Priviti davčni vijak Davčna politika je že vrsto let eno najbolj spornih področij naše ekonomske politike. Po eni strani tr-dimo, da je splošna poraba prevelika in da jo je treba' še naprej klestiti, po drugi strani pa je davčna politika in njeno uresničevanje v praksi često tako neučinko-vito, da si posamezniki prilaščajo pravo bogastvo, ob tem pa družbi ne poravnajo predpisanih obvez-nosti. Ob koncu letošnjega leta so potekale burne raz-prave o spremembah davčne politike, povsem jasno pa je, da se bodo polemike nadaljevale tudi v ptvih mesecih pnhajajočega leta. Predvideno je, da naj bi nove davčne predpise sprejeli do konca marca leta 1985, veljati pa naj bi začeli od 1. januarja 1985. leta, torej za določen čas tudi retroaktivno. Za vsakega občana — davkoplačevalca je se-veda najbolj zanimiv dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1985, s katerim naj bi poenotili davčno politiko v slovenskih občinah. Sredi decem-bra je bil še v osnutku, ki pa že dovolj jasno nakazuje smeri nove davčrie politike. V njem je predvideno, da bodo občine lahko pred-pisale davek od osebnih dohodkov delavcev do 0,35 odstotka od osebnega dohodka. Precejšnje spremembe se obetajo pri 'davku od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki naj bi znašal od 1 do 14 odstotkov od katastrskega dohodka, odvisno pač od skupine katastrskih občin Stopnja davka od dohodka od gozda bo znašala od 25 do 32 odstot-kov. Stopnja davka od dohodka iz gospodarskih in po-klicnih dejavnosti naj bi znašala od 35 do 45 odstot-kov od ostanka (fstega dohodka Uvaja se nov davek na premoženje za vikende in počitniška stanovanja, predviden pa je tudi za avto mobile s prostornino motorja nad 1600 kubikov, plo-vila nad 8 metri dolžine in za traktorje. Tako naj bi za osebne avtomobile plačevali od 10.000 do 20.000 dinarjev letnega davka, za tovorna vozila odvisno od tonaie od 10.000 dinarjev naprej, obdavčeni pa bodo tudi manj kot 7 let stari traktorji in sicer ra vsak kilovat moči 200 dinarjev. Seveda so vse to za zdaj šele predlogi in tudi ni nujno, da bodo sprejeti in uveljavljeni v praksi. Ker pa vsi vemo, za kolikšne deleže naj bi se povečali proračuni — od zveznega do občinskih — je ven-darle jasno, da bomo te davke najverjetneje plače-vali, lahko se spremenijo le stopnje ali zneski. ¦ Vprašanje je seveda, če je takšno obdavčdvanje, še posebej premoženja, upravičeno, saj bi bilo ned-vomno mnogo boij koristno obdavčiti dohodek, z njegovim ostankom pa naj si vsak kupr, kar si želi. A je pač *ako, da je najlaije obdavčiti tisto, kar je vidno, veliko težje pa tisto, kar se ne vidi, pa je včasih še ve-liko bolj dragoceno. Lahko pa bi zapisali tudi takole: davki na premoženje nas silijo k nesmotrnemu za- ' pravljanju, s čimer res ne plačamo davkov, toda to hkrati siromaši tudi družbo kot celoto, ker jo pač pri-krajšamo za razna materialna vlaganja.