Proletarci vsefy dežel, združite sel PRAVICA GLASILO KOMrSISIlCNE PABTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana v gotovimi IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: Deseti september — dan pomorstva naše »ocmlistične domovine Severnokorejski napadi na raznih odsekih fronte odbiti Mogočna podoba našega Jadrana O nekaterih aktualnih kulturnih problemih na teranu Šahovska olimpiada — Fizkultura — Dopisi — Objave Leto XI. — štev. 216. Ljubljana, nedelja, 10. septembra 1950 Mesečna naročnina din 50.- izhajn vsak dan razen ob petkih Cena din 4.— Deseti september - dan pomorstva naše socialistične domovine Danes je minulo osem let, odkar je Ml v Podgori pri Biokcvu na ukaz vrhovnega komandanta tovariša Tita ustanovljen prvi partizanski mornarski odred, dan predstavlja rojstvo naše vojne Zaključne operacije naše mornarice spomladi Mornarice in ga praznujemo istočasno kot praznik pomorstva naše socialistične domovine. Jugoslovanska vojna mornarica je nastala in se razvijala, prav tako Kakor drugi rodovi naše armade, v neštevilnih bitkah proti nadmočnemu sovražniku, is majhnih partizanskih odredov, ribiških čolnov, ki so bili oboroženi večinoma le 8 strojnico. Na prvih oboroženih ladjah ^Partizanu« in »Pionirju« so hrabri komunisti in patrioti zadajali težke udarce sovražniku, ki je bil kmalu, prisiljen uporabljati za plovbo le večje konvoje ® spremstvu vojnih ladij. Naša mlada vojna mornarica je med osvobodilno vojno vzpostavila zvezo z otokom Visom, odkoder smo oskrbovali enote VIII. kor-Pusa, prevažali ranjence s kopnega in *ivež za vojsko in prebivalce. V devetih Večjih in 62 manjših akcijah so hrabri Titovi mornarji uničili 617 in ujeli 3189 sovražnih vojakov in oficirjev. Od kapitulacije Italije je partizanska^ vojska zaplenila večje število ladij, ki smo jih opremili s topniškim orožjem in ^sposobili za pomožne vojne ladje. Zelo je naraslo tudi število novih borcev, med katerimi je bilo več izkušenih pomorcev *» pristaniških delavcev. Nagel razvoj Proslava Dneva mornarice v Beogradu Beograd, 9. septembra Ob proslavi 10. septembra — dneva ''Ugo&lovanske mornarice je bila sinoči v Centralnem domu JA v Beogradu slo-vesna akademija. O pomenu proslave jWva mornarice je govoril kapetan stopnje Kazimir Rengelj. Po predavanju sta zbor in orkester Centralnega doma JA izvedla krajši u®etniški spored. Mornarji trgovske mornarice — 10,950500 DINARJEV POSOJILA V 6aist dneva mornarice so naši Mornarji ponovno zvišali svoje obveze *a vpis ljudskega posojila. Skupni *Des&k obveznosti znaša že 10,950.500 ^Darjev. Centralni odbor sindikata Mornarjev vsak dam dobiva nove tcle-?rame, v katerih mornarji javljajo ?<>ve vsote za posojilo. Najbolj so se ^kazali mornairji ladjo »Prenj«, kjer Qaša povprečje vpisanega posojila na fr^amozniika 9800 dinarjev. Resen tek-?'®c kolektiva ladje '.Prenj< pa je koti nadaljnjega razvijanja na|ega šolstva. Upamo, da bo ta naš poizkus uresničevanja navodil IIL plenuma CK KPJ uspešen. Pri tem poizkusu fe z velikim razumevanjem sodeloval nadvse velik odstotek naših učnih kadrov, katerim izrekam ob tej priliki priznanje in se jim zahvaljujem. Za vse učence osnovnih šol in za dijake letošnjega prvega in drugega razreda nižje gimnazije se začenja letos osemletna šolska obveznost. Skoro vse sedemletne šole smo reorganizirali v nižje gimnazije. Danes imamo v LRS nad 200 nižjih gimnazij, 30 višjih gimnazij, 7 učiteljišč in vrsto raznih srednjih strokovnih šol. Gimnazije so v mestih in tudi v najoddaljenejših krajih naše dežele. Poleg tega bomo letos ustanovili v zimskih mesecih več kmetijskih nadaljevalnih šol, v katerih si bodo kmečki sinovi izpopolnjevali svoje splošno in strokovno znanje. Novo je tudi, da bo znaten odstotek dijakov višjih gimnazij dobival letos štipendije in da se bodo poučevali letos v gimnazijah na izbiro štirje tuji jeziki: ruski, francoski, nemški in agleški. Naši učni kadri so razumeli važnost ln potrebo reorganizacije našega šolstva la prilagoditev učnih programov znanstvenim zahtevam kot nov korak pri nadaljnjem razvijanju naše šole, ki naj vzgaja novega, pogumnega, resnicoljubnega, svobodoljubnega in vsestransko Izobraženega človeka. Naša nova, socialistična družba potrebuje takih ljudi. Zategadelj imamo pravico upati, da bodo tudi naši dijaki razumeli in upoštevali napore naše ljudske oblasti pri razvijanju našega šolstva. Ne smemo da je taki taka rov ni _ nji socli Naša ljudska oblast je vedno bolj zahtevna do šol, do učnih kadrov, pa tudi do dijakov. Naše ljudstvo Ima pravico zahtevati, naj bo njegova šola nadvse resna ln naj vzgaja resne ljudi, kakršne zahteva življenje, ki je nadvse resno. Zato zahtevamo od naših dijakov, naj se učijo pridno. Ni dovolj, da se dijak enostavno uči. Dijaki so dolžni učiti se pridno, prav tako kakoT mora pri nas vsak človek pridno delati. Učiti se pridno pomeni učiti se rednOi pomeni vzgajati se k discipliniranosti, ki omogoča, da postane učenje lahko in Izdatno. Seveda je učenje določen napor. Toda vse življenje je napor. Tudi delo učnih kadrov je naporno, in sicer bolj naporno kot učenje dijakov. To naj dijaki upoštevajo. Zato morajo svoje učitelje ln profesorje spoštovati kot svoje najboljše prijatelje In se ravnati po njihovih navodilih. Naši dijaki morajo biti v ponos šoli staršem in naši ljudski oblasti Naša šola vzgaja učence in dijake v ljubezni do staršev, pa tudi v spoštovanju do starejših In do invalidov. Moram odkrito povedati, da imamo na žalost tudi take dijake, ki se jih vzgoja ne prime. Imamo primere, ko se naša mladina, med njo tudi dijaki, nespoštljivo obnaša do starejših in do invalidov. V železniškem šolstvi razviji skrb za naše našega mo pozabiti, a šolstva in __ jzultat napo- lega delovnega ljudstva pri grad- o razvijanje našemi dijake rezultat napo- vozu, v tramvaju, avtobusu in _ tudi drugje se pogosto zgodi, da mladi ljudje, ki sedijo, ne čutijo potrebe oddati sedež starejšemu ali invalidnemu tovarišu, prav tako ne starejši materi, in jih pustijo stati. To nikakor ni lepo. V odnosu do staršev, do starejših bi do invalidov se zrcali srčna vzgoja naših mladih. Taki dijaki niso šoli v ponos, marveč v sramoto sebi in šoli. Imamo tudi take dijake, ki M spoštujejo ljudske imovine, ne pazijo nanjo. Razbijajo in kvarijo jo, kakor da ne bi vedeli, da je vse to rezultat ljudskega dela. Razume se, da imajo ravnatelji naših šol in vsi naši učni kadri nalogo, take primere kaznovati. V šoli mora vladati red, disciplina in higiena. Ravnatelji in upravniki naših šol so dobili glede tega primerna polnomočja. Ni pa dovolj, da bi na vse to pazili ravnatelji in upravniki naših šol; paziti morajo na to tudi pridni dijaki in primerno vplivati na nedisciplinirane in na take, ki nočejo razumeti, da je šola resna zadeva in da morajo to vai upoštevati. Prepričan sem, da bo ogromna večina dijakov, katerim niso namenjeni navedeni očitki, razumno sprejela vse ukrepe, ki jih je izdalo ministrstvo za prosveto v korist reda, discipline, higiene in intenzivnega pouka v naših šolah. Prav tako sem tudi prepričan, da bodo naši dijaki naredili vse, kar je v njihovi moči, da bi olajšali naporno delo svojih učiteljev in profesorjev. Uspehi šole niso odvisni le od sposobnosti učnega kadra, marveč, se mi zdi, da so odvisni tudi od rednega in pridnega učenja dijakov ln od njihovega odnosa do šole. Časi, ki v njih živimo, so zelo resni Od vsepovsod prežijo hegemonisti in imperialisti raznih barv po svobodi in samostojnosti zlasti malih in šibkih narodov. Naši narodi, ki so se znali uspešno boriti za svojo svobodo in svojo neodvisnost, ki danes pogumno gradijo v svoji deželi socializem, in ki se pogumno upirajo vsem, ki bi jih hoteli znova zasužnjiti bodo tudi te resne in težke čase prežgali Glede tega ne sme biti med namii nobenih dvomov in tudi naši sovražniki naj nikar ne upajo, da bi naši narodi kdaj popustili v svojem boju ca svojo neodvisnost, v boju za socializem, v boju za pravico do človeškega in narodnega dostojanstva. Naša mladina, vsa naša mladina more in mora biti v tem boju svojih narodov v prvih bojnih vrstah. Nimamo nobenega namena vzgajati iz naše mladine askete. Ni treba, da bi prepovedali naši mladini zdravo zabavo, počitek in veselje. Nasprotno. Toda vse naše delo in tudi naše učenje mora biti primerno resnosti današnjega življenja. Napori naših narodov niso zaman in tudi napori naše mladine niso in ne bodo zaman. S svojimi današnjimi napori pomagamo delu za mir, obenem pa pripravljamo sami čas — kmalu bo tu — ko bomo lahko naznanili sebi in vsemu svetu vest, da je tudi pri nas praznik. Da, tovariši in tovarišice, čas, ko bo tudi pri nas praznik, ni več daleč od nas. A od nas je odvisno, da pride čimprej. Naša ljudska oblast ima glede šolstva velike načrte, ki jih bomo uresničevali postopoma, v skladu z razvojem naše socialistične gradnje. Namen imamo narediti vse, kar je mogoče, da bi vsakemu mlademu državljanu naše ljudske republike zagotovili udobno osemletno obvezno šolanje in mu omogočili vstop v najvišje šole. Namen Imamo graditi, zlasti v hribovitih krajih in v raztresenih vaseh, osnovne Šole in gimnazije z internati Najprej pa moramo popraviti, obnoviti ali na novo zgraditi več šol v krajih, kjer so bile šole med osvobodilno borbo deloma ali popolnoma porušene. To je naša dolžnost. Prebivalstvu takih krajev moramo vsi pomagati. To tem bolj, ker je prebivalstvo talcih krajev pripravljeno, da samo največ prispeva za obnovo in izgradnjo svojih šol. Ko danes zopet odpiramo vrata naših srednjih šol, ko se pripravljamo, da bomo v kratkem začeli z rednim poukom v naših gimnazijah, na učiteljiščih in srednjih strokovnih šolah, si dovoljujem iskre, no pozdraviti vse naše učne moči, vse naše šolsko osebje in vse dijake in dijakinje. Obenem priporočam zlasti poslednjim, naj resno upoštevajo vse naše težave pri graditvi socializma in druge od tod izvirajoče težave, vse naše potrebe in dolžnosti glede šol, vse slučajne pomanjkljivosti naših učnih programov, pomanjkljivosti, ki so v šolah odraz prehoda iz kapitalizma v socializem. Naj skrbno ravnajo z učbeniki in pomožnimi knjigami. Letos smo natisnili sicer 71 novih učbenikov v milijonski nakladi, kar pa je še vedno premalo. Dijaki naj skrbno ravnajo z vsemi učili, predvsem pa naj se pridno učijo. Pridno učenje v šoli smatra naša ljudska oblast kot pomoč šolske mladine pri izvrševanju petletnega plana in bo znala tako pridno učenje visoko ceniti. Naj živi naša šolska mladinal Naj živijo naši učni kadril Naj živi naša ljudska oblast! Naj živi naša Partija s tovarišem Titom na čelul le nad štiri m pol mllliorde te vpisano za čimvečji uspeh je potrebno še vrč je politično delo med kmeti Do sobote opoldne je bilo po nepopolnih podatkih zvezne vpisne komisije vpisanih v vsej državi 4.609,689.000 dinarjev drugega ljudskega posojila. Tako je v devetem dnevu vpisovanja narastel znesek za nad 150 milijonov dinarjev. Doslej so vkupno vpisali v Srbiji 1.517,327.000 dinarjev, v Hrvatski 940,527.000 din, v Sloveniji 373,309.000 din, v Bosni ln Hercegovini 521,307.000 din, v Makedoniji 260,050.000 din in v Črni gori 77,614.000 din ljudskega posojila. V enotah Jugoslovanske armade in Ljudske milice je skupna vpisana vsota 913,336.000 din, člani jugoslovanskih predstavništev v tujini so pa vpisali skupno 6,219.000 din. Delavci »Avtoobnove« so svečano prevzeli upravljanje podjetja V Sloveniji je vpisanih 373,309.000 dinarjev V Sloveniji, kjer je bilo po nepopolnih podatkih republiške vpisne komisije do sobote opoldne vpisanih skupno 373 milijonov 309.000 dinarjev ljudskega posojila, so še vedno med najboljšimi: RLO I. in RLO IV, v Ljubljani, ki se kosata, kje bodo v teh dneh več vpisali, v ljubljanski oblasti Jesenice, Trbovlje in Celje-mesto, v mariborski pa Maribor-mesto in Dravograd ter v goriški oblasti Tolmin. Skupno je doslej vpisanih v Ljubljani-mestu 76,697.000 din, v ljubljanski oblasti 135,722.000 dinarjev, v mariborski oblasti 119,682.000 dinarjev in v gori-ški oblasti 41,208.000 dinarjev ljudskega posojila. Razen najboljših okrajnih vpisnih mest, ki vsekakor prekašajo ostale, pa so ponekod tudi slaba vpisna mesta. Tako je doslej v grosupeljskem okraju skupno vpisanih šele 2,462.000 dinarjev, 1139 kmetov pa je vpisalo od te vsote 1,393.000 dinarjev. Tudi v mariborsko-okoliškem okraju izgleda, da je še vedno premajhna udeležba s strani kmetov, prav tako pa tudi v ljutomerskem okraju. Postojnski okraj, ki je bil nekaj dni med naj-slabšimi pri vpisovanju ljudskega posojila in pri pošiljanju poročil, je v teh dnevih že boljši. Vsekakor pa bodo tamkaj uspehi, zlasti, ker bodo tudi kmetje bolj množično, kakor je to drugod po Sloveniji, sodelovali pri vpisovanju, morali še bolj poživiti agitacijo po vaseh. Nikakor ne gre v teh dnevih zanemarjati agitacijo, čeprav je razpisana vsota posojila že presežena. To pa velja prav za vse okraje v Sloveniji. Številnejši odziv kmečkega prebivalstva pri vpisovanju je odvisen od dobre in nazorne agitacije in od političnega dela, predvsem pa, da bodo kmetje pravilno razumeli pomen sedanjega razpisa ljudskega posojila. KRAJI V TRBOVLJAH VISOKO PRESEGAJO OBVEZNOST Delovni ljudje trboveljskega okraja se ne zadovoljijo s tem, d!a je razpisana vsota posojila že prekoračena, zato še vedno tekmujejo v vpisovanju. Doslej so vpisali že blizu 17 milijonov dinarjev. Najbolj se je doslej izkazal Zidani most, kjer so že za 70% presegli obveznosti. Sledijo Zagorje, Loka pri Zidanem mostu in Kotredež. Najmanj pa so doslej vtpasaili v Gafoer-skem in Čemšeniku. SevernolorejsHi napi na raznih odsehili fronte citi pravi poročilo ameriške osme armade — Jongčon in Kjongdzu še vedno v posesti južnokorejskih in ameriških sil Tokio, 9. sept. (Tanjug). Po poročilu ameriške osme armade so bili vsi včerajšnji severnokorejski napadi na raznih odsekih fronte odbiti v glavnem brez izgube terena. Do umika je prišlo samo na odseku Angangnija. Severnokorejske sile, ki so prodrle na cesto Jongčon— Kjongdzu, so sedaj samo nekaj kilometrov vzhodno od Jongčona. Obe mesti sta š» vedno v posesti ameriških in južno-korejskih sil. Enote severnokorejske armade 60 izvedle močan napad iz Kasana proti jugu, vendar je ameriškim in južnokorejskim silam uspelo obdržati svoje položaje. Napad, ki so ga izvedle severnokorejske enote proti ameriškim linijam 12 km se-verozapadno od Teguja, je bil zaustavljen. Napadi na odseku druge ameriške divizije so trajali več ur, vendar ni prišlo do nobenih večjih siprememib ameriških linij. Odbiti so bili napadi tudi na odseku 25. ameriške divizije. Mac Arthurjevo poročilo pravi, da so se na tem odseku severnokorejske enote, ki so bile obkoljene v zaledju, brezuspešno skušale prebiti iz obroča. Po tem poročilu eo se bili najostrejši boji na področju Vegvan—Sinjong, kjer so se morale nekatere ameriške enote umakniti na bližnje višine zaradi močnega protinapada severnokorejskih čeit. Britanske enote še naprej branijo 6voj odsek pred severnokorejskimi napadi. Na južnem odseku ni uspelo južnokorejskim enotam izboljšati svojih položajev. Izjava poveljnika eskadre ameriških super trdnjav Generalmajor Emmet Odonnel, poveljnik eskader ameriških supertrdnjav na Daljnem vzhodu, je izjavil, da je zaradi napadov supertrdnjav od začetka korejske vojne uničenega ali onesposobljenega tri -četrt severnokorejskega vojnega potenciala. Ker so s tem supertrdnjave izpolnile večji del svoje naloge, jih lahko uporabijo v taktične namene za podporo kopenskih operacij, je dodal Odonnel. Letalski general je obiskal Korejo, da bi ee raztovarjal z generalnim štabom ameriške 8. armade. Nov protest severnokorejske vlade zaradi bombardiranja mest Fenjang, 9. sept. (Tanjug) Zunanji minister Severne Koreje Pak Song Jong je poslal, kakor poroča radio Fenjang, novo noto Združenim narodom, v kateri pro- testira zaradi tega, ker se nadaljuje bombardiranje severnokorejskih mest. Nota ugotavlja, da prva nota od septembra ni bito predložena v razpravo Varnostnemu svetu in da so ameriška letala še naprej bombardirala in mitraljirala mesta in vasi, ki nimajo strategičnega pomena. Nota navaja, da je bilo med 7. avgustom in 7. septembrom pri zračnih napadih na Fenjang 450 smrtnih žrtev, ranjenih pa je bilo ‘235 ljudi ter uničenih 8000 hiš. Pri teh bombardiranjih je bila porušena v Fenjangu tehnološka fakulteta, bolnišnice, vež Sol in drugih ustanov. V noti je rečeno, da je skoro popolnoma uničeno mesto Čongvin, ki je štel okrog 120.000 prebivalcev. — * — Ameriška avtomobilska industrija v oborožitvenem programu Washington, 9. sept. (AFP). Američanom je bilo sporočeno, da bodo v bodoč« dobili verjetno manj avtomobilov na razpolago zaradi oborožitvenega programa. To svarilo je po radiu podal senator Wal-ter Scott Lucas, voditelj demokratske večine v senatu. Vojna na Koreji pomeni, da je treba del ameriške avtomobilske industrije posvetiti proizvodnji vojnega materiada. Predsednik Truman bo najbrž moral omejiti količino razpoložljivega jekla za avtomobilsko industrijo, da bi s tem zajamčil dovoljno količino za izdelavo tankov in orožja. Vendar pa, je dodal senator, zaradi velikega povečanja proizvodne kapacitete jeklarn ne bo treba pozvati avtomobilskih tovarn, da bi prenehal* s proizvodnjo kakor v minuli vojni. Prepoved izvoza strateškega materiala iz ZDA Washington, 9. sept. AFP poroča, da je ameriški trgovinski minister Charles Soyer izjavil, da ZDA v bodoče ne bodo dajale dovoljenja za izvoz proizvodov in surovin strateškega značaja tistim državam članicam OZN, ki te surovine ponovno izvažajo v vzhodnoevropske države ali pošiljajo v te države take proizvode in surovine iz lastnih virov. V washingtonskih političnih krogih smatrajo, da bo ta odlok še bolj omejil trgovinsko izmenjavo med Vzhodom in Za-padom in da izraža željo ZDA, da bi to stališče sprejele tudi druge zapadne države. Protislovenski izpadi vldalilevcev v trlashl ohotjci Policija v Skednju aretirala napredne Slovence, ker so lepili dovoljene lepake za bazoviško proslavo Trst, 9. septembra (Tanjug). Akcijo policije angloameriške cone STO. ki je začela predvčerajšnjim odstranjevati v Bazovici po nalogu policijskega inšpektorja z oken zasebnih stanovanj slovenske, jugoslovanske in italijanske zastave z Tdečo zvezdo, razobešene ob komemoraciji bazoviškim žrtvam, so nadaljevali v slovenskih vaseh vadalijevski informbiro-jevci. V Cerovljah in Lonjanu, vaseh v tržaški okolici, so skupine vidalijevcev in inlormbirojevske skupine iz Trsta raztrgale ponoči številne zastave z rdečo zvezdo in napisale na nekaterih hišah protidemokratična gesla. Vidailijevci in civilna policija so izvajali te protislovenske in protidemokratične akcije kljub temu, da je presed-stvo cone v Trstu dovolilo razobešati razstave z Tdečo zvezdo in lepiti lepake. V Sesljanu so člani civilne policije ukazali prebivalcem, naj odstranijo za- Ko je prišla »Dežela jutranje svežine« — tako imenujejo Korejci svojo domovino — po rusko-japonski vojni, ki 6e je pravzaprav vodila za posest Koreje, popolnoma pod japonski vpliv, so Japonci leta 1910 uradno razglasili že desetletja nameravano aneksijo Koreje. Japonci so začeli brežobzimo uporabljati metode, ki so svoj čas bile kolikor toliko uspešne med manj kulturnimi ljudstvi. Položaj Japonske na Koreje že pred aneksijo ni bil lahek. Korejci, ponosni na tradicijo svoje dvatisočletne države, so t političnimi izgredi, krvavimi upori in atentati opozarjali svet na svoje osvo-■ bodilno gibanje. Umor japonskega grofa Ita na kolodvoru v Harbinu, ustrelitev novinarja Whiteja Sfevensa, ki je propagiral japonsko aneksijsko politiko v ZDA, bomni napad v Šanghaju, ki je zahteval življenje mnogih japonskih odličnikov in številne druge akcije so izražale tedaj oster odpor proti japonskemu vsiljivcu. Po aneksiji so Japonci uvedli na Koreji strog vojaški režim s sočasnim grobim japoniziranjem korejskega naroda. Pol milijona Japoncev je ustrahovalo nad 20 milijonov domačinov, ki niso imeli nobene besede pri upravi lastne dežele. Šole, kjer je bil učni jezik japonščina, so bile pod najstTOŽjim nadzorstvom japonskih vojaških oblasti. Navzlic temu so se vrstili na univerzah in v dijaških športnih društvih protijapon-ski izgredi. V takšnih razmerah je začela delovati organizacija »Mlada Koreja«. Njene člane so Japonci aretirali kot »najmanj vredne pripadnike prezirane korejske rase, ki so se izneverili noklicu svojih očetov, ker niso hoteli več obdelovati močvirnih riževih polj«. Japonska policija je pridno pazila^ na njihov medsebojni pozdrav >Mansei«, ki je podoben japonskemu »Bansal« (po naše »Zdravo«). Korejski kmet, ki prekaša po svoji skromnosti celo Kitajca, je živel že stole tj* v »krajno neugodnih razmerah. Te- stave, pri čemer so jim grozili z aretacijo. Ker je večina prebivalstva odklonila, da bi odstranila zastave, je policija zastave sama pobrala. J Napredni tržaški listi protestirajo proti skupni akciji informbirojevcev in Slanov civilne policije ter pišejo, da je trganje slovenskih zastav in odstranjevanje lepakov kršitev temeljnih pravic slovenskega prebivalstva. »Primorski dnevnik« piše, da je ta akcija podobna fašističnim akcijam, ko bo skupine tako imenovanih skvadristov napadale Slovenske ustanove. Policija v Skednju na periferiji Trsta je aretirala skupino članov naprednih demokratičnih organizacij, ki so lepili lepake za bazoviško proslavo, ki bo 10. tega meseca v Bazovici. Na protest naprednih demokratičnih organizacij je policija v Skednju odgovorila, da ni dobila nobenega ukaza, da bi dovolila leplenje lepakov. Z 10:1 glasu je bil zavrnjen Malikov predlog o »nezakonitosti«- dela VS med 7-mesečnim sovjetskim bojkotom Lake Success, 9. sept. Reuter poroča: Na včerajšnji seji Varnostnega sveta, posvečeni izdelavi letnega poročila za Generalno skupščino, je bil zavrnjen sovjetski predlog, da bi v poročilu ne omenili dela sveta v času, ko sovjetski delegat ni bil navzoč, to je od 13. januarja do 1. avgusta. Sovjetski delegat je utemeljil svoj predlog s tem, da je bilo delo Varnostnega sveta v tem času »nezakonito«. Sovjetski predlog je bil zavrnjen z desetimi glasovi proti enemu. Malik ni uporabil veta. Varnostni svet bo imel prihodnji tajni sestanek v torek 12. t. m. Delegacija ZSSR za Generalno skupščino OZN Moskva 9. sept. Reuter poroča: V delegaciji Sovjetske zveze za bližnje zasedanje Generalne skupščine OZN bo 87 članov. Sovjetsko delegacijo bo vodil zunanji minister Višinski, delegacijo Ukrajinske SSR predsednik vlade Beranovski, delegacijo Beloruske SSR pa zunanji minister Kiseljak. V Franciji so prepovedali delovanje KP Španije in Enotne socialistične stranke Katalonije Pariz, 9, septembra (Tanjug). Francosko notranje ministrstvo je prepovedalo sleherno delovanje KP Španije in Enotne socialistične stranke Katalonije v Franciji. Prepovedano je tudi širjenje in prodaja francoskih organov KP Španije »Mundo Obrero«. Tudi je bilo razpuščeno Združenje prijateljev »Mundo Obrero«. Francoska policija je aretirala v Parizu in v drugih mestih več »tujih komunistov«, kakor imenuje notranje ministrstvo aretirane osebe. Prijetih je bilo nekaj sto oseb, večinoma republikanskih Špancev. V komunikeju notranjega ministrstva je rečeno, da je bil smoter obsežnih policijskih operacij »preganjanje pete kolone« v Franciji. Vse aretirance bodo v 48 urah izgnali iz Francije v Vzhodno Nemčijo. Izvolitev predsednika zapadnonemškega zveznega sveta Bonn, 9. sept. (Tanjug). Včeraj so izvolili novega predsednika in štiri podpredsednike zapadnonemškega zveznega •veta, ki ga sestavljajo po določbah bonn-ske ustave predstavniki zveznih pokrajin. Za novega predsednika je bil izvoljen predsednik bavarske deželne vlade dr. Echard. Dežele Južna Badenska, Bremen, Hamburg in Wflrttemberg-Hohenzollern imajo v zveznem svetu po tri glasove, pokrajine Berlin, Hessen, Rheinland, Pfalz, Schleswig-Holstein in W(irttem-berg-Baden imajo po štiri glasove, Severno- Porenje-WestfaEja, Bavarska in Spodnja Saška pa po pet glasov. Preiskava poljske ladje »Batory« v newyorški luki New York, 9, sept. (AFP). V skladu z novimi državnimi predpisi o prihodu ladij s sovjetsko zastavo ali z zastavo države, ki je v sovjetskem blojcu, v ameriške luke, je včeraj kakih 50 ameriških carinskih častnikov izvedlo šesturno preiskavo poljske ladje »Batory«. Nekateri cariniki so imeli pri sebi zaboje z orodjem, vendar niso hoteli odgovoriti na vprašanje novinarjev, če imajo v zabojih Geigerjeve aparate za iskanje z atomskimi žarki. Člani ameriške zveze pristaniških delavcev niso hoteli raztovoriti ladje »Ba-tory«, na kateri je bilo med drugim tudi 24 zabojev za sovjetsko veleposlaništvo v Washin:gtonu. Pristaniški delavci so izjavili, da imajo naročilo iztovoriti osebno prtljago potnikov in »nič drugega«. 257. sefa za pripravo pogodbe z Avstrijo London, 9. septembra 1950. Namestniki zunanjih ministrov velikih sil, ki pripravljajo osnutek pogodbe z Avstrijo, so ee 7. t. m. sestali k 257. seji. Tudi ta seja se je končala brez vsakih pozitivnih rezultatov. Na sestanku — ki je bil eden najkrajših od vseh dosedanjih — je sovjetski opolnomočenec Zarubin ponovil svoje obtožbe glede pomanjkljive denacifikaci j e Avstrije in zahteval, da namestniki znova prouče 9. člen osnutka pogodbe, čeprav so o njem že dosegli soglasje. Prav tako je ponovno izrazil »zaskrbljenost sovjetske vlade zaradi neizpolnjevanja mednarodnih obvez s strani zahodnih sil«. Delegati zahodnih velesil so s svoje strani obdolžili Sovjetsko zvezo, da namenoma zavlačuje sklenitev pogodlbe z Avstrijo in ugotovili, da pod danimi pogoji nadaljevanje pogajanj ni mogoče. Namestniki zunanjih ministrov so sklenili, da ee bodo sredi decembra t. 1. vnovič sestali. • Da do resnega nadaljevanja pogajanj o avstrijski pogodbi tudi tokrat ne bo prišlo, se je videlo že it razpoloženja zahodnega tiska, ki je ie pred 257. sestankom poročal, da Sovjetska zveza nima nobenih novih predlogov ter da še vnaprej vztraja na tistih vprašanjih, ki so onemogočila nadaljnje razpravljanje v maju in juniju mesecu t. I. Z druge strani pa je tudi avstrijski informbiro-jevski tisk v zadnjem (asu znova načenjal vprašanje Trsta in s tem v zvezi, hvalil Sovjetsko zvezo, ki se »dosledno bori za izpolnjevanje vseh mednarodnih obveznosti*. Kaže, da Sovjetska zveza hoče na vsak način izsiliti od zahodnih sil nove koncesije, v kolikor pa ji to ne uspe, pa zavleči izdelavo avstrijske pogodbe v nedogled. V tem cilju je povezala vprašanje Trsta s pogodbo z Avstrijo. To služi neposredno zavlačevanju razgovorov o Avstriji, posredno otežavanju reševanja tržaškega vprašanja z direktnim sporazumom med Jugoslavijo in Italijo, poleg tega pa naj bi to vprašanje kakor tudi vprašanje denacifikacije opravičilo težnjo po nadaljnji okupaciji Avstrije, po nadaljevanju hladne vojne na fe**1 področju. Od novembra meseca lanskega leta ]S Sovjetska zveza postavila na dnevni red pogajanj o Avstriji tri nove točke. Najprej ureditev povojnih dolgov Avstrij* Sovjetski zvezi (točka 48 b), vprašanj Trsta in vprašanje denacifikacije (čl6* 9.), o katerem so namestniki zunanjih ministrov ie lani dosegli sporazum. Glede točke 9. je prav gotovo, da vprašanji denacifikacije še vedno ni zadovoljive rešeno. Vendar je to predvsem posledic* nenačelne politike zasedbenih sil. Tudi Sovjetske zveze, ki problem denabifikOf cije ne postavlja in ne rešuje principih' no, marveč stare in nove naciste IoN samo na »zahodno in vzhodno orientirane* in v tem smislu obtožuje vse one, ki se udejstvujejo v zahodnih zasedbenih področjih, medtem ko tiste, ki razvijajo svojo dejavnost v sovjetskem zasedbenem področju in v korist sovjetske zunanje politike, organizira v »Nacionalni fronti< pod vodstvom nekdanjih vplivnih nacistov. Brez dvoma gre stalno zavlačevanje avstrijske pogodbe in iskanje novih vzrokov, ki naj bi to zavlačevanje opravičili predvsem na račun avstrijskega ljudstvi• Zato se je tudi med vsemi štrimi silami zaostrila borba, da bi avstrijskemu javnemu mnenju »dokazali svojo željo« skorajšnjim odhodom iz Avstrije, vso odgovornost pa naprtili drugi strani. Deklaracija zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije in Francije, ki so j? podali maja meseca t. I. in v kateri j0 rečeno, da se zahodne sile trudijo in se bodo še vnaprej trudile za čimprejšnjo sklenitev pogodbe, nadomeščanje visokih vojaških komisarjev s civilnimi, zmanjšanje finančnega bremena okupacije, vse to pa kaže, da zahodne sile pri avstrijskem ljudstvu vse bolj uspevajo diskreditirati sovjetsko zunanjo politiko in njen odnos do avstrijske pogodbe. To toliko laže, ker vlada Sovjetske zveze ne more prikrivati svojih teženj na zavlačevanju, ne more prikrivati, da ji ne gre za rešitev, ki bi bila v interesu miru in avstrijskega ljudstva. Pred zasedanjem Generalne skupščine OZN Čez nekaj dni, to je 19. septembra, se bo pričelo peto zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov. Na to zasedanje je odpotovala že večina delegacij, članic Združenih narodov, med njimi tudi naša delegacija z zunanjim ministrom tovarišem Edvardom Kardeljem na čelu. Sovjetsko delegacijo, ki bo po nekaterih podatkih Stela okoli 80 članov, bo vodil zunanji minister Sovjetske zveze Andrej Višinski, francosko delegacijo pa Robert Schuman. V svetu so se že pojavili prvi komentarji pred petim zasedanjem, ki vsi po vrsti prerokujejo, da bo zasedanje burno. Agencija Reuter pravi v svojem komentarju: »Pričakujemo, da bodo govori, ki jih bodo imele obe strani, opustili poslednje sledi diplomatske finese in da bodo še bolj žolčni, kakor so bili kdaj koli v skupščini in komitejih Združenih narodov.« Številni komentarji pa razpravljajo tudi o najvažnejših vprašanjih, ki jih mora obravnavati Organizacija združenih narodov. Skoraj vsi prerokujejo, da bo vprašanje, ki bo zasenčilo vsa druga sporna vprašanja, situacija v Aziji. Prav tako pa že ugibajo, kdo naj bi bil bodoči generalni sekretar Generalne skupščine Združenih narodov. Poročila zahodnih agencij javljajo, da je dosedanji generalni sekretar Trygve Lie sicer odbil svojo ponovno kandidaturo za mesto sekretarja, vendar pa pripominjajo, Z pOOO-^OO* da je vojna v Koreji do neke mere spremenila njegovo mišljenje. Prav tako kot o mestu generalnega sekretarja Združenih narodov razpravljajo tudi o predsedniku Generalne skupščine, ki naj bi bil po mnenju Reuterja Mohamed Z ah ru lab Kan, zunanji minister Pakistana. Eno vprašanj, ki bodo prav gotovo povzročila precej burne debate v Organizaciji združenih narodov, je tudi sprejem predstavnikov Ljudske republike Kitajske. V zvezi s tem poroča AFP, da bo Bevin, ko se bo sestal te dni z Acheso-nom in Schumanom v Ne\v Yorku, postavil zahtevo za sprejem Ljudske republike Kitajske v Združene narode. Nekateri britanski krogi smatrajo, da bi taka odločitev lahko povzročila prenehanje psihološkega razburjenja v Aziji, kar je potrebno za obravnavanje korejskega vprašanja in vprašanja Formoze. Ali je Koreja res ..Dežela jutranje svežine'1? daj se je preživljalo skoraj 80% korejskega ljudstva s poljedelstvom, ali pravilneje rečeno — je životarilo. Glavna hrana korejskega kmeta in delavca je bila poleg nezadostne količine riža krompir in proso, poleti pa še melone. Velike množine kmetijskih pridelkov so Japonci izvažali zase, med zadnjo vojno pa so izvoz še povečali. Ko so se Japonci nasilno polastili Koreje, je bila tamošnja zemlja občinska last, katero so v določenih časovnih presledkih na novo razdelili. Kmet je moral največji del dohodkov svojega trdega dela oddati občini v obliki davkov, in sicer običajno v naravi — v rižu. Slabe letine in »kozi stoletja izčrpana zemlja so stopnjeval« bedo kmetov, kj so se začeli izseljevati v bližnjo Mandžurijo. Na ta način so prišle japonske banke do ogromnih zemljišč. Največje bančno podjetje »Oriental Development Com-pany« si je tako prilastilo v desetih letih 99.480 cho. Na ta zemljišča naj bi se naselili japonski kmetje, toda ta načrt se japonskim osvojevalcem ni nikoli posrečil. Eden glavnih vzrokov je bilo neugodno podnebje za Japonce. Japonske banke so bile prisiljene porazdeliti svoja zemljišča v manjše parcele in jih dati v najem korejskim kmetom. Imenovano bančno podjetje je imelo 130.000 najemnikov, ki so morali letno oddati 300.000 koku riža (en koku je 140 kg). Ker so morali najemniki oddati 50% letine in celo 75%, če si sami niso mogli priskrbeti semen, so se začeli tudi ti izseljevali. Tako se je v desetletjih pred drugo svetovno vojno Izselilo en milijon Korejcev v Mandžurijo. Ker pa tujci v Man džuriji niso mogli postati lastniki zemlje, so korejski izseljenci tudi tam obdelovali kot najemniki zemljo kitajskih veleposestnikov. Kitajske oblasti prvotno niso nasprotovale podelitvi kitajskega držav- 91 ljanstva Korejcem in so celo pospeševale njihovo vseljevanje, ki naj bi prineslo Mandžuriji novo blaginjo z riževimi nasadi na zemlji, katere doslej niso obdelovali. KeT se je število izseljencev vedno bolj množilo in ker Japonska ni hotela priznati naturalizacije izseljenih Korejcev, nad katerimi je proglasila japonsko »varstvo«, je Kitajska zaprla mejo. To varstvo seveda ni bilo v interesu izseljencev, temveč je hotela Japonska le nadzirati delovanje Korejcev onstran Mlada korejska mati meje. Mnogo Korejcev ae je izsalllo tudi v Vladivostok In tia ozemlje Amurja, odkoder jih sedaj po vesteh iz krogov OZN pošiljajo v severnokorejsko vojsko. Prve korenine narodnoosvobodilnega gibanja Korejcev segajo že v ča* japonske okupacije. Razrastle pa so •« med drugo svetovno vojno kljub vsemu terorju japonskih militaristov. Ko je po osvoboditvi izpod japonskega jarma prišel čas, da sl korejski narod po svoji volji Izbere vlado in način življenja, pa se je zgodilo, da je postalo bedno in izmučeno korejsko ljudstvo predmet mešetarjenja tujih sil, ki so štirideset let po japonski okupaciji v borbi za nadoblast v svetu razdelili Korejo na dva dela in ji slednjič vsilili vojno, ki ji bo poleg uničenja tolikih človeških življenj vzela še to, kar ji je ostalo. Kakor rečeno, je bila Koreja ob japonski zasedbi skoraj v celoti poljedelska dežela. KeT so smatrali Japonci Korejo za življenjsko potrebno dopolnilo svoje otoške države, so poleg izboljšanja riževih polj in poljedelstva sploh začeli industrializirati zlasti, če ne predvsem, severni del dežele, ki je bogat prirodnih zakladov. Tega niso storili iz ljubezni do zaničevanih Korejcev niti ne za izboljšanje njihovega življenja, pač pa v svojo lastno korist, v prvi vrsti iz strateških razlogov. Kaj vse so v tem pogledu storili in kdo se zdaj s tem okorišča, naj povedo naslednji podatki. Po »osvoboditvi« Severne Koreje so odpeljali v Sovjetsko zvezo vse električne naprave, precizne stroje in drug važnejši material iz tovarn. Prav tako so zasegli skladišča surovin in zaloge nadomestnih strojnih delov. Posledica je bila močna utesnitev proizvodnje. Mnoge tovarne so se morale pridružiti drugim, da so mogle kolikor toliko obratovati. Tovarne, katerim •• je posrečilo nadalj- Jugoslovanski novinarji v Angliji London, 9. septembra (Tanjug). Skupina jugoslovanskih novinarjev, ki je odpotovala na povabilo britanskega zunanjega ministrstva v Veliko Britanijo, je prispela včeraj z letalom iz Ziiricha na londonsko letališče. Jugoslovanske novinarje so sprejeli na letališču zastopniki Urada za informacije britanskega zunanjega ministrstva, ministrstva za informacije FLRJ in jugoslovanskega veleposlaništva. XXX nje obratovanje, so morale delati za Sovjetska zvezo. ZSSR je prevzela več industrijskih podjetij, ki predelujejo les, cement, umetna gnojila in drugo potrošniško blago. V teh tovarnah delajo korejski delavci pod sovjetskim nadzorstvom, tovarne pa morajo določen odstotek proizvodnje izročiti Sovjetski zvezi. V Severni Koreji so bogati gozdovi in rudniki. Zlato, srebro, cink, baker, železo, volfram, grafit in premog. V zadnjih letih japonske okupacije se je zelo razvila bombažna industrija, kakor tudi svilamice. Tudi tovarne papirja in keramična industrija so precej razvite. Večina teh proizvodov gre na podlagi dolgoročnih pogodb v ZSSR. Razen tega sl je Sovjetska zveza z ustanovitvijo delniških družb zagotovila točno kontrolo nad celotnim korejskim gospodarstvom, natančno tako kakor v drugih njej podrejenih državah. »Wonson Oil Company« je tipičen primer za delovanje teh delniških dnižb. Polovica akcij je v sovjetskih rokah. V primeru navedene družbe je dobila Sovjetska zveza svoj delež kot dar za usluge, ki jih je storila Rdeča armada pri osvoboditvi Koreje. Tovarno te družbe vodi Rtis in največji del proizvodnje gre v ZSSR. Plačilne pogoje so seveda določili v Moskvi. Tako prodaia n pr. »Southern Sakkalin Oil Trust«, ki je v sovjetskih rokah, surovi petrolej »Wonson Oil« kompaniji po cenah na svetovnem tržišču, toda mineralni produkti, ki jih proizvaja Wonson kompanija iz petroleja, se morajo prodati Sovjetski zv«d pod ceno na svetovnem tržišču. Ceno določi sovjetska vlada. Korejski narod, ki so ga po skoraj polstoletnem japonskem suženjstvu tuje sile pahnile v nesrečno vojno, preživlja danes težko preizkušnjo, toda prišel bo dan, ko bo sam svobodno odločal o svoji srečnejši bodočnosti v družbi neodvisnih demokratičnih narodov. Takrat bo njegova svobodna država zopet prava »De* žela jutranje »vežine«. Efiisšna pninfea naSepa Jadran Ce si hočemo zamisliti celotno podobo naSega Jadrana, moramo imeti pred očmi ne le 2100 km dolgo obalo, 60 večjih in 500 manjših otokov, ki imajo obseg okrog 4200 km, marveč razen morja in izredno razčlenjene obale še vse tiste značilnosti, nudijo pogoje, da je Jugoslavija pomorska dežela. Zato ni tako lahko z nobenim sredstvom, pa tudi ne z naj-boljšo razstavo, prikazati našega morja in obale v zemljepisni, gospodarski, zgodovinski in nacionalni perspektivi. Pomen Jadrana za našo deželo in zlasti za Prihodnost je mogoče bolje razumeti le, £e nam stopi dovolj živo pred oči večstoletna zgodovina življenja in bojev Jugoslovanov ob Jadranu. Tedaj tudi jasneje sprevidimo, kako tesno je povezana z Morjem vsa naša u&oda v sedanjosti in Prihodnosti ter da so neodvisnost dežele, njena blaginja in gospodarski razvoj najbolj odvisni od naš? ffioči na morju. Velikanske vloge Jadrana z njegovimi gospodarskimi, prometnimi, zemljepisnimi in ekonomsko geografskimi činitelii te jasneje zavemo na .sedanj: veliki ja tiranski razstavi, ki so jo včeraj odprli v Zagrebu v umet-Bednem paviljonu n J a dr n »j s^rt_r«28'«vrt^ vetih domen Jugoslavije kot pomorske države ogleda5 najprej. Hkrati z občutkom ponosa ob spoznanju naše velike preteklosti ob Jadranu pa se ti budi tudi občutek sramu, da povprečni človek pri nas taiko malo ve o naših slavnih tradicijah in sploh o zgodovini našega pomorstva. Zato pač marsikdo ne more dovolj ceniti morja in ne gleda nanj s patrio- »-■!."s: gu kralja Tomi T- elava Razstavni paviljon v primeri z bogato vsebino razstave ni velik; namen razstave je, da zajame vse glavne značilnosti Jadrana in prikaže zlasti slavne tradicije našega pomorstva od naselitve Slovanov na Jadranu do sedanjega začetnega, toda silnega razvoja naše trgovske mornarice, ladjedelništva in še posebej neprecenljivo vlogo vojne mornarice kot budnega stražarja miru na enem najobčutljivejših krajev velikega sredozemskega zaliva. Zgodovina, razvoj tehnike v pomorstvu, promet, gospodarstvo, vojna mornarica in še cela vrsta strok, k; morejo le v posrečeni sintezi prikazati Jadran in našo deželo kot trdno ce -loto — preteklost in sedanjost kot verigo zgodovine — vse to je zajela razstava. Zato « tem bolj presenečen, ko stopiš v paviljon, Vhod prikazuje trebuh velike ladje. Pred njim utripata luška svetilnika, visoko nad paviljonom in parkom pa se pno dolgi trakovi mornariških zastav. Pričakuješ, da boš zašel v nepregledno goščavo razstavnega gradiva in da se še ne boš tako zlahka znašel med številnimi strokami Že zunaj ob paviljonu vlada pravo obalno vzdušje s številnimi športnimi čolni, s partizanskim čolnom, kakršni so igrali tako veliko vlogo med nastankom naše vojne mornarice med narodnoosvobodilno vojno, z velikim kovinskim bazenom za potapljača — ki ga lahko opazuješ v vodi skozi šipe v stranski steni — s kartami svetilnikov, potopljenih ladij, s pregledom obalne in luške pilotaže itd. Očitno je, da mnogo gradiva sam paviljon ni mogel sprejeti. Na delu pa so bili pravi umetniki z razstavnim odborom, ki je imel pred seboj jasno podobo razstave, preden so začeli delati na samem razstavišču. Mornariški podpolkovnik Dušan Plenča je sestavil načrt v obliki scenarija; ko bereš scenarij, se ti začne pred očmi živo razvijati zanimiv film. Ta »film« pa je bilo treba uresničiti. Pri tem je ijnel precej besede arh, Djuka Kaurič. /.aTes veliko delo pa so1 opravili tudi akademski slikarji Murtič, Biščan in Goldoni Velike stene pokrivajo panoji. Prav v teh slikah je velik del »filma«. Stoletja iz zgodovine našega Jadrana so zgoščeno, pregledno in umetniško prilcaicr.ft v pojasnilo in poudarek dokumentarnemu razstavnemu gradivu. Brž ko vstopiš, se ustaviš v osrednjem Prostoru. Pozornost ti pritegne nad pet Petrov dolg model torpednega rušilca, ki »plava« visoko pod stropom. Pod njim na tleh pa so naperjene proti vhodu torpedne lansime cevi na poligonu. Za njimi vidiš minometalca, torpedo v prerezu, Prikaz, kako deluje magnetična mina, dalje najsodobnejše instrumente z radarjem in modele podmornic. Gradiva sicer ni mnogo, najbrž pa prav zaradi tega na-Pravi na gledalca tem močnejši vtis Na desni osrednjega prostora je zgodovinski del. Priporočljivo je, da si ga 7 Oljne rastline - najracionalnejši vir is preskrbo i maščobami Pogled na reško pristanišče tičnim ponosom zrelih državljanov, ki jim je zgodovina ne le učiteljica, marveč tudi spodbuda, da zavedno izpolnjujejo svojo zgodovinsko nalogo. Tovariš Tito je dejal: »Jadransko morje je toliko naše, kolikor to ustreza mogočnosti in moči naše dežele — toliko bo naše in toliko je naše.« Razstava pa govori, da je zgodovina našega pomorstva prepletena z neštetimi junaštvi naših mornarjev od prihoda Slovanov na morje v 7. stoletju do dandanes. Naši predniki so bili že v 7. stoletju. mornarji. Leta 642 so napravili z Liburni pohod na Lepant. Neretlj.ani so leta 880 pri Makarski uničili ladjevje beneškega doža Petra Kandiana I. Že leta 1058 je imel Peter Krešimir IV. močno mornarico, ki je branila našo obalo pred Benečani. Dubrovniško ladjevje je leta 1032 premagalo Saracene. Uskoki na Jadranu so bili nepremagljivi in neuklonljivi; Benečanom so delali največje preglavice. Leta 1507 so kljub močni blo- čali dalmatinski mornarji. Iz tako slavne preteklosti bi drugi narodi kovali velik propagandni kapital. Pri nas pa pogosto niti ne ugotavljamo, ko bi bilo treba — kaj šele, da bi se bahali — da je bila n. pr. Boka s svojo mornarico, ki se je začela razvijati že v 9. stoletju, eno najpomembnejših momariško-trgovskih središč ob Jadranu v dobi jadrnic; zelo mnogo je pripomogla nastanku in razvoju tujih mornaric, zlasti ruski, v 18. in 19. stoletju. Na razstavi vidimo tudi zelo zanimivo sliko, ki prikazuje slovitega mornarja Marka Martinovima sredi ruskih bojarjev, svojih učencev. Ruski zgodovinarji so kratkomalo prezrli, da so se ruski mornarji šolali v P er as tu. Zgodovinski dokumenti pa se še niso popolnoma porazgubili. Precej so jih zbrali na jadranski razstavi. Raziskovalci se bodo ob njih nedvomno nekoliko zamislili. Najbrž se bo kdo tudi vprašal, zakaj doslej nismo še pokazali večjega zanimanja za zgodovino našega pomorstva in zakaj nismo še začeli sistematično zbirati in proučevati dokument,amega gradiva v okrilju ustanove, ki je nujna za Jugoslavijo kot pomorsko deželo — centralnega mornariškega muzeja. Prav ta razstava daje tudi živo pobudo za ustanovitev mornariškega muzeja. Pot iz preteklosti, ko- so naši mornarji, ladjedelci in admirali s sv>ojim delom, spretnostjo in z znanjem krepili ter proslavljali tuje dežele — n. pr,: Dalmatinci 60 bili prvi avstrijski mornarji, Ivan Višin je s 300-tonskim brikom v letih 1858—1859 z devetčlansko posadko ob-jadral svet, Imojeviča je Peter Veliki imenoval prvega »komandora« ruske flo-ie — je držala 6kozi narodnoosvobodilno ; vojno. Med narodnoosvobodilno vojno je ! nastala med najhujšim trpljenjem in v j resnici legendarnim junaštvom naših par-j tizanskih oddelkov vojna mornarica. Razvila se je — iz ribiških čolnov Naši mornarji so 6e na teh »ladjah« borili proti najsodobneje oboroženemu okupatorju. Ta edinstveni nastanek vojne mornarice v zgodovini prikazuje bogata zbirka dokumentarnih fotografij o slavnih akcijah. Zbrali pa s© tudi precej drugega dokumentarnega gradiva. Ko si ogledamo vse to, se pomudimo z mnogo večjim zanimanjem v oddelku, ki prikazuje našo trgovsko mornarico dandanes. Spoznamo globlje, kaj pomeni, da se je tonaža naše trgovske morna rioe od konca leta 1945 do polovice petletke povečala od 64.000 do 230.000 ton Razumljiv je naš ponos spričo tega, da smo od junija Jani doslej izr o Sili v promet osem motornih oceanskih .ad.j. Štiri ladje tipa -»Zagreb« so izdelale naše ladjedelnice. Z drugačnimi očmi gledaš poslej modele potniških ladij na razstavi. (Takšen model stane okrog 600.000 deviznih dinarjev — koliko dela pa je vloženega v ladjo!) Bolje 6e tudi zaveš, kako velik pomen ima naša mednarodna plovba in da je ribištvo s predelovalno industrijo Po tem, kakšen odstotek ornih površin zavzemajo industrijske rastline, lahko najbolje ocenimo intenzivnost kmetijske proizvodnje. Agrarno zaostale države imajo prav malo njiv zasejanih z industrijskimi rastlinami. Nič čudnega ni, da naši setveni plani narekujejo^ iz leta v leto obširnejšo setev industrijskih rastlin. Poleg hmelja so v Sloveniji ravno oljne rastline najvažnejše industrijske rastline. S tem, da forsiramo njihovo setev, doprina-šamo siguren in smotern prispevek dvigu kmetijske proizvodnje ifi. dosegamo hl-trulu dva pomembna rezultata. Prvič, •». najbolj racionalen^ način si zagotavi.>i::potrebne maščobe, dirugič, s postranskim pridelkom — oljnimi pogačami krijemo v precejšnji meri krepke beljakovinaste krme in tako večamo produkcijo mleka. Lahko trdimo, da je bilo gospodarsko leto 1949/50 prelomnica v proizvodnji oljnih rastlin. Skoraj v vseh krajih Slovenije so namreč kmetje spoznali, kakšne velike možnosti za setev oljnih rastlin so na razpolago 'i kako malo so se jih doslej posluževali. Marsikateri pridelovalec je to leito sam prišel do pravilnega zaključka, da s setvijo oljnih rastlin najbolje rešuje vprašanje obvezne oddaje masti. V primerjavi s proizvodnjo svinjske masti so oljne rastline beležile^ visoko zmago 4:1. Seveda je razumljivo, da tega razmerja ne smemo posploševati, jemati ga enostransko, kajti na vsakem gospodarstvu je več ali manj take krme, ki jo je prašič edini sposoben predelati v mast in meso, brez svinjske masti in mesa se v kmečkem gospodarstvu ne shaja, s svinjskim mesom se dostikrat najlaže krije obveznost v oddaji mesa, ustvarjajo denarni dohodki z njegovo prodajo na prostem trgu itd. Gotovo pa drži,, da so oljne rastline najbolj racionalen vir, če gre samo za produkcijo maščob. Če so stvari takšne, poglejmo, kakšna je situacija na terenu. Dvoje nas zanima; kako poteka setev oljne repice in kako kontrahaža vseh oljnih rastlin. Pregleda nad setvijo oljne repice nimamo v rokah. Reipubliški planski organi so precej pozno povečali nekaterim okrajem setveni plan oljne repice. Repica pa je na nesrečo tista rastlina, ki ne more čakati na dostavo planov, temveč hoč8 čimprej v zemljo. Zaradi zakasnelosti v planiranju je tudi kontrahiranje v zaostanku. Tako izkazujejo glavni _ producenti oljne repice — okraji Ptuj, Maribor okolica, Radgona, Murska Sobota realizacijo kontrahaže med 10 in 30%, okraji pa, kjer plan oljne repice ni bil naknadno povečan, kot so n. pr. Novo mesto, Krško, Trebnje, Grosuplje, Kamnik, Kranj in drugi, pa med 30 in 60%. V mestih Ljubljana, Maribor in Celje ter v okraju Šoštanj je plan kontrahaže izpolnjen oziroma celo prekoračen. Iz neštetih rezultatov lahko zaklju*-čimo, da je tudi na ljudskih odborih precej krivde, da setev in kontrahaža nista še izpolnjena. Če bi si prizadejali kot je potrebno, bi beležili izpolnitev prvotnega plana, kar bi v republiškem merilu pomenilo izpolnitev naloge s 75%. Kot drži, da oljna repica ne more čakati na razrez planov, tako tudi drži, da se sama setev brez primerne organizacije ne more uspešno izvršiti, četudi je letos način planiranja setve drugačen, kot je bil prejšnja leta — letos sestavljajo plane na podlagi količine pridelkov, ki jih bodo oddali, sami kmetje — bi moralo biti ljudskim odborom jasno, da samo s tem setev še ni zasigurana. Preskrba semena, organiziranje medsebojne pomoči, pregled nad ogrožanimi površinami, evidenca 6etve, to 60 vprašanja, mimo katerih ne bo mogoče. Ravno pbčasen potek kontrahaže oljne repice je tipičen primer, ki bi ga morali samoiniciativno reševati ljudski odbori, če so vzroki v kontrahaži, potem je treba pojasnjevati pridelovalcu pogoje kontrahiranja, pobi* jati pomisleke in pojasnjevati, da bo v primeru pozebe zavarovanega posevka razbremenjen'odgovornosti, da se s kon-trahažo ustvarjajo sigurne osnove v preskrbi z maščobami itd. če je pa vzrok v zaostanku same setve, potem je potrebno izvesti ukrepe za zagotovitev setve (pomoč v obdelavi, dodelitev umetnih gnojil, preskrba semena itd.). Zaradi toplega vremena je še dober teden čas za setev oljne repice. Potrudimo se, da bomo zamujeno nadoknadili. Kontrakiranje sončnic in bučnic se je že začelo. Kljub temu da pridelovalci še povsod ne vedo za obveznosti, so kon-trahirald že 300 ton semen. Brez dvoma je pri teh kulturah dovolj časa, da se izpolni plan kontrahaže, Treba pa je pojasnjevati vsem, ki odlašajo s kontrahažo, da so na napačni poti. Za čiste posevke je treba že sedaj pripraviti zemljo, razmisliti je treba, kje vse bomo lahko po-sejaM vmesne posevke, oskrbeti si bo treba čim boljše seme, nabaviti umetna gnojila itd. Poleg vprašanj proizvodnje, ki jih je treba temeljito obdelati, je treba dati poudarka. pravočasni kontrahaži. Lahko trdimo, da še mnogi pridelovalci ne poznajo vseh ugodnosti kontrahaže. Le tako bomo dokazali pridelovalcem tisto, kar smo uvodoma postavili; da so oljne rastline najboljši vir za oskrbo z maščobami. M. T. Kak« Komo nitlOlt kalif oreltskefta kaparja kadi napravili izpad iz svojega Senja ter j siln0 pomembna gospodarska stroka, napadli Rovinj, Leta 1571 so v bitki pri j V resnici — treba je obiskati raz-Lepantu sodelovale tudi številne naše ga- i stavo, da se bolje zaveš pomena besedi leje — vsako naše obalno mesto je po- j Jugoslavija je pomorska država. Razsta-6lalo po eno. 0 slavni zgodovini Dubrov- j va nas prepričljivo opominja, da je Ja-nika pa bi bilo treba pisati cele knjige, j dran naš, da pa je zato terjal v pretek-Dubrovniška republika je dosegla v 16. j losti kakor terja v sedanjosti delo, spo-in 17. stoletju največji razcvet. Slavno j sobnost, junaštvo in zavednost naših naj-preteklost ima tudi bokeška mornarica, boljših ljudi, ki je dosegla v 17. in 18. stoletju naj- Prireditel večji vzpon. jasnim pogledom na smoter prireditve Mnoga zgodovinska dela pačijo zgo- dali razstavi primarno obliko in vsebino dovino našega pomorstva ali jo skušajo ; ob dnevu naše vojne mornarice. Kot načelo zatajiti, Tako n. pr. navadno bere- j ša orva večja jadranska razstava budi ve K^par se je pri nas v Sloveniji ugnezdil v naših največjih sadjarskih centrih in resno ogroža ne samo kvaliteto pridelka, temveč tudi nadaljnji obstoj sadjarstva kot panoge. Da ga uničimo je treba škropiti vsako zimo enkrat, če mogoče tudi dvakrat; treba je čistiti sadovnjake, in končno, če ne gre drugače, škropiti tudi poleti. Sedaj je pred nami čas zimskega škropljenja! V laže okuženih krajih je dovolj, če škropimo pozimi samo enkrat, kjer pa so okužbe močnejše, pa dvakrat, najprimerneje , v novembru in začetkom marca. Dvakratnega škropljenja pa ni treba izvajati dve zimi zaporedoma. Če smo lansko zimo škropili dvakrat, potem letošnjo zimo zadostuje enkrat-i nn akionlipnii' Dobro je tudi, da drev- mo, da je leta 1866 avstrijska mornarica v bitki pri Visu potolkla italijansko ladjevje. V resnici so v tei bitki odlo- Prireditelji so z umetniškim čutom in j no škropljenje. je ostrgamo in že pri tem uničimo velike količine kaparja in drugih škodljivcev. Škropili bomo z »durlo«! Mnogi so proti temu in pravijo, da se škropljenje z durlo ne obnese, da se drevje pokvari itd. Durla je izvrstno sred- ko zanimanje. Posvečamo ji pozornost tudi v Sloveniji, saj je naša usoda prav tako najtesneje povezana z Jadranom. Zato *mtnci so uresničili s v o ? o z e N o Najlepša in največja stavba v Zatolminu je novozgrajeni zadružni dom. Za-tolminci so ponosni nanj, saj je eden naj-lepših v goriški oblasti. Zgradili so ga v sedaj ustanavljajo. Tudi trgovino kmetijske zadruge bi že vselili v zadružni dom, pa imajo oviro zaradi nedobavljenih rolet za izložbena okna in vhod. Čeprav so že dveh letih in 6 tem postavili čvrst temelj s večkrat, prosili zanje, jih kljub vsem proiš-za nadaljnji kulturni in gospodarski raz- | njam še do danes niso prejeli. Začeli so voj vasi. | pripravljati tudi kulise za oder. Premalo V Zatoimincih, ki so mnogo pretrpeli pa posvečajo pažnje frontnemu kotičku in Novi kadri naše vojne mornarice Split, .-. septembra. Desetega septembra. na dan Jugoslovanske vojne mornarice, bo končal pouk drugi razred gojencev vojaškega pomorskega zavoda in l>rvi razred goieneev vojaškopomor-skega tehničnega zavoda, lugoslovau-ska vojna mornarica bo pridobila več novih, strokovno in politično izobraženih oficirjev, ki so v treh letih '^trajnega šolanja in praktičnega dela °d1ično obvladali vojaško pomorsko zna-I*0?t in splošno kulturo. Ob dnevu mornarice bodo najboljši med njimi dobili naslov »Titovi gojenci«, Njihova imena pa bodo vklesali v spominsko ploščo zavoda. pod Italijani in Nemci, je tlela želja, da bi si čimprej postavili svoj kulturni dom, i Začeli so razkopavati ruševine kasarn pri ; Poljubinu in odvažati kamnite bloke ter opeko, Skupina mladincev in mladink je razkopavala bunkerje celo pod Bogati ; nom, da je priskrbela nekaj železa. Po- ! zimi, ko niso mogli več voziti s konji po strmih, rebrih, so frontovci prevažali z ročnimi sanmi skale. j Spomladi 1948 je zaškrtala na gradbi šču prva lopata. Vaščanov, ki so poma- : gali z delovno silo, vprežno živino in ma terialor.1, je bilo na gradbišču vedno več Nekateri so gledali obsežne temelje z nevernimi očmi in besedovali, čemu je potreben tako velik dom? Ko pa so pre motrili načrte in potrebe vasi, je zaskrbljenost izginila tudi pri teh maloštevilnih Zadružni dom je z vsakim dnem rasel in 1 maja letos je bila stavba dograjena Sedaj imajo Zatolminci lepo dvoran' z gledališkim odrom, ki je pripravljeno tudi za kinematografske predstave. \ domu ie dovolj prostora za trgovino krru ti'ske zadruge, krajevno gostilno, šival r.ico, za ljudski odbor, ki že posluje njem, in za knjižnico V velikem klet nem prostoru bodo ogradili brivnico javno kopališče in lepa skladišča. Poč strešje pa bodo sčasoma preuredili sobe za prenočišča potnikov. Čeprav s-Zatolminci vložili v delo pri zadružner, domu že nad 25.000 prostovoljnih ur, bod' morali še precej časa žrtvovati za ureje vanje doma. V svetlih prostorih bo v kratkem za- j čela poslovati šiviljska zadruga, ki jo knjižnici, katera bi že lahko bila v no vozgrajenem domu. ki je opravil skoraj 900 prostovoljnih ur, med vozniki pa ee je izkazal Ivan Jer-rnolj, ki je opravil eno tretjino vseh vozniških ur. Sedaj, ko imajo Zatolminci svoj zadružni dom, bodo motali še bolj vztrajno delati in pritegniti slehernega člana Fron. te v kulturno kakor tudi v politično delo, da ne bo zadružni dom služil samo kot ! stavba za gospodarske namene, ampak Med najboljšimi delavci pri gradnji za- I predvsem kot središče kulturnega in ^pobil tovnrl? Ivan Leban. !ii?{re<5n življoi'1 B Novozgrajeni zadružni dom v Zatolminu stvo, ki ga izdelujemo doma iz domačih surovin v zadostni količini. Najprej so začeli durlo izdelovati v Nemčiji, kjer jo še vedno uporabljajo. Zakaj lani škropljenje z durlo ni bilo v celoti uspešno? Manjše količine škropiva so bile pokvarjene, toda v večini primerov je neuspehu krivo nepravilno škropljenje, predvsem to, da so škropili v času, ko drevje ni bilo popolnoma golo in so uničili liste ali brstje. Letos bo škropivo izdelovala druga tovarna in je to njena planska naloga. Durla je letos preizkušena in je dokazano, da je dobra in da v 90—100% povzroči uničenje škodljivca. Nekateri spet pravijo, da bi bilo bolje škropiti z drugimi sredstvi, vendar bi bilo to sila negospodarsko; durlo izdelujemo doma, vsa druga sredstva, ki niso nič bolj učinkovita, pa bi morali za drag denar kupovati v inozemstvu. Število okuženih dreves gre v sto in stotisoče. Za škropljenje vsakega drevesa porabimo okrog 15 litrov durle; potrebe so ogromne, vendar naročil ni od nikoder. Morda nekateri še ne vedo, da je škropljenje po zakonu obvezno? Okrajne zveze kmetijskih zadrug kot trgovski organi po okraijih ne naročajo škropiva. Poverjeništvo za kmetijstvo vsakega okraja mora takoj ugotoviti potrebe in se sporazumeti z OZKZ, ki naj škropivo nemudoma naroči, da se bo lahko zagotovila pravočasna proizvodnja v tovarni. Kakšne so potrebe in kakšna naročila?- V okraju ^laribor-okolica je n. pr. nad 166.000 okuženih dreves; tu bodo za škropljenje rabili okrog 110 ton durlinega koncentrata. Na zalogi imajo baje 50 ton, naročili pa še niso nič! Iz okraja Kranj n. pr. poročajo, da je okraj okužen, niso pa naročili še niti ene tone durle. Prav tako imajo velikq ‘ potrebe v okrajih Celje-okolica, Novo ■ mesto, Poljčane, Ljutomer in drugod, vendar iz teh okrajev še ni prišlo ni-kako naročilo. V tolminskem okraju sta po kaparju j okužena KLO Tolmin in Kobarid. Če tu ne bodo resno pristopili k škropljenju se kapar lahko razširi po vsej Pri-> morski. Znano pa je, da v skrajnem j primeru kapar napada tudi drugo sad-| no drevje, ne samo jablane in hruške. | Škropiti sicer ne bomo začeli že ju-' tri, toda s pripravami je treba začeti, j Na okrajih si morajo vse dobro orga-I nizirati in delati bolj samostojno, ,ne pa j za vsako malenkost vpraševati pristojne centre. Ali bo za akcijo dovolj škropil-‘ nic? Nekaj bomo sicer dobili novih, to-! da največ si bomo pomagali s starimi in s tistimi, ki jih bomo popravili. Tudi sadovnjake je treba pripraviti za škropljenje, posekati je treba drevje, ki je preveč okuženo, kjer se kapar več ne da uničiti. Tako drevo predstavlja vir okužbe. Prav tako je treba drevje obrezati, ostrgati in razredčiti previsoke !crone, da bo škropljenje čim uspešnejše. Ministrstvo za kmetijstvo bo organiziralo tečaj za uporabo škropilnic, da ne bodo na okrajih, ko se bo škropljenje začelo, dejali, da nimajo ljudi I ki bi se razumeli na škropilnice. O nekaterih aktualnih V današnjem kulturnem ustvarjanju in poustvarjanju zadevamo na razne eini-telje, ki mnogo bolj kakor v katerikoli dobi krepijo, včasih pa deloma tudi ovirajo naše kulturno usmerjevanje. Mislim. da je umestno, da se ozremo na nekaj takih činiteljev. V javnem življenju v zadnjem času reorganiziramo naš upravni aparat. Navidezno ta pojav nima nobene neposredne zveze s kulturnim življenjem. Toda medtem ko se vrši reorganizacija upravnega dela, ko so naše froniovske organizacije ugotovile, da je v našem gospodarstvu v splošnem preveč administrativnega aparata, in je naša 'ljudska oblast začela reševati ta problem, so posledice tega dejstva marsikje neprijetno zadele tudi naše kulturne kadre in bodo verjetno oškodovale tudi našo materialno kulturno bazo. Vprašanje zmanjševanja administrativnega aparata in depro-fesionalizacije pa ima na kulturnem polju svojstven karakter, ki ga ne moremo obravnavati analogno z reorganizacijo upravnpga dela v gospodarstvu. Seveda je treba ugotoviti, da kulturni aparat nikakor ni imun pred birokratizmom, vendar pa ga je treba obravnavati precej drugače. Zelo škodljivo za kulturno življenje utegne bit} dejstvo, da so pri reorganizaciji pri delovnih kolektivih izmenjali ali odpustili kot nepotrebne administratorje tudi mnoge sposobne kulturno-pro-evetne referente, pevovodje, režiserje ali knjižničarje. Celo kar vsem okrajnim tajnikom Ljudske prosvete je grozila vse do zadnjega »debirokratizacija« ne glede na njihove zmožnosti in ne glede na to; da nimajo vsi okraji enakih pogojev ali potreb. Se celo več! Na več okrajih so jih želeli kar enostavno preleviti iz ljudskoprosvetnih referentov, ki so praviloma tudi voljeni tajniki okrajnih odborov Ljudske prosvete, v referente za materialno oskrbo, kjer se je tak referat pač med tem časom na novo ustanavljal. To pa je pravočasno preprečil Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije s pomočjo Izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Skrb za kulturni razvoj kakega naroda cenimo po njegovih kulturnih ustanovah. Naša oblast je doslej zgradila mnoge institute, laboratorije, radijske postaje, splošno pa je 6krb za popravila, razširitve in zidavo prostorov za mnoge kulturne ustanove znatno padla. Ne mislim pri tem 16 na nove šolske stavbe in nove šolske prostore, kar je v Sloveniji še posebno negativen pojav. Dejstvo je, da se neuspešno borimo že vse od osvoboditve za dostojne prostore študijskih knjižnic v Mariboru, Gorici, Celju, Novem mestu in drugod. Skoro enako je stanje glede muzejev, nekoliko boljše glede kinodvoran, stanje naših reprezentančnih gledališč in koncertnih dvoran pa ni v desetih letih glede na naraščajoče potrebe zadostno napredovalo. Jasno je, da ne moremo še graditi mnogo velikih reprezentančnih zgradb, toda nerazumljivo je, da na primer po petih letih še vse do danes nismo mogli dograditi prepotrebnega gledališča v Celju. Ravno toliko časa. se je reševalo na neštetih konferencah vprašanje preselitve mariborske študijske knjižnice v primerne prostore, kar še do danes ni rešeno. V povojni izgradnji pogrešamo imen mladih arhitektov in njihovih del v javnih zgradbah. Mislim, da ni temu kriva samo nujnost kapitalne izgradnje, pod katero prvenstveno smatramo izgradnjo industrijskih objektov, ampak tudi napačno kampanjsko gledanje na nerentabil nost kulturnih zgradb. Socializem zahteva večjo kulturnost kakor kapitalizem. Zato postaja nujno, da vzporedno z industrijskimi objekti hitreje gradimo tudi kulturne .zgradbe. Morda še najbolj značilen primer v negativnem smislu kaže naše največje industrijsko središče Trbovlje, kjer bi se zelo razvito kulturno prosvetno udejstvovanje še mnogo bolj razmahnilo, če bi imeli za razvoj društvenega življenja na razpolago primerne prostore. Nasprotno pa visoko razvito društveno življenje na Goriškem v pretekli dobi hira vprav zaradi pomanjkanja kulturnih zgradb. V tem oziru nas verjetno že vse druge republike prekašajo. Pri tem nazadujemo tudi glede na izgled skoro vseh javnih prostorov, kar velja posebno za srednje velike kraje v Sloveniji in vendar bi naši uspehi v kulturi, znanosti in umetnosti ob boljših materialnih pogojih gotovo še bolj narasli. Znaten porast zasledimo pri izgradnji ljudskoprosvetnih prostorov. Zadružni in sindikalni domovi, manjše dvorane, rdeči kotički in klubske sobe se razvijajo po večjih industrijskih in kmečkih centrih. Toda tudi ta izgradnja je često naletela pri spontani želji prebivalstva na težke materialne ovire, ko graditelji niso mogli dobiti potrebnih sredstev za gradnjo, ali pa so jih morali izredno drago kupovati kot luksusno predmete. Tako je na primer samo ena zavesa za oder v zadružnem domu v Prva čini stala nad sto tisoč dinarjev, ali Pa primer, ko Delavska knjižnica v Celju sploh ni dobila dovoljenja za gradnjo knjižnice in čitalnice, čeprav je imela na razpolago material in finančna sredstva, ki so zato zapadla. Doslej je ljudska oblast dajala kulturnim institucijam in tudi družbenim organizacijam za razvoj kulturnoprosvet-nega dela dotacije iz svojih ‘lastnih virov. Za Ijudskoprosvetne ' organizacije je bil tak način dotiranja izredno važnega pomena. Dočim so vodstva ljudskoprosvetnih in še posebno sindikalnih organizacij spoznavala pomen podpore za kulturno-prosvetno delo in se je na ta način načrtno močno dvigala materialna baza za kult.-prosv. delo, bodo pri reorganizaciji verjetno ta centralna sredstva zmanjšana. Po sklepih XII. plenuma Centralnega odbora sindikatov bodo v glavnem osnovne edinice same razpolagale s fondi, ki jim bodo ostajali od članarine in iz fonda vodstev podjetij: In tu nastaja vprašanje, če bodo glede na svoja sredstva tudi pravilno ocenjevale kulturne potrebe in tako v svojo korist tudi dajale za kulturno izgradnjo v potrebni višini, torej ali bodo v rednem časovnem zaporedju in v zadostni višini dajale za izgradnjo domov, dvoran, odrov, ljudskih knjižnic in za vse druge kulturne potrebe. Nešteto primerov nam dokajuje, kako danes ljudska oblast skrbi za razvoj knjige, nešteto je tudi nasprotnih primerov, kako v mnogih krajih, ustanovah ali podjetjih podcenjujejo pomen knjižnic, jih brezmiselno zapostavljajo in brezdušno ovirajo. Redki so ljudski odbori, ki z rednimi proračunskimi sredstvi omogočajo knjižnicam predvsem stalno nabavo knjig. V zadnjem času so celo mnogi okraji ustavili dotacije knjižnicam, morda z mislijo, da naj jih Ijudskoprosvetne organizacije same vzdržujejo. Za zdrav socialistični razvoj je nujno potrebno, da se dajejo finančna sredstva v dovoljnl višini na razpolago tudi za kulturno delovanje. Pri tem je potrebno še ugotoviti, da se potreba po čitanju še ne razvija našemu času primerno, da mnogi aktivisti sploh ne čitajo leposlovnih knjig in s tem ne vplivajo dobro na ljudske množice. Posledica tega je tudi, da je skrb za jezik, za lep in pravilen način izražanja zelo popustila in da se pri tem ustvarja že kar nekak splošen aktivističen jezik z omejenim slovarjem več ali manj pokvarjenih besed. Vprašanje, ki v zadnjem času postaja aktualno in ki ga je potrebno razčistiti, je vprašanje profesionalnega dela v kulturi. Kulturno delo ne more biti administrativno reševanje kulturnih vprašanj, kjer pa se to delo tako opravlja, tam je v resnici nepotrebno. Tu je »debirokrati-zacija« na mestu. Vendar mislim, da je v nekem smislu v našem javnem kulturnem življenju še potreben profesionalen kader, če je sposoben, tudi na nekaterih področjih Ijudskoprosvetne dejavnosti. na te Res je, da se je v bivši Jugoslaviji naše kulturno delo razvijalo z minimalnim profesionalnim kadrom in so ga večinoma prostovoljno vodili prosvetni delavci, na podeželju pa skoraj izključno učitelji in duhovniki. Danes pa se pojavlja vprašanje, koliko se je osnova za kulturno delo razširila in poglobila in koliko imajo prosvetni delavci — in tudi vsi drugi, ki se na tem polju udejstvujejo — pri svojih povečanih poklicnih nalogah čas izvrševati še to delo, koliko imajo za to strokovnih pogojev in predvsem ljubezni. Ali lahko učitelj na vasi vodi ljudskoprosvetno delo, ali je lahko — včasih obenem! — pevovodja, režiser, knjižničar, predavatelj itd. Smatram, da je njegova osnovna naloga, da kulturne sile vzbuja, da torej vzgaja in svetuje. Razumljivo pa je, da se bo učitelj, ki je strokovnjak v neki panogi kujtumo-umetniškega dela, udejstvoval izven poklica predvsem na tem torišču. Medtem pa je brez dvoma že potrebno, da posebno pri večjih središčih vodijo kultur-noumetniško delo ljudje s posebno usposobljenostjo. Nasprotno pa je za razvoj našega kulturnega progresa celo škodljivo, če mora kulturni delavec, ki je po svojem poklicu ali bistvu oziroma po svoji usposobljenosti na primer slikar, skladatelj, pisatelj, pedagog itd. zaradi nujnosti opravljati organizacijsko tehnične Ijudskoprosvetne posle ali celo agitacijske posle, pri tem pa zanemarja tisto mnogo važnejše kulturno delo, ki bi ga po svoji usposobljenosti moral prvenstveno vršiti in ki bi prispevalo v našo kulturno zakladjjico mnogo koristi. Napačno je torej mnenje, da hočejo okrajem ukiniti profesionalni knjižničarski kader in ga zamenjati s prostovoljci tudi v tistih knjižnicah, ki štejejo že več tisoč knjig. Presoja in odločitev, kje so potrebni za uspešno kulturno rast profesionalni kadri in kje bi zadostovali prostovoljci, sta zadeva javne kulturne odgovornosti, pri kateri naj sodelujejo tudi strokvna društva, kulturna društva in javni kulturni delavci. Ce je ena bistvenih nalog v izgrajevanju socializma pravilno usmerjevanje kulturne rasti in naše idejne borbe, mislim, da je potrebno ugotoviti ob naštetih pojavih pri zaključku še sledeča dejstva. Pozitivno je nezadovoljstvo naših vodilnih ljudi v znanosti, kulturi in umetnosti s prepočasno rastjo slovenske kulture. Na drugi strani je tudi pozitivno dejstvo, da že velik del kulturnih delavcev kritizira slabo skrb za mateialno bazo naše kulture. Uresničevanje naše kulturne politike pa se vrši v mnogo premajhni povezavi in pomoči med enimi in drugimi. Ni namreč dovolj, če samo ugotavljamo napake kulturnega in iljudakoprosvetnega delovanja, a hkrati ne pokažemo na po-vzročitelje teh pojavov in jih na podlagi tega ne odstranjujemo. Med glavnimi vzroki teh napak so brez dvoma nepoznavanje strokovnega karakterja kulturnega dela, do nedavnega naša praksa, da je kulturno delo manj vredno od fizičnega, ter še ne dovolj samoiniciativno poseganje kulturnih društev, javnih in znanstvenih delavcev v organizacijsko in vsebinsko kulturnoprosvetno problematiko. Saj pomeni reakcija v kulturi tudi neposredno reakcijo v politiki. Z večjo borbenostjo bomo morali odstranjevati vul-garizacijo kulturnih vprašanj. Niti našim produktivnim umetnikom niti javnim kulturnim delavcem ne more biti vseeno, kako se razvija materialna kulturna osnova, kako se razvijajo naši kadri in kako se tudi razvija naša kultumopro-svetna dejavnost. Zato mislim, da bi morala predvsem tista naša društva, ki jim je neposreden smoter razvoj kulturnega dela. čutiti močnejšo soodgovornost za javno kulturno problematiko. Društva književnikov, skladateljev, upodabljajočih umetnikov, gledaliških umetnikov, bi-blioterkarjev, slavistov do Ljudske prosvete in Sindikata prosvetnih delavcev — Krilof in Kelte za našo mlafliis® V Pionirski knjižnici Mladinske za- J ložbe je nedavno izšel droben zvezek basni Krilova. •— Pesnik Mile Klopčič je s svojim prevodom enajstih basni ponovno prelil del Tuskega knjižnega zaklada v našo literaturo. Basni 6e tudi v prevodu berejo tako kleno in ljudsko, kot jih je le pisal Krilov sam, ko jih je ustvarjal iz ljudstva in za ljudstvo, škoda le, da se. naši ljudje, zlasti mladina, zaradi nizke naklade (6000) ne bodo mogli množično seznaniti z njimi. Prav tako je škoda — ker so tako lepe —-da izbor ni obširnejši. Pri 200 basnih, ki jih je napisal ruski basnopisec, za Ezo-pom in Lafontaineom največji na svetu, bi se pač dalo še marsikaj najti. Res, da obstaja že pred vojno izdana zbirka okrog 50 basni, ki jo je prevedel B. Udovič, ali spričo vse bolj zadetega izraza Mileta Klopčiča bi pač želeli, da jih čim več izide izpod njegovega peresa. Biseri poučne literature, Krilovljeve basni, obstoje iz čudovitih prispodob iz živalskega sveta, v katerih avtor razgalja in biča vse vrste človeških napak in slabosti ter uči starih moralnih in etičnih resnic. Saj mu je tudi čas, v katerem je živel (1769—1944) nudil s svojim vojaško-absolutističnim in fevdalnim nasiljem dovolj prilike, da je opazil vse mogoče družbene nepravilnosti, ki ljudi dušeno pohabljajo. Tudi naš novi izbor, čeprav le nekakšna »pokušina« Rrilov-ljevega dela, je dovolj zgovoren dokaz njegovega prizadevanja, da z duhovitim porogom in jedko satiro pripomore k vzgoji boljših ljudi. Preprosto in jedrnato, v maksimalno zgoščenem dejanju, slika in bije zdaj laž in sleparstvo, zdaj omejenost in zaostalost, bahaštvo in lenobo, krivičnost in samovoljo, skratka lastnosti, ki jih je tisočletni boj za obstanek v neenakopravnih družbenih for- macijah le še pomnožil in potenciral, lastnosti, v katerih je človek če6to res podoben živalim. Nauk, ki sicer iz plastično risanih, na nravne kontraste opirajočih se zgodb že sam po sebi sledi, Krilov po navadi še strne — bodisi v začetku, bodisi na koncu — v modrost, v pravi ljudski pregovor. Knjižico, ki pomeni resnično darilo našim pionirjem, krase ilustracije po ruskih izdajah. Prav tako v Mladinski založbi, v Cicibanovi knjižnici, so izšle Kettejeve mladinske pesmi in proza. Zvezek, namenjen našim najmlajšim, je priredil prof' France Koblar, ki je oskrbel lani tudi celotno Kettejevo zbrano delo, izišlo med našimi klasiki, ki jih izdaja Državna založba. Knjižica vsebuje skoraj vse, kar je mladi Kette posvetil mladini, ko je v letih 1896—1898 pridno dopisoval v tedanje mladinske liste. V njej najdemo marsikatero delce, ki si je tudi že zagotovilo mesto v naših šolskih čitankah. Je to izrazito poučno slovstvo, ki ga pa je znal pesnile, kot je bil Kette, mladini približati bodisi v obliki pravljice, pove-stice, basni ali pesmi. Naš najbolj zgo* daj dozoreli predstavnik Modeme in prvi, ki ga je od četvorke pokosila smrt, je v njih strnil svoja mlada doživetja k spoznanja ter jih posredoval mladini. Ljubezen do domovine, pridnost, pogum, razsodnost, poslušnost, so najčešče lastnosti, za katere navdušuje mladino, k* jo hoče po drugi strani ubraniti pred skopostjo, domišljavostjo, laskanjem u* drugimi slabimi nagnjenji. Prikupna oblika, s katero je Kette vzgajal mladino Ipred pol stoletja, si tudi danes zagotavlja širok odziv pri našem novem, mladem rodu. M. V. Angleški film o »Francoskem 3ohnnyšu« Le kaj t- 6em se spraševala — tako žene našo mladino gledat film »Francoski Johnny«. Polna dvorana jih je m skoraj sami fantje, od učencev v gospodarstvu do študentov na univerzi. Nemara si mislim — jih je privabil naslov sam. Marsikaj si lahko predstavljaš pod njim. Vsekakor gre za podvige mladega junaka, morda za potovanje skozi čudovit svet v čudovitih okoliščinah, pustolovščine, ki vzpodbujajo mlado fantazijo, odkrivanje bogzna česa. — No, John-ny, ki smo ga videli, je le »dobro vzgojeni« gentlemen, H je — upam vse — razočaral. Kako tudi ne. Usodni in razburljivi dogodki okoli začetka druge svetovne vojne, ti mračni dnevi za celo Evropo, so v filmu izrabljeni za ozadje idealno banalni ljubezni med Angležinjo in Francozom, ki naj očitno predstavlja zavezništvo med obema, po Hitlerju ogroženima državama. Da njuno srečanje le ne bi bilo preveč slučajno, sta potrebni ribiški naselji na francoski normanski in angleški obali. Johnnyjeva mati, oblastna in robata ženska, je lastnica ribiške ladje, ki jo na angleški strani dobro poznajo: večkrat se namreč prikrade lovit v njihove vode. Dobra angleška čud vodi seveda le v prijateljske odnošaje; s francoskimi ribiči postanejo veliki prijatelji, tem bolj, ker se je lepa Sue, hčerka njihovega veljaka, zagledala v francoskega lepotca Johnnyja. Poslej se dokaj široko zajeto izhodišče zgodbe, ki sicer le bežno in zgolj vnanje nakaže ribiško življenje na obeh straneh Kanala, vedno bolj oži in dejanje prehaja iz- posebno še podružnice političnih delavcev — naj bi ob takih vprašanjih spričo večje razgledanosti in upoštevajoč karakter kulturnih potreb v Sloveniji večkrat razpravljala in bi z intenzivnejšo medsebojno povezavo in z večjo borbenostjo vplivala na uspešnejšo kulturno rast. Jože Zorn ključno na odnose med obema družinama, ki si naj stopita v svaštvo. Treba jo le še odstraniti take ovire, kakršna jo na primer Bob, domačin, s katerim jo Sue doslej »hodila«, v ostalem pa pomagati Johnnyju, krčiti pot do izvoljenke. Boba se bomo znebili, da ga pokličemo na fronto, Johnnyju pa bomo dali z junaštvi v zaledju priliko, da bo prišel vse bližje svoji lepotici. Tudi pomisleki staršev, »da bi Angležinja vzela Francoza?« oziroma narobe, se spričo njuno goreče ljubezni hitro tajajo. In ker komedijski žanr, v katerem je pisana zgodba, tudi sicer ne dovoljuje kakršnih koli problemov niti drugih težav, smo kmalu tam, kar smo vedeli že ob prvem srečanju, da bo sledilo: mlada dva se vzameta v prikrito veselje staršev. Film mi ni bil všeč. Poleg očitno narejenosti zgodbe me je predvsem odbijal grobi, mestoma prav vulgarni ton igralcev in režije, ki bi naj menda pričal o pristnosti prikazanega življenja. Zato so med drugim potrebne scene, kot je pretep na pevski vaji, ali pa rvanje obeh ljubezenskih tekmecev, ki so konča z zlomljeno stegnenico. Isti grobi primitivizem, očiten tako v zamisli kot v oblikovanju cele zgodbe — ki bi naj po vrhu bila »une comedie oordiale« — tudi vodi tako odlične igralce kot je na primer Francoise Rosay. zgolj v slabe komedijske lika. Kako so avtorji filma daleč od resničnega ribiškega okolja in kakšne so njihove pretenzije, pa pričata predvsem obe — marioneti Johnny in Sue. Igralca teh dveh vlog nedvomno bolj spadata v tak prazen svet, ki navdihuje na primer »Ljubavno zgodbo« (kino Tivoli) in v katerem naša Sue (Patricia Roc) tudi nastopa. Ce pomislim, da sta oba lepotca največji »mik« tudi tega filma, se mi zdi sploh odveč, iskati nadaljnjih karakteristik. Edine scene, ki jih človek še nekako gleda, so bežni prikazi ribolova, sicer pa nam ima film »Francoski Johnny« bore malo povedati V. M. m............... Predvsem želim takoj na začetku podčrtati dejstvo, ki pada bravcu »Muz:čke revije« taikoj v oči: to je velika razlika med prvim in drugim delom te številke. Medtem ko je drugi del vsebinsko bogat in zanimiv ter prikazuje vrsto perečih problemcr v našem glasbenem življenju, prinaša prvi del članke in razprave, ki v bistvu vsaj za strokovnjaka ne pomenijo nič novega in so samo premlevanje starega in znanega. Želeli bi več strokovno tehtnejšega in idejno in vsebinsko pomembnejšega. Ne bom se dotikaj poročila o delu I. kongresa skladateljev Jugoslavije, ki obsega referat Oskarja Danona in nekaj manj pomembnih koreferatov. Pozornost vzbudi drugi članek v reviji: »Omakedonski narodni glasbi«. Priznati moramo, da vemo o tej glasbi prav malo ali nič. Zato je tudi potreba po izčrpni razpravi v tem primeru večja in prav gotovo članek Kirila Makedonskega še ne zadostuje. Primati pa je treba, da je avtorju uspelo io neke mere prikazati značaj makedonske narodne pesmi, vendar bi za osvetlitev tega področja potrebovali še izčrp-nejšo in večjo razpravo. Ob razmišljanju Mladena Bašiča »O-nerai dirigent in dramaturgija« bravec ehote predvsem pomisli, kako je sploh logoče tako vztrajno uporabljati tujke, e da bi avtor pri tem kaj bistvenega po-cdal. V zvezi s tem bi bilo dobro načeti prašanje stila naše glasbene publicisti-e. Mislim pa, da ima dirigentovo ustvar-ilno delo v operi zvezo z dramaturgijo n režijo samo v toliko, v kolikor spada okvir muzikalne interpretacije. Posedanje dirigenta v režijo ali celo združitev r isti osebi pri nas ni rodilo pozitivnih . ezultatov. Nekakšen zgodovinski pregled glasbene pedagogike je hotela podati v svojem NEKAI MSLI OB DRUGi ŠTEVILKI »MUZICKE REVDE« prispevku Elly Bašič. To ji je seveda uspelo brez posebnega napora, 6aj razpravlja o tem predmetu precej knjig. Vendar je tudi oživljenje nekaterih zgodovinskih problemov lahko zelo koristno. Zgodovinski pregledi se dajo napisati pre-udarneje in zanimiveje, predvsem pa idejno pomembno. Enako vrednost ima tudi naslednji spis Bojane Ivančevič: »Vraz in Erben kot glasbena folklorista«. Pri tem naj opozorim, da imamo tudi pri nas glasbenega folklorista Štreklja, a material, ki ga je zbral, še vedno čaka obdelave. Kuhačeva literarno-glasbena zapuščina, ki jo navaja dr. Vinko Žganec, zaključuje prvi del revije. Drugi del obsega kritične ocene in poročila. V tem pogledu je revija obdržala svojo visoko raven, kajti kritične ocene se odlikujejo po temeljitosti in objektivnosti. V kritičnem pregledu koncertov državnega simfoničnega orkestra navaja Ivo Kirigin nekaj problemov, ki se jih je vredno dotakniti, posebnr ker jih lahko najdemo tudi v slovenskem glasbenem življenju. Prvi problem je vprašanje izvedb domačih del. Pisec navaja samo en primer: skladatelj Ivan Brkanovič končuje sedaj svojo peto simfonijo, imel pa je nekoč pred vojno to nezaslišano srečo, da je bila izvajana njegova prva simfonija. Od tega srečnega dogodka je menda minilo 15 let. Ivan Brkanovič se lahko danes upravičeno vpraša, za koga pravzaprav piše svojo glasbo; ali za ljudstvo, ki je ni nikdar slišalo in ki mu je umetnost v prvi vreti namenjena ali za predal svoje pisalne mize, kjer čakajo njegova dela tistega trenutka, ko bodo zagledala beli dan. Napisati dobro glasbeno d-cio po- meni prispevati h kulturnemu ugledu celokupnega naroda in obogatiti umetnostno ustvarjanje, ki je merilo kulturne stopnje v 6vetu, dobra izvedba takega dela pa pomeni razumevanje in spoštovanje umetniške tvornosti lastnega naroda. Kazno pa je, da hodi kulturna politika posameznih glasbenih ustanov svojo pot, tisto pot, ki je uglajena že kakih sto let in ki ji je moči slediti brez večjega napora. Čemu bi tratili čas in možgane z novimi, težjimi deli, ko pa že precej let znamo n. pr. Čajkovskega na pamet. Vodstva ustanov, kot sta Slovenska filharmonija, Zagrebški državni simfonični orkester in druge, bi se pač morala zavedati, da služijo te ustanove višjemu cilju kot je samo prirejanje boljših ali slabših koncertov. Njih naloga je prvenstveno prikazati izbor najboljših domačih in tujih del tako sistematično, da s posameznimi koncerti raste poslušalčevo estetsko občutje in tudi poznavanje rasti naše glasbene kulture. Z drugimi besedami: poslušalec mora biti sposoben sprejemati čedalje težja in močnejša dela, a tudi slišati vedno kaj novega iz domačih ustvarjalnih naporov. To pa se da doseči le na ta način, da je spored vseh koncertov smotrno izbran, nikdar ponavljan in vedno na kvalitetni umetniški višini. Napačno je seveda splošno razširjeno mnenje, da so domače skladbe zanič, da bi tega drugje nikdar ne izvajali in da naši komponisti 6amo posnemajo tuje. Nasprotno lahko trdimp, • da imamo bogato glasbeno zakladnico, le premalo jo izkoriščamo. Žalostno je tudi dejstvo, da niti nekateri poklicni glasbeniki ne poznajo kaj prida jugoslovanske glasbene literature, Seveda jim tega ni zameriti; na kon-certih se domača dela redko izvajajo, v tisku pa izide tako malo, da je komaj omembe vredno. Drugi problem je usoda mladih diri- 1 gentov. Ko konča mladi dirigent svoje študije na Akademiji za glasbo, mu preostaneta dve možnosti: ali si poišče kak amaterski zbor in se na njem šola dalje, ali pa zatre v sebi dirigentska nagnjenja in se posveti kaki drugi glasbeni panogi. Če pa je izredno trmast in hkrati potrpežljiv, se mu lahko zgodi, da 6e prikoplje čez pet, šest ali tudi čez deset let do orkestra. Toda to 60 izjeme. Treba 6e je zavedati, da je umetnost poklic, ki zahteva neprestano šolanje in izpopolnjevanje. Vendar dirigentu čisto nič ne pomaga, če se usede h klavirju in se uči, če zna partituro trikrat na pamet ali od konca nazaj do začetka. Dirigent potrebuje praktično šolo — orkester. Res je, da imamo pri nas malo rk estrov in dovolj dobrih dirigentov, kar dokazujejo nekateri simfonični orkestri, pa vendar so še možnosti, da pridejo tudi mladi dirigenti kdaj pa kdaj pred pult. Samo malo več dobre volje je treba. Tretja stvar, ki preseneča braivca »Mu-zičke revije«, je kritična ocena koncertov, ki so jih v okrilju »Majskega festivala« priredili gojenci zagrebškega državnega konservatorija. Teh prireditev je bilo pet in kritik Nande Roje do podrobnosti analizira vsak posamezni koncert. Posebno natančno ocenjuje izvedbe skladb mladih komponistov, ki so bile skrbno pripravljene in kvalitetno izvedene. Tudi v Ljubljani prireja Akademija za glasbo vsako leto končne produkcije, od katerih jih nekaj doseže prav lepo umetniško stopnjo. Vendar zaman pričakuješ glas kritike, ki bi oceni! te prireditve in nakazal smernice pozitivnega razvoja, Kritika 6pi, Gb koncertu skladb mladih skladateljev v Zagrebu so kulturno ustanove nudile vsestransko pomoč in sodelovanje: državni simfonični orkester, zbor zagrebške radijske postaje in zbor RKUD Vinko Jedjut, Vsi ti so se trudili, da z dobro naštudiranim sporedom čim bolj dvignejo kvalitetno raven koncertnih večerov. 0 zaključku letošnjega šolskega leta je ljubljanska Akademija za glasbo priredila med drugimi tudi koncert skladb diplomantov kompozicijskega odseka. —■ Uprava Slovenske filharmonije je dala na razpolago svoj simfonični orkester in tri vaje, tri beraške vaje za štiri nova, sodobna in razmeroma težka dela. Ni čudno, da je bil koncert slabo pripravljen, saj se ob tolikem nerazumevanju uprave razbijejo v nič dirigentova požrtvovalnost in trud ter dobra volja orkestra. Priznati moramo, da smo v tem oziru še daleč za Zagrebom. Pa se tam že pritožujejo! Revija nudi še pregled glasbenega življenja v Splitu in zanimivo poročilo * konference profesorjev in študentov Zagrebškega državnega konservatorija. •— Težnja po dvigu kvaliteto zavoda je privedla do tega, pred vojno nerazumljivega in »kvarnega« koraka. Saj ki prej ni bilo mogoče misliti, da bi gojenec smel izraziti sam svoje mnenje, še manj pa to, d* bi bilo njegovo mnenje celo upoštevano-Da je bil ta korak pravilen in potreben, dokazujejo pozitivni zaključki konference, ki obetajo znatno izboljšati notranjo strukturo zavoda in visoko dvigniti njegovo kvaliteto. »Muzičko revijo« zaključujeta poročil* z občnih zborov Društva hrvatskih skladateljev in Društva reproduktivnih g!.,"1*' benih umetnikov, Ukmarjeva ocena df' Cvetkove monografije »Risto Savin«, tef domače in tuje vesti. — V. L. Dubrovnik OLIMPIADA Danes bo doioten prvak SX. ol mp atk Se vedno vodimo predl Argentino Današnja sobota je bila določena za dokončanje prekinjenih partij. Borba je bila zelo ostra in je postajala vedno bolj razburljiva, ker je bila odločujoča vsaka Polovica točke. Do zaključka poročU je naša reprezentanca dosegla pol točke prednosti pred Argentino, ko je bila še v teku igra med dr. Trifunovičem im belgijskim mojstrom Devosom. Tik ob koncu Poročanja 6e je razširila vest, da ®6 )e belgijski mojster vdal dr. Trifunoviču, vendar pa ta vest uradno ni bila potrjena. Zato je končna tabela sestavljena le s Pol točke prednosti za Jugoslavijo. V partiji Bolbochan — Johansson (Argentina — Švedska) je Bolbochan izkoristil svoje prednosti v' igri in je nasprotnika postavil pred neubra-njivi mat. V borbi Jugoslavija — Belgija je Pirc remiziral z Dunkelblumom, ki je igral zelo precizno in tako igro rešil v 59. Potezi z večnim šahiranjem Pirčevega kralja. Dr. Trifunovič je imel pred seboj dve težki nedofkončani igri, in sicer z Dancem Kupferstichom in Belgijcem Devosom. Opazovalci so 6e vpraševali, ali bo dobil dr. Trifunovič obe partiji. V težki igri je dr. Trifunovič v 188. potezi premagal danskega mojstra in taiko za našo reprezentanco pridobil dragoceno točko. V za-feitku igranja je danes pozicija za Trifunoviča ugodnejša in je imel boljše izgle-de za zmago. Kupferstich je igro zelo dobro analiziral in je dr. Trifunovič moral vložiti vanjo mnogo truda, da jo je obvladal. Z taktičnim manevriranjem se je dr. Trifunoviču posrečilo blokirati nasprotnikovega kralja. V nadaljnji igri je Ponudil Dancu zamenjavo dam, kar je bilo sprejeto. Igra je postajala vedno bolj zapletena in so mnogi opazovalci bili mnenja, da je nastala remi pozicija in da dr. Trifunovič igre ne bo dobil. Ob 7. uri zvečer je bila igra prekinjena, da ti se mojstra odpočila. Kupferstich je moral v igro uvesti svojega kralja, ko se je ob 8. uri zvečer drugič prekinjena igra nadaljevala. Naš mojster je speljal nasprotnika v zanko na ta način, da je poskušal pripraviti postavitev nasprotnikovega lovca na tako Polje, iz katerega bi ne bilo rešitve. Dasi je v težki borbi skoro že nastala remi Pozicija, se je našemu mojstru z uporno borbo posrečilo, da je končno v korist naše reprezentance pridobil dragoceno točko. Za to so ljubitelji šaha našega mojstra nagradili z aplavzom. Našemu mo)6tru je treba dati veliko pripoznanja za zadnjo igro, ker je v partijah za perujskim mojstrom Zapato, italijanskim mojstrom Giustolisijem in danskim mojstrom Kupferstichom pridobil po eno točko in s tem zvišal izglede naše ekipe za zmago. Čeprav je Trifunovič igral s Kupferstichom 5 ur, je vendar moral nadaljevati prekinjeno igro z belgijskim mojstrom Devosom, kakor je to odločil vrhovni šahovski sodnik, proti čemur je Gabrovšek protestiral in predlagal odložitev te partije. V tej igri je imel naš mojster namen časovno prehiteti Devosa. Čeprav je bil od igre s Kupferstichom utrujen, se mu je vendar posrečilo Devosove figure vezati in braniti napadene točke. Dr. Trifunovič je v težki končnici imel boljšo pozicijo, ki je opravičevala upanje na njegovo zmago, ki jo je po še uradno nepotrjenih vesteh tudi v resnici dosegel. V ostalih partijah so bil izidi "tile '■ Avstrija — Čile 21/* : IH (Benny je premagal Castillia); ZDA — Peru 2% ■. lVs; Nizozemska — Francija 2 ; 2 (Cha-ude je premagala Kramerja); Italija — Grčija 2K : IV* (Othoneos je premagal Primavero)! Argentina — Švedska 3*/*: %; Jugoslavija — Danska 4 : 0; /.ap. Nem-čija — Finska 3 :1 (Unzicker je premagal Bocka); Zap. Nemčija — Cile 2lA t lVs; Finska r— Norveška 3 : 1; Jugoslavija — Belgija 2 : 1 (1 prekinjena partija dr. Trifunovič — Devos, ki jo je dr. Trifunovič po uradno nepotrjenih vesteh dobil.) Danska — Švedska 2 :2; Francija — Italija 2% : IVz; Avstrija — Grška 31/j ■■Y>\ Francija — Peru 2:2; Avstrija — Peru 3:1. Stanje po igranju prekinjenih partij je po XIV. kolu tole: 1. Jugoslavija 41 % (1), 2. Argentina 41, 3. Zap. Nemčija 37, 4. ZDA 35 lA, 5. Nizozemska 34Vt, 6. in 7. Čile in Avstrija 30, 8. Belgija 28V? (1), 9., 10. in 11. Finska, Francija in Švedska 27, 12, Italija 21V», 13. Peru 21, 14. Danska 18M, 15. Norveška 14V2, 16. Grška IIV2. Če štejemo še nepotrjeno Trifunovi-čevo točko proti Devosu, ima Jugosla- vija 421/b točke in 1H točke prednosti pred Argentino. Na tretje mesto se je pomaknila Zap. Nemčija. Jutri bodo igrali zadnje kolo: Zapad-na Nemčija — Norveška, Finska — Jugoslavija, Belgija — Švedska, Danska — Grčija, Argentina — Francija, Italija — Peru, Nizozemska — Avstrija, ZDA .— Čile. Igranje se prične ob 2, uri popoldne in traja 5 ur; če bi kaka partija ne bila Sedem novih zadružnih domov Idrija, 9. sept. Okrajna uprava za gradnjo zadružnih do mov v Idriji bo po letošnjem planu zgradila 7 zadružnih domov, 53 hlevov, kozolcev, vodnjakov itd. Dela na zadružnih objektih potekajo zadovoljivo, vendar so se tu In tam pokazale težave. Poverjeništvo za delo odvzema z gradbišč strokovne delavce In jih nadomešča z navadno delovno silo. Zaradi tega so dela včasih upravičeno trpela. Do 29. novembra nameravajo izgotoviti štiri zadružne domove: v Govejku, Spodnji Idriji, Krnice-Masorah in v Hotedršici. V prvi polovici letošnjega leta so porabili samo za zadružne domove 1,501.859 din Investicij. Do konca julija je bil letni plan gradnje izpolnjen za 56'/i. Odgovorna podjetja morajo zdaj člmprej preskrbeti razen material, kot okovje za okna ln vrata, steklo ln podobno. — V. Š. Potujoča zdravstvena ekipa Maribor, 9. sept. Glvni odbor Rdečega križa ata LR Slovenijo le ustanovil zdravstveno ekipo, ki z avtomobilom obiskuje podeželja prireja pre-davanja In kinematografske predstave o prvi ! pomoči. Te dni je ekipa na področju mariborske oblasti, kjer Je doslej obiskala Gornjo Bistrico, Veliko planino. Turnišče, Lju- . . .. __j« . CnlniAA in nril rro razili željo, da bi se radi vpisali v tečaj ta prvo pomoč, ki se bo pričel to Jesen v vseh okrajnih in krajevnih odborih Ekipo vodi z veliko požrtvovalnostjo referentka za zdravje pri RKS Zora Herakovič, V svojih predavanjih daje ljucfem nasvete, kako naj sc obvarujejo raznih bolezni ter prikazuje med drugim gospodarski, moralni in kulturni pomen zdravstvene službe. D. I*. PIONIRJI SO SI UTRDILI ZDRAVJE Brežice, 9. sept. Letos je bila v dijaškem domu v Brežicah počitniška kolonija pionirjev iz trboveljskega okraja. V treb izmenah se je skupno zvrstilo 180 otrok, po večini iz rudarskih družin ali partizanske sirote. Uprava internata lil ostala podjetja v Brežicah so šla koloniji v vsakem pogled« na roko. Pionirji so imeli dobro hrano in povprečno pridobili na teži za okrog 70 dkg. Obiskali so Cateške toplice, letališče v Cerkljah, razna podjetja, znamenit Posavski muzej. NaJ-marliivejšl so bili pri nabiranju zdravilnih zelišč, saj Jih je samo tretja izmena oddala za približno 1000 din. .... . V bodoče bo treba skrbeti, da vodiči pionirjev ne bodo premladi; v poštev bi prisil dr. Petar Trifunovič dokončana, se bodo prekinjene igre nadaljevale ob 8. uri zvečer in igrale do konca, tako da se 20 dni trajajoča olim-piada v nedeljo konča. V ponedeljek bo proslavljen zaključek olimpiade z razdelitvijo nagrad in daril. ' ara ijf naV^ih'stVečkS'Foab&VnSamaoZr° sit "Ttroil sTsiTa potnicah utrdili zdravje nicl ob Dravi je bilo navzočih 150 ljudi. V In se vrnili domov z mnogimi prijetnimi mnogih krajih so posamezni obiskovalci lz* vtisi. — H. i. 0 kioti, njihovih uslužbencih in občinstvu NADALJNJI USPEHI PARTIZANA NA ŠVEDSKEM. S?gedin imgal v teliti na 3000 m «.ei zaprede Na atletskem stadionu v Stockholmu je bilo veliko mednarodno atletsko tekmovanje,, ki se ga je udeležila celotna švedska državna reprezentanca ter najboljši atleti Velike Britanije, Jamajke. Islandije Norveško. Nizozemske in ZDA. Atleti »Partizana« so na prekrasnem sta dionu v Stockholmu na katerem je dosle.1 doseženih 64 švedskih rekordov, dosegli pred 15.000 gledalci velik uspeh v vseh discipli aah teka od 400 m do 5000 ra. Na častni tribuni je bd poslanik FLRJ na švedskem minister Dušan Bratič s člani Poslaništva, predsednik Atletske- zveze Švedske Grifson in drugi švedski predstavnik; Vsem zmagovalcem tekmovanja J e izročil nagrade poslanik FLRJ v Stockholmu Du San Bratič. . , . Velika zmaga ln nov jugoslovanski rekord svetovne vrednosti. Iti ^u. —notami Peter šegedin v teku na 3000 m z zaprekam . st» hila Rnreieta z največjim zanimanjem. Šegedin je^takoj od starta prišel z ostrim tempom v vodstvo in si je ze p o Pr**'> 400 m, ki jih je Pretekel v 64 sekundah *a; gotovii prednost približno 20 m. Najbolj švedski tekači v tej disciplini Odeteri. Erekson, Anderson in }h treh ^ro- Segedinu tik za petami Po prvih trtb kirJe Kih se je Odeberg prlhliial^&egedlnu^in^je Švedskega prvaka, Segedin __pa_ 15.000-glava množica n®yduS®DOie forairal švedskega prvaka, fteS.e,dl1rlnnpiL nretekel v močan tempo in je prvih 1500 m pret6Kei{ v času 4 minute 27 sekund. Odeberg 3 P ^ trtem krogu dohitel Segedina Zadnji so ostali švedski tekači postali. *a..3 krog je Segedin pretekel z 'veliko nag*«- ter dosegel cilj v enem najbo ( odeber(fi tov na svetu 9.01.0. L,ru^1 J n?,X“ košarkaško igrišče V enem mesecu je bilo ?dkopano proko 100 kubi kov zemlje. T»koj je skopnel sneg so nadaljevali z delom. ^ Pričetku je bilo med gimnazijsko mladi dovoli zanimanja, pozneje pa je to zadrlo. na delo so prihajali vedno le eni in Pri delu pa so naleteli tudi na ovire S? strani raznih birokratov. Delo pa je šlo „*5nb temu naprej. V 6 mesecih je bilo opravljenih preko 2500 prostovoljnih ur. Kl|adinci-košarkaši Skalin. Mastnak Mah-?°vec so jih napravili po 300 Graditev ?®vega košarkaškega igrišča, ki je moderno J®..končana V četrtek pppoldne pa je bila ,a)gra.na prva tekma med mariborskim t.t-:?Jničarjem in mladim moštvom trbovelj-Eudar.ia Mlado moštvo Rudarja je t?kazalo veliko borbenost, vendar je moralo , °niti pred boljšimi košarkaši Železničarja 1 »ezultatom 36:17 Peter Šegedin BOKS AVSTRIJA : JUGOSLAVIJA Beograd, 9. septembra. Avstrijska boksarska reprezentanca, ki bo prispela 15. sep,-tembra v Beograd, bo nastopila v naslednji postavi: mnšja kategorija: Huber (prvak Dunaja), nastopa prvikrat v državni reprezentanci: rezerva: Pfeifer (tri leta prvak štajerske in finalist avstrijskega prvenstva); bantam: Schmeleler (avstrijski prvak v zadnjih treh letih in tretji na evropskem prvenstvu ter stalni član državne reprezentance); r-esna: Dyma (avstrijski prvak od leta 1949 in 15-krat član driavne reprepen-tance); rezerva: Steiner; lahka: Schwab (tri leta prvak Salzburga); welter: Kraksner (triletni avstrijski prvak in 6-krat član državne reprezentance); rezerva: Schmalek (prvak Dunaja in petkrat član državne reprezentancel; srednja: VVeininger (prvak Dunaja in šti-krat nastopil v državni reprezentanci; poltežka: Michtits (prvak Dunaja leta 1947, 1948 in 1949. avstrijski prvak leta 1950, 19-kra tnastopil v državni reprezentanci; težka: Ameisbtichler, ki nosi že pet let naslov avstrijskega prvaka in že 22-krat na-stopil v državni reprezentanci. Teniško prvenstvo Beograda Beograd, 9. septembra. Prvi dan teniškeaa tekmovanja za prvenstvo Beograda ni bilo nobenih posebnih presenečenj. Favoriti so premagali svoje nasprotnike z naslednjimi rezultati: člani: Radovanovič : Andjelič 6:0, 6:0, 6:0; Bojovič : Samolov 6:1, 6:1, 6:1; Briksi : Pavlovič 6:1, 6:1, 7:5: Milič : Margetič 6:0, 6:0, 6:0; Mitič : Laks 6:0 6:3 6:1: Bojovič : Pavlovič 7:5, 6:0, 6:4. Dvojice: Palada—Briksi : Lazič—L. Lazič 6:0, 6:1- Mladlncl: Nikolič : Sutulovič 6:3. 7:5. flanlce: Bačkor : Mesarovič 6:8. 6:2; Lasz-lo : Surilovič 6:2, 7:5; Leovlč : Panajoto-vič 6:1, 6:1 Mladinko: VVinterhalter * Jovanovič 6:0, 6:2. V teku na 400 m je nastopil svetovni rekorder Kinley (Jamajka), ki je sigurno zma-gai s časom 46:7, Sabolovič je bil drugi v času 49,6. V teku na 300 m je nastopil eden najboljših šprinterjev v Evropi Islandec Klau-sen in sigurno zmagal s časom 35 sekund. Drugi je bil Wolfbrandt (švedskai v času 35,2, 3. Račič (Partizan) 36,1, 4. Elfston (Švedska) v času 36,5. V teku na 800 m je zelo iznenadil Šved Bengston, ki je zmagal z izvrstnim rezultatom 1:51,3. V skoku v daljino je nastopil član Partizana Bmad, ki je v prvem skoku dosegel 6.66 m, pri tem pa si je poškodoval nogo in ja odstopil od nadaljnjega tekmovanja. — Zmagal je Man (Velika Britanija), ki je skočil 6.86 m, 2 je bil Green (Švedska) s skokom 6.84 m 3, Klausen (Islandija) s skokom 6.83 m. V teku na 200 m je sigurno zmagal Mac Donald s časom 21 sek., drugi je bil Kinley (Jamajka) v času 21,3. 3. Green (Švedska) v času 22,6. V skoku v višino je zmagal Lundkvist ss znamko 188 cm. 185 cm je preskočil še Šved Oustavson. Današnje tekmovanje je nov uspeh jugoslovanskega športa in jugoslovanske atletike. Naš. pooblaščeni minister v Stockholmu Dušan Braiič je izjavil, da so se naši tekmovalci trdovratno borili in da jim je po izjavah švedskih strokovnjakov in navdušenju občinstva, ki je prisrčno sprejelo jugoslovanske lahkoatlete ter po uspehu našega nogometnega moštva, uspelo znova potrditi ugled naše države na Švedskem in sploh v , tujini. Atleti »Partizana* so prejeli za svo-I je zmage in za uspešen plasman lepe nagra-I de. Današnji športni program NOGOMET Ob 16.30 prvenstveno nogometno srečanje II. zvezne lige Proieter (Osijek) : Odred. Ob 15. uri predtekma Arrigoni : Odred B (slovenska liga). Obe aekmi bosta na stadionu. ODBOJKA Ob 8. uri Naprijed : Enotnost )zvezna liga — ženske), ob 9. uri Železničar : Mladost (zvezna liga — moški), ob 10, uri mednarodna tekma Bordeaux : Enotnost. Vse tekme bodo na igrišču Ljube Šercerja v šiški. KOŠARKA Ob 19.30 prvenstvena tekma zvezne košarkaške lige Proieter (Zrenjanin) : Železničar (Ljubljana). Tekma bo na igrišču ; Ljube Šercerja v šiški. Danes v Celju atletski dvoboj AVSTRIJA : JUGOSLAVIJA ZAČETEK OB 16. URI V petek so z večernim brzovlakom prispele v Celje avstrijske atletinje, ki se bodo danes na novo zgrajenem atletskem stadionu pomerile z jugoslovanskimi tekmovalkami. V avstrijskem moštvu je tudi bivša svetovna prvakinja v metu kopja Bauma, ki je letos na evropskem prvenstvu v Bruslju zasedla drugo mesto. Zvezna rokometna liga KLADIV AR s LOKOMOTIVA 8:6 Včeraj je bila v Celju odigrana prva tekma zvezne rokometne lige, v kateri sta se srečali Lokomotiva iz Zagreba in domači Kladivar. Po zanimivi in vseskozi napeti igri je domačinom uspelo premagati močno moštvo iz Zagreba, ki je v hrvatski ligi zasedlo 3. mesto. Najbolja igralca Kladivarja sta bila Jezernik Marko in Coh Jože ki sta največ doprinesla k pomembnemu uspehu. Zagrebški sodnik je s svojimi nepravilnimi odločbami mnogokrat oškodoval domače moštvo kljub temu pa mu ni mogel odvzeti zmage. Tekmi je prisostvovalo okrog 500 gledalcev. Dopoldne ob 11. uri se bosta srečala Dinamo iz Pančeva in Kladivar (C), pravtako v okviru zvezne rokometna lige. Hrastnik, 9. sept. Uslužbenci kina »Komisar Rajko« v Hrastniku kaj radi uveljavljajo svojo voljo pri obiskovalcih filmskih predstav. Mati mora skoraj poklekniti pred vsemogočnega vratarja, preden jo pusti v odmoru z otrokom na stranišče. Sicer pa ne sme tu med odmorom nihče iz dvorane; če pa že odide, mu uslužbenec pove v obraz, da ga ne bo več pustu notri Priporočljivo bi bilo. da bi se osebje kina bolj pobrigalo za popravilo aparature, saj se zadnje čase filmi neprestano trgajo. — F. Kaho je mogove Ljubljana, 9. sept. Dne 1. septembra ob 16.00 je bil podpisani obveščen, da je prispel iz Kočevja *a*?n (17 ton) premoga za državno ustanovo. Obrnil sera se na ŽAO s prošnjo, da prepelje dospeli premog. — Službujoči uslužbenec je izjavil, naj dostavimo kavcijo, nakar bodo prepeljali premoff. Ko smo dostavili kavcijo, je uslužbenec izjavil: »Avto lahko dobite ln plačate predpisano pristojbino, delavcem in šoferju pa morate plačati posebej, in sicer šoferju 400 din, delavcem pa po loO din za eno tono.« Pripomnil sem, da je .Ja državno ustanovo in da je zahtevek 3000 din zelo visok, če računamo, da 4 delavci premog lahko naložijo in zmečejo v dobrih 4 uran, ter da se običajno računa za tako delo 40 din za tono.. Poleg tega pa mora ustanova plačati še redno pristojbino za prevoz, m mojo pripombo mi je eden od delavcev Izjavil. »ŽAO nima z nami delavci nič opraviti, ce ne plačate, pa pridite iz pisarn sami nakladat premog.« Obrnil se mse še na druga podjetja, toda brez uspeha. Popoldne ni mogoče dobiti voznika, železnica pa pritiska. V 6 urah mora biti vagon prazen, drugače pride železniška brigada, plačate dnevnice, kazen, zagovor Itd., itd. Pod takimi okol-nostml so moraš, hočeš-nočeš, zopet obrniti na ljubeznivi ŽAO in lepo prositi, da prepeljejo premog, plačati pa vsako ceno. ki jo zahtevajo delavci. Kako je mogoče, da 2AO to gleda In trpi, da ti delavci navijejo cene po svoji volji in zaslužijo velike vsote dnevno? Zakaj sl ne oskrbi ŽAO stalne delovne sile, ki bi ne izrabljala trenutne stiske strank. — C. J. »PRI NAS NI TOVARIŠEV« Ljubljana. 9. sept. Po porodu sem težko obolela na očeh. Ustanova, kjer sem nslužbena, ml je takoj izstavila bolniški list, s katerim sem odšla k zdravniku za socialno zavarovanje dr. Ko-kllčn. V čakalnici sem bila že pred 14.00. čeprav začne zdravnik ordlnirati ob IS.00. Pred menoj Je čakalo šest pacientov, ki so opazili moj trpeči zunanji Izgled ter ml s tovariškim sočntjem dali prednost. Ko je prišel dr. Kokllč, sem ga vljudno prosila, naj me takoj sprejme, ker Imam nepopisne očesne bolečine. Toda zdravnik je brez pojasnil odbil mojo prošnjo s kratkim In trdim >Xe!). Tak postopek dr. Kokliča Je vzbudil med navzočimi upravičeno nezadovoljstvo. Od bolečin som 6koraj onemela ter prosila za sprejem zdravstveno pomočnico, ki pa me je surovo zavrnila, naj počakam še pet ur. Na moje nadaljnje prošnje ml sploh ni hotela odgovoriti. Medtem sl je dr. Kokllč Izbral še nekaj pacientov, ki so bili očlvldno manj bolni od >nttne. Ko nisem več mogla prenašati bolečin, sem vprašala bolničarko, zakaj sprejemajo v ordinacijo tovariše, ki niso tako zelo potrebni pomoči ln celo Izven reda, je žolčno Izbruhnila: »Pri nas ni nobenih tovarišev!« — C K Komu sledijo Odrančarji Dol. Lendava. 9. sept. Odrančanl se za svojo KZ premalo zanl-majo. Delo gospodarskih in drugih odsekov ni zadovoljivo, medtem ko upravni odbor KZ ne ukrene ničesar, da bi se izboljšalo. Tudi posamezniki, ki so za delo odsekov odgovorni. se za to ne zmenijo, elan uprave OZKZ Je že dvakrat sklical upravni odbor, na sestanek sta prišla le po dva odbornika. Predsednika upravnega odbora sploh ni mio blizu. Zadružniki bi morali rešiti marsikatero gospodarsko vprašanje, sicer ntegnejo imeti dokaj slabe posledice. Letošnja suša je uničila mnogo krompirja, kolikor pa so ga pridelali, ga bo le malo sposobnega za seme. Po hudi suši Je »a™: reč nastopilo deževje ln krompir je začel V. KOROŠKI FESTIVAL j Guštanj, 17.—24. septembra 1950 znova poganjati. Zato bi moral upravni odbor zadruge pravočasno poskrbeti za zamenjavo krompirja med samimi zadružniki. Toda Odrančanom je to kaj malo mar. Mnogo bolj jih zanimajo črni kanali, po ktarehi pogosto »pošiljajo« razne pridelke na vse trge v Sloveniji, kjer jih prodajajo po zelo visokih cenah. Zadružni sejalnlki In drugi stroji niso dovolj Izkoriščeni. Tudi delo kreditnega odseka Je zaspalo. Odrančanl bi se že lahko spametovali In poklicali na odgovornost tiste, ki so za zadrugo odgovorni In prejemajo mesečno plačo. - F. F. Če je knjigovodja malomaren Lendava, 8. sept. Cecilija Horvak, ki vodi knjigovodstvo za KZ Kapca, Hotiza, Gaberje in LakoJ v lendavskem okraju, opravlja svoje delo skrajno malomarno. Že nad dva meseca ni knjižila raznih faktur In ni obračunavala z NB, kar je imelo za posledico, da je NB ustavila uporabo kredita, zadruge pa so s© nenadoma znašle v težkem položaju. Čeprav , Horvatova dobro pozna navodila NB, se po I njih ni ravnala, raje si je vzela samovoljni dopust, in sicer kar 11 dni. Ko je OZKZ poklicala knjigovodkinjo na odgovor, se je Izgovarjala z boleznijo. Horvatova je spravila zadrugo v tako stanje, da zaradi pomanjkanja denarja ne morejo Izkoristiti vseh možnosti nakupa, kar je spet »prispevek« k deficitu v njihovem gospodarstvu. Zaradi tega Je povsem pravilno, da ji je OZKZ ustavila mesečno plačo vso dotlej, dokler ne bo s knjigovodstvom na tekočem, poleg tega pa bo še primerno kaznovana. Tako bi morali ravnati povsod, kjer malomarneži ovirajo pravilno poslovanje trgovske mreže. — N. Obsojena zaradi odpravljanja telesnega ploda Ljubljana, 9. sept. Ana Babič, diplomirana babica lz Kri-ževniške ulice v Ljubljani, Je bila doslej že petkrat kaznovana zaradi odpravljanja telesnih plodov. Vendar se v svoji nepomirljivi koristoljubni strasti ni mogla sprijazniti s svojimi obljubami pred sodiščem, da be s tako »prakso« jenjala. Ponovno se je namreč morala zagovarjati za 8 dokazanih primerov odprave telesnega plodu. Ker so je zavedala. da bi ji bila tla za tako prepovedano ordinacijo v njenem stanovanju prevroča, si je poiskala pomoči pri Tereziji Rugelj jz Povšetove ulice. Z njo se je dogovorila, da bo Rugljeva njej posredovala kllentelo, nakar bo Babičeva posameznim nosečnicam na njenem stanovanju odpravila telesni plod. Babičeva Je izvršila s pomočjo Rugljeve na njenem stanovanju 5 kriminalnih splavov ter v vsakem primeru zahtevala od svojih žrtev po 6000 din nagrade, od katerih je po 2000 din ostoptla Rugljevi. Babičeva pa sl je prlbavljala Izreden vir dohodkov še Izven pomoči drugih posrednic. Sama je na stanovanju neke svoje prijateljice. ki je bila odsotna lz Ljubljane, vsaj dvakrat odpravila telesni plod proti nagradi 2—3000 din in raznih živil. Razen tega je Izvrševala svoj »poklic« tudi na stanovanjih nosečih žena, kakor je kazensko preiskovanje ugotovilo vsaj za en primer. Značilno je, da se Je tudi Babičeva kot doslej podobno zagovarjala, da Je vršila krl-Imnalne splave Iz usmiljenja. Kaj čudno pa je bilo to usmiljenje, če so ji morale posamezne nosečnice plačevati težko prihranjene ali celo izposojene tisočake. Zadnji čas bi že bil. da bi se preprosta in nerazgledana dekleta zaverlla. da s takimi tujimi posegi v svoje telo Izpostavljajo v nevarnost svoje zdravje ali celo živijenje. — Ljudsko sodišče le Babičevo kaznovalo na 1 leto odvzema prostosti, dočim je .Rugljevi k prejšnji kazni dodalo še 3 mesece odvzema prostosti. S. M. Kaznovani zaradi črnih zakolov _PtuJ, 9. sept. V preteklem tednu so se pred okrajnim sodiščem zagovarjali Štefan Frangeš iz Stoperc. Franc Radislav lz Poljčan, Ellzebe.a Franlč Iz Stoperc, Matevž Narat Iz Cermo-Žič Ignac Vrabič iz Stoperc. Stefan Kodrič Iz Grdina pri Stopercah In Janez Korez zaradi črnih zakolov na območju KLO Sto- Obtožein Stefan Franlč Je bil do Jeseni 1949 uslnžben kot delavec v tovarni volnenih izdelkov v Majšperku. Ker ni imel nikake volje do dela. je zapustil službo, se povezal z ostalimi obtoženci ter se začel preživljati na ta način, da je sam ali s svojimi pomagači nakupoval živino na območju okraja Ptuj ln okraja Poljčane, na črno zaklal na svojem domn v Stopercah ter nato s po-močnlo soobtoženih razprodaial meso od 109 do 150 din kg. Od oktobra 1949 do marca 1950 le Stefan Fanlč Izvršil najmanj 9 črnih zakolov. Poleg tega se je bavil tudi s prekupčevanjem žlvl io In se na ta način okoriščal na račun tamkajšnjih kmetov, svojim pomagačem pa dajal manjše nagrade. Okrajno sodišče v Ptuju jih je zaradi njihovih špekulativnih dejanj kaznovalo, ln sicer prvoobtoženca Štefana Franiča kot vodjo in organizatorja črnih zakolov na 3 leta In S mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom. Ostali na so bili obsojeni od 5 mese .•ev do enega leta odvzema prostosti S. N. *z raznih hrajev Genterovel. — Poslovodja mlina v Genterovcih Je do svojih strank večkrat surov. Namesto da bi stranki pojasnil, kdaj lahko pripelje žito v mlin, jo kratkomalo nahruli. Melje predvsem za svoje znance. — Dolžnost okrajne uprave mlinov Je. da tega poslovodjo nadomesti s človekom, ki bo delovnim ljudem rad pomagal. — V. L. Radgona. — V nedeljo so starčke v Domu onemoglih obiskale zastopnice krajevne organizacije AFŽ Iz Kapele in jih obdarile s sadjem ln letošnjim sadjevcem. Starčki so se obiska zelo razveselili. Posnemajte! — V preteklem mesecu so bile v okraju kulturne prireditve in to v Pogledu. Zg. Velki, Stavešlncih In Lutvercih. Šlladlnski aktiv v Crešnjevclh pa Je > dobrim uspehom uprizoril v svojem Mladinskem domn tri enodejanke: Snubač. Analfabet ter Medved. Igre so v nedeljo ponovili. — 30 In 31. oktobra bo okrajna Zveza borcev priredila v Negovi partizanski tabor. — K. CoBVEITILA ) REGISTRACIJA OBRTNIH OBRATOV IN DELAVNIC Opozarjajo na določilo 138. člena zakona 0 obrtnižtvu (Ur. list LES, št. 20—1950), po katerem se morajo vsi obstoječi obrtni, obrati m dalavnice do 29. septembra 1950 priglasiti pristojnemu organu za registracijo, t. j. poverjeništvu za finance okrajnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora, v območju Katerega imajo svoj sedež. Po tej odločbi morajo priglasiti svoje ootne obrate oziroma delavnice: 1. državni uradi, zavodi in podjetja svoje »odprte« delavnice, t. j. delavnice, ki ne delajo samo za potrebe svojega ustanovitelja, ampak tudi za druge; 2. družbene organizacije svoje odprte delavnice; 3. zadružne organizacije (zadruge vseh vrst ln okrajne zveze kmetijskih zadrug) svoje odprte delavnice. Obrtniškim _ proizvajalnim zadrugam ni treba priglasiti obrtnih obratov svoje osnovne dejavnosti. 4. Zasebniki svoje obrtne obrate. Zgoraj navedene obrtne obrate in delavnice je treba priglasiti ne glede na to, ali ze imajo obrtno dovoljenje oz. dovoljenje za delo ali ne. in ne glede na to. ali so že registrirane ali še' ne. Takoimenovanih »zaprtih« delavnic, ki delajo samo za potrebe ustanovitelja (za državne urade, zavode, podjetja, zadružne in družbene organizacije) ni treba priglasiti. V priglasitvi je treba navesti: V firmo (ime) obrtnega objata oz. delavnice in njen sedež; 2. ime lastnika oz. ustanovitelja; 3. ime poslovodje, kjer vodi obrat oz. delavnico poslovodja; 4. številko in datum obrtnega dovoljenja oz. dovoljenja za delo in kateri organ je izdal dovoljenje. Ce tega dovoljenja nima, je treba to navesti. Priglasitvi ni treba priložiti nobenih listin. Za te priglasitve 6e ne plača taksa. Za priglasitve, ki se oddajo osebno, mora poverjeništvo za finance dati potrdilo o prejemu. Če se priglasitev odda po pošti, se mora oddati priporočeno, Opozarjamo, da za te priglasitve ne bodo izdane nobene tiskovine in naj se s priglasitvijo ne čaka. Končno opozarjamo, da bodo morali prenehati z delom obstoječi obrtni obrati in delavnice, ki do 29. septembra 1950 ne bodo priglašene pristojnemu organu za registracijo. 4883 POZIVI Poverjeništvo za finance RLO I. glav. mesta Ljubljane poziva vsa podjetja iz zasebnega gospodarskega sektorja, ki so hkrati zavezanci vplačevanja I. in II. razlike pri polni lastni ceni oziroma I. in II. razlike pri plačah po stopnji 32,2% od skupnega zneska plač delavcev in nameščencev, in osebe, ki zaposlujejo gospodinjske pomočnice ki so zavezane plačevanja kot II. razliko pri plači 20,7% od njihovih plač, da takoj poravnajo zaostale zneske na omenjeni dajatvi. S tem se ognejo zakonitih posledic, ki jih bo poverjeništvo izvajalo nad nerednimi plačniki. Vplačilo I. in II. razlike zapade do 5. dne vsakega meseca. Položnice za vplačilo in morebitna pojasnila prejmete pri tem poverjeništvu. UPRAVA TELOVADNEGA DRUŠTVA »TABOR« V LJUBLJANI sporoča vsem telovadečim oddelkom, da se prične redna vadba oddelkov v četrtek 14. t m. po naslednjem redu: Ob ponedeljkih in četrtkih od 17—18 vadba moškega podmladka, od 18—19 vadba pionirjev, od 19—20 vadba mladincev od 20—21 In pol vaiiba članov. Ob torkih in petkih od 17—18 vadba ženskega podmladka, od 18—19 vadba pionirk, od 19—20 vadba mladink, od 20—21 in pol vadba članic. PODJETJA PREDELOVALNE INDUSTRIJE — POZOR! Nomenklatura balančnih in ključnih skupin za izdelavo plana v letu 1951, ki je tiskana kot priloga št. 2—3 časopisa »Pre-radvijačka industria«, bo razposlana naročnikom konec meseca. Vsem naročnikom pripada ta nomenklatura brezplačno. Plačilo naročnine na ček. račun 101-900131. Industrialca knjiga. Letna naročnina 240 din. Vojno - lstorlski Institut Jugoslovanske armlje bo izdal DRUGO KNJIGO III TOMA Zbornika dokomenata 1 podataka o Narodno- oslobodllačkom ratu ,1ugt>siovenskih naroda, ki vsebuje: Borbe u Ornoj Gori 1942 godine (januar-tebruar-mart). Ta knjiga bo izšla konec septembra letos na približno 460 straneh v platneni vezavi. Kdor se želi na njo naročiti mora naročnino poslati najpozneje do 25. septembra letos, ker bo tudi ob tej priliki prišlo v knjigarniško prodajo 6amo omejeno število izvodov Cena knjige je 100 din. Naročnino pošljite na čekovni račun številka 102-9000036 — Beograd. Na hrbtu čekovne položnice razločno izpišite celoten naslov kakor tudi število izovdov, ki jih naročate, s pripombo: »za III tom drugu knjigu Zbornika«. Stari naročniki naj dostavijo še: »stari pretplatnlk«, pri čemer morajo obvezno navesti tudi prejšnji naslov. v kolikor se razlikuje od sedanjega. Napoved za nedeljo 10. septembra: Pretežno sončno vreme, proti večeru naraščajoča oblačnost. Temperatura čez dan 18 stopanj C, ponoči 8 stopinj C. Številni škari za gradnjo trgovske mornarice »o bili raztreseni po celem ozemlju dubrovniške republike, središča pa so bila Cavtat, Zupa, Rijeka, Lopud, Zaton, Slano, Šipan in Ston. Ker so potrebe iz leta v leto rasle, so v prvi polovici 16. stol. zgradili veliko ladjedelnico v Gružu, ki je dubrovniško daleč presegla. Na škveru je delalo nad tisoč delavcev, kalafatov in marangunov, ki so istočasno gradili po dvajset do trideset ladij. Iz te ladjedelnice je bila v teku časa splovljena cela mornarica, ki je po vseh morjih prenašala zastavo 6V. Blaža. Šele odkritje Amerike in pomorske poti okoli Afrike v Indijo od 16. stol dalje je zavrlo dubrovniško pomorsko trgovino in z njo delavnost njenih škverov. Polagoma je nazadovala in propadala. V. KOROŠKI FESTIVAL V GUŠTANJU je preložen na 24. septembra 1950. Otvoritev kulturnega tedna in otvoritev razstave gospodarske dejavnosti ter NOB okraja Slovenj Gradec bo 17. septembra 1950. Uprizoritev »Miklove Zale« v novem letnem gledališču v Guštanju bo v soboto 16. septembra ter na predvečer festivala v soboto 23. septembra. J »kažimo z množično udeležbo na V. koli em festivalu 24. septembra 1950 naše simpatije do Slovenske Koroške! PROMETNI POPUSTI za Zagrebški velesejem od 23. IX.—8. X. 1950 Za domače razstavljalce in obiskovalce je odobren 50'/i popust redne voznine ob odhodu in vrnitvi za vse raizrede brzih in potniških vlakov, in sicer: za domače obiskovalce ob odhodu od 15. septembra do zaključno 8. oiktobra, ob povratku od 23. septembra do zaključno 15. oktobra; za domače razstavljalce ob odhodu od 9. septembra do zaključno 8. oktobra, ob povratku od 23. septembra do zaključno 22. oktobra. Domači razstavljale! in obiskovalci morajo na odhodni postaji ob odhodu kupiti »Legitimacijo K—13«, jo sami izpolniti in podpisati ter na podlagi nje kupiti vozovnico po redni vozni ceni, ki jo morajo ohraniti do povratka. Ta vozovnica bo veljavna za brezplačen povratek, ako bo legitimacija K—13 opremljena s potrdilom o obisku velesejma. To potrdilo bo dajala uprava ZV ob odškodnini 10 din za manipulativne stroške. Poleg tega je treba ob povratku potrditi legitimacijo K—13 na železniški postaji v Zagrebu. Razstavljalo morajo imeti tudi posebno legitimacijo za razstavljalce. Uprava Zagrebškega velesejma Zveza borcev rajona V. v Ljubljani-Polje priredi v dneh 9. in 10. septembra 1950 TABORNI OGENJ z naslednjim sporedom: V soboto ob 19.00 zbor članov Zveze borcev ob tabornem ognju, kjer bo nastopal pevski zbor SKUD Jože Mazovec s partizanskimi pesmimi. V nedeljo ob 15.00 prireditev, kjer bo uprizorjen partizanski napad s sodelovanjem obveznikov predvojaSke vzgoje, letalstva in gasilcev. Po končanem sporedu prosta zabava s plesom. — Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Prinesite po možnosti posodo za vino. Vabljeni v 6oboto in nedeljo vsi člani Zveze borcev in ostali I Odbor LIKVIDACIJA ZADRUGE V ZENICI Dedavsko-uslužbenska potrošniška zadruga v Zenici je v likvidaciji. Skrajni rok likvidacije je 1. november 1950. Pozivamo upnike in dolžnike da do omenjenega roka prijavijo svoje terjatve oziroma poravnajo svoje dolgove. Keplamacij po ). novembru 1950 ne bomo upoštevali in naše knjigovodsko stanje bo veljalo kot pravilno. — Likvidacijski odbor. SREČKE NOVEGA KOLA IN NOVEGA NAČINA IGRANJA so že v prodaji Cetrtinka stane 100 din Kupi srečko v svojem kraju Po pošti pošljemo le tistemu, ki plača vnaprej srečko in poštnino. St. pri Nar. banki: 601-78310-0 Kolektura srečk. Ljubljana. Tyrševa 11 POZIVI UPNIKOM IN DOLŽNIKOM! * Vsa podjetja in osebe, ki imajo kakršne koli terjatve nasproti »Gospodarski razstavi v Celju« pozivamo, da najkasneje do 15. sept. t. 1. predložijo zadevno račune upravnemu odboru Celje, Trg svobode 10. Poznejših zahtevkov ne bomo priznali. Nadalje pozivamo vse dolžnike, da najpozneje do gornjega roka poravnajo svoje obveznosti.- — Gospodarska razstava Celje. Potrošniška zadruga z o. J. v Laškem je po sklepu občnega zbora z dne 1. septembra 1950 prešla v likvidacijo. Pozivajo se vsi upniki, da do 1. oktobra 1950 priglasijo svoje terjatve, ker se pozneje prispele terjatve ne bodo upoštevale. Prav tako pozivamo vse dolžnike, da do navedenega roka poravnajo svoje obveznosti pri Potrošniški zadrugi v Laškem. Po tem roku se bodo vse obveznosti prisilno Izterjale. 4880 Potrošniška zadruga z o. 1. rajona IV. v Ljubljani, sedež: Viška cesta 29, je po sklepu občnega zbora z dne 11. avgusta 1950 prešla v likvidacijo. Pozivamo vse upnike, da v enem mesecu po tretji objavi tega poziva v Uradnem listu LES priglasijo svoje terjatve zadrugi. Pozneje prispele terjatve se ne bodo upoštevale. Prav tako pozivamo dolžnike, da do navedenega roka poravnajo svoje obveznosti zadrugi. Po tem roku se bodo obveznosti prisilno izterjale. Likvidacijski odbor Potrošniška zadruga z o. j. rajona II. v Ljubljani, sedež: Masarykova 15, je prešla po sklepu izrednega običnega zbora z dne 28. julija 1950 v likvidacijo. Pozivamo upnike, da v enem mesecu po tretji objavi tega poziva v Uradnem listu LBS priglasijo svoje terjatve zadrugi. Pozneje prispele terjatve se ne bodo upoštevale. Prav tako pozivamo dolžnike, da do na-vednega roka poravnajo svoje obveznosti zadrugi. Po tem roku se bodo obveznosti prisilno izterjale. Likvidacijski odbor -DNEVNE VESTI- Zveza borcev Vrhnika otvarja v nedeljo 17. septembra 1950 ob 10. uri dopoldne Partizanski dom heroja Toneta Vidmarja — Luke na Bakitni. Po otvoritvi zabava. Železniške zveze do Borovnice ali Preserja. Vabljeni vsi, posebno pa »šeorcerjevci«. 4927 Meaicince opozarjamo, da izplačuje dekanat štipendije za meseo september do vključno 12. t. m. — Dekanat medicinske fakultete. 4924 »DOM« državni prodajni zavod za domačo ln umetno obrt, Ljubljana, Mestni trg 2 št. 24, sprejema naročila za sezono 1950-51 do 30. septembra 1950. 4882 Konferenca ravnateljev vseh srednjih strokovnih šol v LRS se bo vršila v po,ie-deljek 11. seiptembra ob 10. uri dopoldne na Ekonomski srednji šoli v Ljubljani, Prešernova 8 (bivša Bleiweisova c.) — Ministrstvo za prosveto LES. 4889 Ustanovni sestanek ginekološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani bo v torek 12. septembra ob 19. uri v predavalnici porodniške klinike. Vabljeni so vsi ginekologi in porodničarji LES. 758 Agenoija demokratičnega Inozemskega tiska Ljubljana, T vrževa S4, poziva vse naročnike tržaškega tiska, da poravnajo naročnino za leto 1950 do 1. oktobra t. 1. Kdor ne bo do tega roka poravnal naročnine mu bo list ustavljen. 4824 Gostinsko podjetje »RIO« Ljubljana, Selen-burgova ulica vam nudi na vrtu in v salonu dnevno sveža jedila in pijače čevapčiči 740 Okrajni ljudski odbor Lendava — poverjeništvo za prosveto išče glasbenika, ki bi sprejel vodstvo nižje glasbene šole v Dolnji Lendavi Prijave z osebnimi podatki ln naslovom poslati ua OLO - Poverjeništvo za prosveto Dolnja Lendava 4819 Na čast Dneva Jugoslovanske vojne mornarice priredi Pomorsko brodarsko društvo »Cveto Močnik« v nedeljo 10. septembra ob 20 uri nočni kajak slalom na ljudskem kopališču na Ljubljanici (Na špici). »GOZAR« zadruga rejcev malih živali v Ljubljani vabi vse svoje člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 17. t. m. ob 9. url dopoldne (kraj bo objavljen pozneje) z naslednjim dnevnim redom: 1. Volitev delovnega predsedstva. 2. Poročila. 3. Volitve odbora. 4. Slučajnosti Udeležba strogo obvezna. — Odbor. 4799 STROKOVNI TEČAJ IN IZPITI ZA NIŽJE BIBLIOTEKARJE Ministrstvo za znanost in kulturo opozarja, da je rok za priglasitev do 15. septembra. Podrobnosti v razglasu v »Slov. poročevalcu« z dne 30. junija 1950. rJOLSTVO- Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani. Začetek rednega šolskega pouka v šol. letu 1950-51 bo 15. septembra ob 7. uri zjutraj. Dijaki vseh šolskih odsekov in razredov se ta dan zberejo pred šolskim poslopjem, kjer prejmejo nadaljnja navodila. — Ravnateljstvo TSŠ. 4887 Državna glasbena šola na Jesenicah obvešča, da bo vpisovanje v šolo od 11. do 15. septembra v pisarni od 10—12 in 16—18. Po tem terminu se gojenci ne bodo več vpisovali v šolo. Prestopni izpiti bodo 13. septembra ob 16. uri. Prijave za izpit je oddati ravnateljstvu U. in 12. septembra. Sprejemni izpiti novih gojencev se bodo vršili 14. septembra ob 16. url. Vse podrobnosti so razvidne na oglasni deski v šoli. Srednja vzgojiteljska šola v Ljubljani se je preselila v bivšo gimnazijo na Vodovodni cesti št, 27 (Bežigrad). Zaradi selitve se prične redni pouk v ponedeljek 18. sept. ob 8. uri. — Sprejete so vse gojenke, ki imajo izpolnjene pogoje za vpis in ki jim niso bili vrnjeni dokumenti Internat Srednje vzgojiteljske šole ostane še dalje v Domu Majde Vrhovnik na Taboru 12. — Ravna teljstvo šole. 4885 Vpisovanje v glasbeno šolo v Novem mestu se bo vršilo v ponedeljek ln torek 11-in 12. septembra od 9—12 in od 15—17 v pisarni glasbene šole (osnovna šola) — Ravnateljstvo. 4877 MKUD »Kajuh« sporoča, da s® bo vršilo vpisovanje v harmonikarsko šolo dne 11., 12., 13. in 14 t. m., vsak dan od 8—12 v sekretariatu Frančiškanska 2 (Union bela dvorana). Ljubljana. 4876 Industrijska kovinarska šola Tovarne avtomobilov v Mariboru prične z rednim ooukom 1i septembra 1950 ob 6.30. 4904 Pričetek pouka na šoli za medicinske teh nlke v Ljubljani bo 14 septembra 1950 ob 8. uri v Vogovi ulici 8 Dijaki ki so sprejeti v internat naj se javijo 13. septembra do 20 ure v Povšetovi ulici — barake. Vsak dijak naj prinese s seboj: 1. Odjavnico. da se je odselil iz kraja, v katerem je bival. 2. Odjavnico KLO, da ne bo več v kraju, kjer je bival, prejemal živilske karte in karte z tekstil za mesec oktober 1950. 3. Živilsko karto od msseca septembra za polovico meseca 4. Odrezek septembrske živilske karte. Učenci staršev, ki ne prejemajo živilskih kart, morajo prinesti naslednje: 1. Odjavnico, 2. Potrdilo od KLO, da so starši oddali obvezno oddajo, finančni odsek mora potrditi, da je učenee(-ka) staršev upravičen(-a1 prejemati živilsko karto IZPITI IZ PREDVOJASKE VZGOJE ZA SLUSATELJE VISOKIH ŠOL Za redne slušatelje, kateri niso napravili izpita iz predvojaško vzgoje, se bodo vršili izpiti v naslednjih dneh: Teološka fakulteta dne 11- sepsembra 1950 Poljanska 4. Filozofi: I. in II. letnik ženske dne 18. seiptembra v balkonski dvorani na univerzi, III. in IV. letnik ženske dne 12. seiptembra v isti dvorani. Moški I. letnik dno 13. in 14. septembra v sobi št. 28 na univerzi, II.. III. in IV. letnik dne 23. ln 25 septembra v sobi 28 na univerzi. Pravniki: dne 18. septembra v sobi 90 na univerzi. Akademija za glasbo: dne 20. IX. v sobi 90 na univerzi. „ Višja pedagoška šola: dne 18. in 20. sept., Šubičeva 1. Ekonomi: dne 26. septembra, Gregorčičeva 27. Agronomi: dne 15 .in 16. septembra, Poljanska 4. Akademija za igralsko umetnost: dne 21. in 22. septembra v Frančiškanski ulici. ToČnejše podatke dobijo slušatelji pri pristojnih dekanatih. NA VIŠJO PEDAGOŠKO SOLO so v šolskem letu 1950-51 sprejeti naslednji učitelji: Arsenjuk Janez Batič Velimir, Božič Marija, Brezovar Matija, Cvar Irena, Časar Stefan, Černe Nada, Debeljak Marija, Drnovšek Stanko Flajšaker Matilda, Glavač Bibijana, Gole Davorin, Golja Dragan, Golob Ivanka, Hudolin Fani, Jakoš Jože Jakovčič Tončka, Kapelj Marija, Koncilija Anica, Kontler Nikolaj, Kragelj Veronika, Križaj Bojana, Kumar Vekoslava, Kužner Minka, Lapajne Jelka Ma~ lis Antonija, Mrzelj Alojzija, Mlač Sonja, Pen Irma, Peterca Veronika Podržaj Anica, Pogorevc Marija, Požar Viktorija, Požauko Ivan, Praprotnik Marija Preželj Sonja, Pribošič Janko, Ravbar Nada, Eems Francka, Eemše Marija, Eesman Marija. Eugelj Marija, Simonetti Sonja, Slekoveč Doroteja, Smrekar Rozalija, Sodja Helena. Sotlar Anica, Stagoj Maksa, Strojan Eoza, škoda Helica, Štucin Ana, Ungar Marijan Vehoveo Sonja, Vute Miroslav, Vidmar Milojko, Zemljak Ivana. Vpisovanje sprejetih učiteljev in abitu-rientov gimnazij, ki se nameravajo vpisati na Višjo pedagoško šolo bo od 14. do 20. septembra. Vsi novinci se morajo vpisati osebno. — Ravnateljstvo Višje pedagoške šole. -KOICERTI- Mala nočna muzika (Serenada Mozartovih skladb) koncerta orkestra Slovenske filharmonije bo ponovljena jutri v ponedeljek 10. septembra ob 20 na magistralnem dvorišču. Sodelujeta solista Patikova in Smerkolj. Koncert je imel v petek zvečer zelo lep uspeh. Opozarjamo, da je to poslednja letošnja prireditev na magistratnem dvo-rišfcu. Dirigent Bogo Leskovio. Predprodaja v Knjigarni muzikalij. -GSJEDAUŠČE- DRAMA LJUBLJANA Nedelja 10- ob 20: Pucova: »Operacija« Izven. Otroci ki so že v lanski sezoni sodelovali pri opernih predstavah, in oni, ki se žele na novo vključiti v sodelovanje, naj se javijo v sredo 13. t m. ob 17. uri v Operi, soba št. 9. SNG v Ljubljani razpisuje službo krojača. Reflektanti naj Imajo veselje do gledališkega dela ln naj bodo vešči krojenja. Predstaviti se pri Tehničnem vodstvu SNG v poslopju Gledališke slikarne, Prešernova cesta 13. dvorišče. SKUD »IVAN CANKAR« LJUBLJ.-MOSTE Gledališče (bivši kino Moste) Nedelja 10. septembra ob 20: B. Nušič: »Sumljiva oseba«. Eežija: Žvan Jaša. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Gostovanje Veselega teatra 90‘ iz Ljubljane Nedelja 10. septembra tri predstave Veselega teatra iz Ljubljane: Ob 16.15 18.15 ln 20.15. Sodelujejo člani Opere in Drame ter Ježek-Milčinski. Umetniški vodja in konferen-cier: Božo Podkrajšek. Godba: Salonski orkester pod vodstvom Muser Pina. Sodeluje 55 ljudi. Prodaja vstopnic dnevno od 16—18 pri gledališki blagajni RADIO- Dnevni spored za nedeljo 10. septembra Poročila ob 8.15 12.30, 19, 22 in 23.30 — 8 Jutranji pozdrav — 8.S0 Igra godba na pihala komande JA v Ljubljani p. v. Stje-pana Dleska — 9 Ob dnevu Jugoslovanske mornarice — 9.30 Pol ure po željah pioair-jev — 10 V zgodovinskih dneh drugega ljudskega posojila — 10.30 Želeli ste — poslušajte! — 12.40 Veseli zvoki — 13 Pol ure za pionirje in cicibane — Andersen: Ole-Luk-Oie — 13.30 Dela slovenskih avtorjev igra Orkester mariborske radijske postaje p. v. Draga Lorbeka (Prenos iz Maribora) — 14 Oddaja za podeželje: Politični pregled — V murskosoboškm okraju kmetje živahno raz-: pravljajo o planih za leto 1951 — Zivjjenje j m dela slovenskega skladatelja Davorina | Jenka — Štrausov oče iz Stare Fužine se je odrezal — Drobne zanimivosti — V kmečki delovni zadrugi v Eetečah so vrgli stari odbor — Pismo Luke Strojina z letnega dopusta — vmes pester glasbeni spored s plošč — 17 Prenos reportaže ženskega atletskega dvoboja Avstrija : Jugoslavija iz Celja — 18 Zabaven popoldanski spored — 19.15 Lahek glasbeni spored — 20 Oddaja za zamejstvo — 20.20 Iz oper Eimskega-Korzakova — 21 Fizkulturna poročila — 21.10 Plesna glasba — 22.15 Lahek nočni koncert — 23.35 Konec oddaje. —VESTI IZ MARIBORA— Dežurstvo lekarn: Ponedeljek 11. sept.: I. mestna lekarna. Partizanska cesta 1. ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE Tekstilna zadruga v Otočah na Gorenjskem odkrije danes ob 9. uri dopoldne spomin* ploščo članom - borcem - talcem NOV. Pri odkritju plošče sodelujeta odbor £v« borcev Kranj-mesto in Jesenice. . Po odkritju plošče je poklonitev PacU~" žrtvam — Stanetu Žagarju st. in ml. ter vr varišem na Dobravi pri Kropi. Popoldne priredita odbora ZB taborenje J prijetnem gozdiču nad Otočanji Za prehran bo preskrbljeno, naprošamo pa. dae vsak nese s seboj porcijo, žlioo, steklenico m zareč, po možnosti tudi odejo. Zaželeno 3®* da se udeležite v čim večjem številu v partizanskih oblekah. . Vabljeni svojci padlih žrtev, člani w ostalih organizacij. — Pripravljalni odbor. -KINIO- LJUBLJANA UNION: Franc, film »Skrivnost«, tednik. Predstave ob 15 17, 19 in "• MOSKVA: Italijanski film »Eigoletto«. tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21- — SLOGA: Angleški film »Johkny Franco®1’ tednik. Predstavo ob 15 17, 19 in 21. " TIVOLI: Francoski film »Ljubavni tednik. Predstave ob 20. — TRIGLAV! Angleški film >Johnny Francoz«, črnog-mese. 8. Predstave ob 16, 18 in 20. *r ŠIŠKA: Francoski film »Potepuha v besih«, hrv. pregled 6. Predstavi ob 18 111 20. - LITOSTEOJ: Italijanski film »Seviljski brivec«, tednik. MAEIBOE PAETIZAN: Amer. film »Draga moja Clementina«, Fizkultura 9. — UDA"" NIK: Angleški film »Ne zapusti me«, Obzornik 44. — POBEEŽJE: Sovjetski til« »David Guramišvili«, sovjetska risanka Gradič. — ŠOLA LETNI: Sovjetski fil» Zlati rog« tednik. CELJE METROPOL: Angleški barvni til® »Edeči čeveljčki«, film. nov. 17. LETNI* Angleški film »Daj nam danes«, filmske novosti 18. KAMNIK: Ameriški film »Sedmi križ*' film. nov. 10. JESENICE MESTNI: Ameriški film »Sestri iz Bostona« tednik. Pionir 8. KEANJ STORŽIČ: Avstrijski film »Dunajske melodije«, mesečnik JA 14. — SVOBODA: Jugoslov. film »Sofka« makedonski mesečnik 15. RADOVLJICA: Ameriški film »Gentleman Jim«, Obzornik 42. BLED: Angleški barvni film »Sarabanda M umrle ljubimce«. Obzornik 41. VRHNIKA: Ameriški film »Jane Eyre«. Obzornik 46. DOMŽALE: Amoriški film »Ljubavna P®-sem«, Obzornik 46. ŠOŠTANJ: Holandski film »Blagoslov«i mesečnik JA 15. PTUJ: Holandski film »Blagoslov«, mes- JA 15. SEŽANA: Ameriški film »Tarzan zmaguje«, kratki film Vode nam bodo pokorne«. KOČEVJE- Ameriški film »Sedmi križ* fimske novosti 19. ROG. SLATINA: Francoski film »Oče Go* riot«, bosanski mesečnik 25. NOVO MESTO: Ameriški film »Moja drag* Clementina«, Fizkultura 9. -OGLASI- KUPIMO ELEKTRIČNI APAEAT za kopiranje načrtov ob umetni svetlobi, po modnosti z avtomatskim obračanjem rirt skozi aparat ali kak drug pribor in aparat za kopiranje načrtov. Plačamo po pogodbi in v gotovini Ponudbe pošljite Rudnik« i željezari Vareš v VareŠ-Majdanu. NE Bosna i Hercegovina. ZAMENJAM mesto hišnika z lepim stanovanjem in s plačo za dvosobno ali podob-, no stanovanje v Ljubljani. Naslov v ogl-odd, »Ljudske pravice«. 490» KUPIMO vsako količino stoječe trave, otave in sena. — Gostinstvo«. Tržna ulica 6 Ljubljana. 4884 KEOJNI TEČAJ za vso damsko in otsoško garderobo nudi salon »Kuclar«, Knafljeva 4-II. 4923 KUPIMO nov ali dobro ohranjen pisalni stroj s kurzivno pisavo in normalno velikostjo črk (pika). Možna je tudi zamenjava. Podjetje za razdeljevanje filmov, Ljubljana, Komenskega 17 . 492? FOEDOV MOTOB, po možnosti s pogonom 4 cilindrov A ali B tipa, kompleten, kupi Spevec Vladimir, Draškovičeva ul. 26, Zagreb. 321 TEGOVSKO PODJETJE »UMETNINA« Ljubljana, Prešernov trg 1. potrebuje nekaj kavarniških biljardov. Prosimo ponudbe. 762 RAZNO POHIŠTVO, preproge, tekstilno blago, tehnične in galanterijske predme' te, šivalno in pisalne stroje radioaparate glasbila itd., sprejema v komisijsko prodajo trgovsko podjetje •-Umetnina«, Ljubljana, Centralno sprejemališče. Mestni tTg 7. , 76* OSMRTNICA Vsem, ki ste ga poznali in radi imeli, naznanjamo prežai-ostno vest, da nas J« danes 9. t. m. ob pol 9. uri zapustil naš predragi, zlati mož in atek FRANJO LUKEŠ, železniški upokojenec in bivši harfenist mariborsko opero. Poslovili se bomo od predragega pokojnika v ponedeljek 11. septembra ob 16. uri iz mrtvašnic« na Pobrežju. Žalujoča žena Helena otrool Franci, Boško Joško, Lučka in ostalo sorodstvo. Ureja arednlSki odbor — Odgovorni urednik Dušan Bole — Naslov uredni' štva: Kopitarjeva 6 — Uprava; Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva in uprave: ■52-61 do 52-65 — Telefon naročninskega oddelka 30-30 — Telefon oglasnega oddelka 36-85 — Stev ček. računa 604-90321-0 Renesančni DUBROVNIK LIVARNA TOPOV Znamenita je bila tudi dubrovniška livarna topov, ki je ostajala že letia 1411., torej 12 let prde Prago, 34 let pred Dunajem in 64 let pred Rusijo. Najodličnejši livar topov je bil Janez Krstnik della Tole iz stare rabske družne. Na vseh svojih izdelkih se je podpisoval Baptista Arbensis. Od svojega irihoda v Dubrovnik leta 1504. do svoje mrti 1540. leta je bil nepretrgoma v lužbi Republike kot glavni mojster li-arne in »protobombardijer«, to je starešina topničarjev. Z odobrenjem Republike je vlival topove tudi za ra^ne južno-italske države. Njegovi topovi so raztre seni po muzejih in arzenalih cele Evrope. Raznesle so jih vojne prilike, odnesli »o jih Francozi, Rusi in Avstrijci, Poseb- no znan je bil njegov top »Kuščarica«, j Večina dubrovniških topov je nosila po-i membne latinske napise, lik sv. Blaža, ilet-I nico vlitja in mojstrovo ime. ZLATARSTVO V Dubrovniku je bilo na glasu tudi 1 domače zlatarstvo. Po njem se je itneno-j vala cela uilica. Dubrovniški zlatarji so ‘ prejemali naročila iz Ogrske, Italije in ! Carigrada. Najznamenitejši dubrovniški zlatar je bil Ivan Progonovič konec 15. stoletja. S 16. stoletjem pa se že pričenja pozivanje tujih mojstrov iž Italije in Benetk. Sčasoma so se množila naročila in kupovanje izdelanih umetnin v Benetkah in tako je ta obrt doma polagoma pa gotovo začela pešati, i DUBROVNIK ZAJEMA NEPRESTANO ! GIBANJE l Renesansa pomeni preporod evropske-1 ga duhovnega življenja iz okorelih srednjeveških spon, pomeni nastop novega veka v zgodovini človeštva. Stoletja trajajoči spor glede prvenstva med državo in cerkvijo se je v zapadni Evropi rešil s prebujanjem narodne zavesta in s pomočjo ideje o svobodi. Prodrla je posvetna miselnost. Novo meščanstvo, ki je v bistvu nosilec tega gibanja, na cerkev malo vezano, je bilo željno znanja. Osebnemu hotenju po ustvarjanju je bila odprta prosta pot. Glavni pristaši novega po-kreta pa so bili italijanski knežji dvori. Iz Italije je prodrla renesansa v vse evropske dežele, kjer koli so bili za to dani družbeni pogoji, polagoma je odrinila zadnje ostanke gotike ter se je v vsaki deželi razvila na svoj način, ne da bi bila izgubila skupne bistvene lastnosti. Razlikujemo zgodnjo renesanso (quiat-trocento) v 15. stoletju, visoko renesanso (cinquecento) v .16. stoletju ter pozno renesanso. V znanost je prinesla renesansa novo sliko sveta. V pesništvu izraz osebnega občutja, deloma z naslonitvijo na antične (stare grške in rimske) pisatelje in v narodnem jeziku. Stavbarstvo je jasno in strogo razčlenilo prostominske, gradivne dn okrasne oblike. S prevzemom antičnega bogastva oblik so bili položeni temelji novemu slogu, ki je v 16. stoletju razkošje okraskov stopnjeval do pretirane svečanosti. Slikarstvo se je razvilo iz srednjeveške utesnjenosti v svobodno umetnost, ki je povsem odgovarjala duhu poporodnega pokret?. Slika človeškega telesa in portreta je postala bolj življenjska, pojavila se je znova oživljena perspektiva. Kiparstvo je zasledovalo iste cilje v osebni raznoterosti duhovnega doživljanja. Umetnik se je zavedal svojega pomena in meceni so ga pogosto podpirali. Obrt in umetna obrt sta se iz enostavnih oblik zgodnje renesanse razvili v razkošje visoke renesanse. Tudi v obleki se je izražala posvetna miselnost renesančne dobe. Zgornja pa tudi spodnja oblačila so nosili iz dragocenih tkanin, brokatne svi- le, zlatega damasta in baržuna, k tem pogosto nabran ovratnik in togo špansko haljo. V ta čas spada razvoj stanovskih krojev. Z renesanso se je dopolnil tudi razvoj pisave. Črke so postale enostavne in j-asne. Dubrovnik je z odprtimi rokami sprejel preporodno gibanje ter ga širil dalje, zato se s ponosom naziva zibelka renesanse. V Dalmaciji se je pojavila renesansa skoraj istočasno kot v Benetkah, to je konec šestdesetih let 15. stoletja. Z začetkom 16. stoletja je prodrla že v vsa večja dalmatinska mesta. V tem slogu je stavbarska umetnost v dalmatinskem Primorju živela skozi vse 16. stoletje. Seveda se domače delavnice niso tako hitro otresle vseh gotskih tradicij. To je najbolj razvidno na nekaterih samostanih, kj so nastali v onem času. Gotska umetnost je prešla v dalmatinsko Primorje v prvi polovici 15. stoletja iz Italije. V Dubrovnik jo je prinesel Neapolitanec Onofrio de la Gava. Izkazal se je kot vsestranski mojster, celo kot kipar. Kot inženir je napeljal vodo po osem milj dolgem vodovodu v mesto, kot arhitekt je postavil in okrasil dva okusna javna vodnjaka ni obeh koncih dubrovniške Plače in zgradil Knežji Dvor. Njegovo krasno zgradbo je enaindvajset let kasneje, leta 1463., do tal porušila strašna eksplozij«. Florentinski mojster Michelozzo, ki je tedaj gradil dubrovniške utrdbe, je moral na hitro izdelati načrt za obnovo uničenega Dvora. Po teh načrtih ali modelih so izvedli krasne polkrožne vežne arkade, s katerimi je Michelozzo prinesel v Dubrovnik mladeniško vedrost prve florentinske renesanse. Vse razkošje kasne gotike mojstra Jurija Dalmatinca pa je razsuto v samostanu belih fratrov v Dubrovniku in v oknih Dvora. V treh velikih zidnih nišah dominikanske cerkve pa se na čuden način že mešajo renesančne arkade ® plamenastim gotskim listjem. Se bolj zanimiv primer prehoda v renesanso j® Divona, ena, izmed najlepših zgradb v Dubrovniku. V njenem pritličju so raztovarjali in carinili blago, ki je z vseh strani prihajalo v Dubrovnik. V prvem nadstropju so prirejali zabavne sestanke dubrovniškega plemstva in njegovih učenih akademij, urejenih po italijanskem vzorcu, v drugem nadstropju je bila kovnica dubrovniškega denarja. starejšem delu Divone iz konca 15. stoletja se še mešata gotika in renesansa! trijejn v pritličju, ki ga je zgradil DU' brovčan Paskval, sin Mihajlov, v leti® 1516 do 1520, pa je že čisti primer toskanske renesanse. Kot zaobljuba Dubrovčanov po prveff) velikem potresu leta 1520 je nastala prl vratih Pile nasproti renesančnega On0' frijevega vodnjaka cerkev sv. Spasa, zgrajena v lombardskem slogu z renesančni!11 portalom. Zanimiva je tudi zato, ker jo gradile v pobožni vnemi dubrovnišk0 Žene, ki so na plečih prenašale material' potreben za zgradbo cerkve. Tako so s dalmatinska mesta s samopomočjo i® požrtvovalnostjo s skromnimi sredstvi p°” magala pri obnovi.