N«jvečji slovenski dnevnik
T
v Združenih državah
VaQaurseleto
Et
leta
York celo leto
• te.
. $3.
S
00
00 7.00
GLAS NARODA
Za boM|u*tTO celo leto $7.00
TELEFON: CHelaea 3—3878
List slovenskih delavcev y Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued everyday except Sundays and legal Holidays. 75,000 Reader«.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CBelsea
No. 304. — Stev. 304.
NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 30, 1935.—PONEDELJEK, 30. DECEMBRA, 1935
Volume XLIII. — Letnjk
POSLANSKA ZBORNICA JE IZREKLA LAVALU ZAUPNIC
Avstrijski fašisti v Nemčiji nasprotujejo Mussoliniju
VPRAŠANJE GLEDE BONUSA ZELO VAŽNO
Prihodnji kongres bo skuša:! vprašanje naglo rešiti. — Boj za bonus se je pričel tako^j po svetovni vojni.
WASHINGTON, 1). C., 28. decembra. — Celili 18 let se je v vsakem kongresu bila borba za izplačilo bonusa ameriškim vet ranam iz svetovne vojne. Ta borba se bo zopet obnovila, ko se 3. januarja kongres zopet sestane. Zagovorniki takojšnjega izplačila bonusa bodo v obeli zbornicah napeli vse svoje sile, da je ta zadeva enkrat spravljena z dnevnega reda.
Bonus ima svoje zagovornike in nasprotnike tako v demokratski kot republikanski stranki in to vprašanje je bolj zasebnega kot pa političnega značaja. Niti demokrati, niti republikanei še niso skušali z bonusom pridobiti glasov vo-lileev. In različne predloge glede izplačila bonusa je veti-ral še vsak predsednik po svetovni vojni.
Komaj je bilo podpisano premirje 11. novembra, 1918, ko so že pričele prihajati na senatorje in poslance prošnje da naj kongres nekaj stori za 4,000,000 vojakov, ki se bodo kmalu vrnili v civilno življenje. Nekaj dni po končani svetovni vojni je kongres sklenil, da so vsi veterani častno odpuščeni iz vojne službe in da je vsakemu izplačan znesek $60, ko je odpuščen od voja kov.
Prvo postavo glede bonusa je vetiral predsednik Harding leta 1922. Veterani so pa združili svoje .sile in so izpo.-lova-li, da je leta 1924 kongres spre. jel novo postavo, po kateri prejme vsak vojak zavarovalno polico, izplačljivo v dvajsetih letih. Tudi to postavo je predsednik Coolidge vetiral, toda kongres ga je preglasoval in postavo sprejel.
Na podlagi te postave so dobili veterani certifikate, na katere je bilo mogoče izposoditi si gotovo vsoto. Ko je nastala depresija, se je tudi znižala vrednost »certifikatov. L. 1931 je kongres dovolil, da vlada izplača 50 odstotkov vrednosti certifikata. Predsednik Hoover je postavo vetiral, toda kongres jo je zopet sprejel.
Certifikati bodo izplačljivi leta 1945. Ker so veterani po tej postavi že prejeli izplačanih 50 odstotkov vrednosti certifikatov, bi morali za drugo polovico čakati do leta 1945. Do tega leta so jim tedaj certifikati mrtev kapital. Veckio pa pritiskajo na kongres, da jim izplača polno vsoto. In prihodnji kongres bo to vprašanje rešiti.
OGNJENIK MUANAL0A ZOPET BRUHA
Armadni zrakoplovci so bombardirali reko lave. — Mesto Hilo preti nevarnost.
HILO, Ha vaj, 28. decembra.
—	Vojaški letalci so se odločili, da bombardirajo vulkan Mauna Loa in 600 čevljev široko reko lave, ki se naglo pomika proti mestu Hilo.
V Honolulu je dospelo 12 vojaških aeroplanom, da tok lave odvrnejo v drugo smer, da ne doseže vodovoda. Lava, ki prihaja iz vulkana, se je približala Hilo na 15 milj, toda mesto ni v neposrednji nevarnosti, pač pa (vodovod, od katerega je lava oddaljena samo pot milj. V zadnjih štirih dneh je tok lave napredoval po [»oldrugo miljo na dan. Iz-vedenei pa so mnenja, da bo lavo vstavila velika planjava pred Hilo. Ako lava doseže vo. dovod, tedaj bo mesto Hilo s svojimi 20,000 prebivalci brez vode.
Vojaki imajo okoli Šest ton bomb, katerih vsaka tehta 600 funtov. Metali jih bodo iz višine 4000 čevljev.
HILO, Havaj, 29. decembra.
—	Armadni zrakoplovci so poskusili danes zavrniti reko lave v drugo smer, da se izogne vodovodu in mesto Hilo. Ako je bili poskus posrečen, še ni danes razvidno.
PRELOM MED URUGVAJEM IN S0VJ. RUSIJO
Ruskemu poslaniku s o bile izročene poverilne listine. — Rusija ni hotela v Urugvaju kupiti sira.
IZGUBIL ŽENO IN LJUBICO
CHICAGO, 111., 27. dec. — Ker je 18 let »stara "druga ženska" premenila svoje mišljenje, je ostal James Havden brez žene in ljubice.
Mrs. Alice Havden, stara 23 let, se je ustrelila poleg zibke svojega otroka, ko ji je njen 24 let stari mož povedal, da i-ma rad Josephine Carden. — Cardenova pa je pomeie rekla:
4 4 Ne vem, če ga ljubim in dvomim, da bi ga še kdaj videla. Ni bil edini moj prijatelj. Imela sem jih več. Včasih me je kam peljal, toda edino darilo, ki mi ga je kdaj dal, je bil candy za Božič."
Havdenova žena je v »svoje stanovanje povabila Miss Car-den ter je vpričo nje vprašala svojega moža:
"Katero imaš rajši?"
Havden je položil roko okoli vratu Miss Carden in odgovoril: "Ljubim Josephine."
Haydenova žena je odšla v svojo spalnico, pokleknila pred ziibko svojega otroka in se u-strelila v srce.
naroČite se na "glas
naroda". največji slo venski dnevnik v zdr DRŽAVAH.
MONTEVIDEO, Urugvaj, 29. dec. — S trditvijo, da je sovjetska vlada povzročala komunistične vstajo v južnoameriških državah, je urugvajska vlada vrnila ruskemu poslaniku Alexandru Minkinu poverilne listine ter s tem prekinila diplomatske zveze s sovjetsko Rusijo.
Poslanik Minkin je odločno zavrnil trditev urugvajske vlado, da bi bilo njegovo poslaniš-štvo središče komunističnih a-gi ta t or je v, ki so vprizarjali vstaje v južnoameriških repub-■ likali. Minkin pravi, da je samo vodil diplomatske in trgov-
1 ske posle in da ni bil v niknki zvozi s kakim upornim giba-
njom bodisi v Urugvaju ali v kateri drugi južnoameriški republiki.
V svojem odgovoru zunanjemu ministru Jose Espalter-u pravi Minkin med drugim:
4 4 Ne morem drugega, kot izraziti svoje presenečenje nad vašim obvestilom, ki vsebuje tako važen korak, kot prelom odnošajev med dvema deželama, čijih prijateljski odnošaji so se vedno razvijali v normalnosti in ki so služili za podlago trdnih gospodarskih odnošajev. Kot je Vaši ekselenci znano, je moja vlada ponovno in jasno izjavila, da ne obstoji nikaka zveza med sovjetsko vlado in komunistično inter-nacjonalo in moje vlade ne za-dena nikako nikaka odgovornost za delovanje internaejo-nale."
MOSKVA, 29. dec. — '4 Povest o siru" je odgovor sovje-tov na urugvajsko prekinje-nje diplomatičnih odnošajev z Rusijo.
Glasilo sovjetske vlade "Iz-vestja" pravi, da je urugvajski •redsednik sam naznanil sovjetski trgovski misiji in poslaniku, da bo zanj skrajno težavno upirali se protisovjetskim silam, ako Rusija ne naroči velike množine urugvajskega sira.
Razun holandskega in švicarskega sira ni nobenega drugega sira, ki bi šel Rusom v tek. Pa ne glede na to, Rusija se ni hotela vkloniti urugvajski zahtevi za večje naročilo sira in vsled tega so protisovjetske sile dosegle svoj namen.
"Izvestja*' dalje tudi kažejo na neprestane revolucije, ki se dogajajo nad sto let po Južni Ameriki. Revolucije so bile, ko Še ni bilo ne komunistov, ne sovjetov.
Kot pravijo "Izvestja", bo sovjetska vlada zahtevala, da urugvajska vlada Ligi narodov predloži vsako pritožbo proti ruskemu poslaniku Minkinu in dokaže, da je bil v kaki zvezi z zadnjo revolucijo v Braziliji.
JAPONSKA IN RUSIJA SE PRIPRAVLJATA
Sovjeti ne pričakujejo vojne še tako naglo. — Spopadi na meji pa napenjajo položaj.
MOSKVA, Rusija, 29. dec. — Vsled spopadov na meji Zu_ nanje Mongolije postaja položaj na Daljnem iztoku vedno bolj napet. Ker spopade vpri-zarjajo japonski častniki in ker je sovjetska Rusija v tesni zvezi z Zunanjo Mongolijo, je jasno, da hoče Japonska izzva. ti spor z Rusijo.
Naj pride vpad iz Koreje, kakor 26. oktobra pri Hara-bovsku, ali pa iz Mančukuo, so vedno vpadniki oboroženi z ja]>onskim orožjem in delajo po naročilu japonskih častnikov.
Da je v zraku velika vojna nevarnost, je razvidno iz naslednjih dogodkov: nedavno je prišla v Moskvo delegacija Zunanje Mongolije ]>od vodstvom ministrskega prcdse< lni-ka in vojnega ministra;
v Kremi ju je bil sklican sov. jetski najvišji vojni svet, na katerem je bil tudi navzoč vrhovni poveljnik na Daljnem iztoku general Vasilij Bluech-er;
v Kremlju je imelo tudi posvetovanje poveljstvo sovjetskega pacifiškega brodovja.
Pri vsem tem pa sovjetska vlada v bližnji bodočnosti še ne pričakuje vojne z Japonsko. Rusija je trdna v svojem sklepu, da se izogne vojne in jo sprejme samo, ako jo ji Japonska s kakim določnim sovražnim činom vsili.
Moskva pa tudi natanko pozna notranji ustroj na Japonskem in mnogo bolj kot kaka druga zapadua država razume čudne razmere, ki vladajo pod japonskimi militaristi in civilnimi oblastmi.
Moskva tudi ve, da so japon. ski načrti za neodvisno severno Kitajsko napačno izvedeni in da po celi Kitajski, zlasti še med mladino, narašča sovraštvo do Japonske.
Moskva «se tudi zaveda, da nekateri japonski militaristi silijo v vojno z Rusijo, toda ravno sedaj ima Japonska mnogo opravila v severni Kitajski, kamor je vrgla vso svojo vojaško silo, vsled česar ni mogoče resno misliti na vojno s Rusijo.
Japonska je že vgriznila več, kot more prebaviti in potrebuje mnogo časa, da se pripravi na novo prebavo.
BELGIJSKI KRALJ N A TAJNI MISIJI
PO 20. JANUARJU SE BO ODLOČILO, ČEB0VKLJUČEN0VSANKCIJETUDI JEKLO, PREMOG IN PETR0LF J '
Prišel je nepričakovano na 'privatni obisk". — Obisku pripisujejo veliko politično važnost.
LONDON, Anglija, 29. dec. Belgijski kralj Leopold III. je nepričakovano prišel v Anglijo na takoimenovani "privatni obisk". Ker pa ni znano, kje se kralj nahaja, smatra javnost njegov obisk za veliko skrivnost.
44 Se vedno ne vemo, kje se nahaja kralj," je rekel nek u-radnik belgijskega poslaništva. "O njem nismo ničesar slišali. Celo nek osebni prijatelj Nje-"' govega veličanstvo je telefonič-no poklical poslaništvo in vprašal, kje se nahaja kralj in mu nismo mogli povedati."
Ves London pa sumi, da je prišel kralj Leopold v Anglijo v politični misiji in bo skušal posredovati med svojimi kraljevimi sorodniki v Italiji in vplivnimi angleškimi državniki. Njegova sestra je poročena z talijanskim prestolonaslednikom princem Umbertom.
Ako hoče kralj obiskovati "svoje prijatelje", bo imel dovolj priložnosti, kajti vsi ministri so za praznike na svojih domovih, ki so raztreseni po deželi. Tudi kralj Jurij je na deželi v Sandringhamu in če se mladi belgijski kralj pri njem zglasi in ostane pri kosilu, ne bo oznanjeno javnosti.
Najzanesljivejši viri so potrdili, da je kralj Leopold ob svojem zadnjem obisku v Londonu v začetku decembra prinesel .kralju Juriju osebno pismo italijanskega kralia Viktorja Emanuela. Vsebina pisma pa ni znana.
Ali ste že naročili Slovens k o - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov.
AEROPLAN ČAKA
NA LINDBERGH/
BELFAST, Irska, 29. dec. — Tov orni parnik, American Importer, ki vozi Lindbergha, njegovo ženo Ano in sina Jona, se bliža irskemu otoku in v Bel fastu čaka na Lindbergha aeroplan z zapečatenimi po vel ji. Oblasti so namreč mne nja, da bo Lindbergh s svojo družino zapustil parnik v Bel-fastu, od koder se bo z aeroplanom odpeljal v Anglijo.
Lindbergh je odpotoval iz Združenih držav, ker je zadnje čase prejel mnogo pretilnih pisem. Najbrže se bo naselil kje v Angliji, kjer 111 bil še nikdo odveden.
LONDON, Anglija, 29. dec. List 44Sunday Dispatch" pravi, da bo bivša pestunja Lindber-gliovega odvedenega in umorjenega otroka, Betty Gow, pri Lindberghu zopet stopila v službo kot pestunja drugega Lindberghovega sina Jona. Toda, kaj Betty Gow namerava, ni zaupala niti svojim najboljšim prijateljnicam.
ZAUPNICA
V	soboto je stala vlada rancoskega ministrskega predsednika Lavala pred težko preizkušnjo. Razburjenim poslancem je Laval pojasnjeval svojo
politiko, branil svoje nazore ter jim skušal dopovedati, da so ga vodili pošteni nameni, ko je sestavljal z angleškim vnanjim ministrom načrt za sklenitev miru -med Italijo in Abesinijo.
Poudarjal je, da je Francija obljubila Angliji svojo pomoč, če bi slednjo napadli Italijani.
Ko je bil stavljen predlog, naj izreče zbornica Lavalovi vladi zaupnico, je nastal v dvorani velik nemir. V največje začudenje ministrskega predsednika je bila vladi izrečena zaupnica, na katero pa Laval nikakor ne more biti ponosen, ker je predlog dobil le par glasov večine.
Francoska javnost napeto pričakuje nadaljnih razvojev.
POLOŽAJ NA FRONTI
V	soboto je dospelo iz glavnega abesinskega mesta poročilo, da so Abesinci pod poveljstvom rasa Muluqueta uvedli na severni fronti močno protiofenzivo.
Ta vest pr. ni bila potrjena, kakor tudi ni bilo potrjeno poznejše poročilo o zavzetju močne postojanke Abbi Addi v gorovju pri Makale.
Italijani vprizarjajo na obeh frontah zračne napade.
MOLITVE ZA MIR
Nadškof iz Canterburya bo pozval prihodnjo nedeljo vernike, naj molijo za skorajšnji konec vojne v Afriki. Narodi morajo izvajati pritisk na svoje vlade in preprečiti vsako dejanje, ki bi utegnilo imeti za posledico vojno.
SANKCIJE
V	Ženevi se bo sestal dne 20. januarja poseben odbor Lige narodov, ki bo razpravljal o sankcijah. Takrat se bo tudi odločilo, če bo odrejen embargo na petrolej, jeklo in premog. Laval je v svojem govoru pred poslansko zbornico namignil, da se to najbrž ne bo zgodilo, toda odločilno besedo bodo spregovorile ostale članice Lige.
ANGLIJA IN FRANCIJA
Francosko časopisje pravi, da se je vsled zadnjih razvojev prijateljstvo med Francijo in Anglijo utrdilo ter bosta obe države složno pomagali reševati afriški spor.	^
Prihodnjo potezo mora storiti Mussolini, ker je izjavil, da mu angleško-francoski načrt premalo nudi.
AVSTRIJSKI FAŠISTI
Hitler ni posebno hud nasprotnik italijanskega diktatorja, toda v Nemčiji je precej močna organizacija, ki želi, da bi Mussolini v Afriki ne uspel.
To so avstrijski fašisti, ki so pobegnili iz Av strije ter so organizirali na nemških tleh takozva-no avstrijsko legijo. Njihov srd je obrnjen proti Schuschniggu in Sfarhembergu, ki pri vsaki najmanjši priliki ustrežata italijanskemu diktatorju.
Avstrijski fašisti izdajajo svoj časopis, v katerem kar mrgoli napadov na Italijo. Nemške oblast; vse to mirno gledajo.	j
New York, Monday, December 30, 1935
THE LAUHEST SLOVENE DAILY IN V. 8. d-
Naroda"
PUBLISHING COMPANY f A Corporation)
L. Bene>_'X Tre* s
ha
« «»f t»o«in«M "#f tbe corporation tDd addw**« of «bo*«" officer«: mtb atrtsw.	Borough of Manhattan.	New Korit City. N. V.
"fJLAS MSODA"
(V«ice W Uk I'M*!«)
_»*»oe<i gtfry Day Kn-em Siunlayrt and Holiday»_
• <■ t-ro fey, M Afriko u	York cc ^lo l*t<«	|7.Wi
4«&a<1o	.......ftf.Otf	let«, ...............$8.BO
............... 98.00 ; I Joseuwtvo « oelo Leto...... |7.00
............... tLS0!/-a leU ................... $3.80
Hiiriwri|tr!«»i! ^'»rif 0<»
)i let* . Intm
ntTfrrlifinMit :«u Agreement
h* .\- y1t' Uhaja ygakJ dan iavem*t nedelj la itrasnlfco* '*	m iid<*(J op iiruibčujejo. Oenar uaj ge blagov* .
.►.i •	"ij;1,' .'vi »iTfUjenibl kraja narednikov, prosimo, da m
;t	'iKznanl, da bitreje najdemo naslovnika.
"	NAHODA". tU W lBtb Street, New	N.
Telephone: CHelat* 1—SSI*
KJE JE RESNICA?
POGLAVJE 0 FAŠIZMU
1 Dne 6. januarja bo nadaljeval svojo preiskavo senatni aifyftT, ki skuša dognati, kakšne dobitke so delale munieijske tovarne in kdo je bil pravzaprav odgovoren za vstop Amerike v vojno.
Odboru bodo dali na razpolago tajne dokumente, ki bodo marsikaj pojasuili in eijili vsebina bo izvajala mogočen \-pliv na bodočo ameriško 'politiko nevtralnosti.
Skrivnostna osebnost AVoodrova AVilsona stopa zopet v ospredje.
Nekateri pravijo, da je Wilson napovedal Nemčiji voj-aio iz zgolj idealističnih razlogov, dočim zatrjujejo drugi, da so ga k temu prisilili trgovski in finančni interesi.
Odločna zagovornika AVilsona sta svojeeasni vojni tajnik Newton 1). Baker in pa Wilsonov ,svetovalec col. Edward M. House.
— Proti vstopu Amerike v vojno se ni nihče tako odločno boril kakor Wilson, — pravi eol. House. — Tako doljro se je branil kot je pač človeku mogočo. Ko so pa začeli nemški submarini napadati ameriške ladje, je poslal drugačnih misli. Ko je "stopil nato pred kongres, je bila za njim pretežna večina ameriškega naroda. To je resnica, dočirn pravijo napačno informirani kritiki, da sva Wilson in jaz pahnila Združene države v vojno.
Tajni dokumenti bodo pa pokazali drugačno sliko, namreč, da je Wilson leta 1915 zagovarjal najstrožjo nevtralnost, pozneje so ga pa bankirji in zastopniki mitnici j škili interesov prisilili, da je spremenil svoje stališče.
Prerokovali so resne gospodarske motnje, če ne da Amerika zaveznikom posojila.
Prebrisani angleški in francoski diplomati so vedeli, da bo Amerika, kakorhitro bo dala posojila, prisiljena zaščititi svoje dolarje z vojaštvom.
Med dokumenti so razni zapiski državnega departmen-ta in Morganove tvrdke ter korespondenca predsednika AV ii-fcona, državnega tajnika Lansinga, poslanika Page-a ter državnega zakladničarja Williama G. McAdoo.
Brvan, odločen zagovornik nevtralnosti in miru, je odstopil kot državni tajnik.
Njegov naslednik je postal Lansing, odločen zagovornik vstopa Amerike v vojno.
Vsebina teh tajnih dokumentov bo svarilo za prihodnje
gene raci jee.
Sprejete bodo morale biti nove postave za vzdržanje resnične nevtralnosti, ki bo zaščitila Ameriko pred vstopom v novo vojno.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji-po dnevnem kurzu.
vo
V JUGOSLAVIJO
Zn $ 2.75....................Din. 100
% 5.15 .................. Din. 200
$ 7.25 .................... Din. 300
$11.75 __________________ Din. 500
923M _________________ Din. 1000
$47.M _________________ Din. 200t
▼ ITALIJO
Za 5 9.25 .................. Ur 100
$ 18.20 .................... Lir 200
$ 44.00 .................. Lir 500
$ 87.50 .................... Lir 1000
$174.00 .................. Lir 2000
$260.00 .................... Lir 3000
KER BE CENE BEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OPRI ALI DOLI
ga bvpl&fillo Tedjlh sneaker kot sioraj navedeno, bodiu ▼ rtintrjlh ali Lirah dovoljujemo te bolje pocoje.
UrUČILA ▼ AMERIŠKIH DOLARJIH
■a Isplatlle f 5.— morate podati..........• K.7S
fli.~	" ..........$lt.M
»15.—	" ..........ftf.—
JW«-^	"	**	••••••■•a«
lis
Prejemnik dobi t starem kraju izplačilo v dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1^-
9LOVENIC PUBLISHING COMPXNX "Glii
811 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
s pomočjo večine ljudstva in oba sta izjavljala, da hočeta vršiti to, kar narod terja. V obeh državah so bili pa tudi pogoji za nastanek fašizma sko-ro enaki. Italijanski narod je bil stoletja razdeljen in jjodlo-žen raznim absolutističnim vladarjem. Njegovo zedinjenje pod enim vladarjem je bilo dovršeno šele 1870 leta. Leto pozneje se je pa po Bismarkovi zaslugi pruski kralj Viljem v Versa i 1 lesu proglasil za nemškega cesarja. Čeprav so poleg cesarskega ostali še nadalje razni kneževski in vojvodski prestoli, dokler se niso konec svetovne vojne vsi skupaj zrušili, je bilo združenje nemškega naroda 1871, leta izvršeno. V obeli državah je bila pa demokratična zavest ljudstva še premlada m premalo dozorela, da bi mogla naroda v demokratičnem duhu izvršiti to, za kar sta se po svoji velikosti čutila sposobna in upravičena.
ZAKLAD ZADNJEGA KRALJA HAMIJA
ROOSEVELTOV NASPROTNIK
Ne glede na razne miselnosti, ki si jih fašistična gibanja las-te, lahko na kratko rečemo: fašizem je po svoji politični naravi isto kakor diktatura. Diktatura ni nič novega. Že Rimljani so jo po svoji ustavi poznali ter so zlasti v vojnah imeli diktatorje. Kadar se je moral ves narod usmeriti v en cilj, je bilo dobro, da je nekdo narod naravnost k temu cilju vodil. Ta je imel najvišjo sodno in vojaško oblast, dokler ni narod dosegel, kar si je namenil.
Vendar je pa razlika med starim rimskim in modernim fašističnim diktatorjem. Po rimski ustavi so konzuli po nalogu senata v izjemnih primerih imenovali diktatorja, toda le za najdelj (J mesecev. Njegova oblast je bila torej časovno omejena in ta omejitev je opravičevala njegovo imenovanje. Podobno imajo še dandanes razne demokratične ustave za izjemne primere določene nekakšne diktature, čeprav ustavna diktatorska oblast ni izročena eni sami osebi in navadno tudi ni časovno omejena. Po večini je vendarle ustavna diktatura kratkotrajna in ko mine diktatorska oblast, se povrne spet ustavno demokratično življenje. Pri fašističnih diktaturah pa ni tako. Fašistični diktator ni po ustavi imenovan in ko pride na oblast tudi ne misli na to, da bi jo kdaj iz rok dal.
Le preiskujemo razvoj fašizma in začetke fašističnih diktatur, sprevidimo, da bi biti te tudi le začasne. Fašistični diktator res ni ne imenovan, ne prosto izvoljen, ali naj To je biia usoda Maksuda oblast pride vendarle z voljo aliiHadžija, dobrotljivega vladarja vsa.i s tilnm pristankem vladu-jočili slojev ljudstva. Ti sloji vidijo v voditelju fašističnega gibanja moža, ki je sposoben, da s pomočjo neomejene sodne in vojaške oblasti privede ljudstvo tja kamor hrepeni. Ljudstvo je torej fašističnemu vodji zaupalo diktaturo le zaradi nekih določenih namenov in kakor hitro bi bili ti doseženi, bi se moral diktator prav za prav umakniti. Toda diktator se ne umakne in njegova diktatura preide v absolutizem.
Oblast ima v rokah in s pomočjo oblasti se drži na vrhu tudi proti volji ljudstva, ki je medtem spoznalo, da hoče storiti diktator morda še več kakor je ljudstvo hotelo ali pa, da diktator s fašističnimi sredstvi sploh ne more izvršiti tega, kar je nekdaj obetal. Tako postane fašizem popolno nasprotje demokracije in čisto nekaj drugega kakor ustavna diktatura. Ljudstvo je lahkomiselno dalo oblast iz rok in jo težko dobi nazaj, ker mu fašizem zapre vse poti do nje.
Fašizem imamo v Italiji in v Nemčiji. Toda čeprav ima italijanski fašizem drugačno miselnost kakor nemški, pa med obema diktaturama vendar ni posebnega razločka. Oba diktatorja sta prišla na oblast
Znameniti skandinavski svetovni popotnik in raziskovalec Sven Hedin je 1. 1928 obiskal sivolasega Maksuda Hadžija, kralja mesta Hami, v kitajskem vzhoduem Turkestanu. Ko se je sloveči popotnik lansko leto morale lia SV0Ji avtomobilski ekspedi-ciji zopet vrnil v Hami, je našel same razvaline.
Peter Zgaga
Eugene Talmadge, governor države Georije, je uvedel po južnih državah veliko kampanjo, da prepreči ponovno izvolitev Roosevolta. Predsedniku očita, da troši preveč denarja za relief in da jo njegov program komunističen. Talmadge je demokrat.
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NA&rtATKO N A DOPISNICI SPOKOČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
kateri je vladal v svoji v blagor svojih podložnikov, obdan od svetle svile, preprog in dragocenih blazin. Xa najvišjem kraju svojega mogočnega gradu je imel globok vodnjak. V tem vodnjaku je bila vladarjeva zakladnica. Pripovedujejo, da je bil vodnjak ob vladarjevi smrti do roba poln zlata in srebra. Toda za ta kraj so vedeli le redki kraljevi zaupniki, sicer ga je bilo silno težko najti. Toda kruti generalni guverner v Sinkiangu, kateremu se jt- zahotelo tega zaklada, je dal Maksudovo palačo raz-dejati, starega kralja pa umoriti. Sedaj je hotel najti vodnjak z njegovimi dragocenostmi ter dragocenosti upleniti. Res se jo našel izdajalec, ki je za bogato plačilo pokazal dohod k skrivni zakladnici. Roparji so našli dragocenosti, katere so bile premoženje celih rodov, ter so jih polastili. Plen so izročili generalnemu guvernerju. ki io zaklad po karavani dal odnesti v Sinkiang.
Tod na potu med Barkulom in Kvejihovo so razbojniki napadli karavano, jo oropali in pobrali tudi naropani zaklad. Tako je generalni guverner iz Sinkianga odšel praznih rok ter mu vsa grozovitost ni nič pomagala.
Gotovo ni nihče v družini Fr. Tomšiča v Clovelandu mislil na božič, da se bo veselje spremenilo v žalost. Ko se jo vračal Frank Tomšič iz cerkve proti domu, ga je zadela >rčna kap. Ranjki je bil doma iz vasi Zverče, fara ilinje, kjer je j bil rojen prod (J4. leti. V A me- | riko jo prišel pred o.) leti. Svo j ječasno je družina Tomšič bivala v Granville, 111., v Cleve- j land tso je pa preselila pred liJ leti.
★
Mlad slovenski fant v Cbi-j cagi Oscar Medvod se je pri - i tožil policiji, da si je za	;
klicana na sodnijo, da bi pričala proti neki babici, ki jo bila obdolžena, da je izvršila nepostavno operacijo na dekletu. Stvar j«- prišla na dan, Ker »e je morala Za vrtni kova zateči po operaciji v bolnico za pomoč. Ko je sodnik pozval Mi-s Zavertnik k prisegi, da bo govorila resnico, se jo uprla in izjavila, da če jo bodo vpraševali radi njenega oboževalca, da ne bo govorila. Radi-tega je bila obsojena v zapor.
Dopisi
Xr,r York, X. 1\
Xadskoi ilr. Grcgorij Rozman dospe v Now York v sredo na novega lota dan ob 9. uri zjutraj. Sv. mašo bo daro-
laipil m^tno službo, toda slu-|val ^	uy. (lopoWne y slo_
venski cerkvi na osmi cesti v New Volku.
Rojaki in rojakinje so na-prošeni, da se maše v velikem številu udeleže, kakor tudi koncerta v spodnji dvorani zvečer ob S. uri, da se tako osebno poslovimo od nadškofa prod njegovim odhodom v domovino, kamor odpotuje v pe-t
i
žbe ni dobil. Službo mu je prodal neki Sal vat ore Porcaro, brat republikanskega eouiicil-mana v *2S. vardi. Ne enak način se je pritožilo tudi več drugih oseb.
★
V Roe:a\>rd. 111., so našli zmrznjena truplo Matevža Skrinjarja. Na glavi je bila globoka rana v dokaz, da j<1 bil ubit. Policija domneva, da je bil ubit in oropan zadnji teden, ko je prejel plače kot reliefni delavec pri \YPA. — Njegovi prijatelji so povedali, da je Skrinjar nameraval obiskati svojo sestro v Jolietu čez praznike.
★
Tz Milwaukee poročajo:
18-letna Katarina Zavorinik je šla te <lui raje v zapor za 10 dni, kot pa da bi pričala proti svojemu oboževalcu, nekemu 'U-letnemu Edward Steno. Miss Zavertnik je bila po-
k dne :; januarja o polnoči. ] ^^ namen0) ga b(wlo /. rojaskm: pozdravom!
Anthony Svet, zastopnik "G. N.".
Za Novo Leto.. •
NE MORETE BOLJ RAZVE-SELITISVOJIH SORODNIKOV IN PRIJATELJEV V DOMOVINI KOT CE JIM ' POŠLJETE DAR V OBLIKI DENARNE NAKAZNICE
SL0VEN1C PUBLISHING Company
(Travel Bureau)
216 WEST 18th STREET : : NEW YORK
Važno za potovanje.
Kdor j• namenjen potovati v atari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled nase dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato te taupno obrnite no nas za vsa pojjsnilv.
Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje ta povratna dovolje-nja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroške.
Nedrzavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno te dobi it Washingtona povratno dovoljenje- RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in tnaotavlja-mo Tam, da boste poceni in udobno potovnT\
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New York. N. Y.
NAJNOVEJŠA SENZACIJA
Amerika ima novo senzacijo v osebi 24-letnega Galeba Milna, ki je zahrepenel o slavi.
Fant se je ukvarjal s pisateljevanjem, pa ni .znal dobro postaviti besede in peresa in mu torej pisateljevanje ni prineslo slave.
Časopisje ni pisalo o njem. širši javnosti ni bil znan.
Toda če se človeka loti ta ka bolezen, na miruje, dokler ni ozdravljen. Nekateremu se posreči, nekateremu ne.
Spominjam se neke čedne domžalske rojakinje, ki se je strašno rada vozila v taksiju. Pa ne smete misliti, da ii je bilo kaj za vožnjo. Xe.
V taksiju je nepre3ta.n0 molila, da bi se kam zaleteli 111 da bi bila naslednjega dne njena slika v papirju. No, Bog ni uslisal njene prošnje.
Caleb Milno je pa skušal na drug način postati slaven.
Nekega lepega dno je zginil z douia. neslednjega jutra pa že dobi njegovi stari oče, milijonar v Philadelphiji, pismo, naj plača odvajalcem dvajset tisoč dolarjev odkupnine, če hoče -vojega vnuka še živega videti.
Starec je naznanil zadevo policiji, ki je začela prikovati, toda brez uspeha.
Nekega dne pa opazi neki avtomobilist v cestnem jarku grdo zdelanega človeka.
()či in usta jo imel zalepljene, noge zvezane, in ves je bil opraskan. Izkazalo so je, da je Caleb Milne.
Policiji je pozneje .pripovedoval, kako so ga odvedli, koliko je moral prestati m kako so ga slednjič vrgli iz avtomobila v jarek.
Vprašali so ga desetkrat, dvajsetkrat, petdesetkrat, ka ko je bilo.
()d utrujenosti se je začel zapletati v nesoglasja ter jo slednjič priznal, da ni bil od vedon, ampak je sam vprizo-ril celo komedijo.
Na vprašanje, čemu je to storil, je odvrnil, da je hotel zasloveti.
Želel je, da bi vse časopisje pisalo o njem in da bi mu dala kakšna gledališka družba ma-sten kontrakt.
Želja se mu ni izpolnila. Ker se je posluževal pošte v izsi-
za
dvajset let zaprli.
Toda časopisje piše o njem, in s tem je doloma dosege1 svoj cilj.
Želja po denarju in slavi je pognala na oder vseh dvanajst porotnikov, ki so spoznali Bruno Hauptmanna krivim odved-be in umora, in na odru je začel nastopati tudi profesor Condon, ki je izročil dozdevnemu odvajaleu Liindberghove-ga otroka odkupnino.
Komu je bolj zameriti: takim ljudem, ki se za denar kažejo, ali zijalom. ki jih hodijo gledat?
Na poseben način so je .proslavila mlada učiteljica Maxwell, kateri je starokopitni oče branil, da bi se sestajala z ljubimcem pozno v noč.
Ko se je neke noči vrnila, jo je oče začel zmerjati. Ona je sezula čevelj in ga z leseno peto udarila po glavi. Starec je bil pri priči mrtev. Sodišče jo je obsodilo na dvajset let ječe.
Pa kaj bo to! Veli'ki ameriški dnevniki so prinesli njeno sliko na prvi strani. Ne samo enkrat. Desetkrat.
Vzgledi vlečejo. V Oklaliomi je par tednov za tem ustrelila 18-letna Ema Willis svojega očeta, ker ji ni dovolil, da bi šla s fantom na neko zabavo.
Kaj jo briga, če bo zaprta? Časopisje pise o nji, in to je, kar dandanes v Ameriki šteje.
\
" GLAS NA R O DA "
■ - ■ ■ 1 ■ —■
New York, Monday, December 30, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 5t.

KRATKA DNEVNA ZGODBA !
i
.j
umi

HARTHEN AU-THIEL:
Zelena, smrdeča barjanska voda na Sumatri, koder smo morali broditi za sledovi tigra, nam je časih segala do prsi. Oe bi se ne bili oprijemali korenju dreves, da smo se spet povlekli ven, pri čemer smo drug drugemu pomagali, pa bi se bili brez dvoma pogreznili v brez-danje globine. Slednjič, ko smo se že debelo uro mučili po tej pokrajini, smo stopili na trdna tla, kjer smo, po deset metrov vsak sebi, nadaljevali svojo pot. Dospeli smo do skupine Javaneev, ki so čakali na nas, in vodja skupine nas je odve-" del do zapuščenega tigrovega brloga, kjer smo še videli goveje kosti, ostanke njegove kraljevske pojedine. Vsi smo videli, da j" tiger zares šele nedavno zapustil svoje bivališče, kakor so nam bili dopoldne javili domačini. Mogoče j«1 zdaj kje prav v bližini počival in v miru prebavljal. Morali smo napeto paziti in se le v skupinah previdno pomikati naprej. Puške smo držali tako. da so bile k >j pripravljeno za strel in plazili smo se in hodili, kobalili preko debelih drevesnih korenin. lezli »kozi goščo ovijalk, debelih ko vrvi, skozi banano-vo vrmičjt, -kozi trnje in preko ^nijočega l<*>a. Ozračje bilo vlažno — vroče, spremljalo nas je našteto rojev mrčesa in velikanskih metuljev, ki so nam sili'1 v obraz in močno smo se morali boriti, da smo se ubranil' nagnusiiih ninskitov.
Slednjič smo dospeli na majhno jaso, ki je bila tako prikupna in smo sklenili, da si oddahnemo, od poči jemo in naberemo novih moči. za bodoči boj s kraljem džungle. Moj tovariš je bil tako silno izmučen od naporne hoje, da se je do smrti utrujen vrgel na tla in je vzkliknil: "Pa če me zverina tudi kar na mestu napade, pa so ne bom branil in naj me kar na mestu požre!"
Tudi drugi smo bili ob vse moči, zleknili smo se v travo in smo za hip zaprli oči. — Vojaki in domačini so tudi polegli krog nas, a venomr opazovali goščavje.
Nenadoma me je nekdo zbudil. "Gospod," je zašepetal razburjen glas. Prestrašen sem planil kvišku. Neki vojak je stal pred menoj in mi napol sklonjen pokazal v gosto gr-mičje, kjer sem za hip zagledal rumeno-rjave barve. Od ondod jo tudi prihajalo pihanje in renčanje in pokanio brstja in šumenje listja.
"Tiger!" me jo mrzlo sprele-tolo. Drugih Evropcev nisem smel zbuditi, ker bi opozoril tigra na nas, zato sem namignil vojakom in domačinom in v.<i smo se previdno plazili pro-1i tigru.	.
Zdelo so jo, da nas tiger voha, zakaj bujno pisana, krasna
TIGER
žival se je obrnila v nasprotno smer in je pogledovala za neko opico, ki je bliskoma izginila v krošnjah dreves. Nato je tiger brezskrbno legel, položil orjaško glavo na šape in je strigel z uš<isi. Mahoma se je pa dvignil, se zdrznil se okreuil k meni, vzdignil glavo, vohal krog se-he, začel pihati in strahovito renčaje grgrati.
Ležal sem plosko na tleh, puška jo bila pripravljena, za menoj eo bili vojaki. Mirne duše sem pomeril prav v orjaško ftlavo živali. Nismo so zgeuili in se tudi nismo upali bližati se. Tedaj je okrenil glavo — predolgo .-sem se bil obotavljal. Mehko je polagal noge na tla, mišice so mu drgetale, z repom jo bičal veje in listje. Oddaljeval se jo bolj in bolj, preklinjal sera si se sam nase jezil, od jeze sem si grizel ustnice in škr-tal z zobmi. Tedaj pa — vrnil so jo, renčaje se je plazil, glavo ie dvignil, vohal in jo ubral naravnost k meni. Spet som imel glavo za cili — strel jo počil.
Visoko se jo povzpela orjaška mačka, strahovito je pihala, zarjovela, zarenčala in kri se i" ulila iz žrela. Tedaj j«1 počil moj drugI stre]. Tiger se !<• orekobalil, se zatrkljal po tleli.
se grozno tuleč dvignil, tace ga niso več držale in spet je s prestreljeno glavo telebnil na tla. Sape so mu grabile krog sebe, hotele so se oprijeti tal, drgetaje so se premikale, da bi odhitele, glava se je vlekla po tleh. Spet in spet se je hotel dvigniti, skušal je tok krvi zalučati od sebe, tožeče, pretresljivo ječanje je spremljalo pridušeno grgranje.
Skočil sem pokonci in stekel k njemu. Stresel se je, krvav dež me je poškropil. Vzdignil je šapo, mogočni, ostri kremlji so se krčili in iztezali in spet je strahotno, grgrajoče, umirajočo zatulil. Tedaj sem s strelom končal trpljenje drhtečemu tigru. Tedaj se je iztegnil, orjaško truplo pa je še drgetalo.
Že s prvim strelom sem bil zbudil svoje ljudi, zdaj so prihiteli, vsi zaspani, začudeni in obžalovali so, da so prišli šele k zadnjemu dejanja žaloigre.
Začel sem drgetati, Šklepetajo so mi udarjali zobje drug ob drugega, prestano razburjenje in izmučenje se j<i maščevalo in groznica me je spreletavala. Ko omamljen sem zrl na kraljevsko žival, ki je ležala prod nn no i. Vsi so mi molče čestitali, stisnivši mi roko.
Toda domačini! Ko so za-
li leda 1 i svojega najhujšega, najsrditejšega sovražnika na tleh; ko so spoznali, da ni nič več živ, tedaj so planili vsi hkrati, brez reda, vpijoči, mahaj e s palicami krog sebe in na to so začeli z njimi udrihati po truplu premaganca.
Zaman smo jih odvračali, zaman vpili nanje. Ko obsedeni so besneli po tigru, pomakali prste v njegovo še toplo, tekočo, kri, ki so se z njo namazali po prsih in se zaeno strašno za-klinjali. A iznenada v poslednjem smrtnem vztrepetu, se je (dvignila široka velika taca, z
MILANSKA ZGODB/ /Z 17. o TOLETJA Spisal: AT.F.BSANDRO MANZONI
117
OSEMINDVAJSETO POGLAVJE
Čez nekaj korakov je zaslišal žvenkljanje zvoncev, ki je zdaj pa zdaj prenehalo in spet začelo, in nato tudi nekaj človeških glasov. Sel je dalje in ko jo imel vogel branika za seboj, je
ostrimi kremplji in se zasadila , , , . . ,	.v. .
. ,T- t- zagledal najprej leseno lusico m na vratih stra-v roko nekega podivianca. Kar „ . . .	V1	,	,
zo, oipirajoco se na puško z nekam utrujenim
v progah se je odčesnilo meso z roke in zgrudil se je na tla poleg tigra. Od groze so zatulili ostali in se razkropili na vse strani.
Naglo smo obvezali razcefrano roko domačinu, ki se je ko omamljen opoteka je dvignil s tal in kri mu je kar lila iz ran, , da smo jo komaj ustavili. I Preiskali smo tigra, ali je še 1 kaka iskrica življenja v njem. j A zdaj je bil resnično pokončan. Polagoma so se približali domačini, napravili iz vej nosil-i nico in zmagoslavno smo so vračali s kraljem džungle v svoji sred i.
"DAJ Ml PRSTAN NAZAJ!"
IMAMO V ZALOGi
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1936
Cena 25c
8 poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street York, H.
Naznanilo in Zahvala
S lužiiini srrem nuzuaujaiii znancem in prijateljem. da mi j;-m«>j ljubljeni mož —
Anton RUPNIK
umrl v Mercy Hospital v Pittsliurjrh, l'a. ("mrl je po štiri mesečni holezni (srčni hibii. Ril je po p<»klic:u stavbeni kantraktor. Rojen je bil dne 4. maja 1SSD. v Gorenjem Logatcu na Notranjskem. — Spadal je k več podpornim drustvam.
V prvi vrsti se najlepše zahvaljujem društvu Postojnska Jama. Stv. 138 SNPJ. za veliko udeležbo pri pogrebu in za darovani krasni venec. Nadalje se lepo zahvaljujem društvu SKPZ. za veliko udeležbo pri pogrebu in za darovani venec. Zahvaljujem se tudi angleško potujočemu društvu št. ,">K9 SNPJ. v Strabane, Pa. za obilno udeležbo pri pogrebu in za darovani venec. Lepo se zahvaljujem tudi društvu L. O. < >. M. št. 127 v Canonsburg. Pa., za udeležil pri pogrebu in za darovani venec. Zahvaljujem se tudi Dramatičnemu klubu Seča za veliko udeležbo pri pogrebu in za darovani venec. Nadalje se zahvaljujem pevskemu društvu Ilirija za vliko udeležbo pri pogrebu in tudi za dve zapeti nagrobni pesmi. Nadalje se lejm zahvaljujem za darovane vence in za udeležbo pri pogrebu njegovemu bratu Franku Rupnik in družini iz Library, Pa., njegovi sestri Mary Zupančič iz Strabane, Pa., in družini. Mrs. Mary Tomažin za darovane cvetlice in za udeležbo pri pogrebu. Zahvaljujem se Mr. in Mrs. .l<4in Rupnik iz Export. Pa., za udeležbo pri iKJgrebu in za darovani venec. Zahvljujem se Mr. in Mrs. Jakob Istenič iz Kast Palestine. Ohio yji udeležbo pri pogrebu in za darovani venec.
Zahvaljujem se tudi Mr.Nin Mrs. Sadar iz (Jrindstone, Pa., za udeležbo pri iRigrehu In za darovane cvetlice. Zahvaljujem se Mrs. Rosie <innovšek iz Broughton. Pa., za darovane cvetlice. Zahvaljujem se družini Mr. Anton 1'rbaučič iz South View. Pa., za udeležilo pri pogrebu in za darovani venec. Zahvaljujem se Midway Friend ui poslane cvetlice in za udeležbo pri pogrebu. Zahvaljujem se tudi Mr. in Mrs. Andy .lurus za udeležbo pri iMtgrebu za darovani venec. Zahvaljujem se nadalje tudi Mr. in Mrs. Tom Klo-pn'-h za udeležbo pri pogrebu in za darovane cvetlice. Zahvaljujem se družini Vrhove za udeležbo pri pogrebu in za darovane cvetlice. Zahvaljujem se družini Joe lioštjančič za darovane cvetlice in zn udeležbo pri pogrebu. Zahvaljujem se družini Fr. Mikec za darovane cvetlice in udeležbo pri pogrebu. Zahvaljujem se družini Shencliur iz Library. Pa., za darovane cvetlice in udeležbo pri po-grebu. Zahvaljujem se družini Frank Drcnik, Strabane, Pa., za darovane cvetlice in udeležbo pri jwgrclm. Zahvaljujem se vsem uslužbencem pri Co-o|>erative Store za darovane cvetlice. Zahvaljujem se C. L. Reed Lumlwr Co. za podarjene cvetlice. Zahvaljujem se vsem prijateljem pokojnika, kateri so ga obiskali v bolnišnici in pri mrtvaškem odru. Končno se moram zahvaliti tudi društvenemu predsedniku John KoklTch za prečit an i nagrobni govor. Zahvaljujem se tudi društvu XSPZ. iz Canoushurga za angleški nagrobni govor. Zahvalim se tudi vsem prijateljem pokojnika, kateri so se potrudili, da so ga prišli spremit na njegovi zadnji poti iz sledečih naselbin: Kast Palestine. Ohio. Export, Pa.. Pittsburgh. Pa.. Broushton, Pa., Burgettstown, Pa., Grindstone. Pa.: Midway. Pa.. Primrose, Pa., Saygen, Pa.. Bridgeville, Pa.. South View. Pa.. MeadowlHuds, l'a., M uso, Pa.. Hackett. Pa.. Coverdale. Pa.. Moon Run. Pa., Bishop, Pa., Caiiousburg. Pa.. Houston. Pa.,
Lepo prosim, da če sem i*»motoma kako osebo pozabila omeniti. da mi ista oprosti.
Tukaj v Strabane, Pa., zapušča pokojnik zaljujočo soprogo Alojzijo Rupnik ter sinova Anton, star :J0 let in Frank, star 10 let.
V Strabane zapušča sestro Mary omožena Zupančič: na Library, Pa., brata Franka : v starem kraju še živega očeta, dva brala in štiri sestre.
Dragi, v miru počivaj! Naj ti sveti večna luč.
Žaijujoči ostali: ALOJZIJA RUPNIK. soproga;
ANTON in FRANK, sinova.
i . .
Strabane. Pa., 22. decembra
! Edit a in Erik, mlad beri i n-i ski par. se je pripravljal na po-• roko. Bodoee stanovanje je hilo že najeto, prstana sta liila pri dragnlarju, <la v reže v njiju njuni imeni, celo vino za po-, roeiio gostijo i »i I o uaroeeiio. i Nekoliko dni pred poroko sta' od>Ia zaročenca k draguljarju j »o prstana.
Ta sama na sebi vesela pot je bila precej klavrna. Edita j«1 Eriku očitala, da se je vedel netaktno in da je v nekem razgovoru z njo zadremal. Erik so je spomnil nekih pikrili o-pazk, ki mu jih jo bila zaročenka v zadnjih dneh vrgla v obraz. Prepirala sta se na poti do draguljarja, prepirala sta so na poti nazaj, prepir pa je dosegel vrhunec v stanovanju E-rikovo matere, kjer je mladi mož končno divje vzrojil in za-vpil: "Daj mi prstan nazaj!"
Edita se jo branila, mladenič pa je zaklenil vrata v stanovanje, vtaknil ključ v žep in izjavil: "Dokler mi ne vrneš prstana, ne pojdeš domov!" Iz-ganil je v svojo sobo. Edita je ostala ogorčena v kuhinji pri "bivši" tašči. Ura za uro jo minevala, bila jo že pozna noč, ko se je Edita končno odločila, da izroči Eriku prstan, na kar je smela domov. Vložila pa je proti bivšemu zaročencu tožbo, da jo je z zaklenitvijo stanovanja oropal prostosti in izvršil nad njo nasilje. Sodnik jo Erika oprostil. O nasilju ni bilo govora, ker ni rabil Erik pač nobene sile, glede oropanja prostosti pa se v svojem ogorčenju ni zavedal, da počenja nekaj, kar jo proti paragrafom. Tako se jo ta "zakon", ki je obetal zelo lepo, končal še pravočasno.
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje lepo«lovia.
in nemarnim izrazom.
Za njo je bila lesena ograja in za ograjo vrata, t«> so pravi dve visoki krili zidu s streho na vrhu, da ščiti obe durnici, ki sta bili na stežaj odprti prav kakor omrežje v ograji. Toda prav pred vhodom je bila na tleh žalostna ovira, 110-silnica, na katero sta dva "monatta" polagala nekega reveža, da ga odneseta. Bil je načelnik carinarjev, na katerem se je malo prej pojavila kuga.
Renzo je obstal in čakal konca; ko jo sprevod odšel in ni nihče prišel zapirat omrežja, so mu je zdelo, da je čas, in stopil je naglo naprej.
Toda stražnik je sirovo zavpil: "Hola!" --Renzo je spet hipoma obstal, ga premeril z očmi, izvlekel pol zlatnika ter mu ga pokazal. Bodisi da je trni kugo že prestal ali so je je bal manj. nego je ljubil zlatnike: ipom i gnil je Renfcu naj mu vrže denar in ko se mu je novec brž zatočil pod nogo, je šepnil: "Pojdi brž naprej."
Renzo -i ni dal teira dvakrat reči; šel je da lje skozi ograjo in skozi vrata in nihče ga ni opazil ali se zmenil zanj: še le, ko jo napravil že kakih štirideset korakov, je zaslišal drug "Hola," fti ga je neki earinar zavpil za njun. j >ot se je naredil, kakor da no sliši, in no
o p
lila bi j spet zav
Dospevši do križišča, ki deli cesto nekako na sredi, je pogledal na obe strani in zagledal na desni v uliei, ki se imenuje eosta >v. Terezije, meščana, ki mu je prihajal prav naproti.
— Končno vendar krščanski človek! —je re_ kol sani pri sebi ter se takoj obrnil v tisto stran z. namenom, da ^a povpraša za pot. Ta je tudi videl bližajočega se tujca ter ga že o<i daleč meril s sumljivimi pogledi, tem bolj, ko je opazil, da gre proti njemu, mesto da bi šel po sv jih poslih.	. / ^
Ko je bil Renzo malo bolj odd^jou, je snel i klobuk kot pravi hribovec, kakršen je bil, držal ga je v levici, drugo roko jo vtaknil v o-glavje in stopal še bolj naravnost proti neznancu. Toda ta je čisto izbuljil oči, stopil korak nazaj, dvignil grčasto palico, obrnil železni konec proti Renzu in zavpil: *1 Proč, proč, proč !''
"<)j, oj!" je tudi zaklical mladenič, posadil klobuk spet na glavo Lil ker ga ni, kakor ue pozneje pripovedoval, »prav nič mikalo, da bi v takem hipu začenjal prepir." jo onemu čudaku obrnil hrl>et in nadaljeval svojo pot ali bolje j tisto, po kateri je baš hodil.
T tuli oni drugi ji* ve- razburjen nadaljeval vojo ter se vsak trenutek ozrl nazaj. Domov
se ozrl, jo pospešil korak.	J* ! ,>riswlM je pripovedoval, da se mu je približal
savpal earinar z glasom, ki je Jkazal bol, |	jlouižnilll> kmtkim vedenjem, z
obrazom nesramnega sleparja, s škatljico mazila ali zavojčkom praškov v roki {ali je bilo to ali ono, ni vedel natanko), v ogla v ju klobuka, da mu jo liagode, če bi ga on ne znal odgnati.
"Te bi so mi bil približal le še za en korak," je dodal, "bi ga bil jaz naravnost nabodel, preden bi jo bil utegnil on meni nakuriti, lopov. Xa nesrečo sva bila na samotnem kraju, kajti dva sva bila na sredi Milana, bi bil jaz poklical
nestrpnost nego odločnost, da izsili pokoršČ.-no; in ker te ni dosegel, je mož skomizgnil z romeni in se vrnil v svojo kočuro, kakor človek, ki ga bolj skrbi, da se potnikom ne približa preveč, nego da se pouči o njih zadevah.
Cesta, po kateri jo bil krenil Renzo, je vodila tedaj, kakor še danes, naravnost k prekopu z imenom "Brod"; ob straneh so bile meje ali vrtni zidovi, cerkve in samostani in nekaj his. Na začetku te ceste in ne sredi one, ki vodi ob prekopu, je stal steber s križem, ki so mu pravili križ sv. Evzebija. In kakor je tudi Renzo gledal predse, videl ni nič drugega kot oni križ.
ljudi, da mi ga pomagajo ujeti. Gotovo bi mu našli ono prekleto nesnago v klobuku.
(Daljo prihodnjič.)
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
.JtihL . .
ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA
Kdo bi ne ho tel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri ' Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! 1
IZ BAGliADA V STAMBUL	izdajalec; Na lovu; Si»et na divjem zapadu;
4 knjige, s slikami, 627 strani	Rešeni milijoni; Dediči"
Cena ........................3.5®
Vsebina:
Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti;
Na begu v Goropa; Družba En Nacr	R.IKANA
Cena ........................IM V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami. 576 strani
KRIŽEM PO JUTRO VEM
4 knjige, 598 strani, s slikami	^KovaC šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-
VSeTezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem	njaku; Mobamedanski svetnik ........................^
v Mekko romal; Pri Samarlh; Med Jezldi
Cena .......................1.50
PO DIVJEM XITRDISTANU	... . „r„ _trani
4 knjige, 594 strani, s slikami	™ knjig, s slikami, 17»3 strani
„T .,	Vsebina. Vsebina:
Amadlja; Beg Iz ječe; Krona sv,pta; Med	prvikrat na divjem zapadu; Za življenje;
dvema ognjema Cena ........................1.5»	Nšo-či. lepa Indijanka; Proklestvo zlata;
Za detektiva; Med Komand in Apač i; Na
PO DEŽELI SKIPETARJEV	nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans
4 knjige, s slikami, 577 strani	Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-
.	netova oporoka
\ sebi na:	*	«
Brata Aladžija; Koča v soteski; MIridit;	.......................
Ob Vardarjn	• Cena .......................J.50
SATAN IN ISKARIOT	* knjige, s slikami. 597 strani
12 knjig, s slikami, 1704 strani __Vsebina:
Vsebina:	Boj z medvedom; Jama draguljev; Kon-
Izseljenci; Tuma Setar; Na sledu; Nevar-	čno —; Bih, in njegova poslednja pot
nosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta;	Cena ........................L59
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 Weat 18th Street	New York, N. Y.
L
i H --
w Of Br
/
y h p/f> 3
PROFANE DUŠE
New York, Monday, December 30, 1935
THE LARGEST SLOVENE /TAILT IN V. B. 7t.

\ ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
io.y.
-!^*tozi se zdi, kot bi jo tako, kot takrat, očetove roke božale Ali ni bilo, kot bi ji oče še enkrat govoril iste be-^ue in še bolj prepričevalno kot tedaj?
Imela je prav* svojemu srcu mora biti človek zvest, drugače je izgubljen.
4'Da, oče, dragi oče, vem, zakaj mi ravno sedaj pridejo te tvoje besede v spomin; opominjati me hočeš, da ostanem sama sebi zvesta. Pri meni si v moji stiski in hočeš mi povedati, da naj tudi jaz kot ona nepoznana teta grem rajši v širni svet, kot pa bi postala nezvesta svojemu srcu. Pomagaj mi, dragi
pomagaj mi, ljuba mati, vidva oba tam gori, svojega ot-mfiii vendar ne bosta pustila izpred oči. Zahvalim se ti, dra-I oče, za- ta kažipot, rajši ven v širni svet, kot oa bi bila žena strašnega človeka."
Ko bi le vedela, kako bi prišla do tuje tete? Sedaj se tudi spomni, kaj ji je teta Helena povedala o oni Rekla je, da je pobegnila kot lahkomišljeno dekle z rev-A inžinirjem, dasiravno ji je stric Herbert predstavil neke-"ogatcga ženina, ki jo je hotel poročiti. Pobegnila je s |W,m izvoljencem, ki tudi ni imel več kot ona sama. Stric f\fbert ji je hotel dobro in jo je skušal pripraviti do pameti, ta ga ni poslušala. Njen izvoljenec je v Argentini sprejel službo in je šla ž njim. In šele iz Buenos Aires sta poslala naznvido o svoji poroki. Do tam pa je šla ž njim kot njegova Ijubiitika. In vsled tega je bila zelo lahkoniišljena.
In ravno to naznanilo o poroki je naneslo pogovor na ono teto Josipino. Teta Helena je brskala med starimi pismi in tedaj je iz predala padlo ono naznanilo. Z nekim čudnim občutkom je tedaj glodala na to naznanilo. Teta Josipina so je poročila z nekim Ivanom Worthom in so tedaj piše Worth, Josipina Worth v Buenos Aires. To je bilo vse, kar je vedela o svoji tuji teti. Še enkrat reče pred se: Josipina Worth v Buenos Aires. In bilo ji je, kot bi jo naenkrat nekaj zaupljivega pozdravljalo iz tega imena. Ali usoda tete Josipino ni imela nekaj podobnega z njeno usodo?
Odločno dvigne glavo. Da, rajši gre v širni svet, kot pa bi se prodala neljubljenemu možu. Nekje bo že našla zavetje. Bila je mlada in zdrava, ter mogla in tudi hotela delati. Da je težavno najti kako primerno mesto, jo vedela iz onega časa, ko je stric izgubil službo in je moral iskati drugo. Pogosto je slišala govoriti, koliko ljudi je brez dela in kako malo služb je mogoče najti. In tedaj je teta pogosto rekla: Samo služkinjo in služabniki morejo najti službe; teh vedno primanjkuje in jih ni mogoče dobiti, kadar jih kdo rabi.
Tako si je hotela Koza poiskati službo kot služkinja, dokler ne najde kaj boljšega. Slabše kot doma, pri tujih ljudeh ne bo mogla imeti. Samo iz to hiše je morala iti in Čimprej mogoče, predno potečejo štirje tedni, da je ne bodo mogli -iiiti, da bi vzela Alfreda Burgerja. »Stric in teta seveda o U nr ne smeta niti najmanje slutiti, kam so je obrnila, saj toliko časa ne, dokler ne postane polnoletna. Kajti do tedaj — tu ko so ji povedali — ima stric nad njo popolno oblast. Samo še šest mesecev so ga mora izogibati, ]X)tem pa ji no more nič več ničesar. V šestih tednih bo stara onoindvajset let in tedaj bo prenehala njegova oblast nad njo
Zopet dolgo premišljuje. Tedaj pa se spomni, da je v bližini videla napis: posredovalnica za gospodinjske uslužbenec. Da, tam je hodila mimo vsak dan, kadar je šla kupovat za kuhinjo. Takoj jutri se bo ojunačila in bo vprašala, ako ,ii morejo preskrbeti kako službo.
Ko enkrat to sklene, se nekoliko pomiri in takoj leže. Bila je tako trudna, da je navzlic vsem skrbem takoj zaspala. Naslednje jutro, ko je vse nakupila, boječih korakov stopi v posredovalnico. Poštama žena, z naočniki na nosu, pogleda od knjige, v katero je nekaj vpisovala. Bila jo gospa Siber-nik, lastnica posredovalnice.
"Želite."* jo vpraša ter čez naočnieo pogleda Rozo.
"Oprostite, vprašati som samo hotela, ako mi morete preskrbeti kako službo."
Gospa jo pomembno pogleda.
"Kaka služba pa naj bo?"
"Vseeno mi je. kakoršnakoli služba v gospodinjstvu, naj bo tudi kot služkinja, če ni nič drugega, samo kaj kmalu mora biti," odvrne Roza za liripavo in v zadregi.
Hii borni kova jo na dolgo in široko izprašajo -o njenih zmožnostih. Roza jo navedla vse, kar je znala v gospodinjstvu, ker je mislila, da bo najlažje dobila tako službo. Da je znala igrati na klavir in da jo bila zmožna štirih jezikov v govoru in pisavi, ni niti omenila, boječ se, da bi bilo to malo previsoko.
Gospa Sibernikova prikima in jo nato vpraša po izpričeval ih. Predno pa ji more Roza dati vsa pojasnila, vstopita nek gospod in gospa ter se postavita poleg Roze.
"Izpričeval, žal, nimam, ker nisem bila še nikdar v službi"
"Kje pa stanujete?" vpraša gospa Sibernikova ter oba novo došleca pozdravi samo s priklonom. Na prvi pogled je videla, da j»« to gospoda, ki najbrže potrebuje kako služkinjo in gospode ji ni primanjkovalo, pač pa služkinj.
"Stanujem pri svojem stricu in teti, ker nimam več stari še v. Toda — toga no marata, bila samostojna."
"Da, toda vaš naslov moram kako službo."
Gospod in dama si izmenjata pomembne poglede ter daljo ]>o.dušata izpraševanje.
"Oh, prosim, dovolite mi, da vsak dan pridem in vprašam, ako sto zame kaj našli."
"Dobro tedaj, toda težko bo šlo brez vsakih izpričeval. Toda potrudila se bom. Pa plačati morate pristojbino za vpis"
Roza se prestraši. Denarja sploh ni imela.
"O, koliko pit moram plačati?"
Gospa Sibernikova pove znesek. Roza se strese. Kje naj dobi denar? Ima pa še nekaj nakita svoje matere, ki pa ji je tak<^ dragocen, da ga je takoj skrila pred stricem in teto. Mnogo vreden pač ni bil. Roza tega ni mogla oceniti. In "težko ji bo ločiti se od njega. Vso to so bile stvari, ki so ji bile tako svete, da se jih roke tete Helene niso smele dotakniti. Sedaj pa se bo morala od tega ali onega ločiti.
(Dalje prihodnjič.),
"DRŽAVA DUHOV" JE PROPADU
Iz Varšave poročajo, da je sodišče v Vilni v začetku tega meseca obravnavalo čuden slučaj, ki ima spiritistično ozadje. Stvar se je zgodila v Vilni, kjer menda bujno cveto skrivne spiritistično družbe. Zgodovina tega dogodka, ki se imenuje
"zgodovina propadle države duhov", je v kratkem takale:
Pred tremi leti je v Parizu razstavil svoje slike poljski slikar Marjan Gruzewski. Razstavil jih je pod naslovom "Iz drugega sveta". Ta slike so v Parizu zbudile precej pozornosti.
ZBIRKA
zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI.
ne smeta izvedeti, da iščem službo — ker Toda som jima samo v breme in bi rada
imeti, ako hočete imeti
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Cena ........................ .35
ANDRE.) HOFER ....................................................50e
BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35c
REIjT.RAJSKI RISER ............................................35e
BOŽIČNI DAROVI ....................................................35e
BOJ IN ZMAGA ........................................................20«
CVETINA BOROGRAJSKA ....................................43e
CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25e
DEVICA ORLEANSKA ............................................50c
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c
ELIZABETA, Ilf I SIBIRSKEGA JETNIKA ........35e
FRAN RARON TRENK ..........................................................35e
FRA DIAVOLO ........................................................50e
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-
činski. veseloinodre humoreske, 72 strani 35
HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40e
JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30e
KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v
Koreji) .................................................
KRAIJEVlf IN BERAČ ...............................
KRVNA OS VETA (povest iz abruških gora*
KAJ SE JE MAKARU SANJALO ................
LJ^DEVIT H RAST AR. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) ..........................
MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75c
M A RON. krščanski deček iz Libanona ............
MUSOLINO. ropar Kalabrije ...........
MRTVI GOSTAČ ..................................................
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) Z....™
MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ......................................................
NA RAZLIČNIH POTIH ...............................
30c 30e 30e 23c
30e
3oe 40e 35e 70e
25e 40c 50c
.30
.30
... .30
.......30
........25c
........35c
......25c
.......30c
........35c
........30e
...... 1__
........30«
ZA MLADINO
II. iv.................
Izbrani iz pro-
Spisal W. Bon-Itoman za
40e
.40
... .70
........25c
........30c
........30e
... .75 ... .30
........ 30c
....... 30c
... .50 ..... .50
PO-
NA INDIJSKIH OTOKIH ....................................
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONAR.
JEV. Spisal Jos. Kpillman. (Vna ........
PRISEGA HIRONSKEGA GLAVARJA, Povest i7. starejše misijonske zgodovine kanadske.
Spisal Ant. Huonder. Cena ..............
PRVIČ MED INDIJANCI. V ovest izza časa odkritja Amerike. Cena ...................
PRISEGA HI RONSKEGA GLAVARJA ............
PABERKI IZ ROŽA ...................
PARIŠKI ZLATAR ...........................................
POŽIGALEC ...............................
PRSTI BOŽJI ..............
PRAPREČANOVE ZGODBE ..................
PO VODENJ (spisal Krištof Šmit) ........
PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. vez.
PIRHI (spisal Krištof Šmit) .................
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE
. I. «..................... 40c
PRAVLJICA. Spisal II. Majar.
stepa naroda. Cena .... PRIGODBE ČEBELICE MAJE.
sels. Posloveni! Vladimir Levstik
mlad ino. (Vna ...........
PRAŠKI JLDEK ..............................................
PATRIA (povest iz irske zgodovine) .....
POSLEDNJI MOHIKANEC ...........................
PRAVLJICE, Kosutnik. II. zvezek. Cena ...
PRAVUICE. II. Maver. Cena .............
RDEČA IN BELA VRTNICA .........................
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ......
RINALDO RINALDINI. Cena ...........
ROBINZON KOŠITNIK .................................
RINALDO RINALDINI. Zanimiva roparska
vest. Cena ..............................
STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega
življenja. Cena .........................
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krutitelj. nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena ............................
SLEŠKI INVALID ....................................................35c
SISTO IN SIESTO (povest oz Abrucev) ............30c
SVETA NOTRCRGA .................................
STEZOSLEDEC ..........................................
SVETA NOČ (pripovedke) .....................
TRI INDIJANSKE POVESTI ..................
TURKI PRED DUNAJEM .....................
TISOČ IN ENA NOČ, mala izdaja .......
TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. $1.30; II. iv. $1.40; III. zv. $1.50
SKUPAJ $3.75
TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano 1.— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
!»» .............................2«
VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Meško; 8
slikami) ......................................................$1.00
Trda vez.....„L2«
ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po ________________________________________________50e
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60«
ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ............................25«
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
I. del ............ 40e II. del ______________40«
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti
spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku ...... .50
VINSKI BRAT. (V. zv.), Cangl .............. .50
8 POVESTI. (IV. zv.). Gangl ................ .50
13 POVESTI. (III. zvj. Gangl ...............50
.50
.50
.G0
35« 30« 30« 30« 30« 1.—
Naročite jih pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
Gruzewski je namreč slikal neverjetne stvore, nemogoče po-stavp, ki nihče ni vedel, kaj pomenijo. Vendar pa si kritiki ugotovili, da slikar vendarle nekaj zna in so občudovali njegovo tehniko. Kritika je Gru-zewskega imenovala "mojstra blazne tehnike'*. Tudi na Poljskem je bil slikar znan po svojih razstavljenih slikah. Poljaki pa so vedeli, odkod njegove skrivnostne prikazni. Gruzewski je namreč slikal v hipnotičnem stanju. Slike so nastajalo na spiritističnih sejah, pri katerih je Gruzewski bil v hipnotičnem stanju. Dvorano, kjer jo sl:kal, so popolnoma za-temnili. Nato pa je v 10—15 min. slikar naslikal svoje prikazni "iz drugega sveta". Za večjo sliko je potreboval kvečjemu ono uro.
Toda te slike nikakor niso povzročile, da bi bila zadeva prišla pred sodno javnost. Pač pa nekaj drugega. Gruzewski je s svojim bratom prebival in gospodaril na posestvu Wizo-lany, ki je bilo last bogatega Bronislava Wroblewskcga. Vsi trije so se kot mladi fantje seznanili že leta 1915. Wroblew-ski je bil bogataš, a za pametno gospodarstvo nesposoben. Pač pa se je tembolj brigal za spiri-tizem, za kar mu je slikar Gruzewski kot medij zelo dobro prišel. Pregovoril je oba brata Gruzewska, da sta se preselila v njegovo graščino. Tu so se pogovarjali samo o duhovih in strahovih ter imeli spiritistično soje. Sčasom je bogati B. Wroblewski prišel popolnoma pod oblast oboli bratov, ki sta z "duhovi" vplivala na gospodarstvo. Marjan, ki jo bil medij, je dobival od "duhov" gospodarska navodila, katera je Wroblewski poslušno izvrševal. Wroblewski je tako prišel v oblast duhov, da je moral od njih dobiti dovoljenje, kadar so je hotel odpeljati v Vil-no. V teku let je na ta način Wroblewski prodal dol svojega posestva, del dal v najem, drugo pa parceliral. Gozd in velik del živine je tudi prodal. "Duhovi" so na ta način iz Wroblewskega iztisnili 80,000 poljskih zlotov. Pred enim letom pa so "duhovi" AVroblew-skemu veleli, da mora vse posestvo prodati Marjanu Gru-zewskemu, kar se je tudi zgodilo. Pred notarjem je Wroblewski podal izjavo, da mu je za posestvo Marjan Gruzewski pla čal 44,500 zlotov, kar pa ni bilo res. Vse to so sorodniki Wroblewskega jezno gledali in končno vso stvar izročili sodišču. Vendar pa Wroblewski ni izgubil vere v "duhove" ker je prej umrl, preden je stvar prišla pred sodišče.
Pred sodiščem je Gruzewski izjavljal, da ima jiosobno "poslanstvo". Dejal je, da je novi Mesija. Gospodarske stvari je vodil njgov brat Ludvik. On sam pa jo organiziral "državo duhov", katero je imenoval "Imperial". Glavno mesto te države je bil dvorec Wizolany, kateri se je v "državi duhov" imenoval "Beli vzhod." Pri u-stanovitvi te "države duhov" so bili za botre duhovi pesnika* Mickiewicza, pisatelja Sienkie-wicza, Kopernika ter cesarja Franca Jožefa, katerega so izvolili za vladarja. X jogo v namestnik na zemlji je bil Marjin, knez-regent pa Ludvik Gruzew-|ski. V tej "državi duhov" je j bil Wroblewski le navaden i marquis in je upravljal službo ! dvornega maršala. Žena Wroblewskega ki je bila tudi vsa zaverovana v spiritizem, jo bila kneginja in dvorna dama.
Ko je Wroblewski šele po preteku 12 let enkrat podvomil o obeh Gruzewskih, so ga "duhovi" prekleli in ga degradirali od dvornega maršala za "voditelja podstrešja." Še hujše se je zgodilo njegovi ženi, ki je tudi podvomila o Gruzewskih. "Duhovi" so jo dali zapreti, ko ie godrnjala, ker sta se Gruzewska začela zanimati celo za kuhinjo in jedilno shrambo. Po-
SLOVEN1C PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU Ut WMT ISth STREET NEW IORK, If. I
PlAm NAM ZA CENE VOZNIH LUIOV, KB-EERVACIJO KABIN, IN POJASNILA EA POTOVANJE
slali so jo v pregnanstvo, ki je trajalo 3 leta. Šele, ko se je "skesala" se je smela vrniti.
Tako sta Gruzewska vladala 20 let. Sodna preiskava je u-gotovila, da so graščinski hlapci pri spiritističnih sejah igrali duhove. Sodišče pa je oba brata Gruzewska oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče se je izreklo, da je Wroblewski sam kriv svoje gospodarske nesreče, ker je dva mlada fanta speljal na spiritistično polje ter ju na ta način onesrečil, ker sedaj nista sposobna za nobeno rabo več. Več kakor Wroblewski sta zgubila oba Gruzewska, ki se poslej ne bosta mogla več samostojno preživljati. Tako jo propadlo "kraljevstvo duhov."
PALICA IZUMIRA
Albertov muzej v Londonu, ki ima dragoceno zbirko palic, jo dobil sedaj v dar palico pro-Slulega daiidvja Brummela, ki jo jo daroval svoječasno svojemu prijatelju, Wa loške mu princu. Ob tej priliki so angleški in francoski listi bavijo z vprašanjem, da-li je palica še moderna. Ohranjene so slovite palico oziroma palice slovitih mož, od Voltairove in Balzaco-ve palice pa do debele Clemen-ceaujeve gorjače. A zdi se da današnji rod palice ne ceni več in da ;o pusti počasi izumirati. Vidi se mu preveč starinska. Za rod, ki niti klobuka ne smatra več za neobhodno potreben rekvizit, je to prav za prav zelo umevno.
2.	januarja :
Majestic v Cherbourg
3.	januarja :
Bremen v Bremen Manhattan v Havre
4.	januarja: Champlain v Havre
5.	januarja:
Aquitauia v Chebuorg
10.
11.
januarja: 11 uro pa
v B remen
januarja:
I le de France v Havre Yulranina v Trst
15. januarja: Washington
Havre
IS. januarja :
Lafayette v Havre Res v Genoa
22. januarja:
Majestic v Cherbourg
24.	januarja : Bremen v Bremen
25.	januarja :
Champlain v Havre
Ji), januarja :
He de France v Havre
31. januarja:
2. februarja :
Conte di Savoia v Genoa 5. februarja:
Majestic v Cherbourg
S. februarja: Res v Genoa
12. februarja:
Washington v Havre Bremen v Bremen
H. februarja: Berengaria
v Cherbourg
ssraF
Fotografi je, ki predstavljajo j "naše najlepše krajo", so pošle. Tisti, ki so jih naročili, naj nekoliko potrpe, da dobimo novo zalogo iz domovine.
Knjigarna "G. N."
15. februarja :
Cliaiuplaiii v Havre 10. februarja:
Eur<>|»a v Bremen 1!). februarja:
Europa v Bremen
20.	februarja: Majestic v Cherbourg
21.	februarja:
I!e de France v Havre 20. februarja :
Manliattan v Havre Aquitania v Cherbourg 20. februarja :
Conte di Savoia v Genoa
VA2NO ZA i NAROČNIKE
Poleg naslove je razvidno de kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dnn in tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo razpo slali za Novo leto m ker bi žete li, da nam prihranite toliko ne potrebnega delo in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali je pa plačajte našemu zastopniku v Vašem k-aju alt pa kateremu izmed zastopnikov, kojm t meni so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco. Jacob
COLORADO:
Pueblo. Peter Cullg. A. Saftlf W ml sen burg, M. I. Bvrnk
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič
ILLINOIS: Chicago, J. BevClC, J. Lukanlcfc Cicero, J. Fabian (Chicago. O leer« In Illinois i JoUet. Mary Bamblch, Joseph ▼at
La Salle. J. Spellcb Mascoutah, Frank Angnstln North Chicago, Joie Zelen«
KANSAS: Glrard, Agnea Motntk fansas City, Frank Žagar
MARYLAND: Kltzmlller, Ft. Vodoptvec Steyer, 4.	(sa Panna.
W. Va. In Md.)
MICHIGAN: . Detroit, Frank Scalar
MIiVNESOTA: Cbisholm, Vran k Gouie Ely, Jos. J. Peshel-Eveleth, Louis Qooie Gilbert, Louis Vessel Hlbblnfc. John Povie Virginia, Frank Hrvatlcfe
MuNTANA: Roundup. M. M. Panlaa Wash03, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck
NEW YORK: Gowanda, Karl Strnlsha Little FaUs. Frank Kaato
OHIO: Barbertoo. Frank Treh*
Cleveland, Anton Bobek, Chas. linger. Jacob Resnlk. John Slspe*^ Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John ITwv ie
Warren, Mrs. K Racbai
Youngstown. Anton
OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Ipavee Clarldge. Anton Jerlna Conemaugh, J. Bresevee Export. Louis Supantil Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamla Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. TauielJ Luzerne, Frank Balloch Manor, Frank Bemsbar Midway. John Znst Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseoh lormn
WISCONSIN: Milwaukee. West Allla, Frank Sheboygan, Joseph Kakci
WYOMING: Bock Springs, Leate DiamondvUle, Joe RoUcb
Yaa ta. katere
Je prejel.
pstrffla sa ■*»
UPRAYA "QLAS SAROJU'