PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pnmorsk
JL	dnevni
i 6 - PP 559 132 (4 linije)
%
t
iggio 1 2 - 85723
> 20
1-
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 11 (12.643)
Trst, sreda, 14. januarja 1
Jaruzelski
Ofenziva letošnje zime skoraj ne pozna preh
pri papežu
RIM — »Resen, jasen, poglobljen.« S temi pridevniki je Vatikan označil pogovor med papežem Janezom Pavlom II. in poljskim predsednikom generalom Jaruzelskim. Do srečanja je prišlo včeraj dopoldne; papež in poljski predsednik sta se pogovarjala 70 minut ter, kot poroča vatikansko uradno tiskovno poročilo, govor je bil o problematiki poljske družbe, o odnosih med Cerkvijo in državo na Poljskem ter o vprašanjih v zvezi z mirom v svetu.
Uradno poročilo je torej nadvse lakonično. O zasebnem pogovoru tudi ni drugih informacij, pač pa se nekatere podrobnosti nanašajo na drugi del obiska, v katerem so sodelovali tudi ostali člani obeh delegacij. Iz raznih namigov bi bilo mogoče sklepati, da prihaja do izboljšanja v odnosih med vatikansko državo in poljskimi oblastmi. Ko je namreč neki časnikar v poljščini vprašal Jaruzelskega, ali je naletel na papeževo razumevanje, je prejel odgovor: »Dva Poljaka se morata vedno razumeti, predvsem o najpomembnejših problemih za Evropo in za Poljsko.« Jaruzelski je dejal, da je zelo zadovoljen z obiskom pri papežu ter da je zelo pomembno, da prihaja do tega srečanja v Vatikanu »tako rekoč na predvečer obiska Njegove svetosti na Poljskem«.
Na srečanju obeh delegacij je papež Janez Pavel II. najprej pozdravil goste in jim voščil srečno novo leto ter vsem, predvsem pa Jaruzelskemu zaželel, »da bi ta obisk obrodil tako zaželene sadove za Poljsko in za Evropo«. To pa je tudi vse, kar je prodrlo s tega srečanja.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sneg pobelil domala vso Evi upo Povsod izredno nizke temperature
V Trstu do 20 centimetrov snega - Nevšečnosti v vsej deželi Razen v Miljah bodo danes na Tržaškem zaprte vse šole
Sneg je domala pobelil vso Evropo. Prizaneseno ni bilo niti našim krajem, saj je včeraj snežilo od Kanalske doline do Miljskih hribov. Kot običajno je bilo največ zapletov v tržaški občini, saj je občinska služba poskrbela za mesto, na okoliške vasi pa pozabila. Nič boljše se ni odrezala pokrajina, medtem ko so cestarji državnega cestnega podjetja ANAS kar vestno opravljali svoje delo. Povsem razumljivo so bile zamude na delovnih mestih kar precejšnje, v mestu je namreč zapadlo 18 centimetrov snega, v nekaterih krajih celo do 20 centimetrov. Precejšnje so bile odsotnosti tudi v učilnicah, vsekakor pa bo razen v miljski občini na Tržaškem danes pouka prost dan.
Na Goriškem s snegom ni bilo večjih težav. Sneženje je prekrižalo račune Kraškim krtom, snežna ujma pa je pošteno zagodla trem gradeškim športnim ribičem, ki so jih morali reševati v laguni. Drugod po Furlaniji-Julijski krajini so se prav tako ubadali s snežnimi tegobami. Za nameček so bile tudi temperature krepko pod ničlo, saj so v Beli peči namerili kar -29 stopinj.
Še huje je bilo po Evropi; v Leningradu so namerili rekordnih -45, v Švici pa -41,8. Rekordne temperature so zabeležili tudi v Sloveniji, saj so v Murski Soboti namerili kar -27. Vso severno Italijo je včeraj pobelil sneg, v Mantovi je snežna odeja debela že pol metra, medtem ko na Jugu dežuje, delovne ekipe pa odstranjujejo posledice nedeljskega neurja. Po Evropi so bile zaradi snega in mraza tudi prve žrtve, povsod pa so bili zastoji v cestnem, železniškem, letalskem in pomorskem prometu.
Na sliki: snežni metež je dal Goldonijevemu trgu v Trstu neobičajen čar.
Po koncu praznikov in socialdemokratskega kongresa
Socialisti in demokristjani ponovno stopnjujejo medsebojno polemiko
Novo obličje PSDI
RIM — Minili so prazniki, končal se je kongres PSDI in politična dejavnost se zopet odvija po običajnem ritmu. Z njo se obnavljajo tudi polemike med strankami in predvsem med petimi strankami vladne večine. Bolj kot se bliža »štafeta«, postaja vzdušje čedalje težje, kar je prišlo sicer do izraza že na socialdemokratskemu kongresu. »Vtis imam — je dejal včeraj podpredsednik vlade Arnaldo Forlani, ko je komentiral Nicolazzijeve besede — da bi ta kongres pospešil postopek za politično razčiščenje, ki je sedaj koristno in primerno.« To stališče odraža tudi mnenje strankinega tajnika De Mite, ki je predsinočnjim na seji vodstva de-mokristjanske skupine poslanske zbornice dejal: »Če kateri izmed zaveznikov meni, da je petstrankarska koalicija minila in je torej možna alternativa, naj bo dosleden in naj si torej prevzame odgovornost za to pred državo.« De Mita se tu očitno ni nanašal samo na Nicolazzija, ampak mislil je tudi — in morda predvsem — na socialističnega podtajnika Martellija.
Še več, da bi bilo vse jasno, je tudi demokristjansko glasilo II Popolo namenilo Craxiju precej puščic. »Če pač moramo prehoditi del poti skupaj, četudi ničesar ne napovedujemo, mislimo, da ni preveč, če zahtevamo od podtajnika socialistične stranke, da se sooča z nami o možnem reformizmu v zvezi z zaposlovanjem, pravosodjem in gospodarskim razvojem. Polemični izbruhi in vsakdanji napadi na partnerje nas čedalje bolj oddaljujejo od stabilnosti, verodostojnosti in produktivnosti in dejavnosti vlade.« Avanti je seveda takoj odgovoril: »Mi se soočamo z vprašanjem, kdo v večji meri služi verodostojnosti, produktivnosti in dejavnosti vlade. Seveda ji ne koristimo, če združimo poslance in senatorje v stranke relativne večine z namenom, da razpravljajo o načrtih, programih in celo finančnih ,obveznostih bodoče vlade.«
De Mita očitno verjame v bodočo vlado, oziroma, vsaj pravi, .da ji verja-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
SANDOR TENCE
RIM — Socialdemokratska stranka je s svojim kongresom, ki se je pravkar zaključil, močno razburkala politične vode in sprožila nove hude polemike med vladnimi zavezniki. Sekretar Nicolazzi, ki je bil po pričakovanju potrjen na to mesto, se je namreč s kongresne tribune goreče zavzel za reformistično alternativo, to se pravi za vlado brez demokristjanov in drugih konservativnih sil, med katere prišteva tudi republikance in liberalce, ki pa podobno kot KD polemično zavračajo to oznako.
Da je predlog o alternativni vladi prišel iz vrst PSDI pomeni vsekakor veliko novost. Ne gre namreč pozabiti, da je bila ta stranka, vsaj do včeraj, izrazito zmerna sredinska politična sila, ki se je pred točno štiridesetimi leti odcepila od socialistične
stranke v imenu ameriške zvestobe in izostrenega protikomunizma, ki ga je dolgo let dosledno poosebljal njen zgodovinski voditelj in poznejši predsednik republike Giuseppe Saragat. Od takrat do danes so socialdemokrati aktivno sodelovali v skoraj vseh povojnih vladah in bili v vseh pogledih zvesti »sateliti« demokristjanov ter njihove oblasti.
Vzroki tega v marsičem presenetljivega političnega preobrata so v prvi vrsti povezani s hudo krizo, ki že nekaj let pesti PSDI. Stranko, ki na državnem merilu razpolaga trenutno z nekaj več kot 3 odst. glasov, je v zadnjem času zapustilo veliko število članov in volivcev, mnogi njeni prestižni voditelji pa so bili vpleteni v škandale. Spomnimo se samo Tanas-sija in bivšega tajnika Longa, ki so ga osumili, da je bil član lože P2.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Bencin se podraži
RIM — Vse kaže, da smo na pragu nove podražitve naftnih izdelkov z bencinom vred. Temu naj bi se cena zvišala za 15 lir pri litru, tako da bo bencin super stal po novem 1.295 lir proti 1.280 danes, navaden bencin pa 1.245 lir proti zdajšnjim 1.230. To izhaja iz zadnjega poizvedovanja pristojnih dejavnikov Evropske gospodarske skupnosti o gibanju tovrstnih cen na svetovnem tržišču.
Izračun je pokazal nadalje, da bi se moralo plinsko pogonsko olje podražiti za 24 lir s 603 na 627 lir za liter, a cena naj bi se povzpela tudi tekočemu kurivu: plinskemu olju za ogrevanje od sedanjih 580 do 603 lire pri litru, nafti pa od 623 do 646 lir za liter. Z druge strani naj bi se tekoče gorilno olje podražilo za 16 lir pri kilogramu, to je z zdajšnjih 345 na 361 lir.
Kot rečeno, gre za posledico premikov cen navzgor na svetovnem trgu, kar pa seveda pomeni, da temu botruje nedavna podražitev nafte, ki jo proizvajajo države članice OPEČ, na 18 dolarjev za sod. To pa še ni vse: kotacija nafte se bo v prihodnjih tednih po mnenju strokovnjakov še višala, z njo pa cene petrolejskih izdelkov, ki da so v primerjavi z nafto še zmerom prepoceni.
Včeraj v atentatu sredi Budimpešte
Ranili ambasadorja Kolumbije
BUDIMPEŠTA — Včeraj popoldne so izvršili atentat na kolumbijskega veleposlanika Enrigue-ja Pareja Gonzalesa, ki je za las ušel smrti. Kakor je javila tukajšnja radijska postaja, je neznanec z revolverjem streljal v diplomata, ko se je z doma odpravljal na službeno mesto. Vanj je ustrelil petkrat, zadel pa ga je trikrat: v vrat, desno uho in usta. Ranjenca so naglo prepeljali v bolnišnico in operirali, tako da je sedaj menda izven vsake nevarnosti.
Veleposlanik, ki mu je 52 let, je pred leti bil v Kolumbiji pravosodni minister. Kot tak je pregja-njal prekupčevalce mamil in ti so mu zagrozili s smrtjo. To jim ni uspelo, pač pa so v podobnem atentatu ubili njegovega prednika Rodriga Laro Bonillo: zgodilo se je leta 1984, značilno pa je, da niso bili morilci Kolumbijci, marveč Bolivijci. Iz Bolivije se pač iztekajo na tuje in še posebno v Združene države Amerike, velikanske količine mamila, obenem pa droga bogati nekatere južnoameriške reakcionarne režime, oziroma oborože-
ne sile, ki so neposredno vpletene v te nezakonite posle.
Tit Dobršek na čelu ljubljanskega Dela
LJUBLJANA — Predsedstvo republiškega komiteja SZDL je imenovalo včeraj Tita Dobrška za novega odgovornega urednika časopisa Delo, Sonjo Tramškovo pa potrdilo na položaju glavnega in odgovornega urednika revije Naša žena. Obenem je kandidiralo prof. Mileta Koruna za dekana Akademije za gledališče, iilm, radio in televizijo. Kot možna kandidata v predsedstvo RK SZDL pa sta bila predložena Marija Žužek in Milan Vatovec.
Albanci izpustili otrantska ribiča na pogojno svobodo
TIRANA —- Albanske oblasti so včeraj izpustile na pogojno svobodo kapitana dveh ribiških čolnov, ki so ju 30. decembra lanskega leta zajeli v albanskih teritorialnih vodah. Vest je objavila včeraj dopoldne albanska tiskovna agencija ATA. V zapisu je poudarjeno, da je o izpustitvi na svobodo odločalo albansko vrhovno sodišče, na katerega sta kapitana ladij »Rass« in »Giana« vložila priziv proti prvostopenjski obsodbi na leto dni zapora.
Albanska agencija tudi obnavlja okoliščine, v katerih je prišlo do aretacije in poudarja, da sta oba ribiška čolna ribarila v albanskih teritorialnih vodah. Oba čolna sta bila tedaj zaplenjena in posadkama je sodilo krajevno sodišče. Kapitana sta bila obsojena na leto dni zapora, vseh šest članov posadke pa na zaporne kazni od štirih do desetih mesecev; obsodbe posadke pa so bile že tedaj pogojne. Sodišče je tudi preklicalo zaplembo obeh čolnov.
V Otrantu, matični luki obeh ribiških čolnov, so seveda včerajšnjo vest o pogojni svobodi sprejeli z velikim zadovoljstvom. Župan ribiškega mesta ob Otrantskem prelivu Salvatore Mig-giano je dejal, da predstavlja razsodba vrhovnega sodišča v Tirani »velik dokaz odgovornosti, korektnosti in prijateljstva albanskih oblasti, katerim gre največja zahvala vsega otrantskega prebivalstva«. Ob tem je župan poudaril, da sta hitri postopek in dobro ravnanje z aretiranimi ribiči od vsega začetka vlivala upanje, da se bo zadeva srečno končala. Otrantski župan je tudi pohvalil italijansko diplomacijo, »ki je dokazala, da je kos situaciji« ter je izrazil prepričanje, da bo to prispevalo k večji utrditvi prijateljstva med Italijo in Albanijo, še zlasti pa med Otrantom in Albanijo. Končno se je otrantski župan zahvalil še vsem ostalim, ki so kakorkoli sodelovali pri vzdrževanju stikov z albanskimi oblastmi.
Vendar pa se otrantski župan Mig-giano ni omejil zgolj na zahvale. Napovedal je namreč sklicanje sestanka vseh otrantskih ribičev, »da jih opozori na potrebo po večji pozornosti in po natančnejšem spoštovanju teritorialnih voda. Do takih incidentov ne sme več priti,« je zaključil župan.
• Jaruzelski
Rešitev vprašanja težka zaradi prikrite interesne vpletenosti drugih držav
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Ostajajo torej domneve o pogovoru, ki ga je označeval — kot je pred dnevi poudaril uradni glasnik poljske vlade Jerzy Urban — veliki patriotizem obeh sogovornikov. V sedemdesetih minutah pogovora brez prič in brez prevajalcev sta papež in Jaruzelski nedvomno poglobila problematiko pravnega priznanja Cerkve na Poljskem, pogoje za vzpostavitev rednih diplomatskih odnosov med Poljsko in Svetim sedežem, vprašanje kmetijstva na Poljskem in seveda vprašanje svobodnih sindikatov. Med temi je najaktualnejše vprašanje vzpostavitve diplomatskih odnosov, kajti prav v prejšnjih dneh je prišla v Varšavi do izraza pripravljenost, da državi izmenjata diplomatski predstavništvi. O tem tečejo pogovori že vrsto let, od časa Pavla VI., vendar se stanje ni bistveno spremenilo, če izvzamemo dve papeževi potovanji na Poljsko v letih 1979 in 1983.
Včeraj popoldne je imel Jaruzelski še vrsto drugih srečanj, sestal se je s predsednico poslanske zbornice Jotti-jevo, z vsedržavnim tajnikom KPI Nat-to in s predstavništvom Zveze indus-trijcev, v katerem je bil tudi lastnik Fiata Agnelli, ki ima s Poljsko zelo pomembno gospodarsko kooperacijo.
• Socialisti
NADALJEVANJE S 1. STRANI
me. Na seji strankinega vodstva je namreč tajnik KD poudaril, da bo do štafete v Palači Chigi prišlo. Vendar pa so odnosi med petimi partnerji iz dneva v dan slabši. To dejstvo zelo zaskrbljuje republikanskega tajnika Spado-linija in podpredsednika vlade Forla-nija. Včeraj sta se v Palači Chigi dolgo razgovarjala o razvoju stanja in predvsem o odnosih med vladnimi zavezniki. Republikanci se predvsem bojijo, da bi kdo načrtoval predčasne volitve z namenom, da se izogne referendumom o pravosodju in o jedrski energiji. Tega se boje tudi komunisti. Adalberto Minucci, podpredsednik komunistične skupine v poslanski zbornici, je seveda odločno proti predčasnim volitvam in je dejal, naj si nihče ne utvarja, da bi pred strašilom referenduma sprejeli nov predčasni razpust zbornic kot manjše zlo.
G. R.
• PSDI
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Nicolazzi si je moral zato hočeš nočeš zamisliti nekaj novega in ustvariti v javnem mnenju vtis, da ima PSDI še kaj povedati in predlagati volivcem. Objem Craxijeve socialistične stranke postaja iz dneva v dan bolj nevaren in dušljiv, zato si mora stranka nujno poiskati svoj prostor pod soncem, ki ga vse bolj nevarno prekrivajo temni oblaki, sekretar je torej spretno potegnil iz cilindra predlog o alternativi, ki predstavlja verjetno tudi poslednji poskus za izhod iz krize in za oživitev stranke, ki je že zdavnaj izgubila svojo politično identiteto, če jo je sploh kdaj imela.
Minister za javna dela je sedaj postavil na kocko ves svoj ugled in šele čas bo pokazal ali ima PSDI sploh še kaj stvarnih perspektiv za bodočnost. S svojim predlogom, ki po mnenju mnogih diši po demagogiji, je vsekakor prispeval, da se v Italiji spet govori o možnosti alternativne demokratične vlade. Socialdemokratski voditelj je z rimskega kongresa dejansko podprl tudi socialističnega predsednika vlade, ki bi moral spomladi, na podlagi sporazuma o »štafeti« odstopiti in prepustiti mesto krščanski demokraciji. Malokdo pa verjame, da se bo to res zgodilo.
SANDOR TENCE
Gadafi sprožil novo ofenzivo v Čadu Sudan pa poskuša posredovati za mir
PARIZ — Libijska vojska je sprožila včeraj zjutraj silovito ofenzivo za za-vojevanje strateško pomembnega kraja Zuar na pobočju gorovja Tibesti v severnem delu Čada. Zuar leži v območju, ki je razmeroma bogato z uranovo rudo in je veljalo doslej za nikogaršnjo last: južno so operirale čadske sile, severno pa libijske, a med slednje se je zagozdilo kakšnih 2.000 vojakov, o katerih pravijo, da jih samo polovica pripada redni Habrejevi vojski; drugi utegnejo biti francoski legionarji, deloma pa plačanci v režiji »druge zahodne velesile«.
Libijska ofenziva, ki se je začela z letalskimi napadi, nadaljevala s topovskim obstreljevanjem in končala s prodorom oklopnikov, naj bi pomenila poskus izoliranja čadskih sil na severu od južnih območij, predvsem pa naj bi bila uvod v širše vojne operacije. Gadafi je napovedal »sveto vojno« Hab-reju, češ da je sovražnik islamskega sveta, ker se je spečal s kristjani, se
obrnil za pomoč tudi na Izrael in začel koketirati z Američani. »ZDA, Francija in Vel. Britanija so zakleti sovražniki muslimanov,« je dodal libijski državnik med radijskim govorom, v katerem je označil Islam kot »mednarodno revolucionarno silo«, ki bo rešila Afriko kolonializma. Istočasno so čadske oblasti predstavile tujim časnikarjem in diplomatom v KDjameni 113 ujetih libijskih vojakov.
Sudanski zunanji minister Hindi se je medtem ločeno sešel z libijskimi in čadskimi diplomatskimi predstavniki in se zavzel za pobotanje med taboroma na podlagi tvornega dialoga. To je storil po naročilu predsednika vlade Al Mahdija, ki_ ima enako dobre odnose z Libijo in Čadom in se jima ponuja kot idealen posrednik. Zaenkrat pa je malo verjetno, da mu bo to uspelo: če je namreč res, da sega Gadafi tja, kamor ne bi smel, je tudi res, da si Was-hington prizadeva udariti po njem posredno prek Čada. •
Ugrabljen francoski časnikar Izraelska letala nad Libanonom
BEJRUT — Včeraj dopoldne so v zahodnem Bejrutu ugrabili francoskega časnikarja, ki je pisal za francoske, kanadske in belgijske informacijske vire. Doslej si ni še nobena skupina prevzela odgovornosti.
Roger Augue, tako se žrtev imenuje, ki je star 31 let, je v družbi francoskega časnikarja Paula Marchanta zapuščal hotel Riviera, kjer sta se srečala z odposlancem anglikanske cerkve Terryjem Waitejem, ki ponavadi vodi pogajanja za izpustitev ugrabljencev. Neznanci so najprej hoteli ugrabiti Marchanta. Držali so ga že za suknjič, pa se jim je izmuznil, in preden je preskočil neki zid in zbežal, je še zakričal kolegu, ki je bil še v hotelu, naj ne pride ven. Augue ga ni slišal in ; ko je stopil na cesto sta ga neznanca z revolverjem in brzostrelko v roki obstopila in prisilila, da se je odpeljal z njunim avtom.
Z Rogerjem Auguejem se je število Francozov, ugrabljenih v Libanonu, povečalo na šest. Augue je prišel v Libanon 1983. leta. Piše za dnevnik La Croix, Radio Kanada, kanadski dnevnik La Presse in belgijski Radio, hkrati je fotografiral za agencijo Gamma.
Včeraj je šest izraelskih letal bombardiralo palestinsko begunsko taborišče Yamta, ki leži v dolini reke Bekaa, oddaljeno samo 6 km od sirske meje. Gre za tretji izraelski napad na Libanon v tem letu.
Porazdelitev »stolčkov« zavira oblikovanje avstrijske vlade
DUNAJ Točno opoldne so se včeraj predstavniki socialistov in Ljudske stranke zbrali že k enajsti rundi pogajanj za oblikovanje velike koalicijske vlade. Njihove včerajšnje razprave so se zavlekle do zgodnjih jutranjih ur. Ker potekajo pogajanja za zaprtimi vrati, je mogoče le ugibati, kako daleč je še dan, ko bodo Avstrijci lahko pozdravili svojo novo vlado.
Iz skopo odmerjenih besed, ki jih javnosti nakloni ta ali oni politik, bi se dalo sklepati, da gre zdaj kljub vsemu za zaključno fazo pogajanj, da pa se je vse skupaj zataknilo pri razdelitvi ministrskih področij. Čeprav je danes kancler dr. Franz Vranitzky po predvidoma zadnji seji še rdeče-modre koalicije (SPOE-FPOE) izrazil optimizem, pa ni vedel povedati kaj konkretnega o datumu ustoličenja rdeče-črne vlade, niti, ali bo ta dogovorjena za ta teden. Izjavil je, da pričakuje kompromis v enaki meri od svojih sogovornikov, kot so ga bili izkazali v socialističnem taboru.
Tisto, kar so se uspeli dogovoriti v zvezi z bodočo podobo dunajskega vladnega kabineta, je bilo jasno že sinoči. Socialisti naj bi obdržali mesto kanclerja ter ministra v uradu zveznega kanclerja, poleg tega pa še: finančno, socialno, notranje ministrstvo ter ministrstvo za podržavljeno industrijo in promet in ali prosvetno ali pa znanstveno. Ljudski stranki bodo brez problemov prepustili ministrstvo za gospodarstvo, prosvetno ali znanstveno, obrambno, kmetijsko ter ministrstvo za družino.
Problem, ki ustvarja kamen spotike, sta pravosodno in zunanje ministrstvo. Oboje bi radi imeli socialisti. Ker imajo črni že obljubljeno obrambno ministrstvo, bi bilo logično, da bi imeli socialisti pravosodnega. In prav tako bi morali rdeči, ker so si vzeli notranjega, pustiti zunanjega svojemu vladnemu partnerju. Ob pogostih namigih, naj bi namreč postal zunanji minister Alois Mock, je prišlo do cele vrste ugovorov, tako iz nasprotnega tabora kot iz njegovih lastnih vrst. Medtem ko je, na primer, bivši zunanji minister in podpredsednik dunajske SPOE Ervin Lane izjavil, da si ne more predstavljati v vlogi šefa avstrijske diplomacije Mocka, če že zaradi drugega ne, zato, ker je predsedujoči v konservativni internacionali (IDU), je predsednik dunajske OEVP Erhard Busek dejal, da si lahko predstavlja Mocka le kot podkanclerja, ne pa tudi kot bodisi zunanjega, bodisi prosvetnega ministra.
Na tiskovni konferenci po današnji seji vlade je Vranitz-ky na vprašanje,^li si lahko zamišlja v vodstvu avstrijskega pravosodja kakšnega pravnika brez strankarske pripadnosti, dejal, da je to zanimiva in vzpodbudna ideja. Socialisti, ki so ob volitvah 23. novembra lani dosegli relativno večino, pravijo, da se mora le-ta odraziti tudi v vladnem zastopstvu. Normalno bi torej bilo, da imajo ministrstvo več kot pa juniorski partner v veliki koaliciji. Po (predvidoma) zadnji seji vlade s podkanclerjem in ministrom za trgovino dr. Norbertom Stegerjem so se socialisti in narodnjaki ponovno zaprli na pogajanja.
BARBARA GORIČAR
Kitajske
spremembe
PEKING — Kitajski poluradni krogi so presenečeni, da se tuji tisk že dva dni ukvarja z usodo generalnega tajnika KPK, Huja Vaobanga. Začudenje pa vzbuja tudi molk kitajskih virov, da je Vaobang v nemilosti. Odgovor na vprašanje, kaj se dogaja z drugim človekom Kitajske, je pričakovati na današnji tiskovni konferenci za tuje in domače časnikarje.
Akcija proti »meščanskemu liberalizmu« se zelo hitro prenaša v javno življenje. Meščanski liberalizem je najbolj nevaren in je na prvem mestu po važnosti, toda istočasno mora partija biti budna pred nevarnostjo levičarstva, kakor tudi konservativizma, kot ideje fevdalizma. To stališče so zagovarjali- tudi na včerajšnji seji pokrajinskih disciplinskih inšpekcij in založniških podjetij. Ob teh dogodkih, ki govorijo o pomembnih spremembah v partiji, pa vodilni ljudje poudarjajo vztrajanje Kitajske pri reformah in odpiranju v svet.
V ZDA bi želeli še občutnejšo revalvacijo marke
NEW YORK — Po 3-odstotni revalvaciji zahodno-nemške marke, je vrednost dolarja padla na najnižjo raven v zadnjih 7 letih. 1 ameriški dolar je na newyor-ški borzi veljal 1,896 marke. Po mnenju večine borznih analitikov bo morala vrednost zahodnonemške marke še narasti.
Vprašanje je samo kdaj se bo zahodnonemška centralna banka odločila za to potezo. V Washingtonu sodijo, da bo zahodnonemška vlada po parlamentarnih volitvah, ki bodo 15. januarja, sprejela nove ukrepe za stabilizacijo zahodnonemške valute. Kot enega izmed morebitnih ukrepov omenjajo znižanje eskomptne stopnje kar že več mesecev uporno zahteva ameriška administracija. Na ta način bi bile namreč obrestne mere v Zahodni Nemčiji znova občutno nižje kot v ZDA, kar bi spodbudilo tuja vlaganja v ZDA, s katerimi ameriška
administracija finansira velik del proračunskega primanjkljaja.
3-odstotno revalvacijo marke ocenjujejo v newyor-ških bančnih krogih kot »polovičen ukrep«. Sodijo, da bi morala zahodnonemška vlada zato, da bi preprečila nadaljnja špekulativna gibanja sistema revalvirati marko za približno 5 odstotkov.
Revalvacijo zahodnonemške marke so v VVashingtonu pozdravili, saj ZDA z Zahodno Nemčijo in Japonsko ustvarijo več kot 40 odstotkov celotnega trgovinskega deficita, ki je lani po zadnjih še vedno nepopolnih ocenah znašal kar 175 milijard dolarjev. Nekateri ekonomski instituti na primer predvidevajo, da bo vrednost dolarja še naprej padala, tako da bo konec leta izgubil 10 do 15 odstotkov sedanje vrednosti. Ker se bo uvoz v ZDA letos še naprej dražil, so ekonomisti začeli opozar-
jati na nevarnost naraščanja inflacije v ZDA... V primeru da bi inflacija v ZDA v prvem trimesečju naraščala po več kot 3-odstotni stopnji na leto, po mnenju večine ekonomistov ameriška centralna banka ne bo sprejela ukrepov za novo znižanje eskomptne stopnje. Pričakovati je bilo, da bo uprava ameriških federalnih rezerv slabo gospodarsko rast v ZDA poskušala spodbuditi z novim znižanjem primarnih obrestnih mer. Takšen ukrep bi prišel v poštev le v primeru, če bi znižali eskom-ptno stopnjo tudi Japonska in ZRN.
Zadnje ukrepe zahodnonemške vlade tukaj ocenjujejo ; tudi kot posredno podporo Reaganovi administraciji, da bi zaustavila naraščajoč protekcionizem v ameriškem kongresu. Že čez nekaj dni bo kongres začel ponovno razpravljati o novem predlogu trgovinskega zalcona, ki utegne zaostriti protekcionizem v svetovni trgovini in sprožiti trgovinsko vojno.
UROŠ LIPUŠČEK
PARIZ — Veliko stavkovno gibanje, ki se je sredi decembra začelo v javnem sektorju, najprej na železnici, počasi pojenjuje. V valu mraza, ki je zajel tudi Francijo, se zdi, kot da je otrpnilo, potem ko je naletelo na odpor vlade, a vendar doseglo določene uspehe. Tako prihajajo ponedeljkove demonstracije »uporabnikov« na pobudo vladne stranke RPR in s previdno podporo premiera Chiraca ter skrajne desnice malce prepozno in kljub zatrjevanju, da gre samo za »pravico do dela«, zelo politično obarvane.
Železniški promet se je skoraj normaliziral, velika večina stavkovnih odborov je izglasovala povratek na delo, ostaja še kakšnih 15 odstotkov, predvsem na jugu in jugovzhodu Francije. Remiza na pariškem Gare du Nord, ki je postala s svojo nacionalno koordinacijo neke vrste simbol, se je včeraj odločila za konec stavke. Podobno je v električnem omrežju, kjer je sicer severni Franciji za hip grozil razpad sistema, toda ne zaradi stavk, temveč zaradi mraza, ki je ohromil eno od velikih kaloričnih central. Delavci v elektrogospodrstvu so se spričo mraza odločili (po eni strani), da ne bodo prekinjali toka, temveč izražali svoj protest z enotno nočno (cenejšo) tarifo, po drugi strani pa so vsi sindikati razen CGT podpisali novi mezdni sporazum. V pariškem prometu, kjer je bil promet v ponedeljek ob konicah močno oviran, se je včeraj nakazovala skoraj popolna normalizacija, razen na nekaj progah; večinski, avtonomni sindikat vlakovodij pa je pripravljen na
Ob postopnem umirjanju družbene napetosti v Franciji
Spet ugibanja o docela novih neznanih družbenih predmetih
sporazum z vodstvom RATP (Avtonomna uprava pariškega transporta), medtem ko se tukaj nočeta pridružiti sporazumu centrali CGT.
Medtem so v ponedeljek manifestirali pred Palais Royal (nasproti Louv-ra) pristaši vladne stranke RPR pod vodstvom generalnega sekretarja Jac-guesa Toubona, pred Opero pa »nacionalna fronta« Jeana-Marie Le Pena. Koliko je bilo v enem in drugem primeru teh »desnih uporabnikov«, je težko natančno reči — po enih ocenah v prvem primeru deset, v drugem dva tisoč ljudi, po bolj naklonjenih gre število seveda v desettisoče — a te ocene se pri sleherni demonstraciji razhajajo... Vsekakor sta bili obe zborovanji močno politični, čeprav naj bi uradno bili — kot pravi Toubon samo zborovanje »največje francoske stranke — stranke tistih, ki imajo vsega skupaj do grla dosti«. Toda parole kot »Mitterrand, izgubi se«, »Najprej Chirac«, »Komunajzarje na gavge«, »Osvobodite televizijo« (na katero z desne vztrajno letijo očitki, da je pristransko naklonjena delavcem in ce-
lotnemu gibanju, tako kot med študentovskimi demonstracijami) ali »CGT — rak svobodnega podjetništva«, spodbijajo organizatorje, ki so govorili o nepolitični, ljudski demonstraciji, izrazu nejevolje in uveljavljanju »enakih pravic«, namreč, kot je rekel včeraj novinarjem na novoletnem sprejemu premier Chirac, če lahko protestirajo eni in je njihov protest zakonit, zakaj ne bi smeli enako zakonito tudi drugi. Seveda bi bilo o političnem značaju teh desnih demonstracij dvomiti neresno, tembolj, ker so se nevarnosti, da bi presegle znosen okvir, zavedali najbolj v vladi sami — toda menjavali so toplo in hladno — zdaj so svarili pred »spopadi med Francozi« zdaj spet spodbujali k izražanju mnenja.
Ni dosti manjkalo, pa bi se bil sprevod obrnil v smeri proti Elizejski palači — čelo s Toubonom in drugimi veljaki, ga je seveda obrnilo v nasprotno smer. Tako kot je policijski kordon na veliko ogorčenje Le Pena zaprl pot sprevodu Jeana-Marie Le Pena, ki se je usmeril od Opere proti Madeleini
ob klicih »Na Elizej« in »Na Palais-Royal«, zadnje bi pomenilo ali zlitje ali spopad z demonstranti RPR, kajti šef nacionalne fronte je v svojem nagovoru žigosal »šibkost vlade«, ob klicih »Chirac odstopi, dosti je levičarske komedije«.
Potem je mraz naredil svoje in množica se je razšla. Začenjajo pa se počasi analize kdo je zmagovalec v tem bridkem mesecu dni in kdo poraženec.
Najbrž ima prav glasilo RPR »Le Ouotidien«, ko pravi, da v »tej čudni avanturi« - ne pri študentih ne pri železničarjih in drugih ni šlo za družbeno in politično ureditev kot takšno, niti za samo oblast vlade — vendar tudi ne (tu se uvodničar zagotovo moti) samo za boj proti zakonu o univerzah ali samo za mezdni spor.
Ne študentovski november ne železničarski december in januar niso »zgolj epizoda«, ki bo šla z lepšim vremenom naglo v pozabo. Še manj je seveda mogoče pripisovati vse skupaj samo (kot piše »Le Figaro«) vplivu sindikatov in strank levice. »Ob zavestni
ali lahkoverni pomoči določenega števila sredstev javnega obveščanja« — predvsem televizije. Ta je vsekakor odigrala - kot priča novejša zgodovina povsod po svetu — vlogo neposrednega registratorja vsaj optične stvarnosti, a že ta je bila dovolj zgovorna.
Ponedeljkove demonstracije »uporabnikov«, predvsem malih trgovcev, obrtnikov in podjetnikov, so ob sporadičnih pojavih žalovanja za preteklostjo (kot lepo število rdečih beretk nekdanjih padalcev, borcev iz alžirske in celo indokitajske vojne) in mišičastim obravnavanjem socialnih problemov (kot so bili včeraj klici posebnim enotam policije: »CRS z nami«), so dejansko postranski fenomen, ki bo veliko hitreje pozabljen kot stavkovno gibanje.
Nezadovoljstvo delavcev, ki morda niso zmagovalci, a so odnesli iz te izgubljene bitke vrsto delnih pridobitev, ni potešeno, in problem, ki je širši od mezdnih zahtev, ostaja nerešen -problem novih odnosov v francoski družbi, ki se vendarle spreminja. Tega dejstva vlada ni hotela upoštevati. Morda je zmagovita v tej bitki, toda nikakor ni mogoče reči, da je bila dolgoročno zanjo uspeh — mesec dni železničarjev in dva tedna študentov so dejstvo, ki ga ni mogoče izbrisati. Obe gibanji sta bili docela v skladu s pojmom, ki se je pojavil novembra, da gre namreč za docela »nove, neznane družbene predmete«.
JAKA ŠTULAR
Vreme se je včeraj nenadno poslabšalo (na Beli peči -29 stopinj)
F-JK ponovno pod snežno odejo
VIDEM — Vreme se je včeraj zjutraj v Deželi Furlaniji-Julijski krajini nenadoma poslabšalo. Ponovno je začelo močno snežiti po celotnem nižinskem predelu in v obmorskih krajih, v višinskih predelih in na alpskem pasu pa je bilo padavin, seveda v obliki snega, bolj malo. Obdržalo se je tudi zelo mrzlo vreme: na Beli Peči so prejšnjo noč izmerili najnižjo temperaturo v letošnji zimi in sicer -29 stopinj Celzija. Opoldne je bilo v istem kraju -18 stopinj. Najnižjo temperaturo v letošnji sezoni so prejšnjo noč dosegli tudi v Vidmu in sicr -11 stopinj.
Nov val slabega vremena je povzročil veliko težav prometu, tudi na avtocestah; osebje podjetja ANAS je bilo že zgodaj na delu, vendar je obilno sneženje povzročalo sprotne
težave. Ronško letališče so zaradi snega zaprli ob 11. uri.
O stanju na Tržaškem in Goriškem poročamo posebej; v videmski in pordenonski pokrajini pa je bila včerajšnja vremenska slika taka:
V Furlaniji je začelo snežiti ob 8.30: snežilo je po nižinskem predelu vse do Humina, severneje pa je pršilo. Močno je snežilo tudi na Čedaj-skem, kjer je v nekaj urah zapadlo nekaj več kot 10 cm snega. Promet se je po vseh teh krajih odvijal s precejšnjimi težavami, največ po nižinskem predelu. Za avtomobile je bila priporočljiva zimska oprema, kar je veljalo tudi za vožnjo po avtocesti Videm-Benetke (snežilo je namreč še preko Mester). Opoldne pa je bilo stanje na cestah Gornje Furlanije skoraj normalno: avtocesta Alpe-Jadran je bila čista vse do av-
Novozapadli sneg je malčkom prinesel veliko veselja
sirijske meje. V višinskih predelih je bila za avtomobile priporočljiva zimska oprema, nujna pa je bila od Karnije navzgor. Prelaz Monte Croce Carnico je bil zaprt na avstrijski strani.
V	Kanalski dolini je bila za avtomobile obvezna zimska oprema med Trbižem in Belo pečjo in od Kluž do Nevejskega sedla, cesti, ki peljeta na Predil in na Mokrine pa sta bili zaprti. Na alpskem loku je začelo snežiti okrog 10. ure.
V	Reziji je od nedelje zapadlo okrog 60 cm snega.
Potem ko se je v ponedeljek skoraj povsem normaliziralo stanje avtobusnih povezav, je večerajšnje sneženje ponovno odprlo vrsto problemov po Furlaniji: enourne zamude so bile skoraj običajne, seveda tam, kjer so avtobusi lahko sploh krenili na pot.
Tudi v šolah je bil pouk dokaj okrnjen, v veliki večini šol pa ga sploh ni bilo. Tako bo tudi danes na Videmskem, v Čedadu in v Červinja-nu. Tako stanje pa se bo lahko nadaljevalo, v kolikor bi se vremenske razmere ne spremenile.
Najnižjo temperaturo so v prejšnji noči, kot že rečeno, dosegli na Beli Peči z minus devetindvajsetimi stopinjami; na Trbižu so namerili -21, ravno toliko v Saurisu in -11 v Vidmu. V goratih predelih so se temperature okrog poldne sukale med -9 in -11 stopinjami, v Tolmeču je bilo -4, v Vidmu pa -6 stopinj. Nebo je bilo povsod oblačno, vlaga pa je bila okrog poldne devetdesetodstotna, kar napoveduje nove padavine. Tudi pordenonsko pokrajino so ponovno prizadeli snežni meteži; v »velikem slogu« je začelo snežiti okrog 10. ure; tudi iz te pokrajine poročajo o težavah v prometu, čeprav sta podjetje ANAS in pokrajin-
Na Višarjah res ne manjka snega
ska uprava vložili veliko sil, da bi čim bolj olajšali vožnjo avtomobilistom. V zimsko-športnem središču Pi-ancavallu sneži skoraj nepretrgoma že štiri dni; snežna odeja je včeraj narasla na 85 cm. Sicer pa je to turistično središče v tem času le malo naseljeno; v njem je tudi nekaj skupin jugoslovanskih turistov, ki so že običajni gostje tega kraja v mesecu januarju. Cestni promet je bil včeraj zelo otežkočen v občini Aviano, v višjih predelih pa je bila vsekakor obvezna zimska oprema za vsa vozila. Okrog poldne je začelo snežiti tudi v Valcellini, ki ji je sneženje v teh dneh doslej prizaneslo.
Predstavili so spored 3. festivala SGAJ
Letošnji festival bo potekal pod geslom: Spoznajmo se v svojih ustvarjalnih hotenjih in si odprimo vrata
Koncert v Kopru ob 15. obletnici smrti Ivana Ščeka
KOPER — Center za glasbeno vzgojo Koper prireja ob 15. obletnici smrti profesorja in skladatelja Ivana Ščeka koncert, na katerem bodo sodelovali učenci treh obalnih glasbenih šol, Ščekova hčerka Alenka in sin Matjaž, Tomaž Lorenz in dekliški pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine. Koncert bo jutri, 15. januarja, ob 19.30, v dvorani Glasbene šole v Kopru. Ob tej priložnosti bodo v pred-verju centra odprli razstavo skladateljevih del.
Giulio Carlo Ar g ali jutri v Kopru na »kulturnih večerih«
KOPER — Predavanja in »kulturni večeri«, ki jih prirejajo Obalne galerije, se iztekajo. Drevi ob 19. uri bo v Osrednji knjižnici S. Vilharja v Kopru predaval dr. Peter Vodopivec o socialnih in gospodarskih idejah slovenskega meščanstva v obdobju industrializacije, jutri pa bo dr. Ješa Denegri iz beograjskega muzeja sodobne umetnosti predstavil Giulia C. Argana kot kritika in zgodovinarja arhitekture.
NOVA GORICA — Včeraj je bila v Novi Gorici tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki prirediteljev — občin Nova Gorica in Gorica — ter organizatorjev Primorskega dramskega gledališča in NT Regionale Te-atrale — seznanili novinarje o pripravah na tretji festival Srečanje gledališč Alpe - Jadran. Ta bo potekal v obeh obmejnih mestih v času od 13. do 21. marca letos.
Stojan Fakin, član Izvršnega sveta novogoriške Občine, je med drugim poudaril, da z letošnjim letom postaja festival mednaroden, ne samo v programskem ampak tudi v organizacijskem smislu, goriški funkcionar za kulturo pri občinskem svetu Giorgio Capussotto pa ga je dopolnil, s tem da je goriška Občina v ta namen imenovala posebno delovno skupino, ki bo skrbela za nemoteno tehnično izvedbo festivala.
V programu letošnjega SGAJ bo sodelovalo 15 gledališč iz pokrajin, ki sodijo v delovno skupnost Alpe-Jadran in drugih dežel. Svojo udeležbo so prijavila gledališča iz Slovenije, Hrvatske, Koroške, Štajerske, Bavarske, Salzburga, Furlanije-Julijske krajine in Veneta ter še gledališča iz Beograda, Skopja, Londona in Krakova. 10 predstav bodo odigrali na raz-
nih gledaliških prizoriščih v Novi Gorici (Solkan, Nova Gorica — Kulturni dom in Center Iskra Delta), pet pa v Gorici (Slovenski kulturni dom, deželni avditorij in gledališče Verdi). Festival tudi letos nima tekmovalnega značaja, vsaj ne v strokovnem smislu, pač pa bodo najbolj uspeli predstavi podelili posebno nagrado občinstva. Poleg rednega programa bodo v času festivala potekale tudi spremljevalne prireditve, na primer dvodnevno strokovno posvetovanje z naslovom Gledališče Slovenije in Hrvatske skozi medsebojne vplive znotraj prostora Alpe-Jadran; predstavili bodo novo knjigo kiparja Marka Pogačnika Skrivnostne poti Benetk in razstavo slikarja Klavdija Tutte v Kulturnem domu v Gorici.
Gledališki festival bo tudi letos omogočil gostovanje nekaterih -predvsem tujih — predstav, in sicer v Ljubljani, Zagrebu, Idriji, Celju in Tolminu. Na vprašanje, zakaj takšna oblika ni vpeljana tudi na italijanski strani (recimo v večjih krajih dežele Furlanije-Julijske krajine), so goriški organizatorji menili, da računajo na to, da se bodo gledalci radi potrudili v Gorico, ki naj bi tako oblikovala poleg drugih (glasbena, folklorna) tudi
gledališko podobo. In sedaj k programu: Slovenci se bodo na tretjem SGAJ predstavili z deli P. Turinija Ta nori dan (PDG Nova Gorica), D. Zajca Kale Vala (SNG Drama Ljubljana), Dostojevskega-Jovanoviča Blodnje (Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana), Dostojevskega-Jovanoviča Besi (Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana), Hrvatje bodo pokazali V. Bauerja Shakespeare sadist (CKD Zagreb), iz Italije prihajata predstavi M. Sambina O duši loka in Če bi Sebastjan vedel (Teatro Musiča Padova), in avtor skupine Si predstavljate dušo? (La compagnia italiana iz Vidma). Štajerci bodo pokazali M. Burre-la Hess (Gledališče iz Gradca), Korošci S. Meerbauma Zatekel sem se v hrepenenje (K in K Celovec), Bavarci bodo zaigrali Namestnika R. Hochhut-ha (Državno gledališče iz Ingolstad-ta), Malo gledališče iz Salzburga pa C. Brucknerja Komu bi to povedala, Desdemona. Poleg navedenih bodo Beograjčani zaigrali J. S. Popoviča Rodoljube, Albanska drama iz Skopja R. Veliga Šeliga Savna, Krakovčani Dostojevskega Zločin in kazen in Angleži (Gledališče Schekk B. Y. Jowl iz Londona) Shakespearovo delo Kar hočete.	VOJKO CUDER
Do leta 2003 naj bi idrijski rudnik zaprli
IDRIJA — Več let odprto vprašanje o nadaljnjem obstoju in razvoju oziroma zapiranju idrijskega živosrebrnega rudnika bo v kratkem dobilo dokončen odgovor. Iz dosedanjih razprav v Idriji in republiki je razbrati podporo za strokovno izdatno utemeljeno postopno, popolno in trajno opustitev proizvodnje živega srebra.
Ves čas od ustavitve dela v rudniku 1977. leta so tu skupaj z odgovornimi republiškimi inštitucijami porabili za izčrpne raziskave. Te so končno privedle do predlagane rešitve. Čeprav bo popolno zapiranje rudnika za Idrijo in celotno republiko nadvse zahtevno in odgovorno opravilo, v tem trenutku pomeni tako z narodnogospodarskega vidika, kot za varnost Idrije najoptimalnejšo rešitev.
Da bi v rudniku čimbolj izkoristili znatne, v njem še obstoječe, zaloge živega srebra in kar najbolj ublažili hude denarne težave, ki jih je povzročalo nujno vzdrževanje rudniških naprav in rovov, so v zadnjih letih občasno obnavljali proizvodnjo. Ta bo tekla tudi v času zapiranja rudnika. Kljub temu je obstoju rudnika v tem času izdatno pomagala širša družbenopolitična skupnost, ki bo morala nase prevzeti tudi precejšen del bremena postopnega zapiranja.
Vsestranske analize ekonomskega inštituta so potrdile, da bi kakršnakoli obnovitev proizvodnje ob predvidenih cenah te kovine na svetovnem trgu prinašala izgubo. Precej dražje kot postopno pa bi bilo tudi takojšnje zapiranje rudnika. To ne pride v poštev zaradi precejšnjih zalog rude v njem, pa tudi zaradi nujne zagotovitve popolne varnosti Idriji. O tem, kako odgovorno bo to delo, veliko pove podatek, da gre za eno prvih zapiranj rudnika v svetu tik pod urbanim naseljem.
Načrtovanih 7,8 milijarde dinarjev bi za postopno zapiranje rudnika zadoščalo v primeru, če bi vsa dela opravili v skladu z roki v analizah. To pa zahteva tudi takojšnjo zagotovitev sredstev za sanacijo danes nadvse pereče situacije v rudniškem kolektivu.
Skladno z roki naj bi zapiralna dela začeli avgusta 1989. leta na najnižjem 15. rudniškem obzorju, 400 metrov pod zemljo. Pred tem pa bi opravili zaključne raziskave rudišča Ljubevč in hkrati tu zaprli vodna vrata in preprečili vdor podzemnih voda v idrijsko rudišče.
Ker so vsi jamski objekti pod četrtim obzorjem v trdih dolomitnih hribinah, jih bodo brez nevarnosti posedanj in premikov na površini potopili. Analize predvidevajo, da se bo voda do četrtega obzorja, 100 metrov pod površjem, dvigovala tri leta in pol in bodo lahko sproti demontirali jamsko opremo. Vse vertikalne jamske izvozne in prezračevalne jaške pa bodo zabetonirali.
Na četrtem obzorju bodo zgradili trajno vodno črpališče in s tem preprečili potopitev stika mehkejšega permo-karbonskega skrivalca z dolomitom, kar bi lahko povzročilo drsenje ogromnih blokov skrilavca in resno ogrozilo Idrijo: Hkrati bodo v zgornjem delu jame, nad četrtim obzorjem, v nadpoprečno bogati rudi, obnovili proizvodnjo, sproti pa- vse odkopane prostore zabetonirali. Za mesto edino varno betoniranje bi opravili v prvih treh letih novega tisočletja, ko bo več kot petstoletno rudarjenje v Idriji končano.	SASA DRAGOŠ
VID VREMEC
Rinko Tomažič
in drugi
32 tržaški proces 1941
Akcijski program je vseboval naslednje ugotovitve
in naloge:
1.	izkoriščano in narodnostno zatirano prebivalstvo slovenske in hrvaške narodnosti bo doseglo svobodo z oboroženim bojem proti fašizmu;
2.	imperialistična nacifašistična agresija bo neizogibno objela tudi male evropske države; za svojo obrambo se bodo morale naslanjati na Sovjetsko zvezo, odločno braniteljico malih narodov proti imperializmu;
3.	po zmagi nad fašizmom v naši deželi bo ustanovljena sovjetska republika; njena meja bo zajela vse Slovence, v matični domovini in izven njenih meja;
4.	za uresničitev tega akcijskega programa je naša mednarodna dolžnost, da bomo tesno sodelovali z italijanskim delavstvom in delavstvom iz Slovenije;
5.	lojalno bomo sodelovali z vsemi narodnimi protifašističnimi silami v Julijski krajini, da bi vključili v boj najširše ljudske množice;
okrepiti je agitacijo in propagando proti fašizmu s širjenjem ilegalnega tiska;
7. izvesti je priprave za oboroženi boj v primeru vojnega spopada; delavsko gibanje je prilagoditi novim nastalim razmeram, da bo akcijski program uresničen. (79)
S to konferenco je bila zaključena važna etapa komunistične dejavnosti na Primorskem. To razvojno fazo lahko označimo, da je bila odločilnega pomena glede ideoloških spoznanj in praktičnih ukrepov za prehod tega gibanja od agitacijsko-propagandne dejavnosti proti fašizmu na pripravo oboroženega nastopa. Gibanje si je priskrbelo prek predstavnikov TIGR precej dobro ohranjenega in uporabnega orožja, skritega v primernih skrivališčih v naravi na divaškem območju.
Sprejet akcijski program je bil gotovo dobra osnova za konkretno dejavnost. Kmalu so nastopili novi dogodki, ko je Italija 10. junija 1940 stopila v drugo svetovno vojno na strani nacistične Nemčije.
ARETACIJA ŠTEVILNIH PROTIFAŠISTOV IN POLICIJSKA PREISKAVA
Fašistična Italija se je v prvi polovici leta 1940 mrzlično pripravljala na vstop v imperialistično vojno. Ni hotela zamuditi priložnosti, da bi zase prigrabila vojni plen, medtem ko je nacizem s svojim premočnim vojnim strojem že od leta 1939 dalje napadel vrsto evropskih držav. Pridružila se mu je kot zvest oproda in je stopila v drugo svetovno vojno 10. junija 1940.
Če kje, potem je morala zlasti na Primorskem in v Istri, na tem obmejnem prostoru in proti sebi nenaklonjenemu prebivalstvu sprejeti celo vrsto varnostnih ukrepov. V italijansko vojsko so vpoklicali letnike na služenje vojaškega roka in mnoge druge. Fašistične organizacije in karabinjerji so zanje poskrbeli kratke karakteristike političnega značaja. Vanje so zapisali za vojake slovanske narodnosti odnos do režima, osebne lastnosti in oznako »allogeni« (tuje-rodci). Na ta način so jih v vojski dosledno nadzorovali.
Že zaznamovane, sodno ali policijsko kaznovane zaradi njihove protirežimske dejavnosti, so razvrstili v poseben Casellario politico (politično kartoteko). Tako so imeli že vnaprej pripravljene ukrepe za njihovo morebitno aretacijo. Zanje so gotovo prejemali zaupna poročila od svojih ovaduhov.
Tiste mesece se je med Notranjim ministrstvom in kvesturami v Trstu, Gorici, Pulju in na Reki prepletalo intenzivno dopisovanje. OVRA je že v marcu leta 1940 aretirala v Ilirski Bistrici, Trstu in Miljah 7 oseb. Toda proti koncu maja so razširili aretacije Slovencev v italijanski vojski, prve dni junija pa na pripadnike komunističnega gibanja in njegove simpatizerje v Trstu in okolici, v juliju še na druge protifašiste.
O Tomažičevi aretaciji je povedala njegova mati Ema naslednje žalostno doživetje: »Ob šestih zjutraj 2. junija 1940 sem razločno slišala močno trkanje na vhodna vrata. Presenetil me je nepričakovani obisk. In z občutkom, da nam preži nevarnost, sicer še neznana, sem vprašala na ves glas: »Kdo je?«
»Prijatelji,« je odgovoril nekdo, trdo in ukazovalno.
»Kaj želite?«
»Želimo govoriti s študentom Tomažičem; povejte nam, ali je doma?«
»Ne, ni ga doma. Je na Krasu, na izletu,« sem jim odgovorila vsa zaskrbljena, saj sem slutila, da imamo opravka s policijo.
(79) Srečko Colja, Armid Ukmar, Alojz Besednjak, izjave pri piscu; tudi drugi udeleženci tiste konference se spominjajo njenega poteka in sprejetih sklepov, v skladu s cilji, času primerno, k nadaljnjemu delovanju protifašističnega gibanja.
i\a petkovi seji tržaškega občinskega sveta
Staffieri se bo zagovarjal glede novoletnega nastopa
Sinhrotron: odločitev že 23. t. m.?
Vprašanje lokacije sinhrotro-na ostaja slej ko prej na dnevnem redu, kot ostaja nespremenjeno, kot vse kaže, stališče večine tržaškega občinskega odbora, da jo je treba izbrati v neposredni bližini Bazovice, čemur nasprotujejo tako neposredno prizadeto prebivalstvo kot vse organizacije, ki ga predstavljajo, ter večina krajevnih naturalističnih združenj. Zdi se tudi, da namerava občinski odbor, oziroma pristojni odbornik Vattovani zadevo čimprej spraviti z dnevnega reda, tudi pod pritiskom znanstvenega odbora in družbe Sincrotrone Trieste, ki jima predseduje goriški nobelovec Rubbia.
Nasprotovanje domačinov, ki je prišlo povsem jasno do izraza na razširjeni seji vzhodnokraš-kega rajonskega sveta 10. decembra v Bazovici, je po vsem videzu botrovalo samo novi ge-oelektrični in vibracijski raziskavi na področju T8, ki jo bo Geokarst izročil v prihodnjih dneh Občini. Odbornik Vattovani nam je dejal, da bo nato s temi izsledki seznanil vzhod-nokraški rajonski svet, nakar bo prenesel sklep o zavrnitvi ugovorov pred občinski svet, po možnosti že 23. t. m., da bo postopek na Občini sklenjen pred sestankom Rubbiovega odbora in družbe, ki bo v naslednjih dneh v našem mestu.
Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta, prvi po prazničnem premoru, se obeta po vsem videzu precej napeto ozračje. Na dnevnem redu je sicer predvidena širša politična razprava o programskih izjavah, ki jih je župan Staffieri podal tik pred odmorom, in že ta bo po vsej verjetnosti precej ostra in živa, ker bodo v njej nastopile vse politične skupine, ki bodo o teh izjavah in nakazanih programih nove (od konca septembra) koalicije Liste za Trst, krščanske demokracije, socialistične in republikanske stranke ter Slovenske skupnosti izrekle svoje ocene in pripombe.
Koalicija sicer more v občinski skupščini računati na veliko, skoraj dvotretjinsko večino (kakršne še ni imela nobena prejšnja uprava), tako da bi ne smelo biti velikih presenečenj pri glasovanju o resoluciji, ki bo razpravo zaključila. Toda sloga med strankami večine je zelo vprašljiva, njena »heterogenost« se naravno kaže tudi v precej razčlenjenih (če že ne nasprotnih) stališčih celo o najpomembnejših problemih mesta, tako da ni mogoče izključiti pomislekov in drugačnih naglašanj tudi glede Staffi-erijevih programskih izjav samih.
Toda upoštevati je treba tudi drugačen položaj socialdemokratov in liberalcev, ki niso sploh hoteli vstopiti v občinski odbor in podpirajo večino od primera do primera. Po vsem pričakovanju pa bodo do Staffierijevega programa zelo ostra stališča opozicije, v prvi vrsti komunistične, pa tudi Tržaš-
kega gibanja, Mestne liste (Giuricino-ve skupine, ki se je ločila od Liste za Trst) in po drugi strani misovcev.
Za zaostritev ozračja pa je poskrbel v prvi osebi Staffieri s svojim »pozdravom« na novoletnem koncertu, ki ga je priredilo združenje trgovcev v gledališču Rossetti. Njegovo voščilo je namreč izzvenelo mnogo bolj kot političen govor strankarja (Staffieri je namreč tudi politični tajnik Liste za Trst), nego kot nastop župana vseh občanov ali vsaj zastopnika vse koalicije, ki ga podpira. Njegov oholi izpad o možnosti razdora dežele Furlanije-Julijske krajine je povsem neprimerno prilil olja na ogenj že nekoliko umirjene polemike s Furlani, kar so mu tržaški zavezniki močno zamerili.
Vse demokratično javno mnenje pa mu je tudi zamerilo povsem neprimerno sklicevanje na krilatico, da je treba v Trstu govoriti samo italijansko, ki je močno dišala po fašističnih časih. In ravno o tem Staffierijevem novoletnem nastopu bo na petkovi seji tržaškega občinskega sveta najprej govor, saj je več strank vložilo svetovalska vprašanja in interpelacije, na katera bo moral župan odgovoriti. Pričakovati je zelo ostre reakcije zlasti iz vrst komunistov in ostale demokratične opozicije, saj je tako zadržanje župana nesprejemljivo in vsega obsojanja vredno. Pa tudi iz vrst večine bosta verjetno nastopila oba slovenska odbornika SSk in PSI, upati pa je na reakcije tudi iz vrst drugih demokratičnih strank koalicije.
Občina zaradi snega odložila ureditev steze za vozila TIR
Sneg, ki je zadnje dni odel ne le kraško planoto, ampak tudi same mestne ulice, ni le povzročil precejšnje zmešnjave v mestnem prometu, ampak tudi odgodil nekatere rešitve, ki jih je nameravala tržaška občinska uprava uvesti za omiljenje običajnih prometnih težav. Odbornik za urbanistiko in promet Vattovani nam je namreč povedal, da so morali prav zaradi slabega vremena odložiti ureditev posebne steze za velike tovornjake iz vhoda v staro pristanišče na Trgu Duca degli Abruzzi po nabrežju in v smeri proti Čarboli ter naprej do hitre ceste št. 202 (tako imenovane Trbiške ceste). Postavitev pokončnih in vodoravnih znamenj je sicer tržaška Občina že dodelila nekemu specializiranemu podjetju iz Mantove za nekaj več kot 15 milijonov lir, toda bi ne imelo nobenega smisla ta dela opraviti sedaj, dokler ne bo cestišče spet čisto. Na vsaj delno rešitev oteženega prometa v samem mestnem središču od starega pristanišča do Sv. Andreja bo torej treba čakati vsaj še en teden, oziroma do tedaj, ko se bodo vremenske razmere izboljšale.
Dežela odobrila predlog o porazdelitvi finančnih sredstev industrijskim obratom
Na eni svojih zadnjih sej je Deželni odbor na podlagi zakona št. 30 odobril predlog o porazdelitvi finančnih sredstev krajevnim industrijskim obratom. Finansiranje je že pred časom napovedal deželni odbornik za industrijo Frances-cutto na srečanju z direkcijo Združenja industrijcev. Finančna sredstva so namenjena zlasti tistim industrijskim obratom, “ki so pripomogli k poživitvi krajevnega gospodarstva.
Kot znano, je Združenje industrijcev postavilo predlog o raznih oblikah deželnih finančnih podpor že leta 1984 z namenom, da bi spodbudilo nekatere industrijske dejavnosti, ki so zašle v težave. Finančnih podpor pa so bile v glavnem deležne industrije v raznih krajih dežele, izkoristile pa so jih zlasti za posodabljanje obratov in nakup nove tehnologije. Sedanji sklep Deželnega odbora pa upošteva tudi ostale manjše industrijske obrate, ki si bodo z njim slednjič lahko opomogle.
■ Služba za zunanjo trgovino pri Vladnem komisariatu obvešča, da je tre-baza izvajanje specialne operacije »Alpe-Adria« 1985-1986 (povezane izmenjave med italijanskim in jugoslovanskim blagom) v skupnem znesku 47.298.240.000 lir v vsaki smeri vložiti prošnje do 7. februarja; zapoznelo prispele prošnje bodo upoštevali le za morebitno zaostale kontingente.
Za podrobnejše informacije se zainteresirana podjetja lahko obrnejo na Službo za zunanjo trgovino v vladni palači na Trgu Unita v Trstu, ali na trgovinske zbornice v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu.
Izpopolnjevalni seminar za šolnike o problemih proizvajalnega ustroja
Lanskoletna pobuda tržaškega Združenja industrijcev, da bi bolje seznanila šolnike o problematiki odnosov med šolsko in industrijsko stvarnostjo, je naletela na tolikšno odzivnost, da je organizacija sklenila ponoviti letos to jsozitivno izkušnjo. V ta namen bo pripravila izpopolnjevalni seminar, ki bo potekal v dveh fazah, in sicer v januarju ter v marcu. Še predhodno pa se je združenje povezalo z nekaterimi šolami z namenom, da bi le-te vključile v svoj šolski program možnost tako imenovanih poletnih praks za dijake v nekaterih industrijskih obratih. Tudi to pobudo je že izvedlo lani za dijake poklicnega zavoda Volta, ki so se na ta način seznanili s proizvodnimi dejavnostmi raznih tržaških industrijskih podjetij.
Prva faza seminarja predvideva tri delovne popoldneve na Združenju industrijcev na Trgu Scorcola. Ob teh priložnostih bodo šolnikom predavali docent za organizacijo proizvodnje na tržaški univerzi prof. Gian Battista Bozzola, docent za genetsko proučevanje rastlin na videmski fakulteti za kmetijstvo prof. Angelo Olivieri ter upravitelj družbe Risorse inž. Luciano Babos. Predavanja bodo v sredo, četrtek in petek, 28., 29. in 30. januarja, z začetkom ob 15.30.
Interpelacija Štoke
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je vložil interpelacijo, v kateri ugotavlja, da so italijanske in slovenske oddaje tržaškega sedeža RAI čestokrat prekinjene, zlasti ob slabem vremenu, in da so slovenske oddaje slabo slišne v goriški in videmski pokrajini. Zaradi tega vprašuje deželni svet, če namerava nastopiti pri vodstvu deželnega sedeža RAI v Trstu, da ukrene vse potrebno, da se omenjene težave odpravijo.
pismo uredništvu \
Vprašanje slovenskima občinskima odbornikoma
Prosim Vas, če lahko objavite v rubriki »Pisma uredništvu« mojo naslednjo izjavo:
Tržaški župan Staffieri zavraga sožitje med Italijani in Slovenci. Župan obenem obuja stara nasprotovanja in sovraštvo med tu živečimi Italijani in Slovenci.
Kako je možno, da na taki osnovi slovenska izvoljena predstavnika še vztrajata v mestni upravi? Ne bi bila njuna dolžnost, da kot pripadnika slovenskega življa v Trstu odstopita iz koalicije?
Butkovič dr. Aleš
Na klepetu s prof. Cvetkovo v jezikovni posvetovalnici
Odnos do jezika odraža odnos do vse skupnosti
Včeraj so pri Narodni in študijski knjižnici odprli jezikovno poslovalnico, kjer se bo lahko zglasil vsakdo, ki ima pomisleke glede pravilnega izražanja, slovničnih pravil in slovenščine sploh. Oglasih smo se pri prof. Cvetkovi, ki bo v poslovalnici dežurala odslej vsak torek med 15. in 17. uro, da bi se pogovorili o napakah in težavah, ki se nam dan za dnem nabirajo v pogovornem in pisnem jeziku.
Takoj na začetku lahko povemo, da celotna slika zamejske slovenščine le ni tako strahotna, kot bi si lahko mislili. Veliko je sicer nerešenih problemov, še več je okoliščin, ki nas nehote zavajajo v nepravilno izražanje in pisanje, v uporabo narečnih in žargonskih izrazov, na katere smo, žal, kar krčevito navezani. Mešano okolje, v katerem živimo, brez dvoma močno vpliva na naš vsakdanji jezik, iznakaža nam materinščino, toliko bolj pa narečje, ki je naša primarna oblika govora. Prav na slednjega uničujoče vplivajo številni faktorji. Narečno bogastvo, kajti to dejansko je, se postopoma izgublja, nadomeščajo pa ga interference večinskega, italijanskega jezika. Velikokrat pa nas zavedejo novi izrazi, zlasti tehnološki in taki, ki so se že udomačili v tehnološko razvitejših deželah, tako si včasih res ne moremo kaj, da ne bi uporabili tujke ali kratkomalo skovali novega izraza, ki se potem, ne glede na njegovo umestnost in pravilnost, širi kot bolezen. Prav v tem pogledu nam je prof. Cvetkova povedala zanimivost in sicer to, da zamejci veliko prej skujemo nov izraz, ki si ga s časom prilastijo tudi Slovenci v matični domovini. To seveda ni nikakršen greh, je pa vprašljivo, ali res nimamo Slovenci toliko domišljije in logike, da bi tujko (ali skovanko) poslovenili. Razumljivo je pač, da slovenščina sledi jezikoslovnemu razvoju v svetu in se postopoma prilagaja novim, nujnim potrebam.
Večkrat slišimo tudi ugovore, da je slovenski jezik tog in siromašen. Resnici na ljubo pa moramo priznati, da se tudi taki jezikoslovci, ki vztrajajo pri pristnih slovenskih
izrazih počasi prilagajajo novejšemu besedišču. Prav tako pa je dvomljivo, koliko so razprave o taki ali drugačni rabi določenega izraza umestne in koristne, kajti jezik ne more biti le norma, temveč mora odražati človekov odnos do vsega sveta.
Seveda nismo mogli obiti vprašanja, kakšen vtis ima na prof. Cvetkovo slovenščina Primorskega dnevnika, ob katero se marikdo, včasih upravičeno, včasih manj, obregne. Pisna podoba jezika se vedno bolj vrinja v knjižni jezik. Jasno je, da na morfološki ravni lahko odločno ocenimo, kaj je narobe in kaj ni. Tudi sintaksa ima svoja pravila: besedni red, končnice itd. Na leksikalni ravni pa je danes marsikaj dovoljeno, prav tu pa nas največkrat črviči dvom. Ne samo pisce, temveč tudi strokovnjake — jezikoslovce. Žargonizmi in pokrajinski izrazi so namreč takorekoč normalni, razumljivi, včasih morda povzročijo težave le bralcu, ki je pomanjkljivo seznanjen z običaji, političnim in družbenim ustrojem na tem ali onem zemljepisnem območju. Dejstvo pa je, da časopis ne more biti prva šola za tiste, ki bi se slovenščine šele učili. "Osebno sem za bolj sproščeno izražanje, togost je včasih celo škodljiva," pravi prof. Cvetkova. "Članek ali sporočilo, napisana v sproščenem jeziku, blagodejno vplivata na bralca, medtem ko ga tekst v strogem knjižnem jeziku in v skladu z vsemi pravili, nemara lahko odbija." Seveda je tu govor o časopisnem slogu, medtem ko so zahteve za leposlovne tekste povsem drugačne.
Kako naj se torej zamejci potrudimo, da bo naša slovenščina boljša, kakovostnejša in sproščenejša? Prof. Cvetkova priporoča zlasti branje, ki naj postane prijetna obveznost že v rosnih letih. Šola, časopisi, predavanja in razprave so lahko odlična pomoč, vendar je celotna skupnost odločilni faktor, ki narod, ki živi v izjemnih razmerah, lahko osvešča in jezikovno vzgaja. Razvijanje besednega občutka in odnos do jezika je namreč neizpodbiten del narodnostne kulture.
Po Parizu je mladi pianist Aljoša Starc uspešno nastopil še v Zemunu in Beogradu
Zimska dejavnost Rodu modrega vala
Nepozabno zimovanje tabornikov na Zelenici
Niti mesec dni ni tega, ko je gojenec naše glasbene šole GM v Trstu, Aljoša Starc z uspehom nastopil v Parizu, na posebnem večeru kot nagrajenec mednarodnega tekmovanja »J. S. Bach«, ki je bilo decembra 1985. Skupno z njim so nastopili še drugi nagrajenci raznih kategorij in tudi iz raznih evropskih držav.
Že pretekli ponedeljek in torek je imel Aljoša še dva samostojna koncerta, tokrat v Beogradu in Zemunu. Prvi je bil v dvorani galerije Narodne univerze v Beogradu, drugi pa na
glasbeni šoli »Kosta Manojlovič« v Zemunu. Tako kritika, kot tudi občinstvo sta se o obeh koncertih izrazila zelo povoljno, saj je Aljoša izvajal bogat program — izvajal ga je na pamet — kar je bila odlična preizkušnja tudi njegove fizične vzdržljivosti. Na obeh koncertih pa se je predstavil z različnim programom, ki je obsegal dela Mozarta, Bacha, Beethovna, Debussi-ja, Prokofijeva, Merkuja in Dalla Pic-cole.
Tudi na omenjenih koncertih v Beogradu in Zemunu je Aljošo spremljal prof. Ravel Kodrič, pri katerem se Aljoša uči že osmo leto, klavir pa se je začel učiti še leto prej. Do tega gostovanja v Beogradu in Zemunu je prišlo, tako nam je povedal prof. Ravel Kodrič, ker so se v Parizu med seboj spoznali glasbeni pedagogi naše glasbene šole, kot tudi glasbene šole iz Zemuna, za katero je na mednarodnem tekmovanju v Parizu nastopala pianistka Lidija Bizjak, ki je bila tudi med nagrajenci. Takrat so se dogovorili, da bo prišlo do tesnejšega medsebojnega sodelovanja in tudi do izmenjav med gojenci obeh šol.
To, kar je Aljoša Starc pokazal na koncertih v Beogradu in Zemunu, je bil nekak obračun dela zadnjih treh let na glasbeni šoli. Vsak koncert je trajal približno uro in četrt; koncert v Beogradu pa sta izpopolnjevala še prof. Kodrič in prof. Karlič iz Beograda, ki sta v prostem razgovoru predstavila občinstvu tako mladega pianista, kot tudi skladbe, ki jih je iz-
vajal.
Aljoša Starc bo letos dopolnil 16 let. Dosegel je že več nagrad in priznanj, tako doma, kot v matični domovini in decembra 1985 tudi nagrado na mednarodnem tekmovanju v Parizu. Poleg študija klavirja, se Aljoša uči še klarinet in to že peto leto pri prof. Manue-liju, prav tako na glasbeni šoli. Za študij klarineta se je odločil, ker igra v domači godbi na pihala (godba s Proseka-Kontovela) in si je želel, da bi znanje tega instrumenta še izpopolnil.
Kot nam je prof. Kodrič povedal, je bilo to gostovanje v Beogradu in Zemunu za mladega Aljošo pozitivno pa tudi koristno. Pristavil je le svojo željo in upanje, da bo Aljoša, ki je začasno pustil redno šolanje, s tem nadaljeval in si tako razširil svoje obzorje. Umetnik mora biti pač cel človek, je med drugim dejal prof. Kodrič, in se mora torej v svojem znanju čimbolj izpopolnjevati.
Oba koncerta sta bila lepo priznanje tudi za Glasbeno matico, ki s svojo glasbeno šolo širi sodelovanje z drugimi glasbenimi šolami v matični domovini. S takšnim sodelovanjem bi morala v bodoče še nadaljevati, saj gre to v korist njenemu ugledu, kot tudi gojencem šole.
Naj še povemo, da spremljajo našega mladega pianista na njegovih koncertih in nastopih tudi starši, ki so mu tako v veliko moralno oporo, kar je tudi vredno še posebne pohvale.
(N. L.)
Tudi za tabornike Rodu modrega vala nista jesen in zima čas počitka ali samo načrtovanja pomladanske in poletne dejavnosti. Prav obratno. V vseh nas, tabornikih in tabornicah veje zavest in volja tako do dela, kot do zabave. Delovanje posameznih družin je zelo pestro, sami taborniki pa so izrazili željo po številnejših srečanjih skupnih akcijah.
Takoj po občnem zboru smo priredili meddružinsko srečanje v Sovodnjah, ki je ob zelo veliki udeležbi članov prav dobro uspelo. Vendar poglejmo raje, kako sta se odvijali naši decembrski akciji.
Dne 23. decembra smo se zbrali v Doberdobu, kjer je tamkajšnja družina priredila predpraznično družabnost, tako da smo se lahko srečali tudi s tistimi brati in sestrami, ki se potem niso udeležili zimovanja. Mlajši člani so se pomerili v raznih igrah, pri katerih so bili najbolj spretni prav domačini. V prijetni družbi smo se zadržali dalj časa ter si ob slanem in sladkem prigrizku voščili in nazdravili (prihajajočemu) novemu letu. Taborniški večer je prav res dobro uspel in mislimo, da bomo kaj podobnega v kratkem spet priredili.
In že je bilo tu toliko pričakovano zimovanje. Tokrat smo se zbrali na sežanski železniški postaji in se skupaj odpravili na petdnevno bivanje na snegu. Tokrat nas je pot popeljala do koče na Zelenici, ki nam ni bila prava neznanka, saj smo jo obiskali, ko smo taborili v Žirovnici leta 1983.
Svoje smučarske sposobnosti smo po pobočjih Zelenice lahko preizkusili že prvega dne in seveda vztrajali še v naslednjih dneh. Vsak dan smo se po krepkem zajtrku zbrali na smučiščih in smučali tja do kosila. Kratek premor, potem pa spet na progo. Seveda nas je zvečer zajela utrujenost, kljub temu pa se nismo izneverili taborniški navadi večerne družabnosti ob petju. Ti trenutki na zimovanju nadomeščajo poletni taborni ogenj, ko se med nami utrjuje tovarištvo inprijateljstvo, ki ga tok časa ne more izbrisati iz src.
Še enkrat je vesela taborniška druščina preživela nekaj res prijetnih dni, se skupaj zabavala in utrdila prijateljstvo. Zato lahko rečemo, da nas prej kot sama akcija, tekma, smučanje in igre sili k udeležbi volja in zavest, da se bomo srečali z resničnimi prijatelji. In to velja prav gotovo tudi za zimovanje.
Naše zimovanje se je zaključilo 30. decembra. Zjutraj še zadnji spust, potem pa na avtobus. V Ljubljani na kosilo. Nato vlak in že stara, znana pot Ljubljana - Sežana. Ob prihodu je v vlaku zadonela »Pesem slovesa«. Težko nam je bilo. Nečesa je bilo konec. In čeprav »...pretežko vsako je slovo tabornikov z dobrav... tolaži up nas mladih let, da se še vid'mo spet...«, kot pravi pesem, nam je bilo tako tudi v resnici. Na koncu še nekaj solz otožnosti in radosti ob spominih na preživete dni, pa še zadnji pozdrav in voščilo ob novem letu, potem pa domov v Boljunec, Dolino, Trst, na Opčine, Prosek, v Gorico, Sovodnje, Doberdob...
Nadja Švara in Živka Peršič
Po ponedeljkovem ”oddihu“ tržaška pokrajina spet v mehkem snežnem objemu
V mestu že dolgo ni tako snežilo: v osmih urah zapadlo kar 20 cm snega
Snežna ujma vztraja. Napovedi vremenoslovcev so tokrat skorajda matematično obveljale. Po ppnedeljkovem oddihu" je včeraj dopoldne sneg spet na novo pobelil okolico, svojo mehko odejo pa je tokrat tudi bogato razgrnil nad mesto. Novo sneženje, ki je bilo mnogo izdatnejše kot v preteklih dneh, je spet povzročilo kaos v prevozih. Mnogi so prišli zjutraj z zamudo na delovna mesta, številni so ostali kar doma in si za šipami pasli oči nad gostimi belimi kosmiči, ki so
Danes šole spet zaprte (razen v Miljah)
Šole in vrtci bodo danes na Tržaškem spet zaprti. Redno bodo delovali le vrtci in šole v središču Milj (v slovenskem vrtcu in slovenski osnovni šoli, ki imata sedež v tamkajšnjem Slovenskem šolskem centru, bo torej danes pouk).
Sklep so potrdili predstavniki krajevnih uprav na včerajšnjem sestanku na prefekturi, ki so se ga udeležili tudi predstavniki vojske. Šolskega skrbništva, gasilcev in policijskih oblasti. Že dopoldne so se dolinska, zgoniš-ka in devinsko-nabrežinska občina odločile, da bodo danes v teh občinah prekinili šolske dejavnosti.
Na prefekturi so se tudi domenili, da bo Obalna cesta danes od 6. do 9. ure zaprta težkim vozilom. S tem naj bi avtomobilistom omogočili varnejšo vožnjo na delovna mesta.
z neba zaplavali na ceste, na parkirane avtomobile, na strehe, drevesa, na ljudi. Snežna plast je postajala vse debelejša. Do 14. ure so ponekod izmerili do 20 centimetrov snega. Kmalu zatem je sneženje prenehalo. Čez kako uro so se snežinke, tokrat redkejše, spet Prikazale, proti večeru pa se je vsaj v mestu toliko otoplilo, da je začelo pršiti. •
Trst in okolica sta se včeraj komaj prebujala, ko so se prve snežinke tiho spustile na zemljo. Bilo je približno ob 6. uri. Dotlej so avtobusi konzorcialne-ga podjetja ACT vozili po običajnem urniku. Ker se je v ponedeljek na pod-večer vreme nekoliko izboljšalo, so z avtobusov, ki povezujejo okoliške vasi z mestom, sneli verige. Obilni sneg je že po dobri uri prisilil šoferje? da so avtobuse spet oskrbeli z zimsko opremo. Nekateri avtobusi so se . vrnili v garaže, drugim so uslužbenci ACT kar na cestah nadeli verige. Avtobusi so imeli v zgodnjih dopoldanskih urah zato nekaj zamud, malo pred 10. uro pa so že spet vozili s polno paro. Po podatkih urada za promet ACT je dopoldne vozilo 95 odstotkov vseh predvidenih avtobusov.
Nekatere proge so bile vsekakor okrnjene. Avtobusi proge št. 28 niso vozili, ker so mestni redarji v jutranjih urah Ul. Commerciale zaprli prometu. Po tej ulici so lahko vozili le tamkajšnji stanovalci, seveda na lastno odgovornost. Avtobusi proge št. 40 in 41 nisojvozili ne v Prebeneg ne v Mačko-Ije. Že spet ni bilo avtobusnih povezav z Ricmanji. Avtobusi proge št. 35 so vozili le do Podlonjerja; avtobuse proge št. 38 so z Ul. Bonomea spet preusmerili na cesto za Opčine. Na drugih okoliških progah so sicer imeli nekaj težav (nekaterim avtobusom so počile verige, en avtobus je zavozil v obcestni jarek, eden je oplazil obcestni zid), a brez hujših posledic.
Na Krasu so včeraj ponekod spet izmerili tudi do minus devet stopinj Celzija. V mestu je znašala najnižja temperatura 5,8 stopinje, popoldne pa se je (po uradnih podatkih Vremenos-lovnega zavoda) dvignila do ene desetinke stopinje nad ničlo, medtem ko so v centru namerili tudi dve stopinji nad ničlo.
Cestarji so imeli že četrti dan zaporedoma polne roke dela. Kljub sprotnemu pluženju so bile ceste zaradi nenehnega sneženja vztrajno bele. Tržaška občina je spet "preusmerila" uslužbence smetarske službe v ekipe, ki so čistile ceste, pločnike in prehode za pešce. Tržaški cestarji so v teh dneh raztresli po ulicah in cestah 3 tisoč stotov soli in 40 kubičnih metrov gramoza. Oba pluga sta včeraj dopoldne in popoldne plužila izključno glavne mestne ulice in ceste, ki peljejo do bolnišnic na Katinari in pod Obeliskom. Ko smo enega od odgovornih službe popoldne vprašali, kdaj bodo posegli v kraških vaseh, nam je odgovoril, da bo plug začel plužiti Furlansko cesto do Proseka in Naselja sv. Nazarija šele zvečer. "Sicer pa je stanje cest v dolinski, zgoniški in devinsko-nabrežinski občini še slabše kot v tržaški občini," je svojeglavo dodal.
Ceste v okoliških vaseh so bile ponekod res težko prevozne. Ob tem pa moramo spet ponoviti, da so bile prav najvažnejše povezave na Krasu (cesta Bazovica - Opčine - Nabrežina, cesta Gabrovec - mejni prehod Gorjansko), za katere bi morala skrbeti Pokrajina, slabo splužene. Obrobne vasi tržaške občine7 j e doletela ista usoda.
Okoliške občine so poskrbele za pluženje cest, ki povezujejo posamezne vasi, da bi omogočile reden avtobusni promet. Občinski šolabusi so poskrbeli za prevoz šolarjev v šole.
Na obeh največjih prometnicah v tržaški pokrajini je bil promet dokaj težaven. Trbiška cesta je bila prevozna le z verigami in zimsko opremo. Obalna cesta je bila tudi vsa pobeljena. Največ težav so povzročili tovornjaki in težka vozila, ki so se preusmerila na to cesto, da bi se izognila Trbiški.
V tržaškem pristanišču so zaradi izjemno slabega vremena ob 9. uri prekinili delo. Telefonska družba SIP je včeraj opozorila svoje abonente, naj se razsodno poslužujejo telefonov. Že spet se je namreč dogodilo, da so bile nekatere telefonske linije zasičene, zaradi česar je bilo težko dobiti telefonske zveze, predvsem z nekaterimi kraškimi vasmi.
Vremenska napoved predvideva za danes minimalno otoplitev, padavine in oblačno vreme pa bodo še vedno na dnevnem redu.
"Jekleni konjički" so bili včeraj neprimerno bolj tihi kot ponavadi
Poleg neštetih preglavic je debela bela odeja prinesla tudi obilico veselja
Zdi se, kot da je tudi moškemu na lepaku sneženja že dovolj
Sneg pospremil šolarje v šolo
Potem ko jih je v ponedeljek prisilil k počitku, je včeraj zjutraj sneg pospremil šolarje v šolo in najmlajše v otroške vrtce. Pouk je stekel skoraj na vseh šolah, kljub temu, da so bile številne klopi prazne. V mestnih šolah in vrtcih je slabo vreme povzročilo malo nevšečnosti. Huje je bilo v predmestjih in v okolici.
Lonjerski vrtec je bil zaprt. Avtobus proge 35 je zjutraj vozil le do Podlonjerja, otrok zato ni bilo v vrtec. Tudi na šolah pri Sv. Ani in na Katinari ni bilo k pouku precej učencev. Na šolah in v vrtcih openskega didaktičnega ravnateljstva je potekal pouk domala redno. V dolinskem je bila zaprta šola na Pesku (iz Gročane zaradi sneženja in slabih cestnih zvez niso pripeljali otrok v šolo). Šolabus ni privozil v Ricmanje, tako so včeraj sledili pouku le domači učenci. V nabrežinskem didaktičnem ravnateljstvu je bil obisk v šolah skoraj normalen. Celodnevne šole so končale z dejavnostmi predčasno (ob 14. uri namesto ob 16.), da bi omogočili varen prevoz šolarjev s šolabusom domov.
Na dolinski nižji srednji šoli je sledila pouku le polovica dijakov. Pouk so še pred poldnem prekinili. Tudi na drugih nižjih srednjih šolah je bil obisk manjši kot običajno.
Na "višjih" so imeli povsod le štiri učne ure. Ko so zapuščali šolska poslopja, jih je na poti proti domu spet spremljal gost sneg.
Prof. Polli: eden od snežnih rekordov
Naša kronika včerajšnjih vremenskih razmer seveda ne t>i bila popolna brez komentarja prof. Silvia Pollija, znanega in prijaznega tržaškega vremenarja, ki je s svojim znanjem in s statistično podkovanostjo prava pravcata tržaška vremenoslovska inštitucija.
Tudi sinoči nam je z veseljem potešil našo vremensko radovednost. »Takšno sneženje v brezvetrju je prava redkost, če že ne izjema za Trst, kamor sneg ponavadi zaide v družbi z burjo in torej v obliki snežnega neurja,« nam je dejal. Prav tako izjemna je po njegovih besedah tudi količina zapadlega snega, ki navadno ne preseže 10 centimetrov. In res, do 17. ure ga je v mestu zapadlo v povprečju 17,2 centimetra, kar predstavlja enega od rekordov. Najde-belejšo belo odejo si je Trst nadel 8. februarja leta 1935, in sicer kar 40 centimetrov, drugi rekord je izpred dveh let (14. januarja 1985), ko je zrasla do 20 centimetrov, tretji je včerajšnji s 17,2 centimetra, sledijo nato 15. december 1933 s 14 centimetri snega in 3. februar 1963 z 12,8 centimetra snega.
Seveda nas je zanimalo izvedeti tudi za vremensko napoved prof. Pollija. »Zelo težko, praktično nemogoče je
napovedati, kako se bo vreme obrnilo v naslednjih urah. Smo namreč v položaju izredno hitre menjave zračnega pritiska in torej izredne nestabilnosti, v kateri lahko prevlada katerikoli trend, se pravi, da se sneženje lahko sprevrže v dež, če prevlada široko, ali pa da se lahko dvigne burja.« Barometer se je namreč sinoči spustil na minimum in ko se bo začel znova dvigati, se bo nujno ustvarila depresija, ki bo sprožila enega od omenjenih fenomenov.
Kakorkoli že, dejstvo je, da je sneg v zadnjih časih pri nas mnogo bolj pogosti gost, kot je to bil v preteklosti. Hkrati pa burja postopoma izgublja svojo ostino. Kar zadeva temperature, je povsem naravno, da so najnižje prav v januarju, ki je najbolj mrzli mesec v naših krajih. V 30 letih merjenja nam izkazujejo naslednje statistično povprečje: srednja januarska temperatura znaša 4,7 stopinje Celzija, minimalna —3 stopinje, maksimalna pa 12,1 stopinje. Kot zanimivost nam je prof. Polli ob koncu pogovora navedel še podatek, da je bila absolutno najnižja temperatura izmerjena 23. januarja 1907, ko je termometer zdrsnil na kar 12,4 stopinje Celzija pod ničlo.
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Tine Košuta
Pogreb bo jutri, 15. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Zgonik.
Žalujoči žena in sorodniki
Gabrovec, 14. januarja 1987
Dne 12. t. m. nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
Stanko Prašelj
(TOCIO)
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 15. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Prosek.
Žalostno vest sporočajo žena Berta, hčerka Desi z možem Silvom, priljubljena vnuka Massimo in Manue-la ter drugo sorodstvo.
Posebna zahvala dr. Radu Ukmarju in osebju I. pnevmološkega oddelka bolnišnice Santorio pri Obelisku.
Prosek, Sesljan, 14. januarja 1987
Ob boleči izgubi dragega prijatelja Stanka izrekajo Berti, Desi in svojcem iskreno sožalje Vojka, Ivan ter Sonja in Drago z družinama.
Ob smrti člana Stanka Prašlja izreka FC Primorje ženi Berti, hčeri Desijci in družini iskreno sožalje. Sožalju se pridružujejo veterani FC Primorje.
Zapustila nas je naša draga sestra in teta
Roža Pertot
Pogreb bo jutri, 15. t. m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči sestra in nečaki
Trst, Pordenon, Avstralija, 14. januarja 1987
Veliko prezgodaj je odšel od nas naš ljubljeni brat in stric
Milan Gržina
Pogreb bo jutri, 15. januarja, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Katinaro.
Žalostno vest sporočajo brat Anton, sestri Pepca in Roza ter nečaki z družinami.
Trst, Ilirska Bistrica, Tabor, 14. januarja 1987
Ob težki izgubi dragega očeta Martina izreka Adrijanu Semenu in družini globoko in iskreno sožalje TRŽAŠKI OKTET
Ob izgubi dragega očeta Martina izrekajo iskreno sožalje Adrianu Semenu in družini družine Rogelja in Ferrari.
Ob izgubi očeta Martina Semena izreka družina Rončeli! iskreno sožalje Adrianu in sorodnikom.
Ob bridki izgubi dragega očeta izrekata Adrianu in družini iskreno sožalje Savica in Milan Čebulec.
Kolektiv Adriaimpexa izreka globoko sožalje Adrianu Semenu in družini ob težki izgubi dragega očeta Martina.
Ob izgubi dragega očeta Martina izrekata iskreno sožalje Adrianu Semenu in družini Slavica in Silvij Tavčar.
Ob hudi izgubi očeta Martina izrekajo g. Adrianu Semenu, namestniku ravnatelja TKB, in svojcem iskreno sožalje upravni odbor, nadzorni odbor, ravnateljstvo in uslužbenci Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
S precejšnjim uspehom v tržaškem gledališču Verdi
»La fille mal gardee« v izvedbi baleta budimpeštanske opere
V teh dneh gostuje v tržaškem opernem gledališču Verdi balet Madžarske državne opere iz Budimpešte z Heroldovim baletom na besedilo Jeana Daubervala »La fille mal gardee«, kar bi v slovenskem prevodu pomensko zvenelo kot »Slabo (površno) nadzorovana hči«. Uprizorjeni balet datira iz leta 1789, torej iz časov neposredno pred revolucijo in je v naslednjih letih doživel vrsto muzikalnih in koreografskih priredb, od katerih je v muzikalnem oziru najpomembnejša tista iz leta 1828, ki jo je oskrbel francoski operist Louis Joseph Ferdinand Herold, na katero se je oslonil tudi angleški koreograf Ashton. V tej verziji je bil balet prvič uprizorjen leta 1969 v londonskem Covent Gardena, od leta 1971 pa je redno na repertoarju budimpeštanske državne opere.
Za razliko od prejšnjih klasičnih baletov je balet »La fille mal gardeč« prvič vnesel na sceno avtentične ljudi iz kmečkega življenja v duhu bližajoče se revolucije. Gre v resnici za preprosto zgodbico mladega dekleta, zaljubljenega v postavnega kmečkega mladeniča, katero pa bi mati - vdova rada omožila z nekoliko omejenim in smešnim sinom bogatega viničarja. Toda hčerka Lisa najde vedno priložnost, da izigra materino nadzorstvo in končno krona svojo ljubezen s Cola-som. Poleg solistov (v petih glavnih in nekaj obrobnih vlogah) nastopajo v baletu še kvartet kokoši s petelinom (kmečka idila) ter baletni zbor kmečkih fantov in deklet.
V koreografiji in režiji Fredericka Ashtona, na scenah Gaborja Forraya in v kostumih Tivadarja Marka, je orkester gledališča Verdi, ki je muziciral na svoji povprečni zmogljivosti, vodil madžarski dirigent Janos San-dor (v alternaciji s Gyulo Jermaijem v naslednjih predstavah). V naslednjih predstavah so nastopali tudi drugi solisti, saj je ansambel prišel v Trst s kar trojno solistično zasedbo.
Balet budimpeštanske opere se je predstavil kot ubran ansambel, čigar največja vrlina je v kolektivnosti izvajanja koreografije, ki temelji na ponazarjanju elementov preprostega kmečkega življenja in ambienta, kar
daje pomembno vlogo baletnemu zboru skoraj bolj ali vsaj v enaki meri kot solistom. V ponazarjanju kmečke idile pleše celotni ansambel izjemno lahkotno in prikupno s kančkom pristne ljudske komičnosti, ki jo navsezadnje odraža tudi muzika, ki često spominja na Rossinija in Donizzettija.
Gledali smo tako prijetno a tudi dokaj nezahtevno baletno predstavo, ki pa je vsekakor izpričevala visoko raven madžarske baletne šole. Glede na svetovni renome baleta madžarske državne opere pa je morda le škoda, da ni prišel v Trst s kakšnim zahtevnejšim delom, v katerem bi nam plesalci - predvsem solisti - lahko pokazali vse veščine klasičnega baleta, po katerih se odlikujejo, (jk)

SLOVENSKO
jjIgledaušče LP' v trstu
KULTURNI DOM
BEN MINOLI
VILINČEK Z LUNE
Režija Sergij Verč
Jutri, 15. t. m., ob 10. uri v petek, 16. t. m., ob 10. uri v ponedeljek, 19. t. m., ob 10. uri
-»SLOVENSKO ^STALNO, ^GLEDALIŠČE r V TRSTU
KULTURNI DOM
VVOLFGANG KOHLHAASE RITA ZIMMER
RIBA ZA ŠTIRI
Režija Jože Babič
Danes, 14. t. m., ob 16. uri — ABONMA RED I — mladinski
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Labyrinth -dove tutto e possibile, anim./dram., VB/ZDA 1986, lOO'; r. Jim Henson; i. David Bowie, Jennifer Connelly. EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Stregati, kom., It. 1986, 100'; r. Francesco Nuti; i. Ornella Muti, Francesco Nuti. EKCELSIOR II - 16.45, 21.45 Shangai Surprise, dram., ZDA/VB 1986, 100'; r. Jim Goddard; i. Madonna, Sean Penn.
Z občnega zbora KD V. Vodnik
O petkovem občnem zboru kulturnega društva Valentin Vodnik iz Doline smo že obširno poročali. Tokrat objavljamo še sliko s petkovega večera na sedežu dolinskega društva
Prispevki KGS za gozdarstvo
Kraška gorska skupnost bo po pooblastilu deželne uprave podelila prispevke za gospodarske pobude na področju gozdarstva, in sicer na osnovi deželnega zakona št. 38 iz leta 1986. Kdor jih namerava izkoristiti, ima le malo časa na razpolago, saj rok za predložitev prošenj zapade 20. januarja 1987, se pravi čez nekaj dni. Prosilci se morajo obrniti na KGS, ki ima svoj sedež v Sesljanu 56/b.
Na osnovi 7. člena že omenjenega deželnega zakona bo KGS podelila prispevke za pogozdovanje, izboljšanje in preureditev zasebnih gozdnih in pašnih površin. Pravilnik predvideva prispevke na račun kapitala do 50-od-stotnega kritja stroškov za gozdne nasade hitre rasti in do 30-odstotnega kritja stroškov za posege v že obstoječe gozdove. Posege bo treba izvesti v skladu z gojitveno-ohranjevalnim načrtom, ki ga bo odobril upravni svet KGS, o posameznih prošnjah pa se bo izrekel predsednik KGS ob upoštevanju mnenja komisije za kmetijstvo.
Na osnovi 8. člena istega deželnega zakona bo KGS podelila prispevke za nakup opreme, ki služi bodisi za pridelovanje bodisi za prodajanje lesa. Prispevki so lahko na račun obresti (do 15 od sto), na račun kapitala (do 40 od sto) in za kritje stroškov povezanih z leasingom (do 25 od sto). V zadnjih dveh primerih pridejo v poštev samo zadruge in zadružni konzorciji, v prvem primeru pa tako zasebna kot javna podjetja. O prošnjah se bo izrekel predsednik KGS ob upoštevanju mnenja komisije za kmetijstvo.
Vsi prosilci morajo bivati oziroma delovati na območju KGS oziroma na gorskem področju Furlanije-Juiijske krajine.
razne prireditve
KD I. Grbec - Skedenj piredi v_petek, 16. t. m., ob 20. uri FILMSKI VEČER Z ALJOŠO ŽERJALOM in vabi na ogled filma POT SVILE.
KD F. Venturini priredi celovečerni koncert Godbenega društva Nabrežina — kapelnik Stanko Mislej, v nedeljo, 18. t. m., ob 17.30 v centru A. Ukmar-Miro pri Domju. Vabljeni!
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča vse učitelje in profesorje, da zapade rok za vlaganje prošenj za premestitev: za osnovno šolo 25. t. m., za srednjo šolo jutri, 15. t. m., in za višjo srednjo šolo 5. februarja. Obrazce in priloge dobite na sedežu Sindikata, Ul. F. Filzi 8/1, tel. 61193 v jutranjih urah ter ob torkih in četrtkih med 16. in 17. uro.
PELUCCERIA CERVO
TRST — Drevored XX. septembra 16 Telefon 767914
velika izbira: krzen — jop — našitkov izredna kakovost zadnji modni kroji po ugodnih cenah
PELUCCERIA ALBERTI
Ul. delle Torri 2
priporočeni trgovini za vaše nakupe
_________gledališča_____________
ROSSETTI
Danes, 14. t. m., ob 16. uri bo skupina Giulia Bosettija predstavila delo Arthurja Millerja SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA. Igrata G. Bosetti in M. Bonfigli. V abonmaju odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Danes, 14. t. m., ob 20. uri (red E/C) šesta predstava baleta LA FILLE MAL GARDEE gledališča OPERA iz Budimpešte. V soboto, 17. t. m., ob 17. uri izredna predstava rezervirana za publiko dežele. Za skupine in šole predvideni posebni popusti.
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KOMORNI ORKESTER IZ STUTTGAR-DA. Dirigent K. MUNCHINGER.
Tržaška pokrajina v sodelovanju s Cappello civico in deželnim sedežem RAI priredi v sklopu pobud za komorno glasbo tržaških avtorjev v ponedeljek, 19. t. m., ob 18.30 v baziliki sv. Silvestra KONCERT VIOLINISTA ČRTOMIRA ŠIŠKOVIČA in PIANISTA IGORJA LAZ-KA, ki je odpadel zaradi bolezni 15. decembra. Na sporedu: Kogoj, Rožanc in Švara.
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo v petek, 16, _t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
razstave
Galerija Cartesius je pripravila dvojno grafično razstavo, ki bo trajala do 5. februarja. Gre za dela znanih domačih in tujih mojstrov.
V umetnostni galeriji Nadie BASSA-NESE - Trg Giotti 8/1. nadstr. razstavljata svoja dela slikarja ALIK CAVALIERE in VINCENZO FERRARI.
ŠD Adria in KD Lonjer — Katinara iskreno čestitata novopečeni mamici Slavici Čač ob rojstvu hčerke
IRENE
mali Ireni pa želita vse najboljše v življenju.
Normo in Adrijana Sosiča je osrečil prvorojenček
JAN
Srečni družini iskreno čestitajo kolegi in predsedstvo SDGZ.
PENICE - 17.00, 22.15 Vuppies II., kom., It. 1986, 100'; r. Enrico Oldoini; i. Mas-simo Boldi, Jerry Calž.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 7 chili in 7 giorni, kom., It. 1986, 90'; r. Luca Verdone; i. Renato Pozzetto, Carlo Verdone.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Pirati, akc., Fr./Tuniz. 1985, 124'; r. Roman Polan-sky; i. Walter Matthau, Cris Campion.
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Superfan-tozzi, kom., It. 1986, 95' ; r. Neri Paren-ti; i. Paolo Villaggio, Lia Bosisio.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Amanda per jeans la tua pelle, porn., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Dolce e vogliosa moglie, porn., □ □
MIGNON - 16.00, 22.00 Gli Aristogatti, ris., prod. Walt Disney.
CAPITOL - Danes zaprto
ALCIONE - 16.30, 22.10 Ghostbusters »Achiappa fantasmi«, ZDA, 1984, r. Ivan Reitman, i. Bill Murray, Dan Ayk-royd, Annie Potts.
LUMIERE PICE - 16.00, 22.00 Tangos, ZDA, 1985, r. Fernando E. Solanas, i. Marie Laforet, Philippe Leotard Migu-el Angel Solas, Marina Vlady.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 L'ini-ziazione, er., It. 1986; 95'; r. Gianfranco Mingoff; i. Fabrice Josso, Serena Grandi, □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Marina e le sue voglie, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
čestitke
Danes, 14. t. m., slavi svoj rojstni dan JOSIP LAURICA. Še mnogo zdravih in srečnih let mu želijo žena Draga ter sinova z družinama.
razna obvestila
KD Rovte - Kolonkovec vabi člane in prijatelje na društveno večerjo, ki bo v soboto, 17. t. m., ob 19. uri. Za naročila tel. na št. 827528.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom
— v petek, 16. t. m„ ob 18. uri bo v knjižnici P. Tomažič in tovariši predhodni sestanek udeležencev tečaja slovenščine za Italijane, ki se bo začel naslednji teden. Vpisovanje se zaključi v petek.
Predsedstvo VZPI-ANPI Trst sporoča, da bo tradicionalna novoletna večerja v menzi Dispral pri Domju v soboto, 17. januarja, ob 19.30. Naprošamo vse sekcije, da poskrbijo za vpis interesentov in to sporočijo do jutri na sedežu VZPI-ANPI (tel. 730306). Vabljeni bivši borci, aktivisti, deportiranci in politični prega-njenci s svojci ter mladi antifašisti.
menjalnica
Ameriški dolar............ 1325.—
Nemška marka ............. 705.—
Francoski frank........... 210.—
Holandski florint............ 623.—
Belgijski frank........... 33.—
Funt šterling............. 1970.—
Irski šterling............ 1890.—
Danska krona.............. 184.—
Grška drahma ................. 9.30
Kanadski dolar ........... 960.—
Japonski jen	 Švicarski frank 		8,- 842.
Avstrijski šiling		99.90
Norveška krona 		181.
Švedska krona		198.
Portugalski eskudo		8.70
Španska peseta		9.70
Avstralski dolar 		860.
Debeli dinar			 2.20
Drobni dinar		2.20
nTVjTn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
včeraj - danes
Danes, SREDA, 14. januarja 1987
BOŽIDAR
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.45 - Dolžina dneva 9.02 - Luna vzide ob
15.49	in zatone ob 7.46.
Jutri, ČETRTEK, 15. januarja
LOVRENC
PLIMOVANJE DANES: ob 2.53 najnižja -1 cm, ob 8.23 najvišja 42 cm, ob 15.32 najnižja -63 cm, ob 22.27 najvišja 31 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka -2,8 stopinje, zračni tlak 1010,4 mb pada, brezvetrje, vlaga 87-odstotna, nebo oblačno, padlo je 3 mm snega, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,2 stopinje.
UMRLI SO: 79-letna Alma De Fornasa-ri, 91-letna Giovanna Zuppar, 59-letna Liliana Chicco vd. Damiani, 52-letni Ful-vio Crecich, 83-letna Anna Puzzer, 65-letni Salvatore Pontelli.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. januarja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. delTOrolo-gio 6.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orologio 6.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
__________mali oglasi_______________
PRODAM skladišče, primerno za urad, 50 kv. m na Lonjerski cesti št. 35. Tel. 54363.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška, Zagradec št. 1. Toči belo in črno vino.
HIŠO potrebno popravil z odobrenim gradbenim načrtom prodam v Križu. Tel. 754388 od 14. do 15. ure.
AKACIJEVE KOLE in drva za kurjavo prodam. Tel. 421508 po 20. uri.
ZAPOSLIMO uradnico z znanjem zunanjetrgovinskega dela. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Uradnica Imp/Exp«.
FRANCOZINJA, diplomirana v Parizu, z izkušnjo večletnega poučevanja francoskega jezika v Trstu nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje. Tel. 566256.
OSMICO nadaljuje Robert Pipan iz Mavhinj.
ZAKONCA, brez stalnega bivališča v Trstu, iščeta stanovanje v centru ali okolici. Tel. 228390.
AKACIJEVE KOLE za trte ali kurjavo prodam. Tel. 0481/30179.
PRI SV. IVANU prodam sončno stanovanje: 2 sobi, kuhinja, kopalnica, klet, skupni vrt in centralna kurjava. Informacije po tel. 55293 od 13. ure dalje.
PRODAM lancia beta. 1600, letnik 1980, po ugodni ceni. Tel. 229453.
RESNA avtomobilska tvrdka iz Trsta nujno išče resno in sposobno diplomirano uradnico s prakso uradniških poslov. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Avtomobilska uradnica«.
KNJIGOVODJA z dolgoletno delovno prakso v Nemčiji v elektrotehnični in gradbeni industriji ter veleblagovnicah v prodajnem in nabavnem sektorju ter knjigovodstvu išče primerno zaposlitev. Znanje jezikov - zelo dobro: slovenščina, srbohrvaščina, italijanščina in nemščina; dobro - angleščina in španščina. Pisati na Oglasni odelek -Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, pod šifro KNJIGOVODJA.
OŠMICO je v Borštu odprl Danilo Glavi- . na.
PRODAM zazidljivo zemljišče, 1.500 kv. m v Šempolaju. Tel. 200970.
PRODAM bon Anabella v vrednosti 1.000.000 lir za 500.000 lir. Tel. 232197.
__________prispevki__________________
Ob 14. obletnici smrti nonota Viktorja Misleja darujejo Walter, Loredana, Elena in Pavla 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Martina Semena daruje Laura Silvestri 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina Martina Semena daruje Majda Černe z družino 20.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Ane Grgič por. Kocijan darujeta Marija in Silvan Žagar 20.000 lir za SD Zarja.
Ob prvi obletnici smrti Vere Štrajn-Del Cielo darujejo starši 20.000 lir za MPZ V. Vodnik, 20.000 lir za KD V. Vodnik in 40.000 lir za pihalni orkester Breg.
Marija Dolenc daruje 25.000 lir za zbora Vesela pomlad.
V	spomin na Mitjo Čuka daruje Marija Holstein 50.000 lir za Sklad M. Cuk.
Namesto cvetja na grob Mateja Veni-erja daruje Stanka Cuk 15.000 lir za Sklad M. Cuk.
Ob 1. obletnici smrti Drage Daneu darujeta Riko in Stanka Čuk 15.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Lojzija Volpi-ja darujejo sestra Ana ter Giusto in Franko 120.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Edija Kobala daruje Celeste Daneu 50.000 lir za Sklad M. Cuk.
Ob razstavi rizb učencev slovenske in italijanske srednje šole na Proseku darujejo izkupiček 371.000 lir za Sklad M. Čuk.
Pogovor s piranskim popevkarjem Dušanom Šandričem
Kopica nastopov za predstavitev nove long play plošče in kasete
(Foto Stefano Luša)
Dušan Šandrič
Ljubljanska diskografska založba je pred kratkim dala v prodajo LP plošlo in kaseto pevca Dušana Šandriča iz Pirana. Slovenski poslušalci in obiskovalci plesišč ga poznajo kot basista in pevca pop skupine Prizma, ki je tudi na Tržaškem ni treba posebej predstavljati, kajti ansambel je zadnje čase reden gost na plesiščih v Trstu in okolici.
Glasbeniki, ki so sodelovali pri projektu tega long-playinga so v glavnem Primorci, v studio pa je Dušan povabil k sodelovanju še ljubljanskega producenta in sicer Tadeja Hrušovarja in Deča Žgurja, ki sta mu pomagala pri nastavitvi in produciranju vokalov.
O plošči z naslovom ŽENSKE Z MOJIH SLIK, ki je bila posneta v studio Metro v Ljubljani, smo se z Duša-
nom Šandričem pogovarjali pred kratkim v Kopru.
Vpr.: Kdaj in kako se je začela tvoja glasbena kariera?
■ Odg.: Svojo glasbeno pot sem začel pred devetimi leti in od takrat se z glasbo ukvarjam profesionalno. Z 18 leti sem sestavil svoj ansambel po imenu Problem, ki je nekaj let sicer uspešno deloval po primorskih goriš-kih in drugih plesiščih v Sloveniji. Potem sem ta ansambel preimenoval v Nore sanje ter zamenjal nekaj članov zaradi vojaških obveznosti. Ansambel Nore sanje je posnel precej pesmi za najrazličnejše slovenske radie in oddaje, med drugim tudi za znano radijsko in televizijsko revijo POP-Delavnica. Ko je ta ansambel prenehal z delovanjem, sem dobil ponudbo s strani popularne koprske
skupine PRIZMA, v kateri igram že tretje leto.
■ Vpr.: Kako, da si se odločil za snemanje samostojne plošče?
Odg.: Snemanja lastnih skladb so mi bila vedno pri srcu in to je bil pravzaprav edini moj življenjski cilj. Ansambel Prizma je že veliko dosegel, tako da so fantje po dveh ploščah in treh kasetah opustili snemanja in se opredelili samo za nastopanja v živo. Razen tega so člani skupine vsi v službah, jaz pa imam seveda, kot profesionalni glasbenik na razpolago veliko časa, ki ga lahko izkoristim za snemanje raznih projektov.
Vpr.: Ali to pomeni, da imaš v načrtu še kakšno ploščo?
Odg.: V začetku aprila bom posnel 14 novih pesmi za svoj drugi album, ki bo izšel v sredini junija, najkasneje pa v začetku septembra. Glasbo sem že v celoti skomponiral in tudi teksti so dokončani, sedaj se pa ukvarjam z aranžmaji, ki so v bistvu najtežje in najbolj delikatno delo celotnega projekta.
Vpr.: Kaj pričakuješ od plošče in kasete, ki sta ravnokar izšli v Sloveniji?
Odg.: Pričakujem v prvi vrsti, da se prva naklada 4000 izvodov proda, kar bi pomenilo tiskanje nove naklade, to se pravi še enkrat toliko. Zato imam sedaj veliko dela z intervjuji na vseh slovenskih radijskih postajah ter s solo nastopi po vseh slovenskih diskotekah. V slabem mesecu in pol sem opravil petnajst nastopov, do konca maja pa jih imam dogovorjenih še okrog 50. Do zdaj sem z uresničevanjem svojih načrtov ob izidu plošče povsem zadovoljen, upam pa, da bi v prihodnosti žel čimveč uspehov in seveda zadoščenja, saj vsi vemo, da glasbena pot ni najlažja.
BORIS DEVETAK
j________________sklad mitja čuk____________ I
Večja strokovnost šolnikov za problematične otroke
V prejšnji rubriki smo orisali del predavanja, ki ga je dr. Viljem Ščuka imel v Trstu o Gibalni neokretnosti šolskih otrok. Omenil je, da se lahko za ugotavljanje gibalnosti lahko poslužimo preverjanja določenih telesnih in duševnih značilnosti. To so psihomotorične značilnosti in med njimi zlasti ravnotežje in koordinacija gibov. Za oboje ima odločilno besedo prirojenost. Lahko pa še vedno vplivamo na psihomotorične značilnosti pred šestim letom starosti, v obdobju maksimalne plastičnosti osrednjega živčevja, ko se pri večini otrok še ni zaključila mielinizacija. Tistemu, ki bi na predavanju čudno pogledal ob tej besedi, bi dr. Ščuka takoj postregel z zelo razumljivo razlago. Ob zorenju se živčna vlakna obdajajo z neke vrste izolacijo, s snovjo, ki jo imenujemo mielin, da bi električni impulzi, ki prehajajo po teh vlaknih v možgane, ne preskakovali iz enega vlakna na drugo in bi torej ne povzročali neke vrste kratkih stikov, zaradi katerih bi bila telesna reakcija morda drugačna od začetno hotene. Ta mielinizacija se pri večini otrok zaključi do šestega leta starosti. Do takrat pa so možgani in osrednje živčevje sprejemljivi za vplive. V njih še niso nastali bolezenski motorični stereotipi, ki jih, ko nastanejo, ni mogoče več brisati zaradi njihove trajnosti.
Zato lahko trajno vplivamo na psihomotorične sposobnosti le v tem predšolskem obdobju, ki ga, kakor se zdi, še vedno preveč zanemarjamo. Morda tudi zato, ker ne poznamo nenadomestljivosti vplivanja v tej dobi ter pravih vzrokov za kasnejše šolske težave? Ni dovolj, da se le jezimo nad otrokovim kracanjem in slabim branjem, nad slabo koncentracijo in nenehnim nemirnim in motečim vedenjem. Poiskati bi morali prave vzroke za to, če ne sami vsaj s pomočjo strokovnjakov. Kot pedagogi pa bi morali vsaj spoznati nove misli na tem področju in se poglobiti v to tematiko, če že ne s kancem strokovne literature, vsaj s poslušanjem nalašč za to pripravljenih predavanj, čeprav niso obvezna.
In kaj pravzaprav vemo kot pedagogi o gibalnosti, razen tega, da se izgovarjamo, da nimamo telovadnic, prostorov in pripomočkov za izvajanje gibalnih vaj s svojimi učenci. Ko bi bili vzgojitelji in učitelji, ki jih pestijo take težave navzoči na nedavnem predavanju, bi olajšano ugotovili, po kratkem filmskem prikazu in razlagi, da za gibalno vežbanje otrok ni potrebna opremljena telovadnica: dovolj je manjši prostor in običajni nepredragi pripomočki, kakršni so obroči, žoge, keglji in lestev. Kar pa pri tem ne sme manjkati, je pedagoški entuzijazem - želja živeti za otroke.
Navadno se težave povezane z gibalnostjo pojavljajo v obdobju šolanja. Učitelji in starši se pritožujejo nad učenci, ki se ne znajo koncentrirati, ki slabo pišejo ali berejo, ki si ne znajo zapomniti snovi, ki niso sposobni abstraktno misliti, ki ne znajo peti... To so motnje, ki ovirajo učenčevo učljivost, ga silijo v neenak položaj z drugimi sovrstniki in ustvarjajo še dodatne težave v zvezi s socializacijo in medsebojnimi odnosi v razredu.
Večja strokovnost bi šolnike morda dvignila nad raven staršev, ki rotimo, prosimo in grozimo, naj vendar naši otroci že lepše pišejo, naj se potrudijo pri branju, naj ne hodijo med poukom po razredu.
(se nadaljuje)
DOMA
mBM' IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO POZNAN
današnji televizijski in radijski sporedi
m., rai i .________________________
7.20	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria — La spia
10.30	Gospodarska rubrika
10.50	Inform. oddaja: Okrog nas
11.30	Naniz.: Dottor Simon Locke
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Messner - V
imenu gora (3. del) n
15.00	Dokumentarec:' Življenje živali
15.30	Dokumentarec: Obletnice
16.00	Kviz: Econogioco
17.05	Risanka: Marco
18.00	Dnevnik - Kronike
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: II tassinaro (r. Alberto Sor-di, i. Alberto Sordi, 2. del)
21.20	Dokumentarna oddaja: Ouark
21.40	Politična tribuna: MSI
22.20	Dnevnik
22.35	Športna sreda, nato košarka Berloni-Assubel
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
i € rai 2	n
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Rubrika: Knjižne novosti
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik
14.35	Mladinska oddaja: Tandem (igre in risanke)
16.55	Dokumentarec o plesu
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Rubrika: Bolj zdravi, lepši
18.20	Dnevnik - Šport
18.30	Nanizanka: L ispettore Derrick -Paura
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Un mestiere da signori (dram., It-Fr 1986, r. E. Molinaro)
22.00	Dnevnik
22.10	Nadaljevanka: Atelier (i. Elsa Martinelli, Paola Pitagora)
23.10	Informativna oddaja: Protagonisti našega časa
24.00	Dnevnik
0.10 Film: Hanna K (dram., Fr. 1983, r. Constantin Costa-Gavras, i. Jill Clayburgh, Gabriel Byrne)
RA! 3__________ j
12.55	Nanizanka: Lungo il fiume e sul-l'acqua
14.00	Rubrika: Tečaj ruščine
14.25	Informativna oddaja: tečaj Basic (8. del)
14.55	XVII Mednarodni klavirski natečaj A. Casagrande ( 2. del)
15.40	Glas. odd.: Speciale Dadaumpa
16.00	Inf. odd.: Vzdrževanje muzejev
16.25	Izobraževalna oddaja: Otroštvo in ljudski prazniki
17.00	Variete: Dadaumpa (Senza rete)
17.45	Šport: Sabljanje ženske (italijansko prvenstvo)
19.00	Dnevnik
19.35	Rubrika: Rekordne ženske (Obrazi, prizori in težave ženske v športu)
20.05	Izobraževalna oddaja: Italijanske dežele - Ligurija
20.30	Film: Quo Vadiš (zgod., ZDA 1951, r. Mervyn Le Roy, i. Robert Taylor, Deborah Kerr)
23.15	Dnevnik
23.25	Dokumentarec: Tako je povedala medugorska Gospa
0.25 Dnevnik
RTV Ljubljana_____________
9.00	Nadaljevanka: Ščuke pa ni, ščuke pa ne (Tone Partljič, 4. del)
9.50	Mostovi-Hidak (pon.)
16.00	TV Mozaik (pon.)
17.20	Poročila
17.25	Otroški program: Slovenska ljudska pravljica - Medved, orel, ribak
17.45	Otroška predstava: Abecedarija (Dane Zajc, rež. Helena Zajc, Mladinsko gledališče Ljubljana nam z gledališkim jezikom predstavlja Zajčevo poezijo)
18.15	Izobraževalna oddaja: Razvoj satelitske TV — Industrija sreče (2. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Film tedna: Priznanje (akc., -Fr.-It. 1970, r. Costa Gavras, i. Yves Montand, Simone Signoret, Gabriele Ferzetti, Laszlo Szabo)
22.20	Dnevnik
22.35	Dokumentarec meseca: Vse mine, tudi ljubezen
Lffl TV Koper_____________________
14.00	TV Novice
14.10	Glasbena oddaja: Speciale Orec-chiocchio
15.00	Otroški spored, vmes risanka, nanizanke in dokumentarec Gi-ocando si impara
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bo na sporedu pogovor z Igorjem Prinčičem o 2. Film Video Monitorju.
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital 20.25 TV novice
20.30	Variete: Hamburger Serenade (r. Pupi Avati)
22.00	Dnevnik
22.20	Dokumentarec: Automania
23.00	Nanizanka: I cavalieri del cielo
23.35	Športna odd.: Zgodovina boksa
JU CANALE 5
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tutti in famig-lia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nan.: Sentieri
14.30	Film: In guesta nostra vita (dram., ZDA 1942, r. John Huston, i. Bette Davis, George Brent)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Lou Grant
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: La signora in ros-so (kom., ZDA 1984, r. Gene Wilder, i. Gene Wilder, Kelly Le Brock)
22.10	Dok.: Big Bang (vodi Jas Gawronski)
22.55	Nanizanke: Mississip-pi, 23.55 Sguadra speciale, 0.15 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Vegas,
9.20	Switch, 10.10 Stre-ga per amore, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore,
12.30	La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, II grande sogno di Maya, Mas-ters
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.20	Dokumentarec: To je Hollywood
16.50	Dokumentarec: Svet okoli nas
17.20	Nadaljevanka: Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Charlie's Angels, 20.30 Colom-bo, 22.00 Spenser
22.50	Film: Gli scassinatori (krim., Fr. 1972, r. Henri Verneuil, i. Jean-Paul Belmondo, Omar Sharif)
1.15	Nanizanka: Vegas
^|> ITALIA1
8.30	Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Film: Časa Butterfield (kom., ZDA 1981, i. F. Lehne, Michelle Pfeif-fer)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Variete: Candid Ca-mera
14.15	Glasbena odd.: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emy, Lupin
18.00	Nanizanke: Arnold,
18.30	La časa nella prateria, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Mila e Shiro
20.30	Kviz: O. K. Il prezzo e
giusto
22.45	Aktualnosti: Contro-corrente
23.20	Nanizanke: La camera oscura, 0.20 Toma,
1.15	Simon & Simon
BneM TELEPADOVA
12.00	Nad.: Senorita Andrea
13.00	Risanki: Ransie, Capi-tan Futuro
14.00	Nad.: Pagine della vita
15.00	Nad.: Senorita Andrea
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie
18.00	Risanke:	Carletto
principe dei mostri, Le avventure di Huck Finn, Capitan Futuro
19.30	Film: La vendetta di Ursus (pust., It. 1962, r.
Luigi Capuano, i. Samson Burke, Livio Lo-renzon)
20.30	Film: Il guerriero del ring (dram., 1983 r. George Bowers, i. Mu-hammed Ali, Leon I. Kennedy)
22.30	Film: Morte a Vatica-no (dram., It. 1982, r. Marcello Aliprandi, i. Terence Stamp)
24.00	Film: Millie (kom., 1967, r. George Roy Hill, i. Julie Andrews)
[ ^ TELEFRIULI
13.30	Nad.:RosaDeLejos
14.30	Dražba: Il tappeto ori-entale
15.00	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nad.: I promessi sposi
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: Zdravstvo danes
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o potrošništvu
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk
TELEOUATTRO j
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba; 8.10 V objemu gora; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Rastline, Mozaik; 13.20 Cecilijanka 1986; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Gospodarska problematika; 14.40 Glasbene skice; 15.00 Otroški kotiček »Strica moramo rešiti«, radijska igra. Napisal Janez Povše, režija Jože Babič; 17.10 Mi in glasba: Skupina Gallus consort; 18.10 Kulturni in družbeni odmevi; 18.30 Glasbene skice; 19.20 Jutrišnji spored.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo angleško; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Zborovska glasba; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Glasbena medigra; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Koncert; 20.25 Slovenski interpreti: Irena Grafenauer; 21.05 L. van Beethoven - iz opere Fidelio,- 22.30 Melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz za vse; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Pesmi in plesi naših narodov; 14.40 Zanimivost; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Melodije naj... naj...; 18.30 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.15 Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje,- 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popevka tedna;
15.00	Kultura in umetnost; 15.45 Sinto-nizzatissimi; 16.00 Rock glasba; 16.15 Edig Galletti; 17.00 Kompasovi sestanki; 17.10 Bubbling; 18.33 Iz klasičnega repertoarja; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 16.00 Besede in glasba; 19.00 Glasba po željah (tel. št. 212658); 20.40 Pogovor z odvetnikom, nato Ostali Trst; oddaje povezuje glasba.


Od deset do dvanajst centimetrov novega snega je zapadlo včeraj v nekaj urah na Goriškem. Ker se je obdržal tudi sneg, ki je zapadel v soboto in nedeljo, je snežna odeja zdaj debela nad 15 centimetrov in že ustvarja precejšnje težave v prometu, zlasti na stranskih cestah, povzroča škodo na drevju in stavbah. Zaradi nizkih temperatur - najnižja je znašala minus 7 stopinj Celzija, živosrebrni stolpec pa je bil ves dan pod ničlo - se bo sneg predvidoma obdržal, napovedujejo pa še nove padavine, predvidoma že ponoči.
Na celotnem področju Goriške je začelo močno snežiti nekaj po 7. -uri zjutraj. Snežilo je skoraj brez prestan-ka do prvih popoldanskih ur, ko je stekla tudi široka akcija čiščenja cest in ulic. V Gorici in drugih večjih kra-
V nedeljo, natanko ob 5. obletnici njegove smrti, so v Fogarjevem avditoriju komemorirali monsinjorja Pietra Cocolina, goriškega nadškofa od leta 1967 do nenadne smrti, 11. januarja 1982. Njegov naslednik, nadškof Bom-marco je uvodoma označil Cocolinovo zapuščino, v kateri vidi predvsem ljubezen do domače zemlje, neposreden odnos z ljudmi in odpiranje Cerkve družbi, predvsem njenim najbolj odrinjenim delom.
Podrobneje sta o bivšem nadškofu spregovorila Celso Macor, namestnik urednika glasila "Voce Isontina", in dr. Mafaldo Cechet, sodelavec pri istem nadškofijskem tedniku. Živo sta prikazala njegov lik in 15-letno dušnopas-tirsko delo v Gorici. Predvsem sta poudarila njegovo odprtost v vsakem pogledu. Cocolin je bil škof Vatikanskega koncila, katerega intuicije je dan za dnem uresničeval v goriški Cerkvi.
Njegova preprostost, ki jo je znal ohraniti tudi na čelu Nadškofije, mu je omogočala dialog z vsakomer ob upoštevanju in spoštovanju razlik in značilnosti drugih. Ta njegov odprt pristop se je izražal v zavesti, da je na tem obmejnem področju, ki je tako polno značilnosti in razlik, potrebna taka Cerkev, da se lahko v njej istoveti vsaka komponenta.
Tudi v socialnem in drugih pogledih se je izogibal zapiranju cerkvenih inštitucij v lastne okvire: govornika sta kot primer navedla večkrat izraženo solidarnost z delavci v dopolnilni blagajni ali s sindikati v obdobju
V ponedeljek bodo v Gorici in drugih področnih uradih, kakor smo te dni že poročali, pričeli razdeljevati nakaznice za gorivo proste cone. Upravičenci bodo prejeli nakaznice za enako količino goriva, kakor za prvo lansko polletje. Upravičenci, ki imajo stalno bivališče na območju občin Gorica in Sovodnje, bodo prejeli nakaznice za 275 litrov, oziroma 375 litrov goriva po znižani ceni, tisti iz drugih občin pa 150, oziroma 200 litrov. Prva količina se nanaša za avtomobile do 11 fiskalnih konjskih moči, druga pa za težje avtomobile. Omenjena količina velja za zasebna vozila. Za vozila, ki jih lastniki uporabljajo tudi za prevoz blaga, oziroma orodja so kontingenti naslednji: 350 litrov za vozila do 11 fiskalnih konjskih moči in 500 za vozila višje kategorije. To za upravičence s stalnim bivališčem v občinah Gorica in Sovodnje. Upravičenci iz drugih občin
jih so poslali na ulice vse razpoložljive delovne skupine in stroje. V treh dneh, odkar traja spopad s snegom, so po cestah in ulicah natrosili nekaj sto stotov soli in ogromno količino peska. Če se bodo snežne padavine nadaljevale, bo soli kmalu pričelo primanjkovati.
Po podatkih prometne policije na območju goriške pokrajine so vse ceste prevozne, priporočajo pa zimsko opremo. Položaj je bolj težaven v osrednjem delu Goriške, zlasti proti Vidmu. Tu je sicer pričelo močno snežiti šele okrog devete ure. Nekoliko manj padavin je bilo ob morju.
Zaradi snega so okrog 11. ure zaprli deželno letališče v Ronkah. Z zamudo so včeraj vozili tudi vlaki in avtobusi. Podobno bo predvidoma tudi danes
ostrih bojev za delovna mesta. Prizadevanje, da bi s konkretnimi dejanji pomagal najrevnejšim in odrinjenim, je prišlo do izraza ob potresu, ki je prizadel Furlanijo, v misijonskem prizadevanju za pomoč Afriki, v pozornosti za potrebe revežev pri nas.
Zaradi vseh teh značilnosti, sta zaključila Macor in Cechet, ostaja njegovo delo zapisano ne samo v zgodovini Nadškofije, pač pa tudi mesta samega.
V spomin na msgr. Cocolina so v veži semenišča odkrili obeležje. Ob odkritju je nekaj priložnostnih misli izrekel tudi župan Scarano, nato pa je nadškof Bommarco skupaj z drugimi duhovniki somaševal v spomin na pokojnega.
bodo prejeli nakaznice za 200, oziroma 275 litrov goriva po znižani ceni.
Kvote nakaznic za dizelsko gorivo so sledeče: avtomobili 500 litrov (Gorica in Sovodnje), oziroma 350 litrov (druge občine), tovornjaki z nosilnostjo preko 80 stotov 4.250, oziroma 6.250 litrov (Gorica in Sovodnje) ter 2.950, oziroma 4.350 litrov (druge občine). Razdeljevanje nakaznic se bo pričelo 19. t. m. za vse tiste, ki so nakaznice dvignili že lani, v drugem polletju in ki seveda izpolnjujejo pogoje. Od 23. februarja dalje pa bodo razdeljevali nakaznice novim upravičencem. To je tistim, ki so, oziroma šele bodo vložili prošnjo. To pa morajo storiti najkasneje do 20. januarja.
Razdeljevanje nakaznic prvega polletnega kontingenta se bo zaključilo 11. marca.
Goriška Trgovinska zbornica obenem obvešča, da je že v prodaji kontingent govejega mesa po znižani ceni in sicer
Trije športni ribiči, Antonio Canciani iz Gradeža, Luciano Sartonetti iz Červi-njana in Luciano Chiarcos iz Pozzuola so se v nedeljo popoldne znašli v precejšnjih težavah v gradeški laguni. Zaradi močno razburkanega morja in burje, niso mogli sami pripluli v pristan in so zato zaprosili za pomoč luško poveljstvo. Okrog 17.30 , ko je bila že trdna tema, je vendarle v kanal Ravaierina, kjer so bili ustavljeni, priplul motorni čoln z reševalci. Ribiško barko so zapregli ter jo potem odvlekli v pristanišče.
Ples Mladinskega krožka
V goriškem Kulturnem domu bo v soboto 17. t. m. plesni večer, ki ga bo tokrat organiziral goriški Mladinski krožek. Mestni fantje so si zavihali rokave, da bi privabili v največji goriški kulturno-športni center čim večje število mladincev in tako spet srečno ponovili uspehe veselic iz prešnjih let.
za obdobje januar - februar. Vsak upravičenec na območju občin Gorica in Sovodnje ima pravico do 3,9 kilograma mesa, oziroma 2,7 kilograma na območju drugih občin v pokrajini.
Za dvomesečni kontingent mesa velja odrezek št. 46 na_območju občin Gorica, Sovodnje in Števerjan ter odrezek št. 45 za druge občine.
Listine za vpis v šolo
Goriško županstvo bo v prihodnjih dneh dostavilo staršem šoloobveznih otrok, ki bodo v jeseni prvič prestopili šolski prag, listine, ki so potrebne za vpis otrok v šolo. Listine bodo prejeli starši vseh otrok, rojenih v letu 1981, ne glede če so se otroci rodili v Gorici, oziroma so se s starši priselili v občino kasneje. Staršem torej ni treba hoditi na županstvo.
Vsem mladincem bo v novem letu zagotovljena obilica zabavnih večerov bodisi v organizaciji samega krožka kot tudi v sodelovanju z višjimi srednjimi šolami. Posebno presenečenje pripravljajo člani Mladinskega krožka za že tradicionalna pustna plesa v soboto ter na pustni torek.
Čeprav ne bo sobotni ples elitne etikete, bodo prostori Kulturnega doma še posebno v formi, s filmi v mali dvorani ter z zabavnimi videi ob šanku.
Vstop si je treba torej nujno zagotoviti pri poverjenih dijakih na šolah ter pri odbornikih društev in mladinskih odsekov Marku Zavadlavu v Štandrežu, Lauri Furlan na Oslavju, Luisi Gergolet v Doberdobu, Nadji Fajt v Sovodnjah ali pa v samem Kulturnem domu v soboto od 15. do 18. ure.
K. D.
Omejitev prometa
Pokrajinska uprava je izdala odlok, ki omejuje promet na mostu čez Idrijco, v občini Dolenje, na pokrajinski cesti Bra-čan Dolenje. Preko omenjenega mosta bodo odslej peljala le vozila z največ 18 ton nosilnosti. Ukrep stopa takoj v veljavo.
Predavanj ne bo zaradi snega
Univerza za upokojence, ki deluje v okviru javnega socialnega centra v Ulici Baiamonti v Gorici, obvešča, da zaradi vremenskih razmer, ta teden ne bo že napovedanih predavanj. Dejavnost bodo obnovili, čim se bo vreme izboljšalo. Prosijo za razumevanje.
Tečaji nemškega jezika
Celovška univerza bo tudi letos v poletnih mesecih pripravila tečaje nemškega jezika za tuje študente. Tečaji so treh različnih stopenj, od začetnega, preko nadaljevalnega in izpopolnjevalnega. Namenjeni so dijakom, ki so že dopolnili sedemnajst let. Posamezni tečaji trajajo tri oziroma štiri tedne, v razdobju od 6. julija do 9. oktobra. Odvijali se bodo predvidoma v znanem letoviškem kraju na Koroškem.
^Podrobnejša pojasnila nudijo interesentom v uradu za kulturne dejavnosti pri goriški Občini.
Iz bolnišnice
Neobičajne vremenske razmere zaenkrat še niso povzročile težkih prometnih nesreč. Upati je, da bo previdnost vplivala na tak obračun tudi v prihodnjih dneh.
Čisto brez nesreč pa le ni šlo. Tako je bil v nesreči, ki se je pripetila v križišču ulic Duca D'Aosta in Aguileia ranjen 16-letni kolesar Marco Cautero iz Tržiča, Drevored Cosulich 41. Menda je bil s kolesom namenjen v šolo, ko ga je v omenjenem križišču z avtom zadel Lino Col-lesan iz Vidma. Cautero se bo zdravil 20 dni. Menda je do nesreče prišlo zaradi snega, oziroma spolzkega cestišča.
Gledališče za mlade
Claudio Bisio z igro »Favola calda« bo drevi v Verdijevem gledališču pričel krajši ciklus treh gledaliških predstav, ki so namenjene pretežno mlajšemu občinstvu. Gre za troje zabavnih predstav. Nocojšnji bosta v prihodnjih tednih sledila nastopa Paola Rossija »Chiamatemi Kowalski« in šaljivega čarodeja Bustrica v »Escamot: la mera-vigliosa arte delLinganno«.
Ustanova za kulturno-umetniške prireditve, ki ponuja ciklus, nudi dokaj poceni abonmajske vstopnice (10 tisoč lir za vse tri predstave) prev z namenom, da bi privabila večje število mladih. Vse tri predstave bodo tudi v Krminu in Gradišču (Bisio je v Kr-minu že nastopil v ponedeljek, v Gradišču pa sinoči). Nocoj nastopa v Verdijevem gledališču s pričetkom ob 20.30.
V Pevmi pokopali Lojzko Mermolja
Sredi snežnega meteža so včeraj v Pevmi pokopali Lojzko Mermoljevo, ki je umrla v ponedeljek, nekaj mesecev preden bi bila dopolnila 96. leto. Na zadnji poti so jo pospremili otroci, sorodniki, prijatelji in drugi znanci, ki so kljub skrajno neugodnemu vremenu želeli počastiti njen spomin. Žalni sprevod je krenil iz mrliške veže splošne bolnišnice do cerkve sv. Ivana, kjer je bil verski obred, nato pa še k zadnjemu počitku na pokopališču v Pevmi.
__________prispevki______________
Slavica Devetak iz Ronk daruje 50 tisoč lir za športno in kulturno središče na Vrhu.
Ob sedemintrideseti obletnici smrti Bruna Briška darujeta žena Karlina in sin Devan 30 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Štandreža.
Ob obletnici smrti drage mame Jožefe in brata Oskarja Puriča darujeta sestra Ana Tence in Brat Angel, tudi v imenu vseh bratov in sester z družinami, 110 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v Doberdobu.
Namesto cvetja na grob Karla Frando-liča darujejo sosedje iz Ulice Gradnikove brigade 100 tisoč lir za ŠZ Mladost.
razstave
V	solkanski galeriji (v osnovni šoli) je odprta 2. didaktična razstava v sezoni 1986/87 z naslovom Grafike in risbe primorskih umetnikov. Ogled do 16. januarja 1987.
V	avditoriju v Ul. Roma je do 25. t. m. na ogled razstava o izraelskih arheoloških najdbah. Ogled: ob delavnikih 10.30-12.30 in 17.30-20.30, ob nedeljah 10.30-13.00.
koncerti
Danes ob 17.30 bo v deželnem avditoriju koncert kitarista Riccarda Farolfija. Prireja ga Glasbena mladina Italije.
razne prireditve
Pevski zbor Rupa - Peč priredi v petek, 16. januarja 1987, v pevski sobi v Rupi predavanje in predvajanje diapozitivov na temo Z nahrbtnikom po Nepalu in Indiji. Predaval bo prof. Brane Pavlin. Začetek ob 20.30.
KD Sovodnje priredi v petek, 16. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah predavanje pod naslovom Naši medsebojni odnosi. Predavala bo dipl. psihologinja Mirjam Dovečar.
razna obvestila
Planinski ples bo 31. t.m. v Kulturnem domu. Vabila so na razpolago do sobote, 17. t. m., v trgovini Bavcon.
Vstopnice za koncert violinista Uta Ughija (koncert bo 24. januarja) so v prodaji v razstavnih prostorih deželnega avditorija vsak delavnik od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30. Na razpolago je 270 prostih vstopnic.
KD O. Župančič iz Štandreža, priredi v nedeljo, 1. februarja, avtobusni izlet na sneg (Ovčja vas). Poskrbljeno bo za "paš-tašuto z golažem". Prijave v domu A. Budala ob sredah, po 20. uri in pri odbornikih društva.
kino
Gorka
VERDI 20.30 Gledališka predstava. CORSO 18.00-22.00 »7 chili in 7 giorni«. VITTORIA 17.30-22.00 »Come brucia la tua bocca«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Pizza connection«. DESKLE 19.30 »Nedotakljivi«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 84879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg Republike 26, tel. 72341.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.30 Ugo Massi iz bolnišnice Janeza od Boga v stolnico in na glavno pokopališče, ob 11. uri Marija Primožič vdova Primožič, iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Pevmi.
Obilno sneženje zanikalo napovedi o skorajšnji odjugi
predpoldne, seveda v kolikor se razmere ne bodo poslabšale zaradi prihoda novega frontalnega vala.
V šolah, zlasti na Tržiškem območju, so včeraj zabeležili veliko odsotnost dijakov. Na nekaterih zavodih pa danes ne bo pouka. Tako bodo zaprte šole v občinah Škocjan in Štarancan in nekatere šole v Tržiču.
Zaradi snega so deloma prekinili proizvodnjo tudi v nekaterih industrijskih podjetjih. Tako v tržiški ladjedelnici.
Poročil o težjih prometnih nesrečah ni. Promet je redek. Marsikdo je avto pustil doma in se odločil za avtobus.
Goriški gasilci so tudi včeraj, tako kakor že v nedeljo, imeli precej dela z odstranjevanjem snega s streh starejših poslopij. Tako v Ulici Gallina v Gorici, v Gradišču v Ulici Gorizia, od-
stranili pa so tudi sneg s šotora, oziroma balona na Rojcah.
O obilici snežnih padavin poročajo tudi z novogoriškega območja. Ceste so sicer očiščene, obvezna pa je zimska oprema. Do včeraj pozno popoldne je bil prepovedan promet za vlačilce in tovornjake s prikolicami na cesti med Podnanosom in Razdrtim.
Padavine so bile, kot kaže, osredotočene na južno območje Goriške. V Bovcu je včeraj zapadlo le kakih sedem do osem centimetrov novega snega. Pač pa se je debela snežna odeja nabrala na Trnovski planoti. Na Lokvah je bila plast snega včeraj debela že okrog 70 centimetrov, od 60 do 80 centimetrov so ga namerili v Črnem vrhu nad Idrijo.
Ob 5. obletnici nenadne smrti
Goriška Cerkev je počastila nadškofa Pietra Cocolina
Športni ribiči v težavah na morju v gradeški laguni
Kmalu gorivo po znižani ceni: prvi kontingent enak lanskemu
Jamarji niso računali na sneg
Sneženje je prekrižalo račune Kraškim krtom, ki so v nedeljo napovedali prvo raziskovalno akcijo v tem letu in odpiranje novih jam. Toda ne povsem. Kljub sneženju so se odpravili na nekaj krajših ekskurzij v okolico jamarskega doma, kjer so, zlasti gostom, pokazali preprost in naraven, a dovolj zanesljiv način odkrivanja novih podzemskih jam. Zaradi razlik v temperaturi v ozračju in pod zemljo, nastajajo ob žrelih in špranjah zračni tokovi. Za nekaj stopinj toplejši zrak pronica iz podzemlja na površje in seveda pri tem tali sneg. Ko ni snega in ko je zunaj dovolj mrzlo, pa nastaja na takih mestih ivje.
In prav ta pojav je bil lepo viden v nedeljo, ko se je kljub nenaklonjenemu vremenu, v jamarskem domu zbralo poleg jamarjev, tudi dovolj prijateljev in znancev. Prišli so celo s Koroškega. Bila je to lepa priložnost za pomenek in družabnost. Jame pa bodo itak počakale, pravijo Kraški krti, saj jih nihče ne odnese.
Spodbudna bera italijanskih založb v preteklem letu
Italijani kupujejo predvsem klasično literaturo
V EG Glej igrajo Beckettove enodejanke
Alberto Moravia
V zadnjem času so tudi vplivni italijanski tedniki in dnevniki veliko pisali o založniški dejavnosti v Italiji in Evropi. Ugotavljali so, da je založništvo bilo v krizi, vendar pa da prihajajo boljši časi, nekakšen preporod knjige kot prodajnega (in ne samo to) predmeta. Založbe se seveda morajo naslanjati na preverjene avtorje, tako imenovane klasike, ki zagotavljajo tudi gospodarski uspeh. In res. V Italiji vodijo na lestvici prodanih knjig Pirandello, Verga in Svevo. Manzoni je nekje v ozadju, vendar v udobnem položaju, da ohrani svojo popularnost, medtem ko so od tujih pisateljev v ospredju Proust, Kafka, Wilde in Baudelaire, ruski pisatelji in presenetljivo — mnogi pesniki. Moravia se tudi dobro drži, Gadda nekoliko manj, medtem ko je Ginzburgova komaj stopila v »areno«. Skratka, v časih krize poletnih uspešnic, ki trajajo na policah samo par mesecev, se klasiki izjemno dobro držijo.
To seveda ne pomeni še, da so Italijani ljudstvo, ki veliko bere. Nasprotno, v Italiji berejo slabo in malo: na 100 oseb jih 21 sploh ne bere in samo 46 jih prebere eno knjigo letno. Kljub temu, kot rečeno, so klasiki v ospredju. Založbe imajo z njimi dobre proračune: klasiki so Monadadoriju (brez zbirke Oscar) prinesli lani 6 milijard lir, Garzantiju od 4 do 5 milijard itd. Pri vsem tem pa je treba vendarle upoštevati, da se v te velike založbe stekajo delo, programi in tisk manjših italijanskih založb. Naj bo tako ali drugače, nobena založba se noče odpovedati kaki zbirki klasikov in zato so te knjige izjemno dobro pripravljene pa tudi dopolnjene s kritikami, uvodi in eseji.
Vse je zaobjeto v teh zbirkah: živi in mrtvi pisatelji, od daleč in blizu. Založba Bompiani začenja na primer svojo zbirko klasikov z Vourcenarjevo in Mo-ravio, letos bodo tiskali tudi Sciascio, medtem ko je za Mondadori tudi Ginzburg že med neumrljivimi.
Kdo kupuje danes klasično literaturo ? Prav tisti, ki so jo vedno kupovali. V prvi vrsti predvsem srednješolci in univerzitetni študentje, potem profesorji, višja buržuoazija, upokojenci, ki imajo več časa na razpolago, dober odstotek žensk, profesionalci in seveda tisti, ki bi radi napolnili novo knjižnico - tako imenovani kupci na meter. Presenetljiv je okus teh bralcev: to stoletje je na višku, medtem ko je prejšnje nekoliko bolj pozabljeno.
Kot rečeno je na vrhu preferenc »železni trio« Pirandello, Verga, Svevo (založba Mondadori proda v zbirki Meridiani povprečno 2.300 knjig Pirandella na leto, medtem ko gre na primer v ekonomskih izdajah Mursie Verga v 20 tisoč izvodih in Svevo v 10 tisoč. Manzonija se prodaja v kakršnikoli obliki, od žepnih knjig do luksuznih, Dante je nekoliko v zatonu, Boccaccio prav narobe, za Ovida je veliko povpraševanje, tako tudi sv. Avguštin (lani kar 100 tisoč prodanih knjig) kot Machiavelli. Presenetljivo je povpraševanje po sodobnih pesnikih Montaleju, Ungarettiju in Ouasimodu (nad 2 tisoč izvodov letno).
Med tujimi pisatelji kraljuje prav na vrhu Proust z več kot 30 tisoč izvodi (samo v žepnih izdajah), medtem ko se je Kafka s svojimi Metamorfozami povzpel celo na 100 tisoč (številka se nanaša tu na prav vse zbirke in publikacije). Zelo cenjeni so še VVilde, Baudelaire, Mann, Pound, Joyce, Conrad, Goethe, Balzac, Stendhal, Flaubert, Maupassant, Molie-re, Voltaire, vsi ruski avtorji, Shakespeare in humorist Jerome K. Jerome. Med ženskami je le malo takih, ki so v ospredju, rešita se le Woolf in Deledda. Kdo pa izgublja na popularnosti ? Hesse, Hemin-gway, Rousseau, Nievo, D' Azeglio, Pellico, Petrarca in Leopardi.
Vendar tudi izven teh klasičnih okvirov so nekatera dela, ki se dobro prodajajo. To velja predvsem za tri sodobne romane, in sicer II gattopardo, La storia ter In nome della rosa. Skratka, kljub navidezni krizi je knjiga vedno in povsod tak predmet, h kateremu se ljudje venomer vračajo.
Natalia Ginzburg
V eksperimentalnem gledališču Glej je bila premiera treh enodejank Samuela Becketta, in sicer »Komedije«, »Ne jaz« in »Katastrofe«. V prvi in zadnji nastopajo Alenka Vipotnik, Jerica Mrzel in Slavko Cerjak, v srednji pa le obe igralki. Vse tri enodejanke je režiral Vinko Mdderndorfer, dramaturg in lektor je bil Blaž Lukan, sceno in kostume je zasnoval Štefan Mar-flak, prevod pa je delo Aleša Bergerja.
»Zelo težko je priti do bistva stvari«, je v gledališkem listu za novo premiero EG Glej zapisal Jože Javoršek. »Najbrž je največ muke v zavračanju, v odmetavanju, v čiščenju. Ob Beckettu ima človek vtis, da je največ svojih ustvarjalnih sil uporabil v razbijanju odvečnega sveta. V lupljenju. V odstranjevanju lupin. V bitki za bistveno. Ker se je rešil literature in njenih "mnogoplastnosti", je po dolgotrajni muki prišel do najbolj asketske pisave, kar jih poznamo v zgodovini literature...«
Beckettove enodejanke pomenijo precejšnjo osvežitev gledališkega prostora, saj iz njih lahko razberemo temeljne stvari življenja, ki jih ni mogoče lahkotno izenačevati z ničem ali absurdnostjo, kot se to v zvezi z imenom irskega dramatika prevečkrat dela. Kot vsak velik avtor je tudi Beckett večplasten, kar je konec koncev dokazala tudi zadnja predstava v tržaškem gledališču Rossetti, ko sta Ras-cel in Chiari igrala »Konec igre«.
Igra ljubljanskega Lutkovnega gledališča
w
Ce zmaj požre mamo
___________pismo uredništvu - pismo uredništvu_
SSG naj usmerjajo gledališčniki
IGOR GANCI ANI
Če zmaj požre mamo se vse spremeni in zasuče narobe. Jurček pa mora tokrat (skoraj) sam poskrbeti zase, za mamico in za ostale. Na pomoč mu priskoči usoda, ob njem pa tovariško in očetovsko ves čas stoji »polčloveški« psiček Pik, pravzaprav najmočnejša osebnost v igri.
Pogumnejši in nekoliko bolj dozoreli Jurček premaga požrešnega zmaja, odtlej pa življenje spet steče po vsakdanjih tirih...
V	skopih obrisih je to vsebina zadnje predstave ljubljanskega Lutkovnega gledališča. K odrski postavitvi umetniške stvaritve Alenke Goljevšček so prispevali režiserka Ksenija Murari, scenaristka Alenka Vogelnik, ki je tudi izdelala lutke ter Zdravko Župančič, avtor glasbe in besedil pesmi. Poleg samih lutk je omembe vreden nastop Alje Tkačeve, Nine Skrbinšek, Iztoka Jereba in ostalih izvajalcev.
Ustrezni milje Lutkovnega gledališča je nedvomno pripomogel, da smo se vsaj za kratkih štirideset minut znašli v pozabljenem kozmosu otroških irealnih fantazij, ki so često le projekcija pripovedovanja odraslih. Avtorica je v tekst domiselno in posrečeno vpeljala prepletanje merice legendarnosti (sv. Jurij) in usodo - deusa ex machina - ki ob pravem času nakaže zbeganemu protagonistu pot za rešitev iz zagate.
Igrica o zmaju požeruhu nas je navdušila, saj je dovolj pisana in pestra, atipična do prave mere, nastopajoči igralci pa povsem prepričljivi.
Omembe vredna je predvsem mnogovrstnost in raznolikost lutk: od mehkih in plišastih, do navadnih, od pristnega japonskega zmaja, do kitajskih senc. Dokaj originalna je tudi scenska postavitev in preostali rekviziti.
Ravno na račun prizorišča in izbire lutk je padlo nekaj kritičnih pripomb, češ, pretirana pestrost vnaša Imedo. Sami menimo, da je bila uprizoritev usklajena s tekstom. Otrokom pa res ni veliko mar za podobne stilne podrobnosti, kvečjemu je to zanje spodbuda za iskanje dodatnih virov zanimanja,, saj se k sreči še ne nagibajo k perlekcionizmu (vsaj v podobnih zadevščinah ne).
Povpraševanje in udeležba najmlajših na lutkovnih predstavah v Ljubljani pa dokazujeta, da je ta žanr še vedno aktualen in vreden novih naporov.
Pri nas se otroci sicer le poredkoma srečujejo z lutkami, čeprav je občutna potreba po rednem mladinskem, bolje rečeno otroškem repertoarju. Slišati je, da je otročad danes ravnodušna do vsega, kar ni risanka ali izpeljanka iz mladinskih klasikov na TV zaslonu.
Kako naj si potem razložimo trume otrok, ki so napolnile prostore zamejskega kulturnega hrama in aktivno spremljale »Ostržka« in »Vilinčka«?
V	repertoarju Lutkovnega gledališča iz Ljubljane je še kopica dobrih predstav. Vredno bi se bilo pozanimati, kakšne so možnosti za izvedbo le-teh v naši sredini.
Ko so leta 1920 fašisti požgali Narodni dom, so prizadeli močan, skorajda nepopravljiv udarec takratni slovenski manjšini. Ta »črni« so vedeli kaj požigajo: nevralgično točko Šlovencev, njihovo kulturno »gnezdo«. In vendar je »kompanija« Tržačanov naprej nastopala, kjer se je le dalo. Samo groba sila je prisilila gledališčnike v dolgoletni molk. Po osvoboditvi, oziroma že med osvobajanjem, so zopet zaživeli in se vrnili v Trst kot novorojena skupina. Denarja malo ali nič, improvizirane dvorane in odri, ali za vsem tem je stala močna volja in znanje. In po neskončnem križevem potu, tja do leta 1964, je na Ulici Petronio 4 zrasla mogočna, v marmor sklesana stavba: Kulturni dom vseh nas, nekak dvojček požganega Narodnega doma. Tržaški gledališčniki so se lahko končno vselili v stalno in varno prebivališče. In glej: paradoksalna situacija! Od takrat do danes, celih 20 in še več let, beleži sprva rahlo a kasneje, v letih 70, zanesljivo umetniško padanje, ki se je v letih 80 samo še potenciralo in doseglo današnje katastrofalne razsežnosti. Leta 1964 smo dobili institucijo, izgubili smo gledališče! Postali smo celo enakovredni ostalim stalnim gledališčem v Italiji.
Zrasli so raznobarvni odbori in sveti, ki upravljajo SSG in se iz dneva v dan, iz seje v sejo, iz občnega zbora v občni zbor zagrizeno »igrajo« na politiko in pri tem pridno uporabljajo vse svoje nizke, podle, provincialne intrige. Dobili smo politike, izgubili so gledališčnike. In tu se navezujem na tradicijo velikih gledaliških osebnosti, ki so od samega začetka vodili, umetniško vodili, tržaški teater: Ve-rovšek in A. Danilova, Dragutinovič in M. Skrbinšek, veliko kasneje še Delak, Kosič in Babič. Vsi ti ljudje so poznali gledališče in njegov naravni bioritem do obisti. Dihali so njegov prah, režirali in igrali, skrbeli za komercialno plat teksta, skratka: znali so prisluhniti času in prostoru, v katerem je teater živel. In to je bistveno, zakaj vsak teater živi in dela v nekem času in prostoru in mora z odra izpovedati svoj odnos do sveta. To je naloga, poslanstvo teatra. Naši politiki-upravniki so z leti skovali nadomestilo za pojem časa in prostora, popolnoma novo sintagmo: »specifičnost«. Govorijo o specifičnosti našega tržaškega teatra in s to besedo prosjačijo na višjih političnih forumih za drobiž, ki naj bi omogočil normalen potek delovanja SSG. Toda vprašam se: V čem se danes kaže ta »specifičnost«? Nekoč je ta
teater res imel veliko povedati v širšem slovenskem prostoru, bil je svojevrsten, imel je svoj obraz, bil je »specifičen«, če hočete. Kaj pa danes? Do kam, recimo, sega njegova »specifičnost« na italijanskih tleh? In že zastavim še širše: Kdo pozna SSG v deželah Alpe-Jadran? Resnica je, da je slovensko gledališče v Trstu zapadlo v popolno anonimnost, da si niso njegovi upravitelji-politiki nikoli prizadevali kaj več od tega, kar imamo, zakaj ozkost in samozadovoljstvo je njihova »specifičnost«!
Pred leti se je v KD v Trstu odvijal nekakšen posvet o SSG. Vsi so povedali svoje in v glavnem se je razpasla parola, da bi politiki delali svoje (skrbeli za denar in podobno), gledališčniki in samo oni pa naj bi se ukvarjali z repertoarnimi in odrskimi zadevami. Toda beseda je v naših razmerah vedno bila in ostala konj. Poanta: nimamo denarja in politiki si še vedno dovoljujejo pogojevati repertoar in delo na odru, nekateri, tisti najbolj načitani, pa celo predlagajo kaj bi bilo za naše ljudi najbolj primerno igrati. Jaz sem režiser in mi ni nikoli prišlo na kraj pameti, da bi našim gospodarstvenikom govoril kako gospodariti, ali da bi hodil na treninge Jadrana in trenerju ukazoval kako postaviti zanesljivo obrambo, kaj šele, da bi vrtnarje učil kako se rožice sadijo! In tu seveda mislim na afero, ki jo je sprožil Verčev tekst, čeprav je to le eden, zadnji, primer vsiljivosti in ignorance določene politične volje. Pri vsem tem je daleč v ozadje potisnjena figura umetniškega vodje, ki ne (z)more imponirati svoje lastne volje.
Dne 21. januarja 87 bodo na občnem zboru izvolili nove upravne organe. Vem, da jim te moje besede ne bodo nič pomenile pa me to niti ne žalosti. Resnica je na moji strani, na strani tistih, ki so zastavili življenje za gledališče nasploh. Vsi ostali so le mimoidoči popotniki, ki tu pa tam dvignejo toliko prahu kot ga najdejo na suhi in prašni poti. Moje zadnje misli se v tem sklepnem delu vračajo na začetek tega spisa. Mislim, da bi fašisti danes zelo klavrno izpadli, ko bi se lotili požiga Kulturnega doma, zakaj hladne, vedno bolj hladne so njegove stene in prazni so njegovi prostori.
Boris Kobal
Dajmo otrokom možnost
Tam ob samotnem pomolu, kjer morje tiho čaka...	(foto Sergio Ferrari)
V drugi polovici decembra je v Ljubljani, na pobudo delovne skupine za mirovna gibanja pri republiški konferenci ZSMS, potekala akcija »Dajmo otroku možnost«. Iniciativa je obsegala razstavo »Dobre igrače in literature za mir« ter odprtje mirovne stojnice, na kateri je bilo mogoče bojne igrače zamenjati s primernejšimi, oz. celo preoblikovati bojno igračo v miroljubno.
Iz navedenega izhaja, da so mirovniki RK ZSMS posebno pozornost na-
menili prav otrokom, ki so najbolj izpostavljeni vsakovrstnemu izkrivljanju in propagiranju vojaških vrednot in bojnih mitov.
In ker je »derambizacija« v poznejših letih težavnejša, je prav hvalevredno, da so slovenski pacifisti pričeli s praktičnim izvajanjem mirovne vzgoje prav pri najmlajših članih družbe.
Igor Canciani
Jančar doživlja veliko prevodov
V zadnjem času je izšlo v nekaterih tujih jezikih več besedil Draga Jančarja- prozaista, dramatika in esejista. Tako je v pariški reviji Lettre internationale izšla njegova novela Dve sliki, v francoščino jo je prevedla Jožica Pirc; novela Ogenj je v nemškem prevodu Horsta Ogrisa izšla v decembrski številki dunajskega mesečnika Wiener Journal.
Že več prevodov je doživel tudi Jančarjev roman Galjot, v zadnjem času tudi v madžarščino. V madžar-
ščini je izšel lani spomladi in je razprodan (5 tisoč izvodov). Še letos bo ta roman izšel v poljščini. V Varšavi ga namerava neka tamkajšnja založba tiskati v 20 tisoč izvodih.
Berite
»Novi Matajur«
MAGAZZ1N1
|^ABBtOUAWEKTO C°M^sti m wl 0421I951151
S«
NOVARA-omvomdoiou
0K! itB
PO NEMOGOČI"
JS KO^KCUO
RAZPRODAJA
POSIBJH1NE,
PRIOV, BWSAC IN 1AMK
Tpro;Wa spodnjega pen.ua
ZA VSA
OBVESTILO VSEM OBČINAM 18/12/86 V SMISLU ZAKONA ŠT. 80 Z DNE 19/03/1980
Smučanje: na včerajšnjem veleslalomu za SP v Adelbodnu
Slavje Švicarja P. Zurbriggna
Nogomet: danes v prijateljski tekmi olimpijskih vrst
Italijani proti Grkom
ADELBODEN (Švica) — Švicar Pir-min Zurbriggen, glavni kandidat za osvojitev letošnjega svetovnega pokala, si je v včerajšnjem veleslalomu v Adelbodnu prismučal že svojo 23. zmago v svetovnem pokalu. Na drugo mesto se je predvsem z odlično vožnjo y drugem spustu uvrstil Luskembur-žan Marc Girardelli.
Italijanski smučarji se na zanje tradicionalno »hvaležni« progi tokrat niso izkazali. Letos se je zgodilo prvič, da »azzurri« v veleslalomu niso stopili na zmagovalni oder. Še najboljša sta bila Ivano Camozzi in Robert Erlac-her, ki sta skupaj dosegla deseto mes-to._
_ Še slabše pa je šlo Jugoslovanom. Čižman se je moral zadovoljiti z 19., Žan pa s 27. mestom. Petrovič in Benedik pa nista dokončala tekme. Križaj ni nastopil.
Jugoslovani so po včerajšnjem veleslalomu ostali v Adelbodnu, kjer bodo imeli priprave za nedeljski slalom v Wengnu. Lani v Wengnu je
zmagal Rok Petrovič, Križaj pa je bil tretji.
Vrstni red veleslaloma: 1. Zurbriggen (Švi.) 2'43"23; 2. Girardelli (Luks.) 2'43"34; 3. Strolz (Av.) 2,43 '46i 4. Stenmark (Šve.) 2'43"81; 5. W6rndl (ZRN) 2'44"08; 6. Hangl (Švi.) 2'44"64; 8. Was-meier (ZRN) 2'44"75; 9. Mayer (Av.) 2'45'’ll; 10. Camozzi (It.), Erlacher (It.) in Hinterseer (Av.) 2'45"26j 13. Gaidet (Fr.) 2'45"83; 14. Biirgler (Svi.) 2'45"83; 15. McGrath (ZDA) 2'46"04.
Lestvica veleslaloma za SP: 1. Pra-motton (It.) 8_5; 2. Gaspoz (Švi.) 62; 3. Zurbriggen (Švi.) 59; 4. Strolz (Av.) 55; 5. Erlacher (It.) 48.
Skujmi vrstni red za SP: 1. Zurbriggen (Svi.) 172; 2. VVasmeier (ZRN) 143; 3C Pramotton (It.) 118; 4. Stenmark (Šve.) 103; 5. Gaspoz (Švi.) 100; 6. Strolz (Av.) 70; 7. Križaj (Jug.) 69.
Prihodnja tekma za SP bo konec tedna v Wengnu in bo veljala tudi za kombinacijo. V soboto bo smuk, v nedeljo pa slalom.
Tudi Živojinovič naprej
MELBOURNE - Po prvem kolu je v boju za mednarodno teniško prvenstvo Avstralije ostalo 64 igralcev. Med temi je tudi Jugoslovan Živojinovič, ki je s 6:7, 3:6, 6:3, 6:4, 6:1 premagal domačina VVardera. Nosilci skupin doslej še niso nastopili.
Rally Pariz - Dakar
Etapi Italijanoma
NIAMEV - Enajsto etapo rallyja Pariz - Dakar je dobil Italijan Zanussi na peugeotu pred Kenijcem Metho (peugeot). Finec Vatanen (peugeot) ohranja na skupni lestvici visoko prednost (2.50'18") pred Francozom Za-nirolijem (range), včeraj pa je bil tretji. Med motoristi je etapo zmagal Italijan Picco (yamaha). Na skupni lestvici ima Francoz Neveu (honda) 30'13" prednosti pred rojakom Auriolom (ca-giva).
PATRAS — Italijanska olimpijska reprezentanca bo danes v Patrasu igrala prijateljsko nogometno srečanje proti Grčiji. Moštvo, ki jo vodi bivši vratar italijanske reprezentance Dino Zoff, bo skušalo v tem srečanju predvsem dobiti svojo pravo »identiteto«. V reprezentanci je tudi bivši nogometaš Triestine in sedaj član Napolija Romano.
Italija bo igrala v naslednji postavi: Tacconi, Tassotti, De Agostini, Jachi-ni, Brio, Cravero, Mauro, Galia, Car-nevale, Romano, Baldieri.
Srečanje se bo pričelo ob 14.45 (13.45 po italijanskem času). Sodil pa bo Jugoslovan Popev.
Ne v Centu, temveč v Pratu
FIRENCE — Zaradi snega bo današnje prijateljsko nogometno srečanje med italijansko reprezentanco un-der 21 (nogometaši, ki nastopajo v C ligi) in olimpijsko selekcijo ČSSR v Pratu in ne v Centu. Tekma se bo pričela ob 14.30.
Pridržano za Allodija
NEAPELJ — Prognoza je za pomočnika predsednika Napolija Ferlaina Itala Allodija, ki ga je prizadel možganski iktus, še vedno pridržana, a njegovo zdravstveno stanje se počasi izboljšuje. Leva stran telesa je paralizirana, toda Allodi je priseben in komplikacij za zdaj ni. Zanj skrbita tudi nevrologa Napolija in Juventusa.
Maradona resno poškodovan?
NEAPELJ — Navijači Napolija so preplašeni. Maradono močno boli levi gleženj, ki mu ga je leta 1983 zlomil Spanec Goicochea. Argentinskemu asu so takrat v nogo vsadili železne vložke. Maradona se boji, da se mu je eden teh premaknil. Če je res tako, bi se moral brž operirati, s tem pa bi vodilni Napoli zgubil svojega vodjo. Kaj več bo znano danes, ko bodo Marado-novo nogo preslikali.
Valdi Medeot je uradno odstopil
Košarka: danes v evropskih klubskih pokalih
Rosini novi trener Segafreda
Več italijansko-jugoslovanskih obračunov
Dosedanji namestnik trenerja Segafreda Valdija Medeota, 38-letni Goričan Paolo Bosini, je novi trener goriš-kega košarkarskega A-2 Ugaša. V tiskovnem sporočilu piše, da je trener Medeot podal ostavko v želji, da bi zamenjava prispevala k premagovanju krize moštva.
Paolo Bosini je bil že več let namestnik trenerjev goriške ekipe (Mario de Sisti, Giancarlo Primo, Gianni Asti in Valdi Medeot), in dobro pozna stvarnost goriškega košarkarskega društva. Vprašanje pa je, ali bo to znanje zdaj znal vnovčiti.
V goriških športnih krogih krožijo o tej zadevi še druge vesti. Govori se, da vodstvo namerava spet poklicati znanega ameriškega trenerja Jima McGregorja kot tehničnega svetovalca. Pri Segafredu na naše izrecno vprašanje tega niso ne potrdili ne zanikali.
Trener Bosini bo moral zdaj napeti vse sile, da pripravi ekipo, predvsem s
Valdi Medeot je odstopil
psihološkega vidika, na zahtevno nedeljsko gostovanje v Pescari proti Fa-carju, ki ima enako število točk kot Goričani.
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
Osrednje srečanje prvega povratnega kola polfinalne skupine B bo nedvomno v Pesaru, kjer bo domači Sca-volini igral proti Ciboni. Za to tekmo bi seveda vladalo povsem drugačno pričakovanje, če bi Gibona igrala v popolni postavi. Zagrebčani pa bodo dopotovali v Pesaro brez treh standardnih igralcev, kot so Dražen Petrovič, Knego in Cvjetičanin. Brez teh košarkarjev je seveda Scavolini nesporen favorit.
LESTVICA SKUPINE B: Gibona Zagreb (Jug.) 6; Scavolini Pesaro (It.), Efes Pilsen (Tur.) in Malines (Bel.) 2.
KORAČEV POKAL
Tudi v tem pokalu bo nekaj italijansko-jugoslovanskih obračunov.
Arexons iz Cantuja bo v skupini A gostil Šibenko. Italijani so zanesljivo
zmagali že v Šibeniku in so seveda tudi danes favoriti.
V	skupini B bo Divarese igral doma proti splitski Jugoplastiki. Spličani so doma že premagali italijansko moštvo, danes pa je pričakovati ogorčen boj. V prednosti pa so košarkarji iz Vareseja.
V	skupini C je beograjski Partizan glavni favorit za osvojitev prvega mesta v tej skupini. Danes pa ga čaka težka naloga v Zaragozi. Berloni, ki bo danes gostil belgijsko ekipo Assubel, pa je že odrezan iz boja za prvo mesto.
Mobilgirgi iz Caserte ima v skupini D največ možnosti za osvojitev prvega mesta. Oscar in tovariši pa bodo danes igrali v francoskem Challansu. Titog-rajska Budučnost (brez možnosti v tem pokalu) pa bo gostovala pri Čaji iz Madrida.
Italijansko prvenstvo: disciplinski ukrepi
RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je, glede ne-
deljskega prvenstvenega kola, izključila za eno kolo Meneghina (Tracer), Gentileja (Mobilgirgi), Leona Douglasa (Yoga) in Gaddyja (Fabriano). Za eno kolo sta izključena tudi trenerja Gamba (Dietor) in Pasini (Jollycolom-bani). Denarno kazen v znesku 300.000 lir pa je prejel goriški Segafredo.
America’s cup: uspeh »Starš & Stripes«
FREEMANTLE - V prvi regati finala izzivalcev na »America's cup« je ameriška jadrnica »Starš & Stripes« zadala »New Zealandu« 1'20". To je šele drugi poraz »New Zealanda« v dosedanjih 39 regatah, prvega mu je prav tako zadala ameriška jadrnica.
V veliki finale se bo uvrstila jadrnica, ki bo prva zmagala v štirih regatah.
Namizni tenis: ženska B liga
Dom blizu zmage
Grandi Motor! - Dom	5:4
V1. odbojkarskih divizijah na Goriškem
Tudi štiri naša moštva
Naši košarkarji v mladinskih ligah
Borovcem derbi dečkov
Cappelletti - Lutman 2:1 (22:20, 10:21, 21:14), Calin - Fabbro 2:0 (21:6, 21:19), Sacco - Vodopivec 0:2 (19:21, 18:21), Calin - Lutman 1:2 (21:15, 13:21, 6:21), Cappelletti - Vodopivec 0:2 (18:21, 10:21),.Sacco -Fabbro 2:0 (21:17, 21:11), Calin - Vodopivec 2:1 (21:13, 19:21, 24:22), Sacco - Lutman 1:2 (17:21, 21:6, 16:21), Cappelletti -Fabbro 2:0 (21:10, 21:14).
V spopadu med vodilnima je po več kot triurnem, izenačenem boju prevladal tržaški Grandi Motori, ki je tako končal prvi del prvenstva na vrhu razpredelnice. Res škoda, saj so Goričanke bile popolnoma enakovreden nasprotnik in so bile na pragu presenečenja. Za končni uspeh ni tokrat zadostovala izredno razpoložena Lutmanova, ki je z zrelo in odločno igro povsem nadigrala bolj kvoti-rani nasprotnici. Priložnost je tokrat zamudila Vodopivčeva, ki ni izkoristila pet meč žogic v srečanju s Calinovo.
Nedeljsko srečanje je pokazalo, da niso Tržačanke nepremagljive, tako da bo prvenstvo še zelo zanimivo, saj vse štiri ekipe lahko posežejo po prvem mestu. (Mal)
Ta teden sta se na Goriškem pričeli odbojkarski prvenstvi 1. moške in ženske divizije. Med ženskami je bil v ponedeljek slovenski derbi med goriško Olympio in sovodenjskim Agorestom, ki se je končal v korist prvih. V tem prvenstvu nastopa 13 ekip. Več je ekip iz okolice Gorice, nekaj pa jih je s Tr-žiškega.
Kakšne so možnosti naših predstavnic? Verjetno bi morala 01ympia odigrati eno glavnih vlog, saj sestavlja ekipo več izkušenih igralk. Nekoliko drugače je z Agorestom, saj je trener Jožko Prinčič zbral okoli sebe več mladih igralk, ki so brez prvenstvenih izkušenosti. Če lahko sodimo po prvem nastopu z 01ympio, lahko rečemo, da mlada sovodenjska ekipa dobro obeta.
V moški konkurenci (skupaj je 11 ekip) branita slovenske barve Naš prapor in 01ympia. Naš prapor je dokaj raznolika ekipa, saj se je mlajšim igralcem pridružilo več starejših odbojkarjev, ki so že vrsto let igrali pri
kaki drugi slovenski ekipi. Težko je reči, katere ekipe se bodo borile za napredovanje.
01ympia bo prvo srečanje odigrala drevi (ob 20.30) v Foljanu proti Corri-doniju. Naš prapor pa bo krstni nastop opravil v petek ob 20.30 doma proti Libertasu iz Krmina.
Ženska odbojkarska B liga
Meblo v soboto spet na Proseku
Združena ekipa Meblo, 'ki nastopa v ženski odbojkarski B ligi, bo v soboto že drugič zapored (zaradi ne-razpoložljivosti nabrežinske telovadnice) odigrala domačo prvenstveno tekmo v telovadnici pristaniških delavcev Ervatti pri Proseku. V soboto bo tako v tej telovadnici s pričetkom ob 19. uri gostila zadnjeu-vrščeno Solečo Torriano iz Gradišča.
Odbojka (under 18 moški): ponovno premagali Inter
Slogaši potrdili svojo premoč
INTER 1904 - SLOGA	2:3
(5:15, 15:6, 10:15, 15:8, 14:16)
SLOGA: Gulič, Hrovatin, Kerpan, Komar, Malalan, Maver, Sain.
Tudi v svoji zadnji prvenstveni tekmi (v prihodnjem zadnjem kolu bodo namreč počivali) so Slogini mladinci slavili zmago in tako so brez poraza tudi povsem zasluženo osvojili pokrajinski naslov v tej kategoriji. Slogina zmaga je še toliko bolj pomembna, če upoštevamo, da so slogaši morali na igrišče brez bolnega Marija Čača. Skozi vso tekmo so igrali zbrano in odločno in z veliko voljo do zmage, ki je zlasti prišla do izraza v zadnjem nizu, ko so bili gostitelji v vodstvu skoraj vse do konca, vendar so naši fantje z značajno igro znali set in tekmo obrniti v svojo korist.
Na deželnem finalu tega prvenstva bosta tako tržaško pokrajino v moški in ženski konkurenci branili ekipi Sloge, kar je resnično nekaj edinstvenega in samo dokaz več, da so se zastavljeni programi pri mladinskih ekipah Sloge po trdem delu izkazali kot nadvse uspešni. (INKA)
LESTVICA: Sloga 22, Inter 1904 16, Bor in Pallavolo Trieste 8, Rozzol 4, CUS Trst 2.
UNDER 16 ŽENSKE
BOR FRIULEXPORT - VIRTUS 3:0
(15:2, 15:1, 15:12)
BOR FRIULEXPORT: Viler, Knez, Mauri, Bandelj, Vitez, Brazzani, Sancin, Grbec, Milanič, Visentin, Fučka in Vidali.
Borovke, ki so v skupini A še edine nepremagane, so zlahka obračunale tudi z Virtusom, čeprav je bila tokrat ekipa sestavljena skoraj v celoti z igralkami mlajše kategorije. Od sredine drugega seta je tako do konca tekme igrala postava under 14, ki je dobro opravila krstni nastop v tem prvenstvu. Za Fučko in Visentinovo je bila to sploh prva uradna tekma.
SLOGA KOIMPEX - CUS	3:0
SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Zitter, Černe, Fabrizi, Foschini, Gregori, Kocman, Lupine, Maruccelli, Rebula, Škerk.
V nedeljo zaradi slabega vremena sodnik ni prišel v Repen, vodstvi ekip pa sta se domenili, da tekmo vseeno odigrata. Sodil pa je predstavnik vodstva tržaške ekipe. Sloga Koimpex je slavila brez težav, vendar še ni znano, ali bo tekmovalna komisija pri odbojkarski zvezi sporazum odobrila. (INKA)
SOKOL - BOR INDULES 24:105 (10:55)
SOKOL: Gabrovec, Kosmina, M. Gruden 2, S. Pertot 4 (1:4), Argiolas, Legiša, Cosma 1 (1:2), A. Pertot 2 (0:2), De Matteis, M. Gruden 15 (1:2).
BOR INDULES: M. Umer 4, Debe-Ijuh 32 (1:2), Starec 6, Barini 10 (0:2), Martini 8, D. Umer 16 (2:3), Rudež 20 (0:1), Schiulaz 5 (1:2), Korošec 4, Skrij.
3 TOČKE: Debeljuh 3, Pertot S. 1.
V slovenskem derbiju sta se srečala prvouvrščeni Bor in zadnjeuvrščeni Sokol. Kljub odsotnosti Paulice so borovci visoko zmagali. Dobro so igrali Massimo Barini, Marko Debeljuh pri gostih ter Matej Gruden pri Nabrežin-cih. (Jogan Vanja)
LESTVICA: Bor Indules 10 točk, SGT in Libertas 6, Saba 4, CG ANCI-FAP 2, Sokol 0 (SGT in Libertas imata tekmo manj).
KADETI
BOR ADRIAIMPEX - S. AZZURRA
111:57 (53:19)
BOR ADRIAIMPEX: Cecco 2, Turk 2, Krasna 18 (2:2), Škerk 15 (1:2), Sestan 8, Pertot 5 (1:2), Cupin 10 (4:5), Vodopivec 4, Bajc 24, Smotlak 19 (1:5).
Borovi kadeti so brez težav premagali šibko Stello Azzurro. Opravili so le dobro trening tekmo pred srečanjem v naslednjem kolu s prvouvršče-nim Don Boscom. Plavi so igrali precej nemotivirano, kar gre pripisati predvsem neborbenosti nasprotnikov. Na ta način so se vsi izkazali, še zlasti Sestan, ki je dobro igral v napadu. (Furlan Luka)
KONTOVEL ES - SANTOS
90:73 (39:41)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Cingerla 7 (1:2), Kocman 26 (4:6), Rupel

	
obvestila - obvestita
UU__________
JK ČUPA
obvešča člane, da bo 15. redni občni zbor v petek, 16. t.m., ob 20. uri v 1. sklicanju in ob 20.30 v 2. sklicanju v sejni dvorani osnovne šole J. Jurčič v Devinu. Dnevni red: poročilo odbornikov, razrešnica odboru, volitve novega odbora. Vabljeni!
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora jutri, 15. t.m. ob 20.30 v UL sv. Frančiška 20.
SK DEVIN
obvešča, da se nadaljuje tečaj telovadbe na osnovni šoli v Devinu vsak ponedeljek in petek, od 20. do 21. ure.
SPDT
vabi na predavanje, ki bo jutri, 15. t. m., v gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.) ob 20.00 na temo »Arheološki sprehod po Krasu«. Ob barvnih diapozitivah bo predaval izvedenec Stanko Flego.
SPDT
obvešča, da se na Liceju Prešeren (Vr-delska ulica 13/2) nadaljuje predsmu-čarska in rekreacijska telovadba vsak petek ob 20.30. Telovadbo vodi Davor Zupančič.
2, A. Sterni, Pahor 5 (1:2), Stanissa 14, Gruden 7 (1:1), P. Sterni 27 (5:8), Bogateč, Dolhar 2. TRI TOČKE: Kocman.
V prvi tekmi letošnjega leta so plavi sicer ne brez težav odpravili na domačem igrišču skromno ekipo Santosa. Naši so v prvem polčasu zelo slabo igrali, predvsem v obrambi in zato so nasprotniki lahko neovirano metali na koš ter v 11. min. igre vodili 15:25. Tedaj pa se je razigral Kocman, ki je z nekaterimi lepimi akcijami in tremi trojkami znižal zaostanek plavih na sami dve točki. V nadaljevanju pa so Okretičev! varovanci zaigrali kot znajo ter predvsem po zaslugi Petra Ster-nija, ki je v tem delu dosegel kar 21 točk, nadigrali nasprotnika. Poleg tega, da so Kontovelci prišli v vodstvo, so tako prednost tudi stalno večali. V 35. min. je bila zmaga praktično že zagotovljena, saj so plavi vodili 82:62. (R. M.)
SOKOL - RICREATORI	2:0
Tako se bo najbrž končalo srečanje med Nabrežinci in Tržačani. Teh namreč (verjetno zaradi snega) ni bilo na igrišču, sodnika in slovenski fantje pa so bili prisotni.
LESTVICA: Don Bosco in Kontovel Electronic Shop 14, Bor Adriaimpex 12, Ricreatori, Ferroviario in Sokol 10, Alabarda, Leasest, Autosandra 6, St. Azzurra 4, CGI ANCIFAP 2, Ferroviario 0 (Don Bosco in Alabarda imata tekmo manj).
________NARAŠČAJNIKI___________
BOR ADRIAIMPEX - LIBERTAS
110:74 (54:33)
BOR ADRIAIMPEX: Prelec 10 (2:6), Daneu 11, Berdon 6, Milone, Oberdan 15 (1:2), Pressel 4 (2:4), Bajc 7 (1:1), Ažman 45 (3:5), Paulica 12.
3 TOČKE: Daneu 1.
V prvem kolu povratnega dela prvenstva so borovci brez težav premagali solidni Libertas kljub odsotnosti Arene in Sternija. Plavi niso igrali najboljše predvsem v obrambi in pod košem, saj so nasprotnikom pustili precej odbitih žog v napadu. Tekma je bila Vsekakor izredno hitra, Libertas pa je bil enakovreden našim le v prvih osmih minutah tekme. Najboljši strelec srečanja je bil Ažman, medtem ko je presenetil playmaker Pressel. (Furlan Luka)
LESTVICA: Don Bosco in Bor Ad-riaimpex 16, Stelanel 14, Tecnoluce 12, Leasest, Libertas 6, Ricreatori in St. Azzurra 4, Inter 1904.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
14. januarja 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Sirena De Rubels 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Vsa Evropa vklenjena v sneg in led Ofenziva zime se bo še nadaljevala
BERLIN - Nad večjim delom evropske celine se je tudi včeraj zadrževal polarni zrak z izredno nizkimi temperaturami. Pod vplivom ciklona, ki se je sinoči s Pirenejev pomikal proti Genovskemu zalivu, je v zahodnem Sredozemlju in na jugu Italije deževalo, v južni Franciji, severni Italiji, Švici, Avstriji in v osrednjem Balkanu pa snežilo. Sneg je padal tudi v obeh Nemčijah, na Poljskem, na Češkoslovaškem, ob Baltiku ter v osrednjih in južnih območjih evropskega dela SZ.
Včerajšnje jutranje temperature pa so bile: Budimpešta -22, Dunaj -21, Oslo -20, Berlin -19, Moskva -18, Varšava -17, Praga -16, Pariz in Bruselj -12, London -9, Bukarešta -7, Sofija -6, Madrid +4, Rim +5 in Atene +10.
V glavnih evropskih mestih je bilo torej še kar toplo v primerjavi s prejšnjimi dnevi. Vsekakor pa so drugod zabeležili prave rekordne temperature. V švicarskem Brevineju so namreč namerili kar 41,8 stopinje Celzija pod ničlo, kar je najnižja temperatura v zgodovini švicarske meteorologije. Na Skandinavskem polotoku so bile tudi včeraj temperature rekordne, številne ladje pa so ostale vkleščene v ledu.
Od vsepovsod prihajajo prve vesti o mrtvih zaradi mraza. Štiri osebe so izgubile življenje v Veliki Britaniji, pet v Franciji, nekaj mrtvih je bilo tudi v ZRN in v NDR. V obeh Nemčijah se otepajo z visokim snegom in s promet-
nimi nesrečami. Vlaki vozijo z večurnimi zamudami, zaradi ledu so prekinili vse trajektne povezave s Švedsko in Dansko.
Kot lani so tudi letos v Parizu dovolili brezdomcem in potepuhom, da prebijejo ledenomrzlo noč v pariški podzemeljski železnici. Bela smrt v teh dneh kosi predvsem najbolj revne plasti prebivalstva in to ne samo v Franciji, s temi težavami se tako ali drugače ubadajo skoraj v vsej Evropi.
Na vseh evropskih plovnih rekah so ledolomilci skušali preprečiti zaledenitev, v NDR in ČSSR so morali seči po dinamitu. V Avstriji se je položaj včeraj nekoliko izboljšal, snežni metež je prenehal, temperatura pa vztrajno pada. Na dunajsko železniško postajo so vlaki z Vzhoda prihajali tudi z 12-urno zamudo.
Izgledi za prihodnje dni niso najboljši. Nadaljevalo se bo vlažno vreme s sneženjem v kontinentalnih delih in dežjem v primorju. Drevi bi morala ob prehodu tople fronte na severnem Jadranu zapihati burja, kot vedng^pri ciklonalni burji, lahko pričakujemo nove snežne padavine. Sinoči je vladala precejšnja negotovost glede temperature. Ves popoldan je neprestano nihala, da je v prihodnjih urah precejšnja nevarnost poledice, če ne morda celo žleda, saj dolgoročne napovedi ne predvidevajo bistvenih temperaturnih sprememb razen obilice padavin.
Blizu Reinbeka, 60 km vzhodno od Hamburga, se je marsikdo podal na delo kar s tekaškimi smučmi (Telefoto AP)
Rekorden mraz v Sloveniji Vsa Jugoslavija pod snegom
LJUBLJANA, BEOGRAD Po podatkih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije je bilo včerajšnje jutro eno najhladnejših v zadnjih nekaj desetletjih. V Murski Soboti so namerili -27 stopinj Celzija, Celju -26, Slovenj Gradcu -25, Planici -24, Kočevju -22, na Brniku —21, v Ljubljani pa -18 stopinj.
Tudi snežna odeja je visoka. Včeraj ob 17. uri je bilo v Ljubljani 50 cm snega, za prihodnje dni pa napovedujejo nove snežne padavine. Do četrtka zjutraj naj bi zapadlo še pol metra novega snega, tako da bo v nekaterih krajih Slovenije dosegel en meter.
V četrtek ali petek naj bi se v Sloveniji spet nekoliko ohladilo. Če se bodo napovedi uresničile, bo letošnjega januarja več snega, kot ga je bilo
januarja 1945. leta, ko je bil absolutni januarski rekord slovenske prestolnice: 84 cm.
Sicer pa se promet v Sloveniji odvija normalno in so splužene vse magistralne ceste, odprti so tudi vsi obmejni prelazi, kjer je prepovedan promet tovornjakov s prikolicami, medtem ko morajo imeti osebna vozila zimsko opremo.
Zimska oprema je potrebna tudi v Srbiji, na Kosovu, v Hrvaški ter Bosni in Flercegovini. Zaradi ledene skorje so včeraj ob 7.20 zaprli za promet jadransko magistralo pod Velebitom in sicer od Senja do Karlobaga.
Zaradi močnega vetra, ki je pihal v srednji Dalmaciji, je bilo precej gmotne škode. Prekinitve električnega toka
zaradi okvar na vodih so zabeležili v šibeniškem okolišu. Brez toka je bilo 12 vasi. Dokler okvar ne bodo odstranili, toliko časa bosta brez pitne vode otoka Murter in Pirovac. Zaradi slabega vremena delavci popravljalnice ladij Velimir Skorpik že tri dni ne delajo, šole v Šibeniku in okolici pa so zaprte.
Sneg je popolnoma ustavil mestni in primestni promet na Reki. Ceste, ki se iz mesta vzpenjajo proti okolici, so zatrpane z avtobusi in osebnimi avtomobili; postavili so se počez, ker niso imeli verig. Kamioni s parkirišča reške luke v Srdočih niso pripeljali v luko, kjer so ustavili natovarjanje in raztovarjanje blaga. Komunalna služba je jeseni zagotavljala, da se letos ne bo ponovil prometni infarkt na reških prometnicah.
Mraz in sneg sta se premaknila na sever
Zimska ujma v Italiji
Bela smrt v Sovjetski zvezi

v



J?
msM
-
-
Mi
MOSKVA — Vsa Sovjetska zveza je v primežu snega in mraza. V Gruziji, južni republiki, znani po milem podnebju, imajo toliko snega, kot ga ne pomnijo že 50 let. Zaradi snežnih plazov na območju Kavkaza je bela smrt pobrala 29 oseb, število žrtev zaradi mraza v vsej državi je naraslo na 77.
Iz zimskega turističnega kraja Bakuriani, severno od Tbilisija, so z vojaškimi helikopterji evakuirali na stotine otrok, ki so bili odrezani od sveta.
Mraz, ki v Sibiriji še vedno pritiska (izmerijo od 50 do 60 stopinj pod ničlo), se je preselil v evropski del SZ. V Leningradu so včeraj zabeležili 45 stopinj pod ničlo; tako nizke temperature niso zabeležili od 1743. leta, ko so uvedli merjenje.
Zaradi mraza, ki je do 20 stopinj pod normalo za ta čas, leži na avtocestah en meter snega, popokali pa so železniški tiri. Led je zaustavil delo v številnih industrijskih obratih, kmetijskih posestvih, pa tudi železnice ne vozijo.
Sovjetska agencija Novosti, ki kritizira te pomanjkljivosti, navaja za primer avtonomno oblast Jakutijo, kjer so pri —57 bile ceste očiščene, ogrevalne naprave so delovale in ni bilo primera, da bi oskrba z živili pešala.
Na slikah (AP) prizora iz Gruzije.
RIM — Zimska ujma se je premaknila navzgor: v južni in srednji Italiji, kjer so sneg, led, vetrovi in razburkano morje povzročili prejšnje dni velikansko škodo, je začelo včeraj deževati, v severnih predelih pa je pričelo močno snežiti (tudi v ravninah).
V	Gornjem Poadižju imajo strupen mraz: v Toblachu so namerili včeraj 33 stopinj pod ničlo, v Bocnu pa 15, zaradi česar so mestni upravitelji dovolili ogrevanje stanovanj 18 ur dnevno namesto dosedanjih 14. V Benetkah so izmerili 9 pod ničlo (vseeno pa so se štirje možakarji lepo okopali v morju), ves Veneto je pod snegom, poledica povzroča hude težave avtomobilistom, marsikje pa je zmanjkalo elektrike. Piemont in Dolina Aosta sta prav tako pošteno pobeljena: v Turinu je 10 centimetrov snega, na Cervinii je padlo živo srebro do 15 pod ničlo. Podobno je v Liguriji. Genova je bila včeraj paralizirana zaradi snega, ki je odrezal od sveta številne više ležeče kraje v zaledju, v Genovi in La Spezii smejo zaradi mraza kuriti dan in noč).
V	Toskani imajo sneg pomešan z dežjem, ponekod pa tudi poledico, ki ustvarja težave voznikom. Na vzpetinah ni moč voziti brez verig, a tu in tam primanjkuje vode in elektrike. Pač pa imajo na Abetoneju veliko snega. Lombardija: značilnega zanjo je predvsem tistega pol metra snega v Mantovi, drugače pa je Milan ves bel. Ker imajo tam še tramvaje, si ljudje lahko laže pomagajo.
V	Markah je po vražjem mrazu nastopil dež, v višjih predelih pa imajo opraviti z ledom, medtem ko je Lacij pošteno zmočilo, vrh tega pa piha močan veter. Podobno velja za Kampanijo: po snegu in ledu, ki sta prizadejala hudo škodo industrijskim podjetjem in sila otežkočila avtobusni promet pa tudi povzročila izpade električnega toka, je nastopil dež, katerega posledica je seveda neprijetna plundra. Deževati je začelo tudi v Abrucih, medtem ko imajo v Bazilikati opravka z nizko temperaturo, močnimi vetrovi in orkanskim morjem. V Apuliji se, nasprotno, vreme zboljšuje, tako tudi v Kalabriji in na Siciliji, kjer pa je ujma iz prejšnjih dni izredno hudo prizadela kmetijstvo in živinorejo. Posebno dramo doživlja Sardinija, kjer je mraz onesposobil številne transformatorje, tako da je pol otoka ostalo včeraj brez elektrike. Takšno vreme je seveda prizadejalo hude težave tudi letališčem, ki so ostala mestoma zaprta, sicer pa narekovalo ministrstvu za civilno zaščito preveritev vse gmotne škode na državnem ozemlju. Tudi zato, ker so številne deželne uprave (npr. Lacij, Kalabrija, Kampanija) zahtevale, da se jim prizna status naravno ponesrečenih ozemelj, saj je škoda dosegla več desetin milijard lir.
Na sliki (telefoto AP) Benetke v snegu.