ORGAN
Vesele božične praznike!
O v*v •	v
božični večer
Zopet zadone zvonovi Po nižavah in dobravah se razsvetlijo domovi.
Milo že done zvonovi. Mrak nastaja, noč prihaja, plove lahno nad bregovi
Vse prazuuje po deželi in počiva; ljubko sniva po livadah snežec beli.
Zdi se, kakor bi nebeške primigljale zvezde zale v koče na zemljo človeške
Glej, oblake v prestol krasni zdaj prestvarja zlata zarja, predno zgine v noči jasni.
Dušo verno te miline, čar zvonenja, kras stvarjenja dvigajo v nebes višine
Lučice gore neštete, . saj prihaja nam iz raja v odrešenje božje Dete,
Pa za luno pri veslajo še zvezdice, nje družice in čarobno v noč migljajo.
M. Žemljic,
i{sWNW Mfrf ptmit Rt, 208
Največji slovenski t nik t Združenih
drŽavah
lakaj« vsako
NASLOV uredništva in uprav-niiva:
ItSl W.
111.

The largest Slovenian
Weekly in the United States of America.
Uftuad avar7 Wednesday
OFFICE: 1951 W. 22nd Place CkicagOk I1L
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Class Blatter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
No. Me Stev. 50.
Božične misli.
Sveta noč, blažena noč! ... —
In zopet se nam približuje največji in najpomembnejši praznik v cerkvenem letu--Božič, praznik, ki navdaja našo dušo s skritim in tihim občutkom, radostjo ter veseljem; praznik, ko bo polnila našo dušo nebeškolepa melodija božične pesmi "Sveta noč, blažena noč! —"
Še tako zakrklo in mzrlo srce se mora pri melodijah te pesmi ogreti, zbuditi in poklicati v spomin nekdanje zlate čase božičeva-nja v naših mladih letih, onstran oceana — 11a Slovenskem! Marsikdo izmed nas bo tudi letošnji Božič vzkliknil in si morda želel božičnega večera, kakoršnega je doživel pred toliko in toliko leti nazaj v svoji rojstni vasici in v domači hiši.
Usoda, razmere in čas so nas pa dovtdli, da praznujemo letošnji Božič zopet v naši novi domovini. Spominjamo se ga baš le-1: jtes že v četrtič z nekakimi bolj resnimi in globokimi občutki, ker živimo še vedno v dobi svetovne ^vojne vihre. Prav malo bo narodov na svetovni ali zemeljski obli dandanes, ki bodo za božične pra-zni&js pravim navdušenjem pre-pevaB^vesele božične pesmi, polne radostnih čutov, miru in zadLovolj-nostj. Pisati o zemeljskem blaženemu mirir v Času najstrašnejše sverfeVne vojne je vsakemu član-karju težko in nemogoče. Pač nas pa V tem času navdaja želja in misel, na nekdanje srečne čase svetovnega miru in svetovnega blagostanja. Se li bodo oni zlati in srečni časi li zopet še kedaj povrnili nazaj ali ne? To vprašanje nas preleva in na vda je tudi letos povodom božičnih praznikov.
Da, s smelostjo lahko trdimo in upamo, da ona srečna božična doba ni več daleč od nas, ko bode vse zemljane objel čut-medsebojnega prijateljstva in ljubezni, ko se bo nasilje vojn za večne čase ustavilo in zatrlo in ko se bo ču-lo iz src slehernega zemljana znano melodijo božične glorije:
"Slava Bogu na višavah. In mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!"
Oj napoči nam že enkrat tako zažel jena doba, doba zmage dobrega nad hudim, doba svetovne demokracije, (ioba osvobojenja in miru vseh narodov na svetu!
Za to zmago se poteguje osobito naša ljubljena nova domovina. Saj so vendar Združene države nastopile resen korak, da strejo moč imperijalizma, da uničijo žezla evropskih tiranskih vladarjev in da dovede jo vse narode do zaželjene svobode. Ta nameravani korak je najbolj pomemben in najbolj važen, kolikor jih še pomni dosedanja svetovna zgodovina.
Ne plašimo se in ne bodinfo bojazljivi, čeravno živimo tudi mi v državi, ki se nahaja v vojnem stanju. Zgodovina nam dokazuje, da kadarkoli so se Združene države zavzele za kako dobro stvar, — kadarkoli so se bojevale, je bila zmaga vedno np njih strani. In tako lahko tudi smelo upamo, da bodo baš Združene države pripomogle k prejšnemu in bolj naglemu zopetnemu premirju, v kar naj večni Kralj miru in vladar
vseh narodov pripomaga!	,
Ali si zamoremo ameriški Slo- posinovljence. Nobenemu se ne bo venci misliti lepSe božično darilo, za časa vojne pripetila kaka kn-kakoršno je tudi nam dal nas do-'vica, če se bo držal postav m «e
dri*1fRk" a^slriS®1^^"ivwla^e^^^^olilcov^wje bi ga dobrotljivi Bog ohranil Se
varstvo. Nemogoče je torej preceJ leta m leta, in da bi se kmalu *
TI&JZFI^OX Otroke in| niti in opisati blagega srca nase-	■««
Chicago, 111., 19. decembra (December) 1917.
Leto III. Volume IIL
Črtica iz naše zakotne doline.
ga ljubljenega predsednika do nas nekdanjih avstrijskih podanikov. Zatorej se ga baš sedaj o Božiču spominjajmo v goreči molitvi, da
resničile njegove ideje o osvobo-
ditvi vseh svetovnih narodov. Te- Kdor je usmiljen m	|
daj bomo zopet s podvojenimi ob-	rad posluša prošnje siromakov in
čutki zapeli prelepo božično glo-	jim ponuja svojo darežljivo roko.
: ^	.v • u '	Svobodno življenje je večkrat podobni, da bi se zamenili med se-
Slava Bogu na višavah.	J^^Zi dobre volje kakega boj. Skoraj gotovo je bila pri si-
Spisal D. O.
Poštni voz je že drdral po vijugastem in z novim peskom nasutem klancu. Daleč v tiho, brez-zvezdnato noč se je čul njegov ropot, v katerem si razločil v neenakih odmorih tudi bičev pok in zveneče odmevajoči gtes postiljoijo-vega roga. Nebo je viselo nizko nad ozko, zakotno dolino, po kateri se je lovil še v majhnih sunkih mrzli dih od severa.
Sredi vasi so se škripa je odprla hrastova vrata in na cesto je stopila visoka moška postava.
"Že prihaja. Skoraj bo tu. Hoj,
Martin, luč vun!"
Bled pramen je hušknil izza hlevnih vrat in se pomikal počasi na visokem zidu proti cesti. Martin je polglasno mrmraje stopil na cesto. Na ovinku so se že videli temni obrisi sopečih konj in poštnega voza. "Čudno mi je pri srcu nocoj. Kaj naj bi bilo na dan pred svetim večerom? Eh" je mahnil z roko po zraku — "ti-! ste svinčene plasti gori so krive."
"Snežilo bo še nocoj," je dejala postava pred hrastovimi vrat-mi. "K polnočnici smo šli še wfla-kikrat po snegu."
Poštni voz je pridrdral jriedtem do velikih vrat. Postiljon'je svrk: nil zadnjikrat^ z^nčem iu sTšocfr s kozla. Pograbil je Martii^ vajeti in zavil s konji na dvorišče. "Nobenega potnika iz mesta.?" "Pač. Stara ženica je vstopila na prvem ovinku. Skoraj bi bil pozabil. Odpreti moram!"
Gospodar in postiljon sta šla čez dvorišče do voza. Medla svetloba olejke, katero je Martin obesil na kozlov rob, je slabo podila temo. Postiljon je odprl vrala, a v vozu se ni nihče genil, da bi izstopil. "Hej, mati, na cilju smo," je dejal gospodar z višjim glasom. A v vozu tišina. "Kje pa Je, uiti vendar ni mogla," je dejal postiljon s poltihim glasom, snemajoč olejko, in posvetil skozi polodpr-ta vrata . . . <Joj
V kotu je slonela sključena, u-pognjena ženska postava. Mrtev je bil izraz na začrtanih, uvelih, bledih licih in top pogled iz odprtih, skoraj steklenih oči. Nje roki sta brez življenja sloneli v naročju, kakor da bi bili pripravljeni sprejeti vračajočega se sina . . .
"Martin, Katra, luč, hič, ono večjo! Hitro!"
Prihitela je Katra s petrolejko: " Joj ! Ali je nesreča? Ali je še življenje v ;iji?"
"Še, a hitro, da jo odnesemo v sobo!" je odgovoril postiljon. "Takoj! A ti, Martin, po duhovna!" ...
Čez pol ure se je tujka zavedla. Njene udrte, motne oči so plašiji-vo begale po sobi, po predmetih in po nepoznanih obrazih. Iskale so morda kaj dragega, ljubljenega, za večno izgubljenega . . . Morda! Po tihem vzdihu je izustila komaj slišne besede: "Janez, — kje je moj Janez?"
Duhovnik je dal znamenje z roko in okoli stoječi so zapustili sobo.
"Zdi v mi, da jo poznam," je dejal Martin med izhodom. "Isti obraz, iste poteze na njem, iste udrte oči, prav kakor Mohoriče-ve Hance iz Gabrij."
"Morda je ona," je pripomni-dobrosršen la Katra. "Od tu ni daleč do Gabrij."
"Tudi.jaz mislim tako. Kdo bo neki drug? Saj si nismo vsi tako
In mir ljudem na zemlji!
sodnika.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
je, pa je bo-
Martin se ni motil. Tujka je bila res Mohoričeva Hanca.
Pred par dnevi je prišla iz mesta vest, da je njen sin na smrtni postelji. Ustrašila se je revica poročila, dasi je 2e davno slutila, da mora priti grenka, usodepol-na ura . . .
Že o velikih počitnicah je s skrb-, nim očesom in skelečim sreem opa. zovala sumljivo rdečico na njegovih licih in tihi, zamolkli kašelj Ob takem pogledu se ji je zazdelo, da se podira temelj, na katerem je zidala neštete nade.
Tudi Janezu se je zazdevala včasih bodočnost ukradena, uniČe. na ... A veroval je vanjo in ,ji šel naproti. Cilj in ideali so bil! že tako blizu! Neverjetno, da bi jih ne dosegel. A iz polmračne daljine je stegala smrt koščeno desnico . . .
Prigovarjala mu je: "Janez, doma ostani to leto! Ozdraviš in potem boš nadaljeval."
Leto izgubim — si je mislil in šel. Ž n*m so šli njegovi ideali, a materine nade se jim n!so ve? pridružile . . .
Trudne so bile noge in močno " je bilo srce v šibkih prsih, ko je došla v mesto. Zdelo se ji je, da ga vidi s solznimi očmi proseČega: "Mati, odpustite! Ubogal bi Vas bil, pa bi ne bilo tako." Tn ona* Ali inu ne bi odpustila? Ah, vse, bi mu odpustila!
V njegovem stanovanju je bilo vse pusto. Puste stene, pust hodnik, da še zrak je bil nekam pust. Morda je tudi tam taka puščava? Odprla je vrata v spalnico. Težek vzduh ji je zavel naproti . . . A sredi sobe je uzrla sina — na parah ... Z obupnim klicem se je zgrudila ob njegovih nogah ...
Ob njegovem grobu se je bridko razjokala. Dolgo, dolgo je klečala na črni zemlji in namrlala s solzami novo gomiio . . . Tilk_ somrak z mrzlim dihom ji je pretresel kosti. Vstala je in se s poslednjo solzo poslovila od hladnega groba, ki je pokopal toliko nad in tako lepo bodočnost . . .
Duhovnik je zaklical ob polod-prtih,,yratih: "Umira!"
Domači so stopili v sobo.
"Svečo prinesite, Katra!"
Pohitela je po svečo in jo dela umirajoči v roke. Zadnji pogled, svetel, steklen pogled iz ud rtih jamic, zadnji vzdih, tih, komaj slišen, vc^an vzdih — in Hanca je odšla za sinom . . .
Drugega dne je bila dolina zavita v tenak, bel pajčolan, na katerega so sipale bele snežinke ...
Tujec.
Božična slika. — Fr. S. Tr.
Somrak je obvisel v megli, ki je bolj in bolj tiščala k zemlji. Včasih je iz nje za hip zapršelo neka;, kakor prav drobne snežinke — in pot je postajala vlažna.
Po poti proti trgu je prihajal človek, hodil je počasi in videlo se je, da mu je nadležna ta megla, ki mu sili v obraz, in snežinke, ki ga zbadajo pod očmi, ker večkrat je zamahnil okrog sebe, kakor da hoče odgnati neprijetnega tovariša.
In ta večna megla, ki ga spremlja na njegovem potu. . .
(Nikogar ni več zirnaj v takem vremenu, samo on se mora boriti z meglo in s snežinkami. In on mora vedno naprej in naprej. . . Brez miru in počitka. . .
Nocoj si je pa vendar zaželel pokoja. Truden je prihajal in o-močen od vlažne megle, zato je komaj čakal, da pride do hiš.
Sredi trga je obstal predpro-stornim poslopjem. Skozi zagrnjena okna je odsevala mogočna svetloba. Tujec je se vedno stal pod oknom in mislil: ali bi vstopil?
Zebe ga in truden je. Rad bi se pogrel v gorki sobi, in še nekaj se mu je zahotelo: nocoj je sveti večer, zaželel si je dobre družine, v kateri hi smel vsaj nekoliko u-zivati veličastnost in srečo svetega večera. . .
Prijel je za ključavnico in napol odprl vrata.
Začudenega tujca je objela prijetna toplota, nasproti pa so mu prihajali žarki stoterih svečic.
Pa komaj se je zavedel te prijetne toplote in veličastne svetlobe, že je bila zopet tesna tema o-krog njega in mraz mu je škripal pod nagami.
Njekdo je prišel k vratom in pogledal, kdo je. . . Pa je zopet zaprl.
fz sobejpa je sliSal tujec: "Berač je."
"Moj Bog, še nocoj nani oe dajo miru." Tujcu pred vrati j« butnil v glavo močan' tok krvi, zašu-melo mU je po glavi in žila na desnem sencu je močno udarjala.
Že se je hotel obrniti, da bi šel naprej po poti, dokler bi se ne sesedel na tla utrujen in izmučen. . Pa zbal se je megle, ki tako pošastno Visi na zemlji in potniku, ki je zunaj na potu, seda na prsi in mu teži srce.
Zato je počakal še par hipov.
V tistem pa so se odprle duri — in na pragu seje pokazal hlapec z lučjo. Mignil je neznanemu možu, naj gre za njim. In peljal ga je po nerodnih stopnicah na svisli. Tam mu je- razgrnil kopo slame; pripravil mu je ležišče in zopet odšel nazaj v hišo .
Tujec pa je legel na slamo. Za-.spati ni mogel brž. . . Zeblo ga je. da skoraj ni čutil prstov lin nogah.
Preden je mogel zaspafi, je še mnogo mislil: na preteklost, sedanjost. . . Prihodnosti si pa ni mogel seveda ne razjasniti: morda bo tako, morda pa tako. . Pri mislih je strepetal po vsem životu, kakor bi se domislil kaj grenkega. . . V grlu ga je tiščalo, kakor bi mu zmrznila sapa v dušni-ku.
Zazdelo se mu je, kako bi bilo prijetno v topli sobi, po kateri bi | se prelivala mogočna svetloba od i jaslic .in božičnega drevesca.. . . Molil bi, globoko, odkritosrčno, : kakor že dolgo ne, tako pa — tu v tej temi in mrazu.
Toplote ni in ni luči--
Polagoma in polagoma pa je prihajala od nekod svetloba, in mehka toplota je jela dbdajati tujca. . . Pa saj ni več tujec. . . »Krog njega so ljudje, z odkritosrčnim nasmehom in z ljubečimi in globokimi očmi.
Ne gledajo ga debelo kakor tujca, ne; zaupno ko znanca in prijatelja — pa še več, troje o-trok nežnih in lepih oči, ga s srčno radostjo kliče: oče! Gorko se jim nasmehne in pravi jim toliko in tako lepih povesti: o svetem večeru. . .
Troje nežnih in nebeškelepih duš se je vsesalo v njegove polne in žive oči, obdaja ga, kakor tro-; je sladkih in svetih misli. .
Očetova največja sreča: imeti nedolžne in zdrave otroke in pridno in pobožno ženo. . .
In to srečo občuti najbolj ob | svetem večeru. . . In to čuti no-jcoj. . .
Mehka toplota se širi po sobi. . in od svečic pri jaslicah gori svetloba. . .
Z družino pa moli. . . dolgo, moli. . dolgo moli, nazadnje pa se pristavi očenaifT za zdravje in srečno smrt. . .
Vsa hiša je nocoj polna molitve, lepih in svetih misli.
Po molitvi vstanejo, sedejo k mizi in takrat ne prično povesti njegove, ki jih obnavlja že nekaj iet sem . . . odkar ga že razume jo otroci. Pravijo si dolgo, da j^ čas k poinočnici. . . —
Zunaj se je oglasil zvon — zvon polnočen.
Toplota je polagoma jenjavala in svetloba je ugasnila . . . pa je bila zopet krog tujca mraz in tema. . .
Zdramil ga je zvon. . . Zdeli so se mu ti glasovi tožni in bolni, kakor so peli, ko je šel za pogre bom svojih dragih in vekovečno ljubljenih otrok in žene. . .
In nocoj je še živel med njimi. To je bil zadnji sveti večer. . to je bilo lani.
Letos je padla nanj železna in težka usoda: kužna bolezen mu je vzela vse. . . vse, za kar je živel m se boril junaško v neprestanem boju za obstanek. . .
Izdal je vse. . . zadnje novce. . pohištvo je šlo iz hiše, da bi otel vsaj enega krvoločni smrti — ali zaporedoma jih je pokopaval, da je slednjič ostal sam, brez vsega.
Odslej pa je bil tujec. .To težko breme mu je krivilo hrbet in mu stiskalo prsi, da je komaj dihal. Tujec — to je gorje tega sveta. Pa je vendar mislil bo drugod drugače. Vzel je popotno palico. . .odšel — težko seveda — iz svojega kraja po cesti naprej in naprej. . . Čutil je, da^mu drugega ne preostaja več kakor popotna palica in cesta v svet. . Zdelo se mu je, da je noeoj obšel že pol sve ta in še pol si je mislil, pa bo prišel tudi ponj angel miru. Vendar ga je pa spreletel mraz o btaki misli: oh, morda bo kje sredi ceste padel na tla izmučen. . in da-
leč naokoli ne bo ljudi, pokopali dostojno, bogve, kje gt daka. Njegovi so umrli lahko, u-mrli so ofc ljubezni njegovi.
On pa bo umrl sam in tujec, nihče ga ne bo poznal, kdo je.
V drugo se je oglasil polnočni zvon in donel je kakor bi pel sveto božično pesem. Tujcu je seglo globoko v srce. . . Vstal je, stopit k odprtini in pogledal ven. . Megle ni bilo več zunaj — nebo je gorelo od zvezd.
Po poti proti cesti pa se je vži-galo nešteto bakelj . . . Ljudje so hiteli k poinočnici.
Tudi tujec se je namenil. Taval in tipal je v temi, da se je priplazil do stopnic. Spodaj so bila pa vrata zakljenjena. Pritiskal je na ključavnico — pa se niso hotela odpreti.
Iz sobe je začul suh kašelj, kakor ga imajo stari ljudje. . . Približal se je vratom in jih napol odprl — v sobi je bilo napol temačno — le mala nočna lučka je brlela pred paslicami.
iNa zapečku je sedel starec-va-rih in pipal. Skoraj ustrašil se je tujca, ki je boječe in zvedavo pogledal v hišo.
K poinočnici sem namenjen, prosim, ali bi mi odprli. . .!"
"Hm. . hm. . tako. . . Bom. . bom. . . Pa veste, zebe zunaj . . zdbe. . . Tudi jaz bi šel, pa zame ni. . . Domači so šli vsi, jaz sem pa raje ostal za varha."
Tujec je ostal pri vratih starec se je pa počasi skobacal s peči in šel odpirat vrata. Dvakrat se je glasno zavrtil ključ v ključavnici. . .
In zopet šklep, šklep. Iz veze se je čul kašelj — tujec pa je že stal zunaj pred hišo.
Povsem drugačne misli je imel nocoj — kakor pa zvečer, ko je vstopil. — Megle ni bilo več — zjasnilo se je bilo med tem časom, zjasnile pa tudi njegove misli, in imel je trden preudarek: ni se mu zdelo več čudno obnašanje teh ljudi napram njemu. Prosim vas, tujec pride prvič v hišo. . . prej in poznej ga ne vidijo, pač gotovo, da mu ne zaupajo. In ravne to je tako hudo za poštenega človeka. . . Povedal bi jim rad. . pa mislite, da bi mu verjeli? "Ej, taki-le popotniki znajo. . ." bi si mislili, pa bi mu zaprli vrata pred nosom. —
Še pravočasno je prišel tujec do polnočnice. . . Ravno molitve
so se končavale--orgije so še
bučale, ko je vstopil tiho in oprezno. . . Stopil je v temačen kot za kropilnik, kakor bi se bal ljudi in bi imel bogve kaj težkega na vesti, čeprav si je bil v svesti, da je nedolžen. . .
Pa izkušnja ga je bila izučila ravno to noč. . . Tujec je. . Zato je bolje, da ga nihče ne vidi.
Pa ko da bi bil vstopil štorklja-je v nerodnih podkovanih črev-ljih: vsi so se ozrli za njim v temen kot, kjer je obstal. Morda so že po njegovi sapi čutili da ni iz domače fare. . . in morda so se potem tako spogledovali, ker jim ni bilo prav, da jih nocoj moti tuj človek, da morajo pasti radovednost.
Tujcu pa ni bilo mar tega — v cerkvi je, v hiši božji in ne v hiši, v kateri so ljudje gospodarji.
Popolnočno opravilo se je bilo pravkar privelo in tujec je pokleknil. Molil je, kakor se mu je zdelo, da bi bil molil med dobro družino. . . globoko in odkritosrčno, kakor že nemara ni od lanskega svetega večera. . .
Pevci so peli božično pesem, on pa je mislil v svoji molitvi na svoje, med katerimi je užival še bla-ženstvo lanske svete noči.. . Ob teh spominih pa mu je prihajalo lažje pri srcu. . . Kakor bi se mu odvalil z duše tugujoče težak kamen — se mu je stočila vanjo lepa in rešilna misel. . .
Kaj bi človek-tujec žaloval ob svetem večeru, ko smo tujci še vsi in potujemo naprej in naprej. . . da se nam steko dnevi, da nam zažare luči svete noči. . . In takrat bo to, ko bomo ležali tihim nadzemskim zadovoljstvom na bledih ustnih na črno pogrnjenem odru mfed sojem pla polajočih sveč. . . In takrat nam bodo zagorele zvezde svete noči. .
bile ao šege in navade zelo priproste in hiš ali stara mati ji o vlila svečo meseca no vembra, takrat, ko so se krajšali dnevi. Da pri tem opravilu manj« fib in večjih otrok, kteri so rado vedno gledali vlivanje, ni manj kalo, je samoumevno. Pri dole njem koncu Je bil stenj razdeljer v tri dele in sicer tako, da je sve ča dobila tri noge. Najvažnejši del božične sveče je bila s smod nikom napolnjena cev, katero sc pri vlivanju voska ali loja vlili v sredino sveče. Ko je bila sveča go* tova, so otroci jeli šteti dneve in nestrpno pričakovali svetega večera. Ko se je naposled vlegel mrak na z snegom pokrito zemljo, ko jc zamigljalo nebrojno število zvezd nad kolonijami in se približal sve ti večr, postavili so svečo v pro storni kuhinji na mizo in jo pri Žgali. Družina se je vsedla okoli ognjišča, na katerem Je prasketal prijazno ogenj, in čarobno razsvit-Ijeval veselo družbo. Peli so pobožne pesmi, pekli jabolka, pripovedovali povesti ter neprestano zrli v svečo, dokler ni plamen dosegel smodnika, kteri je vnevši se švignil kakor ognjenik proti zakajenemu stropu. V istini, kaj zmerno praznovanje. In vendar — toda sedaj še ne smemo izdati jedra naše povesti.
V koloniji Pocasset je 1. 1674 stanovala neka vdova, po imenu Strangeton, z njenima otrokoma Jurijem in Marijo. Hiša je bila sicer lesena, toda po tedanjih razmerah ugledna in prostrana; njiv in sadnih vrtov je bilo obilo in ker je bila zemlja tudi zelo rodovitna, veljala je vdova Strangeton daleč na okolu, kot premožna žena. Ako je pa kdaj kak Človek svoje premoženje dobro porabil, je to gotovo storila pobožna purltan-ka. Ubogim starim ljudem na koloniji je bila prava mati; da mnogim je na svojej lastni obširni zemlji pripravila prijazen dom. Zato je pa tudi uživala v kolonij; splošno spoštovanje; celo Indijanci so gojili do nje prijazno mišljenje.
Kolonija Pocasset je bila namreč prav obližju rudečekožcev. Na prijaznih holmih ob zalivu Pocasset, je kaj rada stanovala indijanska kraljica Wetamoo in onkraj mirnega in bistrega zaliva se je dvigal grič "dobrega upanja", to je indijansko pokopališče neštetih rodov rudečekožcev, kjer so se že mnogokrat prikazale tolpe
iz lastnega nagiba. Ko je pa pridigar nenadoma zagledal ostudno la&emljenega Indijanca, kakor sa. no peklensko pošast pred svojim ieiiščdin, obšla ga je taka groza, 4a je pozabivši mučno bolezen, u-bežal na skedenj. Tam je našel svojo ženov ktera ga je skušala rahločutno pomiriti, češ, vsaj je le Squammaney.
"Stari pogan naj me v miru pu-rti!" je vskliknil pridigar in nato premišljevaje vprašal: "Neža, kaj pa mi je vendar že bilo poprej?" Tako korenito je bil ozdravljen, da je celo ime svoje bolezni pozabil*!
Ponosen na svojo slavo kot čarovnik, se je stari Squammaney na pristavah naselnikov drzneje obnašal nego drugi rudečekožci. Dostikrat je prosil za kupico starega sadnega vina. Navadno je bila njegova prošnja uslišana, vedno pa na dvoru ravno tako gostoljubne, kakor premožne vdove Strangeton. Zato je bil čarovnik proti vdovi posebno prijazen. Ta-da polagoma je postala pijača sadnega vina njegova strast in naposled je bil nepoboljšljiv pijanec. Nekega dne ga je našla' vdova na dvorišču pod javorom ležati popolnoma pijanega. Zato je prepovedala svojim poslom nadalje dajati Squammaneyu sadnega vina.
Nekega dne potem je prišel Squ-amaney zopet na pristavo že pre-eej pijan ter prosil sadnega vina.
"Ne Squammaney," je rekla vdova, "jaz ti ga ne smem dati,
hudoben pogled mi tiči, kakor pu-šica v^esu."
Vesti o strašilih grozovitostih so se širile po keloniji. Tej je o-stalo sicer prizanešeno, toda Že pogled kakega sovražnega Indijanca je vprizoril smrtnoblede obraze. Še-le meseca avgusta 1676 so se naselniki nekoliko oddahnili; Filipovi vojščaki so bili povsed te-peni, njegova žena in sin sta bila vjeta, on sam pa se je vrnil h griču "dobrega upanja," da bi tam umrl. Wetamoo je bežala na plavu preko zaliva, padla v vodo, ter pod vznožjem krasnega hribovja Pocassetta utonila.
Po smrti glavarjev je bila vojska končana, tembolj, ker je bil vojskovodja Annamon vjet, in skoraj vsi indijanski načelniki usmrčeni. Tudi Squammaney? — Ta je prešel in nihče ni več čul o njem, kar je vdovo Strangeton zelo pomirilo, kajti v njem je videla najhujšega sovražnika.
Kakor bi hotela jesenska narava praznovati mir s človekom, ozalj-šala se je z izbornim leskom. Razne vrste dreves so oblekle Svojo pisano jesensko opravo v mnogobroj-nih izbranih barvah, katere slikati v naravni lepoti bi se človek zaman trudil. Meseca oktobra i ju novembra, v takozvanem indijanskem poletju, dosegla je barva raznega perja dreves vrhunec kra. sote. Zlato- in srebrnobarveno perje se je lesketalo v temnem ozadju še svežega zelenja; rujavozobča-sto hrastovo perje je temnozelena
ker pijača ti vzame um in Veliki eedrovina prijetno otemnjevala,
duh tega ne mara."
"Samo jedno kupico! Squam-manea je bolan!" javkal je Indijanec.
"Ne, ne, užalilo bi Velikega duha, ako bi dala pijačo, da bi se napil," glasil se je odločen odgovor.
živorudeče perje sumahovega drevesa pa se je kai krasno razločevalo izmed druzega listovja.
Naselniki so se veselili obilega pridelka in se hvaležno spominjali Najvišjega, kteri je blagoslovil delo njihovih rok, ter z mirnim srcem pričakovali zime, njenega
....	T dobrovoljnega in tihega življenja
Sedaj so se zablisketah Indi- in _ boživne 8veče
jancu črne oči in s zlobnim pogle-
dom na ženo je siknil: "To mi1 bodete drago plačali! Uhi! Plačati bodete mOrali!"
Kakor srčna je gospa Strage-
Ko so nastopili dolgi in čmerni dnevi meseca novembra, vlivala je vdova Strangeton božično svečo, obdana od njenih otrok Jurija in Marije in otrok sosedov. Bil je po-
ton tudi bila, so jo te besede m sebno slovesen trenotek, ko je hudobno plamteči pogledi, tem-j občespoštovaiia žena z voskom za-bolj vznemirili ker je na koloniji ]i)a z smodnikom napolnjeno cev. krožila vest, da se Indijanci skri- Treba pa je bilo Se upati in -aka_
ti nekaj tednov do svetega,večera. Konično pa je prišel ta večer, katerega se že toliko stoletij vesele mali in veliki otroci vsega krščanstva, katerega so pred 200 leti
vaj pripravljajo na vojno. Videli so že več noči križati skrivnostne luči nad vodo v zalivu, ter sumili, da se Indijanci v svojih čolnih vozijo k skrivnostnim shodom. A-
ko bi v istini izbruhnila vojska,,	na j^cassett koloniji ravno
potem bi se bilo vdovi Strageton tako nestrpn0 pričakovali, k^kor Kn bati	od oljnega dandanes otroci omikanih naro-
£ r™ya; Zat° tUd} m b"a V	vdove. *ra„8e-
s	„	, , orez SKrui.	toll je na obširnem ognjišču plam-
zo m z njimi v miru živela, ako- . .. v	, , . n . ...	.. A
~ um *	. . V ojne vesti so zalibog dobivale tel velik ogenj ter s svojim tem-
ravno ni bilo temu razmerju ni- , , , , . v . ,, v.	J . ,
od dne do dne dolocnejo obliko, norudeemi plamenom razsvitljeval
Na grič "dobrega upanja" je do- okrogle, rudečeliee obraze kopice spel indijanski poglavar Filip, tu- otrok. Kajti z mnogimi otroci ob
koli prav upati in so bili naselniki vedno oprezni. Samo vdova
cev.
Strageton je zaupljivo občevala z	x «.Ff ^ uuu, .	-u.^,,	^
j * i x • * «	., . . di Pometacum imenovan, s svoji-1 lagodarieni. sicer pa revni sosed
rudečokožci, ter si z neštevilnimi . x . . n ... . '	L.7	' . ; .	...
j , . ..jim	tj-- mi četann. uojil je veliko pnja- Si as Sloan, krojač, je povabilo
dobrotami pridobila srca Indijan- .... , ,	w *	,	i	• i ! •• i
r	teljstvo do kraljice A\ etamoo na bogate vdove sprejel ter pnsel s
holmih Poeassett; bila je namreč j tropo mladih Sloanov. Otroci so
vdova njegovega brata Aleksan- trli orehe in metali lupine v o-
dra. Ta Aleksander je obTanton genj, kjer so prasketale, da je bi-
reki nagloma umrl, ko se je vra- ]o veselje, v vročem pepelu na
čal iz kolonije Plymouth. Filip jej strani pa so se pekla jabolka, iz
skušal v kraljici Wetamoo vzbudi- kterih je že puhtel kaj prijeten
ti sum, da so takrat Angleži za- vonj in se širil po prostrani kuhi-
strupili Aleksandra. Vsled tega jofnji. Starejši ljudje so sedeli v o-
je pridobil na svojo roko, da se zadju, si pripovedovali povesti —
Ponosna kraljica Wetamoo je enkrat vdovo celo k sebi povabila, da bi jo spoznala in obdarila. Njeni najslavnejši vojščaki so mi^. no stopali preko vdovinega dvorišča, gasili žejo pri vodnjaku in se vlegali ob vročih poletnih dnevih pod košate javore, ki so senčili hišni uhod.
Božična sveča.
V starih angleških kolonijah Severne Amerike so puritanci na Čisto poseben način praznovali sveti večer. Prižgali so nemreč božično* svečo. To ni bilo sicer nič posebnega, ako ne bi bila sveča imela posebna svojstva. Takrat — okoli
Med indijanskimi vojaki je bil eden po imenu Squammaney, ki je kot čarovnik med Indijanci posebno slovel. Seveda je bilo njegovo zdravljenje kaj priprosto. O besil je na sebe suhe kože, se o-lišpal s školjkinimi lupinami in pe. resi, ter se bližal hiši bolnika z skrivnostnim in resnim obrazom. Prišedši h koči, pričel je s suhimi kožami šumeti irt grdo tuliti; potem je previdno pokukal v kočo, tekel nekoliko proč, skočil kviško ter zopet zatulil. Potem se je zopet previdno bližal koči in ako je bila bolezen huda in nevarna je še enkrat odskočil in zatulil. Koneč-no je stopil v kočo, preiskal bolnika izgovarjaje skrivnostne besede. Potem se je pričel vrteti okrog bolnika v kolobaru, tresti suhe kože in školjkine lupine, majati s peresnim lišpom ter peti indijansko pesem) Tako početje je nadaljeval, pri tem pa vedno hujše thlil in se hitreje vrtil, dokler ni padel na tla in obležal kakor kup suhih kož. Bolnik, kateri ni obrnil očesa, niti ušesa od čarovnika in takorekoč stopil v magn^jtično zvezo s svojim zdravnikom, je konečno pozabil svojo bolezen, podal desnico Squammaneyu in se potem oba skobacala kvišku. Enkrat je gla-soviti čarovnik ozdravil revmati-zem puritanskega pridigarja. Slednjič čudnega zdravnika sicer;
ni pustil poklicati, toda prišel je I kom, mi ne gre iz spomina. Njegov
je zarotila z njim k maščevalni vojski proti Angležem. Naselnike je spreletaval strah, ko so videli o ponočnem času luči šiniti preko zaliva; vojščaki kraljice Wetamoo so se zjedinili z onimi glavarja Filipa. Potem so videli vs-plamteti ogenj na skali "do brega upanja", ki je čez nekaj ur u-gasnil; pravili so, da Filip prireja vojne plese. Potem je izbruhnila vojska; najprej v temi tapa-joča; v okolici griča "dobrega upanja" so našli več Angležev na skrivnosten način umorjenih. Potem so bili v Swansey očitno napadeni, ko so se neko nedeljo jutro vračali iz cerkve.
Vojska je bila tu; bilo je 1.1675. Filip je dirjal, kakor besen od kraja do kraja, moril, požigal in plenil. Po njem se imenuje ta grozoviti upor rudečekožcev proti be-lopoltnimi: Filipova vojska. Naselniki so takrat grozovito tipeli, ako so sploh še pri življenju asta-li.
Predno je izbruhnila očita vojska je kraljica Wetamoo poslala vdovi Strageton zagotovilo, da se jej ni treba nič bati, ker je bila vedno dobra z Indijanci; radi nje bodo tudi Pocassettu prizanesli.
"Od Wetamoo zamorem že kaj takega pričakovati," je rekla vdova proti svojim ljudem in sosedom, "toda Squammaney, kteri se je pridružil Filipovim vojšča-
vseh oči pa so bile nepremakljivo obrnjene v gorečo božično svečo na mizi v sredi kuhinje.
Silan Sloan je od mladine na-prošen, ravno propovedoval jedno svojih neverjetnih indijanskih povesti. Ko je prišel do tragičnega obrata svoje povesti, zarenčal je pes, ter jel vleči na uho.
'.'Morda je kdo zunaj?" rekla jc hišna gospodinja.
Toda ne, nihče ni potrkal in vseh pogledi, kteri so se za trenotek obrnili proti vrat am, so zopet zrli v božično svečo. Ta je mirno dalje gorela ter postajala vedno krajša in vsaki čas je moral plamen prigoreti do smodnika.
Sedaj je pes, kteri se je sprva pomiril, naenkrat zalajal in skočil proti vratom. Zun?j je nastal ropot; kakor bi bil kdo kako klado vrgel proti vratom, ktera so se na stežaj odprla in na pragu sta stala dva moža — Indijanca: Squammaney in njegov pajdaš. — Iz obraza vdove je zginila zadnja kapljica krvi, pa tudi Silos Sloan je bil bled, kakor zid in nem.
"Uhi!" je djal Squammaney in stopil v kuhinjo.
"Kaj bi radi?" vprašala je vdova nekoliko oiačena.
"Squammaney je povedal, da mu bodete morali plačati," se je glasil odgovor. Pri teh besedah sc je Squammaney vsedel poleg ognjišča in grel roki, njegov pajdaS
K. 8. K.
£
It. DECEMBRA Ifll
m m
pa je stal za njim. Otroci so TslLodloča se ie	k
-sawn
sploh se mogoče najti in tisto, kai
kuhinje ter se oklenili gospodi nje ___
Squammaney je pogledal otro-ke in vdovo z njemu lastnem hudobnim in krvoločnim pogledom
in z nova pričel: "Plačati mi morate ! Hrabrih ni več; sli so v boljša lovska zemljišča. Sam sem L stal in sedaj se hočem maSčevati. Squammaney dobro zadene.
To izgovorivši vrže raz sebe raztrgano odejo in njegovo orož je se zablišči v svitu čarobnega plamena na ognjišču. S trepetom so na drugi strani stoječi, kakor očarani gledali vojščaka, kaj bode počel. Pozabljena je bila božična sveča, ktera je vsled odprtih vrat nastalega piha tem hitreje gorela. Nihče se ni upal ganiti, da bi zaprl vrata ali ubežal na prosto.
"Uhi! stari bledoličnik, daj vina gori!" je kričal Squammaney.
Vdova je vstala, kakor bi hotela njegovo željo izpolniti, toda ko je šla v ozadje kuhinje, zašepe-tala je Silas Sloanu: "Hiti in pokliči može!"
Squammaney je cul« šepetanje in njegovo sumničenje se je pojavilo. Vstal je s svojega sedeža, pristopil k mizi, uprl levico ob mizni rob z desnico pa prijel za goli nož, katerega je nosil za pa -som.
V istem trenutku se je pripetila huda razstrelba; kakor goreč snop je šinil smodnik sikajoče proti stropu, po kuhinji pa se je valil sivkast dim.
iBožiena sveča je dosegla svoj namen, vsled razs-trelbe padla ter ugasnila; v kuhinji pa je nastala skoraj tema.
"Bledolieniki gredo! Proč, '.hitro proč!" se je začulo v indijanskem jeziku in kakor hitro so ju le zamogle nesti brze noge, popihala sta jo Indijanca skozi odprta vrata. Ko Se je potem razkadil dim, videlo se je pri svitu ognja na ognjišču, da Indijancev ni več. "Bogu bodi hvala, rešeni smo!" vzkliknila je vdova in sklenila roki nekoliko trenotkov k molitvi. Potem je prižgala zopet svečo, zaprla in zaklenila vrata.
"Indijanca sta najbrž mislila," je rekla vdova veselo, "da sta za-savena in napadena — od mož, kateri so hišo obkolili."
Silas Sloan je zopet prilezel iz omare, kamor se je bil skril, ko je vsled ugasnenja sveče nastala naenkrat tema'. Sosedje so šele potem zvedeli v kaki nevarnosti je bila vdova, ko so pVišli po svoje otroke. Možje so se nemudoma oborožili in jo mahnili za Indijan-ei; toda izginila sta ta dva in nikdar več se ni prikazal Squam -maney v tistem kraju..
Vdovi Strangeton je bilo določeno preživeti še marsikateri sveti večer v krogu njenih ljubih pri svitu božične sveče. S kakimi občutki in spomini, si cenjeni čita-telji lahko sami mislijo.
Samo Silas Sloana je redno manjkalo, kajti niso ga mogli pregovoriti, da bi še kdaj stopil čez prag vdovine hiše. "Rajši se odpovem vsaki druščini," je rekel večkrat, "kakor da bi samo en "večer preživel v hišf Strange-tonove vdove, kjer je najlepša prilika, da Indijanci kožo potegnejo s črepinje."
Very
Rev. John Ev. Mozetič,
Pittsburški generalni vikar.
Životopisna črtica.
Pod tem naslovom je znani katoliški list "Catholic Historical Review", ki ga izdaja katoliška univerza v Washingtonu, D. C., letos v svoji julijevi številki priobčil kratko biografijo enega naših odličnih pionirjev, pod katero je podpisan Ivan L. Zaplotnik iz Omahe, Neb. Ker je letos, ravno 120 let, ko se je Mozetič rodil, in ker je tudi nam le malo znali, bo gotovo umestno, da spis pre -stavimo iz angleščine ter ga po -damo svojim" rojakom v slovenskem jeziku, da bodo tudi oni vedeli, kako slavne može smo že imeli v tej deželi, še preden se je naš narod sploh začel seliti v A-meriko. , Glasi se- spis (izvzemši opombe pod črto, katere bi zanimale le strokovnjake in jih torej izpuščamo) doslovno tako:
"Dasi je subjekt te črtice svoj čas igral dokaj važno vlogo v ^a-ših cerkvenih zadevah, niso naši zgodovinski zapiski razen njegovega imena skoro ničesar o njem ohranili. Da torej otnie rtjegoy spomin nezaslužene pozabljenosti,
se mu je posrečilo Odkriti, tu podaja cenj. čitatelju.
Preč. g. Janez Ev. Mozetič se je rodil pred 120 leti, dne 13. novembra 1797, v Biljah pri Gorici na Primorskem. Šolal se .je v Gorici m bil posvečen v mašnika dne 22. septembra 1822. Nato je bil od 1. novembra 1822 do 1. januarja 1825 kaplan pri Sv. Ignaciju v Gorici. Ker je bil zelo nadarjen, ga >.je goriški nadškof poslal na Dunaj v Augustmeum, da nadaljuje svoje študije. Že 1. 1823, dne 17. julija je bil napravil konkurzni izpit za moralko. Na Dunaju je bival od 8. januirja 1825 do 28 marca 1826. A ker so ga doma rabili, ni mogel zvršiti izpitov. Moral se je vrniti v Gorico, kjer je bil od 10. aprila dalje naprej izačasno, potem pa do odhoda v Ameriko, definitivno profesor biblijskih ved starega zakona v go riaki bogoslovnici. Obenem je poučeval tudi orientalske jezike. Od 10. januarja 1837 do le. 1846 je akademiji
bil poleg tega tudi podravnatelj na cesarski akademiji goriške gimnazije. IjeU 1846 je dobil častno "nalogo, v večji prospeh novo ustanovljenega generalnega komisarijjata za sv. deželo na Dunaju prepotuje Sirijo in Palestino. To je tudi storil nastopno zimo; prehodil je ondotne svete traje in svoj čas dunajskemu nadškofu iz naročja naše sv. vere in prvega krščanskega življenja poročal o stanju in potrebah on-dotnib samostanov in misijonov.
IŽe prej pa je Mozetič čutil v sebi blagi poklic posvetiti se služ-severo-amerikanskih misijo-
bi
nov. V ta namen si je po p. H. Lemke iz Loretto, Pa., ki je kot pooblaščenec # pittsburškega škofa meseca marca 1. 1845 obiskal Dunaj, izposloval vsprejem v pitt-sburško škofijo. Kmalu po svoji vrnitvi iz sv. dežele se je odpovedal vsem svojim službam v Gorici, zapustil domovino in odšel v Ameriko.
Svoje potovanje kakor tudi svoje prvo delovanje v Ameriki nam je sam razložil v poročilu, ki ga je dne 1. januarja 1847 pisal dunajski Leopoldinski družbi iz Birminghama pri Pittsburghu:
"Zapustil sem svoje dotedanje bivališče in svoj stanovski poklic v Gorici dne 17. avgusta 1. 1. in odpotoval čez Beljak, Solnograd itd. v Le Havre de Grace, kjer sem se 17. septembra vkrcal na poštno ladjo "Baltimore" in se odpeljal proti Ameriki, deželi, katero sem si po zrelem premišljevanju z božjo pomočjo izbral z namenom, da ondotnim katoliškim misijonom, katerih: potrebe sem spoznal iz tako mnogih popisov in pozivov, po svojih skromnih močeh pomagam za nekaj časa. Dne 21. oktobra sem po viharni, dolgi in trudapolni morski vožnji 36 dnij stopil v New Yorku na suho in se po kratkem oddihu, katerega sem bil jako potreben, čez par dnij zopet podal dalje na svoj novi cilj v Pittsburgh v zapadni Pennsylvaniji, kamor sem čez Philadelphijo in Baltimore že 30. oktobra srečno prišel. Ker se je mil. g. škof O'Connor nahajal ravno na kanonični vizi-taciji svoje škofije in ga ni bilo doma, sem se začasno nastanil pri oo. redenjptoristih v Pittsburghu, ki se je že takrat imenoval "The Smoky City" ter je štel s predmestji vred okrog 60,-000 prebivalcev.
"Komaj sem slišal, da se je preč. g. škof vrnil s svojega potovanja, sem se mu šel predstavit m sem bil s pristnim veseljem in z ljubeznivo dobrohotnostjo od njega sprejet. Povabil me je takoj, naj se nastanim v škofovi hiši, dokler ne dobim svoje službe. V na-daljnem pogovoru, v katerem sem se z njim menil v italijanščini, je bilo važno vprašanje, katero službo bi pač želel v škofiji imeti, na kar sem mu seveda odvrnil, da sem prišel vanjo na njegovo popolnoma poljubno razpolago; tedaj me je ljubeznivo nadpastir prijel za roko in dejal: "Ostali bodete kar tu pri meni v Pittsburghu in sicer da bodete v mojem, šele pred dvema mesecema otvorjenem semienfeču poučevali bogoslovce, kar bi bil sicer moral sicer sam delati, če bi Vas ne bilo." Tako torej zopet poučujem bogoslovje in sicer dogmatiko in moralko štiri ure na dan in povrh Še štiri ure na teden zdržema razlagam sv. pismo. Štirikrat na dan grem iz Pittsburgha v Birming-
ham, kjer je štiri angl. milje daleč od katedrale semen iško poslopje, in od tam zopet nazaj. Isto je v neki mali kmečki hiši sredi z deskami ograjenega zemljišča s sadnim drevjem v površju 37 oralov zemlje, ki se raztezajo ob rebri onstran reke Monon-
gahela. G. škof je celo zemljišče kupil na up za 9500 dolarjev in se nadeja, da dobi pozneje potreb nih denarnih sredstev, ki mu bodo omogočila, da na tem jako zdravem in pittsburskega dima prostem kraju postavi pošteno pripravno poslopje. Hiša, ki se ti če škofovega stanovališča in ki je bila spočetka namenjena za semenišče, a se za to ni izkazala za pri pravno, je bila šolskim bratom, ki so preteklo leto prišli z Irskega, pripuščena v porabo za njih šole. V zgoraj omenjenem malem semeniškem poslopju je nastanjenih 14 gojencev, od katerih jib sedem študira bogoslovje, sedem pa modroslovje; prvim načelujem jaz z dostojanstvom prefekta in profesorja, drugkn pa z istim dostojanstvom načeluje nek mlad irski duhovnik. Cela hiša obsega le štiri sobe: učno sobo, ki pa mora služiti tudi za hišno kapelico, dve spalnici in v dve stanici pre-paženo sobo, v katerih bivata obe učiteljski osebi. Učilnice pravza prav ni nobene; kajti eden poučuje v svoji stanici, drugi pa zdaj učni sobi. zdaj v obednici. lične mize gojencev so obenem knjižnične omare,, ali žal še skoro brez knjig; za zadaj bi biilo dobro, če bi imeli vsaj poštene in dobre šolske knjige, ali manjka še celo teh.
Kot je torej iz tega pisma razvidno, je bil preč. g. Mozetič takoj spočetka postavljen načelni com teologičnega oddelka v pitts-)urškem semenišču sv. Mihaela, oleg tega je pa ob prostem času pomagal tudi v dušnem pastir-stvu po okolici, zlasti med Nemci, ri so se tedaj v velikem številu naseljevali po zapadni Pennsyl-vaniji, a nemško govorečih du-. lovnikov pa je bilo premalo. Vsled svoje izredne gorečnosti, u-čenosti in razsodnosti se je Moze-lEič v kratkem škofu tako prikupil, da ga je ta kmalu po njegovem prihodu imenoval generalnim vikarjem pittsburške škofije.
(Natančnega časa, kdaj se je to zgodilo, nisem mogel dognati. Monsignor A. A. Lambing v svoji knjigi "Foundation Stones of a Great Diocese" pravi na str. 242, da je Mozetič kot generalni vikar najprej imenovan v Direc-tory-ju za 1. 1847. Če bi bila ta trditev repična, bi - bil Mozetič že 1. 1846 postavljen za generalnega vikarja. Toda posrečilo se mi je dobiti v roke zgoraj omenjeni direktorij, ki pa nikjer ne trdi, da bi bil Mozetič že tedaj generalni vikar. Obrnil sem se na sedanjega pittsburškega škofa s prošnjo, da bi blagovolil pregledati arhive svoje škofije in če mogoče rešiti to zadevo. Za odgovor sem prejel sledečo pismo:
"Dragi Father: — Listine o u-radnih imenovanjih mil. g. škofa Mihaela O'Connor so le redke Po marljivem raziskovanju Vam javiti, da mi ni moči najti ničesar, kar bi nam omogočilo določiti datumi ko je bil Rev. John Ev. Mozetič imenovan generalnim vikarjem. Bržkone se je to zgodilo leta 1847. Dal sem pregledati tudi časopis "Pittsburh Catholic" za leta 1846—7—, a Rev. John Ev. Mozetiča se nikjer ni našlo omenjenega. Iskreno Vaš v Kristusu	t Regis Canevin.
Brezdvomno ima škof Canevin prav, kajti Mozetič se je res že meseca septembra 1847 (če ne še prej) podpisoval kot generalni vikar. Sprva je to službo opravljal le za nemške katoličane v pittsburški škofiji, dočim je bil za ostale vernike generalni vikar preč. g. Jakob A. Stillinger. Ko pa je slednji meseca novembra 1848 resigniral, je preč. g. Mozetič postal generalni vikar za vse katoličane v škofiji in tak ostal do K 1861, ko se je vrnil nazaj v svojo domovino.
Svoje generalvikarske službe se je Mozetič lotil z občudovanja vredno vnemo in energijo, kajti zavedal se je docela svoje odgovornosti. Ustanavljal je nove župnije, kjer treba, in pomagal* na noge že obstoječim starim občinam. Sploh se ni ustrašil nikake-kega dela, ampak je povsod rad priskočil na pomoč, kjer je le mogel. Tako je n. pr. v drugi polovici septembra 1. 1847 začasno prevdel Erie in sosednje misijone ter jih oskrboval do srede maja
T-
prihodnjega leta, ker ravno te
daj ni bilo tam nobenega duhovnika. Tekom sedem mesecev in
pol je imel 13 porok, 23 pogrebov in 49 krstov, kateri pa niso bili iefiključno iz mesta Erie, ampak tudi iz sosednjih mest in vasi j.
Zraven tega se je pa njegova delavnost raztezala tudi po drugih krajih škofije, kot je jasno iz poročila, ki ga je škof O'Connor dne 10. januarja 1848 pisal Leo-poldinski družbi na Dunaj. Poročilo je z ozirom na naš predmet precej razmetano, kajti bavi se sploh z razmerami med nemškimi katoličani v pittsburški škofiji in z njihovimi potrebami. Vendar pa smo se odločili, da ga priobčimo tako, kot je bilo pisano, v kolikor se seveda nanaša na našega Mozetiča, in to tembolj, ker je ne le samo na sebi jako zanimivo, ampak tudi ker so se opisane razmere neposredno tikale tudi njega kot generalnega vikarja.
V tem poročilu piše škof O' Connor, da bi bilo v okolici Pittsburgha treba še dveh nemških cerkva, eno v mestu Allegheny, drugo pa v Birminghamu, potem pa nadaljuje: "Število naših vernikov, ki od dne do dne narašča, brez vsega dvoma zahteva, da se jim postavi eno hišo božjo. Č. g. Mozetič je že vse pripravil, da se zgradi cerkev v Birmanghamu; začel je za to potrebno podpisovanje med verniki, in kakor je videti, se bo že letos moglo s tem začeti. Seveda bi bila pa hiša božja v Allegheny še potrebnejša; ali ker ni nobenega duhovnika, ki bi se mogel ali hotel stvari lotiti, »e pa tudi v tem ne da ničesar storiti."
V okrajih Erie in Crawford je okrog 1500 nemških katoličanov. V mestu Erie samem imajo ti posebno cerkev, katero tačasno oskrbuje g. Mozetič, katerega sem \>z semenišča za nekaj časa tja poslal, da ondotni verniki niso popolnoma brez dušne oskrbe, dokler jim ne najdem pripravnega duhovnika. Cerkev je tu žal zelo tesna, in skuša se,« da se jo razširi, kakor hitro mogoče. Ker to sam smatram za jako potrebno tako vsled števila ondotnih vernikov kakor tudi zaradi onih, ki se iz sosednjih krajev tu shajajo, zato sem tej župniji sklenil nakloniti del daru Leopoldinske družbe. G. Mozetič poskrbi, da se poslopje razširi, in ker se zanesem na njegove presodnost, lahko po-ovico omenjenega daru porabi zgradbo cerkve v Birminghamu, če se mu zdi pametno."
Nemce, ki žive v okraju Crawford, obiskuje misijonar iz Erie. Prišli so baš z 'Nemškega in si nameravajo postaviti cerkev v Meadville, najvažnejšem liiestu tega okraja. Stvar sem prepustil g. Mozetiču, tako da se s to pomladjo gradba že utegne začeti.
Pozneje pravi škof v istem poročilu, da je od denarja, ki mu ga je poslala v podporo Leopol-dinska družba, "950 dolarjev prepustil na prosto razpolago g. Mozetiču, da jih uporabi ali za gradbo cerkve v Birminghamu ali v Meadville, ali pa za povečanje hiše božje v Erie, kakor se mu bo pač prav zdelo."
"V svoji škofiji," piše škof dalje, "štejem 40 misijonskih duhovnikov. Od teh je 16 pravih Nemcev, 7 pa jih zna nemški vsaj toliko, da takim župnijam lahko služijo. Da poskrbim za nemške občine, sem jim g. Mozetiča postavil za generalnega vikarja v svoji škofiji. Obenem je predsednik semenišča in profesor v več strokah bogoslovja. Ker sem ga bil prisiljen za nekaj časa poslati v Erie, zato ga med tem sam zastopam v semenišču, pa le tako dolgo, da se zopet vrne."
Meseca maja 1848 se je Mozetič iz Erie vrnil v semenišče. Če je povečal cerkev v Erie in zgradil hišo božjo v Meadville, pa ne vem za gotovo. Najbrže je storil oboje. Kar se tiče zadnje sem našel v nekem seznamu cerkva po Združenih državah, da je bila župnija sv. Agate v Meadville ustanovljena 1. 1849, torej v Mozetičcvem času, iz česar bi se umelo sklepati, da pri tem naš generalni vikar ni bil brez zasluge.
Okrog semenišča v Birminghamu se je naselilo mnogo Nemcev, ki pa še niso imeli lastne cerkve. Te je č. g. MJozetič že 1. 1847 organiziral in začel med njimi zbirati subskripcije. Škof OtConnor jim je daroval loto od zemljišča, na kateri je ostalo semenišče. In ko se je Mozetič vrnil iz Erie, se je takoj začela no nji graditi cerkev, tako da- ji je že 16. jujija
1848 $kof O'Connor položil temeljni kamen, dne 24. novembra
i. 1. pa jo je blagoslovil na čast sv* Mihaelu Nadangelu. Kmalu nato se je ta občina ločila od pittsburske cerkve sv. Filomene, kamor je dotlej spadala, in postala samostojna župnija, ko ji je Mozetič preskrbel še lastnega dušnega pastirja v osebi nekega škofijskega duhovnika. Rev. M. Schifferrerja. Tako je bila ustanovljena župnija sv. Mihaela, ki je dandanes ena največjih župnij v Pittsburghu.
Tudi mesto Allegheny, ki je takrat štelo že kakih 20.000 prebivalcev, a je zdaj del Pittsburg-gha, je bilo še brez katoliške cerkve. Mnogoštevilni verniki, raztreseni ne le po vsem mestu nego tudi po njegovi okolici, so «e morali v Pittsburgh zatekati v sto-jih verskih potrebah. Ker dhige-ga duhovnika ni bilo, ki bi bil kaj storil zanje, se je Mozetič sam energično lotil tega dela. Poleti 1848 je sredi mesta Allegheny kupil 150 čevljev dolgo in ravno tako široko stavbišče za 6.000 dolarjev in začel na njem graditi cerkev iz opeke in lesa. V treh mesecih'je bila stavba dovršena, in 17. decembra 1948 jo je škof O'Connor že slovesno posvetil na čast Brezmadežnega Spočetja Device Marije. Pri tej pfiliki je pisal nek župljan: " Prevzvišeni vladika je imel kratek pa iskren govor, v katerem je izrazil svoje zadovoljstvo nad vnemo ' tukajšnjih katoličanov; *med veliko mašo pa je pridigoval naš dostojni župnik in dušni pastir dr. Mozetič na svoj znani izvrstni način v nemškem jeziku." Ta cerkev si cer ni bila velika, kajti dolga je bila le 90, široka 40, visoka pa 21 čevljev in določena samo za začasno rabo; toda bila je lična in bi še dandanes delala čast marsikateri župniji Stroške za zemljišče' in eerkev je Mozetič, pokril deloma z nabranimi darovi, deloma pa s posojilom. • Kako velika je bila ta župnija, ko je bila ustanovljena, se ne ve natančno; toda če pomislimo, da je od cerkvenega blagoslovi jen ja pa do konca leta 1849 znašalo število krstov 194, porok 27 in pogrebov 89, si lahko mislimo, koliko dela je g. Mozetič imel. Zato mu je bil že 1. 1849 poslan kaplan, da mu je pomagal oskrbovati obširno župnijo.
' Razume se, da je tako velika občina imela tudi mnogo za šolo ugodnih otrok. Zato so že nekaj let poprej pittsburški očetje re-demtoristi otvorili posebne šole, katere je prevzel Mozetič, ko je prišel v Allegheny, in jih skušal obdržati na višku časa, kar se mu je tem lažje posrečilo, ker je bil sam izboren pedagog in velik prijatelj mladine.
Ko je svojo župnijo D. Marije uredil za prvo silo, se je na jesen 1. 1849 na škofovo željo podal v Evropo, da dobi nemških oziroma nemško govorečih duhovnikov za pittsburško škofijo. V ta namen je obiskal več škofij na Nemškem in začetkom leta 1850 je prišel tudi v Avstrijo, in ne brez uspeha. Posrečilo se mu je nabrati večje število misijonarjev za Ameriko. Za škofijo Pittsburgh je dobil pet duhovnikov: štiri posvetne (med temi Jurija Gostenč-nik, Ivana Štibiel in J. S. Schaf-leitner) in enega karmelita (Jožefa T. Gesowskeyja). Trije frančiškanski duhovniki (Aecur-tius Gaertner, Pirmin Eberhard in Anzelm Koch) so bili določeni za škofijo Nashville, Tenn.; č. g. Susan iz Linca se je podal v Milwaukee, en bogoslovec iz Bavarske pa v škofijo Chicago itd. Nekateri teh gospodov so šli z njimi; drugi pa so mu sledili prihodnje poletje v amerikanske misijone.
Po svojem povratku iz Evrope je pa naš preč. generahii vikar ostal le malo časa v Allegheny. Dne 6. oktobra 1860, ko je prišel tja naš slavni Stibiel, mu je Mozetič prepustil župnijo D. Marije in se vrnil v semenišče, kjer je poslej tudi stanoval. Deloval je tam kot generalni vikar, ravnatelj in profesor še nekaj mesecev. Dne 21. marca 1851 je še od Um pisal dunajski Leopoldinski družbi. V tem poročilu pravi med drugim: "Potovanje v Evropo, na katero sem šel pozimi lanskega leta na željo svojega veleč, g. škofa dr. Mihaela O'Connor, da na Nemškem naberem delavcev za nemški del tukajšnjega zapuščenega vinograda Gospodovega, je zlasti v Avstriji bilo ovenčano z zaželjenim uspehom, kajti iz zaklada Leopoldinske družbe na
Dunaju mi je bilo nakazanih 3.000 gld. za škofijske potrebe in
potne stroške zase kakor tudi za ntyrane misijonarje, in iz škofij
Line, Lavant in Gorica so mi sledili v Ameriko duhovniki, ki z najlepšo vnemo in najboljšim u-spehom delujejo za zveličanje tu še precej osirotelih nemških katoličanov. S temi petero novimi in z že prej tu se nahajajočimd posvetnimi in redovnimi duhovniki z Nemškega je škofija Pksburgh, hvala Bogu! za zdaj prilično preskrbljena za potrebe njenih nemških vernikov."
Potem govori o zgodovini katoliške cerkve v zapadni Pennsyl-vaniji, o raznih misijonih, verskih družbah in zavodih v pittsburški škofiji ter pristavlja: "Za naraščaj škofijske duhovščine je z ustanovitvijo škofijskega semenišča že izza leta 1846 poskrbljeno. Isto ima tudi malo ustanovno glavnico, a da se mu zagotovi obstanek, ga je pa vendarle še treba vzdrževati z letnimi kolektami katere se mora prirejati po celi škoifiji. V tem se tekoče leto nahaja 20 mladenačev, od katerih jih polovica študira bogoslovje, polovica pa modroslovje."
K temu Mozetičevemu pismu, ki je bilo natisnjeno v poročilih Leopoldinske družbe 1. 1858, pripomni uredništvo:
"S tem pisanjem g. generalni vikar obenem poroča, da je hudo zbolel, kar mu je tako potrlo moči, da pač ne bo več mogel služiti severo-amerikanskim misijonom. Po tem in nadaljnih poročilih je isti zaradi svojega podko-panega in ne več vrnjenega zdravja res zapustil svojo misijonsko službo in se zopet vrnil v svojo rodno nadškofijo Gorico."
iZapustil je Pittsburgh menda koncem pomladi 1. 1851 Kmalu nato je v mestu z veliko silo izbruhnila kolera, vsled česar so morali semenišče sv. Mihaela zapreti. Dijaki so bili razposlani po raznih drugih zavodih, semeniško poslopje pa je bilo spremenjeno v sifotnišnico.
Preč. g, Mozetič je prišel še isto leto v Evropo in v čistem planinskem zraku svoje domovine kmalu toliko okreval, da je bil postavljen za župnega provizorja v Črničah na Vipavskem. Dne 18. maja 1853 pa je bil imenovan za kapiteljskega dekana v prvostol-ni cerkvi v Gorici. To važno službo je opravljal celih deset let in kot tak je tudi umrl v Gorici dne 7. septembra 1863, star 65 let.
Samo ena priložnost zadostuje za pravega moža, ki zna priliko na pravi način porabiti.	,
Božič v tujini.
Če daleč od domače grude mladenič v tujih krajih biva in tam prenaša borbe hude, tedaj duha oko počiva kaj rado mu na rodnih tleh. Spomin si krasne slike snuje, ob njih srce se mu raduje, dogledati ni moč mu vseh. Če še tako naznatna bila bi stvar katera z mladih dni, visoko on jo zdaj ceni, vso lepšo misel lahkokrila mu čara zdaj jo pred oči, v otroka spet ga spremeni.
V domači tihi selski hram prerad skomin poroma nam, posebno ko Boiyč presvet praznuje rod človeški spet. To so otrokom rajski dnevi, ko angeljski vzbude jih spevi. Kako utripa jim srce, oko strmi in nehote na jasli zre, ki v kotu tain preproste sicer, a vendar zale sred drobnih lučic se blišče; zdi se, kot Jezušček bi sam iz njih prisrčno gledal male, ki vsi zavzeti krog stoje.
In ko zaklenka z line zvon, in k polnočnici njegov don zemljane vabi v sveto no?, do cerkve v trumah vse hiti, da božje Rojstvo počasti. Res, krasno bilo je nekoč!
Takrat srce še ni poznalo sveta in njega hudobije. Na ustnih vedno blažen smeh, neznana bol, neznan še greh: tako — nedolžnosti zrcalo — je dete z angelji igralo, je pevalo njih melodije iz strun nebeške domačije. O blag spomin posvečenih dni! Ob tebi zdaj srce se greje, mladosti dih nasproti veje, mladosti čar nas oživi.
M. Žemljic.
O K. S. iTJEDN0TE"
Izhaja vsako sredo.	
. Lastnina Kranjsko-Slov enake Katoliške Jednote afneriških.	v Združenih državah 1 ""
Uredništvo in upravništvo: . 1951 West 22nd Place Chicago, HL Telefon: Canal 2487.	
Naročata«: \	...........$0.60 ................ 1.00
OFFICIAL ORGAN of the __ .an-.> GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA	
Issued every Wednesday.	
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.	
OFFICE: 1951 West 22nd Place, Phone: Canal 2487.	CHICAGO, ILL.
Subscription rate:	.................$0.60
	
Vsem glavnini odbornikom K. S. K. J., starim in novim odbornikom (icam) krajevnih društev, vsemu članstvu naše Jcdnote in čita-teljem lista želi zdrave, vesele in zadovoljne božične praznike
Uredništvo in upravništvo "Glasila K. S. K. Jcdnote."
LISTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA.
me to pold, mora isto tekom 7 dni, izpopolniti in poslati nazaj po pošti, kakor zahtevano. Pri tem je treba največje pozornosti in natančnosti, da se izpopolne vprašanja, v katero vrsto ali razred spada sleherni nabornik.	, Kdor izmed registrirancev bi morda ne dobil te pole tekom dveh dni, kakor zdolaj označeno, naj se javi v uradu svoje pristojne naborne komisije; pri tem ne bodo veljali nobeni drugi izgovori.
Naborna komisija vsakega di strikta je ozir. bo razposlala te vprasalne pole registrirancem po zaporednih številkah serij kakor sledi:
Do 17. dec. od serij št. 1 do
247 508 761 970 1165
Vse tajnike (ice) krajevnih društev uljudno prosimo, .da bi nam izvolili doposlati zanesljivo do 31. t. m. imena in naslove novoizvoljenih društvenih odbornikov za leto 1918 in sicer na posebnih list-	.
kih, katere jim je v to svrho do- določb ki jih uvede poslal naš sol,rat glavni tajnik. »*aj ah v bodoče. Prvi ali drugi teden januarja! Dokler bodo prizadeti ubogali 1918 bi radi priobčili nov popolen postave, ne sme nihče motiti nji-imenik krajevnih društev naše Je- hovega mirnega, življenja m dela
ki je že od začetka posvečena načelu svobode in pravičnosti pod pirajo sklepe in brez izjeme pomagajo izvojevati vojno in doseči pravični mir.
Obenem velevam, opirajoč se na oblast ,ki mi je podeljena po ustavi Združenih držav, vsem podanikom Avstro-Ogrske, ki bivajo v Združenih državah, ki so že dosegi; starost štirinajst let in ki še niso naturalizirani državljani te dežele, da se vedejo mirno napram Združenim državam, da se čuvajo zločinov zoper javno varnost in da ne kršijo zakonov, bodisi zveznih, državnih ali teritorijalnih, ne počno nobenih dejanskih sovražnosti z dajanjem informacij, pomoči ali zadovoljstva sovražniku Združenih držav, ter da se strogo drže
predsednik
dnote.
Kakor znano in že parkrat na tem, mestu poročano, je bilo na minuli naši konvenciji v Eveleth, Minn, sklenjeno, da se ne sme ti-pravništvo našega lista nič več o-zirati na direktno od članov mu poslana naznanila o premembi naslova članov in članic. To se mora vršiti samo uradnim potom po tajnikih krajevnih društev.-
Vi*ak član (članica) ki se preseli, afi premeni svoj naslov, naj to naznani društvenemu tajniku ne pa upravništvu našega lista. Vse direktno od članov upravništvu doposlane premembe naslovov bodo romale v--koš.
Važna proklamaeija preds. Wilsona.
Štiri dni zatem, ko so Združene države napovedale vojno stanje avstro-ogrski vladi, je izdal predsednik Wilson formalno proklama-cijo tikajočo se avstro-ogrskih podanikov, živečih v Združenih državah.
V tej proklaniaciji je naš dobri in modri predsednik ukrenil nekaj velikega in nepričakovanega. Odredil je namreč, da se ne bo smatralo tu živečih Avstrijcev tako sovražnim podanikom kot Nemce; torej se bodo lahko Avstrijci popolnoma svobodno gibali; prebivali in delali bodo lahko v prepovedanih pasovih (zone) kjer Nemcem to ni dovoljeno. Tako se tudi ne bo treba avstrijskim in ogrskim podanikom registrirati na policiji, pri poštarjih itd. kot Nemci. Vse te udobnosti bodo avstro-ogrski podaniki uživali, če se ne bodo obnašali sovražno proti Zdru ženini državam, in ki se bodo ravnali po postavah Združenih držav.
Tozadevna predsednikova proklamaeija se glasi sledeče:
' 'Kongres Združenih držav, izvršujoč svojo ustavno oblast, je v
in uživati smejo pravice, kakršnih so deležni vsi mirni in zakonabo ječi državljani, izvzemši tistih omejenosti, ki so potrebne za njihovo lastno korist in varnost Združenih držav. Ostalim lojalnim državljanom velevam, da žive v miru in prijateljstvu z vsemi prizadetimi osebami, dokler se obnašajo kakor zahteva zakon.
Podaniki Avstro-Ogrske, ki bi vajo v Združenih državah in tu di tisti, ki so že naturalizirani državljani, ki se ne bodo držali po predpisanih določbah, zapadejo poleg drugih kazni tudi omejitvi gibanja ali deportiranja iz Zdru: ženih držav, kakor nalagati točki 4069 in 4070 revidiranega zakona za določbe, ki jih predpiše predsednik.
Opirajoč se dalje na oblast, ki mi je podeljena, naznanjam sledeče določbe, ki so potrebne za javno Varnost v tem slučaju:
1.	Noben podanik Avstro-Ogrske, kateri je že dosegel štirinajsto leto starosti in ki še ni naturalizi-ran državljan, ne sme zapustiti Združenih držav brez posebnega dovoljenja, katerega označi pred seduik, izvzemši v slučaju depor-tacije po razsodbi sodišča v smislu točke 4069 in 4070 revidiranega zakona.
2.	Podanik Avstro-Ogrske ne sme priti v Združene države, izvzemši z dovoljenjem predsednika, ki določi kraj izkrcanja.
3.	Vsaka taka oseba, o kateri se dokaže ali sumi, da pomaga sovražniku, ali če je nevarna javnemu redu in miru, ali ki krši ali poskuša, oziroma je na sumu, da hoče kršiti katerokoli določbo, u-vedeno po predsedniku, ali katerikoli zakon Združenih držav, posamezne države ali teritorija, mora biti aretirana po zveznem maršalu ali njegovem pomočniku ali po kateremkoli uradniku, ki ga v to pooblasti predsednik, in zaprta v ječo, kaznilnico, militaristični tabor ali na prostoru, katerega odloči predsednik v ta namen.
Ta proklamaeija in odrejene do-
Dne 17. "	"	"	248 —
" 18 "	"	"	509 —
,, 19 ,,	,,	>»	762 —
" 20 "	"	"	971 —
21 "	"	"	1166 — 1367
" 22"	"	"	1368 — 1541
" 24 "	".	"	1542 — 1730
„ 2(. M „ M 1731 _ 1917
" 27 " " " 1918 — 2099 » 28 " " " 2100 — 2284 " 29" " " 2285 — 2473 V 31 " " " 2474 — 2659 " 2. januarja 2660 — 2848 » 3 " " " 2849 — 3028 " 4 " " " 3029 — 3213 " 5 " " " 3214 — 3396 » 7 " " " 3997 — 3578 » 8 " " " 3579 — 3758 " 9 " " " 3959 — 3961 Kdor ne razume angleščine, ali kdor ne bi znal'teh pol pravilno odgovoriti in izpolniti, naj se oglasi zvečer v uradu našega lista, da mu bomo stvar v redu mi naredili
ŠE JE ČAS!
1917. races
skupni resoluciji senata in poslan-
ske zbornice dne 7. decembra 1917 ! [^e veljajo za vse kraje na su-napovedal vojno Avstro-Ogrski.
Ker smo prejeli zadnje dni 01 več strani vprašanje, če je mogoče dobiti še ameriške državljanske papirje, smo se minulo soboto osebno obrnili na naturalizacijski urad v City Hallu.
Ravnatelj tega urada je nam o-mcnil, da se izdajajo prvi papirji še vedno avstro-ogrskim podanikom in sicer do preklica; nemogoče je pa vsled vojnega stanja z Avstrijo dobiti sedaj drugi državljanski papir.
Prošnje, ali uloge zanj sprejema ta urad, in je treba čakati podelitve državljanstva do konca vojne.
Prošenj za prviin drugi državljanski papir imamo v uradu našega lista dovolj prosilcem na razpolago in jih delamo brezplačno. Požurite se torej zanje dokler je
se eas
Poročilo Rtv. Fr. Jagra.
ski prestolonaslednik izrazil željo, da naj bi se tej ideji v prvi vrsti pridružili tudi naši Slovenci, ker bi zavzemali baS Slovenci pri tem najvažnejšo ulogo ker so Slovenfci v prvi vrsti glede kulture in nao-brazbe jugoslovanskih narodov. Brez Slovencev bi bila po zatrdilu srbskega prestolonaslednika Jugoslavija nemogoča.
Rev. Fr. Jager se je mudil na svojem minulem potovanju v Evropi tudi na soški fronti, bil je oddaljen na nekem mestu samo 400 čevljev od avstrijske in laske fronte. V znanem mestu Udine (Videm) se je Rev. Jager mudil baš nekaj dni preje, predno so ga Avstrijci zavzeli. Rev. Jager se je podal z laške fronte tudi na bojno polje Južne Tirolske in na Francosko.
; Na Laškem je imel Rev. Jager priliko govoriti z avstrijskimi vojnimi ujetniki. Pripovedovali so mu le ti, da jim je v laškem ujetništvu dobro ;Lahi ravnajo ž njimi na lep način in jim dajejo sleherni dan 1 in pol porcije hrane; opoldne pa dobi še vsak avstrijski vojni ujetnik četrtinko vina za priboljšek. ,
V Italiji se nahaja sedaj tudi 0-krog 200 slovenskih beguncev dijakov iz Avstrije. Njih položaj je vreden omilovanja, ker so brez denarnih sredstev in brez podpore. Rev. Jager je na svojem obisku v Rimu izposloval od neke družbe, da se je tem dijakom in ostalim avstrijskim vojnim ujetnikom dovolilo 25 tisoč lir podpore. Rev. Jager je bil sprejet tudi pri sv. očetu v avdijenci, ki je izrazil svoje posebno veselje in zadovolj-nost uad misijo ameriškega Rdečega križa v balkanskih državah.
Najbolj znamenito poročilo Rev. Fr. Jagra povodom njegovega minulega obiska na Balkanuu je, da se zunaj splošno sodi, da bo trajala sedanja vojna najmanj še 6 let. Nobena sovražna sila noče namreč odnehati. Po preteku teh let se bo izvršila v Evropi velika iz-prememba pri raznih državah. U-stanovitev Jugoslavije je gotova stvar, tako se bo tudi v Avstro-Ogrski izpremenilo razmerje vladanja; govori se tudi, da bo podala po vojni Italija republika.
Tekom prihodnjih 6 let, 1k> pre-vel ljudstvo in narod raznih držav v Evropi demokratični in svobodni duh, da se bodo te države o-tresle vseh kraljev in cesarjev.
Rev. Jager je izvedel iz nasclji-vega vira, da je bilo na ljubljanskem gradu zaprtih nad 800 narodnih odličnjakov, učiteljev, duhovnov in drugih oseb, ki so bile nasprotne dunajski vladi. V nekem mestu Bosne je bilo en sam dan o-bešenih 50 pravoslavnih ozir. srbskih duhovnov. V Avstriji se dela sedaj z železno roko z vsako osebo, ki je sumljiva. Smrtna kazen za izdajstvo na vešalih je na dnevnem redu. Za vsako besedo ali dejanje napram vladi obsodijo človeka na smrt ali v večletno ječo. Pri tem se ne ozira nič, če je obsojenec oče večje družine, ali ne.
Rev. Jager je tudi omenil, da je strah nemških submarink na Atlantiku popolnoma pojenjal. Francoski parniki vozijo redno med New Vorkom in Havre ter se sploh več ne ozirajo na nevarnost nemških podmorskih čolnov.
Meseca februarja 1918 bo šel Rev. Jager zopet na Balkan. Te daj bo poslal ameriški Rdeči križ
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE.
URADNIKOM IN URADNICAM KRAJEVNIH DRUŠTEV V UVA-ŽEVANJE IN RAVNANJE.
Potrebno je, da se nradniki in uradnice društev že vnaprej seznanijo z gotovimi novimi točkami, ki bodo stopila v veljavo začetkom prihodnjega poslovnega leta, t. j. 1. jan. 1918. Radi tega si štejem v dolžnost, da cenjene uradnike (ice) opozorim na premembo v poslovanju za bodoče leto.
V prvi vrsti moram omeniti, da s pričetkom prihodnjega leta, kakor je bilo določeno pri zadnji konvenciji, plača vsak član(ica) 10c več stalnega asesmenta kakor je bilo do sedaj v veljavi. Od teh 10c pripada 5c k stroškinem in 5c k poškodninskem in operacijskemu skladu. Do sedaj je plačeval vsak član (ica) v stroškin sklad 10c in V poškodninski in operac. sklad 5c mesečno. S prvim jan. prihodnjega leta pa pride na vsakega člana (ica) 15c za upravne stroške in 10c za poškodnine in operacije.
Poleg tega poviška, pripade na vsakega člana in članico tudi 10c mesečno za patrijotičen sklad. Iz tega sklada se bode plačevalo smrtninsko zavarovalnino, dedičem v vojni padlih članov.
Pomniti je torej treba, da plača s 1. jan. prihodnjega leta vsak član in članica 20c več na mesec, kakor je plačeval (a) do sedaj. To je zelo važno in potrebno, da cenjeni uradniki (ice) krajevnih društev vpoštevajo, da ne bo nepotrebnih pisarenj in povpraševanj, zakaj jc asesment povišan itd. Priporočam tudi, da uradiiiki (ice) društev, članom in članicam to pojasnijo in raztolmačijo.
Pri zadnji konvenciji je bilo tudi določeno, da se članstvo Jcdnote s 1. jan. 1918 razdeli v dva oddelka in sicer v oddelek A. in B. Ta rasporedba naj začasno ne moti uradnike in uradnice društev. Imenik članstva naj se vodi kakor do sedaj, neoziraje se na zgoraj omenjeno določbo. Kar se tiče prispevkov enega ali drugega oddelka ali razreda, se bode ista razdelilo v glavnem uradu. Če se bo pa pozneje uvidelo in od države zahtevalo, da se mora poslovanje krajevnih društev voditi po določeni razdelitvi, se bo to potem napravilo; toda dokler se ne bo o tem uradno, potom Glasila zahtevalo in na to društva opozorilo, naj se vodi imenik članstva, kakor do sedaj.
S poslovanjem bolniške ccntralizacije se prične isto tako s 1. jan. prihodnjega leta. Pristopnin?, v ta sklad znaša za vsakega člana in članico $2.00 (dva ). Mčsečni asesment pa 75c. Vca ona društva, ki so se prijavila za pristop v bolniški central, oddelek, bodo asesana prihodnji meseo za vsakega člana in članico za pristopnino in mesečni asesment skupaj $2.75.
Pravila in določbe za centr. bolniški oddelek, so bile priobčcnc v Jednotinem Glasilu štev. 48. Umestno jc, da se člani in članice društev, ki so se prijavila za vstop v ta oddelek, s temi točkami že sedaj seznauijo in jih pazno prečita j o, tako, da bo vsakteremu znano koliko ima plačati; zakaj bode plačeval (a), kakor tudi* kedaj in do kolike svote (bolniške podpore) je opravičen (a) v slučaju bolezni itd.
K sklepu želim vsem članom in članicam naj vesele j še božične praznike ,ter ostajam Vam udani
sobrat
JOS. ZALAR, » ;	gl. tajnik
V zadnji številki našega lista smo omenili, da se jc dne 9. t. m. mudil v Chicagu Rev. Frančišek Jager, vrnivši se s svojega 4 mesečnega potovanja 11a Balkanu, kot zastopnik ameriškega Rdečega križa.
Rev. Jager je dospel v New-York dne 4. decembra s francoskim parnikom 44 Rochambeau." Od ameriške vlade obstoječa komisija, ki se jc podala na južno evropsko bojišče še pred 4 meseci je obstojala iz 5 članov: 4 Američanov in našega rojaka Rev. Fr. Jagra. Slednjemu je bila po preds. Wilsonu podeljena šarža majorja pri amer. Rdečem križu, in jc v tem času prepotoval vse važne kraje na Balkanu, osobito ha Srbskem. Mudil se je v Solunu, kjer je tamošnja ententna posadka priredila komisiji amer. Rdečega kri-1 celo ladjo živeža, obleke, poljskih
Vsa krajevna društva se tem potom prosi, da pošljejo den^r v pokritje asesmentov za mesec december 1917 kakor hitro mogo.^ na glavni urad Jcdnote, ter naj ne čakajo do zadnjega dne v im^ecu ali pa šc delj, kakor je to pri nekaterih društvih navada. Kakor vsakteremu znano, se zaključi fiskalno leto poslovanja K. S. K. J. zadnjega dne tega meseca. Radi tega prosim, vsa krajevna društva, da plačajo in poravnajo asesmente v najkrajšem času ko mogoče, da mi bo dana prilika pravočasno izdelati in ^pripraviti račune in poročila zrt predložitev bratom nadzornikom. Vsak najmanjši zadržek od strani društev, zadržuje delo v glavnem uradu. Vsled tega upam, da bedo cenjena društva to prošnjo vpoštevala in pravočasno oziroma kakor hitro mogoče poslala denarne svote v poravnavo asesment ov.
Ravno lako tudi prosim cenjene tajnike in tajnice, da bi bili z mesečnimi poročili za mesec december 1917 nekoliko bolj točni in hitri kakor navadno druge mesece. Za prihodnji mesce imam na rokah jako veliko dela; zaradi tega je potrebno, da se mi mesečna poročila pošlje v kratkem, če se hoče in želi imeti razpis asesmenta za mesec januar 1918 pravočasno izdelan in odposlan društvom.
&e enkrat prosim, da društva predstoječe naznanilo vpoštevajo, kajti s tem ne bode le meni pomagano, temveč tudi vsakemu posameznemu društvu, ker le s pomočjo krajevnih društev mi bode mogoče pravočasno izdelati razpis mesečnih asesment ov za prihodnji mesec ali tako, da ga bodo društva ob pravem času prejela.
Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat.
JOSIP ZALAR,
gl. tajnik.
hem in morju, na kontinentu in o-totkih pod področjem Združenih držav.
Washington, D. C. 11. decembra 1917.
Woodrow Wilson.'
(Tukaj ponavlja Wilson besedilo vojne resolucije, ki jc žc znana.)
'	1
Vsled tega sklepa jaz, Woodrow!
Wilson predsednik Združenih dr-!	_
žav, naznanjam ysem, katerih se	__ • # i
to tiče, da obstoji vojno stanje' važno za regisiriraiice.
med Združenimi državami in cesar" I	-
sko-kraljevo avstro-ogrsko vlado.; Minulo soboto dne 15. decembra Ukazujem vsem civilnim in vojas- je odposlal naborni komisijski
kim uradnikom, v Združenih državah, da izvrse vse svoje dolžnosti, ki jih nalaga vojna; dalje apeliram na vse ameriške državljane, da v svoji lojalnosti do domovine,
urad mesta Chicago po posti vsem registrirancem in vsem izžrebanim nabornikom prve vprasalne pole v svrho izpopolnitve, in sicer serijo od 1 do 247. Vsakdo, kdor prej-
ža nad vse prijazen in sijajen sprejem. Iz Soluna se je podala ta komisija v mesto Bitolj, sedaj v srbskih rokah. Mesto Bitolj je sedaj popolnoma porušeno, in opustošeno tako tudi številno sel in vasic v bližini. Prizori, katere je videl Rev. Jager na Balkanu so nepopisni, tako vladajo v teh krajih tudi žalostne razmere med ljudstvom, katere so nastale vsled sedanje krvave svetovne vojne. Na Srbskem sploh dandanes ni več videti po naselbinah moških oseb, večino prebivalstva tvorijo ženske in otroci. Vse hiše, cerkve in druga poslopja so v razvalinah ; polja so uničena vsled vojne vihre — ljudje stanujejo v podzemeljskih jamah, ali pa v bornih kolibah in kočah, narejenih iz pločevinastih škatelj in drugih spominskih ostankov vojne, našlih na bojnem polju.
Rev. Jager je govoril v Solunu osebno s srbskim prestolonaslednikom Aleksandrom, ki je ves navdušen rekel, da odobrava ustanovitev Jugoslavije. Pri tem je srb-
in gospodarskih orodij, semen itd. Ladjo bodo dali za to pošiljatev Rdečemu križu 11a razpolago Slo venci in Hrvatje iz Južne Amerike. Pri tem bo imel Rev. Jager glavno nalogo, da bo delil stvari bednim osebam in družinam. Ž njim vred bo šel skoraj gotovo tudi njegov brat, občeznani jugoslovanski rodoljub in arhitekt Ivan Jager iz Minneapolisa, Minn., da bo delal načrte pri stavbah novih hiš, katerih bo potreba zgraditi okoli 20 tisoč ali za 60,000 ljudi.
Rev. Fr. Jager je odpotoval v nedeljo dne 9. t. m. v New York, kjer se je vršila konferenca komisije Ameriškega Rdečega križa, zatem se je pa podal k vladi v Washington, da bo obširno poročal predsedniku Wilsonu o svoji qiisiji na Balkanu.
Rev. Jager je rekel, da nam bo j dal še bolj obširno poročilo o tem| važnem potovanju, tako nam bo dal tudi na razpolago za priobči-tev nekaj izvirnih svojih slik, katere je naredil na svojem zadnjem potovanju.
Vdanostna izjava K. S. K. J. predsed. Wilsonu.
t \
Naš glavni predsednik sobrat Pavel Schncller jc poslal dne 12. t. ni. njega Kkscelenci Woodrow Wilsonu, predsedniku Združenih držav v imenu K. S. K. J. sledečo vdanost no brzojavko:
"Honorable Woodrow Wilson
President of The United
States of America.
The undersigned president of The Grand. Camiolian Slovenian Catholic Union of United States of America herewith pledges the moral and material support of its thirteen thousand members to you, the worthy president of our great republic during this immense struggle and until you attain the lofty aim of freedom for all nations.
Sincerely yours
Paul Schneller,
, .	6313 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio.
V slovenščini .se glasi ta brzojavka sledeče:
"Velespoštovancmu g. Woodrow Wilson-u predsedniku Združenih držav ameriških.
Podpisani predsednik Kranjsko Slovenske Katoliške Jcdnote v Združenih državah ameriških Vas čislani predsednik naše velike republike zagotavlja v imenu trinajst tisoč članov te Jednote moralne in gmotne pomoči in podpore v tej veliki borbi do onega časa, dokler ne boste dosegli zvišenega namena osvoboditve vseh narodov
Vam preudani
Pavel Schneller, 6313 St. Clair Ave Cleveland, Ohio."
Uredništvo našega lista se tem potom v imenu vsega članstva iskreno zahvaljuje našemu sobratu gl. predsedniku za to pozornost oziroma za domoljuben čin napram vladi Združenih držav.
OtiASTT/O K. 8. K. JEDNOTE.— 19. DECEMBR A 1917.
:: K. S. K. i:

Jednota
UaUnovljena v Jolieta, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana ▼ Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOUET, ILL.
TaUfoa 1048
< ■ v*1 • -T- *' •	\ O: W *.p. *
od ustanovitve do 1. decembra 1917 skupna izplačana podpora
91,126,325.32 GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
II.	Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, III.
Pomožni tajnik: Josip Rems, 2827 Putnam Ave., Brooklyn, N. T. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St, Joliet, 111.
* NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East ti St, Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St.. Waykegan, 111. Frank Frančič, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: . Mihael K raker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St, Chicago, 1U.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. John Dečman, P. O. Forest City, Pa. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.	f ,
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan. 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telefon pisarne: Canal 2487. Telefon stanovanja: Canal 6306.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika- JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet 111., dopise, dru&tvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PI., Chicago, 111.
ko prvo nedeljo v finski »dvorani ob pol 10. uri dop.
Pri tej priliki prosim vse člane našega društva, da bi marljivo i»gitiraH za napredek društva in za pridobitev novih članov. Če bi pridobil sleherni član samo enega novega člana, nas bo koncem drugega leta še enkrat toliko, kot danes, i
S sobr. pozdravom do vseh članov in članic naše Jednote.
M. R. Tometz, tajnik.
re in K. S. K. J. Prečitana so bila tudi na seji pravila skupne bolniške centralizacije; po vestnem prevdarku je društvo pravila odobrilo, ker so sestavljena dobro za začetek tako važnega poslovanja, gotovo je, da bo bedočnost poka-
stroškov, ker bodo v takih slučajih v oskrbi vlade Združenih dr-&av. Kakor hitro pa pridejo nazaj, bodo pa zopet opravičeni do vsen dobrot in podpor, katere de-ii naše društvo svojim članom. Ena izmed glavnih točk je, da
zala, kaj bo treba šc zboljšati in plačuje društvo bolniško podporo
VSEM GG. URADNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV, CENJENIM ČLANOM IN 'ČLANICAM NAŠE JEDNOTE IN ČITATELJEM TEGA LISTA
ŽELIM VESELE Itf ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE, TER SREČNO IN USPESNO NOVO LETO
PAVEL SCHNELLER, gl. predsednik K. S. K. J.
NAZNANILO.
Spodaj podpisani uradno naznanjam odbor dr. sv. Jožefa štev. 16 K. S. K. J. Virginia, Minn, za leto 1918:
Predsednik Math Kostainšek; podpre. Mat^Jakše; tajnik John Sumrada; poatajnik Jožef Jakše; blagajnik John Terhlen; zastop-ni Mgth Prijanovich; nadzorni odbor: Emil Springer, Frank Lav-rič, John Matko; bolniški odbor: Nikolaj Jank6vich za Virginia, Anton Stefančič za Mnt. Iron, George Ozanich za E velet h, John Zalar za Gilbert, John Dolinar za Chisholm, Anton Nosan za Buhl.
Vsak bolnik se mora precej javiti bolniškemu obiskovalcu in bolniški obiskovalec pa dr. tajniku, kajti čas je, da se opusti tista stara navada ravno pri bolnikih in da se drže pravil kakor ste jih potrdili sami člani. Tudi bjo od prvega januarja 1918 naše društvo plačevalo $30 bolniške podpore na mesec ali $1 na dan. Se jc veliko Slovencev tukaj ki j ne spadajo k nobenemu slovenskemu društvu; zato ste prošeni vsi člani, da agitiratc za sprejem novih članov v društvo in Jed noto in mu pojasnite, kolike važnosti je za vsakega, ki spada k društvu in K. S. K. Jednoti.
• Z bratskim pozdravom ostajam želeč vesele božične praznike vsemu članstvu K. S. K. J.
John Sumrada, tajnik Box 349 Virginia, Minn.
premeniti; to se bo tudi storilo, če se bo sprevidelo za potrebno ko se bo .poslovanje že nekaj časa vršilo. Sedanja pravila so za sedaj na mestu. Društvo tudi izreka zahvalo sobr. uredniku Glasila za izpodbudljive članke glede boln. centralizacije, ki jih priob-čuje v Glasilu, ki so v vs*r»n resnični, ter bi jih moral sleherni član(ica) K. S. K. J. .vpoštevatl, u ver j en sem, da če bi se to storilo, bi kmalu imeli pri naši slavni Jednoti splošno boln. centralizacijo.
Zatorej cenj. društva, ki se še niste zglasili za skupno bolniško podporo, stopite v skupno zvezo,!Martin Težak predsednik; Josip
članom za dve (2) leti, kar je malo društev, ki bi tako dolgo podpirala svoje bolne člane.
Dalje je bilo sklenjeno, da sc
/.boljšajo naša društvena pravila, ker nekatere točke se ne strinjajo s sedanjim poslovanjem; pravil tudi nimamo več v zalogi ; prav je pa, da dobi vsak novi član pri pristopu društvena pravila, da se zna po njih ravnati.
Volitev odbora za leto 1918. se je vršila v najlepšem redu, in je bil ves stari odbor zopet izvoljen z absolutno večino navzočih članov.
Imena edbornikov so sledeča:
da pričnemo s prvim januarjem 1918, novo dobo pri K. S. K. J., ki bo res pravi dokaz sloge In bralstva med tisoči članov(ic) naše slavne Jednote. Članom društva sv. Barbare štev. 23 na potnih listih in katerih ni bilo na seji, sporočam, da je društvo sklenilo na gl. seji, da' se plača pristop v skupno bol. blagajno za vsakega
Dunda podpredsednik; John Le-kan I. tajnik; Frank Launch II. tajnik; Peter Rozich blagajnik; Josip Legan zastopnik; nadzorniki: Frank Stiglič, John Hrvatin in John Botala, zastavonoše: Anton Korevec, Frank Baltich, Anton Skul in Mike Hrebec; reditelj Gregor Groznik.
Še enkrat opozarjam člane, da
člana 2 dol. iz društvene blagajne ; j bi bolj redno plačevali asesmente, toraj ne bo nobenega posebnega ker opomini, katere bodo dobiva-plačila za pristop. Ob jednem jc 4i, bodo v njih lastne stroške, ker
društvo tudi sklenilo, da mora po 1. jan. 1918 vsak član svoj mesečni asesment plačati vsak mesec, drugače se bo ravnalo ž njim po
šal John Novak; II. maršal John
Golobič; U. S. zastavonoša John Slapar; dr. zastavonoša Jurij Flajnik II. Krojač. Pregledovalei knjig Frank Trempuš, Josip Spe-letič in Frank Cadonič. Bolniški obiskovalci: Frank Vukmanič, Peter Jesich in Josip Cadonič. Vratar Math Frankovič II.
Vsem starim uradnikom se lepo zahvaljujem za njihov trud in delo ker je bila tekoče leto lepa sloga med uradniki našega društva; novemu odboru pa želim obilno uspeha!
Nadalje je naše društvo sklenilo, da bo od 1. januarja 1918 dalje plačevalo po $7. — b.olniškc podpore na teden; ker mislim, da jc ukrenilo to društvo jako važen korak za napredek in korist društva in članstva.
Ne smem pozabiti omeniti, da se je na obisku v Pittsburghu udeležil naše glavne seje tudi glavni predsednik K. S. K. J. sobr. Pavel Schneller, katerega je članstvo navdušeno pozdravilo z "Židjo" klici, ko je stopil v dvorano. Na to je sobr. gl. predsednik stopil na oder in pozdravil navzoče člane. Omenil je, da se najde v malo mestih društvo, katerega seje se udeležuje tako veliko članov, kot je bil to pri nas slučaj; rekel je, da misli, da je naše društvo c-no izmed največjih društev v Pittsburghu spadajoče h K. S. K. J. Dalje je zbuja) člane k složnem delovanju na društvenem po-
sedaj je treba za pisma več pošt
nine in cena papirja se je tudi zvi-	lju, kar bo donašalo koristi vsem šala. Naj torej vsak ki zanemarja	skupaj. Priporočal je pristop v K. svoje dolžnosti tudi plača toza-;S. K. J., ki je največja slov. ka-pravilih, ker društvo bo moralo devne stroške: nikakor pa ni prav,	tol. podp. organizacija v Ameriki, vsak mesec pošiljati vse prispev- da bi se delali vsled tega stroški	Med svojim izbornim govorom jc lie na gl. urad, zato mora tudi j celemu društvu, ali vsem članom	moral za nekaj časa prenehati I vsak član svoje prispevke plačati, zaradi nekaterih, koje.se mora	vsled splošnega aplavza in plošče hoče biti-deležen podpore. Le vedno uradno opominjati.	kanja od strani članov. Končno je Iv skrajni sili, če se član obrne na1 Sedaj pa voščim vesele božične	sobr. gl. predsednik še zbujal čla-društvo, da iz važnega vzroka ne praznike in srečno ter zdravo No-	ne, da naj bodo v teh kritičnih ča-more plačati asesmenta, plača dru- vo leto vsem članom(icam) dr. sv.	sih lojalni Združenim državam in štvo za njega in to le za prvi me- Fr. Sal. kakor tudi vsemu član-	da naj se pokorijo postavam naše
PRAV VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE, TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO
ŽELIM VSEM ODBORNIKOM \N ODBORNICAM KRAJEVNIH DRUŠTEV, CELEMU ČLANSTVU NAŠE JEDNOTE IN PRIJATELJEM TER ZNANCEM!
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
^ Društvene vesti in dopisi«
NAZNANILO.
Društvo Vit. sv. Jurija št. 3 v Joliet, 111., je imelo 9. dec. glavno letno zborovanje in volitev uradnikov za leto 1918. V odbor so izvoljeni sledeči člani: Predsednik John Kren st.; podpredsednik Jos. Sprajcar; finančni tajink Joseph Panian; pomožni tajnik John A. Nemanič; blagajnik Štefan Stan-fel; zastopnik Martin Konda st.: nadzorniki: Joseph Rogina, Wm. Stanfcl in Martin R. Konda ml.; zastavonoše: brata John in Mihael Mušič; reditelj Joseph Konduš.
. H koncu prosim vse tiste člane, kateri do zdaj niso plačali na njih pripadajočih prispevkov, da bi to poravnali precj koncem t. 1., da mi bo mogoče izdelati s tem popolno natančni račun vsled tega, ker po Novem letu se bo začelo plačevati po novem sistemu in za to je nepotrebno, da bi se dohodki starega leta vmešavali med dohodke novega leta.
Vsem članom (icam) K. S. K. J. želim vesele božične praznike in srečno Novo leto. '!	Joseph Panian, t a j.
John Rozina, za Vandling Frank Kamin za Browndale Frank Oma-hen; vratar Gašper Kovačič; redar Anton Prudič; zastavonoša, John Sever; banderonoša Ignac Groznik; sprejemni odbor: Anton Zalar, Ignac Spec; zdravniki C. R. Knepp, Lloyd, Costcllo in McGui-re.
Vsi dopisi tikajoči sc goriome-njenega društva, naj se pošiljajo na društvenega tajnika, na gori omenjeni naslov.
Tem potom opominjam še vse člane našega društva, ki so na potnih listih, katerim so listi že potekli, da iste pravočasno obnove, če ne sc bo ravnalo po pravilih.
K sklepu voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto vsemu članstvu K. S. K. J. posebno pa članom in članie&m dr. sv. Jožefa štev. 12 K. S. K. J.
S pozdravom
Frank Telban, tajnik.
NAZNANILO. '
Iz urada tajnika društva sv. Jan. Krstn. štev. 13 se naznanja, da je imelo to društvo svojo redno, ali glavno sejo dne 2. dec. Na tej seji se je za leto 1918 izvolil
NAZNANILO.
Na glavni letni seji dr. sv. Jo-|sledeči odbor: žefa štev. 12 v Forest* City, Pa. Predsednik Josip Tahija;
pod-
vršeči se dne 9. dec. t. I. so bili iz-: predsednik Frank Karlin; I. taj-voljeni sledeči uradniki za prihod nik M. R. Tometz; II. tajnik Math nje leto:	jKunich; blagajnik Frank Pez-
Predsednik Josip Kamin, box! dere ; zastopnik Jakob Karish; 504; podpreds. Frank Vavtar; I. nadzorni odbor: M. G. Tometz, tajnik Frank Telban box 300; 11. Math- Kunich, Math Berltich; bol-tajnik Frank Susman; blagajnikjniški odbor: John Strukel za me-lgnac Blatnik; pomožni blagajnik sl0» Nick Jančer za Bangor Loca-Ignac Planinšek; zastopnik John tion, John Spehar za Belgrade Telban box 707; gospodarski od- kation, John Tonija za Mc Kin-
bor: John Dečman, Martin Muhič,; ley, John Skubec za Duluth Lo-|se^je vršila v lepi slogi in člani so
Andrew Oražen in Louis Omahen; nation: maršal Jakob Kariš, zasta-
John vonoša ^wlrew Bradaeh.
maršala Ignac Pancar in
Iz urada dr. sv. Jožefa štev. 21, Burdine, Pa.
Članom zgoraj omenjenega d^u štva se naznanja, da so bili na t^eji dne 9. decembra 1917 izvoljeni sledeči člani uradnikom za prihodnje leto 1918 in sicer:
John Vertačnik, predsednik; Martin Taucher, podpredsednik; John Krek, prvi tajnik; Frank Primožič, drugi tajnik; John Dolenc, blagajnik; Ignac Krek, zastopnik; Martin Dolenc, predsednik nadzornega odbora, Peter Mi-halič, prvi nadzornik, Joseph Knaflič, drugi nadzornik. Posebni odbor: Florijan Kopač, Martin Dolenc, Martin Taucher, Anion Papič. Vratar Frank Čebela: zastavonoša Joseph Knaflič. Vodja pri obhodili Martin Taucher.
Društveni zdravnik Dr. II. 11. Rittenhouse.
Torej člani tega društva, apeliram na Vas, da greste novo izvoljenemu odboru povsod na roke naj si bode pri društvenih sejali, ali pri drugih društvenih zadevah, kadar je treba kaj dobrega in pametnega ukreniti v prid društva ali Jednote, da bode delovanje odbora na ta način bolj olajšano in tako tudi članstvu samemu bolj v korist. Posebnega nimam poročati iz te naselbine, se bedem pa v kratkem kaj oglasil.
Članom in članicam naše slavne K. S. K. Jednote, voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto 1918.
John Krek.
sec, ako pa član ne plača drugi stvu K. S. K. J. messc vseh prispev. je pod kazni- S pozdravom jo suspendacije. Upam, da bodo vsi člani našega društva to upoštevali, da bodo imeli redno svojci prispevke ob pravem času plača-j
John Lekan, tajnik.
mogočne vlade. Sklepno se je zahvalil članom, ker so enogl^no sprejeli resolucijo, da naj se odpošlje g. Woodrow Wilsonu predsedniku Združenih držav vdanost-
. NAZNANILO.
Društvo sv. Barbare štev. 40 vino čestitko v imenu našega dnine, kar olajša poslovanje drustve-i Hibbing| Minn je imelo SV0j0 štva.
nih uradnikov, njim pa zagotovi giavno sej0 dnc 2. decembra, na Zatem je stopil na oder .11. p<>-| redno sigurno podporo v slučaju hatcH s0 bm izvoijeni s]edeči od-'rotnik K. S. K. J. sobfat Jurij nesreče.	. borniki za leto 1918:	Flajnik iz Pittsburgha. Tudi ta
K sklepu želim vsem članom in predsednik Marko Marolt; pod-] je v lepih besedah pozdravil nav-j članicam K. S. K. J., posebno čia-|preds JoR Adamič; tajnik Johni zoče člane ter jim priporočal slonom društva sv. Barbare štev. 23 povsha. zapisnikar Marko Sterk;|go in medsebojno bratoljubje, da , vesele božične praznike in srečno zast0pnik John Povsha; blag. John bi društvo še v naprej tako lepo
Novo leto 1918. Dal Bog, da bi (prihodnje leto prinpslo blagostanje med člani(iea^) naše vrle Jcd-
Grcbenc; boln. odborniki: Peter delovalo. Obljubil je, da bo hot Majerle načelnik; John Bradaeh gl. uradnik naše dične Jednote za Chisholm, Marko Marolt za j vedno gledal za napredek iste in
note in ljubi mir med narode, da Kitzville, j0hn Debelak za Mor- za slogo pri društvu. Govorniku bi sc tudi naši sobrati člani v vo- tQn ii0ca'tj0n \n okolico; John Mi-'je članstvo tudi navdušeno odo-jaški službi, vrnili zmagoslavno s(ek r/& G\een Location. Pregledo- bravalo s trikratnim "Živijo"'kli-
nazaj, da bi prihodnje leto prineslo zopet veselje stalnega miru in lju!>ezni med ljudstvo. Z bratskim pozdravom
Mihael Hočevar, tajnik.
NAZNANILO.
Pregledo-1
valca knjig: Frank Sterle in Ste- ei glavnemu, predsedniku in II.
ve Praprotnik; maršala: Frank porotnemu odborniku.
Sterle in £>teve Praprotnik: za- Pozdrav do vsega članstva K. S.
stavonoša Frank Strumbel; bandc- K, Jednote.
ronoše: John Bukovec, Jos. Zajec1	Frank Trempus, tajnik.
in Jos. Čop; vratar Frank Med-	-
ved.	NAZNANILO.
Volitev se je vršila v najlepšem lz urada dru$tva sv. janCza E
Iz urada tajnika društva sv. Vi	_________________
da štev. 25 Cleveland, Ohio se na-1 redu, ter je članstvo tudi pokaza- yangelista štev. 65, K. S. K. Jcd-znanja, vsem članom tega društva, lo zaupnost v stari odbor, ker so note y Milwaukee, Wis. da se je na seji dne 2. decembra bili vsi stari odborniki zopet na N& flavni seji dne 6 de(. si jc | sklenilo, da se naše društvo korpo- j novo izvoljeni.	naše društvo izvolilo sledeče od
jrativno udeleži sv. maše na bo- Tukaj sc je zopet pokazalo, ka-komike za leto 1918. Preds. John žični dan, to je dne 25. decembra ko je potrebna sloga pri društvu. Ketiš; podpreds. Anton Krivec; 1. ' ^ ' 1	'	Leta 1917 ie na-še društvo izpla- tajnik' John Mo*nik. 1L tajnik'in
čalo same bolniške podpore čez zapisnikar john Kegel; zastopnik $740. — kar je gotovo lep znesek j Frank Fran£ič. blagajnik Joe
odbor: Frank
, ob 10. uri dop. v cerkvi sv. Vida.
Prošeni so torej člani, da sc ! polnoštevilno udeležijo. Zbirali se ! bomo ob pol 10. uri v Knausovi I dvorani odkoder skupno odkoder skupno odkorakamo v cerkev.
za naše majhno društvo. In vse- povSič xadzorni
NAZNANILO.
Društvo sv. Barbare štev. 23 K. S. K. J. Bridgeport, O. je obhajalo svoj društveni praznik sv. Barbare na nedeljo 9. dec. s sv. mašo zjutraj ob 8 uri; po cerkvenem o-pravilu se je vršila letna seja in volitev odbora za leto 1918. Izvoljeni so bili sledeči člani:
Andrej Hočevar, predsednik; Josip Hočevar, podpredsednik; Mihael Hočevar, I. tajnik; Anton Ocvirk, II. tajnik; John Klep, blagajnik; Anton Hočevar, zastojuiik. Josip Simončič, Frank Simončič
in Fr^nk Gregorčič, nadzorniki: zastavonoše: Martin Bački in Fr. Gregorič; maršal Jos. Hočevar; Vratarja Andrej Hočevar st. in Martin Legan.
Društvena slavnost in letna seja
eno imamo še sedaj v blagajni j Stigiic> Fralik Gregorčič in Alojz $913.52 Kupili smo tudi za $300. —: Welkovrh. Porotni odbor: Gabriel Dolžnost bi bila vsakega člana Liberty bondov v znamenje, da je Kovačič, Josip Martinčič, John Zi-in tudi je, da se korporativno! naše društvo lojalno naši novi do-:herle. zastav0noša John Majstro-leleži sv. maše z društvom, ne movini.	vič; banderonoša Feliks Wesel,
maršal Joe Martinčič. Društveni zdravnik Dr. J. S. Stefance. Pri-
udeleži
pa posamezno kajti praznik roj-j Zaeno naznanjam vsem članom, stva našega Gospoda in Izveličar- da se je sklenilo na minuli glavni ja je samo enkrat v letu, in zato seji, da teče podpora kadar kateri hodnje leto se vršijo društvene se-so prošeni člani društva, da se sv. j član zboli, ali se ponesreči od one-'je vsako prvo nedeljo v mesecu maše polnoštevilno udeleže.	g« časa, ko to naznani tajniku ali 0|} 2. uri popoldne v dvorani g.
Želeč vsemu članstvu K. S. K. bolniškim obiskovalcem; za zuna-jp Benda 479 National Ave. J. vesele božične praznike, osta-jnje člane se bo gledalo cd istega. Cenjeni člani našega društva! jam s sobratskim pozdravom vda- (vasa, ko bo bolnik pisal tajniku, želim, da bi se v prihodnje polno-ni	i To si naj vsak član dobro zapom-;številno udeleževali društvenih
Joseph Russ, ni, da ne bo prišel ali pisal: daj sejf ter da bi skupno z vsemi moč tajnik.; mi, ali pošlji mi zdravniško 11a- mj delovali za napredek in pro
--I kaznico, sem bil bolan. Podpora se
bo računala samo od časa, ko si bil bolan in ne drugače.
NAZNANILO/
Iz urada dr. sv. Frančiška Sal. štev. 29 Jbliet, 111. se naznanja članom, da so bile na zadnji glav-! ni letni seji dne 2. dec. odobrene lyikatere točke, ki so zelo važne-j	~
ga pomena in sicer:	Iz urada dr. Marije Sedem Zal.
Člani našega društva, ki so, ali štev. 50 N. S. Pittsburgh, Pa. ki bodo vpoklicani v vojaško sluz- Tem potom naznanjam članom
cvit našega društva, in da bi redno plačevali svoje asesmente. Člane ki so sedaj zaostali še s svojimi
S sobr, pozdravom vsemu član- doneski prosim, da poravnajo to
stvu K. S. K. J.
John Povsha, tajnik.
pokazali, da se zanimajo za društvo in vedo ceniti koristi, ki jih
Drašler; poslanci: Jernej Indihar, Redna mesečna seja se vrši vsa- imajo kotjjlani društva sv. Barba
najkasneje do 25. decembra, da mi bo mogoče račune zaključiti, in knjige brez starega dolga izročiti nadzornikom v pregled.
Opozarjam tudi cenjene člane, da blagovolijo upoštevati sklep bo strica'sani-a, bodo "prosti in| našega društva, da so"bili za letoj društvene seje dne 5. avgusta 1917
jim ne bo treba nič vplačevati v društveno blagajno za bolniški a
1918 izvoljeni sledeči uradniki: na kateri se je sklenile, da se zvi-Predsednik John Mravintz, pod-jša bolniški društveni sklad za 15 ses.uent plačevati bedo morali edi- predsednik John Stajduhar; I. centov; torej s 1. januarjem 1918 nole za Jednotin posnirtninski a:, tajnik John Malešič; II. tajnik_Jo-| je društveni asesment mc. Ker 1-sesment in, Jednotine upravne
stroške. Opravičeni bedo do za-1 guraš; blagajnik Josip varovalnine pri K. S. K. J. in dru-1 zapisnikar Math Mravintz
sip Matešič; zastopnik Jurij Ger- ma naša Jednota postavno dovo-cmraš: blaeainik Josip Dolmovič; Ijenje poslovati v državi Wis., 111
II.
štvo jim ne bo plačevalo bolniške I Nadzorniki: Jurij Makar, John podpore in tudi ne pogrebnih]Štokan in John Gasperič, I. mar- polagam na srce, da pridobite 110-
društvo spet polno moč sprejemati nove člane, Vam cenjeni sobrati
zviša število čla-storite vs^sr se bo dalo in pripomoglo, da se zviša število članov in pomnoži finančno stanje društva.
K sKlepu želim vsem članom iu članicam našega društva, kakor tudi celi K. S. K. Jednoti vesele božične praznike ter srečno in veselo Novo leto 1918.
John Močnik, tajnik.
moči, in da pravice pri K. S. K. J; kot moški.
NAZNANILO.
Društvo Marije Vnebovzete St. 77, K. S. K. J. v Forest City, Pa. je na svoji redni seji dne 9. dec. 1917 izvolilo sledeče uradnike xa leto 1918.
Predsednik John Pungerchar; podpredsednik Louis Osolin; I. tajnik John Osolin, II. tajnik John Jakelj; blagajnik Matija Zidar; zastopnik Anton Bokal: Gospodarski odbor: Martin Oerchman, Matija Komin, Joseph Polončič: maršal Ignac Kotar; zastavonoša Ciril Grum, redarja: Frank Ceglar in Ignac Novak I; poslanec za Forest City Frank Novak 4 in Frank Putz; za Brownsdale John Okoren II; za Vandling Joseph Peterlin
Zdravnika Dr. W. E. Lloyd in B. E. Costelo.
Ob tej priliki opominjam vse člane in članice, da naj točno vsak mesec plačujejo svoje mesečne a-sesmente; ako kedo tega ne bede stori!, zapade suspendaciji in če iz tega nastanejo slabe posledice, nau* si jih vsak sam sebi pripiše in naj ne meče krivde na društvene uradnike, ker isti niso v takih slučajih popolnoma nič krivi; vsak u-radnik mora storiti to, kar mu velevajo društv. in Jednotina pra-j vila y ravno ista dolžnost veže tudi vsakega posameznega člana In članico, da se ravna natančno po pravilih društva in pravilih K. S. , K. Jednote.
H koncu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote ter jim želim vesele jn zadovoljne božične praznike ter tudi srečno Novo leto.	.
John Osolin, tajnik Box 492 Forest City, Pa.
Dedatek:
Tukaj je umrl po kratki in mučni bolezni rojak Jakob Peterka star 40 let, doma iz Brezja, farž! Dob pri Domžalah. V stari domovini zapušča soprogo in tri nedorasle otroke, tukaj nekje v Ameriki pa brata John Peterka. Pred o leti je bival v Aurora, Minn, kamor sem mu poslal brzojavko o bratovi smrti ^brzojavka mi je bila pa vrnjena z opombo, da se je navedenec neznano kam preselil. Zato ga prosim, kakor tudi ostale rojake, ako kedo ve za njega, naj mi naznani naslov.
Pri društvu ni bil pokojni nobenem v kolikor je tukaj nam znano; ali vendar smo mu priredili dne 6. dec. t. 1. dostojen pogreb.
Tu je zopet dokaz, kolike vrednosti so podporna društva. Rojaki, ki še niste pri nobenem društvu, zavarujte se, dokler je še čas, ker ne veste ne ure, ne dneva, kedaj vas zadene nesreča ali smrt.
^	John Osolin.
Naša dva delegata vrnivša se t minule konvencije sta nam povedala, da je slavna konvenčna zbornica po gl. predsedniku dovolila ndšemu društvu ukreniti ponovne korake za dosego ženske enakopravnosti pri K. S. K. J.
Vsled tega in oziraje se na gori-označene vzroke je sestavilo in sprejelo naše društvo na današnji letni seji sledečo
Resolucijo: " Društvo Marije Pomagaj št. 78 uljudno prosi glavni odbor K. S. K. J. ki se bo scjtal začetkom januarja 1918 v uradu Jednote, da naj vzame to resolucijo v pretre-sanje in naj na podlagi Jednoti-nih pravil točka 22 in 24, stran 13 odredi splošno glasovanje za žensko enakopravnost pri K. S. K. J. in sicer takoj meseca januarja 1918.
Ker ni bilo dosedaj pri naši Jednoti še nobenega splošnega glasovanja za izpremembo kake važne točke Jednotinih pravil, naj bi bila torej ta točka prva.
Povdarjamo še, če se bo slavni glavni odbor K. S. K. J. oziral na to našo resolucijo in prošnjo, in če bode članstvo glasovalo za to točko, bodo vsa ženska krajevna društva K. S. K. J. — v prvi vrsti pa naše društvo z veliko večjo vnemo in veseljem delovala za napredek in prospeh naše dične K. S. K. J.
Sestavljeno, prečitano in potrjeno v Chicagu, 111. dne 16. decembra 1917. Mary Jorga, predsednica, Mary Kobal, tajnica, Mary Petrovčič, zastopnica. Društveni pečat.
za $1000. — služi pri 127 pešpo]. ku. .
Frank Zorman, v 20. razr. zavar. za $500. — služi pri 127 pešpolku.
Kocjan. Kronovšek, v 20. razredu, zavar. za $600. — šele, na novo vpoklican.
Na omenjeni dan naj se člani zbirajo v dvorani ob pol 10. uri dop. odkoder odkorakamo z zastavo v cerkev. Te sv. maše se morajo udeležiti vsi, le bolezen v postelji in istočasno važno delo o-pravičuje člane. —Tako je bilo sklenjeno na glavni seji dne 2. dec. 1917. kar blagovolite vsi vpo-števati! ,
S sobr. pozdravom
Frank Mikolich, tajnik.
NAZNANILO.
Društvo s v. Jeronima štev. 153 Canonsburg, PA. si je na svoji zadnji seji izvolilo sledeči odbor za 1. 1918:
Predsednik Mihael Smertnik; podpredsednik Frank Čeplak; I. tajnik Frank Itirn; pomožni tajnik Frank Vetide; blagajnik Fr. Verhovec; zastopnik Anton Bevc ml.; zapisnikar John Žigon; nadzorniki : John Pelhan, Anton Tomšič in John Jakle; bolniški obiskovalci: Jakob Cernetič, Frank Be-rus in Geo. Ahlin; zastavonoše: Frank Vende in Mihael Razbor-šek; upravitelj John Gorjup.
Vsem novim odbornikom kličem : Dal Bog Obilo uspeha v prihodnjem letu!
Vesele božične praznike in srečno Novq leto voščim vsem sobra-tom in sestram dr. sv. Jeronima di najsrčnejša zahvala čast it i m se-
1917.
no, ter slovesno obljubili ko so nevstrašeno in enoglasno obnavljali obljube, ki se nahajajo v ob-redniku tega društva. Bravo, to je bilo kaj veselega za celo občino. Sedaj ima župnija zraven te bratovščine še tri druge, namreč; za žene, Oltarno društvo presv. Rešnjega Telesa h kateremu spadajo skoro vse žene; druStvo sv. Alojzija za šolsko mladino In Bratovščina presv. Srca Jezusovega, tudi v kratkem ustanovljena, h kateri spadajo mladeniči in dekleta, kakor se tudi sprejemajo stari in mladi obojega spola. Vse te bratovščine je č. gosped misijonar spodbujal in oživljal s svojimi krasnimi in prijaznimi besedami. Posebno nam ostane v trajnem spominu sv. misijona jiovo društvo Najsvetejšega Imena Jezusovega, ki bo vedno močnejše raslo v naši župniji.	#
V prijazno dolžnost si štejem zato, da se tukaj v imenu naše cele občine najprvo, najsrčnejše zahvalim Vam velečast. gospod, Rev. Frančišek J. Ažbe za Vaš trud in požrtvovanje, karkoli ste imeli z nami pri Vašem misijonu. Dobro ste izvršili svojo nalogo; olajšali ste mi moje delo v obilni meri in zmanjšali mojo odgovornost pred Bogom. Zato, Bog Vas poživi in blagoslovi. — Tudi se hočemo t likaj zahvaliti vsem sledečim preč. gospodom duhovnikom, ki so mi prišli za ta čas na pomoč k eni ali drugi službi božji: Very Rev. M. Burk. Frank Kulisek. M. Krmpo-tič, F. McDonald, J. Grudzinski, Conradine O. K M. — Kakor tu-
Za zastave, regalij* in vse
druStiene potrebščine.
Prva in nejstareiša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Ave. Chicago ill.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
fXXXWXV V\\X\V\\W\\\\VV\\X\\\\\\\\\\^ \W\\\\\V\W\VM
Telefon: Canal 80
L
Martin Nemanich
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St, Chicago, 111.
Rojaki Slovenci vedno dobro došli!
TELEFON CANAL 6027
Frank Grill's Dairy
Prva slovensko- brvafcka
MLEKARNA 1818 W. 22nd Street	Chicago, Illinois.
4
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvažam strankam po hiSah točno vsak dan.
Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar
NAZNANILO.
Vsem članom društva sv. Jožefa štev. 112, Ely, Minn, se s tem
in obilo božjega blagoslova v letu 1918! S sobr. pozdravom
John Pelhan.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Ane štev. nuznanja, da je bilo sklenjeno na j 156, Chisholm, Minn, se naznanja,
seji dne 25. novemb'ra, da kateri član se ne udeleži glavne letne seje dne 23. deeembra, plača $1. -r-(en dolar) kazni. Ta seja bo važnega pomena ker se bo na isti volil odbor za leto 1918.
Bratski pozdrav vsemu članstvu K. S. K. J.
Joseph Agnich, tajnik.
Iz urada dr. "Marije Pomagaj štev. 78 K. S. K. J.-Chicago, 111.
Na letni, aH glavni seji našega društva, vršeči se dnfe 16. decembra 1917 se je z ozirom na dobrobit in napredek društva ter K. S. K. J. ponovno razmotrivalo o e-nakopravnosti vseh članov in članic pri naši podporni organizaciji, torej tudi o enakopravnosti ženskih podpornih društev.
Ker je ta važna točka na minuli konvenciji žal samo z nekaj številom manjšine propadla, se poslužuje društvo Marije Pomagaj št. 78 Jednotinih pravil ali pravice, spraviti zadevo glede enakopravnosti zopet v javnost.
Znano je, da je naše društvo najstarejše in največje žensko podporno društvo pri K. S. K. J.; torej smatra za svojo dolžnost, da se ponovno zavzame v imenu vseh ostalih ženskih krajevnih društev K. S. K. J. za stvar, do katere smo na podlagi državne zavarovalnin-ske postave popolnoma opravičene. Iz zanesljivega vira vemo, da bi lahko tudi ženska društva pošiljala svo,je delegat in je na gl. zborovanje, čeravno to ni dosedaj v Jednotinih pravilih še določeno. Ker plačujemo ženske ravno take asesmente kot moški, ker moramo izpolnje\ati ženske ravno tako vsa pravila Jednote Kot moški, r smo pri isti opravičene do ena-kot moški, mislimo, da imeti ženske tudi iste
NAZNANILO.
Iz urada dr. Marije sv. Rožnega Venca štev. 131 Aurora, Minn, se uradno naznanja vsem članom tega društva, da se naj polnoštevil-no udeležijo prihodnje celoletne, ali gla^e seje, ki se bo vršila dne 23. deeembra t. 1. Pričetek točno ob 1. uri popoldne v navadnem prostoru.
Na tej seji imamo več važnih točk za rešiti, kakor 'tudi volitev društv. uradnikov za leto 1918.
Tem potom tudi opozarjam one člane, ki bodo klicani prej ali pozneje v vojaško službo, da naj se vsak, predno odpotuje naznani pri društvenemu tajniku, da ne bo potem kakih izgovorov, da ni znal ene, ali druge stvari.
S sobratskim pozdravom do vseh članov(ic) K. S. K. J.
John Roblek, tajnik box 14 Aurora, Minn.
da so bile izvoljene sledeče uradnice za leto 1918:
Predsednica Marija Pucelj; podpredsednica Ivana Kochevar; I. tajnica Katarina Staudohar; II. tajnica Marija Čaihpa; zastopnica Katy Stark; blagajničarka Frančiška Pet rich; nadzornice: Mary Grsich, Frances Šetina in Frances Koshmrl; bolniške obiskovalke za mesto: Ivana Ostruh in Mary Plut h; za Glen Mary Grsich; za-stavonosilka Ahtonija Lapp.
S pozdravom
frances Koshmrl, ilosedanja tajnica.
a . t_
Kins&s City, Kans.
S tem želim poročati, da smo imeli sv. misijon v tukajšnji slovenski cerkvi sv. Družine, katerega je vodil z gbrečnostjo in z velikanskim uspehom Rev. Frančišek J. Ažbe iz Watlkegan, IU. od 26. nov. do 3. dec. t. 1. Ta navdušeni Kristov namestnik se je potrudii nad vse za poVzdigo sv. vere, za
stram učiteljicam in dekletam, ki so imele veliko dela z razprodajo misijonskih rečij in spominkov, katerih se je veliko razpredalo. Vam vrlim pevcem in pevkam posebna čast in hvala za vaše krasno in dostojno petje, ki ste nam ga ga napravili za čast sv. misijona.
--Kaj pa hočem Vam ljub:
župljani reči? Nič drugega, kakor tudi lepa hvala Vam, ki ste se potrudili, da ste pridno prihajali k sv. službam božjim, čeravno je bilo še tako rano kakor ob 5. url zjutraj, vendar ste si odtrgali toliko počitka, da ste prišli vsaki dan v velikem številu k sv. kakor tudi k popoldanski, večerni službi božji in da ste poslušali božjo besedo. Zato hvala Vam za vse požrtvovanje in trud, kakor trdi za vsa Vaša blagodarna darila. Bog naj Vam obilno poplati! ?
(Rev.) J. Perše, župnik ❖ 515 Ohio ave.iX
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
pisma, •Vršite
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana koverte, vabila in vstopnice za veaeliee, ali kake druge tla se na največjo slovansko unljsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2141-50 Blue Island Ave., Chicago, IU
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljno«* glede eene, točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo salo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članiee, izdelane v malem ftepnem format« in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne H s kazalce za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške lista, večje m manjše ia pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi tek pol lahke v« tančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
vr Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzoree gaclaai tiskovin na ogled brezplačno I
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. B. K. Jedaete".
veda« aa>
maši I £
NAZNANILO.
Na zadnji letni seji dr. sv. Cirila in Metoda štev. 144 Sheboygan, Wis. so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1918 :
Predsednik Peter Novsek; podpredsednik John Grandlich; I. tajnik Frank Mikolich; II. tajnik A-lojz Borsečnik; blagajnik Frank Kozenštajn; zastopnik Rev. Jakob Čeme; gospodarski odbor: Jakob Jenko za 3 leta, Fr. Gruden za 2 leti, Frank Repenšek za 1 leto; redar Štefan Groznik; zastavonoša društv.. zastave: Anton Milavec; zastavonoša ameriške zastave, Anton Komar, spremljevalci: Frank Zor, Josip Tevš, Anton Adlesich in Math Brtila; maršal Anton Žmave, poslanec Luka Petrin, vratar John Čebašek.
Že danes naznanjam, da bo imelo naše društvo na Novega leta dan (1. jan. 1918.) skupno sveto mašo ob 10 uri za ljubo zdravje vseh članov in članic društva, posebno pa za člane vojake, da bi se vsi rdravi zopet vrnili domov med svoje člane. To častno mesto nastopajo pri našem društvu sledeči člani — vojaki:
Anton Starich v 16. razredu, zc-\arovan za $500. — rIuŽi pri moi-narici.
John Janmik, v-16. razr. zaviW*. van za $1000. — služi pri 127 pes polka.
Josip Križaj, v 18. razr. v:.x\\\
izveličanje dus in & resno življenje. Bili so v resnici srečni dnevi dnevi milosti, dnevi pokore, dnevi za prenovitev cele župnije. Verniki so hodili kar v trumah poslušat božjo besedo, očistit svojo vest v studencu zakt-amenta sv. pokore in nasitit svojo dušo z nebeško hrano sv. obhajila. In od dneva do dneva, so prihajali v večjem številu, tako da je bila slednjič cerkev premajhna. Zato se je tudi gospod misijonar pohvalno izrekei, da ga veseli pridigat ob takih lepih udeležbah, kakor jih vidi pred seboj v lepem številu. Saj jim je govoril kot dobri oče, da je opomin jeval slehernega o dolžnosti svojega stanu. Govoril je krščanskim materam, krščanskim očetom dekletom, fantom kakor tudi otrokom. Nič ni iipustil, kar bi ne upMvalo močno na čedno, krščansko življenje.--Pohvalil je tu-
kajšne Slovence ob koncu svojega misijona, da kako pridno so liodiii božjo besedo poslušat, sv. zakramente prejemat, ker je v tem Času pristopilo k angeljski mizi okoli 800 ljudi, ki so se okrepčali in nasitili z nebeško hrano sv. obhajila in, da kako vesel je bil ko sliši in sam vidi, kako močno pomagajo in podpit-ajo župljani svdjo cerkev, svojo fdrno šolo in vse drugo, kar jim je potrebno za župnijo. Rekel je, da je vesel ko vidi Bratovščino za ženfcke, za otroke in dekleta že upeljane in ustanovljene. Pa treba je 5e ene, namreč Bratovščine za može in fante in to bi rad videl, da bi se skupaj zbrali in si ustanovili bratovščino Najsvetejšega Imena Jezusovega. Na to so se možje zbrali in fantje 64 po številu in frri sklepu sv. misijona so se vpisali v to bratovšei-
POZOB SLOVENSKE SLAMNI KARICE IZ OHICAOA!
Kakor običajno se vrši tretji četrtek, to je dne 19. t. m. v dvorani slovenske-cerkve redna mesečna seja. Pričetek zvečer ob*8 uri. Pri-( dite na to sejo polnoStevilno. V
Dosti je deklet, ki .so rajši zaročene, nego pa poročeue.
Kansas City, Kans.
Cenj. sobr. urednik : —
Oglasiti sč moram, da bodo luT X di po drugih krajih znali, kako ker imamo tukaj v Kansasu, V obče Y lahko rečem, da tu prav dobro na- £ predujemo.	?
Dne 26. nov. smo imeli v naši naselbini sv. misijon ki je trajal do 3. decembra. Vodil ga je Rev. Fr. Ažbe iz Waukegana, bodoči duhovni vodja K. S. K. J. Rev. Ažbe je imel tako lepe pridige, ki
Dne 29. nov. ali na Zahvalni dan je bila na slovesen način blagoslovljena zastava našega društva Presv. Rešnjega Telesa. Vsem članicam tega društva se tem potom iskreno zahvaljujem, ker so se te slavnosti udeležile v obilnem številu.
Za našo novo krasno zastavo so prav lepo korakali botri in botre iste: g. Peter in ga. Kata Majer-! le g. Miha in ga. Mary Majerle,| g. Peter in ga. Neža Šercer; dalje j zastavonosilke: Antonija Moliarj in Margareta Saj nič.
Naši botri so se pri tej priliki, prav požrtvovalno izkazali, ker sol prispevali z lepim denarnim darom za zastavo. Poleg tega je bilo' tudi še dosti drugih dobrih fara-j nov iz našega mesta, ki tudi niso mrmrali za kak dolarček* Vsega skupaj smo nabrali od botrov in drugih $93.00.
Bog naj vsem skupaj povrne sto-terno. Živeli darovalci in živela slovenska sloga v naši naselbini!
S pozdravom do vseh čitateljev in eitateljic tega lista
Josipina Zupan,
I. tajnica.
S. R. Kirby,	Frank Gouze,
predsednik	' •	blagajnik
MINERS STATE BANK
Chisholm, Minn«
se vam uljudno priporoča za Vse bančne posle, kakor: čekovni promet, hranilne uloge in zavarovalnino.
Banka je pod strogim državnim nadzorstvom in vaše uloge so pri nas absolutno varne.
Plačujemo po 3% obresti od hranilnih ulog
i
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
če tudi je razglašena vojna, se vladm ne bode polastila Vašegra denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadriite mirno in ne rujete
zoper našo državo.	< _
3%
obresti na hranilnih nlogah
3%
Obresti ako nedvi^ene, se pripišejo h glavnici in se tako zvpet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postrežem po svojem rojaku.
Nasa banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari kraj »am sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Naše banka j« depozitni urad ia mno postno hranilnico, za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,090. Rezervni sklad $360,000.



■f
križ v
BBLOmiWIlA BOŽIČNA
V štev» 56 tednika "£atol. Wo-ehenblatt" z dne 12. decembra t. 1. je bila priobčena na prvi atra ni sledeča zanimiva zgodovinska vest, ki se nanaia na našega obče znanega slovenskega milijonarja in škofa Friderik Baraga!
44Prvi Rdeči kril v Ameriki.' — Škof Baraga ga je nosil na beli zastavi med Indijanci." — "V zgodovini amerikanskega misijonskega delovanja je bila ena, izmed najbolj znamenitih oseb pobožni in blagi škof Baraga, ki je svojo lepo bodočnost v stari domovini v Avstriji pustil, da je zamogtel svoje delo posvetiti izpreobračanju Indijancev po divjih pustinjah drŽave Michigan.
Zadnji čas se je mnogo pisalo in govorilo o postanku Rdečega križa. Ud naše katoliške strani lahko navajamo zgodovinski fakt, da je nosil že v 16. stoletju sv. Camillib iz Lellis-a znamenje rdečega križa na svoji beli redovni-ški obleki, tako so nosili tak križ tudi njegovi stanovski redovniki, ki so tedaj stregli bolnikom.
l)osedaj se je popolnoma prezrlo dejstvo, da je pokojni škof Baraga nosil že leta 1830 malo belo zastavico v svojih rokah, na kateri je bil udelan Rdeči križ. Ti zastavo je nosil Škof Baraga tedaj, ko je misijonaril po micly-ganskih pustinjah. Označena zastava je bila torej popolnoma podobna zastavi družbe "Rdečega križa."
Leta 1863 je priobčil v nekem misijonskem izvestju v Monako-vem na Bavarskem, tedanji prvi miUvauški škof in poznejši nadškof J. M. Henni pod nekim člankom o misijonih na severozapadu Združenih držav — sledečo zanimivo vest: "Ta marljivi misijonar (Baraga) hiti iz gozda v gozd, od jezera do jezera, ter nosi v rokah belo zastavo z rdečim križem v znamenje, da prihaja kot služabnik Križanega."
. Tako je torej ta blagi misijonar ie 30 let pred uvedbo genfskega Rdečega križa nosil po michigan-sfcjh gozdovih zastavo Rdečega križa in sicer človeškemu plemenu (Indijancem),., ki aV obče od belokožcev ni užival dosti dobrot. % ozirom na te dokaze je značilno, da je bas katoliška Cerkev rabila vedno znamenje križa kot sim-bolj vnete verske požrtvovalnosti, kar se mora tudi pri postanku ali v zgodovini "Rdečega križa" vpo-števati."
' SVETI VEČER.
Zapisal v Gradec-u Janko Barle.
Je en angel priletel Z visokih nebes. Je lepo zažvižgal, Se lepše zapel.
iZakaj ne bi žvižgal, Zakaj ne bi pe)» K' je Jezus nad mano j, Sem lahko vesel.
Tam gori v nefbeteih Tri mizice so, -	N
Vsexz zlatom in srebrom Pogrni ene 90.
Tam gori v nebesih Tri luči gore, Za verne dušice, Ki v vicah trpe.
Ko b' vedel ti grešnik, Kaj duša velja, Ne b* delal več greha, Ne b' žalil Boga.
Tam gori na gori Marija kleči, Usmiljen'ga Jezusa V naročji drži.
Premilo se joka In toči solze, K' ma Jezus predobri Odprto srce.
Večer zagrinja Betlehem, Že luna zvezde v svate vabi. Krog mesta mir slovesen vlada, A hrup, prepir in gneča v njem. Ti sani sediš ob oknu, sivi Rabi, Zakaj ti mrak na modro čelo
pada ?
Pred taboj zavitek povoščen, Naroda tvojega nezgode, Krivice, boje in zakone Nanj mož je mnogi razsvetljen Zapisal, morda ne vedoč, da bode Ostal in romal v svet med mi-
ljone.
Modrost je pisal Salomon, Za njim pisali so preroki O kralju velikem, ki pride Odrešit narod. — Kje je On? Kdaj vzide svetla zarja na iztoki, Da mrak duha in led srca odide?
Ob luni bereš> Rabi, Kaj ? "Uzrlo bode luč velika To ljudstvo, ki tema je krije." O*, beri dalje, reci: kdaj? "Požene Jesetov koren mladiko, Cvetlica iz korena mu priklije."
Ol> luni b^»eš? Ne. Poglej! Svetloba ni nocoj prirodna. Kako se hrib pred mestom sveti Od tal do neba modrih mej! Kaj to pomenja, tajna, noč
usodna ?
Kdo čudno luč nocoj nad hribom
neti?
»Stoji ob oknu Rabi nem, Posluh mu sladka pesem čara; "Bogu v višavah čast in dika. Na zemlji blagi mir ljudem!*' Jasni se čelo mu — to ni prevara. Cvetica klije, vstaja luč velika. .
Anton Medved.
V*i

Če se sestane dvoje, ali več žensk skupaj, se nobeni ne mudi domov; pri takem sestanku se sliši raznovrstne stvari, ali vse drugo, samo molčanja ni čuti.
Velika patrijotična manifestacija v Jolietu, 111.
Iz Jolieta, 111. se nam poroča, da se je vršilo ondi minulo nedeljo, dne 16. t. m. zvečer ob pol 8. uri v slovenski šolski dvorani veliko patrijotično zborovanje. Te manifestacije se je vdeležilo toliko domoljubnega občinstva, da je moralo iti mnogo ljudstva domov vsled pohianjkanja prostora v dvorani. Prireditev minulo nedeljo je bila nekaj nad vse lepega in i-menitnega. Govorili so: Rev. Plev-nik; sedanji odvetnik K. S. K. J. Mr. Downey; Mr. Geo Stonich, Jos. Zalar, Joseph Dunda, Filip Gorup in Rev. Violič.
Tem povodom se je v imenu zbo-rovalcev poslalo tudi predsedniku Wilsonu vdanostno izjavo in pozdrav pri koji priliki je bilo navdušenje velikansko. V kratkem se vrši v Jolietu občni shod za vsta-novitev podružnice Slov. Narodne Zveze. Več o tej manifestaciji poročamo prihodnjič.
Živeli zavedni in domoljubni Jolietčani!
IZ VOJNE MISIJE SRBIJE ZA JUGOSLOVANSKE. PROSTOVOLJCE.
Naznanja se vsem zaupnikom odborom Srbske Narodne Odbrane, podružnice Hrvatskega Saveza in odborom Slovenske Zveze, kakor tudi vsem ostalim prijateljem Misije:
1.	Poročnik g. Konstantin Jok-simovič je odpotoval včeraj k svo jemu polku na solunski fronti, od keder je prišel. Do priheda nove ga njegovega namestnika bo o-pravljal posle Kancelarije Misije v New Yorku nje član prostovoljec g. Milan Dutina.
2.	G. Joksimovič sporoča tem potom vsem sotrudnikom in prijateljem Misije svojo najtoplejšo zahvalo za pomoč, katero so mu naklonili pri delu, in za nežno pazljivost, katero so pokazale vse kolonije, v katerih se je mudil, napram njemu kot srbskemu častniku. Jako obžaluje, ker mu njegovo zdravje ne dopušča, da bi o-stal dalj časa na poslu Misije z nfcšim narodom v Ameriki. Tolaži pa se pri slovesu s tem, da trdno veruje v skorajšnje svidenje z mnogimi, katere ostavlja, ker je prepričan, da bodo kmalu prišli nr. fronto; z ostalimi pa, ki sedaj' se ne morejo iti, pričakuje istotako radostnega svidenja v osvobojeni domovini, ko bo vojna zaključenr.
3.	Kancelarija zaeno naznanja, da bo šel tudi katoliški duhoven, Hrvat Rev. Petar Čančarevic v sporazumu z Misijo na fronto z bataljonom Miloš Obilič kot vojaški duhoven pri katoliških prostovoljcih v Bizerti, in vsled tega se pozivajo zlasti bratje Hrvati in Slovenci, da krenejo v čim večjem številu z njim na pot.
New York, 11. decembra 191£.
Za Šefa Kancelarije: M. Dutina.
.t —T"-"
Starim samcem se žalostinke pri pogrebih bolj dopadejo kot pa godba in petje pri poroki.
Aretacije " ,
uslužbencev Južne železnice so na dnevnem redu. Gre vedno skoro izključno za tatvine. Zginejo največ le stvari, ki so za vsakdanjo
življenje neizogibno potrebne: živila in drugo. Čudno ni; trda in skrajno naporna služba, največkrat mnogoglave družine, zaslužek pri veliki večini neznaten ter splošno pomanjkanje živil po celem Mariboru. Pozaprli in obsodili so samo v Mariboru v poteku nekaj mesecev do 30 železničarjev, večinoma za dalje časa. Posledica je seveda tudi ta, da jih potem odslovijo iz službe.
Ljubljanska cenzura .
> zaplenila 24. oktobra v "Slov. Narodu" par vrstic, nanašajočih se na neprijetni položaj, v katerem je danes ogromna večina slovenskih vinorejcev. Istega dne so prinesli to poročilo kot uradno obvestilo v polnem obsegu graški •isti na posebno vidnih prostorih* Avstrijska enakopravnost!
Povišanje najemščin.
Z ozirom na objavo društva hišnih posestnikov v Ljubljani v tej zadevi se poroča od strokov-njaške strani: Kakor je znano, se za mesto Ljubljano odmerja hišna najmarina ali hi&no-najemni davek za dve leti skupaj na podlagi hišnih najemščin dveh neposredno predidočih let. Za 1. 1917 in 1918 se je odmerila hišna najmarina na podlagi povprečnega zneska najemščine iz let 1915 in 1916. Ako se bo kanalska pristoj bina prištela najemnini, kar pa še ni gotovo, ker je praksa v tem oziru še različna, vpoštevalo se bo to pri obdaobi-šele od 1. januarja 1919dalje, ker se bo davek za 1. 1919 in 1920 odmeril na podlagi najemščin v letih 1917 in 1918. Vsako povišanje najeniščine, ki presega kanalsko pristojbino, , je torej pred 1. januarjem 1919 neopravičeno in po cesarski naredbi za varstvo najemnikov nedopustno. Isto velja seveda tudi o vojaških nastanitvenih pristojbinah itd. Nihče ni torej primoran pod pretvezo kakega povišanja day^a plačati do omenjenega roka,,vi: šjo najemščino. Splošno pa mi -slinio, da zapeljevanje v take "zmote" ne more biti naloga društva hišnih posestnikov in tudi ne častno za društvo.
Tožbe glede kadiva.
Tobakar piše: Glede kadiva rastejo v Ljubljani tožbe od dne do dne, zlasti v meščanskih krogih. Če priznani trafikantom pravico, da postrežejo v prvi vrsti sebi, svojceni ali stalnici odjemalcem, ako slednji pravočasno pridejo, pa jim odrekam pravico, razpolagati z dobljeno zalogo samovoljno, v svojo korist, staviti kadiva, ki spadajo pod državni monopol, še pod prugi zasebni monopol, to je prodajati režijsko blago, ne za predpisano ceno, marveč za živež, kakor se to žal ponekod godi. Nasledek te zdaj običajne prakse je ta, da imajo zunaj mesta dovolj kadiva, a meščani ga stradajo. Ljudje iz mesta nesejo, kolikor pač zmorejo, tobaka na deželo za živež in kmetice donašajo ter ponujajo v mesto pred vsem trafikantom maslo, mleko, fižol, moko, mast, jišpren, kašo in drugo edi-nole v zameno za tobak, češ, denarja imamo dovolj. Zameno raž-nega blaga za živež so rodile gospodarske razmere; toda ta skoro splošna navada naj velja za predmete, ki so izključna last enega in drugega. Trafike pa niso proste trgovine, marveč koncesijonirane obrti, vezane na ceoie in stroge predpise. Trafikant ibi ne smel odreci ali zatajiti tobaka, ali istega zamenjavati za živež, kakor je tudi lekarnar obvezan dati zdravila po določeni ceni za veljavni denar. Vsa odredba glede kadiva je nujne reforme potrebna, nekateri sloji dobe brez težav odbrano blago, drugi pa se morajo pehati čestokrat zaman.
Lj«bljanr izročen deželnemu sodišču in obtožen vekUdajs. Preiskava je takoj dokazala neosno-
vainost take obtožbo, ker pa js bil Hribar že zaprt, so ga obdržali kljub njegovim protestom v tesni celici za posamezne jetnike cele tri mesece, in to z motivacijo, da ne morejo najti nekakih aktov, ki so neobhodno potrebni za razjasnitev njegovega slučaja. Vse njegove obtožbe, da naj dvignejo nroti njemu obtožbo, ali pa naj ga puste, so ostale neuslišane. Koncem novembra je začel bru -hati vsled nezadostnega zraka, svetlobe in gibanja kri tako močno, da je sodnijskega zdravnika močno skrbelo in xla je izjavil, da ni tu mesta ^anj in da je za njegovo zdravje, da celo za rešitev njegovega življenja neobhodno potrebno, da se preseli v južne, toplejše kraje.
Vsled zdravniškega poročila so takoj našli akte, katerih prej nikakor niso mogli poiskati, in višji državni obtožitelj v Gradcu je odredil, da se preiskava ustavi in Hribar izpusti.
Toda zopet ni bil svoboden, temveč je bil pod policijskim nadzorstvom in vprašali so vojaške oblasti za njih, mišljenje. Odgovor je dospel čez tri tedne in se glasil, da nimajo vojaške oblasti ničesar proti temu, da se Hribar izpusti na svobodo. Hribar 'se je odločil, da se preseli v Barkovlje blizo Trsta, kamor mtf' je nasveto-val zdravnik. Mislil je, da bo gotovo dobil dovoljenje od oblasti, zlasti še, ker je tedanji tržaški cesarski namestnik princ Hohen-lohe izjavil, da prevzame vso odgovornost zanj. Ali Hribar ni računal z državno velemodrostjo. Ko je bil že poldrugi mesec na svobodi, kar nikakor ni škodljivo na razvoj vojnih dogodkov, je prejel nekega dne od policijske direkcije nepričakovano poročilo od vojnega nadzornega urada, da ga je treba v interesu nadaljnega vojevanja takoj internirati.
Namesto, da se okrepi pod milejšim podnebjem, je moral v policijski zapor, bolehajoč še vedno, in po dvameseenem zaporu je bil poslan v mesto Abtenau na Sol-nograškem, ki leži 712 metrov nad morjem. To interniranje so dvignili šele letos koncem maja, toda še vedno mu ne dovolijo, da bi se povrnil v Ljubljano, ker se jim zdi skor ogotovo, da je materijel-no še premalo oškodovan.
Kar se tiče interniranja same -ga, je treba povdariti, da so bile I decembra 1914 razširjene vesti, da je neki delavec, ki se je vrnil iz Verone, slišal tam, da bodo za čeli tudi Italijani vojno in da bodo prišli v 14 dneh v Ljubljano, kjer bodo imenovali Hribarja za guvernerja, Hribar je izvedel za to in takoj izjavil, da širijo to vest njegovi nasprotniki z namenom, škoditi mu, ker on ni imel nikakih zvez z Italijani.
Sedaj je policijska direkcija odkrila to tajnost: Generalni u-pravnik tega "državnega dobrodelnega zavolia" je pred krat -kini izjavil nekemu Hribarjeve mu prijatelju, da je bil Hribar interniran radi možnosti da bi ga I-talijani po svojem prihodu v Ljubljano postavili za guvernerja. Zveza je jasna in jasno j« torej tudi» odkod je vest izšla. — "Jugoslovanski Sviiet".
Zakaj je bil Ivan Hribar interniran?
Slovenski Narod je objavil 24. avgusta iz dunajske "Arbeiter Zeitung":
Ena izmed številnih žrtev pogajanj, katera so se pričela pri-četkom vojne, je bil tudi dolgo -letni župan Ivan Hribar. Aretiran 17. avgusta 1914. je bil na podlagi prijave policijske direkcije v
Koristi delavcev v mn-nicijski obrti.
Sedanja svetovna vojna dona-ša osobito veliko dobička in koristi delavcem ki so zaposleni pri iz delovanju municije, ali streliva. Še nikdar si ni morda ta, ali oni delavec v kafci si ameriški tovarni toliko prislužil kot si prisluži dandanes. če je spreten pri izdelovanju streliva.
V	eno izmed prvih me9t, kjer zelo cvete ta obrt se mora prištevati tudi mesto Dayton, Ohio., kjer se skoro šestina vsega prebivalstva ukvarja po ratmicijskih tovarnah. Mesto Dayton je komaj malo okrevalo od zadnje velikanske in znane povodnji, ki je poplavila to mesto pred 4 leti.
V	Day tonu je še dandanes videti tu in tam sledove zadnje poplave; vobče so se pa ondi industrijske razmere tako zboljšale, da se je na velike izgube zadnje povodnji, ki je prizadela temu mestu do 100 milijonov dol. škode — do cela pozabilo. Dayton se je sam od sebe zopet povspel in povzdignil osobito v zadnjih letih, ko
so	TOtik* tvorfltee o-
tfrortna naročila municige za našo vlado in za aaveanike. Lastniki to-varn v Daytonu. imajo ndbaieč toliko naročil za munrcijsko blago, da is>tih ne bodo zamogli tekom 1 leta izvršiti. In pri takih naro-fiiHh štejejo milijoni in miKjoni dolarjev.
Besiravno je imelo mesto Da^-ton nad 100 milijonov m&terijel-ne škode vsled zadnje povodnji; se je ali, se bo to škodo kmalu nadomestilo in popravilo.
Mesto Dayton, O., šteje približno 120,000 prebivalcev; od teh je zaposlenih po municijskih tovarnah okrog 30,000 delavcev in delavk, ali skoro četrtina celokupnega prebivalstva. V obče se v Daytonu izdeluje naboje za topove, vžigalne cevi, železne podstavke in oklepe aa velike topovske kroglje, šrapnele, bombe in še raz novrstno drugo strel ji vo.
Poleg tega je prevzela tudi znana Dayton — Wrigbtova tovarna aeroplanov od naše vlade naroei-čilo za več sto letal, s katerimi se bo obstreljevalo nemška mesta ob Renu. Ena izmed teh tovarn ima zaposlenih pri tem skupaj 12.000 delavcev; v eni izmed teh tovarn ne dela manj kot 1000—3000 delavcev. Ta družba lastuje 9 velikih tovarn, kjer se dela noč in dan; poleg tega je v Daytonti še 25—30 drugih večjih in manjših municijskih tovaren, železolivarn, tvornic za stroje i. t. d.
V	teh tovarnah dobivajo delavci sijajne plače, celo ženske se pri tem uposluje in tudi te zaslužijo lep denar.	i t1''
Neka municijska tovarna, ki ima zaposlenih okrog 8000 delavcev je določila, da ne sme n<^>ena žen.<&a več na dan zaslužiti kakor $10. — V tej tovarni zaslužijo moški pri strojih dnevno od $5. — do $10. — dečki pa od $2.40 do $4.—
Pogodbe za naroČila katere so naredile te tovarne z raznimi zavezniškimi vladami znašajo od 5 do 15 milijonov dolarjev; neka to-jffrna je naredila celo pogodbo za $25,000,000.
' Prvo leto je bilo pri tem dosti
dobička; drugo leto se je ta dobiček malo skrčil; sedaj je pa isti še manjši. Pri vsem tem se pa še ni nič zmanjšalo zaslužka delavcem.
V	tem času se je zgradilo v Daytonu velikanske nove tovarne municije z najmodernejšimi napravami in stroji; pred vsem dobijo lahko v Davtonu dobro službo izkušeni strojniki in mehaniki, kakor že od nekdaj, kajti v Daytonu je tudi največja tovarna "Cash registrov" na svetu.
Kakor se v teh dobrih časih v Daytonu sijajno služi denar, tako se ga tudi sijajno troši. Delavci živijo razkošno; denar se iVoši ondi kar na debelo tako da dolar — pravzaprav že nič ne šteje.
Ženske si kupujejo razkošne o-bleke v vrednosti od $50. do $100, pripetilo se je že tudi, da si je kupila navadna delavka iz tovarne S pare nedeljskih čevljev za $25.
Med vsemi delavci se lahtko glede zaslužka najbolj ponaša neka družina, ki šteje očeta, mater, dve hčeri in 2 sina.
Še red vojno je ta oče zaslužil samo $15.00 na teden; hčere po $6. — sinova pa po $12. — Sedaj pa zasluži ta družina na teden deče:
Oče $40. — mati $50,00 prva hči $55.00. druga hči $50,00, oba ostala sinova pa zaslužita po $42. —50 na teden, torej znaša skupni tedenski zaslužek te družine $280. 00. Vsak član te družine dela re-dno vsak dan v tednu in hodi domov k počitku v ravno isto hišico, za katero se je svoječasno plačevalo samo $15. — stanarine na mesec.
| -CLAWX ni ČLANICE ftll CITATELJT! Kupujte prt tvrdkah in podpirajte trgovce, ki qflaittjtjo v naieni listni
Potreba naroda.
V dnevih svetovne drame, ka-koršne še ne pomnimo je potreba, da jenaš narod zdrav. Narod, v
katerem prevladuje bolezen, bo izgubljen. Zdravje je namreč glavna podlaga v življenju in obstanek zdravja je pa odvisen od zdravega želodca. Da se izognete bolezni, morate držati vedno čisti želodec; v to svrho je pa Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino najboljši pripomoček^ to vino izčišča črevesje in ga krepi. Vse vaše želodčne neprilike, kakor: zabasanost neprebava, glavobol, nervoznost, slabo spanje, splošna slabost itd. vam bodo prešle, če boste rabili to vino. Dobiva se v lekarnah; cena $1.10: — Bolečine, katere mora človek prestati vsled revmatizma, nevralgije, hrbtoljo-la, zelo težijo Človeško življenje. Teh bolečin se pa lahko izognete, če rabite Trinerjev liniment, ki je zaeno tudi zelo uspešno zdravilo pri izpahkih, otiskih, oteklinah, utrujenih mišicah in nogah. Cena 35 in 65c; v lekarnah; po pošti 45c in 75c Jos. Triner Co. izdelujoči kemisti, 1333—1343 So. Ashland Ave Chicago, 111.
(Advert is.)
if
■ ■
■
SVOJI K SVOJIM!
Bojaki Slovenci iz Chiesga in bližnje okolice! Kadar rabite avtomobil pri raznih prilikah, na pr.: pri porokah, krstih, pogrebih L t. d., obrnite se na podpi-
■	sanega, ki vaz bo točno in zado-
■	voljno postregel.
Bi	Jaz ftannjem tedaj v sredini
H	naše slovenske naselbine, na:
JJ	2107 Coulter St., (med So. Hoyns
H	Ave. in So. Leavltt St.)
J Pokličite me po telefon«, bo-2 disi po dneva ali ponoči: Canal Z 5889.
Z velespo&tovanjem	11
ANDREJ GLAVAČ,	"
2107 Coulter St., Chicago, HL ■
■■■■■■■■■■■■■■■■a?
DRUŠTVO "MARIJE SEDIM ŽA-LOS T I" ŠT. 60. K. S. K. J, ALLEGHENY, PA.
Veselje, katero si človek dela na nepravi način, je najdražja
stvar v človeškem življenju. • • •
Kdor ima veliko družino je sovražnik potrate in razkošnosti.
| ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjkko Slovenskem Domu, 67 in Butler £i..
Pittsburgh, Pa.
Uradniki sa leto 1917: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, 1%.
I. tajnik: Frank Trempush, 4928 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jarij Greguras, 5164 Butler St., Pittsburgh, Pa. ~
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., (500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in Hrvati, kteri še niste
§ri nobenem društvu, spadajoče h K.
. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tetra društva oglasiti pri II. tajniku Josip Matešič, 5211 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi. Pa.
POZOR!
Dne 1. decembra sem našel pri razvažanju mleka v neki prazni steklenici dva zlata prstana. En prstan je poročni in ima znotraj urezane črke M. K.; drugi, bolj droben ima pa vdelane tri rdečkaste male kamenčke.
Kdor je ta dva prstana pomotoma postil v prazni steklenici, naj se zglasi pri meni«
FRANK GRILL, slovensko-hrvatski mlekar, 1818 W. 22nd St., Chicago, 111 Telefon: Canal 6027. (Adv.)
Največja krščanska Česko-slovan-ska tovarna za razne društvene potrebščine.
V zalogi imamo zlate in pozlačene znake K. S. K. J.
Posebno pozornost dajemo pri izdelovanju, ali nabavi druitTenih zastav, bander, trakov, druitvenih rafali j, kap, L t. d.
Ceno smerne, postrežba točna in solidna.
Poskusite enkrat s kakim naročilom in gotovo boste zadovoljni.
Pišite po naš krAen ilustrorani cenik zastav in drufik društvenih po-trebičion; dopošljemo vam za brezplačno.
Za naklonjenost se toplo priporoča cenjenim društvom K. S. K. J.
EMIL BAČHMAN,
2107 So. Hamlin Ave.,
CHICAGO, ILL. Telefon: Lawndale 441.
_____ ronum is časov francoske revolucije. (Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI.) Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. Poslovenil # # *
(Nadaljevanje.)	jlon nego pa v pričujočo pkoro
Sluga je nas po stranpoti skoz komično okolico. Pa se je res kra-grmovje peljal do parkovih vrat,, ijica malce Šegavo nasmehnila, a ki so blizu pristave. Slišali smo je nam milostivo dala roko po-zunaj meketanje koza in Brun-'ljubiti ter rekla: 4'Prepričana nerjev glas; prišli so tedaj prav! sem, da boste kralju, mojim otro-
Stražnik ob vratih, star godrnjav invalid, je odprl omrežje, in s kmetje sem je prihitel Vali, Frei-burnki planšar, 6 svojo vnueadjo, Ivanko in Vendlom, da sprejme posest pričakovane koze. 4'So že tu!" je veselo klical Vendel. "L»ej, ata, kako so veBke in kakšne roge imajo! Lej, kakšno vime ima koza, in kozliča 'kako poskakujeta! Ali kozel tudi kaj trka?" "Poskusi!" je velel Jurček
kom in meni svojo vdanost še vse drugače dokazali nego s tem ljubeznivim darilom ,*ki mi ga prinašate iz svoje lepe domovine. Dnevi postajajo od dne do dne resnobniti. Pravijo mi, da 9e o-pasen nemir bolj in bolj širi po naši mili Franciji, junaštvo in zvestoba Švicarjev sta prišli v pre govor. Ako bi res nastale težko-če, česar pa ne verujem, se zanašamo na vos.'
4'Kri in življenje za kralja, ki
malemu rojaku. "Koj te vrže po smo mu prisegli zvestobo!" je o-
tleh.
duševljen zaklical Reding.
In res! Predno smo mogli za-	"Kri življenje za kraljico!"
braniti, je Vendel nagnil glavo	** je oglasil Keyser.
proti kozlu, kar je ta smatral za	"I« vzvišene otro-
poziv na dvoboj in je dečka pre-	ke!" pristavil s toplim čustvom.
eej nemilo vrgel na trato. Ivan ka, že bolj odrastlo brhko dekle, i
Z vidnim zadovoljstvom je gle dala Marija Antoinetta na nas in
se mu je smejala in mu pomaga- j rekla: "Hvala vam. Vem, da se la vstati; Jurček je pa prijel ži-,la*ko zanesem na vas in vaše to-val za roge in jo je s pomočjo variše. Povejte jim to. A zdaj do-dolgega narednika Stoffela zadr-jvolj resnobe! Moj Trianon ni pro-ževal od daljnje bojne igre. I *tor za skrbi, ki jih dela krona, Staremu invalidu, ki je bil mejili eesto mnogo bolj tišči nego si tem zaprl železno omrežje, raz-, ljudstvo misli. Tu nisem kralji-posajeni nastop ni bil po misli. «*, ampak vrtnarica, pastirica in "Oho!" je zavpil, "tukaj niste P»*ed vsem mati svojih milih o-na kaki vaški kmetiji, ampak na trok.*Moj stari prijatelj, gospod vrtu Njenega Veličanstva. Kdor: d'Hervilly, vam razkaže moje ma-zlomi 1? eno teh hiacint, kojih če- lo vilinsko kraljestvo, kjer sku-bule je sama kraljica izvolila vsa- šam živeti mirno selsko življe-diti, izgubi glavo ali pa vsaj pri- nje."
de vse žive dni v Bastijo, taka! Nato se je obrnila Marija An-gotovo, kakor sem jaz Bercy ču- toinetta k skupini, stoječi okoli vaj teh kraljevskih vrtov!	koza. Valijev vnuk se je bil že od-
44Dobro, da ste postavljeni le ; dahnil od strahu in je z glasni^ za čuvaja in ne za sodnika, moj smehom dajal kozi in mladičemtr
stari zvesti Bercy," se je oglasila gospa, ki je bila med invalidovo ograjo za našim hrbtom stopila iz gozdiča, -ki loči kmečko pristavo od ostalega sel a
sveže trave, mej tem ko se je kozel «e vedno bojaželjno postavljal, in sta ga Brunner in Stoffel držala za roge.
44Ivanka," je zaklicala kralji-
Oospa je nosila zelo preprosto ca- "pripelji nam semkaj zala
obleko iz belega perkala; široka ruta iz čipk, na prsih prekrižana,
mladiča in njuno mater! Glej o trok," je rekla malemu vojvodu
je ogrinjala vrat in rameni, a pre Pod Normandije, (Vojvoda od prost širokokrajen slamnik je po malim spremstvom po skrbno o-krival svetle lase. Izjemna viso-1 čfcce-ni poti skozi gozd. kost, zdaj od prijaznosti omilje-; Nismo bili z ogledovanjem .še na, ji je sijala iz očij, mej tem pri kraju, ko je prif*l dvorni slu-ko ji je ob pogledu na skupino,'ga in povabil Švicarske častnike ki je bila nastala okoli koza, ve- h kraljici. D'Hervilly se je iroe-sel nasmeh zaigral krog plemeni- no zavzel in vprašal, če ni tudi tih usten. Vodila je za roko ma-jon naprošen k audienci. A sluga lega, blizu štiriletnega dečka. Ko1 je odgovoril, da je Njeno Veli-
je ta zagledal tuje ljudi, se je boječe privil k materi, a je vendar radovedno gledal na koze; očitno ga je veselilo, kako so čilo poskakovale in kako so jim zvončki za
čanstvo „ izrečno pozvalo le tri Švicarske častnike. Tedaj se je nam maršal priklonil in rekel: "č'astitam gospodom k ftej brez-primerni odliki. Vsej dvorni šegi
vratom čisto zvonili. Na drugi nasprotuje taka tajna audienca strani gospe je stala desetletna1 pri kraljici, in prosim vas, da o
deklica angeljske lepote, prav ta ko preprosto oblečena kakor mati. V tnali razdalji so sledile nekatere osebe.
Ko je gospa nagovorila čuvaja, smo se vsi obrnili, in Reding je rekel polu glasno: 4'Kraljica!" — Vsi smo se globoko priklonili. Invalid je bil tako zmeden, da mu je od same zadrege ušla stara vojaška kletvica. Potem je rekel, položivši roko na usta: 4'Blagovolite oprostiti, Veličanstvo! Toda če se tem Švicarjem ne zagrozi s tezalnico in vislicami, se obnašajo v kraljevih vrtovih kakor v svojih — brez zamere — kravjih štalah."
44 Na, Bercy, nikar je še bolj za-voziti, s tem da svojo slabo voljo stresate na ljudi, ki so od daleč prišli, da mojim otrokom in meni napravijo veselje.'' — "Gospod d'Hervilly," se je obrnila na po-stamega gospoda od malega spremstva. "Saj ste mi govorili o ljubeznivi nameri svojega starega prijatelja Zurlaubena, ki mi je dobro v spominu, da mi hoče poslati par izredno lepih koza za mojo pristavo. Ce se ne varam, je prav ta namera pred našimi očmi izvršena. Ti so pač mladi prijatelji Zurlaubenovi, ki ste mi o njih pravili."
44 Veličanstvo, Vaš spomin je tako zanesljiv ko moje srce," je odgovoril d'Hervilly. In zdaj smo bili predstavljeni z mnogimi hval nicami na rodbini Redingov z Bi-beregga in Keyserjev s Frauen-steina — o moji je malo vedel, vendar jo je imenoval staro in io — vse z neko sveeanost-je bolj spadala v kak sa-
tej visoki časti nikomur ne pravite. Če se ta dogodek raznese, bi bilo iNjeno Veličanstvo gotovo zopet tarča najpodlejših obrekovanj. Čakal bom tam gori pri A-morjevem Templu na vas."
•Šli smo za služabnikom in smo mimogrede videli mramorne stebre okroglega templiča, ki so se belili iz goščave. Peljal je nas čez most, od sphinksov zastražen, na mal otok in je nam pokazal lično, osmerokotno gradbo, ki se jc dvigala na najvišjem mestu o-sredka. 44Tam v belvederu najdete Njeno Veličanstvo," je dejal mož in ostal za stražo na mostu.
Močno mi je tolklo srce na tej kratki poti. Naprej je vstopil Reding, za njim Keyser in jaz. Našli smo kraljico v svetli vrtni dvorani, ki skozi visoka okna in steklena vrata dopušča razgled na vse strani. Sama je sedela pri mizi; pred njo spomenica velikega sodnika.
Pozdravila je naklonivši lepo glavo in pokazala na tri lično rez-ljane in pozlačene stole, ki so bili za nas pripravljeni. Potem je začela zelo resno, a mirno govoriti o stvari. Rabila je nemščino, ki je pa ni več popolnoma* dobro znala, tako da je večkrat vpletla francoske stavke in besede. Prisrčno se je zahvalila piscu in do-našaveu svarilnega pisanja in rekla, da je nekaj podobnega pač domnevala od strani Orleana; a da je v zvezi s tako razsežno zaroto, in da lože, ki jih je vedno imela za čisto neškodljive, na-merjajo tako splošen prevrat: tega bi ne bila nikoli mislila. In tudi zdaj še ne more prav verjeti,
vkljub navedenim tehtnim gom, ki podpirajo stun. Na vsak način bo o nekterih točkalh Se po-zvedovala, predno izpregovori o stvari z Njegovim Veličanstvom. Ako se res prepriča, da se major pl. Bachmann ni varal, bo skusila, h kakšnim dejanjem bi mogla skloniti kralja, da odvrne nesrečo od sebe in Francije.
S temi besedami in z zagotovilom svoje hvaležnosti je nas hotela milostno odpustiti. A Reding ji je z živimi besedami prigovarjal, da treba brez drugih svetovalcev, popolnoma tajno in odločno izvršiti nujna dejanja, predno se zberejo državni stanovi.
Kraljica je zmajala z glavo in rekla: 44Ne da bi zaslišal svojih svetovalcev, Njegovo Veličanstvo v tako važni stvari gotovo nič ne ukrene. Tega tudi ne sn em pričakovati od njega. Sicer pa svetovalce žalimo, če dvomimo o njih zvestobi in molčečnosti. Pomislite, kaj zahtevate: zapor tako vplivnega moža, kakor je vojvoda Orleanski, in obtožbi za ve-leizdajo!"
4'Dokazi so določni," si jc dovolil Reding dalje pripomniti. 4'In kakor vdano predložena spomenica razlaga, je edina pot k rešitvi odločno dejanje. Vaše Veličanstvo boste kralja k temu sklonili in tako njega in Francijo rešili. Prepustite zvestim' Švicarskim četam, da stvar izvrše. Z odločnim nastopom udušimo nemire, ki utegnejo nastati o prvi vesti, da je vojvoda z glavnin i po-magači v Bastiji. Orožja niti bo treba rabiti, ako bomo i Kili dovoljenje, resno nastopili. Tis:a drhal, ki jo je vojvoda p<> provincah najel, in se nabira v Pariških predmestjih, se bo razpršila ku-kor cestni prah v viharju, čim bo videla, da so voditelji zaprti, in da se vlada ne šali. Če pa zamudimo ta trenotek, bo gotovo tekla kri, in sicer tem več in tem žlaht-nejša, čim dalje bi prizanašali krivcem. Veličanstvo, zadobite nam zaporno povelje in prosto roko za slučaj rabuke, in poroki smo vam, da bosta oteta^ prestol in oltar."
Reding je govoril spoštljivo, a obenem zelo prepričevalno. Kraljica ga je nrirno poslušala do konca, potem je rekla: ''Xe dvomim o vaši vdanosti. Želela bi, da vas je slišal kralj. Morebiti je vaš svet dober, vendar težko, da bi se dal izvršiti. Ako bi se Njegovo Veličanstvo k temu odločilo, dobi major pl. Bachmann zaporno povelje. Na vsak način pa se vam prisrčno zahvaljujem in se zanašam na vašo preskušeno zvestobo." Potem je nas vprašala, bi li Normandije je bil tačas še naslov poznejšega nesrečnega dofena.) "glej lepe bele kozliče, ki ti jih je ta prijazni častnik pripeljal iz svoje domovine, iz Švice."
Deček je zaploskal z rokama, božal srčkani živaliei in rekel: 4'Mama, s sabo vzeti? mojemu bratu, dofenu, peljati?"
4'Lepo je, moj sin, da se spominjaš svojega bolnega brata! Toda kozličev ne bomo ločili od njune matere. Kaj bi ti rekel, ko bi te hudobni ljudje ločili od me-
ttst W 2M SI.
CUeifMll.
TtUdbnu Canal 473» izkušena in z držav nim dovoljenjem potrjena BABICA
M nlindno priporoma no-venskim In hrvaikim tona« in o*rakim Slovenkam.
TRINERJEV KOLEDAR ZDRAVJA.
Trinerjev stenski koledar za leto 1918 je veliko lepši, kot kak dosedaj izdani koledar. Na glavni sliki tega krasnega koledarja je videti veliko boginjo zdravja, ki drži razne zdravilne rože, rabljene za Trinerjeva zdravila — na svojih kolenih. To sliko krasi tudi pet zanimivih' zgodovinskih slik, predstavljajoče razvoj zdravilstva i na dveh slikah se pa predstavlja moderno urejen kemični laboratorij tvrdke Jos. Triner.
Pošljite nam 10c v pokritje poštnih stroškov in dobili boste koledar: — Jos. Triner. izdelovalec Trinerjevega ameriškega grenkega zdravilnega vina in drugih zdravil. 1333—1343 So. Ashland, Ave Chicago, 111.
(Advertis. No. 48—50.)
SLUŽBA O&titAinSTA. * m
je razpisana pri slovenski župniji. Ponudbe in pogodbe naj se pošiljajo pod šiframi:
14P. S." na upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote", 1951 W. 22. Place, Chicago, 111.
ISt Qt QfctSfc Ck St c^ &
Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI)
v Chicagu, 111. Andrej Ogrin, lastnik 1845 W. 22: St„	Chicago.
Se toplo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojimi
BOSTON ZOBOZDRAVNIKI PARLOR
3009 8. 92. St^ vogal Commercial Ave. South Chicago, m.
Sedaj imamo zaposlenega posebnega Specialista za zobne plošče. Vsaka plošča (plate) garantirana.
ZLATE KBONE PO $3.00
Nid več — nič manj.
Naravne zobne krone............13.00
Nasada zobovja.................$3.00
Umetno podstavljeni sob.........$3.00
Polnitev zoba od.........50c do $2.00
Zamoritev živcev brez bolečine____75c
Naš zobozdravniški parlor je vsled tofa tako na dobrem glasu, ker izvršujejo delo samo izkušeni zdravniki.
Pismena garancija za 10 let.
Odprto zvečer do 9. ure. Ob nedeljah od 9—2.
Telefon številka: So. Chieago 1622.
Za božične praznike
si boste gotovo privoščili za žejo kaj boljšega. Pri meni dobite pristno, doma prešano belo in rdečo kapljico. Vesele božične praznike želi vsem cenj. gostom in prijateljem:
JOSIT VEKKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Street	Chicago, Illinois
ne

"Tepel bi tiste h,ude ljudi in nikakor ne bi šel od tebe, mama,' je rekel deček in se je z eno ročico krčevito prijel matere, z drugo pa dalje gladil kozliča. Potem je govoril kozi, ki je silila k mladeničema: "Ne vzan^em ti ju, ne; Ivanka vas popelje vse k mojemu brat-u, in kadar ga tvoje mleko ozdravi, te bom krmil'z najlepšimi cveticami."
®me'hljaje je pogladila Marija Antoinetta svojemu sinčku svetlo kodrasto glavico in rekla: "Tvoje cvetice težko da bi ji šle v slast. Kar pa o mleku praviš, ni tako nespametno. Že večkrat sem slišala, da je tolsto kozje mleko zelo redilno."
"In za kraljevskega otroka dostojno", je prav pripomnil d' Hervilly. "Zakaj stari pisci poročajo, da je bil sam Jupiter vzre-jen ob mleku koze Amaltheje."
(Dalje prihodnjič.)
w^n	m^H	H H
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker znupnoat izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čiidanje od strani številnih odjemalcev. Malo I h* * »nanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Hranili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali »mmi ntne nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okou priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lokov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino —
NASVET KAJZERJU.
V nekem angleškem listu je bilo nedavno čitati kratko kitico, katero je zložil Tennyson J. Daft nemškemu cesarju v album. Omenjena kitica se je glasila približno takole:
"Ko v drugič z vojsko boš pričel, Stvari pomisli te: Čemu boriti se? — S komu? — Kako? — Kedaj? in — kje?
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi-svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvomih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le'potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. y zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih ueprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarn:.h.
TRINERJEV LINIMENT
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizina, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhiticjAa in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in otekliu itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS

POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV.
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
ZE 60 LEX
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži ^ posebnem zaščitnem skladu. )	- .^.jwi Hi i m	Št&t
' Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLIETU.	. .
OQL Narastls obresti se polletno pripisujejo k glavnici, OQL OyO alf oa izDlačuieio na hranilne uloge od $1.00 naprej. **
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET-
•Joliet,	Illinois.
"LJUDSKA BANKA".