KRAJEVNE SKUPNOSTI
Preobrazba ni nikakršna modna muha
»Krajevne skgpnosti se ne smejo spremeniti v male obči-ne. odtujene od občanov!«
S temi besedami predsedni-ka občinske konference SZDL. JoSka Pirnarja na prvi se)i no-vega sklica. je povedano bi-stvo akcije za preoblikovanje krajevnih akupnosti. Že pred časom, ko smo v naši občini -s tem se tahko neskromno pohvalimo - prvi začeli s preo-blikovaniem temel|nih samou-pravnth skupnosti, msmo tega poteii tjavdan Šlo je za po-vsem preprosto. pa vendar 2a marsikoga lako zapleteno pro-btematiko - za prilagajanje krajevnih skupnostr ustavnim težnjam in za uresničiiev nje-nih temeljnih zahtev - naj bi delovni človek in občan poslal tudi politik in da bi v svoji le-meljni samoupravm organiza-ciji tahko dejansko vtdel same-ga sebe Z drugimi besedami:
s tem ko bi občan reševal svoje probleme in uveljavljal osebne interese, bi istočasno reševal kompleksnejSo dmzbeno pro-blematiko.
Na dlani pa je. da bi vse sku-paj ostafa le mrtva črka na pa-pirju, ko se v praksi ne bi zače-lo premikati. Prav tako je le praksa pokazala, da je bilo v velikih krajevnih skupnostih zelo težko, te ne celo nemo-goče, da bi resnični problemi občanov prišli na svetlo. ObČa-ni so živeli nekako »v senci«, krajevnih skupnosti, ki so teži-le postati nekakšne male obči-ne, odmaknjene Ijudem in nji-hovim problemom. TakŠni po-javi 50 bili vse prej kot v intere-su občanov, še več, tudi z ustavo so bili v močnem proti-slovju. SZDL je začela akcijo za preobiikovanje, reorganiza-cijo in drobitev velikih nefunk-cionalnih    in    neprilagojenih
krajevnih skupnosti. Prav v be-žigrajski občini smo pri tem zaorali tedtno z znanim refe-rendumom leta 1977. ko smo dobilt pel novih krajevnih skupnosti. In kar naenkrat so se pokazali zdravilni učinki takšne reorganizacije. Proble-mi, nakopičena vprašanja in porajajoča protislovja, ki so bi-li prej polisnjeni ob stran. so naenkrat prišli pravvospredje. Seveda so bili to takSni proble-mi, ki jih zaradi veiikostt kra-jevnih skupnosti prej niti opa-ziti ni bilo mogoče in so ponaj-večkrat zadevali prav občane-posameznike. skratka bili so njihovi problemi.
Seveda pa bi si metali pesek v oči, ko ne bi priznali, da reor-ganizacija temeljnih samou-pravnih skupnosti ni bila brez težav in nasprotovanj. Naspro-tovanja in nihanja so bila, toda ne toliko kot odraz kakih proti-slovij, temveč bolj in predvsem koi rezuliat prepričanja, da )e to kar imamo kar dobro in pa nekakšne tagodnosti.
Dosti bolj preprosto je vpra-Šanja reševati in filtnrali v manjših, zaprtih okoljih, obravnavanje perečrh vpra-ftanj, ki zadevajo najširši krog občanov, pa zahteva izredno živahno politično delo. obilico prepričevanja, usklajevanja, sporazumevanja.. -
Nekateri so celo ugovarjali zaradi prostorov in financ. kar pa je dejansko nesmisefno in zveni kot poskus opravičfla za pomanjkanje ambicij, da bi vsakemu občanu omogočili dejansko sodelovati v politič-nem delu in soodločati o nje-govih probtemih.
Eno z drugim: Začetki so bili izredno obetavni. Še več! Tudi. v naprej se nam pri reorgani-zaciji krajevnrh skupnosti ni treba bati. saj lahko z veseljem ugotovimo. da je zmagala do bra volja in da delamo več ali manj po začrtani poti. Vznikni-le so nove reorganizacije. nove krajevne skupnosti. Veljalo bi morda omeniti, da bo v priho-dnosti potrebno veČ načrtnega dela in se pri bodočih in seda-njih reorganizacijah v veliki meri opirati na politično delo občanov samih, pri katerih pravzaprav gre za to. da bodo oblikova'1 in izdelali takSne krajevne skupnosti, v katerih se bodo oni sami, kot nosilci oblasii in politike. ter obliko-valci lastne usode, lahko borili za realizacijo svojih hotertj in svojih potreb.
TADEJ BRATOK