Ljubljana, sreda, 6. aprila 1955
Leto XXI.
Stev. 82
glavni in odgovorni UREDNIK ivan Šinkovec Dreja uredniški odbor
k*®* Izhaja »sak dan razen Petka. // Cena io dinarjev
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
PRAVICA
n. izMJS
»LJUDSKA PRAVICA«
USTANOVLJENA S. OKTOBRA 1934 II MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK, OD OSVOBODITVE DO I. JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK II OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO«
ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE
formiranje komun je stvar sistematičnega dela
in postopnega razvijanja sedanjih socialističnih odnosov
skupni seji obeh zborov je v imenu Komisije za proučevanje problemov formiranja komun govoril n)en član tovariš Stane Kavčič — Skupščina je sprejela spremembo zakona o skladih za urejanje voda in zakon o lekarniški službi ter odlok o izvolitvi začasnih predstavnikov okraja Koper
nj0 tv a’ aPr>Ia. — Današ-Ljudsk ’ s,e^° Republiškega zbora 10.15 ,e.s. Pečine Slovenije je ob va, Pn tov. Angela Ocepko-odohrit Uvo<Jnih formalnostih — siaticenfV- ^°Pusta nekaterim poje Rem.M1”, čitanje zapisnika — novena 5 z'x>r najprej izsvolil 'ianipr. predsednika, ker je dose-lettia rr,U Prec^edniku minila eno-skunjn an<^a^na doba, Na predlog 2°^ ® Poslancev je bil z aplav-1°sed^?lasno P°n°vno izvoljen y V1^1 Predsednik Jože Rus. zbou	točki je Republiški
VlktornaJPrei poslušal poročilo tfinenip3 ^upančiča, ki je podal Pre(jiQ odbora za gospodarstvo o 2akona	zakona o spremembah
da. g ? Vladih za urejanje vo-^ročiln1^6™ Pred]ogu je podal dr. zakonodajnega odbora! nega -1 Modic, v imenu Izvrš- i log ,,t a ,Pa je zakonski pred-MaH; ert^W podpredsednik dr. je bre7n receU.' Republiški zbor ZakrmM ,razPrave soglasno sprejel y predlog. reda ^^^nji točki dnevnega Val nrojrePubliški zbor obravna- j služb? °g ^on3 ° lekarniški iirienu	katerem so poročali v
ciaino	. ra za zdravstvo in so-
^ka EP^^-O ljudska poslanka ra ^lobafnik, v imenu odbo-Bobnap0r8anizacij° oblasti Stane
De xfr’ Za zakonod. odbor Sta-
sveta " č’
v imenu Izvršnega
ftieijj.^ j6 zakonski predlog ute-tenm » i?^a Maleži®- Ker so ^ iškemu predlogu dali ?-a e amandmaje tako odbor 23eij0av.®*:vo odbor za organi- i sledil ° as*-i in uprave, je temu v kat„ ?e^° razgibana razprava, jan a ul1. so sodelovali dr. Mari-dr. u.5"1’ dr. Marijan Brecelj in Pos^ a Potočnik. Poročevalci nih odborov so se glede
amandmajev zedinili, edino glede 11. člena zakonskega predloga je odbor za zdravstvo in socialno politiko vztrajal na svojem amandmaju in se je Skupščina odločila s 50:24 glasovom za formulacijo prvotnega besedila. V celoti pa je zakonski predlog republiški zbor soglasno osvojil.
Republiški zbor je nato razpravljal O predlogu Izvršnega sveta osnutku odloka o izvolitvi začasnih predstavnikov okraja Koper v Republiški zbor in Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LR Slovenije. Po poročilu odbora za organizacijo oblasti in uprave, ki ga je podala ljudska poslanka Cvetka Vodopivčeva, je ta odlok Ljudska skupščina soglasno sprejela. Po tem odloku delegira okrajni zbor OLO Koper tri odbornike kot začasne predstavnike okraja Koper v Republiški zbor, odborniki Zbora proizvajalcev okraja Koper, izvoljeni v skupini industrije, trgovine in obrti, pa izberejo med seboj enega odbornika kot začasnega predstavnika okraja Koper v Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LR Slovenije.
Pred zaključkom današnje ločene seje Republiškega zbora je v imenu mandatno-imunitetnega odbora poročal ljudski poslanec Albert Jakopič, da je Javno tožilstvo Celje stavilo predlog, naj se ljudskemu poslancu Jožetu Turnšku odvzame poslanska imuniteta zaradi suma kaznivega dejanja, in sicer zaradi zlorabe službenega položaja in prekupčevanja s tujo valuto. Republiški zbor je osvojil predlog mandatno-imunitetnega odbora, da se proti imenovanemu poslancu odobri kazensko postopanje.
inž. Anton Koželj podal poročilo j komisije, ki je po sklepu zadnje' seje Zbora proizvajalcev proučila j vprašanje investicijskih potreb rudnika Kočevje. Komisija, ki jo j je izvolil Odbor za gospodarstvo, j je ob pritegnitvi dveh strokov-1 njakov proučila predloženo gra-1 divo, iz katerega je razvidno, da 1 je investicijski program v višini ene milijarde oziroma poldruge milijarde zelo obsežen in bi predvidene investicije prekomerno obremenile lastno ceno premoga, j Komisija je predlagala rudniku, naj revidira svoj predlog. Bežen pregled stanja v rudniku pa vsekakor potrjuje, da so rudniku nujno potrebni investicijski kre-1 diti, četudi v manjšem obsegu. |
Del dnevnega kopa namreč že prehaja v rušno cono jamskih del in so nujno potrebna sredstva za nadaljnje odkrivanje dnevnega kopa. Na področju dnevnega kopa je še nad 1 milijon ton zaloge premoga. Končno poročilo bo komisija podala Zboru na eni izmed naslednjih sej.
Ljudski poslanec Karel Grm se je zadovoljil s poročilom in je le pripomnil, da kočevski rudnik ne vztraja pri milijardnem investicijskem programu, pač pa nujno potrebuje sredstva za odkrivanje dnevnega kopa, da ne bi dnevni kop prešel v rušno cono jamskih del četrtega, najboljšega sloja in ga izpodkopal, kar bi povzročilo Občutno škodo.
SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV
0 un*2808 PROIZVAJALCEV JE RAZPRAVLJAL vqdNIH SKLADIH IN 0 INVESTICIJSKIH POTREBAH KOČEVSKEGA RUDNIKA
Na
Seji Zbora proizvajalcev Pre^g? s^upščine LRS, ki ji je ^ilrna i£Va*a Podpredsednica inž. taVngv v Kovičeva, so najprej ob-. Predlog zakona o spre-sklacJih ^ ^Polnitvah zakona o ^	urejanje voda. V ime-
^r°i2va°rf 23 gospodarstvo Zbora EP^ln -ev 0 predlogu podal "•»ik	poslanec	Milan
°dbora ’ v imenu zakonodajnega $fej s Pa ljudski poslanec An-Jila	- °ba odbora sta osvo-
v«nf	zaradi katerih je Iz-
?akona -et Predlagal spremembo In sprejela stališče Izvrš-10nje	da so skladi za ure-
Pravijr, . a Potrebni in da je zato ?-aJ?on -e:ie spremeniti dosedanji tTefjf,!'n ga vskladiti z zveznimi ,—	> kakor pa te sklade sploh
Čestitka S. Rednika republike Jr®bivalcem Sarajeva
^	’•	aprila (Tanjug).
etlinici osvoboditve Sa-PubliL Je poslal predsednik re-k4tajpv	predsedniku	MLO
•°iavi'	mi Olbini naslednjo
Nbiisnrf"° se zahvaljujem za °* M ste mi ga poslali ob
v	a	c	1	i”"1"11	w
desetletnice osvoboditve
**- , •
n,esta. Ker se ne morem
V	i “deležiti vaše svečanosti, Popolneje osvetlila zgo-\ J Pomen dneva osvobo-
"•*u0j -rojeva, pošiljam ob tej
•	'^ivni	®,nnonl MLO in vsem
^itk»	toplp	pozdrave	in
Josip Broz-Tito«
enska napoved
k\	2a	sredo*	6. aprila:
bo°vVrerne z delno oblačnostjo, S', 'vSor.> °P°lrtanskih urah povečala tb5veniji JL severozahodni m srednji flo „ frieii ®inlžJa jutran.la tempera-3 in —2, na Primorskem
na(irtx< ln ~2' n3 Primorskem v-y Bi„dnevna pa med 13 ln 18.
V^tio «rl J1h dneh 150 Se toP10 s povečano oblačnostjo uanskm urah.
odpraviti. Na ta način bodo sicer sredstva skladov manjša, vendar bo moč nadaljevati najnujnejša dela, upoštevajoč pri tem, da je ta ureditev le začasna.
Obrazložitev k predlogu zakona je podal član Izvršnega sveta tov. Zoran Polič. Dejal je, da je lani položaj narekoval ustanovitev skladov, katerih sredstva bi bila izključno za ureditev vodnega gospodarstva. Bilo j-e predvideno, da bodo to vprašanje enako uredile tudi druge republike. Do tega pa ni prišlo, in ker je bilo začasno odloženo tudi sprejetje ustreznega zakona v zveznem merilu, smo primorani, dokler ne bo rešeno vprašanje zveznega zakona, spremeniti način finansiranja teh skladov tako, da se finansirajo iz sredstev po delitvi dobička, ker bi bilo drugačno finansiranje v nasprotju s temeljnim zakonom o proračunih, ki določa, da smejo imeti posebni skladi samo tiste dohodke, za katere so viri določeni z zveznim zakonom.
Ko bodo sprejeti zvezni predpisi, bomo finansiranje vodnih skladov uredili na način, kakor bo to predpisoval zvezni zakon, ki bo verjetno že letos sprejet, tako da bomo z družbenim planom za prihodnje leto dobili točno določena sredstva za ta namen. Dotlej pa je treba vodnim skladom zagotoviti najnujnejša sredstva, ki jih morajo dati okraji in republike iz svojih dohodkov. Predlagani zakon ne govori o tem, kakšna sredstva naj določijo v ta namen okraji. Nekatere skupščine okrajnih ljudskih odborov so že sprejele družbene plane, ki pa ne določajo sredstev za vodne sklade. Po sprejetju predlaganega zakona pa bodo okraji zavezani priskrbeti vodnim skladom sredstva. Po obrazložitvi tov. Zorana Poliča je Zbor proizvajalcev predlog zakona soglasno sprejel.
Zbor je nato še odobril poročilo odbora za predloge in pritožbe, nakar je ljudski poslanec
Na današnji skupni seji obeh zborov Ljudske s&upščime LR Slovenije je uvodoma predsedujoči dr. Ferdo Kozak orisali lik pokojnega akademika dr. Pavla Lunačka, bivšega zveznega in republiškega poslanca. Po toplih besedah dr. Kozaška je Skupščina z enominutnim molkom počastila spomin tega utemeljitelja partizanske sanitete, kasneje organizatorja naše sodobne medicinske znanosti.
Na dnevnem redu skupnega zasedanja obeh zborov je bilo danes najprej poročilo predstavnika mešaine komisije za komune, ki je bila izvoljena aa zadnjem zasedanju Ljudske skupščine LR Slovenije. Poročilo komisije je podal v imenu komisije ljudski poslanec tov. Stane Kavčič, ki je dejal:
POROČILO KOMISIJE ZA PROUČEVANJE PROBLEMOV FORMIRANJA KOMUN
Toviairiši ljudski poslanci!
Ko je Ljudska skupščina na svojem zadnjem zasedanju izvolila mešano komisijo za komune, je to napravila z namenom, da komisija ob zaključku diskusije '	-	-	-	-	,f0
o komunah vškladi dotedanje del in napravi vse potrebno, da bi lahko ta Skupščina obravnavala
pripraivdijailniili odborov, zJasti na okrajih in občinah, kii so že doslej precej napravili, pokazali mnogo požrtvovalnosti in katerim je treba daiti za njihovo delo priznanje, ne bailo in ne bi moglo biti talko uspešno, če ne bi pri svojem dahi uživaM podpore in simpatije najširših ljudskih množic. Formiranje komun je predvsem druižbeno-poiitiono dejanje in dogajanje, čeprav je ob tej priložnosti treba reševati in rešiti mnoga ekonomska, pravna, organizacijska, kadrovska im materialna vprašanja. In predvsem zaito, ker so naši delovni ljudje
(Nadaljevanje na 2. strani)
■- v-v ^ Umos-s. 9
Dr. Jože Potrč med govorom ob krsti pokojnega dr. Pavla
Lunačka
Sožalje predsednika Tita soprogi dr. Lunačka
Beograd, 5. aprila
Predsednik republike Tito je izrekel soprogi dtr. Pavla Lunačka Anici' Lunaček sožalje z naslednjo brzojavfko:
»Ob bridki izgubi, ki vas je zadela s smrtjo Vašega soproga prof. dr. Pavla Lunačka, v katerem je naša dežela izgubila uglednega borca in zaslužnega zdravstvenega delavca, izvolite sprejeti izraze mojega globokega sožalja.	Broz	.	Tjt(K
Tržaški obmejni promet
Sporazum o menjavi blaga in storitev med Trstom ter našimi obmejnimi okraji v vrednosti 4,3 milijarde lir
Trst, 5. apr. — V okviru gospodarskih sporazumov med Jugoslavijo in Italijo so v četrtek podpisali v Rimu tudi sporazum, ki ureja obmejni trgovski promet med Trstom na eni in Novo Gorico, Sežano, Koprom in Bujami na drugi strani. Ta sporazum določa trgovinsko menjavo blaga v višini 4,3 milijarde lir.
nih izdelkov, tekstilnega blaga, optičnih in električnih naprav, ladijsko opremo itd.
Plačila v okviru sporazuma bodo šla prek posebnega novega »avtonomnega računat pri trža-Sporazum obsega dva seznama , bodo šla v popravilo, kakor tudi *kih podružnicah zavoda Banca
in sprejela ustrezne zakone in sklepe. Spričo takega značaja in naloge komisije je njeno delo samo majhen del tistega širokega, lahko rečemo, množičnega, razpravljanja in pripravljanja, ki je v dosedanjih pripravah za komune napravljeno. Za< tovariši ljudski poslanci, da ob tej priložnosti opozorim na nekatere momente dosedan jega dela
blaga »A« in »B«, ki določata količino raznih proizvodov, katere bodo lahko uvozili odnosno izvozili s Tržaškega ozemlja. Obe vladi sta se poleg tega dogovorili, da bosta skupno in po potrebi popravili omenjena seznama.
Seznam »A« navaja proizvode iz jugoslovanskega obmejnega • j vi .področja, predvsem razne kmetij-uto mn dovolite, gjjg pridelke, les, živino in razne ,.	-	1 surovjjje y seznamu »B« je zlasti
pomembna vsota 300 milijonov j lir pod postavko »razno«, katere
v zvezi s komunami, na momente j bodo porabili prvenstveno za raz-
naimreč, ki so povzročili in omogočili, da bo lahko Ljudska skupščina v kratkem času na osnovi konkretnih predlogov obravnavala to vprašanje.
Potrebno je opozoriti na to,
na manjša popravila strojev, avtomobilov in ladij v tržaških podjetjih.
Za okrepitev takega sodelovanja je bil sklenjen poseben spo-opozoritl na to, razum, po katerem bo tržaška čada bi delo naše komisije, kakor rina dovolila začasni uvoz jugo-tudi mnogih drugih komisij in I slovanskih prevoznih sredstev, ki
Edvard Kardelj, Boris Kraigher in Josip Vidmar v pogrebnem sprevodu
uvoz jugoslovanskih polizdelkov, ^ Italia in pri Jugoslovanski izda se dokončno predelajo v trža- vozni in uvozni banki. Iz tega ških obratih. Po mnenju tržaških računa bodo krite tudi plače Iju-obrtnikov in malih industrijcev dj» ki hodijo na delo iz Jugosla-je zanje ta sporazum posebnega j vUe v Italijo, pomena, ker bo omogočil razna Po mnenju tržaških posfovnih številna, drobna naročila pri tr- krogov je novi sporazum o ob-žaški mali industriji, ki prav se- mejnem trgovinskem prometu daj preživlja najhujšo krizo. zelo ugoden. Prav tako ugodno Seznam »B« pa navaja tržaške je bila sprejeta tudi vest, da bo izdelke, namenjene v jugoslovan- v kratkem ustanovljena v Trstu ske obmejne okraje, in sicer več- j posebna jugoslovansko-tržaška je količine riža, testenin, kemič- * trgovinska zbornica.
IZIGRAVANJE SPLOŠNE ZAHTEVE TRŽAŠKEGA PREBIVALSTVA
Carine prosto področje
naj bi se omejilo na tržaško ožje pristanišče
Trst, 5. aprila. Pred dnevi so okviru bi lahko vse države bili v Rimu tržaški župan, pred-1 uvažale na Tržaško ozemlje svo-stavniki province in trgovinsko- je izdelke, ne da bi zato plačevale industrijske zbornice, ki so se z | carino. Vladna komisija pa ne bo vladnimi funkcionarji razgovar-1 razpravljala o tej zahtevi Trža-jali o perečih tržaških gospodar-1 čanov, temveč se bo omejila na skih vprašanjih, med drugim tudi I proučitev proste cone v ožjem o ustanovitvi proste cone za vse j tržaškem pristanišču. To vpraša-tržaško ozemlje. Tržaški pred- J nje pa ni v izključni pristojnosti stavniki pa v Rimu niso dosegli italijanske vlade, ampak medna-ničesar drugega kot nekaj sploš-j rodne konference o tržaškem pri-nih obljub. ANSA je zdaj obja- stanišču, ker se je Italija z lon-vila uradno poročilo, da so v donskim sporazumom obvezala Rimu ustanovili posebno komisijo spoštovati določbe mirovne po-strokovnjakov, ki naj prouči godbe o_ sistemizaciji tržaškega vprašanje proste cone »v trža- pristanišča, škem pristanišču«.	|
To uradno poročilo je očitno i pesek v oči Tržačanom, saj gre, pri vprašanju proste cone za dvo- j je bistveno različnih vprašanj, j
Najširši tržaški krogi, in to ne džarski poslanik v Beogradu g. samo združenje trgovcev, obrt- j Sandor Kurimsky je priredil si-nikov ter večina industrijalcev, ‘ noči sprejem ob madžarskem narodnem prazniku. Na sprejem so prišli podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič in drugi gostje.
Ob madžarskem narodnem prazniku
Beograd, 5. apr. (Tanjug). Ma-
j temveč tudi vse sindikalne organizacije in velika večina političnih strank zahtevajo ustanovitev proste cone, ki naj bi obsegala celotno Tržaško ozemlje. V tem
Z ZASEDANJA LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE
FORMIRANJE KOMUN
in utrditev njih pristojnosti
posega skoraj na vsa področja našega življenja in zahteva ustrezne spremembe v obstoječi zakonodaji
Nadaljevanje s I. strani
razumeli in začutili socialistično in demokratično vsebino nameravanih komun, so tudd to idejo podprli in s tem pospešili in omogočil! i ostale konkretne priprave. Saimo s tern dejstvom laliko tolmačimo živ interes državljanov za to vprašanje; od tod žive in množične diskusije, veliko število raiznih predlogov, živahna izmenjava čestokrat zelo nasprotujočih si mnenj, načrtov, zahtev, želja in pričakovanj, kar vse je karakteristično za dosedanje diskusije o komunah.
Komune so skoraj že leto dmi neprestano v središču pozornosti našega družbenega življenja in na dnevnem rodu zanimanja in razpravljanja političnih organizacij in oblastnih organov. Vzrokov za to koristno stan je ni iskati samo v rezultatih organizirane akcije, ki jo vodijo oblastni in politični organi v zvezi s tem vprašanjem. Vzrok za tako stanje je predvsem v dozorevanju tiste demokratične in socialistične smeri in razvoja, ki smo ga začeli, oziroma mogli začeti izvajati pred štirimi, petimi leti. Mogoče prav ta diskusija o komunah najbolj kaže, kakšne ustvarjalne sile se sproščajo v naši družbi in kako tisto, kar so še pred kratkim časom predvidevali samo najbolj politično napredni in razgledani ljudje v Jugoslaviji, postaja danes tako rekoč spontana zahteva množic, zahteva objektivnih dejstev im njihovega ra zvoja.
NAGEL PROCES ZAVESTNE SOCIALISTIČNE
IN SAMOUPRAVNE AKCIJE DRŽAVLJANOV
Pred našimi očmi se raizvija naglejši proces zavestne sociali-■ stične in samoupravne akcije državljanov, kot je to lahko pričakoval in predvidel pred nekoliko kiti največji optimist. Izredno hitro nastajajo, se utrjujejo in razvijajo najrazličnejši organi neposrednega družbenega samoupravljanja, ki prevzemajo nase čedalje več klasičnih funkcij države in postajajo osnovna gibalna sila nadaljnjega družbenega razvoja. Ni moč zanikati, da ta ustvarjalni proces nosi s seboj mnoge ostanke minulosti; zvija se v lastnih porodnih krčih, včasih je naiven in poln pričakovanja kot vsak otrok; včasih nagiba v skrajnosti, plačuje davek primitivizmu ini daje koncesije tuji miselnosti, in tako dalje, im tako dalje, toda vendar predstavlja vse to v svoji osnovi im vsebini burno preobrazbo naše družbe, v kateri se neprestano krepi novo ter slabi in izumira staro. Seveda bi biilo napačno te pozitivne ugotovitve o objektivnih in spontanih socialističnih stremljenjih smatrati tako, kot da se hoče podceniti vlogo subjektivnih sil. Ne! Te ugotovitve je treba vzeti kot opozorilo subjektivnim siilam, da se neprestano zavedajo objektivnega dogajanja in svojih velikih nalog, ki jih pred njih postavlja današnji čas. Spričo takih objektivnih in elementarnih stremljenj, ki jih zaznamujemo pri nas, je potem« razumljivo, da so si komune v relativno kratkem času že pridobile politično državljansko pravico, naloga naše Skupščine je. da to dejstvo tudi v pravnem pogledu čim prej realizira.
Ob takih politično pozitivnih okoliščinah se je pri konkretnem delu naše komisije najprej pojavilo vprašanje, ali je možno v re-
lativno kratkem času izvršita priprave za formiranje komun na celotnem teritoriju Ljudske republike Slovenije, zlasti glede na to, da so v času formiranja naše komisije vršile intenzivnejše priprave samo na nekaterih področjih naše republike. Razgovori im posveto-
vanja, ki jih je imela komisija s predstavniki oblastnih im polit nih organizacij iz tistih okrajev
ki so s pripravami za komune zaostajali, aili celo niso imeli to v svojem neposrednem programu, so pokazali, da je možno, če se v teh okrajih delo pospeši, v doglednem času pripraviti na ce-
f
»tem in da je uveljavljanje občine — komune proces, ki bo trajal dalj časa, je nemogoče takoj v začetku z enotno zakonodajo vnaprej im za daljše razdobje fiksirati novo ureditev. Da bi bilo možno upoštevati pogoje in specifične okolnosti v različnih krajih naše države im da bi se postopoma in organsko uveljavila vsebina komune in okrajnih skupnosti komun, je bil sprejet sklep, naj se to izvrši s statuti novih občim im okrajev, ki bi jih potrdil republiški Izvršni svet, oziroma republiška Ljudska skupščina Sele ko bodo komune na podlagi statutov že zaživele in bi se na podlagi življenjske praikse ugotovile morebitne pomanjkljivosti im tudi pridobile potrebne izkušnje, bi se izdali novi enotni zakoni o občinah im okrajih.
Ker je naš družbeni sistem enoten im mora takšen tudi sedaj ostati, ko formiramo komune, je nujno potrebno, da se, ko izdelujemo statute im določamo osnovne pravice in dolžnosti komunam, upoštevajo nekatera enotna temeljna načela glede družbenih funkcij komun in njihovih okrajnih skupnosti na sedanji stopnji družbenega razvoja. V ta namen im zaradi tega, da se omogoči in pospeši pripravo statutov, ki bi omenjena enotna načela upoštevali, je bilo treba sestaviti nekoliko tipskih osnutkov statutov,
ZADNJA POT PROF. DR. PAVLA LUNAČKA	I
Lik velikega pokojnika
bomo ohranili v neminljivem spominu
Pogrebnih svečanosti so se udeležili tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sve» Edvard Kardelj, predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, član Zvezne® izvršnega sveta Ivan Maček, podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marijan celj in ostali člani Sveta, organizacijski sekretar CK ZKS Vida Tomšičeva mnogi drugi funkcionarji političnih in družbenih organizacij ter znanstvenih 11
kulturnih ustanov
Ljubljana, 5. aprila otroka, za srečo in zdravje v Velike množice ljudstva so se družini, Dr Jože Potrč je dejal, zgrinjale danes vse od desetih Sa..!ta zaradl vs.e?a teSa S.0«?'
dopoldne pa do treh popoldne v avlo glavnega poslopja ljub
listična zveza delovnega ljud stva Slovenije in Zveza komu-
ljanske univerze, da se pošlo-	nlst.ov	Jugoslavije	ponosni na
vijo od umrlega dr. Pavla Lu-	SV0JeSa	vzglednega	in	spoštova-
načka, ki bo ostal vsem, ki so	neSa cIana dr- Pavla	Lunačka,
ga poznali kot zdravnika, znanstvenika in političnega delavca, v neminljivem spominu. Danes popoldne pa so bile zadnje slovesnosti na Zalah, kamor se'je zgrnila večtisočglava množica ljudstva, da počasti njegov spomin.
Pogrebnih slovesnosti so se
udeležili najvišji predstavniki oblasti ter polit in družbenih organizacij, podpreds. Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, član Izvrš-
kot zdravnika ali kot soborc® vojnih dni.
Ob odprtem grobu je sPr|u. voril v imenu Zveze borcev dolf Janko, predsednik ReP škega sveta Zveze sindj*8 ^
Obudil je zlasti spomin dr. Lunačka kot partizansKJ e zdravnika, ki je rešil nes . življenj našim hrabrim borC a.
V imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti je spre-. s;.»	'	„n tv
govoril predsednik Josip Vidmar. 1 Ti so mu dolžni neizmer _ ^ ‘ ik in oseb- hvalo, zato pa bo kot
Visoko je povzdignil lik in oseb- hvalo, zato pa bo kot TZ(?el, ost dr. Lunačka ter ga označil svetel lik živel v spominu ^
Rot človeka, ki je poznal pred' vsem dolžnost in ki je znal zatajiti vse osebne težnje, kadar je šlo za interese skupnosti, za interese nove socialistične Jugoslavije. Brez oklevanja se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju ter trdno ostal v vrstah borcev za osvoboditev v najte-
nega sveta FLRJ Ivan Maček,j žavnejših dneh, ko si je prido redsednik Izvršnega sveta til neminljive zasluge kot orga
jRS dr. Marijan Brecelj in ostali člani Izvršnega sveta LRS, organizacijski sekretar CK ZKS Vida Tomšič; podpreds. Ljudske skupščine Slovenije Ferdo Kozak, i predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, zastopnik JLA in vojne sanitete, rektor ljubljanske uni-
•	—....  ---------- . verze, dr. ing. Anton Kuhelj,
hkrati	pa	zagotoviti, da bo po- ' profesorski zbor Medicinske fa-
stopek	enoten.	kultete, zastopniki množičnih
lotnem teritoriju naše republike vse potrebno za formiranje komun. Danes je stanje tako, da bo. Ljudska skupščina potrebno upravno teritorialno razdelitev Slovenije, ki jo narekuje formiranje komum, napravila z ustrez- | ljaila naša republiška komisijta, nim zaikonom hkrati za vso re- dala nekatere pripombe in pred-
O OSNUTKU STATUTA ZA OBČINO KRANJ
V začetku • letošnjega leta je pripravljalna odbor za formiranje komun na Gorenjskem pripravil osnutek statute za bodočo občino Kramj in za bodočo Gorenjsko okrajno skupnost. O obeh kranjskih osnutkih je razpraiv-
publiiko. Sprejemanje oziroma potrditev ostalih potrebnih zakonitih predpisov im odlokov pa bo lahko napravljeno hkrati s teritorialnim] spremembami ali v tako kratkih im povezami h časovnih razdobjih, da lahko govorimo o istočasnem in postopnem for-miiramjiu komun na celotnem teritoriju naše republike,
DVE VPRAŠANJI
KOMISIJE ZA KOMUNE
V zvezi s konkretno obdelavo te materije je morala komisija reševati naslednji dve vprašanji: R nzčistiiti je bilo treba statutarno oziroma fumkcionaimo-pravno problematiko im pripravljati predloge za teritorialno razdelitev. Za
loge gorenjskemu pripravljalnemu odboru, oziroma zarvzela o določenih vprašanjih svoja stališča. Ko je komisija vskladila svoje glediioje s stališči pripravljalnega odbora za Gorenjsko, sta bila ta dva osnutka statutov poslana Zvezni koiriisiji za komune. Ta dva osnntka sta bila te dni že v diskusiji pri podkomisijah zvezne komisije kot tipska osnutka statutov za občino — komuno im okrajno skupnost komun v merilu vse države. Ko bo še Zvezna komisija oba osnutka staitutov proučila im sprejela, bo taiko najtežji del' priprav za ureditev pravnega statuta novih občim im okrajev v nijihovu prvi fazi zaiključem. Razen že omenjenih osnutkov
organizacij, kulturnih in znanstvenih ustanov iz Slovenije ter bratskih republik.
Ob katafalku na Zalah se je od pokojnega dr. Lunačka s toplimi besedami prvi poslovil v imenu SZDL Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije dr. ..Jože Potrč. Dejal je, da nas je zapustil zdravnik in učitelj, zdravstveni organizator in znanstvenik, borec za socialistični humanizem. V najlepšem spominu ga bodo ohranili vsi jugoslovanski narodi, ker je dr. Lunaček s svojimi velikimi deli v vojni
nizator zdravstva v partizanih. V socializmu je videl načela, ki so vodila njegovo življenje, in prav zato je |udi v svojem poklicnem delu zel toliko uipehov. Tov. Vidmar je nato obudil spomin na pokojnikovo delovanje v političnem življenju, is« delo, ki ga je opravljal kot član Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, član Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte, hkrati pa tudi kot znanstvenik in vzgojitelj mla dega kadra.
Dr. ing. Anton Kuhelj je ob krsti govoril v.imenu ljubljanske univerze, ki bo neumornega profesorja močno pogrešala ter ohranila spomin nanj in na njegovo delo. Nato |0 se od pokojnika poslovili še dr. Janez Milčinski, dekan Medicinske fakultete, v imenu beograjske univer ze in Združenja ginekologov Jugoslavije prof. dr. Tasovec, v imenu zagrebške univerze prof. dr. Vidakovič, v imenu Zveze
katerimi je delil težavne ( med našo osvobodilno kfr,j.ijva zadnji je v imenu kol CK ljubljanske porodnišnice voril nekaj toplih besed dr. vak. Izrazil je misel vse' , {.Ao vih sodelavcev, ko je dejal, * je znal dr. Lunaček v najte . neiših trenutkih mirno pres ,j položaj, nato pa uspešno vsem, ki so bili pomoči P. cj. ni. M©d v^ijno so bili to ranj® J partizani, po vojni Pa.s0, terii« matere it novorojenčki, k.aI sta prav njegovo znanje in žrtvovalnost čestokrat reši*8 ljenje.	,
Potem ko jv pevski zbof a
w «	...	-	r
krst«
\cr
  v .	.	a	,	statutov	za bodočo občino Kranj
podrobno proučevanje m pr.pra-1 je MŽa komisija razT}ravijaila *
vo predlogov je komisija tudi foT-miirala dve podkomisiji; podkomisijo za statut in podkomisijo za teritorialno razdelitev. V naslednjem bo torej poročilo omejeno na ti dve področji, ki sta v medsebojni zvezi in odvisnosti.
Glede problemov stališč im še nerešenih vprašanj, ki nastajajo s funkcionalno pravno ureditvijo komun, ni namen tega poročila ob tej priložnosti izčrpno razlagati in pojasnjevati to materijo. To bo storjeno, ko bodo Skupšči
načelu tudi že o osnutkih statutov, ki jih je predložil Okrajni iniciativni odbor Ljubl jana, i in sicer za bodoči okraj Ljubljana ter za bodoče občine na območju mesta Ljubi jame. V zadnjem času | sta predložila tudi Okrajna iniciativna odbora za formiranje komun Gorica in Trbovlje osnutke statute za bodoči okraj Gorica im bodoče občine Nova Gorica, Kanal im Ajdovščina, oziroma za bodoči okraj Trbovlje. Osnovna n, n<^X*ien-°’ K? tX>a°	načela	bodo	pri	vseh statutih vse-
- J l °n^' ! kakw enaka, v posameznih kon-kretmih primerih p. fc*,
ske poslance, o nekaterih načelnih stališčih, s katerih je komisija poskušala reševati omenjeno nalogo.
Spričo tega, da niso povsod v
obdržali določene specifičnosti oziroma konkretne razmere posameznih okrajev ali občin.
Pri dosedanjem tozadevnem delu se je komisija predvsem rav-j v .	,	.	.	..	nala po načelu, da je nemogoče
naš, držav, podan, ena!« pogoj, j,2 doscda.ni<.Ka ^ n ja čez nočna-za prehod na nov komunalna si- prariti sk<£% tako družbeno in
funkcionalno ureditev komun.1 ki. bi že danes popolnoma ustrezala in. izpolnjevali« vse tiste daljno-1 sežne idejno teoretične zamisli, ki jih razumevamo in pričakujemo, kadar govorimo o komumah.
SEJA ODBORA ZA NOTRANJO POLITIKO ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA
Imenovana Je komisija
za pripravo osnutka zakona o notranjih poslih
S posebno uredbo bodo urejena nekatera vprašanja o izpolnjevanju zakona o verskih skupnostih — Proučili bodo probleme imovinskega prava kolonistov in koristnikov zemlje iz bivšega agrarnega sklada
Beograd, 5. aprila. (Tanjug). Od-1 Odbor je na seji proučil tudi .	_
bor za	notranjo	politiko	Zveznega! predlog Zvezne	verske komisije o	taj°č*li formulacij,	ampak je
izvršnega	sveta	je	imel	pod	pred-	1 uredbi, s katero	b‘i podrobneje ure-	stv<lir sistematičnega	dela in po-
“J"--------------  '	"----- dili nekatera vprašanja, važna za | Ssedan{jfl, so*
. .	.	, J ’	oialističmh odnosov	im obl,k v
izpolnjevanja zakona o pravnem	sk]adu z materialnimi pogoji in
položaju verskih skupnosti. Odbor ------------ “	“
bo osnutek te uredbe predloži! Zveznemu izvršnemu svetu v odobritev.
Odbor za notranjo politiko je ustanovil tudi komisijo s članom
sodstvom podpredsednika Zveznega izvršnega svela Aleksandra Ranko-viea sejo, na kateri je imenoval komisijo, ki bo pripravila - snutek zakona o notranjih poslih. S tem zakonom bodo urejeni organizacija in odnosi služb notranjih poslov ter pooblastila, pravice in dolžnosti, izvira ioče iz njihovega V razpravi o glavni katerih naj bi sestavili zakon, so člani odbora zlasti podrobno govorili o položaju organov notranjih poslov in ljudskih odborov glede na razvoi komun.
FORMIRANJE KOMUN NI STVAR DEKLARACIJE
Na sedanji stopnji razvoja je treba zagotoviti občinam — ko- 1 veka”, je"dejal" dr.TožTPotrč.^za-nnunaim tiste osnovne možnosti in radi tesne povezanosti z ljud-p ra vice, ki bodo omogočale ne- . stvom in z dovzetnostjo za vsako moten raizvoj in krepitev komun j napredno plemenito idejo, je od-m vsega ostalega, kar je s tem igral vodilno vlogo v partizan-v zvezi, romiiramje komun _ n>i skem zdravstvu, postal največji
organizator svoje ožje stroke, znanstveni učitelj in vzgojitelj zdravnikov, kakor jih zahteva naša doba. Povezanost z ljudstvom ga je približala kot toliko
stvair deklaracije teh mnogoobe-
.....	..	,	-	.: — - rj* intelektualcev delavskemu giba-
pobtično zavestjo državijamov. To nju jn Komunistični partiji, ka-ne pomeni, da odstopamo od real-, terc član je postal med vojno n,h zahtev in pričakovanj, ki jih ter si pridobil tudi z izpolnje-je treba čimprej realranrati, ampak vanjem političnih nalog v naj-pomeni, da se je treba sprijazniti višjem predstavništvu jugoslo-
't /1	vnA.m	/«n	4	n	\r, Vi	1 r	,	v	tf	I	%	»v	i	«	»	«
izpolnjevanja. t Zveznega izvršnega sveta Slavkom z dejstvom, da takih komum, v j vanskih narodov globoko zaupa-h načelih, po Komarjem na čelu, ki naj prouSi katerih bi bilo že vse dovršeno nje jn Spl0šno priznanje. Dalje
.	 l___	_	   X___________1 :__________•	_	lin	rlonn	rin	m	ir-1	•	1	n	.	v	-I	1	1	■
Več tisoč ljudi je spremilo dr. Lunačka na njegovi zadnji poti
in miru postal zgled našega so-' zdravniških društev Jugoslavije cialističnega zdravnika. Zaradi' in Slovenskega zdravniškega svoje globoke ljubezni do člo-1 društva dr. Drago Mušič ter za-
' stopnik študentov Medicinske fakultete v Ljubljani.
Godba JLA je zaigrala žalno koračnico, nato pa je zapel ža-lostinko Akademski pevski zbor. V sprevodu, ki je krenil z Zal proti zadnjemu počivališču na pokopališče, so se za častno četo uvrstili tovariši, ki so nosili na desetine vencev. Prekrasne vence so poklonili pokojniku v zadnje slovo maršal Tito, tov. Kardelj, Miha Marinko, Boris Kraigher ter številne znanstvene institucije ter družbene in politične organizacije. Pred krsto so zastopniki Zveze borcev nosili
razna vprašanja s področja imovinskega prava kolonistov in koristni-
iin obite denarja, mleka in medo je (jr_ Potrč govoril, kako glo-
„ ,	—	 r-	J sedanjem času, m zal še precej boko se zavedamo njegovih lz-
kov zemlje iz bivšega agrarnega časa, kljub najibol jš, volja ne bomo rednih zaslug, ki si jih je pri-sklada in pošlje Zveznemu izvršne- , mogli ustanavljati.	| dobil v borbi za koristi bodočih
i mu svetu ustrezne predloge	* (Nadaljevanje na 4. strani) rodov, predvsem za mater in
pel žalostinko, častna četa izstrelila salvo, st spustil^» s pokojnikom v grob, svežo ^ milo pa so prekrili z vejici- ^ trti in užalpščeni s<' se ljudje v mesto, kis-jti 'z.|. jj dr. Lunačka ni moč pozabit je ne bo lahko nadoknadu*-^
Rdeči križ Slovenije spominu pokojnega dr. Pavla Lunačka
Predsedstvo glavnega Rdečega križa Slovenije svoji včerajšnji seji, ki -posvečena tudi spominu P®^, nega tovariša dr. Pavla sklenilo prispevati ginekol porodniški kliniki 50.000 din3»Jj kot pobudo za sklad za oP^j. novorojenčkov siromašnih P01^ nic. Glavni odbor RKS smatr3^ bi bila ustanovitev tega najlepša oddolžitev sj»rniou.v, likega pokojnika, svojega nega sodelavca, katerega ^ želja je bila, da se uredi ti#** vprašanje.	^
Seja Zvezne komisij® za atomsko energij0
Danes bo v Beogradu predsedstvom Aleksandra viča prva seja nedavno imeIV^sj{£) ne Zvezne komisije za energijo. Na njej bodo obrabi t vali razna vprašanja v zV?Lif. njeno organizacijo in zace,t* dela za pospeševanje raziskov dejavnosti na področju atoi^^ energije in surovin v naši drz°
Seja Izvršnega sveta
Črne gore
Izvršni svet Crne gore je sPj jel na zadnji seji osnutek za^ * o pospeševanju sladkovod*1 ,e ribištva. Na včerajšnji se]Lfli sklenil, da bodo 1. maja sanatorij v Ostrogu, ker se 2■ p Ija pod njim premika. B°* $ bodo prepeljali v bolnišnic0 ji Cetinju. Na seji so govorili^ o boju proti tuberkulozi. m gora bo dobila konec let°sW v ali v začetku prihodnjega 1®*^-Nikšiču in Andrijevici še 2T0 ™ stelj za tuberkulozne.
Nove količine masti? sladkorja, kave in južoc sadja
Za domače potrebe smo v tujini nove količine masti, S1 p korja, kave in južnega sadJa> ^ jih bomo dobili še .ta mesec- ■ 15.000 ton belega sladkorja v ^ stalu smo kupili v tujini kot zervo za morebitne potreb« mačega trga, ker je bil naš pridelek sladkorja za kakih ^
manjši zaradi slabega
blazinico z odlikovanji, ki jih ie prejel dr. Lunaček za svoje delo in junaštvo med vojno. Za krsto se je zvrstila v nepregleden sprevod za svojci in predstavniki naše oblasti množica ljudstva, ki je dr. Lunačka poznala bodisi 'mane po 200 din.
sladkorne pese. Ta količin* .s poleg domačih zalog zados*0 ej do nove sezone. Razen že »v uvoženih količin masti smo -se nili nove pogodbe o dobavi^ 6000 ton masti, in sicer v iz ZDA in nekaterih evT°%„ije dežel. Mast bodo pripeljale * ^ do konca tega meseca. PO~.zi' »Centroprom« je kupilo v &r tje liji šc 400.000 kg kave, P0”-1 jn »Kooperativa« pa v Izraeli ^ Italiji kakih 500 ton pomara0 ge 850 ton limon. Pogajamo P3 "g o dobavile nekaj sto ton ju*.^ 50 sadja. Prvi vagoni tega sadJ« tc
že prispeli v našo državo in
da'
dni bodo začele trgovine Pf0'^ jati pomaranče po 190 din 111
W!NSTON CHURCHILL ODSTOPIL
Anthony Eden bo danes sestavil novo konservativno vlado
ii1""*0!1’ 5.' aPr- (Reuter). — Winston Churchill je danes od-	flllthOU^	Eden
s tonil b':	’	apr-	(Keuter). -
°d s	Predsednik	britanske vlade. Na seji vlade se je poslovil
thonv	sodelavcev.	Novi ministrski predsednik je 57-letni An-
n’ dosedanji	zunanji minister.
PISMO IZ RIMA (II.)
Pred nevihto nad Villo Madamo
Robert Anthony Eden si je rodil 1897. Med prvo svetovno vojno je bil
ŽT
(OD POSEBNEGA DOPISNIKA »BORBE«)
retja ovira na vladni poti; žavnega kapitala na gospodarski je malone že klasična, razvoj dežele. Vlada tega sklepa Nastajala je zmeraj tam, i ni sprejela, niti uveljavila. Libe-
kjer so poganjali iz tal
jeb-it^i^0 uradno objavili, da Wm,t,5rLS rainistrski predsednik kratki Churchill odstopil. V da iP ^^i^eju je rečeno, Churchill ^mtoistrski Predsednik v avrf: J. Jdan®s. Popoldne sprejet
V avdiV •------ opičjel
Ob to; •, britanski kraljici. P- °^nosti odstopil kot vlade in prvi lord dr-
kraljica je Chur-odstop sprejela.
Chi^ph,-«110? ^ traia,a 40 minut, nai M Je kraljici priporočil, stxinii„nOVega ministrskega pred-nanioo unenuje dosedanjega zu-
Churchiiwinistra Edena- sPričo lovega odstopa je avto-
prostovoljec na zahodni fronti. Po' visoki kovinski stolpi petrolejskih ...	....	i	vojni je nadaljeval študlne v Oxfordu,!	,	. ..	,	. r. , •	. “
prevzame položaj ministrskega i kjer se je specializiral v arabskem I vrtalnih strojev. Zadnja leta je
°dstopila vsa vlada, bila v n ^ kraljica jutri pova-Qistra ^u®nShamsko palačo mi-Edena in ga pozvala, na>j
Poziv k enotni proslavi 1. maja v Trstu
aPr- — Izvršni odbor ^elavv-^ silikatov je poslal zj p. slti zbornici in Delavski zve-v katerem ju poziva na je y n Prvomajski nastop, kakor 1° mteresu vseh tržaških de-®kcii mn°žic, ki terjajo enotno Udap- . Razredni sindikati pose 2uaJ?’ da je sodelovanje važno *>- i i zaradi izredno kritičnega
predsednika ter sestavi novo kon servativno vlado.
Winston Churchill
Predsednik britansike vlade Win-ston Churchill se je rodil 1874. Ko mu je bilo dvajset let, je diplomiral na vojaški šoli v Sandhurstu in kot poročnik služil v razpih oddelkih oboroženih sil v Aziji in Afriki.
Njegova 55 letna politična kariera se je začela leta 1900, ko je bil kot konservativec izvoljen za poslanca. Tri leta kasneje je Churchill stopil v liberalno stranko in postal njen poslanec. Kmalu zatem je bil imenovan za državnega podtajnika v ministrstvu za kolonije, do 1929 pa je bil devetkrat minister. Pozneje se je vrnil med konservativce.
Po izbruhu druge svetovne vojne je Churchill postal mornariški minister v Chamberlainovi vladi. Maja 1940 je postal ministrski predsednik in je ostal na tem mestu do konca vojne, oziroma do laburistične zmage na parlamentarnih volitvah. Hkrati je bil finančni in obrambni minister.
Leta 1953, po zmagi konservativcev na volitvah, je Churchill spet sestavil vlado. Dobil je naslov sir in kasneje za svoje vojne spomine Nobelovo nagrado za književnost.
in perzijskem jeziku.
pognalo v Italiji iz tal mnogo takih stolpov. Petrolej Padske nižine je zagotovil De Gasperi s korak že napravili in čakajo zu-
da bi demokristjani, če bi sami zapustili koalicijo, sklenili novo zvezo s konservativno desnico. Na liberalce pa vpliva strah v na-
. .	_____...	.	.	sprotni smeri; boje se namreč
f j ^.“grozili z izstopom iz „ožnostl leve reformatorske koa-vlade. Zdaj so socialni demokrati „ y _ demokristjani _ socialni
demokrati - Nennijevi socialisti
ukrepom, če sklep zbornice nebo|kj w onemogoči]a sleherno kon-
* 1 servativno težnjo.
Leta 1923 je bil v okviru konservativne stranke izvoljen v parlament. Tedaj mu je bilo 26 let. Ko je 1935
cisternami italijanske nacionalne družbe. Potem so tuji vplivi napeljali sicilski petrolej v galone ameriške družbe. Zdaj se bije boj za lastnino tekočine, ki bo pritekla iz zemlje v Abrucih. Novi zakon o izkoriščanju naftnih vrelcev naj bi določil meje domače in tuje udeležbe. Okrog tega zakona sta se znova izoblikovala dva bloka vladnih strank: republikanci in socialni demokrati so za zaščito in privilegije nacionalne petrolejske družbe, liberalci pa za svobodno stran in domačo pobudo. Demokrščanska desnica se zavzema za premoč tuje pobude, pa tudi za tujo pobudo. Kadar govore v parlamentarni komisiji o črpanju petroleja, se vladni blok zmeraj razcepi: republikanci in socialni demokrati se zmeraj združijo s socialisti in komunisti, ostali pa s skrajno desnico.
Italijanska država ima kakih
Turška vojaška delegacija pri Gošnjaku in Dapčeviču
Beograd, 5. apr. (Tanjug). —
Državni tajnik za narodno obram-	"i?	nikov. Na predlog demokrščan-
bo generalpolkovnik Ivan Goš- konservativna stranka 1951 ponovno skih sindikalistov je poslanska njak je sprejel danes dopoldne prišla na krmilo, je Eden spet postal zbornica lani sklenila prekiniti
. .	-	....	VilrrQ	+	i	nn	T"l	n	m	  J	n	Z
postal zunanji minister, je bil Eden i 45% delnic v ključni industriji, najmlajši šef tega resora v^ zadnjih Njena podjetja so pa včlanjena v sto letih britanske diplomacije.	,	.	,	,	..	_	.	.
Med drugo svetovno vojno je bil Konfederaciji mdustrijcev in de-v Churchillovi koalicijski vladi spet lajo za koristi kapitalističnih last-
naj koalicije na vlade.
končni sklep
Scelbova vlada je doslej od' lašala odločitev. Ta formula pa je po vseh znakih sodeč izčrpana. Senca novih volitev se je začela
Mučna tišina, v kateri so se ločili na dvorišču vile Madama predstavniki vladnih strank pred Scelbovim odhodom v Washing-ton, je grozila z viharjem. Ali bodo izkušnje in koristi potovanja čez morje pomagale Scelbi, da jo
prikazovati nad strankami in tako j bo prebrodil? Z odgovori na to so bile prisiljene, da so začele, vprašanje se zdaj ukvarjajo pokončno misliti tudi na svoje vo- j ntični krogi v Rimu. »To je od-livce. Socialni demokrati so se j visno od kapitanove spretnosti,« spomnili, da pričakujejo volivci pravijo eni. »Pa tudi od razma-od njih vse drugo razen konser- j janosti ladje«, pripominjajo drugi, vativizma. Liberalci pa nasprotno i »Ce je ladja samo ena, tedaj ne ne trpe reformizma.	j	preostane drugo, kakor pluti z
Sta pa tudi dva elementa, s njo naprej«, menijo tretji. Ti pri-katerima Scelba še zmeraj raču- padajo skupini »kapitana« Scelbe na, da bo lahko nanju naslonil in računajo, da vzlic trhlosti ladje svojo vlado. Takoj je treba po- njihove vlade zdaj še ni pri-udariti, da gre za negativna ele- (pravljen drug izhod, ki bi jo menta, ki se imenujeta slabost in j mogel zamenjati, strah. Socialni demokrati se boje,	Frane	Barbieri
«•1»
re
V Bandungu nai bi
tudi spet hudo pereče indokitajsko vprašanj
New Delhi, 5. aprila (Tanjug), splošnih razgovorov o kolnniali-Delhijski politični opazovalci me- zmu.
nijo, da bodo indokitajska vpra- V komentarjih o pol . v šanja ena izmed važnih točk raz- Indokini govori indijski tisk ta
delegate generalnega štaba turške	p^ttdn?ka	"vTad'-	Sporov	v	okviru	azijsko-afriške	dni	o	zaostrenem	položaju	in	celo
vojske, ki jih je vodil general Se- £& ■£££“££ združenje državne industrije in fik liter. Generalpolkovnik Ivan želah in tudi po Jugoslaviji.	zagotoviti	regulativni vpliv dr-
Gošnjak se je s člani delegacije nekaj časa prisrčno razgovarjal.
Turško vojaško delegacijo je sprejel danes tudi načelnik generalnega štaba JLA generalpolkovnik Peko Dapčevič.
Sirski parlamentarci v Zenici
Zenica, 5. apr. (Tanjug). Sirski parlamentarci, ki se kot gostje
Zvezne ljudske skupščine mude
DANES PO SVETU
Boj proti rasizmu
Na pobudo Ekonomsko-soclalnega sveta ZN se je vršila v Ženevi konferenca, posvečena vprašanju rasne diskriminacije. Na njej so se zbrali predstavniki 97 raznih nevlad-
v. - „ ..	.	,	, , ,T ! nih organizacij z vsega sveta, da bi
v naši deželi, so si danes ogledali i ugotovili najučinkovitejša sredstva zeniško Železarno. V Zenico SO | za boj proti diskriminaciji. Bridke
prispeli davi z motornim vlakom. so1^,uš?^e	,lz n^;vn®
t, i • x	j	j	-i	rrv milosti, ko je bil rasizem eden glav-
Spremljata jih predseamk Zbora temeljev nacističnega gledanja proizvajalcev Ljudske skupščine na svet in ko so bili zaradi uveljav-BiH Nikola Kotle in tajnik Ljud- j Uanja takšne poUtlke milijoni ljudi 1	1	_-x-„	niii	-NT -	V nevarnosti, da bi jih uničili. To
ske skupščine BiH Nijaz Dizda-1 p;t jt. seveda samo ena oblika revič.	i tistega, kar liki mora teži	ljudi že
Sirski	poslanci so si ogledali i 'cla stoletja,
malone vse naprave te naše naj- Ko so načeli po vojni snovati OZN. Tronic	ibll° Pod vplivom naprednih teženj
večje zeiezarne.	i potrebno In možno določiti,	kot ene-
Ka izmed ciljev OZN »podpiranje 1“
ložg^^kega in političnega po-d; J trtaških delavcev in zara-akej-^^tve konservativne in re-sPoda .e Politike določenih go-Ta-u rskih in političnih krogov.
Žifgj tl®stop bo utpl pot k čim re(ja hotnosti delavskega raz- j svet OZN, da bi obravnaval izra
Danes Varnostni svet spet zaradi incidentov pri Gazi
New York, S. apr. (AP). Jutri __ __________ ______ _ _______ .	.
dopoldne se bo sestal Varnostni1 kopravnost moških in žensk ter veli-
kih in majhnih narodov.«
razvijanje spoštovanja človeških pravic in temeljnih svoboščin za vse ljudi ne glede na raso, spol. jezik ali vero.« Ustanovna listina OZN je prežeta s tem načelom in v njej je izražena trdna vera v »dostojanstvo in veljavo človeške osebnosti, ena-
I elske obdolžitve Egipta v zvezi z ff8*}1 se	<inevi	usta-	zadnjimi spopadi na izraelsko-
^^sla ^ pripravljalni odbor za egiptovski meji pri Gazi. Sejo je v° prvega maja, ki bo ‘or-1 sklical sovjetski delegat Soboljev,
novu
PfOsli San iz;
»1	prireditev	na	stadionu	ki ta mesec predseduje Vamost-
"laj« v Trstu.	I	nemu	svetu.
neodtujlivih pravie vseh članov človeške družine in določa vrsto norm, katerih Izpolnjevanje naj zagotovi vsem ljudem temeljne pravice ln svoboščine.
Od razglasitve teh nadel do njihovega splošnega uresničenja pa je dolga pot. Ugotovimo lahko, da je doseglo človeštvo na tej poti v po. vojnih letih lepe uspehe. V ZDA (na primer v posameznih njenih državah) so uveljavili mnoge predpiso o od. pravi rasne diskriminacije, tega velikega zla, ki teži ameriške črnce. Po zoslugi OZN se zboljšuje zdaj po-ložaj ln možnosti razvoja prebivalstva
konference v Bandungu. Sklice- o oboroženih spopadih med lao-vaje se na podobna poročila iz škimi četami ter oboroženimi si-Saigona, poroča davi indijska ča- lami majhne pokrajine, v kateri sopisna agencija PTI:	so zbrane Vietminhu naklonjene
Indokitajska vprašanja so pre- ce^e Patet Laoa. šla v fazo, v kateri so bojazni, da bo zenovski sporazum prekršen, docela upravičene. Posebno težaven je položaj v Južnem Vietnamu, kjer so nastali neredi, medtem ko so se njegovi odnosi s severno republiko poslabšali. V zadnjih mesecih je vedno več medsebojnih obdolžitev med vla^
DuIIes o razgovorih s Sovjetsko zvezo
pacija še zmeraj eno najbolj perečih ^vprašanj naših dni. Kakor so različne njene oblike, so različni tudi člnite-ljl, ki jo uveljavljajo. Razen nekaterih političnih »skupin*, ki imajo rasno diskriminacijo v programu, je prišla do izraza tudi v nižjih orga _	,	,	..	.	.	,	nih upravljanja (na primer v nekate-
Korak dalje k uveljavljanju teh rili severnoameriških državah) v za-načel je splošna deklaracija o pra- j konih ln predpisih, krajevnih civil vicah človeka, ki jo je Generalna nih ln vojaških oblasti (v kolonijah) skupščina OZN sprejela In razglasila i ali pa je celo odkrito razglašen pro-1«. decembra 1948. Deklaracija ugo- \ Kram vlade (Južnoafriška unija). Pri tavlja, da je temelj svobode, pravice tem ni važno, ali se zrcali dlskrimi-
Washingrton, 5. apr. (AP). — Ameriški zunanji minister Dul-i les je nocoj izjavil, da ne verja-I me, da bi moglo priti do sestan-.	_	„	,	I	ka zunanjih ministrov štirih ve-
dama Severnega m Južnega Viet- lesil junija y ^ Franciscu ob
nama, odnosi so se zaostrili in prosiavj desetletnice ustanovitve ogrožajo volitve, ki bi morale biti OZN Vendar sodij da
so mož-
sredi prihodnjega leta.	i	nostj za formalne stike med šti-
Potreba, da bi se o vsem tem rimi velesilami. Težko pa bi bilo pogovorili, je nastala iz prepriča- : na teh sestankih govoriti o zdru-nja, kakor sodijo v Delhiju, da je! žitvi Nemčije, ker terja to vpra-Indokina še vedno nevarno žari- šarvje skrbne priprave in aktivno nesamoupravnih področij (če- šče spopadov. Domneva, da so sodelovanje Zahodne Nemčije. fr!f.v 8 težavami Počasi, ponekbd pa možni plodni zaključki, pa sloni tudi z odporom). Nemoteni razvoj ne- ,	'	V, j *
katerih bivših kolonij pomaga tudi dejstvu, da bosta v Bandungu razbijati »argumente« zagovornikov zastopani obe zainteresirani stra-
rasizma.	ni Indokina je v bistvu kolonial- Aden, 5. apr. (AP-AFP). — Po
Vzlic temu pa je rasna diskriml- nj problem, pripominjajo tukaj, najnovejših vesteh iz zanesljivih
in če ga že ne bodo mogli vklju- virov so v Jemenu likvidirali vo-čiti v dnevni red kot posebno jaški puč in kralj Ahmed je po-točko, se bo pojavil v okviru novno prevzel oblast. -
Izjalovljen puč
ln miru na svetu prlpoznavanje pri rojenega dostojanstva in enakih ter
RAABOV OBISK v MOSKVI
Napovedan je za prihodnji torek
ska
st^
M°skva.
tičejo vlad vseh štirih velesil kakor tudi avstrijske vlade. Vlade Velike Britanije, ZDA in
a .	5.	apr. (AFP). Sovjet- godbo v skladu z načeli, ki za-
-ijslr	sprsj®^3	predlog av- j gotavljajo Avstriji popolno svo-
12. ."■e vlade, da bi kancler Raab J bodo in neodvisnost.«
°bisk	a	v	Moskvo na j V deklaraciji je rečeno:
MoW ®°vjetski zunanji minister | »Vprašanja, ki se nanašajo na 0 ^em	obvestil	sklenitev državne	pogodbe,	se
5W r. e2a veleposlanika v Mo-
* Bischoffa.
Di.v
v	obisk	kanclerja Raaba i
^Vo je sprožil mnogo vpra-1 katere bo treba v bliž- |
8kyj ^°^nosti odgovoriti. V Mo-U^i.^ijo, da bo prispeval k avstrijskega vprašanja,
•• ni &otovo» kako bi naj sile dale poroštva za jo, ^lSnost Avstrije. Domneva-
bodo o tem razgovarjali Mosu .anclerjevim bivanjem v V^jj ^» ko bodo hkrati obravna-,|°2n°st> da bi tudi Avstrija
nacija v kinematografih, vlakih itd., kjer morajo sedeti ljudje drugih ras, ločeno od belcev, ali v posebnem (čeprav omejenem) šolanju, v neenakih plačah	za enako delo ali pa gre
tako	daleč,	da onemogoča posamezne
vrste zaposlitve in sodelovanja v oblasti prebivalstva drugih ras. In do njegovega teritorialnega omejevanja. Glavno je, da pomeni vsak izmed teh pojavov kršitev načela o enakopravnosti	ljudi	in da je, drugače pove.
..	ji.	.dano,	izraz	ene najbolj skelečih ran
Francije zato sodijo, da	bi o teh naše	dobe.
predlogih lahko koristno raz-. Program Človeštva Ima v dlskrl-pravljali na sestanku štirih ve- ™*nai!U*. enega najhujših sovražni
njej ukrep, ki ga je treba pozdraviti. V tej luči je tudi konferenca Ženevi nova možnost v boju proti vsem tistim pojavom, ki nasprotujejo težnjam po svobodnem življenju in nemotenem razvoju vseh ljudi.
M. Bratič
NOVI CINITELJI V AZIJI IN AFRIKI
NEPAL
S
red 22	leti, leta 1923, je Ve-	i	Džanendra	Rlkrama. ki pa ni ostal
lika Britanija pripoznala po-	I	dolgo na prestolu. Pogajanja z reži-
polno	neodvisnost Nepalu,	mom Kana	so omogočila Tribhuvano.
deželi	na južnih obronkih	vo vrnitev	v Nepal. Potem so sesta-
Himalaje. ki meji na Tibet, oziroma Kitajsko ln Indijo. Tudi Nepal sodi med dežele, o katerih govore in pišejo po svetu razme-
vllj koalicijsko vlado Kongresne stranke in eksponentov dotedanjih mogotcev. Indija je poslala v Nepal tudi nekaj svojih uradnikov in ave-
ieposlanikov na Dunaju ob so- kov' Zato J« . "‘eherna akcija proti delovanju avstrijske vlade, če bo sovjetska vlada sprožila predloge, ki bodo odprli prave perspektive za svobodno in neodvisno Avstrijo.«
^ a podobne obveznosti.
Ve] zadeva konferenco štirih v^da V- katero je sovjetska PfivoliLa, poudarjajo po-hko Vu Moskvi, da bi na njej ske„ °t>ravnavali razen avstrij-hj tudi druga vprašanja, ki &čt0 'sPeva:lci k zmanjšanju na-’ bil ' svetu- Domnevajo, da Ija-ti SZ pripravljena razprav-
tr » tllHi ~ _J M Xi
° mžitvi Nemčije,
"^8ke
Nrist Pogojeim, da razveljavijo
sporazume.
Vhodna deklaracija
?kiDwUn«i, 5. apr. (AFP). Avstrij
tal i Qrjeler luliiis	if* snre
e
, aneler Julius Raab je sprede u ne? popoldne zahodne viso-•ku^rje, kj so mu izročili v1ad B^'ar«c:ijo treh zahodnih 0 avstrijski državni po-
^jklaraeiji potrjujejo »od-
ietrl	čimprej
'•* avstrijsko državno po-
Z VSEH STRANI SVETA
ZDA
SOLE IN TEČAJI ZA ATOMSKE STROKOVNJAKE
San Francisco, 3. apr. (USIS). Ameriški znanstvenik Paterson je izjavil, da si ZDA prizadevajo, da bi ves svet uporabljal jedrsko energijo v miroljubne namene. Paterson je dejal, da je ameriška komisija za je-
ponski, drugi dve pa Italiji in Fran-	leto v	Južnem in Severnem	Viet-
caji. Sedaj jih pripravljajo še za dru-	namu.
ge dežele." ZDA pomagajo drugim Indomezija namerava tudii v krat-deželam, da bi zgradile atomske re. j kem ustanoviti konzulate v	glavnih
aktorje in so se že začele pogajati s	mestih	vseh štirih dežel —	v	Kam-
..........	bodži.	Laosu ter Severnem	in	Južnem Vietnamu.
CIPER ZARADI ATENTATOV
Nikosla, 5. apr. (AFP). Spričo in.
številnimi deželami o prodaji jedrskega materiala za reaktorje.
NEVARNOSTI V ZVEZI Z ATOMSKIMI REAKTORJI
San Francisco, 5. apr. (AP). Atom-
jai, da J® amerista Komisija &a J»-	,	.	“	Ij ”*	i	ci-dentov in atentatov, ki so se zadnje
drsko energijo že _ ustanovUa _ blizu	tvemk	d	.	Kdto«	w.vO.	'	dp,	na	Cipru,	so	izdali
Chicaga šolo ‘za atomske strokovnja- ,	“lahko*	atomski^“poakto^i sel’n0 varn<«tne odredbe
ke, v katero hodi več kot 30 študen-1 štovata, da lahko atomski roamorj]
v ciprs
Si
mesec se bo začel v institutu za je- j drske raziskove v v tehniki izotopov Komisija je usta novila tudi že ve^ strokovnih knjižnic, od katerih so emo prodaiLi Ja-
NAPAD NAF0KITAJSKE LADJE
TakSna eksplozija je nastala v Labo- * Tajpeh, 5. apr. (AFP). Letala s ratoriju atomske bombe v Los Ala- Formos&e so davi napadla skupino ki-masu, kjer sta bila ubita dva znan- tajskih vojnih ladij približno 250 km stvemika, ki nista dovolj previdno južno od otoka Macu, pri čemer so
Nadaljnja pogajanja o tuniški avtonomiji
ravnala z jedrskim materialom.
EGIPT LETALSKA NESREČA
Kairo, 5. apr.' (AFP). Davi se je
Parir anrila CAFP1 Tin vi nad letališčem v Kairu pripetila huda ; ^ariz, s.. aprila	uavi	nesre4aj ko sta v CTaku trčili dve,
V Parizu nadaljevali franco- transportni letali Smrtno se je pone.
sko-tuniška pogajanja. Dopoldne srečiio šest ljudi.
so obravnavali pravno konvenci-
so
jo, popoldne pa razpravljali o državljanskih pravicah Tunizijcev. Na pogajanjih sodelujejo tu-
INDONEZIJA ODNOSI Z INDOKITAJSKIMI DEŽELAMI
kakor zatrjujejo kuomantanški viri, poškodovala dve ladji.
FRANCIJA SOVJETI ODPOVEDALI SODELOVANJE NA PARIŠKEM VELESEJMU
Pariz, 5. apr. (Tanjug'). SZ, ki je skraja *pri{?lasila svoje sodalovan je na letošnjem pariškem velesejmu je zdaj iznenada odpovedala udeležbo, ker so ji odmerili premalo razstavnega prostora. Velesejmska uprava izjavlja, da so podelili ZSSR 2900 kv. m sej-
.	.	Djakarta,	S.	apr.	(AP).	Zunanji	mišča in da toliko prostora niso do^
niskl ministri, francoski minister	minister Sunardzo je izjavil, da	je	delili nobeni drugi	državi.	Za ZDA
za vprašanja Tunisa in Maroka	Indonezija sklenila pripoznati	»de	je n. pr. določenih	1100 kv	m. ZSSR
Tulv tor frnnrv>clri ctr*r» I	facto« vse štiri države v Indokini.	je nameravala razstaviti	traktorje,
r^ierre JUiy ier irancosKi stro-1	pripoznanje »de iure« je odvisno	od	kmetijske stroje in	nekatere povsem
kovnjaki.	| splošnih volitev, ki bodo pirihodnje I nove industrijske izdelke.
\	y>KMATMANDU jTkkim'»X\3TAN
^ oiuckhow	' \ s-£y:	i;--
CAWNPor>e
auahabad
roma malo. Vendar pa pomeni zad- ; tovaleev.
njih 50 let za Nepal obdobje zelo |	Kompromisu pa so sledila mnoga
ostrega boja V tem času so se v njem spoprijele in se bore Se zdaj sile srednjeveških tradicij, politične in splošne zaostalosti, plemenskih protislovij ln verskih predsodkov s silami, ki teže po moderni, ustavni državi in napredku.
V teh 50 letih je vladal Nepalu kralj Trlbhuvan, čigar truplo so nedavno sežgali na bregovih svete reke Iiagmati.
Prestol je zapustil sain leta 1950 ln to leto in ta dogodek, povezan z osamosvojitvijo velike Indije, deli zadnjih petdeset let na dvoje zelo različnih zgodovinskih obdobij.
Do 1. 1950 so Imeli popolno oblast v deželi bojevitega plemena Gurkov voditelji bratovščine Ra. na, ki so pleme Ne-var, nosilca političnega In gospodarskega življenja, iz- | trenja: v Katmanduju, glavnem me-podrinili že v 18. stol. Čvrstost je te- j stu Nepala, so nastajale stranke mu fevdalnemu režimu zagotavljala do ; druga za drugo, vladne krize pa so druge svetovne vojne, pa tudi med j s« kar vrstile. Pokazalo se je, da ni njo, Velika Britanija. Druga svetov- lahko boriti se za nekaj novega, na-na vojna je prinesla znatne spremeni- i prednjaškega, če jo treba premago-be povsod okrog Nepala. Indija sl je j vati razne ovire, med drugim žalostno priborila svobodo, iz bivše kolonijo \ dediščino, stoletno zaostalost in od-se razvija demokratična dežela, vsa por nasprotnikov. Razen tega pa so usmerjena k napredku. To je vplivalo položaj otežavale tudi intervencije in seveda na Nepal, v katerem se je * obdolžitve od zunaj, začelo notranje vrenje med nasprot-	..	„	.	_
nikl režima Rana. Med njimi pa je »	Sedanji kralj Mahendra Bir Bi-
tudi mnogo ljudi, ki so se šolali v j kram se je znašel \ težavnem polo-Indiji, kjer so dobili prve pojme o žaju, v katerem mora do kraja uve. svobodi ln zaslutili možnosti politlč- j 1 ja vit i več gospodarskih in socialni nih sprememb v svoji domovini. Ce- reform. Sedem milijonov prebivalec dalje več svobodomiselnih Nepalcev se Nepala živi v izredno lepi deželi p je zaketalo v Indijo kjer so snovali zasneženimi grebeni najvišjega p svojo varianto Kongresne stranke. gorja na svetu. Rodovitna nepalsi Specifične okoliščine, v katerih je zemlja rodi riž, juto. žito In razu; živela večina nepalskega prebival- zdravilna zelišča. Nepalci rede živino, stva, so velevale stranki, naj se po- gozdove imajo bogate, bogata pa s veže 7. dinastijo, s katero so se leta tudi ležišča rudnin. Prav naravni; 1950 skrivaj pogajali Pogajanja so bogastvom ter strateškemu In poi! se zaključila z dramatičnim pobegom tičnemu položaju Nepala je treba pri kraljeve družine z dvora Zatekla se pisati, da so na tej deželi zalnfer je na indijsko veleposlaništvo, od ko- slrane druge. Angleška zalntercslr der se je stari kralj potem z letalom nost se je v novejšem času umakni’, odpeljal v Izgnanstvo v Delhi, še i zainteresiranosti azijskih iu neazij-istega dne so kronali novega kralja 1 sklh držav.
BHAGALPUP,
BIHAR
CALCUTTA/fc
»LJUDSKA PRAVICA«
SREDA, 6. APRILA ljg
S SEJE LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE
O problemih formiranja komun
(Nadaljevanje z 2. strani)	bor-okolica in Slovenj	Gradec; I ©d 15.000 do 20.000 prebivalcev 15
Naposled je diskusija	poka-	Celje z okraji Celje in	Šoštanj; ' ali 12.7 °/o in nad	20.000 prebiveil-
zaila, da formiranje komun in ure-j 4. Kranj z okraji Kranj in Ra- ' cev 10 ali 8.4 %>. ditev njemih pristojnosti posred-1 dovljnea; 5. Gorica z okraji Go- Komisija sodi, da ta predlog no aJii neposredno posega	skoraj | rka in Tolmin; 6. Koper	z okraji ustreza .osnovnim	zamislim glede
»7	<rj.	vn /i J X I .. H n Y n M _	— '_1_*	IV	SlOTIO TI O 1 .T>	Ti* /^1 /1.1	w	n Tifk 1^ /Mrvi n n tin rw	1.1./-V n *-», 1 il~» /\ ! t/»	/1 n
ZA ZAŠČITO INDUSTRIJSKE LASTNINE
IN OBRAMBO PRED NELOJALNO KONKURENCO
v vsa področja našega življenja Koper, Sežana in večji del okraja in zahteva določene spremembe v > dostojna; 7. Trbovlje z okraji obstoječi zakonodaji, zahteva do- Trbovlje in večji del Krškega; ločene spremembe v delu in od-!8- M® o mesto z okrajem Novo
nosih upravnih organov, v ekonomskem sistemu, v volilnem si-
komun in zato bi bilo najbolje, da ga odbor za izgradnjo oblasti naše Skupščine vzame v pretres in da izdela predlog zakona o novi teritorialni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, ki bi ga obravnavala naša Skupščina, Komisija
mesto, Črnomelj in del Krškega;
9. Murska Sobota z okraji Muir-stemu itd. — kar vsa ni moč re- ka Sobota in Ljutomer ter dose-	.
šiti namah im čez noč. Te naloge danja okraja Ptuj in Kočevje kot pa bi z ustreznimi zvezm/imi orga-so dokaj zamotane in bi se for- bodoči samostojni okrajni skup- ni, kakor tudi s prizadetimi okraj-miranje kom« samo zavleklo, če n<>sti- Skupaj torej 11 bodočih j mimi ljudskimi odbori, še naprej bi želeli že sedaj vse to tako po- okrajev. Posebni problem sta ! sodelovala pni izdelavi potrebnih staviti, kot bo zahteval urejeni | predstavljala Ljiubljama-mesto in staitu'tov, ki bi jiih potem Izvršni sistem komun im nadaljnji razvoj I Maribor. Na osnovi razprave in sveit predlagal' v obravnavo in po-sooialističniih odnosov. Upošteva- ! proučevanja konkretnih razmer trditev Ljudski skupščini. S tem joč ta načela in vidike je komi- ! >'n pogojev v teh mestih je bilo postopkom bi prišle priprave za sija obravnavala funkcionalno v komisiji zavzeto enotno stališče, formiranje komun v svojo za-pravno problematiko formiranja da se v teh dveh mestih organi- k-ljnčno fazo, v kateri, bi naša Skup-Komum in s teh vidikov tudi iz- z>ra občine, ki se bodo direktno ščina sprejela potrebne zakone
delovala svoje predloge in statut, j vključevale v okrajno	skupnost
Pri reševanju teritorialnih	komun. Ker pa obstajajo nekateri
vprašanj in pri izdelali tozadev- skupni problemi in potrebe mesta,_____________________f____
nega predloga je komisijo vodilo naj bi se v ta namen orgamiziiral predloge komisije, predvsem načelo, zajamčiti im	določani mestni organ z	jasno od-1 y	drugi	točki	skupne seje
omogočiti demokratično in samo-	rejenimi pristojnostma	in nalo- obeh	zborov	je	predsedujoči dr.
oziroma ustrezne pravne sklepe.«
Skupščina je s prisrčnim odobravanjem sprejela poročil-o in
stojno odločanje državljanov gami Samih o konkretni teritorialni raz-
PRED DOKONČNO
delitvi Zato komisija ni nastopala s konkretmiimii predlogi,
ampak je predvsem poizkušala zagotoviti pravilne poglede, pra-
UREDITVIJO TERITORIALNE RAZDELITVE SLOVENIJE
Ferdo Kozak sporočil, da so Ijnd ski poslanci Jože Borštnar, France Kimovec in Janea Vipotnik
poslali Ljudski skupščini pismeno obvestilo, v katerem prosijo, da bi jih Skupščina razrešila
Kakšne bodo naloge bodočega Združenja za industrijsko lastnino
Ob občnem zboru v Portorožu je Trgovinska zbornica za	vijalo	domače iznajditeljstvo Wj
Slovenijo v sporazumu z zveznimi zbornicami in Zveznim	važen	pogoj za avtonomni ra^01
patentnim uradom sklicala sestanek z nalogo, pripraviti usta-	naših	gospodarskih sil.
novitev Jugoslovanskega združenja za industrijsko lastnino.
Na sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki Zveznega patentnega urada, Zvezne industrijske zbornice. Zvezne zunanjetrgovinske zbornice, Zveze trgovinskih zbornic, trgovinskih zbornic ža Hrvatsko in Slovenijo ter Zveze društev inženirjev in tehnikov, so soglasno ugotovili potrebo ustanovitve takega združenja, ki bi proučevalo vso problematiko s področja zaščite industrijske lastnine in zbiralo gradivo za ustrezno zakonodajo.
Naposled bo treba proučiti tudi vprašanje industrij ske lastnine v naših mednaT®0.
Tudi izdelava predlogov o te-
..	.	-	..	ritoriailni raizdelitvi Slovenije na	„	--------------
viilmo orientacijo m pravilna na- komune je v zaključna fazi. Ti dolžnosti članov Izvršnega sveta, čelna stališča pri tem delu. To je predlogi so se najbolj spreminjali. ke,r 90 obremenjeni z drugimi bulo potrebno predvsem tudi za- Znano je, da je sedaj na terito- funkcijami in nalogami, in sicer radii tega, ker so se pri konkret- ----- 1 '	' '	 >	>•!	m_	1	i~™	i,~i	—1—1— 'tv
Teze, ki so bile sprejete na sestanku, poudarjajo važnost ekonomike celotnega področja industrijske lastnine v našem novem gospodarskem sistemu. To vprašanje je v zadnjem času močno stopilo v ospredje naše gospodarske in pravne problematike.
V prejšnjem sistemu administrativnega upravljanja gospodarstva so bila bolj postranskega pomena vprašanja zaščite firme, blagovne znamke, modela ali označbe izvora blaga. Isto velja tu-di za konkurenco, saj je bil celoten promet blaga planiran. Docela1 ali kvalitetnejše izdelke, je ven-drugače pa se ta vprašanja po- ■ dar treba to zainteresiranost še stavljajo v našem novem gosipo-1 nadalje razvijati in podpirati. Le
poliziranje trga v načelu prepovedano.
Predvsem pa se še vse premalo zavedamo, v kako veliki meri je nadaljnji razvoj našega gospodarstva odvisen od lastne iznajditeljske aktivnosti. Čeprav je v novem gospodarskem sistemu zanimanje podjetij za razvoj tehnike, za racionalizacijo proizvodnega postopka in za izkoriščanje iznajdb mnogo večje, kakor je bilo prej in si podjetja zaradi konkurenčne afirmacije
prizadevajo uvesti nove, cenejše
ske lastnine v naših m*— nih odnosih. Ze ob ustanov1 , združenja bomo postavljeni vprašanje pristopa k M«®* rodni asociaciji za zaščito strijske lastnine, ki ima vpliv na ustvarjanje nega režima industrijske last*11
niih diskusijah i,n odločitvah pojavljale razne slabosti, pretiravanja in nenačelna gledanja. Bili so
   1 • :	X*	.	i-
darskem sistemu, ko morajo gospodarska podjetja sama skrbeti, da na trgu prodajo svoje blago
 — j j — ---------------------------------- _	_	~	.	ali svoje usluge v medsebojni
riijn Ljudske ^republike Slovenije .Joze oorstnar kot sekretar /A konkurenci na temelju zakona po-384 občin. Po prvih podatkih, ki . i'n predsednik SZDL okraja No- nudbe in povpraševanj. V takem so bili zbrani lanskega decembra, vo mesto, tov. France Kimovec I tržnem gospodarstvu imajo. n. pr. -	,	|	bi bilo okrog 90 novih občim. Ja- £pt organizacijski sekretar SZDL firma, znamka, model, vzorec ali
pojav., da so se zlasti pn oboinah 1 nuarjia letošnjega leta je bil iz- Slovenije in tov. J.anez Vipotnik precenjevali trenutni ekonomski delan drugi predlog, ki je pred- kot sekretar ZK okraja Ljub-momenti, preveč so se upoštevali videval 104 občine. Pripravljalni lj®na okolica. Skupščina je c, , računu in številke in odbori so skupaj s političnimi or- predlog osvojila, hkraiti pa na
ganizacijami delo na teritorialni prelog tov. Alberta Jakopiča iz-razdeliiitvi nadaljevali, upošteva-1 volila ?a nova člana Izvršnega joč navodila in smernice republi- sveta_ LR Slovenije tov. Viktorja ške komisije, in so na podlagi Avblja in tov. Olgo Vrabieevo. mnenja in predlogov samih voliv-
samo suhi računi lin zapostavljali vsebinski in demokratični pogoji nastanka in razvoja komun Komisija je opozarjala na to nevarnost in enostransko usmerjenost nekaterih pripravljalnih odborov in kadrov
t-,.	.	j — - ",	.--------- cev	izdelali nov predlog, ki v ce-
, '	temu, da se je v tem po- j loti šteje sedaj 131 občin na ob-
označba izvora blaga docela drugačno vlogo. To so postali elementi samostojne udeležbe gospodarskih organizacij na trgu. Ce-
počasi prodira spoznanje, da moramo bodočnost našega gospodarstva graditi tudi na rezultatih dela domačih iznajditeljev in konstruktorjev, ne pa iskati re-Sftve zgolj v nakup«	licenc.	£££■
ne. Ta mednarodna vprašan^^ bo treba obravnavati Predv9B“. stališča našega socialisti®^ razvoja in obrambe manj razvitih držav. Naslanjaj": se na velik ugled naše držav« manj razvitih in zaostalih vah, bo novo združenje mednarodnih forumih Pr^0ZS formulirati v sodelovanju s £r. državami problematiko indusOT ske svojine na temelju
med razvitimi in nerazviti««
žavami. Važno bo zlasti tu*
ližče, ki ga bo morala naša zavzeti na bodoči revizijski ^ ferenci pariške konvencije leta 1883, ki bo v kratkem cana v Lisboni. Razumljivojej _ bodo na tej konferenci sko razvite držaive skušale
v	- ----- -	. . Ju«
držati svoje stare privilegije.”.,; goslavija pa bo morala br®?.
Pravilno funkcioniranje go-, .	- , . , . , ^nrai«
spodarskega življenja na področju 1 r™?7?]	dežel	in	etn
industriiske lastnine to ip ndi/icnn	tevati, da se v sprem^J^^
lorala
industrijske lastnine pa je odvisno seveda tudi od splošnih pogojev, ki jih je treba ustvariti s spe cialnimi zakoni. Zato bo ena iz
dalje aktualnejša postaja tudi med temeljnih nalog bodočega
problematika nelojalne konkurence, odkar je konkurenca dopuščena in celo zaželena in je mono-
gledu stanje zelo izboljšalo, ni moč trditi, da so že povsem izključene nekatere nepravilne in enostranske zamisli. Tudi določeni ozki lokalistični interesi, kakor tudi aktivnost nekaterih sovražnih posameznikov je predstavljala delno zapreko načelni in demokratični diskusiji na terenu pri odločitvah glede teritorialnega oblikovanja komun.
PREDLOG ZA OKRAJNE SKUPNOSTI KOMUN
Izdelava predlogov za okrajne skupnosti komun je bila relativno lahka in precej nesporna. Ze od samega začetka so naravni gravitacijski centri kot so: Ljubljana, Celje, Mairibor, Gorica, Koper in taka zaokrožena geografska področja kot je Gorenjska in Dolenjska dajali obrise bodočim okrajnim skupnostim. Tu se je postavilo samo vprašanje, kako veliko okolico priklju-
IZ LJUBLJANE
Prebivalstvo je razumelo I Msio zelje pa od 6« do se din za
  ___________________ j_.___•_	I	kilogram.	Cene	so	močno	poskočile
močjn Ljudske republike Slove nije. Pri tem številu občin znaša povprečje na eno občino 11.503 prebivalcev. Sedanje povprečje
?QooilVplcev S® 6110 °^no pa	akcije	za	dajanje	j	iS>ruI^C8»0doPioo din,
3809. Povprečje na občino, lizra-	krvi	' navzdol pa so šle regratu — 16» din.
čunano brez komun na področju'	,	c?"e, PetrSilJa se še vedno menjajo;,
mesta I in Klici inf in MnimKnn« to I • ed nekaJ dncvl “ le zaključila nihajo od 18« do 2»» din. Ohrovt stane MUOljane Ul MamiDora, to; vclika krvodajalska akcija, ki jo je (o din. glavnata solata
združenja, da pomaga pripraviti nove zakone o iznajditeljstvu, o blagovnih znamkah, o vzorcih in modelih ter poseben zakon o konkurenci v socialističnem gospodarstvu, in to ne samo o nelojalni konkurenci. Seveda bo treba pri vseh teh zakonih upoštevati perspektive razvoja našega gospodarstva in njegov socialistični značaj. Poleg pomoči za pripravo ustreznih zakonov bo nadaljnja važna naloga bodočega združenja
, r ...	,	_	■ .......... —-..................................  pa	150	dinar-	vzdrževati najtesnejše stike z
se pravu pn 119 občinah, znaša ! organiziral Mestni odbor Rdečega kri- jev. Prodajalke so zvišale ceno tudi gospodarskimi organizacijami in 10.536 preibrvailcev. Če računamo; ža Ljubljane. Četudi je bila pred do- čebuli, ki jo prodajajo 40 do 5« din. zbornicami ter z državnimi go-povprečje prebivalcev na občino, fuz”„	kriz^^et^nj?3^-1	“ *' ' ePodarakimi	da	se	bo	raz-
brez občim na področju mesta cija v primerjavi z lanskim letom!	n	Mvcslctttt
Ljubl-jame in Mariibora teir brez neprimerno bolj uspela. Letos se je j na FresePHOVl cesti občin, ki Štejejo nad 20.000 pre- Sd^jo “ pa 5loo°	k^-0-	Ljubljana,	5.	aprila.	Danes	po-
bivailcev m to 90:	Celije, Brežice,	dajalci oddali 1*33	litrov krvi.	£° dIie “ Je na Prežemovi cesti bUzu
Jesenice, Koper, Kranj, Lendava,	nS^o^Fr^Nek^^e
Mureka Sobota, Novo mesto, Ptuj b“ni7n dTuVi deUvci. Od SSM	od	Delavskega doma proti Trža-
lin Zajrec, znaša povprečje prebi- ! prijavljencev jih Je bilo 80 prav iz “ cesti, je blizu muzeja zavil na levo vailca na občino 9 092 Občime. ki njihovih vrst. V lepem številu so se J®®® zaletel v avtomobad, ki mu je .	.	11 j	odzvali tudi delavci ln uslužbenci Drl Prišel nasproti in ga je vozil France
imajo nad 20.000 prebivailcev, 90 ljllb,^vtoobnovL,	Nesreča	^	terjala	težjih
predvsem tatki moonn imdaistrnjskii Papirnica v Vevčah, »Litostroj« in P°skoQP»___________
cnetri, kot so na	primer Krami,	»Pletenina«.
Celje, Jesenice in	Koper, ali pa	^a^^re^Jutlj^teS	TOJI ™LAOIN« ™)° TABOKILI
Rezultat tega je bil dokajšen odziv	  ..
gospodinj. Tako je	med drugim	orga-	-	. Pr°STramu lilavnega odbora LM
besedilu konvencije spremembe v političnem, drUŽ £|(j nem in gospodarskem oziru ^ zadnje takšne konference, k1 bila leta 1934 v Londonu.
Na konferenci v Portorožu ‘t
soglasno sprejeli program
čega združenja, hkrati so izv0 iniciativni odbor, sestavljen predstavnikov navzočih zacij, ki ima nalogo čimprej praviti vse potrebno za iis^n vitev združenja.
S.
TOVARNA KOTLOV IN BADl^' TORJEV
Na seji Sveta za komunalne deve MLO v Zrenjaninu so skl® -j da bodo začeli graditi novo m-kotlov ln radiatorjev. Zgradili 1° ^ do v neposredni bližini železnisk® Kta.io Zrenjanin-predmestje.
ekonomsko in kulturno važnejša im močnejša središča na izrazito kmečkem teritoriju, kot so na pri
čiiti tem centrom. Bolj problema- i mer Ptuj, Novo mesto, Murska So-tično je bilo področje vzhodno-1 bota im Brežice.
štajerskih okrajev:	Trbovelj in
Krškega, Črnomlja in Kočevja. Po diskusiji s prizadetimi okraji je komisija na osnovi sklepov okrajnih ljudskih odborov izrazila svojo soglasnost glede predloga okrajnih skupnosti komun, ki sedaj kaže takole: 1. Ljub-
Po tem predlogu bi imela največ prebivalcev občina Ljiubljana-Grad, in sicer 41.196 in na jmanj občima Predgrad v dosedanjem okraju Črnomelj, ki bi imela 1526 prebivalcev. Ce od skupnega števila občim odštejemo občine na področju mesta Ljubi jame in Ma-
niziral terenski odbor Rdečega križa J“Soslavlje bo preživelo letos počit' Litostroj 36 gospodinj za oddajo krvi. ? T mednarodnem mladinskem ta.
Cene na živilskem trgu
do lt din, mleka do 40, kuhanega masla 450, sira 200 dinarjev in kisle smetane prav tako 200 din. Cena ko-ruzne moke je 80 do 90 dinarjev, kar je 7.a nekaj dinarjev več kakor minuli teden. Prav tako so porastle cene
l-janska skupnost, ki jo sestav- ribora, Jxi Mo tokiK oWin, kd, jg^SSJle Wnemu I?robuVdo
imajo od 2000 do 4000 prebivali- 8o dinarjev. Cena beli moki je 100 do
ljajo dosedanji okraji Ljubljama-mesto, L ju hi jama-okolica in del okraja Postojna:	2.	Mariborska
skupnost z okraji Maribor, Mari-
čev 13 ali 11 %>; od 4000 do 10.000 prebivalcev 55 ali 46 %>; od 10.000 do 15.000 prebivalcev 25 ald 21 %>;
 taborišču v Zadru več mladinskih sku-I pin iz evropskih dežel. Napovedan je i že prihod skupine članov Laburistične mladinske zveze Iz Velike	Brita-
V	tem	tednu	cene	živilskim	pri-	nije ter mladih socialistov in	članov
delkom	na	ljubljanskem	živilskem	sindikata iz Zahodne Nemčije.	V Za*
trgu naraščajo. Tako je cena Jaje 15 dru bodo taborili letos tndi socialistični mladinci Iz Avstrije, Francije In skandinavskih dežel. V taborišču bodo prirejali predavanja, športne tekme in filmske predstave. Konec junija bo v Zadru tudi kongres mednarodnega mladinskega zadružnega gibanja. Udeležilo se ga bo	kakih
200 mladih zadružnikov iz evropskih ln drugih dežel Mednarodno mladinsko taborišče v Zadru je bilo ustanovljeno pred dvema letoma	in v
njem je preživelo počitnice že nad 1000 tujih mladincev.
128 dinarjev, medu 300, suhi slanini 350 In suhemu mesu 350 do 390 din.
Krompir prodajajo po 20 din, za kislo repo zahtevajo 30 dinarjev, za
PRI
»CANKARJEVI ZAL02BI«
JE IZŠEL II. ZVEZEK
»POLITIČNE KNJIŽNICE«
SVETOZAR VUKMANOVIC-TEMPO
Ekonomski problemi Jugoslavije
Strani 95 — Cena 40 din Na zalogi imamo tudi Se nekaj izvodov I. zvezka:
EDVARD KARDELJ	a'
Socialistična demokracija v jugoslovanski praksi
"t
VOJNI ZAPISKI OB 10. OBLETNICI OSVOBODITVE
SARAJEVO OSVOBOJENO
Boji za osvoboditev Sarajeva I so bili del velike pomladne ofen- j žive Jugoslovanske armade, ki se je začela na ukaz vrhovnega komandanta, da bi uničili in ujeli del nemške vojske, ki je takrat operirala v Jugoslaviji pod poveljstvom generalnega polkovnika Lohra in da bi končno osvobo- j dili našo deželo. Sovražnik je bil na položajih od Drave do Donave, ustja Drine in Save. Na tej fronti se je držal že precej dolgo. Te položaje je moral braniti v zvezi z nameravano protiofenzivo i na Madžarskem in pa da bi za- ! varoval prometne zveze, potrebne za umik čet iz Bo*ne, predvsem iz doline reke Bosne prek Broda. Na drugi strani pa je moral braniti Sarajevo ter garnizije v dolini Bosne in Save hkrati z občutljivim bokom sremske fron- | te, če se je hotel sploh obdržati: na svojih položajih.
Sovražnikova naloga je bila,' da bi čim dlje onemogočal nagli prodor in nastop naših močnejših operativnih sil zahodno in severozahodno od črte Sarajevo—' Brod v zaledju sremske fronte. Zato je v marcu prepeljal iz Srema na to področje nove sile in posvetil organizaciji obrambe veliko pozornost. Manever in pre-grupacijo naših čet, določenih za napad, sta ovirala zima in težko prehodno področje. Zlasti skrbno je sovražnik pripravil neposred-
April 1945
no obrambo mesta na črti Pašino brdo, Grdalj, Koševo, Hum, Do-lac, Alipašin most, Mojmilo, Vrača, Zlatište, Palež, Trebevič, Brus, Dragolazi, Bela Tabija. Tu je imel deset stalnih utrdb ter kakih 30 betonskih, kamnitnih in lesenih bunkerjev. Vsi so bili ograjeni z bodečo žico in dohodi do njih večinoma minirani. Na tej črti je bila glavnina artilerije in izgrajen sistem povezanih rovov za zaklonišča mitraljezov in strelcev z žičnimi ovirami na posameznih mestih. Tudi znotraj je bilo mesto urejeno za obrambo.
Da bi vskladili operacije naših enot v smeri Sarajeva, je vrhovni komandant 18. marca ukazal upostaviti operativni štab za vodstvo operacij. Ker so v teh operacijah sodelovale enote II., III. in V. korpusa, so bili njihovi komandanti določeni za ta štab (general Vukanovič, general Rodič, polkovnik Kosorič, podpolkovnik Djukanovič in polkovnik Mijatovič). Stab operativne skupine se je sestal 21. marca v Ka-linovilru, presodil položaj in sprejel ustrezni sklep o nadaljnjih operacijah na podlagi smernic Generalštaba in splešne direktive vrhovnega komandanta.
V bojih za osvoboditev Sarajeva so sodelovale naslednje di-
| bila pa je politično pravilna, čeprav vojaško ne nujna. Vendar pa je ta skupina med pohodom zadala sovražniku več hudih udarcev, ko je prekoračila reko Bosno.
[vizije: Devetindvajseta hercegov-1 V trenutku ukaza so bile vse |ska (general Šegrt) v smeri Ko- enote v bojnem stiku s sovraž-njic—Ivan sedlo—Blažu j; Tretja nikom. V vseh smereh so se raz-! črnogorska (general Burič) v sme- vili srditi noč in dan trajajoči ' ri Kalinovik—Trnovo—Jablanica boji. Operacije so se v glavnem
—Sarajevsko polje; Sedemintrideseta sandžaška (podpolkovnik Drulovič) v smeri dolina Prače— Pale—Trebevič; Sedemindvajseta
razvijale vzdolž prometnih zvez in oporišč. Napadi in protinapadi naših enot na Ivan sedlu, pri Traovu in Jablanici, v dolini
vzhodnobosenska (podpolkovnik j Prače, pri Sokolcu in na Crvenih Zekič) v smeri Sokolac—Romani- ^ stijenah, na Palah in okrog Moja—Mokro; Osemintrideseta vzh.-' krega, pri Busovači in Kiseljaku, bosenska (podpolkovnik Herlje- okrog Doboja in Kaknja, pri Va-vič) v smeri Ozren—Vučja Luka | rešu in Zenici so se nadaljevali —Pašino Brdo; Deseta krajiška dan za dnem celih 15 dni za vsa-(polkovnik Todorovič) v smeri ko oporišče, za vsako ped zemlje, Semizovac—Rajlovac; Četrta kra- za vsak meter ceste, jiška (podpoUcovnik Vujinovič) v j Težko je presoditi, na kateri smen Jošanica-Vogosče-Koševo. I strani so bili napori večji in na-Razmerje med silami in teh-. loge težavnejše po obsegu in po! niko z zgoraj omenjenimi ele- žrtvah. Vsi so hoteli prvi vkora-1 menti organizacije obrambe ni kati v mesto. Na pragu svobode i nudilo pogojev za popolno obko-|se ni nihče bal ža življenje. So-litev in uničenje vseh sovražnih j vražniku smo zadajali udarec za1 čet na področju Sarajeva. Zato i udarcem. Naši udarci so bili če-smo jih začeli drobiti, napadati | dalje hujši in srditejši. In ko so iz zasede vzdolž prometnih zvez, naše enote od vseh strani pri-ter uničevati oporišča. To je bilo, spele do neposredne obrambe trenutno najbolj smotrno. Na od- mesta, se sovražnik ni mogel več seku Zenica—Busovača smo pu- upirati in braniti na dobro utr-stili manjše sile, glavnino kraji- jeni črti. V mraku so naše enote ških divizij pa smo usmerili proti zlomile to črto, prodrle iz raznih Sarajevu, da bi neposredno so- smeri v mesto ter začele ponoči delovale pri njegovi osvoboditvi.' uničevati zadnja sovražna opo-Ce bi storili nasprotno, bi bilo ' rišča v njem. Sovražne čete smo
Pri prodoru v mesto so našim enotam olajšale nalogo oborožene skupine protifašističnih borcev, večidel delavcev, ki so pod vodstvom Vladimira Periča-Valtera udarile po sovražniku. Do jutra je bilo mesto osvobojeno. V teh bojih je padlo kakih 700 borcev in oficirjev. Padle so dragocene žrtve, da smo lahko prodrli v mesto. Sovražnik je imel v teh bojih kakih 15.000 mrtvih, ranjenih in ujetih vojakov in oficirjev.
Napočil je krasen sončen dan 6. aprila. Tega dne pred štirimi leti so padle tu prve nemške
koristneje. Sprejeta zahteva glede sodelovanja kraj iških enot na področju Sarajeva je bila združena z naoomimi pohodi in boji,
delno ujeli in uničili, delno pa so jih dni ge naše enote zasledovale in uničevale na cestah v dolini Bosne.
1 ,
mmm
Del Sarajeva
bombe. Od takrat to mesto ^ imelo več miru. V njem so , v tem času menjavale in s^oZ.^, so šle mnoge okupatorjeve e n«e V njem so pripravljali ofenzive proti naši vojski. njem so ljudje trpeli in se ^ rili. Mnoge protifašiste in r. ^ ljube so ustrelili, internirali mučili. Se vidne sledove nja in ubijanja smo našli teh stanovanj Pavel ičevih PfL. laščencev Luburiča in Tam smo našli še mnogo Nobena sila pa ni mogla žilavega odpora. Mesto je oSZ^o ponosno do konca, saj je ?v. takšno tudi v dneh srditih boJ j0 Zato nas je Sarajevo tako in prisrčno sprejelo. Na ta so čakali Sarajevčani štiri Sarajevo je ves čas vojne šiljalo našim enotam mnogo DjL cev in oficirjev. Njegova P31))) ska organizacija je vzgojila dala iz svojih vrst takšne sto0 f kakor so bili SLaviša Vajn ’ Pavle Goranin, Slobodan Vladimir Perič, Branko novic,. Avdo Hodžič, Milino Cvitkovič in mnogi drugi. Vsi hoteli priti v svobodno mesto, * bi videli, kako vihrajo po uUc rdeče zastave, padli pa so ško za veliko delo — za svobo0^ Po sarajevskih ulicah so se sr čavali borci raznih enot, ki ■ sodelovali v njegovi osvobodi^ Razvili so zmagonosne zastSo-svojih slavnih divizij, okrog *■ terih so prebivalci z vojaki plesali bratsko kolo in pesem svobodi.
General Radovan Vukanov'
it
SREDA, 6. APRILA 1955
LJUDSKA PRAVICA«
5
V LJUBLJANI BODO 26. APRILA ODPELI MUZEJ NARODNE
OSVOBODITVE
Zakladnica pričevanj
o narodnoosvobodilni borbi
Čez dobre tri tedne, 26. aprila, bodo v Ljubljani v Cekinovem gradu odprli Muzej narodnoosvobodilnega boja. Tako bo Slovenija dobila zakladnico pričevanj o osvobodilnem boju na naših tleh. Doslej je bila naša ljudska revolucija s te plati prikazana samo na razstavah, ki se\eda niso mogle dati njene celovite podobe. Zdaj bomo dobili obširno zbirko dokumentov o tem razdobju naše zgodovine, ki bo urejena po sodobnih muzeoloških vidikih in načelih.
51
TEKMOVANJE »DESET LET SVOBODNE GRADITVE«
SKICE IN PODOBE IZ SLAVONIJE
(II)
Zaht,.v:,i! - Muzeja ni bila lahka stvar, časa. M»_ ,e «hko truda in še več
bilo' trpi? Ci	dokumente	je	uuu im, uaije ai uuu&u.
Ije. Nai besedno izkopati iz zem-, ogledal originalne dokumente italijan-zerir-n . ?lmenimo pri tem samo luav-, ske policije o raznih trosilnih akcijah
Prav nazorno so na zemljevidu pri-časa vi J' ’cllh« truda in še več! kazane prve partizanske formacije v bilo trebil ,llre(lmcte.i dokumente je letu 1941, dalje si bo obiskovalec lahko
Tako je naneslo, kakor se zgodi ja vedno boljši in je srečen. »Zdaj vsakemu potniku. Najprej zadene vam i-iora nekaj strašno manj-ob zavest' ljudi. Začuti jo takoj, ko | kati. Fan: 'lčno so se ji širile oči. pride v stik z njimi. ^	ir.oem ji mogel dopovedati, da mi
O dveh ženskah pišem v tej skici nič ne manjka, da je sreča subj. -s poti: o neki Grkinji in o neki Sla- tivna. »Glejte tele štiri tovariše, na vonki. Razlika med njima je Grkinji primer! Nikdar jim še na misel ne dala mesto v	zgodbi.	j pride, kar imate vi za najvišjo	sre- | spoznal.
! čo. Vseeno jim ni videti, da bi	bili '
GRKINJA	j nesrečni.«
Sedela je v kupeju pri oknu. l’a j-‘ ,^ar naprej gostolela. K Lepuškasta ženska blizu tridesetih, sreči je prišla moja postaja. Babni-it w* ________ i s..:. i _____________:	.	na hi mp še spreobrnila!
zerico „ ™l,u,iKU Prl »em samo mav-, ske policije o raznin irosnnin aitcijau ------------------------------------------------------------------       -
licroi I°’ s, katero se je bil narodni j članov OF, izvode »Slovenskega poro- y Miinchenu končuje visoko peda- ca bi me se spreobrnila!
..... Lacko. ,»	   i...	^i,„,	:	goško	šolo.	Doktorat	pripravlja,	Vinkovcd	so	veliko	železniško
Pri kosilu se mi je že mudilo, hodi k maši. 2e vidi, da gre življe-
Malo sem moral čakati* kot je v nje napiej, moje kot^ njio™.	*
.—,	.	.	i	koli me ne sili. Mislim, ua sam uo-
gostiščih tud. pn nas navada, toda saJno u navade.«
potolažil me je natakar s ponnrlj,-	bUo	vse tQ
vo frazo »sad je, samo sto nije«. Se	J človeško! Nič ianaticno-
bolje m. je del njegov odi,črn te- P	naazemskega žarenja, ki se
lečj, »perkelt«. No, m tam sem jo • mknog,ede sprevrže v ne-
cn/vmo I
SLAVONKA	strpnost in celo zločin, kot ga po-
znamo iz minule vojne na domačin Malce široke ličnice je imela, le- tleh in kot so ga pod firmo usta-pe temne oči in obrvi in fino izre- ško-katoliško N l)H spoznali tudi v zane ustnice. Nevelika itn gibke po- teh krajih pokoljev nad pravoslav-
in nekatere primerke | čevalca« iz tega leta in podobno,
Posebej so zbrani razni predmeti za
oro/ii d i , ’	ut-Kaiere primerKe
je bila ®“or;skega bataljona. Pri tem
V UI1° Zlasti v:.7..n	  i.:
stave je hitro stopala poleg mene, nj,m srbskim prebivalslvom. ko sva jo ubirala proti oddaljeni Nato se je zasukal pogovor na
je EH* * fototeka muzeja, ki še nMn„ Posnela mnoge, do nedavna “eznane fotografije.
‘n	zavzemal prostorno avlo
mfliii? i dvoran. V avli je v sre-Tita mentalen bronast kip maršala Pri vhrwi° P°is^ra* Antuna Auguštinčiča. v°lacionnpni ,r®2stavlieno gradivo o re-Koslaviii #. dejavnosti v predvojni Ju-	^
v	španski	b* S° .sodeL(,)-	primerke	orožja,
°do ija	r 4	.	Vojni,	lil	l	Zanimivi	so	izdelki	ilegalne tiskarne
?arveČ	tudio *°t°grahie iz tistega časa, j	»Podmornica«, med	katerimi	bo	vsekakor
partije	tisk inSIrl? k1. dokumenti ° boju	vzbujala	največje	zanimanje	pesniška
leiaKi.	,	i	zi,irita Mateja Bora »Previharimo vi-
prve partizane*in ilegalce.	,zdaj za dim zdaj za mraz in je to	dani	bila	šala	ko	sem on 1-
V vitrini ob steni vidiš besedilo i kazala s pol šaljivimi »komanda- naJ le» aa *** 01la *aia, 50111 °P 1 i Partizanskega zakona iz 1941, dnevnik,	sui^	jih štirje smučarji in dne zagledal možakarja v pravih
komisarja kamniškega bataljona^ za- . ^	;vvrvAvnl; ,n ^ '„nvpn lesenih čolnih. Celo moje gojzerice
Diske' narodnega hemia Maksa Perca,, jaz za šalo izvrševali in se zraven . J	.
nemške dokumente o vstaji na kamni- j široko smejali. Zamerljiva ni bila. je gledal s pomdovanjem, ko je o-noHrorin. italijanski grafični Dre-	:„ _ *: i—:
navodilo nemškega generalštaba za borbo proti partizanom ter najrazličnejše
škem področju, italijanski grafični pre- j$ijska]a je z živahnimi rjavimi očmi potal tam c-koli izložbenih oken. V gled akcij OF v maju, jnrnju m juUju,	kar	j	jit	hetda	ve-	srddišžu. je trgovmlca pri trgovim-
deti, kaj :	kdo rekel. Končno se ci- Vel,ki konkurcnU »Napnjed« IZ
je pričela celo učiti srbohrvaščine, Zagreba, »Varteks«, Borovo in dru-
dokler se navsezadnje ni utrujena S1 imaJ° lePe *oka!e. Nizke hise ši-prepustila sanjam na kolesih.	roke tUice - tu tlakovane ah asfal-
v f,.	K	tirane. Kioski z dnevniki m tedniki
^ It	Zb“l:	! dokazujejo, da je ljudstvo na teko-
DPorah1ii^f vdolbini obakraj avle bodo barje«.	. .	,	.	.
Kalna til • eni bo rekonstruirana ile- Med drugimi predmeti vzbuja po-pirotehniL-11 v. drugi pa ljubljanska j zornost radijski sprejem•**'
®elavnii»i S* ^ delovala v pasarski j karjevega bataljona,^ ki °lici v .av.^e Mencejeve v Medvedovi Ijal1 y boju v Dražgoš delovali	Prvih	dneh vstaje	^ in dve vitrini si
Dražgošah v decembru  , ..._________ trini	s klišeji za pona-
rejanje formularjev okupatorskih izkaznic in drugih dokumentov s ponarejenimi pečati, kar vse je bilo delo ilegalnih tipkarjev.
V tretji dvorani bo prikazano razdobje od leta 1942 do konca roške ofenzive in do ustanovitve prvih brigad in pri tem tudi delo OF v Ljubljani. V četrti bo zaobseženo razdobje od ustanovitve prvih štirih brigad do Kočevskega zbora, v peti pa od Kočevskega zbora do osvoboditve.
‘delovali li 1	• prvin unen vstaje
akcije eKsploziv za razne sabotažne
boja * nnCaH^e 1Z narodnoosvobodilnega ljeue v s*ovenskih tleh bodo razstav-^Voranah Sm° Že re*cti, v petih velikih s^ega _iV .Prvem nadstropju muzej-^cQa *®pja. Prva dvorana bo posve-P°ftreti K1 .herojem. V njej bodo r°jev vp •! * ln živih slovenskih he-yalci’lai,i.V1^tnnah pa si bodo obisko-aniform„ °^iedali nekatere predmete, nJa nanje °rozje in drugo, kar spomi-
h razHnif; dvorana bo obsegala gradivo Ta	“^rca do konca leta
Zdramila se je tudi Grkinja ostati ; ^	^la<lina	kupuje	ča.
so se spali. ledaj s« je med nama s0l_ise se gne;c pre(j kini. Kočije zače: pogovor, kakršnega ne b, pn- ^ pol ure kak avto Nar<xlne
čakoval. Med drugim sva se menila nojB p0sebno ženske. Moški s čr-tudi o solstvu in zvedela je, da se v nim. koni4astimi kučmaini in z br. naših šolah ne poučuje verouk.To k;> q nekajkrat bi me ^ strahu jo je dvignilo.	i	skoraj kap! v obrazih jim bereš
»Um Gottes Willen!	na	kakšni	j	porekfo:	hrvaško, srbsko, turško,
osnovi pa potem vzgajate	otroke	j	nižinsko,	primorsko, hribovsko. Še
in sploh državljane?«	j	pre<j sto	petdesetimi leti je bila tu
»Božjo zapoved zamenjuje dolž- turška oblast. Pet let po njenem nost do družbe, ki naj z zakoni odhodu je nekdo pisal novi avstro-°MuzejiT* se je posrečila zbrati prav uresniči ljubezen do bližnjega. To ogrski oblasti, da pod njo ljudstvo zanimive predmete, ki ponazarjajo osvo- j je j)0;j realno kot tisočletno pridi- še slabše živi kot pod Turki. Od bodilni boj v teh razdobjih. N o™e"'- ganje, ki ni za las spremenilo staro teh trpinčenih prednikov so tile mo te .razno orozje, itev.lne fotografije,	družb(}	,	^	VI	lih	W,,tem
dnevnike, dokumente o prvih^ korakih ljudske oblasti, najraznovrstnejše izdelke partizanskih delavnic, partizanske lutke, kostime Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, pa če ho-
^arčniV*,!So razstavljene fotografije o ^ n m en ti "frustracijah v Ljubljani, do-°^?oditi’ » Pricai°> da je moral Hitler Polnitev S??4 dogodkov 27. marca iž-, v nanad n« ,,a *Barbarrossa«, se pravi, lisca na os}
Paki in Bal,kan* Dalje so tu razni le-« cete - vizitko in čepico komandanta cije v ra^S»asi iz prvih časov okupa-1 italijanskeg
možje, tele žene, ki jih srečujem
Mislil sem, da se bova bolj ali : lepega marčevega dne 1955. leta, manj resno pogovarjala, da bo vsaj podedovali svoje ustrojene obraze, priznala, da boga ni mogoče razum- Res so še tudi danes nekateri iz-sko dokazati še celo ne njegovega ključno samo starejši, slabo oble-vmešavanja v notranje zadeve pre- čeni. Tamle prihaja skozi vrata pri-hivs»lr.pv Zarnik* Pa nisva Drišla do leten možakar. Sklanja se in potr-
c,Je v VJ6'084 12 prvin časov okupa- »talijanskega Iconcentracijskega tabori-
ki°s’k	tej,..dv°rani so rekonstruirali j §ča na Rabu Enza Cujulija.	xi ^
katerem pHea s fašističnimi lepaki, na Nedvomno bo Muzej narodne osvo- bivalcev Zemlje. Pa nisva prišla do	.
i-«i so ze vidna znamenja odpora, boditve dragocena zakladnica dokumen- resn<»ga razgovora Takoj je »UgO- pežljivo privezuje podplat 11 gor-m , rlJem_ »OF« ali »Boj- tov o ljudsk^ revoluciji ja Šišenskem.	da m<>ram m ze!o nesre. njemu delu čevlja. Ta je pa revež!
0,i>'aiu z °B*jeni »OF« ali »Boj- tov o ljudski revoluciji na »lovensi “ lepak“...ki vabi na neko Zbrani predmeti bodo živo ponaz stavUeni	Pnrei?itev. V vitrinah	so raz-1	zarodek, razvoj in zmago	narodnoo-. ..
8 članki	£?VO(h »Slovenca« in	»Jntra« !	bodilnega boja v Sloveniji,	prikazali bo
ste r TV	.V pričajo o izdajstva	sloven- I	do sile, ki so to revolucijo	pripravile i
'J*‘.	|	privedle do zmagovitega konca. s ''
po vojni v Osijeku skoraj rejenih in v letošnjem proračunu je spet toliko kot nič za stanovanj-; ske stavbe. Življenje je pa kratko. Ce leta in leta zaman čakaš na majhen, skromen življenjski prostorček,
je zapravljeno. Pomislite, kakšna
sreča bi bila na primer zame, 6e bi se lepega jutra zbudila v svojem stanovanju! Kaj bi dala za to!«
| Zdaj so tudi njej žarele oči. Videl • sem, da jo je vso prevzel njen osebni problem. Ampak ta problem ni v zraku, vprašanje njene preproste sreče je otipljivo boleče.
, »Delam,« je pripovedovala, »<v t sindikatu in v terenskih orgamiza-| cijah, toda včasih se mi sploh več ne ljubi, ko vidim, kako je. Potem pa spet pozabim in delam, ko da mi nič ne manjka. Zanašam se, da bo hitro rešen tudi ta problem, ko se ga enkrat lotimo. Upam, da se bo naša stiska začela reševati že v najkrajšem času.«
Pa se mi je nenadoma vsilila pri- ! To je, kar veruje tole slavonsko merjava med Grkinjo in tole našo dekle: v veliki težavi veruje v živ-Osiječanko. Začelo me je zanima- ljenje, ki ga ima pred seboj. Druge ti, kaj misli o vprašanju, ki je bilo I vere ne potrebuje, tako pri srcu Grkinji. Morda je to- A koliko teže je imeti tako živ-le dekle zraslo v strogem patriar- ljenjsko vero, kakor naivno, udob-halnem okolju? Ali pa je naš čas I no vero Grkinje, ki ji celo nič ne tudi njenemu znanju in spoznanju manjka, ki ima lep di>ni v Miinche-dal svoj pečat?	nu >n v Atenah! In koliko spošto-
Poveda! sem ji o onem pogo- vanja zasluži vsak naš človek, ki z
naprednim duhom kljubuje pomanj
J, S.
čen, »sehr, sehr unglucklich«. Kajti človek mora priznavati neko višje bitje. V molitvi najde uteho, posta-
P-G c&tjskišl g&Stižr a&
ali anketa o vinu, žganju in sendvičih
boi
Nag
mo •
je bil tale: obiskati
pi se •n) te. * i or 10' jfl
5	r r >b'
6 A
al°
iil»
ev-
pio
la®
'jr
or
tir
ifl
lef’
;iP’
rti'
s° 6^
3»'
re-
so
tvi’
jve
R0'
5
»OfcJT- celjska gostišča »Beli vol«, stavraJi?*’ “Branlbor«, Ljudsko re-stavrac'i V zidan*kovl ulici in »Re-V vsaki0* pri stadionu Klaflivarja. boa0 bomo ugotovili, kdaj nas ttaialo FaSali’ ka' ho6emo> koliko bo T1:lm bodo naročeno pri-Ho . 0am bodo prinesli dobro vl-01ilož(!n*?an,’e ali n<-‘, in koliko bo v lje važn	obloge. Ker je Ce-
^tlCn ° ^ulturn°zgodovinsko ln tu-Ua	»eoišče, si nismo mogli kaj,
vpraS . bodali k anketi še nekaj stom« k	bUo	prav,	bi	»turi-
v	Smo	bili’	strežno	oseb3e
dat j , Sostišgih moralo znati pove-* so:
tov^^ene lobanje celjskih gro- Pri Braniborn nam je stregel Pri Belem volu nas je natakarica VaJ1 (§e k modrosti, ki so nam jo vil- Jože Ušaj. Cez dobre pol minute Cilka Teržan brz ko smo prisls, ajo „v osnovni Sol,, se lahko spomni- je bil že pri naši mizi, naročeno vprašala, kaj želimo. Po osmih 50 v eni izmed ccljskih cerkva); pa nam je prinesel po eni minuti, minutah smo dobili naročene doki ‘ ,kj® so v mestu še vedno ostan- čeprav je imel obilico gostov. Vino brote. Črno vmo, ki smo ga do-stoi. ^nj^ga mestnega obzidja (cn je vsebovalo 10,4 maliganov in bili na mizo, je imelo 13,7 mali-c«, rt, aa vogalu Razlagove uli- tudi enako vino v kleti je imelo ganov, medtem ko je enako v * 1^1’	sestavni	del	celjskega	prav tako moč. Kuhano žganje pa kleti imelo ^ ^h^nov Kuhano
, ega gledališča)-	je bilo precej redko, saj je imelo	žganje je imelo 20,27 % alkohola.
s*A.kj(6 je Zdaj tisto	rimsko	grobi-	komaj 19,8% alkohola. Zemlje so	Žemlje so bile po M^ <Unarjev■ u.
ieti bilo odkrito	pred 2 ali tremi	bile obložene z 2,50 dkg in druga	je imela prva 2dkg sunke in let-
v S^tpetn,	z 1,5 dkg šunke. Ce si hočemo	ne salame, druga p_a koma,_ 1 dkg
Sele potem vidim, da je prišel iz gostilne. Revščina se poslavlja iz tega kraja. Raztrganega fanta ali punce nisem srečal.
Na obhodu ugotavljam, da so ljudje prav po staromodno vljudni. Kogarkoli kaj vprašam na cesti, mi pravi »gospon« ali »gospem dragi«, lvaj bi jim zamerili Socializem nima škode od tega. Mislim si pa: tu mora biti družabnost doma. In je res, če sklepam po živahnosti najrazličnejših društev. Vsako nekaj prireja: nogometni klub »Dinamo« vel ik o zabavo, ribarsko društvo »Priroda« letno skupščino, zvečer je boks-tekma s Pančevim, namizni tenis tekmuje v okviru »rad-ničkih sportskih igara«, šahisti tudi, predavanje ima »Narodna tehnika«, kegljaški klub prireja nagradno tekmovanje in, pri moji veri, celo »Planinarsko društvo« obstoji tu. Gimnazija slavi 175 let življenja. Ce se spomnim še slalngr ga amaterskega gledališča, tednika Vinkovačke novosti« m literarne revije »Lirika««, sem omenil nekaj stvari, kd človeku padejo v oči na kratkem sprehodu.
voru. Ko sem videl, kako se je za čudila in nasmehnila, sem vedel, koliko je pri njej ura.
»Bogami, prvikrat sem o tem razmišljala že prav zgodaj. V šoli smo
kanju v naporni borbi za boljši, socialistični svet!
Tudi ta človek je plod desetletne svobodne graditve, njen prvi
se učili pri zemljepisu eno, pri ve-1 uspeh, Iti sem ga srečal tu doli.
l^veno
tpetru (po obsegu in lepoti Z *»u «*»&	—	—------ . v, . s • . •
Stru, -;-o	v	niši	državi, bo rekon- ogledati lobanje celjskih grofov,	(nabavna cena vložka in zemlje
400 na istem	mestu)	nam je svetoval v muzej in nam	8 din). Na vsa tri vprašanja je
tudi povedal, kje je. Na vpra-	odkimala, žalostna, da nam ne
šanje o zidu in stolpih je naštel	more ustreči, in rekla, da bomo
kar 4 stolpe.	morali že koga drugega vprašati.
;• "H -
- ■■
"J?* se je nadaljevala in za-težjjo v ljudsko restavracijo.
Sai° dobili prostor in edina si, »sarir -
si- :	'	;	:
sila ^ica je komaj sproti no- Ojstrica: Čakali smo eno minuto, Ostala nam je samo <Jat{ S°stom zahtevane pijače, dobili čez petnajst minut. Vino udeleženka te aidtete: k ^ ll Smo tn mit,,.« if nrisla ie bilo enako na mizi kot v kleti, cija pn stadionu Klath^
samo še zadnja Restavra
smo 10 minut, da je prišla	je bilo enako na mizi kot v kleti,	cija pri staaionu Klad i var j^S tre-
t^*1’ in nato še štiri, da nam	žganje pa je bilo malo »krščeno«	gla nam	je Manja Velenjsek	in
stresla. Tako vino kot žganje in je imelo 36,1 % alkohola, med- nam pnnesla na mizo vino, ki je V nl^ela enako moč na mizi in	tem ko ono v kleti 40 %. Zemlji	imelo 6,6	maliganov, medtem	ko
Ker niso imeli žemelj,	sta bili nadevani z 1,5 dkg šunke,	je imelo	enako vmo v kleti	9,2
s? *>bili kruh, in sicer obložen Natakarica Mici Potočnik ni ve- mahgana moči. Žganje je tudi e ter drugi s 3,5 dkg letne dela dobro, ali so lobanje celjskih kazalo sledove vode, saj je ™
^ me. Treba je bilo dobiti le še grofov v kakšni cerkvi ali v mu- 34/o alkohola, medtem ko enako 5°V°rp- Natakarica Tončka Ku- zejn, vedela je za stolp v Razla- v kleti	Vedela	nam	je	po-
"am » n»elo povedala za govi ulici, medtem ko nam s po- vedati, so glave cebskih gro V^Pa, medtem ko na ostala datki o ostalem ni mogla po- fov, m to je bilo tudi vse. ni znala odgovoriti.	streči.
rouku drugo. Nikakor ni šlo sku- Mojo sopotnico je na, peronu v pa j. Z drugimi vred sem počasi ne- Osijeku pričakoval zaročenec, pra-hala slepo verovati in hoditi v er- vi brdavs. To bodo otroc^^bogamri kev. Oče je popustil, čeprav sam še	•	IVAN	KRANJEC
NEPREVIDNOST NA CESTI
vzrok mnogih prometnih nesreč
Med pešci, ki so se ponesrečili na cesti, je največ otrok — Lani so prometne nesreče terjale med otroki 21 sinrtmn žrtev
Kot blisk se je raznesla po poškodbah. Od 172 oseb je bilo najvažnejšimi prometnimi pred-Blokih v Ljubljani vest o hudi reci in piši poškodovanih 117 pišu V mnogih išolah so pnkazo-nesreči En otrok na mestu i otrok. To je resen pojav in bodo j vali otrokom diapozitive o poz mrtev 'drugi ranjen.	! morali o njem razmišljati pristoj-1 tivnem m negativnem ravnanju
To’je bila žalostna novica za m organi, organizacije in društva, i pešcev na_ cestah m ^bno.^V starše. Gruča veselih otrok se zla^ i>a sami staršu je bila namreč spustila nizdol po j Kje so vzroki. Največkrat
Šffi ^g=kp;edK^j £iK I sssj
ieend^SZp^St|4e	V ^ kinemat0grafih-
v sekundi se je znašel: zavil je
j okraju Postojna so prikazovali Največkrat poseben film o prometnih pred-1 piših. »Triglav film« v Ljubljani se že pripravlja na izdelavo posebnega filma, ki ga bodo prika-
ria levo in se izognil. Ali nesreča ni bila preprečena. Kamion je zadel v obcestni drog, ki je padel naravnost med otroke.
več obratno — na podeželju. J Pripravljajo pa tudi več ozkih Starši često pustijo otroke same,: filmov, ki bodo dopolnjevali pre-jih pustijo v družbi s sosedovimi davanja in razgovore	s starši in
otroki itd. Otroci pa si večkrat j otroki na podeželju	o vzrokih
izberejo za svoje igrišče prav| prometnih nesreč. Posebno je . cesto . Zamaknjeni v svojo! važno, da otroci, (zlasti velja to V Bohovem na Štajerskem je	. lete€1 za 0bročki, oglušenilza starejše pionirje) dodobra	spo-
bilo še huje. Pod avtomobili na |	^	k’riJla ^ vika v raznih igrah, S znajo prometne	znake,
glavni cesti je našlo smrt ali do-	spi0h ne zmenijo za Veliko zanimanja za take razbilo večje poškodbe	mnogo	otrok. • vozila večkrat gre otrok na cesto govore je bilo opaziti	zlasti med
Nesreče	so	se	kar	vrstile.	Iz	sole j šolo ali kamorkoli) razigran, I samimi otroki. Otroci	so si, ogle-
y Senožečah na Krasu je razigran j raztreserlj ^to pa ne pazi, ne po- dali motor, šli so s prometnikom in vesel deček planil po konča- j sluSa> ne ozre se na desno ali na na cesto in sami poskušali dajati nem pouku naravnost na cesto in i levQ kadar prečka cesto.	znake mimo vozečim šofer jeni,
v tem trenutku je bil pod avto-:	ukrepi	za	preprečevanje;	gledali so slike in diapozitive o
mobilom, ki je privozil mimo. i nesrej?	,	pravilnem in nepravilnem pre-
So to zgolj slučaji? Nesreče i odsek za promet pri Držav- hodu čez ceste, sami so ugibali, so bile in bodo! Res. Toda podat- nem sekretariatu za notranje za- kdo je krivec prometne nesreče, ki, zlasti iz lanskega leta, doka- I <jeve Slovenije že dalj časa sode- j sami so postavljali ustrezajoče zujejo, da je med žrtvami pro- iuje v tem smislu z Društvom prometne znake ob cestah in po-metnih nesreč največ otrok. j prijateljev mladine. S pomočjo! dobno. Taki, otipljivi primeri so Med šestindvajsetimi smrtni-	prosvetnih in šolskih organizacij, najbolj poučni,
mi žrtvami, kolikor jih je bilo	je	bilo po okrajih organiziranih! Vsi ti napori	pa bodo	dosegli
lani v Sloveniji, je bilo nič manj že nešteto predavanj in razgovo- svoj uspeh le, če se bodo razen ko 21 otrok 80 % je bilo torej ! rov z učitelji. Zlasti je bilo mno- prometnih organov, organizacij, otrok ki so padli kot žrtve pro- do doseženega v okraju Postojna, društev, učiteljev in vzgojiteljev metnih nesreč pod motornimi in Tolmin, Gorica itd. V Ljubljani zanimali za ta problem tudi sami drugimi vozili. Približno enako; so pravkar končali seminarje, na j starši, stanje kažejo številke o telesnih katerih so pionirje seznanili zl
K. M.
6
C KULTURNI OB ZOBNIK^
SREDA, 6. APRILA_gg
NOVE KNJIGE
TRIJE ZVEZKI PRAVLJIC
Mariborska založba Obzorja že Kot 27. zvezek zbirke je izšla dalj časa z uspehom pošilja na | knjižica »Pravljični svet pod Garo«, knjižni trg drobne zvezke pravljic J ki sta jo skupno napisala Janez in pravljičarjev iz vsega sveta. Med te j Marija Švajncer. Gara je hrib na svetovno priznane in slavne avtorje Kozjanskeip, kakor pripominjata uvršča od časa do časa tudi kako , avtorja v opombi, in iz tega zača-slovensko delo in tako smo pred ' ranega sveta diha nekaj pravljično-
kratkim dobili tri knjižice slovenskih avtorjev.
Wide	Sc
da ali ne?!
Zraven še nekaj besed o kulturnem predvajanju filmov
sti tudi v pravljice Janeza in Marije Švajncer. Kljub temu se bralec ne bo mogel docela otresti občutka neke prisiljene narejenosti. Pravljična fasada se namreč dokaj hitro razblini ob nekoliko preočitnih moralnih namigih, ki jih avtorja preveč šolsko servirata mlademu bralcu.
V
IZ ALBUMOV NAŠIH UMETNIKOV
tendenco, ki jo je pisatelj uspel odeti v fabulativno dokaj razgiban okvir. V zadnji izmed objavljenih pravljic, v »Ošabnem mehurčku«, jr čutiti težnjo po nekem novem prijemu, ki bi se naj izognil konvencionalni šabloni fevdalnega ansambla in kostumerije v dosedanji pravljičarski praksi. Poizkus je vreden potovale, izvedba pa ne: preveč je suha in abstraktna.
Ce se ozremo na celotno podo- i bo pričujočih treh zvezkov, bomo j ugotovili, da marsikateri zgodbi, ki j smo jo prebrali, manjka osnovni j element pravljičnosti: živa fantazi-!
.	_ ,	,, , , ja. Preveč je suhega moraliziranja
JO. zvezku je Oskar Hudales ; (razen prj Hudalesu), preveč dvig-zbral štirj pravljice, katerih snov i njenih prstov in preveč — logike, je povzel po ljudskih motivih, in Kljub temu je založba storila prav,
jim d od Al še eno z naslovom »Pri- ! da jih je uvrstila v svoj program:
Ugotovljeno jo bilo že, da terja P°ve<i,ca ° pripovedkah«. Prve štiri za dobro knjigo se j-e treba najprej Wide Screen ali »široko platno« — zgodbe se v vseh treh prdčujočah ; nekoliko opogumiti in kadar vidijo najnovejša^ tehnična pridobitev ljub- 2Vezkih najbolj približajo pojmu l svoi° beseck) natisnjeno, avtorji po ,
1 navadi dobe pogum!	—n	|
1 jonskega kina »Union« — tudi pri-	...	T	.	..	.
merne tlim««, za predvajanje. Ce upo- ' ^pravljica«. Izvirnost ali neizvir-stevaino stroge kriterije, potem ne- nost motivike tukaj ni prvenstvene
dvourno dnu, da še daleč m vsak fiim
ga pomena, važnejša je fantazijska
primeren za proizvajanje na širokem platnu. Samo en primer:	odličen	barvitost, ki Je najdemo v Hudale-
‘SiT.KSi.f r?; ^ pravljicah neprimerno več primeru predvajanja na širokem plat- j kot pri zgoraj omenjenih avtorjih.
°ib skratno P»Ye‘čanl> »Pripovedka o pripovedkah« neko-nemtimni m zgolj, recimo, nekakšni ...
»muskulatumi* sirki mnogo izgubil h ko izpada iz tega okvira, mnogo e*teS£Ji uor^^D^vi^v?* ,m Primernejše mesto bi našla kot takšnem platnu pridejo predvsem uvod v kako antologijo pravljic, lilmi zunanjih, akcijskih kvalitet, _	..	,	.... .	-
kamor v glavnem prištevamo z go- Drago Vresnik v knjižici »Čarov-doviuske, iantastične, pustolovske, ni ključ« (št. 3$) objavlja tri prav-kavbojske m eventualno tudi krmu- ...	,	J	J	v
nalne lilme, se pravi tilme, katerih ljice, za katere je značilno močno značilnosti so panorama, dinamika racionalno dogajanja, vnanja napetost, filmsko
'JM*1
mm
Veno Pilon: Ljubitelji »umetnosti«. Lanska Pilonova razstava v Moderni galeriji je pokazala njegovo obsežno grafično delo od početkov do današnjih dni. Poleg listov, ki člo-Vcško iskreno in toplo opisujejo življenje siromakov in drugih izobčencev družbe, so prav posebno privlačevali obiskovalce izredno neposredni in prepričevalni prizori iz vsakdanjega pariškega življenja. Pred nekaj leti je Pilon izdelal venec grafik, vrezanih s suho iglo, pod skupnim naslovom »Mont-parnasse«.
Predavanje Rodoljuba ČolakovičS
Podpredsednik Zveznega
nega sveta Rodoljub Čolakovtfi*
 	.	TVy>
predsinočnjim predaval najtv
lavski univerzi v Sarajevu družbeni vlogi književnosti.
Prod obletnico smrti V. Majakovskega .
V Moskvi se pripravljaj0,®? proslavo 25-letnice smrti so^ skega pesnika Vladimira
kovskega. Glavna proslava b°jJ?
14. aprila. V dvorani sovje' sindikatov bo komemoracija, državnega turiiw»ia
vrtu državnega Muzeja kovski« pa bodo odkrili spomenik.
Prihod avstrijskega skladatelja
V Beograd je prispel avstr1-)' ski skladatelj E. Ch. Scholz,
fesor dunajske glasbene
akade-
mije. Med bivanjem pri nas
to (
ra-
I prof. Scholz izvajal v našernj"
I diu klavirske skladbe	;
avstrijskih skladateljev in pr®0*!
I val o sodobni avstrijski
Razpravljanje o kulturi pri sosedih
V marčnih dneh je v republiki
Avstriji izpodrinilo razpravljanje o kulturi za kratek čas ostala vprašanja. Mnenja bo so križala že, ko &e je bilo treba odločila, ali naj Burg-
th&ater pripravi za otvoritev obnovljene luše Egmonta (Goethe) ali
jedro
Kralja Ottokarja . . . (GriJIparzert).
I Zmagal je ob mnogdh pripombah humanistično avstrijsko - domoljubni Grillparzer.
Vodstvo Burgthoatra je moralo nekajkrat izmenjati svojo stališče. Odločil je minister za prosveto (Avstrijska ljudska stranka), kar je tudi Z& nas zelo zanimivo. (Kako nenavadno in administrativno poseganje na kulturno področje! Le mimogrede v premislek, za tiste piri nas, ki 6i kakor »mali Jurček« zamišljajo kul-
zapadnih demokra- vse dosedanjo prizadevanje
turno politiko . .— -------------------------------------------------------------   ,
tičmih deželah).	i	cialistov kakor koroške dežrf®®;^
Še širše kroge je zajela razpra- j (s socialistično večino) na kun*1* va o kulturnih vprašanjih, ki jo je področju.	v	Qtr
sprožilo vodstvo Socialistične stranke	| y	desetih, povojnih letih
Avstrije. V svojem govoru pred so-	lovcu	obnovili koncertno hi
ciaLističnimi novinarji in pisatelji je	sirali	izkopavanja na Magdaieu^j
minister Waldbrunner kritiaural, da v	KU> razširili deželni muzej,^
časopisih kulturne rubrike zaostajajo da obravnavajč celo
lelinična. spretnost. Pri tem pa pridemo do ugotovitve, da smo tako pravzaprav izgubili kino »Union« kot kino, ki naj bi bil reprezentativna dvorana (kot najlepša v mestu) za predvajanje kvalitetnih umetniških del, kajti omenjene vrste filmi praviloma ne spadajo med najboljše. Bodočnost bo morda prinesla še kake spremembe, kajti Wide Screen v »Unionu« smemo tretirati šele kot poskus, ki vsaj doslej še ni obžalovanja vreden, v kolikor seveda ne bodo v »Unionu« vrteli samih slabih kavbojk 111 kriminalk, ki — nedvomno — na širokem platnu prav toliko pridobijo kot umirjena, »nedinamič-na«, resna umetniška dela izgubijo. Prav film »Zenske prihajajo«, ki ga vrtijo v »Unionu« te dni, se mi zdi zgleden primer filma, kakršne naj bi izbirali za predvajanje na širokem platnu. Od izbire filmov pa bo nadalje odvisno, ali se bo Wide Screen v »Unionu« obnesel in ali bo kino »Union« še naprej ostal v vrsti uglednih kinematografov.
Pa še nekaj besed o sami projekciji. Gotovo drži, da je v »Unionu« projiciranje v glavnem pazljivo, vsaj odkar je uveden Wide Screen. Gre pa še za nekatere nedostatke, ki so na širokem platnu še tembolj opazni in neprijetno vplivajo, pa najsi gre za slikovno projekcijo ali pa za zvok. Zgodi se na primer, da med predstavo na lepem začne brneti v zvočniku. To brnenje traja včasih kar skozi cele prizore (najraje tam, kjer zvočni trak predvideva tišino), kar kajpada občutno moti gledalčevo vživetost v dogajanje. (V drugih kinih se ista neprijetnost pojavlja včasih še v veliko hujši obliki, doživel sem že od začetka do konca »brneče« predstave, in četudi je to kdaj opravičljivo zaradi morebitnih objektivnih razlogov — okvare in podobno —, potem je pač treba odpraviti te razloge, če ne gre morda samo za večjo pazljivost. Takšno brnenje je še tembolj neprijetno, če je jakost tonskega predvajanja prešibka — pomanjkljivost, ki jo pogostokrat zasledimo zlasti v kinu »Sloga«.) Mučni so pa zlasti »dvojni prizori«, do katerih pride med dvema zvitkoma filma. Film mora teči neprekinjeno, prehoda inqd posameznimi deli filma bi gledalec, če le mogoče, niti ne smel opaziti. A v resnici? Nenadoma zagledaš na platnu dve sliki, čakaš skoraj četrt minute, dlt se dogajanje »izčisti«, zraven pa veš, da so te morda prikrajšali za cel prizor. Tu pač ni krivda — kakor tudi ne pri nenadnih zatemnitvah slike ali pa pri premikih slike, ko se gredo podnaslovi skrivalnice in jiii prijkliče šele žvižganje najbolj ogorčenih gledalcev — v objektivnih razlogih, marveč v malomarnosti, za katero je treba najti zdravila. Od zgledne projekcije mnogokdaj zavisi dramatična moč filma, zlasti pa je od vzornosti projiciranja odvisna učinkovitost delno že itak pomanjkljivega Wide Screena (rez slike), kajti pri nenavadno velikem obsegu platna so slabosti v predvajanju filma dvakrat bolj drastične. In še to: naj se vsak film zvrti v celoti. Pri filmu »Zenske prihajajo« je po napisu »Konec« še nekaj metrov filma, ki nam v slikah
IZ ZAKLADNICE SLOVENSKE UMETNOSTI
« , S ^
Marko Pernhart: Cerkniško jezero. Znameniti slikar panoram, slovenski rojak s Koroškega, Marko Pernhart (sam se je tudi včasih podpisoval: Pernat) je izven Koroške naslikal celo vrsto panoramskih podob, tako n. pr. razgled s Triglava na vse štiri strani sveta, panoramo s Stola, z Mangarta, Šmarne gore itd. Poleg teh bolj dokumentarnih, kot zgolj estetskih slik, je pri nas po-gostoma slikal tudi čiste pokrajinske slike, tako n. pr. v okolici Ljubljane. Iz te vrste njegovega delovanja je tudi naša podoba, ki kaže Cerkniško jezero z vasjo samo, v ozadju pa notranjske hribe s Snežnikom. Slika visi v Narodni galeriji v Ljubljani. Isti motiv je Pernhart izdelal tudi v znatno manjšem formatu in ga zdaj hrani NUK.
za politična mi, kriminalistiko obširneje kot pa kulturna vprašanja. Omenil je nadalje, da so se tudi nasprotniki potrudili in sledili socialistom z anketo o kulturnih vprašanjih; to tekmovanje pa vsekakor pozdravlja.
Kulturno anketo socialistov je z uvodnim referatom otvoril mestni svetnik za kulturo dunajskega mesta Maindl in med drugim ugotovil, da so avstrijski ljudje uporabili v lotu 1*153. od celotnega narodnega dohodka 52,7 milijard celih 12#/# za nabavo alkohola, tobaka, kave itd., medtem ko so upoi*abi‘Li za kulturne izdatke le 4,1°/«;
Zaradi tega, je zaključil, je nujno, da socialisti vzgajajo v ljudeh, kakor so nekoč vzgajali razredno zavest, danes — kulturno zavest.
Nadalje je sekretar za vzgojna vprašanja v Zvezi avstrijskih sindikatov Senghofer svetoval decentralizacijo ljudske prosveto. Na podeželju je treba poskrbeti, po njegovem mnenju, za materialno osnovo z gradnjo kulturnih domov; v teh naj bodo prostori za gledališče, koncertno dejavnost, film, predavanja, biblioteko, laboratorije im delavnice. Ostali sodelavci v anketi so razpravljali še o svobodi ustvarjalcev (o tem jo govoril kulturni urednik »Arbeiter Zei-tung«, centralnega glasila SP(», nadalje o nujnosti, da popularizirajo
znanost itd.
Kulturno anketo socialistov na
delovanje Zavodov ras
ciologijo in montamistično Ta^AQ^ nje, nadalje so usposobili š® L mestno gledališče.
Slednjega od nas Pa, -.01* imalo še kakšna j« kuitu^V
1  j n n	i	1-	«	d	'	l-i	1»	S	Iv	■
svetna dejavnost koroških 010 v tako bežno orisanem okviru-
Slovenska prosvetna zveza 8“ y tako prizadeva, da bi omogoča^^ roškim Slovencem čimbolj turno dejavnost. Samo v z3*, vT dr dobju je poleg domače i^rajlsAvaiijJ javnosti posredovala še irpsf ^ j ljubljanskega Mestnega gledaU<vorjj nabavo potujočega kino-prole kof<r pa bo SPZ omogočila, da bodo ■ < ški Slovenci v bodoče oskrbo*** kvalitetnimi filmi. Take so steze ^ dobuega ljudsko-prosvetnega dei Koroškem.	sV<$
SPZ prav tako ni opustila se Lj; dosedanje dejavnosti, tradid10 ^ oblik kulturno - prosvetnega (igralskih skupin, pevskih dr# skupin glasbenikov itd«)/ f
strani pa moramo omeniti,
predvsem koroški — avstrijski prosvetni dejavnosti, (na kjer živi naša manjšina) še v. dvom in nezaupanje. Komu Je, n j on a tako nuzvana *Hoimaiw> ^ (vzgoja domoljubnosti), ki jo v. $ ki meri zlorabljajo šovinistični ^ menti, kot uspešno sredstvo nomčevamje; ali želji, da bi km ^ dvignili vas. da bi zbližali v®6 stom itd alit. .	-
bo tudi bodo«*
T»	,. ,	,	,	.	Vsekakor	pa bo tudi booop^ ^
Dunaju je spremljalo vse strankino j javD(>gt na kulturnem podro«“,fS coso.pis.ie, svoje pripombe na so da- 1 Vr m 	....;monl od
oa-souisje. svojo pripombo pa » Ja- | Koroškem odvisna najmanj Jf'	nasprotniki. Krosi ()VP Učiteljev Od živahnosti.
(Avstrijska ljudska stranka) so jk^ | SPZ ki bo moraia korakati z rtu,el>i
od J
udarjali predvsem, da žele socialisti (	tako”	»"“idejnem'"kakor
kulturnimi domovi postaviti na j vasi protiutež farovž e m. Kljub takimi pripombam pa le lahko ugotovimo, !
ničnem pogledu; prav tako^pa j-rJ’ mokratičnosti tistih avstnjs^J? gov, ki upravljajo 7, družbenimi le-
stvi, jih razdeljujejo, ki>
ZAKLJUČEK IH. JUGOSLOVANSKEGA FESTIVALA ŠTUDENTOV GLASBE
Plodovi mladih, resničnih talentov
razdelitvi materialnih sredstev bi pozabili na misel, ki jo jo5|J grede zapisal avstrijski pisatcjJ Friedrich Perkonig, v svojem yp\ Koroški Slovenec; Koroška ‘JL. rovnejša brez koroških Slovele
Povratek Ane Roje
Z nastopi komornih ansamblov na matineji v nedeljo, 3. aprila v Ljubljani, so študenti glasbe zaključili svoj celotedenski festival. Začeli so Zagrebčani iz razreda prof. I. Pin-kave na tamkajšnji akademiji za glasbo s IIaydnovim godalnim kvartetom (F-dur, op. 3 št. 5). Edo Pečarič, Touko Ni 11 čič, Danici Thune in Srečko Žager so lepo obvladali tehnične probleme v soigri, so bili tudi inter-pretacijsko razgibani ln vendar tako, da so se držali v mejah Haydnovega sloga. Ves nadaljnji spored Je veljal sodobnim komponistom. Gostitelji,
 w_____________________________________    .	študenti z ljubljanske akademije, so
predstavijo igralce iz filma. Zakaj naj predstavili, bržčas v prvi izvedbi,
komponisti in muzikologi, ki s komponisti že začenjajo korakati z ramo ob rami, se tudi nahajajo močnejši, dosti obetajoči talenti; ta mladina, ko si prisvaja veličastno izročilo preteklosti, vendar s samoumevnostjo in iskreno izpoveduje svojo pripadnost k sodobni glasbi; zaveda se> da mo-
Srečko Zalokar, Vlado Požar. Po prvem vtisu se zdi, da je to delo, sicer ne tehnično, pač pa izrazno zelo zahtevno. in to v enaki meri za izvajalca kot za dojemalca. Izvajalci so storili, kar se je dalo, seveda ne morejo nič za to. da to ni muzika za nedeljsko dopoldne, ko zunaj sije
sonce. Cvetki Souček, ki je nosila_____________
glavno težo, so gotovo, ln, menim, J tovno, temveč zlasti bodo v bodoče, kadar bo pela ta ciklus, služile dobro njene izkušnje v glasbenodramatičnih vlogah, saj mora pevka v parlandu kar igrati, a »o tudi tako intimua lirična mesta, da se mora vso položiti vanje. — Zagrebčani M. Hitrec, M. Kobetič, J.
da je to razpravljanje vsaj za kratko obdobje zavzelo prvo mesto v avstrijski javnosti.
Naj omenimo končno, da je uvodni refereint napadel še »meščansko zabavno industrijo«, ki po njegovem zavaja množice. Ce naš socialistični državljan poizkuša prodirati v tak sosedni svet, potem se bo predvsem za«-čudil, ko bo zasledil, da je vodstvo Dunajsko opere odobrilo že cone za premierske predstave v obnovljeni operi; od 20 šilingov do fiOOO šilingov za sedež. Ce pomislimo, da jo povprečna plača avstrijskega državljana nekako okoLi 1000 šilingov, potem se nam bo zdela številka 0000 za sedež visoka, še višja za ložo: 17.000 šilingov.
To si lahko razložimo le z mislijo, da se bodo otvoritvenih predstav udele- j žili gostje iz ZDA, nadalje da je e' raj 10-letna restavracija sijajn
opernega poslopja zahtevala mili- j	'v	'
jardno izdatke ,in da se minuMrrpdft I tvto	vetrni	i&KV.tA
Iz ZDA se je vrnila
ugledna baletna umetnica dagoginja Ana Roje. V NeW « ku se je mudila nekaj mesfj i učila v treh baletnih šolah-
iu«koI ’ Prvi Indijec diplomirat jj mm-1 beograjski pravni Jok«*
;	,	...	...	mimogrede	Na	beograjski	pravni	faLjgrs
še vedno lahko zamislimo ob izrazu: \	n..*nnan
meščanska zabavna industrija.
j ti je Indijec Pančanan
Kor” smo razmišljali o "kulturnih ' doktoriral z disertacijo vprašanjih v državi, kjor živi tudi . ska Rusija in diplomacija v ..[it naša narodnostna inaujšina. ua« bo 1 y seVerovzhodni Evropi V
1934 do 1941«.
 narodnostna manjšina, uae bo
zanimalo še dvojo: Kulturno sodelo.
vanje Avstrija — Juffoslaivtja in do- j 1934 do 1941«.	.	jjjd1'
ramo z ljubezni jo negovati no le »ve- I žela Koroška.	Pančanan Mišra je pfvl
tovno, temveč zlasti umetno glasbo I V nekom uvodniku dožolneua a la- ; 4	v.. 4 anU-t/vrir-il na beOe
jugoslovanskih narodov. In vse to je sila socialistične stranke za Koroško Jf*:’ K1 že veliko.	Rafael	AJlcc I je zabeležil državni poslanec Sima I skl pravni fakulteti.
bi bil gledalec prikrajšan za to, da delo svojega tovariša Iz šole. Alojza | Knblček, E. Pečarič ln S. Žagar so
se seznani z igralci? Prav da se — vsaj ob na pol
bi bilo, Srebotnjaka, ln sicer ciklus »Mati« na
P
lučih v dvorani — zvrti tudi teh ne
kaj metrov, saj so zato tudi dodani ln naposled spada to prav tako h kulturi predvajanja.	Skj.
rižganih Kosovelova besedila (Mati čaka, Rl-eheplnov motiv, Jesensko jntrb, Moja mati) za mezzosopran In godalni kvartet. Pela je Cvetka Souček, igrali pa so Rok Klopčič, Slavko Zimšek,
IZ NAŠIH KINODVORAN
»ŽENSKE	PR
»Westward tho Women« (Ženska karavana) Originalno zgodbo napisal Frank Capra. Kežija: VVllliani Wellman. V glavnih vlogah- Robert Taylor, Denise Dar-eel. John Mclntlre. Produkcija; Motro-Goldwyo-.Mayer. — Podjetje za Izposojanje filmov »Vesna«, Ljubljana.
Mod filme lažjo vrste, ki pa jih njihove kvalitete vendarle osvobajajo povprečnosti, spada tudi ameriški pustolovski film »2euske prihajajo«. Po nekaterih zunanjih elementih zgodbe, po svoji, sicer nevsiljivi, težnji k akcijskemu dogajanju, naposled pa tudi po kraju in dobi dogajanja jo to wes1,ern, vendar we«tern, ki ga zanimiva, nevsakdanja in celo z nekim humornim realizmom prežeta zgodba kot tudi prepričljiva filmska obdelava odlikujeta pred mnogimi standardnimi izdelki. V bistvu precej dramatična vsebina bi lahko upravičevala celo zelo resno umetniško obravnavanje. Film (godi se na ameriškem Zapadu pred sto leti) opisuje nenavaden pohod karavane 150 žensk, ki potujejo preko neobljudenih težko prehodnih pokrajin divjega Zapa-da v rodovitno kalifornijsko dolino, k možem, ki so e« tam naselili in sl z njimi žele ustvariti domove in dru-
žine. Izvirna zgodba o potovanju teh žensk, ki na svoji težavni poti premagujejo tisoč nevarnosti i® ovir, vsebuje vrsto odličnih, v režijskem
pogledu prav mojstrskih scen, odli-	_	    .
kuje jo lepa fotografija (fiihn je bil 1 so bila vsa tudi izvrstno Izvedena.
izvajali še Casellovo Serenado r.a klarinet, fagot, trombo, violino In violončelo, ki so jo naštudirali pod vodstvom prof. F. Lliotke, Beograjčani iz razreda prof. A. Pregcrja na tamkajšnji glasbeni akademiji pa 'Honeggerjevo Rapsodijo za dve flavti, klarinet in klavir (Lilijana Zlata-novič. Miodrag Azanjac, Milenko Stefanovič in Mileva Simič) in Hačatur. Janov Trio za klarinet, violino ln klavir (Milenko Stefanovič, Alenka Uclotti, Zorica Dlmitrljevič). Vsa ta tri dela, Caseila, Ilonegger In Ilača-iurjan, tako se zdi, so značilna za svoje avtorje, obenem pa so zaradi svoje apartne komorno zasedbe tako od rok ln jih je redko čuti, da je žo njihova izvedba sama na sobi dogo-
dek, ki ga je vredno zabeležiti v našem koncertnem življenju. Povrh pa
skoraj v ceJoti posnet v naravi), omembo vredni pa so predvsem dobro izbrani in podani karakterni liki žensk, medtem ko je igra znanega zvezdnika Roberta Taylorja vsaj zanj naravnost presenetljivo nadpovprečna. Globlje umetniške vrednote bi v tem filmu sicer bolj težko iskali in film tudi ne prikriva namena, da bi predvsem zabaval. Osnovna misod o človeški volji, ki premaguje najtežje zapreke, je v njem bolj slabo izražena. neproblematična, in jo v glavnem prerašča tendenca nepoglobljone-ga, lahkotnega, dasi ne površnega obravnavanja. Neprisiljen numor, ki je dostikrat v ospredju in skozi katerega najbolj prihaja do izraza človečnostna nota, jo pravzaprav eno
Pri Caselli naj poudarim lo storitev trobentača J. Kubička, ki jo bil kos svojemu eksponiranemu in povsem solistično obravnavanemu partu. Pri Honeggerju Je bil z doseženo mehko, pastelno zvočnostjo menda na vsem koncertu najbolje rešen problem ho mogene zvočnosti v komornem ansamblu. Pri Hačaturjanu so dobro zadeli izraz te muzike.
Študentski glasbeni festival Id bil. ne lo v imenu zanimanja za napredek mladine, temveč po objektivni ravni svojih prireditev, vreden pozornosti koncertnega občinstva. Tudi tak, brez obiska, kakor je bil, je uspel, četudi brez zunanjega bleska, ker je pokazal, da lahko računamo z naslednjimi pozitivnimi postavkami
najbolj posrečenih in privlačnih po- i to, da nimamo več konservatorijev *
gl a vi j tega filma. Videti je, da so tudi slovenski prevajalci odkrili v nepretenciozni zabavnosti filma njegovo najbolj bistveno značilnost in mu zato namesto pravilnejšega naslova »Ženska karavana« dali bo-lj ve-solodgrski, pa zato bolj tipičen naslov »Ženske prihajajo«.	Skj.
delno meščansko-družabno funkcijo, | temveč akademije, na katere najde j pot vsak resničen talent Iz Se tako j globokega zaledja, že rodi plodove,
, ko vidimo prihajati in doraščatl ge-I ucracijo reproduktlveev, ki bo po i masi In znanju zasenčila najbrž vse I dosedanje; *ucd produkUvci, to Jto
Volčja noč“ - drugi makedonski umetniški fil$
Obiskal som ustvarjalce novega Medtem ko so ostali kramljati j »Volčji noči«. To je p?J- y makedonskega filma »_VoKja noče. o nezgodah zadnjega snemanju j film, zgodba o partizanih,- ^
Med njimi so režiser France Štlg- prj Glumovu blizu Skopi ja in o Lic, scenarist Slavko Janevski, ki nevihti, ki je presenetila skupimo
neki mrzli, zimski, VolU1 bM razkrijejo vse svoje cin ^ bistvo. Daleč od partizanske te ji ostalo šest partizano •
Božin, desetar, kmet lD -p omajen borec. Marko, 1 pfi' mladenič, Perun, stari L rh rastel na zemljo. Vela, m h' .
kle, »nežna či«. Stane,
isk
ra
v teinrn^
komedijant	0j>
potujočega gledališča, in
pripoved1, i <
j mož, o katerem
riš®1
Kader iz filma
da je »pred kraitkim P1’-desetino«.
Desetar gre v izvidnico. ♦Volčja noč«. Na ne vrne se v določenem ( i sliki Blagoja (Dra- Marko, njegov namestnik. - Ji gi Krstevski), Sta- ostalimi umika v temni gp nc (Trajko Corev- Pauna zadene zublodel str*’1- jj|,-ski) in Paul (Petre ne utone v narasli roki, ^ j/-Prličko)	goje doživi zlotu. Vela P'
- -	-	i	»ki
trga iz objema ljube/n'., ' lYit:
o*],
je komaj porodik«. Živa ^
je napisal prvj makedonski roman, nato Slovenec Vilar, organizator snemanja, Loza, prav tako Slovenec, ki skrbi za razsvetljavo in iiina polne roke dela, saj so doslej film snemali skoro izključno p< noči. Pričujoč je bil tudi eden izmed snemalcev Branko Miltajlovski in še nekateri.
na Sar planini, kjer bodo sne- j »V filmu bo manj s t rel j‘|
neta v tej volčji noči satn<' in Marko...	„;>■
mald poslednje prizore filma, sem 1 pač pa več partizanske ‘jV vprašal Štiglica, kakšni so nje- Upam, da bo film dober, govi bodoči načrti.	smo ga snemali v težavnih ,
Dejal mi je, da bi rad posnel liščinuh,«. mi tiho pripnvCtftkI
fiLm po svojem scenariju »Po- Štiglic. »Vse smo posnel' vest o dobrih ljudeh«, kj ga je rekoč na prostem... t'
>1*
napisal po zgodili Miška Kranjca kakor »Na svoji zemlji« ■ ■ • j, Nato sva se pogovarjala o1	h
Ptuj bo imel vodovod
Prvi litri vode že tečejo
To n-	^ v Ptuju vodovod,
so ku pravljica, kajti arheologi so od 0pa .ostanke vodovoda, ki do c zSradili stari Rimljani. Vo-strani	a~ s Po^orja z en®
tvj„7 ,ir' z Vurberga z druge.
i .. 3 je Phij imel vodo... Sto-
so minula, čas je zabrisal
in t>h ® Omskega vodovoda in 1 f tuj ni '
letja
°stanke
voHo m une^ nikoli več vodo-°T- Tu^ sedaj ga nima. skhi^ imamo v mestu nekaj Vod At, j°°njakov in nekaj hišnih niC drugega' Gosp°-Ce L 30 P° vodo zel° daleč. Prešam, US!av^e	vodnjaku v
ženski071 ulici’ kamor prihajajo skeea „5xPraznirni vedri z Sraj-naio i5 ’ slišite, koliko pretar-fain'« ,se s P°inimi vedri vra-ie nrvxa u r.e'3er' Malo vodnjakov tifus VA?'h' Po v°jrii 3e razsajal °Wena tj0 bila na več krajih ■ ^tran^eM.^™031 Š® Sedaj “
ri]i<'LV0^0V0<^u smo mnogo govo-ni uri v stari Jugoslaviji, vendar Po ne, Prav nič storjenega. Šele in _vop°ditvi so naredili načrte
»Dobili smo črpalko,« smo slišali 1. aprila. Marsikdo se je namuznil in dejal, da je to prav dobra prvoaprilska šala. Vendar so črpalko pripeljali iz Maribora ter jo montirali za poizkusno črpanje. Včeraj smo se oglasili pri črpalni postaji v Skorbi. Že zdaleč je videti zasilno položene cevi, iz katerih pri cesti bruha voda. Poskusno so začeli črpati vodo. 100 kW električni motor poganja črpalko, ki lahko v eni uri izčrpa iz 6 m globokega vodnjaka 600 kubičnih metrov vode. Strokovnjaki so s prvim poskusom zadovoljni: dotok talne vode je dober in črpalka dela brezhibno.
Vendar je čas, ko bodo cevi položili v zemljo in bodo te segle do Ptuja, precej daleč. Glavna ovira je še, kako položiti cevi preko Drave. V načrtu je, da bi bil vodovod speljan čez nov most, vendar se še pomišljajo. Kaže tudi, da bodo morali zgraditi vmesno črpalno postajo, ki bo v pomoč glavni. Tako bo lahko dobival vodo rezervoar na Panorami. Ko
=Z=A=D=N=J=E==V=E=S=T=1=
Ptuj, mesto okrog starega gradu
la ®ra<iili potrebne objekte. De- i bodo vodovodne cevi prišle čez JrHOElftrtfredovala ze^° P°časi in I Dravo pa bo omrežje po mestu 816di so bili mnmia da iz I naglo napredovalo. In končno bo
bili ne bo nič.
^mou°- DUl mnenja’
Ptuj imel zopet vodovod. M. R. ' skupnosti.
Senožeče in Divača — ena komuna
Volivci številnih vasi na področju Senožeče so se na množičnih sestankih strinjali s predlogom, da se občini Senožeče in Divača združita v skupno komuno s sedežem v Divači. Ta predlog so sprožili po temeljiti proučitvi gospodarskih, prometnih p drugih pogojev. S tem so v celoti zaključene raz prave o teritorialnem vprašanju posameznih komun-občin na področju prihodnje koprske komunalne
Pristno delo finančne inšpekcije v Kamniku
priSLc?Lrrfeteklega leta Ma
floanfci • „Kamnik ustanovljena leta c inšPekcija, ki je v pol koristn j§a delovanja opravila Pravilni }? pri stremljenju za 0pravi, finančno poslovanje.
ie devet pregledov v
st‘nstvi!J1 in 29 Pregledov v go-in ’ trgovini, gradbeništvu Pri tem • ®osP°darskih podjetjih viWr -e u8°tovila vrsto nepra-1 ln pomanjkljivosti. Tako
nekaj drobnih
2a lcai^a<ln3em Plenumu odbora SZDL neka*	komuno so obravnavali
*v®zi J3 .^S^lzacijska vprašanja v staCijo ®|0Vesri(> proslavo in manife-ga oabo aprlla- Sekretar Dkrajne-ttl 0 vlra.tov- Janez Nedog je govo-^Ks to 111 delu SZDL. Clan CK 0 kvcJ' °Ušan Bole pa Je predaval
so nekatera podjetja izplačevala i plačnega sklada povečujejo cene račune zasebnikom, ne da bi od- svojim izdelkom.
tegnila prometni davek, niso obračunavala zamudnih obresti' ali pa so prikrivala izdatke, ki spadajo v plačni sklad. Nekatera manjša podjetja so bila v zaostanku s knjigovodstvom že več
V pol letu je finančna inšpekcija izposlovala, da je bilo vplačanih skoro 13 milijonov din Tako je bilo samo na zamudnih obrestih vplačanih 929.000 din, na prispevku za socialno zavarova-
mesecev. Finančna inšpekcija na-1 nje 5,830.000 din, na račun ob-daljuje svoje delo, ki ga je še na 1 veznosti iz preteklih let 1,210.000
vor,, ------------------------  ■>-
» razvoju religij.
a»bHa
nov
ambulanta v Kamniku je
> Ra
rentgenski aparat prolz-
lanti uKe &lTnnazlJe Je zobni ambu-?enskthP°stoPek razvijanja rent-
fllmov.
pretek. Tako bi bil predvsem potreben pregled pri raznih trgovskih in gostinskih podjetjih, mesarijah in pekarnah, zlasti pa pri tistih, ki izkazujejo visok dobiček, ki je bil dosežen v prvi vrsti na račun potrošnikov. Pri neka-
ostalo pa na dohodnini, prometnem davku, lokalnih dajatvah amortizaciji, skladu za samostoj no razpolaganje in podobno.
Finančna inšpekcija s pregledi, nasveti in navodili, ki jih daj 3 ob pregledih, opravičuje
terih podjetjih je inšpekcija že , svoj obstoj pri usmerjanju pra-ugotovila, da na račun večjega I vilnega poslovanja.	z.
Prve najvažnejše naloge litijske komune
gradnja hiš, asfaltiranje cest, popravilo in elektrifikacija nekaterih šol
Najvzhodnejša komuna ljub-1 večje. V Litiji potrebujejo za to ljanskega okraja bo litijska. Ini- okrog 40 strokovnih moči, ki bodo ciativni odbor nove komune je že sposobne voditi delo na posamez-
11658 dpi Pr*meTe vztrajnega prosvet-2a<inje ,a na vasi smo lahko videli
?VetQo rt®5® v kamniški okolici. Pro- ua.ivu	™	—-
* °b nli v Komenc11 Je že dva- izvoljen, njegov predsednik pa je nih področjih. Tudi prostori v po-
*^aklad polni dvorani uprizorilo igro Rad Prosvetno društvo v Rovih 0	Je	uprizorilo	veselo-
?0stova]n	v Matija« in je z njo
fak° v Smarci ln Mekinjah. Prav t Sc-nkn,?Stovale tečajnice ročnih del ^Vetril a Turna' kl s° skupno s tBr^ori! 111 društvom lz Bukovice Je f tgro s petjem. Kljub temu, i»	zastarela, zaslužijo
^ le iEralC1 ln tov- Mlll5^ Seškova, NC hirala. vso pohvalo. Medilo pq 8t>st°vanja, ki so zadnje čase , ajnni5io°sta na prosvetnih odrih v Da< okolici, so dokaz trdne kul-Sa dei zave 111 živahnega prosvet-a na našem podeželju.
Z.
ljudski poslanec Miha Berčič, sedanji predsednik OLO Ljubljana okolica. Tudi večina odborov raznih množičnih organizacij iz vseh krajev, ki bodo odslej spadali pod Litijo, se je že združila. Komuna Litija bo imelSi po zadnjih podatkih približno 14.000 prebivalcev, od tega približno polovico kmetov.-
Z ustanovitvijo komun se je pojavilo na sedežih novih občin nekaj problemov. Tako tudi v Litiji. Odbor komune bo precej razširjen, kajti njegove naloge bodo
seje pododbora rezervnih oficirjev na Brezovici
«	PRI LJUBLJANI
"?Qt se žele vključiti v tekmovanje
KMETIJSKI PRIDELKI ZA STRATEŠKI MATERIAL
Washington, 5. aprila. (AP). Ameriški kmetijski minister je danes izjavil, da se ZDA razgovarjajo z drugimi prijateljskimi državami o možnosti zmanjšanja sedanjih omejitev za prodajo ameriških viškov kmetijskih pridelkov državam Vzhodne Evrope. Minister je dostavil, da ni neposrednega stika s sovjetsko vlado o even-
Nadaije je Dulles izjavil, da je jetnosti sestali pred zasedanjem! pripravljen, kolikor bo čas ustre-! zainteresirani na tem. združene drža-
" ‘	-----	-	ve	Amerji£e	naj	bi	po	njegovih	be-
sedah dobavljale svoje blago državam vzhodnega bloka samo v zameno za strateški material.
Sestanek treh še ta mesec
V formoški ožini po mnenju Dullesa ne bo vojne
Washington, 5. aprila. (AP). Na : viti obrambo Formoze in Peska-redni tiskovni konferenci je zU- ' tiorskih otokov. Na vsa vprašanja nanj! minister ZDA Dulles iz ja- S na tem področju bodo ZDA gle-vil, da se bodo zunanji ministri vo-i dale izključno s tega stališča, dilnih zahodnih sil po vsej ver
Sveta atlantskega pakta, ki je sklicano za 1. maj. Na sestanku bi proučili možnosti za razgovore med Vzhodom in Zahodom. Po njegovem mnenju bi marali ob tej priložnosti razčistiti vprašanja dnevnega reda, časa in kraja, kjer naj bi bili razgovori
Govoreč o vprašanjih Daljnega vzhoda je Dulles dejal, da ni verjetnosti za vojno v formoški ožini, če se bodo Kitajci držali svojih izjav o miroljubnih namenih. Dostavil je, da smatrajo ZDA za svojo edino obveznost zagoto-
AMERIŠKA NOTA LIBANONSKI VLADI
Beirut, 5. aprila. (AFP). Iz pooblaščenih krogov se je zvedelo, da je ameriško veleposlaništvo v Beirutu izročilo libanonski vladi noto, v kateri se zahteva strožje nadzorstvo nad svobodnimi conami v libanonskih pristaniščih. Ta ameriški korak spravljajo v zvezo z vestmi, da odhaja iz libanonskih pristanišč v države Vzhodne Evrope mnogo strateškega materiala.
NASPROTJA V JUŽNEM VIETNAMU
zal japonski vladi, v juniju sestati se z japonskim ministrom za zunanje zadeve.
»Popuščanje« nasproti Vzhodu
Edgar Faure o francoski politiki po ratifikaciji pariških sporazumov
Pariz, 5. apr. (AFP). Na ko- j terjal izredni položaj. V Alžiru je silu, ki so ga priredile redakcije > dejal, bodo spoštovali človeške
združenih pokrajinskih listov v počastitev predsednika francoske vlade Edgara Faura, je ta imel govor, v katerem je dejal: Naša prva naloga je zagotoviti kontinuiteto naše politike. Prejšnje vlade so bile glede na mnenje o njih francoske in zato je treba potemtakem nadaljevati njih delo — ratificirati pariške sporazume in obnoviti francosko tuniška pogajanja.
Ustvarjati je treba Evropo, je dejal, na ta način, da jo bomo organizirali tehnično in praktično. Ustanavljali bomo na. pr. ev-
pravice. O sodelovanju med vlado in poslansko zbornico je menil, da je treba poiskati pravo obliko sodelovanja ter se izogniti vprašanju zaupnice ali nezaupnice.
VELIKA BRITANIJA ZELI ClMPREJ POGAJANJA Z RUSI
London, 5. aprila. (Reuter). Čuvar državnga pečata Harry Crookshank je danes izjavil v Spodnjem domu, da želi Velika Britanija čimprej začeti razgovore s Sovjetsko zvezo. Odgovarjajoč na postavljeno vprašanje je rekel: »Kakor sta predsednik vlade in
  ------------j—-----------------------  zunanji	minister	že	večkrat	izjavila,
Saigon, 5. aprila. (AF). Poveljniki i ropske prometne organizacije ali želimo v skorajšnji bodočnosti začeti čet južnovietnamskih	sekt	Bin Ksl	. H	plp.ktričnn	ener- pogajanja z Kusi.	•	-»»—in
Jen, Hoa Hao in Kan	Dai	so danes	organizacije _ za	eieKTricno	ener
izrodili skupno poslanico ameriškemu i gijo. Zatem j C izjavil, da bi VtLaoa veleposlaništvu v saigonu. v kateri j po ratifikaciji pariških sporazu-pravijo, da podpora ZDA predsedniku!	. . .	•	. k7nVra-
vlade Ngo Din Diemu »vzbuja med , m®v* K1 3e z n.J° OOKazaia zavez prebivalstvom strah pred državljansko nikom, da ni neodločna, rada vojno«.	i	vodila	politiko	popuščanja	in	po
štv/pa^lSvilSofd^bodo"ZDi^e možnosti tudi politiko prenehanja nadalje dajale podporo sedanjemu hladne vojne.
predsedniku vlade, kar sta z nedav-, Govoril je tudi O izrednem nimi izjavami potrdila	tudi	predsed-	c: t ;1 m i i i	v Al7im	In ip	da
nik Eisenlunver in zunanii	minister	»tanjU	V AlZiru	in je izjavu, aa
Dulles.
zunanji minister
i je zadnje ukrepe vlade nujno
Uspeh konservativcev
na občinskih volitvah v Londonu, Essexu in ^Vest Ridingu
London, 5. apr. (Tanjug). Po še, kakor povečal prepričanje njih nepopolnih podatkih o rezultatih | stranke, da bo zmagala tudi na zadnjih občinskih volitev so la-,; splošnih parlamentarnih volitvah, buristi v več krajih izgubili po! Doslej znani izidi volitev ka-nekaj mandatov. Udeležba voliv- žejo, da so konservativci dobili cev je bila manjša kot prejšnja 164 mandatov (izgubili pa 29), la-leta. Tako je v Londonu sodelo- buristi 27 (izgubili 54), neodvisni
Z našimi zavezniki se razgovarjamo o načinu za začetek teh pogajanj. V veliki meri bo to odvisno od stališča Sovjetske zveze. Kar se nas tiče, ne izključujemo nobenega načina.«	•
ZAHODNONEMŠKI VOJAŠKI IZVEDENCI V ZDA
^bor UROJ na Brezovici, odborom Medvode prvo mesto.
Področja seda;njih občin
p V 4; $ ..i'1
ir»
,k*’
' '"»VlVj« atuauJ,u
tn tj3’ bobrova, Polhov gra-^avtig ^dpeč-preserje ie na ne_ ®®^al V etnem občnem zboru pre-tiov d ar>sko delo. Iz poročil čla-ra2vi »sedanjega odbora je bilo fMoge	pododbor	lani vse
& ra„Vestno opravil in dosegel ^ v°3- Prirejal je stalne me-rih So Stanke članstva, na kate-'•'iska se obravnavala organiza-Prireial je Pre_ ’ Praktične vaje na te-
S^U]
■t>no
rezervnimi oficirji in
V Zadružnem domu v Notranjih goricah si je uredil stalne poslovne prostoare s strokovno knjižnico in drugim za pouk potrebnim materialom. Pododbor in tudi člani so sodelovali pri vseh večjih akcijah in svečanostih v občini.
Novi upravni odbor si je na seji začrtal plan dela za tekoče leto, s katerim se želi tudi vključiti v ponovno tekmovanje med pododbori v okraju. Pripravlja se na proslavo 10-letnice osvobo-
y*gojeU z °bvezniki predvojaške! ditve in na druge naloge, ki jih bili ^rokovni predavatelji so j želi izvršiti v sedanjem sestavu ^iev klanov rezervnih ofi-! do reorganizacije združenja, ki citj, ’ aelno pa tudi aktivni ofi-! bo sledilo z organizacijo naših
komun.
Z.
. Sk-u armije.
(jel napredek organizacije'
Pa smo združili tudi z j
f°Ve2ali m’ z	Iz'et	smo	i
, Pni*+ z ogledom modernega
‘Sanj sV? v aktivni enoti v Ljub-
• ga letalstva na aero-
sBorn^»-1,11 končno še z ogledom
„ Part *3 pri UThu-t'JŽil t °r se ie v letu 1954 pri-J>iu ^ •Udi delovnemu tekmovali! T • Pododbori UROJ v okra- ter 51 Zlomil levo roko v komolcu, ra-
H %
Včeraj na ljubljanski reševalni postaji
Marko Kopljenilt, 32-letni vrtnar, Njegoševa 10, si je pri padcu na cesti zlomil desno nogo v gležnju; Frančiška Tolar, 56-letna gospodinja, Češnjice 34, je padla na dvorišču in si zlomila levo nogo v skočnem sklepu; Ciril Kogej, 43-letni ključavničarski mojster iz Tržiča, je padel z motorja
m-jana okolica in je ob za-si1u tekmovanja prejel od ko-
°kraj
nega odbora UROJ
s_Priznanjem. da je naj-
v okraju in si deli s pod-
Zrimsok, 15-ietnii sin upokojenca, Mekinje 8 pri Kranju, je padel pri telovadbi. Ima pretres možganov in poškodovano levo nogo. Anton Petrič, 30-letnl kmečki delavec, Je padel pod voz. Dobil je notranje poškodbe.
slopju LOMO so premajhni. V ta namen bodo preuredili večje poslopje pri železniški postaji, kjer je zdaj postaja LM.
Z dotokom novih uslužbencev in strokovnjakov se bo še pove čala stanovanjska kriza v Litiji, Sicer je bilo lani dograjenih nekaj privatnih hišic, dalje je Pre-| dilnica zgradila dve večji stano-l vanjski hiši, nekaj pa bodo sezi-“ dali še letos. Vendar tako počasna graditev stanovanj nikakor ne more ujeti mnogo hitrejšega tem- j pa razvoja Litije. Stanovanjski problem bo eden največjih, ki ča- j kajo novo komuno. Treba pa bo j še modernizirati cestišča, kajti * doslej je le malo litijskih cest asfaltiranih. Tudi v okolici bo treba zboljšati ceste, dalje zgraditi most čez Savo v Kresnicah,
New York, 5. aprila. (AP). Danes je prispela v New York sedemčlanska delegacija zahodnonemških vojaških izvedencev, ki se bo razgovarjala z ameriškimi vojaškimi voditelji. Po tritedenskem bivanju v Washingtonu bodo člani delegacije nadaljevali razgovore z neuradnimi izvedenci, nato pa obiskali razne vojaške naprave.
MARSHALL SESTAVLJA VLADO V SINGAPURU
Singapur, 5. aprila. (Reuteir). Guverner Singapura John Nicoll je ponudil mandat za sestavo vlade vodji laburistične fronte Davidu Marshallu. Menijo, da bodo v vladni koaliciji tudi predstavniki združene nacionalne malajske organizacije in malajsko-kitajskega združenja.
Politični opazovalci sodijo, da bo kolonija Singapur dobila na ta način
valo samo okrog 32 °/o volivcev, dobili 10 (izgubili 19), liberalci pa | ^Sem^kratsktaf^fetodiuni’ borUa za več kot 10 °/o manj kakor prejšnji- 5 (izgubili 4).	| popolno neodvisnost,
krat. Sodijo, da je to v glavnem posledica stavke v tiskarnah in pomanjkljiva propaganda. V Londonu so laburisti, ki imajo že j 21 let v rokah mestni svet, dobili i
pičlo večino 22 mandatov (doslej J Milano, 5. aprila (Tanjug). Clan so imeli 55).	Zveznega izvršnega sveta Osman Ka-
Izgubili so večino v okrajih rabegovič je obiskal danes v družbi Essex in West Riding. V Essexu jugoslovanskega veleposlanika v Riso izgubili 29, v West Ridingu pa j mu dr. Pavla Gregoriča, veleposla-17 mandatov.	j	nika Staneta	Pavliča in konzula La-
Nepristranski politični opazo- zara Udovičkega industrijske navale! pa poudarjajo, da so krajev-! prave v Turinu. Karabegovič se je i niki krajevnih italijanskih oblasti z ne volitve nezanesljivo merilo dalj časa mudil v avtomobilski to-1	milanskim	prefektom	na	čelu,	pred-
razpoloženja volivcev, ker gre pri, vami »Fiat«, kjer so mu priredili!	-'.avniki	Jugoslovansko-italijanske
teh volitvah manj za politično prisrčen sprejem.	, trgovinske zbornice v Milanu. Indu-
smer kakor za kandidate. Uspeh j Popoldne	se je Karabegovič vr-	strijske	zbornice	ter vrste	industrij-
konservativnih kandidatov je vse-S nil v Milan,	kjer si je ogledal me-1 skih	in	trgovinskih podjetij.
Osman Karabegovič v Turinu in Milanu
sto. Nocoj je bil pri predstavi v milanski Scali.
Sinoči je jugoslovanski konzul v Milanu Lazar Udovički priredil Osmanu Karabegoviču na čast sprejem, ki so se ga udeležili predstav-
OD VSEPOVSOD
MENGEŠ
| zijo uporabili za osnovno Solo, staro osnovno šolo pa bi preuredili za potrebe obrtne šole.
Minuli teden so imeli v Kamniku posvetovanje vodstev osnovnih organizacij ZK. Prisostvoval je tudi član | CK ZKS tov. Tomo Brejc. Na sestan-| ku so razpravljali o III. plenumu CK ZK Slovenije in ob koncu sprejeli
Sadna drevesnica in vrtnarija v Kamniku bo letos prevzela oskrbovanje zelenih nasadov po mestu; uredili bodo tudi več novih cvetličnih
k-o
Na	pobudo	organizacije Zveze
borcev so ustanovili iniciativni odbor, ki	ima	nalogo	organizirati strelsko
družirfo. Iniciativni odbor je že v približno 14 dneh zbral okrog 60 članov, tako da je lahko že pred dnevi skli-....	„ _ cal občni zbor. Na njem so izvolili
V Več vaseh zgraditi nove sole, I upravni 41 nadzorni odbor ter komi- ____________________________
nekaj jih	bo	treba	še elektrifici- pj0 3za	gradnjo	strelišča. Družina se ustrezne sklepe.
 ..	• .j	rrj»otrnftrftn«-»	imenovala po narodnem heroju
rati, itd. Zdravstvena služba je Matevžu Beljcu.	p»
veliko pridobila z novim Zdrav-,
stvenim domom. V načrtu je še j	KAMNIK
gradnja dveh športnih objektov, Na zadnji seji Sveta za prosveto stadiona V Litiji in planinske ko-	in kulturo	LOMO Kamnik so spet	nasadov.
x„ n„ Tnnčnh	razpravljali o šolskih prostorih v Kam-I
“	.	niku. Po daljšem razpravljanju sol Preteklo nedeljo je bila v Kam-
Ze lani SO predlagali, da bi	sklenili, da	bi namesto nameravanih	niku mladinska	konferenca	vseh	akti-
r>rpimpnr.irnli r-petp jrp jn t.rpp	prizidkov h	gimnaziji raje gradili no-	vov na območju	bodoče	kamniške ko-
T ..... .	.	’	.	vo gimnazijo. Potem bi staro gimna- mune. Na konferenci so obširno go-
v Litiji m v ta namen so ustano- |
vili komisijo. Toda stvar se kar noče premakniti naprej. Istočasno so tudi predlagali združitev več' strnjenih naselij, za katera uporabljajo domičini že dolgo izraz Litija, vendar so uradno na tem ozemlju še vedno štiri naselja, stara Litija na desnem bregu Save je namreč zelo majhna (ima le 900 preb.), največji del današnje Litije je Gradec na levem bregu s 1600 preb. Tretji in četrti del tvorita Grbin in Podsitarjevec, tako da šteje mesto Litija na strnjenem ozemlju sedaj približno 3000 ljudi.	-j-
vorili o raznih problemih v mladinski organizaciji in sprejeli ustrezne sklepe. Ob koncu so izvolili tudi komite LMS in 7-članski sekretariat za komuno Kamnik.
GORELO JE
Dne 4. aprila je začelo goreti gospodarsko poslopje Antona Primca v Veliki Bukovici v postojnskem okraju. Ogenj se je razširil še na sosedovo gospodarsko poslopje. Gasilci so požar nato le s težavo omejili. Skoda je zelo velika, po vzroku pa še poizvedujejo.
Prizor z živinskega sejma
Ajdovščini
Novi slovenski grobovi na tujem
V Clevelandu so umrli: Helena Koller, stara 71 let, doma od nekod lz Slovenije, Janez Zalar, star 58 let, doma iz vasi Kranjce na Notranjskem, Terezija Novak roj. Zajc, stara 72 let, doma lz vasi Laze na Dolenjskem, Janez Prah, doma iz vasi Malinca pri Krškem, Frančiška Svete roj. Mavec, p. d. Varskova, doma tz Goričice pri Preserju, Neža Zobec roj. Novak, stara 63 let, doma iz Gorenje vasi pri Ribnici, Frančiška Drobnič, roj. Lovšin, stara 53 let, doma iz Sodražice, Franc Stefančič, star 77 let, doma iz Vipave, Ana Ivančič, prej Papež, roj. Spelič, stara 80 let, doma iz okolice Novega mesta, Frančiška Rotter roj. Ferlič, stara 74 let, doma iz Krašnje, Janez Debeljak, star 65 let, doma iz vasi Brezovo brdo na Krasu, Janez Jekovec, star 60 let, doma iz Cerkelj, Pavel Ko-renšek, star 69 let, Anton Kokal, star 66 let, doma iz Krtine, od koder je prišel v Ameriko pred 48 leti.
Razen naštetih so umrli: V Rea-dingu Marija Križe roj. Križan, stara 83 let, doma iz vasi Griblje v Beli Krajini, v Breezy Hillu Jožefa Kolar, stara 65 let, doma lz Tomažje vasi na Dolenjskem, v Port Washingtonu Janez Kranjc, star 74 let, doma iz Ljubnega v Savinjski dolini, v Shegoyganu Neža Erste roj. Rozman, stara 67 let, doma iz Mline pe6i. — V Chicagu Neža Klobučar roj. Fer-derbar, stara 87 let. vdova po Francu Klobučarju, prvem glavnem blagajniku SNPJ ln enem Izmed voditeljev svobodomiselnega gibanja v Chicagu, Bemlce Vrhovnik in Karel Butala, star 43 let (postal žrtev velikega požara v hotelu). — V Bentonu Frančiška Gobel roj. Planinc, doma lz Zgornje Javorščice.
K
fm)nm sonc	h**«««**-**
^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.MII   M imun   Illllllll .
IB
8
■C
ŠPORT IN TELESNA VZGOJA
SREDA, 6. APRILAjE
o delu Športnega društva svoboda — retje
Pomnožili so svoje vrste
Najštevilnejša je nogometna sek' cija. — Izboljšati bi j imela 52 nastopov Prvo mošt bilo treba materialne pogoje za delovanje društva v ceI3‘ki ■ P9d,v“i- MS6dl° ?retj
.drufitv? Svoboda v Tr-1 gatejša, je pa tem bolj bogata in k"	teadioiji	naslednik	I	tehtna	bilanca,	ki	kaže	duševni	in
nekdanjega proletarskega ŠD »Retje«, idejni razvoj članstva.
sdcer že ne more pokazati tolikšnih vnanjih uspehov, kot jih lahko športna organizacija, ki ima za svoje delo zagotovljene materialne pogoje. Vse, kar je pri močnejših društvih na zunaj tako vidno, v Svobodi šele polagoma nastaja: igrišča, dom, rekviziti, itd. Z vsakim letom je tega več in več, ker se člani ne ustavijo pred nobeno zapreko. Čeprav za sedaj zunanja bilanca Svobode še ni najbo-
Svoboda je v zadnjem letu močno okrepila svoje vrste z mladino in pionirji ter ima 478 članov, ki se aktiv11? udejstvujejo v nogometni, teniški, košarkarski, šahovski in kegljaški sekoiji. Čim ugodnejši postajajo materialni pogoji za delo sekcij, tem vidneje posamezne sekcije tudi napredujejo. Brez dvoma je najmočnejša nogometna sekcija, v kateri je okoli 70 aktivnih igralcev in je lani
PRED DVOBOJEM ZA DAVISOV POKAL
Reprezentanca Čila sestavljena
Čilenci bodo prispeli 20. aprila v Karlovac
Karlovac, 5. aprila. Čilski teniški znali teniško igrišče v Karlovcu, ka-reprezentantje, ki se bodo v I. kolu kor naši reprezentanti. Na njem bodo letošnjega tekmovanja za Davisov namreč trenirali deset dni, medtem pokal pomerili z jugoslovanskimi re- ko bo naše moštvo prispelo v Kar-prezentanti od 30. aprila do 2. maja jovac šele dva dni pred začetkom v Karlovcu, so sporpčili, da bodo tekmovanja.
Priprave naših podaljšane
prispeli okrog 20. aprila v Karlovac. j Sklenili so odpotovati tako zgodaj I zavoljo tega, da bi imeli dovolj časa privaditi se teniškemu igrišču v Karlovcu.	*
Moštvo našega prvega nasprotni-
Zvezni kapetan naše teniške reprezentance Palada je podaljšal skupne priprave kandidatov za reprezen-
tanco	še	za	sedem	dni.	Tako bodo
reprezentanci bodo	Lute	^ala	^n	Petrovič,	Panajotovič,	Plefevič, Le
Adre Hamarsley, v	igri	dvojic	pa
verjetno tudi kapetan Marcelo Taverne. Čilenci so se doslej pomerili z jugoslovansko reprezentanco enkrat, in sicer pred vojno. Takrat so jugoslovanski teniški igralci premočno zmagali. Položaj	pa se je zdaj
znatno spremenil. Luis Ajala je lani zbudil pozornost vseh teniških strokovnjakov s tem, da je premagal wimbledonskega prvaka Drobnega. —
Drugi čilski predstavnik Hamarsley je doslej enkrat zmagal in enkrat zgubil z našim najboljšim igralcem Petrovičem. V Mariboru Je namreč zmagal Hamarsley, v Varaždinu pa Petrovič.
Čilenci so v tekmovanju za Davisov pokal igrali doslej v ameriški coni. Njih uspeh v tej skupini je bil slab in so zavoljo tega letos prosili mednarodno teniško federacijo, da bi smeli sodelovati v evrooski coni. To so jim tudi dovolili. Kazno je, da
imaio tu vsekakor več upanja na . .	.	.	.	.
uspeh, kakor v družbi z večkratnimi *ctos po vsej verjetnosti zastopala zmagovalci tega največjega teniškega ’	Jugoslavijo
tekmovanja.	*
Zanimivo je, da bodo Čilenci, če-
‘ f Petrovič
Panajotovič bosta
prav igrajo na naših tleh, bolje po-
SMUČANJE
Letos spet smuks Kofc
V nedeljo, dne 10. aprila bosta Planinsko društvo Tržič in Smučarski klub »Ljubelj« iz Tržiča priredila velik smuk na Kofcah s Košute. Tekmovanje bo v spomin padlega heroja in športnika Mirka Bračiča ter v počastitev desetletnice osvoboditve. Pokroviteljstvo mad prireditvijo je prevzel direktor Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču tovariš Dušan Horjak.
Na tekmovanje v smuku, ki se bo začelo ob 10. uri dopoldne, so povabljeni smučarski klubi z Jesenic, iz Radovljice, Kranja, Škofje Loke, Ljubljane, Celja in Maribora. Tekmovali bodo za lep prehodni pokal, plakete in praktična darila. Tekmovalci bodo imeli v noči od sobote na nedeljo y Domu na Kofcah brezplačno prenočišče. V nedeljo ob sedmi uri zjutraj bo vozil avto iz Tržiča do »Ankeleta« v Podljubelju.
S to prireditvijo obnavljajo Trži-čani pred leti tako priljubljene smuke, oziroma veleslalome na Kofcah s Košute, in vabijo vse alpske'smučarje.
»Ocepkov memorial« na Kumu
Smučarsko društvo Trbovlje je priredilo v nedeljo na Kumu tekmovanje za »Ocepkov memorial«. Nastopilo je 31 tekmovalcev. Proga je bila dolga 250 m z višinsko razliko 150 m.
Rezultati:	člani:	Rep 59.6, Roz-
man (oba SD Trbovlje) 1:01,5, Debeljak (SD Celje) 1:06,6; mladinci: Dolanc 1:16,6, Strgaršek 1:17,8, Odlazek (vsi SD Kum) 1:19,8.
genstein in Jagec trenirali v Splitu vse do 12. aprila.
Kapetan Palada je zadovoljen s formo Petroviča in Panajotoviča. Zlasti zadovoljen je z izvrstno igro Panajotoviča, ki je med drugim dosegel zelo dobro kondicijo in gibčnost. Forma ostalih treh kandidatov pa še vedno ni zadovoljiva. Vse do kvaiifikaciij-skega turnirja je še negotovo, kdo bo nastopil v naši reprezentanci v I. kolu letošnjega tekmovanja za Davisov pokal.
Pred dvobojem s Čilom v Karlovcu se bodo naši teniški igralci 16. in 17. aprila pomerili s finsko reprezentanco v Zagrebu, 23. in 24. aprila pa s švicarsko reprezentanco v Švici.
PLAVANJE
Prvi dvoboj Mornarja v Belgiji
Gans, 5 aprila. (AP). Plavalci in vaterpolisti splitskega Mornarja so po turneji po Franciji prispeli v Belgijo. Sinoči so se v Gansu pomerili z istoimenskim klubom. V plavalnem delu tekmovanja je na 100 m metuljček zmagal Trojanovič 1:09,6, drugi je bil Van Rooy (Belgija) v času 1:10,0.
Na 100 m prosto je zmagal Belgijec Van Pottelberghe, ki je preplaval to progo natanko v 1 minuti, Miha jlov je bil drugi v času 1:02,0, Fran-kovič pa četrti v času 1:04,5.
V vaterpolu je zmagal Mornar z rezultatom 8:5. V prvem polčasu je domače moštvo vodilo 5:2. Gole za Mornar so dosegli: Radoniič in Stakula po 3 in Vuksanovič 2.
vo je tretje mesto, pionirsko moštvo pa drugo mesto v tekmovanju zasavskih klubov. Nogometna sekcija je še mlada iq bo
MEDMESTNI TELOVADNI DVOBOJ
Dvojni uspeh Subotice
Sarajevo, 5. aprila. V okviru 10-letnice osvoboditve Sarajeva sta gostovali v Sarajevu telovadni reprezentanci Subotice ter v dvobolu z reprezentancama Sarajeva dosegli dvojno zmago. Moški so zmagali z rezultatom 331,35:318,70, ženske pa z rezultatom 232,60:212,30. Pri posameznikih
na novem igri&Su, ki bo letos d o« ra- j sta bila najboljša Szabo (Subotica) s jeno, čedalje hitreje napredovala.
Številčno močna je tudi košarkarska
57,10 točke in Mukičeva (Subotica) s 47,80 točke.
ODBOJKA
Posnetek z akademije TVD
Zagreb, 5. aprilar Moška in žen- »Partizan» Vič: ska odbojkarska reprezentanca Haaga jepa drža mlade
telovadke na visoki gredi
Igralci Haaga v Zagrebu
v Jugoslaviji. Holandski odbojkarji bodo igrali v Zagrebu, Borovu, Karlovcu in na Reki. Svojo prvo tekmo na turneji po Jugoslaviji bodo odigrali 9. aprila v Jugoslaviji proti Lokomotivi.
sekcija, katera pa je ostala brez vidnejših uspehov, ker sploh nima igrišča. S težavami se bori tudi teniška sekcija zaradi pomanjkanja rekvizitov. šahovska sekcija so je selila iz enega prostora v drugega. Končno je le dobila svoje jifostore, ta«ko da
bo zdaj lahko sistematično skrbela .	.	,	.	.	..
za članstvo. Prenovljeno društveno k05*3 v Prvi polovici aprila gostovali kegljišče bo posebej poživelo tudi delo kegljaš-ke sekcije.
Pred nekaj leti je društvo začelo tako rekoč iz nič. Zdaj se člani lahko zbirajo v lepo urejenem društvenem gostišču. Še bolj pa se bo skupno življenje razmahnilo, ko si bo Svoboda zgradiila svoj dom, za katerega že ima temelje. Po sklepih, ki jih je članstvo sprejelo, bodo ustanovili sekcijo za namizni tenis, še letos zgradili nogometno, košarkarsko in odbojkarsko igrišče, pripravili gradivo za dom in naredili zemeljska dela.
Kot doslej bodo s predavanji, razgovori in družabnim udejstvovanjem poskrbeli za nadaljnje idejno in politično utrjevanje članstva, strokovno usposabljali športnike ter si ustvarili vodilni organizacijski in športni kader. Svoje letošnje delo bodo posvetili proslavi desetletnice osvoboditve, hkrati pa bodo proslavljali tudi petletnico svojega povojnega dela.	(ž)
KEGLJANJE
PISMO
MOSKVE
Še ena zlata medalja manj za Sovjetsko zvezo
Moskva, aprila. in s svilenimi plapolajočimi zastava- Sved Erikson. Čeprav je Silj^0*^ Svetovno prvenstvo v hitrostnem I mi v rokah, kako izvajajo težavne dan imel boljši rezultat na 5^ drsanju, ki je bilo v Moskvi, je bilo' in zapletene gimnastične vaje.	5000 m, je bil Erikson bolJ^»“rfad£
■	■	•	.	.	....	Ledeno	polje	in	ljudje	so	se	zlili	na 10.000 m pa je pustil drugop^-
doslej največje in najbolje' organi-1 Ledeno polje in ljudje so se zlili na 10.000 m pa je pustil ai-ue zirano prvenstvo in v resnici velik 1	v eno — z mrzlično pozornostjo smo	nega Gončarenka, najboljšega>	- v
ter nepozaben športni dogodek. Na-	spremljali drvenje po ledu, blisko-	skega tekmovalca na tej P1
stopilo je 44 tekmovalcev, med njimi	vite obrate drsalcev, medtem ko so	seboj za celih deset sekuno.	^
Japonci, Američani, Švedi, Norve- merili desetinke sekunde in ko je To je bila prepričljiv* žani in drugi Dva dni se je bil hud	napovedovalec objavljal rezultate v	mladega Šveda. Gledalci so	4P
boj in doseženi so bili zelo dobri	angleščini in ruščini. Toda, če ne bi	šeno opazovali, kako njegov	^
Sarajevo, 5. aprila. V okviiru pro- rezultati. Dovršena organizacija, do- j^° *e napetosti, vzdušja, ki je zna- telo skladno drsi po 1^°_ * na slave	10.	obletnice	osvoboditve	Sara-	bro razpoloženi in nepristranski gle-	cilno za velike športne dogodke, raz-	s sekundami vseh 25 krog	re(ii?
jeva	je	bil	medrepubliški	kegljaški	dalci — 60.000 ljudi, izmed katerih	burjenja tekmovalcev in gledalcev,	dionu Dinama. Erikson 3	^ #
dvoboj med reprezentancama Bosne in je gotovo sleherni bil nekoč, če že bl *Pe_. šP°rt» priznam, ne mogel progo v odličnem času in	a
Hercegovine ter Hrvatske. Hrvatska ne tudi zdaj, majhen mojster na navdušiti.	.1	nega napora. Ko je prisp stadi£
 	--	-	-	I	Ort	ii	nnrln Vrst .
Zmaga Hrvatske
je zmagala z rezultatom 4375:4229. ŠAH
Dvoboj Smislov — Geller
Moskva, 5. aprila. Prva partija dvoboja Smislov — Geller se je končala remi po 25. potezah.
ZAČETEK POLFINALNIH ŠAHOVSKIH TURNIRJEV
Sodelujejo trije mojstri
* * V* , M	X U a	J	'—	J* * .
drsalkah sonce, ki Skopo obseva ve- ALMA ATA SE NI PONOVILA I	^dvignM	®*!J5
liki stadion, v katerega sredini se! *	,	,	,	__I pritekli na progo in cmgi
suče kopica športnih novinarjev, foto-1 Prognoze pred tekmovanjem so na na ramena. To je Mo z,u G' reporterjev in snemalcev - vse to je	f' E večinoma v konst sovjetskim!	najhitrejšega	drsalca	na	sve*“,,£
bilo videti nenavadno na igrišču,	tekmovalcem, k; imajo dobre pogoje,	čarenko in	Siljkov	sta	se	^
kjer smo še pred nekaj	meseci na	vztrajno	trenirajo, nedarao pa so do-	clovoljitt z drugim	in tretjim
zeleni travnati preprogi	opazovali1 ; ha	tekmovanju v Alma Ati od-	Moskovčani pa so	bili hep	-jptv
ume nogometaše, pred tem	pa vitke,	lične rezultate. Rezultati iz Alma	ponovno so priznali, da Je
in krepke mladeniče ter dekleta v	Ate, kjer so tekmovali na visoki	najboljši,
pestrobarvnih dresih, bronaste polti |	Planoti v izredno ugodnih vremen-
skih razmerah, so bili fantastični — v nekaterih disciplinah je po sedem
tekmovalcev doseglo boljši čas od včasih traja zima	{
svetovnih rekordov!	j	k°nca	aprila.	TCKl
Nekaj možnosti na tem tekmo-! Čutiti na slehernem koraKH> ^ vanju v	Moskvi je imel tudi Šved	pomlad na pragu.	Sneg	^
Botvinik je prvi opozoril na Spaskega
Svetovni šahovski prvak Botvinjk
BRALCE OPOZARJAMO NA NAGRADNO ANKETO,
KI BO OBJAVLJENA V SOBOTNI ŠTEVILKI
V ponedeljek sta se začela v Ljub- Po štirje najbolje plasirani bodo ljani in Mariboru polfinalna šahovska dobili pravico igranja na V. prvenstvu turnirja za letošnje prvenstvo Slove- Slovenije.
nirje. Na vsakem sodeluje po 14 igTal- , cev.
V Ljubljani so udeleženci žrebali l takole: 1. Brglez (LUSK), 2. Kržišnik, ,
3. Preinfalk (oba LSK), 4. Horvat
(LUSK), 5. Ivačič, 6. ing. Levačič, ______________________________ ^ w
7. N. Tomšič, 8. Šiška, 9. Benedičič je pre^ šestimi leti napisal članek^o (vsi LSK), 10. Lešnik (Radovljica), razvoju šalia v Sovjetski zvezi, v kali.', Gabrovšek (LSK), 12. Sitar (N£yo terem je opozoril ha 12-rletnega prvo-mesto), 13. Sušnik (LUSK), 14. SribaT kategomika Borisa Spaskega iz Le-(Trbovlje).	y>	n in grada. Botvinik je tedaj preroko-
VI. kolu je Horvat premagal ^Ga- Val Spaskemu lep šahovski razvoj in brovška, Brglez je remiziral z Sribar- velemojstrstvo. Da bi svojo trditev jem in Levačič z Benedičičem, ostale podkrepil, je objavil partijo s teda-partije pa so bile prekinjene.
Turnir se igra vsak dan od 16 do j 20. ure v šahovskem domu na Can- j karjevl cesti.
V Mariboru so udeleženci uvrščeni v turnirsko tabelo po naslednjem vrstnem redu: 1. Ketiš, 2. ing. Cisar (oba Branik), 3. Roblek (Kranj), 4. J. Tomšič (LSK), 5. Mišura (Celje), 6. dr.
Smigovec (Sl. Konjice), 7. Krulc (Branik), 8. Longer (Železničar), 9. Kukovec (Branik), 10. Kočevar (LSK), 11.
Draksler (Celje), 12. Cuderman (Kranj),
13. Mavrič (Železničar), 14. Todorovič (Branik).
Rezultati I. kola: Smigovec—Kukovec 0:1. Partije Cisar—Mavrič, Roblek—Cuderman,	Tomšič—Draksler,
Mišura—Kočevar so se končale remi, partija Krulc—Longer je bila prekinjena, Ketiš—Todorovič pa odložena.
Turnir se igra vsak dan od 16. do 20. ure v prostorih Kluba kulturnih1 delavcev.	\
Nova Gorica zmagala
Na letošnjem I. šahovskem moštvenem tekmovanju sindikalnih podružnic okraja Nova Gorica je med
njega mladinskega prvenstva SZ, ^ kateri je Spaskl z izvrstno igro pre magal Aftonomova v 21 potezah. Od tedaj naprej je Spaski zelo napre-
devetimi sodelujočimi moStvi zmagalo doval in dosegel več lepih uspehov, *	^	‘od katerih je delitev tretjega do še-
stega mesta z Botvinikom m Ilivic-kim na XXII. prvenstvu SZ najpomembnejši. O tem, kako se bo Spaski držal na medeonskem turnirju
finalnem tekmovanju moštvo Gimnazije Nova Gorica s 13,5 točke od 24 možnih. Vrstni red ostalih: SGP »Primorje« Ajdovščina in OLO Kova . Gorica po 10, Cementarna Anhovo 2,5
Moštveni turnir za prvenstvo sfndi- I Gčtteborgu v borbi z 19 mojstri da-kainih podružnic Primorske bo sredi našnje svetovne šahovske elite, pa aprila v Novi Gorici.	I	bomo slišali še letos
NA PRAGU POMLADI tej
de*e;
Erikson, kateremu se je na evrop- temperatura je nekaj^
skem prvenstvu v histrostnem drsanju posrečilo premagati sovjetske tekmece. Toda tu so bili prepričani, da bo poznavanje športnega igrišča, navijači in naposled želja, da bi ohranili naj večjo športno trofejo — zlato medaljo in lovorov venec svetovnega prvaka — prispevalo k temu, da bodo sovjetski tekmovalci nadvladali ostale. Znana imena, kakor Siljkov, Gončarenko, Sakunenko, ki so že osvojili naj večje športne trofeje, so bila poroštvo, da bo tekmovanje na višini, toda zmage mladega Šveda Eriksona so navdajale sovjetske drsalce s precejšnjo skrbjo.
Dan pred tekmovanjem so naj
stopaj
ničlo, južni vetrovi pa Pri bodo športniki kmalu lahko telovadnice. Tekmovanja stvo SZ v hokeju na ledu so ^ čena. Smučarji se kosajo skakači pa so imeli redko stvo, da so se lahko konec 3 $Fj
pomerili z elito skandinavsK ^
kačev, med katerimi je bil tovni prvak za leto 1954 N Stenersen.	.	,	i
Teniško prvenstvo v dv0,^fjen^ zaključeno, namiznoteniško pr^jijJ prav tako, na zasneženih se sramežljivo pojavljajo	;
nogometaši. V južnih pokr^J11*^
že odigrali nekaj nogometnih
boljši drsalci povedali svoje mnenje ; Tudi atleti, ki so imeli do poja^; in prognoze. Vsi so enodušno ocenili trening na smučkah, so s tekmovanje v Moskvi kot naj večje na stadionih. Vaterpolisti v zgodovini drsalnega športa. Kar so tudi tu — novi moškovs pj zadeva bodočega	zmagovalca ^pa so	kl so ga nedavno odpri	,	.^gic
se njihova mnenja precej razlikovala,	plavalcev, vaterpolistov in	^ priPltj-
Toda v poštev so	prišli kot kandidati	Dober vaterpolo igrajo 1
■ ••	•	....	ljajo se na velika poletna
na tekmovanja.	'	^	pf
Spričo vsega tega in spri pr cejšnjega razočaranja, ki &a jlnci r nesla, se bodo sovjetski navijači težkega srca poslovil* ne ravno hvaležne zime.
glavnem trije omenjeni sovjetski tekmovalci ter Sved Erikson. Erikson je izjavil, da je Sakonenko v odlični formi in njegov najnevarnejši konkurent.
Dva dni so štoparice neutrudno tekle na stadionu Dinama, naposled pa so pokazale isto — najboljši je
Davor '
VESTI IN DOGODKI
„tf.L'zkuž.tuKH.iki" V- ččašketn
Laško je po vsej Sloveniji zna- traj ob pol osmih javim pri njih, 110 po svojih toplicah. Zato sem se pa da bomo šli skupaj in da mi bo začudil, ko sem videl v Zdraviliškem potem vse jasno, domu v glavnem ljudi s palicami, hodaljkam.. »v viteških oklepih« (z mavčno oblogo na telesu), celo na vozičkih in nosilih. Ce se človek začne zanimati, mu osebje zdravilišča prav rado pove, da v Laško pri- proti kopališču. Ko smo odprli vra
»Kopalci« — začetniki
Izkušeni napredujejo v telovadnico
V bazen pa prihajajo šele »začetniki«. Bolniki, ki imajo »fizkul-turo na mokrem« že za seboj, na-
hajal sedaj tudi bolniki Zavoda za ta v dvorano, v kateri je bazen, rehabilitacijo, ki jih zdravijo s »fiz- smo že videli ljudi v vodi. Med nji-
kulturo«.
Zjutraj smo se ob dogovorjeni predujejo v telovadnico, kjer jih uri zbrali v avli in že smo hiteli mučijo s »fizkulturo na suhem«. Tako vsaj nekateri mislijo, ko pridejo prvič v telovadnico in jim sestra pomaga narediti predklon malo nižji, mi pa smo opazili tudi medicinsko zamah roke malo močnejši in dru-
1,’	1	„	....... op oilv> nri l/ o l/iri h	•vneli.
ljeno, hrana je izvrstna. Bolniki lahko igrajo namizni tenis, biljard, šah, lahko kartajo, seveda pa »policijska ura« pač velja za vse. V začetku nekaterim ni bilo prav, ko so morali biti že ob 9. uri zvečer v postelji. Ko pa so čez dva, tri dni prišli iz bazena ali telovadnice, pa so zvečer že kar sami silili v posteljo.
Požrtvovalnost medicinskih sester
Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti medicinskih sester, ki vodijo
 .	.	.....	vse vaje v telovadnici in bazenu,
Kot športnik sem bil, ko sem	sestro, ki je vodila vaje. Prišli smo	8® gibe, Pr> katerih se včasih zašli-	skrbe za	red	in disciplino ter se
prišel v zdravilišče, prijetno preše-	noter prav pri vaji za razgibanje	ši: »Au, to pa boli!« Ko pa pride ob	zanimajo	prav	za vsakega bolnika,
nečen, ko sem med bolniki zagledal	rok in ramen. Disciplinirano smo se	sredah dr. Pohar iz Ljubljane, k>	Ko sem	tako	premišljeval o delu
tudi znana tekmovalca
Janka postavili v vrsto in se tudi mi zače-	pregleda bolnike,	pa se često sliši:	sester, posebno tistih, katere vodili razgibavati. Ko smo telovadili ka-	*Nič hudega, če me je pri telovadbi	jo vadbo, sem sklenil, da jih	mo-
kih dvajset minut, smo imeli še pet	malo bolelo. Ali	si slišal, kaj je	ram vprašati, kje dobijo toliko	mo-
minut prostega plavanja, za zaklju-	doktor rekel? Da	bom kmalu spet	£j( ,ja vzdržijo po 6 do 8 ur na	dan
zdravi« Nekateri se po tem teden-
Stefeta, enega naših najboljših alp- <i razgibavati. Ko smo telovadili ka-skih smučarjev, in Borisa Kristan b:h	'm,.	,™li	Jo
čiča, državnega reprezentanta v ko-Sarki. Razen teh dveh »zvezd« pa ček pa pet minut žoganja, pri kate-
rem je bilo seveda tudi obilo sme ha. Vtem so se pojavili novi »ko palci«. Vprašal sem sestro, koliko gledajo: »Vidiš, ta je že zdrav, gre
so bili tudi drugi manj znani športniki. Kot stari znanci smo se kmalu zapletli v	pogovor. Štefe je po-	.
vedal, da je	imel kompliciran zlom	imajo bolnikov in v	kakšne skupine	domov.«	Vsi pa se	kmalu	potolaži
noge. da pa	mu je sedaj, ko je že	so razdeljeni. Rada	je pojasnila, da	jo	z mislijo — čez	en	teden	ali	dva
nekaj časa v	zdravilišču, veliko bo-	imajo »kolenarje«,	»hrbteničarje«,	F-	b°mo	tudi mi šli.
i!- o — j- s- »-:•--------------------—	»komolčarje« in pa take, ki se ne	r"	*•
lje. Seveda je bil pogovor tudi zabaven. Tako je neki prijatelj rekel morejo premikati — pač vsi so raz Štefetu: »Vidiš. Janko, pri fizkul- deljeni v skupine po vrstah poškodb
. v neprestanem gibanju z bolniki, skem pregledu kmalu poslovijo od no da bi se naveličale. Vse so bile tovarišev, ki^ kar nekako. zavistno istega mišljenja, da je njihovo največje zadovoljstvo in vzpodbuda za nadaljnje delo, ko vidijo bolnika, ki je prišel ob palici ali pa so ga celo pripeljali, po nekaj tednih pa gre čil in zdrav sam na postajo. Seveda imajo tudi sestre svoje težave. Veliko je dela, njih pa razmeroma
Tudi za zabavo je poskrbljeno
turi si si zlomil nogo, s fizkulturo in načinu zdravljenja. Zamolčala pa Seveda ne smete misliti, da je v malo. So pa zato požrtvovalne in pa ti jo bodo še pozdravili.« Postal je, da je sama po ves teden štiri zdravilišču kot v vojašnici in da si delavne, saj vedo, da s svojim de sem pozoren. Niso mi pa hoteli nič ure na dan v vodi in da vadi z vse- zato ljudje želijo domov. Nasprot- lom mnogim bolnikom pomagaj.).
povedati, kako mislijo s t<' »fizkulturo«. Samo rekli so, naj se zju-
mi bolniki. Jaz pa sem bil zelo no, nekaterim je še celo žal. Saj so da postanejo spet zdravi, za delo
utrujen že po polurni vadbi.
se sprijateljili, za zabavo je poskrb- sposobni državljani.
K. D.
NAMIZNI TENIS
Visok poraz Angležev
Liverpool, 5. aprila. (AP). Češkoslovaška namiznoteniška reprezentanca je sinoči premagala v Liverpoolu v prijateljskem dvoboju angleško reprezentanco z rezultatom 6:1.
Za češkoslovaško reprezentanco so zmagali: Vihnanovsk: je premagal Ro-desa, Tereba Simonsa, Vana Kenne-dija in Stipek Leachf.; dvojica An-dreadis-Stipek je premagala angleško dvojico Bergman-Leach, dvojica Te-reba-Vihnanovski pa drugo angleško dvojico Kennedy-Simorts. Edino zmago za angleško reprezentanco si je priboril Bergman nad Andreadisom.
ANGLE2 BARNA MENI:
Favorita sta Dolinar in Andreadis
Znani namiznoteniški igralec in
in da ima razen njiju vel’iko ^ tudi Madžarska. Bama računa^^^. tudi Harangozo zanesljivo so^ na svetovnem prvenstvu.
NOGOMET	J
Priznanje trenerju Broc*.
Predsednik egiptovske Abdel Naser je odlikpval ^ sebnim ukazom egiptovsko ško nogometno reprezen ^ Moštvo je bilo odlikovano jf; sebno medaljo za šport s*j ji njene zmage nad Turčijo vojaškem nogometnem Prve,i(eč! v Neaplju. Vsi člani egiptoV.gjj t' vojaškega moštva bodo
vujaoivcga inuotva	ir
odlikovanje. Posebne brzoj
in čestitke pa so jim posl^L1
znaru namiznoienisKi igralec m	,	\	,	..	,..I^
nekdanji svetovni prvak Anglež Vic-: s®r, podpredsednik Vlači tnr Rama 1e v zadnii številki šnortnp Slalpm in minist.pr Šalah ^
,udal
i#
tor Bama Je v zadnji številki športne I Salem in minister Šalah revije »World Šport« objavil komen-1 Ves egiptovski tisk P° , tar pred začetkom letošnjega svetov- .	.	.	...	,,„^h	J
nega prvenstva v Utrechtu. Glede Ima 23 t3 vel'k USP^ j« ir favoritov v razvrstitvi posameznikov Čanov nedvomno precejanj Jj. postavlja na prvo mesto Jugoslovana , sluge tudi trener egiP^ f Dolinarja in Ceha Andreadisa. Meni, I , v	.	oroClc’	„
da ima Dolinar trenutno naj večje i državne reprezentance B upanje, da postane svetovni prvak, je zadnji Čas treniral	jic*
«11« v, zelo dobri formi in vrhu tega prezentanco. Nedavno je BrV tudi dokaj borben. Drugi njegov fa-	.	,	,	.	,	-	:	1.	etr
vortt Je Andreadis. Bama poudaria sprejel vrhovni poveljn 0 njegovo izredno tehniko, ki po nje- tovske vojske general Abat; Jugovem mnenju primanjkuje Dolinarju. , kim Amer, ki mu je zaupa1 Kar zadeva prognoze za moštveno	,	,	_	J	v	v’
tekmovanje, sodi, da bosta bili boj za 23 napredek nogomeui prvo mesto Japonska in Jugoslavija, rodovih vojske.
Boksar svojemu me-nažerju po 10 rundah: »AH sem res zmagal?«
.SREDA, 6. APRILA 1955
»LJUDSKA PRAVTCA«
DNEVNE NOVICE
cestni * rekonstrukcije Smartinske interesiranim krogom. 7. aprila ob 18 MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE
od	°<iseka Smartinska cesta bo predaval v dvorani SAZU univ.	Marionete
lišk*pS* *Savske ceste do Pokopa-, prof. dr. Miroslav Zei. Tema: Aktu-	Levstikov	(Šentjakobski)	trg
Mte d» Ka w™diik? cSe,<xl SaY' ?nJ Problemi ribjega bogastva na	u	b	Ku ,obuU
do	C 5eve ceste 0(1 7- aprila Jadranu. /	,	mae«ic«
vn,„?°_kon5ania del zaprta za ves Člane Kluba kulturnih «elavcev sobota, 9.'aprila ob 17: Kuret: .Obuti
vabimo v Četrtek, 7. aprila ob 20.30 na predavanje prof. Filipa Kumba-toviča: Vtisi s pariških umetnostnih razstav.
vn7r,r„ ‘JO ael zaprta za ve: dlškJ	Interni	promet iz Sre-
Pmm ?a Kavčičevo cesto bo mogoč, cestah-ese Preusmeri po naslednjih natr, ^, ?artinska do začetka Savske,
tM°^ ?avsk> na Pokopališko in od ali »J? e? 130 Smartinski in obratno, leni i.imartinski do Ceste ob Ze-nato P° Kavčičevi, Poko-obr.it.nnm z°Pet Smartinski cesti ter IJan^ ~ uPrava cest MLO Ljub-
SDeriaiJ|isti mafležev z bencinom
PcCiaien Drpnarat Pr TT"V v.;
KONCERTI
V ponedeljek, 11. aprila, priredi Slovenska	fi<lkarmoniija skupno z
Društvom	slovenskih skladateljev
koncert slovenskih simfoničnih skladb. Dirigent Bogo Leskovic, solista Ivan
z godalnim orkestrom i«n harfo; Švara, Valse interrompue; Pahor, Scher-zo; Ciiglič, Tri pesmi za visoki glas in orkester; Arnič, Zapeljivec.
siialno ?«oPreparat FLEX vnetljiv,) Turšič iz Beograda in Miro Brajnik, niade?n ln Pu^^a roba okrog Na sporedu Lavrin, Grob neznanega a-	vojaka; Škerjanc, Koncert za fagot
PREDAVANJA
iena	.	.akaaemsko Izobraženih Vstopnice'od 150 "din navzdol'V Fil
se zan1m= n vabl članice in vse, ki, harmoniji. Abonenti vseh abonmajev Jaromira o' na Predavanje prof. cU. imajo pri vstopnini 30 din popusta. jUEosiA,, B,erana »O položaju žene v1
bo®" ® « £>ravni zgodovin««; kil	_1 c-p./., .aa >
tivoram^', »' aprila ob 17 v sejni	GLEDALIŠČA
no Dolmv	zdravstvo	ta social-
čev. .1, ° LRS' Ljubljana,	Zupanči-	SLOV.	NARODNO	GLEDALIŠČE
Drult8 3/I'	DRAMA
>24 tairiX° pfiJatc,Jev mladine terena I sreda, 6. aprila ob 20:	Bruckner:
6 aprila r.K	Poljan priredi dne|	.Elizabeta	Angleška«.	Abonma	H.
Ulica	.v dvorani, Zarnikova, Četrtek, 7. apnla ob 20: Bruckner:
Predavam«. ^ru e 2a starše III. | »Elizabeta Angleška«. Abonma G. Šolskega otroka 6 IVan’ Vzgoja Petek, 8. aprila ob 15.30: Bruckner:
2«ntaH,e„trtck>,7	aprila 1955	ob 20 bo
novpi»= .Predavanje s predvajanjem doikp. zdravstvenega filma: »o raku Ptedavani KVate1^ dr. Ivan Bonač.
Čestitke
Na medicinski visoki šoli je diplomiral za doktorja zobozdravstva Nikolaj Venijer. Čestitajo prijatelji!
Ob 29-letnici rojstva želimo Aleksandru Grudnu iz Maribora mnogo sreče in zadovoljstva — Ernest, Eria, Vlasta in Jana.
maček«; ob 20: Kuret: »Obuti maček«.
Prodaja vstopnic na dan predstave Za bližnji rojstni dan čestita Jožetu j
iiiiiiiiiiMiiiMiiiiumNimiiiiiiiimiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
KINO »SLOGA«
Premiera italijanskega filma
»Bandit Mussolino«
Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
V glavni vlogi Silvana Mangano in Amedeo Nazzari. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje.
IlllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllUlllllllllltlllllllllllllllllllllllllll
od 11—12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure pred predstavo prt gledališki blagajni. Vstopnice se lahko rezervirajo vsak dan od 8—10 tudi tel. na št. 32-020.
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za sredo, 6. aprila
Petku iz Maribora in mu želi še mnogo srečnih let — kolektiv.
VESTI IZ MARIBORA
Dežurna lekarna v sredo, dne
6. aprila 1955: lekarna »Melje«, Meljska cesta 2.	j
Dežurna lekarna v četrtek, dne
7. aprila 1955:	lekarna	»Planinka«,
Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00,
17.00, 19.00 in 22.00.	_	__
5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslu- Glavni trg 20. šalci! (Pester glasbeni spored) - vmes
ob 6.30 Pregled tiska — 6.35 Igrajo	KINO
Štirje flosarji, pojeta Mija in Stane pARTIZAN: Argentinski film: »Kalne — 7.10 Jutranji orkestralni spored — Vode teko«
7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—8.00 nnARNTK* IndLiski film* »Dva lutra KINO »KOMUNA«:	Slovenski	film:
■
ram	bo v Prirodoslovni dvo-
t niverza, vhod iz Gosposke ul.).
nt'>ctno«?Sltav,,akademi')a znanosti in Pfedavani« , na iavno znanstveno nje, ki Je namenjeno širšim
Umrli
so v Ljubljani
nesSobCh1or J!taI1‘?li?v- Pogreb 1X5 da ®°mba D bo <;
^es>h i„„
nes 16 na 'Zalah.
Bnmi xna Zalah. grob bo h Marija, gospodinja. Po-JesiZ ,,es, ob 15 30 na Zalah. Ganec V?h ^ gospodinja. Pogreb
»Elizabeta Angleška«. Abonma Petek II — popoldanski.
OPERA
Sreda, 6. aprila ob 19.30: Gounod: »Faust«. Zaključena predstava za LMS.
Zabavna glasba, vmes reklame — 11.00	zemlje«
j Radijski koledar —	11.05	Glasbena	pqBre2JE: -Francoski film:
j medigra —* 11.15 Šolska ura za nižjo	brez n^iova«.
stopnjo: Bilo je prepozno (O °eyar-	STUDENCI:	Indijski	film:	»Dva jutra
nosti stekline po tekstu Gune Mile-	7F.miit»«
tiča) — ponovitev — 11.45 Slovenske	,J
P^r?\ lgra VaSkl kJ'1,^te^„T SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE 12.00 Kmetijski nasveti — 12.10 Igra _
godba Ljudske milice p#v. kapetana Sreda, 6. apnla ob 19.30: Smetana: Rudolfa Stariča -	12.45	Zabavna	»Prodana nevesta«. - Zaključena
glasba, vmes reklame — 13.00 Želeli»	predstava	za	železničarje,
ste — poslušajte! — 13.30 Z glasbo v J	.	...	.
dobro voljo (zabavne melodije) — Umetnostna galerija —■ Maribor. 14.30 Iz gledališč: Zagrebško gleda- Razstava štajerske umetniške
»Tri zgodbe«. Tednik: Plat zvona.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimii
KINO »UNION«
Ameriški film
»Ženske prihajajo«
Tednik:	»Filmske	novosti št. 14«.
Predstave ob 16, 18.15 in 20.30. — V glavni vlogi Robert Taylor in Denice Darcel. V soboto, 9. aprila ob 22 bo premiera ameriškega barvnega filma »JULIJ CEZAR«. — V glavni vlogi Marlon Brando in James Mason. — Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje, lllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllillllilllllllllllllllllliilllllllllllllliilli
Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
CKisei	Predstave ob 16, 18.15 in 20.30. — JESENICE: »RADIO«: Ital. film: »De-
V glavni vlogi Stane Sever in
Tu lir n
Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od
14 dalje.
KINO »SOCA«: Premiera ital. filma: »Bandit Musolino«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od
15 dalje.
KINO »LITOSTROJ«- Ameriški film: »Tujec na begu«. Predstava ob 20.
kleta s Španskega trga«. Predstavi ob 18 in 20. Ob 16 program beograjske kinoteke
»PLAV2«: Angleški film: »Beneški lopov«. Predstavi ob 18 in 20. CELJE:	»UNION«:	Ameriški	film:
»Zaseda«. Predstavi ob 18 in 20. »DOM«:	Francoski barvni film:
»Veselje v Parizu«. Predstavi ob 18.15 in - 20.15.
liško pismo — 14.40 20 minut klavir- grafije. Razstavlja blizu 30 štajerskih iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinillllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllll;
skih preludijev — 15.15 Mladinski foto amater j ey. kandidatov in mojstrov zbori pojo
15.30 Šolska ura za višjo fotografije 100 umetniških fotografij. IjMo.	...	...	ctnnnin'	o*»kar	Hudales*	Z	lovci	Klubi Ljudske tehnike in fotoama—
Četrtek, 7. aprila ob 19.30: Domzetti:	\	b	Šušteršič:	Družinsko	terski krožki, prirejajte skupinske
»T.noia I.ammermoorska«. Izven. j^fenje ptic Jpono^tev) -	16.00	 —
»Lucia Lammermoorska«. Izven.
So^a,8'9.aPapmaZaoPb%.30: Mozart: Enkrat to drugič ono (zabavna ples_
»Don Juan«. Premiera.	,	^^le.^Modni	kotiček — Nekaj za
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA	P5^55?55SS1	i^v
Gledališka pasaža
obiske razstave.
VESTI IZ KOPRA
GLEDALIŠČE SLOV. PRIMORJA
KINO »ŠIŠK A«
AmeriSka barvni film
»Niagara«
foničnl koncert — 17.15—18.00 UKV .	program: Koncert zabavnih in ples- Četrtek, 7. aprila: Konfino: »V so- Tednik. V glavnih vlogah Marilyn
Sreda, 6. aprila ob 20: C. A. Puget: nih me]odij — 18.00 Mednarodna Ta-	boto se poročim«. Gostovanje v Monroe, Joseph Cotten. — Pred-
»Srečni dnevi«. Izven.	dijska univerza —	18.30 Solistične Sežani.	i	stave	ob	16, 18 in 20. — Prodaja
Četrtek, 7. aprila ob 20: Odets: skladbe jugoslovanskih skladateljev Peteki g. aprila — Konfino: »V so- vstopnic od 14 dalje. Samo še danes
— 19.00 Radijski dnevnik 19.30 Za-	boto se poročim«. Gostovanjev Sta-.	in	jutri.
»Srečni fant«. Abonma
| (Loma — Judita Hahnova.)
bavna glasba, vmes reklame in ob-
Sobota, 9. aprila ob 20: N. Krasna: jave —“20.00 G. Verdi: Falstaff, opera	n
»John v zadregi«. Izven.	,	v	treh	dejanjih	—	22.15—23.00 »Jazz Sobota, 9. aprila Konfino. »V
ZAHVALA
moža. sl^in brate "aSega draSCga
^ t Toneta Levstika
nizate0 2ahvaljujemo vsem orga-Vsem ZuL.r\ P°darjene vence, pred-Jem, .,-5“ borcev, rezervnim oficirju dru«t«, Podružnici, gasilske-w Rudnika’ pr<^v°Jaški vzgoji, upra-0st&lim 5?' rudarski godbi in vsem sočustvuj?!, 50 na kakršenkoli način »uvaii z nami.
Kočevje, 4. aprila 1955.
*ena, hčerka, starši,
fetvoCStra ,n °Stal0
v treh dejanjih — 22.15—23.00 »Jazz coctail«.
22.15—23.00 UKV program: Iz modernega glasbenega sveta —	23.00
do 24.00 Oddaja za tujino — na valu
OBVESTILO
vsem lesnoindustrijskim podjetjem, zadrugam, 9ozdnim gospodarstvom in ostalim iz panoge 122 in 313.
ohr Y zvezi s prodajo deviz na posebnem sestanku Deviznega v »ti^kega mesta v Sarajevu dne 14. in 16. aprila 1955 u 2 objavo v dnevnem tisku dne 28. marca 1955 za 2enf <?snovnih surovin, reprodukcijskega materiala in re-w»h delov za potrebe podjetij iz panoge 122 in 313,
IVABIMO NA SESTANEK!
i
!
*
t
i
*
i
i
*
t f t 4 *
* t *
•bu-
dile 8. aprila 1955 ob 10 dopoldne
V sejtli dvorani Trgovinske zbornice LR Slovenije, Ljubljana Beethovnova ulica 10, zaradi priprave in dogovora o na-Pu deviznih sredstev za uvoz v II. in III. četrtletju 1955.
STROKOVNO ZDRUŽENJE LESNOINDUSTRIJSKIH PODJETIJ LRS
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom
Sreda, 6. aprila ob 20: Dobričanin:
»Skupno stanovanje«, komedija. — 327,1,m (Prenos iz Zagreba). Izven.
Sobota, 9. aprila ob 20: Dobričanin:
»Skupno stanovanje«, komedija. —
Izven.
Nedelja, 10. aprila ob 16:	Budak:
»Klobčič«, ljudska veseloigra. Popoldanska predstava: ob 20: Dobričanin: »Skupno stanovanje«, komedija. Izven. Večerna predstava.
Ker tudi pri zadnji uprizoritvi duhovite komedije »Skupno stanovanje« mnogo obiskovalcev ni dobilo več vstopnic, jih kupite že v predprodaji v Mestnem domu.' Rezerviranje tel. št. 32-860.
»DALMACIJA«
tvomica karbida i cijanamida DUGIRAT PRI SPLITU potrebuje:
INŽENIRJA KEMIJE
ali
ELEKTR0-STR0JNEGA
INŽENIRJA
za glavnega inženirja
STROJNEGA
INŽENIRJA
za šefa vzdrževanja obrata
Stanovanja v novi zgradbi zagotovljena. Plača po dogovoru.
642
'uiiiiifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiBiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiinimiiiiiiiiiiii
boto se poročim«. Gostovanje v Komnu.
Nedelja, 10. aprila — Konfino: »V soboto se poročim«. Gostovanje v Divači.
DROBNI OGLASI
PARNO PEC za slaščičarje, peke, 61 cevi, vgrajen parni kotel, sušilnica in tok — ugodno prodam. — Zagreb, Medullčeva 13/1.	637
KLJUČAVNIČARSKEGA MOJSTRA z izpitom sprejme Industrija bombažnih izdelkov, Kranj. — Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku ozir. po dogovoru.
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimi
_	  •utr.’*-.
» ■ ....
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiillllllllHIIIUIIIIIIIIMI
KINO »TRIGLAV«
Angleški barvni film
»Vzpon na Everest«
Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od IS dalje. Samo še danes in Jutri.
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiinitiiiiiiiniiiminiiiiniiniimiiniiiiiiiiiiiiii
»Cementarna Trbovlje«
razpisuje mesto
elektroinženirja
s 5-letno prakso, ali
elektrotehnika
z najmanj 7-letno prakso
Plača po tarifnem pravilniku.
Ponudbe pošljite na upravo »CEMENTARNE TRBOVLJE«
»J E D I N S T V O«
TVORNICA UREDJAJA ZA HEMIJSKU I PREHRAMBENU INDUSTRIJU
ZAGRER — JANK0MIR
razpisuje natečaj za
tehničnega
direktorja tovarne
Pogoji: končana tehniška visoka šola — strojni oddelek in najmanj 10-letna praksa pri strojegradnjah.
Plača, stanovanje, prevoz in morebitni drugi pogoji po dogovoru.
Obširne podatke z opisom dosedanje prakse dostavite sekretariatu tovarne
»J E DIN S T V 0« — Zagreb 2
poštni predal 103
i
634
			
Ki
VICKI B A U M
Roman :
?	»	fc*’	T	1
želeli
je narod, ki je imel v deželi kapitalistov vse, kar so si
o čemer so sanjarili v Rusiji. V tej deželi že pol stoletja
beraj° Vo3ne, ne doma, ne na mejah. V njej ni bilo ne lakote, ne 6v' so suše in poplave, kajti narava ni podvržena nobe-
V	v j.'^onu, toda kjer je nastala beda, tam je bila tudi pomoč. l{je 6 Primerov so ljudje uživali svobodo in zakonitost. In če so in ^krili krivico in podkupljivost, je zagnalo ljudstvo velik hrup, je smel povedati, kar je mislil, in nikogar niso ubili, če So ^ ubijal. Malo je bilo ljudi, ki niso znali brati in pisati, saj e na razpolago vsem in bolnišnice bolnikom in zagovor-marv°bt0Ženim revežem. Policija ni pretepala ljudi s palicami, Sili 05 Se ^ smehljala in vodila otroke ali stare ženice čez cesto. mo, S° revni ljudje, ki bi jih na Kitajskem ali v Rusiji prištevali ija u/?831®- In bili so bogati, toda od njih so ljudje pričakovali, dali nekaj svojega bogastva in ga razdelili, ne pa obdr-^ vse sami. Bilo tudi ni tako, da bi reveže obdavčili, bogatini
*	spravljali davke, marveč so reveži plačevali malo, bogatini je kili zelo obdavčeni. In čeprav je bilo bogastvo zelo veliko, ua razlika med življenjem revežev in bogatinov presenetljivo J na- Več kakor poln namreč tudi bogat trebuh ne more biti
in več kakor oblečen in zavarovan proti mrazu tudi ne. Streha, da stanuješ pod njo, in postelja, da spiš v njej, in hrana za ženo in otroke, to so potrebe, ki jih imajo ljudje; šele tam, kjer tem potrebam ni moč zadostiti, nastane revščina. Vse drugo pa so samo odtenki, tančice In dragocenosti teh reči, in v bistvu nepomembne, tako je mislil Yutsing, ki je videl marsikaj.
Bil je povsem nov občutek živeti v deželi, ki je živela s svojimi sosedi v miru in bila notranje enotna in ki je imela enake zakone za vse prebivalce in v vseh svojih pokrajinah. Ceste so bile varne in nikjer nisi videl vojakov; ženske so lahko brez skrbi hodile med moškimi in stare ljudi so spoštovali. Čeprav je hodil Yutsing v šolo pri belcih, je zmeraj mislil, da poznajo ljubezen do otrok, vljudnost v občevanju in obzirnost do starosti samo Kitajci. Zdelo se mu je čudno in čutil se je majhnega, ko je spoznal, da barbari v tem oziru niso barbari. In nekaj časa je bil ves prevzet spričo tega, kar je videl, in često je ves obupan pomislil: moja uboga dežela nikoli ne bo takšna, kakor je ta.
Prispel je na zahodno obalo in čeprav mu je bil dal oče mnogo denarja — kajti bil je srečen, da je sin, ki se mu je že zdel izgubljen, našel pravo pot — Je sklenil prepotovati deželo in jo dodobra spoznati, preden se je napotil v New York na zahodu. To je bilo novo mesto, zelo podobno Sangaju, in v New Yorku živeči ljudje so bili glasnejši, urnejši in manj v skladu z vesoljstvom, kakor ljudje v majhnih mestih in ob cestah. Na splošno je prišel Yutsing do spoznanja, da so Američani, ki Imajo vse, o čemer si drugi narodi niti sanjati ne upajo, manj srečni od njih. Veseli, glasni in urni že, resnično srečni pa ne. Američani niso vedeli, kar je vedel vsak kuli na Kitajskem: da Je življenje lepo in da je človek samo ena izmed desettisočih stvari vesoljstva, da je svet zaokrožena celota: Ylng ln Yang, nebo in zemlja, mož in
žena, dan in noč, luč in tema, dobro in zlo, in da je vsakemu človeku dano, da živi v harmoniji s tem vesoljstvom.
Koliko imen je že imel Cang Yutsing v življenju, star pa je bil šele trikrat deset let. Lao Cang Yutsing, blagorodni, gospodič, John, kristjan, Cang Jesun, ponižni študent, Cang, kuli, tovariš Cang, komunist Zdaj je bil Mr. Cang, eden izmed tisočerih slušateljev kolumbijske univerze. Stanoval je v majhnem hotelu v Chinatownu in jedel s kitajskimi študenti. Zahajal je v kitajski klub in v ameriško gledališče. Dobival je svoj delež dobrodelnosti belega moža, njegovega bratstva do vsake kreature, ki je prihajala iz krščanstva, pa tudi njegovega napuha nasproti vsakomur, ki ni imel kože iste brve. In ker je bil Mr. Cang Kitajec, se mu je zdelo smešno marsikaj, kar je videl in česar se je učil, in v drobno knjižico je zapisoval mnogo posmehljivih in zabavnih opazk. Delal je mnogo ln rad, in novo učenje je zabrisalo v njegovi glavi marsikateri star, strašen spomin.
Na Fongyung ni pozabil, toda postala je ko senca vrbove veje na mirni vodi, potem pa ko vonj pravkar pokošene detelje ob sončnem zatonu, in še pozneje ko večerni glas flavte nad jezerom, ki se počasi oddaljuje, dokler ga uho sploh več ne dojame.
In tako se je Mr. Cang poročil z dekletom, ki je študiralo medicino in ki je bilo živahno in svobodno ko Američanka, kajti rojeno je bilo v New Yorku, ni pa izgubilo nežne kože, ljubkosti in gibčnosti svoje rase: Pearl Fong, hči trgovca Iz Mottstreeta, Chinatown. Doktorirala sta istočasno in dr. Cang se je vrnil na Kitajsko. Tam je našel velik napredek, ki ga je bila dosegla dežela v nekaj letih, se pridružil gibanju »Novo življenje« in se sprijaznil z vlado v Nankingu.
V	času, ko se začenja« naša povest, je bil na vodilnem položaju v zdravstvenem uradu Velikega Sangaja.
List izdfli« K ,	.	.	»Utirtskn	fcrnvica«	Liubliana	Kopitarjeva	ulica	6/III.,	telefon	št. 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon štev. 21-613 in kulturna rubrika
rsr»-»i -	»	».»m™,	-	*.«<*„,	*»» «»»»~ «« »t«.
87, Na20r3eV	NB	601-T-632,	poštni	predal	42	-	Tisk	tiskarne	»Ljudske	pravice« - Poštnina plačana v gotovim - Rokopisi se ne vračajo
SREDA, 6. APRILA 1955
Otroci	na
^	New York, aprila
e e nimate otrok, pa bi jih radi imeli, jih lahko kupite. V ZDA poznajo več načinov, kako pride človek do novorojenčka, dečka ali deklice. Pomagajo mu za to posebej pooblaščene agencije. Neporočene, zelo pogosto pa tudi poročene ženske nočejo vzgajati lastnih otrok. Da se jtli odkrižajo, jih prepuščajo agencijam, ki poskrbe, da najdejo otroci nove starše. Treba se je samo prijaviti takšni agenciji in potrpežljivo čakati na vrsto, pa se človeku izpolni želja, da dobi dečka ali deklico, po izbiri. Potem je treba opraviti samo še zakonite formalnosti o posvojitvi, kar ni težko. Važno je samo potrpljenje. Povpraševanje po otrocih je veliko.
slati samo ime in naslov, ime duhovnika in ime, na katero naj bi bil otrok krščen. Ostale podatke lahko človek pošlje potem, ko že dobi otroka.
i »Kako dolgo bi pa to trajalo?« je vprašal Mitler. »Najbolje je, če mi sporočile svojo poslovno in hišno telefonsko številko. To gre do-I kaj hitro. Ko je otrok že rojen, i lahko opravimo to v enem dnevu. Če prispete sem ob devetih zjutraj, i
| lahko ob pol štirih popoldne že Iz neke statistike povzemamo, se razvija organizirano kakor vsi i odpotujete.«
Ida se je lani obrnilo na agencije drugi posli, približno milijon družin s prošnjo, da bi jim dah otroke. Agencije pa
imajo letno na razpolago samo kakih 53.000 otrok, ki čakajo, da bi jih kdo posvojil. Če človek nima potrpljenja, da bi čakal na vrsto, pa lahko gre na črno borzo in kupi otroka.
Ernest Miller iz New Yorka, ki se je več let ukvarjal s proučevanjem v zvezi s posvajanjem zapuščenih otrok, objavlja zelo zanimive podatke in primere. Dogaja se, da prodajajo otroke aot živino. V Long Beachu v Kaliforniji je nekdo poravnal dolg, ki ga je napravil, ko je igral poker, in vzel avto iz zastavljalnice, tako da je prodal za 200 dolarjev še nerojenega otroka, hčerko pa zastavil. Neko dekle v Chicagu je prodalo svojega otroka za dolar. Nekega drugega otroka so dvakrat prodali med vožnjo v vlaku. Neki delavec v New Orleansu je kupil dečka za 30 dolarjev, deklico pa za 5. To pa so izjemni primeri. Običajna črna borza z otroki
Po takšnih obvestilih se človek i Mitler si je avgusta 1953 ogledal zanima za ceno. Advokat mu odgo-zdravstveni dom v nekem mestu v vori: »Vse se je podražilo. Bolniški državi Texas. Sprejela ga je 80 let stroški znašajo običajno kakih 150 stara starka. Mitler ji je rekel, da dolarjev, zdravnik dobi 200 do 250, , bi rad posvojil otroka. Zvedel je, ] nekaj je treba dati tudj dekletu, če da ima starka v mestu stanovanje, ! ji je potrebna pomoč pred poro-kamor je pošiljala noseče matere dom in po njem. Za otroka boste in dekleta. Ko ji je Mitler pojasnil torej plačali 2000 do 2100 dolarjev, svojo željo, je starka vzkliknila: V tem je seveda vračunan tudi nje-»Kolikšna škoda, da niste prišli gov honorar. Če hočeš torej dobiti pred dvema mesecema! Imela sem otroka, vzameš s seboj duhovnika deklico zelo velikih rjavih oči, ka- in 2100 dolarjev, ostaneš v Chicagu kršne imate tudi vi, in njena gla- j sedem do osem ur in se vrneš v vica je bila izredno velika.« Rekla New York z živim človeškim bitjem, je tudi, da ima zelo obširen seznam	N.	VUKOVIČ
prošenj in mu pripovedovala: »K meni pride dekle iz Arkansasa. Noseča je. Prav, sprejmem jo na stanovanje in hrano, ko pa pride čas, pojde v bolnišnico kakor vaša žena.« Tako je dobil na svoje ime potrdilo o otrokovem rojstvu in vzel otroka. To je najpreprostejši način, ker odpadejo formalnosti v zvezi s posvojitvijo.
Kot marsikje na svetu, so tudi v Londonu proslavili 150-let-nico rojstva velikega danskega pisatelja Andersena, čigar bajke poznajo otroci širom po svetu. Na sliki vidimo čudovito figuro iz porcelana, ki prikazuje princesko, eno izmed junakinj številnih Andersenovih pravljic.
Prvoaprilska šala
Indija izdeluje časopisni papir
Za začetek bo znašala letna proizvodnja najmanj 30.000 ton
Prvikrat v zgodovini Indije daleč okrog Nepanagara, v sosed- sade sadike tega drevesa. V prvi bodo začeli v kratkem tiskati i njih pokrajinah pa je bambusa veliki indijski papirnici je za-
Neka ameriška poročevalk** agencija se je zanimala za apra ske šale na svetu. Svojim nikom je naročila, naj ji SP°^", najbolj posrečene. O •nai'x>H^L ginalni so ji sporočili iz v Južni Italiji. Tam so prijatj?8 prigovarjali dobrodušnemu in n svečano . koliko omejenemu kmetu Boc Aricu, naj preišče podstrešje sv je hiše. Mož je našel na pod1 ju orumenel pergament in pisa na njem je sklepal, da od nekega pradeda, ki je SFr ročal svojim potomcem, da J vrgel v ribnik pred hišo kf® . z nakitom. Praded pa je v izrecno določil, da mora ,ni®S potomec dvigniti kaseto še dne, ko mu pride v roke pejjrj ment, poprej pa na svoje pogostiti prijatelje.	'
Arico je takoj povabil sv°j® prijatelje in jim povedal, ka] J našel na podstrešju. Po bogati W gostitvi so odšli k ribniku to tegnili iz blata kaseto. V nieL^ je bil samo listek z napisom: »e stitke k 1. aprilu in hvala za ir gostitev.«
Kdor drugemu jamo
Neki lekarnar v Santiagui jjj hotel ponoči dati nekomu z~Lj. brez zdravniškega recepta. N15:, ster za gospodarstvo
namreč izdal odlok, po kateri®
Tarud
•MC-
je lekarnam prepovedano da]» zdravila brez zdravniških /ecr
tov. Po zdravila pa je prišel noči Tarud sam. Vziic tem0.J lekarnar ni hotel dati. ^!0jy
So pa še drugi načini nekoliko časnike tol revije na indijskem kolikor hočejo. Veliko novo indu- poslenih blizu 1000 izšolanih teh-1 je dobil zdravila šele, ko je . i zamotani Dekle rodi otroka P^Lju- Samo dnevni tisk obsega strijsko podjetje se imenuje Na- ničnih delavcev, še mnogo več pa ljubil, da bo drugo jutro P06
III. nagradna križanka
'Danes objavljamo zadnjo od treh nagradnih križank. Reševalci naj pošljejo vse tri rešene križanke skupaj do vključno 11. aprila na naslov: Uredništvo »Ljudske pravice«, Kopitarjeva 6/III, pod naslovom »Tri nagradne križanke«.
T Vodoravno: 1. rasmašaleo časopisov. 8. zmazek, 9. kratica za »ljudsko republiko«, 11. trčenje, 12. 12. in 15. črka, 13. reka na Pirenejskem polotoku, 15. kurirji. 16. prelagale«, 18. , zakleti se, 19. pripadnik staroslovanskega plemena, 20. roman E. Zola,
21. soglasnik in samoglasnik, 22. pogan, 23. geografski pojem, 25. komična spojina, 27. najvišja igralna karta, 28. postava.
Navpično; 1. palica, 2. sosedni črki. 3. pristanišče v Grčiji, 4. telovadna vaja, 5. pregovor, 6. 21. in zadnja čnka, 7. poškodbi, 10. tisti, ki pripadajo delu telesa, 12. delavec v vindr-skem objektu, 14. prebivalec Britanskih otokov, 15. osoljen, 16. pripomba, 17. zgodovinsko mesto v Sev. Afriki,
22. ženski glas. 24. kradljivec. 25. tuj dvoglasnik, 26. predlog.
bolj zamotani. Dekle rodi otroka pod tujim imenom. Človek ga sprejme in odnese domov, čez pol leta ga pa posvoji v isti državi. Če ga kdo vpraša, od kod ga je dobil, od
v Indiji 350 publikacij. Papir iz- tional Newsprint and Paper Mili sevedh nekvahliciranih delavcev, lekarnarju zdravniški recept deluje velika papirnica, zgrajena ali kratko NEPA. Papirnica je v velikanskem gozdu države * opremljena z najmodernejšimi Madhyja Prades v srednji Indiji j stroji in ima vzorne laboratorije,
Nepanagar (Nagar je indijski iz- i kar ji omogoča znatno in brez-
"„eZu,^ 'raz 23 mest0> to krai- v katerem hibno proizvodnjo. Tovarna po-
ska mati, da bi pazil nanj, a potem ni prišla ponj. Mitler je tudi vprašal starko, kako je s ceno. Povedala mu je, da nikoli ni prodajala otrok draže kakor po 600 dolarjev, nekatere pa je prodala tudi po 350.
Ta starka ni edina, ki se ukvarja s takšnimi posli. Ce pa človek ne želi imeti nezakonitih poslov, telefonira advokatu, ki mu priskrbi otroka po zakoniti poti. Mitler je iz New Yorka telefoniral nekemu advokatu v Chicagu in g. vprašal, ali bi mu lahko priskrbel otroka. Advokat mu je odgovoril: »Zakoni v Illinoisu so najbolj liberalni v ZDA. Mi želimo, da bi imeli otroci dober dom in da bi postali dobri ameriški državljani, da bi bili ponos naše domovine«. Večina njegovih klientov prihaja iz New Yorka, Bostona, Detroita in Kalifornije, j »Predvčerajšnjim sem priskrbel lepo deklico nekomu iz New Yorka«. V zadnjih treh, štirih letih je ta advokat priskrbel otroke 15 klientom iz New Yorka. Treba mu je po-
pripravljajo salai in bambus za rabi dnevno blizu 8 milijonov ga-časopisni papir. Za začetek je Ionov vode. Za tolikšne količine predvidena letna proizvodnja naj- vode so morali zgraditi v bližini manj 30.000 ton. To je približno visok jez na reki Tapti. tretjina vseh potreb indijskega Zdaj delajo tudi važne poskuse
tiska.
Zdaj uporablja indijska papir-
z mehkim lesom maharukhom. Poskusi so pokazali, da se iz tega
nica za izdelovanje časopisnega. lesa izdelan papir lepo sveti. V papirja predvsem salai in bambus | bližini Nepanagara so že ustano-v ustrezni mešanici Salai raste I vili več gozdarskih šol, ki pridno
»Ne jezite se, pa boste lahko dočakali 175 let« je rekel profesor Erskin v moskovskem radiu svojim poslušalcem- Po njegovem mnenju je 150 in celo 175 let »normalna doba človeškega življenja«. Erskin pravi, da se ljudje prej postarajo samo zato, ker se preveč jeze. Ljudem, ki hočejo dolgo živeti, priporoča naslednja pravila:
Hud potres na Filipinih
Na filipinskem otoku Minda-nau je nastal prejšnji teden hud potres, ki je zahteval več človeških žrtev, kakor so prvotno mislili. Izpod razvalin so potegnili že nad 200 trupel, najmanj sto ljudi pa še pogrešajo. Boje se, da so skoraj vsi obležali pod razvalinami ali pa našli smrt v razpokah, ki so nastale v zemlji med potresnimi sunki. Poškodo- I glasila vanih ljudi je na tisoče. Od vseh | stanje.
strani so prispeli na pomoč rešilni avtomobili, da so prepeljali poškodovane ljudi v bolnišnice. Ljudje, ki jim je potres uničil hiše, tabore na prostem pred porušenimi mesti Prvih sedem močnih potresnih sunkov so čutili v
1. Pravilna razdelitev dela;
2. izogibati se prevelikim naporom;
3. resnična sprostitev ob prostih dneh in med dopustom;
4. osem ur spanja srednje starim in sedem ur priletnim ljudem; .
5. pet do deset minut telovadbe dnevno za mlade in stare;
6. trikrat ali štirikrat jesti dnevno, toda zmeraj zmerno;
7. nobenega alkohola in tobaka in
8. plavanje in redni izprehodi na čistem zraku.
Na koncu je prof. Erskin omenil primer nekega kmeta, ki je umrl star 145 let, in ki je do 143. leta še redno vsak dan delal. Ni pa povedal, ali se je mož držal
petek. Ze takrat je na tisoče ljudi j njegovih pravil. Sicer pa je še Dunaju prof. dr. Schonbauer.
rfVioljnlo irr ViiJ«	oo	co	Koli	n/viriiVl	Ifnrooonifl	oli	Ki	Ki‘1a	>70_	i	i	i	.1	_	• i •...
Štirje Nemci z Bavarske se pripravljajo na dolgo pot na 0’ ( lajo, kjer bodo raziskovali doslej še neznane doline. Na sliki vi<s od leve na desno: študenta Jiirgena Wellenkampa, študenta ,'lgj Lobbiclilerja, vodjo ekspedicije Heinza Steinmetza in stroj, tehnika Harolda Bilerja, kako se pripravljajo na nevarno P®
Operacije na utripajočem srcu
Kirurgija srca je otrok našega stoletja
.git
O operacijah na utripajočem . srečilo zboljšati učinkovite mek|tr srcu je predaval prejšnji teden na I « l-	.. i, t,, L.. „»irr>ma oo ,u
zbežalo iz hiš, ker so se bali novih veliko vprašanje, ali bi bilo za- uvodu' je'rekel, da je kirurgija srca 1 sredstev proti poapnenju žil- K ~~J	'	’	«»»--»-	--	želeno,	da bi ljudje tako dolgo ju operativno zdravljenje notranjih j velik bi bil pomen takšne m
živeli. Najbrž ^ večina niti sama | organov prsnega koša otrok našega i kažejo opazovanja na tri sto
potresnih sunkov. Vlada je razna tem otoku izredno
tega ne bi hotela.
PIŠE VOJKO NOVAK RIŠE FRANCE SLANA
■sa5»
krvnem obtoku oziroma u“-jj|i ne bo na razpolago uii,'.I|1'4(g11li0 -1 ,dft voj:
stoletja. Ta kirurgija zahteva mn o- kih, padlih na Koreji v P°vPrjn,e-go poguma in temeljito kirurško j starosti 22 let. V 77.3% vseh P^.ci|
rov so zdravniki že pri
trupel s prostim očesom večje ali manjše
spremembe^
srčnem ožilju. Na koncu je P'
j]]0*
Schonbauer omenil, da sc Je jj|) derna kirurgija srca v zadnjih razvila skokoma. Mnogi težavni ^ segi so zdai zvezani z neznatno varnostjo.
159. Takoj zjutraj, po večeru, ko sta bila Ivan in Franci na opazovanju v bližini prostora, kjer so imeli skrito municijo, bi ju kmalu doletela nesreča. Oberreigner je pri avtomobilski nesreči v jezi pozabil na fanta, ki ga je s klofuto podrl na tla. Ko pa je pozneje premiiljeval o dogodku, se mu je zazdelo, da mora biti pri vsem tem neka zveza. »Gremo po fanta,« je rekel, ko je zvedel, kje stanuje. »Ta nam ne sme pobegniti.« Gestapovski avtomobil je divje drvel po mestnih ulicah. Ustavil se je pred Blaževim stanovanjem. Prav tedaj je na okna v drugem nadstropju slonela njegova mama.
140. »Gotovo gredo po fanta,« je pomislila, ker ji je Blaž že vse povedal. »Ujeli ga bodo,« si je rekla, ko se je zavedla, da je Blaž v kuhinji, gestapovci pa so že vstopili skozi vhodna vrata. Takoj zatem se je streznila in stekla v kuhinjo, kjer je Blaž popravljal zaboj za drva. »Fant, po tebe gredo,« mu je v ihti povedala. »Kdo?« je vprašal sin malomarno, krkor da vse to ne velja njemu. »Nemci,« je odvrnila mati. »Ali se jim boi pustil ujeti?« ga je vprašala. »Kam pa naj pobegnem?« je rekel In napeto mozgal, kako naj jih prevari. »Zadržujte jih, mati,« je rekel. »Grem v sobo, ki gleda na dvorišče.«
141. »Le pojdi,« je odvrnila mati. »Poskusite jih zadržati. Recite jim, da me ni doma. I Potem bodo morda odšli. Če bodo hoteli | pregledati vse stanovanje, ne vem, kaj bo?« Vtem so udarci pesti že tolkli na kuhinj-1 ska vrata. Blaž je smuknil v sobo. Mati je | šla odpirat. Gestapovci so vdrli noter. »Kje Imate sina?a je vprašal Oberreigner.' »Ni ga doma,« je odvrnila mati. »Stanovanje^ bomo pregledali,« je odvrnil, jo odrinil in se mimo nje napotil k vratom sobe, ki je 1 gledala na dvorišče. Blaž jih je znotraj i zaklenil In vzel ključ ven. Od matere so zahtevali ključ. Rekla je, da ga nima. Za-' čeli so t« zaletavati v vrata.
znanje. Takšni posegi pa se v večini primerov splačajo. Samo tako namreč lahko zdravniki rešijo življenje človeku s prirojeno srčno napako ker je sicer obsojen na zgodnjo smrt.
Leta 1892 je položil prof. Bloch temelje uspešni kirurgiji srca, in sicer s poskusi na živalih. Leta 1931 je poročala svetovna literatura, da je bilo nad 614 primerov, ko so kirurgi operirali ljudi na srcu. Takrat je znašala umrljivost nad 60%.
Zdaj je padla umrljivost pri takšnih operacijah na 30%, kar je treba pripisati boljši operacijski tehniki, moderni narkozi in razvoju antibiotikov.
Odločilnega pomena za razvoj kirurgije srca je bil odgovor na vprašanje, koliko je delovanje srca odvisno od krvnega obtoka. Operativni poseg je namreč možen samo če lahko kirurg prekine krvni obtok na srcu in tako prepreči nevarnost, da bi bolnik izkrvavel. Poskuse so delali na psih in ugotovili, reč šofiranje.« da si iz srce spet opomoglo, če so prekate stisnili za dve minuti in jih spet odprli. Kirurgi so si zlasti prizadevali zmanjšati ali odstraniti škodljive pojave, ki nastanejo na podlagi prirojene srčne napake. V leti! 1945 in 1946 so začeli uporabljati metodo, po kateri povežejo debele žile, da se tako ognejo prirojenim ožinam v krvnem obtoku.
Dr. Schonbauer je omenjl tudi poskuse, pri katerih gre za odstranitev motenj, ki nastanejo v krvnem obtoku v ožilju okrog srca zaradi poapnenja žil. Poudaril pa je, da bodo prihajali kirurški ukrepi v tem oziru v poštev samo, do- »Eh, zaradi ene same kler se interni medicini ne bo po- ! sladkorja toliko hrupa!«
obdul
opa
J*
»Tale? Moj mož. Poučuje ^