Poštnina plačana v gotovini, v umni v soboto M17. decembra 192L Leio XLDL »SLOVENEC« velja po pošti na vse strani Jugoslavije in t Ljubljani: sa oelo leto naprej. K 240«— za pol leta „ .. „ 120'-. ia četrt leta m ,, , 80-— za en mesec „ .. „ 20-— Za laozamttvo celoletno K 480-- s Sobotna izdaja: a Za oelo leto ..... K 40 — za inozemstvo . . . „ 80 — Uredništvo |e v Kopitarjevi ullol štev. 6/IIL Koiioplsl se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. teleL štv. 50, oprava, itv. 328. KreKova proslava v Pragi Na dan, ko je »Domagoj< v domovini slavil petnajstletnico svojega obstoja in dela, je jug. kat. akad. društvo »Krek« v Pragi proslavilo spomin Janeza Evangelista Kreka. V Gregrovi dvorani Reprezentančnega doma v Pragi so se ta večer zbrali mnogobrojni zastopniki najrazličnejših struj čeških, slovaških, ukrajinskih, bolgarskih in jugoslovanskih. Prostor ne dovoljuje, da bi našteval vse osebnosti, ki so se udeležile te proslave kakor n. pr. narodne poslance in senatorje, omenjam le Slovencem dobro znanega ministra dr. Do-lanskega, posl. Myslivca, znanega učenjaka in prijatelja Jugoslovanov dr. Vaisa, rojaka univ. prof. dr. Murka, zastopnika jugoslovanskega poslaništva, dalje kulturnega inšpektorja dr. Prochasko, univ. prof. Kudrnovskega, docenta češke tehnike dr. Svobodo, univ. docent dr. Hanuša, dalje Francoza univ. prof. dr. Moyseja, zastopnike Ukrajincev, Cirilo-Metodijske Lige, Bolgarov, Češko Ligo Akademicko, slovaško kat. akad. društvo »Považan«, jug. dij. vseh različnih kulturnih struj, ter zastopnike časopisja. Mnogobrojne osebnosti so se pa opravičile in želele obilo uspeha kulturnemu delu za narod in češkosloven-sko-jugoslovansko vzajemnost. Kdor pozna velikomestno praško življenje, bo znal ceniti zanimanje inteligence za ta večer, ko izve da je bilo kljub vsem zabavam, ki so se prirejale ta večer, dvorana nad vse častno zasedena. Po predsednikovem govoru o pomenu tega večera je referiral o velikanskem delu Krekovem tov. Josip Flegar. Predavatelj je pokazal pot, po kateri moramo voditi, ozirajoč se na oporoko ranjkega voditelja in misleca, jugoslovanski narod k procvitu in blagostanju. Velikanska in globoka, obenem pa nežna ljubezen, ki je Kreka vodila do tako velikih žrtev za idejo, naj se naseli tudi v naša srca in naj nas zmagoslavno vodi do jasno začrtanega cilja. Mi, njegovi učenci moramo v edinosti graditi in razširjati dalje idejo, kateri je položil naš največji Jugoslovan in eden izmed velikih Slovanov temelje. Govorniku so znane osebnosti iskreno ča-stitale in svetovale, naj se referat v češkem jeziku natisne. Zatrjevali ao, da tako izvrstnega o velikem pokojniku še niso čitali in slišali. V drugem referatu je tov. Mocourek v češkem jeziku naglašal posebno pomen Kreka pa češke kulturne in politične organizacije zlasti za katoliške. Spominjal je, kako je pokojnik bodril in navduševal brate Čehe za ustanovitev akad. Lige. Kako je propagiral smisel zadružništva, ki se je zlasti obnesla na Moravskem. Navajal dejstvo, da je z ustanovitvijo Orla položil, najprvo na Dunaju med Čehi, potem pa na Moravi temelje tej organizaciji. Kot živega 6mo ga videli, kako hodi na Vyšehradu med priprostim ljudstvom in ga navdušuje za ljubav in delo do naroda. Njegove zasluge za Cirilo-Metodijsko idejo so vse povsod znane. Vezala ga je iskrena ljubezen do češkega naroda in njegovih zastopnikov, omenja le metropolita moravskega dr. Antona Cirila Ktojana, vodielja monsigno-ra dr. Šramka id. Kamorkoli je prišel, imeli so ga za svojega, za Čeha. Dalje je naglašal, da se mora češka kat. in vsa javnost učiti od velikega soustanovitelja Jugoslavije življenja in dela za narod. Stem večerom je društvo »Krek« zaneslo zanimanje za dr. Kreka med vso če-škoslovensko in obče slovansko mlado inteligenco. Ko se je na koncu predsednik društva tov. Jandrič zahvalil gostom za obisk in jih prosil, da širijo Krekove ideje med narod, in ko je zaklical »Živela če-škoslovenska - jugoslovanska vzajemnost*, smo videli, da se resnično tudi na kulturnem polju moremo zediniti v delu in ljubezni za narod. S trikratnim »Slava« pokojnemu dr. J. Ev. Kreku smo se razšli in v srcu se je še bolj utrdila misel jugoslovanske ideje. J. M. Zbirajte znamke za Slovensko Stražo! Političen list za slovenski narol. Sporazum med loumn« JIEDSEB0JNA KONTROLA - TEMELJ SPORAZUMA. s Cene lnseratom:m Enoalolpna petitoa vrsta mali oglasi po K V— In t R —, veliki oglasi nad 45 mm vlila* po K a —, poslana Itd. po & 12 —. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan IzvzbjiiU (>ouedol|kH ln se našle Hragoceue nove zimrke moške roko-vice. Kdor jih je izgubil, naj se zglasi pri predstoj-uištvu taboriščne uprave v Struišcu. š Smrtna nesreča v Trbovljah. Pred par dnevi je v delavnici premogokopne družbe v Trbovljah eksplodiral kotel aparata za avtogenič-no varjenje. Pri eksploziji je prišel ob živlieoje kovač Skrbeč, oče treh nedoraslih otrok. 5 Preselitev urada. Ptujska podružnica Državne posredovalnice za delo, ki je poslovala doslej v Strnišču pri Ptuju, se je preselila v preteklih dnevih vsled opustitve tamošnjega taborišča v Ptuj, Spodnja dravska ulica 6. Vse interesente se opozarja, da se obračajo odslej ua !o njen naslov. š Mariborska porota. — Kvartet roparskih uzmovičev, V četrtek so sedeli na obtožni klopi štirje mladi fantje: Podgorelc Jak., sedlarski pomočnik iz Huma, Drevenšek Ivan, delavec iz Sv. Bolfenka, Šulek Matija, mlinar iz Huma, Lah Franc, pekovski pomočnik iz Huma. Obtožba jih dolži, da so: Podgorelec, Drevenšek in Šulek dne 29. julija v gostilni Katarine Visočnik na Meljskem hribu izvršili na gostilničarki rop, in sicer da sta prva dva goslilničarko prijela, grozila z revolverjem, ji zamašila usta ter jo prisilila, da jima je izročila ves detrar 2000 K in nekaj dragocenosti; Šulek pa je med tem slražil zunaj, dočim se je Lah tega zločina udeležil z nasvetom in sprejetjem deležbe. Dne 30. julija so prvi trije zopet po nasvetu Laha, ki je bil dobro poznan v gostilni Lukas v Marenbergu, odšli tja; Podgorelc in Drevenšek sta si pod tujim imenom najela sobo, Šulek je ostal v gostilni ter zabaval orožnika in financarja, medtem je Drevenšek motil sobarico, Podgorelc pa iz zaprte omare gostilničarki pokradel dragocenosti, cenjene na 60.000 K. Ko je bil Podgorelc gotov, je odšel v gostilno k Šulekovi družbi ter Šuleka skrivoma obvesti! o srečno uspeli tatvini. Nato sta se Šulek in Podgorelc poslovila, Drevenšek, ki ju je prezrl, je pa čakal pred i gostilno. To se je zdelo ljudem sumljivo; prijeli so ga in zalotili pravega tiča. Podgorelc in Lah sta obdolžena tudi velike tatvine v gostilni Jančič v Gosposki ulici, kjer je bilo iz spalne sobe ukradeno 36.000 K denarja ter dragocenosti. Podgorelc sam ima še nekaj drugih manjših tatvin na vesti. Dočim Podgorelc in Šulek skoro vse priznata, skuša Lah skoro vse utajiti, Drevenšek pa ves čas trdovratno taji tudi take lopovščine, katere priznajo vsi trije. Razprava, določena za dva dni, je končala že v četrtek ob 9. uri zvečer. Porotnikom je bilo stavljenih nad 20 vprašanj. Potrdili so Ž lede vseh štirih vprašanje ropa na Meljskem ribu, istotako glede tatvine v Marenbergu, tatvino pri Jančiču zanikali, pri Lahu razen tega tudi potrdili vprašanje obrekovanja oo-licije, da je namreč gostilničarka Planine obogatela s pomočjo policijskih organov, ki da so ji dajali konfiscirano blago v prodajo. Obso-ieni so: Podgorelc na 8 let, Drevenšek 12 let, Šulek 4 leta, Lah 41A leta težke ječe. rekel, da ne zaupa pod uradnim pečatom izdanim spiskom vojaških obvezancev, izraža s tem sum, da izpiski niso pravilni. Ali so izvlečki iz matičnih knjig javni dokumenti, ali ne? Ako niso, naj vojaška oblast ne išče od župnikov nikakih spiskov; ako pa so, jih ni treba nikomur sove-rovljati«! Ali misli gospod Zečevič, da so prekmnrski »sveštenici« nepismeni ali ljudje z arnavtsko izobrazbo? — Drugi škandal je naredila okrožna vojaška komanda ali pa naborna komisija s tem, da je na veliki katoliški praznik 8. decembra predpisala in izvršila rekrutovanje treh čisto katoliških občin (Genterovce, Gaberje i in Kapca). Ti novi državljani SHS mažar-skega jezika so se zelo čudili, da jih nova država na tak veliki praznik ne pusti pri mirit. Take netaktnosti niti Mažari za Banf- i fyjove ere niso zagrešili. SmsIlIslllslllslllslllslllSI!) »Slovenec« velja počenši s 1. januarjem 1922 za Jugoslavijo: mesečno .... 30 K (7-50 D) četrtletno .... 90 K (22 50 D) polletno .... 180 K (45-— D) celoletno .... 360 K (90-— D) za inozemstvo: mesečno .... 50 K (12-50 D) četrtletno polletno . celoletno 150 K (37-50 D) 300 K (75 — D) G00 K (150 — D) Vojaški nabori se vršijo. Pri tem moramo na rovaš vojaške oblasti dva škandala zapisati. Prvega jo učinil sam minister vojne s svojo naborno naredbo, do imajo priti k naboru i župniki (plebanus) s krstno knjigo na »overovljenjo duhovniškega i rekrutnoga spiska?. Prekmurski župniki najostreje protestirajo proti takemu postopanju. Ker je minister s tem iz- Sobctna izdaja za Jugoslavijo: celoletno .... 40 K (10-— D) za inozemstvo: celoletno .... 80 K (20-— D) lll=IIIEIIISIII~JII=K!=M~lll:: — O nezakonskih otrocih v Jugoslaviji. Tako »Slovenski Narod« kakor »Jutro« sta se čutila poklicana kakor farizeji v svetem pismu pokazati na katoliško slovensko deželo, ker da je baje po uradni statistiki največ nezakonskih otrok baš v Sloveniji, najmanj pa v pravoslavni Macedo-niji. To dejstvo se tema dvema glasiloma »svobodomiselne« slovenske inteligence zdi zelo značilno za moralni nivo v Jugoslaviji, ki da je najnižji v Sloveniji, kjer absolutno vlada katoliška cerkev. Mi smo vedno trdili, da večjih moralnih farizejev kakor so naši »svobodoinisleci«, ni na celem svetu. Število nezakonskih otrok je neko merilo toda ni nobeno sigurno merilo za moralno stanje kakšne dežele ali naroda. Med Indijanci je najmanj nezakonske dece, ker se mati kruto kaznuje; enkrat so jih celo ubijali, otroke pa vrgli v Missisipi krokodilom. Le slovenski »naprednjak« bo iz tega sklepal, da je morala med Indijanci na najvišji stopnji. Zelo malo nezakonskih otrok je tudi v Angliji, iz česar pa nihče ne sklepa, da bi bila morala tam visoka, ker se ve, da v Angliji, kjer ljudje radi uživajo, ne da bi nosili posledic, rojstvo na najrazličnejše načine preprečujejo; zato pa je tam sploh malo otrok, bodisi nezakonskih bodisi zakonskih. Sicer pa spolna morala še nc obsega vse morale in so n. pr. francoski milijonarji lahko vsi brez nezakonskih otrok s svojimi ljubimkami, kljub temu pa največji nemoralneži. Oderuh je socialno desetkrat škodljivcjši od nesrečne nezakonske matere. To so stvari, ki jih danes ve najbolj rigorozni moralist, »Slovenski Na roti« pa zavija hinavsko oči kakor tisti lažialojzij iz Cankarjeve povesti. Vsa čast bitoljskim in makedonskim pra-voslavcem, muslimanom in Arnavtom, da je tako malo nezakonske dece med njimi, ampak morale v obče se nam k njim ni treba hoditi učit, ker vsi, ki te kraje poznajo, soglašajo v tem, da divjajo baš tam naravnost perverzne pregrehe, ki kažejo na očitno degeneracijo še iz turških časov. V Bitolj naj se gresta učit morale »Slovenski Narod« in »Jutro«. — Zahvala. Za vse dokaze udanosti iu ljubezni povodom moje sedemdesetletnice, za krasen kelih in druge lepe darove se vsem svojim dobrim župljanom najtopleje zahvaljujem. Posebna zahvala pa oniin, ki so kakorkoli pripomogli, da so je slavnost, s katero ste me počastili, tako veličastno vršila. Bog povrni! — Janez Brencc, duh. svot. in župnik v Preski. — Železnice bo še ne podrazo. Prometno ministrstvo je radi težkoč, ki so nastale, sklenilo, da se odgodi uvedba nove Železniške tarife zu blagovni in potniški promet, ki bi imela stoptti v veljavo od 1. januarja 1922, da do tedaj ostane stara tarifa in da »e izpremembu izvrši pozneje. — Ko pišete o Božiču svojim znancem iu prijateljem, so spomnilo Primorcev in Korošcev in kupite božično razglednico Slovenske Straže. S tem pokažete vsaj nekoliko zanininnja za žalostno usodo svojih bratov. Nadrobno su razprodajajo v prodajalni KTD (Ničman) in v trafiki gospe Modio v Kopitarjevi ulici. — Prošnje za dopotovanje inozemskih rtr-lavcov je vlagali interesentom pri posanic"ii?li podružnicah Državne posredovalnice za delo, ki se uahujajo v Ljubljaui, Mariboru, Ptuju, Murski Soboti in Celju (se otvori v kratkem), to jih pa vodijo potem dalje. V prošnjah, ki morajo biti zadostno kolkovane, je točno navesti ime in na-slov vsake delavne moči, ki jo kdo želi dobiti U inozemstva. — Vodstvo strokovne nad. šole v St. Vida pri Ljubljani vljudno vabi k razstavi ia preda« vanju, katero priredi umetniško društvo »Probu« da< iz Ljubljane in ki bo jutri due 18. t. m. y šolski risa Ulici v št. Vidu. Razstava traja od 8. do 18., predavanje pa bo ob 15. Predaval bo g, prof. Volavšek o zgodovini ljudske umetnosti in g. prof. dr. Rožič o gospodarskem pomenu tL,ibretto peroaalo«) in veljajo od tega dn»-va dalje edinole sledeča izkazila: 1. Za stalne invalide »Invalidsko uvoronjec ali »Invalidsko i*« pričevalo«, 2. za oue, ki jim je bila invalidnost pri« znana le začasno, »Privremena objava« ali »Začasna objava , 3. xa one, ki so se priglasili k pregledu, a jim ni bilo priznano obeležje vojuega oziroma vojaškega inveiida, »Rešenje«. Te tri vrste dokumentov so izdajale ua tiskanih obrazcih (K pole) edino pregledne komi3ije pri komandah vojnih okrugov. 1 Za invalide prejšnje srbske vojske in dobrovoljoe-invalide jc poleg navedenih dokumentov veljavno tudi šo :>Rešenje prvostepenega suda v Belgradu«. Opozarjamo vse urade, javne in dobrodelno korporacije na to, da ni več smatrati in« validom onih oreb, ki bi se izkazale z drugimi dokumenti od katerekoli oblasti. — Zahtevo uradnikov zagrebškemu čekovnv ga urada. Nameščenci čekovnega urada v Zagrebu so poslali na ministrstvo pošte iu brzojava memorandum, v katen m zahtevajo povišanje plač, izplačilo 13. mesečne plače iu 5 odstot, tautijem od čistega dobička te.ja zavoda. — Iz snibarikoga sveta. »Zagrebački dnevnika, dosedaj ueodvisno glasilo, javlja, da je prešel v roko un\iii lasluikov. Kdo so ti lastniki, list ue pove. — Novomeška »Sedanjost« prične z novim letom izhajati v povečani obliki. — Originalna deputacija. Pri komisarju mest« rajevskih ulic že cel mesec niso pomedli in očistili. Nabralo so je toliko nesnage, da se potrebuje za prevoz praznega voza dva para težkih konj. — Zaprl« šole v Sarajevu. Radi mnogih slučajev škrlatinke so v Sarajevu prenehali s pouče-\ anjem na vseh srednjih in trgovskih šolah. — Na belgrajskem vseučilišču je v zimskem semestru vpisanih skupaj 7225 slušateljev in sicer na juridični 3492, ua filozofski 1915, na bogoslovni 143, medicinski 327, poljedelski 183 in ua tehuični fakulteti 1128 slušateljev. — Viharno >remo v Dalmaciji. Zadnje dni jo razsajal po Dalmaciji silen orkau s hitrostjo 100 km na uro. \ es promet po morju in po tamkajšnjih lokalnih železnicah je bil radi tega ustav. Ijen. Orkan je povzročil mnogo ško le. — Vojno skladišče in vojašnica v Ohridu sta pred par dnevi popolnoma pogoreli. Sumi se, da jo bil ogenj podtaknjeu. škoda se ceni na več milijonov dinarjev. — 10.000 kron vredne gusli ukradene. Danici Dolenčevi iz Staro Loke so bile v sokolski dvorani na štenmrjih ukradene gosli vredne 10.000 krou.. Gosli so bile shranjene ~ v črni škatlji, pokriti s svilnatim ornim prlom. Kdo je gosli ukradel, se ne ve. -- Vlom na Vrhniki. Skozi okno jo bilo vlomljeno pri Jakobu Petavr.u na Vrhniki. Vlomilec ja odnesel blaga v vrednosti 2570 kron. — Napad. Dne 11. decembra je napadel Frauc Žitnik na občinski cesti, katera vodi v Bizovik, 20ielnega Frauceta Lcbiia iz Bizovika, gu oklofuial in zbil klobuk z glave. Ko je Lebeu pobiral klobuk, ga je pa Žitnik rauil še z nožem v glavo in hrbet. — Nove slike ima razslavljene foto Atelje »Helios« V. Bešter, Aleksandrova cesta 5. 4590 Povodom razprave o uradniških nagradah za izterjanje davkov je podal finančni minister Kumanudi poročilo, glasom katerega je Slovenija relativno mnogo manj odstotkov predpisanega davka izterjala kakor pa drugo pokrajine. To poročilo se je zdelo kot precejšno nasprotje z zatrdilom slovenskih zastopuikov, da se vsi davki v Sloveniji izterjavajo, vsled česar ni treba govoriti o posebni nagradi uradnikom. To navidezno nasprotje popolnoma odpade, če se pojasni način, kako se davki predpisujejo. To pojasnilo nam poda v najdrastičnejši obliki poročilo finančnega ministra. Finančni minister je nam« reč navedel podatke, koliko davka se je v posaroez« nih oblasteh predpisalo. Glasom poročila finan« fnega ministra v zakonodajnem odboru dne 23. novembra je imela predpisanih davkov za čas 1. ja« nuarja 1919 do 10. oktobra 1921 Srbija in Črna-gorn 149 milijonov dinarjev, Slovenija sama pa 145 i lilijonov dinarjev, Bosna in Hercegovina 134 milijonov, Hrvatska iu Slavonija 107 milijonov in Dalmacije, vnegu skupaj 9 milijonov. Davka je pla« čalu Srbija 101 odstotke, tedaj več kot je bilo predpisanega, Slovenija pa le 66 odstotkov predpisa. Zadnjo številko je sicer popravil delegat ministr« stva financ g. dr. Savnik, češ da jo odstotek vpla« til dokaj večji, k( r /.nr.ša nad 80 odstotkov, vendar to celega poii./.aia ne lo prav nič ne spremeni, temveč dokazuje, kako »vestno«: pritiska davčni vijak v Sloveniji. Gorenji podatki finančnega ministra jasno go-voro. Glede Vojvodine ni mogel dali pojasnila, ker vlada nima podatkov o predpisanem davku. Tudi ta pripomba finančnega ministra nam je pri presoji delovanja davčnega vijaka dobrodošla. Iz navedenih številk jc vsakemu »o tako površno poučenemu lahko dobili sledeče sklepe: 1. Davki niso pravično razdeljeni, ker so 6e predpisala ekonomsko najrevnejši pokrajini Sloveniji relativno neprimerno večin bremena, kakor bogatejšim im pokrajinam. Slovenija lmn predpivano a davlci skoro toliko kot Štirikrat tako velika Sr.iija s Črnogoro in malo manj kot šo en-krat tolika nnatska s Slavonijo. Pomislimo daljo, da jo vlado pomagala prej zatrti industriji v Srbiji, da si je poljedelstvo po vojski opomoglo ker se že vrbi velik izvozni promet domačih pridelkov. V primeri s Slovenijo hi morala Srbija, tudi če računamo, da še niso vse posledice porušenja po vojski popravljene, z ozirom ua njeno sedanjo ekonomsko moč imeti vsaj še enkrat toliko davkov predpisanih, kakor |e bilo predpisanih Sloveniji. Poglejmo nadalje Hrvatsko s Slavonijo. Hrvatska, ki ima bogato žitnico Slovenijo in Srem, Hrvatska, kjer i« je zadnjo dve leti dviguila industrija, neprimerno višje kot v Sloveniji, Hrvatska, ki izvaža stoti-ijie svinj in milijonske vrednote v goveji živini, Irvatsku. ki z.iasti v izvozu lesa donncira v naši iržavj — ta Hrvatska Je imela predpisanih duv-kt Slovenija. Vojvodina, pokrajina, ki ni v stanu ti, da pokrije v prebrani primanjkljaje Slovenije i i vseh drugih pasivnih pokrajin, temveč more od-o t i tisoče in tisoče hrane v inozemstvo, ta Vojvo-•••ma je vodi manj znana kot Dalmacija in Črnagora ter finančni minister ne more prinesti podatkom o njeni davčni moči Zakaj? Zato. ker tam dvCni vijak, ki se je vlegel v Sloveniji že v kosti ia meso, še ue posluje in ue obremenjuje sto in fto milijonov, ki prihajajo v deželo. Poročilo finančnega ministra nadalje doka-zfitf-, da j', finančna uprava pobirala drugod toliko, kolikor f-o obdavčenci mogli dati, dočim pri nas največji pritiski, kazni iu rubežni niso mogli izter-- }.iH. kar je davkar zahteval. Če preje ne, sedaj «n.»ro naša dnvčna uprava uvidet', ali so oiravičeni protestni shodi, ki so se vršili v več slovenskih vnpstih, in uvideti, zakaj so so vprizorilo demonstracije pred njenimi uradi, ko »o bili davčni predpisi izposlanL Ni nam mogoče navesti posameznih goro-r-sstnih zahtev finančne uprave. Predpisi se izvr-:ji']o na podlagi zaupniških cenitev brez dokaza o prejemkih, ki se obdavčijo lako je možno, da se f ija od posameznikov več kot premorejo, da so josamc.na podjetja radi davčnih obremenitev v r ?varnosti gospodarskega propada. Posameznikom n ocenjuje njihovo službeno stanje a ue njihovi rf-ihodki. Davčni vijak gleda na plačilne liste re-r avracijskih natakarjev in sodi po njih letno za-phižke. Že bo nevarno hoditi v ceh obleki in ne-riirpanih čevljih. Kmetu se ceni, kaj bi njegovo polje veljalo kot stavbene parcele in koliko pridelkov bi iahko zrastlo, če bi bile gmajne, ze-lenjadni vrtovi. Pančnega uradnika se za-r-snjujo z l>anko, delavca s tovarno itd. Tako gre f vi nas. Trpi delavec, trpi privatni nastavljenec, i pi kmet, trpi obrtnik; -,>ovsod se vidi blagostanje, povsod milijoni, četudi resuo vzeto blagostanja iu bv^jasiva pri aas ni. Te vrsiice smo napisali z namenom, da opozorimo finančno oblast, naj preneha z začetim kur-eom, ker gre predaleč in škoduje uarodaemu gospodarstvu. Priznavamo potrebo davkov, priznavamo, da morajo biti višji kot so zadostovali prod leti, a pritiskati do nemcžaoali plačil vendar ne gre in ne sme iti. Zamotujemo zlasti sistem davčnih zaupnikov, kjer lo prerada prevladuje /.avist iu škodoželjnost. Ako se nn:a finančna uprava no 0 trene ua drugo stran, bode res naša siroma š n o s t morala nositi malomarnost bogatih oblastnij. Opozarjamo pa zlasti cenilno komisijo, naj se ne da vodili od pretiranih sumničenj n informacij, kakor jih ima lahko finančna uprava od svojih zaupnikov, temveč naj presoja dejanski |>oložaj vestno ter ima pred očmi očitke, ki zveno iz poročila finančnega ministra v zakonodajnem odboru. Upošteva naj, da more pretirauost v davčnih predpisih ne le oslabiti gospodarsko moč našega naroda, temveč naravnost podreti ves gospo- " darski napredek. BORZA. Zagreb. 16. decembra. (Izv.) Devize: Pešta 89.50-40, Berlin 130-137, Italija 11.97—12, London 1090, Newyork 260, Pariz 20.90—21.20. Praga 820—323, Dunaj 4.03—4.15, Curih 52. — Valute: nemške marke 142—115, lire 11.95—12, dolarji 260, nem. avstr, krone 4—4.50, leji 210, t lire &S0 do 985, rubli 25—26. Curih, 16. decembra. (Izv.) Devize: Pešta 0.70, Berlin 2.52, Italija 23.50, London 21.47, Nevv-york 516, Pariz 40.40, Praga 6.10, Dunaj 0.19, Zagreb 1.90, Varšava 0.16, Holandija 187, Bruselj 38.75, Madrid 78.50. — Valute: nem. avstr. krone 0.10. g Umetno ribogojstvo. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo, uamerava prirediti v ribjem vališču na Bledu dva tridnevna tečaja o umetnem ribogojs vu in sicer bi prvi t e -čaj, ki bi 6e imel vršiti okrog novega leta, podajal navodila za pridobitev tn valitev ribjih iker, a drugi tečaj spor.i adi bi obravnaval odgojevauje in n a s a j a n j e ribjega zaroda. Tečaj bo vodii rio. kouzuieut profesor lv. Franke. Prijave je poslati z ozirom ua omejeno število udeleieacev čimpreje, najkasneje pa do 24. t. m. na Pokrajiusko upravo, oddelek za kmetijstvo. Potrebnim, manj premožnim interesentom bo imenovani od lelek Pokrajinske uprave podeljeval podpore po največ 300 K za vsak tečaj. Prošnje za podporo s potrebnimi prilogami je istotako vložiti do zgora' označenega dno pri oddelku za kmetijstvo. Katere dneve se bodo vršili tečaji, se pravočasno objavi polom dnevuega časopisja. j$ Povišanje monopolne takse na cigarctni papir. Podpisana trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opoz.ria vse interesente na odlok upravnega odbora samosto.ne mouopol-ske uprave z dne 26. novembra t. 1., Hov. Albr. 216, ki je bil odobren od g. finančnega ministra s Pov. Mbr. 873 z dne 30. novembra t. 1., s katerim je povišana monopolska taksa na cigaretni papir na sledeče zneske: 1. Na cigaretni papir v risih, na katerega se je doslej plačevala taksa 1600 dinarjev v zlatu, to je 3200 dinarjev v srebru od 100 kg, se plačuje ods.ei 3200 dinarjev v zlatu, t j. t>400 dinarjev v sreoru od 100 kg bruto teže. — 2. Na cigaretni papir v knjižicah in stročnicah, na katerega se je doslej plačevala taksa 1600 dinarjev v zlatu, t. j. 3200 dinarjev v srebru, se plačuje odslej 2750 dinarjev v zlatu, t. j. 5500 linarjev v srebru za 100 kg bruto teže v ;katljah. j^ Prodafne cene za cigaretni papir. Trgovca in obrtniška zbornica v Ljubljani opo-arja vse interesente na odlok upravnega od-ora samosto'ne monopolske uprave z dne novembra t. 1., Mbr. 20.394, ki je bil odobren od g. finančnega ministra z br. 873 z dne *0. novembra t. 1., s katerim se objavlja, da so bo prodajalo odslej cigaretni papir po sle- , 1 coih cenah: 1. Žob ena knjižica 1 dinar. — 1 2 Cigaretni papir I. vrste ena knjižica 70 li- j st ev 0-60 dinarja. — 3. Cigaretni papir II. v. I ena knjižica 70 lističev 0-50 dinarja. — 4. Cigaretni papir II. vrste ena knjižica 50 lističev 0-40 dinarja; 5. Cigaretni papir III. vrste ena kn ižica 70 lističev 0-40 dinarja. — 6. Cigaretni papir III. vrste ena knjižica 50 lističev 0-30 dinarja. g Povišanje kupitala v nemški trgovski mornarici Severoneinški Lloyd je izza počet ka t, L zvišal svoj kapital za 125 milijonov mark, Hamburg Amerika-Linie z« 100 milijonov mark, Kos-inos za 4ti milijonov mark, llnmburg-.lužno-Amo-riška Družba za 20 milijonov mark in tri druge manjše družbo za 60 milijonov mark. Od 1. 1913 do konca oktobra 1921 se je kapital parobrodnih in ladjedelsklh družb v Nemčiji zvišal za 909 milijonov mark, od katerega jo ena tretjina odpadla mi nov« podjetja Do lota 1913 j« skupni kapital teh podjetij zmišal 016 milijonov mark, tako da i se je zdaj zvečal skupno za 15.250 milijonov mark. Pfivfffi lj Političen shod jo priredilo sinoči vodstvo politične organizacije SLS v Ljubljani za kolizej-ski okraj. Na shodu je poročal glavui tajnik SLS g. prof. dr. Kulovec o političnem položaju. Za njim je govoril načelnik SLS za Ljubljano obč. svetnik Kremžar o občinskih zadevah s posebnim ozirom na sredstva za pobijanje draginje. Toplo se je zavzel za to, da se poviša podpora mestnim revežem, katerih jo 2000 v Ljubljani od 14 kron mesečno vsaj na 400 kron. Po poročilih so Je razvila daljša razprava in se je aa predlog tajnika okrajno politične orguizacije Krča izrek.a zaupnica poslancem SLS, posebno njenemu načelniku posl. dr. Korošcu in ljubljanskemu poslancu dr. Gosarju ter klubu občinskega sveta SLS. lj Hrvatsko pevsko društvo »Kolo« dospe iz Zagreba v Ljubljano v nedeljo žc dopoldne ob 11.57, ker se je vozni red vlakov 15. t. m. spremenil. Vabimo ljubljansko občinstvo, da se v velikem številu udeleži sprejema milili gostov, hrvatskih pevcev in pevk in da jih pride pozdravit na kolodvor ob pol 12. predpoldne. lj Godba Zvcase jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani se bo udeležila sprejema hrvatskega društva :Koio;. Ob 11. uri dopoldne pride mi Kongresni trg pred Univerzo, odtod se poda v sprevodu ljubljanskih pevskih društev na git 'i kolodvor k sprejemu. Po pozdravu spremi godua hrvatsko društvo rKolc do hotela Union. lj Vsa ljubljanska pevska društva, ki so doslej pristopila k Zvezi slovenskih pevskih zborov, to je pevski zbori: Glasbene Matice, Slavca. LJubljane, Ljubljanskega Zvona, Zveze jugoslov. železničarjev, društva iirakovo - Trnovo, društva Slavija — Vič-Glince in zbor Rokodelskih pomočnikov — ..e po sklepu Zveziuega odbora vljudno vabijo, da se udeležijo sprejema hrvatskega društva »Kolo« na glavnem kolodvoru. V to svrho naj se vsa pevska društva v nedeljo 18. dec. zberu točno ob 11. dopoldne na Kongresnem trgu pred Univerzo (ne kakor je bilo pri odborovi seji naznanjeno). Odtod odkorakajo društva v sprevodu, ua č"lu z godbo jugoslov. železuič;irjev na glavui kolodvor. Prihod vlaka po novem voznem redu je ob 11.57 predpoldne. lj Koncert »Kola« se v nedeljo prične že ob po! 8. uri zvečer in ne šele ob 8. uri, ker se društvo po koncertu že ob 11. uri z nočnim vlakom vrne v Zagreb nazaj. Slovenci, udeležite se v velikem številu znamenitega koncerta »Kola« v Ljubljani. lj Šišenske Orlice prirede dne 18. dccembra 1921 v dvorani Rokodelskega doma ob 4. pop. igro »Dve materi*. K mnogobrojni udeležbi vabi vso sestre, brate in prijatelje odbor. (k) lj šentjakobska prosveta. V nedeljo, 18. dec. ob 6. uri zvečer bo zanimivo skioptično predavanje. Predaval bo g. kanonik Ivan Sušnik. lj Šcntpctersko prosvetno društvo ima v ponedeljek, dne 19. decembra ob pol 8. zvečer svoj redni občni zbor s kratkim predavanjem iu običajnim dnevuim redom. P. n. člane in č.anice vabimo, da so občnega zbora polnoštevilno udeleže. lj Samovoljno razpolaganje s stanovanji. Mestni stanovanjski urad nas naproša, da prinesemo sledeče: Ker se je dojodilo par primerov, da so stranke samovoljno razpolagale s praznimi slanovauji, opozarja mestni magistrat kot stanovanjsko oblastvo I. stopnje vse hišne posestnike, da je samovoljno oddajanje stanovanj prepovedano in da z njimi razpolaga izključno le mestui stanovanjski urad, kateremu morajo hišni posestniki Izpraznjena stanovanja tekom treh dni [x> izpraznitvi javil L Mestni magistrat bo strogo izvajal člen 30. stanovanjske naredbe, glasom katerega se vsako samolastno oddajanje stanovanj kaznuje 7. denarno globo do 50.000 kron oziroma v slučaju neizterljivosti z zaporom do 6 mesecev. lj Beračenje v Ljubljani se je v zadnjem času zelo razpaslo in postalo prava nadlega za prebivalstvo. Da se temu odpomore, je finančni odsek občinskega sveta sklenil, da »e prepove vsem tujim beračem vstop v mesto. Mestne ubožce pa bo podpiral magistrat. Ker pa so s tem združeni veliki stroški, se je magistrat obrnil do vseh imovitejših krogov, da se s primerno vsoto odkupijo. Razposlal je tozadevne pole, pozive, katerim so priložene izjavo, katere naj se lastnoročno podpisane vrnejo do 24. decembra. Prepričani smo, da se bodo premožnejši ljudje v največji meri odzvali. lj O. Frelih še demokrat. G. občin'-'-! svetnik u; računski nadsvetnik v pok. Frelih nam sporoča, da ni vstopil v radikalno stranko in da shod hišnih posestnikov v Mariboru 14. t. m ni imel radikal-sko-strankarskega namena, ker tudi g. dr. Stoja-novlč, ki je govoril na tem shodu, ni član radikalne stranke. lj Čevljarska eksportna zadruga v Ljubljani vabi svoje člane na prvi ustanovni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 18. t. m., ob 9. uri dopoldne v gostilni pri Mraku, Rim ka cesta. Dnevni rod: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Čtta-nje in odobrenje pravil. 1. Sprejem novih članov. 1. Volitev odbora ter nadzorstva. 5. Slučajnosti, (k) tj Nezgodo iu nesreče. V Ttuniesovi tvorni« jc padla delavcu Ivanu Kosmaču železna plošča na palec desne noge. Poškodba jo težka — Na Savi je podrl z motornim kolesom g. J. Rotar 871etuo Ma-riio Buden ua tla. Težko ;*rskodovano Buda novo so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. - TtUetm Fr. Omau je bil povožen, kej so so mplašili konji. Poškodbe niso nevarne. lj Tudi fijaknr jo včasih ogoljufan. Redko se zgodi, da bi kdo fijakarja opeharil, toda zgodilo se je to dni le. da sta mesar- Mirko K. iu pleskar Jože M. najela fijakarja, se Miobeli peljala v Škofljico in v Ljubljano nazaj Ko jima je 'ijakar reke': : Fanta, plačajta mi zdaj vozniuo 300 kron/, sta pa pobegnila iu mu še šipo va7.bila. Da sla bila fante pu ej vinjena, jo pa takorekoč samoobsebi um-ljivo. !!!E5ISEfSIE!ISEli"lE!l!=SI!E!!IE ur m m Jugoslov. Kmetske zveze za 1.1922. je izšel. Dobi sc v tajništvu Jugoslovanske Kmetske zveze (Jugoslov. tiskarna, II. nadstr.), v Jugoslov. bukvami in v trgovini K. T. D. (prej Ničman). Cena 18 K. m HSOSB n) -I1 rti £mEUIE!IIE!iiElilE3IIEIfi! Cerkveni vestnik. c I-aži v šolskih knjigah. Apostolski vikarlj na švedskem, msgr. Bilter, je vložil pri najvišji šolski oblasti oster protest proti drznemu obrekovanju in lažem v zgodovinskih knjigah, ki jih rabijo ua švedskih šolah. Bitter navaja nekaj ,a-kih lažuivih stavkov: ^Katoličani molijo mater božjo in svetnike'.'.; -.'Odpuščajo se grehi za dinar«; >jezuitje pokvarjajo moralo z nenravnim nače-loinf, >namen posvečuje sredstva« itd. Četudi so bile te abotnosti že tisočkrat ovržene, vendar jih novedneži in drzneži se vedno ponavljajo in spravljajo celo v šolske knjige. Msgr. Bitter protestira v imenu katoličanov ter v imenu resnice in pravice proti taki javni in oficielni agitaciji ter zahteva, da nepristranska komisija vse šolske knjige preišče in grde laži odstrani. Narodno plecHščo. Drama. Sobota, 17. dec.: Slavnostna predsta/a v proslavo rojstnega dne Nj. VeL kralja Aleksandra. »Juga-na«, vila najmlajša; »Komedija zmešnjava. Izv. Nedelja, 18. dec.: »Pampeliška«, popoidne ob treh l^vca. Nedelja, 18. dec.: »Pohujšanje v dolini šentflorjan- janski«, zvečer ob 8. uri. Izv. Ponedeljek, 19. dec.: »Roza Berndovac. E. Torek, 20. dec.: Zaprlo. Sreda, 21. dec.: v Roza Berndovac. A. Čeirtek, 22. dec.: »Revizor«. Izv. Petek, 23. dec.: Zaprto Sobota, 24. dec.: Zaprlo. Nedel a, 25. dec.: »Komedija zmešnjav«:, p-poldne ob 3. uri. Izv. Nedelja, 2j. dec.: »Peterčkove poslednje sanje,-, zvečer ob 8. uri. Izv. Ponedeljek, 26. dec,- »Peterčkove poslednje sanje«, ob 3. uri pop. Izv. Ponedeljek, 26. dec.: »Revizor«. Izv. Torek, 27. dec : Zaprto. Opera. Sobota, 17. dec.: Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj Vel kralja Aleksandra: »Prodana uevcsiai,. izv. Nedelja, 18. dec.: »VVerlhert. Izv. Ponedeljek, 19. dec.: Zaprto. Tcrek, 20. dec.: »Boris Godunov«. B. Sreda, 21. dec.: »Bol'črne«. D. Četrtek, 22. dec.: »Carmen«. C. Petek, 23. dec.: Zaprto. Sobota, 24. dec.: Zaprto. Nedelja, 25. dec.: »VNerlher«. Izv. Ponedeljek, '.G. dec.: »Prodana nevesta-;. Izv. Torek, 27. dec.: Zaprto. pr Dr. Fv. Grivec, Pravovernost sv. Cirila in Metoda. Ljubljana 1921. Str. 43 Cena 4 Din. — Ta razorava. ponatisni ena iz »Bogoslovnega Vestnika« 1921, ie izšla kot 1 snopič razprav »Bogoslovne Akademiie«. Razprava je žc v BV zbudila pozornost doma in na tujem. Francoski učeniak M. d' H e r b i g p v . piše da ie razprava iako melodična. temeli'ta. zanimiva in ca podaja nove rezultate (Revue ADolorfetiaue 19211. Slavist dr. J. Vais (Praga) piše, da ie razprava rešila mnotfo težkih vprašani IČasoDis kat. duh. 1921 ) "Zbornik«, glasilo primorske slovenske duhovščine smatra razpravo za veleoomcmbno in trdi. da bo vse zanimala ter zlasti duhovščini v zasedenem ozemlju mnogo koristila. »Vrhbosna« 11921) niše. da bi se vsak katoliški izobraženec moral seznaniti z rezultati te aktualne razprave. Razorava ie važna za zgodovinarje, slaviste in teologe. pr Člka Jova Zmaj: Pisani oblaki. Poslovenil Al. Gradnik, Ljubljana 1922. Založila Tiskovna zadruga. Cena vezani knjigi 7 Din., po pošti 40 p vač. pr Emil Adnmic: Nočne pesmi; samospevi za nizki glas s klavirjem. Založila iu izdala Jugoslovanka knjigarna v Ljubljani 1921. — O teh pesmih je kritika že marsikaj ugotovila: najprej to, da je Adamič s to zbirko stopil na odločno nova pota: pred vsem fšče harmonične poglobitve, sočnih, žarkih, gorkih barv; dalja zelo srečno poizkuša zadeti občutje, kakor ga ustvarja besedilo, ter ga na svoj iskren ln goiak načlu izraziti: v tej smeri očitno jirvačita »Avo Mariai z neprestanim ljubkim zvonjenjem v mali tcrci, za kar je bilo treba dokaj buajdljivosti, da se cela drobna stvur-ca ni iztnaličiln v ueokusuo vsakdanjost — Iu pesem »Novoj Je pa svetla noč«, ki ji bodo spretni pevci vedno hvaležni zn glasno priznavanje. Ali pomeni ta nova Adamičeva smer zači tek bogatejše žetve za našo skromno pevsko literaturo? K. pr »Vrtec* in »Angelček« št. 11. 12 Izšla je i zadnja števil1,-a naših lepih mladinskih listov, lepo opremljena in z zanimivo vsebino. Oba lista uaj-tcpleje priperečamo. »Vrtec« z »Angelčkom« bo tudi v letu 1922. stal 26 K. »Angelček« sam 10 K. Dobi se šo ves letnik »Vrtca<.- in »Angelčka« 1921 (26 K); »Angelček« 1. 1920. (6 K), 1. 1919. (4 K). Upravništvo: Ljubljana, Sv Petra ces(a 80. pr Tristoletnica Mollcrjovcga rojstva. Francozi so žo letos pripravljajo na proslavo 300 lotnice rojstva Moliera, ki jioteče drugo leto. Prosvetni minister je zahteval 200.000 frank. Uredila, da se more ta proslava čim dostojneje vršiti. pr Novo gledališče v Gradru. V Gradcu nameravajo osnovali novo veliko gledališče. Ravnatelj d^a-me bo Karol Schfmherz, epere ps Egon Pollak, dosedanji ravnatelj hamburške opere. IFfjffTiff^Vf V- Inferiornnst liberalnega učiteljstva. V predzadnji številki »Učile j. Tovariša' je rešil neki učitelj problem jugoslovanščine. Z vso resnostjo pripoveduje, da pusti svojim učencem, da mešajo v slovenskih nalogah izraze iz vseh treh narečij ter jim teh napak sploh več no' popravi a. Ta liberalni pe tagog in učenjak je kar z enim udarcem ubil tri muhe: vsaka šola bo imela svoj poseben jugoslovanski jezik, učitelji ne bo treba več popravljati napak, ker ho lahko vsako napako označil za jugoslovanščino, šolskim nadzornikom ♦ pa tudi ne ho treba prep'edovali zvezkov pri takem babilonu, ker bo tudi sigurno gospo I Pribi-čevif za največjo svobodo v tem oziru. Ali je potem čudno, da absolvenli ljudskih in meščanskih šol danes sploh nobenega jezika ne zna o? Podobno ji i.aštvo ie učinll neki učitelj v uvodniku »Slov. Naroda« z dne 14. t. m. Kakor kitajski bok-ser si je zavihal rokave ter pričel borbo z namišljenimi strahovi, ki jih vi li v poučevanju nemščine na naših rolah. Toliko praznih fraz in priučenega nacionalnega šovinizma že dolgo nismo čitali v našem časopisu • -Voz očividno ne zna nobenega jezika eineljito ter še živi v polpretekli avstrijski mentaliteti. Ali ni za vsakega razumnika jasno, da vsak Slovenec razume Srba in obratno in da hočejo le laka ske duše napravili nasprotje med plemeni, ker vedno povdarjajo razliko jezikov? Naj se vendar že oglasijo naši veliki trgovci, naše tovarne, vsi naši pridobitni krogi ter povedo, koliko uslužbencev potrebujejo z znanjem ruščine, ki jo hočejo uvesti ti pol izobraženci in kolfko rabijo takih, ki znajo nemščino in itali anščino. Naj povedo naši visoKošolci, naši znans veniki. če jim zadostuje slovenščina ali srbohrvaščina, da ne bo. do več nevedni ljudje razpravljali o jezikovnem vprašanju v šoli. Na šolsko upravo pa apeliramo, da že vendar toliko poglobi izobrazbo ljudsko-šol-skega učiteljstva, da ne ho v Javnosti in v šoli delalo sramote svojemu stanu! To mentaliteto je treba najprej odpraviti in ome ena krifavost bo sama ob sebi izg.nila iz javnosti. brhvs*?f vsstnik. Orel Krakoro - Trnovo. Danes ob pol 8. uri zvečer fantovski sestanek, obvezen za vse člane. Turistka m s^ort. Planinska razstava v Zagrebu. Začetkom meseca januarja 1922 priredi Hrvatsko Planin-sko Društvo — slično kot jih je prreia:o do-slei slovensko Planinsko Društvo — planinsko razstavo, ki se pa ne bo omejevala samo na planinske slike slikarjev in amaterfotografov, temveč se namerava razstaviti 6ploh ves materijal, kar utegne zanimati turiste in alpiniste, predvsem tudi predmete olan;nske opreme in oprave in drugih potrebščin. — Vse gg. s! karje in amaterfntografe naprošamo, da zbero svoj materijal in ga odda o v rdaninski sobi S P. D v LiuHiani, Kralja Petra trg 2 (prostori načelnika S. P. D. dr. Fr. To;ivn«ka) naipozneie do 27. deeeml-ra t. 1. — Po slike pride iz Zagreba poseben kurir, zaupnik H. P- O. in samonosebj umevno prevzame odbor H. P. D. jamstvo za vse predmete — Trgovci in drugi obrtniki ki bi se radi udeležili razstave, dot e pojasnila v društveni pisarni Slovenskega Planinskega Društva »Šport«, 48. številka, je izšel. List prinaša krasne s ike naših pokrajin v zimi, oso-bito zimskosportne terene ter bogato vsehino. »Šport« izhaja v zimski sezoni vsakega 1 in 15. v mesecu, cena številki je 5 Din. — Priporočamo ga vsem nailooleje. — Pri tej številki sc ie pripetila v tiskarni zamenjava kli-še ev, tako da predstavlja prva slika umsko-športni teren v Blokah na Notranjskem in ne Podutik, kakor je podpis pod sliko Jugoslovanski kolesarski podsavez Ljubljana ima svoj redni občni zbor v nedeiio, dne 8 januarja, v hotelu Balkan v Celju dopoldne ob 9. uri. Pristop imajo vsi klubi, ki goie kolesarski in motociklistični šport, glasovalno pravico pa vsak včlanjeni klub en glas. Dnevni red to običajen. ik) K'ub kolerar ev tn motoclklistov Ilirija v Ljubljani ima svoj redni občni dne 6. januarja, na praznik Sv treh kraljev, dopoldne ob pol 9. uri v restavraciji Narodnega doma v Ljubljani. Vsi člani so vabljeni, da se zanes jivo udeleže občnega zbora. Običajen dnevni red. ____________________________ Ik) _ Zelo prijetno deluje pri drgnenju hrbta, rok, nog in cele.ga telesa, kol kosmeliku za negovanje kože zob in ust, lekarn. Feller-ja prijetno diSetl »Elsafluid«. Je mnogo močnejši in boljši kol Franc, žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvojn. stekl. ali 1 špecij. stekl. z ovitkom in pošln. pošlje /a 4H K: Eugcn V. Kellcr, Stubica donja, Elsatrg 131, Ur> neporušrte kavčukove pete W čevlje. Sfev. 286. SLOVENEC, cTrT« r?- ai^mKra 1921. Srfiii S, Poiiai ce-t. rac. Si M 323 Telefon Stev. 54. Marijin irgi žSev. S. r. z. z o. z. v LJUBLJANI. Sprejema hranilne vloge In vlo^e na tekočI račun ter Jih obrestuje po Hranilne vlotje se Izpluujejo brez odpovedi — Hranilne vloge k odpovednim rokom se obresimejo po doqovoru. Denarni promet v lanskem letui 128,000.000 kron. Trgovski krsditi pod najugodnejšimi poboji. Brzot. naslov: Jugoslovanski Uredit L ubijana. Wo!foua ulica SLI. i kreditni zave Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI. Čistih brez odbitVi. lzvenljubljauskl vlagatelji dobe postne položnice. Iidaja Ssks. nakaznici In akrsdltive na via lu- In inajamsia mest«. - Osje posojila n« vknjižbo, poruAUo, vrednostna papirja in na blajo, ležeče v Javnih ikladlstih. Jamstvena glavrca 2 in pol milijona kron. Zavod ie neposredno pori državnim nadzorstvom. ženitna ponudba. Gospodična srednjih let a premoženjem Išče znanja v svrho le-nltve s premožnim starejšim gospodom. Le resue ponudbe ua upravništvo »Slovenca- pod šilro: »SRKCA« 458(5. Pridna in poštena dekle, vajena vsega kmetskega dela in ludi pri živini, so sprejme blizu Ljubljane. Plača mesečno 550 K. Kje, pove upravništvo »slovenca« pod štev. 4577. se pri- K otrokom za varuhinjo sprejmem priletno žensko. Biti mora poštena in imeli ljubezen do otrok. Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo »SLOVENCA* pod št. -15-87. Samostojna kuharica poroča ta razne priložnosti kot provizo-rifcna pomoč. — Naslov pove "upravništvo »Slovenca; pod: »Provizoričmu 436'J. ki vodi glavno blagajno veletrgovine, in vajena vseh pisarniških del, leli premotiti službo. Nastop 15. januarju 1922. — Ponudbe pod: »Hitrosti 4581 na upravništvo »Slovenca*. Sprejme se tajnik, tudi knjigovodstva. Ponudbe (ramo Zagrac r VišnjigorL kateri je zmožen na elek-45'Jl Trgovski nastavljene« železninar in 1 vajenec lahko takoj vstopila pri tvrdki ERJAVEC & TUR K, trgovina z železnino, Ljubljana. Uradnik zmožen dvostavnega knjigovodstva, kakor tudi sestave bilanc, želi službo v popoldanskih urah (od 3. najnovejši modi 'opravila so sprejemajo v Ljubljani vsa-io sredo pri tvrdki KOVAtEVIC fc i'It S A N, Prešernova ulicu št 5. nn dvo-išču, desno, kjer se ob sredah tudi dolie Kipratljcni predmeti. 8707 1% aroiarte »SSovanca* Pozor, kolesarji! Pošljite rabljena dvokolesa v popolno prenovo, emajliranje z ognjem in poiiikljauie. Na željo se kolesa ludi shranijo Čez zimo. FOnfin,! Ljubljana. Karlovska . UcHjul, rcsla it. 4. 4434 Najboljša hrana za doienike! ZsSo ojakitfoče sredstvo za bolne na želodcu, rekonva-SssscenSe in osobito sa pre-malo hranjene ler v obče slabe oseba vsake starosti. DOB! SE POVSOD. Tovarna kcmičMh predmetov kritno „5ALUS!3ft" D. D. ZAGREB. 6o?l;ovli'c».l ul. 23. telefon 7-91 (vomlc*. NOVA ORAOlSKA m- h i rs .e novo blago pelinoma gounc dobiva sa pOiicd! Pfva tiry-alska tvornica saiam, su$e-nena masa in masti iM.CS Vitžo*A sinova «5. cS. Psia-lnia. Glavno znsb.pstvo za S ovcui)0 i-.ariacr štiitCLt stenica, S-arMi. M&, iporJ:;ariiE, i v.n rolason riorM pouimti n(r«»eii i>r--t rarJi«' jon K 10 in 10 inu/il" imui u»«ro 't ljnd«ii iv 10 —. iiin.ii- na u*l i-rt živiai K 10- , t-ru-t-K »n a*i v obl.Ki m .«rliu K 10 m to tin-hiuiu [-r.iti mron.n ua sadju m r.ol.tijaii umret ihsiiiii lJ.as»k pruti mravljam K lu r»iil|R|i<> I'" * "'i" u «K»|ori M. JUnker, Petrinjska ul. 3. Zagreb 39. Xrt-,ovo.u> i>nv.Ajeut oOJvmu popust. ZR PLESKARSKA IN LICARSKA DELA SE NAJT0l'LEJF. PRlPOKUCA SLAVNE/VVU OHClNSTVU IN HHECfliTITI UUIIUVEČINI 00 TONE MALGAJ PLESKAR IN LIČAR :: LJUBLJANA :: KOLODVORSKA ULICA 6 mejinl tesarski gnojster MubllaKia, Linhartova uiica št. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. t 99 ORIENT" druiba z o. z. preje Brata Ederl in Jančar & Co jjabljana, Miklošičava c. I. nusproti notela „Unioo". Lastni izdelk: oljnat-h barv, firnežev, lakov in steklarskega Uleja. VelikR zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo« plčov, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje. jb LJUBLJANA Cesta na j. ž. 7-9. Špedicija, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče, podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Paritetne deiiice hrastove, bukove, pur jene, brodski pod in vs-ikovrslen :; rezan les lustce^a i/.delka nudi po najnižjih cenah :: \m ŠIŠKA, tovarna parkelov io parna žaca, LJUBLJANA. Metelkova i Kupuje ra/.novrslen les v deblih v vsaki množini, kakor tuli gozdne parcele. — Iftf- Sprejema les v rezuuje ua :—: poluojarmenikih po naročilu. "TPC :—! sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. ^^^revzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoj!. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kolor, Kranj, Liubilana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. F--------- ■ -jiiSc w Božična in novoletna darila si oglejte samo pri manuffakturnem oddelku Gospodarske zveze, Dunajska c. 29 na dvorišču. Velika zaloga snkna za moSKs in ženske obleke in najlepšo iziiira vsakovrstnega snodniega perila za moške, ženske In otroke. Popolnoma varno naložite svoje prihranke v Vzajemni posojilnici v Ljubljani r. z. z o. z. (poleg nunske cerkve). Hranilne vloge se obrestujejo s 4C|0 brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Hranime vloge se lahko vplačujejo potom poštno-ček. urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu itd. Prodala srečk drž. razr. loterije. vanilin sladkor in pecivni prašek je naj bol ji. Prodaja se v korist Jugoslov. Matice in kola Jugosl. Sester. 1ak za pode »M^iiAKL«. Kmajlnl lak. »MKHAiiL«. Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljalo S m m !GN, ŽARG1 »pri nizki ceni« Ljubljana :: Sv. Petra cesta št. 3 TRGOVINA z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami. — Velika izbera vsakovrstnih zimskih potrebščin. POTREBŠČINE ZA KROJAČE IN ŠIVILJE. m ii te KVčtS (droži-germ) proizvaja in vsaki dan razpošilja v svežem stanju Tvornica Rrko Zagreb. »a filijalka SPaVAMl agreb oskrbuje najkulantneje vse v bančno stroko spadajoče posle. Najprikladneja zveza za brzo, točno in ceno pošiljanje denarja na Pešto in Mažarsko. banka Budimpešta Vaczi utca 35 © 111] d. d. d UIIBUHHI prodaja iz slovenskih premogovnikov šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava priina čeli .slovaški m angleški koks za livarne in iačo uporabo ter kovaški in črni premog Naslov: Prometni zavod za premog i d. v Ljubljani, Nunska ul. 19 ~7/--7/--7/--7/--7/ " Zadružna Gospodarska banka d. d. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I (začasno v prostorih Zadružne zveze). Telefon st. 21. Podružnice: D JAKOVO. MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, ŠiBENIK. Ekspozitura: BLED. - Interesna skupnost s: Sveopčo Zanatiijsko banko d.d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in rezerve skupno z afilljacljami £ez K 50,000.000*-. Daje trgovske kredite, eskoraptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.