Edizione per Testero —• Inozemska izdaja Leto LXXI štev. 35 a Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 65 Lir. Cek. rai. Ljubljana 10.650 za naročnina ln 10.349 za inserate. Podružnic«! Noto mesto, Izključna pooblaščenca za oglaSevanje Italijanskega In tujega lzvorai Lin ion« Pubblicita Italiana S. A. Milana Izhaja vsak dao zjutraj razen ponedeljka tn dneva po prazniku. Uredništvo In uprava« Ropttarjeva 6, LJubljana. g Redazione, Amminlstrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. § Telefon 4001—1005. § Coneessfonarla eselnslva per la pnbbHcItS ed nstera: Unionn Pubblicita Italia Abbonamentl: Mes« t8 Lire. Estero, mete 31 50 Lire. Edizione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C. P.l Lubiana 10 650 per gll abbonamentl, 10.349 per le in-•erzloni. Filiale! Novo me.to. dl ppoventenza italiana na S. A, Milnim. Bollettino No 1054 ¥ivaci contraftacchi su! fronte tunisino La pressione nemica contenuta Obiettivi delle retrovie avversarie e di Tripoli bcmbardati - 10 velivoli nsmici distrutti La pressione nemica, aumentata nel settore occidentale tlel fronte tu nisi no e stala contenuta dalle nostre truppe in vivaci contrattacchi. Krpani aerei dcll'.Vsse haniio rolpito, nel ror-M di azioni notturne, obiettivi delle retrovie avver-sarie e le iustallazioni portuali tli Tripoli. Locnlita della Lig uri a. della Sirili a e dclla S a r d e (i n a sono slate hombardate daH'avia-zione auglo-aniericana: Sono segiialati danili di quah-he entitii n Trapani. Durante tali ineursioni, a semiito delle nunli si (leplorano complessivamente 25 morti e 30 fe-riti trii la popolazione civile. sei velivoli venivano distriiitti dalle liatterie contraeree, altri quattro ilai nostri cacciatori. Vojno poročilo št. 1054 Živahni protinapadi , ivi ■ >.vv na itsniskens bojsscia Sovražni pritisk zadržan - Cilji v sovražnem zaledju in v Tripolisu bombardirani - 10 sovražnih letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja : Naše čete so v živahnih protinapadih zadržale pomnoženi sovražni pritisk na zahodnem odseku tunifikega bojišča. Letalski oddelki so v močnih nastopih tolkli po eiljih v nasprotnem zaledju ter po pristaniških napravah v> Tripolisu. Angleško-ameriško letalstvo je bombardiralo kraje v Liguriji, Siciliji iu Sardiniji: poročajo o znatni škodi v Trapaniju. Pri teh napanili. zaradi katerih je obžalovati skupno 25 mrtvih in 30 ranjenih med civilnim prebivalstvom, je protiletalsko topništvo uničilo ti letal, 4 nadalnja pa naši lovci. Nov udarec sovražnim ladjam Nemške podmornice so zopet potopile 21 ladij s 133.500 tonami — M a vzhodnem bojišču je prišlo le do bojev krajevnega pomena Hitlerjev glavni stan, 14. aprila. Nemško j vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo naslednje posebno vojno poročilo: Nemške podmornice nadaljujejo svoje delovanje ter so na severnem Atlantskem morju napadle sprevod ladij, ki so popolnoma obložene plule proti Angliji. Pri tem nastopu ter pri posameznih napadih na K ti libijskem morju in pred južnoafriškimi obalami so nemške podmornice potopile 21 nasprotnih ladij s skupno 138.500 tonami; šest drugih ladij pa so zadele s torpedi. Hitlerjev glavni stan, 14. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču je prišlo samo na nekaterih odsekih do bojnega delovanja krajevnega pomena. Letalstvo je nadaljevalo svoje napade proti postojankam in dovoznim zvezam sovražnika ter potopilo v vodah Ribiškega polotoka 2000-tonsko ladjo. Pri dveh lastnih izgubah je bilo uničenih 48 sovjetskih letal. V Tunisu je bilo zavrnjenih deloma v protisunkih več napadov proti za pad nem u odseku. Na južnem odseku se je sovražnik z močnimi silami prerinil do nemško-itnlijan-skih postojank in izvedel poizvedovalne sunke, ki pa so se izjalovili. Pri brezuspešnih napadih nn nemški konvoj pred norveško obalo je bilo sestreljenih pet angleških torpednih letal in bombnikov. Ob obali zasedenega zapadnega ozemlja so lovci in protiletalsko topništvo z morja sestrelili še nadaljna 4 letala. V zgodnjih jutranjih urah današnjega dne so odvrgla sovražna letala nekaj bomb na kraje ob Nemškem zalivu. Berlin, 14. aprila AS. Potrjuje se, da so preteklo noč sovjetska letala napadla Kiinigsberg. Obsežnost škode je posledica relativno velikega števila lelal. Nemško mornariško topništvo pa je obstreljevalo boljševiške pomorske cilje v Kronstadl-skeni zalivu. Izsterlki so zažgali razne ladje, druge pa so bile težko poškodovane. Rerlln, 14. aprila. AS. I/ vojaškega vira se je izvedelo, da je v letalskih dvobojih nad Mtirmunskom b nemških lovcev tipa »Meser-schmidt« sestrelilo včeraj IS sovjetskih strojev. Berlin, 14. aprila. AS. I/ pristojnega vira se je izvedelo, da so ne podmornice potopile spet dv »mške spet ladje /n lov j sovražni |x> mornici. Tako so te ladje v zadnjih 14 dneh potopile že 7 podmornic. Resnične izgube angleškega letalstva Berlin. 14. aprila. AS. DNB piše, da so londonski listi objavili številke o izgubah angleškega letalstva v treh in pol letih vojne v Evropi ler na Bližnjem vzhodu. Po navedbah anglosaškega tiska so Anglotaei zgubili 74G7 lelal vsi li visi. V resnici pa je nemško letalstvo ler protiletalsko nn I in pomorsko topništvo sestrelilo od začt id- 1 vražnosti do danes 1U.379 sovražnih letal. tka so- Jasno označena pot Evrope Ducejeva brzojavka Hitlerju Berlin 14. aprila. AS. Hitler je dobil naslednjo brzojavko: »Ob koncu bivanja na nemških tleh bi Vam, vodja, rad povedal, da sem posebno vesel, ker sem se mogel razgovnrjati z Vami o toliko vprašanjih, ki enako zanimajo naši državi. še enkrat in z velikim zadoščenjem som ugotovil prisrčno skupnost namenov in nastopov, ki veže naša naroda v vojni, v kateri se borita tesno združena, da bi dosegla tisto odločilno zmago, ki bo Evropi dala pravični mir, katerega narodi pričakujejo. Kar najhvaležnej-še se spominjam Vašega prisrčnega sprejema iu Vas, vodja, pozdravljam z občutki tovariškega prijateljstva. — Mussolini.c ► ■ ■ Nove doklade za nameščence in delavce v industrijskih, trgovskih, kreditnih in zavarovalnih podjetjih Rim, 14. apr. AS. Po navodilih, ki jih je dal Duce, bodo od 21. aprila pa za ves čas vojne vsi industrijski, trgovski, kreditni in zavarovalni uslužbenci, prebivajoči v krajih, ki jih bo notranje ministrstvo označilo za terišča nasprotnikovih vojnih nastopov, dobivali naslednje dnevne doklade: Nameščenci: moški 15 lir, ženske 8 lir. Delavci: moški 10 lir, ženske in mladina pod 18. leti 6 lir. Nameščenci istih panog, prebivajoči po vseh ©sne iste v Tunisu pripravljene na najtrši odpor Tunis, 14. aprila. AS. O dogodkih zadnjih dni na tuniškem bojišču se zda j lahko pove, do so se italijansko - nemške sile iz južnega in srednjega Ttinisa umaknile v severni Tunis, ne tla bi jih angleško-ameriške armade mogle obkoliti ali jih ovirati pri premikih. Poudariti je, du so osne sile odnesle tudi vse svoje orožje in celo rezerve živeža. Sovražnik in zlasti R. angleška armada mora zaradi izgub v bitkah z zadnjimi stražami osi prebroditi resne težave glede prehrane. Danes, ko so italijansko-nem-ške sile skrajšale bojišče ter se združile za obrambo na obširnem pasu, so lahko osredotočile vse svoje močne obrambne sile. Sovražnik, ki tudi zbira svoje orožje, se mora zaletavati v gorovje v pokrajini med Bizerto in Tunisom, kjer imajo itnlijansko-nemške čete v polkrogu svoje obrambne črte, na katerih so odločene nuditi najtrši odpor. Proračun ministrstev za kulturo in kmetijstvo Rim, 12. aprila. AS. Proračunska komisija zbornice fašijev in korporacij je odobrila poročilo nac. svetnika Chiodellija o proračunu izdatkov ministrstva za kulturo za proračunsko leto 1943/44. Poročilo prikazuje delovanje ministrstva v raznih odsekih, omenjajoč, da je ministrstvo glede knjig, gledališča in kina izvedlo in vzporedilo mnoge pobude za kulturno in umetniško proizvodnjo zgodovine, tradicije in omike naroda, tako da je postopno italijanska kultura zavzela mesto, ki ji pripada na svelu. Poročilo prikazuje nadalje obširno delo za moralno pomoč Oboroženim silam z uprizarjanjem predstav, koncertov, kinematografskih predstav in radiofonskih oddaj. Glede ti6ka omenja poročilo disciplino in vnemo vojnih dopisnikov pri izvrševanju njihove naloge in priznanje njihovega dela s podelitvijo številnih odlikovanj za vojaško hrabrost padlim in živim. Poročilo navaja delo ministrstva za zboljšanje mladinske književnosti. Omenja tudi delo na področju inozemskega tiska v svrho dobavljanja naglih obvestil kakor tudi točnih poročil o Italiji. Posebna skrb je bila posvečena izvajanju raznih kulturnih sporazumov s prijateljskimi državami. Na gledališkem področju so bili doseženi lepi uspehi z uprizarjanjem italijanskih del v inozemstvu. Poročilo 6e zaključuje z obrazložitvijo mnogostranskega delovanja italijanskega radia v notranjosti kakor v tujini, za katero so oddaje v 31 jezikih. Programi ElARja niso samo ohranili v nasprotju z radiofonskiini programi inozemstva 6vojo umetniško raven v sedanji vojni dobi, temveč so bili še izpopolnjeni z novimi j>o-budami, zlasti pa z oddajami za borce in njihove družine. Rim, 12. aprila. AS. Pod vodstvom predsednika zbornice fašijev in korporacij sla 6e sestali zakonodajna proračunska komisija in proračunska komisija za poljedelstvo, ki sta razpravljali in odobrili proračun ministrstva za poljedelstvo ob navzočnosti ministra Pareschija in državnih podtajnikov Spada-lore, Pelegrinija Giampetra in Cianettija. Minister je izrazil svojo zahvalo poročevalcu nac. svetniku Micheliniju za obširno dokumentiran prikaz proračuna ter ie izčrpno odgovoril tovarišem, ki so govorili o raznih postavkah, ter prikazal delo poljedelskega ministrstva v preteklem lelu tako glede poljedelske proizvodnje kakor glede prehranjevanja. Govoreč o potrebah države v vojni je poudaril organizacijsko vokvirjenje poljedelstva in se pomudil zlasti pri obveznih načrtih poljedelske proizvodnje, pri izvršenem izenačenju cen in stroškov poljedelske proizvodnje in pri izpopolnitvi organizacije gospodarskih ustanov in poljedelskih konzorcijev. S temi temeljnimi vprašanji so v zvezi vprašanja nagle in redne razdelitve proizvajalnih sredstev, ki je bila poverjena sindikalnim organizacijam. Obravnavajoč vprašanje bonifikacij je minister Pareschi predočil, da ministrstvo predvsem podpira zasebna dela, s katerimi naraščajo možnosti za proizvodnjo v skladu s proizvajalnimi načrti. Predočil je, da bo izvršeno delo zagotovilo življenje delavcem, ki se bodo vrnili iz vojne. Glede vprašanja prehrane je minister očrlal opravljeno delo. Sistem ugotavljanja potrošnje je dal že pozitivne rezultate ter bo omogočil brez dvoma izvedbo oskrbovalnih načrtov in popolnejše nadzorstvo. Ob zaključku je minister zatrdil, da je dvajset let poljedelske politike fašizma, ki jo je zamislil in vodil Duce, ustvarilo neobhodne pogoje za trdnost notranje fronte na enem izmed najvažnejših področij. Italijanski poljedelci trdno stoje kakor tovariši bojevniki na svojih borbenih mestih in premagujejo drugih krajih, bodo od 21. aprila dalje ves čas vojno dobivali naslednjo dnevno doklade: Nameščenci: moški 8 lir. ženske 4 lire. Delavci: moški 6 lir, ženske in mladina pod 18. leli 3 lire. Imenovane doklade bodo priznane za vsak dan dejanskega dela, izplačevalo jih pa bodo sedanjo ustanove, ki so določeno za izplačevanje dodatkov k prejemkom industrijskega delavstva, ali pa podobne blagajne, ki bodo takoj ustanovljene za trgovino, kreditne zavode in zavarovalništvo. Na kmetijskem področju so pristojne strokovne organizacije sklenile pogodbe, ki bodo začele veljati 21. aprila in ki bodo poboljšale položaj stalnih mezdnikov na kmetijah. Stockholm, 14. aprila. AS. Švedski listi So vedno obširno pišejo o sestanku med Mussolinijem in Hitlerjem. Socialdemokraten* ga označuje za najvažnejši politični dogodek tega leta. Svenska Dagbladet« piše: Na sestanku med Mussolinijem in Hitlerjem je padel sklep za brezkompromisno nadaljevanje vojne. 'Dageuspo.sk piše v svojem uvodniku: Hitler in Mussolini sla se že v tretjič sestala. Njuni sestanki so navadno napoved novih pobud v veliki borbi in to bo verjetno tudi sedaj. Osno sile žele pravično razdelitev gospodarskih virov na svetu. To je stara napetost med lačnimi in sitimi narodi. -Slockliolins Tidningen piše: Sedaj je še prezgodaj komentirati sestanek Mussolini-llitler. Prvi vtis je, da je lo eden praktičnih sestankov. do katerih je v sedanji vojni med obema voditeljema že večkrat prišlo. Trajanje teh pogovorov kaže, da so do podrobnosti obdelali vsa vojaška in politična vprašanja, ki zanimajo os. Vrnitev pravic ponižanim narodom Zagreb, 14. aprila. AS. Ves hrvatski tisk obširno poroča o sestanku med Mussolinijem in Hitlerjem ler naglaša vzdušje simpatije in ume-vanja pri pogovorih, kakor tudi nezlomljivo od-ločitev za uporabo vseh sil do končne zmage ter do celotnega uničenja boljševiške ter angleško-ameriške nevarnosti. »Hrvatski narode piše v svojem uvodniku, da je življenjski riij borbe osi in njenih zaveznikov, vrnili pravico narodom ponižanim po prvi svetovni vojni, nato pa obnovljenim v narodnih revolucijah. Tn cilj je velike važnosti za vse narode evropske celine. Popolno politično in vojaško sodelovanje osnih sil je v pestrem kontrastu s sovražniki, pri katerih vodi vsak vojno na svoj mlin in na svoj račun. GPU pomorila 12,000 poljskih oficirjev Boljševiško divjanje nad ukrajinskim prebivalstvom v Harkovu Berlin. 14. aprila. AS. Vsi nemški listi objavljajo na prvih straneh veliko poročilo o poboju ti-sočev poljskih oficirjev blizu Smolenska leta 1940. Tudi uradna nemška agencija v kratkem današnjem poročilu popisuje podrobnosti, ki so prišle na dan v zvezi s tem dogodkom. Okoli 20 km od Smolenska na cesli Smolensk-Vitebsk je imela GPU koncentracijsko taborišče sredi velikega Ka-linskega gozda obdano z bodečo žico in močno zastraženo. To taborišče je bilo določeno za pokopališče okoli 12.000 poljskih častnikov, ki so jih spravili semkaj še iz drugih taborišč po bivši Poljski, kjer so boljševiki zbirali svoje žrlve. Tako so nekaj dni, takoj ko se je zmračilo, odšli trije do štirje vlaki iz postaje v Smolensku. Vozili so poljske oficirje v že omenjeni gozd. Kakor poročajo prebivalci nekega manjšega kraja blizu Ka-tinskega gozda, so kakih deset dni slišali strojnice in strahotno vpitje ubogih žrtev, ki so si morale kopati skupen grob. Kraj nesreče so si zapomnili nekateri Poljaki, ki so ušli masakru. Na obeli straneh velikih grobov so zasadili po dva majhna lesena križca, da bi lahko pozneje našli ta kraj strahot in groze. Zdaj so jih odkopali v navzočnosti nemških visokih častnikov, številnih vešča-kov z načelnikom ravnatelja medicinskega kazen- z vero, žilavosljo in voljo neizogibne težkoče. ki nastajajo zaradi vojne, zavedajoč se, da je njihov napor bolj kakor kdaj odločilen za usodo domovine. \\ En sam skupen interes balkanskih narodov Danes imajo balkanski narodi samo en interes: preprečiti vdor komunizma Budimpešta, 14. aprila. »Le Ultime Noti-zic« prinašajo zanimivi dopis iz Budimpešte, katerega posnemamo: »Nemški viri so izvedeli o nekih korakih Anglije, ki bi rada spet poklicala v življenje »Balkansko zvezo«, kakor piše »Pester Lloyd«. Kakor je znano, so bile v tej zvezi bivša Jugoslavija, Romunija. Grčija in Turčija. Balkanska zveza jc bila nekakšna razširitev Mnle antailte. Njen namen jc bil ohraniti »status quo« in k življenju so jo obudile zahodne demokratske sile, katerih orodje je bila. /.daj si je začela Anglijo prizadevati v Turčiji, naj spet poživi Balkansko zvezo. Položaj pa se je temeljito spremenil. Namesto bivše Jugoslavije je Hrvatska, deloma pa sojo zasedle italijanske in nemške sile. Tudi Grčija je zasedena. Če torej Anglija svetuje Turčiji, naj pripravlja na Balkanu te- ren, se mora Turčija zavedati (ako bi sploh kaj takega poskušala) da po tej poti ne bosta sli Bolgarija in Romunija. Neposreden odsovor na to je bilo potovanje kralja Borisa v Hitlerjev glavni stan, ki je potrdil tesne in prisrčne vezi med Sofijo in osnimi- silami. Pa tudi sicer jc razlog za tako zvezo odpadel. Vsi balkanski narodi s Turčijo vred imajo danes en sum skupni interes: vsi so ogroženi na enak način od boljševiške ekspan/.ionistične politike. Ta grožnja obstoja ni pa nujna in pereča, kajti nemške in zavezniške sile so dovolj močne za zaustavitev sovjetskega kolosa pri njegovem pohodit proti Sredozemskemu morju. Tukaj Anglija tudi no more pomagati balkanskim narodom pred sovjetskimi grožnjami, /nto je treba računati, da bo angleška pobuda naletela tudi pri Turčiji nn gluha ušesa in jo jc zato sprejeti z vsemi rezervami. skega in kriminološkega inslilula iz univerze v Breslavi kakor tudi številnih zastopnikov tujega tiska, akreditiranih v Berlinu. Spoznavanje od boljševikov poklanih poljskih oficirjev je olajšano po dokumentih, ki se nahajajo v uniformah nesrečnih žrtev. Doslej so izkopali iz. dveh velikih grobov 4000, iz nekega drugega pa 5000 do (>000 žrtev. Izkopavanje se nadaljuje. V bližini se nahajajo verjetno še veliki grobovi. Varšava, 14. aprila. AS. Poročila iz Harkova, ki jih je zbral No\vy Currier Warsza\vski poročajo, da so boljševiki za časa 25 dnevne zasedbe lega mesta izvajali strahotno nasilje nad ukrajinskim prebivalstvom. Doslej je posebna komisija izkopala iz grobov 3320 žensk in 1870 otrok, ki so jih boljševiki poklali in zakopali v skupne grobove. Na njihovih telesih so se poznali še sledovi mučenja. Niso še našli groba, kamor so zakopali moške, ki jih je zadela enaka tragična usoda. Komaj so boljševiki prišli v Darkov, so že zapoved,'tli prisilno mobilizacijo vseh moških od 15 do 50 let, ki so bili takoj brez vsakega vojaškega šolanja vtaknjeni v uniforme in poslani na bojišče. Ko so se nemške čete znova bližale mestu, bi ga moralo prebivalstvo skupno s sovjetskimi četami zapustili, loda Nemci so pravočasno preprečili izpraznitev in omogočili nesrečnemu prebivalstvu pov.-a-tek pod zaščito nemških čet. General Celso Avvenente umrl Turin, 14. aprila. AS. V Turinu je umrl rezervni divizijski general Celso Avvenente, rojen leta 1872. v I.a Spe/ii. V italijunsko-nvstrij-ski vojni je dobil zlato kolajno zu zasluge za sijajno vojskovanje na Carsu. Japonski uspehi na indijski meji Tokio, 14. aprila. AS. Japonsko vojno poročilo o bojih pri Akjabu pravi, da je imel sovražnik do K), aprila 4200 mrtvih, oil lega okoli 2(H10 Angležev in 500 ujetnikov. Japonci so zajeli 105 topov, 574 strojnic, 4000 pušk, 50 tankov, 4 transportne ladje ter 475 letal. Japonci so imeli 202 mrtva ter so izgubili 4<) leta. Klic na pomoč Stockholm, 14. aprila. AS. Ruski pisatelj Jud Ilija Ehrenburg Zahteva v Pravdi , naj združeni narodi hitro pomagajo Rusiji. Ilija Ehrenburg govori o velikanskih izgubah sovjetske armade in izjavlja, da nobena armada na svelu ne bi mogla prenesti takih izgub. "TVinri...... Družba špekulantov in verižnikov pred sodiščem Tiskovni urad Vis. komisariata sporoča: Po skrbni preiskavi, ki jo je vodil poseben oddelek kr. finančne struže v Ljubljani, so naslednje osebe bile prijete in bodo ovadene vojaškemu sodišču kot nakopičevalci in veriž-niki z živežem ter industrijskim blagom, podvrženim oddaji ali kontingentuciji: Čeknda Andrej, sin Ivana in Murije Urbas, rojen 3. II. 1887 v Ivan jem selu, trgovec, stanujoč v Ljubljani, Sv. Petra cesta 16. Jnkil Emil, sin pok. Franca in Kristine Fa-ganell, rojen 28. X. 1903 v Hupi, trgovec, stanujoč v Ljubljani, Prisojna^ ulica 1. Jakil Marko, sin pok. Franca in Kristine Faganell, rojen 27. II. 1897 v Polju (Gorizia), strojar, stanujoč_ v Zalogu št. 55. Vončina Julij, sin Antona in Ane Kovačič, rojen 22. IV. 1910 v Jelečjem vrhu, trgovec, stanujoč v Ljubljani, Pražakova 12. Novak Jernej, sin Jerneja in Marije Knap, rojen 22. VIII. 1898 v Svibnem, vratur, stanujoč v Ljubljani, Miklošičeva 20. Cučck Stane, sin Jožefa in Marije Mlinar, rojen 21. VIII. 1903 v Podsredi, trgovec z go-burni, stanujoč v Ljubljani, Vodnikov trg 4. Smrekar Lenart, sin Antona in Jožefe Hro-vat, rojen 7. II. 1896 v Kropi, mesar, stanujoč v Vevčah 19. Preiskava sc nadaljuje zaradi popolne ugotovitve drugih krivcev, zapletenih v temne posle. • Kot je že Ekscelenca Grazioli poudarit v si'ojem govoru pri seji pokrajinskega odbora za vzporeditev preskrbe, za razdelitev ln cene industrijskih izdelkov ln poljskih pridelkov ter razdeljevalne službe, da brezvestni ljudje, ki jim ni mar stanje predvsem nižjih slojev, zganjajo tako sramotno početje, kot je ravno skrb za čini lioljši procvit »Črne borze«, tako se danes obračamo do poštenih prebivalcev, ki sami najbolj čutijo nerodno stanje, ki je nastalo zaradi intenzivnega delovanja »črnoborzijancev«. Ti ljudje, ki se najdejo predvsem v višjih in dobro situiranih krogih, kjer jim izdatne vsote prejemkov omogočajo nemoteno špekuli-ranje, se sami prav nič ne zavedajo, kako pri tem njihovi bližnji trpe. Saj ni vsakomur dano, da bi si lahko privoščil, kar mu srce poželi, temveč se zadovolji s tem, kar mu preskrbovala! uradi po najnižjih cenah nudijo; po zadnjih ukrepih Visokega komisarja bodo cene najvažnejših življenjskih potrebščin zmanjšane, tako da predstavlja ta ukrep spet izboljšanje v naši pre-skrbovalni organizaciji. Široko ljudstvo si Še zdavnaj ne more ustvariti prave podobe o tem, kako je danes s prehrano in koliko oblast stori, da je pokrajina vedno založena z najnujnejšimi predmeti; morda ve o tem nekaj uradnikov, ki so v to posvečeni, morda še njihovi najbližji, a med ostale, ki bi bili tega zelo potrebni, ta stvar ne zaide. Jasno pa je, da se najmanj zmenijo za ta dejstva tisti, ki imajo vsega dovolj, polne shrambe živil, ki si lahko privoščijo pojedino večjega formata, vabiio najmanj enkrat tedensko, zraven pa 6i prigovarjajo: dajmo, dokler je Se. Poziv lastnikom čekovnih računov Z ozirom na svoječasni poziv lastnikom čekovnih računov, ki je bil objavljen v Službenem listu za ljubljansko pokrajino št. 14 z dne 17. februarja 1943, da prijavijo svoje terjatve, objavlja sekvester Poštne hranilnice v Ljubljani, da morajo to terjatev pismeno prijaviti vsi lastniki kakega čekovneea računa pri bivši Poštni hranilnici v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ali pri kateri drugi bivši podružnici, ki ima svoj domicil ali sedež v ljubljanski pokrajini ali v ostali kraljevini Italiji. Obveznost prijave se nanaša samo na imovino, ki je nastala na čekovnih računih pred 15. aprilom 1941. Prijava se mora poslati čimprej Poštni hranilnici v Ljubljani po občini, v kateri bivajo lastniki čekovnih računov (ali imajo sedež), ki mora na sami prijavi potrditi navedbo predlagatelje-vega domicila (sedeža). Rok za prijavo se podaljšuje za en mesec in zapade nepreklicno 17. maja 1943. Potne dovolilnice kmetovalcem za prevoz semen Ljubljana, 14. aprila. Da bi pomagal kmetovalcem, ki imajo zadevne dovolilnice za prehod blokov in morajo prevažati semena iz notranjosti Ljubljane na zunaj ležeča polja ali iz občin v bližini nadzorne črte proti notranjosti te meje, je Prehranjevalni zavod za ljubljansko pokrajino poveril Kmetijskemu društvu izdajo zadevnih dovolilnic. Kdor hoče tako dovoljenje dobiti, naj se obrne na Združenje kmetovalcev, cesta Ariella Rea 2 (bivša Gosposvetska ccsta) od 9 do 12. S seboj naj prinese potno dovoljenje in listino, na podlagi katere je dobil to potno dovoljenje (dokazilo o lastništvu, dokazilo gospodarskega urada itd.). Kmetovalcem, ki bi morali semena prevažati iz oddaljenih občin v Ljubljano, bo dovoljenje za prevoz na zahtevo interesentov izdal Prehranjevalni zavod. Uverjeni so namreč, da se bo že našla prilika, ko so bodo ob daljšem izletu v pokrajino spet založili z vsem mogočim in otovorjeni kakor mule capljali od večernih vlakov; v najslabšem slučaju bodo pisali stricu ali teti, ki živita nekje na Dolenjskem, naj jih vendar pridejo kaj pogledat, da bodo šli skupaj v gledališče ali pa ga l>odo pol litra skupaj spili — kakor med so sladki, saj vedo, da stric uotovo ne bo prišel prazen. V starih časih so narodne škodljivce postavljali na »pranger«. Naj malo premislijo ti presiti brezvestneži. kako neki bi bilo. če bi se sami lepega dno znašli pred množico, ki bi s! jih tako ogledala in zapomnila. Ljudstvo pa, ki samo naj-lx>lj trpi, je dolžno, da vse take ne glede na slan iu na položaj, ki ga zavzemajo, takoj javi oblastem, ki bodo že svoje ukrenile, da se bo podli grešnik spametoval in plodonosno obrt opustil. Predvsem na tem polju je nujno potrebno sodelovanje prebivalstva s pristojnimi oblastmi, kajti boljše je zlo odpraviti takoj pri korenini, kakor pa pustili, da se razbohoti. Aretacija sedmerih črnoborzi jonskih prekupčevalcev, med katerimi so tudi znane ljubljanske osebnosti, pomeni zopet nov dokaz, da oblasti resno in strogo slede navodilu Visokega komisarja pri zatiranju zlorab, ki so se pojavile v prehranjevanju. Ljudstvo naj bo prepričano, da so ti ukrepi le njemu v korist, saj gre tukaj predvsem za to, da se izločijo razne grde in oderuške špekulacije večinoma imovitih ljudi, ki svoje bogastvo uporabljajo zato, da odtegujejo revežem hrano in druge potrebščine ter po oderuško visokih cenah z njimi prekupču-jejo. Stroga kazen, ki bo doletela prekupčevalce. pa naj bo opomin vsem oniin, ki se ne sramujejo okoriščati se s sedanjimi okoliščinami ter kršiti predpise. Ducejeve nagrade dvojčkom Visoki komisar je iz Ducejevegu sklada nodelil zukoncem Kovačiču Josipu in Mutildi Rožič vrh št. 14, občina Črnomelj, ter Smolej Ani v Pristavlji vasi 8, občina Št. Vid pri Stični, ob priliki rojstva dvojčkov nagrade v znesku po 600 lir. Razpored delovnih tekem Ob zaključku prijavljanja objavlja vodstvo delovnih tekem naslednji razpored tekem: V nedeljo, dne 18, aprila ob osmih: Natečaj za krznarje bo pri tvrdki Rot, Mestni trg 5. Natečaj za modistinje pri tvrdki SedeJ, Prešernova ulica 23. Natečaj za plotilje pri tvrdki Lozar, Rimska e. .21 a. V sredo, dno 21. aprila ob osmih: Natečaj za slaščičarje pri tvrdki Pelicon, Wolfova ulica 14 V nedeljo, dne 2. maja ob osmih: Natečaj za pomočnike moške oblačilne stroke pri Pokrajinski delavski zvezi. Miklošičeva 22. Natečaj za izdelovalke srajc v tehnični šoli, Aškerčeva ulica. Natečaj za vezilje v tehnični šoli, Aškerčeva ulica, V nedeljo, dne 2. maja oh dveh popnldne. Natečaj za pomočnike v tekstilnih trgovinah pri Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva 22. V nedeljo, 9. maja oh osmih. Natečaj za delavce v lesni trgovini v tehnični šoli, Aškerčeva ulica. Natečaj za šivilje v tehnični Boli. Aškerčeva ulica. Natečaj za lasničarke v rokodelski šoli, šelenbur- gova ulica 6. Natečaj za pnrfiočnice t trgovinah s tekstilnimi izdelki, s perilom in žensko obleko pri Pokrajinski delnvski zvezi, Miklošičeva 22. Člani komisij in tekmovalci morajo biti točno na določenem mestu. M i 1 Msgr. Kordin in škof Gnidovec Ljubezen ee razodeva v posnemanju. Škof Gnidovec je bil mož molitve, tudi g. Kordin je bil iskreno pobožen. Oba sta se zavedala, da ni tisti nič, ki sadi, ne tisti, ki zaliva, ampak vse pomeni tisti, ki daje rast in svoj blagoslov. Božji blagoslov pa rosi na tistega, ki moli. Ali molitev sama ne zadostuje, potrebno je delo. Kakor škof Gnidovec, lako jc bil tudi g. Kordin mož izredno krepke volje pri delu. Delal je rad, delal požrtvovalno in vestno. Bil je dober pridigar, vesten spovednik, spreten organizator. Kot župnik v Letnici, Kosovski Mitro-vici, Bitolju in Skoplju je ostal v najlepšem spominu. Pri delu je večkrat omagal, večkrat nevarno zbolel, pa kmalu se je dvignil in delal naprej. Da je delo uspešno, se mora vršiti v redu. Gospod Kordin se je tega dobro zavedal. Bil je mož reda. Ze njegova zunanjost je pričala o tem. Vedno je bil lepo oblečen, obrit, počesan, kakor so spodobi za duhovnika. Ali daleč od vsake j>osvctnosti. V sobi je imel vse v najlepšem redu. Knjige, pohištvo, vse. Red v uradu, v cerkvi, zakristiji. »Samo, da je red,« je večkrat dejal, 6koraj vojaško; saj se je rad pohvalil, da je bil zastavonoša. Ni varčeval z opomini, ukori, red povsod in nad vse. Posebno sem zelo prijetno občutil dobre posledice reda v šoli/ Za njim sem prevzel moško in ionsko gimnazijo in učiteljišče. Marsikje sem poučeval. Ali tako lepo ni bilo nikjer, kakor v Skojilju. Gospod Kordin je bil odličen katehet Čeprav strokovno dobro podkovan, se je vendar za vsako uro temeljito pripravil. Ob torkih je imel 6edem ur pouka. Ali pri nobeni uri ni pogledal v knjigo. Dobro pripravljen je govoril proslo, toplo, prepričevalno. Nikdar ni bil samo profesor, vedno in povsod predvsem dušni pastir. Učenci 60 se ga oklepali, dasi je bil vso prej ko popustljiv. Kakor je imel ugled pri učencih, prav tako ga je imel tudi med učitelji. Njegov uglajeni, odlični nastop je povsod našel dostojne spoštovalce. Zlasti bi pa rad poudaril eno stvar, ki mi je bila doli tako všeč, ki jo pa tu tako pogrešani: ločitev mladine po spolu. Ze šolske oblasti so bile v tem oziru stroge. Starši sami so bili resni, g. Kordin pa je pridno nadaljeval tradicijo Škota Gnidovca. Saj so smernice, ki jih je dal sv. oče Pij XI. v znameniti okrožnici o vzgoji, tako jasne. Na župnijskem dvorišču se je redno shajala vsa katoliška mladina. Ali vsak je vedel, kam spada. Isto tako v dvorani. In ako bi no bil vedel, bi ga bil g. Kordin z enim samim pogledom dovolj poučil. Ko se je zmračilo, so ostali le še fantje, vsa ženska mladina je morala domov. Kako drugače je pri nas. Ni še dolgo, ko sem v nekem mestecu ctopil v vlak. Pa pridivjajo v vlak dijaki in dijakinje. Preklinjanje, smejanje, prer rivanje. Neka gospa je rekla: »Le kako morejo starši kaj takega dovoliti, da se petnajst, šestnajstletna dekleta skupaj s fanti vozijo.« Le kako morejo dovoliti šolske oblasti? Tu bi bilo treba gospoda Kordina. Kaj pomaga tudi najlepša okrožnica sv. očeta, če pa ni nikogar, ki bi gledal na to. da bi se tudi izvajala. Od take mladine nimamo pričakovati drugega kot to, kar smo pričakali. Razume se, da je pravilno vzgojena mladina idealna. Taka je bila mladina g. Kordina. Pokazalo se je t^ zlasti v dvorani. Prav resne, vzgojne igre je uprizorila. Predavanja 60 bila na višku. Hvaležni gledalci 60 upravičeno obilno nagradili resni trud te 1 idealne mladine in g. Kordina z njo. Razumem g. Kordina, da je tako rad bival na jugu in prišel domov samo — umret. m Kakor škof Gnidovec, tako tudi g. Kordin ni poznal zvijače, dvoličnosti. Kar je imel v srcu, je ■ tudi naravnost povedal. Rea je prišlo tu in tam.do ■ kakšnega prizora, ki bi ga morda ne bilo treba, a Jj človek je vedel, pri čem je. Saj Je sam Gospod po- — hvalil apostola, v katerem ni bilo zvijače. Apostoli so odkriti. 6e ene kreposti ne smem pozabiti, zlasti ker so je z njo morda najbolj približal svojemu vzoru, svetniškemu škofu. Mislim na njegovo veliko ljubezen do revežev. Njegova mesečna plača je bila ohenem last revežev. Lepa je bila božičnica v Skoplju. Revežev se je trlo na župnijskem dvorišču. Dobre gospe kongreganistinje, ki jih je gosp. Kordin nesebično vodil, so marljivo zbirale, da je vsak revež nekaj dobil o božiču, kakor je otroke g že prej obdaroval 6v. Miklavž. M Škof Gnidovec je bil ustanovil v Skoplju de- 9 Sko sirotišnico za kakih 25 najrevnejših dečkov iz a škofije. Revne deklice so našle varno zavetje pri B francoskih usmiljenkah v Bitolju, to deško sirotišnico v Skoplju so pa vodile slovenske usmiljenke. Bila je prava sirotišnica, vso preprosto, a tako pri- _ srčno, duhovno usmerjeno, da je celo Skoplje lju- 9 bilo te sirote. Sam ban jih je ponovno obiskal od- trganimi nogami odnašali mimo mehkega dečka. Vsi, ki so bili takrat prisotni, niso svoj živ dan mogli pozabiti raztrganih trupel in mlak krvi, ki so pokrivale tla dvorane. Pozabiti tudi ni bilo moči prepadenih obrazov vseh navzočih. Nemogoče si je predstavljati, kako je vse to vplivalo na dušo dečka, ki mu je bilo še vse življenje nepoznano. To ga je še bolj vznemirjalo v kasnejših letih, kar ga je še bolj odvračalo od zunanjega sveta, ki je bil tako strašen. Vojaška vzgoja je pripravljala dečka na to, da bi se znal zoper-stavljati telesnim nevarnostim. Toda prezir d<* smrti je v njem le šo bolj krepil že nekam prirojeno vdanost v usodo in bil je pri-moran živeti čim bolj oddaljen od sveta, vendar je Izvajal vestno svoje dolžnosti, čeprav si je bil svest,^ ga more sleherni hip raztrgati kaka bomba na kose... Mimo tef*je imel še vtis, da se ne sme noben carjevič ravnati po svoji volji. Nikomur se niti sanjali ne bi smelo, da bi utegnil imeti kak carjevič le senco lastne volje za ureditev svojega življenja. Zanj je bilo že vse vnaprej določeno, razen kakih nesreč. Njegovi vzgojitelji so ga navajali v lo, da bi bil zmeraj pripravljen na kakšne nepredvidene dogodke. Pod takimi pogoji se je njegova vera v neizpodbitno usodo šo bolj utrdila in je povsem prevzela njegovo dušo. Ko je bilo carjeviču petnajst let, je prisostvoval kronanju svojega očela (v maju 1883). Ta slavnosl, ki je bila zmeraj sijajna, je vsebovala šo posebno veličasljc, da bi tako vplivala pomirjevalno in vzbudila zaupanje v novega vladarja. V dveh letih je bilo burno re-volucijsko gibanje potlačeno, konservativna stranka se je okrepila in ustvarjena je bila trdna podlaga za novo vlado. Seveda je bilo uporno gibanje le navidezno zatrlo, da je nato, čez dvajset let, tem huje Izbruhnilo. Toda za tisti hip so bile vse ruske sile osredotočene okrog božanskega vladarja in praznik je zaživel v bizantinskem sijaju, združen s ceremonijami 18. veka in z dvora v Versalllesu. Mladi carjevič, videč svojega očeta, kako ga slavijo in mu vzklikajo, kot kakemu bogu na zemlji, je prvikrat premeril silni razmah moči in odgovornosti, ki je čakala ludi njega in ki je bil določen, da bo nosil to breme — in ves se je zbegal. Še mnogo let pozneje, ko so se mu nekoč vzbudili spomini na mladost, je zaupal staremu prijatelju svojega očeta (grofu Goleniščevu-Kutuzovu, umrl lela 1913) v občutku neizrekljive groze o priliki kronanja in je povsem »razumel tisto, kar ga čaka«. Čez leto nato je bila razglašena carjevičeva polnoletnost na podlagi ruskega zakona o polnoletnosti prestolonaslednikov, ki določa starost najmanj šestnajst let. To je pomenilo zanj konec otroških let in pouka po učiteljih, pomenilo je začetek življenja dela in službe v vojski. Dne 6. maja 1884 so ga slovesno oklicali za častnika in ga podelili pehotnemu gardnemu polku Preobraženskega, kjer se jo začela njegova vojaška poskusna pot. Ta služba v činu pehotnega podporočnika je trajala dve leti, nato je sledilo dveletno službovanje pri konjikih gardnega huzarskega polka in nato še dve leti pri gardnem topništvu. V istem času se jo moral carjevič posvetiti višjim študijem, ki niso bile samo vojaške vsebine, marveč so vsebovale tudi juridične nauke. Car je za to dobo izbral prestolonasledniku najodličnejše ruske strokovnjake. Tako slavnega profesorja Mar-tensa, ki je poučeval carjeviča v mednarodnem pravu; profesorja Grimma za civilno pravo, profesorja Taganceva za kazensko pravo in še celo vrslo drugih. Eden teh profesorjev, Konšlantln Petrovič Tobedonoscev, je imel pa še poaeblio nalogo, da izoblikuje najvišjo osebnost države. V tem oziru je prejel posebna navodila od Aleksandra III. na podlagi pravne vladarske oblasti, bil je zaupnik in svetovalec svojega carskega učenca, najvplivnejši državnik v novi vladi, ki so ga upoštevali kot prvega ministra, dasi Je imel v javnosti le mesto prokura-torja svetega sinoda. Res je, da je to mesto, ki Ima v rokah laično vodstvo ruske Cerkve, veliko fioslanstvo v državi, kjer so bile na starodavni podlagi združene »avtokracija, orlodoksija in narodnost«. Dva nevarna komunista v rokah pravice aretaciji se ni vedel baš junaško, ker z njegovo obleko ni bilo vse v redu. Njegova aretacija je povzročila veliko senzacijo med Ižanci, ki so ga hodili v procesijah ogledovat v gostilno pri Mo-karju. Oba sedaj skušata rešiti svojo usodo in pridno pripovedujeta o zločinih svojih tovarišev, ki jih bo seveda tudi kmalu zadela roka pravice. Ko so šli fantje o- Partizani pobijajo lastne pristaše l m Ml r MM r i mod ol)ema skrajnostima ter pri tem. kar je no- je kljub trem ranam uiti. Zdaj sem se zatekel } kaj razumljivega, zaidejo enkrat preveč na to, k vam, ker vem, da je to edina rešitev.« 4 drugič preveč na ono stran. Maritain upravičeno Tako se je začelo obračunavanje med ko- ^ vidi v (»mistični filozof i i j mojstrsko izgrajeno m»-munisti samimi. K temu jih žene obupni polo- ( drost, ki podaja to zlato in verno ravnovesje, žaj, v katerega so zagazili s svojo nesrečno i Danes se /di, da .ie treba predvsem poudarjati akcijo. * i resnico, da krščanstvo res iti od tega sveta, je pa f vendarle na tem svetu. Lahko je kristjanu, če so tI n i , . g 4 zapre med štiri stene čistega spiritualizma in h»- ziviisKi irg v oijkinem znamenju ) gomisclstvu. Zanj odpade tisoč vprašanj in težav, Sostro, 12. aprila. Snoči okrog 10 ure se je predal vaški straži pri Sv. Lenartu Čeme Ivan, Zavoglje t, ki je ves uničen, lačen in zbit, poleg tega pa še tri- Fajfar Tone ubit Tzmed številnih partizanskih žrtev, ki jih je »Narodna osvobodilna fronta« utrpela pri svojem roparskem pohodu po Suhi Krajini, predstavlja Fajfar Tone s partizanskim imenom Gašper Jeraj krepek udarec ne samo partizan-stvu, pač pa še bolj krščansko-mnrksistični skupini v OF, katero je Fajfar skupaj z »ministrom Edijem Kocbekom — Pavlom Trntarjem — in dr. Marjanom Brecljem — Mihom Borštnikom — zastopal. Fajfar je bil svoje čase urednik »Delavske pravice« in eden stebrov gibanja bivše Jugoslovanske strokovne zveze. Kot razglašen borec za marksistične ideale je bil dober adut komunistom, da so zapeljali toliko ljudi v svoje nesrečne akcije. Pokopan je v Korinju; tukaj je našla zadnje počivališče tudi neka partizanka Francka iz Ljubljane. Ubit je tudi atentator Velkavrh Ljubljana, 14. aprila. Včeraj je bil presenečen in ubit v spopadu blizu Dobrove partizanski terenski komisar Velkavrh iz Vrhovcev. Truplo je bilo identificirano že včeraj. Velkavrh je bil znan atentator in komunistični vodja, ki je organiziral med drugim tudi atentat na pokojnega Peršuha. Na kraju spopada so našli tudi komunistično tiskarno ter obilo propagandnega materiala. Uničeno partizansko taborišče Pri svojih očiščevalnih akcijah so italijanski vojaki skupaj z vaškimi stražami naleteli na veliko partizansko taborišče za Sv. Ahacem pod Mokrcem. Kolibe so bile dobro maskirane in jih je bilo opaziti šele od blizu; vsega skupaj jih je bilo okrog 80 in so vse zgorele. V tuborišču so dobili nad 150 glav živine, ki so jo »narodni osvoboditelji« pokradli svojim bratom in sestram po načelu: žrtve so potrebne. Svoje roparske pohode so partizani običajno začenjali iz tega taborišča, zato predstavlja njegovo uničenje hud udarec partizanski prehranjevalni organizaciji. ski ofenzivi smo bili vsi razpršeni; jaz sam sem takrat prišel domov, a sem bil kmalu dodeljen z obema Bobnarjema k obveščevalni službi. Opnzovališče smo imeli v hribu nad Sostrem, kjer smo ostali do zadnjega. Bili smo brez orožja. Snoči pa so prišli k nam trije partizani — naši občani: komandant Sever Egidij — Štefan, Ocvirk 11 i n ko iz Vevč — Bobi, in Močilnikar Viktor iz Kašlja s partizanskim imenom Danilo. Komandant Štefan nam je razlagal potrebo borcev na Dolenjskem; če jih ne bo, bodo morali izvesti popoln umik iz Slovenije. Ukazu nam je, naj gremo zu njim; brž na, ko je bil za bratoma Bobnarjema, je oba lastnoročno s pištolo ustrelil. Bila sta na mestu mrtva. V hipu sem spoznal, kakšna usoda nas čaka. A že je padel strel, ki me je lahko ranil v glavo. Takoj sem stekel in v tem trenutku občutil še eno kroglo, ki mi je šla skozi roko. Ko so jadni otok je bil založen ^ |,ril|III0 r j,. ,.i]j požarne obrambe (a. da raz--st Na košaro in jerhase ) Kanja radovedno množico. Ici se nabira okrog hiše. itovilca, ki so ga gospo- f To sp jj rp, imenitno posreči, ker ima za to po- U 1 I * .. I> . v> » 1 UUI |»V»» b uuui U V |'l "IIU l, iUI |'l »VIII f.l uvideli, da sem ze predaleč, so pričeli teci zu npm tr kjef pr0dajaj0 0količanske krnel mano in streljali so s puškami; tako sem DU npka kme£ka žena prodajala semenski kr ie enkrat ranjen v rebra: posrečilo pa se ml klf0llSar po 6 lir. Imefa ga je veliko vreBo. Krompir j w ,n mcrilo udejstvovanja večja ali manjša upljen. Nekatere j „arila k«ri>t, ,i»fiui bi moral biti denar lo s XII. simfonični koncert V ponedeljek je odigral naš odlični simfonični orkester spored, na katerega je vzel nekaj najbolj izbranih točk iz svojih dosedanjih koncertov. To so bile: Verdijeva predigru k operi »Sicili janske večernicec, znamenita peta simfonija Čajkovskega in dva Dvornkova Slovanska plesu. Koncert je vodil dirigent Drago M. šijonoc, in sicer ves spored na pamet. Ude« lcžba je bila kot navadno izredno velika. Kratko označbo izvajanih skludb smo podali ob priliki, ko so bile prvič na sporedu^ zato se omejimo danes samo na nekatere splošne ugotovitve o izvedbi, ki je bila to pot naravnost odlična. Orkester je bil že vigrun, zato je bila intonucija čista, ritem precizen, tematika ie bila razvidno izdelana, interpretacija skladb prilagojena njih značaju. Zadnje velja posebno za Čajkovskega, ki je v tem oziru tudi najbolj zahteven; saj je treba posebne spretnosti in finega čuta, da dirigent in orkester izčrpno nodasta na primer samo mesta, kjer se javlja glavna tema, ki jo skladatelj prinaša vedno drugače osvetljeno. Če se je to obema činite-ljema posrečilo, je to samo dokaz njune velike umetniške potence. — Poslušalci so vsa izvajanja na tem večeru sprejeli z navdušenim odobravanjem. M. T. V Ljubljani, 14. aprila. < V,"1" t'!' ( prlnaSa svet. 1 N.ten. je pa tudi „ .„..„,, , , , ' . , V dolžnost krščanstva, da svet preoblikuje po si»- Današnji živilski trg, ko |e navadno trzni dan ^ :jh n.lfe|jh nikakor pa -e ne sine od njega <>d-ob sredah, je bil v znamenju lepe oljke. Tržno vr- ^ (r„.ui in v.„j v 110|io |:1*„0 spiritualno*!. llistvo venje se je odražalo v oljki ob lepem sončnem vre- f krSf.a„stvn j,. prav v leni, da preoblikuje zemljo menu. Vsi branjevci na Vodnikovem kakor tudi j) sv()jj z;lJnis|j na Pogačarjeveni trgu so imeli kup oljk naprodaj, a v |„ pridrio kristjani do preizkušeni, in no pa tudi nekatere semenarice ob semenišču so pro- } ma,0 jjh .)1h1|,.;.(. k„ _p lru«liio iu preoblikujem dajale oljčne vejice in prav tako na Cankarjevem } )nlo in neupogljiv« snov jim svet festo zabriše nabrežju, kjer je bilo na klopeh izredno mnogo ^ |,rv(,tne riiie ki mi m jih zastavili morda v vsej velikih in malih butar, je imel človek oljke na iz- j,krenosli To je zel« človeški pojav. Neki poto- biro. Vejica oljke je bila po liro Kakor je videti, f ........ j jp sj,|pm p(,iar„e obrambe v Muli Azi- bo letošnja cvetna nedelja v znamenju oljk in butar, i jj ima in gasilstvo zolo vzorno organizirano. Na živilskem trgu je bilo opaziti primerno ži- ) Tm,a svnj |>rVoini namen je izgubil«. Kadar ii-valino vrvenje. Drugi zelenjadni otok je bil založen z domačo zelenjavo vseh vrst je bilo lepo očiščenega motov dinje hitele kupovat namesto glavnate solate. Mno- i gel,Ilc Važganjalne"priprave. Ne pride pa ji na go je bilo tudi berlvke in regrata naprodaj. Domači f nilsel, da hi ' p»-asiln »goni in zaustavila požar, radič je bil bolj redek. Na več krajih je bilo na- f itaIsmlti množico ii je bilo v začetku lc sredstvo, prodaj trnovsko in okoličansko kislo zelje. Nekaj 4 kako pogasiti mrenj. pozneje pa io to kosov rumene kolerabe je bilo hitro pokupljene. f srodstv» postalo namen, na resnični cilj pa so Tudi por gre dobro v promet. Na prvem zelenjad- |f |,(,jai,j|j ----- ._„.. —.-metice, je f ' Tako (l|(]j s Uršfanskim udejstvova- rompir- ( niem med svetom. Mnogokrat se zgoili. da je pra-. , ., , . , . , , Crompir $ vce („ m0rilo udejstvovanja vefia ali manjša de- je bil hitro, kakor bi trenil, poluipl|en. Nekatere # Har„a knri>t< ,,,„■.■„„ hj mora| |,jtj ,|0nar lc srcl-zenske so skušale kar vsega zase kupiti, izgovar- f ,„, |,ritcrii. Morda io tn bila tudi vzgoja jajoč se, da ga resnično potrebujejo za seme, da f lmp!,?na. Tudi med verniki ie niožiin opaziti, imajo že pripravljeno njivico, pa se je pri neki j l)a in|11 ,n(.(1 kri,(jalli ,eč ugleda ne listi, ki prvuči laki kupovalki semenskega kifelčarja izkazalo, da f y ,„„,jr„sti, tc.uvcf tisli. ki je bogat in razpolaga nima niti pedi obdelane zemlje, kaj še kako njivico f s Kapitalom. Tak« festo postane kriterij krščan-ali gredo, kamor bi lahka vsadila ta krompir. f hkov.a udejstvovanja bogastvo, modrost pa stopi Tudi danes je bila na trgu velika izbira razno- f y ozn(jje. Načela ki bi morala bili odločujoča, vrstnih sadik. Vedno več prihaja na trg sadik ze- $ ,,ns(i,„ejo le sreiUn« v službi snovi. Ker pa je lene paprike, ki jo skušajo nekateri gojiti v večji f snov spremenljiva in podvržena razvoju, bi naj množini za jesenski trg. f bi|a (m)i ,in?pln relativna in nestalna. ^ Tako to načelo, da mora bili kristjan med e svetom in ne izven sveta, prinaša hudo preiz-v kušnjo in postane za marsikoga naravnost dvo-f rezn«. Lastnost snovi je namreč ta. da hromi du-Italijansko-slovaška trgovinska pogajanja. Te ' hovnost v človeku in mu jemlje >oro v iiespre-dni so bila končana italijansko-elovaška trgovinska J menljivost duhovnih principov. Iu tal.« se zgodi, po«ajanja v Bratislavi in je bil podpisan sporazum J da so večkrat po nekem usodnem nesporazumu o ureditvi kontingentov in o cenah za leto 191;!. J načela v slu/bi snovi, ko bi morala hm vrhovni Novi kontingenti bodo po obsegu nekoliko manjši J kriterij lideistvnvatija. snov pa le sredstvo ki naj kot so bili v prejšnjem letu, ko je znašala trgo- J pomaga, da bodo krsfanska naiela preoblikovala vinska izmenjava 8«)0 milij. slovaških kron, torej J svet. enostransko 400 milij. kron. Razvoj blagovne trgo- J Umevno je. da se zaradi te nevarnosti in rh vine je dovedel do tega, da je 75% slovaškega uvoza j zlorab svetu ne smemo odtegniti. Fdino pravilen o. mS •>.. miiiin 11 Klin t ir! •! Vil Gospodarstvo bo še nadalje dobavljala v prv južno sadje Slovaška se tiče ki i kron v korist Slovaške. lalje dobavljala v prvi vršil siroje, zvepio, i p..... i»> ........... «•• ""»v " Ije, zelenjavo in ekstrakte za strojenje. J svet pokrit z blatom; ni pa niiiiio. di riio z glav« bo pa izvažala rezan les in celulozo. Kar J po blatu. Njegov pogled mora biti vedno obrnjen iringa, obstaja 6edaj saldo okoli 00 milij. 1 navzgor. V niegovem delovanju ne smejo biti od- orist Slovaške. i ločilni nagibi snovi, temveč nagibi duha iu nc-Italijansko-turški trgovinski sporazum. Med Ita- ^ spremenljivih načel, lijo in Turčijo je bil sklenjen nov trgovinski spo- ^^^^^^^^^^ Lojze Perko: Martin Krpan pred svojo hišo na Vrhu pri Sv. Trojici. (Iz ilustrirane izdaje, ki jo pripravlja »SlovenSeva knjižnica«.) razum, po katerem bo Italija prodala Turčiji za okoli en milijon funtov blaga, odgovarjajočo količino pa bo Turčija izvozila v Italijo. Ureditev prometa s češpljami in marmelado na Hrvatskem. Hrvatsko ministrstvo za narodno gospodarstvo je izdalo nove predpise o ureditvi prometa s češpljami in marmelado. Dovoljenje za izdelovanje slivovke mora izdati finančno ministrstvo. Prijaviti je treba zalogo eliv in marmelade nad 100 kg v osmih dneh. Notranja trgovina ostane prosta, dočim je Izvoz vezan ua dovoljenje gospodarskega ministrstva. Promet na zagrebških kolodvorih. Po uradnih podatkih je bilo lani na vseli treh zagrebških postajah izročenih 211.720 ton blaga, pripeljanih v Zagreb pa je bilo 1,286.804 tono. | HM—^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MEMaBagEBgEaRCflBUagEgSBBt BGBOOBBBPa IZŠEL JE ZNAMENITI PLANINSKI R 0 K A U »PIL AT ll S ^ (spisal Federcr) Ta knjiga bo še posebno sveže branje za vsakega ljubitelja narave! Kupujte knjige »Slovcnčeve knjižnice«! KULTURNI OBZORNIK Perkov »Martin Krpan« Ko se je založništvo Slovenčeve knjižnice odločilo, da daruje svojim naročnikom za nagrado konec leta Levstikovo klasično črtico Martin Krpan, se je obrnilo na slikarja Lojzeta Perka, da jo ilustrira. Lojze Perko je namreč z naslovno podobo lanskega Sloven-čevega koledarja pridobil ime dobrega risarja — kakor so ga pokazale tudi njegove razstave —, ter se je z veseljem in voljo mladega človeka lotil te kratke notranjske povesti, ki mu je še celo kot Notranjcu iz Starega trga ležala pri srcu. In ko je sedaj delo končano: kratek tekst je ponazoril v 60 podobah, je dokazal svojo risarsko umetnost v celoti ter ustvaril novega Martina Krpana in njegovo pokrajino. Ta bo prišel morda že za Velikonočne pirhe v roke naročnikom in plačnikom »Slovenčeve knjižnice«. Krpana je slovenski mladini dala že svoje čas v podobi Nova založba, toda pojmovala ga je karikaturno in s stališča otroka, Perko pa ga je zajel v vsej resničnosti, torej realistično in ga podal, kakor ga opisuje Levstik v zvezi z notranjsko pokrajino in samo v toliko karikirano, v kolikor je tudi Levstik groteskno opisal like na cesarskem dvoru. Ob tej priliki sem so obrnil na slikarja Per- ka, naj mi poda nekaj podatkov o svojem umetniškem poklicu, on pa mi je v pesniški besedi podal vznik svojega talenta na tale simboličen način: »Ko sem bil še otrok, se spominjam, da sem si prinesel kup rjave ilovice, tam izpod daljnega hriba. Hotel sem si vanjo utisniti svoj obraz. Vem, da je bilo to neke pozne jeseni in da je tisti dan zapadel sneg, ko sem imel zaboj zemlje, ki je zmrzovala na dvorišču. Prinesel sem jo 'v kuliinjo, da je popustila v 6voji trdoti. Sključen sem jo nesel ven na vrt v pozno popoldne, kjer je sonce tajalo rahlo plast nežne odeje, ki je pokrivala zemljo. Zaril sem svojo glavo v mehko ilovnato kopel. Ko sem začutil, da mi blato zaliva vrat, sem odtrgal obraz iz te lepljive zemlje in napol meže tavajoč in kriče pri-kolovratil v kuhinjo: »Mama, vode! Nič ne vidim, veš, utisnil sem svoj obraz v zemljo, kipar bi bil radi« Čutil sem mehko materinsko roko, ki je izpirala lice. Med umivanjem je mama zajokala, zunaj pa se je sonce smejalo kupu zemlje, kjer je bilo le malo sledu mojega obraza.« »Kmalu potem je umrla naša mama, mati šestnajstih otrok, umirali so mi bratje in sestre, jaz pa sem se poslovil od očeta in šel na ljubljanski kiparski oddelek, kjer sem prebil tri leta. Med tem pa mi je umrl tudi oče in jaz 6em odšel na umetniško akademijo v Sofijo. Ko sem se vrnil v domovino, me je na zagrebški akademiji zajela vojna, tako da dozdaj še nisem utegnil končati svojih študij. Zato pa črpam sedaj bogastvo in šolo iz notranjske zemlje, ki jo tako ljubim. Zato sem tako rad segel po Levstiku, ki je ludi v našem kraju našel Krpana in svojo kobilico.« »Kako ste pa vi našli svojega Krpana in svojo kobilico?« »Kako? Neštetokrat sem se vračal domov v rojstno — belo vas tam pod Javornikom za Križno goro in srečava! ogromne postave svojih ljudi, ki so poganjali živino pred težko naloženim vozom: Hovt, hovt! lesjeb — ooo — sive! Posebno v dežju, ki je padal na poklafan klobuk visokega voznika, pod katerim se je bleščal svetel, na pogled surov obraz z zarezanimi lici, pol zaprtih oči in z ustnicami, željnimi življenja. Med takimi ljudmi sem si ustvaril svoj lik Krpana. Tako ljubim ta razkava lica, ki so omočena z znojem trpljenja, toda na njih dnu je kos zlata, v njih dušah je dobrota in molitev. Tak hpče biti moj Martin Krpan — notranjski tip iz življenja; silen, močan, ogromen, a dober in preprost in mislim, da sem ludi takega podal, ki ni idealiziran, pa tudi ne karikatura.« »In kobilica?« »To pa sem našel tako: Pasla se je pod Slivnico in zadovoljno mahala z repom. »Aha, ti boš pa taprava!« S pogumom sem šel k Maronloviin na vrata. »Dober dan, mama!« »Bogdaj«, se je oglasila ženica iz kota. Vame so zazrle tako lepe oči, da sem kar obstal pred njo. »Veste, mamica, vaša kobilica mi je zelo všeč. Ali jo lahko narišem?« »Pejte, pejte, kaj pa hočete, saj vidite, kako je ,kumrna'.< »Prav zato bo zame kot nalašč.« Ko sem dobi! dovoljenje, sem slavnostno pripravljen stopil pred kljuse, ki me je sam6 začudeno pogledalo. Še nisem napravil tri poteze njene lepe grive v ski-cirko, mi je že obrnila zadnji del. »Tudi tnko bo prav,« sem si mislil. Po dveh črtah po papirju se je 6pet zasukala in je majala z glavo, kot da mi hoče povedati: »Ne boš me risal!« Tako sva plesala po vrtu iz kota v kot. Verjetno se je kobilica naveličala te šale in mi je nazadnje vsa spehana pobegnila v hlev. Jaz sem pa šel domov s polno skicirko njenih čudovitih poz s tolažbo: »Še se bova videla.« Ko pa sem končni s svojim delom, je pa prav res — ne šalim se — poginila. Upam. da bo odslej živela daljše življenje v moji knjigi.« »In kraj?« »Prehodil sem vse grife ln vsa pola pri sv. Trojici in y Zavrliu, v domovini Krpana. Mislim, da je to najlepši de! slovenske zemlje. Ko 6e na robu gozda odpre pogled na Sv. Trojico, ki gnezdi med drevjem pod griči, med katerimi se vi jo bela, strma cesta, katero krnse temne jelke, olv-staneš brez besedi. Kot lučka se svetlika cerkvica sv. Urlia na najvišji gori. Vzdiguje se mogočno med gorami, nad hišicami, ki so raztresene po gričih; za temi cvetočimi preprogami stoji stisnjena, plaho zroča v svet vasica Zavrli. Tja me je vodila pot po doživetje in gradivo. Vračal sem se s polno skicirko ob večernem soncu v dolino Bil som žalosten in razrvan. Te lepote, ki sem jo dojel, nisem mogel podati. Obrazi so bežali mimo mene, v:yški prizori, vse to življenje me je opozorilo na še neuglašene strune, moje poti, ki jo nosim v svoji duši. V taki duševni depresiji sem zažgal polovico študij 111 skic. pripravljenih za delo.« Kakšen namen Vas jc vodil pri risanju Krpana? »Skušal sem se približati Levstiku in podali Krpana tnl;o, kot gi je ou opisal. Držat sem realistične osn >ve te i-«?e prve klas čne novosti, k. ^ in bo v našem r.uodu vedno a N'kem se podajal v nikake sfere umetniško -isnlc letečih poant, zavedajoč se, da le to. ki>r pudo samo po scM v poosebljenem instinktu, oldne od 4 do 5 jo |>osebna polKMiiost za članice Marijine družbe žena. od 5 do 0 skupna ura molitve, ob (i sv. križev pot, pridiga in litanlje M. 13. — Cerkev sv. Florijana lio odprta tudi skozi ves veliki teden do velikonočnega ponedeljka vsak dan od 9 do 19. — Posvetitev obrtnikov in trgovcev brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Obrtniki in trgovci, pomočniki in sotrudniki, vsi. ki delate v raznih gospodarskih podjetjih, za Vas vse ho duhovna obnova in priprava za posvetitev brezmadežnemu srcu Marijinemu z govori za moške, ki bodo v rerkvi Jezusovega Srca na trgu Tabor: v soboto 17. aprila, v nedeljo. IS. aprila, v ponedeljek, 19. aprila in v torek 20. aprila. Pričetek eovora bo vsak dan točno ob pol osmih zvečer. Glede časa in načina posvetitve bodo dobili udeleženci natančna pojasnila v govorih pri obnovi. DUHOVNE OBNOVE — Za poročene gospodo z dovršeno akademsko izobrazbo so bo pričela duhovna obnova v sobolo. 17. t. m. 6 sporedom kakor je pisan v vabilih. — Duhovna obnova za neporočeno gospode, ki bo v Slomškovem zavodu. Poljanska 6 (tik Alojzilevišča). Pričetek 17. aprila ob %7 zvečer. V nedeljo ob %7 zvečer govor. V ponedeljek in torek govori ob 'Al z jutra' in %7 zvečer. Sklep veliko sredo, 21. aprila, ob Vi7 zjutraj. Pridite, da se pripravimo na posvečenje v čast brezmadežnemu Marijinemu Srcu! — Duhovna obnova za poročene gospode, ki 1k> od 17. do 21. aprila v uršulinski cerkvi, Začetek 17. aprila ob 5«7 zvečer. V nedelio, 18. aprila, govor ob Vil zvečer. V |x>nedeliek. 15. aprila, ob 6 zjutraj in oh 5»7 zvečer in v torek, 21. aprila, ob 6 zjutraj in ob yK7 zvečer. Sklep v sredo ob V>7 zjutraj. — Vljudno vabljeni, da se pripravimo za posvečenje v čast brezmadežnemu Marijinemu Srcu. ♦ * * — Razstava Rika Debenjaka v galeriji Obersnel je odprla vsak dan od 9 do 19, in ne do 18, kakor ie bilo pomotoma objavljeno. — PREMOG IN DRVA na nakaznice pri tvrdki n-GORIVO«, Karlovška 8. Lastnik Lojze Jerančič ml. — Predavanje o Scliubertu. V okvirju Nemško Akademije v Ljubljani je imel v torek v unionski srebrni dvorani skioptično predavanje o velikem nemškem glasbeniku Scliubertu predsednik Akademije u|>okojoni direktor dr. oboda. Že preje nekoč je imel prvi del o Schubertovi mladosti, sedaj pa je v glavnem obdelal njegovo dunajsko dobo, njegovo glavne balade (Erkbnig) in uspehe oziroma neuspehe v življenju do njegove smrli. V skioptičnih podobah je pokazal zanimive s|>omine na Schuberla, naslovne strani izdaj, klavir, risb in jiortretov, hiš, in oseb na katere se nannša njegova glasbena tvornost ild. do spomenika na pokopališču in njegove muzeje. Predavanje je lepo posredovalo vednost o Scliubertu, velikem glasbeniku Dunaja. — Vreino se je izboljšalo. V torek je bilo podnevi dokaj oblačno. Okoli 13 je celo malce porosilo, padlo je le nekaj kapelj, toliko da de-žomer ni mogel registrirali količine dežja. V torek je bilo za nekaj stopinj toplejše kot prejšnji dan. Dosežena je bila dnevna maksimalna temperatura + 15 6" C. V sredo zjutraj je bil jutranji minimum +12° C. Stanje barometra v sredo zjutraj je bilo za deset mm nad normalo. 774.5 mm. V sredo zjutraj je po Barju valovila nizka megla, pozneje je nastopilo lepo in sončno vreme. — Dve smrtni prometni nesreči. V vevški papirnici je bila zaposlena 23 lelna delavka Francka Zajčeva. Ta se je v ponedeljek peljala iz Vevč v Zadvor na tovornem avtomobilu, ki je vozil skozi Zeleno jamo. Pri železniškem podvozu v Zeleni jami, ki je zelo nizek, so ni z glavo sklonila in je ž njo zadela ob zidni rob. Udarec je bil močan in smrten. Nezavestno so prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu na kirurgičnem oddelku podlegla hudi poškodbi. Druga prometna nesreča se je primerila na kolodvoru v Zalogu. Kmečko dekle, 14 lelna Lenka Šetinova iz Zgornjega Kašlja je poprej, predno je vlak ustavil, skočila iz vagona tako nesrečno, da je padla pod vlak. Kolesa so ji odrezala obe nogi. Bila je sicer prepeljana v ljubljansko bolnišnico, toda vsaka zdravniška pomoč je bila zaman, ker je izkrvavela. — Nesreče na deželi. Posestnik, 41 letni Matija Zajec je imel opraviti pri voznem dvigalu, ki mu je po nesreči padlo na desno nogo in mu ie zlomilo. Poškodovani posestnik je doma iz Iiačne na Dolenjskem. — Anton Trunkelj, 41 letni mizar je bil v svoji delavnici zaposlen pri cirku-larni žagi, ki mu je po nesreči odrezala prste leve roke. — Konj je močno brcnil v glavo po-sestnikovega sina, lOletnega Metoda Puciharia na Snpu pri Šmarju na Dolenjskem; — Josip Ciglar, 451etni posestnik v Kriški vasi je cepil na dvorišču drva. Poleno mu je z vso silo odletelo v obraz, tako da je dobil hude poškodbe. m zivajenja - ocS tu in tam Iz Corizije Žitna bitka. V soboto 3. aprila jc bila v veliki dvorani Fašističnega doma razdelitev nagrad vsem onim podjetnim kmetovalcem, ki so se udeležili 19. tekme v žitni bilki. Slovesnosti so prisostvovali številni odličniki raznih civilnih in vojaških oblasti z g. prefektom na čelu ter zastopniki gospodarskih organizacij. Prefekt eksc. Cavani je toplo pozdravil odlične kmetovalce, ki so napolnili dvorano in je poudaril, da je prišlo že v navado, da se vsako leto oh začetku spomladi napravi pregled v preteklem letu izvršenega dola in se izdelujejo načrti in pobude za bodočnost v smislu Ducejcvih navodil. Ob zaključku je dobil vsak odlikovanec iz rok deželnega poglavarja nagrado in diplomo. Z Gorenjskega Okrožni vodja na obiskn t Begunjah. Pred nedavnim je obiskal okrožni vodja dr. Hochsteiner krajevno skupino v Begunjah. Pred občinsko hišo so ga pozdravili krajevni skupinski vodja, župan, vodja orožniške postaje in sodelavci v krajevni skupini. Šolska mladina je zapela nekaj pesmi. Po poročilih sodelavcev v krajevni skupini je okrožni vodja obiskal otroški vrtec in tudi hiralnico, kjer se je razgovarjal z že nad 99 staro ženico. Okrožni vodja je govoril na javnem zborovanju prebivalstvu. Člani delovno službe na Tirolskem. Gorenjski tednik poroča iz Podnarta, da so se domačini, ki so odšli k delovni službi, že prav lepo vživeli v svojih taboriščih v Rankweilu na Tirolskem. To potrjujejo številna njihova pisma, v keterih pišejo, da jim delovna služba ugaja. Nekaj domačinov pa je šlo fante tudi obiskat. Tako so se lahko prepričali na svoje oči, da se jim dobro godi. Ko so 6e obiskovalci vrnili, so bili polni hvale, kako njihovi sinov in bratje dobro izgledajo. Kako zelo prija možem zdravo življenje pri RAD-u, najbolje dokazuje dejstvo, da so se nekateri v kratkem zredili za več ko 3 kg. Pridne žene v Prcdosljah so pred kratkim priredile dva kuharska tečaja v šoli. Poleg tega pa so sešile 130 parov copat za vojake. Dne 19. marca je bil po zaslugi nar.-soc. skrbstva odprt nov otroški vrtec. Velika sodna razprava v Celovcu. V Cclovcu je bila pred senatom ljudskega sodišča, kateremu jo predsedoval drž. tajnik in predsednik dr. Freis-sler, razprava proti 37 osebam iz Železne Knplje, Beljaka in okolice, proti katerim je višji državni tožilec dvignil hudo obtožbo. Obtoženi so bili, da so bili v zvezi s komunističnimi teroristi, da so i jim donašali pošto in da niso ubogali predpisov, po katerih bi morali bandite, dezerterje in podobne zločince naznaniti oblastem. 13 oseb od teh, med temi 12 mož iu ena žena pa so pripadali k terorističnim in komunističnim oboroženim tolpam in so strahovali prebivalstvo, morili in zažigali ter so bili zato obsojeni na smrt. Ostali obtoženci so dobili zaporne kazni od 12 let navzdol. S Spodnjega Štajerskega Proslava dvoletnice v Mariboru. Proslava dve-letnice osvoboditve Maribora je bila v nedeljo zelo slovesna. V dvorani štajerske domovinske zveze je bila dopoldne spominska slovesnost, katere so so udeležili vsi organizatorni voditelji zveze od krajevnih skupinskih vodij naprej. Zvezni vodja Franc Steindl je na zborovanju dal poročilo o dveletnem delu zveze, nakar je govoril gauleiter dr. Uiberreithcr predstavnikom spodnještajerskega življenja. Med častnimi gosti je bil tudi vladni predsednik SS nadvodja dr. Miiller Haccius, dalje polkovnik \Vestphal kot predstavnik vojaške oblasti. V zvezi s to proslavo se je gauleiter mudil tudi že v soboto na Spodnjem Štajerskem, kjer se je razgovarjal s člani štaba za naseljevanje. Obiskal je tudi krajevno skupino v Rušah. V soboto popoldne je obiskal zborovanje mladine, kjer ie tudi govoril 5500 mladcem in dekletom. V nedeljo zjutraj je gauleiter v gaju mrtvih pri sedmih hrastih položil venec v spomin padlim. Na predvečer so položili vence na grobove v svojih krajih tudi vsi krajevni skupinski vodje na vsem Spodnjem Štajerskem. Nabori letnikov IJIlfi in 1917 za oboroženo silo. Deželni svetnik za mariborsko okrožje objavlja v »Marburger Zeitung« razpored naborov za letnike 191G in 1917. 12. in 13. aprila bodo v Slovenjem Gradcu, 14. in 15. v Marenbergu, 17., 19. in 20. v Konjicah, 21. in 23. v Slov. Bistrici, od 24. do 29. v Mariboru. Poziv neznanim dedičem. V Mariboru je dne 19. avgusta 1941 umrl inž. Kari Parmenter ne da bi zapustil oporoko. Neznane dediče išče sedaj sodišče in je imenovalo za kuratorja zapuščine sodnega tajnika Jožefa Drevenška. Kdor se poteguje za zapuščino naj v šestih mesecih od 8. aprila naprej to sporoči sodišču. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 74letna posestnira Jožefa Lirzer roj. Siegel, na Pobrežju hčerka delavca mala Katarina Čfešnar, v Studencih 72 letni upokojenec državnih železnic Viktor Gobec, 26 letna žena strokovnega učitelja Eia Mlakar roj. Arnold, v Št. Petru pri Mariboru železniški upokojenec Konrad Verlič, v Celju je umrl znani stavbenik Rudolf Hauck. Pokopali so ga v petek, 9. aprila. Dalje je tam umrl 51 letni po- Riko Debenjak: Ob pokopnliškem zidu. (Ob priliki razstave Rika Debenjaka v Obersnelovi galeriji, odprte do 19 zvečer.) možni uradnik v prometnem uradu Rudolf Tovornik. — V Ščavnici je umrl 71 let stari upokojeni bančni uradnik Franc Kerin. V Kamen-ščaku pri Ljutomeru pa 82 letna zasebnica Alojzija Lukner roj. Simonič, v Krškem je 7. aprila umrla Avrelija Tomič roj Bartelne, vdova po urar-ju Jožefu Tomiču, ki je umrl pred dvema mesecema. V Leskovcu je umrl posestnik Vincenc Bez-get. V Št. 11 ju pri Velenju je umrla 27. marca v visoki starosti Barbara Pouch, v Bohovi je umrl posestnik Jože Ilešič. Na bojišču pri Velikih Lukih je padel desetnik v pionirskem oddelku Adolf Murko iz Ptuja. V vojni bolnišnici v Smolensku je 13. marra umrl 19 letni dobrovoljec v letalstvu Edi More iz Župelevca pri Krškem. Na severnem bojišču pa je 27. ntarca padel vojak desetnik v polku gorskih lovcev Daniel Zirovnik iz Studencev pri Mariboru. Okrožni vodja orožništva in predstavniki okrož. vodja v Krškem so priobčili v »Mar-hur. Zeitung« parte v počastitev treh žrtev komunističnih banditov, t. j. podčastnika v gorskem polku Franca Reinprechla, orožniškega stražmojstra Alojzija Ožbolta ter Emila Jazbinška, vodje urada krajevne skupine v Planini pri Sv. Petru pod Sv .gorami. Iz Hrvaške Visoko nemško odlikovanje državnega tajnika dr. Turine. Nemški poslanik v Zagrebu von Kasche je vpričo članov hrvatske vlade in nemških civilnih in vojaških odličnikov izročil hrvatskemu državnemu tajniku dr. Oskarju Turini odlikovanje nemškega orla I. stopnje z zvezdo, s katerim ga je odlikoval Hitler za zasluge, ki si jih je dr. Tu-rina pridobil zaradi svojega prizadevanja za poglobitev sodelovanja med NDH in Nemčijo za časa svojega delovanja na hrvatskem poslaništvu v Berlinu ter zaradi dela na zakonu, s katerim je bil urejen sedanji položaj nemške narodnostne skupine v NDH in končno zaradi njegovega dela kot opolnomočenca hrvatske vlade v zah. Bosni. Odlikovanje nemških častnikov. Poglavnik NDII je te dni sprejel večjo skupino nemških častnikov, ki so poveljevali posameznim vojaškim oddelkom proti partizanom v Bosni, ter jim je podelil visoka hrvatsku odlikovanja. Zakonska odredba o pobijanju nasilnih kaznivih dejanj proti državi, poedinim osebam ali premoženju. V Zagrebu je bila te dni objavljena zakonska odredba, ki določa, da se lahko člani družin tistih oseb, ki same ali pa skupno z oboroženimi oddelki rušijo javni red in mir ter varnost ali ki ogražajo mir in red hrvatskega naroda ali izvršujejo kaka nasilna dejanja proti državi ali posameznim osebam, lahko pošiljajo na prisilno delo v zbirna taborišča. V ta taborišča se lahko pošiljajo tudi člani družin pobeglih oseb. Taka taborišča lahko ustanavlja ravnateljstvo za javno varnost iu red v hrvatskem notranjem ministrstvu. Pogozdovanje donavske obale. Hrvatska usta-ška mladina v Hrvatskih Karlovcih je sklenila po-gozditi desno obalo Donave od Hrvatskih Karlov-cev do Kališta. Omenjena mladina je svoj sklep že pričela izvajati ter je v zadnjih dneh na obali Donave zasadila 4500 mladih topolov in vrb. Ustanovitev delavskih kuhinj t Tuzli in Kreki. Hrvatska delavska zveza je pri rudniških napravah v Tuzli in Kreki ustanovila delavske kuhinje. V njih bodo odsedaj dobivali rudarji poceni dobro pripravljeno hrano. KINO MATICA Predstave dnevno ob 15., 17., 19-15 uri Ob nedeljah in praznikih ob 10*30, 15., 17., 19«15 uri Drobna Ifubljanska kronika Opozarjamo na nocojšnjo produkcijo gojencev šole Glasbene .Matice, ki bo ob 18 v mali filharmoničui dvorani. Naslov produkcije je »Koncert v družini«. Nastopili hodo gojenci iz violinskega ansambla šole Karla Sancina. dalje učenci klavirja iz šolo gospe Kolaričeve in Strukljeve. gojenci iz oddelka za violino it. Ivančiča in gojenci za ciokln-macijo iz šote g. Šesta, učenci klavirskega oddelka gg. Sonca, Dernovškove, daljo go-jonee solopetja ravnatelja Betetta, iz oddelka za oboo g. Bareša. Podroben spored v knjigarni Glasbene Matice. Prihodnja produkcija — sedma — bo v solioto, 17. t. m., ob 18 v mali filharmoničnl dvorani. V Hrami so se pričele pasijonske predstave: V teh dneb uprizarjajo v dramskem gledaliSCu za abonma in izven abonmaja E. Grcgorinovo pasijonsko dramo »V (asu olil-skauja«. To delo je vzbudilo v prejšnjih letih pri Številnih uprizoritvnh nenavadno zanimanje in je vselej pritegnilo poleg mestnega tudi veliko število podeželskega občinstva, tako dn je bilo smatrati to uprizoritev kot dogodek, ki je dajal velikonočnemu času Se močnejši poudarek. Letos je ta drama na novo naStudirana ln do mala vse vloge so prezasedene. V odlični režiji avtorja samega se vrste živi, nadvse učinkoviti in globoko pretresljivi prizori. Barve kostumov in luči so krasno nbrane, tako dn so vsi prizori čudovito lepi in slikoviti. Drama Ima fi nnslai in dva dela. Po prvem delu (tretji postaji) je daljši odmor. Predstava traia dve uri. Glasbo je skomnonirnl prof. M Tome. Posnotek orgel msgr. Premrl. Kasna inž. arh. Franc in mojster SkruSnlJ. Vlogo Jezusa predstavlja E. Gregorin. — Predprodaja vstopni« v Operi od 10 do 12.30 iu od 17 do 19. Ljubljanski godalni kvartet deluje v naši sredini žo kakih 15 let. Ves čas sta njegova člana prliuarij Leon 1'1'eifer in violinist Vinko ftušteršič. V zadnjih letih sta so jima pridružila H. violinist Albert Derinolj in soločelist Cenila Sedlbauer. ltazen Sedl-hauerja, ki je prišel med nas iz izvrstno praške šole. so vsi trije člani »naše gore listi«, ki so uživali svojo izobrazbo predvsem na našem konnervatorijn V našem koncertnem življenju so so uveljavili vsi trije kot solisti na svojih instrumentih, sijajno pa so uigrani tudi v komorni skupini. Posebna zasluga našega Ljubljanskega kvarteta jo to. da je vselej gojil z vso vnemo tudi do-ača komorna dela. ki jih zelo pogostokrat ter s ponosom postavlja na svo.io sporede. Poleg domačina 1'etriča nam hodo izvajali v ponedeljek dela, ki so jih napisali Itespi-ghi. Mozart in Čajkovski. Na koncert opozarjamo. Predprodaja jo v knjigarni Olns-bene Matice. Vršil se bo 10. t. m. ol) pol 8 zvečer v veliki filhnrmonlčni dvorani. Nova slovenska kantata za soli, zbor In orkester »Križev pot«, ki jo je uglasbil skladatelj Matija Tome. se ho izvajala nn koncertih Glasbene Matice na veliki četrtek. 22., in na veliki petek. 2.1. t. m., oh 7 zvečer v veliki unionski dvorani. l'o glasbeni strukturi spada knntnta nekako v isto vrsto kot oratorij ni i ludi pasijon. Eno kot drugo »o večje glasbene oblike, zložene za zbor in soliste s npromljevanjem orkestra. Večja je razlika v njih vsebini, Pasijon obravnava trpljenje Kristusovo. Oratorij kako biblično zgodbo sploh, pri kantali pa jo vsebina lahko lirično religiozna nli pa tudi svetnega značaja. Vendar ni meja med oratorijem in kantato preveč ostro začrtana. Prva večja kantata v naši literaturi je bila Sattnerjeva .leftejeva prisega, dojim je njegov Assmnp-ei.io že bolj oratorij. Največja kantata v naši literaturi pa je sedaj nov Tomčev Križev pot. t) njegovi zgradbi nekaj besed jutri. Nn koneorta opozarjamo: vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. »Župnik Iz cvetočega vinograda« v nedeljo, is. aprila, oh Ii popoldne v frančiškanski dvorani. Frančiškanska prosveta vnbi vse, da se le krasne igre udeleže v čim večjem številu. Vstopnice dobilo v trgovini Sfi-Ugo,i. Frančiškanska ulica 1. Ponesrečenci v 1,Juhi Jani. r>2 letna nčito-l.llca Bogomila Vidmarjova je na ccsli padla in si zlomila desno nogo. — Marjan Avsec, 14 letni dijak, je bil povožen; dohil je poškodbe na desni roki. — Viktor Sve-tek, ,13 letni mizar, je padel po stopnicah in si zlomil levo roko. Dnevi pasijjonskih predstav »V ČASU 0BISKANJA« lfi. aprila, petek, red »A«, ob 18.30: 17. aprila sobota, Izven, ob 18.30; 18. aprila, cvetna nedelja. i7.ven, ob 15; 1». aprila, ponedeljek, znprto; 20. aprila, veliki torek, red »Torek«, oh 18.30; 21. aprila, velika sreda, red »B«. oh 18.30; 22. aprila, veliki četrtek, izven, oh 18.30; 2.1. aprila, veliki nelek. izven, ob 15; 24. aprila, velika sobota, znprto. 23. aprila, velika nedelja, iz.vcn, oh 15; 26. aprila, vel. ponedeljek, Izven, ob 18.30 Gledališče Opera: Četrtek, 15. aprila, ob 18: »EvgenIJ Onjegln«, lted Četrtek. Petek, 16. aprila ob 15: »Sirota Marko« — »Obuti maček«. Prireditev Gilla. Solinta, 17. aprila ob 18: »Madame Rutter- fly«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Nedelja, 28. aprila, oh 17: Zemlja smehljaja«. Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. P. I. Čajkovski »EvgenIJ Onjegln«, opera v 7 slikah. Osebe: Larina — Poličeva, Tatjana — Viilnli.ieva, Olga — Golobova. Fi-lipjevna — Slritarjova. Onjegln — Janko, Lonski — Čuden, Gremin — Lupša, stotnik — ftkabar, Trlimet — B Sancin, Zareckl — — Dolničar, Gillot — Mencin. Dirigent N. Štritof, režija in scena C. Dehcvee, zborovodja II. Simonltl, koreogrnf inž. P. Golovin. Drama: Četrtek, 15. aprila, oh 18.30: »Veliki mož«. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Petek, 1(. aprila ob 18.30; »V časn ohlska- nja«. Red A. Sobota. 17. aprila oh 18.30: »V časn oblska- n.|a«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Nedelja, 18. aprila, ob 15: »V časn ohlska-n.ia«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. — Ob 18.30: »Jesen«. Izven. Ceno od 15 lir navzdol. Naznanila FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelj«. 18. aprila, oh 5 popoldne: »/.upnik Iz cvetočega vinograda«. Predprodaja vstopnic, v trgovini Sfiligoj in nn dan predstave pri blagajni frančiškansko dvorane. RADIO. Četrtek, 15. aprila: 7.30 Pesmi tn napevi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Napevi in romance — 13 Napoved časn, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih eil v slovenščenl — 13.12 Simfonična glasba — 13.25 Prenos Iz Nemčije — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec, simfonična glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Nove plošče Cetrn — 10-30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komentnr dnevnih dogodkov v slovenščini — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.40 Cilea: Adria-na Lecouvreur; v odmorih predavanje v slo-venščinl. zanimivosti v slovenščini; po operi poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Baksrčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, iu mr. Murmayor, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja Akademik Je Izgubil t nedeljo, 11. aprila, popoldne nalivno pero znamke »Pelikan Ihls« na poti ftiSenski vrh—Pod moslecom— Večna pot — Vič. Pošten najditelj se naproša, da ga vrne pri upravi »Slovenca« proti nagradi. Izgubljena Je bila zlata verižica r. zlatim obeskom Marije, od Kolodvorske do Bohoričeve ulice. Prosim najditelja, da jo vrne proli nagradi pri Deržaj, Kolodvorska 28. V vsako hišo »Slovenca«! mm Za a Za crp M flflfč fflffl l hA L kIr rn L K Helsinki, v marcu. — Ankara, blesteče se, z lučjo prepojeno mesto, mesto v osrčju Anatolije, polno pastelnih barv in odtenkov, jako podobno evropskemu mestu in jako orientalsko, zelo tuje in spet jako domače, nas odpusti hkrati tuje in prijazno, potem ko 6mo bivali leto dni dolgo v tem izrazito političnem mestu. Ozrli smo se še na mesto v zimski podobi, ko je bilo vse odeto v ivje in ledene kristale, ki 6o bili v večernem soncu pobarvani z iagodovo barvo in že na6 je potegnil anato-lijski ekspresni vlak proti Marmari in Bosporju. Tudi Istambul naslednjega jutra je ves v snegu, v katerem so čudovite zgradbe tega pravljičnega mesta prav posebne podobe. A tudi v snegu vpliva ta čarobni — izprijeni Šanghaj zahoda — kot so mu nekoč dejali — vprav s pravljično krasoto — in v teh poslednjih dneh si skušamo ogledati še enkrat vse posebnosti. To so: Sulejmanova in Bejazidova mošeja, bazar, ulica antikvarijatov, svetovno znana slaščičarna Lebon zgoraj na Peri, a tudi Kebab, narodna jed iz mesa na ražnju. )alje si še enkrat ogledamo Kopri, zgodovinski mo6t med Galato in starim Stanibulom, pa Lesti-drov stolp in davno, bajeslovno mestno obzidje, ki se ga naš vlak v Edirne skoraj dotika. Drugo jutro smo že na meji pri Edirneju, nekdanjem Odrinu, čigar bajna Sinanova mošeja nam pošilja poslednje pozdrave orienta. Pregledovalci naših potnih listov so kar okameneli od osuplosti, videč, da potujemo na Finsko, ki so ji povsod na svetu tako naklonjeni. Na kolodvoru v Svilengradu, že na bolgarski meji, ki je postal zaradi vojnih razmer kar slaven, nas pozdravi sonce in v sončnem dnevu uživamo gostoljubnost tega mesta. Na turškem in na bolgarskem ozemlju vozijo vlaki po tem obmejnem področju 6amo ponoči. Sele drugo jutro prispemo v Solijo, ki jo dobimo tudi vso v zimskem soncu. Vsi sloji prebivalstva, tako uradniki, policija, vojaki in civilni ljudje so z nami prijazni in na obrazih je zadovoljstvo tako pri meščanih kot pri romantično oblečenih kmetih. Nikjer ni opaziti kakih nemirov, kar skuša propaganda spraviti v svet, in številno vojaštvo vpliva disciplinirano. Drug dan nas privede ekspresni vlak, ki veže Solijo z Berlinom, v Beograd, ki je v nasprotju z lanskim letom, že urejen in poteka njegovo življenje po normalnem tiru. Nato se peljemo dalje po hrvaški državi in po ogrski Pusti. Slikovite uniforme na kolodvoru v Budimpešti in ljudje so prijazni in vljudni, kot so bili na Ogrskem zmeraj. Dalje pelje vlak nekaj časa po ogrskih, nekaj časa po slovaških tleh in že je tu meja protekto-rata. Drugo jutro nas sprejme živahni in vrveči Berlin. Tu opravljajo službe večjidel ženske in mladina, kakor tudi drugod po Nemčiji, saj so odrasli moški zdaj vsi pod orožjem. To prestolnico moraš — hočeš nočeš — občudovati že zaradi železne volje in jeklenega hotenja, da hoče prestati trde boje tega leta in zmagati. Od Berlina dalje nas vodi pot na sever in naslednji večer nas jx>zdravi Stockholm, eno od redkih evrojDskih mest, ki je zvečer in ponoči razsvetljeno. Občutek miru je tisto, kar nas je navdajalo v tem lepem mestu s čvrstimi prebivalci, z ličnimi in premožnimi hišami in z bogato založenimi trgovinami. Skoraj jim zavidamo vse njih blagostanje in srečo sredi drugačne usode druge Evrope .,. Spet čez nekaj dni za tem in po vožnji skozi neskončno lepo švedsko deželo, ki je njena osame-lost j)o zame/enih gozdovih, jezerih in hribih zaradi zime še bolj vidna, se pripeljemo v Helsinki. Tu smo vsi očarani zaradi čistoče in prijaznosti finske dežele, in ta vtis se še poveča, čim bliže bliže smo prestolnici. Iz te zaprte, osamele, trde, a vendar čustvene dežele so se izoblikovali plemeniti ljudje visoke rasti, ljudje najboljšega plemena. Kakor v Berlinu vlada tudi tu zakon vojne. Moški so večidel v uniformi finske armade, ženske in dekleta. lepe rasti in jasnih oči, pa opravljajo dela po uradih in drugod, koder so se morali moški umakniti, da so plug. kladivo in pero zamenjali z mečem. Snažno, prijazno, vljudno in prisrčno je to spoštovanja vredno malo luidstvo tudi v tretji zimi nrebridke vojne. Kar srce se ti otaja spričo teh jasnih pogledov, spričo prijazne vljudnosti, ki le spremlja povsod, spričo neizmerne ljubezni do domovine; ob tem ljudstvu, ki se nič ne pritožuje in ki zasluži bolj ko marsikak narod svoje mesto na soncu in si ga zasluži vsak dan bolj. Ali tudi živali znorijo? l/slik Šahovski turnir s Progi Minulo soboto je začel v Palače hotelu v Pragi veliki velikonočni mednarodni šahovski turnir. Turnir jo otvoril ministrski predsednik dr. Krejči. Udeležence, med njimi svetovnega prvaka dr. Aljehina, inozemske goste in druge domače udeležence je pozdravil dr. Dušek. — Udeležencev je vsega skupaj 20 in so bili izžrebani v naslednjem redu: 1. Novotnv, 2. Foltys, 3. Keres, 4. Šajtar. 5. Lokvenc, 6. dr. Flori&n, 7. Ilromudka. 8. kiilui-nck, 9. dr. Aljehin, 10. Pachman, 11. Prucha, 12. Fichtl, 13. Dietze, 14. dr. Bartošek, 15. Carls, 16. gospa Sucha, 17. Siimisch, 18. Oj>očeiisky, 19. Katetov in 20. Podgorski V soboto so igrali prvo rundo naslednji: dr. Aljehin—Fichtl, Keres—Opočensky, šajtor—SU-miseh, dr. Floriftn—Carls, Lokvenc—Sucha, Fol-tys—Katetov, Kromadka—Dr. Bartošek, Pachman— Prfichu, Kubfinek—Dietze in Novotnv— Podgorny. — V nedeljo pa tile: Dietze—dr.Aljehin, Katčtov—Keres, Siimisch—Lokvenc, Carls— 11 rom&dka, Novotnv—l'«ltys, Opočenskv—Šajtar, dr. Bartošek—Kubanek, Podgorny—Prucha, Suchii—dr. Floriun, Fichtl—Pachman. Pred več leti ie neki prirodoslovec. opa zujoč mravljišče, zapazil, da se ie sredi mnogih pridnih mravelj neka mravlja prav čudno vedln. Namesto da bi liki drugim marljivo delala, pa se je neprestano, vedno v desno smer vrtela okoli. In čim se ji je kaka mravlja pri-ftližala. jo ie napadla, io spodila in se spet vrtela dalje. Jnsno ie bilo, da je bila tn mravlja nora, vendar — saj slednjič le ni važno, ali kaka mravlja zblnzni ali ne! Pa ie bilo vseeno zanimivo, ko ie ta znanstvenik prore-zal možgane tej mravlji in ie dobil v levi polovici možganov oteklino, kar ie bilo tudi lini-ljivo. ko se je prej zmerni vrtela 11:1 desno. Bes ie to izreden primer, da bi znorela kaka žival, ki živi svobodno v naravi, vendar ie tudi takih primerov nekaj. A pasja steklina le ne spada semkaj, ker ie to infekcijska bolezen. Prav tako ne moremo reči, da bi bila blaznost to. če se konj nenadoma splaši ali začne divjati, saj se pozneje spet pomiri. Le tedni. Če bi se takšni izbruhi besnosli večkrat ponovili in postali kronični, bi lahko rekli, da ie žival znorela. Tako »duševno« motnjo ie imel neki koni. ki ie vpričo njega pijani hlapec ustrelil v jasli. Konj se je ves stresel in to tresenje 11111 ie ostalo, kadar koli se ie približal jaslim ali ie zagledal tistega hlapen. Za hudo, noro plnhostio je bolehal tudi neki francoski vojaški koni, ki je na vso moč pobesnel, čim so kakega konja blitu njega udarili z bičem. Nn neko papigo, ki so jo med svetovno vojno imeli 11:1 vojni ladji, ie tuko vplivala groza in hrumeti ie topov, da ni mogla nenadoma izreči nobene druge besede kol »I111111-buin«, čeprav ie znala prej cele stavke, ki ie z njimi zabavala pomorščake. Nato pa jo znala oponašati le streljanje s topovi. Jako čudno se ie vedel neki pes. čigar motil ia možganov se je izražala s tem. da se je zmeraj točno trinajstkrat zavrtel v krogu preden se je kam ulegel. Časih pn vpliva kuka žalost na žival tako, da zblnzni. Tako je pred več kc. 20 loti izgubil izgubil severni medved v monnkovskem zoološkem vrtu svoj« družico. Dotlej sc ie medved zmerni normalno krelnl. Po izgubi samice pa ie povsem brezbrižen in kot stroi stopal tri korake naprei in tri korake nnzai. A njegova žalost ni trajala dolgo, ker je kmalu zn tem poginil, ne da bi se bil prei »spametoval«. Prav tako, kot trpi človek, ki se mu ie zmešalo, zaradi napačnih predstav, trpijo tudi živali. Neki sumec-golob se ie zaljubil v steklenico, ki ie slučajno zašla 11:1 dvorišče. Stopical je krog nje, se ji priklanjal in zaljubljeno grulil, ko da bi imel pred seboj golobico, ('.c si 11111 steklenico odvzel, je bil koi miren, a čim jo ie zagledal, se ji je začel spet priklanjati in plesali krog nje. Brez dvoma ie bil golob /.meden ali blazen, pa ic videl v steklenici golobico. PLAVAČEK SE POSLOVI 01) SVOJE NEVESTE IN GRE - KOD IN KAM? Nli VEM; TODA KER MU JE BILA ROJENICA BOTRA, JE LAHKO NAŠEL PRAVO POT. Ljudi fe zmeraj več na svetu V modernem naravoslovslvu ie najbolj čudno to, da ie v poslednjih dveh in pol stoletjih, torej v dobi tehnike in hudih preizkušeni, nenadoma narastlo število ljudi na svetil od 545 milijonov na več ko 2 milijardi 100 milijonov (do leta 1935)! Slavni raziskovalci pravijo, da temu ni povod kak normalni pojav, marveč ie to pravo čudo sveta, ki ga moremo le deloma pojasniti s higienskimi pogoji, s podaljševanjem življenja in z odločnim pobijanjem nalezljivih bolezni. Vojaki osi so v Tunisu zaplenili zastavo pehotnega polka francoske tujske legije. Ker so že v davnem rimskem svetovnem cesarstvu šteli ljudi, tedaj lahko dožencino. koliko ljudi je približno živelo na ozemlju tega. za tiste čase pač edinstvenega imperija. Kar razočarani smo, ko zvemo, da ni živelo na njem več ko 55 milijonov ljudi, torej malo več. kot iili vsebuje zdaj ttatiin sama. Skupaj s tujerodnimi sužnji je bivalo takrat v Italiji 6.7 milijonov ljudi, kar se je v naslednjih Iti stoletjih komaj kaj spremenilo. Sele leta 1880. ie bilo doseženo število 15—16 milijonov duš, po svetovni vojni je bila prekoračena meja 40 milijonov in dandanes jih ie krog 48 milijonov. Stari Egipt, nekoč sedež pomembne države, ie imel v najlepši dobi 8 milijonov duš. pod faraoni pa približno 7 milijonov. Sele 1. 1882. je bila prvikrat prekoračena meja 8 milijonov ljudi in zda i biva v deželi Nila okoli 15 milijonov ljudi. V dobi 60 let se je prebivalstvo kar podvojilo, a prei se je v 1000 letih komaj kaj spremenilo. Nemčija ie imela 1. 1800 šele 24 milijonov ljudi, leta 1000 pa že 53 milijonov in v začetku prve svetovne vojne 70 milijonov, zdaj pa iili ie 80—90 milijonov. Na Velikobritanskih otokih je bilo 1. 1000 komaj 3 milijone duš. To število se je v dobi kraljice Elizabete le malo povečalo, saj je kuga nekoč pobrala kar 2 niilijonn ljudi. V 17. stoletju ie bilo doseženo število 5 milijonov. Nato sledijo najznačilnejši skoki, namreč leta 1750 na 6 in pol milijona, 1780 na 8 milijonov, leta 1800 na 10 milijonov, leta 1820 nu 14- milijonov. Zdaj ie tudi tu 48 milijonov ljudi, navzlic temu, da se prebivalci venomer izseljujejo v kolonije in dominijone imperija. Mala Danska pa ie svoje prebivalstvo od konca 18. stoletja do danes kar početverila. Siimo po sebi je umevno, da so vprav velika izseljenska območja udeleženo pri tem velikanskem povečanju števila liudi. Izračunali so, da so samo evropski narodi (brez B tisi je) v poslednjih stoletjih narastli od 160 milijonov na 430 milijonov duš, mimo tega se ie še kakih 200 milijonov ljudi izselilo v druge Zemljine. Torej ie prebivalstvo v resnici narastlo zn 370 milijonov ljudi. Tako je tudi umljivo, GRE DOLGO IN DALEČ ČEZ GORE IN DOLINE. OBaaHoaBnasBBaBBBaaaBBBaHPBMBBn da so Združene ameriške države, ki so imele leta 1800 le 5 milijonov ljudi, dosegle zdaj število 130 milijonov ljudi, in da ie Arnentim narastla od 1 milijona 11:1 13 milijonov duš. A tudi narode drugih delov sveta ie zajela la rodovitnost. Kitajska ie imela krog leta 1600 kakih 150 milijonov ljudi. Navzlic majhnemu prostorju v naselienskih pokrajinah in popolnemu izkoriščanju slehernega koščka zemlje se je povečalo prebivalstvo na število 450 milijonov, čeprav so tu vojne, lakota, kužne bolezni in povodu ji zahtevale neizmerno veliko žrtev. V Indiji ic bilo leta 1800 še 170 miliionov ljudi, leta 1910 pa navzlic velikemu pomanjkanju kmečke zemlje že 400 milijonov. Od 20 milijonov Japoncev leta 1800 !e zdaj 80—90 milijonov ljudi 1111 japonskem otočju. Na majhni, a tako rodovitni Javi je iz 10 milijonov Mnlaicev v letu 1864 nastalo 35 milijonov današnjih prebivalcev. Ne smemo pozabiti, dii bosta Tokio in Osuka glede na prebivalstvo kmalu prekosila Newyork in London. Po vsem tem vidimo, da človeštvo pač še zdavnai ne bo izumrlo in da se sleherni narod boli ko krlai prei bori za svoj obstanek in se ljudstva žilavo držijo svojega rodu in se ne dajo ugnati, dasi ie še zmeraj »človek človeku I — volk«. Kako skrbe ribe za zarod (Konec.) Zotjo si grade prav lična gnezdeča. Zelo zanimive ribe j>o svojih svatbenih običajih so zetje. Ob drsti si samček izbere prikladno mesto za gnezdenje. Navadni zet skrije gnezdeče na dnu struge, na plitvi peščini, kjer voda naglo teče. Deloma ga zakrije s peskom in to tako spretno, da ljudje dolgo niso zasledili njegove skrivnosti. Mali zet jo komaj šest centimetrov dolg in spada mod najmanjše evropsko ribe. Ta pa rajši postavlja gnezdeče med haluge. Kadar možiček gradi gnezdeče, se blešči v živem, jioročnem oblačilu. Najprej si z gobčkom izrije v pesku jamico, nakar znaša primerno gradivo. V bližini pobira razne koreninice in vlnkna, od daleč znaša bilke in haluge, ki so včasih večje kot ribica sama. Dostikrat z repom trga celo žive rastlino in jih v gobčku nosi na stavbišče. Za zgradbo uporablja samo one bilke, ki so težje od voda in padejo na dno, če jih spusti iz ust. Iz preizkušenih rastlin napravi gnezdilo dno, jih pritiska 1 gobčkom v jamico, obtožujo s peskom in kamenčki ter lepi z lepivom, ki se mu cedi iz obisti ali mehurja. Notranjo vzboklino izgladi s trebuščkom, nakar prične postavljati streho. Trdnost stavbe preizkusi s tem, da jo stresa, tlači, vitla nad njo vodo, izpira prelahke bilke, razdira, preureja, zavija, prepleta, lepi in obtožuje, dokler gnezdeče nima prave oblike. Izgotavlja ga več dni; ves je zatopljen v svojo opravilo 111 ne trpi, da bi ga kdo motu. Narejeno gnezdo je veliko približno kot pest, zaokroženo in pokrilo. Ob strani ima vhodna vratca, kasneje pa napravi tudi izhod, Pobrigati se mora še za nevesto. Gre na oglede in ko primerno najde, jo pripelje pred poročno kamrico. Prikupno se ji dobrika, se spretno meče okoli nje, jo ljubkuje in ji dvori, gre v gnezdo, ga skrbno pomete, se naglo spet vrne, ji prigovarja, da bi vstopila v pripravljeni domek in če no gro zlepa, jo skuša z gobčkom potisniti v gnezdeče. Končno se nevesta le omehča, prestopi prag in zleže dvo, tri jajčeca, si prebije izhod skozi nasprotno steno in odide. Naslednjega dne gre ženin spet ua oglede in si privede novo izbranko. Ko se ona ikri, smukne tudi 011 v gnezdo in zalije jajčeca. To ponavlja več dni, dokler ni gnezdo polno iker. Sedaj možiček budno čuva ikre pred samogoltnimi sorodniki in celo materami, ki bi jih požrle, če jih nc bi venomer odganjal. Varuštvo pomeni za njega nepretrgano bojevanje. Včasih se postavlja tudi nad ikrami in jim pahlja sveže vodo. Ko prido zarod na svet, pridejo z njim nove skrbi. Oče bdi nad njim, ga neprestano obkroža in ščiti pred sovražniki. Ce se 11111 hoče mladež razkropiti, brž pobere uhajače v gobček in jih izpljune nazaj v zibelko. Ko se mladina do dobra izuri v plavanju, so ne meni več zanjo. Čeprav znese ribica v celoti komaj šestdeset do sedemdeset jajčec, so katero leto zetje tako namnože, da jih je kot listja in trave, Mesa človek ne uživa, pač pa v nekaterih krajih pitajo z njimi svinje in gosi ler gnoje polja. Slinasti mehurčki — gnezdeča drobnemu zarodu. Oddušnikorice napihujejo na vodni gladini penasto kupčke iz sline, pod katerimi so razvijajo ikre. Sama Jih čuva in brani več tednov. Večkrat mora neposlušno mladež z gobcem posaditi nazaj v penasto gnezdo, če popada iz njega. Toliko Ima opravka, da pozablja sama nase ln si ne more preskrbeti niti zadostnega živeža. Ameriškemu lu-skorilu, ki čuva zarod v pripravni kotlinici na dnu struge, zrasejo tačas Škrge na parnih plavutih, ker nima časa, da bi se dvigal na gladino iskat svežega zraka. Ta riba je dober meter dql-ga in Indijanci jo po barjih prebadajo 3 sulico zavoljo okusnega mesa. Skrbne matere med ribami. Tudi samice skrbe pri nekaterih vrstah za zarod. Nekatere matere se navljejo okoli jajčnega kupčka in pa grejejo. Ponekod se razvijejo ikre na telesu roditeljev. Pri rečnem somu, aspredu, sede v pecljatih čašicah na trebuhu. Sanici morskih konjičkov in morskih šil imajo na trebuhu valilne vrečico. Samci morskih konjičev in morskih šil imajo valilne vrečice, kjer so jajčeca razvijejo. Pri ce-voustih jih samica prenaša v torbi. Ustonošc vale jajčeca v ustih in ta služijo mladičem kot zavetišče. Sladkovodni ustonosi žive v veleloldh Južne Amerike in v velikih jezerih notranje Afrike. Po postavi so podobni našim ostriženi. Nekateri afriški ustonosi vale jajčeca in negujejo zarod v ustih Samica pobere oplojena jajčeca v usta in jih skrbno nosi, dokler se ne izležejo mladi, a tudi te še nekaj časa skriva v gobčku. V ustih komaj sedem centimetrov dolge ribice najde zavetje okoli šestdeset mladičev. Skržni poklopci ji štrle malce proč, da je glava kakor zabuhla, a ožrelje se nekoliko poveča I11 Izgleda ko pelikanova vreča. Tu mladi goma/.e, a kadar Jo naokoli vse varno, puhne mati mladiče lz ust. da zaokrožijo okoli nje. Ves čas skrbno pazi nanje. Ce preti odkod nevarnost, se ji mladež brž zbere pred gobcem in nato smuknejo v materina usta. Tudi čez noč varuje zarod v gobcu. Starši prenoso zarod s trdega ležišča v peščeno jamico. Ameriški ustonosi ne prenašajo jajčec v ustih, ampak skrbe za zarod drugače. Številna jajčeca odlože na kamenje in oba roditelja jim pnhljata sveže vodo. Posebej pa lzkopljeta jamico v pesek. Ko se mladi izvale, jih pobereta v gobček in po-neseta tjakaj. Včasih najiravita po več jamic in jih nekolikokrat selita. Ko se uče plavati, jik vodita in varujeta. Grončakova samica odlaga 1 leglom jajfcca r školjke. Posebnost zase je naš grenfak. Njegova samica jiolaga z leglom po eno ali dvoje jajčec v jezerske školjke, kjer se dalje razvijajo. Roditeljska skrb pa traja le tako dolgo, dokler so mla-diič negodni. Ko so osaniosvoje, jih starši zopuste. Iz navedenega vidimo, da tudi ribo niso tako hladne kot o njih zmotno meni človek. Tudi one se ob času svalovanja razvnainejo in ljubezen so jim prav tako razplamti kot pri vročekrvnežih. Jegulje okusijo slast ljubezni le enkrat v življenju in jiotem se jioslove s tega svela. Njihova odpoved je ogromna, samo da dajo življenje svojemu zarodu. Lososovo jiotovanje |n polno erenko-stl, a se ga žival ne plaši, ko da bi vedela, da so kali novega življenja vedno v zvezi z žrtvami. Nekatere ribe prav dostojno skrbe /.a svojo mla-dež in so pripravljeno zanj tvegati celo lastno življenje. S. S. VA N DINE: »Vidim, da ste si drznili prodreti v mojo najintimnejše zasebno življenje Znano mi je bilo, da so se take stvari nekoč godile v Rusiji,,.« »Ce ml morete dokazati, da so te naše poiz vedbe kakor koli bile protizakonite, hočem takoj pozabiti vse, kar sem izvedel. Povejte mi torej, ali je vaše nagnjenja do gospodične Odeli bilo več kakor očetovsko?« »Ali pri nas policija ne spoštuje niti najbolj intimnih in najbolj svetih čustev?« je vprašal zdravnik z glasom, ki ie bil drzen in obenem ironičen. »V golovih primerih in v gotovih okoliščinah da; v drugih pa neh Markham se je znal čudovito obvladati. »Razume se, da niste primorani, da lili odgovorite. Toda Če se odločile, da mi odgovorite popolnoma odkritosrčno, vam bo prihranjeno ponižanje, da bi morali javno odgovarjati sodniku pri razpravi.« Zdravnik je nekaj časa molčal in gledal zamišljeno predse »Ce priznam, da je moje nagnjenje do gospodično Odeli bilo vse prej kol očetovsko, kaj sledi iz tega?« Markham je smatral vprašanje kot zatrdilo. »Bili ste zelo ljubosumni, kaj ne?« »Ljubosumnost pogostokrat spremlja ljubezen,« jo sarkastično odvrnil doktor. »Mnogi smatrajo lju- bosumnost kot psihološko posledico ljubezenske privlačnosti.« »Zelo poučno!« je prikimal Markham. »Torej lahko domnevam, da sle bili zaljubljeni v gospodično Odeli in kot nujua posiedica lega je bila, da sle bili ljubosumni?« »Mislite kar hočete. Sicer pa no vem. Čemu vas moja čustva tako zelo zanimajo« »Ce bi vas ta vaša čustva ne bila dovedla do skrajno sumljivih dejanj, bi me pruv gotovo ne bila zanimala. Veni pa iz zelo zanesljivih virov, da so vsa la čustva privedla tako daleč, da ste grozili, da spravite s sveta gospodično (kleli in še samega sebe. Ker pa je po tem dogodku gospodična Odeli bila res umorjena, je pravica pojiol-nouia u|>ravičeno radovedna.« Bledi doktorjev obraz je posla! rumen, njegovi dolgi prsti pa «0 se krčevito oprijeli naslanjala V ostalem pa je oslal negiben, resen in dostojanstven ter ni odmaknil svojega pogleda od Mark-liania. »Upam, da ne boste povečali mojega suma s tem, da bi tajili,« je pristavil Markham. Vance je pazljivo opazoval zdravnika. V tem trenutku se je sklonil nekoliko naprej. »Povejte mi, gospod doktor, s kakšno smrtjo Ste grozili gospodični Odeli?« Zdravnik se je hipoma okrenil k Vanceju Zajel je sapo in se zravnal. Kri mu je silila v obraz, medtem ko so mu mišice okrog ust začele trepetati. Ta hip sem so zbal. da bo izgubi! oblast nad seboj A kuialu se jo obvladal. »Mislile morda, da sem ji crozil, da jo bom zadavil?« Njegov glas je izdajal silno ogorčenje »Hoteli bi moje grožnje kakor vrv, da bi me obesili?« Umolknil je za nekaj trenutkov. Ko je zopet začel govorili, je njegov glas bil bolj miren. »Res sem bil nekoč tako nespameten, da sem hotel gospodično Odeli prestrašiti s tem, da sem ji grozil, da jo umorim in si nato še sain vzamem življenje. Ce pa so podatki, ki ste jih dobili, točni, kakor zatrjujete, tedaj brez dvoma vesle, da sem ji grozil s samokresom. Mislim, da navadno imenujejo to orožje vsi, ki hočejo koga prestrašiti s praznimi grožnjami. Prav gotovo bi ji ne bil grozil, da jo zadavim, tudi če bi bil le za hip iuislil na tako strahotno dejanje.« »Res je to,« je pristavil Vance. »Sklepanje je popolnoma pravilno...« Zdravniku so Vancejeve besede vlile poguma Okrenil se je zopet k Markhamu in nadaljeval: »Mislim, da vam je znano, dn jo grožnja le redkokdaj oznanjevalka nasilnega dejanja. Če količkaj poznale človeško duševnost, golovo vesle, da je jjrav taka grožnja večkrat dokaz nedolžnosti. Grožnjo navadno izreče človek v trenutku jeze in je zalo nekaka varnostna zaklopka« Umolknil je za hip in pogledal drugam ler nadaljeval. »Nimam žene in zato se moje intimno življenje ni ustalilo tako, kakor če bi bil poročen. Poleg tega sem neprestano v stikih z osebami, ki so do skrajnosti občutljive in izčrpane. V dobi nenormalne občutljivosti se je v mojem srcu vzbudilo močno nagnjenje do tega dekleta. Ona pa mojih čuslev ni sprejela z razumevanjem. Uudo sem trpel, ona pa si ni niti malo prizadevala, da bi omilila moje trpljenje. Nekajkrat sem celo imel občutek, kakor da namenoma vzbuja v meni ljubosumnost Priznam, da se mi je nekajkrat zdelo, da bom zblaznel. Samo zato sem ji grozil, ker sem jo hotel prestrašili in na ta način prisiliti, da bi se vedla drugače do mene, Upam, da dovolj poznate človeško naravo, da ne dvomite o resničnosti mojih besed.« »Pustimo nekoliko to stvar,« je dejal Markham »Ali bi mi morda hoteli povedati natančno, kaj sle delali v ponedeljek zvečer?« Zdravnikov obraz je zopet postal rumenkast. Ko pa je povzel besedo, je njegov glas bil popolnoma miren. »Mislil sem, da bi to, kar sem vam že povedal, popolnoma zadostovalo. Kaj sem še opustil?« »Kako se piše pacient ali pacientka, pri katerem ste bili v ponedeljek z.večer?« »Ana Breedon. vdova Amosa H. Breedona, lastnika banke Breedon v Long Branchu.« »Zdi se mi, da ste dejali, da ste bili pri njej od enajstih do ene.« »Da.« »Ali je ta gospa edina priča, ki bi mogla zagotoviti, da sle bili v zdravilišču oh tem Času?« »Bojim se, da Po deseti uri prihajam v sa-natorij ne da bi zvonil, ker imam svoj ključ.« »Upam, da mi boste dovolili, da zaslišiin gospo Breedon.« Zdravnik se je delal, kakor da mu je zelo žal, ko je dejal: »Gospa Breedon je zelo bolna. Doživela je hud pretres ob moževi smrti lansko poletje in je od tedaj vedno le na pol pri zavesti. So trenutki, ko se celo bojim za njen razum. Najmanjša motnja, najmanjši pretres bi lahko imel usodne posledice.« Vzel je iz listnice košček časopisa in ga podal Markhamu ipitea Trkat na do\qe proqe. Načrt urjenja, ki ste ga mi poslali, ne moreni v vsem odobriti: ie že precej zastarel. Dandanašnji človek ie veliko preslab v nogah in tudi njegovi notranji organi so navajeni na nekakšno zaspano delovanje. Zaradi tega se ne sine kar čez noč posvetili teku, pač pa najprej boji Samo oni. ki ie izvrsten pešec, se bo razvil po nekaj letih v zmogljivega tekača. Zelo veliko ie treba hoditi. Za primer navajam, da prehodijo znani tekači pri pomladanskem treningu okrog 100 kilometrov tedensko. Tempo hoje ie liiler in znaša 135 do 100 korakov v minuli. Za sprostitev mišic ie priporočljivo. a sedaj suha, o kateri si mi toli-krat govoril, dragi Ruben,« pristavi mladenič. »Dospeli bomo tja danes ali jutri.« »Hrepenim videti to srečno zemljo in spomenike, o katerih ste mi čudovite reči pravili.« »Zares «o velikanski. Videl boš stebre, ki so debelejši in višji od palm...« »Skalnate?« »Dn, iz rdečega in trdega kamna.« »Čemu pa so ti spomeniki?« »Postavili so jih za češčenje bogovom.« »Da, saj si mi že pravil. Ti nesrečniki časte živali, vole, bike, mačke in pse. Ubogo ljudstvo!« »Zares ubogo!« pristavi Juda. »Kako srečni «mo, ko verujemo v enega pravega Boga, v Boga naših očetov, ki ie izpeljal pradeda Abrama iz dežele Ur in obljubil njemu, Izaku in Jakobu, našemu očetu v dragoceno dedščino deželo Kunami.« »Ne vem, kdnj bomo prišli v Egipt, da vidimo Simeona. Ubogi Simeon! Kdo ve, koliko je moral trpeli!« vzklikne Benjamin, medlem ko je počivalo njegovo oko nad neizmerno puščavo, podobno morju zasutemu s peskom, iz katerega so štrlele pečine preprežene z golimi in ožganimi griči. »Mnogo prej bi bil prišel na svobodo, ako bi se bil vdal oče mojim prošnjam in te pustil potovati,« pravi Juda. »Podkralj... kako mu je ime?« »Zafnatpanea.« »Kako grdo ime! Ta me torej hoče videli"' »Da.« »Zakaj ste mil govorili o meni?« »Spraševal nas je o naši družini. Ali mu mar nisem smel povedati, da nas je bilo dvanajst bratov, od katerih jc eden mrtev, ti si pa ostal doma?« »Ubogi Jožef! Prav nič se ga ne spominjamo. Bil sem tako majhen, ko ga je požrla divja zver,« pravi Benjamin in žalost mu zakrije obraz. »Bil je zares dober,« pripomni Ruben. »Naš oče še vedno misli nanj: vso ljubezen, ki jo je gojil do njega, je posvetil meni,« pravi Benjamin. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Centit