Poštnina platana ▼ gotovini.
KRALJEVINA
11 •<***. simn.
J U G O Š LAVI J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOV PNE
14.
kos.
V LJUBLJANI, dne 26. februarja 1931.
U.
VSEBINA:
Zakon o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Poljsko, Romunijo in Češkoslovaško za ureditev različnih kategorij pokojnin in o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo, Avstrijo, Romunijo in Češkoslovaško za
ureditev pokrajinskih, občinskih in disiriktnih pokojnin. 88. Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931.
Razne objave iz »Službenih nov in«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
87.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
Predpisujemo in proglašamo na predlog namestnika Našega ministra za zunanje posle, ministra brez port-felja, Našega ministra pravde in Našega ministra za finance in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Poljsko, Romunijo in Češkoslovaško za ureditev različnih kategorij pokojnin, ki niso bile Urejene z rimsko konvencijo z dne 6. aprila 1922.,
sklenjeni na Dunaju dne 30. novembra 1923., iii
0 konvenciji med kraljevino Jugoslavijo, Avstrijo, Romunijo in Češkoslovaško za ureditev pokrajinskih, občinskih in distriktnih pokojnin,
sklenjeni na Dunaju 30. novembra 1930.,* ki se glasi:
§
(Mobrujeta se in zakonsko moč dobivata konvencija kraljevino Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Poljsko,
* »Službeno novine kraljevine Jugoslavije« z dne
decembra 1930., št. 2<30/XCX/588. — Konvenciji sta
Izobčeni y francoskem izvirniku in srbskem prevodu.
Romunijo in Češkoslovaško za ureditev raznih kategorij pokojnin, ki niso bile urejene z rimsko konvencijo z dne
6.	aprila 1922., in konvencija med kraljevino Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Romunijo in Češkoslovaško za ureditev pokrajinskih, občinskih in distriktnih pokojnin, sklenjeni na Dunaju dne 30. novembra 1923.. ki se v prevodu glasita:
Zapisnik.
Po nalogu svojih pooblastil so podpisani podpisali ta z pismik, priložen načrtom konvencije med Avstrijo, Italijo, Poljsko, Romunijo, kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Češkoslovaško za ureditev različnih kategorij pokojnin, ki niso bile urejene z rimsko konvencijo z dne 6. aprila 1922., kakor tudi načrtu konvencije med Avstrijo, Italijo, Romunijo, kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Češkoslovaško za ureditev pokrajinskih, občinskih in distriktnih pokojnin.
Te konvencije so podpisali pooblaščenec republike Avstrije, pooblaščenci kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in pooblaščenec republike Češkoslovaške.
Odposlanci ostalih držav pogodnie se zavezujejo, da priporoča te načrte konvencij svojim vladam v odobritev in da se zavzemo za naknadni podpis konvencij po predpisalo pooblaščenih pooblaščencih.
Poljski odposlanec izjavlja, da si njegova vlada pridržuje. pristopiti naknadno k drugi zgoraj navedeni konvenciji.
Za Avstrijo:
Dr. Kienbock s. r.
Za Italijo:
Dr. Riceardo Ottaviani s. r.
Dr. Fausto Pizzichelli s. r.
Za Poljsko:
Dr. Zbignievv Smotka s. r.
Za Romunijo:
C. M. Mitilineu s. r.
Za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev:
Ivan Rupnik s. r.
Milan Cvetnic s. r.
Za češkoslovaško:
Dr. Bolnimi! Vlasak s. r,
&U&1
Idul
r* £ •
.otciS-
Konvencija
med Avstrijo, Italijo, Poljsko, Romunijo, kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Češkoslovaško za ureditev različnih kategorij pokojnin, ki niso bile urejene z rimsko konvencijo z dne 6. aprila 1922.
Z namero, skleniti tonamembno konvencijo, so imenovale visoke stranke pogodnice pooblaščence, in sicer so bili imenovani:
od zveznega predsednika republike Avstrije: g. dr. Viktor Kienbčck, zvezni minister za finance; od Njegovega Veličanstva kralja Italije: g. Antonio Chiaramonte Bordonero, izredni poslanik in pooblaščeni minister Njegovega Veličanstva kralja Italije na Dunaju;
od predsednika republike Poljske: g. dr. • Zbigniew Smoliča, sodnik vrhovnega upravnega sodišča, šef likvidacijskega oddelka pri poslaništvu republike Poljske na Dunaju;
od Njegovega Veličanstva kralja Romunije: g. I. Nistor, državni minister; . od Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev:
gg. Ivan Rupnik, doktor prava in višji finančni svetnik, in Milan Ovetnič, višji revident državnih železnic; od predsednika republike Češkoslovaške: g. dr. Bohumil Vlasdk, prvi šef oddelka v ministrstvu za finance,
ki so po predaji svojih pooblastil, spoznanih v dobri in pravilni obliki, dogovorili to-le:
I. del.
Ureditev stanja bivših avstrijskili državnih uslužbencev in vojaških oseb, ki niso bili sprejeti v službo nobene visoke stranke pogodnice.
Člen 1.
Aktivna služba bivših avstrijskih državnih uslužbencev in vojaških oseb, ki na dan 3. novembra 1918. še niso bili upokojeni, pa tudi ne sprejeti v službo od nobene visoke stranke pogodnice, se smatra za dokončano z dnem 3, novembra 1918., ali z onim poznejšim dnem, ko so bili upokojeni od one države ali s pristankom one države, na lcoje breme pripadajo po predpisih nastopnih odredb.
Člen 2.
Osebe, omenjene v čl. 1., prejemajo od 1. decembra 1923. dalje pokojnino od one visoke stranke po-l Inice, kateire državljani so postale dolične osebe na 1 distavi st. germainske pogodbe, bodisi po polnem pravu, bodisi z opcijo ali z reklamacijo, kolikor so imele po predpisih bivšega avstrijskega cesarstva, veljavnih na dan 3. novembra 1918., po svojih službenih letih, ki jih je računiti brez ozira na njihovo sposobnost za službo, ob času, ko je prestala njihova aktivna služba, pravico do pokojnine ali odškodbe iz naslova odpravnine (Ab-lertigung).
Vsekakor se izvzemajo od tega osebe;
1. ki so odklonile, služiti v državi, katere državljani «o bile postale, ali ki niso podale izjave lojalnosti (niso opravile prisege), ki se je službeno zahtevala od niih;
2. ki so ostaviie svojo službu;
3. ki se po lastni krivdi niso odzvale občnemu ali posebnemu pozivu, naj nastopijo službo ali podado v ta namen izjavo;
4. ki je bil njih sprejem v službo zavrnjen iz razlogov javne koristi.
Znesek pokojnine odreja država, ki prevzame nase breme dotične pokojnine.
Člen 3.
Pokojnine ali denarne pomoči onim, ki so preživeli osebe, označene v čl. 1., in onim, ki so jih preživeli, ki jim pa pokojnina ali denarna pomoč dne 3. novembra 1918. še ni bila podeljena, gredo začenši s 1. decembrom 1923. na breme one visoke stranke pogodnice, ki mora po prejšnjih odredbah vzeti nase breme pokojnine doti čn ih uslužbencev, razen če bi vdova (sirota) na podstavi st. germainske pogodbe pridobila državljanstvo kake druge stranke pogodnice, bodisi po polnem pravu, bodisi z opcijo ali z reklamacijo. V tem primeru padejo pokojnine ali denarne pomoči v breme tej poslednji stranki pogodnioi.
Kar se tiče določanja zneska pokojnine ali denarnih pomoči, je uporabiti odredbo člena 2. tretjega od« stavka.
člen 4.
Izplačevanje pokojnin osebam, ki stanujejo v inozemstvu, se more vezati s pogojem, da prenese prizadeta stranka svoje domovališče v državo, ki si je bila njeno državljanstvo pridobila. Vendar more v izjemnih primerih in če je dokazano, da se upokojenčevemu povratku v domovino stavijo težavne zapreke iz drugih razlogov posebne važnosti, udeležena država dovoliti, da se izplačuje pokejnina v inozemstvu. Izplačevanje pokojnin mora biti vezano z jasno določenimi pogoji. Visoke stranke pogodnice se zavezujejo, podvzeti ukrepe, da se olajša upokojencem povratek v domovino.
Člen 5.
' Odredbe čl. 1. do 4. je uporabiti glede uslužbencev skupnih uprav prejšnje avstro-ogrske monarhije, vštevši semkaj tudi pokrajinsko upravo v Bosni in Hercegovini, ki niso bili sprejeti v službo katere visoke stranke pogodnice in ki na dan 3. novembra 1918. niso še bili upokojeni, kakor tudi glede pokojnin teh uslužbencev in njih rodbinskih članov, ki so jih preživeli, če so ti uslužbenci (rodbinski člani, ki so jih preživeli) na dan 3. novembra 1918. bili podaniki prejšnjega avstrijskega cesarstva
Člen 6.
Visoke stranke pogodnice se zavezujejo, izplačati po* kojnine, ki gredo po tej konvenciji osebam, ki spadajo pod odredbe te konvencije, na osnovi zahtevanja, ki ga je podati v roku enega leta, ko stopi ta konvencija v veljavo; pri izplačevanju se vra-čunijo predjemi, podpore ali druga izplačila, opravljena začenši s 1. decembrom 1923. od katerekoli visoke stranke pogodnice.
Plačila, opravljena do časa, ko je stopila st. gef* mainska pogodba v veljavo, je smatrati za vzajemno po* botana, in to celč tudi tedaj, če so se opravila na pod* stavi dogovorov, sklenjenih med nekaterimi izmed vi* šokih strank pogodnic.
Kolikor bi se katere visoke stranke pogodnice * dvostranskimi dogovori, ki bi se sklenili, ne odpovedni*
povračilu, povrne izplačila (predjeme, podpore), ki jih je potem, ko je stopila st. germainska pogodba (16. julija 1920.) v veljavo, morda opravila kaka druga država, a ne ona, ki jih je dolžna opravljati po prednjih odredbah od 1. decembra 1923. dalje, država dolžnica oni državi, ki je opravila ta plačila. Plačila se znižajo ali ustavijo na pravočasno zahtevanje države, kateri v breme se opravljajo. Valuta, v kateri se opravita medsebojni obračun in povračilo omenjenih izplačil, kakor tudi menjalni tečaj se določijo z dogovori, ki jih sklenejo udeležene države.
Odredbe prednjega odstavka ne posegajo v posebne konvencije, ki že obstoje o tem predmetu.
Člen 7.
Za primer spora med visokimi strankami pogodui-cami glede državljanstva oseb, na katere se nanaša ta konvencija, se zavezujejo visoke stranke pogodnice, da bodo začasno nadaljevale tekoča izplačila, dokler se ne ugotovi državljanstvo dotične osebe, vendar brez škode za pravico do poročila zoper državo, katere državljanstvo upravičenec pridobi.
Na zahtevanje upravičenca ali udeležene države se predloži spor v roku enega leta v rešitev razsodišču, ki je pristojno za spore o državljanstvu.
Clen 8.
Prednje odredbe členov 1. do 7. ne posegajo v notranje zakone in pravilnike glede razmerja med vsako ■visoko stranko pogodnico in njenimi lastnimi državljani.
II. del.
Ureditev stanja dvornih uslužbencev in uslužbencev bivše kabinetne pisarne (Kabinettskanzlei).
Člen 9.
Gilede civilnih uslužbencev uprave bivšega dvora, kakor tudi glede uslužbencev bivše kabinetne pisarne (Kabinettskanzlei), ki so jim pokojnine že bile nakazane &ii se jim dolgujejo, kakor tudi glede preživelih njih rodbinskih članov se uporabijo smiselno odredbe konvencije, sklenjene v Rimu dne 6. aprila 1922. med Av-^‘ijo, Italijo, Poljsko, kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Češkoslovaško glede pokojnin, nakazanih od Prejšnje avstrijske vlade.
Kar se tiče uslužbencev, ki na dan 3. novembra 1918. š© niso bili upokojeni in ki niso bili sprejeti v službo od nobene visoke stranke pogodnice, se uporabijo smiselno odredbe prvega dela te konvencije.
Prvi in drugi odstavek tega člena se nanašata samč one osebe, kd so na dan 3. novembra 1918 bile državljani bivšega avstrijskega cesarstva.
Ureditev pokojnin in denarnih pomoči prejšnjih dejanskih uslužbencev uprave fidejkoniisnih posestev bivše vladarske rodbine Avstro-Ogrske ali katerega njenega stranskega roda se prepušča posebnim dogovorom, ki se sklenejo med udeleženimi državami.
III.	del.
A.	Ureditev pravnega stanja uslužbencev prejšnjih cesarsko-kraljevskih državnih železnic.
Člen 10.
^ Na pokojnine (vštevši tudi »Provdsionen«), miloščine, odškodbe za odpust (odpravnine^ in draginjske doklade,
ki so na dan 3. novembra 1918. že bile nakazane ali na dolgu, se uporabijo smiselno odredbe konvencije, sklenjene v Rimu dne 6. aprila 1922. med Avstrijo, Italijo, Poljsko, Romunijo, kraljevino Srbov, Hrvatov in Sloven-oev in Češkoslovaško glede pokojnin, nakazanih od bivše avstrijske vlade.
Visoke stranke pogodnice se zavezujejo, da bodo še nadalje na račun dotične države izplačevale pokojnine uslužbencev in preživelih članov njih rodbin, omenjenih v prvem odstavku, do dne, ki naj nastopi čim prej mogoče, ko dotična država dokončno prevzame izplačevanje teh pokojnin.
Odredbe, obsežene v členu 6., odstavkih 2., 3. in 4. prvega dela, se uporabijo tudi na izplačila (pokojnine, predjeme, podpore), o katerih govori prvi odstavek tega člena.
Člen 11.
Kar se tiče uslužbencev, ki na dan 3. novembra 1918. še niso bili upokojeni in ki niso bili sprejeti v službo od katere izmed visokih strank pogodnic, se uporabijo smiselno odredbe prvega dela te konvencije.
Člen 12.
Odredbe členov 10. in 11. se uporabijo prav tako glede uslužbencev (preživelih rodbinskih članov) prejšnjih bosansko-hercegovskih pokrajinskih železnic in prejšnjih cesarskih in kraljevskih vojaških železnic Banja Luka—Doberlin, kolikor so dotične osebe na dan 3. novembra 1918. bile državljani bivšega avstrijskega cesarstva. Razdelka fondov, ki so pri teh železnicah, se uredi z dogovorom, ki se sklene med vsemi udeleženimi državami.
B.	Razdelba oskrbnih fondov bivše uprave cesarsko-kraljevskih državnih železnic.
Člen 13.
Po stanju, ki ga kaže priloženi inventar in ki je sestavni del te konvencije, se razdeli imovina teh-le fondov:
1 Pensionsinstitut fiir Beamte und Unterbeamte der k. k. osterreichischen Staatsbahnen,
2. Pro v is ionsinst i tut fiir Diener und Hilfsbedienstete der k. k. osterreichischen Staatsbahnen,
3 Pensionsfond der ehemaligen k. k. priv. Kaiser Ferdinands-Nordbahn (Abteilung A),
4. Pensionsfond der ehemaligen k. k. priv. Kaiser Ferdinands-Nordbahn (Abteilung B),
5. Pensionsinstitut der ehemaligen k. k.' priv. Bbhmi-schen Nordbahn (Pensionsfond A),
6. Pensionsinstitut der ehemaligen k. k. priv. Bbhmi-schen Nordbahn (Pensionsfond B),
7. Pensionsfond fiir die aus dem Dienste der priv. osterreichisch-ungarischen Staatseisenbahngesellschaft in den Dienst der k. k. osterreichischen Staatsbahnen tiber-nommenen Beamten,
8. Provisionsfond fiir die aus dem Dienste der priv. ftsterr.-ungar. Staatseisenbahngesellschaft in den Dienst der k. k. bsterr. Staatsbahnen iibernommenen Unter-beamten, Diener, Manipulantinnen und Arbeiter,
9. Pensionisinstitut der ehemaligen k. k. priv. bsterr.
Nordwestbahn,
10. Pensiorn»institut der ehemaligen k. k. priv. Sud-norddautscheu .Verbindungabahn,
Člen 14.
Ker so visoke stranke pogodnice ugotovile, da vrednost v prednjem členu naštetih fondov ne zadošča za pokritje pokojninskega bremena, so se zedinile, da raz-dete te fonde v razmerju z bremenom pokojnin, odkaza-nih s to konvencijo na vsako državo, katero breme pa se more določiti samo približno.
člen 15.
Za to razdelbo se dodele nepremičnine, ki pripadajo vsem tem fondom, kakor tudi pravice in obveznosti, vknjižene na njih, oni visoki stranki pogodnici, na katere ozemlju se nahajajo.
Terjatve teh fondov se dodele oni visoki stranki pogodnici, na katere ozemlju je domoval išče ali sedež dolžnika.
Terjatve in dolgovi med različnimi fondi, ki se naj razdelijo, ter terjatve in dolgovi med enim fondom, ki se naj razdeli, in bivšim cesarsko-kraljevskim zakladom, se smatrajo za zbrisane.
Člen 16.
Po tej dodelitvi je popolnoma pokrit delež, ki pripade pri razdelbi fondov kraljevini Italiji, deleži ostalih visokih s tiran k pogodnic so pokriti deloma, razen kralje vine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker na njenem ozemlju ni nobene take nepremičnine.
Zategadelj se razdele vrednostni papirji, prištevši tudi one, ki so bili izžrebani, ali se niso realizirali pred
15.	oktobrom 1923., in to vsaka kategorija vrednostnih papirjev posebej, v naravi med dotične države, po tem-le ključu:
Avstriji	2-5%
Poljski	•« 13*0%
Romuniji	4-0%
kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev . 13'0 %
Češkoslovaški....................................67-5%
Če bi po tem delilnem ključu ostali kateri vrednostni papirji, ki bi se ne dali razdeliti, se izvrši razdelba teh nedeljivih vrednosti — kolikor bi se njih pobotanje ne izvedlo z vzajemno meno — med navedene države na podstavi dejanskega donosa prodaje teh nedeljivih ostankov.
P a zdel bo izvrši komisija, ki se skliče na Dunaj v roku meseca dni od dne, ko stopi ta konvencija v ve ijavo, in ki bodo v njej zastopane vse države, ki so deležne razdelbe teh vrednostnih papirjev.
Vrednostni papirji, izžrebani po 15. oktobru 1923., ali, če je podan ta primer znesek njih reali/ata v izvirni valuti, se raadelč po zgoraj navedenem ključu. Kuponi, dospeli po 15. oktobru 1923., ali znesek n;'h realizata v izvirni valuti, se dodele državi, kateri pripade vrednostni papir sam.
Člen 17.
Donos realizacije vrednostnih papirjev, izžrebanih in realiziranih do 15. oktobra 1923., kakor tudi gotovina se dodele republiki Avstriji. Prav tako se dodele Avstriji tudi kuponi vseh vrednostnih papirjev — kolikor se ti kuponi realizirajo do 15. oktobra 1923. — kakor tudi obveznice vojnega posojila.
Nasprotno pa prevzema republika Avstrija zavezo, da sama uredi posojilo v tekočem računu v znesku 12 milijonov kron, katero posojilo se je bilo sklenilo pri Magajni vojnih posojil ob podpisovanju vojnega posojila,
za to
posojilo, in da jih neobremenjene da na razpolago za izvedbo razdelbe.
Člen 18.
Republika Češkoslovaška odstopi papirne rente, srebrne rente in investicijske rente bivšega avstrijskega cesarstva, ki hi po zgoraj navedenem delilnem ključu njej pripadle, po polovici kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, po polovici pa republiki Avstriji, v zameno za druge vrednostne papirje, ki bi pripadli tema dvema poslednjima državama in ki se s skupnim dogovorom izbero. Ob istih pogojih odstopi republika Poljska republiki Avstriji papirne rente in investicijske rente, ki bi pripadle Poljski, prav tako v zameno za druge vrednostne papirje, ki bi pripadli Avstriji.
Člen 19.
Visoke stranke pogodnice se zavezujejo, da izročč državam, katerim so dodeljene nepremičnine ali terjatve, vse listine in vse spise, ki se nanašajo nanje, a jih le-one imajo.
Zvezna avstrijska vlada bo dovolila brezplačno izvoz vrednostnih papirjev, ki se naj predajo ostalim visokim strankam pogodnicam, in poskrbi, če treba, za to, da »e
razveljavi avstrijsko žigosanje.
Člen 20.
S to konvencijo se smatrajo za likvidirane fondi, ki se naj porazdelijo.
IV.	del.
Sklepne klavzule.
Člen 21.
Visoke stranke pogodnice se zavezujejo, da izdadč druga drugi vzajemno ob predaji pokojninskega bremena potrebne spise in listine, ki se nanašajo nanje, in da bodo hranile trideset let od časa, ko stopi ta konvencija v veljavo, vse tovrstne knjige in spise.
Zedinijo se nadalje o tem, da se bodo vzajemno podpirale ob izvršitvi te konvencije, da si bodo v teh stvareh dopisovale naravnost po pristojnih osrednjih obla-stvih brez posredovanja diplomatskih zastopništev, da bodo dovolile osebam, v ta namen odrejenim od udeleženih držav, vpogled v spise in njih pregled, odnosno možnost njih prepisa, in da jim bodo po najkrajšem potu dajale vsa potrebna pojasnila.
Člen 22.
Ta konvencija se bo čim prej ratificirala.
Vsaka država pošlje svojo ratifikacijo avstrijski vladi, ki bo poskrbela, da se o tem vse ostale države podpisnice
obveste.
Ratifikacije se shranijo v arhivu avstrijske vlade.
V potrditev tega so zgoraj imenovani pooblaščenci podpisali to konvencijo.
Sestavljeno na Dunaju, dne 30. novembra tisoč devet sto tri in dvajsetega leta, v enem edinem francoskem primerku, ki se položi v arhivu avstrijske vlade in čigar avtentični odpravek se izroči vsaki državi podpisnici.
Za Avstrijo:
Dr. Kienbčck s. m Za Italijo:
A. C. Bondomaro s. k.
Za Poljsko:
Ik. Zbiguiow Sanolka a. *,
Za Romunijo:
G*Ied<5 na zapisnik z due 30. novembra 1923, M je priložen načrtu konvencije med Avstrijo, Italijo, Poljsko, Romunijo, kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Češkoslovaško za ureditev različnih kategorij pokojnin, kakor tudi glede načrta konvencije med Avstrijo, Italijo, Romunijo, kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Češkoslovaško za ureditev pokrajinskih, občinskih in distrifctnih pokojnin, izjavlja podpisani I. Nistor, državni minister, da podpiše in podpisuje ti dve besedili konvencije s tem, da odredbe, obsežene v teh konvencijah, kraljevske romunske vlade ne bodo mogle ovirati, da s svojim notranjim zakonodajstvom ne odredi pogojev, ki jih morajo prosilci izpolniti, da morejo zahtevati, naj se jim prazna pravica do pokojnine in določi znesek, ki jim ga je izplačevati.
Na Dunaju, 26. junija 1924.
I.	Nistor s. r.
Za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev:
Ivan Rupnik s. r., Milan Cvet n id s. r.
Za Češkoslovaško:
Dr. Bohumil Vlasak s. r.
Dodatne izjave visokih strank pogodnic.
1.	Visoke stranke pogodnice se izjavljajo za pra-pravljene, da vzemo z največjo blagohotnostjo v pretres
prošnje za izplačevanje pokojnin v inozemstvu, upoštevajoč ob tem posebne prilike prosilcev, in to celo v primerih, ko je takšna prejšnja prošnja bila zavrnjena.
2.	a) Italijanska delegacija izjavlja, da bo italijanska vlada z naj večjo blagohotnostjo pretresla vprašanja, ki se nanašajo na pridobivanje italijanskega državljanstva po uslužbencih, na katere se nanaša prednja konvencija, kojih opcijska zahtevanja ali reklamacije še niso bile rešene.	,
b)	Visoke stranke pogodnice se izjavljajo za pripravljene, skleniti dvostranske dogovore, da se urede prejemki, ki jih naj dobe uslužbenci, ki so bili odpuščeni iz razloga, ker si niso pridobili državljanstva one države, kateri so služili nekaj let po 3. novembru 1918.
Za Avstrijo:
Dir. Kienbock s. r.
Za Italijo:
A. C. Bordonaro s. r.
Za Poljsko:
Dr. Zbignievv Smolka s. r.
Za Romunijo:
I.	Nistor s. r.
Za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev:
Ivan Rupnik s. r., Milan Cvetnic s. r.
Za češkoslovaško:
Dr. Bohiimil Vlasak s. r.
I.	s k u ]> i n a :
Vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev, izžrebanih in realiziranih dne 15. oktobra 1923., in razen vojnih
posojil.
St.
Naziv vrednostnih papirjev
>55
Nominalna vrednost v kronah
kupom izza
Ocenitev, odnosno tečaj na dan 15. X. 1923.
Vrednost po ocenitvi, odnosno tečaju v avstrijskih kronah
8
9
10
11
12
13
14
15
ir>
Stid-
4% ost. Goldrente strfr . . .
Obveznice javnega dolga.
4% K. R.-Rahn. strfr. . . . 4% K. B.-R.-Balm, strfr. . . 4% Pilsen—Priesener Bahn . 4% Nord\vest-Bahn, ost. und. nordd. Verb.-Bahn . . .
4% C. L.-Bahn galiz.............
5%% K. Pr. J.-Bahn in fl. . ,
Hipotečna pisina.
4% der Pester ungar. Commercial-
Bank, 50 juh risi, in fl..........
4Vi% der galiz. Aktien-llyp.-Bank,
50jahrig, in f)...................
4% der ost.-ung. Bank, 50jahr., in fl. 4% der oberost. Landes-Hyp. Anst.
m fl..............................
4/ž der allg. 5st. Bod.-Cred.-Anst.,
50j8hrig. in fl. und K............
4% d. Rohm. Hyp.-Bank, 57jahrig . 4/o d. Bobm. Hyp.-Bank, 42Kjfihrig 4/5 d. galiz. Landesbank, 57Hjhhr. 4/4 d. galiz. Bod.-Cred.-Ver.,56jahr.
fl. or.
453.300
fl. or. 190.800 605.200 6.000
3,320.400
1,024.800
5,324.000
		p. 50 t'l. or	
./10.	19	18.000	163,080.000
		p. 50 fl. or	
1./1.	24.	50.000	196,800.000
l./l.	24.	3.300	19,971.600
1./7."	19.	143.000	8.580.000
1./7.	19.	118.000	3.918,072.000
1./7.	19.	1.500	15,372.000
1./7.	19.	106.000	5.643,440.000
222.000	1./2. 24.
2.000	1./11. 23
330.000	
4.000	1./11. 23.
1,269.000	1./4. 24.
610.000	1./2. 24.
274.000	l./ll. 23.
619.000	31 ./12. 23.
20.000	31-/12. 23.
400
1.000
100
90
150
175.000
180.000 1.000 1.000
888.000
20.000
330.000
3.600
1,903.500
1.067,500.000
493,200.000
6,190.000
200.000
Št.
Naziv vrednostnih papirjev
Nominalna vrednost v kronah
S kuponi izza
Ocenitev, odnosno tečaj na dan 15. X. 1923.
Vrednost po ocenitvi, odnosno tečaju v avstrijskih kronah
17
18	—
19	—
20	—
21 22	4% 4%
23	4%
24	4%
25	4%
26	4%
27	4%
20
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
Akt. abgest. d. K. E.-Bahn. III Em. (Salzburg—Tirol) . . . Gewin.stsebeine der 4% Pram Schuldver. der Ung. Hyp.-Bank Gewinstsc.heine der 3% Pram. Schuldver. der Allg. ost. Boden Credit-Anstalt, Em. 1880 . . Ungar. PrSm.-Anl. v. J. 1870 in fl. . , •	•»»»■»
Galiz. Landesanl. v. J. 1893. Eisenbahn-Schuldsch. d. Boh Landesbank, 78jfihrig . . . Eisenbabn-Oblig. d. galiz. Li desbank, 57^jkhrig . . . Wr. Verk. Anlg. Ani., Em. I, I
und 1900	.................
Anlehen d. Stadt Lemberg v
J. 1896 .....................
Kommunal-Oblig. d. galiz. L
desbank, IV Em...............
Kommunal-Schuldsch. d. B81 Landesbank. 78jahrig , . ,
Rente.
4% einb. konv. strfr. Kronenrente Mai—November ......
4% ost. Kronenrente Marz—Sept. . 4% einh. konv. strfr. Kronenrente
Jhnner—Juli.....................
4% einh. konv. strfr. Kronenrente
Juni—Dezember...................
4’2_% einh. Silberrente . . . . . 4% ung. strfr. kronenrente . . . . 3 K % ost. Investitionsrente . . . 4'2 % einh. Notenrente..............
Prioritetfc.
4% der K. F.-Nordbahn in fl. . . . 4% der K. Fr. J.-Bahn, Em. 1884
in fl..........................
4% der Sudnordd. Verb.-Bahn Em
1892 in fl...................
4% der BuschtShrader Eisenbahn
Em. 1896	.................
3% der Dux—Bodenb. Eisenbahn Em. 1893	.................
5% der Siidbahn-Ges. in Gold . 4% der Pilsen—Priesener Bahn in fl 4% der Albrechtsbahn .... 4% der K. E.-Bahn in Mark . . 3'A% der ost. Nordvestbahn . . 4% der 8st. Nordvvestbahn . . 4% der Mahr.-schles. Zentralbahn 4% der ung.-galiz. Eisenbahn., Em
1887 in fl...................
314% der ung.-galiz.Eisenbahn,Em
1870, konv...................
3'A% der ung.-galiz. Eisenbahn,Em 1878 konv........................
**)
Izd. 1891 s kuponi od 174. 1919 Izd. 1887 s kuponi od 175. 1919 Izd. 1888 s kuponi od 176. 1919 Izd. 1904 s kuponi od 176. 1919 Izd. 1898 s kuponi od 178. 1919 Izd. 1886 s kuponi od 179. 1919 Črka A 8 kuponi od 179. 1919 črka B s kuponi od 175, 1919
2
26
83
1
800
200
100
43.900
224.200
689.000
4,607.800
70.000
80.000 1,136.000
3,010.100
11,560.900
1,554.600
361.200
140.000
255:700
64.000
703.000
11,015.600
40.000 182.800 544.800
170.000
fl. or.
190.000 126.900
24.000 Mk. 24.000
2,467.400
76.000 1,672.800
30.000 1,001.200
22.000
L/l. 24.
1711. 19.
173. 24.
174. 24. 174. 24.
1711. 19. 174. 24. 172. 24.
1711. 19. 173. 20.
177. 19.
176. 19. 1710. 19. 176. 19. 1-/8. 19. 172. 20.
*)
174. 10. 177. 19.
174. 24. 171. 24.
177. 19. 177. 19.
175. 19. 174. 24.
**)
174. 19. 177. 19.
177. 19.
179. 19.
179. 19.
p. titre 6.000
700
650
200
100
200
155.000 500 110 200 200
175.000
85.000
95.000
135.000
135.000
110.000
p. 50 fl. or.
130.000
140.000 1.200
85.000
95.000
120.000
50.000
50.000
50.000
12.000
18.200
53.950
200
100
87.800
347,510.000
3,445.000
5,068.580
140.000
160.000 1.988,000.000
3,010.100
11,560.900
1,554.600
361.200
140.000 255.700
64.000
703.000
9.363.260.000
38.000.000
246.780.000
735.480.000
187.000.000
494.000.000
177.660.000
288.000
2.097.290.000 72,200.000
2.007.360.000
15.000.000
500.600.000
11.000.000
Št.	Naziv vrednostnih papirjev	Število	Nominalna vrednost v kronah	S kuponi izza	Ocenitev, odnosno tečaj na dan 15. X. 1923.	V rednost po ocenitvi, odnosno tečaju v avstrijskih kronah
51	3Yi%n der ung.-galiz. Eisenbahn, Em.					
	1003 			131.000	1./9. 19.	50.000	65,500.000
52	4% der Vorarlbergerb. in tl. . . .		66.000	1./3. 24.	110	72,600
53	4% der Bregenzervvaldbahn . . .		2,908.800	1./2. 24.	100	2,908.800
54	4% d. Lemberg—Czernovvitz—Jassy					
	Eisenb., Em. 1884 			180.600	1./5. 19.	20.000	30,120.000
55	4% d. Lemberg—Czernovvitz—Jassy					
	Eisenb., Em. 1894 . . . ■ . .		614.800	1./7. 19.	20.000	122,969X00
56	4% der Czernovvitz—Novvosielitza					
	Bahn (Bukovv. Lb.)			175.000	1./7. 19.	12.000	21,072.000
57	3-6% d. Lemberg—Czernovvitz—Jas-					
	sy Eisenb., Em. 1884 ....		45.000	175. 19.	18.000	8,100.000
58	4% der Lokalbahn. Eisenerz—Vor-					
	dernberg in fl			1,150.800	l./l. 24.	110	1,205.880
59	4% der Lokalb. Absdorf—Stoekerau		1,031.600	1./2. 24.	85	8i. -a
60	4% d. Kaschau—Oderberger Bahn,					
	Em. 1889, geni. Str			1,536.000	l./l. 24.	.125.000	1.920,000.000
61	4% d. Kaschau—Oderberger Bahn,					
	Em. 1889, ost. Str			20.000	l./l. 24.	125.000	25,000.000
62	4% der Biihm. Westb., E. 1895 . .		1,274.400	1./7. 19.	140.000	1.784,160,000
63	4% der Bolim. VVestb., E. 1885 . .		12.000	1./7. 19.	135.000	10,200.000
64	4% der galiz. C. L.-Bahn in, tl. . .		1,385.200	1./7. 19.	5.000	69,260.000
65	4% der M&hr. Grenzbahn ....		1,720.800	1./9. 19	135.000	2.323,080.000
						36.210,190.170
II.	skupina.
Nepremičnine.
a)	Nepremičnine na ozemlju republike Avstrije:
Wien: I., Hegelgasse 7, najemna hiša.
Wien: I., Lothringerstrasse 3, najemna hiša.
Wien: I., Brandstatte 4, najemna hiša.
Wien: I., Elisabethstrasse in Nibelungengasse (Schil-l&rhof), pisarna.
Wien: I., Gauermanngasse 2 in 4, poslovni prostor. Wien: IV., Mayerhofgasse 11, najemna hiša.
Wien: IX., Franz Josephbahnstrasse 1 in 3, najemna kiša, stanovanja za dnevničarje.
Wien: IX., UuiversitiUsatrasse 10, najemna hiša. Krems a./Donau: Stanovanjska hiša za uradnike. Innsbruck: Viaduktgasse 27 in 29, stanovanjska hiša Za uradnike.
Villach: Tirolerstrasso 6—12, 4 stanovanjske hiše Za uradnike.
. Klagenturt: Jesserniggstrasse 31 in 33, stanovanjski toši za uradnike.
Knittelfeld: Roseggerstrasse, stanovanjske hiše za
uradnike.
Wien: XIII., Hackingerstrasse 39 in 39a, stanovanjce hiše za dnevničarje, Vzete v najem proti povračilu gradbenih stroškov sindikatu podjetnikov za zgradbo ®Wnokoristnih hiš n« Dunaju, XIII., po razdolžnem urtežu.
Wien: XIX., Eisenbahnstrasse 15 in 15a, stanovanjce hiše za dnevničarje, vzete v najem proti povračilu gradbenih stroškov sindikatu podjetnikov za zgradbo
občnokoristnih liiš na Dunaju, XIII., po razdolžnem črtežu.
Wien: XIX., Eisenbahnstrasso 11 in 13, stanovanjske hiše za dnevničarje, vzele v najem proti povračilu gradbenih stroškov sindikatu podjetnikov za zgradbo občnokoristnih hiš na Dunaju, XIII., po razdolžnem ■črtežu.
Wien: IV., Gusshausstrasse 19 (kakor tudi zemljišče v Eckartsau), najemna hiša.
Wien: VII., Neubaugiirtel 14—16 in Stollgasse 10 do 12, 3 najemne hiše, deloma pisarne.
Wieri: XV., Felberstrasse 14—16, stanovanjske hiše za dnevničarje.
Wien: XIV., Nobilegasse 28 (Sturzgasse 19), stanovanjske hiše za dnevničarje.
Wien: XX., Klosterneuburgerstrasse 115—117, stanovanjske hiše za dnevničarje.
Wien: XX., Brigitteuauerlande 134—126, stanovanjske hiše za dnevničarje.
VVien: XX., Verliingerte Engerth und Leys':.as?š ?, stanovanjska hiša za dnevničarje.
Wien: XIII., Hackingerstrasse 55—79, 4 stanovaui-ske hiše za dnevničarje, dane v najem sindikatu gradbenih podjetnikov.
Wien: XIV., Sturzgasse 17, stanovanjska hiša za dnevničarje.
St. P&lten: 2 kolonijski nase^mfs 36 stanovanjskimi hišami za dnevničarje, neobdeV emljišča.
Brimn bei Pochlarn: 3 stanovanjske hiše za dnevničarje.
Krema a./ Donau: 3 stanovanjske hiše za dnevničarje.
Attnang-Puchheim: stanovanjska hiša za dnevničarje. ■
Linz, občina Lustenau: 17 stanovanjskih hiš za dnevničarje.
Wels: 2 stanovanjski hiši za dnevničarje.
Innsbruck: 4 stanovanjsko hiše za dnevničarje, Andreas Hoferstrasse 53—55, Staatsbahnstrasse 2—4, Sonnenburgstiraese 20, 22, 4 stanovanjsko hiše za dnevničarje, Staatsbahnstrasse 12—18.
Bischofshofen: 2 stanovanjski hiši za dnevničarje.
Landeck: neobdelana zemljišča.
St. Veit a./Glan: 1 stanovanjska hiša za dnevničarje, C. No. 45.
St. Veit a./Glan: 5 stanovanjskih hiš za dnevničarje, C. No. 114—118.
Knittelfeld: 3 stanovanjske hiše za dnevničarje, Ju-denburgstrasse 209 in Murvorstadt, Hauptstrasse 132—133.
Ainbach: kmetiško posestvo.
Villaeh: 16 stanovanjskih hiš za dnevničarje v Meer-bothgrunden-u.
Klagenfu.rt: stanovanjska hiša za dnevničarje.
Leiiendorf pri Leoben-u: 5 stanovanjskih hiš za dnevničarje.
Zeli am See: neobdelana zemljišča.
W>ien: II., Zirkusgasse 47, najemna hiša.
Wien: II., Nordbahnstrasse 50, upravno poslopje.
Wien: II., Haberbof, Miihlfeldgasse 15, poslovni prostori.
Wien: II., Miihlfeldgasse 16, poslovni prostori.
Wieu: II., Praterstrasse 68, najemna hiša.
Wien: II., Grosse Mohrengasse 25, najemna hiša.
Wien: II., Grosse Pfarrgasse 28—30, najemna hiša.
Wien: II., Kaiser Josephstrasse 32 in Aloisgasse 5, najemna hiša (deloma poslovni prostor).
Wien: II., Taborstrasse 22, najemna hiša.
Wien: II., Novaragasse 3, najemna hiša.
Wien: II., Hozhauergasse 1, najemna hiša (deloma poslovni prostor).
Wien: XXI., 14 stanovanjskih hiš za dnevničarje, C. No. 1473, Iinmen, Ruenburg, Gerichts- und Bahnsteg-gasse.
Wien: I., Schwarzenbergplatz 3, poslovni prostor.
Wien: XI., 11 stanovanjskih hiš, Laaerberggasse, GeLsselbergstrasse, Pensionsgasee, Hauffgasse, danih v najem sindikatu gradbenih podjetnikov. .
Wien: XI., 9 parcel.
Wien: II., Taborstrasse 68—70, poslovni prostor.
b) Nepremičnine na ozemlju kraljevine
Italije:
Trieste: Stanovanjska hiša za dnevničarje, Chiar. bola inferiore, Šolsko poslopje.
Pola: 2 stanovanjski hiši za dnevničarje.
c) Nepremičnine na ozemlju republike
Poljske:
Krakow: stanovanjska hiša za uradnike, uilica Blich No. 6.
Lwow: 1 upravno poslopje z adaptacijo in stranskim poslopjem, ulica Krasickich 2—4
Lwow: 1 stanovanjska hiša za uradnike, ulica Sapi eh y in Gleboka.
Lwo\v: Novo upravno poslopje, ulica Zygmuntowska.
Lwow: Stranjska hiša za uradnike, ulica Zygmun-tovvska.
Przemyšl: stanovanjska hiša za dnevničarje, ulica Krasinski ego 13, 13a in 13b.
Nowy Sacz: 2 kolonijski naselbini s 6 enostanovanj-skimi hišami in 96 dvostanovanjskimi hišami.
Krakow: stanovanjska hiša za dnevničarje, ul. Blich 7—9 in ulica Dwernickiego 2.
Lwow: stanovanjska hiša za dnevničarje, ulica Gro-decka 131 in stransko krilo.
Lwow: stanovanjska hiša za dnevničarje, ulica Gro-deoka 127.
Ta rnopoil: 3 stanovanjske hiše za dnevničarje. Chodorovv: 2 stanovanjski hiši za dnevničarje. ‘Stanislavov’: stanovanjska hijia za dnevničarje, Stanislawow: stanovanjska hiša za uradnike. Stanislaw6w: upravno poslopje,
Dziedzice: 1 stanovanjska hiša za uradnike, C. No. 482. Zebrzydowice: 1 stanovanjska hiša za uradnike, C. No. 231.
Zabierzovv: 1 stanovanjska hiša za uradnike, C. No. 159.
Szszakowa: 1 dvostanovanjska hiša za dnevničarje,
C.	No. 359—360.
Krakow: 2 dvostanovanjski hiši za dnevničarje, C. No. 342a in b in 352a in b.
Krakov: 1 stanovanjska hiša za uradnike, C. No. 362—364, pri predpostaji.
Krakov: 3 stanovanjske hiše za dnevničarje, C. No. 361a, pri predpostaji.
Krako\v: 3 stanovanjske hiše za dnevničarje, C. No. 162a, b in c, ulica Bozaska.
Krakow: 1 stanovanjska hiša za dnevničarje, C. No. 361 b, utica Lubicz.
Osvvieoim: 5 stanovanjskih hiš za dnevničarje. Bielsko: 1 dvostanovanjska hiša za uradnike, C. No. 306, 307, ulica Franciszka Jožefa.
Bielso: 3 stanovanjske hiše za dnevničarje, C. No. 308—310, Gorne Przedmiešcie.
d) Nepremičnine na ozemlju kraljevine
Romunije:
Cernauti: 3 stanovanjske hiše za uradnike, strada Gariii.
Cernauti: 3 stanovanjske hiše za dnevničarje, strada Clocucica.
Cernauti: 1 stanovanjska hiša za dnevničarje, strada Caliceanca.
'Cernauti: 1 stanovanjska hiša za dnevničarje, pri postaji Cernauti (javni vrt).
e) Nepremičnine na ozemlju republike
Češkoslovaške:
Praha: upravno poslopje, Hooverova 6, resp. Hy-bernska 46.
Praha: 2 najemni hiši, Hooverova 2/4, resp. Bolzano v a 9.
Plzen: upravno poslopje.
Plzen: 10 stanovanjskih hiš za dnevničarje, V Lo-bežska, C. No. 676/7.
Rybače pri Karlovih Varih: stanovanjska hiša za dnevničarje, C. No. 348.
Louny: 2 kolonijski naselbini, C. No. 784—820 in 900—952.
Chomutov: 2 stanovanjski hiši za dnevničarje, C. No. 1307/08.
Zabehlice: neobdelana zemljišča, parcele št.
232
konskr. štev. 1586.
Praha-Bubna: kolonijska naselbina*).
*) Obremenjena s hipotečnim posojilom, dovoljenim _od Češke hranilnice v Pragi, čigar znesek, kakor izhaja iz knjigi je bil dne 31. oktobra 1918. kron 645.099'56,
a
Breclava: 4 stanovanjske hiše za dnevničarje, C. No. 876—879.
Breclava: 4 stanovanjske hiše za dnevničarje, C. No. 1009—1012.
Mor. Ostrava-Privoz: 3 dvostanovanjske hiše za dnev-uičarje, C. No. 744—749.
Bohumin: 2 dvostanovanjski hiši za dnevničarje, C. No 394—397.
Boaumln: 1 stanovanjska hiša za uradnike, C. No 171.
Bohumin: 4 stanovanjske hiše za dnevničarje, C. No. 172—175.
Prerov: 1 stanovanjska hiša za uradnike, C. No. 1625. Prerov: 2 stanovanjski hiši za dnevničarje, G. No. 1604-1605.
Prerov: 2 stanovanjski hiši za dnevničarje, C. No. 1696—1697.
Pferov: 6 stanovanjskih hiš za dnevničarje, C. No. 1826—1831.
Olomouc: 1 stanovanjska hiša za uradnike, C. No. 263. Olomouc: 4 stanovanjske hiše za dnevničarje, C. No. 152—155.
Hulin: 1 stanovanjska hiša za dnevničarje, C. No. 494. Češka Lipa: 1 stanovanjska hiša za dnevničarje, C. 844, s parcelo vpisna štev. 1388—2.
Benešov: neobdelana zemljišča.
Strokov: 1 stanovanjska hiša za uradnike in dnevnica rje.
Stfekov: 4 .stanovanjske hiše za uradnike in dnev-Hičarje.
Liberec: 1 stanovanjska hiša za uradnike, C. No. 611/III. Neobdelana zemljišča.
Dččin: 4 stanovanjske hiše za dnevničarje.
Trutnov: 2 stanovanjski hiši za dnevničarje.
III.	skupin«
Terjatve
r,izen terjatev do cesarskega kraljevskega zaklada in do c®sarsko kraljevske državne železnice, ter razen terjatev, obstoječih med udeleženimi fondi samimi.
Posojila in terjatve do raznih dolžnikov v raznih nasledstvenih državah v skupnem znesku po stanju dne 61. oktobra 1918. v prejšnjih avstro - ogrskih kronah: 671.563-70.
Konvencija
med Avstrijo, Italijo, Romunijo, kraljevino Srbov, “•‘vatov in Slovencev in češkoslovaško za ureditev Pokrajinskih, občinskih in distriktnih pokojnin.
at Z namero, skleniti tonamembno konvencijo, so ime-,ulva!o visoke stranke pogodnioe svoje pooblaščence, in mcer so bili imenovani:
°d zveznega predsednika republike Avstrije: g. dr. Viktor Kienboek, zvezni minister za finance; °d Njegovega Veličanstva kralja Italije: g. Antonio Chiaramonio Bo^donaro, izredni poslanik ’Tn Pooblaščeni minister Njegovega Veličanstva kralja 'talij© na Dunaju;
°d Njegovega Veličanstva kralja Romunije:
K- I. Nistor, državni minister;
od Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in
blo vencev:
. 88- Ivan Rupnik, doktor prava in višji finančni svet-flik, in Mi|ai» Cvetnic, višji revident državnih železnic; od predsednika republike Češkoslovaške:
g. dr. Bohumifl Vlas&k, prvi šef oddelka v ministrstvu za finance;
ki so po predaji svojih pooblastil, spoznanih v dobri in pravilni obliai, dogovorili to-ie;
Člen 1.
Dežele, distrikti in občine bivšega avstrijskega cesarstva, ki so v celoti na ozemlju ene države pogodnice, odnosno pravne naslednice teh pravnih teles, bodo odrejale in izplačevale pokojnine in druge mirovinske prejemke, obsežene v dotičnih njihovih predpisih, svojim uradnikom in javnim učiteljem, ki so postali na podstavi mirovnih pogodb državljani katere druge stranke pogodnice, in to z onim zneskom in po istih predpisih, ki veljajo za upokojene uradnike, ki so postali državljani države, v katere mejah so omenjena pravna telesa. To se uporabi tudi glede uradnikov, ki bi izgubili svoje mesto edino zbog pridobitve novega državljanstva na podstavi mirovnih pogodb, kolikor ne bi bili sprejeti v javno službo, bodisi kot državni ali kot pokrajinski, bodisi kot distriktni ali kot občinski uradniki na ozemlju države, ki so si njeno državljanstvo pridobili.
Člen 2.
Izplačila pokojnin in drugih mirovinskih prejemkov v območju dežel, distriktov in občin, razdeljenih na podstavi mirovnih pogodb, gredo na breme uprave onega dela, kateremu pripada upokojena oseba po državljanstvu, pridobljenem na podstavi mirovnih pogodb. Če si je upokojenec pridobil državljanstvo kake druge stranke pogodnice nego one, kateri so pripadli deli pristojnih območij, gre pokojnina v breme onega deta območja, v katerem je upravičenec vršil svojo službo najvišje število let, ki se mu morajo všteti ob določitvi pokojnine, razen če se z vzajemnim pobotanjem in s posebnim dogovorom ne upr osti izplačevanje pokojnin.
Člen 3.
Če bi narastla radi uporabe odredbe prednjega člena za upravo enega dela razdeljenega območja obremenitev nad sorazmerni delež, ki se na podstavi člena 204. st.-germainske pogodbe določi za javne dolgove, se mora upoštevati ta višja obremenitev ob dokončni porazdelitvi bremen, ki odpadejo na omenjeni del razdeljenega upravnega območja.
Oleu 4
Ako bi se po 3. novembru 1918. take pokojnine izplačevale od drugega oblastva, a ne • od onega, ki jo, kakor zgoraj navedeno, za to pristojno, se smatrajo ta plačila za vzajemno pobotana med strankami pogodni-cami, odnosno med dotičnimi pravnimi telesi.
Ta konvencija ne posega nič v konvencije, ki so se že sklenile ali ki se še sklenejo med raznimi strankami pogodnicami.
Člen 5.
Ta konvencija se bo ratificirala čim prej.
Vsaka država pošlje svojo ratifikacijo avstrijski vladi, ki bo poskrbela, da se o tem vse ostale države podpisnice obveste.
Ratifikacije se shranijo v arhivu avstrijske vlade.
Ta konvencija stopi v veljavo po ratifikaciji od vseh visokih strank pogodnic onega dne, ko se preda poslednja ratifikacija.
V potrditev tega so zgoraj imenovani pooblaščenci podpisali to konvencijo.
Sestavljeno na Dunaju, dne 30. novembra tisoč devet sto tri in dvajsetega leta, v enem edinem francoskem primerku, ki se položi v arhivu avstrijske vlade in čigar avtentični odpravek se izroči vsaki državi podpisnici.
Za Avstrijo:
Dr. Kienbčck s. r.
Za Italijo:
A. C. Rorodino s. r.
Za Romunijo:
Gfedč na zapisnik z dne 30. novembra 1923., ki je priložen načrtu konvencije med Avstrijo, Italijo, Poljsko, Romunijo, kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Češkoslovaško za ureditev različnih kategorij pokojnin, kakor tudi glede načrta konvencije med Avstrijo, Italijo, Romunijo, kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Češkoslovaško za ureditev pokrajinskih, občinskih in distriktnih pokojnin, izjavlja podpisani I. Nistor, državni minister, da podpiše in podpisuje ti dve besedili konvencije s tem, da odredbe teh konvencij ne bodo mogle ovirati kraljevske romunske vlade, da s svojim notranjim zakonodajstvom ne odredi pogojev, ki jih morajo prosilci izpolniti, da morejo zahtevati, naj se jim prizna pravica do pokojnine, določi znesek, ki jim ga je izplačevati.
Na Dunaju, 26. julija 1924.
I.	Nistor s. r.
Za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev:
Ivan Rupnik s. r., Milan Cvetnič s. r.
Za Češkoslovaško:
Dr. Bogomil Vlasak s. r.
§ 2,
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se izpolnijo odredbe členov 22. in 5. konvencij in ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, Našemu ministru za zunanje posle in Našemu ministru za finance, naj skrbita za njegovo izvrševanje, ohlastvom zapovedujemo, naj 'postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beoaradu. dne 30. marca 1930.
Aleksander I. s. r. Namestnik	Predsednik
ministra za zunanje posle, ministrskega sveta, minister brez portfelja:	minister
Dr. K. Kumanudi s. r.	za notranje posle,
častni adjutant Minister pravde:	N	j. Vel. kralja,
Dr. M. Srškič s. r.	divizijski general
Minister za finance:	Peter	Živko vič s. r.
Dr. S. Šverljuga s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
Dr. M. SrSkic s. r.
* * *
Pripomba: Ratifikacijski instrument prednjih konvencij je bil deponiran na Dunaju dno 12.maja 1980.
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle;
Pov. br. 917/30.
Banove uredbe.
88.
Objave glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.
Objava.
Občina Brežice, srez brežiški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1010/1 v letu 1931. naslednje občinske predmete:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 piva Din 60-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—,
č) od steklenice sifona in vseh vrst pokalic 50 par.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dno 13. februarja 1931.
II. No. 1010/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Dolnji Lakoš, srez dolnjelendavski, bo pobirala	v smislu odloka kraljevske	banske	uprave	II.
No.	1563/1 v letu 1931. naslednie	občinske	trošarine:
a)	od 100 1 vina Din 50-—,
b)	od 100 1 vinskega mošta Din 50-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
16. februarja 1931.
II. Ne. 1563/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.	j
Občina Kapca, srez dolnjelendavski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 132/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 l vina Din 50*—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja ruma in konjaka Din 10’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani,
dne 19. februarja 1931.
11. No. 132/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Odranci, srez dolnjelendavski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1171 '1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 25}
c)	od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, [ ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. februarja 1931.
II. No. 1171/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka:
'	Dr.	Starc	s.	r.
Objava.
Občina Brezno, srez dravograjski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1277/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 piva Din 25’—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. februarja 1931.
II. No. 1277/1.
Po odredbi bana načednik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina BIstričica, srez kamniški,	bo	pobirala	v	smislu odloka kraljevske banske uprave	II.	No.	152/2	v	letu
1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina	Din 50'—,
b)	od	100	1	vinskega mošta	Din	50'—.
c)	od	'100	1	piva	Din 25,
č)	od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5’—.
Kraljevska, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1931.
H.	No. 152/2.
Dr. Starc s. r.
Po odredbi oanu načelnik upravnega oddelka:
Objava.
Občina Podgorje, srez kamniški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1280/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	l	vina Drn	100-—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta	Din	100’—,
c)	od	100	1	piva Din	25'^—,
č)	od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
runia in konjaka Din 10*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
16.	februarja 1931.
II- No. 1280/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Kafolče, srez kamniški, bo pobirala v smislu °dloka kraljevske banske uprave II. No. 1947/1 v 1. 1931. Naslednje občinske trošarine.
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1931.
II. No. 1947/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Šmartno, srez Kamnik, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 729/1 v 1. 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50-—,
b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 4-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1931.
II. No. 729/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Trzin, srez kamniški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 304/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 45--—,
b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. februarja 1931.
II. No. 304/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Jurjeviča, srez Kočevje, bo pobirala	v	smislu
odloka kraljevske banske uprave 11.	No. 2417/2	v	letu
1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din	25-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, lil' rja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljut j »ni, dne 16. februarja 1931.
II. No. 2417/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Staro s. r.
Objava.
Občina Sušnje, srez Kočevje, bo pobiraia v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 999/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 I vina Din 100-—,
b) od 100 1 jjiva Din 15—,
e) od M stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. februarja 1931.
1L No. 999/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starc s. r.
Objava.
Občina Novi Lazi, srez Kočevje, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1256 v letu 1931. zvišano občinsko trošarino: po Din 60-— od hi vina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
16. februarja 1931.
II. Na 1256/L
Po odredbi bana
načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Loče, srez konjiški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1717/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100*—,
b) od 100 1 vinskega mošta	Din 40,
c) od 100 1 piva Din 25'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 14. februarja 1931.
II. No. 1717/1.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer, s. r.
Objava.
Občina Kovor, srez Kranj, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave	II. No.	36.137	ex	1930.
poleg že v kosu 9. >Službenega	lista« z	dne	4.	februar-
ja t. 1. razglašenih občinskih trošarin tudi občinsko trošarino od vinskega mošta po Din 100-— od hi.
Kraljevska banska uprava Dravske banovin« v Ljubljani,
17. februarja 1931.
II. No. 36.137 ex 1930.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Velesovo, srez kranjski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 108/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50,
b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16u februarja 1931.
M. Na 108/2.
Po odredbi bana t načelnik upravnega oddelka: I>r. Starc a.
Objava.
Občina Bučka, srez krški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1570/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—,
c) od 100 1 piva Din	—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6‘—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
16. februarja 1931.
II. No. 1570/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Sv. Rupert, srez krški, bo pobirala po odloku kraljevske banske uprave II. No. 4262/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1 vina Din	50’—,
b) od	100 1 vinskega	mošta Din	50’—,
c) od	100 1 piva Din	100-—,
č) od	lil stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. februarja 1931.
II. No. 4262/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina .Laško, srez Laško, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 165/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine.
a) od	100 1 vina Din	150-—,
b) od	100 1 vinskega	mošta Din	50'—,
■c) od	100 1 piva Din	100'—,
č) od	lil stopnje alkohola špirita,	žganja, likerjh,
ruma in konjaka Din 10-—,
d) od 100 1 sadnega mošta Din 25*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. februarja 1931.
II. No. 165/2.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Dole, srez litijski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 2640/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 150’—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 150’—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 12'—.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani,
dne 14. februarja 1931.
II. No. 2640/1.
Pomočnik bana: Dr,. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina ITudo, srez litijski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1429/1 v letu 1931. naslednjo občinsko trošarino:
od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5‘—
Kraljevska banska uprava Dravske banovino y Ljubljani,
13. februarja 1931.
II. No. 1429/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Trebeljevo, srez litijski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 4434/1 v lu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—.
c) od 100 1 piva Din 50'—,
e)	od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
14. februarja 1931.
II- No. 4434/1.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Bolehnečici, srez ljutomersko-radgonski, bo Pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1020/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 70'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 70'—,
c) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
14. februarja 1931.
H- No. 1020/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Rihtarovci, srez ljutomersko-radgonski, bo Pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. °. 1007/1	v letu 1931. naslednje	občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din 60’—,
b) od	100	1	vinskega mošta Din	50*—,
c) od	100	1	piva Din 100-—,
e)	od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani,
dne 14. februarja 1931.
IK Na 1007/L
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr, Stare a,
Objava.
Občina Vratja vas, srez ljutomersko-radgonski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1014/1 v letu 1931. naslednjo občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 100-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
14.	februarja 1931.
II. No. 1014/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. i.
Objava.
Občina Vučja vas, srez ljutomersko-radgonski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave K. No. 1G2/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 I vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100"—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. februarja 1931.
II. No.. 162/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Begunje, srez logaški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1982/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	l	vina	Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	100-—,
c) od	100	1	piva	Din	25'—.
č) od	lil stopnje	alkohola špirita,	žganja, ruma in
konjaka Din 6-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
13.	februarja 1931.
II, No. 1982/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Gorica, srez Maribor, desni breg, po pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1059/1 v letu 1931. zvišano občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 40'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 13. februarja 1931.
II. Na 1059/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Morje, srez Maribor, desni breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1064/1 K lata UiHl. uatUediijje občinske trošarine;
|
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100’—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, 'ruma in konjaka Din 6-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1931.
II. No. 1064/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Pohorje, srez mariborski, desni breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 46/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 60-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 60 —,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10‘—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. februarja 1931.
II. No. 46/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Pokoše, srez Maribor, desni breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1070/1 v letu 1931 občinsko trošarino: od 100 1 vina po Din 35*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1931.
II. No. 1070/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Studenci, srez mariborski, desni breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 4063/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1 vina	Din	150’—,
b) od	100 1 vinskega	mošta	Din	150--n
c) od	100 1 piva	Din	50—,
č) od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 10‘—,
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
14.	februarja 1931.
II. No- 4063/1.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Pesniški dvor, srez mariborski, levi breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 110/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 I vina Din 80-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 40-—,
c)	od 100 1 piva Din 40'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja,, likerja, ruma in konjaka Din 10'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
16.	februarja 1931.
II. No. 110/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Ščavnica, srez Maribor, levi breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1272/1	v letu	1931. naslednje občinske	trošarine:
a)	od	100	1 vina Din	100'—,
b)	od	100	1 vinskega	mošta Din	100--
c)	od	100	1 piva Din	100-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, Zganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
13.	februarja 1931.
II. No. 1272/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. ..
Objava.
Občina Trate, srez Maribor, levi breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1270/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od hi 9topnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
13.	februarja 1931.
II, No. 1270/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava
Občina Zg. Zerjavci, srez mariborski, levi breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1269/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din	75*—,
b) od 100 1 vinskega	mošta Din 25’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani,
dne 13. februarja 1931.
II. No. 1269/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddeina: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Petanjci, srez	murskosoboški, bp	pobirala	y
smislu odloka kraljevske	banske uprave II.	No.	84/1	v
letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od 100 1 vina Din	100-—,
bj od 100 I vinskega	mošta Din 100;—,
c)	od 100 1 piva Din 100'—.
Č) od hi stopnje alkohola špirita, Žganja, likerja, ruma in konjaka Din 3'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 19. februarja 1931.
U. No. 84/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Krog, srez mursko-aoboški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 991/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine;
a)	od	100	1	vina Din 50-—,
b)	od	100	1	vinskega mošta Din 50’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. februarja 1931.
II. Na 991/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Št. Peter, srez novomeški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1975/1 v letu 1931. nasledne občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Dan 100'—,
b)	od	100	1	vinskega mošta Din	100*
c) od 100 1 piva Din 50-—,
Č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6’—.
Kraljevska banska upruvu Dravske banovino v Ljubljani, dne 13. februarja 1931.
H.	No. 1975/1,
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stnr6 s. r.
Objava.
Občina Savci, srez ptujski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 982/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100*—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 14. februarja 1931.
I* No. 982/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Breznica, srez Radovljica, bo pobirala v 8mislu odloka kraljevske banske uprave II. Na 4263/1 ** 1931. v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—.
^ od 100 1 {dva Din 25— (kot x latu 19804
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6— (kot v letu 1930.),
d)	od 100 g izvlečkov esenc in eteričnih olj z alkoholom Din 6-—,
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
14.	februarja 1931.
II. No. 4263/L
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Otiški vrh, srez slovenjgraški, bo pobirala po odloku kraljevske banske uprave II. No. 1054/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	50'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	25'—,
c) od	100	1	piva Din	15'—,
č) od	1.1	stopnje alkohola	Špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6 —.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. februarja 1931.
II.	No. 1054/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Pameče, srez slovenjgraški, bo pobirala po odloku kraljevske banske uprave II. No. 178/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 80'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 80'—,
c) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. februarja 1931.
II.	No. 178/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Šoštanj - okolica, srez slovenjgraški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 3564/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1 vina Din	150-—,
b) od	100 1 vinskega	mošta	Din	150-—,
c) od	100 1 piva Din	50’—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 12—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
14.	februarja 1931.
II.	Na 3564/1.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer, s. r.
Objava.
Občina št. Ilj pod Turjakom, srez slovenjgraški, ho pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave H. No. 3461/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od	100 1 vina Din	70—,
od	400 1 vinskega	mošta	Din	50—,
c)	od 100 1 piva Din 40'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 4-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. februarja 1931.
II.	No. 3461/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Presečno, srez šmarski, bo pobirala po odloku kraljevske banske uprave II. No. 1756/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine, a) od 100 1 vina Din 50-—,
. b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. februarja 1931.
II.	No. 1756/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 19 z dne 28. januarja 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. januarja 1931.: Napredoval je dr. P e r n e Ivan, sekretar ministrstva za zunanje posle v 5. skupini I. kategoriji, za svetnika ministrstva za zunanje posle v 4. skupini 1. kategorije.
Številka 20 z dne 29. januarja 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 3. januarja 1931.: Napredovali so za glavne arhivarje v 1. skupiai
111.	kategorije pri davčnih upravah: v Ljubljani-okolica Grileuc Le nart, v Ljubljani-mesto' Murovec Franjo, v Gornjem gradu Sernec Josip, dose-daj glavni arhivarji v 2. skupini III. kategorije pri istih davčnih unravah.
Številka 21 z dne 30. januarja 1931.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. januarja 1981.: Postavljeni so po potrebi službe za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru Aschman Cvetko sodnik sreskega sodišča v Ptuju v 5. skupini I. kategori je; za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru dr. Gr movšek Srečko, sodnik sreskega sodišča v Dolnji Lendavi v 6. skupini I. kategorije; na lastno prošnjo: za sodnika okrožnega sodišča pri deželnem sodišču v Ljubljani Miller Janko, sodnik sreskega sodišča v Konjicah v 5. skupini I. kategorije; za namestnika državnega tožilca pri okrožnem sodišču v Celju Lesjak Juro, sodnik sreskega sodišča v Šoštanju v 6. skupini
I.	kategorije; za namestnika državnega tožilca pri okrožnem sodišču v Novem mestu M e r š o 1 Ferdinand Simon, sodnik sreskega sodišča v Trebnjem v 6. skupini I. kategorije; za starešino sreskega sodišča v Kozjem Pakiž Silverij, sodnik istega sodišča v 5. skupini I. kategorije; za sodnika sreskega sodišča v Konjicah v 6. skupini I. kategorije Šmalc Leopold, sodniški pripravnik v 8. skupini I. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani; za sodnika sreskega sodišča v Ptuju v 6. skupini I. kategorije Goslar Branko, sodniški pripravnik v 8. skupini I. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani; za sodnika sreskega sodišča v Dolnji Lendavi v 6. skupini I. kategorije dr. Dev Miroslav, sodniški pripravnik v 8. skupini 1. kategorije pri okrožnem sodišču v Mariboru; za sodnika sreskega sodišča v Kozjem v 6. skupini I. kategorije T r a m p u ž Aleksander, sodniški pripravnik v 8. skupini I. kategorije pri okrožnem sodišču v Mariboru; za sod' ka sreskega sodišča v Šmarju pri Jelšah v 6. skupini I. kategorije Kokalj Josip, sodniški pripravnik v 8. skupini I. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani; za sodnika sreskega sodišča v Marenbergu v 6. skupini
I.	kategorije Kejžar Mirko, sodniški pripravnik v
8.	skupini I. kategorije pri okrožnem sodišču v Mariboru; za sodnika sreskega sodišča v Šoštanju v G. skupini I. kategorije Verstovšek Zdenko, sodniški pripravnik v 8. skupini I. kategorije pri okrožnem sodišču v Mariboru; za sodnika sreskega sodišča v Metliki v 6. skupini I. kategorije df. Grobelnik Aleksander, sodniški pripravnik v 8. skupini 1. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani; za sodnika sreskega sodišča v Črnomlju v 6. skupini I. kategorije Torelli Albin, sodniški pripravnik v 8. skupini I. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani; za sodnika sreskega sodišča v Trebnjem v 6. skupini I. kategorije Plei\veiss Karel, sodniški pripravnik v 8. skupini I. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani; premeščeni so na lastno prošnjo v istem svojstvu: sodnik sreskega sodišča v Šmarju pri Jelšah v C. skupini I. kategorije Zorko Josip k sreskemu sodišču v Kamniku; sodnik sreskega sodišča v Brežicah v G. skupini I kategorije Pfeifer J o.s i p k sreskemu sodišču v Kranj; sodnik sreskega sodišča v Marenbergu v 5. skupini I kategorije Slabe Fran k sreskemu sodišču v Radovljico.
Odlok ministra za finance z dne 29 decembra 1930.: Upokojen je Benedik Miroslav, knjigovodja v 3 skupini II. kategorije pri Dravski finančni direkciji v Ljubljani
Odlok ministra pravde z dne 13. januarja 1931.: Potrjena je za stalno državno uslužbenko B e s t e r Alojzija, pisarniška uradnica v 4. skupini III. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Knjiga, ki jo je prepovedano uvažati in razširjati. Z odlokom ministrstva za notranje posle I. št. 1674 z dne 21. januarja 1931. je prepovedano uvažati v našo državo in razširjali v njej knjigo s-Sovjet UniotK, ki jo jo izdal v nemškem jeziku v Berlinu Max Ilodann.
Z odlokom ministrstva za notranje posle 1. št. 1673 z dne 13. januarja 1931. je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo >Kampf um Karnten«, ki je izšla v nemškem jeziku v Celovcu in piše zoper našo državo.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik In odeovorni urednik- Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« t Ljubljani; njen predstavnik: Otmar MikAlek v Ljubljani.
I