QlASlLO Emms GRADISOV VESTNIK DELOVNIH UUDI OZD GIF GRADIS L6to XXII Ljubljana, januar 1980 št. 261 Varčevanje — najvažnejša naloga O varčevanju v naši družbi že dalj časa govorimo. Vendar so rezultati slabi. V večini delovnih organizacij pa tudi v celi družbi zapravljamo več, kot pridelamo. Gospodarska situacija je taka, da ne moremo več ostati le pri pozivih in opozorilih na varčevanje. Danes so v procesu reprodukcije motnje, ki zahtevajo takojšnjo družbeno akcijo. To niso problemi kratkoročnega značaja in se ne morejo reševati z začasnimi ukrepi. Predvsem gre za inflacijo, ki nenehno narašča in je v času zamrzovanja cen dosegla nivo 25%, ter za večanje deficita plačilne bilance, ki je za lansko leto znašal okoli 3,5 milijarde dolarjev. Po oceni predsedstva zvezne konference SZDLJ so te težave predvsem rezultat resnega zaostajanja v samoupravnem oblikovanju družbenoekonomskih odnosov in dejstva, da delavec v združenem delu še ne vlada s pogoji in rezultati svojega dela, oziroma z družbeno reprodukcijo. Izhajajoč iz omenjenega, je nujna akcija proti zapravljanju in nekontrolirani porabi družbenih sredstev, proti neracionalnem investiranju, proti kopičenju administrativnega aparata in režijskega osebja, proti brezplodnim seminarjem insvečanim manifestacijam, ki veliko stanejo. Z eno besedo: začeti moramo boj za racionalno proizvodnjo in tudi racionalno porabo. Družbena samozaščita tudi v prometu Dedek Mraz je sicer z zamudo, vendar pa še pravi čas poskrbel za svoje otroke in belo snežno odejo privoščil ne samo hribom, ampak tudi nižjim predelom širom naše domovine. Otroci so tega najbolj veseli, da bo sneg kot naročen popestril njihove počitniške dni. Veselje pri otrocih, nezadovoljstvo in jeza pri voznikih! Ne gre za morebitna klasična nasprotja med generacijami, pač pa za težave pri vožnji po snegu, še posebej, ker nas bodo nasledniki nagovarjali: »Očka, pelji me na to ali ono smučišče!« Ustregli boste, če je vaš avto za tako vožnjo v snegu primerno opremljen. Predvsem kakšne gume moramo imeti za vožnjo po snegu? Lahko izbiramo. Vsaj na pogonska kolesa bomo namestili zimske gume M 'S, kar pomeni mraz in sneg. Na vseh kolesih bomo lahko uporabili tudi ježevke, tj. zimske gume z nabitimi žeblji. Izkušnje so pokazale, da zmorejo še najbolj zahtevno vožnjo v snegu snežne verige, ki jih na pogonska kolesa, tudi tista z gumami letnega profila, montiramo šele tedaj, ko to zahteva situacija. Gume z zimskim profilom M S naj bodo radialne izvedbe z jeklenim pasom, ki imajo najboljše vozne sposobnosti. Prednost vožnje z zimskimi gumami je v njihovem globokem in grobem profilu, ki naj ne bo manjši od 4 mm, če hočemo, da nam sneg žlebov ne bo zamašil. Če snežne razmere ne bodo prehude, bo naš avto grebel po snegu in nas vlekel naprej. Na poledeneli cesti ali višji snežni odeji, predvsem na klancu, nas bodo tudi te gume pustile na cedilu. Če nam v zimske gume nabijejo žebljičke, se lahko postavljamo, da vozimo z ježevkami, ki so bile nek- daj pojem zimske varnosti in imenitnosti. Ker preveč uničujejo cesto, so uporabo ježevk že v večini držav prepovedali, in tudi pri nas so jim šteti dnevi. Z njimi smemo voziti le od 15. novembra do 15. marca. Zato si take investicije najbrž ne bomo privoščili. Če pa bomo na vsa kolesa našega železnega konjička nataknili že rabljene ježevke, potem ne smemo pozabiti, da se morajo vrteti v isto smer kot lani. Upam, da ste na gumah označili smer vrtenja, sicer se bodo ležišča žebljičkov razmajala in žebljički bodo izpadli. Ugotavljamo, da so verige za sneg na pogonskih kolesih najbolj zanesljiva zimska oprema. Njihova slaba lastnost je v tem, da jih je treba vedno znova nameščati in snemati, če nočemo, da se nam ne bodo prehitro strgale, ali poškodovale celo gum, če bomo z njimi vozili po kopni cesti. Pametno je ravnal tisti voznik, ki se je naučil verige nameščati še v toplih dneh, da zdaj pri tem opravilu ne bo staknil ozeblin. Nekateri vozniki se za vožnjo po snegu zadovljujejo tudi z gumami letno-zimskega profila. Povzemajo predvsem reklamno mnenje proizvajalcev, da zadovoljujejo tudi za zahtevno vožnjo po snegu. Sami pa boste spoznali, da jim bo marsikdaj potrebno natakniti tudi snežne verige. V zvezi z gumami še en nasvet. V zračnicah naj bo za vožnjo po snegu zračni pritisk za 0,2 atmosfere večji od predpisanega. S tem se vozne lastnosti gume za vožnjo po snegu zaradi specifičnih fizikalnih pojavov zboljšajo. Kadar so kolesa našega vozila opremljena za vožnjo po snegu, ne smemo pozabiti na zmanjšanje hitrosti, ki jo narekujejo že same tehnične lastnosti zimskih gum, ježevk ali celo verig za sneg. Pri odločanju o »Botra« Nuša Piškur in direktor OUR Uljanik Pula z obveznimi steklenicami šampanjca pri splovitvi plovnega objekta, ki ga bomo v Gradisu uporabljali pri raznih morskih gradnjah hitrosti vožnje se nikar ne zanašajte, da dobro podkovan konj ne more zleteti s ceste. Dobro opremljena kolesa našega železnega konjička pa niso edini pogoj za uspešno premagovanje zimskih težav. Lopata za sneg, vreča s peskom ali vlečna vrv nam lahko pridejo še kako prav, kadar se kolesa vrtijo v prazno. Ne pozabite tudi na kontrolo hladilne tekočine in tekočine v napravi za močenje vetrobranske šipe, saj boste imeli pre- cejšnje težave, če boste dovolili- * vam tekočine zamrznejo. In nenazadnje: Zadostna zaM na goriva vam bo v primeru, ko je[n, drugo odpovedalo in vas P0*11.0 m $a celilu nekje v snegu, prišla še K Za prav, da ne boste potem, ko vas J nj ne bo več grela, v vašem ljubljenj ci zmrzovali. Če mislite, da vas 1* Jnj res doleti kdaj kaj takega, Potenlra. res najboljše, da avto počiva vga| ži, vi pa se grejete raje ob peči o° di Telekomunikacijski center v Celju zgrajen Gradnja telekomunikacijskega centra Golovec v Celju je končana-Ostala so še manjša dela in zunanja ureditev objekta. Sedaj Iskra montira opremo, vendar bo ta tako težko pričakovani objekt predan z nekajmesečno zamudo, ki je deloma nastala pri gradnji, deloma pa Prl montaži opreme. Investicijska vrednost objekta je čez 240 milijo*10^ dinarjev. C-»• (t je ja ! ta d, d: j ci U; Pi Telekomunikacijski center Golovec v Celju t i,da V ZNAKU STABILIZACIJE . vsako dohr^™ novo *et0 se začne polno log< na la uP°v in želja, hkrati s tem pa Preveva občutek previdnosti -mi, ki nam jih prina-ak0: ?a _.Se *° velja v dobršni meri tudi *' OleH n ~ VWVUIWIV piWYiUH« n3 k, vneznankami, ki nam jih pri akc Za se 1° velja v dobršni meri tudi \&l n je 'zf. . v a n ja za dosledno izvajani cije pollt'ke gospodarske stabiliza-hk»!nienr Prav gotovo bo leto 1980 v nje m znamenju. ara-1 m® 6 Izhodišča resolucije dru?hS°*Uc^a ° Politiki izvajanja obHnkene8a plana SR Slovenije za (takt« 1^76—1980 v letu 1980 je v n , P01«) naslov) — izšla ianua 3dnem ,istu SRS, št. 1 od 14. uPrav!]a 1 7— bo v vsakdanji rabi lucil ‘Ceno Poimenovana kot reso-tal(jn ®°sPoclarske stabilizacije, saj do ZarjUsmer'tev veje od njene prve da Se nle strani. Pritrditi moramo, cijs^j e srečujemo prvič s štabi liza-od Dr„'. usmcritvami, vendar je ta Zato .isnj|b precej strožja — tudi Preteki |zvajanju stabilizacije v 0s*' nismo bili dovolj strogi. tis Iz resolucije povzemamo kot izhodiščne naloge: tev hitrejšem preudarnem nadomeščanju uvoza), — izboljšanje strukture proizvodnje in novih naložb z ugodnejšimi plačilno-bilančnimi učinki, večjo učinkovitost nalaganja v prednostne dejavnosti, večjo povezanost s surovinsko podlago, — manjšo energetsko odvisnost od uvoza nafte in skrbnejšo usmeritev k domačim energetskim virom, — proizvodnjo, ki zaposluje več znanja in prinaša večjo kvaliteto, — izboljšanje lastne akumulacije tozdov in zmanjšanje odvisnosti razširjene reprodukcije od posojil, — zajezitev neutemeljenih pritiskov na rast osebnih dohodkov in s tem v zvezi na rast sredstev splošne in skupne porabe, — ublažitev pritiskov na rast cen z vzpostavitvijo realnejših razmerij večjo rast izvoza blaga in stori-1 manjši uvozni odvisnosti (ter k-,-1» i 1 ' rl it an' zagotavljajo: »Letos se boste že kopali v Biogradu ..--7 — ... t Ve8a doma^BiojjrajV PriPravljanju gradbišča za betoniranje našega no- med cenami posameznih izdelkov (družbena kontrola cen), — administrativno urejanje vprašanj na nekaterih ključnih področjih moramo spreseči z ustreznim samoupravnim organiziranjem in delovanjem samoupravnih orga- nOV" DELAVCI MORAJO VEDETI... ... kakšni so cilji, usmeritve in naloge gospodarske stabilizacije. Vedeti morajo, da se sindikat poleg naštetih nalog zavzema tudi za varčevanje pri stroških za reprezentanco in za službena potovanja, za odgovornejši odnos do nakupa tujih licenc in patentov ter pri sklepanju pogodb s tujimi partnerji, kot tudi za učinkovitejšo usmeritev domačih raziskovalnih in razvojnih projektov k posodobitvi naše tehnologije. Osnovne organizacije zveze sindikatov so dolžne zagotavljati, da bodo delavci v tozdih mesečno, posebej temeljito pa ob periodičnih obračunih, ocenjevali rezultate svojega gospodarjenja in pravočasno ukrepali proti motnjam ter ravnanju, ki ni v skladu s sprejeto ekonomsko politiko. Delavci morajo vedeti tudi to, da morajo skupna sredstva za osebne dohodke v tozdih materialne proizvodnje letos naraščati za 25 odstotkov počasneje od rasti dohodka. Tisti, ki so lani neupravičeno pohiteli s povišanjem osebnih dohodkov, pa se bodo morali sprijazniti s tem, da jih bodo »nadomestili« letos. Okrog delitve osebnih dohodkov je predvidenih še nekaj odstopanj od navedenega odstotka glede na posebne okoliščine pri pridobivanju dohodka. Sredstva za osebne dohodke delavcev v nematerialni proizvodnji se bodo oblikovala glede na gibanje osebnih dohodkov delavcev gospodarskih organizacij združenega dela, njihova masa pa ne sme biti nad 16 odstotki sredstev za osebne dohodke v nematerialni proizvodnji v letu 1979. Predvidenih je še vrsta omejitev, med njimi tudi ta, da poraba sredstev skupne porabe ne sme preseči lanske za več kot 15 odstotkov. Posamezna izplačila iz sredstev skupne porabe naj se povečujejo mnogo počasneje, ali ostanejo na ravni lanskega tričetrt-letja, le regres za prehrano med delom naj znaša 8 odstotkov od poprečnega osebnega dohodka v lanskem tričetrtletju. Dogovor o politiki razporejanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo mora biti sklenjen do konca januarja. Zvezni izvršni svet naj bi še januarja sprejel zakon, ki bo opredelil višino sredstev za nekatere osebne prejemke iz materialnih stroškov, za reprezentanco, za znesek pogodb o delu in še nekatera druga sredstva. ODREKANJE, PA TUDI RAST Vsaka organizacija združenega dela naj bi pripravila svoj program na področju cen. Pri zagotavljanju discipline so ukrepi premalo, to vprašanje je treba urediti tudi sistemsko. Osnovne organizacije sindikata ne smejo obstati pri seznanjanju delavcev, morajo jim dati besedo in poskrbeti, da ta pride na pravo mesto. Ne bi se smel ponoviti ta primer: niti ena osnovna organizacija zveze sindikatov v Ljubljani ni analizirala, zakaj so ob novem letu stali nakopičeni vagoni, ki jih ni imel kdo raztovoriti! Tudi osnovne organizacije zveze sindikatov morajo sprejeti svoje operativne programe za izvajanje stabilizacije, vplivati pa morajo tudi na materialno stimulacijo boljšega dela. To je nekaj poudarkov s seje, med katerimi bi vsak moral postati naša vsakdanja praksa. VLADIMIR JERMAN Prvi obrisi novega doma se že kažejo d< NA ŽIROVSKEM VRHU ŽIVO Julija lanskega leta so delavci našega tozda GE Jesenice začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo Rudnika urana Žirovski vrh, tako da bo to gradbišče verjetno največje grad- Stevo Jeftiš tudi dela na gradbišču RUŽV bišče jeseniškega tozda v naslednjih letih. Že sama pripravljalna dela so bila zelo obsežna. Da so sploh lahko začeli z delom je bilo potrebno najprej porušiti in na novo zgraditi dve večji kmetiji, premestiti in regulirati potok Todražnica in urediti naselje za delavce. Ogromno je bilo zemeljskih del in miniranje skal — miniranje je opravil Geološki zavod Slovenije. Potrebno bo zgraditi tudi cesto v dolžini 2,5 kilometra. Rudnik urana Žirovski vrh — RUŽV bo imel dve glavni lokaciji, spodnjo in zgornjo. Na zgornji lokaciji bo glavni izvozni rov iz rudnika vključno z vsemi objekti drobilnice in različne deponije za rudo in jalovino. Na spodnji lokaciji, na kateri sedaj v glavnem delamo pa bodo stali objekti za predelavo rude, to je hala, v kateri bo glavni predelovalni obrat, servisni obrat, upravni objekt z laboratorijem, gasilski prostori, rezervoarji za industrijsko in pitno vodo itd. Sedaj še vedno odvažajo material in ravnajo plato spodnje lokacije. Vse je že pripravljeno za gradnjo temeljev hale za glavni predelovalni obrat. Regulacija potoka Todražnica je tudi že končana. V delavsko naselje napeljujejo centralno kurjavo in urejujejo jedilnico. Na gradbišču trenutno dela le 26 delavcev, za katere vozijo hrano iz našega samskega doma v Kranju. Že marca bo na tem gradbišču zaP sleno najmanj 60 delavcev, v čas ^ bodo gradbena dela na višku pa I 150 gradivosih delavcev. ^ |g ^ j Po predvidevanjih bi dela m Rudniku urana Žirovski vrh n1 biti končana v treh letih. i;. Pripravljalna dela na RUŽV obsegajo tudi rušenje starih in gradnjo novih kmetij s pripadajočimi objekti Mehanizacija pri delu na RUŽV Gradbišča v Žalcu Prisoten ',t0,zd je„r,vei" ab manj vedno amv" tudi v Žalcu. Seda imajo „!? Š,ln gradbišča: dom SLO, sta- nova ■' t‘auul!'ea: aom slu, sta-in s;i„ . a gradnja, prizidek občine !*°s' za Hmezad. odpon! Rosnega ljudskega faz^ {gradijo v dveh fazah. Prva 43 obsega dom., ^Ubc8a gradnjo gasilskega "amenku°ncan naj bi bil aPrila. več' davan Sko dvorano za različna preseje' filmskim predvajanjem, Prosto ’ ^ tei ^az* b°do zgrajeni tudi' SDlrK„ri|.Za teritorialno obrambo in v n' 'Judski odpor. V H •— UUPU1 • dom lun®' tazi Pa bo zgrajen 1 lce- Po predvidevanjih nov bo dom zgrajen do 29. novembra letos. Pred zaključkom gradnje je 120 stanovanj. Prvi blok s 40 stanovanji že vseljujejo, oba preostala pa bosta vseljiva marca letos. Prostorska stiska žalske skupščine občine bo končana aprila letos, ko bo dograjen prizidek občini. Prizidek bo imel tri nadstropja, v kletnih prostorih pa zaklonišča. Dela na gradnji silosov za Hmezad so že končana ostala je še zunanja ureditev. Za Hmezad pa bodo Celjani že februarja začeli graditi halo velikosti 70 x 25 metrov. C. PAVLIN Most dolg 24 kilometrov i*06t nkiemirat Bahrein bodo z mo-Nt bn s Saudovo Arabijo. neljal če? °|8,24 kilometrov in bo bi ^dijatdo dolarjev. Z deli Pnčel' naslednje leto. rt4rPžpS,e*xZ,a Stadnjo tega mostu je i criai ec *“' a dim na gradilištu rudnik urana ovski vrh pa bi najprije rekao ne i torne, Pitam se, tko ima Prav0’(jjč lošalje radnike na gradilište g jj >sim kreveta nema gotovo ništa-obama je hladno, nema P‘J‘‘ ode, nema WC, nema ništa. Hra :oju plačamo je nizašta. Zbog * og odnosa Vodečih do nas koji ta adimo moglo bi se još mnogo - e<-j- .i/ort1 Što se tiče života u sam ^ lomu u potpunosti se slažerri vime što su rekli ostali, ali bi na£ ‘u io još i to, kako je moguče, ‘ lašoj kuhinji ne radi niti iec*na.^e-ovana kuharica, več su sve prl te. Možda je i z bog toga kvah irane tako slaba? ,. ^ Upravnik doma previše ^te/!|n1a entralnom grijanju, pa je u so. 0 losta hladno. Kada mu se poza . (0. la je hladno i kažemo neka pus 'nj,j iliju vodu u radijatore on nema Dževad Pivalič INOVACIJE V ZDRUŽENEM DELU rev °im®?a znanstveno tehnološke jp 0 uxc,Je po drugi svetovni vojni se ohi v 3 s?cia*istična družba že v 2a 1 ^anju svoje prave državnosti Boris -°'ni meri’ saJ Je Pokojni i?iim u •dnc v predlogu zakona o den 1 ".ln tehničnih izboljšavah že decembra 1948 zapisal: 'ovezC'anlStiČna izgradnia Dovp Ia lstl*na izgradnja je tesno hlev Z3na Z razv°jem tehnike in za->, na stalno ustvarjalno delovanje za njeno izpopolnitev. — »mino ustvarjala a njeno izpopolnitev. )oH=Cldranem Predlogu zakona VSI 11 en/>Snll«tiXMA »a doh !tlranem predlogu zakona si L vsi ‘emelji socialistične teo 0„1 inovacijskih procesov, ki si jil u8otovrtvaami:rimerjaV° Z n0VejŠi,r gotovitvami: nosti ^re? sta*ne 'novatorske deja na ' ^onomskega razvoja glei 2 onitosti sodobne ekonomi ti’ aradi prvega pogoja mc 2 suuoone eKon biti v f araf.‘ Prve8a pogoja mo nje in Cla*,stični družbi organizir novih viHaleStn° sPodbujanje vs' vestn ldlkov tehničnih inovacij; delavski083 Vse družbe’ Poseb redno Cga razreda, če želi iti vzp Biie in Z razv°jem svetovhe tehno ZVaialn7srTd,SaljŠeVatiSVOjaPr žiČnnJ6'* potrebi mora slediti mr 4 nn°-Vuatorstva in izumiteljsv skladatrUZ^eni Peresi se mort interpc *Z moraln*mi in materialni — i7n.' astvarjalca nove tehnolog “najditelja, novatorja. lehni^narad' tega mora družba isk naloge LUSt^arjalce in j'm zauP Planira Z-l resevanje predvidenih družbo” • tebničnih vprašanj v v: v strato' ■*" gospodarski strategiji Posame^n-L gospodarskega razve skovain-u gospodarskih ali ra »amin enot ”>UClj r^ZVitpiv* gija Sn^ svetu najnovejša te letih in nmon' najkasneje v zastara na^asneje tudi v te 0ludje*taJ' znanstveno tehn dričaah’ki — ^ Pa so v svetu sledeči: javljeni kot 400.000 formi pred kratkim preko TV programa ljubljanske televizije. 1. primer: Naše tobačne tovarne imajo že več kot stoletno tradicijo (Zagreb 120 let, Ljubljana 100 let). Poleg tega imamo odlične vrste domačega tobaka, smo ena od večjih držav izvoznic surovega tobaka, vendar kljub temu nimamo značilne jugoslovanske cigarete, ki bi jo lahko prodajali po celem svetu, celo obratno, vse naše večje tovarne se potegujejo za tuje licence, poleg tega pa še uvažajo tobačne izdelke. 2. primer: Angleška tobačna industrija je razvila nekaj vrst cigaret in drugih tobačnih izdelkov, ki slovijo po celem svetu, pri tem pa nimajo niti ene tobačne rastline na britanskem otoku. Komentar je najbrž odveč, čeprav je identična situacija v čevljarski industriji in industriji čokolade ter bonbonov. Razmere v svetovnem merilu v smislu družbenega bogastva so se odločujoče spremenile, saj je danes oplemenitena tehnologija odločujoča ekonomska kategorija, ne pa zemlja, kot je veljalo nekoč. Svetovna razdelitev novih dobrin, ki nastajajo z novimi izumi pa je v 15 najrazvitejših državah 95 % vseh izumov, le pet procentov pa odpade na vse ostale države sveta, vključno z Jugoslavijo. Torej je očitno, da je to temeljni vzrok za poglabljanje prepada med razvitimi in nerazvitimi. Mogoče je ena najvažnejših ugotovitev, da v proizvodnji ni nič več odločujoč obseg, ampak nivo produktivnosti delovnega procesa, ki je neločljivo povezan z inovacijskim procesom. Zahodni teoretiki ugotavljajo, da se 75 % produktivnosti doseže s tehničnimi izumi in inovacijami, dočim sovjetski teoretiki ugotavljajo, da je ta odstotek celo 90%. Razumljivo je, da so naši novejši družbenopolitični dokumenti, tu mislim predvsem resolucijo X. kongresa ZKJ, VII. kongresa Zveze sindikatov, opredelili pomen inovacijske dejavnosti in v resoluciji je zapi- sano: Znanstveno, tehnični napredek postaja vse pomembnejši činitelj ekonomskega napredka. Delavci v združenem delu morajo biti osnovni nosilci tega napredka, morajo uporabljati njegove sadove pri ustvarjanju novih možnosti za svoj lastni in celotni družbeni razvoj. Naša socialistična družba mora stalno razširjati materialni in kadrovski temelj znanstvenega dela, stimulirati mora ustvarjanje in omogočanje hitrejše uporabe modernih dosežkov. Na osnovi teh sklepov je skupščina SFRJ proglasila leto 1975 za leto tehnoloških inovacij in zaščite pravic industrijske lastnine. Žal danes ugotavljamo, da tudi ta sklep ni bistveno vplival k izboljšanju razmer in moram ugotoviti, da so po poti svojega razvoja in tehnologije krenila le nekatera podjetja, kot Iskra, Lek, Krka, Elan in med njimi tudi Gradis, vendar le z delom svojih velikih kapacitet. V svojem izvajanju ne želim uporabiti znanih statistik, ki kažejo, da je v industrijski lastnini in splošno inventivni dejavnosti Jugoslavija na repu razvitih držav. Zadostuje naj le ugotovitev, da so prišle najrazvitejše družbe do spoznanja, da je tehnični napredek osrednja gonilna sila gospodarskega napredka, da je mednarodni prestiž in vojaška moč neke družbene sredine najtesneje povezana z znanstveno-tehničnim potencialom in da je tehnološka konkurenca zavzela prvo mesto med vsemi konkurencami. V Gradisu se zavestno z inventivno dejavnostjo ukvarjamo od leta 1971, kose je skupina zanesenjakov pod vodstvom sedaj že upokojenega ing. Uršiča, ing. Sodnika in ekonomista Koleta lotila nehvaležnega dela priprave pravilnika o inventivni dejavnosti, ki je začel veljati v mesecu aprilu 1972 z naslovom »Pravilnik o preminiranju, nagrajevanju in odškodninah za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge«. Pravilnik sam seveda še ni zadostoval za pravo spodbudo širše inventivne dejavnosti, predvsem zato, ker v njem ni bila jasno opredeljena ŠTEVILO INOVACIJSKIH PREDLOGOV IN ŠTEVILO NAGRAJENCEV PO POSAMEZNIH TOZD V letih 1972—1976 Zap. št. 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1. GE Celje — l/l 3/7 l/l 2/6 4/8 2. GE Gradnje Ptuj 3. GE Jesenice — — — l/l 11/2 1/3 4. GE Koper — — 4/9 5. GE Ljubljana — — ' 1/4 6. GE Lj. — okolica — — — — 1/1 l/l 7. GE NG Maribor — — 1/5 3/3 0/2 2/0 1/5 8. GE Maribor — 1/4 4/15 8/1 8/12 1/8 9. GE Ravne 1/2 2/7 10. KO Ljubljana — — — 0/5 2/1 2/3 11. KO Maribor 1/1 7/1 2/2 12. LIO Škofja Loka 13. OGP Ljubljana 14. SPO Ljubljana — — 1/1 0/2 3/6 15. CEŽ Ljubljana 16. PB Ljubljana « — — 2/4 6/2 3/6 17. PB Maribor — — — 3/4 5/2 1/1 1/3 18. DSSS 1/3 — — 5/5 3/6 18/7 3/8 6/18 Skupaj 2/5 1/4 2/6 9/9 17/45 18/61 9/34 37/79 Števec — število prijav v tekočem letu imenovalec — število avtnriev ’ 'T mMd*-Ln 71 Prva klet, pritličje, prvo in del drugega nadstropja bodo uporabljeni kot razstavni prostori Gospodarskega razstavišča. V drugi kleti bodo skladišča, v delu drugega nadstropja pa prostori za različna posvetovanja, sestanke, seminarje itd. Površina nove hale je okoli 5.000 kvadratnih metrov, od tega bo 4.000 kvadratnih metrov razstavnih površin. Investicijska vrednost objekta je 129 milijonov dinarjev. C. P. Betonska fasada skriva pretežni del vsega tistega hitenja in gneče med 60® delavci, ki končujejo z deli na srednji dvorani milili Aprila bo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani bogatejše še za halo s 5.000 kv. m Smrečica na prizidku k hali B na ljubljanskem razstavišču t . : : n - ■ '• Že pred novim letom so delavci tozda GE Ljubljana postavili smrečico na prizidek hale B ljubljanskega razstavišča. Prizidek stoji med obstoječo halo B Gospodarskega razstavišča in poslovno-prodajnim centrom Slovenijalesa. Prav zaradi bližine PPG Slovenijalesa je prizidek le-temu konstrukcijsko zelo podoben, le da je prednapeti beton, ki je uporabljen pri gradnji PPG Slovenijales, nadomeščen s klasičnimi ar-mirno-betonskimi nosilci. Prizidek je dolg 50 in širok 20 metrov. Ima dve kleti, pritličje in dve nadstropji. Gradnja prizidka se se začela januarja 1978, končana pa bo aprila letos. Hhla bo v celoti zastekljena in sedaj čakajo na posebno steklo, višine 6 metrov, ki ga bodo pripeljali iz Švice. Nadaljevanje s 7. strani stara dilema inovatorstva »kaj je to delovna dolžnost«. Pojem delovne dolžnosti bomo obravnavali pozneje. Pravo spodbudo širši inventivni dejavnosti v Gradisu pa je dal odbor za razvoj in organizacijo, ki je v letu 1973 sprejel sklep, da naj se del združenih sredstev za razvoj aktivira za inventivno dejavnost, v razvoj-no-organizacijski službi pa zadolži enega raziskovalca, da bo skrbel tudi za formalno-administrativno plat dela. Takšne odločitve so imele prve dobre rezultate, ki so v letih 1976 in 1977 pripeljale do prave množične inventivne dejavnosti. (nadaljevanje prihodnjič) Na Cankarjevem domu dela dobro napredujejo —— Pogled na betonske stene, ki se dvigajo v ozki prostor med stolpnico Iskre in Erjavčevo ulico v Ljubljani, niti približno ne more razkriti vsega, kar se tačas dogaja znotraj sten bodočega Kulturnega doma Ivan Cankar. Okoli 600 delavcev hitro in v gneči opravlja stotine zahtevnih del, ki so v marsičem že sklepna dela za srednjo dvorano. Pravzaprav je ta hip celotno delo osredotočeno na hodnike in prostore, ki so v zvezi s srednjo dvorano s 650 sedeži, njenim vrtljivim odrom in rdečimi sedeži. Strop je že izdelan, pri montaži vrtljivega odra pa sodelujejo tudi trije delavci iz Velike Britanije, od koder je prišel tudi del opreme. 650 rdečih sedežev je Končujejo tudi vso instalacijo- k' bo omogočala nemoten potek pdr6' ditve v srednji dvorani, kakor tu® vse hodnike, sanitarije in drug6 stranske prostore. Čeprav so vsa dela osredotočen«1 na ta del zgradbe pa delavci tudi n«1 drugih koncih ne počivajo. Naši delavci so že razopažili \ cčino prosto- j rov, deloma pa tudi v veliki dvora®-čeprav ravno v njej še stoji del zapl6' tene in orjaške železne konstrukcij6’ Tako dela počasi postajajo drobne)' ša, a vendar nič manj zahtevna. N" J gradbišču bosta še naprej delali dve ; izmeni, kar govori o tem, da s6 tempo gradnje ne zmanjšuje, čeprilV je del kulturnega doma že zgrajen C *■ i Svima nama je ista želja — što pre izgraditi željeni objekt Takvi smo mi radnici, koji gradi-d °'kad započnemo objekt, želimo a sto pre prebrodimo probleme, °Ji se pojave prilikom gradnje, da 0 Pre predamo investitoru objekt, Posebno tad kad je taj objekt ,an za sve nas. Jedan takav primjer je kulturni s°m Ivana Cankarja. Poznalo je . IIria> kakve poteškoče su nas pra-J°dpočetka gradnje — kako smo . ?e‘jn° očekivali kraj iskopa i be- Toriania Pos*ednje tlačne ploče. 'ko nam je problema zadava ta ffomna količina vode ali bili smo vu jSn!’ da to moramo i možemo sa-Srn atl- Kao što znamo, odoljeli sto Problemima i sada smo umje-2e |.adeset metara izpod nivoa iZr)aJe .— dvadeset metara i više ali^fd smo se rješili jednih teškoča višin n.astaI' drugi —velika opasnost Mt.1 težki uslovi za opažanje. Te težkoč :e $rno rješili sa NOE opažima ali je nastao problem stezanja opaža. U nekim situacijama su morali radnici ulaziti u armaturu — 40 cm debelih stijena i postavljati jubi-dur cjevi — da bi se mogli stezni vijači vaditi i razopažati. Naravno — za to su bili spremni samo oni »naj-sitniji« — jedan od tih je bio Niko Marjanovič, kojeg vidite na fotografiji. Taj mladi radnik PK tesarje po-kazao, da ne treba razmišljati, ako je u pitanju bilo koji problem, koji se treba fješiti, da bi se postigao željeni cilj s vi h nas, koji gradimo i onih, koji promatraju tu gradnju. Brzom napredku gradnje su sva-kako doprinjeli žerjavi, koje smo več par puta morali nastavljati. Za njihov rad — brz prenos materijala su svakako zaslužni žerjavisti i sig-nalisti. Signalisti su odigrali veliku ulogu, imali su puno posla, morali su stiči na svaki kraj, da zakače, odkače i usmeravaju žerjave. Jedan od sig-nalista je i Pojalič. spektivradova’ gledan iz ptičje per- Detajl visokih odrova u°*k>da hjS° $C V Gradisu zbrali organizatoiji obveščanja v občini Moste-j,Nk obt-Se j*°6°vorili o pripravah za uvedbo ekonomskih stanarin. Pr?d-nalop1*8*® uPrave za notranje zadeve pa je pojasnil novinarjem tudi g * področja družbene saipoznščite v cestnem nrometu Naravno, da smo mi svi doprinjeli zaboravljaju i da nagrade za uložen i da još doprinosimo gradnji ovog trud. Nadamo se i za iduče godine željenog objekta. Velika je zasluga sličnim uspjesima i medusobnom svakog radnika, a takode vodstva dobrom razumevanju svi h radnika u gradilišta, koje pazi, da ništa u orga- našoj sredini, nizaciji ne fali za neometan rad a ne NIKIČ MILENKO Žeijavi neprekidno rade i uvjek ima puno posla za naše signaliste Signalista Pojalič obavlja svoju dužnost Kad pogledamo odozgo tek vidimo, koliko (40 cm) »prostora« ima rad- »»lir II 010711 Niko Marjanovič u armaturi rešava problem stezanja ing. Vladimir Čadež se poslavlja Pred kratkim je odšel v pokoj direktor GASTA in naš bivši sodelavec Vladimir Čadež. Ob odhodu je povedal naslednje: » Takoj po osvoboditvi sem se po kratki zaposlitvi v osvobojenem Trstu vključil v intenzivna obnovitvena dela po vojni prizadetih podjetij: Štajerska — železoindustrijska družba Žreče in Železarna Muta kot delegat takratnega Ministrstva za industrijo Slovenije. Zaradi pomanjkanja gradbenih strokovnjakov sem bil nato vključen v gradnjo takrat najpomembnejših »ključnih« objektov v Sloveniji, ki jih je izvajal Gradis. Najprej v gradnjo Litostroja, od leta 1953 pa kot šef gradbišča Termoelektrarne Šoštanj in Rudnika Velenje. Leta 1959 sem bil imenovan za pomočnika republiškega sekretarja za industrijo, zadolžili so me za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala. V tem času sem organiziral sektor gradbeništva, kjer smo opravljali vse predpisane upravne postopke — od revizij projektov, izdaje gradbenih in uporabnih dovoljenj, pripravljali smo predloge za izdajo predpisov ter obravnavali problematiko gradbeništva v skladu s takratnimi pooblastili in pristojnostmi. Na tem delovnem mestu sem ostal deset let do leta 1969, ko sem se vključil v gradnjo avtocest pri podjetjih Gradis, Slovenija ceste in Primorje iz Ajdovščine. Ta podjetja so v ta namen ustanovila posebno organizacijsko obliko GAST pri Slovenija cestah z določenimi nalogami koore-dinacije del pri gradnji posameznih odsekov avtocest. Kot direktor te organizacijske enote sem deloval deset let od pričetka#radnje prvega odseka Vrhnika—Postojna, dodovršitve del na odseku Dolgi most—Vrhnika, ko sem šel po 43. letih aktivne zaposlitve v pokoj. Kot pomočnik republiškega sekretarja za industrijo sem bil dalj časa predsednik upravnega odbora Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij. Iz kratkega prikaza dosedanjih zaposlitev je razvidno, da sem se v glavnem seznanil z osnovnimi dejavnostmi gradbeništva, od raziskovalnega dela pri prof. Kasalu in ZRMK, projektiranja, gradnjo pomembnih objektov, organizacije podjetij, do vseh stopenj upravnega dela v gradbeništvu, t.j. v pristojnosti mesta, okraja in republike. Od leta 1953 dalje, to je 26 let, sem sodeloval pri oblikovanju republiške in od leta 1959 dalje tudi zvezne gradbene zakonodaje. Od ustanovitve strokovnega društva Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, zlasti od leta 1953 dalje, sem aktivno sodeloval v tej strokovni organizaciji, nazadnje kot predsednik in nato kot podpredsednik Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Takratna dejavnost ZGITS je razvidna iz mojih poročil na občnih zborih leča 1970 v Novi Gorici in leta 1974 v Mariboru (Gradbeni vestnik št. II, 1979 str. 297—303 in Gradbeni vestnik št. II 1974 str. 280—285). Za svoje delo v republiških in zveznih strokovnih društvih sem prejel od leta 1960 do leta 1975 naslednja priznanja: Zaslužni član Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije; častni član Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, častni član Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, častni član gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Po prihodu iz operati v nega delana terenu leta 1953 v Ljubljano, sem si na delovnih mestih, ki sem jih imel, prizadeval, da se v vsestranskem sodelovanju, zlasti z Zvezo gradbenih inženirjev in tehnikov prilagodim gradbeno-regulativnim potrebam prakse, da se izvedejo potrebni ukrepi za razvoj gradbeništva in industrije gradbenega materiala in da opravim naloge v zvezi z gradnjo pomembnejših objektov. S tem v zvezi navajam sledeče: — Moj prispevek k oblikovanju gradbene zakonodaje v republiki in federaciji je med drugim razviden iz referatov, ki sem jih imel na občnih zborih republiških in zveznih strokovnih društev in velikega števila člankov, objavljenih v republiških in zveznih strokovnih publikacijah, od katerih navajam nekatere: Tehnička regulativa u gradevinar-stvu, str. 60—66, objavljen v Almanahu gradevinarstva Jugoslavije, Beograd, 1961 in Stručno zakono-davstvo i regulativa iz oblasti gradevinarstva na str. 472—479, objavljen v publikciji »25 godina gradevinarstva socialističke Jugoslavije«, Beograd 1970, Stanje gradevinskih zakona i regulative, Beograd 1974, objavljen v posebni publikaciji ZGITJ. — Na mojo pobudo je bila junija leta 1963 izdana republiška Odredba o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih področjih. Za potrebe prakse smo v okviru ZGITS izdali posebno poblikacijo »Dimenzioniranje gradbenih objektov v potresnih področjih« istega leta še pred skopskim potresom. Ta predpis so uporabljali pri obnovi Skopja in je bil osnova za: zvezni predpis, ki je bil izdan leto dni po skopskem potresu. — Posebno pozornost sem posvečal seznanjanju strokovne javnosti z zakoni, ki so od leta 1961 dalje urejali področje graditve investicijskih objektov. V ta namen sem organiziral posebna posvetovanja. Uradni list ŠRS pa od leta 1963 dalje izdaja posebno zbirko predpisov o graditvi objektov v posebnih priročnikih, kjer so objavljeni vsakokratni zvezni in republiški zakoni o graditvi objektov z vsemi spremljajočimi predpisi. Zaradi velikega povpraševanja je bilo doslej izdanih več ponatisov (zadnji v letošnjem letu). — Izvedel sem priprave za realizacijo izgradnje centralne separacije v Ljubljani v Stožicah (sedaj Tehnika), ki je pred 20 leti imela po takratnem urbanističnem načrtu dovolj prostora za dolgoročno izkoriščanje. Prav tako sem izvedel — izgradnjo tunelske peči nove opekarne INDOP v Smodinovcu pri Ljubljani, ki je bila prva te vrste pred 20. leti v Sloveniji, — v času priprav za VII. kongres ZKJ v Ljubljani leta 1958 sem bil osebno odgovoren za izgradnjo nove vojaške veterinarske ambulante, ki je bila v izredno kratkem času zgrajena v Šentvidu, nato pa sem v končni fazi postal organizacij.sk i vodja za iz ved bo vseh predvidenih del na Gospodarskem razstavišču, ki so bila kljub izredno kratkem roku pravočasno dokončana. — Kot predstavnik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije sem bil od avgusta do konca leta 1963 odgovoren za pravočasno in kvalitetno izgradnjo naselja Vlas, sanacijo objektov v občini Idadije in za sanacijo najpomembnejših objektov v Skopju po potresu julija istega leta. V tistem času si je slovensko gradbeništvo pridobilo velik ugled zaradi uspešne realizacije vseh prevzetih nalog, ki jih je bilo treba izvesti v izredno težkih pogojih (gle* moj članek o obnovi Skopja, ki je bil objavljen v Gradbenem vestniku št. 10 1963); — Pred 17 leti sem dal pobudo, da se po prekinitvi v letih 1961—1962 oživi Gradbeni vestnik in omogoči redno izhajanje te edine slovenske strokovne revije gradbeništva po novih programskih osnovah (Gradbeni vestnik št. 12 1963 str. 300). Od leta 1963 dalje Gradbeni vestnik redno izhaja kljub občasnim težavam, na katere smo naleteli v času neprekinjenega izdajanja “ strokovne revije. V tem času sem napisal 36 člankov v raznih rubrikah in pritegnil k sodelovanju vrsto piscev raznih člankov• — Od 1. L 1971 dalje sem aktiva' član uredniškega sveta oziroma odbora zvezne strokovne revije »Na>\ gradevinarstvo«, ki je objavila Wc mojih člankov. — Sodeloval sem pri izdelavi P‘a' nov razvoja gradbeništva v naši republiki od leta 1959 dalje. Tako seja npr. oceno stanjazrazvoja gradbend tva in industrije gradbenega materiala s smernicami za njegov razvo) letih 1964—1970 objavil v posebnem članku v Gradbenem vestnik št. 8—9 1964 na str. 149—162- — Pomembnim investitorjem Z gradnjo infrastrukturnih objekt0.' tj. j. za gradnjo Hidrocentrale Šrectnl Drava I. in takratnem cestne t očal skladu SR Slovenije sem pripor da vključijo v proces graditve teh o jektov ZRMK glede raziskav in izd ^ lavo tenderske dokumentacije, da tako zagotovi stalna kontrola in kv liteta gradnje teh objektov, kar je 01 tudi realizirano. ■ — Prispevek k pripravam za P',, četek graditve omrežja avtocest v na* republiki je dalo prvo tovrstno P . svetovanje — simpozij o hitri c Šentilj—Maribor—Ljubljana-—r . stojna—Gorica, ki smo ga v °r8arji. zaciji ZGITS in mariborskega dnp^ tva organizirali februarja leta I Mariboru. Na uspešnem posvet0’ nju sprejeti zaključki so danes v £ \ nem realizirani. Prispevki vid gradbenih strokovnjakov, ki sm°J.„ povabili k sodelovanju, so med d gim dali osnovne smernice za °r%a'L. zacijo investitorja in za izdelavo derske dokumentacije. . Referati in zaključki so bili °°j Ijeni v Gradbenem vestniku Št- * leta 1968. \ — Ko je bila leta 1973 konta0' delana prometna študija sem dal pobudo za strokovno p°s tovanje strokovnih društev, tekalo decembra leta / 973 v ni. Opis kritičnega stanja in zakh. ^ s tega posvetovanja so bili objav v Gradbenem vestniku št. 5—° 1975. nVtr — V času graditve odsekov ■ cest v preteklih desetih letih sem bj sal vrsto člankov, ki so bili °^,Jktt’ predvsem v Gradbenem veS\nih Novi proizvodnji v dveh P°se^jj[i- ( izdajah ter v edinstvenizvezm P ^ kaciji »Savremena teorija gr°d Beograd 1976 (str. 375—383r -$<) — V dvajsetih letih od dalje sem objavljal krajše m' m-prispevke z raznih področij 8rasiro-ništva v slovenskih in zvezno' kovnih, gospodarskih revijah, .j,; nikih in glasilih gradbenih p°°L 4. skupnem številu nekaj nad 1° ' ing. VLADIMIR ČAP d . fiflML Mm 3H11G lna črpalka VCG — črpalke za umazano vodo Vcg * uPorahi;!rpalke za umazano vodo čin vode m° Za črPanJe večjih količinah inPri "lzk,h manometričnih ?ap|avin Ja crPanie talnih voda in enJu požaKr°a7ijn«Jih'ahkopriga- Vcg x rot°din ,m^alka -*e Potopna elektro-$CžačrZ na ČrPalka' Uporablja J® 'ahkočusl?, V?cj|h količin vode, ki "a- Voda a*' umazana in pesko-majhne pnm ahko vsebuje tudi Sesalnf ^6,51 olJa al> alkalij. ?ajomanlkotKPrepuŠča delce- ki >'ka ni nr? 8 mm P^mera. Zato u°di večji :P| m.erna tam, kjer so v Zam4il LcP, JIV,i delci ali krpe, ki e.Predvsem 3 n' k.OŠl NJena odlika P*a za sora^ Pr‘ročnost ‘n majhna mn sam dSernVelike pretoke. OrJ,in “Porabe: . mo-lourni- Poljedelstvo: namakanje in izsuševanje. Rudarstvo: črpanje zmerno muljaste vode npr. v kališčih in tam kjer ni prisotnosti plina. Gasilstvo: poplava v kleti, poškodbe vodovoda, izčrpavanje vodnjakov. Ostalo: vse več je prenosnih črpalk, ki se uporabljajo stacioni-rane za slučaj poplav in drugih poškodb v arhivih, skladiščih, dvoranah, strojnicah, telefonskih tunelih in slično. Vzdrževanje črpalke ni zahtevno, saj je potrebna samo redna menjava olja v oljni komori in zamenjava dotrajanih delov, ki so izpostavljeni obrabi s peskovito vodo. Pogonski elektromotor je podvodni trifazni asinhronski motor. Črpalka je opremljena s priključnim električnim kablom dolžine 20 m. Črpalke proizvaja ELEKTRO-KOVINA Maribor. Poslovni center »Brinje» za Bežigradom končan V neposredni bližini Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lastnini dežel v razvoju za Bežigradom v Ljubljani stoji nova poslovna stavba, ki so jo zgradili delavci tozda GE Ljubljana. Začetek del na tem poslovnem centru sega v leto 1977, ko so začeli z izkopom in pripravljalnimi deli, vendar je zaradi nepopolne tehnične dokumentacije gradnja bila prekinjena za pol leta. Investitor poslovnega centra »Brinje«, ki stoji v bežigrajski soseski BS 101-2, je Industrijski biro Ljubljana za združene investitorje. Med le-temi so: »Gorenje« Velenje, »Klima« Celje, Zavod SR Slovenije za rezerve, Zveza računovodskih in finančnh delavcev SR Slovenije, Kreditna banka Koper, Zavod SR Slovenije za produktivnost dela, »Dinos« Ljubljana, Zavod za organizacijo poslovanja in še nekateri drugi. Poslovni center obsega štiri objekte. Najvišji ima devet nadstropij, manjši pet in oba najmanjša po dva. Skupna površina prostorov v teh štirih objektih je 12.000 kvadratnih metrov. Investicijska vrednost poslovnega centra je 125 milijonov dinarjev. C. P. ifTffgl nn . Bač m Poslovni center Brinje v Ljubljani V poslovni stavbi z 12.000 kv. m bo imelo svoje prostore deset delovnih organizacij Poklicna gradbena šola Ivana Kavčiča in dom v Ljubljani praznovala 30 let dela V letu, ki smo ga zaključili, je naše gradbeno šolstvo praznovalo omembe vreden jubilej, 30 let dela poklicne gradbene šole in doma učencev je ravnateljica Poklicne gradbene šole »Ivana Kavčiča« tov. Majda Štruc, na proslavi opisala takole: V letu 1946 so se na pobudo ministrstva za gradnjo oblikovale gradbene vajenske šole na večjih gradbiščih po Sloveniji, in sicer: pri podjetju Gradis, ki je imelo gradbišča v Ljubljani, Kamniku in Kidričevem, pri podjetju Konstruktor Maribor, pri podjetju Pionir v Novem mestu in pri Primorju v Novi Gorici in Ajdovščini. Pri delu teh šol so pomagali učitelji osnovnih šol in strokovnjaki z gradbišč. V letu 1949 je dobilo opdjetje pradts_ nalogo, naj organizira srednjo poklicno šolo za vso republiko Slovenijo. Konec leta 1949 je zraslo ob Tomačevski cesti v Ljubljani šolsko naselje, sestavljeno iz 23 barak, pripeljanih z gradbišč. Za pouk so uporabljali 3 velike barake, v vsaki je bilo 6 učilnic in so mogle sprejeti v eni izmeni 550 učencev. Učenci so bivali poleg šole v domu, ki je obsegal 5 barak. Prvotno je šola delovala v treh izmenah, vsaka izmena je trajal 3 mesece. Izobraževanje je bilo najprej organizirano za naslednje poklice: zidar, tesar, mizar, miner in kovinar. Šola je nosila ime Ivan Maček-Matija, Gradis IMM, Ljubljana. V letu 1952 je za vajeniško šolo Ivan Maček-Matija prevzel skrb Okrajni ljudski odbor Ljubljana, oddelek za strokovno šolstvo in k njej priključil tudi šolo podjetja Tesar. Leseno naselje ni bilo več primerno za pouk in bivanje, "radbena podjetja pa so potrebovala usposobljene delavce. V letu 1957 so na pobudo Biroja za gradbeništvo Slovenije slovenski gradbinci začeli zbirati sredstva za novo gradnjo. Investitor gradnje je bil Okrajni ljudski odbor Ljubljane. Tako so ob Titovi cesti v Ljubljani zrasli današnji prostori doma in šole, za kar imata pomembne zasluge tedanja ravnatelja doma in šole: tov. Jož? Bitenc in Stane Semič ter dr. Orožen Milan, ki je vodil akcijo združevanja sredstev. Tudi učenci so prispevali svoj delež in so pri gradnji pomagali gradbenemu podjetju Obnova, ki je prevzelo gradbena dela. 3. februarja 1959 je pričela z delom prva izmena v novih šolskih prostorih. Organizacija pouka se je spremenila in uvedli so dvoizmenski pouk, to je: pol leta je potekal pouk v šoli, pol leta pa so bili učenci pri praktičnem pouku v delovnih organizacijah. Kasneje je šola dobila naziv Poklicna gradbena šola »Ivana Kavčiča« v Ljubljani. Uvajali so tudi kabinetni pouk, ki pa se ga zaradi naraščajočega števila učencev ni dalo več izvajati, saj je bilo v šoli poprečno 1000 učencev v eni izmeni in to število učencev je poprečno v izmeni še danes. Šola je od šolskega leta 1952-53 usposobila za poklic naslednje število kandidatov: 7484 zidarjev, 2891 tesarjev, 98 mizarjev, 11 minerjev, 101 pleskar, 229 kamnosekov, 14 opekarjev, 390 pečarjev, 75 teracerjev, 36 keramikov, 124 železokrivcev, 76 kovinar- jev, 1425 monterjev vodovodnih naprav, 866 monterjev ogrevalnih naprav, 23 kleparjev, 102 elektroin-stalaterja, 131 monterjev klimatskih naprav, 103 strojnike gradbene mehanizacije in 441 izolaterjev, skupno torej 14620 usposobljenih gradbenih delavcev. Skupno pa je obiskovalo šolo v 30 letih v 85 izmenah 51498 učencev, v domu je bivalo 30667 učencev. Delo v domu in v šoli v vsej 30-letni zgodovini nikoli ni bilo lahko. Poleg organizacijskih, kadrovskih in seveda materialnih problemov je bilo potrebno reševati tudi zelo številna in raznolika učno vzgojna vprašanja, saj smo pri nas vzgajali in izobraževali učence iz zelo različnih socialnih okolij in tudi vseh naših Umrl je naš dolgoletni sodelavec Leonard Ivanovič Lani v mesecu oktobru je še delal na sanaciji mostu v Črnučah. Odšel je domov v svoj rodni Goričan v Medjimurje, da se malo odpočije, žal pa je moral v bolnišnico, kjer so mu ugotovili neozdravljivo bolezen. Od njega smo se v velikem številu poslovili v soboto 12. L 1980 na pokopališču v Goričanu. Pokojni Ivanovič Leonard, se je rodil pred 52. leti v Goričanu. Izučil se je za tesarja in to delo je opravljal ves čas tudi pri našem podjetju, kjer se je zaposlil leta 1953. Njegova delovna in življenjska pot ga je vodila po vsej Jugoslaviji in tudi v tujino. Delal je v Šoštanju — Velenju, Vuhredu, Vuzenici, Ožbaltu, Zlatoličju, Modna hiša Maribor, Mariborski most, daljna Sirija, Bosna, Postojna, na AC Hoče—Levec v Prelogah, na SD2 v Forminu, v Zagrebu, Ljubljani in Vrhniki in nazadnje v Črnučah, kamor se ni več vrnil na svoje delovno mesto. Sodeloval je pri gradnji velikih in pomembnih objektov širom po naši domovini. Doma v Goričanu si je ustvaril svoj dom, zapustil je ženo in dva otroka, bil je skrben in dober družinski oče. V vseh njegovih delovnih letih je z nami ostalimi skupaj preživljal težave, napore, uspehe in razočaranja, ki spremljajo vsakega gradbenega delavca. — Leonard Ivanovič Po tolikih letih se je še tako mlad in bolan vrnil za vedno domov k svoji družinici. Tu ga je premagala borezen in tu bo odslej za vedno počival v svoji lepi domači zemlji. Njegovih 27 let dela jn ustvarjanja pri podjetju je velik prispevek k našemu celotnemu uspehu. Vsi njegovi sodelavci in prijatelji se ga bomo radi spominjali, saj je mnogo prezgodaj odšel od nas in od našega kolektiva. JANI KLANČAR narodnosti, vendar menim, da smo nedvomno prispevali pomemben delež k oblikovanju mladih delavcev in smo jim uspeli posredovati tudi kvalitetno strokovno znanje. Iz preteklosti in sedanjosti črpamo moč za bodočnost, zato ne dvomimo, da bomo uspeli dobro opraviti pomembne vzgojnoizobra-ževalne naloge, ki nam jih za naslednje obdobje nalagajo družba in tudi naša lastna spoznanja in hotenja; delati bolje, vzgajati in izobraževati za človeka vredno življenje v naši samoupravni socialistični družbeni skupnosti. Prav je, da kolektivoma šole m doma ob jubileju izrečemo čestitk6 ter jim zaželimo boljših pogoj6' dela v bodočem usmerjenem izobraževanju. Čestitka Sodelavci G1P »Gradis« TOZD KO Maribor iskreno čestitamo to'-Vidovič Dragotinu za dobljeno pr|Z_ nanje za odličen uspeh, ki ga je segel pri opravljanju vojaških dol* nosti, v VP 3556 Delčevo. PipERAN VOJNIK ..-.-VIDOVIČ DRADUIltU » II | ssrg vAim«w «,*•!«•»- 1 itnUfo mmvoaiMii a .«111VO UMKI II >A 1 AUC»MT¥A I , incfMVHiutiuriciiMaanuMAvvi timemcl I ' \ A Iz vojske nam pišejo Nalazim se u Raški i puno P° dravljam sv e radnike Gradisa- f Kovačevič i ^ 363V55V‘ Vsem delavcem Gradisa z6 uspešno leto 1980, posebej pa ll®‘ t v TOZD Lesno industrijski o Škofja Loka. Ereiz V.P- 61°J,, 71002 SaraJe Volilna konferenca 00 ZSMS v skupnih službah lt'a*°,lpovesd”r*na *ton^ercnca O® ZSMS tik pred novim letom smo se še v ^ ’zf,e^u *eta '979 smo mladi ferenPnih službah imeli volilno kc Ban„ na kateri smo izvolili dani ° ZSMS Pred tem je do Porili Predsednica Bojana Ju\ "dala poročilo o delu v letu 197< 0 Preš ph., . .. . --vvj punvauia Komisiji da sn tr ' °dpor, ter pouda Slavn 11 Pro8rami drugih komi: ravnem uresničeni. darjem^iifi ° Poročilu Je bilo p cjie . ’ da se za posamezne me?nie b' smeli angažirati le pi Predsedniki komisij, ten tudi drugi člani komisij in mladine. Za predsednika je bila ponovno izvoljena Bojana Juvan, za sekretarja pa Grilje Marjan. Blagajnik je Irena Bahar. Za predsednike posameznih komisij so bili izvoljeni: predsednik komisije za IPD Pruki-jaš Mirjam, predsednik kadrovske komisije Renata Godec, predsednik komisije za kulturo in informacije Cveto Pavlin, predsednik komisije za šport in rekreacijo Polajnar Alojz in predsednik komisije za SLO Marko Martelj. C. P. Zahvala "lir1"1’čep"v"i,emvei 1 valji,;™® Članom se iskreno zah-Globolfn ?en"no pomoč. Vsem še enkrat iskrena h’ Vesel in «„ * ln 'skreno sem bil za pozornost, ^^msrečen, da me kolektiv še Sintič J Mladi zadovoljni Usposabljanje mladink in mladincev na seminarjih se je pokazalo kot uspešno, zato smo na sestanku koordinacijskega sveta ZSMS GIP GRADIS sprejeli sklep o organizaciji takega seminarja za vsa vodstva OO ZSMS. Na seminar so prišli iz vseh naših TOZD, razen iz mariborskega projektivnega biroja in lesnoindustrijskega obrata iz Škofje Loke. Delovna skupina za pripravo seminarja je dobro opravila svoje delo; teme, ki jih naj bi obravnavali, so izbrali na osnovi predlogov iz OO ZSMS, bile pa so naslednje: L delo v skupini in vodenje sestanka 2. kadrovska politika 3. ZZD, odnos med TOZD in DSSS 4. nagrajevanje po delu Predavatelje za te teme smo poskušali pridobiti iz vrst Gradi sovcev, kar nam je tudi uspelo. Poslušali smo predavanja Jerneja Jeršana, Janka Štoka, Zvoneta Žagarja, od zunanjih predavateljev pa smo poslušali tov. Skoka in tov. Zupana. Iz anketnih listov, ki so jih izpolnili udeleženci seminarja, je razvidno, da so bili zadovoljni s kvaliteto predavanj in s temami, pogrešali pa so razgovore po predavanjih. Da tega ni bilo, so bile krive med drugim tudi vremenske razmere, ki so povzročale, da so naši predavatelji zamujali in je bilo premalo časa za kasnejšo razpravo. Seminar je bil preveč oddaljen od običajnih poti in' centrov. Udeležba na seminarju je pokazala, da si mladina želi izpopolniti znanje na vseh področjih. Posebej je treba poudariti kvaliteto pogovora o kadrovsko socialni problematiki ter nagrajevanju po delu. Mogoče je to pokazatelj, da smo premalo obveščeni o dogajanju v delovni organiza- • ciji, zato je naša naloga v bodoče, da posvetimo več pozornosti informiranju. Ob zaključku seminarja smo tako sprejeli tudi sklep, da v Gradisovem vestniku objavimo zanimivo-, sti po posameznih temah, tako da bodo vsi mladi seznanjeni z delom na seminarju. DJURO LIČANIN Seminar za mlade gradisovce S pomočjo Centra za izobraževanje je koordinacijski odbor Gradisove mladine organiziral seminar za mlade iz vseh naših TOZD. Seminar je bil nad Jezerskem konec decembra lanskega leta. Seminar je bil dobro pripravljen in mislim, da bi bilo potrebno taka predavanja tudi v bodoče posredovati mladim delavcem. Pa poglejmo kako sem skozi pesem videl naše srečanje: En dan smo se pač za seminar dogovorili, da bi vendar nekaj znanja na njem pridobili prav gotovo pa z njim res nič izgubili. Glede mesta je h‘lo nazačetku nekaj tud' težav, pa smo se končno le na Jezerskem zbrali in kot tolikokrat — tud’ zdaj imeli prav saj so gostitelji tam res vse od sebe dali. Kar se naše točnosti tiče res nismo b'li najboljši, pa kaj ko od starejših se tako učimo in marsikatero napako od njih prisvojimo. Predavatelji so nas marsikaj naučili vendar jim ni šlo vse po planu — vremenska kriza in stiska časa bila je huda, zato so nas prehitro zapustili. Za debato čas smo si pustili, v njej dotaknili se problemov in napak, prave resnice smo se polotili: v bodoče več delat' — naj se zaveda vsak! Ob večerih smo se skupaj zbrali, da bi se še bolj spoznali, za prijetno vzdušje in zabavo je Jezersko kar mesto pravo. Kljub vsemu — predavanja smo dočakali z bistro glavo vse ure smo pozorno poslušali in prav to je tisto »pravo«, za kar so nas na seminar poslali. Kot vidite smo lepo končali, vse obveznosti pošteno poravnali potem smo se domov peljali da bi tovarišem v tozdu svojim znanjem pomagali. MILENKO NIKIČ Okrog najbolj zanimivih partij so se vedno zbirali šahisti, ki so svojo partijo že končali Zmagovalci gradisovega šahovskega turnirja, z leve proti desni: Rajko 1*^’ Maksimiljan Dular in Petar Oratovk 4. Gradisov šahovski hitropotezni turnir Mariborčani najboljši šahisti »Četrti tradicionalni gradisov šahovski hitropotezni turnirje izredne uspel. Zaslugo za to ima organizator turnirja tozd GE Ljubljana — okolica, predvsem pa glavni organizator in vodja tekmovanja Ivic Rajko,« je ugotovitev, s katero so se šahisti razšli po dvodnevnem napornem tekmovanju. Na turnirju, ki je bil 22. in 23. decembra v veliki sejni sobi v Skupnih službah, se je pomerilo 31 šahistov. Igrali so po Bergerjevem sistemu, kar pomeni vsak z vsakim. Prav za- radi sistema tekmovanja, le-ta je bil izredno utrudljiv, saj so igrali v soboto cel dan in v nedeljo do treh popoldan. Končni rezultati so pokazali, da imajo najboljše šahiste v GE Maribor, saj se je med osem prvou-vrščenih uvrstila kar peterica šahistov iz tega tozda. Po končanem prvem dnevu tekmovanja je na turnirju nastopil slovenski šahovski velemojster Bruno PARMA (po najnovejših ratingih FIDE zaseda 62. mesto, kot četrti najboljši Jugoslovan z ratingom Štefan Kramberger — petdesetletnik Štefan Kramberger V decembru preteklega leta je praznoval svoj 50. rojstni dan Štefan Kramberger, KV strojni ključavničar iz mariborskih Kovinskih obratov. Veliko gradisovcev pozna Štefana tudi s strani našega časopisa, saj so o njem že veliko napisali, predvsem v zvezi z njegovo humano aktivnostjo na področju organiziranja krvodajalstva v mariborskih Kovinskih obratih. Doslej je že 76-krat daroval svojo kri; in kot pravi sam, bo, kolikor mu bo to zdravje omogočalo, s to obliko pomoči človeku nadaljeval tudi v prihodnje. Na priložnostnem tovariškem srečaniu smo mu sodelavci podarili primerno praktično darilo in mu zaželeli obilo zdravja ter mnogo uspehov na področju njegove humane aktivnosti. SODELA VC! 2.520, vodilni je še vedno Karpov z ratingom 2.725) in jez našimi šahisti odigral simultanko. Po skoraj šti-riurnih bojih na 32 deskah je velemojster Parma premagal vse naše šahiste, edino je Grindl uspel remizirati. Končna razvrstitev najboljše osmerice, ki bo tudi sestavljala našo ekipo za ŠIG 80 je taka: 1. Maksijmilijan DULAR (GE Maribor) 28 točk 2. Rajko IVIČ (GE Ljubljana — okolica) 27 točk • 3. Petar MATOVIČ (GE MaO' bor) 26,5 točk > 4. Štefan BALAJC (GE Maribor/ 14 tOČk r " 5. Vlado BERKE (DS SS) Z1'3 '° 6! S reto ZAKIČ (GE Ljubija"3’ ™07tOAndrija JOVANOVIČ (°E Maribor) 19,5 tpčk . 8. Milan GRINDL (GE Mario«' 19 točk C. PAVL^ Dvodnevno tekmovanje je od šahistov zahtevalo precej naporov Velemojster Bruno Parmo je odigral simultanko z našimi šahisti Ekipni turnir Gradisa v kegljanju za ženske in moške Dvakrat prva delovna skupnost skupnih služb V okviru priprav na letni ŠIG-80 J? konferenca OOS Gradisa, komi-r | 2a šport in rekreacijo organizi-: a ekipni turnir Gradisa za ženske 'Hoške ekipe. Turnir je bil organi-jn aana domačem kegljišču, dne 18. j ^astopil° je 13 moških ekip in 3 Snoske: skupno 12 tekmovalk odnosi a tekmovalcev. Moška ekipa je § ?^tekmovalcev in sicer v panogi Valt ^čajev, ženska pa 4 tekmo-Panog' 4x100 lučajev. Hi ed ženskimi ekipami so prepričaj Zma8ale tekmovalke DSSS v D? av,: Marčič Darka, Klemenčič in ra> pervanja Lojzka, Meglič Ida (jje Zerva Kocjančič Joži, Drugo zasedle tekmovalke JE-^°pra 'n tretiemesto tekmovalke iz 2 Je%nSS 1375 kegljev 3 vsen,ce 1135 kegljev °Per 980 kegljev kuren*110^^ ek'pah, pa je bila kon- Številn?rezruhae,j- j. Pričajo segie , rezultati, ki so jih ekipe do- rezuh,tar pa m°goče na prvi pogled itioram °V ne daJe vtisa, vendar se tatj ° zavedati, da so taki rezul- ezen* na Gradisovem kegljiš- ču, ki velja za eno najtežjjih zelo dobri. Po prvem dnevu tekmovanja so zelo dobro metali delavci DSSS in presenetljivo premagali med drugim tudi ekipo SPO Ljubljane. Najbolj z zanimanjem smo pričakovali naslednji dan ekipo KO Ljubljana, ki je veljala za favorita, vendar tudi njim lučaji niso najbolje šli tako, da so na koncu presenetljivo uvrstili šele na 4. mesto. Omeniti velja zelo dobro ekipo iz TOZD GE Jesenice, ki se je na koncu uvrstila na visoko drugo mesto. Tako je v končnem vrstnem redu ostala prva ekipa DSSS v postavi Jesenovec Tone, Kogoj Bojan, Mer-telj Marko, Galič Milan, Curk Tone in Nučič Janez. Drugo mesto je zasedla ekipa TOZD GE Jesenice v postavi Tarman Drago, Ružiči Jure, Rupnik Rado, Pahar S., Cešnjak Tone in Simeonov S. in tretje mesto ekipa SPO Ljubljana v postavi Novinec Vinko, Tekavec Janez, Petrič Matija. Golub Boris, Kajba Rudi in Sobočan Marjan. r~ Razpis seminarjev za strojno stroko Hiati^*8 S,r°jnih inženirjev in tehnikov razpisuje za leto 1980 infor-lagj določila* i^C V zvez' z 0PravUaniem strokovnega izpita na pod- iei Vinko Koleto in Nada Muminovič. Glavni in odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tehnični *** 134 a, Ljubljana ^C‘ Tisk*™* Ljudskapravlca v Ljubljani. Naslov uredništva: GIF Gradis Ljubljana, Šmartln- J Z N Nagradna križanka v današnji številki Rešitve križanke iz novembrske številke G V: vodoravno: Stradivtori, tri-panosom, rokovnjač, atoli, anis, san, Osaka, T, trinog, mi, ar, reicdiva, EMO, osarij, rarog, JT, Vladimir, K, in, Mae, Ilovar, leksikon, tolkala, junaki, amaro, nak, urar, NK, APA, Čop, Polifem, AP, uk, elita, vamp, stoja, N, Eire, Narev, istranka, Rozman, čelisti, Zvezdara, Adi, Tartar, nepar, Rakek, Kola, Inari, NATO, apač, Karaš. Pri žrebanju rešitve te križanke so imeli srečo naslednji naši delavci: 1. nagrada 300 din: Ščavni-čar Stanko, GE Maribor 2. nagrada 200 din: Ravnikar Mavricij, Centralno skladišče 3. nagrada 100 din: Bohi Ema, KO Maribor Rešitev križanke iz novoletne številke G V: VODORAVNO: vrtoglavost, Sergej, Ibar, emu, naprava, bide, da, RIV, pri, Laos, Aco, starinar, ovce, Al, prevlada, r, ami, T, ioni, Do-stal, G E A, spojina, tar, Krn, Inari, LR, skladi, okan, sever, melos, BA, udav, paberk, A, Otmar, AŽ, I, Ares, voznik, EL, oni, salame, Mile, sani, Jalisco, Rok, Metz, HIC, Esma, TA, Avon, IČ, Ranko, ozelot, Onatas, RK, matineja, semafor, Snoj, pezeta, žoga, kila, Akim, anis. Čestitka na črticah: VSEM DELAVCEM GRADISA ŽELIMO SREČNO NOVO LETO Izžrebani so bili naslednji: 1. nagrada 300 din: Zorko Zdenka, Gosposvetska 19, 62392 Mežica 2. nagrada 200 din: Klojč-nik Peter, Vita Kraigherja 8, Maribor 3. nagrada 100 din: Veber Borut, Bokalova 19, Jesenice. Za današnjo križanko veljajo iste »propozicije« kot ponavadi, rešitve pa poščjite do 25. februarja 1980 na naslov GIP GRADIS LJUBLJANA, Uredništvo Gradisovega vestnika, Šmartinska 134 A. Veliko sreče! v,_______________________/ Nagradna križanka