štev. 50«
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144’— za pol leta K 72'—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10"-
V Ljubljani, četrtek, 3. marca 1921.
PoStnlna platana v gotovini.
Leto L
Uredništvo in upravnlštvo « Ko* pitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = upravništva štev. 328 eas
CENE PO POSTI:
za četrt leta K za en mesec K
36*—
12*—
DELAVSKI LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA VIN.
Brez bbS!.
Socialna demokracija ima v svojem programu nekaj lepih načel, ki so imela na trpeče množice veliko privlačno moč in so budila simpatije zanjo tudi v drugih slojih. Eno teh načel bi bilo njeno protimilitarističuo iu proti-impenalistično stališče ter njeno načelo inter-»acionalizma in bratstva vseh narodov sveta. Toda ta lepa načela socialne, demokracije so'se o prvi preizkušnji izkazala kot gola fraza, kot varljiv napis za povsem drugačno vsebino. Ob vojni trombi se je internacionalno pregrinjalo socialističnega templja pretrgalo od vrha do tal in nemški, francoski in angleški imperializem ni imel gorečnejših piistašev in pomočnikov od svojih socialnih demokratov. Rdeča in ternacionala se je razklala — da ne vpošteva-nio podrobnejše cepitve — v glavnem v dva tabora: v komunistični in socialpatriobčni. Kako je komunistični tabor v svoji obljubljeni deželi Rusiji že po par mesecih zajadral v naj-hujši militarizem in imperializem, kako malo bratstva je kazal nasproti manjšim in slabej-Žim narodom okolu sebe, smo videli in še vidimo vsi.
Drugi tabor — socialpatrioti — je tekom dveh let — vsaj tam. kjer se je vdeleževal vlade, kakor v osrednjih in nasledstvenih državah 111 zlasti tudi v Jugoslaviji pogazil sploh vsa syoja načela in hlapčevsko služil ne le imperializmu. ampak tudi neposredno kapitalizmu. Delavstvo je začelo izpregledavati in se buni-ti, razkol in razcep je šel v nedogled Social-Patriotične voditelje je postalo strah, da ne bi končno ostali brez vsake armade. Začeli so misliti, kako bi obnovili svojo notranjo moč nad masami. Tu se je pokazala kot prva potreba, obnovitev internacionale temeljem prvotnih načel. In res so se te dni sešli na Dunaju zastopniki raznih večalimanj socialpatriotičnih strank, da zvarijo novo socialistično internacionalo. Toda to je bilo žalostno zborovanje, ki je 1« še boty dokazalo notranjo nemoč soc. demokracije. Njena temeljna načela ne morejo več zediniti niti najožjih somišljenikov in voditeljev marksističnega gibanja. To nam pričata naslednja dva pripetljaja:
Angleški zastopnik na dunajski konferen-** Wallhead je ostro govoril proti nasilnemu jniru entente in njenemu imperializmu. Rekel je: »Narodom je malo pomagano, ako namesto nemškega militarizma stopi nov militarizem, gospodstvo vojaškega gosposkega razreda na Francoskem. Kakor ne bi bilo ljubo, da bi nemški marinizem gospodoval nad morjem, tako malo moremo želeti, da si to gospodstvo osvoji marinizem Velike Britanije, Združenih držav in Japonske. Zato je dolžnost delavskega gibanja, da pove izkoriščanim mašam vseh deželni, da je imperializem njihov skupni sovražnik in da je njihova najvažnejša dolžnost, da ustanove proti temu skupnemu sovražniku enotno fronto.«
Človek bi rekel, da bodo našle te besede Vsaj na konferenci, ki ustvarja novo delavsko internacionalo, nedeljeno odobravanje. A temu ni bilo tako. Francoski delegati so se čutili za francoski imperializem užaljene in so hoteli zapustiti zborovanje! Treba jih je bilo lepo prositi za oproščenje in obljubiti, da se »narodno čustvovanje« posameznih delegatov ne bo več žalilo. In ta > internacionala« naj vodi boj proti svetovnemu imperializmu in militarizmu?!
Pa še en pripetljaj je značilen za popolno nemoč socialističnih načel nad najožjimi socialističnimi krogi. Koncem neke seje je dr. Adler na ljubo Poljakom in na njihovo zahtevo podal izjavo, da so ukrajinski delegati med vdeležence konference razdelili tiskovine, katerih vsebina je Poljakom neljuba. Izjavlja, da konferenca in njeno vodstvo nista v nobeni zvezi s temi tiskovinami. Taka je mednarodnost in »bratstvo vseh narodov« socialpatrio-tične internacionale, kadar treba načelo izpre-meniti v dejanje.
Socialna demokracija je svoio notranjo moč izčrpala, njena zgodovinska naloga je končana. Vse trezno misleče delavstvo mora to spoznati in ji okreniti hrbet. Socialna demokracija mora tudi na zunaj postati to, kar je notranje že davno: bojna postojanka židovske internacionale proti blagobiti krščanskih narodov. Tej internacionali delavstvo ne sme več dajati priprege.
Izgredi faSistou o Trstu se nadaljujejo.
O&orožgn odpor delavstva.
Ljubljana, 2. marca. V torek popoldne se je zbrala večja trupa fašistov in odšla v Narodni dom pri Sv. Ivanu. Tu so razbili in demoli-rali gostilniške prostore in čitalnico, vendar niso zažgali. — Zvečer pa so ti junaki udrli v prostore podružnice Ljubljanske kreditne banke, ki so jo že lansko leto počastili t svojim obiskom. Razdejali so vso opravo v notranjosti m s tem povzročili ogromno škodo. Policija jih v njihovem p atrij o ličnem delu seveda ni molila. V ulici Sv. Marka se nahaja ladjedelnica »Stabilimento tecnico.« Večina v njih zaposlenih delavcev je komunistična. Ko so prišli včeraj zjutraj na delo, so napadli stražo in ji pobrali orožje. Nato so zabarikadirali vse dohode in zažgali na več mestih. Med orožniki, ki so hoteli izsiliti dohod ognjegascem in delavci se je vnela prava bitka. Ko se je ogenj razširil na vse objekte, da ga ni bilo mogoče
udušiti, so se delavci umaknili. Ladjedelnica je popolnoma zgorela. Škoda znaša čez 30 milijonov lir. Oblasti so aretirale nad 200 delavcev.
Mesto je bilo celo noč in je še danes brez elektrike in brez plina. List ni izšel nobeden. Med ljudstvom vlada velike razburjenje in nemir, ker se čujejo govorice o novih pripravah fašistov za nova »podjetja«. Mesto samo nudi neobičajno sliko; večina trgovin je zaprtih, tramvaj ne vozi in na ulicah je videti le malo ljudi. — Mir pred nevihto.
Tudi iz drugih krajev prihajajo vesti o divjanju fašistov. V Postojno jih je prišlo danes večje število. Razbili so izložbe in napise na več slovenskih trgovinah.
Itilijanska vlada gleda vse to mirno in ne ukrene ničesar proti fašistom, ker so oni »pa-trijotje« in državnotvorni element, katerega delovanje naj ohrani državo in nje ugled.
Širit* ..nam £3S“
 .....
sfoBt tisžeiai preti«eti>
Bik.
Te dni je gospod dr. Vilko Baltič nastopil svoje mesto kot deželni predsednik. Povdarili smo že, da ga bomo sodili po njegovih delih. Osebno mu nočemo očitati ničesar, Morda je prišel celo v Ljubljano v dobrem namepu. Morda se celo sploh ne zaveda ne, kako vlogo mu je prisodila dvojica, ki danes izvaja diktaturo nad našim ljudstvom, dvojica: Pribičevič in dr. Žerjav. Če se novi gospod deželni predsednik, ki je prvi podkralj na Slovenskem, tega še ne zaveda, mu bo to osebno le v čast.
Toda naše ljudstvo svojega novega podkralja, ki naj izvaja nad njim absolutič-ne naklepe znane dvojice, ne bo presojalo po njegovih osebnih vrlinah ali nevrlinah, marveč po sistemu, ki ga je spravil na to mesto. Ta sistem pa je plod kapitalistično-svobodomiselne klike, ki na Slovenskem obstoji iz samih ostankov. Politični ostan-karji s pomočjo belgrajskih centralistov vzdržujejo nad našim ljudstvom ta sistem, katerega orodje je postal gospod dr. Vilko Baltič.
V tem oziru je po našem mnenju podal pravilno izjavo posl. Sušnik v seji ustavnega odbora dne 14. februarja, ko je dejal:
»Na vsak način je parlamentarno, da vlada večina. Ne more pa biti demokratično, če bi sedaj vladala v Sloveniji stranka, ki ima samo tri poslance. Od‘teh je enega dobila v Ljubljani s količnikom, dva pa samo po ostanku. Ta dva poslanca nista prišla v konstituanto ne po milosti božji, ne po volji naroda, ampak samo po milosti ostanka. To ne bi bilo pravično in demokratično.
Mi zahtevamo takega deželnega predsednika, kakršnega hoče ljudstvo, Mi nočemo, da bi k nam prihajali Gesslerji in komisarji. Mi poznamo samo enega komisarja, in to je — volja ljudstva.«
Za gospoda dr. Baltiča, ki najbrže ni voljan igrati vloge Gesslerjevega — klobuka, je ta njegov položaj malo častitljiv. Dejstvo danes je, da je on eksponent ostan-karske liberalno-kapitalistične klike med slovenskim ljudstvom; dejstvo je, da je on danes predstavnik birqkratično-kapitali-stičnega centralizma, ki ga slovensko ljudstvo odklanja; dejstvo je, da je danes gosp. dr, Baltič podkralj na Slovenskem — po imenu, v resnici pa pašuje tod dr. Žerjav s Pribičevičera, skrit ža Gesslerjev   klobuk.
Po teh dejstvih presoja slovensko delavno ljudstvo danes novega deželnega predsednika. Od njegovih bodočih del bo odvisno, ali se bo ta sodba spremenila njemu v prid. Naše ljudstvo nikdar ni in ne bo pozabilo vsiljenih diktatorjev, ki so ga vladali ali ki ga mislijo vladati z biči in škorpijoni. Vsi taki diktatorji so prešli inizgi-li v pozabljenje, od njih je ostal le neprijeten spomin. Naj gospod dr. Baltič misli na to ter naj ve, da bo to ljudstvo ostalo, ko njega in njegovih dosedanjih političnih gospodarjev že davno več ne bol
Francosko poročilo o Kusi!?.
LDU Hclsingfors, 2. marca. (Havas) Protibol.šcv.ški pokret se je pričel najbrže v torpk. Ustaši so se po krvavi borbi v pe-
tek polastili Vasiljevega Ostrova. Pri tem je bilo 40 maksimalistov ranjenih, 200 pa ujetih. Potrjuje se, da sc se boljševiške čete branile poseči vmes in da je bilo vsled tega pozvano vojaštvo iz Karelije, naj koraka proti Petrogradu. Nezadovoljnost delavcev in pomanjkanje živil je tudi v Moskvi dovedlo do nemirov, vendar pa se je mir vzpostavil, čeprav vlada tamkaj med delavci velika nezadovoljnost.
Razeoj strDkaunih organizacij b Hostriji.
Dunaj, 26. februarja 1921.
Volitve v delavsko in meščansko zbornico na Dunaju so prinesle krščanskim strokovnim organizacijam dokaj lep uspeh. Vo-livne številke niso še v celoti znane, znani pa so naslednji uspehi: Na Dunaju je dobila krščanska strokovna organizacija v skupini industrijskih in obrtnih delavcev 5500 glasov in tri mandate, v skupini nameščencev pa 7700 glasov in tri mandate. Socialne demokrate je ta uspeh krščanskih soci-alcev vidno presenetil, še bolj začudeno pa bodo gledali, ko bodo videli zaključek krščanskih strokovnih zvez. Le-te štejejo danes že nad 100.000 članov, ki so razdeljeni po posameznih skupinah tako-le: Zveza nameščencev 8000, stavbeni delavci 900, oblačilni delavci 3000, rudarji 1500, železničarji 6200, cestni železničarji 1900, tovarniški in transportni delavci 3500, brivci 100, gostilničarji 1200, grafična centralna zveza 2200, služkinje 6000, domače delavke 2000, lesni delavci 4000, bolniški strežniki 2500, kmetski delavci v Nižji Avstriji 4000, kmetski delavci v Zgornji Avstriji 28.C00, ljudski in meščanski učitelji 1200, srednješolski učitelji 600, kovinski delavci 3000, živilski delavci 500, poštna strokovna organizacija 6000, tobačni delavci 2000, predilni delavci 3500, usnjarski delavci 800, cestni delavci 1700, hišniki 8000, brambovska zveza (kršč. voj. strok, org.) 1000 članov. Ako se pomisli, da so štele krščanske strokovne organizacije v Avstriji še na zadnjem kongresu le 50.000 članov in ako se vpošteva teror socialne demokracije nad delavstvom, kažejo zgornje številke upoštevanja vreden napredek,
Delavski nemiri na Ogrskem.
LDU D una', 2. marca. (ČTU) Po vesteh iz Budimpešte se razvija stavka stavcev v Budimpešti v veliko politično demonstracijo. Delavski krogi so zelo razburjeni in živahno agitirajo za splošno stavko. Politični krogi z veliko napetostjo zasledujejo to gibanje. Podrobnosti iz Budimpešte ni mogoče dobiti, ker je baje prekinjen brzojavni in telefonski promet med Dunajem in Budimpešto.
ČEHI IN POLJAKI.
LDU Praga, 2. marca. (ČTU) Bivši minister Švehla in dr. Winter sta se včeraj vrnila iz Varšave. Švehla je govoril samo kratek čas s poljskim ministrskim predsednikom Witosem. Poljaki so prepričani, da ne bo prišlo do vojne z Rusijo. Švehla in Wintcr nista bila v Varšavi v uradni misiji. Pogajala sta se z Daszynskim in drugimi poljskimi socialnimi demokrati. Sp*o>
razumeli so se glede priprav za enotno postopanje obeh držav v svrho češko-polj-skega sporazuma.
Jaoua marala.
Vsi se spominjamo, kako je potekla na Slovenskem volivna borba za ustavodajno skupščino. Pisec teh vrst je takrat nalašč zasledoval vse slovenske liste in lističe brez izjeme in je konstatiral sledeči re-rezultat: da ni vidnega človeka v Jugoslaviji, kateremu bi kdo ne bil očital kakšno nepoštenost, umazanost in goljufijo. Če vzamemo, da je polovica vsega tega izmišljena, ostane polovica več ali manj istini-tega. Toda to še ni najbolj značilno; najbolj značilno je to, da komaj kateri smatra za potrebno, da se na ta ali oni način zagovarja, če mu kdo vrže javno v obraz ve-rižništvo, poneverbo in špekulacijo s tujim denarjem. Večina molči, kakor da bi to bila najnavadnejša reč na svetu, in danes se nobeden niti ne zmeni za to, kaj se je kdaj o kom pisalo, pa naj so mu očitali magari krajo desetih milijonov.
Dne 27. februarja so demokrati priredili shod v Mariboru, na katerem so hujskali zoper pristaše ljudske stranke, češ da treba proti njim kot protidržavnemu elementu organizirati vojsko. Stver je bila čisto v fašistovskem duhu. Toda to nas ne zanima. Zanima nas to, da je na tem shodu imel glavno besedo znani veliki, navdušeni in s svetniškim vencem narodnega idealizma obdani poslanec g. Djuro Džamonja, ki ga ne manjka pri nobeni jugoslovanski prireditvi. In glej — »Straža« od 2. t. m. razkrinkuje tega gospoda, da je kot bivši komisar za prehrano ogoljufal svoje rojake, hercegovske begunce, da ga je zato že preganjal srbski sod, da ga je pa na njegove mile prošnje pred to sramoto rešilo narodno predstavništvo.
K temu pravimo le: brez komentarja. Goljufija, verižništvo oderuštvo, prevara, to danes niso zločini, to človeka nič več ne omadežuje, za politika pa je menda še čast in zasluga. To je moralni nivo, na katerem se nahajamo danes v Evropi, prav posebno pa še v Jugoslaviji.
politični dogodki.
+ Bodoči naš parlament. Takoj po včerajšnji seji ustav, odseka se je sestal posebni odsek, ki je razpracljal o številu poslancev v bodočem parlamentu. Predlog, naj bi tvorilo skuščino 300 poslancev, je bil odklonjen. Sprejet pa je bil predlog, naj dobi vsakih 50.000 prebivalcev po enega poslanca. Vprašanje o volivnem proporcu in o pasivni volivni pravici uradnikov je ostalo še nerešeno.
^Dnevni dogodki
—	Sokolizacija šol. Iz Guštanja:	Že
dva tedna nimajo naši šolski otroci rednega celodnevnega pouka. Vprašam svojega poba: »Fant, ali je spet ljudsko štetje, da ni šele?« »Ne, ata, g. učitelj so šli na sokolski tečaj v Maribor, potem bomo pa vsi šolarji sokoli« , se odreže moj poba, ki hodi že peto leto v guštanjsko šolo, pa niti enega stavka ne zna brez pogreška prebrati! Veste kaj, gospodje: mi delavci smo bili in smo še tega mnenja, da je šola za uk, za branje, pisanje, računanje, zemljepisje itd., ne pa za sokolstvo, pa tudi ne za or-lovstvo. Politike ne v šolo! Najmanj pa sokolske politike, ki vzgojuje »talente« kot je bil »prvi« guštanjski sokolski voditelj, kateri je zapeljal pošteno dekle, potem pobral nekaj društvenega »drobiža« in šel širit »sokolski duh« v druge kraje. Strankarstva mi delavci ne trpimo v šoli in gotovo so vsi razsodni tržani, katerim velja ljudski , ,ve^ kot stranka, istega mnenja! Mi stanši bomo odločevali, kakšna naj bo šo-
a-ker mi plačujemo za šolo in — za uči-telje! /
j. — Invalidno zdravilišče na Golniku se
bo popolnoma modernim zahtevam preuredilo, med tem se postavi tudi nova stavba, katera bo okrog 60 m dolga in 11 m ši, roka; istotako lopa za solnčne kopelji. Vsa restavracijska dela in zidavo ceste je prevzela tvrdka Matko Curk (in ne Žurg) v Ljubljani, Delo stoji pod neposrednim vod-stvom g. arhitekta .Vurnika iz Ljubljane.
Stran 2,
vNovi Čas«, dne 3. marca 19ŽI<
Štev. 49.
kateri je zasnoval vse načrte. Delavstvo, katerega je zaposleno pri vseh delih okoli 100, pa nadzira g. France Gorenc, delovodja tvrdke Curk.
— K osvobojenim bratom poleti v nedeljo, dne 6. t. m. vrhniško okrožje Orlov vLogatec, Vsi prijatelji kat. organizacij se vljudno vabijo, da se nam pridružijo, Odhod z Vrhnike ob 12. uri.
— Za zgradbo begunskih barak na Goriškem. Ekonomsko-financijski komite ministrov je z rešitvijo z dne 10. decembra
1.	19*20, C. br. 72453 dovolil deželni vladi za Slovenijo izvažati brez piačanja carine in brez osiguranja valute star gradbeni les na Goriško za zgradbo stanovanjskih barak 300 begunskim družinam, katerih hiše so pogorele, in ki se sedaj vračajo na svoje domove.
— Prepovedani listi. Minister za notranje stvari je zabranil listoma »Kamtner Lands-mannschatt« in »Koroška domovina«, ki izhajata v Avstriji, razpečavanje in razširjanje v naši državi, ker pišeta neprijateljsko o naših odnošajih in s tem slabita ugled države. Isti minister je zabranil listu »Karntner Tages-post«, ki izhaja v Beljaku, prihajanje in razširjanje v naši državi.
— Velika zapuščina v dobrodelne namene. V Subotici je zapustila Marija Vojnič nad 400 oral obsegajoče posestvo državi, da iz dohodkov zgradi in vzdržuje dom za osirotele in zapuščene deklice.
— Zanimiva ovadba, Gregor Lesjak iz Rožeka je zamenjal v Kranju večjo vsoto denarja in popival na to po Kranju, ker je bil pri Jelenu že preglasen, ga je mestni redar vtaknil v mestni zapor, iz katerega ga je drugo jutro izpustil. Lesjak je pa prišel kmalu, nato k orožnikom v Kranju in jim povedal, da so ga neki ljudje v zaporu tepli, da mu je bilo ukradeih 1200 kron in da mu je bila ura stolčena, vredna 100 kron. Vso zadevo bo pojasnila sodna preiskava.
— Veliki otroški dom v Čačku, ki ga je ustanovila in uredila ameriška misija, je prešel v državno upravo. V domu je okolu 300 otrok, ki se izobražujejo za razne poklice v
lastnih vzorno urejenih delavnicah. Američani bodo tudi v bodoče podpirali zavod z visokimi denarnimi prispevki.
— Velika poneverba v Zagrebu. Ruski begunec Nikola Krauzov je ukradel v Zagrebu 2.400 kron denarja, dragocen kolije z briljanti in zlato uro z zapestnico v skupni vrednosti (100.000 kron.
— Velike lesne tatvine. Kamniški orožniki so prijeli Ivana Grabnarja iz Nevelj, ker so ugotovili, da je ukradel Francu Trobevšku v Vrhpolju večjo množino lesenih drogov.
— Tihotapci in navijalci. Ker je tihotapil živino je bil obsojen mešeiar Josip Bohinc iz Ptuja na 1000 kron globe in zaplembo 11.000 kron. — Ker je navijal cene, je bil obsojen trgovec Josip Jurak v Zrečah na 1000 K globe.
—	Radi navijanja cen je bil obsojen trgovec Anton Maver v Spodnji Šiški na 500 K globe, 2 dni zapora in zapad 25 ovojev čistila za čevlje.
— Rop v Sv. liju pri Velenju. Albin Vegi je oropal v Sv. liju pri Velenju kočarico Jero Železnik in ji odnesel blaga v vrednosti 7430 kron.
£jub!janski dogodki.
lj Nočnim častilcem presv, Rešnjega Telesa! Molitvena ura je danes ponoči.
lj Zdravstveni izkaz mestne občine ljubljanske za teden od 20. do 26. februarja. Rodilo se je 32 otrok (20 možicih in 12 ženskih), med temi 2 mrtvorojena. Umrlo pa je 10 možkih in 10 ženskih oseb, rned temi 6 tujcev. Od nalezljivih bolezni so bili prijavljeni: 3 slučaji davice in po 1 slučaj škrlatinke, trebušnega legarja in koz.
J£aša društva.
d Na splošno željo se ponovi telovadna akademija šentpeterskih Orlic v nedeljo 6. marca popoldne ob 3. uri. Bogat in lep spored se pomnoži še z dvema novima točkama. Predprodaja vstopnic v trgovini Ničman. Med pd-] mori koncert vojaške godbe. Več na iepakih. k
Iz organizacij.
JngosRts. Strah. S
IZ ORGANIZACIJ JUGOSLOVANSKE STROKOVNE ZVEZE.
' Za koroške delavce v Nemški Avstriji, bivše člane »Jugoslovanske Strokovne Zveze«, ki so jih nemčursko misleči socialdemokrati s pomočjo ravnateljstva vrgli iz tovarne v Borovljah, je posredoval na Dunaju tovariš Sušnik.
Iz Zagreba je prispelo na centralo poročilo o delavskem gibanju za minulo leto.
Ljubljansko okrožje JSZ ima sejo v ponedeljek, dne 7. marca ob pol 8. uri zvečer v spodnjih prostorih I. ljubljanskega konsumnega društva, Kongresni trg (Zvezda), Vabljeni vsi odborniki in zastopniki skupin. — Predsednik.
Celje. Dne 27. p. m. se je vršil pri »Belem volu« občni zbor krajevne organizacije J. S. Z. — Navzoče je pozdravil tov. Koren, ki je razložil vse križe in težave, s katerimi se je imela boriti naša organizacija. Pozval je navzoče k novemu delu ter poudarjal potrebo delavskega tiska. — Po končanih poročilih se je izvolil sledeči odbor: Predsednik Koren Blaž, podpredsednik Kos Florijan, zapisnikar Kobola Ivan, glavni tajnik Prelok Franc. — Vsa poročila o dosedanjem delovanju so bila 7. odobrenjem sprejeta. Tudi pri nas se delavstvo zaveda in vstaja ter zapušča kapitalistične hlapce lažisocializma.
Deiaraslfes zesz*.
/
Preska. V nedeljo, dne 6. marca priredi naša »Delavska zveza« politični shod. Delavci ,udeležite se shoda vsi do zadnjega, istotako vse delavke! Ob enem pa se vrši tudi redni občni zbor naše delavsko skupine JSZ. Dolžnost vseh članov je, da se tudi občhega zbora udeležijo in da čuje-jo letno poročilo o delovanju naše organizacije. — Zelo važno za vsakega delavca in delavko bo tudi poročilo o novih določbah bolniške blagajne, ker so ta pravila spremenjena in so gotovo še mnogim nepoznana. Torej naj se vsak shoda udeleži, da bo cul in se vedel v potrebi prav ravnati. Pridejo naj tudi žene od delavcev, zlasti ako je morda mož zadržan, ker se vsi interesi moža-delavca tičejo tudi njegove žene, zato naj bo tudi žena natančno poučena o vsem, osobito o določbah bolniške blagajne.
ffl Ženski protestni shod v Tržiču. V »Domu« bo v nedeljo, dne 6. t. m. ob 3. uri popoldne ženski protestni shod proti ukinjen ju voiivne pravice. Na shodu govori g. Smodej iz Ljubljane.
Rudar.
Mirna. Redni občni zbor tukajšnje skupine »Rudarske zveze« se vrši v nedeljo, dne 13. marca po 10. maši v prostorih g. Škarjeta., Pride zastopnik »Rudarske zveze« in ako bo mogoče, tudi »Jugoslovanske Strokovne zveze«. Tem potom se vabijo, vsi člani k zanesljivi udeležbi. — Odbor.
Mežica. Tukajšnja skupina. J. S. Z. priredi v nedeljo 13. t. m. svoj redni občni zbor z običajnim sporedom v društveni čitalnici takoj po sv. maši. Pride govornik! Člani, vaša dolžnost je, da se udeležite polnoštevilno! — Odbor.
Železničar.
Vsem članom »Prometne zveze« v pojasnilo:
Po sklepu zadnjega občnega zbora P. Z. in po dogovoru z vodstvom Jugoslovanske Strokovne zveze glede članarine in posmrtnine članov »Prometne zveze« se je določilo sledeče:
1. Članarina, katera je znašala do 1. februarja t. 1. 2 K, se zviša na štiri krone mesečno;
2. Kdor želi biti član posmrtninskega sklada, plača' za vsako osebo 2 kroni, torej za moža in ženo 4 krone mesečno. Kdor je torej član »Prometne zveze« in član posmrtninskega sklada, plača za sebe K 6 in za ženo K 2, skupaj mesečno K 8.—.
3. Pri vpokojencih je razlika samo v toliko, da plača za sebe in za ženo 4 krone mesečno in imata isto pravico do posmrtnine. Do pravovarstva ima vpokojenec pravico le, ako plača mesečno še štiri krone posebej.
* ♦ *
Na pot stanovske solidarnosti! Tovariši! »Prometna zveza« vas poživlja k stanovski solidarnosti. Razmere, ki vladajo danes med nami, so žalostne, naravnost obupne. Odredbe, ki prihajajo od ministrstva saobračaja oziroma ravnateljstva iz Zagreba, bi morale strezniti največjega zaslepljenca. A pri nasprotnih organizacijah žal še ni nobenega znaka, ki bi kazal na to. Edina Prem. Zveza je, ki hoče bojevati boj za slonovsko solidarnost do skrajnosti. Namen ustanovitve Prom. zveze ni morda boj proti ZJŽ in Spl. žel. org„ ampak boj za stanovsko solidarnost, katera edina nas more rešiti iz dosedanjega pogubonosnega stanja.
Kdor je minuli dve leti pazno in trezno zasledoval delo naših strokovnih org., ZJŽ (nar. soc.) in Spl. žel. org, (soc. dem., kom.), se je moral uveriti, da ves boj teh organizacij ni boj za zboljšanje gospodarskega stanja železničarjev, marveč boj za nadrnoč, sploh boj posameznih oseb, ki so si znale prisvojiti nadvlado nad sotovari-ši, za osebni — jaz —. Nimamo namena nikogar žaliti, pred seboj vidimo absolutno le splošno korist železničarskega stanu. Zavedamo se v polni meri, da bo naš boj za stanovsko solidarnost težaven, a uspešen le tedaj, če bomo našli pri sotovariših v Zvezi Jugpslov. želez, in pri Spl, žel. org. zadostno umevanje. Vemo pa tudi, da dokler bodo v teh organizacijah igrali glavno vlogo ljudje, ki jim je osebni jaz in politična kariera vzvišena nad splosno stanovsko korist, bo naš klic po stanovski solidarnosti brezuspešen. Radi tega je dolžnost vseh pametnih in treznomislečih so-
tovarišev v teh organizacijah, .da prisilijo njih vodilne funkcijonarje, da preneha dosedanji pogubonosni boj med sotovariši, in da se v vseh naših stanovsko-gospodar-skih vprašanjih nastopa sporazumno in enotno. Tovariši, kdor je nasproten našemu klicu po stanovski solidarnosti, je nasprotnik naših skupnih interesov. In dokler stoji Zveza Jug. železničarjev na stališču, da je edina ona zastopnica železničarjev in ne priznava nobene druge organizacije, je tudiona nasprotnica stanovske solidarnost in je ne moremo in ne bomo priznavali za strokovno organizacijo; smatrati jo moremo le za politično organizacijo »Nar, Soc. St.« Isto velja v polnem obsegu o Spl. žel. org, (soc. dem.) Tovariši, zavedajte se, da take boje, ki so se odigravali do zdaj med temi organizacijami, lahko bojujejo politične stranke, ker je to njih korist, nikdar pa ne stanovske organizacije. Blazna in demagoška je misel, da bi spravila ZJŽ ali kaka druga org. vse pod lastni klobuk in da bo edina ona rešila vsa pereča vprašanja. Prijatelji, to je tekma za cirkus, to je igranje na naš račun. Tu je le dvoje mogoče: ali na pot popolne stanovske solidarnosti ali pa likvidacija omenjenih organizacij v naš tabor! —- Tovariši v nasprotnih organizacijah, razmišljajte in tudi delajte, ker le stanovska solidarnost nas bo rešila.	—k.
Preska, Naša mlada organizacija Prometne zveze je sicer tiha in skromna, toda ne mislite, da se ne čutimo in ne zavedamo svojega položaja. Nasprotno: Ravno zato, ker se zavedamo svojega položaja in čutimo svoje težnje, smo se pričei organizirati tudi mi na krščanskosocialni podlagi, dobro vedoč, da le na podlagi krščanskosocialnih načel je mogoča prava rešitev našemi adelavskega vprašanja. O nas železničarjih si mnogo mislijo, kako sijajno smo preskrbljeni vsi vkup, toda temu ni tako. Za danes navedemo le eno dejstvo v dokaz, kako se tudi pri nas meri z dvojno mero, in to od strani naih gospodov pri reguliranju draginjskih doklad. Prožni delavec na primer prejema za svojce, ženo in otroke do starosti 14. leta, po 5 K dnevno draginj-ske doklade, med tem ko prejema nastav-Ijenec za ženo in otroke do starosti 18. leta dnevno po 12 K. Mi pa smo vendar mnenja, da če je že temeljna plača oziroma zasluzek med nami in nastavljenci različen, naj bo vsaj draginjska doklada za vse enaka, tako kot je tudi draginja za vse enaka.
Čipkarica.
Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani vabi na izredni občni zbor, ki se vrši v četrtek, dne 17. marca t. 1. ob 10, uri dopoldne v prostorih I. delavskega konsumnega društva v Ljubljani, Koangresni trg 2. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Dopolnilna volitev. 3. Slučajnosti. — Poslovalnice, ki imajo .pod 75 članic, pošljejo po eno zastopnico, nad 100 članic po dve zastopnici.
Čipkarska zveza — skupinam! Imejte v nedeljo, dne 6. in 13. marca svoje skup--ščine ter pooblastite svoje zastopnice za občni zbor zadruge v Ljubljani. Poročajte o svojih1 sklepih zvezi v Ljubljano.
IfittiSar.
Haloze. Izmed vsega delavstva je najbolj izpostavljen bedi in pomanjkanju viničar, ki ne zasluži od dela svojih rok toliko, da bi preživljal sebe in svojo družino. Vlada zadržuje naše zahteve in se ne ozira na beden položaj bednih viničarjev. Dolžnost in'skrajni čas je že, da se gospodje zganejo in že skoraj rešijo naše vprašanje — da rešijo viničarje iz njih bednega stanja. JSZ se zavzema z,a viničarje — »Ljudski glas« pa krade članke iz »Novega Časa«. Saj se poznamo! Viničarji strnite svoje vrste.
Sv. Trojica v Halozah. Pretečeno nedeljo 20. 2. je bil tukaj lep shod viničarske skupine Sv. Trojica v Halozah, katerega so se vdeležili tudi viničarji iz župnije Sv. Vid in Sv. Andraž v Leskovcu. Glavni govornik je bil okrožni strokovni tajnik Stabej iz Maribora. Ob enem je imela Vinič. skupina I/ redni občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen Štefan Perger, vinič. v Majskem vrhu, za tajnika pa Ant. Te-ment, viničar v Gorci. Delavnost teh dveh in zanimanje za organizacijo nam daje upanje, da bode naša vin. skupina dobro delovala.
Tabačm deizoec.
L;ub!,ana. Iz tobačne tovarne nam poročajo, da so tudi vizitatorke vložile pri upravi monopola v Bel.padu spomenico, ki slove:
Podpisane vizitatorke tob. tovarne v Ljubljani si dovoljujejo predložiti p. n. upravi monopola sledečo prošnjo:
Delavstvo tobačne tovarne, organizirano v Jugoslov. strokovni zvezi je po svojem odboru odposlalo svojo spomenico p. n. upravi monopola s sledečo vsebino:
1. Da se delavstvo uvrsti v B razpredelnico, da postanejo^ tako državni uslužbenci, kot so vsi drugi državni delavci.
2. Da se izplača delavstvu 43% dragiujske doklade, katere so dobili vsi drugi državni uslužbenci izplačane že meseca decembra 1919.
3. Da dobi delavstvo povišan dopust po 5 let službe 1 leden in od 10 let naprej dva tedna vsako let«
4,	Da se dovoli tudi delavkam »gratis« tobak kot moškim.
Tej spomenici se pridružujemo tudi vse vizitatorke, ki opravljamo res težko službo, ki pa je samo v prid državi.
Saj je p. n, upravi monopola znano, da so ravno vizitatorke oni merodajni faktor v ljubljanski tobačni tovarni, ki so in še sedaj ščitijo državni interes. Res, težka je služba in neprestano slišimo od ^ delavstva, ki je v teh slabih časih do skrajnosti nezadovoljno: »Tako se žrtvujete za državo, uprava pa ne vidi, da bi nam vsaj potom vas pomagala in dala delavstvu njegove pravice.« otavm upravi je znano, da so pa vizitatorke odit, om.e vsako tudi najmanjšo nagrado za to težavno delo, kato pa stopimo pred upravo in prosimo, da vsetou delavstvu ugodi in "potrdi zgoraj imenovane točke.
, tipamo, da bo uprava monopola to našo proš* njo m predlog upoštevala in nagrado, ki jo ;e že večkrat hotela podeliti vizitatorkam, podeli celokupnemu aelavstvu tobačne tovarne v Ljubljani,
ifOTirar.
n _t Gašianj. (Občni zbor.) Skupina J. S. Z. za Gušuanj je 13. febr. imela po preteku svojega prvega poslovnega leta lepo uspeli občni zbor. Udeležba od strani delavstva je bila prav dobra. Posebno zanimivo je bilo poročilo tajnikovo, ko je našteval borbe »mlade« skupine proti terorju združenih socialistov in komunistov ter uspehe, katere so dosegla posredovanja JSZ svojim članom, pa tudi celokmmemu oelavstvu. Sedaj je skupina upoštevana od načelstva jeklarne, pa tudi od na-sProtnih organizacij. Nadvse vzpodbuden in po-učljiv je pa bil govor tajnika JSZ, okrožja Maribor, Jožeta Stabeja. Med glasnim odobravanjem je izvajal tajnik Stabj, da ima JSZ v svojem programu vse to, kar nudijo dobrega nasprotne organizacije delavcu. Kar pa imajo nasprotne organizacije posebnega, to je pa ali utopija (neizvedljive obljube) an pa maravnost škodljivo delavstvu! Zato se je ra organizacija tako hitro širila in se še širi, kot ni nihče pričakoval. Vse, kar od delavstva trezno misli, se oklepa JSZ, ker ta organizacija ne uganja demagogije, ker ne izkorišča delavca v strankarske namene, ampak išče in se vojskuje le za pravi blagor delavstva. (Veliko in splošno odobravanje.) V odbor, ki se je teden dni potem konstituiral, so bili izvoljeni: predsednik Anton Go-renšek, namestnik Alojzij Glavar, blagajnik Miloš Ovid, namestnik Fran Rutar, tajnik Jaka Rakitnik, namestnik Ivan Kokal, odbornik Luka Župane, Mi samo kličemo odboru: Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti delavcu gre čast in blagorl
Trsmsld Ib zasebni nastavljene!.
Redni občni zbor Zveze trgovskih in privatnih nameščencev se vrši dne 30, t. m. Zato prosimo člane in članice, da se zglase vsled pregleda legitimacij v društveni pisarni. Tov. tajnik Lorbek bo na razpolago vsak dan od 6. do 7. ure zvečer.
Maribor. Dne 27. febr. se je vršil v Mariboru sestanek trgovskih in privatnih na^tavliencev. Na sestanku sta poročala tov. Stabej ih Jeriha iz Ljubljane, kateri je pozdravil navzoče v imenu »Zveze trgovskih in privatnih nastavjjppcev« in razložil potrebo in razvoj naše stanovske organizacije. Navzoči so izvajanje obeh govornikov z odobravanjem vzeli na znanje, istočasno se je izvolil pripravljalni odbor, tov. Stabej je pa zaključil sestanek in pozval navzoče na delo. — Tovariši in tovarišice, strnite svoje vrste, zato vsi v stanovsko organizacijo, ki bo vas ščitila pred izkoriščanjem delodajalcev! Združimo se, ker le v združenju je moč!
Br§astisf.
Tovarišem organistom javljamo, da nam ponujajo občine od časa do časa mesto občinskega tajnika s pripombo, da žele predvsem organista. Tovariši, (ii bi reflektirali na tako službo, naj nam javijo imena, da jih imamo v evidenci.
Bslamks ziirnlriHn
Gospodarski shod v Trbovljah, V nedeljo, dne 27. februarja so zborovali v Trbovljah v Drutvenem demu člani I. delavskega konsumnega društva. Zbralo se je v dvorani 400 članov. Vseh članov ima kon-sumno društvo 600. Na shodu so bile obravnavane premembe, ki so bile sprejete na zadnjem občnem zboru:	Deleži,	ki	so
določeni na 100 K in z jamstvom tudi 100 krcn; deležne rezerve, ki morajo znašati po 500 K in se vsled davka, ki bi ga sicer konsum moral plačati, ne obrestujejo; hranilne vloge, ki jih društvo obrestuje po 4 in pol odstotkov,
—- Nesreča v kamnoloma. Delavca Ivan Oblak in Jakob Slak sta delala v ka-menolomu posestnice Veronike Weinber-ger. Ker se v navrtani luknji ni vnel smodnik, je Gblak brskal z železnim drogom po luknji, toda smodnik se je zdaj zažgal in Oblak je bil nevarno ranjen.
Odgovorni urednik Anton Marinčak,
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska .Jugoslovanska tiskarna v Ljubija«!.
Potrebovali bi odvajajoča, želodec okrep« čujoče stedslvo? Poslužite se le Fellerievih pravih Elza-krogljic! 6 škatljic 18 kron. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Eugen V. Foller, Stubica d o n j a, E1 s a t v g št. 245, H r v a t s k a.	F,
Barva vsakovrstno
uUb. niiiUll SMat ožgkaovratnl
Ljubljana, Poljanski nasip 4.
-	—	-	pastnlca	In	srajci
Podružnica: Se enburgova ul. 4. — ---------------------—
PodruJnica: Maribor Ilovo mesto Kož Gosiioska Ut. 38. Glavni trg. Stat