£»<»» •• iitit artmnainmn
;	Posamezne številke* fta*	|
■	Tadno Din —*o0. ob u®»	j
■ deljah Din 1*—.	r !
a	»TABOK* izhaja »«ak dim, raiTen	1 S
J	»edelje in pratAikor, ob 18, wi *	■
■	<U;croom naaledojecra dne let ttuno	S
J	mesečno do posti D 10*—, za ino-	■
m	zemstvo 1> 18 dostavljen n» dota	' ■
J	D U1«, u izkaznice D lO*—«	■
-	InsoT&ti	po	dogovoru,	u
J	Jaroča so pri upravi -TApOKA",	■
a	MA Hi 130 li, Jurcicova ulica štev, 4.	J
" ■
• ■■iiiiiiiiiiiiiunnaamiii
Leto: III.
jtnlna plačana, v gotovini^
?
j* ,
saat'.
ir
Šestdesetletnica »Slovanske čitalnice”.
Maribor, 13. majnilia.
Jutri se vrši slavnostna proslava CO-letnioo »Slovanske Čitalnice« v Mariboru. Častitljiv jubilej! Malo je dru-■fev, ki bi lahko pokazala na tako vi-*®ka leta svojega obstoja. A jubilej, "l_ 8'a slavi »Čitalnica«, ni samo jubi-*®j društva, temveč tudi GO-letni ca. intenzivnega, »motrenega in uspešnega narodnega dola v Mariboru, 60-lctni-Ca borbe za slovenski Maribor! v Kje je leto 1861, leto, v katerem se Se pojavila v našem mestu »Slovanska Čitalnica«.? Maribor je bil takrat rmio-So manjši kakor je dandanes. V še-^tetn desetletju prosi ega stoletja se žara*1 j a razvijati v industrijsko mesto. Zeleaaiioa in njeno delavnice ga dvi* Ssjo iz skromnega, »purgarskega« meseca v važno prometno in gospodarsko križišče. Njegov pomen vidno ra-s‘rt ž njim pa tudi obseg mesta. V Ma-■Jdboriu Je bilo vedno mnogo Slovencev, i? je povsem, naravno in razumljivo. 'Kompaktna nemška naselbina bi se Jerala razširiti na okolico, ta pa' je kljub veem naporom uradne in neu-Hdoo germanizacija ostala, slovenska-. Nemški priseljenci so bili trgovci, plemiške obitelji in nekajepi uradniki, /sc ostalo so je stokalo v mesto iz okolice. Obrtniki, mali trgovci, nižji gradniki in delavci so bili izključno ®k>venskoga pokolenja. Naravno je, da y> bilo tudi med čisto meščanskimi "fužinami mnogo slovenskih. V tistih ®8*ih, ko je bila ustanovljena. »Čitalnica«. so živeli Slovenci in Nemci v dokaj prijaznih odnosa j ih. Če se danes ^vprašamo po vzrokih, spoznamo, da ■ to bila posledica nezadostne nnred-.»0 zavednosti naših prednikov.-Nomci bili gospodarsko, kulturno in politično močnejši živelj. Za njimi je stala država. Slovenci »o so šele prebujali. ®ili so pa zelo previdni in skromni v i Svnjih zahtevah, prijatelji »Rurgfried-I ila«. Drugače v takratnih mzmprah ni ^nglo biti. Prebujati 60 začeli neod-^ni inteligenčni krogi, ki so se v dijaških letih navzeli novih idej. V* bor-Proti gospodujočemu nemškemu ^Ščanstvu pa se niso mogli upirati na gansko moč ■ slovenskega življa De-je bila slovenska, a to slovenstvo “® bilo kakor telo brez kosti: manjkalo • j111 je^ žive narodne zavesti. Zgodovina 83 uči, da se jo narodna in politična t^vest zmeraj širila iz mest na deželo, jrtd ljudske mase. Tako je bilo v Ita--Ab v Franciji, v Nemčiji. V slovcn-j *b pokrajinah jo bil proces nekoliko tj^Rj-čen. Slovensko zavedna meščan-manjšina si jo samo na Kranj- 1 Aorn priborila oblast v mestih; na, Jhiorskem je bila borba neizmerno i jbZja- Tu se je narodna borba prenesla j Cl deželo; v manjših trgih in^ vaseh je ; j>\naxnoščen naš nacionalni kader, j a,siv inteligenti, zlasti pa duhovščina et^^teljstvo, so budili slovensko ljud-'t>olv-n ga P,riP,rav^aK m narodno in jhično samozavest.	1
^j0,y Mariboru je živel slovenski ro-g0 . b dr. Dominku š, sin Slovenskih bil ^ nieS°vi odvetniški pisarni je |Ja Ustavljen mladi koncipijont dr. skli	®eniec- Ihio 14. julja 1. 1861. je
12	,dr- Sernec v hišo svojega šefa
^iberskih Slovencev. Na tem se- i: i!, so sklenili ustanoviti »Slaven-s: bj ^1‘d-aluico«. Želeli so si društva, ki ■ nudilo priliko, da bi se < &Co i. m spoznavali mod seboj. Ka- 1 ^honifhmgače Slovenec spoznal Slo- : »Čitalnica« si je najem ! h8® n P^tore. Ti so postali ognji- i %b*c,lonal™ zavesti in domovinsko <
v1-	.	i
a° so bili ti možje, ki so položili s
Ibor, nedelja 14, maja 1922.
aVs« * tv tv vi tv» « vrt* * »v* • «**■ ■■■>
Posamezne žteTlIte t Ka-	S
TBdne Din -.50, ob no«	J
;	dcljah Din 1*-.	J
.	UBKDNISTiO ss oahaja y lf»ri-	S
,J	boru, Jurčičev, ni. it. i, i. n ud-	S
•	“'f/bio; 'ielefou intorurb. it. a70.	5
* ,f ,yA.ea “‘h: ja v Jurčičevi «
*	ulici 4t. I, pritličje, desno. Tele.	!
■	lwtt 24. SHS pošlnoockoTui x»-	■
J	CUU	aiev, ai.787.	:
■	‘*i4. naročila bj-ez tlenarja st ni	5
«	ozira* — iioiopisi »o ne vraiftju.	S
•	a
Številka: 110.
t.i-i.
Beograd. 13. maja. (Izvirno). Včerajšnje popoldanske seje _ ministrskega sveta se je udeležil tudi predsednik Pašič, ki je sporočil, da se mora iz zdravstvenih razlogov podati v Ilidže. Člani ministrskega sveta so korporativno spremili ministrskega predsednika na kolodvor. Na to se je prebralo situacijsko poročilo zunanjega ministra Nin-čiča v Genovi in se določilo naši delegaciji smernice za striktno izvedbo ra-pallske pogodbe. Kar se tiče drugih v Genovi akutnih vprašanj, bo naša delegacija slejkoprej ria strani Franclje. Glede prošnje finančnega ministra za kredit, je ministrski svet sklenil, da naj se obrne povodonl debate na finančni odbor.
Beograd, 13. maja. (Izvirno). Včeraj zvečer se je vršila seja ministrskega sveta. Na tej seji je bil podan referat o vprašanju zunanjega posojila. Minister Kumanudi je neferiral o pogajanjih z mr. Sheldom, zastopnikom tvrdke Bler. POsojilo bi bilo že včeraj podpisano, če he bi parlamentarni klub tako radikalni kakor demokratski stopili v ostro opozicijo proti "temu posojilu. Izvemo, da je vlada pod pritiskom klubov dala ministru Kumanudiju nove inštrukcije in sicer v tem smislu, da mora zahtevati od tvrdke Bler novih koncesij, če-miir pa mr Sheld ni mogel pritrditi, ter se je obrnil brzojavno na svoj konzorcij naznanjajoč mu vladine želje. Danes zvečer se je v ministrski seji sklenilo, da se Blerova ponudba odkloni.
Arbitraža Uoyda Georgea.
Beograd, 13, maja. (Izvirno.)L!oyd George nadaljuje arbitražo med našo državo in Italijo. Angleški ekspert jc izjavil na zadnjem sestanku izvedencev, da ima pismo grofa Sforze, s katerim nam je odstopd Baroš, dvomljivo vrednost, češ, pisma ni potrdil italijanski parlament. Naša delegacija je najodločneje protestirala proti tako perfidnemu zavijanju ministra Schanzerja, kajti Sfor-
zlno pismo je sestavni del rapalske pogodbe, ki smo jo ta k ret podpisali težkega srca in z velikimi žrtvami: Angleški izvedenec misli, da bi bilo treba če bi se dosegel med cbema državama podrobni sporazum. Naša delegacija je izjavila, da mi ne moremo skleniti soo-{ razuma, predno Italija ne izprazni tretjo c«no in beroško luko.
Položaj -na Reki.
Kraljevima, 13, maja, (Izvirno), mšisti iti legijonsrji skušajo z vsemi iredstvi prisiliti reške meščane k pokor-Čini. V Bclasičevi pisarni izdelulujejo love volilne liste. Ker je malo verjetno, la bi pravilnim potem dosegli kaj ispehov pri volitvah, si ptidebi-ajo volilce s terorjem in- denarjem.
Karabinjerji so popolnoma z prli Reko in vsako, osebo strogo preiščejo. Ljudstvo je zeio vznemirjeno. Iz vsega se; da sklepati na nove ekscese. Na Reko ; so dospeli nepričakovano d.Annunzievi! častniki Postvertttjre, Babich in poroč-; nik Balvieri.
Genovska konferenca.
DKU Genova. 12. majo. Danes dopoldne je imrl L!oyd |?eorge dal ši razgovor z Ninčičem, Jasparjem in Bra-tijanom. Seja nolitične podkomisije se je na zahtevo Malo antante in nekaterih nevtralnih držav odgcdila na jutri, ker hočejo te države ruski odgovor prej proučiti in sprejeti od svo ih vlad podrobnejša navodili. Mi ovne garancije se nanašajo pred vsem na Poljsko, Ru-munijo in Češkoslovaško. Na ital janski strani se povdaija, da se morajo tem državam dati zadostne garancijo, da ne bodo mfd .tem, ko je komisija ekspertov v Rusiji na delu. napadene. Kakor se govori, se bo prihodnje dni razpravljalo o teh-le vprašanjjh: Kakšen značaj naj ima ta mešana komisija in kako daleč sega njena oblast ? V katerih mejah bi bilo mogoče nadalevati na genovski konjerenci pogajanja z Rusi ? Katera Vprašanja bi biI6 po suspendiji ruskega problema še treba rešiti. Na francoski strani vlada mnenje, da je msko vprašanje z ruskim odgovorom končano. Komisija ekspertov mora pričeti z novim delom. Zahteva se, da mora biti tn komisija stp go tehničnega značaja ter v njej ne smejo biti zastopani Rusi,
DKU Genova, 12. maja. Na genovski konferenci sta se med sklicajo-Simi državami pojavili navidezno dve skupini. Na eni strani sta Francija in Belgija, na drugi jpa Anglija z Italijo raponska koleba med obema skupinama er se v raznih vprašanjih priključuje :daj eni, r daj drugi. Na francoski stra-li stoje tudi Mala antanta in nekatere mvtralne države, od katerih pa je vc-sina na angleški strani. Te dni mora lasti odločitev, ali naj se konferenca v ;»čelku prihodnjega tedna mekme in
zaklmč, kakor predlagata bf.ni ija in Belgija, ali pa naj se rešijo še m jvaž nejša vpra-anja, kar skušata doseči Anglija in Italija.
DKU Genova, 12. maja. Lloyd George je danes skupno z eksperti sestavil nadaljni program za genovsko konferenco. Ta program obsi ga: 1,. Vzpostavitev posebno komisije za proučevan jo ruskih vprašanj. Določitev posameznih členov te komisijo in razdelitev mahrdaiov med raziiio nnrOrtG. 2. Sprememba canneško resolucije in priprava za novo •ko.nfaavnco po končanem delu rvrtko kemisii?. 3. Trenta ; Deu (mir božji). To tri glavno točke ohčo SKuromn T.loy*d Geor-sfo-Schn^ver•' še na vsak način rešiti v Ganovi. G led o ostalih vprašanj bo odločila politična . podkomisija, ki so v to svrho sestane j jutri dopoldne ob 11. uri. Politična pod- ; komisi j ja je samo predprip revijalnega značaja in ostane Samo oficijelna ped- • komisija, ker v njej ne sodelujejo niti Rusi, niti Nemci.
Afera prevoza čet ob lanski mobi-Hzaoji.
Beograd, 13. nmja. Včtraj dopoldne se je sestala parlamentarna anketa za preiskovanje znane afere povodom prevoza čet v decembtu 1. 1. Člani te ankete se nameravajo podati na lice mesia.
S kongresa tipografskih'zvez Jugoslavije,
Zagreb, 13. maja. Včeraj je kongres odposlancev tipografskih zvez Jugoslavije sprejel resolucijo za svobodo časopisja, kakor tudi resolucijo proti časopisnemu in inseratnemu davku.
temelj matici ^ nun i barskega, slovenstva? Zaslužijo, da se poklonimo nji-kovini sencam — po šestdesetih letih borbe m dela za one cilje, ki eo jih že
-	skromni	možje pred sabo, ne
i shitee, da bo čez 60 let Maribor obme jv , 110 mesto jugoslovansko kraljevine
_ Prvi odborniki »Slovanske čital-,	kili:	dr.	Janko Sernec, prof.
Josip Suman, dr. Partlič, dr Ferdi-
■ nand Dominkuš, ‘prof. Božidar Šinko
- Prof. Majcigcr in učitelj Ivan Mililo-’
' sic.
1 »Čitalnica« jo nastopil* dobo svoj'6 , zgodovino an zgodovino svojega naroda V njenih analih eo odražajo skoraj vsi i momenti^velikega, procesa, ki go je začel v našem narbdu. Ne bomo na tem.
• mestu posegali v njeno zgodovino. (Po orobnejso zgodovino : Slov-anskc Či-
• taiuucc« začnemo objavljati v bližnjih'
; eineb). Povemo pa : Ce bi ne bilo »Ci-
• 'tulmce«, bi bil danes položaj v Mariboru popolnoma drugačen. »Čitalnica«
13® bl'la Jraffi dom slovenskega /inteli-geuta, 3ei 30 prišel v Maribor kot uradnik trgovec itd. Pom, čigar ckna so
• nudila razgled čez vso slovensko domovino. Tu naš'človek ni mislil samo
• na sebe, ni se čutil osamljenega kakor 1 v tujem mestu, temveč je imel zavest,
1 da se ^naha ja na lastni zemlji, na slo-; venskih tleh in da ima dolžnosti do
- j naroda in domovine »Čitalnica« je go-> jila družabno življenje, prirejala predstave in nudila tudi duševno hrano. Žarki čitalniškoga ognjišča eo se širili v okolico. Žo takoj v začetku beležijo »Novice« veliko narodno slavnost, ki jo je priredila mlada »Čitalnica« v
» Mariboru. Bilo jo to 3. avgusta 1. 1862. •|Iz Ljubljane so prihiteli narodni pr-1; vaki dr. Bleiweis, clr. Toman in drugi, i iž št. Jurija brata dr. Ipavca, iz Ce« j Ija Davorin Trstenjak, iz Varaždina
■ čem četa v narodno noše oblečenih ro*
| doljubbv. Sl oven jebistriča-ni so se pr it I	,v	krasno	okinčanih vozovih,
| Rušani in drugi Pohorci pa na splavih j po Dravi. Bila je to prva veliko manl-! f-sfacija naroda, ki se je probujal. — j Naj ve e j o dvorano v hlaribora so na-; polnili doslej brezpravni, a. v resnici | Pravi lastniki tega mosta. Na odru sta , govorila narodna prvaka Bleiives in i Toman, govoril je domači odvetnik, za ; njim duhovnik in na to krnet. Brzo-| javne pozdrave je poslal med drugimi j tudi veliki jugoslovanski biskup Stroes
, mayer.
Ivmalu je bil »BurgfriMen« pretr-; gan. Nemci so spoznali, da se je začela neizprosna bolha med njimi, ki so tuj* i ci in privilegiranci in meH .Slovenci,
, ki so domačini in no(naravnem pravu , gospodarji. Ta borba' je bila. dolga in . težka. Teda fronta se je med tem raz-! širila, .kadri so se pomnožili, narod sa je probujal in vedno glasneje tirjaj , pravice, ki so mu šle./
j ^ Mariborska »Slovanska Čitalnica« ja dajfjla impulze tudi nazven — vse- 1 mu narodu. Po mariborskem vzorcu so se ustanovile čitalnice tudi v Celju, Ptuju, Ljutomera, Šoštanju itd. Njena' zasluga je, da so Slovenci 1.1867. v mariborskem okrožju zmagali pri volitvah. Odtod so organizirali ljudske tabore. Iz »Čitalnice« je izšla misel »Slovenske Matice«. »Čitalniema« zasluga je, da je bil v Maribora ustanovljen pr\’i slovenski politični list »Slovenski Narod«, »Čitalnica« je nadalje ustanovila »Posojilnico« — pred štiridesetimi leti — in ž njo udarila gospodarski temelj mariborskemu slovenstvu. »Posojilnica« je poznojo zgradila Na.rpdui dom, -trdnjavo prob 11 ja joče se severne moje.
Koliko podrobnega dela, boja in idealizma loži v vsemi tem delu, v teh! šestdesetih letih, ki leže med Mariborom 1. 1331 in Mariborom 1. 1922! Sa-nm »hvek ki so zna vglobiti y minula
esirau' %
čase, ki zna proučevati njihove sledove in ki presoja vse uspehe in neuspeha po njihovi takratni veljavi, po takratnih razmerah in ljudeh — samo ta ibo razumel, kaj pomeni danes 601et-mica društva, ki je stalo v ospredju najtežjega nacionalnega hoja in ki deluj^ ©danes v svobodni jugoslovanski državi!
Slovanska čitalnika« si je takoj v začetku zarisala široko obzorje, zakaj njeno ime kaže, da ni hotela biti samo slovenska, marveč je bila slovanska. iV resnici je že takoj prvo leto svojega obstoja navezala ozke stike z sosednimi Hrvati. Njen mecen je bil bibkup J. ‘J. Stro3smayer. V njenih prostorih so imeli takoj od začetka častno mesto krvatski, srbski in češki listi. Slovanstvo je bilo takrat radikalnejšo geslo nego slovenstvo, dasrav-no je bilo slednje po dejanskih uspehih aktivnejše. Toda štajerski Slovenci so vedno imeli širje obzorje in manj separatizma kakor Slovenci v drugih pokrajinah. Ilirizem je našel tu zelo plodna tla. In ta slovanski idealizem se je ohranil še dolgo.
Po šestdesetih letih — kako krasno , zadoščenje! Toda kdo ve ceniti zgodovino? Narod, ki ima tako malo zgodovine in zgodovinske vzgoje kakor je’ ima slovenski, nima pravega čuta za historično kontinuiteto in, žive pietete do svojih mrtvih voditeljev. Zato se pri nas redkokdo zaveda, kako velike ga pomena so slični jubileji.
JToda.-—- morda je dobro, da se preveč ne oziramo v preteklost. Smo mladi in polni življenja. Nasa pot gre v nove razvojne stopnje. Tudi Maribor — jugoslovanski Maribor — jo na stopil novo dobo svoje zg-dvine. Danes imamo v Mariboru dolgo vrsto slovenskih društev in organizacij vseh Vrst. Kako pestra slika nasproti 1. 1861! —• Nestor 'mariborskih društev — »Slovanska Čitalnica« pa še živi in dola z mladostno silo. »Ljudska knjižnica«, njen ptrok in ljubljenec, vrši v današnjih razmerah oni kos kulturnega dela, kakor ga je vršila »Čitalnica« tam okoli šestdesetih let. Danes nas čaka druga stran narodnega programa: kulturni napredek naroda. Široko polje dela se odpira pred onimi, ki hočejo delati. Naj bi jih bilo mnogo, mnogo!
iT A BOB
MMI
• AiariLor i*. maja
Gospodarsko propadanje Madžarske.
Zadnja leta pred vojno in med svetovno vojno je madžarska industrija 'beležila znaten napredek. Madžarska je’ bila na potu, da postane važen industrijski faktor v srednji Evropi. — Prevrat je pretresel ne samo madžarsko politično življenje, temveč je odprl žile tudi madžarski industriji, — Madžarske tovarno so postale odvisne od uvoza surovin iz narodnostnih držav. Njihova rentabiliteta jo obstojala v tern, da so moglo izkoriščati gospodarske zaklade narodnostnih manjšin. Zato se je takoj po prevratu pojavila industrijska kriza, ki je daleko nad-Icriljevala obseg gospodarskih kriz v drugih državah. Madžarska je bila po-
B. B.
Vojislav 5. Ilič mladji.
,Srbski pesnik Vojislav I. Ilič mlajši slavi te dni 25 letnico svojega pesniškega delovanja.
Srbski Parnas ima, dva Vojislava I. Iliča,. Starejši jo že davno pod grudo. Pripadal je pesniškemu krogu, ki ga označujeta dve znani imeni: • G jur o iTakšič in Jovan Zmaj. Oba sta šla z Branikom Radičevičem v Šolo k naj-večjemu pesniku jivgoslovensko rase: ik srbskemu seljaku. TJčila sta so od narodne pesmi. Njene epične, homersko izklesane verze sta izpremenila v mehke, lirične impresije. Kolo teh pesnikov se je širilo. Med onimi, ki so se pridružili, je bil najnadarjenejši Vojislav I. Ilič.
Vojislav I. Ilič mlajši se je pojavil mnogo pozneje. Spada v dobo Jov. Du-čiča, Alekse Šantica in drugih, Doba srbskega impresijonizma. Pravzaprav nekak izhod iz pozne romantike preko naturalizma v impresijopizem.
Vojislav I. Ilič mlajši se no more postaviti ob bok Dučiču, Rakiču in drugim. Ne dosega jih niti v jakosti pesniške inspiracijo niti v formi umetniškega' izraza.. Ni individualnost ki bi
stavljena pred dilemo: ali se izpremeni v poljedelsko državo in izpelje pošteno agrarno reformo, ali pa odstopi od u-topičnih iredentističnih gesel, išče poti k prijateljskemu razmerju s sosednimi državami in tako nadaljuje industrij-, ski razvoj, kakor ga je začela v zadnji eri pred prevratom. Madžarska vlada pa ni storila ne enega ne drugega, ampak je s svojo lahkomiselno nesocialno agitacijo in izzivalno politiko privedla državo na rob prepada. Madžarska industrija izgublja zadnje ostanke svojega modernega gospodarstva. Militarizem, iredentistična propaganda, aidstokratično zastopstvo v inozemstvu, politične paname, protekcije — privilegirano kupčevanje — izčrpavajo in izpraznjujejo državno blagajno. Nepravično obdavčenje, ljudska beda in brezposelne st delavcev jemljejo državi njene najsilnejše sloje. Za »pa-trjjotične« usluge gre vlada na roko političnim dobaviteljem, proteširanim oderuhom, generalom - špekulantom, .podpira in zakriva njihove paname in borzne spekulacije. Volilna kampanja stane vlado 1 milijon kron na dan. Ta denar se potroši v času, ko na Madžarskem vlada glad in velikanska u-mrljivcst, ko madžarski delavec cele tedne ne vidi masa in ko celo uredništvo zahteva, naj bi se mu plača izplačevala in natura: z živili in z blagom. Inflacija bankovcev,in draginja živ-ljeaskih potrebščin neprestano rasteta. V primeri z lanskim letom, so se živila podražila petkratno, pšenica lGOkrat-no, mezde pa cd začetka vojne samo 30—40 kratno. Najemnina se jo od 1. 1917. dvignila za 420%. V splošnem so cene živi jenskih potrebščin 161-krat višje kakor 1. 1913. Napreduje samo militaristična industrija, druge panoge so izgubile svoje domače in inozemske konzumente in naročnike ter se vzdržujejo pari življenju edinole z naročiliiz sosednih držav. Ni so tedaj čuditi, če vlada po vsej državi silno nezadovoljstvo. Za delavce, vojake, begunec, invalide, vojne sirote in vdove, za one, ki nimajo zemlje, ni poskrbljeno. Stavko-in kmečke burje so na dnevnem redu. Taka je Madžarska pred volitvami, ko gro za usodo aristokre,tsko-mi-ltar isti ene oligarhije!
Politične vesti.
* Slava hrvatski samostojni republiki! Da se včasih tudi' prekletstvo spremeni v blagoslov, dokazil j e najao-vejša senzacija, ki navdušuje zadnje dni vse italijansko časopisje. Bog vedi, od kod je prišla v Italijo vest, da se je v Zagrebu osnovala republikanska vlada, pregnala Srhe ter proglasila Hrvatsko za neodvisno republiko. Tej' vesti so seveda vsi verjeli, saj človek rad veruje v to, kar si želi in prinesli so jo vsi laški listi od Trsta do Mesine in od Benetk do Gonove, seveda no brez komentarjev. Napisali so ogromno članke, v katerih pozdravljajo in slavo »novo neodvisno hrvatsko republiko,« pevdarjajoč posebno velik pomen pregnanja Srbov z Jadrana. Vsa Garibaldijeva domovina so smeje od sreče vsled tega »velikega dogodka.« m
pritegnila druge k sobi. Njegova poezija je bolj epigonska; v prigodnih pesmih, kakor so one izza balkanske vojne, se je čista umetnost precej daleč umaknila pred tendenco. Njegovo izražanje je po formi bolj epično kot lirično. V nekaterih liričnih pesmih se javlja tih vlmev Vojislava I. Iliča starejšega in G jure Jakšiča.
Vzlio temu jo Vojislav I. Ilič mlajši zanimiv pojav na srbskem Parensu in dnnos — Po 25 letih pesniškega delovanja — ima za sabo častno preteklost. Nekatere njegove pesmi imajo trajno vrednost. Vedno pa bodo dokument časa in razmer, zlasti pn izraz hotenja in stremljenja dobe, v kateri so je oglašala njegova, pesniška žila. V pesnih, ki. opevajo balkansko vojno, zlasti pa pohod na Kosovo so skriti glasovi veličastne narodne epopeje, spominjajoči na epično mogočnost naredile poezije.
Iličeve lirično pesmi so večkrat zelo fine i,n mehke. Evo dve kitici iz pesmi: »Dan za danom«:
Dari za danoni u nepovre tone,
Život gluvo teče n samoči;
Nigde z račk a širom vasione!
Sve potamno... Mo H mojih siiova Da l’ču dod!
nikakor močo nobenemu Italijanu v glavo, da so vse to vesti le gole časnikarske race. Mi nimamo vzroka jeziti se na Italijane redi teh zlobnih neumnih vesti, ker so nam odkrile'njihovo prare mnenje in »prijateljstvo« do naše države. Sedaj vsaj vemo, da si Italijani ničesar na svetu ne žele bolj nego to, da bi res raapadla naša država ter da bi res Radič ustanovil svojo republiko. 'A to je za nas dragoceno. Nam pravim in nepristranskim Jugo-slovenom dokazuje, da eo Italijani tisti, ki podpihujejo brvatskj separatizem. Hrvatskim separatistom kaže, da se njihovega početja najbolj veseli tretji ter da bi bil »uspeh«, ki bi ga dosegli s samostojnostjo Hrvaiske v korist ne Hrvatom, ampak Italijanom ter da je mesto Hrvatsko le v skupni edinstveni in močni Jugoslaviji, ki je edina kos držati italijansko imperij a-lisitično požrešnost v šahu. Velikosr-boni pa, ki pravijo, da so Italijani sovražni le Hrvatom in Slovencem, pa kaže, da sovražijo Italijani njih še veliko bolj nego Hrvate in Slovence, ker se jih bolj boje nego teh ter da je edina in naj večja njihova želja odtisniti Srbe od Jadrana. Prekletstvo italijanskih nekrologov noši državi se je torej spremenilo v —- blagoslov.
* Občinske volitve v Vojvodini. Kralj je sonkoijoiiiral zakon o občinskih volitvah v Vojvodini. Verjetno je, da se bo v roku treh mesecev razpisalo volitve v občinska zastopstva Vojvodine.
* Glavna skupščina Jugoslovanske muslimansko organizacije. Kot poročajo sarajevski listi, se vrši letošnja glavna skupščina Ju goslovenske muslimanske organizacijo dne 15. junija v Sarajevu. Na dnevnem redu skupščine bo poročilo centralnega odbora, poročilo o politični situaoiji ter even-tualije. Skupščina bo posebno zanimiva, ker obstojajo v organizaciji, kakor je znano, razne nasprotne si struje.
* Italija in narodnostne manjšine v Jugoslaviji. S pomočjo Madžarske je hotela te dni Italija spraviti v Genovi na tapet vprašanje o postOpahju z narodnostnimi manjšinami v naši državi, kar ji pa ni uspelo, ker se je Mala antanta temu odločno uprla, naglasajoč, da spada to vprašanje edino pred Zvezo narodov. Ta nova italijanska intriga je veleznaeilna in poučna, predvsem pa je poučna za našo državnike, ki se za naše manjšine v Italiji niti no zmenijo. Ali ne bi kazalo posnemati italijanski zgled ter podrezati Genovo malo pod nos z vprašanjem jugoslovanskih manjšin v Bramorju, na Reki, Cresu, Lošinju in v Zadru?
* »Črnogorska« delegacija v Geno. v!. Kairo iskreno mislijo Italijani na sporazum z nam j, dokazuje najbolj to, da so skonstruirali nekak »črnogorski« odbor ter delegacijo, ki je od šla iz Rima v Genovo, da stopi prod svetovni forum, zahtevajoč »samostoj nost« za Cmo goro. Ta »Črnogorske.« delegacija v Genovi sestoja iz treh oseb, iz dveh »doktorjev, vseučjliških profesorjev« Čoča in Gvozdonotiča ter »Črnogorca« Robertsona. Prva dva
Dah za danom... prodjo mladost rana.. Piavo nebo u mrak se oblači:
Moj je život zvezda zavitlana.
Sto, u lotu, sine, zatreperi
Pa se smraci..,
V letih 1911—12. sva si izmenjala par pisem.' Jaz sem bil mlad študent, en sudbeni pisar« v Oupriji. V znamenje prijateljstva mi je poklonil na lep-šom papirju tiskani izvod svojih Pesmi (H. izdanje). Izšle so v Jagodini. Tam se je gibalo njegovo življenje, tam jo zajemal motive svojih pasmi. Sumadi-ja, zemlja srbskega klasicizma, domovina herojev in državnikov, umetnikov in pesnikov.
Bičeve »Pesme« leže pred menoj. Zame’— in to je čisto individualna no~’ ta — so več kakor navadna knjiga, več kakor prijateljski spomin. Na tej knjigi je kos mojega življenja, nekaj, kar bi hotel preživeti še enkrat. In iz prijateljskega darila srbskega pesnika mlademu slovenskc-mu dijaku (slovenskemu po rodu, hrvatskemu po šolski vzgoji, jugoslovenskeinfj po čustvovanju) vzrn.se veliki simbol, sanja se staplja z realnostjo, sedanjost križa, z zgodovino. Leti 1911.—1912.! Koliko p'o-. tožite 3* občutilo mlado *rea nad knji«,
sta Čisto navadna črnogorska, pusto lovca, nista ne doktorju, ne vseučilis* ka profesorja, kakor ju titulirajo italijanski listi, tretji pa je mednaroden pustolovec ter sploh ni Črnogorcu To šarmantno trojico so torej. Italijani poslali v Genovo iu predsednik do Facta jo je sprejel — spi-ejel istočasno, ko se vrše .»prijateljska« pogajanja z našo delegacijo za sporazumno izvedbo -ra.pallske pogodbe. Ostali diplomati ih .politiki držav zastopanih v Genovi pa se niso dali potegniti za nos ter 'so sprejem »črnogorske« ■ delegacije odklonili ter odločno odbili njen pred* log, naj bj se jo pripustilo h konferenc ci kot pravno zastopnico »črnogorske« kraljevine. Komentarja k tern italijanskim intrigam ni treba!
Pokrajinska obrtna razstava v Maribor«.
Agilno Slovensko obrtno društvo v Mariboru priredi v času od 8. do U* septembra v Mariboru ^Pokrajinsko obrtno razstavo/ Te razstave so lahko udeležijo vsi obrtniki in industrijalci iz aia-riborske oblasti, t. j. iz bivše slov. Štajerske, Prekmurja, Mežiške doline, * privoljenjem odbora pa tudi še ir drugih pokrajin. Vsak obrtnik se bo p2Ž zavedal, kolikega pomena je taka razstava za razvoj in napredek obrti; zato je dolžnost in korist vsakega posameznika, da se razstave s svojimi izdelki udfleži. Te dni so se razposlale vsem obrtnikom prijavnice za razstavo. Vsakdo, ki prijavnice že ni dobil, naj se n«* mudoma obrne na odbor Pokr. obit razstave v Mariboru, Aleksandrova ul. 22.
Prijavnica se mora točno izpolfliti; tako, da so iz nje razvidni vsi potrebni podatki. Obenem s prijavnico je treba odposlati tudi naplačilo za kritje stroškov. Naplačilo znaša za industrijalce 10® Din. Za obrtnike je bilo naplačilo odmerjeno na 50 Din. Da pa se morej0, tudi mali obrtniki udeležiti razstave, se je znižalo na 25 Din. >
Razstava bo razdeljena na več skupin, kakor: oblačilna stroka, aprovi#* cijska, stavbinska, Iesnoebdelovalna, kovinska stroka itd. Vsakemu obrt«^u oziroma razstavljalcu bo odmerjen za razstavo njegovih predmetov potrebe11 prostor. Najemnina za te prostore znaš® za 1 kvadratni meter 50 Din. Cena s® pri uporabi nad 4 kv. metre sorazme^13 zniža. Prostori se bodo oddajali v n8' jem popolnoma prazni. Potrebno op#' mo, kakor police, stole, mize itd. si tao* ra priskrbeti stranka sama. Da pa razstavljalcem iz dežele in drugih nicst prihrani dragoceni čas, preskrbi vse P°‘ trebščine tudi razstavni odbor. Stro-!il se zaračunajo po lastni ceni. Vsak Pra' star dobi tekočo številko ter vsaka tvrdk® oziroma razstavljalec tvrdkino nadpis^ tablo.
Vsi razstavni predmeti se morajo Pa‘ staviti na razstavni prostor do 4. sep' tembra na naslov razstavnega odbor®' do 6. septembra pa morajo biti prostor popolnoma urejeni. Za dovoz in o£b° razstavnih predmetov mora skrbeti st#11'
 — '	 „-----ggg*
go,_ M opeva šumenje Timoka, glasto Drine, široki smehljaj jugoslovensh^ Save, ko se pred nogami starega pe°' grecLa izlije v modro Donavo. L5.,' poezije, oživljene a spisi Radiče; jc,3’ Zmajovana, Jakšiča, Šantiča. Rak#" Sremca, Lazareviča, Matavulje, S’ier' liča, pojaoane s kora lom narodno smi, posveča ne z heroizmam F b,. Jugovičev, se razvija realno pojmov * nje novega racionalizma — jugo^te' verstva, L. 1912—1913! Pohod na sovo.^Zgodovinaki dogodek, ki sc .no o razložiti s samimi političnimi, voja** mi in gospodarskimi vzroki. Nato01' pesem je - tp. odtis narodne psihe, »*' rodnega trpljenja in hrepenenja, to polnijo se .besede, izrečene pforl P vi*	1
stoletji. Izvrši s proklohstvo, _ižyeCtto	’
nad sovražnikom na istem polju in P	»
istim neham,
In ta,ko se v mladem duhu 'to' bolj preoblikuje pojem nacije, do-vi,ne, državo, tako so pojem slove”*.' ^	;
izlije v pojmo hrvatstva in ta v F©*1? srbstva, da nastane sinteza:	9	J
£0pstvo. Zabuči vihar, vojno.. Stra-*' tesnoba napolni'dušo. Zivljenjo_poSt3^	i
nerazumljivca pošast, »svet i©™	1
jndje rablji«. A v srcu sc oglasa ij*-iiu pesom 9 oacm parodu od Ac1
j^rlbor/HTa&iriggl-
ta sam«. Na željo pa preskrbi to tudi razstavni odbor.
Razstavni prostori bodo ves čas razstave zastraženi pod nadzorstvom. Vsi razstavljeni predmeti bodo na stroške trank zavarovani proti požaru, na željo razstavljalca Pa se zavarujejo tudi proti drugim nezgodam.
Razstavni odbor je prosil tudi za znižanje vožnje po železnici in znižanje tovornega tarifa za razstavno blago.
Izpolnjene prijavnice je doposlati naj-Kasneje do 1. junija razstavnemu odboru »Pokrajinske obrtne razstave* v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 22, kjer se dila VSa natančneiša pojasnila in navo-
. Vrtnarska razstava. Pokrajinska Obrtna razstava v Mariboru bo imela tudi poseben oddelek za vrtnarsko razstavo, ki bo prva te vrste v naši državi. Opozarjamo že danes vse interesente na a razveseljiv pojav, o katerem še izpre-govorimo podrobnejše.
Prostori »Pokrajinske obrtne razstave.« Glavni oddelek „ Pokrafinskre ;.Prtue razstave* bo nameščen v prostorju Gčtzove dvorane. Drugi del razstave °o razvrščen v vseh prostorih Narodnega jotn«, za paviljone, vinske poskušnje 'tu. pa bo odbor skušal dobiti vrt Dijaš-. *ega doma in dekliške mebčanske šole.
Od odbora pooblaščene tvrdke za bela »Pokrajinske obrtne razstave* so bpedicijske posle je prevzela tvrdka »Orient* d. d. v Mariboru, mizarska bela Joža Volčič, Slovenska ul. 36, de-"bracijska dela Blaž Jagodič, Aleksandrova cesta 10 in Franjo.Ambrožič, Grajska ulica št. 2. Za slikanje razstavnih Prostorov in predmetov je pooblaščen btograf Vladimir Vlašič v Gosposki ul. ugl»se za razstavni katalog sprejema ^lončni zavod Ivo Sušnik, Slovenska ul. Vse razstavljalce opozarjamo, naj se po* ftužujejo izključno le imenovanih tvrdk,
"l so stavile najugodnejše ponudbe in *o za to od - razstavnega odbora po
»blaščene.
'Scran &
Obrtniki I Udeležite se polnoštevilno pokrajinske obrtne razstave," ki je namenjena v prvi vrsti obrtnikom. Na razstavi se bo pokazala naše zmožnost in “eodvfsnost od inozemstva 1 Zato vsi °ortniki na plan 1
Dnevna kronika.
*, — Kraljeva zahvala. Njega,Vel. ^alj Aleksander je izrekel kr. zalogi "°kkih knjig in učil v Ljubljani za “jjkjigo sSie Albert, narodni okraski na Jhrhih in kožuhih,« ki jo je šolska za-°S'a poklonila Nj. V: kralju,, potom (Pokrajinskega namestnika za Slovoni-Hribarja svojo zahvalo.
,. —• Rop v Podvincih pri Ptuju. Ka-smo s vojčas poročali, je bil dno 4.
. TOruarja v Podvincih pri Ptuju trgo-. Rihard Rosen fe 1(1 v svoji trgovini morjon in izropan. Roparji so <$lnesli azne stvari in večjo vedto denarja. — ti °r^Cev f'°^80 bilo mogoče izsledi -■Dne 10. t. m. pa jo orožniška postaja
0 Soluna, od Mure do Vardarja. Ti-* šumi... Albanija, Krf. . V samoti odpiram knjigo prijatelja Iliča in ‘\vjm y vedno silnejšean pričakova-
^Minejo leta. Sanjo so izpolnjene. — jplor jih ni sanjal, se ne čudi. Kdor ni ?bal, se ne veseli. Kdor ni pričakoval, Praznih rok. Kosovka devojka jo šla sa bojišče, ker je iskala dragega po v^eu. In kako je tebi v tej novi donvo-ylQi. ti, ki nisi prišel iskat po srcu?
. da je resničnost drugačna, kakor ie ' Dobro je, da jo tako. Ideali inui-vrednost samo tedaj, Če se lahko bo-j,. °.Ka nje; ako jih dosežemo z roko, žv° .idon’R- Mi, ki smo ta proces pre-tot v	notranjosti,	ostanemo
t ' bar smo bili, tudi če je nebo so tako , 1®no in če čaka še toliko krokarjev, hr Se vr^0i° na žrtve. Ne živimo samo jHj * nami žive milijoni mrtvih in riJh nerojenih. To je nacija, to je domovina.
n^sem P18*! ° Vojislavu I. Ili-čit f ! 80111 0 tem, kako sem takrat je srbskega pesnika. In pri pesnikih Klavno, kako daleč znajo vzbujati emocije v drugem individuju. Ulo i	m©11! vzbudil več kakor je
v Pričakovati od svojega oddulie-citateli*
v Ptuju prijela nekoga Alojza Polaka, pri katerem se je našlo več iz tega ropa izvirajočih predmetov. Polak, ki je bil že večkrat radi tatvine in drugih deliktov, predkaznovan, je bil Cddan državnemu pravdništvu.
— Smrtna nesreča v elektrarni Fala. Dne 8. maja se je pripetila v elektrarni. Pala nesreča, ki je. zahtevala človeško žrtev. 191etni delavec Hugo Go-mivnik iz Činžata, ki je bil zaposlen pri prodni pralnici, se je hotel prepričati, čo kolesarji-samomazači posedujejo dovolj mažo. Pri tej priliki je prišel iz'neprevidnost i med kolesa, na ka ter ih se vrti pralna naprava. Ko ,so drugi delavci opazili nesrečo, so takoj ustavili stroj. Rešili so sicer ponesrečenca iz mučnega položaja, a že par minut nato je izdihnil. Bila mu je zdrobljena desna roka in vrhu tega raztrgana prša. Umrl je vsled izkrvavljenja.
— Otrok utonil. Dne 9. maja okoli poldesete ure prddpoldah je -bila posestnica Ivana Bezjak v Spodnji Gorici, okraj Maribor, v kuhinji zaposlena, medtem ko so se njeni štiri otroci v starosti od 2 do 11 let igrali na travniku blizu hiše. ,Iz dosedaj nepojasnjenega-načina je pri tej priliki padel 26 mesecev' star otrok Er.vin v tam so nahajajoči,. z vodo napolnjen jarek, kjer ga jo mati našla mrtvega.
Prekmurje in cerkvena chiast. Že ponovno se jo v javnosti opozarjalo na važnost cerkvene pripadnosti Prekmurja. Kakor znano,, spada Prekmurje ped somboteljsko škofijo. Znani habsburški prijatelj in marHarsld magnat grof Mikeš je še vedno.šef katoliško duhovščine v Prekmurju. Duhovniki so ' jugoslovanski državljani, njihov višji predstojnik, pa je pripadnik nam sovražne države, im deli svojo uloazo iz Subotišoa! Ni so čuditi, če madžarski magnat kljubuje, kjer le more. .Njogova roka se je'pokazala tudi pri imenovanju, madžo,ronskega provizorja v slovensko zavednih Beltincih. Naša vlada je papeški stolici predlagala, naj bi se glede oseb sporazumela administratorji in .naj bi so glede oseb spoazumela vlada ih sveta stolica. V Vatikanu pa so ta predlog odklonili in hočejo inienovati administratorje na lastno pest. -Tudi'v tem slučaju -jo; • Hotel AVajtikan pokazati ■ mopno reko«. TuS! prav.
— Solnica ob Dravi. Iz' zanesljivega vira doznamo, da priredi, »Kolb jahačev Mar iborehega Soltolh« v ; npcleljo dne 14. majrdka. jezdni izlet preko. Ruš na .Selnico in Falo ter nazaj v Maribor z daljšim postankom- -pri br. Mesariču v Selnici ob Dravi. Prebivalci so- že veselo tega oblaka ter.ee pripravljajo za čim dostojne j ši sprejem ljubili gostov. Zdravo!
Bistrica pri Rušah. Gasilno društvo v Bistrici pri Rušali- prirodi v nedeljo, dne 28. maja v gostilni Antona Glaserja no, Bezeni vrtno veselico z gledališko predstavo;: »Samo enega od. cgnjagasčov hoče.« Iver je čisti dobiček namenjen »za nabavo, gasilnega o-rodja, se vabijo vsi prijatelji društva ir obilni udeležbi. Začetek ob 14. uri popoldne.
koval smrt' svoji oglušeli žeiii, ki mu jo že-, mrtvemu mašila »krofe« v usta tor ga zalivala z mlekom,-ki »ga pa ni več gladko požiral«. Ob tednu so našli mrtvo. — utopljeno — tudi njegovo ženo. Zanimivo je tudi šo, kako je vos čas —- še pred vojno — zbiral denar, češ, papir bo itak »ob pravo veljavo«, ter ga je nekjo zakopal. G. župnik Schmid mu je odrekel cerkveni pogreb, ker ga mož ni poklical za zadnjo uro ter vže baje nekaj let ni bil pri spovedi. Pokopali so ga po vseh običajih navadnega pogreba Solčavnni, kmetje na blagoslovljenem pokopališču kljub prepovedi g. župnika. R. i. p.
—- Češka turlstika in Jugoslavija. »Narodni listy« pišejo: Letos se je začelo med češkimi turisti nenavadno živahno zanimanje z-a morske kopelji ob Adriji. V zadnjih dneh odhaja iz Praga čez sto oseb na teden k Adriji. verjetno je, da bo v poletnem času to število še znatno naraslo. Dokaz, koliko se potuje v Jugoslavijo, je velikansko povpraševanje po dinarjih, katerih zadnje dni sploh ni bilo več dobiti. List na to pristavlja,, da ta preživahna turist,ika ni v korist narodnogospodarskim težnjam in da bi morala vlada in javnost poskrbeti za kompenzacijo: t. j. storiti vse, kar je mogočo, da bo tudi na Češko prihajalo kar največ inozemcov.
— Ma?y Dr ang y Campbell v Splitu. Splitski listi poročajo, da je dospela tjakaj odlična Amerikanka Mary Dranga Campbell, upraviteljica departmaja za podiporo dece, članica a-•meriške misije za Jugoslavijo. Campbell je prepotovala celo Srbijo, Mace-■ donijo, Bosno in Hercegovino ter ostane sedaj par dni v Splitu, odkoder odide v Dubrovnik.
— Sprejem gojencev v artilerijsko podoficirsko šolo v Kragujevcu. Komanda msmborskog vojno® okru ga javlja, da se bo sprejelo v I. artilerijsko podoficirsko šolo v Kragujevcu sto mindoničev kot gojence omenjene šole. Natančnejši podatki so razvidni iz oklica, nabitega na občinski dc-ski in pri vojnem okrugu v Mariboru
■ ItalvjanSki kralj pride v Julijsko krajino, Kakor poročajo tržaški 'list,, je skoro gotovo, da prido italijanski kralj s kraljico in s spremstvom dne 21. t. m. v Trst, odkoder bo pasetil tudi Gorico, Tržič, Postojno in Pulo,
* —^ Kogar hoče bog kaznovati, ga udari s slepoto. Resničnost toga starega pregovora se :jo izkazala ravnokar zopet v.Trsih. Trgovska zbornica tržaška je oihdouila liadaljno vidiranje trgovskih računov, pisanih v slovenščini,, namenjenih za Jugoslavijo. 'To je višek slepote. Da preganja sodišče v Trstu slovenščino-, da jo preganja pošta, da jo^ progam ja jo drugi uradi, ni •končno nič čudnega, saj so to uradi, ki ■ne Potrebujejo z.naše slovensko strani dobrot, vsaj v znatpejši meri no, toda, .da preganja naš jezik, ona institucija, ki bi našo podporo tako krvavo potrebovala — to' jo nekaj ekoro nerazumljivega, ki kaže, da so gospodje tržaški trgovci ob pajkritičnejši uri udarjeni s slepoto in da jim zato ni več pomoči. Trst gospodarsko propada od dne do dne bolj. ker jo odrezan od naravnega zaledja, to pa večinoma radi ncsmifu?!-ne šovinistično jn ■ imperljalLstieiVe ita-li,punske poli tike napram nam. Ali itali jan.skim političnim krogom tega ne moremo toliko Zameriti; dalekovidncet ni lastnost, s katero bi bili obdarjeni. Drugače je s trgovci, ti so na dobrih odnosa jih z nami zainteresirani direktno, ker le potom -tah bi si lahko izboljšali svoj kritičen položaj. Pi-vi predpogoj za. dobro odnošaje pa ja toleranca in spoštovanje. Tržaški trgovci pa so sedaj pokazali jasno, dn ne poznajo ne tolerance no spoštovanja. Pljunili so nam v obraz. Kaj naj storimo na to žalitev? Ali naj jih še nadalje podpiramo tor žalitev mirno vtaknemo v žep? Tega ne smemo storiti, kajti no mi od njili, oni so odvisni od nas. Naši trgovci imajo v rokah najhujše orožje proti takim žalitvam, naj ostrejšo kazen — bojkot. -*- Zato jo dolžnost vseh ougoslovonskih trgovcev, da odgovore tržaškim italijanskim trgovcem na njihovo nesramno žalitev našega jezika s pretrganjem vseli medsebojnih trgovskih zvez. Našo blago prodamo lahko drugam, ni nam ga treba ponu-;ia»i Italijanom, enako pa tudi uvozno Jlngo lahko, drugje kupimo in sicer
bolj poceni in boljše kvalitete. Vse na-še trgovske kroge mora na to sramotenje tržaških italijanskih trgovcev prešiniti ena sama misel — bojkot Trstu in Italijanom.
— Razorožitev v Albaniji. Iz Skodra poročajo, da je albanska vlada postavila S-dnevni rok, v katerem morajo vsi civilisti oddati orožje vladnim četam. Razorožitev so vrši pod poveljstvom Prepka Jakša. :
— Žita v Španiji. Glasom veeti iz Madrida se je razcesarica Žita vkrcala s svojimi otroci v Fun.oh.aIu na neko ladjo ter se odpeljala v Španijo, kjer se nastani v Pradu pri Madridu.
V
— Ruska serko v v Osijeku. V nedeljo so je'vršila v Osijeku slovesna dagoslovitev novo ruske cerkve. Cer-cev jo .posvetil kijevski metropolit Antonije. V spremstvu metropolita sta so nahajala tudi prota Sjekiovič ter arhidijakon Teodorije.
Nov demokratski list »Jugoslo veh«, prične izha jati z današnjim dnem v Dubrovniku.,
— V Solčavi je umrl . na Vol. petek 86-loten starček, ki je bil zanimiv original.'Naučil sc je. sam .citati, pisati — celo prav^lopo in popednoma. pravilno! —, nemščino in latinščini Svojočasno je stanoval v skalni votlini, kjer jo imel tudi kemični in zdravniški laboratorij.^ Ko pa mu jo bil ta nekoč v njegovi odsotnosti uničen — med drugim tudi različne zdravniško in znanstvene knjigo tor baje »kolomonove bukve« — od tistihmal pa so je presolil v slabo Podbrožnikovo bajto poleg mostu nekoliko niže stoka Savine in Jezere,' ter se od ^takrat ni več pečal z znanstvenimi rečmi. Bil je zelo nezaupljiv celo napram domačinom, a zlasti še proti tujcem. Svojo smrt jo ponovno prerokoval popolnoma za n osi ji-v pred letom dni in tik pred smrtjo, ki jo jo napovedal črez 3 dni, kar so jo tudi v ifitiui zgodilo. Enako jc proro4
(Ob priliki otvoritve ambulatorija Protituberkulozne Lige.)
Prod kratkim v našem mestu ustanovljena Protituberkulozna liga *si je kakor pove že ime 6amo, nadelo naloge pobijati tuberkulozo, V pravem smislu besede se lahko imenuje jetiko »narodno kugo«, ali še boljo »bič človeštva « Nobena dežela, noben narod ni varen pred nevarno boleznijo. Prebivalci step v Aziji so ji v enaki meri izpostavljeni, kakor zamorci v Južni Afriki ali pa Eskimonci na severnem, tečaju in prebivalci najmodernejšega velemesta.
Vsekakor je umrljivost glasom statistiko tuberkuloznega kongresa iz I 1899. v raznih deželah različna. Naj« večji razloček jo med Anglijo in Rusijo. ^ V Angliji umrje od 1 milijona zdravih ljudi 1358 za jetiko, v Rusiji pa 3986, torej skoraj trikrat toliko.
Z ustanovitvijo ambulatorija,. kar je omogočila edinole radodarnost mariborskih krogov, je PTL krenila na edino pravo pot najvažnejšega dela socialno higijene: Ohraniti in vrniti zdravje, no samo v interesu posameznika., temveč v interesu skupnosti ter preprečiti razširjenj® bolezni v obrambo zdravih.
Kako važna in vsemu tukajšnjemu prebivalstvu in bodočim generacijam, koristna jo ta humanitarna institucija, jo razvidno iz naslednjega statističnega pregleda slučajev tuberkulozo v Mariboru.
Glasom mrtvaških knjig iz mestnih župnijskih uradov jo umrlo v času cd leta 1870 do 1920 skupno 35.927 oseb. Od teh je umrlo za jetilfb skupno 6725 oseb, t, j. 18,295.. Iz tega je razvidno, da jo Umrlo \* tej dobi, vsako loto 134 ljudi za jetiko. Vsak tretji dan jo pobra-ta zahrbtna, bolezen v našem mestu svojo žrtov. Zanimivo je, da presega število smrtnih slučajev 'za jetiko za št. smrtnih sluč. drugih nalezljivih bolezni. Tuberkuloza no prizanaša nobenemu spolu. Od 6723 slučajev odpade na.moške 3434, na žensko pa 3229, torej skoraj enako število. Basi sicer no prizanaša niti dojenčku niti starčku, jo vendar gotoyi človeški dobi najnevarnejša, in sicer med 1. in 5..letom tor 20. in 25. letom. ‘V Mariboru jo znašala umrljivost v zadnjih 50 lotih kakor sledi: : Od 1—5 1. 78-4 oeob
- ii a« 5—io Leta 240 oseb - 3.4%, 10 —15 lota 276 oseb - 4%, 15—20 leta 600 osob - 8.7%; 20—25 let 722 oseb - 10.4%, 25—30 let 685 .oseb - 9.7%, 30—35 let 603 oseb - 8.6%, 35—40 let 497 oseb -7.2%, 40—45 let 483 oseb - 7%, 45-50 let 434 oseb - 6.2%, 50—55 let 3S0 osob -5.5%, 55-60 let 340 cmob - 4.9%, 60—65 let 328 pseb 4.76%, 65—70 let 262 osob
- 3.8%, 70—75 let 160 oseb-- 2.3%, 75-80 let 67 osob - 0.97%, nad 80 let 30 oseb
0.43%.
T;^ statistika pa tudi potrjuje, da jc umrljivost v mesecih z velikimi enro-mombami temperature, manj solne« m mnogo mokroto mnogo večja., kakor pa v suhih, sdlnČnih časih. Urejeno po mesecih jo v Mariboru umrlo: januarja 555 oseb, februarja 544, marca 758 aprila 650. maja 703, junija 634, julija 522, avgusta 447, septembra 398, oktobra 406, novembra 429, decembra 451 osob. Največ jih jo torej umrlo v me serih marc, april in maj.
Po poklicu so bili za tuberkulozo umrli; služabniki, žolarji, berači itd. 2628 (39.01 %)•; železniško osob je 1107 (16.46%); krojači in šivilja 198 (2.9%); ključavničarji, kovači' 187 (2.7%);1 zi-darji 181 (2.7%); čevljarji 177 (2.6%); gostilničarji, natakarji 101	(1.5%):
fflraA%	•	’»!$	B	O	R*»	.	.	 .	   Maribor,	1».	maja	192£
QiliT~.il	—	inlUM	■■	I	niMii»>Mi	lil	r-T	niill	‘ir-n>r~i»~rii^n—-h-r  	  <	fi	11 i*ii»ih1i"m. n ...... ni.	"n	 ■<.»	»»	!■■■	n.ii.i	■	i« nr ~T-1-—f1-"————.................... .........................——
Ksnjarji '40 (050%); mesaril 131 (1.9%); uradniki. trgovci, zasebniki 966	(16.3
\%); uradne sluge, stražarji, pismonoša 93 (1.3%); peki 23 (0.34%); brivci 129 (0.43%*); slikarji, pleskarji, pozlatami 45 (0.67%); diukovniki, redovniki 147 (0.6%).
- Ljudje, ki še v svojem poklicu mno-fjgo gibljejo na prostem, so jetiki v splošnem manj podvrženi.. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da Stanujejo ravno ti sloji v najbolj nehigijemičnih, tesnih, nesnažni,h stanovanjih, kar jetiko najbolj pspešuje.
Visoko štev. železničarjev, umrlih za tuberkulozo je pripisati dejstvu, da so železničarji V svoji službi najbolj izpostavljeni vremenskim vplivom, naglemu izpreminjanju temperature itd.
Kovači, ključavničarji, zidarji, gostilniško csobje itd. je vedno v prašnem in z dimom napolnjenem ozračju, pri čemur trpe občutljiva, pluča, kjer nastane ognjišče tuberkulovih bacilov. Solnee najprej uniči to bacile. Zato je v modernih, širokih, eolnčnih ulicah tudi manj slučajev jetike, kakor pa y ozkih, mračnih, sohicu skoraj nepristopnih.
Vsled slabih linancielnih razmer ni v današnjem času posebno vsled neprimernega, nehigijeničnega stanovanja so okužijo čestokrat po cele družine. — Vsled tega je v nekaterih ulicah in posameznih hišah nenavadno mnogo smrtnih slučajev tuberkuloze. Glasom statistike stoji v tem oziru na prvem mestu Koroška cesta s 279 slučaji, drugo mesto pa zavzema Meljska cesta s 186 slučaji (2.5%). Nato slede; Mlinska ulica 1.17 (1.6%) Aleksandrova cesta 117	(1.6%). Štrosomajerjeva 56
(0.83%) Slovenska 82 (1.22) Gosposka S4 (P.5%) Zidovska 40 (0.59%) Loška 39 (0.58%) Ob brodu 31 (0.468). Glavni trg 28 (0.41%).	'
Na desnem bregu Drave zaznamuje statistika na Tržaški cesti 67 slučajev, v Frankopanovi 79, v stari Koloniji <46 in v novi Koloniji 83 slučajev.
V teh ulicah so posamezne hiše posebno okužene. Vzrok leži bržkone y pogostem menjanju stanovalcev, t pri čemur pa se stanovanja ne razkužijo.
V svrho izboljšanja zdravstvenega stanja v našem mestu, ki bi po svoji klimatieni legi lahko bilo najzdravejše rv naši državi, se bodo vse te hiše naznanila mestnemu fizikatu, v svrho temeljite razkužitve. kar bo piva naloga naše požrtvovalne PTL.
Iz vsega tega je razvidno, kako važ-So in človekoljubno nalogo si jo nadela Protituberlculczna Liga. Z ustanovitvijo lastnega ambulatorija je napravila velik korak naprej po začrtani poti. Upamo in želimo, da trdno vztraja na tej težavni poti k cilju in uspehu isebi v .ponos, vsemu človeštvi! pa v korist. •
JPSa
Shodi demokratske stranko so v nedeljo 14. t. m. v Ljubnem, v Mozirju, (govori posl. dr. Kukovec), v Žetalah in rogaški Okolici. Za 21. t. m. so doslej določeni shodi pri Zg. Sv. Kungoti, v Št. Vidu pri Mislinji, v Šmartnem pri Slov. Gradcu, v Prevaljah itd.
na proslavo s
v M a 3“ ©d5 ral d ©ran 8
Mariborske vesti.
Maribor 13. maia 1922,
m Slavnostne proslave »Čitalnice« se udeleže več zunanjih gostov. Kakor slišimo, prispe iz Celja g. dr. Se-rnec, p/tujsko pevsko društvo bo zastopal okrajni glavar g. dr. Pirkmayer, iz Konjic pride g. dr. Kudolf, ki je'bil že 1. 1882 član »Slovanske Čitalnice« kakor tudi mnogi drugi.
an Prva čitalnica v Sloveniji je mariborska, ki slavi y nedeljo zvečer ob 348. uri svojo šestdesetletnico s koncertom, prosto zabavo in plesom v zgornjih prostorih Narodnega doma. Iz prijaznosti .sodeluj© tudi operna pevka gdč. Slava Mezgečeva?
m Zgodovina mariborske čitalnice je ob enem zgodovina kulturnega in političnega razvoja štajerskih Slovencev y zadnjih 60 letih. Kdor se tora j zanima za našo zgodovino polpretekle dobe, naj se udeleži tozadevnega predavanja na 60-letnici v nedeljo zvečer.
m K pasivni rosfetenci v tuk. delavnici in kurilnici j uš. žel. smo izvedeli nastopno: Danes zjutraj je bila v Mariboru posebna komisija, sestavljena iz zastopnika pokrajinske uprave v Ljubljani, zastopnika nadzorovalnega oddelka ministrstva saobračaja in nekoliko višjih urdnikov južne železnice, ki jo proučila stanje delavskega gibanja v delavnicah juž. žel. V komisijo sta bila pozvana tudi gospod okr. glavar dr. L a j n ž i č in vodja policijskega kcmisarijata pol. nadsvetnik Krševan ter načelnika delavnic in kurilnice juž. železnice. Komisija je kon-staitjral«,, da počiva delo popolnoma, da se zndrže delavci mirno in da čakajo v brezdelju rešitve stavljenih zahtev. Komisija je dalje konstatirala, da južna železnica ne more izplačati zahtevanih poviškov in da ni upravičena, izplačati niti predujmov, dokler ni zadeva rešena definitivno rednim biže-temim potom tudi za državne železnice in to radii obstoječe mednarodne pogodbe »Kegime provisoire«. Komisija je nato pozvala nekoliko delavcev raznih oddelkov, ker so od delavstva svo-ječasno izvoljeni zaupnici odložili prod nekoliko dnevi svoje mandate ter jih opozorila na že prej omenjena dejstva, s priporočilom, da obvestijo o tem natančno svoje tovariše. — Opozorilo se je delavstvo dalje na to, da delujejo vsi prizadeti faktorji za rešitev zadevo, da si pa brezdvomno dosedanje zadržanje delavstva ne more pridobiti pri merodajhih. činit. v centralah nobenih simpatij in tudi ne pospešiti rešitve zadeve, marveč jo le ovirati. — Delavstvo* se je opozorilo tudi na to okolnost, ker je brezdvomno v korist hitre rešitve zadeve in v lastno korist delavstva, da ,se zopet poprime dela in tako čaka na rešitev.
m OElcIjelna otvoritev anibulato-rija PTL se vrši, kakor se je že poročalo, v nedeljo ob pol 11. uri dopoldne na svečan način v veliki dvorani kazine. K otvoritveni svečanosti se vabijo vsi interesenti, člani, ustanovniki, dobrotniki lige in predvsem vse tvrdke ki so pripomogle k krasni notranji opremi ambulatorija. Po končani oficijelni otvoritvi sledi skupen ogled oskrbovališča v Stolni ulici štev. 5, kjer se bo nahajala spominska knjiga, v katero se vpišejo vsi darovalci "lige. Ambulatorij ostane nato od pondeljka naprej do sobote dnevno od 9.—12. in od 15.—17. ure pristopen občinstvu v svrho ogleda. Prva ordinacija se vrši v soboto dne 20. maja ‘922 ob pol 8. uri zjutraj.
m Nedeljski izprehodi. Lopo sol učno vreme zadnje nedelje mo je vleklo iz prašnih cest Maribora v okolico uživat svež pomladanski srak. Nisem se mogel odločiti, kam bi zavil. Odločil sem so za Limbuš, kamor tako radi zahajajo Mariborčani. Toda tam je bilo v gostilnah in'po vrtovih toliko ljudi, da bi skoro ne dobil prostora. Mislil sem si pri'tej priliki, zakaj pa no bi Mariborčani delali ekskurzij na južno stran Maribora na vznožje Pohorja, kamor je tako lepa železniška zveza. Zakaj se ne bi šlo v bližnje Koče v gostilno »Pri pošti«, zraven cerkve, kjer so vedno dobi dobra domača kapljica ip je vedno pripravljeno nekaj za prigrizek; tudi lepi veliki prostori so na razpolago za plesaželjno mladino in za igralce instrumentov glasovir. Lep izlet bi bil tudi v Slivnico ali v vinorodni in idi-lčni Fram s svojo mlinsko ju lesno industrijo. Nisem morda škodoželjen našim zavednim limbuškim gostilničarjem, toda gotovo je tudi njim sitno, ako niso v stanu vsem gostom točno postreči, kor bi zelo radi. Moj nasvet bi bil. da bi se ob lepih nedeljskih,popoldnevih izletniki razdelili na vse strani Maribora in ne drveli vsi na eno točko. Pomlad je sedaj povsod lepa s svojim bujnim cvetjem na, sadnem drevju /kakor že dolgo let ne in gozdovi povsod enako poganjajo in razširjajo svoj prijeten osvežujoč vonj. Nedeljski izletnik.
m V Ljudski univerzi' jo predaval sinoči g. prof. dr. Lj. Pivko o vzrokih, ki narode, zlasti no Slovane, ločijo med seboj. Opozoril je na to, da so sj. slo-
vanska plemena mnogo bližja kakor germanska; slovanski jeziki so tako tesno prelivajo drug v drugega, da ni mogoče reči: tu je konec enemu in tam začetek drugemu. Nazorno in lepo ja razložil postanek in razvoj slovanskih književnih jezikov, ki so jih dali posameznim pismenem njihovi kulturni, gospodarski ali politični centri. Slušatelji so tako dobili lep uvod v slovansko kulturno zgodovino. H koncu je g. predavatelj pokazal, kako vsi južni Slovenci tvorimo eno jezikovno celoto in da smo se ločili v narode šele tedaj, ko smo si izbrali nekatera narečja za književno jezike. Opisal j*e, kako je nastal slovenski in srbsko larv. književni jezik in povdaril, da bodo z razvojem razmer sanic po sebi in brez bolečin izginile razlike, ki nas sedaj ločijo v jezikovnem oziru in bi ne bilo pametno, če bi hoteli ta naravni, zgodovinsko in lingvistično popolnoma upravičeni pro ces zavlačevati s plemenskim separatizmom. Slušatelji so g. predavatelja nagradili z iskrenim odobravanjem in ploskanjem.
m Otvoritvena veselica Mariborske koče se vrši v nedeljo, dne 21. t. m. Na-tančneji spored še objavimo.
m Ambulatorij PTL je sprejel še nadaljna, sledeča darila: 1 in pol m2 desk od uradništva koroškega kolodvora, 3 krasne električne podstropne svetilke od električne družbe Melistroja, primerne lesene obroče k njimi od Th. Cavurja, električno^ peč od Družbe Svetla, najmodernejšo pripravo zo izkuhanje inštrumentov od tvrdke kovina. Nadalje je daroval trgovec Vah tar v Gosp. ulici krasno spominsko knjigo za podpise darovalcev, tvrdke F. Farič in družba Kristal lepo izdelano hišico iz stekla v kateri bo shranjena knjiga; nadalje so dali družba Kristal in slikar Filip napise za čakalnico, garderobo in preis-kovalnico, trgovec Zabukošek 10 kg oljnate barve in 5 kg firueža, ravno-tako še tvrdka Zanki in Medič, tvrdka Dračer 10 kg šmirovke, Šveeighofer še 2 škatlji paste za tla, Ivan Kuinerc železno ogrodje za tablo nad hišnimi vratami in tvrdka Farič je polala 2 stojala za dežnike, pokrila tla okoli peči z medenimi ploščami in izdelala 10 emajliranih pljuvalniko/iOSteklar Kovačič je izpolnil razne kote pri vratah in oknih z kitom in pokril razne police s steklom. Pred vsem pa se mora povdarjati požrtvovalnost slikarjev Nonnerja, Vavpotiča in Zeieznija, ki je v sledniem trenotku nadomestili s sinom in 4 delavci drugo tvrdko, ki ni izvršila pravočasno svojo obljubo.
m Učiteljski dom v Mariboru. Kakor poroča »Učitelj. Tovariš« se jo pričela velika akcija za ustanovitev Učiteljskega doma v Mariboru. Iskreno pozdravljamo to idejo ter prosimo vso naše somišljenike, da pri akciji s prispevki i> sicer aktivno sodelujejo.
m Pristop k Trgovskemu bolniške« mu in podpornemu društvu. — Vsi nameščenci trgovino, industrijo in denarnih zavodov se ponovno opozarjajo, da poteče odpovedni rok za izstop iz okr. bolniško blagajne v svrho prestopa k trg. bolniškemu in podpornemu društvu koncem tega meseca* Tak izstop jc glasom pravil okr. bolniško blagajno mogoč samo koncem junija ali decembra in sicer samo tedaj, ako doti-čni nameščenec sam to najkasneje 1 mesec poprej bolniški blagajni n a zna« ni, učence in praktikante pa odjavi učni gospodar. Odjavne listine za izstop, kakor tudi prijavnice jo trgovski grem.ij ije prejel in jih dobe interesenti v svrho izpolnitve v gremijalni pirar-ni. Vsaki prijavi je priložiti krstni list ali kako drugo uradno listino, iz katere je dokazana starost pristop;ivšega člana in se bo ista zajedno s člansko legitimacijo vrnila.
m V korist »Ljudske knjižnice« odpade čisti dobiček»Čitalničine« proslave. Da je Ljudska knjižnica v Mariboru izredno važna, o tem si ja že vsak naš človek na jasnem. Zato na j bi premožnejši obiskovalci »Citalničine« proslave z obilnimi preplačili iu darili povišali dobiček, ki ga bo imela »Ljud. knjižnica «_ od te slavnosti, da‘ji bo tako omogočeno izpopolniti vrzeli, ki Fe obstojajo v njenih policah in sc razviti v res lepo in veliko knjižnico.
m Delegati kulturnih društev so zberejo v nedeljo dopoldne v mali dvorani Narodnega doma, da se posvetu-jeji? o osnovanju Zvezo kulturnih dru-
štev za mariborsko oblast. Začetek oh 10. uri takoj po prihodu ljubljanskega vlaka*
m Dragoceno zbirko knjig je daro*
val »Ljudski knjižnici« ob priliki slavja 601etnioe »Slovansko Čitalnice« v Mariboru, g. Filip Gantar, plačilni natakar v kavarni »Beograd«. Želimo, da tudi drugi resnični narodnjaki enako počastijo 601etno kulturno delo nase društveno matice, da more svoje delo z zadostnimi sredstvi nadaljevati n3 neobdelani mariborski prosvetni njivi.
m Za Otroško bolnico kraljice rije. so prispeli doslej sledeči prispevki: W. Freund Maribor, 20.000 K; Krio jugeslovenskih sester Celje 4,000 Kj šola Ruše 4.040 K; glavna posojilnica in hranilnice Sv. Lenart Slov. Gorica 1000 K; šola Sv. Jakob v Slov. Goricah 1.716 K; Šola. Sv. Marko pri Ptuju 0 K; šola Leitereberg-Krčevina 2.160 Iv: Hranilnica in posojilnica v Koprivnici 40 K; šola Pobrežje 144 K; deška okoliška šola v Ptuju 120 K; občinski urad Žiberci pri Apačah 540 K, deška šola Tubo vi je-Vode 107 K in dekliška šola Trbovlje-Vode 260 K.
m P. n. občinstvo se naproša, & ob priliki Old boys tekmovanja brezpo* gojno vpošteva reditelje, ker se ls te«1 potom lahko vzdržuje pri velikem n-4 valu red.
m Pred nenavadno zagonetko so stali minuli petek jutarnji obiskovalci Kalvarije. Našli so v grmovju skrite 3 nogometne žoge, ki so ob priliki zadnjega treninga starih moštev tukajšnji« športnih klubov sfrčale na ,, Kalvarijo-Obiskovalci ne vejo sedaj, komu bi od; dali žoge ali 01d'boysu »Maribora* sli „Rapida“ ? No, mi se ne vznemirjamo, odločitev pade pri današnji borbi.
m Prošajai za dve ubogi vdovi. ^ veliki bedi živita v Mariboru dve vdovi, ena z 2 bolnima otrokoma in ena 5 5 otroci. Usmiljena srca sc prosijo. d& izročo podpore zanje v našem uredni' štvu, kjer so tudi imena obeh na. razpolago.
m Darovi za gladujočo Rusijo5 Lekarna Vidmar 50 Din . Državna gimnazija 210 Din., Tvrdka Weix! in osob!e 101 Din. (in 50 pism. omotov), Jadralska banka (uradbištvo) 600 Din., Tvrdk« Scheiabach 100 Din., Dijaško semenišče 105 Din,, Posojilnica Maribor 585 Db>-> Šolsko vodstvo Prevalje 283 Din., I. Pe' tein Gosp. ul. 100 Din., knigarna Hsi°z 30 Din., Ferd. Kauf.mann, trgov. 25 Din-» Caro in Jelinek odprem. 20 Dir;,, tvid* !>*a Michelitsch 100 Din., Šolsko vedstr® GuStanj 92*50 Din., Jos. Sirk Maritri* 10 Din., Ivo Kureš r.aduf. Dravcar5f 251*50 Din., Dekliška ljudsko šola *-Maribor 133 Din., Dekliška ljud-ka šo* la II, Maribor 65 D n., Dekliška liuds'^ šola III. Maribor 35 Din., Deška ljudska šola II. Maribor 45 Din., Deška ijuds^f šola III. Maribor 49 Din. Skunaj 2991 Din., Prejšnji darovi 13.716*20 Dir5,1 vsega skupaj 16.707*20 Din.
m Dražbe lovov v mariborskem. kraju. Včeraj 1*2. t. m. se je vršila d’-'5' žba sledečih lovov; Bistrica pri Liri4 bušu. zakupnik dr. Hugoji KobiČ & Maribor«, letna zakupnina K ^ Bistrica pri Rušah, zakupnik FricGl5' ser iz Smolnika, letna zakuknina ^ 4500; Činžat, zakupnik Ivan Kormrij iz Činžata, letna zakupnina K 2l06u< Lehen pri Ribnici, zakupnik Fornezzi is Lehua p. R„ letna zakuP' nina K 2500; Loka, zakupnik Alfc-1.^ Praunseis (z Maribora, letna zakuP111' na K 4*200; Sv. Lovrenc na P.. nik Alojzij Baumgartner iz Sv. Lo ■' renen, letna zakupnina K 3*200: RecUi' jak, zakupnik Jakob Novak iz Sv. vO' vrenca, letna znk. K 7S00; EdeČibrjL’ zakupnik dr. Franc Irgolič iz Marm ra, letna zakupnina K 26.000.
m *V narodni gostilni Kerenčič Pe*' nica se vrši v nedeljo 14. t. m. KQn' ccrt. Opozarjamo na" današnji oglas.
m Opozarjamo na veliko razpel dajo tvrdke Masteh* Glavni trg Ib- (-J‘ j današnji oglas.	. ,
m Lekarniška nočna službe. Le k«5' niško nočno službo ima prihodnji den Mestna lekarna pri »Orlu«, taj, trg št. 13, poleg rotovža*, vogal L karniške ulice.
m Velika kavarna. Najmoderna* kavarna v Sloveniji. Na razpolago ^ in indzemski listi. Eleganten Ba-i-Dnevno koncerti.
Kultura in umetnost
st Sirmdberg.
K~2:.
Avgus
(1349—1912)
„ Kmalu bo preteklo dc-set let,' odkar je umrl švedski velikan Avgust Sjrind-berg. Ze mladost rnu je ostavila slabe Ulise svojega Življenja. Edini spomini .1 so niu ostali do konca svoje razdvojenosti, so bili: strah, groza, glad, ha-tenie, psovke, balinanje, molitev, po-smsnost in krivica. Ko je po dolgih ponižanjih vendarle dospel dosvojega po-.ri Pisateljskega —, se je kmalu poročil in tu, v zakonu ga je zs če la naučiti in ponižati njegova soproga. To ona ženska, ki nastopa v »Izpovedi bedaka". Splošna vrednost te sutobio-grafije obstoja v oprostitvi duševnega delavca od hlapčevstva spolnosti in zenske, ki ni popolnoma hudobna, pač P? tipična zastopnica te ženske panoge, pa ne zastopa celega spola.
CudeŽ Strindberga je, da lahko raz-. °ji svojo osebnost. Aksel v izpovedih J51 popolni Strindberg; izpopolniti gaje reba z Ivanom iz »Razvoja neke duše“. *a dar razdvojenosti svoje osebnosti je res>il Strindberga v „Inferriu“ pred zblaznelostjo. Samo eden Strindberg'je bil tedaj bclan, drugi pa popolnoma zdrav.
. Nani, Slovencem, sta zlasti znana bJ2gov „Oče“ in »Smrtni ples" ali ,.Mrt-Va3ki ples“ („Vampir" je 2. del), ki zvesta, kakor oprostilni evangelij od žen« is'{e sužnosti.
NajmučnejŠa in najgrenkejša izkust-^ je občutil v zakonu. Trikrat se je Poročit, trikrat ločil. Nobena ni bila PJsva mati. In ker je zahteval od ženske največjo nemogočnost popolnosti,' zato sv pa vleče skozi vse misli njego /jn obilnih (okcli 80) spisov žareča ni b)čanja in sramotenja žensk. A vzlic letim je bil vedno pripravljen verovat v velik naravni čudc-ž ljubezni, a vedno ®e j? motil. Zato ni čudo, da mrzi žen ‘5° in jo zaničuje. Naj ssm govori ^nska je devica tudi bot mati, ne ve ©ulrod je otrok. Ce fne vpraša kakšen “koru sem bil porode«, mu Ishko samo vugovorim: Nikdar nisem poznat te *enske! Ce sem se zbudil pozno v noč Premišlieval sem. če ' sploh leži poleg klene. Vedno je uporabljala zrcalo svoje 2unanjosti in Če sem ji včasih postavi ^tugo zrcalce pred njeno notranjost, je ®suonila; nje obličje se je zvijalo v *Nih, slično lisici, ko jo je iznenadil lovec. Obračala je oči, izpreminjala po-da se je zaporedila vrsta spake-toanih obrazov in mesto njenih pogledov videl sem hudičeve. Zenske ozna-{■jujejo ncv evangelij, svobodno ljubezen, Njim vzgaja veselje do življenja, ki pa ?‘u človeka, da zavrže zvestobo in pre-jde k varanju. . A ženska' razume svobodo v ljubezni izven zakona samo zase ae pa tudi za moža. Torej hoče uvesti ? zakon prostitucijo. V konsekvenco bc Reba pregledati te svobodne ženske »sak teden. Na vsak način! A one ho-m0 k duhovnu, polagajo svojo krive ?r’sego in posledica’ je, da uživaio družben ugled a vizite odpadejo, i Prej sc tedenska dsla ločiti od moža zato, da ^ Postala koketa; a sedaj se poroči .j® postane koketa. To je njih razvoj! ^sko delajo velike ženske: obligatična Prostitucijo v zakonu. Tvojo zaročenko ”?Iadenič, naj preišče zdravnik, predno
I .nadene pajčolan in venec. A lahko-s ..° P° pokjicu, ki pridno deluje v , v?ii mestni obrti, se ne sme pregledati, AT* »ona je človek s človeškimi čuvstli". J>ož je navajen na surovosti življenja,
tvojo zaročenko, ki ni nato navajena, ©ramo smatrati, kot bi bila iz zveri-Jaka, žrebčarne ali iz ponočne kavarne.
0 se pravi osvoboditev ženske l*
Jako Strindberg. Ni čuda torej, da J.J® moral često zagovarjati pred so-.nijo radi svojih spisov. A let03 preteče eset let, odkar je umrl en in Švedska
II pripravlja dostdjen spomin.
fr—K}**1*m
w J /Prodana nevesta« se zopet vpri-Tr jutri, v nedeljo popoldne kot slav* tidi- Podstava ob priliki 601et.nice . '■-Unice. Veljajo za. zadnjič odpoveda-teu ^r.e^Navo kupljene vstopnice. Ko-©as neugoden, naj to javi do da 0 ^©Poldne gledališki blagajni, ■se nju njegov- že kupljeni sedež re-za N^njgo ^predstavo A »Brod ans
neveste«. Radi zunanjih gostov je to celo priporočati.
x Dramatična Sola Narodnega gledališča. Pouk dramatično šolo so vrši jutri v nedeljo, dno 14. maja .ob 9. uri predpoldne.
s Mladost, alrademjčno glasbeno društvo v Zagrebu, napravi po Jugoslaviji turnejo in jo bt-vor.i s koncertom dne 20. t. in. v Mariboru, jo nadaljuje 21. v Celju in 28. v Ljubljani. Mladost ima sijajno preteklost v kulturnem in nacionalnem oziru. Prevzela jo kulturno misijo -pred 50 leti ustanovljene, toda pred 22 leti razpuščeno zagrebške »Lire«, katera je budila narodno zavest za narodno ujedinjenje in osvobojsnje: Mladost je koncertirala lota 1903 v Beogradu o priliki kronanja našega blagopokoj n ega kralja osvoboditelja, lota 1904 v Sofiji na vseslovanskem dijaškem kongresu, leta 1911 v Pragi in je stekla tamka j priznanje kritike kot eno najboljših' od vseh navzočih slovanskih pevskih društev. Početkom svetovne vojno je madžarska oblast ustavila delovanje Mladosti kot državi nevarnega društva. Po osvoboditvi in ujejinjenju je zastavila Mladost še intenzivnejšo svoje delo, tako, da je v treh letih izvela v Jugoslaviji in izven njo .40 koncertov. V januarju 1921 je poeetila poljsko republiko, koncertirala v največjih poljskih mestih, mod temi v Varšavi, Poznanju, Gnjeznu, Lvovu, Krakovu, povsod najprisrčuejše sprejeta ih z najodličnejšimi’ uspehi. O umetniški kvaliteti Mladosti govorijo ne samo domače, temveč tudi inozemske, poljske, češke in švicarske kritike najme-rodajnojših kritikov, ki-vsi priznajo Mladost kot zbor dostojen vsakega evropejskega podija. Zbor šteje 45 pevcev, pod vodstvom zborovodje Čanioa. Prireditev koncerta dno 20. t. m. v Mariboru 'je v rckalr naše Glasbene Matice. Na programu so srbski, hr-vatški in slovenski moški zbori ter jugoslovanske narodne pesmi, O teh zborih himno še spregovorili.
klenjeno shrambe mast, meso in obleko ukrasti. Tatovom je moralo biti znano, d,a je služkinja odšla r.u on dan domov na- Štajersko, jn so to priložnost izkoristili. Posrečilo se jim je že okna izdihniti. Vsled šuma so jo učiteljica gdčna Josipih-! Wpb?r, kat c-ra ima svojo stanove. nad shrambo, zbudila v mnenju <> o tatovi že notri v šoli, je začela na vse grlo klicati na p.ompč skozi svoje cimo. Krič so slišali pekovski pomočniki g. Kralja in tudi tam sfjupjoei orožniški s-trnžmojster Cvetko Ivan.'kateri ce je kmalu no/tel na lice mesta. Seveda 'so na vpitle tatovi brez uspeha zbežali. Orožništvo jih zasleduje.
škili deputatov, so se morali prvi člani »začasne vlado« iz liberalne ruske buržcfizijs meseca maja 1917, odstraniti z vlado tor so na njih mesto stopili' socialisti s svojim ministrskim prad-ssdnikem. socialam revoluconarcena —« Serenskisn.
Neruska vlada in njen generalni štab EO_z.naIi propadanje državne oblasti y,Rusih dobro izkoristiti v svoj prid in da bi njeno bojno sposobnost ©P cola unčili, co prepeljali iz Švice v Rusijo glavne voditelje socialistov in-tcrnacioonleev - boljš&vikov in sicer ^jcnin?, Trockega in druge, ki so bili rumu kot najhpjši sovražniki buržoazno in patriotkam Rusijo in, ki so'že v samem pccetku vojno na zborovanju intcrnlciojialisiov v -Švicarskem Zim-merwatdu izrazili svojo simpatije do Nemčije. Ti goepedjo, katero jo pren., Jjnla nemška vlada s posebnim vlakom erez Pinlanuijo v Petrograd ter jih preskrbela z milijoni ruskih rubljev in nemsnih rpark, so so energično poprijeli, propagando boljševizma v Rusiji. Vojakom' so obljubljali mir, kmetom gospodarsko zemljo, delavcem tbvarne,^ ubogim pa bogastvo in blaga* stauje.^ Svoje delo so utrjevali z razsipavanjem ^denarja, katerega je imel Ljcnin, kakor pričajo očividci, polna vreče. Rezultati njihovega dela,-katerega so vršili ket zaupniki Nemčija meti ruskim narodom, so ss kmalu pokazali^ v vojski, ki je vpila b-mir brez aneksij in kot-ribucij«, so ja začelo brezsmiselno bratenja z Nemci, vojaštvo 33 trumoma zapuščalo fronto, začolo so je preganjanja • častnikov, ten raznašanje in uničevanje bojnega materiala in opreme, v ozadju pa so se izvrševale razlastitve veleposestev, za-.
1 enitve tovarn Itd.
V Petrogradu so začeli boljševikl formirati iz delavcev in mestne sodrgo oddelke holjševiško rdeče gvardijo, da bi se s silo polastili jdrževne vrhovno vlasli. Začasna vlada, ki jo stala -pod: silnim pritiskom »sovjeta mboČili in soldatekih deputatov«, v 'katerem so; imeli glavno besedo pristaši Ljenina: in Trockega in zraven leg ašo eolidar-' na z vsemi Velikimi socialističnimi strankami, se ni mogla nikakor cldlo-’ čiti, da bi proti boljšovikoin energično, nastopila. .Koncem koncev, ko je bilo vidno, d-a so boljševikl očitno pripravljajo k vstaji, je bila vendar primorana odrediti preiskavo o njih delovanju. Preiskavo je vodil, »preiskovalni sodnik' za osobito važne zadeve«,, ki je' odkril poražujoče dezultato. Odkril je tesno zveze glavarjev boljševizma z. nemškim generalnim štabom. S pomo-i čjo celo vrste agentov in posrednikov, j nahajajočih so v .Finiandi-j i in Šv&d-I sitem, so obcavali boljševikl z neanško vlado ja njenim generalnim štabom, o:l koder so dobivali, denarno jiomcč in vso direktive. Celo proklamacije, katere so izdajali boljševikl na narod,j so so izkazale kot točni prevodi nem-’-ških izvirnikov, napravljenih v nem-! škeon generalnem štabu. Ti podatki,! katere je spravila na dan omenjena, preiskava, so bili tako pr e pričevalno J resnični, da jih je minister pravosodja! v začasni vladi z imenom Perevcrsbv (socialist, toda dober Rits in po polipu; odvetnik), ko so boljševikl meseca ju-', lija 1,91.7, v Petrogradu prvič izstopili) z orožjem, priobčil po vojašnicah tudi! vojakom. Posledica tega jo bila, da vojaštvo ni hotelo stopiti lia strah vstaš-kih bcljševikov, radi česar jih jo začasna vlada hitro ukrotila z majimimu oddelkom vdane ji kavglorije. Ljeniirai so jc posrečilo,-da jo zbežal v Finlan-dijo, Trockega pa so zapadi.
Bcljševiki tudi seda j niso mirovali;' pripravljali so so še bolj ' intenaivno, d:i bi vrgli začasno vlado.
Kmalu na to so žal -nastopila razna soglasja med predsednikom začasno' vlado Korenskim in vrhovnim vojsko-’ vodjo Kornilovim. Ta je namreč energično vztrajal na tem, da ee mora. proti ioljševikom vendar končno odločno nastopiti, teda Kerenski in njegova šo-oialihtična okolica, so ,«s tega zbali, češ, Kcrnilcv stremi za vojaško diktaturo.. Med tem jo Kotu:lov poslal proti Pe-■;rcgnidu cddelek vdane mu k:avalerija; da bi. očistil rusko stolico boljševikov, torta na potu piro-ti Petrogradu ga. je znčasaa vlada ustavila in Koaniiova obdolžila, do. -so'hoče .©dastiti dAžavne oble, ti, rudi čerae ga jo objavila- in postavila «isv:a r.ako-aa«.
(Konec prih.) '
/
mmarstvo.
Borza.
Zagreb. 13, moja: (Izvirno, Prčdisor-?.?, poročilo Zadružne banke v Zagrebu). Dunaj 0-75, Budimpešta !->, Berlin 24, Praga 131, Pr.riz 6T4, Cimh 1300, Milan 3'50, , Newyork 61, London 3*50. Tendenca nesigurna.	i
Curili. 13. maja, tlzvlrnc. Prcdborža). Beilin 1.82, New-York 5.19, London 23.06, Pariz 47'25, Milan 27.45, Praga 10 00, Budimpešta 67. Zagreb 1.90, Varšava 13, Dunaj 0’0676, avstrijt-ke krone žisr. 0.0675.
Ljudska knjižnica
Narodni dom* L nadstr.
posluje ob nedeljah od VglO.—l/Al. ure in ob četrtkih od ys19.—1/a20. ure Mladinski oddelek ob sobotah od 18. do 19. ure.
g Naknadno vlerjavanje povišane ležarine. Trgovska in obrtni-Ska zbornica v Ljubljani chvešča vse. interesente, da je prejela 6. maja 1922 odlok generalne direkcije carine štev. 8T073 z dne 24. decembra 1921, s katerim ,se ji sporoča, da je cariaSki svet na seji dne 22. marca t. 1. razpravljal o njeni spomenid v zadevi naknadnega vterja-vanja ležarinske razlike za dobo od 26. maja do 12. avgusta 1931 pri glavni carinarnici v Ljubljani in odločil, da je to naknadno vterjavanje ležarine popolnoma -umestno in utemeljeno v zakonitih predpisih, ker se je povišana taksa ležarine po uredbi o izpremembi člena 22 zakona o splošni carinski tarifi imela pobirati počenši od 26. maja 1921 za vsa blago brez razlike, ali je v državnih ali nedržavnih carinskih skladiščih Ta odlok carinskega sveta is odobril g, finančni minister, s čemur’ie odlok dobil izvršilno moč.
g- Dobava usnja. Uprava' vojne o dec« L- v Beogradu razpisuje na dan 30. maja-1. 1. drugo ofertalno licitacijo glede dobave 50.000 kg bravine. Predmetni oglas jo v (pisarni trgovske in obrtniško zborkice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Sokolstvo.
o Kolo jahačev sok. društva v Mariboru priredi v nedeljo, 14. t.'m. celodnevni^ ježi zle# čez Ruše, Smolnik,. Falo; Puščavo le Sv. Lovrencu na .Pohorju, povratek Čez Selnico. Zbirališče točno ob pol 7. uri v Narodnem domu. Danes v soboto zvečer ob 20. tiri pa je v restavraciji Narodnega, doma sestanek članstva radi razgovora o u;lcležbi na vsesokolskem zlsffcu. v Ljubljani in sklepanje glede letošnjih' nastopov. — Želi se, da se vsi bratje udeleže sestanka in izleta! .Zdravo! Načelstvo!
Nsmčija in ruski boljševizem.
Prekmurje.
noči
m
od
pri
Tatovi — Kgani. —• V 14. ha 15. -aprila tega^ leta posestniku Andreju Škafari v Ižakovci št. 12. iz zaklenjene shrambo vkra-dli 40 kg masti (zaseke) in 50 kg mesa. Po trudapolnik poizvedbah orožniških postaj 'Beltince, Murska Sobota in Tišina so končno našli vse blago pri ciganih, ter je dobil Škafar svojo blago nazaj.
Za srečo nesreča. Dne 1. aprila 1.1. je bil'v Murskem - Središču v Medži-murju velik sejc-m, katerega se je udeležil tudi 701etni posestnik Raduha iz Odranec v Pivkmurju, ki je prodal epega žrebca. Raduha j p pred.krat-vim toga žrebca za 26.0(K) K kupil ter ga jo zopet na sejem .postavil, za. prodajo. Predal ga je za 35.000 K. Nato še e napotil proti. domu, a naenkrat je opazil, da ima suknjo prerezano, in da mu je nek žepni tat ves denar ukradel Raduha je to pri orožniški postaji Če-renšovoi naznanil.
Poskusen vlom. V noči od S. na 9. aprila t. 1. ob HI. uri so hoteli 4 neznanci pri gosp, nadučitelju Ferdo ^PTA-Sirju v_Eeltincih iz.njegove aa-
Ruski spisal senator Vladnega senata Iv. Neuarokomov iz Petrograda. Prestavil okrajni komisar dr. Alojzij Trstenjak.
- -^četikem leta 1917. je bil položaj Nemčije v svetovni vojniv dovolj .kju-tičoii in brezupen. Njeni poskusi, da ■bi stopila z-zavezniki v-mirovna pogajanja, so ostali brez uspeha. Mnogoštevilna ruska vojska, ki je bila takrat jako _ dobro opremljena in z vsem preskrbljena, se je pripravljala ob eaenv s svojimi zavezniki k odločilni ofenzivi. Predvidevalo so je tudi. da bodo nastopilo proti Nemčiji šp Zedinjene državo Severno Amerike.
Sredi marca 1917. jo v Rusiji izbruhnila revolucija mod drugimi tildi z geslom, da so mora vojna z Nemci energično nadaljevati, to pa' radi tega, ker so ti poprej razsipavali pgrdinne svote za propagando separatnega mi--ru v Rusiji, dekler se jim končno hi posrečilo pripraviti v -krogih, ki so bili carskemu dvoru blizu, ugodnih tal za idejo separatnega mira z Nemčijo.
Ko se je car Nikolaj TI. odrekel za sebe in svojega naslednika prestolu, je zavzela mesto njegove vlade revolucionarna »začasna vk-da« (vremenoe pravite!jstvo)/ki pa se je pokazala dovolj nesposobno in slabo, radi česar je padla pod vpliv socialistično-revoluci-cnarjio skupine, tako imenovanega »sovjeta rabočih in solda.tskib deputa-' tov«. Giavpi vodje v toni sovjetu so bili narodni in državni tedujniki, ki so delali z vso silo na to. cld razmajejo temelje ruske vojske in zrušijo obstoječi socialni in družabni, red ter državnost slovanske Rusije, Pod 'pritiskom tega sovjeta faboeih in soMat- J
Stran 6.
*t Jt 'B'T5 Rt
- .-JS«..
Marmor, is, tnaja 1922*
Spos’
: Seja š. K. Svoboda sa vrši v soboto 18. t .m, v društvenem tajništvu, nakar se opozarjajo vsi člani, dn se je udeleže. Dnevni red: igrišče. Pričetek točno ob 7. uri zvečer. Podpredsednik.
: Današnje tekme za prvenstvo Imajo precej resen značak Nasprotujeta si MAK II- in Ra pid II. Makovi rezervi je treba vsaj en uspeli, da se ne konča za njo prvenstvo rezerv sploh brez kvalifikacije. SV. Rapid I. pa nasprotuje MAK I. Tekmovanji je odločilno za plasiranje imenovanih klubov v prvenstveni razpredelnici — ali drugo ali tretje mesto 1 Pričakuje se zelo ostra igra. — V Celju se bori slovenski športni klub »Celje* z tamkajšnjim Alhletiksport-klubom za prvenstvo celjske župe. Sodi mariborski savezni sednik g. podpor; Hrast.
: Družabni dogodlaj. Staro moštvo »Maribora* tekmuje danes ob 17. uri z starim moštvom »Rapida* v odločilni igri. _ »Maribor* nastopi: Vratjsr KlešiČ branilci Jonke in Valček i — krilci Guštin, Zobec in Sesslar I., — napadalci Levak, Kcbi, Suput, Stsudinger in Ur-šičič./Sanitetno službo opravlja g. dr. Stamol z primerno asistenco. Autcmo-bili privažajo iz Koroščeve ulice ter sta-cijonirajona južnem predirrostoru igrišča t. S. S. K. Maribor.
Obrtna ^razstava v Cciju
Zanimivosti.
Berlinski rekord. — Konec morske bolezni. — Gramofon na Angleškem.
—• Koristi koruzne sipine.
Navadno se doseže vsak' rekord v Ameriki, toda glasom statistike lanskega leta je Ameriko prekosila/Nemčija. Rekord, ki ga. je dosggla Nemčija, je sicer selo žalosten. Do preobrata sta stali na prvem mestu gl odo vlomov in ropov Nc\vyork . in Chicago,, lansko leto pa jih r je Berlin prekosil. Uradna statistika berlinsko mestne u-pra.ve izkazuje nič Tnanj kot 65.000 vlomov v minulem letu. Pred vojno so je smatralo Berlin za najvarnejšo metropolo na svetu. Tekom minulega lota se je izvršilo po berlinskih ulicah povprečno 20’ cestnih ropov dnevno. V celem letu je bilo umorjenih nad 3000 oseb, Izvršilo se je več političnih umorov, ki so "Po vsem svetu izzvali senzacijo.
Nemške oblasti pripisujejo vzrok pomnoženih zločinov nekemu členu versaillskc mirovne pogodbe, ki zalito-va zmanjšanje števila
prijatelji in prijateljicami. Posebno ženske so v te aparate popolpoma zaljubljene, ker se vedno lahko raztovarjajo s svojimi .tovarišicami.
V zadnjem času so se kemiki začeli posebni zanimati za koruzno slamo ih-storže. Dognali co, da eo. koruzni storži in slama zelo dobra krma za govejo živino, razentoga pa ?e lahko izdelujejo iz slamo barve za obleke, ki so zelo trpežne in se brez skrbi lahko operejo, ter celo filmi za kinematografe, in še mnogo drugih potrebščin. Koliko škodo trpi Amerika letno, ker koruzne slanm, ki jo ima v izobilici, no izkoriščajo. temveč jo zažigajo.
Podpirajte Jug. Matico!
policije.
V dmgi polovici letošnjega poletja se vršita dve važni obrtni razstavi, ,in siefr v Mariboru in v Celju.
Prireditev celjske obrtne razstave je Dila sklenjena že lani in se vrši povodom 30 letnice obstoia občeslovenskega obrtnega društva v Celju, ki se je pridobilo za strokovno organizacijo slovenskega obrtništva na Štajerskem in za njegov gmotni napredek nevenljivih. zaslug. Obrtna razstava v Celju se vrši cd ,12. do 22. avgusta t. 1., in sicer v vseh . prostorih mestne osnovne šole v Celju, kjer je na razpolago skupno 57S0 kvadratnih metrov razstavnega prostora. Udeležba na tej razstavi ni omejena samo na celjsko okrožje, marveč se je kot razstavljslec lahko udeleleži vsak obrtnik, indushijalec ali trgovec iz naše države. Po dosedanjem načrtu bo obsegala sledeče skupine obrtov: a) gradbeno, b) kovinarsko, c) Usnjarsko, d) oblačilno, c) lesno, f) živilsko in g) dornsčo obrt, in sicer razen izdelkov tudKoripadajoče skupine orodja. Poleg tega bo obstojal samostojen industrijski, trgovski in kmetijski oddelek. Pripravljalna dela vodi Razsiavni odbor v Celju. Prijavni rok, ki je bil prvotno določen do 1. maja 1922, se je podaljšal. Cene razstavnih prostorov variirajo po legi c.d 20 do 50 dinarjev za kvadratni meter. Za razstavo leda med gospodarskimi krogi v vsej 'Sloveniji veliko zanimanje in bo razstava,! gotovo v polni meri izpolnila pričaka-! vanja prirediteljev.
Kdor se ,je kedaj vozil po morju, je morda na lastni koži poskusil, kako neprijetna jo morska bolezen. Strokovnjaki in učenjaki so dolga leta napenjali svojo možgane, da bi izumili kako sredstvo zoper to rušilko morsko idile. Končno pa so je nekemu ameriškemu inženirju posrečilo, rešiti to v-prašanje s pomočjo ogromnega žiro-»Itopa, ki tehta 120.02-00 funtov. Vsa priprava obstoji iz nekega števila težkih koles, ki so pritrjena na posebno ogrodje ter se vrte z veliko naglasijo. Znano jo, da kolo, ki so začno vrteti v gotovi smeri in logi, to smer in lego vodno obdrži. Če bi eo torej parnik hotel nagniti na stran, povzročajo ta vrteča kolesa tako silen odpor, da ostane parnik v svoji prvotni legi, Ziro-skop je pravzaprav že stara iznajdba ter se uporablja tudi pri enotirni železnici. Na parnikih, ki bodo opremljeni s takimi ž iro.sk op i, ne bo več morske bolezni. Tudi ob največjem viharju se bodo potniki lahko mirno izprehajali na lcrovu ter zrli zaničljivo tja, kjer živi srditi Neptun;
SAH.
3 c2—c4 c7—c6
4 Sbl—c3 DdS—bG
5 e2—e3 LcS—g4
6 c4Xd5 cSXd5
7 Ddl—-a4 Lg4—d7 S Lfl—b5 a7—a6
9 Lbo+d7 Sb8Xd7
10 0—0 e7—eS
11 Sf3—e 5 DbS—»7
12 Se5Xd7 Sf5Xd7
13 e3—e 4 b7—b5
14 Da4—c2 d5Xe4
15 d4—d5 e6—-eo
16 «2—a4 b5—b4
17 Sc3Xc4 Dj7—b7
18 Tfl—dl jTaS—
19, Dc2—e? Lf8—e7
20 Dc2—g4 g7—£6
21 Lel—- tj 5 h7—b6
22 Lg5Xc7 Ke8Xe7
23 Dg4—h4-f- p.6—g5
24 Dh4—g4 Tc8—c4
Partija št. 53 in 54. Mojstrski turnir Pištcni XVI. kolo, 25. aprila 1921.
Igra damskega kmeta.
Beli: Bogoljubov, črni: Wo!f,
V Angliji so je razvila strast do lastnih gramofonskih plošč. Vsak lastnik gramofona želi imeti nekaj plošč, na kat»2ih je zabeležen njegov lastni glas ali glas njegovih' dtyok. (Glasu svoje žene navadno no mara noben mož, ker ga ime itak’ preveč, »o pa tudi tu 'nekatere izjeme.) Razpasla se je že navada, da pošiljajo prijatelji drug drugemu mesto pisem gramofonske plošče, da si tako kar povedo, kor imajo na na srcu. Stariči pa najrajše pošiljajo svojim sorodnikc-m žlobudra-njo svojih otrok, fio bolj moderni,seveda Američani, Teni je še gramofon premalo. Zeto hoče že vsak imeti svo-j Lastni aprirat za ) o včleni telefon, da se zamore vedno in povsod aporaau-' meti s -svojimi šo tako oddaljenimi
1	d2—d4	S? 8-fG
2	t2—-c4 '	e7—e6
3	Sjj 1—f3 c7—c5	
4	Sb 1—c3 c5Xd4	
5	Sf3Xd4	LfS—b4
6	Lel — d2	b7—b6
7	e?—-?3	LcS- b7
8	Lfl—e2	0—0
9	0—0 Sb8—a6.	
10	p2—a3	Lb 4—e7
11	Tal—cl	St6—c 5
12	f2—13	g 7—g 6
13	b2—b4	e6—eo
14	b4xc5	t5xd4 >
15	e3xd 4	b6x<-'5
16	d4—d5	d7—d6
17	Tc 1—bi Dd3-d7	
18	f3—f4 '	Tf8—b8 j
19	f4—15 ]	Lb 7—c8
20	L?2—d 3	'Dd7—d8
21	Ddl—13	Tb8Xbt
22	Ld3Xhl	Ta 8—b8
23	&2—g4	Tb8—b2
24	Ld2—cl	Tb2—b3
25	Ct4—n;5	Sf6-d7
26	f5Xo6	f7Xp6
27	Pf3-f7-	j- Kg8~h8
28	LblXj>6	li7Xgh6
29-	Df7Xg6	Dd8—»8
30	D>t6—bi	Kj- D?.8—h7
31	Dh5—58	-!- S d 7—18
32	Tf j—f7	Dh.7—c2
33	Di:8Xe7	Dc2Xcl-p
34	Tf 7—fl	Tb3Xc3
35	I>7Xf8~b KhS—h7	
36	Df8—f7-	p K h 7—h 8
37	TflXcl	Tc3Xd-f
38	Kgl—f2	
Crni	se uda	
XII. kolo,		22. cprllžL 1922.
Odklonjen		damski gambit.
Bdi	: Aljehin	. Crni Hremddka
1	d2—d4 ■	■ d7—d5
2	Sgl— f3	Sg8—16
25 D j? 4—f5 h 8—f8
26 b2—b3 Tc4—c8
27 Se4-f6 Tc8—c5
28 Sf6Xd7 Db7—c8
29 d5—d6-'-	»
Crni se uda.
Match Beograd—Novi Sad. O Bfa* koŠtih se poda nekoliko najboljših cev novosadskega šah. kluba v Beogr*^ •da se tam spogledajo z beograjski!® šebisti.
Korespondenčni match Novi 530-* Zagreb. Novosadski šahovski klub, ki šteje že nad 100 Članov, je ponudil Z»' grebu 2 korespondenčni partiji.
Iz šahovskega sveta. O veliki se j'e v Berlinu vršil mstch Nemčija^ Svedsk3. Vsaka stranka je postavila N igralcev mojsterske jakosti. Zmagala j* Nemčija z rezultatom 12 in pol:H 19 pol, —Turnir zapadnih grofij Anglija Hojega sta se od tujih mojstrov udelc* žela Kostič in Marocy, je podal pre*e, netliiv rezultat. I. darilo je dobil 62-let® J. H Blake z 7 točkami izmed 9 partij* drugo Maroczy 6 in pol, III.—IV, Tho* mas io Yates 6, V.—VI. Kostič in Spcfl‘ car 5 in pol, Louis 3 in pol, MaekeH' zie 3. — Za mojstrski turnir v London9 so .se prijavili: AtRius, Wahltucb tn »3' tes (Anglija), Khadilkar flud.ja), WafsoH (Avstralija), Aljehin in Bogoljubov (R9‘ sija), Capablanca (Kuba), Emve (Ho!8n‘ dija), Kostič in dr. Vidmar (Jugoslavija Maroczy in Reti (Madžarska), M3r<H“ (Italija), Rubinstein (Poljska) in dr. T«f' takovver (Avstrija). —Prvo ali drugo deljo mesca avgusta se v mestu na Gornjem Avstrijskem začne med'13' rodni glavni turnir, ki bo trajal 14 dn'' Vabljenih je 12 igralcev in sicer: poefl zastopnik vodilnih 5 dunajskih šsb. !:|a< bov ,Lands!ra$ser Schacbbund*, »A1* beiterschachklub*, »Hakoah*, .Deutch« Schacbbund*, .Scblechter*, nadalje P3 en delegat iz Solnograda in Linza, delegat od ,Bayri*chen Scb.achbund * Kuneit (znani igralec k<jresponddenči!;“ partij) Kutschs, Poschauko (Wds) irt Kramer (Maribor); slednji kot zsstoP* nik »Mariborskega šah. kluba io »Jug'55** Šah. saveza".
Pretrgana pesem
\ P oljski spi f c la Ellza OfZSSZkbv/a, prejel Vir,ko ASbič.
, • ■	(DAl;>).	•	/	(S)
'Črnolas!« je ponovila Klara.
Pavlinki sc je mudilo; ko je bila izkramljala vse velike novosti, ki so ji bile na srcu, ce jc poslovila ter Zopet Klaro objela in poljubila.
»Ti ie ms res smiliš, draga Klara, da moraš vedno doma čepeti... Naimanjše zabave si ne moreš privoščiti. Na svidenje! Na svidenje! Hitro moram k obedu, potem pa ven v gozd...»
Klara-je še nekaj časa gledala za odhajajočo prijateljico; ko je# stopila v hišo, je ponavljala sama pri sobi: »Gospod Przyjemski... Črnolas!« in se smejala. »Saj ni bil črnolas, ampak temnoplav. Tudi ni bil bogve kako .vesel, rajši nekoliko žalosten. Pavliniču klepeta kar na sfcpo_, če kaj ve, ali'nič. Nekdo ji je povedal, da ima črne lase in je vesel človek, ona pa ponavlja. Perkovski so, S# bržkone povabiii na ikupni izlet, kakor sinoči... danes pa sc bržkone udeleži. Kdo bi toplega poletnega tlnc ne oprostil rad za nekaj ur in užival sveži zrak v gozdu?... Kako bodo tam razposajeni in veseli! Rada bi bila zraven. Tako živa je bila njena želja, da bi bila s tisto družbo sedela v gozdu, da se je z rokami naslonila na stari predalnik in si jih pritisnila na oči, ko so se bile napoilc s solzami. Kaki dve minuti je tako slonela in skušala zatreti otožno 111 bolestno čustvo. Sedaj pa je zapazila očeta, ki je bil stopil s ceste na vrt, in mu hi-♦ela nasproti.
Kmalu je bila pozabljena žalost. Omotale so jo zo-’ net neizurjene vsakdanje dilžnosti, .Oče ie kakor do !
navadi poročal o več ali manj važnih dogodkih v pisar-1 ni, ki so v enakomernem rodbinskem življenju vendarle j pomenjaie nekako izpremembo; to je bilo skoro edino,; kar jih je vezalo z zunanjim svetom. Potem mu je 1110- j rala Klara pripovedovati o vojem dnevnem delu. Ved-} no sta si drug drugemu poročala male dogodivščine, ki j so sc redkokdaj sukale okrog česa druzega, nego okrog j dolžnosti. Ko je bila Pranja prišla iz krojaške delavnice, j so sc razvrstili okrog mize, da povečerjajo. Manjša dva j otroka sta razveseljevala očeta z živahnim kramlja-1 .njem: to je bila edina ura, ko so bili brez dela. Klara je vedela, da ravno to uro svoje družbe ne sme odtegovati I niti očetu, niti otrokom, zato sc je z lahkim srcem odre- • kala uživanju poletnega večera v krogu vrstnic... Sa- ( mo danes ji je bilo težko pri srcu ... Večer se jo že na- j gibal. V hišici za nradikami fižolovimi se jc bi! že uma-! knij noči, kajti mala okenca so bila že vsa v temi raz-' ven onega, ki je gledalo iz Klarine sobice,.. Šivala je j še, a po deseti uri .ie pustila delo ležatt na mizi z name- j rtom, da se čaz nekaj minut zopet vrne k njemu. Odhitela je iz sobe, da se osveži v večernem zraku. Tiho šumenje vej, ki jih je zibal rahel veter, in zvezde, ki so ji sijale skozi okno, so jo zvabile iz sobice. OJ hišnih Vrat je držalo dol nekaj stopnic, kf so bile od starosti trohnele in omajane.
. Sedla jc na najzgornjo, podprla si obraz z roko ln gledala v lepi, tiiii poletni večer. Tihota vsenaokrog. Nihče ob tej uri ni vozil po cesti, k je z plotom ležala v samotnem kraju skrtro zunaj mesta. Iz notranjega mesta jc prihaial dalnji šum, pritajen od oddaljenosti in enakomeren. Velika drevc.-a v knezovem vrtu so tiho šumela, včasih so utihnla in stala nepremično v mrajru kakor črna stena. Avgustov večer je bil ves posejan z . zvezdami, ki so nočnodemo izpreminjale v večeru mrak, v katerem je bilo mogoče precej na daleč opaziti obrise ' oddaljenih m edmetov.	;
.	..	. ___...	.	jJ	   ,_____	—
Klara je spoznala priljubljeno utico, odprti pros{a* v velikem-drevoredu, nofranjot skozi ta prostor odh1' rajoet’ se perspektive in zadaj grajsko steno, ki je N)8 kakor drevesa v temi videti črna. Vrsta dolgih, ozk"1 grajskih oken v zgornjem nadstropju je bila jasno Svetijcna. Odkar je Klara stanovala blizu grada, seN« to zgodilo prvikrat. Cisto nariy/en pojn.v, saj je venč.3 lastnin: sedaj bival tam. Ali' jc pač kr.er sam za raZSvl ličnimi okni ali tudi njegov tajnik? ... Ker je Przyjc!11' skl užival knezovo naklonjenost in je bil nekako nje?0 prijatelj, sta bila gotovo dostikrat, ali' pa celo zmerom skupaj, posebno tu, kjer jc bil on knezu edina družba . • • Morda pa sc Przvicmski še ni vrni! z Izleta v gozd, n kateremu so ga bili povabili Pcrkovski... Morda ?« ŠJ družba komaj jela, vračati? . .. Zakaj bi se iim mudim/ ■ Vreme je bilo krasno, kakor nalašč za bivanje Pod 'TT Iim nebom, in gotovo so se izvrstno zabavali... Vesel®1 razposajeno razpoloženje mladih deklic jc Vplivalo u<* druge, gozd pa že posebno srce navdaja s srečo in v13* seljem... Nekaj ur so hodili po gozdu, kjer sedaj Pra‘ prot visoko raste in vrežje cvete... 2c pred nekaj n’1' nulami jo bila Klara komq!cc uprla ob kolena in si obr<V zakrila z rokami, še vedno obraz zakrivajoč z r°l, „ mi, jc sedaj mislila na tisti gozd V bližini mesta, v ka* terem je bila samo parkrat v svojem življenju, ki Pa !e 7. vsemi podrobnostmi razločno ostal v spominu. tanko jo videla zeleno goščavo, pod katero so je V,a ozka steza, na obeh straneh steze tanke brege z be|a skorjo, rdečkasto v resje, sivokeleni mah, grmom PT Johna praprot... Po tej stezi gre dvojica: Przyjemra' iTPavIinka... Drug gresta poleg druzega in se neprtf dano razgovarjata... On jo gleda s sivimi očmi, izP°° Čudno gube in pravi: Vam se ne sme ničesar vzeti H1 dčosnr pridati.	•	^	j
Vse to... gozd in šetajočo se dvojico jc videla V° laprtimi treralnican-J tako razločno, kot oh bcloru
moja	r	»uau
t—-      ! ,	Y-.r-v-r t,-.,.- • wr -|- g TJ. I' ' T| II lT ■	  "■	».■———«»«■	^	.J!-*:
It Milni "“1ST” »eliti razprodaja
manufakturnega, galanterijskega in kratkega blaga, kakor tudi vseh vrst perila, vse po znatno znižanih cenah.
Ovratniki za gospode, barvaHi ..... -od K 5*— dal/e hamovezuico ......... . . od K 34*— dalje Bisernat sukanec, omot ....... od K 9-— dalje
” ;; bSk6kn*wi: * i i k %i~	&2S/SJ« .* .* .* ‘: r::;: ;; k m'z Karton ™me z 12 ovojci... „ k . so-- „
Ovratnice.............................  K	12-—	.,	Moške	srajce...................«...	„	Iv	170-	„	Cevl.fi,	St.	35-37	 „K	190'-	„
kakor tudi razno drage reči po najnižjlli cenah, ceneje kakor kjerkoli drugje. — Samo še nekaj dni je prilika! — Priporoča se;	709
J« Letonja, trgovina z manufakturo, galanterija in perilo®, Haribor, Aleksandrova c. 23,
ivu, v njeni notranjosti pa je nastajala terna... Zdajci jc čula žametno mehak glas, ki je rekel z zategnjeno izgovarjavo, poudarjajoč posamezne sloge, tik nad njo;
»Dober večer, gospodična!« ■
Kar vedela ni, kaj je bilo močnejše v njej, osuplost sli Veselje. Ta hip bi bila pričakovala vse kaj druzega, nego da bi slišala ta glas in videla tega človeka, ki je stal pred njo s klobukom v povešeni roki, na obrazu s Prijaznim, napol šaljivim usmevom, ki ga je opazila klub temoti. Ko se je bila čez hip zajedla iz strmenja, je rekel on:
»Ko sem Šctal po vrtu, sem vas ugledal pred vrati w nisem sc mogel ustavljati izkušnjavi, da bi vas ne Pozdravil. Lep poletni večer, kaj ne?... Sedeli ste tu tako zamišljeni! Na kaj ste mislili?«
Od početka niti ni slišala, kaj ji je rekel, tako ji jc bilo srce. Še sedaj se ni dovolj zavedala, da bi mu mo-Sla odgovoriti.
Stoječ na majavi stopnici, je pokazala z roko na Pzko klopico: »Prosim, sedite!«
»Morda bo boljše tukaj, pod zvezdami.« S temi besedami je z roko, v kateri je držal klobuk, pokazal na nebo in sedel na stopnjico, ki se je močno zamajala pod Plim. Tudi ona je sedla nekoliko od njega. Počasi se ji i? vrnila prisotnost duha'in sigurnost: prevladalo jc sedaj v njej čustvo neizrečenega veselja, ki je zvenelo tudi iz njenega glasu, ko je rekla:
»Kako pa ste prišli v naš vrt?«
»Na prav enostaven in navaden način. Skozi vrata ‘V plotu.« ,
»To je res! Nikoli jih nisem videla odprtih in niti tnislila nisem več na to, da so tam sploh vrata...«
(Daljo prih.)
Glavni urednik; Radivoj Reliar.	j
Odgovorni urednik: Rudolf Ozim.	]
Hazuanilo.
Vsled neprestanega naraščanja nabavnih cen surovin in drugih potrebščin so mariborski kavarnarji s 15. majem 1922 prisiljeni nekoliko povišati prodajne cene.	745
za sp!@Is$® sk® ©M v ^arSb©raa3
IVaa-Jfoolji m
so pravi aitierikanski Sn angleški
Singer šivalni stroji
Singer Iglo i»
nadomestni
deli.
Lastna
mehanična
delavnica.
Singer olje, niti, svila Itd
Prodaja
na
obroke.
I Singer šivalni stroji Bonnte & Co, NewyorU»
Ceoliala za Kraljevini) SHS, Zagreli. Haniliina 5.
Podružnice: Maribor, Dravska ulica 10, Zagreb, Karlovnc, Varaždin, Osijek, ViakovcU Bjelovar, Brod na S« Novi Sad, Ljubljana, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tnrla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, Krušovac, Mii. Skoplje, Veles, Bito!]. Kragujevac Zajoiar in Stip.
Zastopstva so * vseh večjih mestih.
Ha oznanja
»
Ivor.torlstirijo, tudi začetnico, < s perfektnim znanjem sloven- i skega, hrvatskega in nemškega j jezika »er strojepisja in event. j stenografije, sprejme pri dobri; plači rečie maribor. podjetje. Dopise na oglasni zavod Fran VorSič, Maribor, Can.lmrcva ulica 15.	707	2—2
Medvedek, H je bil vjet dne 29. aprila v Kompojjski gori pri Dobrepolju na Kranjskem se vidi v Narodnem domu sko2i 9 dni. Vstopnina 1 Dinar.	*	741
Slatinske steklenice v vsaki množini in velikosti kupi F. Zinauer, Aleksandrova cesta 45-11,	740
Jako lepa perzijska preproge,
2X3, se proda. Na-lov sc izve j v opravi.	742;
Proda se otročja postelja. Ale-1 ksandrora cesta 2?, II, ndstr.,| vrata 7.	735 i
1 .» Spalna garnitura z 1 posteljo,. postelja z žimnico, veliko zr-; caio, mizo,’ nočna omara, vre trdi les in dobro ohranjeno. Zastori, mehka postelja, preproge. šivalni stroj, podobe, damsko blago za obleko o in '	pol metra.	Zidanšek, PreSerno-
j	va ul 24.	743	^
'Tri posestva v Studencih ta-, koj naprodaj. Pojasnila: Studenci, Obrežna cesta 9.	738	,
Prazne zaboje, v zelo dobrem stanju. po izredno nizki ceni, prodaja Tobačna glavna zaloga? V Mariboru. 625 30 3
Jetika! Strokovni zdravnik za pljučne bolezni dr. Pačnik crdinira s i/jemo torka in petka v St. Jurju ob j.ž. Kupujte tudi njegove tri knjige. Navodila, kako do zdravja priti, o-zdravjti.	483
j Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cosli, št 22 se priporoča.	3
Kratek glasovlr se po zelo I nhki ceni proda. Naslov pove j uprava.	■ 724 3—3
Posestvo, fričetrt ure cd Maribora, meri 7 otalov, sado-nošnik, njive, gozd, gospodarsko poslopje, posebej hlev za govejo živino in svinje, proda Alojz Gselman, Rošpoh, Du-1 najski jarek št. 135. 720 5-3.1
I	;
Borova drva kako tudi .cela drevesa se prodajajo na Pobi ež.u, Cesta na Brezie 55a. i	723	2-2	'	i
I___________________.	j
Citajte in razširjajta povsod naš list j „TABOR“ . j
SPr©dR® si
==	zb	s=~=
* oglejte si največjo zalogo sSsšžfo in STafDPSSiBs as?, varil?«,. 'as-Bian©1^ in 2iFIflgjSih SSSfelfOV, katere se vam nudi po znižanih cenah v 1 novi trgovini
»ni	fi?g©«5n©	”	siaSntoo	Ssa s?Q&?nSw©
7415—1	*	Mf&R8®®R,	d©sp@sžsa	saSšsa	26. IS.
lliiiii li, Bi, sa iil®
»,LiICULLU5M
dlon. društvo za promet in prersdhu mesff
ZHOREB* Oglasil it 1.
Telefon 101, Brz. naslov: „Li?culius, Zagrsb. 623 4—4
-----------------------------   4—
Sprejme se ženska pisarniška
moč. Ponudbe na upravo „Tabora“ pod „Zen:ka pisarniška moč'1.
Leseno pohištvo I Železno pohištvo I Tapeto. pohištvo» Pisarn, pohištvo! Posteljna oprava! Preproga	i
Zavesa	«.71
Blago zapohišf 1 Posteljno psrje i
iz7©nredu3 nizke csnsi v zalogi poMštv* i
MFreis!
ran3graMBSEM8SB£KI D
SHterltar I
Ceiffpeska ulica tl SO 1 FirchanoT* Mi*
Svobodam egt®di i
LConlk! brorplo5not |J
Pristopajte | k Jugo slovenski i Matici.
PR »A JUGOSLOVANSKA TOVARNA ZA \ S GUMBE IN KOVINSKE PRSDMBTR -J D, Z O. Z. SLOVENSKA DtSVl&CA
Prolsredli rumbi f* roževte* Ja ametceffa j-ogz, (zoamks	astnikl	saamod&e,	avallčice,
pipe 1» fibule, gumbi Is blserovlne (PerHtauitten srn perilo. Držaji sa palice la dežnik« is »orat* »ega rega. Telefon Sier, 5. Raufnl Jroatos Murta* bauka, IjufctJaBv PoStal fefc rsfs* Stmr. 7155. m
TrsnSjtiOO •rDobavllaito
d d	najjeftinije	67!
Zagrai, MažuraniŽcv trg 5
Telefon broj 27-60 Brzojavi: Transjugo
Filijala: Beograd, Kosmnjsia 16. Ispostave: Osijek, Široka ulica S Subolica kod Piulrovid i drug i Skopijo
'"traverze* žeSjezo5 eksere (čavli), vapno, cement, gips3 trstiku, drot, daske l sav gradjevnš m&terijal
Wm Mn
lastnega Izdelka.
Dragotin Rogi, Koroška nesla 1, Mir
komisijska zalaga pri Betki Lešnik. Gosposka ulica 14.	,
la MEjSssIia pasla sa sobe. Dob! ss d osek Issiutf* nisb Ir drogerijah, o trtodn. liMid In farad.
Trsži se	"
k®mpt® tM* j a.
'koja je vjerta strofepisu. Prednost imsdu one, koje govore i pišu niemački i slovenski, po mogučnosti i hrvatski. Upitati se kod; Jugoslsvensko transportno druitvo Dsrlič i dragovi, podružnica Maribor, Aleksandrova cesta 53.	734
Prosim, prepričajte se, da dobite itffcer.sISo B . ppa ^ | O ^
3ur£l£eva ul. 5, L nadsft*
-sagT Zfiloga deškega in angleškega blaga. 578.0
aSHKHE-SSSHlSHBffiSBIlli
Podpirajte slovensko tvrdkel
_	  ti,---------------
Odvetniški pisarni
dr. fr« Irgoliea
Maribor, Aleksandrova e. 45 in
dr« iffo Janc-a
(prej iurska Sobota)
sta s® združili. Gostilna Kmetič,PodPoliorjenrprejReiser
v Pekrah.
V nedeljo, dne 14. maja ob 15. uri popoldne
Korespfatip
perfektno, slovenskega ali srbohrvatskega in nemškega jezika zmožno, sprejme takoj večje podjetje v Mariboru. Samo prvovrstno moči naj se oferirajo pod »Samostojna11 na uprav-ništvo lista.	729	a_o
Vstopnina prosta. Svira celokupna godba pekerskih ognjegascev. Točijo se pristna pekerska vina ter le-.denomrzlo belo in črno pivo iz pivovarne Gotz. Mrzla in topla jedila. Izborna kuhinja. Prvovrstne vjjene domače klobase.
K številnemu obisku uljudno vabila
Ivan in Matilda Kmetič
737	gostilničarja.
SBEggSgii1
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril V Krčevini št. 63 za gostilno »Lovski dom*
tBB fififfi
11X10.
Maribor m
Ctelarilslis ucloi^^tna
Zoirjenjam stanovanja v Colju, o.b.-itoječe iz treh velikih, svetlih soh v pritličju, kuhinje in pritiklin, zn stanovanjc s i—ft, četudi manjšimi sohami v Mariboru, če mogoče v bližini parka, event. s koščkom vrta. —Naslov.pove uprava »Tabora",	*
Proda se stor.sk: telefon. Naslov pove uprara.	*
Velika zalega
[||j Čo se hočeš poročiti J^j Ifj in pohištvo si kupiti g ra lokZelenkinajpoprej jsej jS v Šolsko ulico poglej 1 p|j $»J'Tamkaj spalnice no- t?ll P	štele,	(g!
gg od najboljše kvalitete [f|| tam so klubske gar- rgi niture	jej
znane preko Drave, «2* ifl	Mure,	P
I tamkaj so	jedilne	p]
S	sobe’	|»1
ra tajn preproge In po- rr.
S■	x dobo 7	tl
p* m	še vse, kar	kdo
■ želi, 1804 ® |M] pri Zdenku se dobi jlš}
S*'_____-1	^H Tl________
ToCim izborna domača vina. Na razpolago je vedno sveže Gotzov^ pivo ter mrzla jedila. Cenj. občinstvu se najtopleje priporoča Ivan Heu, gostilničar.
09HHE5IE
MOiEBSSfl lilfSilil liliji 15ŽM UIMiU.
' » subikrSNIi novih cfeSnic.
Redni občni zbor Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani je sklenil dne 18. marca t. 1. zvišati delniško glavnico
©d H Sg90@»@®® BiH 1C ^98®O«0®0
Z izdajo	7
ESOTiSs datiflic i K
pod sledečimi pogoji:
' I. Dosedanji dzlničnrjl imajo pravico prevzeti na podlagi dveh starih delnic eno novo 4 K 440 prištevŠi 5*/, obresti od nominale K 400 cd 1. jan. do dneva vplačila.
2. Novi delničarji dobe delnice po kurzu K 480, prištevši S V, obresti od nominale I\ 400 od 1. januarja do dneva vplačila.
3. Delnice drage emisije participirajo na čistem dobičku za leto 1922.
4. Nove delnice se, bodo izročile proti vrnitvi začasnega potrdila podplsova-teijcin takoj po končani subskripclji.
5. Rcpartieijo delnic za hovc delničarje si pridržuje upravni svet.
6. Podpisovanje delnic noyc emisije se vrši od 10. V. do 31^ V. 1922 in slccr pri:
a) Slovenski trgovski delniški družbi,-Ljubljana, Resljeva cesta št. 22;
b) Slovenski trgovski delniški'družbi, skladišče Rakek;
c) Slovenski eskomptni banki, Ljubljana in pri vseh njenih podružnicah, in sicer: Novo mesto, Rakek, Slovenji grade? ip menjalnici Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, Kolodvorska ulica;
č) Trgovski banki d. d., Ljubljana, Beethovnova ulica št. 10 in Trgovski banki d. d., podružnica v Maribora.
7. Delnice se bodo izdajale v komadih d 1, 5 in 25 delnic.
Naša družba posluje špccijclno v kolonijalnl in špecerijski stroki samo na debelo. Ima svoje poslovne prostore in skladišča v lastni hiši, Resljeva c. št. 22 blizu glavnega kolodvora. Vzdržuje tudi veliko skladišče na Rakeku in sicer s špecerijskim, koionijalnim blagom ter deželnimi pridelki.
Delokrog družbe postaja čimdalje večji, poslovanj? se je že dosedaj razvijalo povsem povoljno, a v bodoče se utegne razviti tako, da sedanja sicer visoka delniška glavnica nikakor ne bo zadoščala.
Zato je potrebno, da sc udeleži slchrnl stari	delničar pa	tudi	sploh	vsak
trgovec na deželi podpisovanja novih delnic, da bode v bodoče	naša	zaloga	tako
bogata in tako laznovrstna, kakor si želijo to naši	trgovci-delničarji.
V Ljubljani, dne 4. maja 1922.	.718	3—1
V nedeljo 14. maja in odslej vsako nedeljo
; . mstllBl Knestit bj Pesnici •
Z dobrimi jedili, Izborno kapljico ter veino svežim pivom je naj bolje preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča
739	gostilničar.
Lepi prostori na prometnem kraju
primerni za denarni zavod aSi večjo pisarno se dajo v najem
v Maribora. Najemnina po dogovora. Ponudbe pod geslom „Lepi prostori", Ljubljana, poštno ležeče do 25 maja.
708 9-2
tapetar In sodno zapriseženi strokovnjak '
Maribor. Šolska a. 5
traja velik« gsredala	Ifesfllll	45law»®»»	Srgaa	16,	Marifocr.	|
Kdor se	še' ni	preskrbel	žadostno s	suknotn'	platnom	in sploh z vsem manufakitirnifh in	modnim v.	w
blagom,	naj'ne	odlaša	več,	da	nc	zamudi	ugodne	prilike nabaviti si do 30%	pod dnevno ceno.	sw
prodala vrli ©d 8.—12«m ©d s«—s« ure. B
se. priporoča Frane	^©dKa	S?g©¥5iaa8	Maribor,	eia^ni	ftrg	16;	g
733	at*
••tHSgraaMiaiPCT.B|tn^^	3KS^.55S5S3SB3S«5^®i
Liataik i«	Konzorcij	»Tabor*.	—■ Tisk«; Mariborska?, tlsknma d <i
ISficirT» r A' T? C k»	ATariBror.	14	mnja	1^22.