/Primorski Št. 76 (15.520) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi.___________________________ TRST - m. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600___ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel, 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__ IKnnilD POŠTNNA PLAČANA V GOTOVINI I OUU LIK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% Včeraj je bil dober dan Bojan Brezigar Kopica novic, ki smo jih prejeli včeraj v uredništvu, vendarle kaže na nekatere pozitivne premike v zvezi z manjšinami. Naštejmo jih kar po vrsti: - odbor za mednarodne odnose pri državnem zboru Republike Sklovenije je odobril resolucijo o odnosih s slovenskimi manjšinami in zahteval, naj to resolucijo čimprej obravnava državni zbor; - kandidati Oljke v Furlaniji - Julijski krajini so sprejeti stališče za zaščito manjšin in so se obvezati za globalno zaščito Slovencev v Italiji; - notranji minister Coro-nas je ugotovil, da je vprašanje manjšin »še vedno problem« kljub zgledni zaščiti Nemcev na Južnem Tirolskem ter je napovedal ratifikacijo okvirne listine Sveta Evrope o zaščiti narodnih manjšin; - dežela Basilikata je odobrila zakon o zaščiti albanske manjšine in vlada temu zakonu ni ugovarjala, kar se je zgodilo drugič v kratkem času: pred kratkim je namreč vlada pristala na deželni zakon Furlanije -Julijske krajine o zaščiti fur-lanščine. To so dejstva. Ob teh dejstvih lahko vendarle nekoliko globlje zadihamo, ker ugotavljamo, da manjšinska problematika le ni tako v kot potisnjena, kot smo misliti še pred nekaj dnevi. To pa je tudi jedro problema. Prepogosto smo namreč ugotavljali, da v Italiji še ni dozorela zavest, da so manjšine bogastvo, ki ga je treba vrednotiti in zaščititi, ne pa odvečna navlaka oziroma moteč element pri vodenju države. Zavzetost deželnih vlad in skupščin (poleg omenjenih dveh ter Južne Tirolske in Aoste so se v zadnjem času začeti z manjšinsko problematiko ukvarjati tudi v Venetu, na Sardiniji in v Kalabriji) ter zanimanje državnih organov so vsekakor znak pomembnih premikov. To je pomembno tudi za Slovence v Italiji, čeprav nas ti ukrepi pobtiže ne zadevajo: ugodni veter v deželah in na nekaterih ključnih ministrstvih namreč lahko samo blagodejno vpliva tudi na premoščanje naših težav. Ob tem je za nas seveda zelo pomembno tudi dejstvo, da bo slovenski parlament vendarle sprejel resolucijo, s katero bo določil odnose med matično državo in manjšinami v sosednjih državah. Jasno in javno besedilo v teh odnosih bo namreč pripomoglo k odpravljanju težav in preprečevanju nesporazumov, do katerih žal včasih prihaja. Skratka, res lahko rečemo, da je bil včerajšnji dan dober. Da le ne bi bil muha enodnevnica. Razprava o prihodnosti I naših višjih srednjih šol GORICA - Prihodnost slovenskih višjih srednjih šol je bilo ključno vprašanje, o katerem je bil govor na sinočnjem zasedanju, ki ga je goriški sindikat Slovenske šole priredil v Kulturnem domu v Gorici. Raziskovalka deželnega zavoda IRRSAE profesorica Marinka Pertot je spregovorila o možnostih, ki jih ponujajo eksperimentalni šolski načrti. Vprašala se je, kakšne načrte bomo sprejeli, da bi ustrezali potrebam našega šolstva in predvsem naše družbe. Tvegamo namreč, da bi nam jih bodo že spet vsilili iz Rima z vrha. Predstavnik SLORI-ja Aldo Rupel je spregovoril o demografskih aspektih, ki pogojujejo razvoj našega šolstva, ravnatelj goriškega Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Igor Orel, pa je podčrtal predvsem, da ni se morala šola bolj navezati na gospodarski svet, da bi zadoščala potrebam tržišča dela. Skratka šola bi morala biti boli privlačna in bolje vključena v naše družbeno tkivo. I Minister Corongs o stopnji I zaščite manjšin v Italiji RIM - Notranji minister Rinaldo priznal, da obstajajo še možnosti za Coronas v predgovoru knjige o izboljšanje norm za manjšinske jezike, manjšinah v Evropi, ki jo je izdal urad Napovedal je tudi, da naj bi v kratkem za obmejna področja in jezikovne Italija ratificirala okvirno konvencijo manjšine notranjega ministrstva, sicer Sveta Evrope o zaščiti narodnih ocenjuje, da je Italija na tem področju manjšin. Tudi avtor knjige Giuseppe dosegla že vidne uspehe in navaja Mario Scalia je ocenil, da je treba v južnotirolski primer kot zgled v evro- Italiji in povsod po svetu okrepiti si-pskem merilu. Ob tem pa je Coronas stem zaščite manjšinskih jezikov. Na 3. strani DUBROVNIK / MED POLETOM IZ TUZLE IN PRED PRISTANKOM NA LETALIŠČU CILIPI V letalski nesreči umrl ameriški minister za zunanjo trgovino Brovvn Z njim je bilo na krovu vojašdkega boeinga 737 še kakih trideset ameriških funkcionarjev in poslovnežev - Nihče ni preživel nesreče ZAGREB - V letalski nesreči vojaške verzije boeinga 737 pri Dubrovniku je včeraj življenje izgubil življenje ameriški minister za zunanjo trgovino Ronald Brovvn (na sliki AP). Z njim je bilo še kakih trideset amerških funkcionarjev in poslovnežev. Letalo je bilo iz Tuzle namenjeno v Dubrovnik, ko je ob 14.52 kotrola letenja na letališču Dubrovnik-Cilipi izgubila radijsko vezo z letalom. Po petnajstih minutah je.bilo vsem jasno, da se je nekaj zgodilo z letalom. Takoj je stekla širokopotezna akcija iskanja, ki so jo do skrajnosti obtežile izredno slabe vremenske razmere, ker je ob dežju in občasnem sneženju pihal skoraj orkanski vzhodnik. Prve vesti so bile torej do skrajnosti protislovne, ker so razni viri navajali najprej, da so našli razbitine v morju pri otoku Kolačepu. Sele ob 19.30 so hrvaške oblasti navedle, da so v Ve-lem Dolu pri Zupi Dubrovački (severovzhodno od Cavtata) s helikopterjev opazili rep boeinga 737. Reševalci so pozno sinoči našli štiri trupla in se dokončno prepričali, da v letalski nesreči ni preživelih. Hrvaški predsednik Franjo Tudman je že imenoval preiskovalno komisijo, isto so storili Američani, ki že izključujejo, da bi kdo sestrelil ali streljal proti letalu. Izvedenci navajajo, da so bile vremenske razmere slabe, a že govorijo o morebitni tehnični okvari. Pred napovedanim pristankom Brovvnovega letala je namreč na Ci-lipih brez zapletov pristalo letalo z ameriškim veleposlanikom Galbraithom in s skupino novinarjev. Agnellijeva o stališčih Slovenije do paketa Solane NEW YORK -Italijanska zunanja ministrica Susan-na Agnelli je izrazila »obžalovanje« za stališča, ki jih je sprejel slovenski parlament do tako imenovanega »paketa Solana«, s katerim je Španija poskušala premostiti italijansko-slovenski zaplet. Po trditvah šefice italijanske diplomacije so taka stališča »odraz težav pri sprejemanju evropskih standardov glede pretoka ljudi in nepremičninskega lastništva«. VIDEM / NA DE2ELNEM ZASEDANJU LEVOSREDINSKEGA ZAVEZNIŠTVA Kandidati Oljke v FJK sprejeli obvezo za zaščito slovenske manjšine v Italiji Zahtevo tudi po zaščiti drugih manjšinskih jezikov SLOVENIJA IN MANJŠINE Odbor soglasno odobril resolucijo LJUBLJANA - S trinajstimi glasovi je odbor za mednarodne odnose slovenskega državnega zbora odobril osnutek »Resolucije o položaju slovenskih avtohtonih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije«. Glasovanje je bilo so- odobril predlog poslanke Jadranke Sturm Kocjan, daj bo resolucija med dnevnem i Sicer ■ in je zadevala predvsem dve ključni vprašanji: izvoljeno predstavništvo manjšine, o katerem je oil sprejet kompromisni predlog, ki priznava manjšinam pravico do subjektivitete in obenem pozdravlja izvoljena predstavništva, ter posvetovalno telo, v katerem bi bila zastopana tudi manjšina in ki naj bi delovalo pri predsedstvu republike; ta predlog je bil sprejet. Na 3. strani TRST - »Italijanska država, kot tudi druge evropske države, ima v svoji sredi različne jezikovne manjšine. Nekatere so teritorialno enotne in avtohtone, druge so novejšega izvora. V tem okviru je potrebno odobriti normativni paket za zaščito jezikovnih manjšin in izboljšati dosedanje zaščitne mehanizme za nemško in ladinsko manjšino na Južnem Tirolskem in francosko jezikovno manjšino v Do-•lini Aosta, ob tem pa je treba tudi sprejeti pričakovani zakon za zaščito slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini. Kandidati Oljke se obvezujejo, da bodo delovali za odobritev zakonov, ki bodo ovrednotili manjšinske nacionalne skupnosti - slovensko v Italiji in italijansko v Istri, nadalje za mirovni proces ter gospodarsko in kulturno integracijo med sosednimi državami, kakor tudi za priznanje »manj razširjenih jezikov« v Italiji, med katere spada tudi furlanšči-na.« Tako je zapisano v dokumentu deželnega vodstva Oljke, ki so ga sprejeli vsi kandidati tega volilnega zavezništva v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Dokument zadeva tudi nekatera druga pomembna vprašanja v deželi. Na 3. strani Danes v Primorskem dnevniku Sporazum SSk-LS-SVP Obvezali so se za skupna prizadevanja za odobritev zakona za zaščito slovenske manjšine. Stran 3 Zakon za Albance Dežela Bazilikata je odobrila besedilo o zaščiti albanske manjšine. Stran 3 Drugi Slovenec v vesolju Z vesoljskim trajektom Atiantis bo na rusko vesoljsko postajo Mir poletel astronavt slovenskega rodu Jerry Linenger, ki bo na njej ostal 157 dni. Stran 11 »PONORELE KRAVE« / S TIHIM PRIVOLJENJEM VELIKE BRITANIJE Začel se bo zakol britanskega goveda London bo od Evropske unije letno prejel 640 milijard Hrza obdobje petih let in jih zažgala. Ustanovili bodo tudi posebno skupino nadzornikov, ki bo s pomočjo izvedencev sledila razvoju epidemije spužvaste encefalopatije goveda (BSE). EU bo obenem uvedla strogo nadzorstvo nad proizvodnjo in uporabo kostnih in beljakovinskih mok, tako da se ne bi več dogajalo, da bi rastlinojede živali spremenili v mesojede. Na 11. strani LUKSEMBURG - S tihim privoljenjem Velike Britanije, ki pa mu uradno nasprotuje, so včeraj ministri za kmetijstvo Evropske unije v Luksemburgu končno sklenili sporazum o ukrepih za zajezitev bolezni »ponorelih krav«, ki naj zagotovi zdravstveno varnost ljudi, potrošnikom pa naj vrne zaupanje do govedine. Velika Britanija ni pristala na dogovor, ker ta ne predvideva roka za preklic embarga na izvoz britanskega goveda, govedine in vseh farmacevtskih ter kozmetičnih proizvodov živalskega izvora. Petnajsterica se je namreč samo obvezala, da bo letno prispevala 640 milijard lir za obdobje petih let. Velika Britanija mora do 30. aprila predložiti podroben načrt zakola in se obvezati, da bo iz obtoka umaknila tudi vse notranje organe nerizčnega goveda (teleta) RIM / ARDEATINSKE JAME VVASHINGTON / PREISKAVA O TRAGEDIJI NAD USTICO Priebke: odgovorni so sami partizani Bivši nacistični kapetan proglaša svojo nedolžnost in krivdo zvrača na druge Scalfaro izbojeval Clintonovo pomoč D/Alema vabljen na konvencijo Demokratov RIM - »Nedolžen sem. Resnično odgovornost za pokol v Ardeatinskih jamah nosijo atentatorji iz Ul. Rasella.« Tako je med včerajšnjim zasliševanjem izjavil bivši nacistični kapetan Erich Priebke in nadaljeval: »Zal mi je za to, kar se je zgodilo, vse do danes sem živel s tem bremenom v srcu, vendar je bila represalija legitimna.« Pred sodnike je Priebke prišel že zjutraj, ko se je proti njemu pričela predhodna obravnava, ki je bila za zaprtimi vrati in katere so se udeležile številne zasebne stranke. Obtoženec je javnemu tožilcu Intelisanu odgovarjal bodisi v italijansščini kot v nemščini, odločitev sodnika za predhod- ne obravnave Giuseppa Mazzija je predvidena za danes. »Represalija je bila povsem legitimna,« je odločno trdil Priebke, »Slo je za neposreden ukaz fiihrerja in če se ga ne bi držali, bi nas usmrtili. Ko danes na to pomislimo, je grozno, vendar v tistem obdobju ni bilo mogoče narediti drugače.« Za pokol pa si tudi danes ni prevzel nobene odgovornosti, zvrnil jo je na partizane: »Ce ne bi bilo tistih mrtvih v Ul. Rasella, ne bi bilo niti represalije niti Ardeatinskih jam.« Bivši nemški oficir je še omenil, da je sestavil en sam seznam, na katerem je bilo 320 imen: »Sele pred nekaj meseci, ko sem prišel v Italijo, sem RAI / NEPREKLICNO Po volitvah 21. aprila bo Morattijeva odstopila RIM - Ob koncu predložitve obračuna za leto 1965 je predsednica .RAI Letizia Moretti napovedala svoj in odstop vsega upravnega sveta po volitvah 21. aprila. V obrazložitvi je Morattijeva povedala, da je upravni svet že napovedal tak odstop. Po njenem je sedanji upravni svet končal svoj mandat, ker »boj proti mlinom na veter ne koristi nikomur«. Morattijeva je obenem navedla, da v sedanjem političnem položaju ni posebnega zanimanja za javno televizijo, ki jo nekateri nameravajo okrniti in spremeniti v neke vrste šolsko službo. Seveda je Morattijeva vsestransko hvalila sebe in sedanji upravni svet ter napovedala, da se bo po 21. aprilu odpovedala vsem javnim funkcijam. Morattijevo je včeraj podprla vsa desnica, medtem ko je bila levica zelo kritična. Očitala ji je, da je bila odraz Berlusconijevih interesov in da se je za ta korak odločila prepozno, tako da niso uspeli doseči dogovora o izboljšanju javne radio-televizije. izvedel, da je življenje izgubilo 335 oseb. Osebno sem ubil dve osebi, kot je moral narediti vsak oficir.« Qdv. Nicotera, ki zastopa združenje svojcev žrtev, je med odmorom na obravnavi v pogovoru s časnikarji izrazil zaskrbljenost civilnih strank: »Sodnik za predhodne preiskave se je odločil, da preide k razpravi, pri čemer je omenil hipotezo, da bi obtožencu priznali splošne olajševalne okoliščine. To nas zelo zaskrblja, ker bi lahko pomenilo, da je kaznivo dejanje zastarano.« Prav tako so bili zaskrbljeni tudi ostali odvetniki zasebnih strank, med katerimi sta tudi odv. Lombardi, ki zastopa Italijansko židovsko združenje in odv. Lombardi, ki nastopa v imenu Pokrajine Rim. Ob koncu zasliševanja je bivši nacistični kapetan prebral izjavo, v kateri je izrazil svoje sožalje svojcem žrtev, pri čemer je zapisal, da ni nikoli delil protise-mitskih idej, nasprotno, najboljša prijateljica njegove žene je bila prav Židinja. Ob teh besedah-naj bi svojci žrtev v dvorani vzrojili. Priebke je še pojasnil, da je v Argentino odšel leta 1948, nihče mu ni pri tem pomagal, v Italijo pa se je vrnil leta 1968. Deset let kasneje je odšel v Nemčijo, leta 1980 pa je bil spet v Rimu, kjer je srečal nekatere prijatelje. S tem je bilo tudi zasliševanja konec, kar pomeni, da se je pričela sklepna faza predhodne obravnave. _______GENOVA / SUMLJIVE SMRTI________ Bolničarja bodo zaslišali jutri V preiskavo o sumljivih smrtih je vpletene še ena bolničarka GENOVA - Sodnik za preliminarne preiskave Roberto Braccialini bo jutri v prisotnosti javnega tožilca Maria Tuttobeneja zaslišal 28-let-nega bolničarja Giovannija Battista Traversija, ki so ga predvčerajšnjim aretirali z obtožbo namernega umora priletne bolnice v geriatričnem oddelku bolnišnice Sestri Ponente v Genovi. Medtem pa se nadaljuje preiskava o sumljivih smrtih ostarelih -vseh je osem- do katerih je prišlo v istem oddelku v roku dveh mesecev. Giovanni Battista Traver-so se je predvčerajšnjim spontano predstavil v karabinjerskem uradu oddelka proti poneverbam, ki vodi preiskavo. Vest o aretaciji je mladi bolničar sprejel začudeno in večkrat ponovil, da ni storil nič hudega in da nima nobenega opravka s smrtmi ostarelih; začuden pa je bil tudi ob vesti, da so ga prav njegovi delovni kolegi obtoževali. V sodni palači pa se je včeraj izvedelo, da je v preiskavo vpletena se ena oseba z istega oddelka; šlo naj bi za bolničarko, ki jo obtožujejo, da je dala bolniku zdravila, ki jih terapija ni predvidevala; šlo naj bi za isto osebo, ki naj bi opozorila na nekatere nepravilnosti v obnašanju Giovannija Battista Traversija; v sodni palači pa so obenem izključili možnost, da bi bil v preiskavo vpleten še kdo drug. Včeraj pa je bilo predloženo mnenje o možni prisotnosti strupa v zdravilih, ki naj bi jih zaužila 76-letna Carolina Pagliarino, ki je umrla 25. januarja in zaradi smrti katere je bil Traverso aretiran. Tehnični konzulent javnega tožilca pa je zatrdil, da je učinek dveh istočasno zaužitih zdravil, kot je storila Pagliarino, zelo močan in da ju je zato treba zaužiti ločeno. NOVICE VOLITVE / RAZGREVA SE POLEMIKA O USTAVNIH REFORMAH Kurija prepovedala duhovnikom volilno propagando NEAPELJ - Duhovščina nikakor ne sme javno ali zasebno dajati jasnih navodil vernikom, za katerega kandidata naj volijo. Tako je zapisano v uradni noti neapeljske nadškofovske kurije, ki pa duhovnikom daje navodila, kako naj se vedejo med volilno kampanjo. V njej je predvsem poudarjeno, da morajo duhovniki pozivati ljudi, da bi se vsi udeležili volitev, obenem pa kurija obnavlja zahtevo, da bi politična konfrontacija priviligirala realne probleme. Ukrepi Občine Firence za prisotnost živali v mestu FIRENCE - Konji vpreg, ki vozijo turiste po mestu, naj nosijo spodnje hlače, golobom je treba dati pilulo, klateške mačke pustiti brez hrane, za pse pa je treba na nekaterih zelenih površinah mediti stranišča: to je paket ukrepov, ki jih je pripravila Florentinska občina za meditev prisotnosti živah v mestu. Ukrep o konjih s spodnjimi hlačami bo postal operativen 21. in 22. junija, ko bodo Firence gostovale evropski vrh. Naj pri tem dodamo, da je trenutno v mestu okrog 200.000 golobov in 15.000 klateških mačk in psov. Kršiteljem občinske odredbe bo naložena kazen v višini 50.000 lir. Potresni sunek med Kampanijo in Bazilikato NEAPELJ - Potresni sunek, ki so ga ob 15.04 zabe-ležili v Neaplju in v številnih občinah Kampanije in Bazilikate, je dosegel jakost 4, 7 stopnje po Mercallijevi lestvici. Epicenter potresa je bil na področju med občinami Balvana in Mura Lučana (v pokrajini Potenze) ter Buccina in San Gregoria Ma-gna (v pokrajini Salerna). Oljka: Nihče nima pravice vsiljevati svojih pravil igre Berlusconi: V primeru zmage bomo somi spremenili ustavo RIM - Je reforma ustave stvar parlamentarne večine, ali morajo pri njej sodelovati vse politične sile? To je le zadnje v vrsti vprašanj, okrog katerih se križajo kopja udeležencev predvolilnega boja. Izpod vsakdanje polemike, tipične za obdobje bližajočih se volitev, pa končno le začenjajo vreti na dan nekatere ključne teme, ki jim je za razliko od krilatic usojeno, da bodo aktualne tudi po 21. aprilu. Zadevo je sprožil Berlusconi, ko je v soglasju s Fini jem izjavil, da ustavo lahko spremeni tudi politična večina, ki bo izšla z volišč. S tem je lider Forza Italie v bistvu odvzel vso veljavnost sporazumom, ki so bili na temo ustavnih reform že doseženi z Oljko, po drugi strani pa je tako želel potrditi tudi svoje veliko zaupanje v volilno zmago lastnega zavezništva. Povsem drugače mislijo seveda pod Oljko, saj sta Prodi in Veltroni Berlusconiju v en glas odgovorila, da je ustava skupna stvar in da morajo biti pri njenih spremembah udeležene vse politične sile. Za predsednika Ljudske stranke Giovannija Bianchija Berlusconijeve izjave razgaljajo nevarno predrznost italijanske desnice, ki nima nobenega namena, da bi se soočala z demokratičnimi silami o ustavnih reformah, ki so dobrina vseh državljanov. Še ostrejši je bil tajnik italijanskih socialistov (SI) Boselli, ki je Berlusconija obtožil, da je Fi-nijev glasnik. Naslednja aktualna tema je bodoča vlada. Berlusconi izključuje, da bi bila lahko nova vlada tehnična, sestavljati jo morajo politiki in če bo zmagal njegov pol, potem bo močna in enotna. Lider Oljke Romano Prodi pa je potrdil svoje nasprotovanje kakšnemukoli povolilnemu sporazumu s Kartelom svoboščin o sestavi nove vlade. Podobno stališče je izrazil tudi zastopnik Berlusconijevega pola Di Muccio, medtem ko predstavnik krščansko demokratskega centra Mastella ne izključuje možnosti, da bi v prime- ru tesnega volilnega izida sestavili koalicijsko vlado Kartela svoboščin in Oljke. Tudi Di Pietro še vedno buri predvolilne duhove, saj upanje, da se bo naposled le odločil za enega od zavezništev, še ni povsem zamrlo. Tudi ni izključena njegova morebitna zadolžitev v novi vladi, čeprav Dini svari, da je pred volitvami prezgodaj govoriti o novi vladi. Predsednik vlade se je včeraj mudil v Milanu, kjer se je srečal z vodstvom združenja trgovcev in se ob tej priložnosti lotil vseh glavnih tem volilne kampanje. V zvezi z ustavnimi reformami je zavrnil tako teze o predsedniku-diktatorju kot o pred-sedniku-notarju in se zavzel za pol-predsedniški sistem, glede obljub o zmanjšanju davčnega pritiska pa je ocenil, da gre za »mornarjeve obljube«, saj vsi dobro vedo, da posplošenega znižanja davkov ni mogoče uresničiti, razen v primeru, je dodal, ko bi se želeli odpovedti sanaciji javnih financ. RIM - Uradni obisk predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara v Združenih državah je globoko odjeknil v italijanskih političnih krogih iz dveh razlogov. Prvič zato, ker je državni poglavar zaprosil ameriškega predsednika, naj doseže od Nata izročitev listin, ki bi sodstvu omogočile razčiščenje odgovornosti za letalsko tragedijo nad Ustico, in ker je Bill Clinton to tudi obljubil. Drugič pa, ker je Demokratska stranka povabila vodjo DSL Massima D’Alemo na konvencijo, med katero bo konec avgusta v Chicagu imenovala svojega predsedniškega kandidata. Scalfarov poziv, naj zmaga roka pravice, je izzval globoko hvaležnost svojcev umrlih pri Ustici. Njihova glasnica D ari a Bonfietti je izjavila, da bi uspeSen poseg Clintona pri Natu potrdil tezo, po kateri je bil DC9 sestreljen, a dodala, da pričakuje podoben odziv tudi od Francije. Novica, da pojde D’Alema v Chicago, pa je predsednika NZ Gian-franca Finija Se bolj utrdila v prepričanju, da Scalfaro v VVashingtonu ni zastopal vseh Italijanov. Tezo je potrdil Mar-co Taradash (FI) sklicujoč se na pisanje nekaterih časnikov, češ da je bil Scalfaro v ZDA »ambasador Demokratične stranke levice« in da je skušal izboriti od Clintona konsenz za primer volilne zmage Oljke in DSL. Fini je tudi polemiziral z D’Alemo, ki da je z veliko zamudo spoznal nevtralnost ZDA in Cerkve do volitev v Italiji. Voditelj DSL je bil namreč izrazil zadovoljstvo, ker se je cerkvena oblast jasno opredelila za politiko solidarnosti, Clinton pa za dokončno likvidacijo hladne vojne. »Ves svet ve, da berlinskega zidu ni več, samo Berlusconi ne,« je poudaril D’Alema in vabilo v Chicago označil kot nekaj logičnega, »saj smo velika demokratična sila znotraj evropske levice, ki ima redne stike z ameriškimi demokrati«. Scalfaro je v VVashingtonu povedal tudi nekaj, česar se menda ni vedelo. Ime Antonia Macca-nica, ki bi bil moral voditi prehodno vlado, a ga je pokopal Fini, je državnemu poglavarju predlagal prav predsednik Nacionalnega zavezništva. Roberto Maroni (SL) je to označil kot enega izmed tolikšnih poskusov desnice, da bi ujela volivce na limanice. Na vprašanje novinarja, ali se je z Macca-nicom res skušal izogniti volitvam, je včeraj Fini odgovoril: »Seveda, vendar nisem bil sam.« ALPE JADRAN Četrtek, 4. aprila 1996 3 LJUBLJANA / SEJA ODBORA ZA MEDNARODNE ODNOSE Soglasno odobrili resolucijo o odnosu z manjšinami v sosednjih dižavah Napeto vzdušje pri sprejemanju nekaterih popravkov - SKD zapustila sejo - Kmalu razprava v DZ LJUBLJANA - S trinajstimi glasovi je odbor za mednarodne odnose slovenskega državnega zbora odobril osnutek »Resolucije o položaju slovenskih avtohtonih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije«. Glasovanje je bilo soglasno, saj ni nihče glasoval proti, ali se vzdržal. Odbor je bil tudi soglasno odobril predlog poslanke Jadranke Sturm Kocjan, da predlagajo zboru, da bo resolucija med prvimi točkami na dnevnem redu naslednje seje. To je idiličen konec v resnici razburljive in polemične razprave o ključnem drugem odstavku prvega poglavja resolucije, kjer se obravnava enotno zastopstvo manjšin. Odbor je s sedmimi glasovi proti petim odobril popravek poročevalke poslanke Jadranke Sturm Kocjan, da se odstavek o izvpljenem zastopstvu zamenja z novo formulacijo, ki se sklicuje na avtonomno vlogo manjšin. Proti temu so odločno na- stopili Krščanski demokrati, ki so zapustili zasedanje, takoj za tem sta iz istega razloga odšla še Jelinčič in Hvalica, odbor ni bil več sklepčen in vse je že kazalo, da bo celotna resolucija ponovno ustavljena. Razprava o tej resoluciji poteka že od 1991. leta, intenzivne priprave trajajo še zlasti zadnje leto v delovni skupini za manjšine, sklican pa je bil tudi poseben posvet manjšin in - kar je še zlasti pomembno - v sedanjem znu-nanjepoliticnem položaju Slovenije državni zbor in celotna slovenska politika pripisujeta manjšinskemu problemu poseben značaj. Zato je bil v odobrotev besedila vložen izreden napor, tako da je predsedujoči Borut Pahor po enournem premoru ponovno sklical sejo odbora in kljub odsotnosti krščanskih demokratov zagotovil sklepčnost. Na tem drugem delu seje so najprej z veliko večino glasov sprejeli amandma poslanca Janeza Kocjančiča (Združena lista), ki govori o avtonomnosti manjšine, nato pa zavrnili popravek Jadranke Sturm Kocjan. Sporni odstavek o slovenskem manjšinskem zastopstvu se sedaj glasi: »Republika Slovenija priznava avtonomnost in politično subjektiviteto slovenskih manjšin v sosednjih državah. Republika Slovenija pozdravlja prizadevanja manjšinskih političnih organizacij v posameznih sosednjih državah za demokratično izvoljeno skupno zastopstvo. Podpira tudi napore za zajamčeno zastopstvo predstavnikov manjšin v zakonodajnih in drugih političnih in upravnih telesih.« Delna obstrukcija krščanskih demokratov torej ni preprečila nadaljnje razprave in bo osnutek že v kratkem v razpravi slovenskega parlamenta. Istočasno je treba tudi poudariti, da je bila razprava - z izjemo že omenjenega spornega člena - mirna in konstruktivna. Odbor je sprejel še nekatere druge pomembne amandmaje. Tako je sprejel popravek, ki se glasi »V ta namen Repu- blika Slovenija ustanovi pri predsedniku republike posvetovalni organ.« Tudi ta popravek je predložila poročevalka in ga utemeljila z željo predstavnikov manjšin, da bi v republiki Sloveniji imeli posvetovalni organ, ki bi predstavljal vez med manjšinami in institucijami v skladu s posvetom, ki je podčrtal načelo manjšine kot subjekta. Odbor je tudi odobril predlog, da se sedanji urad za manjšine spremeni v ministrstvo in nekatere druge popravke. Kot že rečeno, je razprava pričela v umerjenem, konstruktivnem ozračju. Uvodoma je poslanec Janez Kocjančič ugotovil, da resolucija pomeni korak naprej pri obravnavanju manjšinskega vprašanja. Predlagal je popravek, v katerem se poudarja načelo sukcesije nekdanjih jugoslovanskih bilateralnih pogodb in med njimi še posebej avstrijsko državno pogodbo in osimske sporazume. Lojze Peterle se je zavzel za demokratično izvoljeno zastopstvo manjšine, kar pa je seveda samo mnenje, ker Slovenija ne more nikogar prisiliti niti to ne želi. Po njegovem ni potrebe za poseben člen o posebnem gremiju pri predsedniku republike, ki ima svoje ustavne pristojnosti, se lahko posvetuje in ki po njegovem mnenju že igra posebno vlogo, in njegova prizadevanja na tem področju zelo ceni. V imenu urada za Slovence po svetu in za manjšine pa je Rudi Merljak dejal, da manjšina potrebuje demokratično legitimacijo in je zato za demokratično izvoljeno zastopstvo. Zavrnil je gremi pri predsedniku republike, češ da ne bi bil v skladu z ustavnim sistemom, bil pa bi primeren pri državnem zboru. V zvezi z njegovim nastopom se je postavilo vprašanje, ali govori v osebnem imenu, v imenu ministrstva, ali v imenu vlade. Generalni sekretar zunanjega ministrstva je nato pojasnil, da je govoril v imenu ministrstva za zunanje zadeve. Bogo Samsa FURLANI J A-JU LUSKA KRAJINA / ZANJ SO SE OPREDELILI VSI KANDIDATI KNJIGA / NOTRANJE MINISTRSTVO Dokument deželnega vodstva Oljke: »Zaščititi slovensko manjšino v Italiji« Pozornost povezovanju naše dežele s sosednimi državami Etničnim manjšinam preti asimilacija kulture in jezika SSK / SPORAZUM S PRI IN SVP Potrdili podporo zavezništvu Oljke TRST - V teh dneh se je zbralo ožje deželno tajništvo SSk in med drugim obravnavalo priprave na skorajšnje parlamentarne volitve. Tajništvo je potrdilo sodelovanje v koaliciji levosredinskega zavezništva Oljke v že večkrat izraženem prepričanju, da le-tu nudi večja jamstva za demokratični razvoj italijanske družbe, za uravnovešeno gospodarsko in socialno rast države v okviru evropskih in še širših integracijskih procesov, pa tudi za obstoj in razvoj narodnostnih manjšin in še posebej slovenske. SSk zato poziva slovenske volilce, naj na skorajšnjih volitvah podprejo kandidate Oljke. To je jasno navodilo za volitve senata in večinskega dela poslanske zbornice. Toda 21. aprila bomo na voliščih prejeli še tretjo glasovnico, in sicer za t.i. proporčni del poslanske zbornice. V okviru Oljke so se za ta del volitev v Furlaniji-Ju-lijski krajini predstavile tri liste, in sicer listi DSL in Zelenih ter Lista za Prodija, v kateri med drugim na- stopata Ljudska stranka Italije (PPI) in Južnotirolska ljudska stranka (SVP), kot je razvidno tudi iz sestave simbola. Omeniti velja, da izven te koalicije najdemo slovensko ime na listi SKP, ki zasluži pozornost slovenskih volilcev. SSk se je vsekakor odločila, da okviru Oljke podpre Listo za Prodija, in to na osnovi dogovora, ki ga je sklenila 30. marca v Bocnu s PPI in SVP. Dogovor so podpisali politični tajniki teh strank Gerardo Blanco, Siegfried Brugger in Martin Brecelj ter se v celoti takole glasi: »Dne 30. marca so se v Bocnu sestale delegacije PPI, SSk in SVP. Predstavniki PPI in SSK so potrdili sodelovanje v Oljki in torej tudi podporo skupnim kandidatom koalicije za večinski del poslanske zbornice in za senat. Stranki sta prav tako potrdili namen, da bosta spoštovali programske izbire Oljke. Kar zadeva problematiko narodnostnih manjšin, sta poudarili veljavnost resolucij in amandmajev, ki so jih spreje- le pokrajinske programske konference Oljke v Vidmu, Gorici in v Trstu. Glede problematike slovenske manjšine sta se stranki dogovorili, da se bosta v bodoče redno medsebojno posvetovali. Predstavniki PPI, SSk in SVP so nadalje z zadovoljstvom vzeli na znanje sporazum, ki so ga sklenile PPI in druge stranke s SVP za izvolitev pro-porčnega dela poslanske zborncie, kar se odraža tudi v prisotnosti simbola slednje v skupnem simbolu Liste za Prodija na vsedržavni ravni. SSk, tradicionalna predstavnica slovenskih demokratov v Italiji, je zagotovila podpro kandidatu te liste v Furlaniji-Julijski krajini, potem ko je z zadovoljstvom vzela na znanje obveze PPI in SVP glede zahteve po čimprejšnji odobritvi pravičnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino v novi zakonodajni dobi, kakor tudi glede zahteve po zagotovitvi Slovencem v Italiji pravico do zastopanosti v izvoljenih telesih, ki so zanje merodajna.« Deželno vodstvo Oljke je konec marca odobrilo dokument o obrambi in ovrednotenju avtonomije in posebnosti Furlanije-Julijske krajine, za katerega so se opredelili vsi kandidati levosredinske koalicije na skorajšnjih političnih volitvah. Dokument se deli v pet točk, od katerih je za našo manjšino pomembna predvsem tretja. V njej piše: »Italijanska država, kot tudi druge evropske države, ima v svoji sredi različne jezikovne manjšine. Nekatere so teritorialno enotne in avtohtone, druge so novejšega izvora. V tem okviru je potrebno odobriti normativni paket za zaščito jezikovnih manjšin in izboljšati dosedanje zaščitne mehanizme za nemško in ladinsko manjšino na Južnem Tirolskem in francosko jezikovno manjšino v Dolini Aosta, ob tem pa je treba tudi sprejeti pričakovani zakon za zaščito slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini. Kandidati Oljke se obvezujejo, da bodo delovali za odobritev zakonov, ki bodo ovrednotili manjšinske nacionalne skupnosti - slovensko v Italiji in italijansko v Istri, nadalje zamirovni proces ter gospodarsko in kulturno integracijo med sosednimi državami, kakor tudi za priznanje »manj razširjenih jezikov« v Italiji, med katere spada tudi furlanšči-na.« V prvi točki dokumenta deželne Oljke je omenjeno, da se bodo njeni parlamentarci prizadevali za federalistično reformo italijanske države, v kateri naj bi bila obvarovana in potencirana posebnost dežele Furla-nije-Julijske krajine. Oljka tudi priznava deželi večje pristojnosti pri udejanjanju vloge povezovalca z vzhodnoevropskimi državami. To ne pomeni, da bi dežela prevzela diplomatsko vlogo, ki je izključno v državni pristojnosti; po mnenju Oljke pa bi morala imeti ustrezna pooblastila, da bi lahko izpeljala skupne načrte z vladami sosednih držav in dežel, kot so Slovenija, Koroška in Hrvaška. V tej zvezi si bodo parlamentarci Oljke prizadevali za priključevanje Slovenije in Hrvaške Evropi ob vzporednem prilagajanju teh držav temeljnim principom in normam Evropske unije. V drugi točki je poudarjeno, da si bodo parlamentarci Oljke prizadevali za potenciranje infrastrukturnega omrežja, prevozov in telekomunikacijskih zvez v luči povezovanja s srednjo in vzhodno Evropo. V tej zvezi je še posebno poudarjena »Jadranska pot«, ki naj bi se je posluževale srednjeevropske in vzhodnoevropske države v svojem povezovanju z zahodno Evropo. Parlamentarci Oljke si bodo nadalje prizadevali, da bi italijanski parlament poveril deželi pristojnosti o deželnem volilnem zakonu, obenem pa se bodo zahzeli za tesno sodelovanje med vsedržavno vlado in deželnim odborom, in to ne glede na koalicijo, ki ju bo vodila. RIM - V Evropi živi 100 milijonov ljudi, pripadnikov 200 manjšinskih skupnosti, ki jim preti asimilacija. S tem naj bi tudi izgubili svoje kulturne in jezikovne posebnosti. To opozorilo izhaja iz knjige Evropa: kultura in zaščita manjšin, ki jo je izdal Urad za probleme obmejnih območij in etničnih manjšin pri italijanskem notranjem Boalikota odobrila zakon o albanski manjšini POTENZA - Dežela Basilicata je odobrila deželni zakon za zaščito albanske manjšine; zakon, na katerega je vlada že pristala, bo v prihodnjih dneh objavljen v uradnem vestniku in bo torej kmalu stopil v veljavo. Z zakonom dežela spodbuja zaščito, srednotenje zgodovinskega izročila, kulture, umetnosti, vere in folklore albanskih skupnosti v deželi in finančno podpira pobude, ki so sprejete v ta namen. Zakon vsebuje seznam občin, v katerih živi albansko govoreče prebivalstvo in v katerih bodo mogoče pobude z deželnim prispevkom. ministrstvu. Na predstavitvi je italijanski notranji minister Rinaldo Coronas podčrtal, da predstavljajo manjšine odprto vprašanje, kljub vsem zagotovilom posameznih držav o veljavnih principih svobode, pravičnosti, avtonomije in zaščiti pravic. Hegemonistične težnje so še vedno zelo prisotne, prav to pa izničuje različnosti, ki jih vsebujejo in prinašajo kulture manjšinskih skupnosti. Coronas je, seveda, pohvalil Italijo. Po njegovem mnenju spada med tiste države, ki so na področju zaščite manjšin storile največ. Zakonske norme, ki zadevajo južnotirolsko manjšino, »predstavljajo v tej zvezi najbolj izdelan model«. Delovna skupina komisije, ki je pripravila načrt evropske konvencije za pravice etničnih manjšin, ga je ocenila kot zglednega, je podčrtal. Kljub temu pa je priznal, da obstajajo še možnosti za izboljšanje norm za manjšinske jezike. Prav v kratkem naj bi v tej zvezi ratificirala konvencijo o zaščiti nacionalnih manjšin. V knjigi je omenjeno, da je - poleg Italije -malo držav sprejelo norme za zaščito manjšin. Na primer Belgija (enakopravni skupnosti) in Finska (dvojezičnost s Švedi). V Franciji, Nemčiji in Grčiji pa manjšinske skupnosti sploh niso zakonsko zaščitene. GLOSA Bonton in zgodovinske izkušnje Jože Pirjevec Gospa Agnelli ima popolnoma prav, ko se jezi zaradi bele knjige, v katero je vključen tudi dokument Združenih narodov o italijanskih vojnih zločinih v Sloveniji na začetku druge svetovne vojne. Vlada, ki da nekaj nase, takih stvari ne poCenja, saj ne spadajo v diplomatski bonton. Treba je ravnati drugače: vreči kamen, a obenem skriti roko, kot je v navadi v dobro znani, a neimenovani deveti deželi, o kateri bi lahko rekli, da je eno samo pristanišče meglic: v njej se namreč zadeve pojavljajo in izginjajo v skladu z rafinirano, čeprav na videz slučajno režijo, tako da nikoli nihče ni nic kriv, nikoli nihče za nic ne odgovarja, nikoli nihče nic ne ve, ker ga ni bilo zraven, Ce pa je bil, ni videl. Ne glede na hudo kršitev diplomatskih pravil dobrega obnašanja, ki ga je z belo knjigo zagrešilo slovensko zunanje ministrstvo, je pa vendarle treba reči, da obstaja poleg v njej objavljenega dokumenta še cel dosje drugih, ki pričajo, kako utemeljen je strah slovenskega naroda pred agresivno italijansko politiko. Ne gre namreč pozabiti, da smo bili Slovenci v dvajsetem stoletju kar dvakrat tarCa italijanskega napada, da je velika večina Primorcev (tisti, ki niso emigrirali) v letih med obema vojnama okusila fašistično strahovlado, da je v letih 1941-43 italijanska vojska z ognjem in meCem gospodovala v Ljubljanski pokrajini, da se po letu 1945 v Trstu, Gorici in v vsem obmejnem področju ofenziva protislovenskih sil ni polegla, temveč da so jo nasprotno civilne in cerkvene oblasti na vse načine podpihovale in širile. Če ne vzamemo v poštev teh zgodovinskih izkušenj, paC ne moremo razumeti slovenskega strahu pred italijanskimi zahtevami po ponovnem odprtju v mednarodnih dogovorih že dokončno rešenih vprašanj in problemov. Politika, ki jo je v zadnjih letih vodila rimska vlada in ki je težila k povezovanju z Beogradom na raCun Zagreba in Ljubljane, paC preveC spominja na njene tradicionalne impe- rialistične ambicije v podonavsko-balkan-skem prostoru, da bi med Slovenci ne vzbujala upravičenega vznemirjenja. S tem vznemirjenjem, celo strahom, mora Evropska unija računati, ko obravnava vprašanje slovenske priključitve v svoj krog. Zgodovinski spomin ima paC svojo težo tudi v sodobni politični stvarnosti. To še kako dobro vedo Nemci, ki odnosov s Poljaki in Cehi ne grade na zahtevah svojih šlezij-skih in sudetskih izgnancev, temveC na prepričanju, da širjenja gospodarske in politične integracije v srednjo in vzhodno Evropo ni mogoCe pogojevati s pogrevanjem povojnega trpljenja svojih ljudi in hkratnim omalovaževanjem trpljenja žrtev nacizma in fašizma. Kar si Nemci ne dovolijo, si tudi Italijani ne morejo in ne smejo, kajti očitno je, da bi v nasprotnem primeru odprli Pandorin vrC, iz katere bi v evropski prostor završali vsi zli duhovi tragične preteklosti. Pravzaprav se je, vsaj kar zadeva našo stvarnost, to že zgodilo, pri čemer je menda vsem jasno, kdo je kriv, da je na edini meji bivše Jugoslavije, kjer bi lahko vladala zaupanje in mir, odnos med sosednjima državama skrajno napet in neprijazen. Komu so takšne razmere lahko koristne, Ce ne tistim silam, ki bi rade ribarile v kalnem? Jasno je, da se jim mora Slovenija, če hoCe ohraniti svojo suverenost, postaviti po robu in da ji je dolžna pri tem Evropa pomagati, Ce se noCe povsem izneveriti svoji temeljni vrednoti - tisti zmožnosti preseganja stoletnih nasprotij, ki je dovolila Francozom in Nemcem, da so si segli v roko v znak dobre volje, sprave in skupne vizije boljše bodočnosti. PISMA UREDNIŠTVU 0 še zmeraj starih metodah Uvodoma bi pripomnil, da tak naCin komentiranja, kakršen je tisti gospoda Sergija Lipovca 26. marca v članku z naslovom »Sprenevedanje«, ne spada v vrsto demokratične diskusije; zato ne bi zaslužil odziva. Ker pa gre vendar za nekaj osnovnih resnic, se glede teh oglašam. In to predvsem v zvrezi z navedbo nevarnosti, pred katero naj bi bilo samostojno nastopanje. Clankar navaja namreč primer »Srbske akademije znanosti in umetnosti«, kjer je bila izražena zahteva po Veliki Srbiji. Kako razglašena so takšna strašila ob zahtevah samostojnih strank ogroženih skupnosti v Evropi, ni potrebno posebej dokazovati, naša skupnost pa je izmed vseh najbolj krotka in celo poklapana. No, a drži, da spopadi na podlagi narodnega principa niso redki, vendar bi Clankarja opozoril, da so zelo pogosh tudi spopadi v imenu ideoloških naCel. Vsa zgodovina levičarskih strank jih je polna. Tudi krvavih seveda. Žalostna doba stalinizma je najbolj vidna priča, nam bližje so likvidacije vseh vrst, Dachauski procesi, Goli otok in podobne monstruoznosti, ki niso v zvezi s samostojnim nastopanjem neke skupnosti. Zato ni nikakšnega razloga, da v imenu nekle ideološke naravnanosti prihaja do modrih nasvetov, ki so v resnici samo demagoški pripomočki. Govor je torej bil o samostojnem političnem nastopanju, nikjer ni šlo za trditev, da so te ah one osebe nesamostojne. Ta sofizem (to sprevračanje) je kriCeC primer nelojalne diskusije. Toliko bolj, Ce pri tem kar na lepem clankar kdove zakaj Čuti potrebo, da si pomaga s Finkom Tomažičem in se pri tem sprašuje: »ali si upa (to sem podpisani), javno trditi, da so bile vse take osebnosti (kot Finko Tomažič namreč, moj dodatek) 'politično nesamostojne’«. S kakimi navedbami Clankar operira, je ta primer najbolj značilen dokaz. A zakaj bi jaz Tomažiču odrekal samostojnost odločanja, res ne vem, prav tako je bil samostojen kot jaz, ki se z njim nisem strinjal in sva bila zato prijateljsko narazen. On je bil za sovjetsko slovensko republiko, jaz za svobodno Slovenijo. Seveda, vprašanje je, kako bi Tomažič odločal, ko bi bil ostal živ, o politiki ločene skupnosti. Lahko bi sledil Kardelju in Kraigherju, in bi mi bili v podobnem položaju, kot smo danes, lajko pa bi se odločil za samostojno slovensko levičarsko stranko, ko pa mu je bilo pri srcu organizirano slovensko delavstvo, ki o njem zdaj ne vemo, kam je izginilo. Glede omembe Kraigherja naj poudarim, da sem ga navedel kot primer odkritega zagovarjanja ide-loške teze za zlitje v državne italijanske stranke, kar je zmeraj boljše kot dolgovezno razpravljanje o »cehih«, o »okopih«, o »zaprtosti«, kot počenjajo zagovorniki vključevanja v večinske stranke pri nas in na Koroškem. To je demagogija, saj je vsakomur jasno, da nobena manjšinska stranka, tudi Ce bi hotela, ne more biti zaprta, raz- likuje se pa od levičarskih strank po tem, da ji je prvotno za ohranitev identitete, medtem ko so za leve stranke drugi cilji prvotnega pomena. nadalje gospod Sergij Lipovec trdi, da govorim o »samostojnem nastopanju« zato, da s tem skrivam, da gre za »etnično« lastnost neke izbire. To ne bo držalo.Ce etnično pomeni narodno, potem nismo (in nisem) nikdar skrivali pri samostojnem nastopanju, da smo narodnostna skupnost in da nastopamo kot taka. Nismo (in nisem) nikdar uporabili izraza etnična skupnost, ker velja tak izraz za še ne izoblikovane skupnosti, na primer grška v Kataloniji je etnična ali celo samo jezikovna skupnost. To se pravi, da je samostojno nastopanje slovenskega prebivalstva pri nas narodnega ali narono-stnega značaja. O »etnični»osnovi govorijo tisti, ki so proti samostojnemu nastopanju, ker je zanje etničnost v sorodstvu z rasizmom. Zato tisti odklonilni poudarek o zavračanju »etnocentriz-ma», zato tista pohvala »multikulturnosti*, kot da Slovenci na Koroškem in pri nas ne bi bili multikulturni od otroškega vrtca naprej! Kakšno multikulturnost so levičarske stranke dosegle pri večinskih članih državnih strank, pa lahko ugotavljamo vsak dan sproti. Da je članek gospoda Sergija Lipovca zgrajen na demagogiji in na sofizmih, najbolj razločno dokazuje navedba, ki, tako kot številne druge, nima ničesar opraviti s samostojnim nastopanjem in še zraven sprevračanje resnice. Tako pravi: »... o našem literatu, ki drugim očita, monistiC-no obnašanje, ne spominja pa se, kako na hitro je opravil z mladimi sodelavci ob začetkih Zaliva - ki so drugače (seveda nesamostojno po njegovem) pohtiCno pisati kakor on«. Ne, ne bo držalo, nic niso politično pisati, to je tisto. Ko sva jim z Milanom Lipovcem rekla, naj ugovarjajo vsemu, s Čimer se ne strinjajo, se niso marati odzvati, eden izmed njih je celo ugovarjal, Ceš da je pesnik in ne esejist. Tako je s to stvarjo. Zato so tudi odšli vsi trije in so tudi zapisati, da »odstopajo od uredništva zaliva in sicer zato, ker revije ne čutijo kot svoje, obenem pa nimajo prave možnosti, da bi njeno podobo sooblikovali«. Podpisati so se Marko Kravos, Filip Fischer in Ra-dojko Starec. Kot sem rekel niso hoteli sodelovati v pluralistično odprti reviji, nihče jim ni branil pisanja. Res pa je, da ni bilo kdove kako spodbudno takrat (zdaj ne vem, ker nimamo pluralistične revije) biti v uredništvu demokratično odprte publikacije. (Kdor žeti, si lahko prebere dve glosi v Zalivu 1970. leta, št. 24-25, 26-27). Na koncu bi dodal, da se morebiti gospod Sergij Lipovec ne zaveda, da je tudi pri nas nastala neka sprememba, ki se nujno odraža tudi v publicistiki. Zato bi bilo koristno, da bi se, kdor razpravlja v Časniku, izogibal takim metodam pisanja, ki niso v Čast kulturni izmenjavi misli ne kulturnemu spoprijemu o političnih nazorih. Boris Pahor Še o odprtosti Trsta Dovolite mi, da opomnim cenjeno gospodično Francesco Margagliotti, katere pismo je bilo objavljeno v Vašem dnevniku 26. marca, in ji priklicem v spomin, da je ona sama obiskovala italijansko šolo, Ceš da slovenska ni na dovolj visokem nivoju za oblikovanje kulture oz. usposobljenje za delo. Ob tem pa se je ukvarjala z iz-venšolskimi dejavnostmi vedno v italijanskem krogu. Cenjena gospodična pravi, da je ponosna pripadnica slovenske manjšine. Vendar kako Čudo, da ta ponos je goreč le v slovenski vasi na Krasu, kjer ona stanuje. Nadaljuje s tem, da ne pozna »ponižanja pri uporabi maternega jezika«. Prava reč, saj ga ona v Trstu sploh ne uporablja! Mislim, da so skoraj vsi ali velika večina mojih vrstnikov, ki so kot jaz obiskovali slovensko šolo, vsaj enkrat na lastni koži občutili obup, jezo in tudi ponižanje, ko so nas na avtobusu, na manifestacijah ati tudi po cesti zmerjali z groznimi očitki. Torej ni sploh potrebno, da vstopimo v take »trgovinice«, ko jih imenuje gospodična Margagliotti, da se seznanimo z dejstvom, da Trst NI odprto, strpno, večkulturno mesto. Večina mladih zamejskih Slovencev, ki se nismo sramovali materinega jezika, smo to spoznati neposredno že veliko prej. In to je prava žalost! Tjaša Bratoš Zakaj smo dijaki samo poslušali Oglašam se v zvezi z oddajo Pri nas doma, snemano na liceju Franceta Prešerna dne 27. marca letos, ki jo je slovenska televizijska mreža predvajala v nedeljo 31. marca. Tema marčne oddaje je bila šola ati točneje problematika krčenja slovenske šolske mreže (takozvana racionalizacija). Ob zaključku oddaje se je voditelj le-te zavhalil vsem prisotnim gostom in nato izrekel nekoliko ironičen stavek, ki je v studiu izzval splošni smeh: »Zah- valjujem se tudi predstavnikom dijakov, ki pa so danes samo poslušati...« Podpisani in še trije vrstniki ostalih slovenskih višjih srednjih šol smo biti na oddajo telefonsko sicer povabljeni, žal pa se je nismo mogli, udeležiti zaradi drugih obveznosti (šolski izleti oz. pouCne ekskurzije ipd). Tako so se v studio podati le mlajši dijaki, ki niso ne predstavniki zavodskega sveta na lastnih šolah, niti dijaške skupščine v tržaški pokrajini. Poleg tega so povabilo dobiti le nekaj ur pred snemanjem oddaje (v sredo 27.3. zjutraj). Razumljivo je torej, da se je prisotnim dijakom zdelo predrzno izraziti lastno mnenje o tako delikatnih in seveda težavnih argumentih (nedvomno je temu kljubovala tudi razumljiva trema pred tv ekranom). S tem bi torej rad obvestil javnost, da je problem krčenja šolske mreže v zamejstvu živo prisoten tudi med slovenskimi dijaki. Problem pa je vsekakor težko rešljiv, kajti krivca je težko iskati in predvsem dobiti. Vseeno pa pričakujemo odločnejše posege zamejskih (in ne samo) šolnikov ter politikov. Slovenski dijaki smo o tem žgočem problemu seznaniti italijanske vrstnike ostalih tržaških šol, Ce bo potrebno pa bomo tudi sami bolj aktivno priskočili na pomoC. Vsekakor smo mnenja, da gre oddajo, ki je povsem uspela (žal je bila sicer prekratka), ponoviti. Tokrat pa bomo predstavniki dijakov nedvomno aktivnejše sodelovati. Hvala za pozornost Predstavnik slovenskih šol v dijaški skupščini tržaške pokrajine in dijakov v zavodskem svetu liceja Prešeren Matija Jogan OD JUTRI 5. APRILA 4 tedne TUTTOPREZZO Ul. Trieste 17 - Villa Vicentina (UD) ponovno odpre z VELI KO MOŠKA IN ŽENSKA' Oblačila in konfekcija, pletenine, srajce, hlače, krila, obleke, jakne in obutev. NAJBOLJŠIH ZNAMK: Prisma, - Les Copains, David Burgneft, Austin Reed, Acquascutum, Via Maggio znižane cene od DIMENSIONE Specializirano podjetje za likvidacije, PUBBLICIA’ razprodaje in promocije. Ancona - Ul. Maestri del Lavoro 35 - Tel. 071/2863208 ZBOROVANJE OLJKINIH KANDIDATOV NA OPČINAH Camerini in Rumiz brez demagoških obljub Oljko hoče ponovno zbližoti politiko ljudem, ki se od nje oddoljujejo 'imua OEfE ITALIA 1 {T Slovenija 1 HČ Koper Nan.: Moonlighting, 9.00 Otroški variete Ciao ciao Videostrani Euronevvs nad. Un volto, due don- mattina, vmes risanke Sola'za pravljice, 1. del Glasba in umetnost, kon- ne, 10.00 Zingara, 10.30 Aktualno: Secondo noi Batman, 25. del cert: Susanna Rigacci - Renzo in Lucia, 11.45 La Nan.: Super Vicky, 9.45 Ribje poti, 2. del sopran in Accademia di forza deli’ amore, vmes Genitori in blue jeans, Po domače S. Rocco Venezia (11.30) dnevnik 10.20 MacGyver Poročila Vesolje je... Nan.: Hiša v preriji Aktualno: Planet Kolo sreCe, pon. tv igrice Slovenski program Dnevnik Tg 4 Nan.: T.J. Hooker Zasebno življenje rastlin, Primorski forum Nad.: Sentieri Odprti studio, Fatti e mi- 6. del angl. dok. oddaje Primorska kronika Film: Che coppia... quei sfatti, 12.50 Šport studio Pro et contra Vsedanes due (77, r. L. Norman, i. Variete za najmlajše, TV Dnevnik 1 Vesolje je... R. Moore, T. Curtis) vmes risanke, 13.20 Ciao Otroški program: Ziv zav Alpe Jadran Aktualna odd. Giorno Ciao Parade Kate in Allie, 16. del Četrtkova Športna oddaja per giorno - Volitve dan Varieteja: Colpo di fulmi- Kolo sreče, tv igrica Meridiani, za dnem, vmes (19.25) ne, 15.05 Generazione X Včeraj, danes, jutri aktualna tema dnevnik in vreme Aktualno: Planet Risanka Vsedanes Variete: Game Boat Nan.: Bayside School, Majhne skrivnosti veli- Euronevvs Film: Memphis Belle 16.45 Bevorly Hills kih kuharskih mojstrov Slovenski program (vojni, VB ’90, r. M. Ca- Nan.: Primi baci TV Dnevnik 2 Karaoke, ton-Jones, i. M, Modine) Odprti studio, vreme, Norec v množici, 15. del zabavno-glasbena oddaja . Film: Jesus Christ Super- 18.45 Secondo noi, 18.50 Tednik star (glas., ZDA 73, i. T. Šport studio Zlata šestdeseta sloven- Neeley, C. Anderson), Nan.: Baywatch, 20.00 ske popevke, 3. oddaja: n*n Ururičkn 1 vmes (23.30) dnevnik Mr. Cooper Nostalgija z J. Cvetežar Ul Ciak: Filmske novosti Film: Favola (kom., It. Nikar, oddaja o prometu Pregled tiska ’95, i. A. Angiolini) TV Dnevnik 3 TV koledar Film: L’ impero del sole Poslovna borza (dram., ZDA '87, i. C. Ba- Na prostosti, 5. del Santa Barbara, 1227, del M CANALE 5 le, J. Malkovich), vmes Poročila Dobro jutro (23.30) aktualna odd. Poročila Fatti e misfatti Kako gledati sliko? Na prvi strani, vreme Italija 1 šport Ciak: Filmske novosti e ** Slovenija 2 Zemljepis Gostje v studiu Variete: Maurizio Costan- Nan.: Bronx Zoo, 4.10 Otroški program zo Show (ponovitev) ■ MacGyver Poročila Aktualno: Forum - Tele- Euronews Ljubezen, 216. del serije vizijsko sodišče (vodi Ri- Priprava ekskurzije Državni sovražnik, ta Dalla Chiesa) # TELE 4 Znanje je moc pon. filma Dnevnik TG 5 Zgodbe iz Amerike Režija: WilliamA. VVellman. Variete: Papi quotidiani Hokej na ledu: Slovenija Igrajo: James Cagney. Jean Nad.: Beautiful (i. Ron - Švica, posn. Harlow in drugi. Moss, Hunt er Tylo) 17.45, 19.30, 22.00, 0.05 Evrogol Leto 1909. V velemestnem Nan.: Robinsonovi (i. Bill Dogodki in odmevi Kvadrolenija, angl. film okolju drobne tatvine malih Cosby, K. K. Pullman) Nad.: Fiori d’ arancio Norec v množici, 14. del ljudi preraščajo v hujše oblike Variete: Časa Castagna Film: I vitelloni Vera, 1. del angl. serije kriminala. Tom Powers je sicer Otroški variete Bim Bum Nan.: Divji West Včeraj, danes, jutri sin policista, toda okolje, kjer Bam in risanke Dokumentarec Po Sloveniji odrašča skupaj s prijateljem Nan.: Viaggio fantastico Film: Cammina, non cor- Izziv, poslovna oddaja Mattom Doyleom, nima razu- Kviza: OK, il prezzo e rere (’66, i. C. Grant) Zlati petelin, 5. oddaja mevanja za red in zakon. giusto! (vodi Iva Zanič- Gospodarstvo V žarišču Otroški program chi), 19.00 La mota della Doktor Finlay, 3. del Povej mi zgodbico fortuna (vodita Mike Umetniški večer: Baltazar, risanka Bongiorno, A. Elia) Dnevnik TG 5 (i) MONTECARLO David Mamet, angleška dok. oddaja Poročila Zemljepis Variete: Striscia la noti- Drama Oleanna je spopad Vojna krajina zia (vodita Lello Arena, med uveljavljenim univerzite- Otroški program Enzo lacchetti) 20.00, 22.50, 0.15 Dnev- tnim profesorjem in Studen- Hrvaška danes Film: La tunica (zgod., nik, 13.30,19.50 Šport tko, Id jo skrbi, kako bo opra- Kristalno cesarstvo ZDA ’53, r. H. Koster, i. The Lion Trophy Show vila izpit, kajti predavanj ni Kolo sreCe Richard Burton, V. Matu- Film: Luna senza miele razumela. Sledi silovit boj, v MoC denarja re, Jean Simmons) (kom., ZDA ’45) katerem študentka obtoži Klub D. D. Dnevnik Varieteja: Tappeto volan- profesorja spolnega nadlego- Dnevnik Variete: Maurizio Costan- te, 18.00 Zap Zap vanja, ki nazadnje eksplodira Portreti: Nikita HruSCov, zo Show, vmes (0.30) Nan.: Parker Levvis v šokantno nasilje. 7. del dok. oddaje noCni dnevnik TG 5 Aktualno: Zona blu Nastanek modeme, 4. del Željka Ogresta in gostje Variete: Papi quotidlani Variete: Aria fresca Slovenski jazz in jazz Dnevnik m Striscia la notizia Film: Hardcore (dram., kluba Gajo: ansambel Pe- Slika na sliko Pregeld tiska m ZDA 78, i. G.C. Scott) tra Miheliča, 2. del Theatron Nan.: Cin Cin ■Tri Nan.: Hitckock Euronevvs Poročila A Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večeri; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30.7.30.8.00.8.30.9.30.10.30.11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Radio Most: studio Koper-Lju-bljana-Maribor; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo ergo; 18.00 Vroči stol; 19.30 Riži Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.04 Zgodnja dela; 13.05 Mehurčki; 13.20 Ringaraja; 13.35 Glasbena mladina; 14.05 Izobraževalni program; 14.45 Oje- 15.00 Evropska radijska zveza; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Naši operni umetniki; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva Simf. RTVS; 22.05 Logos; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30,9.30,10.30,13.30,14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Od otroštva do mladosti; 10.40 Powerplay; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Včeraj, danes, jutri - aktualnostit; 12.20 20 modrih; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15,15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 16.55 6 prešernih; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni program; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Onda su onda; 9.50 IE. Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.30 Sanje o počitnicah; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Jazz; 20.00 RMI. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Črnske duhovne pesmi; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Od bose noge do vesoljske rakete; 8.40 Glasba; 9.15 Odprta knjiga: Listki in črtice (F. Milčinski, prip. Minu Kjuder); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale 15.00 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: MePZ J. Petelin Gallus, KMZ Celje, KZ De profundis; 18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 18.30 Made in ltaly; 19.20 Volilna tribuna; 19.30 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi. Radio Koroška 18,10 -19.00 Rož -Podjuna-Zila. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA ^ —b 6 66 V Sloveniji: Na petek bo Se večinoma oblačno in hladno. Padavine bodo povsod ponehale. Na Primorskem bo Se pihala burja. Obeti: V soboto se bo delno zjasnilo. Nekoliko topleje bo. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Tudi s concordom se Pepsi bori proti hudi konkurenci LETALIŠČE GATVVICK (LONDON) - Dražba Pepsi se je v neskončnem tržnem boju z rivalsko Coca-Co-lo odločila za nove reklamne pobude in vanje vložila kar 500 milijonov dolarjev. Z novimi barvami priljubljene pijače so prebarvali tudi nadzvočno potniško letalo Concorde (na sliki AP) in ga predstavili tisku na londonskem letališču Gatwick. Kot je na tiskovni konferenci v Gatvvicku povedal podpredsednik Pepsi International Marketinga John Svvanhouse so reklamno pobudo imenovali »Projekt Blue«, z njo pa bodo poskušali pridobiti predvsem najstnike. Družba Pepsi se namreč dobro zaveda, da bo od njih odvisen uspeh ali neuspeh te osvežilne pijače v prihodnjem stoletju. Visoka »cena« za podžupana PEKING - Agronom Zhang Zhijun je za vsako ceno hotel postati podžupan svoje rodne vasi Dasheng v osrednjeki-tajskem Sichuanu. Za 630 juanov (120 tisoč lir) je podkupil 32 vaških volilcev, ki so ga tako izbrali za podžupana. Resnica pa je prišla na dan, tako da je bil Zhijun ob svoj denar in funkcijo, za nameček pa so ga obsodih Se na poldrago leto zapora, tako da se v bodoCe ne bo spuščal več v tvegane in nevarne uprav-no-politične pustolovščine. Čudežno razpelo na sodišču SYDNEY - Vrhovno sodisce v Sydneyju je končno rešilo dolgoletni spor o lastništvu nekega Čudežnega razpela, iz katerega curlja »deviško olivno olje prvega stiska«. Razpelo je kupil neki ameriški pop libanonske antiohijske Cerkve, ki ga je pred osmimi leti pustil v Avstraliji. Razpela se je polastil ruski pravoslavni samostan Naše Gospe iz Kazana v Campgelltovmu pri Sydneyju. Sodišče pa je sedaj razsodilo, da ga morajo vrniti avstralski antiohijski Cerkvi. Kuhanje čaja ni dolžnost TOKIO - Japonski sodnik Hirotoši Hamei je občinski upravi v Yonu (severno od Tokia) ukazal, da ponovno sprejme v službo in ji izplača vse zaradi odpovedi izgubljene prejemke neko 36-letno uslužbenko krajevnega centra za socialno skrbstvo, ker ni hotela kuhati Čaja svojim moškim kolegom. Zenska je sodniku povedala, da so morale kolegice prihajati v službo pol ure pred svojimi kolegi. Direktor centra pa je povedal, da so žensko odpustili, »ker je ustvarjala nemir in se je upirala utrjenim tradicijam harmonične japonske družbe«. Pol milijona jenov za 4. otroka TOKIO - Zaradi demografskega nazadovanja so občinski možje v Kiokušiju (Otok Kiodo) sklenili, da bo vsaka družina za četrtega otroka prejela 500 tisoč jenov (8 milijonov lir) nagrade. Prepričani so, da bodo tako zavrh padec rodnosti. Letališču izklopili električno energijo BUENOS AIERES - Da nekemu letališču izklopijo električno energijo, ker ni poravnalo računov, je v Rusiji povsem normalno, saj se to dogaja celo vojaškim oporiščem strateškega pomena. Povsem neobičajno pa se je nekaj takega pripetilo tudi buenosaiereškemu mednarodnemu letališču Ezeiza. V opravičilo naj navedemo, da tudi to letališče upravljajo vojaki. Prozorna oblačila Donne Karan za senzualno Naomi Lastnica »najlepše zadnjice na svetu«, Naomi Campbell, razkazuje senzualni model kreatorke Donne Karan na newyorški modni reviji (Telefoto AP)