Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 22. julija 1936 Štev. 165. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Gena 1 Din VECERNIK UradnHtvo in uprav« Maribor, Gosposka ul. 1« / telefon uredaiitva 2440, uprave 34M Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mračno prejemati v uprav) aN po poM 10 Din, doetavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku i Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jetra- v Lfubljanl / Pottnl čekovni račun tt. 11.409 99 JUTRA1 99 Metanska jtofcdta - štee Mti Iz Trsta in Julijske Krajine prihajajo zadnje čase zopet žalostne vesti: fašistične oblasti uničujejo zadnje ostanke upo rabe slovenskega jezika. Edino v cerkvah je še bilo, našim slovenskim bratom v Italiji omogočeno izživljati se v svojem materinskem jeziku. Tudi v Trstu so bile v par cerkvah ob gotovih časih še dovoljene slovenske pridige iti slo venske molitve. Pa so prišli med pridigo in molitvo razgrajači in onemogočili nadaljevank pobožnosti v slovenskem je ziku. Sledila je tudi že prefektova prepoved. Namesto da bi bile oblasti kaznovale zločinske razgrajače, ki so motili cerkvene obrede, je kaznovano slovensko prebivalstvo s prepovedjo slovenskih pridig in slovenskih molitev. Značilno je, da so razgrajači prišli v cerkev in napadli slovenske vernike, ki po prepovedi slovenskih pridig in molitev seveda niso hoteli moliti v italijanskem jeziku, ampak so opravljali molitve tiho-nia vsak pri sebi. Tudi za ta surovi napad niso bili napadalci kaznovani. Tržaški Slovenci so tako ob zadnjo možnost, da bi pomolili v tržaških cerkvah v svojem slovenskem jeziku, tudi v onih okrajih mesta, ki so povečini sloven ski. Sedaj se zbirajo še v_ okoliških cerkvah. Ni pa nobenega dvorna, da bodo razgrajači, ki očividno delajo dogovorno t oblastmi, tudi tam uprizorili enake škandale in izposlovali tudi tam prepoved slovenskih pridig in slovenskih molitev. Značilno je, da se ti dogodki pojavljajo sedaj, po končani abesinski ekspediciji, v kateri so morali italijanski vojaki slovenske narodnosti pomagati širiti italijansko večtisočletno »kulturo« in.»civilizacijo«. Sedaj so naši slovenski bratjs kot vojaki izvršili svojo državljansko dolžnost, v zahvalo za to pa se jim jemlje še zadnja mrvica pravice: niti beseda božja jim ni več dopuščena v domačem jeziku. Sramoten je strah petdeset- ali celo še večmilijonskega italijanskega naroda, ki se tolče po prsih, da je potomec Cezarja in mogočnih rimskih imperatorjev, pred pol milijonom slovenskega naroda v Julijski Krajini. Kje je širokogrudnost rimskih imperatorjev, ki so pač osvajali svet in podjarmili narode, a so jim puščali na mini jezik in šege ter običaje?! In lateranska pogodba?! Konkordat, ki ga je papež sklenil z Mussolinijem in v katerem je izrecno zagotovljeno, da je narodnim manjšinam zajamčeno bogoslužje v njihovem, jeziku?! AH ta pogodba ne veže nikogar, ali je tudi ta pogodba samo krpa papirja?! Doslej smo na žalost pač videli, da so papež in italijanski škofje blagoslavljali italijansko orožje za abesinsko »civilizatorno« vojno, nismo pa doslej čuli še v nobenem koraku Svete stolice v obrambo določb lateranske pogodbe proti laškim oblastim, ki to pogodbo gazijo z nogami. TOREJ VENDAR NEZAUPANJE. V beograjskem »Vremenu« daja Laziča Markovič obširno objavo o razlikah, ki obstojajo med dr. Mačkom in srbskim delom združene opozicije. Med drug,m trdi v tej svoji izjavi, da je nezaupanje dr. Mačka in vodilnih hrvatskih krogov napram opozicijskim srbijanskim politikom največja ovira sporazuma. Španija v ognju in potokih krvi PARIZ, 22. julija. Položaj v Španiji se v poslednjih 24 urah ni mnogo 1 KRALJICA MARIJA POKROVI-spremenil. Vladne čete beležijo nekatere uspehe na jugu, kjer so bili vstaški TELJICA. oddelki potisnjeni v slabše pozicije spričo dejstva, ker je dovoz vstaških čet Od 30. julija do 2. avgusta bo na 13k -iz španskega Maroka izostal. Na severu pa so vstaši zmagoviti in se jim je du teniški turnir, za katerega sta se med posrečilo zasesti več strateško prav važnih točk. Madridska vlada se izključ-j drugim prijavila tudi Palada in Punčoc. no lahko zanaša na socialiste in komuniste. Kakor poročajo iz San Sebastiana so vstaši gospodarji v baskiških provincah. Baje zbirajo v vseh provincah ojačitve za pohod proti Madridu. Spotoma se priključujejo upornikom monarhistično usmerjeni kmetje. Po vročih borbah se je posrečilo vstašem zasesti San Sebastjan in malo mesto Eibar, kjer so zavzeli veliko tvornico orožja in municije. PARIZ, 22. julija. V Pariz sta prispela včeraj z vojaškim letalom dva višja španska častnika, zastopnika madridske vlade, ki sta se podala v francosko zunanje ministrstvo, potem, ko sta odklonila vsako izjavo novinarjem. Kakor domneva »Journal« gre za akcijo španske vlade potom obeh navedenih emisarjev za tem, da bi priskočila Francija na pomoč, zlasti ob mejah španskega Maroka. V Malagi gori in teče kri v potokih GIBRALTAR, 22. julija. Z angleškimi vojnimi ladjami prihajajo v Gibraltar neprestano Angleži, Francozi in Amerikanci iz sosednjih španskih pristanišč ter pripovedujejo, da je Malaga v plamenih. Več sto mrtvih, med njimi žene, pokriva ceste, dočim gre število ranjenih, ki so izpostavljeni izkrvavitvi ter smrti radi lakote in žeje, na tisoče. Po cestah teče krj dobesedno v malih potokih. Vstaii Se vedno gospodarji položaja v Sevili, Saragosi in Valadolidu ORAN, 22. julija. Štiri vladi zveste edinice španske mornarice so prispele v Ceuto in so bombardirale po vstašlh zasedeno pristanišče s težkimi granatami. Vstaške obalne baterije pa so prisilile napadajoče vojne ladje k umiku, pri čemer so zašle v angleško vodovje. Na poseben poziv angleške križarke so se umaknile Iz angleškega vodovja. MADRID, 22. julija. Kakor je posneti iz komunikeja madridske vlade po radiju, so vstaši še vedno gospodarji položaja v Sevilli, Saragossi in Valadolidu ter si prizadeva vlada, da jih prežene iz teh mest. PARIZ, 22. julija. Dotok beguncev iz Španije se množi. Med begunci je tudi prejšnji barcelonski guverner. V Andaluziji so silno krvavi boji med vstaši in komunisti. Predsednik katalonske generalidad v Barceloni Companys poroča potom radija, da je katalonska vlada gospodarica položaja. Navzlic temu so se morali vpoklicati marksisti kot dobrovoljci za zlom upora v provinci. V Barceloni se je moralo včeraj zopet proglasiti obsedno stanje. Največja nevarnost preti sedaj Madridu od strani velike vstaške kolone, ki koraka ob železniški progi Bugos—Valadolid. Madridska vlada ji je poslala nasproti 150.000 mož iz vrst civilne garde, vojnih oddelkov ter oboroženih delavcev. Za danes se na tej prc-gl pričakuje odločilna bitka. V treh dneh 30.000 mrtvih LONDON, 22. julija. Posebni dopisnik »Daily Maila« poroča iz Gibraltarja, da se v Barceloni vršijo krvave borbe med vstaši in delavstvom. Število mrtvih v Barceloni se ceni na dva do tri tisoč. Po informaciji ameriških listov je padlo v trodnevnih borbah v Španiji okoli 25.000 do 30.000 ljudi. Moskva poziva k proglasitvi sovjetske diktature LONDON, 22.^ julija. Reuterjev dopisnik poroča iz Špa •lije. da je vlada gospodarica situacije in da so vstaši močnejši samo še v Maroku. Po vesteh iz Hendeyu je v San Sebastianu proglašeno obsedno stanje. Vsj dohodi v ne-sto so zasedeni s težkimi strojnicami. Vstaši se še vedno držijo v Cadixu h Algecirasu. V španske dogodke je posegla tudi moskovska radijska stanica, ki poziva špansko delavstvo, da vztraja v borbi In da proglasi sovjetsko diktaturo. LONDON, 22. julija. Po vesteh iz Gibraltarja so komunisti prevzeli oblast v Malagi. Z vseh poslopjih vihrajo rdeče zastave. Dva mosta v bližini mesta so porušili, da bi se preprečilo prodiranje vojaških vstašev. Bombe na Barcelono TOULOUSE, 22. julija. V Barceloni gori mnogo hiš, med drugim tudi cerkev Bogorodice od Larepa. Vladna letala so letela nad mestom in bombardirala arzenal ter topniško vojašnico, ki se nahaja v bližini spomenika Krištofu Columbu. General San Jurio mrtev USBONA, 22. julija. Letalo, s katerim sta letela v Španijo general San Jurio in Ansaldo, se je zrušilo na tla. San Jurio je pri tem našel smrt, dočim je Aitsaldo težko ranjen. Pokroviteljstvo nad turnirjem je prevzela Nj. Vel. kraljica Marija. KNEZ NAMESTNIK V LJUBLJANI. Včeraj popoldne se je mudil v Ljubljani s svojo soprogo kneginjo Olgo Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Med drugim sta si ogledala tudi trgovino z antikvi-tetami »Tizian« na Sv. Petra cesti. NA BLEDU SE MUDI predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ki se je podal v Suvobor, kjer je bil sprejet v avdienco od Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. BEOGRAD BREZ PITNE VODE. V času največje letošnje vročine, ko je kazal toplomer v senci 38 stopinj Celzija, je ostala naša prestolica malodane dva dni brez pitne vode. V nedeljo popoldne je počila glavna vodovodna cev in je bil s tem ves dotok vode prekinjen. Popravljalna dela so bila šele drugi dan popoldne dokončana. V času pomanjkanja vode je bila vsa ogromna zaloga mineralnih in soda vod mahoma razprodana. Z vodo pa, ki je bila še tu, se je razvil? pravcata kupčija. UČITELJSKE STANARINE. V smislu paragrafa 41. fin. zakona pre hajajo obveze za kritje stvarnih potreb pri vzdrževanju osnovnih šol predvsem za kritje učiteljskih stanarin in za pla-čanje šolskih slug od občin na banovinske samouprave. Izvzete so samo mestne občine, ki spadajo pod zakon o mestnih občinah in ki bodo tudi v bodoče krile šolske potrebe same. Finančni zakon je predvidel, da se postopek o vzdrževanju osnovnih šol po banovinskih samoupravah uredi s splošno uredbo, ki jo bosta izdala minister prosvete in minister za finance. Ta uredba je bila te dni dovršena in bo prediožera ministrskemu svetu v definitivno odobritev že morda na prihodnji seji. »SRPSKA ZORA«, MAČEK IN NADŠKOF ŠARIC. Tuzlanski tednik »Srpska Zora« se peča v uvodniku v zadnji številki s pokre-toni dr. V. Mačka ter neko izjavo sarajevskega nadškofa dr. Šariča, v kateri naglaša, da govori dr. Maček v imenu vseh Hrvatov. »Srpska Zora« radi tega napada dr. Šariča, češ da odobrava destruktivni pokret. Ob zaključku navedenega uvodnika piše: »Kdor je to državo ustvaril, jo bo znal tudi ohraniti- brez dovoljenja dr. Mačka in brez blagoslova nadškofa dr. Šariča, tega Stadlerja v drugi izdaji.« PRIZAD KUPUJE ŽITO. V treli dneh je nakupil PRIZAD na beograjski, somborski in novosadski borzi za 1200 vagonov pšenice. HOTEL ESPLANADE NA BOBNU. Znani največ ji zagrebški hotel »Espla-nade« jo prišel na boben. Zanj se je »o« tegoval pretežno tuj kapital, kar pa je preprečila Prva hrvntska štediomca. k! je sedaj hotel kupila. H krvavi državljanski vojni v Španiji Prezident španske republike Azana, biv- ši ministrski predsednik. Cesar Ouiroga. ki je bil predsednik španske vlade od 13. maja pa do izbruha vojaške revolucije, ko mu je sledil kot predsednik vlade predsednik parlamenta Martinez Barios, ki je po 24 urah moral odstopiti to mesto bivšemu mornariškemu ministru Jožetu Oueraldu, Panika na madridskih ulicah. Htvaui Huuoka! Sto.iiK.sto legijonarjev je dan za dnem 'skušalo pobegniti iz tega pekla, toda pobeg se je končal s ponovnim prisilnim vračanjem v četo, Maroko je bil ves obkrožen z ogromnim človeškim oklepom, katerega je bilo težje predreti kakor ke-daj popreje. Če je bil legijonar zajet pri begu so ga vrgli v mračne temnice starih arabskih utrdb, kjer so ga šibali in nato zelo pogosto brez obsodbe pognali v robijo ali na težko delo, pri katerem so ga še mučili. Pa vendar so poleg vseh teh strahot . račanja v četo legijonarji še vedno poskušali bežati. Mnogi so se namerno pretvarjali, da na nekak način postanejo nesposobni za nadalnjo borbo in službo; drugi so zopet skušali, da vsaj preplavajo gibraltarsko ožino in da bi tako dosegli evropsko obal. Medtem, ko so bili prvi takoj v prevari ujeti in strogo kaznovani, so se drugi utapljali v morskih valovih in postali plen morskih psov. — Nace Zafožirk — Sestdesefetnik Jutri v četrtek 23. t. m. bo poteklo 60 let, kar so rojenice v preprosti kmetski hiši v Breznu pri Vitanju položile v zibelko današnjega obrtno-zadružnega nad zornika Ignacija Založnika. Po maturi na celjski gimnaziji 1. 1897 se je posvetil pravnemu študiju, pa je kmalu vstopil v I službo v odvetniško pisarno v Slov. Bistrici, kjer je v narodnih bojih takratne dobe igral kot agilen mlad javni delavec takoj važno vlogo. Plodovito polje njego-jjvega dela je bilo v tamošnji Čitalnici, ki je bila takrat zavetišče in ognjišče slovenjebistriških in okoliških Slovencev. V tej sredini je prepričani, navdušeni in bojeviti nacijonalist Nace pripravil tla za prvi odločni in uspešni nastop Slovencev pri občinskih volitvah v tem takrat zagrizeno nemškutarskem kraju. Že pred vojno se je Založnik preselil v Celje, kjer je vstopil v .pisarno g. dr. V. Kukovca in ostal pri njem — z izjemo vojnega časa, ko je bil kot rezervni častnik ves čas na fronti! — do leta 1920, ko je bil imenovan za obrtnozadružnega nad zornika in za vodjo ekspoziture Urada za pospeševanje obrti v Celju. Ogromno je bilo in je še danes njegovo organizatorko delo na tem polju. To vedo najbolje obrtniki iz vse bivše slovenske Štajerske, ki spoštujejo in čislajo v njem enega najboljših in najodločnejših zagovornikov in zaščitnikov svojih teženj in interesov. L. 1925 je bil v lastnosti o-brtnozadružnega nadzornika za območje vse takratne mariborske oblasti premeščen v Maribor, pa sedež velike županije, kjer je ostal v isti funkciji tudi po ukinitvi bivše oblasti in kjer še danes vodi posle ne samo kot nadzornik obrtnih zadrug, Neposredno pred zlomom Abesinije je abesinski cesar Haile Selasie vodil z Italijo mirovna pogajanja. O teh pogajanjih javnosti dosedaj ni bilo ničesar znanega Šele italijanski novinar Farina je objavil prve podatke. Neguš je zapustil Abesi-nijo šele v trenutku, ko so se ta pogajanja razbila. Po mnenju novinarja Farina ni še povsem ugotovljeno, kdo je dal pravzaprav pobudo, da je do teh pogajanj sploh prišlo. Novinar Lucchini trdi v »Tribuni«, da je on sam skupno z ital. konzulatom v Džibutiju g. Sobranom vodil razgovore z bivšim abesinskim poslanikom v Rimu g. Afevorkom, ki se je izdajal za neguševega zaupnika. Pogajanja so se vršila v puščavi med Džibuti-jem in Zellem. Ob tej priliki je izjavil Afevork, da je neguš pripravljen skleniti neposreden sporazum z Italijo, ne ve pa, kako bi ta korak opravičil pred svojim narodom in kaj bi rekli njegovi svetovalci v tujini. Iz nadaljnih razgovorov z Afevorkom sc posnema, da bi se mogel neguš opravičiti pred svojim narodom v Mnogi spet, da bi izbegli temu mučenju v legiji, so si s strelom prestrelili glavo. Tako je izgledala španska legija ob času mojega bivanja v njej. Nikdar ni bilo čuti, da je bil kakšen legijonar odpuščen iz te legije, ko je pretekel njegov rok in prav tako tudi oni, ki se je izvlekel zakonskim potom, ne bi hotel za nobeno ceno več podpisati nove pogodbe. V ostalem menim, da nihče ni imel niti prilike dočakati izpolnitve svojega roka, kajti niti eden od legijonarjev ni imel sreče, preživeti ta dan. Četrtega maja 1927. leta je bil neki državni praznik. Vse čete so bile pripravljene k paradi in defileju pred generalom in poveljnikom Casjtron Gironom. Ta dan je moral biti zame posebno srečen. Moral bi biti odlikovan. Pred veliko palačo prefekture se je zbrala celokupna vojska. Pojavil se- je tudi Castro Girono v spremstvu svojega štaba, pregledal je vojsko in poklical nekoliko častnikov, ki so 'bili predlagani za odlikovanje. Med njimi sem bil tudi jaz. Po dolgem nagovoru polkovnika, ki je povdarjal naše zasluge, sem bil med pr- ampak tudi v Uradu za pospeševanje o-brti, ki ga je 1. 1933 ustanovila TOIZ, in v katerem vrši ves čas tajniške posle. Ogromno je njegovo delo kot predsednika komisije za mojstrske izpite. Ne r i-mo, da prisostvuje vsem zelo številnim mojstrskim izpitom, ampak prireja letno tudi 14 do 20 strokovnih tečajev za mojstre in pomočnike, ki trajajo po 8 do 10 dni, in na katerih stalno, dan za dnem, vrši strokovna predavanja. Število teh predavanj in pa predavanj povodom občnih zborov obrtnih zadrug gre vsako le,-to v stotine. Neutrudljivo pa je tudi na delu za ustanovitev prepotrebnega Vajeniškega doma v Mariboru. V kolikor se je ideja že približala realizaciji, je po velikem delu njegova zasluga, kakor je svojčas tudi v Celju na njegovo pobudo takratni minister g. dr. Kukovec omogočil ustanovitev tamošnjega Obrtniškega doma. Pri vsem svojem obsežnem in neumornem delu za napredek slovenske obrti pa najde naš Nace še vedno časa in kaže stalno zanimanje tudi za druge pojave našega nacionalnega političnega,- kulturnega in gospodarskega življenja. Tudi lahko z zadoščenjem gleda na svoje otro ke, ki jih je ob zglednem sodelovanju gospe Vere, s katero plove že v 30. leto zakona, vzgojil v vseskozi nacionalnem duhu. Dobrodušen, nesebičen in skromen, kakor je, vemo, da odklanja kakršnekoli slavospeve. Ne bo nam pa zameril, če smo ob lepem življenjskem jubileju kratko zabeležili njegovo delo in če v imenu številnih znancev in prijateljev kličemo: še na mnoga, mnoga leta, k novim uspehom, k novim jubilejem! slučaju eventuelne sklenitve miru z akcijo italijanskih letal, ki so izzvala paniko vsega abesinskega prebivalstva. Nadalje bi, kakor so takrat mislili, sporočil svojemu narodu, da so-sovražnostj med Italijo in Abesinijo zaključene, ker bi bila vsaka nadaljna borba brezuspešna in tudi nemogoča. Ta korak bi pa bil moral neguš napraviti, ne da bi sc bil preje posvetoval s svojimi zaupniki v inozemstvu. Zakaj so se ti razgovori odnosno pogajanja razbila, nam ne vesta niti Lucchini, niti Farina ničesar povedati. Lucchini dodaja v svojem poročilu še to, da je neguš izgubil zaupanje v poslanika Afevorka, da se je odločil za njegovo strogo nadzorstvo in da je za kazen vzel njegovega sina kot talca, ker je videl od teh pogajanj dalje v Afevorku velikega italijanofila. JMutaUK (gjglj-l vimi, ki so morali sprejeti visoko odlikovanje. Po nekaj laskavih besedah je general vzel red »La Crus de San Feman-do« mi ga pripel na prsi in me objel. Tako sem bil v posesti največjega španskega hrabrostnega odlikovanja in postal vitez španske vojske. Mnogi in mnogi častniki so mi silno zavidali, ko so morali defilirati pred menoj in pozdrav-** ljati red, ki je bleščal na mojih prsih. Pripominjam, da je ta red zelo dragoceno odlikovanje, ker so vanj vdelani brilanti, a vrednost njegovo cenijo na 5.000 pesetov; Ta križ se dobi samo za največje zasluge in na predlog ministra vojne in mornarice. TRIDESETO POGLAVJE. Abesinski princ, moj drug v Legiji. Dasi sem imel privilegije kot nosilec tega reda sem se vendar čutil kot suženj pod tujim jaTmom in želel sem na vsak način postati sam svoj gospodar, svoboden v vsakem oziru. Stalno sem koval načrt za beg iz Legije. In samo radi te nade sem še dalje prenašal vse napore in vse muke. (Dalje sledi.) Demokracija v obrambi države Tri in četrt milijarde češkoslovaških kron državnega posojila za narodno obrambo je podpisal v kratkem času nekaj tednov češkoslovaški narod. Za razpis posojila v svrho državne obrambe so v češkoslovaškem parlamentu glasovali tudi češkoslovaški komunisti. In ni dvoma, da je ogromno večino posojila podpisal oni del češkoslovaškega naroda ki živi v skromnih gospodarskih razmerah in ki ne kaže svojega patrijotizma, svoje ljubezni do domovine v bučnih pa-trijotskih manifestacijah, pač pa ga je najlepše pokazal v praksi, ko je podpisal tako veliko posojilo v svrho narodne o-brambe. Ta mali češkoslovaški človek se je dobro zavedal, da s svojim podpisom na eni strani omogoči uspešno o-brambo domovine, da pa na drugi strani tudi pripomore tisočem in morda deset-tisočem svojih sodržavljanov, ki so danes brez posla, brez zaslužka, brez kruha, do dela in kruha! Pariški dopisnik beograjske »Politike« je nedavno pod naslovom »Novi francoski patrijotizem« objavil članek, v katerem povdarja, kako so voditelji levice ali takozvane ljudske fronte izbili iz rok reakcijonarjev in fašistov parole lažnega patrijotizma in so pričeli gojiti v Fran ciji. pravi patrijotizem, zasnovan na po-vzdigi širokih narodnih slojev, na svobodi in demokraciji, na sodelovanju z vsemi narodi, obenem pa na spoštovanju svetinj francoske domovine, priprav ljeni, da čast in interese naroda branijo tudi z oboroženo silo, če bi jih ogrožala tuja sila. Desničarji so za časa volitev govorili narodu, da bo ljudska fronta zanemarila francosko vojno silo. Sedaj pa se je zgodilo ravno nasprotno: levičarska večina, ljudska fronta, je v parlamentu izglasovala zakon, da se podržavi vsa francoska vojna industrija, ki je doslej donašala velike dobičke par industrijskim magnatom, in da se tako ves francoski narod zainteresira za oboroženo obrambo Francije. Ce še končno podčrtamo, s kako odporno odločnostjo se je ruski narod potom svojega zunanjega ministra Litvino-va zadnje tedne na dardanelski konferenci boril za eno izmed temeljnih zahtev narodne obrambe ruske države in z njo tudi zmagal, si moramo vendarle zastaviti vprašanje: ali ne grešimo mnogokrat ko obdolžujerno levičarske politične skupine, bodisi v svoji državi bodisi drugod, pomanjkanja patrijotizma? In ali na drugi strani ne grešijo pravtako mnogi levičarsko usmerjeni elementi, ki smatrajo patrijotizem za izliv reakcijo-ruarstva? Gotovo je, da bi danes tudi sovjetski vlastodržci v Rusiji doživeli zlom s kak-šnirriikoli protipatrijotskimi podvigi, in istotako vsi komunistični in drugi levičarsko usmerjeni elementi v katerikoli evropski državi, ako bi se hoteli proti-viti zahtevam zdravega patrijotizma. Demokracija, pa naj se pojavlja že v skrajno levičarski ali tudi v zmernejši obliki, »ni in ne sme biti niti najmanj zapreka zdravemu, široko narodnemu in pozitivnemu patrijotlzmu, ki računa z živimi judmi in z narodnim kolektivom, in ki loče konstruktivno tekmovanje z drugimi narodi brez mržnje proti njim, pa je tudi pripravljen braniti se proti tuji sili«, tako pravi čisto pravilno publicist Niko Bartulovič nedavno v svoji reviji »Javnost«. Naši' tnnogobesedni levičarski socialni reformatorji, zlasti ona naša mlada inte-igenca, ki se ji dozdeva, da mora in sme spas iskati samo v skrajno levičarskih geslih, ki pa pri tem le malo ali nič ne pomisli, da je poleg socialne pravice in-idealov človečanstva ravnotako potreben odločen in razborit patrijotjzem, naj bi iz gori navedenih zgledov črpali malo nauka tudi za naše prilike. Zavedati bi se morali, da nima nihče, tudi nobena skupina, pravice, imenovati se demokratsko in socijalno, in da nima moralnih predpogojev za obstoj, ako poteg socialnih in splošno-človeških ciljev noče v prvi vrsti delati za dobro naroda in domovine. Demokracija ima svoj raison d’etre samo v polni zavesti odgovornosti za o-brambo domovine. Spomnite se CMD! Okno m Italijanske informacije o pogajanjih za mir med Italijo In Abesinijo i»p V M a r ib' o r u, 'dne 22. VII. 1936. Mftr. hm m M HkuMaeske in idfarfižfri #wžff ■■■BHHBHHHaHHnnnHBBBDBBHBlMBaBBHHBHBMaMBnM* Tragična smrt mladega dekleta v Slovenskih goricah V Ledineku pri Sv. Ani v Slov. gor. je globoko odjeknila nenadna smrt 251et-nega dekleta viničarske hčere Tribl Terezije. Dne 17. julija 1936 je pomagala pri sosedovih žeti pšenico. Pri tem delu je po nesreči stopila z levo nogo na svoj srp, ki ji je povzročil malo rano. Par ur zatem jo je začela noga silno boleti in z veliko naglico otekati. Takoj poklicani zdravnik je ugotovil zastrupljenje in ji nudil takojšnjo pomoč. Naval zastrupitve pa se je po vsem telesu tako naglo širil, da je nesrečna Terezija še isti večer umrla. S tragično smrtjo mlade Rezike globoko sočustvuje ves domači kraj, s?j je bila daleč naokoli priljubljena in znana kot pridno in pošteno dekle. Kie sta pravzaprav Kolar in Štern? Predvčerajšnjim smo poročali, da je prinesel nekdo na policijo dopisnico iz Puntigama, na kateri sta Štern in Kolar sporočila dotičnemu, da sta namenjena v Nemčijo. Že tedaj smo podvomili glede tega, ali ne gre nemara za poskuse za-brisavanja sledov za obema morilcema. Ni menda pač težko spraviti na kakršenkoli način od tisoč možnosti dopisnico v Puntigam ter jo oddati tamkaj na pošto. Da pa gre za očiten poskus zabrisavanja sledu, izpričuje pojav neke osebe na policiji, ki je dejala, da je Šterna in Kolarja, videla včeraj na Teznem. Policija je vzela sicer to prijavo na znanje, hkrati pa je uvedla akcijo, da ugotovi očividno skupen izvor vseh takšnih in sličnih informacij. Policija je napravila obsežno racijo v Stražunskem gozdu in bližnjih šumah, ki pa je ostala brez uspeha. Ferlinc pravi, da ni bil umor, ampak smrtna nesreča V zvezi z rodbinsko žaloigro na Ale-Ksandrovi cesti 51 se Ivan Ferlinc sedaj, kakor poroča današnje »Jutro«, zagovarja v sledečem -smislu: Imel je pravzaprav namen, izvršiti samomor, in je v ta namen kupil v začetku junija samokres, ki ga je vedno nosil pri sebi. Ni s« pa odločil tako hitro k samomoru, ker je upal, da se bo vendarle s svojo ženo pobotal in poravnal. Dne 17. julija je prišla žena k njemu v kuhinjo, ko je ravno pisal baje neko pismo. Pri sebi je imel samokres. Takrat je hotel, kakor pravi, izvršiti samomor spričo žene, samokres pa je odpovedal. Ko pa je s samokresom manipuliral, se mu je samokres sam od sebi sprožil in usmrtil pokojno ženo Elizabeto. V sobi sta bila sama. Ko pa je videl Ferlinc, da je žena umrla, je šel takoj k hišniku Kebriču ter mu povedal, kaj se je zgodilo. Tako je tudi baje pripovedoval hišniku Kebriču. Če pa bodo sodniki verjeli temu Ferlinčevemu sedanjemu zagovoru, se bo videlo na razpravi 100 vrst štajerskih vin na Mariborskem tednu Naši vinogradniki so sami dovolj jasno pokazali, kolike važnosti je za nje prirejanje vinskih razstav na Mariborskem tednu, saj je doslej prijavljenih že preko 40 odličnih vinogradnikov, ki upravičeno pričakujejo velikih koristi od vinske razstave s pokušnjo. Vinska razstava na letošnjem »V. Mariborskem tednu« bo prav gotovo največja prireditev te vrsto v zadnjih letih, saj bo na razstavi nič manj kakor 100 vrst odličnih štajerskih vin. Čim bolj se bližamo otvoritvi jubilejnega »V. Mariborskega tedna«, tem večje je zanimanje za posamezne razstave, med njimi zlasti za vinsko razstavo združeno s pokušnjo. Je pa to tudi razumljivo, saj živi od vinogradništva pretežni del našega severnega ži,vlja. Zato bo ta razstava nedvomno izredno uspešna propaganda za štajerska vina. kar je tudi glavni smoter vinske razstave. Kakor smo že uvodoma omenili, bo letošnja prireditev presegala vse dosedanje tako po številu razstavljalcev kakoi količini vinskih vrst. Na vinski razstavi »V. Mariborskega tedna« bo zastopanih 100 različnih vrst vin iz vseh vinorodnih krajev naše lepe Štajerske. Vsa ta vba bo razstavljalo preko 40 vinogradnikov. Da pa bo vinska razstava res nadvse uspela, nam je jamstvo tudi odlično strokovno vodstvo v osebi g. prof. Frana Vojska, priznanega strokovnjaka banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Vinska razstava s tradicionalno pokušnjo bo odprta ves čas Mariborskega tedna, t. j. od 1. do 9. avgusta, v času, ko je dovoljen obiskovalcem Mariborskega tedna 50% popust na naših železnicah. Hatn fuzjdma? Sokolsko društvo Maribor-Matica prosi vse brate in sestre, da se udeležijo poslovilnega večera brata prote Trbojevi-ča, ki se vrši jutri t. j. četrtek 23. t. m. ob pol 9. uri na vrtu Gambrinove restavracije. Pravoslavna cerkvena občina v Mariboru poziva vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže poslovilnega večera svojemu dolgoletnemu dušnemu pastirju g. proti Petru Trbojeviču. kateri odhaja prihodnje dni na svoje novo službeno mesto. Poslovilni večer se vrši v četrtek, dne 23. t. m. na vrtu restavracije »Gambrinus« ob 20.30. uri. Prijatelji in znanci dobrodošli! Jutri v četrtek pri ugodnem vremenu od pol 9. do 10. ure zvečer promenadni koncert v mestnem parku. Igra vojaška godba pod vodstvom kapelnika kapetana Svobode. Bratstvo Pravoslavnih Slovencev v Mariboru obvešča svoje članstvo, da se vrši odhodnica zaslužnemu duhovnemu vodji g. Petru Trbojeviču v četrtek, dne 23. t. m. od 20.30 dalje na vrtu restavracije »Gambrinus«. Pričakuje se polnoštevilna udeležba! Izlet okoli Pohorja prireja s. svojim av-'tokarom »Rdeči Franci« avtobusni pro- met Mestnih podjetij v Mariboru v nedeljo, dne 26. jull]a 1936. Odhod ob 6. url z Glavnega trga, povratek ob cca. 22. uri. Cena za osebo le Din 55. Prijave: prometna pisarna a. pr M. P., Glavni trg št. 26. 0 im m oMtH Posestva gredo Iz rok v roke. Vpoko-jem višji davčni upravitelj Franc Krajnc je prodal policijskemu uradniku Karlu Pišornu hišo In parcelo v Radvanjski cesti št. 52 za 59.000 dinarjev. — Posestnica Vilma Breznikova je kupila od zasebnice Jelice Eferlove 1406 m3 veliko zemljišče v Melju za 60.000 dinarjev. Duhovniška imenovanja v mariborski škofiji. Za upravitelja dekanije Murska Sobota je postavljen g. Jožef Krantz, župnik v Tišini. Imenovana sta bila Matija Medvešček, provizor v Dolu pri Hrastniku, kot župnik istotam in Stanislav Weingerl, I. kaplan v Rajhenburgu, kot župnik pri Sv. Florjanu v Doliču. Postavljena s irvFVrvvviFj ww^wwr wwww *v V satiričnih člankih se spominja danes nizozemsko časopisje velikega banketa, ki ga je priredila Trgovska zbornica na čast podkralja »nebeškega kraljestva« Li Hanga Changa v Amsterdamu. Ta banket je bil prirejen dne 8. julija 1896 v liotelu Amstel. Ta pojedina spada med najdražje pojedine zadnjih stoletij. Na ta banket je bilo povabljenih mnogo gostov in se je razlikoval od drugih običajnih banketov v tem, da je bilo na banketu južina, kosilo in večerja združeno vse v nepretrganem razdobju, tako, da So pričeli jesti opoldne in so neprekinjeno jedli do večera. Servirale so se najdražje specialitete vsega sveta. Med banketom pa se je sukal razgovor samo o industrijskih naročilih, ker je nizozemski trgov- posredno zaključujejo pismene pogodbe s tem, da se bodo pismene ponudbe sprejele in se bo vršilo sklepanje pismenih pogodb v armijskih in divizijskih komandah od strani predsednika nabavljalne ! komisije. Ponudbe je treba dostaviti do-ski svet pričakoval kot posledico te po- tični komisiji oziroma armijski ali divi-jedine velika kitajska naročila. Li Hungu zijski oblasti. Nabava pšenice se bo vr-Changu je šel ta razgovor na živce in je šila v Mariboru pri mariborskem garni-namenoma postavljal navzočim vprašanja zijskem intendantskem skladišču s prl-*z zgodovine Vzhodne Indije, da bi se četkom 20. avgusta, na ta način izognil neprijetnim trgovskim Dayčna a razg,aša. PočenSi s razgovorom. Uspeh tega banketa je bil j avgustom 1936 mora vsak uvoailik tedaj popolnoma negativen m niso Nizo- yodm kontrolnik za uvoz robe v smis]u zemci dobil, rnti enega naročila Od tu j$a minfetrstva fin bankovno in je odpotoval L, Hung Chang v London, va,utno ode]jenje B d z dne g -a kjer je pa dobila angleška železniška in- 1936 br 2372o.viI1-1936. Prodaja tisko-dustnja velika naročila lako je torej vin_kontrolnikov se vrši pri dav5ni banket, katerega strošfc se dajo primer- vi Maribor.okolica za mesto in za srez jat, edit;ub,iana- P^ernova nedeljo, dne 26. julija peljal PUTNIKOV avtobus izletnike v prekrasno Logarsko dolino. Vozna cena za osebo je Din 110. Isto nedeljo bo izlet z avtobusom tudi na Vrbsko jezero za ceno Din 120. Udeleženci tega izleta potujejo na podlagi kolektivnega potnega lista. Odhod v Logarsko dolino in Vrbsko jezero bo v nedeljo 26. t. m. ob 5. uri zjutraj izpred hotela »Orel«, vrnitev v Maribor pa Istega dne okoli 23. ure. V torek in sredo, t. j. 4. in 5. avgusta nas pelje PUTNIKOV avtokar v Maria Zeli. Odhod bo 4. avgusta ob 5. uri zjutraj izpred hotela »Orel«, povratek pa 5. avgusta okoli 23. ure. Za ta izlet velja vozna cena Din 200 za osebo. Izletniki potujejo s kolektivnim potnim listom. Vse nadaljnje informacije pri PUTN1KU Maribor, Aleksandrov^ cesta 35, tel. 21-22. V šoli vpraša učitelj malega Vladkr »Koliko je polovica od pet?« Mali Vladko pošepeta svojemu součen-cu: »Vidiš, kako me je ulovil. Če mu rečem dva, bo sigurno premalo, če mu rečem tri. bo pa preveč.« ČUVAJTE JUGOSLAVIJO! aBmumauuuamnm—vai*. djivsracr Mali o ul. 44. 2569 Posest ^ t x . , , DRUŽINSKE HIŠE Razglas za nabavo pšenice za vojsko. vrt od 10000. oosestva. vl- •Kakor v prejšnjih letih tako bo tudi le- nograde od 30.000: vile, obre-tos nabavljalo vojaštvo potrebne količine stonosne hiše od 59.000 dinar-pšcnice potom komisijskega nakupa di- m“ rektno od naroda t. j. od producenta. Pod ribor, Slovenska ul. 26. 3558 producentom se razume: Vsak posameznik, ki iz svojega lastnega imetja produ- Prodam cira pšenico in isto pripelje na prodaj vo jaštvu. Vsak posameznik, ki pripelje pše MOTORNO KOLO 500 ccm, generalno popravljeno, tipa 1933, priložnostno pa prodaj. Vprašati Prosse-nag. Maribor. Aleksandrova cesta 44-11. desno. 3562 Trajno trde spečijalne KUMARCE ZA VLAGANJE oddaja Krempl, Radvanje. 3462 Službo dobi MALA DRUŽINA sprejme starejšo gospodinjo za stalno, ki lahko položi kavcijo. Naslov v upravi »Večemika«. 3570 PRODAJALKA s kavcijo se takoj -sprejme. Stanovanje in hrana v hiši. Plača 400—500 Din. Ponudbe pod »Kavcija« na upravo »Večernika«. 3565 Ako res hočeš dobro In lahko kolo ki prenese vse strapace, oglej si zalogo v novo otvorjeni trgovini koles in radio aparatov „Blaiipunkt“ na Kralja Petra irgu v poslopju Pokojninskega zavoda Godec. PISALNI STROJ »ERIKA« nico radi prodaje za račun svoje zadru- Schov^kT’’0*131' 3567 ge, ekonomije ali posestva, ali svojega — PROnAM KNnžico gospodarja producenta-posestnika. Osta- Ljubljanske kreditne banke le osebe, ki to prodajo vrše za račun najvišjemu ponudniku. Ponud-poljedelskih zadrug in okolice ter njiho- bc na upravo lista pod »800o« vih društev, oziroma ostalih zadružnih — ------------------------;— ----- ustanov kakor: kmetijskih, žitnih, agrar- Pristen nih itd. Osebe, ki niso produceitti-polje- CVETLIČNI SMREKOV MED delci kakor trgovci, špekulanti, posredo- kginp^^etfaidovmed po 13 valci, banke itd. se izključujejo od tega Din za kg oddaja Kmetijska komisijskega nakupa. S producenti, ki, razpolagajo z večjo količino pšenice, se j ko ran-ožirK), Pri' večjem odie-V svoji službi je Kaledin srečal samo lahko s svojimi pismenimi ponudbami ne- mu popust. 3553 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je naš soprog, oče, stari oče itd., gospod LUKA POTISK usnjar v torek ob -pol 12. uri po dolgi bolezni - v 81. letu za vedno zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 23. julija ob 16.15 uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. 5371 Sv. maša zadušnica se bo brala v petek ob 7. uri v stolni cerkvi. Maribor, dne 22. julija 1936. Žalujoča rodbina Potiskova In ostalo Sorodstvo. Zrfev zveste liubezni Domovina našega polkovnika ni bila niti lepa Francija, niti bogata Nemčija, ampak hladna, peščena in siromašna Poljska. Na svojo očetnjavo je bil ponosen, kakor še ponaša pesnik s svojim novim vencem ali ljubavnik s svojo devoj-ko, ki jo vsi občudujejo in stavijo, njenega srca si pa razen njega nihče ne more pridobiti. , * Levvinski je bil torej Poljak, njegov značaj pa se ni dosti razlikoval od značaja njegovih vojnih tovarišev. V njem je bilo nekaj vzhodnjaške malomarnosti iti brezbrižnosti za sebe. Usodi se je povsem prepuščal. Lewinski pa se je odlikoval tudi z veliko mero viteštva. Čast mu je bila enakovredna in celo več kakor življenje, nevarnost mu je dajala pobudo za važna dela, slava pa je predstav ljala višek vseh njegovi želj. 18 Ko je v bitki pri Slavkov u jahal Napoleon na svojem rjavcu ob svoji hrabri vojski, je opazil na nizkem peščenem brežuljku sovražno katerijo, kojc dobro merjeni ogenj je desetkoval francosko konjenico. V tem neprijetnem položaju zakliče: »Kdor zamaši tem nergačem žrela, dobi višji čin in mojo posebno milost.« »Kaj mi je za čin, svitli vladar? Doseči hočem le vašo milost in celo pohvalo. To je zame največji ponos in nagrada,« spregovori ognjevito tedanji stotnik Le-vinski, carjev pobočnik. Vzame dva eska drona Poljakov in zdirja v ognju dvanajstih topov proti sovražniku. Bitka, ki jo je moral izvojevati, je bila, kakor si lahko mislimo, krvava in Ijuta. Trije deli stotnikove četice popadajo, on sam se težko ranjen zruši s konja, osta- nek hrabrih Poljakov pa v silnem zaletu le osvoji neprijateljske topove. Po bitki pride car k ranjenemu junaku in mu reče: »Imenujem vas za majorja. Z lastno krvjo ste si pridobili ta čin.« »Ne, ne, svitli vladar, ne morem sprejeti« odgovori mladi častnik. »Zakaj ne?« vpraša vladar začuden. »Ko sem se spustil v napad, sem obljubil zavzeti baterijo zato, da si pridobim milost in pohvalo Vašega carskega Veličanstva, ne pa radi višjega čina. Razen tega nisem niti videl, ko so moji sokoli osvojili topove, ker me >e sovražna krogla že prej vrgla s konja. Poročniku Matruszevvskemu gre hvala za to zmago, on je zavzel topove, on je zmagal. Svitli vladar, njega izvolite odlikovati!« »Ti Poljaki so pa res prava utelešena poštenost,« reče slavni vojvoda, imenuje omenjenega poročnika stotnikom, hrabremu Lewinsk*3nju pa tudi ne odtegne obljubljenega čina, vrhu tega pa mu podeli še zvezdo častne legije in mu zagotovi svojo milost. S to milostjo ni nikoli sko- paril in si je z njo pridobil mnogo vnetih privržencev. Mladega Lewinskega je dokaz carjeve naklonjenosti popolnoma o-čaral. Napoleon si je s tem osvojil njegovo glavo in srce tako, da je o našem Poljaku nekoč izjavil: »če bi mi Bog pri določanju dni mojega življenja dopustil, da nekaj svojih dni odkupim za celo življenje kateregakoli človeka, pač ne bj dolgo premišljal. Kar na mestu bi se spremenil v polkovnika Lewinskega.« Napoleon pa ni samo na bojnem polju rad videl, upošteval in odlikoval svojega ljubljenca. Tudi v sijajnih, pozlačenih dvo ranah carske palače mu je bil drag in mil. čeprav je namreč mladi junak že od de-tinstva vojskoval, mu prirojeni čut za lepoto, obiteljska tradicija in viteški značaj le niso pustili, da se tako težko pregreši proti etiketi, kakor so grešili hrabri, a niti najmanj dvorski vojaki ustanovitelja nove vladarske hiše. (Se bo nadaljevalo.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d, d, prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.