pri Koritnici ujetih Rukov se je zvišalo na 41 častnikov in nad 3000 mož, plen na 2 topova in 33 strojnih pušk.
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla,
Boji v Karpatih trajajo dalje. Nobenih posebnih dogodkov.
Bojišče na Sedmograškem.
Upor sovražnika pri Sibinju (Hermannstadt) je zlomljen. Rumunske sile smo vrgli proti gorovju.
Prvi generalni kvartirni mojster: Ludendorff.
XXX
Rumunska armada je poleg težkih porazov v Dobrudži doživela nov občuten poraz. Bitka pri Sibinju (Hermannstadt), ki je divjala od 25. t. m,, se je v četrtek končala s popolno zmago našega orožja.
Pričeli so se ti boji z napadom dveh rumunskih divizij 22, t, m, proti postojanki naših varnostnih čet na obeh straneh mesta; bil je krvavo odbit. Poskus, preprečiti poskus zbiranje naših napadalnih čet se je izjalovil. Dne 23. in 24, t. m, je došlo do zelo živahnih spopadov obojestranskih poizvedovalnih čet. Dne 25. so za številnimi varnostnimi četami zbrani deli armade generala Arza nepričakovano napadli in že takoj prvi dan dosegli taktično ugodne uspehe. Rumunsko vojno vodstvo, ki je kmalu spoznalo kritičen položaj svojih do Sibinja prodrlih zborov, je poslalo na ta odsek znatna ojačenja, ker je bilo skoro ob istem času tudi nujno potrebno podpirati čete, ki so bile vržene čez prelaza Szurduk in Vulkan, Ta sunek je bila izborna šahovska poteza našega vodstva — in ker sc poleg tega more vzdržati položaj tudi v Dobrudži le z dovozom močnih čet, je bilo rumunsko vojno vodstvo popolnoma oropano inicijative in prisiljeno tu in tam krpati, premikati čete iz manj nevarnih odsekov na napadene točke, tako da je kmalu nastala precejšnja zmešnjava v najvišjem vodstvu. Grozečega poraza pri Sibinju napadenih zborov tedaj ni moglo preprečiti.
Zmaga pri Sibinju jasno kaže, da je Rumunija potisnjena v strategično defen-zivo,
XXX
Z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana se poroča z dne 29. septembra:
Na Sedmograškem so se včeraj, izvzemši prostor na vzhodu in jugu od Sze-kely-Udvarhely, kjer se ni nič posebnega zgodilo, živahno bojevali. Višina Tulisiui, katero so Rumuni že včeraj močno napadali, je tudi po danes ponovljenih napadih ostala trdno v naših rokah. Južno od Sibinja (Hermannstadt), kjer je sovražnik moral svoje črte nekoliko umakniti, gredo naše čete uspešno naprej, so premagale Rumune in jim vzele tudi višine južno in jugovzhodno od mesta. Severozahodno od Fogarasa so postali boji živahnejši. Spopadi se množe,
V	Bukovini je polkovnik Papp odbil celo vrsto sovražnih napadov proti njegovim postojankam vzhodno od Jacobenyja; vsi ti napadi so bili zelo močni; vsi pa so se izjalovili že v našem ognju pred našimi postojankami.
V	ozemlju Ludove se dalje bojujejo; doslej Rusi tam prav tako ne morejo naprej, kakor na višinah zahodno od doline Moldave, kjer so bili napadi pravtako šte. vilni in brezuspešni.
Ob Dnjestru postaja zopet nemirno: spopadi predstraž južno od reke, zelo močan artiljerijski ogenj proti odseku vzhodno od Haliča se je pričel. Zdi se, da Rusi svoje strategije, ki obstoji v tem, da neprestano napadajo z ogromnimi množicami v tri smeri: Vladimir-Volinski, Lvov in Sedmograško, tudi v bodoče ne bodo izpre-menili. Sunek proti Vladimir ju-Volinskem je general von der Marwitz temeljito zavrl, kajti pri Svinjuhih se krvavim izgubam pridružuje še lepo število plena; število ujetih častnikov se je zvišalo na 41, moštva pa na več kot 3000; s 33 strojnim' puškami so pripeljali še dva topova,
Ker je prodiralni poizkus tako temeljito ponesrečil, se mora pač začasno pot v drugo smer na novo ojačiti ali zopet začeti. Med tem pa zavezniške čete včasih same napravljajo sunke, tudi take, ki izhajajo naravnost od čet pred Lvovom. Tako so nemški oddelki generala Eben pri armadi Bohm-Ermolli v hitrem prodiranju vzeli Rusom nekaj prednjih jarkov, jarke zasuli in odvedli s 70 možmi tudi tri častnike.
XXX
Zeppelini nad Bukareštom.
Stockholm, 29, septembra. Iz Bukarešta se javlja; Zepelini obiskujejo v vsaki temni noči Bukarešt in mečejo bombe na točke, ki so jih prej natančno določili. Dozdaj je bila zadeta kraljeva palača, vojno ministrstvo, hiša ruskega vojaškega atašeja in ljudski vrt. Kralj in kraljica sta zapustila mesto in se podala v gore.
Naše in rumunske obleke.
Budimpešta, 29. septembra. Začetkom vojske z Rumunijo je bilo več neprilik, ker so si naše in rumunske uniforme zelo podobne. Naše čete so dobile zato bele tra-ke, kot ob vojaških vajah. Rumuni so to prvotno posnemali, a zdaj nosijo Rumuni bele križe na rokavih.
XXX
Štiri mesece ruske ofenzive.
Danes je ravno štiri mesece, odkar se je pričelo živahnejše delovanje Rusov v vzhodni Galiciji in v Voliniji. Dne 17, maja je prišel car na fronto; istočasno so se izvršile spremembe v višjih poveljstvih. Dne 30. maja se je pričel srdit sovražni topniški ogenj na volinjski in besarabski fronti, V drugem tednu junija je izbruhnil ogromen naval čez Luck. Med vztrajno, srdito borbo so se zavezniške čete polagoma umikale, dokler se ni ob Styru, Stohodu in Stripi sovražni naval prvič razbil,
Bukovino jc bilo treba izprazniti. Tedne in tedne naskakuje sovražnik sedanje postojanke, ali vsi napori, vse žrtve so zastonj, ne posreči se niti dolgo zaželjeni predor proti Lvovu, niti proti Kovlu, niti na gornjo Ogrsko.
Rusi postajajo ponižnejši.
Pariš, 29. septembra. General Brusilov je izjavil poročevalcu »Journala«: »Ne upamo, da bi zdaj veliko napredovali. Glavno je, da oslabimo sovražnika.
Živahno delovanje zrakoplovcev na vzhodu.
Bazelj, 29. septembra. Ruskemu listu ;>Slovo« javlja njegov vojni poročevalec: Zadnje čase sovražni letalci tako poizvedujejo, kakor sicer le pred velikimi ofenzivami,
Rusi se poslužujejo japonskega razstreliva »Shimosa«.
»Gazeta Wieczorna« poroča o bojih začetkom septembra pri Brzezanyh, ki so se končali za nas z zinago, sledeče zanimive podrobnosti: 2. sept, so padale granate in šrapneli ob strahovitem grmenju gosto kakor toča na naše postojanke ter so s korenino ruvale drevesa in jih cepile, Dopisnik imenovanega lista jc tu prvič
opazoval strahovit učinek japonskega razstreliva »Shimosa«, ki po učinku prekaša vsa druga razstreliva. Tudi izstrelki manjšega kalibra so napolnjeni s tem razstrelivom. O izdelavi tega razstreliva krožijo najraznovrstnejše vesti, da Japonci porabljajo za izdelavo tega razstreliva oglje in človeške kosti v Mandžuriji padlih Rusov.
Obkoljena Rusija.
Lugano, 29. septembra. »Secolo« objavlja glede na Položaj Rusije članek, naj-brže na željo francoske vlade, ki izvaja: Zdaj, ko je zaprla Švedska morje ladjam sporazuma, je Rusija popolnoma osamljena. Vse se mora storiti, da se bodo odprle Dardanele; Sarailu se mora da'i na razpolago armado 500.000 mož. Zelo se mudi. Članek je seveda migljaj Italiji, naj pošlje Se ojačenja v Solun.
Boli v DoMil.
Bolgarsko uradno poročilo,
Sofija, 28. septembra. • (K. u.) Uradno:
Rumunsko bojišče.
Ob Donavi je mimo.
Slab topovski ogenj v Dobrudži.
Na obali Črnega morja je ena ruska bojna ladja obstreljevala eno uro 20 minut vas Kapladžakej. Obstreljevanje ni vspelo.
Pri Toprasa-T«zli.
Lugano, 29. septembra. »Corriere della sera« poroča iz Bukarešta: Desno krilo nemško-bolgarske armade v Dobrudži zopet napreduje proti Topraša-Tuzli. Radi zračnih napadov Zeppelinov pospešujejo izpraznitev arzenalov in arhivov iz Bukarešta.
Rumunski kralj v Dobrudži.
Berlin, 29. septembra. Rumunski kralj Ferdinand je prišel v Dobrudžo, kjer si je ogledal utrjene postojanke in opirališča ob Donavi. Ruse so v Rumuniji zelo prisrčno sprejeli. Zvezni genferalni štabi se tudi dobro razumejo; občujejo francosko. Rumunski vojaški krogi izjavljajo, da se bodo v Rumuniji najvažnejši dogodki sedanje vojske odločili že letos.
Prodiranje tretje bolgarske armade.
Boji v prvih dveh tednih. / Soiija, 28. septembra. Na podlagi poizvedb na mestu samem poroča vojni poročevalec »Neues Wiener Tagblatta« sledeče podrobnosti o bojih, katere je bila tre^fa bolgarska armada sredi septembra OBbrudži. Ti boji se radi tega tako po-taembni, ker tvorijo predigro k odločilnim bitkam, ki se bodo tam izvršile. Prodiranje -tretje bolgarske armade je zadelo dne 12. sept. na prvo veliko težkočo ob črti Dewedjikoy Abaa d, kjer se je sovražnik že v miru pripravljal in je imel dotPb pripravljene postojanke ter je nastopil v veliki premoči. Bolgarske čete so morale vzdržati nenaden sovražnikov sunek, vrhu tega so pa morale tudi prodirali $roti močno utrjenim postojankam. Tu je operirala 61. ruska divizija, sestavljena 'iz močne konjenice in topništva ter močni •srbski in rumunski oddelki. Pri Dobriču in ludč pozneje so se udeleževali bojev le ma*iši ruski oddelki.
Zdi se, da so Rumuni po svojih porazih zahtevali večjo rusko ojačitev in jo tudi dobili. 13. septembra je bil pomemben dan za tretjo bolgarsko armado. Posebno popoldne je bilo težko. Sovražniku se je posrečilo skoraj popolnoma obiti bolgarsko krilo. Vendar pa so se bolgarske čete zmagovito izmotale iz tega težkega položaja. Iz središča je prišel na pomoč en polk pod vodstvom polkovnika Giakova ter je rešil položaj napram brezprimerni premoči. V teh hudih bojih je padel polkovnik Giakov na čelu svojega polka. Dne 14. septembra se je posrečilo Bolgarom vzeti z naskokom Devedžikoj in še v noči so potem vzeli višino 211, važno sovražnikovo opirališče. Ostal je le Abdaat v sovražnikovih rokah, toda že s poznejšim nočnim napadom so iztrgali sovražniku tudi Abdaat; pri tem naskoku so se Bolgari prvič bili z Rusi v pobližnjih bojih. Častniki generalnega štaba tretje armade, ki so opazovali ta boj, poročajo o izvanrednih prizorih, ki so se odigravali v teh krvavih pobližnjih bojih.
Bolgarski bajoneti so se strašno križali z ruskimi v tej krvavi noči. Dva ruska častnika in 140 Rusov je bilo ujetih, stotine mrličev so pokrivale bojno polje. Ujeti častniki so pripovedovali, da se jim je zdelo preje nemogoče, da bi se Bolgari od vseh sovražnikov najljutejše borili proti Rusom.
Med temi operacijami centruma je levo krilo stalno v hudih trajnih bojih napredovalo. Pri tem prodiranju se je prigo-dilo, da je ena bolgarska kolona, obstoječa iz treh bataljonov, zadela na tri sovražne polke. Ker so pa sosedni oddelki spretno sodelovali, se je posrečilo pognati sovražnika navzlic premoči v občen beg. Cesta Dobromir-Delijusuf-Kniusuf je še danes posuta s puškami in drugim orožjem, katerega je popustil bežeči sovražnik.
Dvodnevni boji bolgarsko-nemških čel so bili odločilni. 12 topov, 18 strojnic je bilo zaolenienih, in okoli 1000 mož uietih.
Število ujetnikov je zato tako majhno, ker so bili boji tako ljuti in krvavi,
15, septembra se je začel sovražnik nadalje umikati na črto Cabadin, ki je bila že v miru pripravljena in močno utrjena. Dne 18, septembra so se tu pričeli veliki boji, ki so se pa potem trenutno prenehali, ko so se pojavile močne sovražne čete na desnem krilu.
Boji prvih dveh tednov tvorijo veliko zmago za bolgarske čete, ki so i moralično i strategično odločilna in je povzročila ru-sko-rumunsko-srbskemu sovražniku okoli 100.000 mož izgub, jim iztrgala nenadomestljiv topniški material in skrajšala bojno črto za 60 kilometrov.
Zrakoplovi, pomorska in ostala zračna letala izvrstno delujočih nemških letalskih čet javljajo prihod novih pomožnih čet čez Jassy-Konštanco, ki se pomikajo v hitrih pohodih v smeri proti desnemu krilu bolgarske armade in proti centru pri Cobadinu. Na novo začeti boji v prostoru pri Cobadinu z znatnimi sovražnimi močmi so v teku. Ko so se najpreje bolgarske čete izognile močnemu sunku in potem večkrat sovražnika popolnoma premagale, so v zadnjih dneh napredovale in sovražnika potisnile na njegovo glavno obrambno črto Černavoda-Konštanca.
Kako so zasedli Mangalijo.
Dne 17. septembra je poročal bolgarski generalni štab, da so bolgarske Čete 15. septembra po kratkem boju zasedle mesto Mangalijo. 20 bolgarskih konjenikov je šlo kot patrulja proti Mangaliji. V Mangaliji sta bili še dve stotniji rumunskih vojakov. Ko so konjeniki ugotovili sovražne sile, so hoteli zopet nazaj. Tu se je pa iz vasic južno od Mangalije zglasilo okoli 100 kmetov, ki so izjavili, da gredo prostovoljno z bolgarskimi konjeniki v Mangalijo, da preženo Rumune. In tako se je tudi zgodilo. 20 konjenikov s svojimi meči in 100 kmetov s kosami in gnojnimi vilami je prepodilo Rumune iz Mangalije. Tako je bila Mangalija zasedena.
Srbski general pri carju.
Stockholm, 29. septembra. »Rječ« poroča: Srbski general Živković je bil pri carju v avdijenci in je nato odpotoval v Odeso, odkoder se poda na dobruško fronto, da izvede važno politično poslanstvo.
Boli v Macedoniji.
Bolgarsko uradno poročilo.
Soiija, 28. sepetmbra. Uradno:
Macedonsko bojišče.
Slaboten topovski ogenj v Lerinski (Florina) dolini.
Na višini Kajmakčalan živahen topovski ogenj. Odbili smo nočni so7ražni napad in zasedli s protinapadom jarek njegove glavne postojanke.
Slab topovski cgenj in boji z minami v Mcgleniški dolini.
Na obeh straneh Vardarja in Belašice Planine je mirno.
Ob Strumi slab topovski ogenj in bc ji patrulj.
Sovražno brodovje križari neprestano cb egejski obali.
Nad Sofijo.
Soi!ja, 29. septembra. (K, u.) Agence Bulgare:
Danes zjutraj okolu 8. ure je z juga dolo sovražno letalo v veliki višini preletelo Sofijo; vrglo je pet malih bomb, ki so ubile dva cestna pometača in dva konja; ena ženska in en otrok sta lahko ranjena. Nekaj šip je pobitih, druge škode na blagu ni. Naša letala so preganjala sovražno, ki je zbežalo proti severu.
Francosko balkansko poročilo,
28, septembra. Na bojni črti ob Strumi je obstreljevalo angleško topništvo sovražna bivališča pri Janimahu. Ogenj naših topov je zadal izgube in razkropil neko bolgarsko krdelo. Od Veleša do Vardarja so z odmorom delovale patrulje in se je streljalo s topovi.
Na srbski bojni črti sovražnik ni ponovil svojih napadov na Kajmakčalan, Težke izgube so stali pridobljeni kosi jarkov Bolgare vsled trdovratnega odpora Srbov. Na našem levem krilu sta se zrušila dva bolgarska napada na naše postojanke vzhodno in zahodno od Florine v ognju francoskih čet, predno sta došla do naših črt. Dve letali sta obstreljevali Keneli, južnozahodno od Bitolja,
Srbsko uradno poročilo.
28, septembra. Med boji proti Kaj-makčalanu so se Bolgari na nekaterih točkah naših jarkov le za ceno težkih izgub ustalili. Volja čet je izvrstna.
Angleško uradno poročilo iz Soluna.
28, septembra. Na dojranskl bojni črti smo razkropili oddelke sovražnih delavcev, Sovražni letalci so zelo delovali. Eno sovražno letalo je padlo.
Bojna črta ob Strumi. Mornariške čete so obstreljevale in razkropile sovražni oddelek pri Razolidu, francoski topničarji pa neko drugo krdelo pri Jenimahu. Med
spopadom prednjih straž blizu orljaškega mostu smo prisilili sovražnika, da se je moral umakniti. Mornariška letala so obstreljevala železniško postajo Angista,
Blokada bolgarske obali.
Haag, 29. septembra. (K. u.) Zunanji minister javlja, da bodo po obvestilu angleške vlade razširili blokado bolgarske obali ob Egejskem morju čez grško obal do izliva Strume.
Cadornovo vreme na solunskem bojišču.
Lugano, 29. septembra. »Secolo« poroča iz Soluna: Vsled viharja in dežja na celi fronti so se morale operacije armad štirisporazuma prekiniti.
Veolzelova revolucija na Grškem.
Sedanje gibanje na Grškem moremo po vsej pravici imenovati Venizelosovo revolucijo. Venizelos je rojen revolucionar ter se je od mladih dni posvečal prevratnim podjetjem. Kakor vselej, se mu je posrečilo tudi topot, potegniti za seboj mladino in druge vročekrvne in neodgovorne elemente; ko so se njih vrste dovolj zgostile, so delovale na neodločni in indife-rentni del prebivalstva ko magnet — in Venizelos je zopet enkrat prvi mož med Grki.
In kasne cilje zasleduje ta mož? Nasprotniki pravijo o njem, da ga vodi zgolj osebno častihlepje, da stremi za najvišjim mestom v državi, postal bi rad predsednik grške republike. Sam trdi, da ima v mislih edinole koristi grškega ljudstva ter očita kralju, da se ustavlja narodnim stremljenjem Grkov. Pravi, da Bolgarija in osrednji velesili ogrožajo grško Macedonijo. Toda kdo ima večji del tega ozemlja zasedenega? Četverosporazum, za katerega se proti četverozvezi tako vroče zavzema Venizelos.
Drugi Themistokles! Kakor je nekoč le-ta opozarjal Helene na perzijsko nevarnost, tako govori sedaj Venizelos o nevarnosti, ki preti Grški od Bolgarije in osrednjih velesil. In kakor so stari grški govorniki v Atenah obečali ljudstvu ustanovitev sijajne helenske veledržave, tako obeča Grkom tudi Venizelos upostavo Velike Grčije. V klasičnih Atenah so mislili na združitev maloazijskih grških kolonij in vseh otokov z Atenami kot materinim mestom. Venizelos pa namerava ustanoviti novo Veliko Grško, kateri bi se priklopile tudi obale Male Azije. Nevarne sanje, ki so pa čisto po tem, da vnamejo mlade glave in potegnejo celo napol izobraženo, zaslepljeno grško ljudstvo na stran revolucije. Seveda bo uspeh revolucije predvsem ta, da se pisana vojska četverosporazuma pomnoži z grškimi vojaki, s katerimi bodo krmili bolgarske in nemške topove. Pa misel Velike Grčije z gospodstvom na Egejskem morju je Grke tako omamila, da ne vidijo nič in ne slišijo nič razen nje. Prav kakor v Italiji iredentska misel in misel o gospodstvu nad Jadranom. Ali kakor v Srbiji velikosrbska in na Rumunskem ve-likorumunska misel, tako se je tudi na Grškem razširjala velikogrška ideja po šolah in ob vseh mogočih prilikah v javnem in zasebnem življenju.
Star pregovor pravi: proti neumnosti se še bogovi zastonj bore- To ne velja samo za posamezne ljudi, marveč tudi za cele narode. Ne le posamezne osebe, marveč tudi celi narodi bolujejo na polblaznosti, imajo manije, blodne politične misli, za katere so pripravljeni žrtvovati vse, tudi življenje, Ko bi temu ne bilo tako, bi se pač morali čudom čuditi, da so Italijani, Rumuni in, kakor sedaj kaže, Grki planili v vrtinec svetovne vojne, dasi so imeli dovolj časa in prilike videti, kako strašnih žrtev zahteva ta vojna od vseh udeležnikov, ne da bi le enemu dala doseči zaželjeni cilj.
Sicer pa naj store Grki, kar in kakor jim drago, oziroma kakor je prav Venizelosu in četverosporazumu. Toliko je popolnoma gotovo, da armada, kakršna je po zadnjih izkušnjah grška, niti za las ne bo nagnila tehtnice vojne sreče na stran naših sovražnikov. Naše junaške in hrabre zavezniške čete jih bodo s prezirom potisnile v stran in jih strle.
Sicer pa moramo poudarjati, da smo navezani iz Grške Ie na sovražna poročila, ker ima Angleška ves brzojav v rokah. Če bo sedaj Grška kot sedma evro-pejska država šla proti nam, tedaj bo le prisiljena po ententi in njenih plačancih šla v boj za tuje cilie in proti svojim interesom.
XXX
Grški mini-itrsM svet za vojsko?
Amsterdam, 29, septembra. Reuter poroča iz Aten: Kakor se čuje, je ministrski svet po posvetu s kraljem sklenil vojaško sodelovanje s štirisporazumom.
Pred vojsko.
Pariz, 29. septembra. (K. U. J » Ten ps« poroča z dne 27. t. m.: Venizelos izjavlja v časopisu >Patras«: Gibanje, katerega vodstvo sem prevzel z admiralom Kondu-
riotisom, je v bistvu čisto narodno. Mi nočemo odpraviti vladne oblike, marveč sami pripraviti obrambo v Macedoniji, Status quo v Atenah s svojimi civilnimi in vojaškimi oblastmi ostane nedotaknjen. Če bodo Atene vztrajale pri svojem stališču, bomo sami nastopili.
Dalje poroča »Temps«: Pristaši Gu-narisa so se na zborovanju pod predsedstvom Gunarisa izrekli za opustitev nevtralnosti.
Princ Andrej.
Atene, 29. septembra. Grškega princa Andreja, ki biva že nekaj časa v Londonu, da tam zastopa koristi grškega dvora, je kralj brzojavno poklical v Atene.
Oklic rezervnih častnikov.
Atene, 29. septembra. (K. u.) Agence Havas poroča: Grški rezervni častniki eo izdali oklic na ljudstvo, v katerem je poživljajo naj gre pod zastave armade narodne obrambe.
Venizelos gosnodar Krete.
Pri dohodu Venizela v Kanejo so bile ceste polne ljudstva, ki je osvoboditelja pozdravljalo. Bivši poslanec Zuridis je pozdravil Venizela in admirala Konduriotisa v imenu ljudstva. Dejal je, da je volja naroda, da se sestavi vlada pod predsedstvom Venizela in izroči admiralu Konduriotisu vodstvo narodnega boja. Nato je govoril Venizelos in izjavil, da je podal kralju oklic, v katerem mu je svetoval, naj usliži želje naroda. Nato je Venizelos pregledoval čete.
Odpadi se Sirijo.
Vedno več častnikov v Atenah in pr0» vincah se pridružuje narodnemu gibanju. Več častnikov in vojakov garnizije v Pa-trasu je pristopilo narodnemu gibanju ta: odšlo v Solun.
Pariz, 29. septembra, (K, u.) Agence Havas poroča iz Aten: Poleg obrežne oklopne ladje »Hydra« sta se ententinemu brodovju priklopih tudi ladji »Spetsai in »Psare« s štirimi torpedovkami.
Venizelos zbežal iz Aten? %
Haag, 29. septembra. »Secolo« poroča, da je bil odhod Venizela na Kreto neprostovoljen. Čutil se ni več varnega v Ate* nah in se je bal napada; zato zadnji čas ni zapustil svojega stanovanja. Ko je obiskal francoskega poslanika, je bila cela cesta zastražena od njegovih pristašev« Hišo, kjer je stanoval Venizelos, je stra< žila njegova krečanska telesna straža.
Vpoklici na Grškem.	" Д
Curih, 29, septembra. Iz Aten se pcw roča: Rezervisti letnika 1913 niso odpuščeni, čeprav so vpoklicani novinci letnika 1915. Kraljevi dekret istočasno odreja' vpoklic letnika 1916, Za drugo polovico septembra so vpoklicani še drugi štirje letniki. Novincev letnika 1915 je 22,0000, približno toliko je letnika 1916.
Mobilizacija 3. grške divizije.
Rotterdam, 29. septembra. Pariški »Matin« poroča, da je grški divizijski general Zimbrakakis poklical pod orožje vse vojake 3, grške divizije. Divizija je popolno mobilizirana. To samosvoje postopanje generala Zimbrakakisa dokazuje, da je Grška na predvečeru velikih dogodkov, Zimbrakakis je glavni voditelj grških revo« lucijonarjev.
Avstrijske in nemške ladje ▼ grških pristaniščih zaplenjene.
Kodanj, 29. septembra. »Berlingske Tidende« ima poročilo iz Pariza, da so v grških pristaniščih zaplenili skupno 8 avstrijskih in nemških ladij. Ladje obsegajo 35.000 ton in so vredne 17 milijonov frankov.
Dr. Eleiilerios Venizelos.
Pred desetimi leti ni poznal pri nas tega imeina živ krst, dasi je mož na rodni Kreti preobračal kozolce že trideset let.
Kdo se je tudi zanimal za Krečane. Da je to nemirno ljudstvo, ki je težilo življenje sebi in drugim, smo znali, drugega nič. Politikastri so znali tudi, da so po zadnji grško-turški vojni leta 1997. izsilile štiri države — »varuhinje« Ruska, Angleška, Francoska in Italija pri Turški avtonomijo za Kreto. Grški princ Jurij je prišel tja za komisarja in je prevzel v sultanovem imenu vlado z uvedbo avtonomne uprave. Leta 1899 si je privzel pet svetnikov, ki so opravljali ministrske posle in bili drug za drugim, vsak mesec eden, predsedniki v kretskem državnem svetu. Pravosodni svetnik v tej korporaciji je bil advokat dr. Eleuterios Venizelos.
2e prej je dvanajst let deloval na otoku. Bil je revolucijonar; proti Turkom se je boril na čelu vstašem, dobil tudi eno po butici, da nosi še danes ohmnek na Čelu. Sovražnik Turkov je bil že njegov oče, ki je bil trgovec in se je moral izseliti kot. pregnanec na jonski otok Ivytero, kjer si je pridobil grško državljanstvo. Venizelos, rojen 18G5, je torej Grk. ne Krečan.
Dečka je dal oče na gimnazijo v Atene, katero je dovršil že s 15. leti. Učil se je potem pravosodja in po doseženem doktorskem dostojanstvu je odšel kot odvetnik na Kreto. A pravde mu niso bile glavna stvar. Dasi z Grškega ni prišel nikamor, je bil vendar precej naobražon, govoril in pisal je nemški in francoski, znal tudi angleški, bil dober govornik in prišel že leta 1889 v sicer brezuplivni kretski deželni zbor. Kretske vstaje leta 1897., ki je bila povod grško-turški vojni, se je udeležil na čelu vstašem in delil vse njihove napore. Ko so blokadne sile hotele doseči z ustaši sporazum, jo obravnaval z blokadnimi admirali Venizelos. Vstopil je v peteročlanski eksekutivni odbor in bil kmalu njegov voditelj. Imel je namreč srečo, da so pomrli ali odstopili vsi starejši boritelji za kretsko neodvisnost. Tako je bil naposled prin-cev najvplivnejši svetnik in na Kreti je bil skoro red.
Kaj pa ima ta pravzaprav Kreta opravka z današnjo vojno? Nič drugega, kakor da nam predstavi Venizelo-sa in nam nekoliko pojasni značaj mo-" ža, ki ga že šest let imenujemo sleherni dan.
Princa Jurija, brata sedanjega grškega kralja, je podpiral Venizelos le tako dolgo, dokler je kazalo njegovemu samoljubju in pohlepnosti. Ko pa je princ komisar hotel na evropskih dvorih doseči priklopitev Krete Grški, se je nenadoma krepko uprl Venizelos in skušal na vsak način prekrižati načrte princu. Sam je pravil, da je prepričan, zato še ni pravi čas, skrivaj pa je trosil govorico, princ Jurij hoče na Kreti ustanoviti svojo vladarsko hišo. Princ Jurij je doznal za to in ga odstavil 1901 kratkim potom.
Sedaj se jc pokazal Venizelos. Do združenja Krete z Grško mu ni bilo. Sam bi bil rad vladar na Kreti. Zato je stopil oclslovljen na čelo kretski narodni stranki, ki bi bila rada dosegla za Kreto samostojno kneževino v turški oblasti podobno kot pri Bolgariji. Ker pa večina Krečanov ni hotela ničesar slišati o terq, jc skušal nagajati Venizelos komisarju, ki ga je oviral v načrtu, drugače. Prijel jc zopet za vsta-ško puško in osnoval s prijatelji proti princu Juriju odkrito vstajo — a sedaj za združenje z Grško. Ker je namreč spoznal, da Krečani ne marajo za njegove težnje po knežji časti, je brž obrnil plašč in se potegoval za ono, čemur je nasprotoval kot minister. Vstaši so oklicali združenje Krete z Grško, a države-varuliinje so se uprle temu. Vendar so vstaši dosegli, da se je moral umakniti princ Jurij in da je nadaljnje komisarje imenoval grški kralj, ki je, poslal na Kreto za sinovega naslednika Aleksandra Zaimisa.
Venizelos je bil zopet na suhem. A častihlepnež ni miroval. Tudi njemu je imela priti ura.
Bosanski aneksiji in izjavi bolgarske neodvisnosti se je pridružila izjava združenja Krete z Grško in kretski narodni zbor je izvolil Venizelosa ministrskim predsednikom.
Kretske homatijc so provzročile leta 1909. proti kralju namerjeno grško vojaško vstajo in ogrozile položaj v Atenah. Častniška zveza, ki se je vendar ustrašila skrajnosti, jc naposled poklicala v Atene Venizelosa, ki ga je v tem spoznala vsa Grška, da bi se posvetovala ž njim. Svetoval jc razpis novih volitev v narodni zbor.
Kralj se je dolgo upiral, ker ni zaupal Venizelosu, ki nasprotstva proti kralju niti skrival ni, temveč se je leta 1910. izrazil nemškemu časnikarju kar naravnost, da je-lcralj kriv razmeram, ki so privedle do vojaške vstaje, on kriv grozoviti finančni upravi, razpadu vojske, parlamentarski ostarelo-sti, onemoglosti in podkupnosti. Ce jih ni provzročil, vsaj ovrl jih ni.
Kralj je torej vedel, da bi nov parlament sklenil, naj se ga odstavi. Zato • se ni dal pregovoriti. Nevarnost zanj je bila velika. Atenski polki so se že pri-. pravljali, da napadejo kraljevi grad. Zdaj ze pozval kralj »dvojni narodni svet«.
Venizelos ni kandidiral, vendar je bil izvoljen z veliko večino. Zopet je žugalo turško nasprotje, a tu je poudarjal Venizelos, da ni Krečan in turški državljan, temveč Grk in sc mu torej nc more braniti vstopa v grški državni zbor.
Dne 9. septembra 1910 se je odpovedal vsem kretskim dostojanstvom in se preselil v Atene. Državni zbor ga je sprejel navdušeno.
Dne 19. oktobra 1910 je stopil na čelo novemu kabinetu. Šest dni kasneje je razpustil zbornico, nove volitve so mu prineslo veliko večino. Kreta jc bila pozabljena. Eutcrios Venizelos je bil ministrski predsednik, da, dikta-t o r grški.
Dogodki zadnjih let so znani. Venizelos stremi še, vidi pred seboj še eno dostojanstvo — preclsedništvo grške ljudovlade...
Najsilnejša bilka svetovne vnjne on Sommi.
Veličastna borba, prsi ob prsih! Veličastna na obeh straneh, pri Francozih in Angležih vsled ogromnih pehotnih bojnih sil in silne množine topov, vsled neizmerne množine municije, nagrabljene po vsem svetu, s katero bobnajo po nemških postojankah, vsled dolge dobe vedno silnejše vzplapblajoče bitke, z eno besedo vsled materielnega napora sil, da so živci in mišice obeh držav do skrajnosti napeti. Pri Nemcih veličastna enostavno zato, ker njihovi vojaki spričo izredne sovražne premoči v tem peklenskem ognju ohranjajo svojo krepkodušnost in vztrajajo neomajno, zato tedaj, ker je tu nagromadenih toliko moralnih moči, da tvorijo protiutež. Komu gre lovor, bo zaznamovala svetovna zgodovina.
Angleški ognjeni orkan na nemško fronto opisuje dopisnik »Daily Maila«. Pravi med drugim, da je angleški artiljerijski ogenj prekašal vse predstave, ki bi jih kdo mogel imeti o bombardiranju; le sip in pepel je ostal ondi, kamor je bil vihar jekla in ognja. Ni si mogoče predstavljati, kako bi mogla živa bitja prestati tako obstreljevanje, ne da bi poblaznela. In kljub temu so še našle angleške napadalne čete taka živa bitja v krajih, kamor je cele ure padala toča granat; začudenje in spoštovanje je prevzelo Angleže, ko so se ti, za mrtve smatrani nasprotniki še branili. Žilavost nemške brambe je taka, da je ni mogoče zlomiti s sredstvi, s katerimi so se doslej vodile vojne. Dopisnik omenja tudi, da so angleške baterije pri zadnjem velikem bombardiranju — najbrže meni najnovejši štiridnevni bobneči ogenj — vrgle proti nemškim četam najmanj dvanajst milijonov granat.
Če je to število le napol resnično, moremo na njegovem temelju napraviti enostaven, a zelo zanimiv račun. Ako vzamemo, da odda posamezni top na dan povprečno po 500 strelov, najdemo, da imajo Angleži na približno 20 km dolgi fronti 6000 topov! Kakor se sliši, so Angleži zastavili doslej v bitki ob Sommi petdeset svojih divizij; na vsako divizijo bi torej odpadlo približno 120 topov, število,, ki da-leko presega vso dosedanjo redno opremo, ki je pa v očigled velikanski vojni industriji naših nasprotnikov popolnoma mogoča. Če bi postavili te topove na 20 km dolgi fronti drugega poleg drugega, bi prišlo na posamezni top nekaj čez tri metre prostora. Ob sebi se pa razume, da stoje topovi v skupinah, ne samo drug poleg drugega, nego tudi drug za drugim. — Francozi so menda nastopili doslej v bitki ob Sommi s štiridesetimi divizijami. Tedaj bruha med An-cro in Sommo približno 10.000 francosko-angleških kovinskih žrel svojo ognjeno-železno lavo. Te artiljerijske mase se utegnejo zdeti fantastične, a najbrže niso predaleč od resnice, ker bi znašalo število topov po organizaciji pred vojno približno polovico navedenih.
X X X
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29, septembra. Veliki glavni
stan:
Vojna skupina prestolonaslednika Ruperta.
Po krvavi obrambi sovražnih napadov dne 27. septembra je bitka ob Sommi včeraj znatno ponehala. Močan angleški napad med Ancre in Courcellette je bil z izgubo malih delov jarkov na zahodnem krilu v boju moža z možem odbit; severnoza-padno in severno od Courcellette se je zrušil v našem ognju. Enako se je izjalovil slabotnejši napad pri Eaucourtu 1' Abbaye.
Prvi generalni kvartirni mojster:.
Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
28. septembra ob 3. uri popoldne. Na
bojni črti ob Somme nadaljujejo naše baterije živahno obstreljevanje nemških obrambnih postojank. Pehota ponoči ni nastopala. Na desnem bregu Moze se je izjalovil v našem zapiralnem ognju in v ognju strojnih pušk močan nemški napad ob pri-četku noči na bojni črti Douaumont-Fle-ury. Sicer je bilo ponoči povsod mirno.
28. septembra ob 11. uri ponoči. Poleg topovskega boja, ki se ob Somme nadaljuje, se ni na celi bojni črti nič važnega zgodilo.
Belgijsko poročilo. Ponoči je izbruhnil boj z metanjem bomb pri Bosinghe. Topovski boji v središču belgijskega odseka. Naši topovi vseh kalibrov so živahno obstreljevali nemške utrdbe in baterije vzhodno od Dixmuiden.
Angleško uradno poročilo.
28. septembra 1916. Danes smo na-Dadli svabsko utrdbo: katere večji del sc
nahaja v naših rokah. V zadnjih 24, urah smo ujeli na tem prostoru približno 600 mož. Utrdba leži na vrhu 500 metrov severno od Thiepvalla na najvišji točki višin pri Thiepvallu. Z nje je popoln razgled čez severni del doline Ancre. Na ostalih delih naše bojne črte smo se utrjevali in napredovali z našimi črtami severno in severovzhodno od Courcelette. Angleška letala so tudi v zadnjih dveh dneh sodelovala skupno s pehoto. Veliko škodo so letala povzročila nekemu transportu čet z ognjem strojnih pušk. Zaplenili smo poročilo glede na bitko ob Somme poveljniku nemškega zbora, ki se je udeležil bitke. Poročilo pripozna vrednost naših čet. Izvaja: Angleška pehota drzno napada, ker zaupa veliki svoji topovski premoči. Priznati moramo, da se spretno utrdi v svojih novo pridobljenih postojankah. Zelo vztrajno se brani. Težko se preženejo mali oddelki, če se vgnezdijo s strojnimi puškami v kotu kakega gozda ali skupini hiš,« Sledeče mesto dokazuje, kako učinkujejo naši topovi: »Naša navodila so temeljila dozdaj na izkušnjah ob obrambi in ob napadu skrbno zgrajenih jarkov. Čete ob Somme pa dejansko niso našle nobenih jarkov,«
Našo črto smo potisnili naprej med Martinpuichom in Guedecourtom; zahodno in južnozahodno od Eaucourta smo uredili postojanko.' Utrjevali smo našo postojanko ■ severovzhodno od Thiepvalla. Zadnji dan smo izgubili primeroma malo mrtvih in ranjencev.
Na bojni črti ob Somme.
Berlin, 29, septembra. Poročevalec »Berliner Tageblatta« javlja z bojne črte ob Somme: Sovražnik izve vsaki dan, da postaja vojskovanje z Nemci vsak dan tr-dejše. Bojno črto preplavlja material, nemška vojna sredstva se množe, novim sovražnim podjetjem nastopa vedno močnejše grozeča obramba. V tej ofenzivi ne more nihče zanikati, da predstavlja najbolj krvavi oddelek vojska vseh časov; kar sem zadnje dni izvedel na bojišču, potrjuje to. Francoski alpinski lovci n. pr. so bili strašno razstreljeni, ko so naskočili Peronne. Odkar se je pričela ofenziva, so izgubili Angleži povprečno vsaki dan 4500 mož; med njimi jih je 3600 ranjenih, 900 pa mrtvih.
Boj za Combles.
Bern, 29. septembra. Francoski listi poročajo, da so Angleži in Francozi v boju za Combles imeli velike izgube. Nemci so ostali pri svojih strojnih puškah do zadnjega moža; neprestano ragljanje strojnih pušk je končno Francoze in Angleže res ustavilo. Za vsako hišo se je bil vroč boj; naravnost divje se je bil boj za cerkev, ki je gospodarja trikrat menjala. Šele potem, ko so še enkrat nastopili s topovi, so se Francozi in Angleži z rezervami polastili vasi, ko so že padli zadnji branilci.
Messimy poveljnik ob reki Somme.
Haag, 28. septembra. »Manchester Guardian« poroča: Oddelek francoskih čet, ki se je pred kratkim odlikoval ob Somme, je poveljeval prejšnji francoski vojni minister Messimy.
Dvanajst milijonov granat.
Bern, 29. septembra. »Daily Mail« poroča, da so angleške baterije pri zadnjem velikem obstreljevanju pred pehotnimi napadi izstrelile proti nemškim četam najmanj 12 milijonov granat.
Ameriški letalci na zahodnem bojišču.
Berlin, 29. septembra. (K. u.) Večerni listi opozarjajo na poročilo »Matina«, da je Nottweil eden najbolj znanih ameriških letalcev, ki se bojujejo na angleški fronti, v zračnem boju padci, dalje, da pri Verdunu delujejo ameriške letalske čete pod imenom »American Aviatic Squardon«. Listi to ožigosajo kot kršitev samoobsebi umljivih dolžnosti nevtralnosti.
V Reimsu.
London, 29, septembra. »Morning Post« poroča: Življenje v Reimsu postaja vedno bolj brezupno. Od 100.000 prebivalcev jih je ostalo v mestu komaj 50.000. Po cestah raste trava med razvalinami. Vse počiva: cestna železnica, pošta, brzojav, telefon in elektrika. Zdi se, kakor bi bil človek v mestu smrti. Prebivalstvo živi večinoma v kleteh.
Veliko število ranjencev.
London, 29. septembra. Število ranjencev pri angleško-francoskih četah na Francoskem je v zadnjih dneh tako veliko, da so morali mnogo lahko ranjenih vojakov prepeljali v Italijo, ker na Francoskem manjka bolnišnic.
Izgube Angležev in Francozov,
Berlin, 29. septembra. »Voss. Ztg.« poroča iz glavnega slana: Francozi in Angleži so imeli v zadnjih bojih strašne izgube. Pred nekaj časom previdno proraču-nane izgube pol milijona so že daleč prekoračene.
Francosko prebiranje.
Pariz, 28. septembra, (K. u.) Agence Havas: Vojni minister je predložil zbornici postavo o prebiraniu letnika 1918.
Angleška tvornica razstreljena. Rotterdam, 19. septembra. Angleško municijsko ministrstvo je objavilo, da je zletela v zrak neka angleška tvornica streliva; 7 delavcev je ubitih, 72 težko ranjenih.
Zeppelin nad Anglijo, Kristianija, 29. septembra. Neki iz Londona v Bergen došli potnik, ki je med zadnjimi napadi Zeppelinov bival v Londonu, je pripovedoval, da je velik del mesta gorel; saj 100 hiš je zgorelo. Metvih in ranjenih je veliko več kot jih priznajo angleška poročila;
Italijanski lopovi pripravljajo nov napad.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 29. septembra. Uradno se poroča: o ii
Na kraški visoki planoti močnJ ogenj italijanskih topov in metalcev min proti našim postojankam in na prostor, ki leži za njimi. Na bojni črti v dolini Fleims je včeraj sovražnik pod zaščito goste meglo napadel Gardinala ln Gimo Buso Alta. Bil je odbit.
Vrh Cimone je neprestano pod lah' kim in težkipr artiljerijskim ognjem, Kljub temu so rešilna dela imela uspeh. Našim pridnim četam se je po velikib težavah posrečilo izkopati in spraviti na varno sedem Italijanov, ki so bili že popolnoma brez moči. Namestnik načelnika generalnega štaba! pl, Hofer, fml,
XXX
Na italijanskem bojišču močan artiljerijski ogenj in ogenj metalcev min proti kraški bojni črti. Italijani so zamašili nastale široke vrzeli s svežimi četami in bodo gotovo v najkrajšem času zopet navalili na naše postojanke. Napadalni poizkus na Fasanskih planinah se je razbil, Monte Ci-mone Italijani prejkoslej ljuto obstreljujejo. Kljub temu so se naši vojaki usmilili pod-sutih Italijanov in jih s smrtno nevarnostjo sedem rešili,
Benetke v vojski.
Bern, 29. septembra. »Tribuna« izvaja: Med vsemi italijanskimi mesti. trpe vsled vojske najbolj Benetke. Velika ^udu-strija in s tem življenje mesta je od izbruha vojske skoro popolnoma prenehala, položaj je vsak dan hujši. ^ J -u-1
Ameriške volilve. U r
Wilson propadel pri volitvi v svoji <jo,ma-
C1J1.
,'Ф, f
Frankobrod, 29. septembra. »Frankfurter Zeitung« javlja iz New-Yerseya;,Prvotne volitve v New-Yerseyu, kjer jeiS^ih son doma, do dovedle do popolnega poraza Wilsonovih kandidatov; odklonjen je bil z veliko večino ožji Wilsonov prijatelj Vestcott, Posebno ostro so nastopali proti njim in proti ostalim Wilsonovim pristašem nemški Američani. Politični krogi sodijo, da bo Wilson pri volitvi novembra propadel.
Sprava med Rooseveltom in Taftom.
Hafg, 27. septembra. »Times« poročajo: Da se bo zagotovila volitev sodnika Heighesa predsednikom Združenih držav, se bosta na slavnostni pojedini 3. oktobra v Union Leagne klubu v Newyorku javno spravila Roosevelt in Taft.
Rožno poročilo.
Princ Filip Orleanski izginil.
Budimpešta, 29. septembra. Tukajšnji aristokratski krogi pripovedujejo, da je brez sledi izginil princ Filip Orleanski, mož nadvojvodinje Marije Doroteje, ko je prej prodal svoja posestva. Tukajšnji aristokratski krogi sodijo, da se je podal v južno Ameriko; drugi pa trde, da je vstopil princ Orleanski kot polkovnik v neki kanadski polk.
Novo postopanje proti Liebknechtu.
»Berliner Tageblattt« javlja: Predlog guvernijskega sodišča v Thornu državnemu zboru in odseku za poslovnikove stvari, ki prosi za uvedbo novega kazenskega postopanja proti poslancu Liebknechtu, pomenja novo postopanje. Paragrafi, na katere se naslanja, vloga, tičejo pozivov na nepokorščino ali na pobuno. Gre za letake, ki jih delil Liebknecht tudi vojakom.
Riga, Petrograd in Kijev v temi.
»Birževija Vjedomosli« poročajo, da je mestna uprava v Rigi sklenila popolnoma opustiti razsvetljavo mesta, in sicer zaradi tega, ker so cene gorivu izredno visoke. Tudi Petrograd jc zvečer v popolni temi. Pomanjkanje premoga in drv je v vseh ruskih mestih zelo občutno. V Kijevu so cene premogu in drvam naravnost ogromne, tako da jc sklenila mestna uprava zmanjšati in zelo omciiti razsvetljavo,

Dnevne novice.
-j- Glavo kvišku! Ako se razvoj voj-nih dogodkov vrši zopet počasnejše in tu in ttai popolnoma zastane, imamo mi pač mnogo manj vzroka biti ncpotrpcžljivi radi tega, nego naši nasprotniki. Splošni vojni položaj je za četverozvezo pač še vedno daleko ugodnejši nego za četverospora zum, zato je vsekakor nujno za naše nasprotnike, da se ta položaj izpremeni, nikakor pa ne za nas. Vzemimo, da bi se imela svetovna vojna končati na podlagi današnjega status quo, potem bi bili oškodovani nedvomno naši nasprotniki. Golo dejstvo, da držimo to, kar smo si bili pridobili, je za nas dejanski uspeh, kakor je za naše nasproinike dejstvo, da so nezmožni iztrgati nam le imena vredni del naših pridobitev, pravi trajni neuspeh. Seveda moremo želeti, da bi se obseg naše posesti če mogoče še povečal. Toda tudi tedaj, ako se to ne zgodi, sc nam ni bati, da bi bili pri tehtanju obojestranskih uspehov spoznani kot »lažji«. Če se tedaj zadnji čas na bojiščih stvar le malo gane naprej, morajo to predvsem obžalovati naši sovražniki. Nam pa se radi tega nikakor ni treba vznemirjati, kajti ravno to zastaja-lije nam jc priča, da trdno stojimo, kjer stojimo in da je varno, kar je za nami.
-f- Državni zbor in Slovenci. Časopisi poročajo o raznih strankah, da so se oglasile, naj se skliče državni zbor. Zato naj izve javnost, da je parlamentarna komisija slovensko-hrvatskega kluba že leta 1914. sklenila zahtevati državni zbor, in da je klub ta sklep v svojih dveh sejah 1. 1915. obnovil.
•I .r L T ,44'ti t.; k 1' ^ t' f
.;. , jvU1? iVA1' Г1"јП ' > r r v- A Vu
' 4- Vpoklic letnikov 1871—la66 pod orožje odgoden. Dunaj, 29. septembra. (K. u.) Ministrstvo deželne brambe obvešča: S pozivnim razglasom 0 3 s 15. septembra 1916 dne 2. oktobra upoklicanim rojstnim letnikom 1871 do 1866 za zdaj še ni potrebno priti v vojaško službo. Vpoklicani bodo poznejši čas, vsekakor le z določitvijo kratkega roka. Tistim, ki jim ne bi bilo znano, da se je vpoklic na 2. oktober od-godil, se bo podelil na njih prošnjo dopust; tisti pa, ki hočejo prostovoljno 2. oktobra pod orožje, lahko prično ta dan svoje vo-jaško službovanje.
—	Odlikovanja. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik 1. črnovoj. pp. Viktor Stuhec, poročnik 5. dom. pp. Franc Borme, poročnik 152. črnovoj. bat. Josip Močan in nadporočnik 37. črnovoj. pp. Leon Souvan. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: nad. stražmojster 5. dež. orož. pov. Franc Kopše, Gregor Goj in Mihael Kuzmin; narednik 27. črnovoj. okr. poveljstva Franc Korenčan in rač. podčastnika Franc Kristan in Rudolf Habjan, vsi pri črnovoj. želez, varstvenem bat.; narednik 5. črnovoj. okr. pov. Tomaž Komac in rač. podčastnik 5. črnovoj. okr. pov. Ivan Mi-kuž, oba pri obrežnem ods. pov.; stražmojster 7. dež. orož. pov. Josip Mužic in Andrej Roth; rač. podčastnik 26. črnovoj. okr. pov. Karel Cvetko, pri neki železniški stražni stotniji. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil narednik 5. dom. pp. Vrabec Josip, prideljen 37. dom. pp, — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: poddesetnik Pavinčič Ivan in rez. častniški sluga Križman Martin, oba pri 5. dom. pp.; poddesetnik 27. dom. pp. Skočir Ivan; tit. desetnik 27. dom. pp. Kolenc Franc.
-f Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje so prejeli: Nadučitelj in vodja na III, deški ljudski šoli v Ljubljani Jožef C e p u d e r, učitelja na II. mestni deški ljudski šoli Jožef B e z 1 a j in Anton R a -z i n g e r in nadučitelj v p, na Vrhniki Vincenc Levstik; dalje ključavničar v vevški papirnici Ivan Trampuš in služkinja Margareta Merjasec,
+ »Naprej zastava slave« ilustrirana v deseti skupini razglednic »Vojska v slikah«. Izide 1. oktobra, cena kakor doslej. Ta skupina je pač vsega priporočila vredna, ker obsega poleg slike našega presvitlega vladarja tudi štiri slike iz naše narodne himne in pa »Kaj maramo mi«, »Rožmarin«, in »Čožoti«. Poslužujmo se ob vsaki priliki omenjenih razglednic!
—	Požar v Trbovljah, V sredo, dne 27. t. m., ob 7. uri zvečer je izbruhnil v rudniških kozolcih za bolnišnico na Vodah, v katerih se je nahajalo več vagonov čre-sla, pa tudi mnogo drugih tvarin. Rudniška požarna bramba, ki je bila precej hitro na licu mesta, je požar lc lokalizirala. Šele Trboveljsko prostovoljno gasilno društvo, katero je s čudovito naglico prihitelo na pomoč, jc pričelo z gašenjem, in res sc je združenim gasilcem in vojaštvu kmalu posrečilo požar popolnoma udušiti. V bližini se nahajajoča poslopja, posebno Mrvar-jeva delavnica, bila so v veliki nevarnosti, vendar so zgoreli le vsi trije rudniški kozolci. Škoda je visoka, ker presega baje
vsoto 15.000 K, zavarovalnina neznatna. Zažgali so otroci, kakor navadno.
—	Gasilsko odlikovanje. Za 25-lctno zvesto delovanje v gasilski in reševalni službi je bil odlikovan s častno svetinjo Alojzij Gartner, član gasilskega društva v Planini.
—	Iz Tržiča. Občinski odbor je v seji 22. t. m.: sklenil postaviti po dogovoru z župnim uradom po vojski ličen spomenik padlim junakom tržiške župnije. Spomenik po stal pred župno cerkvijo. — Načelstvo jugoslovanske strokovne organizacije je vložilo peticijo na c, kr. deželno vlado in c. kr. okrajno glavarstvo v kateri se vljudno prosita obe oblasti, da z ozirom na veliko število delavstva poskrbita za zadostno množino živil, zlasti krompirja.
—	Umrl je v Zadru bogati posestnik in mesar Ivan Marušič.
—	Cena grozdju v Dalmaciji, Kilogram grozdja stane v Dalmaciji 1 K do 1 K 40 vin. Po čem bo šele vino, ko je grozdje že tako drago.
—	Ugrizla ga strupena miš. 0. Vuko Klaič, posestnik v vasi Popoviči, je hotel ubiti v svoji hiši miš. S cunjo jo pograbi za rep, pri tem ga pa miš ugrizne v roko. Čez par dni mu je roka znatno otekla, zato jc šel v bolnišnico, kjer se je dognalo, da ima zastrupljeno kri. Seveda pomoč jc bila že prepozna, ter jc revež za zastrup-ljenjem krvi umrl.
—	Stara Loka. Tukajšnja dekliška Marijina družba priredi jutri, 1, oktobra, popoldne zgodovinsko predstavo »Za očeta in Marijo«, Ker je čisti dohodek iz prireditve namenjen v prid kranjskim invalidom, se vabi k obilni udeležbi.
Slovenski učiteljiščnik padel. Padel je na Južnem bojišču, zadet od težke granate, mariborski učiteljiščnik Stanko Pokrivač, doma v Št. Bolfenku na Kogu. Pokopan je severno od Asiaga.
Iz Belgrada in okolice, 20. septembra je umrl v tuk. bolnišnici top. nadporočnik A. Steidinger, imejitelj zlatega zaslužnega križca, po rodu Solnogračan. Njegovo truplo so prepeljali v Solnograd. — Poljski pridelki bodo dali kljub silni poletni suši še precej dobro letino. Glavni pridelek je pšenica, katere se je precej namlatilo; podobna je naši gorenjski pšenici. Mlatili so nad mesec dni z motorjem ter namlatili na dan po 7000 kg. Rži in ječmena tu jako malo sejejo. Drugi glavni pridelek je koruza, ki je tudi že zrela in bo srednje dobra; poleti ni bilo kaj pričakovati, a zadnje čase se je vseeno popravila. Sedaj že pridno or-, jejo in sejejo ozimino. — Lep pozdrav, vsem čitateljem »Slovenca«! Fr. L.
—	Deželno mesto za krmila razpolaga sedaj tudi z ogrščičnimi oljnimi tropinami, katere priporoča kot močno krmo za molzne krave in prešiče. Dalje dobi deželno mesto v kratkem par vagonov močne krme za konje, ki je namenjena za poštne konje. Podjetniki poštnih voženj naj se tedaj nemudoma pri-glase s svojimi naročili za lo krmo, in sicer za potrebe dveh mesecev,
Svakinjo okradel. 18. septembra jc bilo iz kašče posestnice Katarine Zorman v Utiku ukradeno veliko obleke, odej, rjuh, platna itd. Sled je kmalu izdala tatu — 24-letnega, že večkrat kaznovanega Antona Zorman, svaka okradene. Zormana so izsledili v Sp. Šiški in ga zaprli.
—	Bučno seme in seme solnčnih rož naj se spravi! Vse naše kmetovalce nujno opozarjamo na to, da bučno seme in seme solnčnic skrbno spravijo. Ko se zrele buče pripravljajo za pokladanje, naj se jim odvzame seme in naj se seme posuši in dobro spravi. Ravnotako je dobro posušiti glave solnčnih rož, predno se seme zruži ali na rokah omlati.
Kako spravimo krompir. Novi krompir se težko dalj časa ohrani. Kdor ga hoče pa vendar hraniti, naj ga skrbno pregleda, vsakega posebej. Vsi obtolčeni, poškodovani ali nagniti krompirji naj se takoj odločijo in se porabijo. Za zimo določeni krompir pa shrani v zračni shrambi, ki naj je kolikor mogoče temna ter ga po-krij s časniškim papirjem. Na noben način ne smeš spraviti krompirja v zatohle shrambe in tudi ne tja, kjer je priprava za centralno kurjavo ali topli vodovod. Počrnel krompir dobi spet svojo belo barvo, če prilijemo v vodo preden zavre, žlico kisa.
Mladostnim osebam od 12. do 17. leta bodo dali na Nemškem na teden po 500
gramov več kruha.
Zgodnja zima. Iz Saalfeldena se poroča: Po mrzlih deževnih dneh je začelo močno snežiti ter je snežilo neprestano 18 ur. Vse pokriva debel sneg. V drevoredu je sneg polomil mnogo dreves. Po sadnih in zelenjadnih vrtovih je mnogo škode. — Iz Mittersila poročajo, da je po vseh gorah doli do dolin zapadel sneg, tudi Mittersil sam je pokrit s snegom. Z zasneženih planih so začeli hitro odganjati živino.
Odkritje novih demantuih polj. Kakor poroča »Daily Clironicle«, so odkrili 18 milj od Pretorije in 6 milj od slavnega rudnika »Premier« novo bogato demantovo polje. Prvi demamti, ki so jih našli, so jako lepi, zato je pa od dne <}o dne živahnejše iskanje.
LMonsKe novice.
Razne novice.
Ogrsko ministrstvo za ljudsko prehrano bo vodil baron Woinils. Ministrstvo bo delilo in nadzorovalo zaloge in bo za svoje delo odgovorno državni zbornici.
Ekspedicija na severni tečaj. Kapitan Roald Amundsen se bavi sedaj z zadnjimi predpripravami za ekspedi-cijo na severni tečaj. Amundsen si je pridobil za svojo ekspedicijo ekspedi-eijsko ladjo Fridjofa Nansen »Fram«. Obod te ladje jc slab, notranja oprava pa je zelo praktična, zato bo Amundsen vso notranjo opravo pustil vdelati v svojo novo ekspedicijsko ladjo. Model ladje »Fram« se izdela po naročilu norveške vlade, ki jc v ta namen določila 5000 K.
lj Darovni dnevi od 4. do 8, oktobra.
Da se omogoči izvršitev velikopotezno zasnovane prireditve »darovnih dni« povodom Najvišjega godu Njegovega Veličanstva ccsarja Franca Jožefa I., so se v Ljubljani sestavili različni delovni odbori. Odbor, ki mu načeluje soproga g. deželnega predsednika, gospa Marija grofica Attems, in ki ima svoj sedež v poslopju dež. vlade, je prevzel nabiranje denarnih darov na korist zakladom za invalide, za avstrijske vojaške vdove in sirote ter za boj proti tuberkulozi. V ta namen se bodo dame in gospodje tega odbora zglasili pri zavodih in pri premožnejših zasebnikih. Nadalje oskrbi ta odbor prireditve dobrodelnih predstav v obeh tukajšnjih kino-gledali-ščih in pa v nemškem Cesarja Franca Jožefa jubilejskem gledališču. Razen tega bodo odbornice vodile javno prodajo ofi-cijelnih znakov in cvetlic, ki jo bodo 4., 7. in 8. oktobra ljubljanske gospodične oskrbovale po cestah in po javnih prostorih. — Pod vodstvom g. župana dr. Iv. Tavčarja poslujoči delovni odbor na mestnem magistratu priredi nabiranje denarnih prispevkov zgoraj imenovanim dobrodelnim zakladom ter nabiranje priglasov za pristop k C. kr. društvu za podpiranje avstrijskih vojaških vdov in sirot. — Nemški delovni odbor v kazini priredi v torek, dne 3. oktobra, dobrodelen koncert v gorenjih prostorih kazinskega poslopja. Njegove dame in gospodične bodo sodelovale pri nabiranju denarnih prispevkov kakor tudi pri javnem razpečavanju znakov , in cvctlic. — Glasbeno društvo »Glasbena Matica« priredi dne 10. oktobra dobrodelen koncert na korist zgoraj označenih skladov. Iste svrhe zasleduje vojaški koncert, ki bo jutri zvečer v veliki dvorani hotela »Union«.
lj Na vojaški koncert, ki bo jutri, v nedeljo zvečer z začetkom ob osmih v veliki dvorani hotela »Union«, bodi s tem obrnjena občna pozornost. Proti vstopnini 1 K ima pristop vsakdo. Dohodek jc namenjen dobrodelnim svrham »darovnih dni v Ljubljani«, zato se bodo preplačila hvaležno prejemala. Znakov, cvetlic i. si, v nakup ponujalo se pri tej prireditvi ne bode. Za pivo kakor tudi za primeren odlog policijske ure je poskrbljeno,
ij Obrtniki pozor! Odrezki krušnih, sladkornih in kavinih in mastnih kart se oddajajo 1. oktobra začenši na magistratu v dosedanjem lokalu, toda od 3. do 5. ure popoldne.
lj Osrednja komisija za krušne, sladkorne, kavine in mastne karte posluje od 1. oktobra naprej v dosedanjem lokalu na magistratu od 3. do 5. ure popoldne,
lj Občevanje civilnega občinstva z vojaškimi ujetniki. Najvišji poveljnik južno zahodne fronte je izdal za vse v svoje območje spadajoče kronovine naslednji ukaz: Vsako občevanje med civilnimi osebami in vojnimi ujetniki, ki ni vsled delavnega alt službenega razmerja neobhodno potrebno, je prepovedano. Radi prestopkov te zapovedi kaznujejo civilne osebe politična oblastva po cesarskem ukazu z dne 20, aprila 1854 št. 96. drž. zak. Radi prepovedanega občevanja civilnih oseb z vojnimi ujetniki je vrhutega lastnika gospodarstva, ki se jc v njegovem gospodarstvu zagrešil prestopek, kaznovati s tem, da se mu odtegnejo vsi za delo odkazani vojni ujetniki. Odtegnitev odredi vojaško poveljstvo. Ako je dokazano, da je imela kaka ženska ljubavno razmerje s kakim vojnim ujetnikom in da je ž njim spolno občevala, se mora od političnega oblastva I. stopnje izrečena kazenska sodba na krajno običajni način razglasiti v občini kjer dotič-na ženska prebiva.
lj Padli za domovino: Ivan Galič, enol. prostovoljec, 10. junija 1916 na Monte Barco; Franc Žižkovsky, c. in kr. častnik v 70. pešp., 29. julija 1916 pri Plezkovcah; Franc Štembal, pešec domobr. polka 38, 3. julija 1916 pri Mla-cliatym v Galiciji.
lj Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole v jesenskem terminu 1916 sc prično na c. kr. učiteljišču v Ljubljani v petek, dne 3. novembra, ob 8. uri. Pravilno opremljene
prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po šolskem vodstvu predložiti pravočasno c. kr, okrajnemu šolskeihu svetu, da bodo najpozneje do 21. oktobra v rokah izpraševalne komisije.
lj Oddaja krompirja pri mestni aprovizaciji. Drugi teden bo oddajala mestna aprovizacija iz skladišča pri Miihleisnu (Dunajska cesta 36) krompir na krompirjeve nakaznice v naslednjem redu: I. okraj: Dne 2. oktobra 1916 od 8. do 9. ure dopoldne štev, 1—120; od 9. do 10. ure dopoldne štev. 121—240; od 10. do 11. ure dopoldne štev. 241—360; od 2. do 3. ure popoldne štev. 361—480; od 3. do 4. ure popoldne štev, 481—600; od 4. do 5. ure popoldne 601—720. — Dne 3. oktobra 1916: od
8.	do 9. ure dopoldne štev. 721—840; od
9.	do 10. ure dopoldne štev. 841—960; od
10.	do 11. uro dopoldne štev. 961—1080,
—	II. okraj: Dne 3. oktobra 1916: od 2. do 3. ure popoldne štev. 1—120; od 3. do 4. ure popoldne štev. 121—240; od 4. do 5. ure popoldne štev. 241—360. — Za druge stranke se objavi razpored pozneje, — Vsaka rodbina ima prinesti s seboj rjavo, s številko opremljeno nakaznico, ki služi za legitimacijo, poleg nje pa še toliko belih nakaznic, kolikorkrat 20 kg krompirja želi vzeti, Na vsako osebo se bo namreč to pot oddajalo po 20 kg krompirja. Radi toč-nejšega obrata je nujno, da prinese vsaka stranka s seboj vreče ali posodo ter ima pripravljen drobiž. Kdor ne bo imel drobiža ali posode, ne dobi krompirja. Cena 1 kg 14 vin. V ponedeljek in v torek od 5. do 6. ure zvečer se bo prodajal krompir razven tega strankam, ki so v nujni zadregi radi njega. Te ure se bo dajalo na rodbino le 10 kg krompirja. Svetuje se, da naj se te ure ne drenjajo za krompir, ki ni v skrajni sili zanj.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Logar, sin šivilje, 2 leti. — Bogomil Pire, sin mizarja, 4 mesece. — Franc Grm, prosjak, 60 let.
—	Jožef Novak, mestni delavec, 62 let. r— Tomaž Marki, črnovojnik pcšec. — Dome-nico Dompienesi, laški vojni ujetnik, pešec, desetnik. — Avgust Kobler, nadrevi-dent drž. žel. v pok., 77 let. — Irena Pe-tschauer, hči pekovskega pomočnika, dva meseca. — Marija Treppel, kontoristinja,
•	21 let, — Rudolf Čebrcu, sin trgovca, eno leto,
lj Umrla jc v Gradcu Neža Zupančič, kuharica iz Ljubljane, stara 37 let.
li Za ubogo befjunko Karoiino Šušteršič so darovali potom našega uprav-ništva: g. Hinko Wibbe K 5; Neimenovan Iv 4. G. \Vidmayer, Ljubljana, K i. Gospa Lavrič K' 2. Neimenovani gospod, Ljubljana, K 7. Gospe v »škofiji« v Kranju no g. Franki dr. Pregljevi K 10'20. G dekan Velharticky v Jelša-liali, K 10. Dekan g. Sclrvveiger v Leskovcu K 10. G. Grošelj, Gorjanc in Me« šek v Kranju K 10. Družina Res-Ferjan-čič v Boljuncu pri Trstu K 7.
Šolska rnladež, Subor K 5; gdč. Srečka Poljšak, šol. vod. Suhor K 2; g. Jos. Korsič, Spittal, K 10; g. Fr. Kr. Ažman, Javornik, K 3; Neimenovana gospa K 10; gosp. A. E., Ljubljana, K 10; gospa Mar, Kramaršič, soproga c. kr. majorja K 5; g. Jan. Bartol, Travnik, K 1,
РПвшке novice.
Pastirsko pismo prevzvišenega gospo-da knezonadškoia goriškega. Prevzv. gospod knezonadškof goriški Frančišek Bor-gia Sedej je izdal prekrasno pastirsko pismo, ki bo prava uteha našim goriškim be-guncem, pa tudi bodrilo vsemu našemu narodu. Prevzvišeni nadpastir kliče s pr.e-iskrenimi besedami svojemu ljudstvu,. naj ne klone, ampak naj v trdnem zaupanju dviga oči k večni Pravici. To pastirsko pismo, pravi zgodovinski dokument velikega časa, bomo v »Slovencu« v kratkem priobčili. Goriški begunci dobe pastirsko pismo prevzvišenega gospoda knezonadškofa v Kat. Bukvami v Ljubljani brezplačno.
Za begunsko taborišče v Steinklammu nad St. Poltenom sc išče izprašana vrtna-rica, ki bi tamkajšnje slovenske otroke podučevala. Dotične prošnje naj se pošlje« jo len, nadškofijskemu ordinarijatu goriškemu v Zatičini.	|
Občinski urad občine Renče. Nazna-f nja se, da se nahaja občinska pisarna občine Renče v Ljubljani, Rimska cesta št. 18 v pritličju. Vabi se tem potom one gospode podžupane in obč. starešine, kateri se nahajajo na Kranjskem, na sestanek dne 5. oktobra 1916 ob 3. uri popoldne. Župan Stepančič.	,
Razpis natečaja. Dodatno k tukajšnjemu razglasu z dne 12. avgusta 1916, št. 5013/16, ki sc je z njim razpisal štipendij v znesku 1500 K ustanovo »Mi-chcle de Urbancich«, se objavlja sporazumno s c. kr. namestništvom tržaškim sledeče: »Ako se bode pri podelitvi pričujočega štipendija upošteval dijak, ki ni ustanovnikov sorodnik, sc mu bode podelil štipendij za sedaj le
•	za eno loto, t. j. za učno leto 1916/17.« Od Goriškega deželnega odbora na Du-
! naju. Deželni glavar: Faidutti.
Za goriške begunce. Marijina družba v Breznici pri Žirovnici je priredila pod vodstvom preč. g. kaplana Frana Pfeiferja društveno igro v prid goriškim beguncem, čisti dobiček je znašal 130 K. Za ta velikodušno naklonjeni dar se posredovalnica za goriške begunce najtopleje zahvaljuje vsem darovateljem, sotrudnikom, posebno pa častiti Marijini družbi in preč. g. kaplanu Pfeiferju in kliče: Bog plati! — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Dartf?! za goriške begunce: Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani je darovala po preč. g. N. Langerholzu, župniku v It. Lenartu nad Škofjo Loko, ta-moSnja Marijina družba 67 K in zavoj obleke. — Izobraževalno in bralno društvo v Slivnici pri Mariboru je darovalo 50 K v kpriet goriškim beguncem. — G. dr. Vodu-Sek v sodni poravnavi Mane Bitec je izročil posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani 10 K. — Farani pri Sv. Ivanu pri Trstu so darovali v cerkvi pri »ofru« 130 kron in nekaj obleke ter perila za goriške begunce. Blagim darovalcem kličemo z dna srca: Bog plati! — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani,
Iz komen&ega in vipavskega šempa-škega okraja so začeli ljudje svoje blago •pravljati naprej v notranjost in tudi sami so začeli odhajati. Tako iščejo stanovanja v Ljubljani, večina družin zaradi otrok, da bi jih dali v šole, a stanovanja v Ljubljani ni dobiti. Mogoče v ljubljanski okolici? Na Dolenjskem okoli Novega mesta se še dobijo stanovanja pri kmetih in sicer poceni; posebno tisti ljudje, kateri kmetom lahko pomagajo, imajo prednost. V Kočevju in v kočevskem okraju je več stanovanj praznih, katere je dobiti. Toda živeža tam ni mogoče dobiti tudi za denar ne.
— Proti osebam, ki so zapustile dr-favno ozemlje. Tržaški listi priobčujejo uradni razglas, s katerim se naznanja, da se morajo vsi uradniki ali člani kakoršnih koli korporacij ali zavodov {železnic, paro-plovnih družb, zavarovalnic, hranilnic itd.) zdravniki, veterinarji, tehnični ali trgovski ravnatelji in uradniki itd., potem osebe, ki vživajo pokojnino, preskrbnino, vzgojno podporo ali druge dohodke izvirajoče iz javnega prava v Avstriji, — vrniti v Avstrijo najkasneje do konca oktobra t- 1.« naznaniti deželni oblasti, v katere področju se naselijo, svoje bivališče in opravičiti svojo odsotnost, V nasprotnem slučaju more notranje ministrstvo vsem prizadetim osebam vzeti njihove pravice za deset let. Ta naredba ne velja za državne uradnike, za Člane in uradnike verskih družb, za..odvetniške in notarske kandidate, ker so proti пјцп na razpolago zadostna druga sredstva.
Srečni tržaški krčmarji« Iz Trsta nam poročajo: Cena pivu se je včeraj dvignila za 18 kron pri hektolitru, t. j. 18 h pri litru. Krčmarji so doslej prodajali pivo po 88 h, odslej dalje pa bi jo morali 18 h dražje, torej po 1 K 06 h Uter. Oni pa so ceno dvignili na 1 K 12 h liter, pri čemur ni vštet prvotni dobiček. Jutri bo pivo še 6 K pri hI dražje in krčmarji že napovedujejo, da bodo pivo prodajali po 1 K 20 h namesto po 1 K 12 h. Na ta način se obogate krčmarji v dveh dneh za 8 K dobička več pri hI. Pivo je torej sedaj čezmerno drago in manj ▼redno. Vino v Tr&tu pa ni posebno, ker je skoro samo »dalmatinsko« vino na prodaj, 4 še to jako drago.
Nesreča goriške begunke. Ana Štanta, 43 let stara žena posetnika iz Podgore pri Gorici, sedaj kot begunka stanujoča na Vrhniki Št. 119, je šla v soboto po drva v gozd. V gozdu pa ji je izpodrsnilo, vsled Česar je padla ter si zlomila levo nogo.
?!dravi se v tukajšnji deželni bolnici. Mož van je pri vpjakih, petero nedorastlih hčera so tudi begunke na Vrhniki.
— Vživanje alkohola je po novi odredbi — ker je točenje piva omejeno, v Trstu postalo Še bolj živahno kot poprej. Žganjarne so otvorjene cel dan do 4. ure popoldne. V tem Času ni dobiti nikjer piva. Premnogi se radi tega podajajo v žganjarne, ki delajo seve boljše zaslužke. Narod pada na bojiščih in v veliki meri tudi doma. Da se pa propadanje ljudstva omeji, bi bilo pač dobro, da se tudi prodajo žganja omeji; če ne drugače, vsaj na način, da bodo žganjarne odprte le v tistih urah, ko se sme točiti tudi pivo. S tem bi se alkoholi-ziranje ljudstva vsaj omejilo.
Zgodaj začeli. Tržaška policija je zasačila te dni v neki prazni vili (Chiadino in Monte št. 76) četo mladih uzmovičev, ki so bili udrli v vilo in si že navezali v sveženj obleke in drugih stvari, da bi jih odnesli. Troje mladih tatov, starih od 10 do 15 let, so ujeli, ostali so preko strehe ušli. Dva izmed ujetih sta bila radi tatvine že dvakrat predkaznovana.
Poljske vesli.
Zborovanje poljskih škoiov iz Rusko Poljske. Dne 12. in 13. t. m. so zborovali v Varšavi pod vodstvom varšavskega me-tropolita Aleksandra Kukowskega poljski škofje iz Rusko Poljske. Predmet posvetovanj so bila vprašanja religiozna, šolska in vprašanja, nastavla vsled novih po vojni povzročenih razmer.
Poljsko-ruski episkopat je ob tej priliki odposlal na sv. očeta udanostno adre-80.
Posojilo Varšave. Kakor poroča »Ku-rier Warszawski«, je varšavski mestni svet sklenil, najeti novo posojilo v znesku 20 milijonov rubljev,
Poljaki v Moskvi. Poljski listi poročajo, da se nahaja v Moskvi 90.000 Poljakov - beguncev. Poljski odbor podpira 36.000 ljudi.
Židovsko vseučilišče. Varšavski listi poročajo, da bo v Varšavi ustanovljeno prihodnji mesec židovsko vseučilišče z 20 profesorji in docenti. To bi bilo drugo židovsko vseučilišče, ker imajo židje že eno vseučilišče namreč v Jafi v Palestini. To vseučilišče je zdrževano s sionistiškim zakladom. Na palestinskem židovskem vseučilišču poučujeta med drugimi profesorji tudi dva židovska profesorja z Dunaja.
Uradni izkazi izgub.
Iz seznama izgub št. 263. Inf. Ablin Ivan, 27. dom. pp., 5. s., Staro Apno, 1880, mrtev {1. do
10./7.	1916): inf. Božič Franc. 27. dom. pp„ 10. s„ Krško, 1890, mrtev (3./7. 1916); desetnik Bregant Alojzij, 27. dom. pp„ 6. s.. Gorica, 1875, mrtev (25-/6.—S./7. 1916); inf. Bregar Dom., 27. dom. pp.,
11.	s., Logatec, 1875, mrtev (2.—4-/7. 1916); četovodja Brinskele Andrej, 27. črnovoj. pp., 6, s., Črnomelj, 1880, mrtev (25./6__8./7. 1916); tit. narednik Cerar Mat., 27. dom. pp„ 11. s., Moravče, 1891, mrtev (2.—4./7, 1916); inf. Crnak Ivan, 4. dom. pp., 8. s., Gaberje, 1894, mrtev (1.—17./6. 1916); poddesetnik Dekleva Josip, 5. dom. pp., 12. s., Jclšane, 1888, mrtev (25./6. 1916); poddes. Doles Franc, 97. pp., 1. odd. stroj, pušk, Hrenovice, 1889, mrtev (1,—10./6. 1916); desetnik Dolinar Anton, 27. črnovoj. pp., 5. e., Dobrova, 1882, mrtev (25-/6__8./7.
1916); inf. Golobič Alojzij, 27. dom. pp„ 10. s„ Semič, 1897, mrtev (3./7. 1916); inf. Habjan Gregor, 27. črnovoj. pp„ 7. s., Sivca, 1877, mrtev (25./6. do 8./7. 1916); inf, Jan Josip, 27. črnovoj. pp, 7. s., Raka, 1872, mrtev (25./6.—8./7. 1916); poddes. Je-rima Lenart, 97. pp., 2. s., Trst, 1897, mrtev (1. do 10./6, 1916); inf. Kučej Feliks, 4. dom. pp., 12. s., Slovenji gradeč, 1897, mrtev (1.—17./6. 1916); četovodja Laurinšek Alojzij, 27. črnovoj. pp., 7. s., Dob, 1872, mrtev (30./6. 1916); poddesetnik Lavrič Ivan, 27. Črnovoj. pp., 12. s., Toplice, 1875, mrtev (25./6. do 8./7, 1916); inf. Levstik Anton, 27. dom. pp., 6. s„ Št. Jurij, 1896, mrtev (6,-7./7. 1916); inf. Mal-nerič Ivan, 4. dom. pp., 9. $., Črnomelj, 1894, mrtev (1,—17./6. 1916); inf. Marjetic Jurij, 27. dom. pp., 10. s,, Bučka, 1875, mrtev (3./7. 1916); inf. Menoni Ivan, 4. dom. pp., 6. s., Kamnik, 1894, mrtev (1. do 17./6. 1916); inf. Miklič Anton, 27, črnovoj. pp., 6. s„ Trebelno, mrtev (25-/6.—8-/7. 1916); inf, Novak Franc, 27. črnovoj. pp,, 7. s., Vrhnika, 1878, mrtev
Rumunsko vojaštvo.
(25-/6—8-/7. 1916); inf. Obljubek Anton, 27. črnovoj. pp., 6. s., Krasna, 1879, mrtev (25-/6.—8./7. 1916); inf. Obreza Matija, 27. črnovoj, pp., 5. s., Drtija, 1876, mrtev (25./6._8./7. 1916); inf. Pahor E t d°m; PP" 6- s- Opatje selo, 1893, mrtev (1.-17./6. 1916); inf. Pestotnik Pavel, 27. dom. pp„
11.	«., Blagovica, 1882, mrtev (2.—4./7. 1916); poddesetnik Pirnar Alojzij, 27. dom. pp„ 7, s., Brod,
1895,	mrtev (7-/7. 1916); poddesetnik Prijatelj Igna-cM, 4. dom. pp„ 8. s„ Krško, 1894, mrtev (1. do 17./6. 1916); inf. Reven Anton, 27. črnovoj. pp.,
12.	s., Ziri. 1876, mrtev (25-/6__8./7. 1916); inf. Ro-
gale Anton, 27. črnovoj, pp,, 10. s., Banjaloka, 1894, mrtev (3-/7- 1916); inf. Rupnik Josip, 27. črnovoj. pp„ 5. s., Godovič, 1890, mrtev (25./6.—8./7. 1916); inf, Šuštar Josip, 27. črnovoj. pp., 6. s., Kamnik, 1891, mrtev (25-/6,—8-/7. 1916); titularni četovodja Sctnventner Karel, 27. dom. pp., 10. s., Ljubljana, 1890, mrtev (3./7. 1916); inf. Sečnik Jakob, 27. črno-
voj. pp., Horjul, 1880, mrtev (25-/6__8./7. 1916);
inf. Seljak Franc, 97. pp., 2. s„ Ziri, 1884, mrtev (1,—10./6. 1916); inf. Š^oda Anton, 27. črnovoj. pp.,
7. s., Dobrunje, 1878, mrtev (25-/6__8-/7. 1916);
inf. Skok Matija, 27. dom. pp., 10. s., Šmartno,
1896,	mrtev (3./7, 1916); inf, Stinek Andrej, 4. dom. pp.. 8. s„ Slovenji gradeč, 1876, mrtev (1,—17./6. 1916); inf. Strubelj Josip, 27. dom. pp., 10. e., Polica, 1895, mrtev (3./7. 1916); inf. Tičar Mihael, 27. dom. pp., 10. s„ Kranj, mrtev (3./7. 1916); inf. Verhovšek Josip, 27. dom. pp., 10. s., Litija, 1876, mrtev (3./7. 1916); inf. Vites Mihael, 27, pp., Trst,
1890,	mrtev (4—11./9. 1916).
Iz seznama izgub št. 464. Ini. Gertančič Lav-renc, 55. pp., 7. s., Černiče, 1889, ujet; inf. Kaiser Ivan, 15. pp., 2, s., Velikovec, 1891, mrtev (6./6, 1916); inf. Lovečič Franc, 58. pp., 8, s., Kranjsko,
1891,	mrtev (1./7, 1916).
Iz seznama izgub št. 465, Kadet Rapac Alfonz, 6. polj. top. p„ Celovec, 1892, mrtev (20./5, 1916); lovec Bedenk Anton, 7. lov. baon, Črnuče, 1891, ujet; lovec Budihna Alojzij, 7. lov. baon, Dom-berg, 1887, ujet; desetnik Castellan Marij, 5. drag. p., Fara, 1890, mrtev (3./7. 1916); lovec Čebulj Ivan, 7. lov. baon, Kamnik, 1884, ujet; inf. Drač Anton,
27.	pp., 11. s., celjska okolica, 1893, ujet; lovee Košec Franc, 7, lov. baon, Železniki, 1881, ujet; lovec Kozamernik Ignacij, 7. lov. baon, Medvode, 1883, ujet; lovec Mameč Leopold, 7. lov. baon, Lo-kovec, 1889, ranjen in ujet; desetnik Marx Robert, 22. pp., 10. s., Zabnica, 1867, ujet; tit. četovodja Matyas Anton, 27, pp., 6. s., Šmarje, 1886, mrtev (3.—9,/7. 1916); inf. Melanšek Anton, 27. pp., 13. s., Šoštanj, 1891, mrtev (6,/7. 1916); inf. Ojstrič Jurij, 26. dom. pp., 9. s., Ponikva, 1888, mrtev (4./8. 1916); inf. Ornik Anton, 47. pp., 1. s., Maribor, 1891, ujet; inf. Pfeifer Ivan, 87. pp„ 13. a., Sv. Miklavž, 1897, mrtev (12,/7. 1916); lovec Pintar Mihael, 7. lov. baon, Gorica, 1880, ujet; tit. etražmojster Priveršek Anton, 5. drag. pp„ 1. esk., Pišeci, 1885, mrtev (3./7, 1916); inf. Renko Albin, 7. pp., 14. s., Krašnja,
1897,	mrtev (16./7. 1916); drag. Rozoničnik Josip, 5. drag. p., 1. esk., Mozirje, 1896, mrtev (3./7. 1916); inf. Rupreht Ivan, 87. pp., 14. s., Brežice, 1890, mrtev (3./7. 1916); patr. vodja Schneider Franc, 7. lov. baon, 4, »., Vič, 1890, ujet; lovec Simončič Ivan,
7.	lov. baon, Cerovi Log, 1894, ujet; lovec Sivec Franc, 7, lov, baon, Žemlje, 1884, ranjen in ujet; lovec Skočir Valentin, 7. lov. baon, Zatolmin, 1887, ujet; lovec Slapsak Ivan, 7. lov. baon, Polje, 1884, ujet; drag. Štrucelj Franc, 5. drag. p., 1. esk., Ko-karje, mrtev (3./7. 1916); lovec Vidmar Ivan, 7. lov. baon, Krško, 1884, ranjen in ujet; desetnik Virant Franc, 3. sap. baon, Kalobje, ujet (umrl na Švedskem v Malm5 dne 26./6.1916); inf. Zavrunik Franc, 87. pp., 14. s., Celje, 1895, mrtev (8.—10./7. 1916).
Iz seznama izgub št. 466. Poročnik Golič Karel, 2. dež. strel, p., 3./1 s., mrtev (27./6. 1916); inf. Dujnovič Franc, 3. črnovoj. baon, 4. s., Istra, 1895, mrtev (13./7. 1916); inf. Gregorič E., 2. dom. pp., 2. s., Trst, 1884, mrtev (18./6. 1916); lovec Irgič Franc, 4. polk ces. tir. lovcev, 6. s., Sv. Lovrenc pri Mariboru, 1889, mrtev (12./7. 1916); dež. strelec Osep Valentin, 1. dež. strelski p., 8. s., Solčava, 1874, mrtev (8-/7. 1916). i
Iz seznama izgub št. 467. Poročnik Mahr Odo,
28.	polj. havb. p., Sežana, 1879, mrtev (22./8. 1916); poročnik Majerič Robert, 42. črnovoj. baon, 4. s., Gradec, 1897, mrtev (4-/7. 1916); inf. Bezek Anton, 5. dom. p., 4. s„ Trst, 1895, ujet; inf. Božac Jakob, 5. dom. pp., 4. s., Pazin, 1885, ujet; inf. Božič Ivan, 5. dom. pp., 4. s., Buzet, 1883, ujet; inf. Brkarič Peter, 97. pp., 10, s., Sušnjevica, 1897, mrtev (1. do 10./7.1916); inf. Cerkovnik Matija, 5. dom.pp., 4. s., Srednja vas, 1879, ujet; inf. Gartner Ivan, 5, dom. pp„ 4. s., Trst, 1886, ujet; inf. Furlan Anton, 5. dom, pp., 4. s„ Sežana, 1886, ujet; inf. Gojak Andrej, 5. dom. pp., 4. s,, Trst, 1886, ujet; inf. Gorjan Roman, 5. dom. pp., 4. s., Trst, 1886, ujet; inf. Gorjan Franc, 5. dom. pp., 4. s., Koper, 1896, ujet; inf. Kaiis Ivan, 5. dom. pp., 4. s., Povir, 1875, ujet; poddesetnik Krašovec Karol, 157. črnovoj. baon, 4. s., Me-tona, 1884, mrtev (3,—13./7. 1916); inf. Lavtižar Josip, 157. črnovoj. baon, 4. s., Kranjska gora, 1893, mrtev (3,—13./7, 1916); inf. Lipič Rudolf, 157. črnovoj. baon, 3. s., Mala Lipnica, 1877, mrtev (3. do
13./7.	1916); inf. Logar Ivan, 5. dom. pp., 4. s., Postojna, Jablanica, 1884, ujet; inf. Loj Franc, 5. dom. pp., 4. s., Buje, 1886, ujet; inf. Martinjak Josip, 55. pp„ 5. s., Kranj, 1895, mrtev (23./8. 1915); inf. Marc Alojzij, 5. dom. pp., 4. s„ Planina, 1885, ujet; inf. Majer Andrej, 3. dom. pp., 3. s., Pirka, 1872, mrtev (15,—20./6. 1916); desetnik Mejak Mihael, 5. dom. pp., 4. s., Št. Peter pri Gorici, 1885, ujet; enol. prost. tit. poddesetnik Mlakar Ernest, 42. črnovoj. baon, 1. s., Sežana, Naklo, 1897, mrtev (16. do 17./8. 1916); desetnik 17. pp. Novak Franc, prideljen
8.	pp., 15. s., Ljubljana, 1880, mrtev (3./8. 1916); poddes. Olovac Anton, 5. dom. pp., 4. s., Sv. Kriz, Krško, 1886, ujet; inf. Peljhan Anton, 5. doni. pp., 4 s., Šturje, 1882, ujet; četovodja Petejan Franc, 5. dom. pp., 4. s„ Sbvodnje, 1891, ujet; inf. Režek Franc, 157. črnovoj. baon, 4. s„ Trebnje, 1883, mrtev (3,_13./7. 1916); inf. Samsa Mihael, 5. dom. pp.,
4 s., Postojna, 1876, ujet; inf. Sau Ivan, 55. pp.. 10. s„ Dol. 1882, mrtev (15./6. 1916); inf. Torkar Ivan, 5. dom. pp., 4. s., Gorje, 1896, u;et; poddesetnik Trampuž Josip, 5. dom. pp., 4. s., Temnica, 1884, ujet; inf. Uratnik Josip, 42. črnovoj. baon, 1. s., Slovenji gradeč. 1896, mrtev (26—17./8. 1916); inf. UrŠič Peter, 5. dom. pp., 4. s., Slap, 1896^ ujet; inf. Velušček Peter, 97. pp., 9. s., Anhovo, 1386, mrtev
(1._10./7. 1916); inf. Visintini Just, 5. dom. pp.,
4. s., Trst, 1887, ujet; inf. 17. pp. Vrhovec Franc, prideljen 8. pp., 15. s„ Horjul, 1872, mrtev (3./8. 1916); inf. Žerjal Anton, 5. dom. pp„ 4. s., Sežana, 1886, ujet; inf. ŽnideršiČ Ivan, 157. črnovo,. baon, 3. s., Trst, 1874, mrtev (3.-13./7. 1916); poddes. Zoran Ivan, 5. dom, pp., 4. s., Novo mesto, Uoren|c polje, 1893, ujet.
Poziv na vse matere. Radi nastopiv-šega slabega letnega časa opozarjamo vse matere, da obvarujejo svoje otroke pred prehlajenjem. Tu je treba hitre zdravniške pomoči, ter bo zdravnik v mnogih slučajih predpisal -.Sirolin Roche«, ki je splošno zelo priljubljen. Jc prijetnega okusa in ga radi uživajo. Dobi se v vseh 'ekarnah.
Pri napenjanju z pomanjkanjem sape, utripanju srca, glavobolu, omotici, čmer-nosti in nerednem odvajanju, povzroči naravna »Franc Jožefa« grenčica izdatno iz-prazenje, zabrani tvorenje plinov, ter osvobodi tesnobnega čuta. Kralj, nadzdravstve-ni svetnik dr. pl. Merkel, ravnatelj bolnice mesta Niirnberg piše, da Franc Jožefa voda zelo milo učinkuje in če se tudi jemlje skozi dalj časa, ne povzroča nobenega mika.
Izredna državna loterija za vojnoskrb-stvene namene. C. kr. ravnateljstvo drž, loterij na Dunaju je priredilo sedanjo izredno državno loterijo za vojnoskrbstvene namene, katere žrebanje se vrši že 5. oktobra t. 1. Pričakuje se, da se z ozirom na dobrodelno podjetje, udeleže najširši krogi. Več v oglasu.
Re prezrite današnjega oglasa „Srečkovnega zastopstva"!
Slov. voj. narodne pesmi
:■: za štiri glasove, 1915. Fran Marolt, Ljubljana, K 1-50 In K 1-80.
Šolam, župniščem, društvom, vojakom itd. najtoplejše priporočamo. — Najlepše darilo 1
GOLDA BATERIJE
so letos najboliel Kakovost iz dobe miru
Razprodajalcl zahtevajo cenik o malih svetilih.
Уецашко, Kralj. Vinogradi, 112, Češko.
Sprejme se
za stalno delo ter nienka. —
Kje pove uprava lista pod 2277
Proda se
mlin in žaga
z gospodarskim poslopjem v dobrem stanu poleg mesta. Hiša (mlin) enonadstropna, katera se di? lahko letoviščarjem v najem. Vprašanje na upravo .Slovenca* pod St. 2261.
I56e]o se za žago blizu Sarajeva (Bosna)
štirje žagarii
Vsi uslužbenci pri žagi so Slovenci. Na. tančneja obvestila da]a Pilana Ozren v Srednjem pri Sarajevo.	22U
Organist
z Goriškega neoženjen z dobrimi izpričevali a postranskim zaslužkom želi stalnega, ali tudi začasnega mesta.
FERDINAND SEMENIH Ormož pri Ptuju postrest. Štajersko.
Starejša oseba, ki je več let vodila večjo trgovino z mešanim blagom išče mesta v kaki trgovini kot
Ponudbe sprejema uprava lista pod štev. 2306.
Več dobrih
2260
proti dobri plači sprejme stavbeno podjetje Andrej čerue, LJubljana, Sv. Petra cesta št. 23.
Proda se večja množina
trčenega ln v satovju pri Jožefu Mrak čebeluriu na Viču 21 pri Ljubljani.
1 Ltr dobrega olja
si lahko naredi vsak sam brez vsakega truda, če naroči pri meni en zavitek	2229
„morskega maha"
iz katerega se da narediti liter dobrega olja, ki se popolnoma nič ne razlikuje od navadnega olja. En zavitek stane K 1 —
Pošilja se najmanj 6 zav. po povzetju. Trgovci precejšen popust!
Razpošiljalnica Ivan Urek,
Ljubljana, Mestni trg 13.
Oskrbnik
za večje gozdno posestvo v (3 postaje na	-
koroški želez.) ^*2 mostojni gospodarji z nekaj kavcijo. Znanje slovenskega zika je potrebno. Ponudbe sedanjega dela
Ljudsko posojilnico
bližini Maribora Prednost imajo oženjeni sa-premoženja za in nemškega je-z navedbo do-na
vLjubljani
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklo
Mq flsnola
Ljubljana
Dnnajska cesta štev. 13 pri „Flgovcu"
se priporoča slav. cerkvenim pred-tojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakov stnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za stekia stvo v tiguralnl in navadni ornamentiki, stavbno ter portalno steklarstvo — Zaioga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvii ov za podobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na raz-.
polago.	74
иг Proda se
lepa bela otroška posteljica z zagri-njalom salonska garnitura, 1 elektr. lestenec 2 metra visoko močno zrcalo za izložbo veliko zrcalo, primerno za k blagajni boa iz kožuhovine in 2 mufa več ženskih in otroških oblek. Pogleda se vsak dan od 4.-6. ure popoldne Pred škofijo št. 1 vogal III. nadstropje.
2296
U 215 16-4
Trgovina!
Znano dobra trgovina, mešane stroke v Kranjskigori se radi bolezni odda. Ogled knjig in faktur (da se vidi letni promet) je na razpolago.	2267
Ponudbe na E. HAJEK, Kranjskagora.
Proda se leta stara
Kje, pove uprava lisia pod št. 2290.
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. okrajna sodnija v Kranju je o obtožbi opravitelja državnega pravdništva g. Raj kota Peterlina kakor obtožitelja zoper Pokorn Petra, zavoljo prestopka po g 14 št. 1 ces. nar. z dne 7. avgusta 1915 št. 228 d. z. iu prestopka po 8 32 št, 2. ces. nar. z dne 11. juuija 1916 štev. 176 d. z. v navzočnosti opravitelja državnega pravdništva g. Raikota Peterlina kakor obtožitelja, obtoženca, po danes dognani glavni razpravi po predlogu obtožitelja, da se na] obtoženca postavno kaznuje, razsodila tako:
Pokorn Peter sploh Petrič, roj. 1. 1861. kat. oženjen posestnik v Primskovem predkaznovan je kriv, da je dne 11. julija 1916 v Kranju i.I zahteval za 54 kg ajde 60 K, torej da je zahteval izrabljajo izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem za neobhodno potrebne reči očitno čezmerue cene in 2.1 da je ravno takrat v njegovi posesti nahajajoče in pod zaporo dejano ajdo prodal, s čimer je zakrivil ad 1/ prest, po g 14 št. 1 ces. nar. z dne 7. avgusta 1915 št. 228 d. z. ad 2 / po § 32 št. 3 cesarske naredbe z dne 11. junija 1916 št. 176 d. z. in se oDsodi po § 14 cit. nar. v zvezi s § 267 k. z. in z uporabo § 266 k. z. v 24 ur zapora in 100 K denarne globe, v slučaju neiztirljivosti v nadaljnih 10 dni zapora, po § 389 k. p. r. da plača stroške kazenskega postopka oziroma izvršitve kazni.
Kranj, dne 11. avgusta 1916.
Dev.
Po dnevnih cenah kupuje
diuji kostanj, želod, jezice, cunje, staro železo, kosti in star
PaPir Viktorija Panholzer
LJubljana Pražakova ulica štev. 4
Kupim cele vagone od železn. postaje
želod K 4B~— za 100 Kg divji Mani li f- za 108 №
ježke, pravi kostanj
Ponudbe na Adolf Sohr, Gradec Pestalozzigstr. 1.
w Proda se
v bližini Ljubljane lepa,
Kupim vod starih
z dvema verandama in vrtom tik ob vodi ležeča. Vsa hiša je popolnoma in lepo meblovana. S hišo se lahko dobi gostilniško koncesijo in trafiko. Primerna je tudi za trgovino in vsako drugo podjetje. Resni kupci naj pišejo pod »Ugodni nakup 33« na upravništvo „Slovenca."	2304
z večletno prakso, popolnoma vešča strojepisja ter slovenske in nemške stenografije, se takoj sprejme. Ponudbe na: Zavod za promet z žkiom ob času vofne, podružnica v Ljubljani. Na ponudbe začetnic se ne bo oziralo.
□сзсзсзс^аасзсзсаапсзсзЕзсаа
0 D G
a
D
a n
Vsem cenj. odjemalcem in slavnemu občinstvu, naznanja tvrdka
2293
ШјгШа ifiusva
trgovina z mešanim blagom,
da vsled vpoklica k vojakom začasno zatvori prodajalno.
Zahvaljuje se p. n. cenj. odjemalcem in priporoča po spremembi raz-njer za nadaljno naklonjenost.
D D
caaancsnciaaaanaaaD
dobro izvežbana, do sedaj samostojna gospodinja, želi mesta h kaki boljši družini, najrajši pa h kakemu gospodu. — Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 22S9.
Proda se 5 komadov kompletnih
i. roleti Velikost 130 /300 cm. Vei se izve pri stavbni tvrdki IVAN OGR1M, Ljubljana, Grubarjevo nabrežje št 8.
B B B B
B
B □
B B B B B B B B B B B B B Ш B B
g?aj delalo Sra^šsts,
o tem lahko izveš v mični novi knjižici:
„Bral Gabriel Giraud in njegova ustanova v Rajhenburgu.
Dobiva se pri oo. trapistili v Rajhenburgu, v Katoliški bukvami v Ljubljani, pri J. Krajec nasl. in Urban Horvat v Novem mestu in po vseli drugih knjigarnah. Broširana knjiga velja K 2'50 in v platno vezana K 3-50, po pošti pa pri obeh po 20 vin. vef, - To ne samo vseskozi zanimive in s primernimi podobami okrašene, ampak ravnotako podučno in zabavne knjižico bi ne smelo manjkati v nobeni šolar-ki in društveni knjižnei. Sezite terlaj po tej nenavadni knjižici vsi Slovenci, vse šolske, fnrne in izobraževalne knjižnice ter knjižnico Marijinih družb itd,!
B B B B B B i B B R B B
D
E B B B B B m B B B
dvokoles
moških in ženskih z gumijem tudi samo gumi pisalnih in šivalnih strojev. Za mesto in okolico prodajalec lahko naznani po dopisnici. F. Batjel, Ljubljana, cesta na Rožnik štev. 29, dvorišče
Pisalni stroj
se proda. Gradišče šteo. 15, proo nadstr., Seno. 2254
2201
•Чјј^	Potrti neutešene žalosti, naznanjamo vsem so-
{Egl rodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš nad vse ljubljeni, blagi in dobri sin, brat in svak, gospod
Ing. Viktor Starooašnlk
c. kr. gozdni komisar v šibeniku in kadet aspir.
v 26. letu svoje starosti v strašnih bojih pri goriškem mostišču dne 7. avgusta padel za domovino.
KONJICE, dne 30. septembra 1916.
Rudolf in Antonija Starovašnik, stariši. Danica Plrkmaier, sestra.	Pavel Starovašnik, brat.
Fric Plrkmaier, svak.
Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega srčno ljubljenega soproga oziroma očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Avgusta Stresen
posestnika In trgovca
izrekamo tem potom našo globokočutečo srčno zahvalo.
Posebno zahvalo pa smo dolžni preč. duhovščini, gg. pevcem za tolažbe polne žalostnike in sploh vsem prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in od daleč ter spremili nepozabnega pokojnika k njegovi prezgodnji grudi.
Globoko žalujočo ostali.
Dovoljujem si uljudno naznaniti slavnemu občinstvu, da bodem otvoril v pondeljek, 2. oktobra na Sv. Petra cesti št. 28, v Kohrraann-ovi hiši
špecijalno trgovino

pralnih in čistilnih potrebščin na drobno in debelo, ter se priporočam za cenjeno naklonjenost. — V zalogi bom imel vse vrste pralnega in toaletnega mila ter sploh vse, kar spada v to stroko, ter bodem vsled brezdvomno najboljših trgovskih zvez lahko ustregel vsaki želji. — Pričakujoč obilni obisk
bilježim z odličnim spoštovanjem
Milan Hočevar.
I
Za
ter javorove, iesenove, s	čosujeve in raacesnove
plačuje vedno najvišje cene in sprejema
pismene ponudbe z navedba množino losa
PETE& 1ШСПШ,
žaga, Seebach pri Beljaku, poprej LJubljana.
Dcttnsl^c l^lobul^e
iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii шмшшшшшшшшшшш
za jesensko in aritnsko sezono Ima v veliki zalogi in po nizldh cenah
3276 Sulija Polajnl^o
Slizabetna cesta štev. 5.
Srna tu3i veliko izbiro raznovrstnega ldnča. — "©sako sre2o in soboto se proSaja tu3i na snetega Uahoba trgu.
Najcenejše
dežnike in
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
Josip Vidmar, tovarna dežnikov, Ljubljana,
Pred Škofijo 19. Prešernova ulica 4. Popravila točno in ceno.
vglaievalBS plasovirjev In irgoveo BlasDii
Ljubljana, Wolfovo ulica st 12.
Zalora ter izposojevalnica gla-
sovlrjev, planin ln harmonijev. Ugodna zamena in desetletno jamstvo. Špec elnl zavod za vglaševanje ter popravila vseh glasbil. Vglaševalec v »Glasbeni matici« ter v vseh slovenskih zavodih.
je odlično zabra-njevalno sredstvo
Zaloge v Ljubljani pri gg. Ant. Sara-bon, .Tulius Elbert, P. Lassnik.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
graver in izdelovatelj kavčuk - štauibilijev
Lfufolfana, Dvorni trg št. 1.
Cen'kl tranko. 553 Cenik: lranko.
1 Blago Ршг!
se vsakt dan podražile ž
in vso opravo vred v zelo prometnem kraju za K 32.000. Plača sc lahko samo polovica in druga polovica po dogovoru na več let. Ravnotam je mnogo dobre kontske oprave, vozov vseh vrst in lesa, plohov, favorovlb, orehovih, jesenovfh itd. na prodaj. Naslove reflektantov sprejema uprava „Slovenca" pod St. 2268.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroški!) dot, rentna In ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914............................K 173,490.838-
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914. ..............K 48,732.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na divideudah iz čistega dobička . , K 432 232'66
Kdor namerava skleniti življeusko zavarovanje, veljavno za U0J313 хашкоагаијг, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj ln
poštnine prosto.	1439
Ш9* Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji.
Marije Terezie cesta št. 12.
kakor tudi
1839
Ponudbe na naslov:
kupujem po najvišji dnevni ceai.
katera bi podučevala v laškem jeziku dva dečka. Ponudbe
2269	A. Kajfež, Kočevje.
nove in stare	vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
Bližalo se veliki dnevi sreče S
V času do 1. feb. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih Izbornih srečk:
stovlh srečk Hfstr. rfležega križa .Зоо.ооо >n 5oo.ooo kron takih srečk . . 2o©.oo©f 4oq.o©o in 2®©.©©© kron 3% zemljiških srečk Iz 1. 1380 . . 9©.©o© in 9©i©©@ frank. 3% zemljiških srečk iz 1. 1889 . . 60.000 in 1©o.@©o kron
17 Žrebanj vsako leto! Svota glavnih dobitkov l. 1917: 3,330.000 kron oziroma frankov. ———— Mesečni obrok samo K 7-— oziroma K 3-75. - ■ ■
Te srečke imajo trajno denarno vrednost in je izguba denarja kakor pri loterijah v slučaju neizžrebanja iz№|M?ena! — Zahtevajte brezplačno pojasnilo in igralni načrt, hitite z naročilom!
СЗв
Priporočamo
FHFF brzošivaliie stroje
priznano najboljše na svetu
■ ■■■■........ s pismeno 10 letno garancijo! —-—-—
Posebno pripravni za umetno vezenje (štikanje) krpanje perila, nogavic itd. o čem dajem brezplačen pouk. — Lahek in tih krogličen tek. — Šivajo naprej in nazaj.
Ugodne stare cene in mesečni obroki.
Zaloga vseh vrst šivank, olja ter posameznih delov za stroje in kolesa
Ign. Vok
Specialna trgovina šivalnih strojev in Puch koles
Ljubljana, Sodna ul. št. 7. zraven sodne palače.
Sprejmem zastopnika ali zastopnico v večjih krajih na deželi.
Ustanovljeno 1. 1893.
Ustanovljeno 1.1893.
m
m
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega, csscss Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja na razpo-ц lago brezplačno polož-w niče poštne hranilnice
Ш
тчгт
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih ua 7v2, 15 ali 22v2 let; pa tudi izven odsekov preti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1914 2228 s 16.493 deleži, ki repre-zentnjejo jamstvene giavnice za 6,432.270 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol.kanonik v Ljubljani. 1. podpredsednik:	II. podpredsednik:
Bogumil Remec, ravnatelj slov. trg. šole Karoi Pollak ml., tovarnar v Ljubljani, v Ljubljani.
Člani: Ivan Bolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; Zaje Albin, c. kr. rač. oficijal v Ljubljani; Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani; Dr. Merhar Alojzij, gimn. voro-učitelj v LjuMjani; dr. Jakob ivlohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani •■ dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani Ivan Sušnik, stolni k.vnunik v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gi-mnazijski protesor v Ljubliani; dr. Viljom Scb\veitzer: odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušeničtvk, protesor bogoslovja v Ljunljani: Fran Veruic, c kr. gimnazijski protesor v Ljubljani: Ignacij Zaploinik, katehet v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kržič, c. kr. protesor in kanonik v Ljubljani. — Dlani: Anton Čadož, katohet v Ljubljani; li. Gruber c. kr. lin rač. ollciial v Ljubljani; Ivan Шакгг, protesor; v Ljubljani-, Avgaštin Zajo, c. kr. rač. revideut in posestnik v Ljubljani.

Ш Ш Ш
si
IDO Franca Josipa cesta IU.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
v
■■■ИШММШдиишиммцвј паивнмпинпш гф
C. kr.
i

ШИШШШШ1ЖЕ«И |Ј.Ј||ЦВ1иНДП|НИУ1ЈДЖ,УТЛ»1Г7|71
Centrala na Dunaju. - Ustasisvljena 1864. -34 podružnic, Mogal mar lisa trg
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.; Prevzemanje denarnih vlon na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent t vsakodnevnim vedno ugodnim obre-iiovauiem — Denar so lahko dviga vsak dau urez odpovedi. — hupo vanje in prodajanje vrednostnih pap rjev strogo v okviru uradnih Kurzuih poročil. - sinra njcvanie in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
pri V.
L?ista
$ss. Peira cesta.
Telcton št. 41.
153ffi ^
Sflđ
<74
.4 '.S rf)-'
MI
BelniSkl kapital ln rssarve 6S.i300.06d Srca.
Najkulaatnejše izvrševanje borznih naročil nu vseh tuzemskih in inozemskih me.s tih. — Izplačevanje kuponov in Izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novccv. — Najemodaja varnih pre al o v samoshrambe (safes) za ogujevaruo snrunjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promoao za vsa žrebanja Ustmena in pismena pojasnila In nasvotf o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdai nrezp.acno. Stanje demrmii vini na hranilno najižice dne 33 avgusta 1316 K 133,036.781 ,
31. decembra 1015 na knjižice in tekočI račun K 263,<'ii-i7ii —.
гоамкиоппмпогапак итишташмшившитш,' ^итишжшшишжа
letna
garancija.
jJ_RAtf4
v rabi.
Naslov za pisma i
los. Peteline, LJubljana
se dobi le pri:	Sv. Patra nasip 7.
tovarniška zaloga
Dober, zanesljiv, lep,
šivalni stroj
Josip Petelinc-u
„Sntzner iti JRfrana"
brezplačen v hiši. — Zalogo si vsak lahko ogl
v^£jubljam, sv. Jetra nasip 7, blizu frančiškan, mostu, za vodo, levo, 3.hiša.
Gozdne sadike.
strojev v priprostl in luksus opremah, barva lesa poljubna, vsi stroji vezejo (štikajo), krpajo perilo in no-, . ... "" w , *	" gavice ter šivajo naprej in nazaj. — Pouk v vezenju
brezplačen v hlsi. - Zalogo si vsak lahko ogleda ter posamezne sisteme strojev poiskusi v trgovini
ИИШГЈШШИШ
Zuezna tordba (La Ditta Hlleafa).
opozarja ceuj. občinstvo tega mesta, da kupuje spodnjenavedeno staro blago po nižjerazvidnih cenah in se blago lahko pošilja v poštnih paketih do 10 kg tudi po povzetju, cene se razumejo netto brez poštnih stroškov:
borabaiasto, staro n	belo
volna, (lita . .
po K 4-50 za kg
K.
„ ,, 6'50 „ „
volna, siva .....po K 5-50 za kg
fina pletenina ... „ „ 4 _ „ „
dalje odeje, sukno, flanele in preproge. Vzorci naj se pošljejo.
Naslov: Alberfo &lbagii, via Belvedere 7, Trst.
Ivan Gričar
Šelenburgova ulica št. 3. Zaloga
izgotovljenih oblek
za
gospode in dečke
2155
□□□сзсзгзсзсзсзсзсзсзсзсзсасзсзсасзсзсас
□ □
D 0
G
D □
0 □
a
D
ar-iL Ji. j: ае inr ti чг-innn
flMERIKANSKI
SLOVENEC
je prvi slovenski list v Ameriki. — Ustanov, leta 1891. — Stane 15 K letno. — Izhaja v torek in petek v lastnem domu.
: Cenjenim rojakom in slavnim de- S narnim zavodom priporočamo svoj q
Bančni Oddelek j
za pošiljanje denarja na vse D kraje in izvrševanje vseh to- П j zadevnih bančnih poslov. — jj
П 1006 N. Chicago St., Joliet, III. USA. j Vse nase poslovanje je zajamčeno! п
□
□□ C3C3E
!СЗС2еЗСЗСЗЕЗеЗСЗС2СЗСЗаСЗСЗСЗСЗС2СЗЕГС1С1а
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
RTR

Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
rs
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
Iz državnih drevesnic na Kranjskem se bodo na jesen 1.1916 prodajale, dokler jih bo v zalogi, naslednje vrste gozdnih sadik:
Smreke.....
„ (presajene) črni bori . . . .
macesni akacije . jelše . . kanadski drevesca
topoli 2 do 3 m
•4 letne po 6 K
a » n 1 n
°	5
- n	n " M
3 n D 6 „ 2 t) » 7 n
1	7
x J!	11 ' П
2	„ ii 7 „ visoka . 50 K
Cene veljajo za 1000 sadik z zavojem vred, postavljene na najbližjo železniško ali poštno postajo.
Naročila naj se pošiljajo c. kr. deželnemu gozdnemu nadzorništvu v Ljubljani.	2244
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
!]11|Ш111ПШМ1ШШ1ШШМ1ШМШ1МП1ШММШШШП11ШШ1Ш1ШП1Ш11ШЦ
i	~ i s
s	_
I centrala za skupni nakup in	\ prodajo v Ljubljani.
= roglstrovana zadruga z omejeno zavezo.	=
I Mi0 cesta 2S. (uradni prost. I. nadrstr.)	I
1 priporoča svojo	I
I zalogo vsakovrstnega kolonijalne-	|
ga in špecerijskega biaga;	|
i zalogo najboljših mlekarskih iz-	|
delkov: sira, masla, kon-	| denziranega mleka;
1 zalogo zajamčeno pristnega vina	|
iz Kranjske, Štajerske, Ogr-	|
ske, Hrvatske, Istre in Dal-	|
macije, najboljše domače	|
slivovke,tropinovca,konja-	|
= ka in ruma. (Kleti v Spodnji	I
? Šiški št. 152);	§
I zalogo vsakovrstnih kmetijskih	§
strojev. Strojnik vedno na	i
razpolago;	|
1 zalogo raznih močnih krmil, gno-	f
jil semen itd,
I Knjigo »Živinorejci in vojna« pro-	|
daj a Katoliška bukvama.	=
I 529	I
ZHiiii.iiiiiiiniHimiiiiHHiiiiMtiiJHUlilliiiinilUHisnililiiiiiiiiiiiiiiiiimii!..
dobre izvežbani v svoji stroki, se sprejmeta takoj proti dobri plači in s popolno preskrbo pri knjigoveznici Ivan Novak, Pazln (Istra),
n i
m
želi ppimetmega mesta.
Več pri upravi lista pod št. 2243
гтттт шуцч тууут
(za 1 dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam dopošlje — na zahtevo brezplačno. —
Prva tovarna ur JAN KONRAD,
c. in kr. dvor. založnik Brttx št. 1552 (Češko.)
Nikel ali jeklena ure ua sidro K 0 —, 7 —, 8-—. Vojno - s ponunske iiikeln. ali jekloneure K U'—, K 2*—; armadno radij, ure iz niklja ali jekla K 12-—. M siv ne sreornoHoskopi remont, ure s sidrom K 19.— K 20- —. Budilke, stenske m ure na stojalo v voliki iz beri po nizkih cenah. 3lntno pismeno jamstvo Pošilja po povzetju. Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Po Najvlljem paohlašfienjj NJeg.	ces. in kralj, ftpost. Veličanstvi,
,MMIIIIIIHIIttinill4HIIIIHinilMllllirilHIMtll	lllllt,.....
mili C. If. mmm i
za vojnoskrbstvene namene.
Ta denarna loterija ima
21.146 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša
Žrebanje bo javno na Dunaju dne 5, oktobra 1916. Srečka stane 4 krone, Srečka slane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, IU., Vordere Zoilamts-strasse 5, po loterijah, trafikah, pri davčnih poštnih, brzojavnih in želazniških uradih, pri menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce srečk zastonj. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c, kr. generalnega ravnateljstva drž. loterij (oddelek za dobrodelne loterije).	2157

Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
агоетгтетаза^гостз. i
тагтлтешгг*,
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto.
Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000--. Stanje hranLnih vlog je bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.